DOCSLIB.ORG

ISBN 961-91262-7-0 Taras Kermauner RSD Dialogi 5 Eseji, Pisma, Portreti 1

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
ISBN 961-91262-7-0 Taras Kermauner RSD Dialogi 5 Eseji, Pisma, Portreti 1 ISBN 961-91262-7-0 Taras Kermauner RSD Dialogi 5 Eseji, pisma, portreti 1 Marjanu Rožancu - za najino čudovito prijateljstvo REKONSTRUKCIJA IN/ALI REINTERPRETACIJA SLOVENSKE DRAMATIKE ESEJI, PISMA, PORTRETI 1 Dialogi 5 Taras Kermauner Samozaložba GolKerKavč AVBER-HORJUL-LJUBLJANA-KRTINA 2003 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09-2"19" KERMAUNER, Taras Dialogi. 5, Eseji, pisma, portreti [Elektronski vir] / Taras Kermauner. - Avber [etc.] : samozal. GolKerKavč, 2003. - (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike) 1. - 2003 ISBN 961-91262-7-0 215282944 Taras Kermauner RSD Dialogi 5 Eseji, pisma, portreti 1 RSD 95-008-2003 Izdal: Samozaložba GolKerKavč Raèunalniška postavitev: Ajda Kermauner Kavčič CD zgoščenka Copyright © by Taras Kermauner PISMO MIRANU HLADNIKU II 4. III. 2001 Dragi Miran, 1 čeprav sem nameraval napisati obsežnejši odgovor na tvoje odgovore na moje Pismo Miranu Hladniku I, objavljenem na In(tern)etu - hvala, da si mi jih poslal v obliki Trad tekstov, računalnika nimam -, sem se zadnji hip, preden odpotujem med in pod hribe za tri tedne, odločil, da ti vendar sporočim svojo Tem zamisel glede na tvojo Tem kritiko elitizma. Sam praviš, da bravci dolge spise še manj radi prebirajo kot kratke. S tem Pismom Miranu Hladniku II (PisHlad-II) uvajam najino prihodnjo diskusijo, če jo boš še voljan nadaljevati, kljub zelo verjetni neodmevnosti vsaj mojih, v kratice zašifriranih Pssporočil; Ps(evdo) zato, ker njihov namen ni sporočanje česa javnosti, ampak le tebi. Torej je pri meni še posebej močan elitizem (El)? Med in pod hribe - v Radovno in v Planico - grem, da bi pripravil za tisk nekaj knjig-tipkopisov, predvsem take, v katerih dialogiziram s PriSo, bolje z MBP, saj prav v teh knjigah, uvrščenih v podniz RSD Dia(logi), ugotavljam neuspešnost svojega namena-načrta, skoraj nemožnost Dia. Moje Int in Not izkustvo to potrjuje: tak El, kot ga gojim jaz, je brezupen in nemogoč. Seveda ta El ni isti kot tisti, s katerim obračunavaš ti, ko pišeš o Kosu, Ink(ret)u in sploh o ElSIntel srenji. Glede te srenje sva oba mnenja, da je napačna; le razlogi za najini odklanjanji srenje so Raz. V tem pismu jih bom skušal nekaj navesti in tudi najini stališči diferencirati. Kako mislim o Elu, pa je razvidno iz RSD, v katerem že nekaj let trdo prijemljem Inka zaradi njegovega razmerja do Izbrancev. O tem boš lahko prebral v moji knjigi NaDri (Nagovori, drugovori), ki bi morala že zdavnaj iziti, a je tiskar (ki ni elitist) ne da na svitlo, čeprav ima tisk že pol leta vnaprej plačan. Ob NegEl lahko postaviva tudi Neg Lmp (lumpenizem). Ne zameri mi, ker ti pošiljam pismo na papirju, ki je na drugi strani že potipkan, in nepopravljen tekst. Za popravljanje mi je zmanjkalo časa; pismo bom popravil v Radovni, ga uvrstil v knjigo Razh(ajanja), prav tako iz Pniza Dia, ker bi rad tako s tem pismom tebi kot s Pismom Ravlu Kodriču uravnotežil knjigo, v kateri sicer prevladujejo pisma z Neg značajem. Mislim namreč na pisma, v katerih ugotavljam ponesrečenost Dia(logiziranja), RR le-tega v klepetanje in doktrinarstvo, v disfunkcionalnost, vsaj z moje strani doživljam tako. Pismi tebi in Kodriču sta 5 Dgčni. Naj je to moja že vnaprejšnja, čeprav obenem začasna ocena najinega dopisovanja: to dopisovanje me motivira, odpira nekatera vprašanja, ki so pomembna in važna. Važna zame, kar je prvo, važna za Dra, kar je smisel moje Fije (je pa Dr moj konstrukt in je težko dokazljiv), in važna za Db, ki je najvišje - edino? - merilo zate. Torej lahko vztrajava pri najinem tipu Dia, ker in dokler zadovoljuje (ponavljam: zaenkrat) oba. Pri kraticah ostajam. S tem že marsikaj sporočam: da mi ni do tega, da me bere občinstvo. Zato prepuščam tebi, ali daš moj odgovor-pismo na Inet. Jaz ga pišem zate in zase in za UnBDra, ki je težko določljiv (vsekakor pa se ga ne da Idn), ti pa stori s pismom, kar misliš, da je prav. Verjetno se boš kmalu naveličal postavljati moje tekste na Inet, saj boš ugotovil, da jih nihče ne bere. Verjemi mi, tudi če jih ne bi šifriral v kraticah, jih ne bi brali, tako tuje je moje stališče - s slogom vred - obema skupinama, do katerih se opredeljujem: do Ela in do Lmpa. Kaj je El in kaj je Lmp, bom skušal še posebej analizirati. Lmp je ostro ime za demokracijo, ki je, po mojem, ohlokracija, vladavina plebsa, mase. DaLD ni le LD- PM, ampak enako MasLD. Masa je Lumstilna, novo ime - izraz, nastal v IndusKplu - za vulgus. Lmp je od tedaj, ko so nastala mesta, večje Db skupine, prav za prav že od prehoda PSi v FD. Tip (čim več primerov hočem navajati iz SD, ker je SD objekt moje Zni), da uprizori Levstik v LTugu vulgarni plebs že v SPS. SPS bi rad naredil za IdeaKId, a mu resnicoljubnost ne da: pokaže demagoga, pravega bodočega Tot Vodjo, Spitigneva, kako hujska množico na zborovanju plemena- skupnosti. Ščuva jo zoper tistega, ki že v PS postaja Vodja, zoper Tuga. Pomeni to, da je FP hierarhičnost že v PSi, ali da je Levstik s takimi prizori skušal preprečiti prehod IdeaPSi v FD? - O tem sem pisal že 1981 v analizi obeh Tugov, glej moj podniz SPJ-Tugomer. Boš zdaj, dragi Miran, vrgel proč moje pismo, saj boš ocenil, da se - celo Rad - postavljam na stran tvojih nasprotnikov, boš opazil, da sem do njih enako kritičen kot do Lmpa? Levs(tik) se ne zaveda, kaj počne: misli, da brani SPS - Sl demokratizem -, govorim o LTugu, dejansko pa ga RR v model-gibanje, ki je nastalo pol Stola kasneje: v Fz. Kot Rad ultraNclst mora Levs Strno v Fz, tj. v Db obliko, v kateri se St bit grupe - Nara - utelesi in uduhovi v Vodji. Ta Vodja je Tugo, neodvisno od tega, ali sam to želi ali ne. Najprej ni želel; a tu je vzrok, da je - ker je bil naiven, lahkoveren, prezaupljiv - zapeljal svet SNara (že elito-Pl) v smrt, v past, ko je vodil Sl odposlance v nemški tabor; tam so jih Nemci zavratno poklali. LTugo jasno pove: demokratizem kot Ideapraksa ni mogoč; kdor se ga drži, bo propadel. SPS - Polabski Sloveni - so propadli tudi ali predvsem zato, ker niso dovolj hitro in Rad preoblikovali svoje IdeaPSi v FD oz. v obliko protoFza. Kleti Nemci-Franki so Tip FD, vodita jih Grof (Geron) in Škof (Hildebert), torej PlK; model je znan, glej Zorana, sovodenje-sovladanje Grofa (Scharfensteina) in Župnika. Ko Levs odklanja FD, ima jo za nemško iznajdbo-zlo, in konstruira uspešno SPS, uvaja Fz: Not povezanost med karizmatičnim Vodjo, ki izhaja neposredno iz samega Nara, Tugom, PS ga izvoli na veči kot ljudski skupščini, na eni strani in to skupščino, vsemi, samim Narom, na drugi strani. Levs se trudi, da ne bi bilo teh dveh strani; da bi se tako Not preželi, da bi bil Vodja izraz vseh kot množice, množica izraz Vodje. Vmes naj ne bi bilo posrednikov, hierarhije, to je PlKa (grofov, škofov, baronov, župnikov, vse do Klanov, kot je v Slomovi BlaNi). Bil bi enoten NL. Tip: ta model so izdelali prav Nemci, ker s FD niso mogli premagati Francozov-Angležev. Izdelali so ga po 1918 kot zamisel NNcza: Vodja je postal Hitler, analogno v Italiji 6 Musso. Sl Ptja je zmagala (1945), ker je sledila Levsu; Sl LR je bila kot LFz sinteza Mussa in Stalina, torej odlična reč, če jo presojamo s stališča Pol Vojuspešnosti in Dž zmage. Kidrič, Kardelj in Tito (trije Slci) so dosegli, česar ni zmogel LTugo pod konec prvega tisočletja. Se pa ne obrne vsak demokratizem v Fz Klas tipa. Levsov se je RR v LFz, ker se je PrM - RLH, ki ga je Levs nekako (vsaj delno) zastopal - RR v Ncl. ZahEvra po 1945, Slja po 1991 pa sta RLH smer Dgč (pre)usmerili: ne v Ncl; v tej točki posebej pazita, da ne bi sledili Mešu iz 19-ega in prve polovice 20-ega Stola. Vračata predNcl Meš, Kpl, torej tržnega tipa. Cilj ni več Nedeljivo OrgNarSt telo, kot je za Levsa v LTugu (in vse do STH); cilj je proizvodno-potrošna Db, ki mehansko industrijo zamenjuje z informatiko, z elektronsko, iz mančestrskega Kpla prehaja v PS kot v semiotsko Sim virtualno, predvsem v kompjutersko, tudi Inetsko. Namesto Nedeljivega Org telesa brez organov terja kar se da diferenciran trg, sestavljen skoraj iz samih Ps organov, ki niso več Org izvora, ampak Sim(ulirani), (čim bolj) artificelni. Takšna Db ne potrebuje karizmatičnega Vodje (Janše, Büka, Rodeta, kar je tendenca DSD, tudi Kosa in Inka, ki je šel služit Šelu v izdelovanju PsFz SlKulKId programa; tak Vodja jo le ovira. DaSDb kot PMLD potrebuje maso tistih, ki niso niti več Klas proizvajavci (ustvarjavci in Prol, oboje ponuja CanD, umetnik Peter v Pohu, delavstvo v Kralju, enako Kristan v Zvestobi) niti Klas potrošniki. Postajajo nekaj vmesnega, nevtralnega, model-zgled je hermafrodit: uvoznik in izvoznik, trgovec, ki posreduje med proizvajavci in potrošniki. Vsakdo je tudi potrošnik, ker hoče uživati (Hed). Proizvajavci se selijo vse bolj na obrobje sveta, v tretji in četrti svet, k nerazvitim. Slci prevzemajo vlogo posrednikov, seveda za izdelke nižjega cenovnega razreda, za tiste, ki so jih sposobni kupiti. Zato so Lumposredniki; zato je SKpl LumKpl in Sl demokracija Lumdemokracija. Takšna je Strno. Moje sodbe ne jemlji, prosim, kot Mor(al-istič)ne. Če se v tej sliki, Miran, nočeš prepoznati - predpostavljam, da nočeš biti samoumevni, nereflektirani ideolog SLumKpla -, moraš z mano skupaj ali pa sam zase iskati tretjo pot, pot onkraj para El-Lmp. Moje Pismo služi - morda celo najbolj - temu namenu. Naj se grem nekoliko futurista; veva, da se ni mogoče orientirati v svetu-okolju, če Čl ne predpostavlja, kam gre, kaj je pred njim, kam hoče iti, česa se mora ogibati; brez časovne razsežnosti, imenovane prihodnost, je mogoče živeti le kot žival s prirojenimi instinkti, ne pa razumno-načrtno, kot je Tip za Čla.
Load more

Recommended publications
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2010_4_10.pdf | DOST. 24/09/21 1.34 anka Sollner Perdih, bibliografija literarnovednih del 2000–2009 503 bibLioGRaFiJa LiTeRaRnoVeDnih DeL 2000–2009 2000 Monografije emica antončič: anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. maribor: obzorja (znamenja, 137). matjaž birk: »­­­ vaterländisches interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und belehrung ­­­«. illyrisches blatt (Ljubljana, 1819–1849). maribor: Slavistično društvo (zora, 11). milena blažić: modeli za ustvarjalni pouk književnosti v osnovni šoli. Ljubljana: zavod Repub­ like Slovenije za šolstvo. emil Cesar: Literarnozgodovinski portreti. novo mesto: Tiskarna novo mesto, Dolenjska založba. aleš Gabrič, Polona Kekec, brigita Rajšter: odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner. Ljubljana: nova revija (zbirka Korenine). bogomir Jakopič: marija Pomagaj v slovenski književnosti. Ljubljana: Salve. Franci Just: med verzuško in pesmijo. Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. murska Sobota: Franc­Franc (zbirka Podobe Panonije). marko Juvan: intertekstualnost. Ljubljana: DzS (Literarni leksikon. študije, 45). Ref.: T. Virk, PKn 23 (2000), št. 1, 83–88. marko Juvan: Vezi besedila. študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literarno­umetniško društvo Literatura (zbirka novi pristopi). Ref.: V. Žerjal Pavlin, SR 45 (2000), 357–362. Jože Kastelic: Umreti ni mogla stara Sibila. Prešeren in antika. Ljubljana: modrijan. Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 1. obračun med vrati. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 2. Komentarji. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 3. Kulturno okolje. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske književnosti).
    [Show full text]
  • Catalogue– August #2: Yugoslav Book Design Part 2
    CATALOGUE– AUGUST #2: YUGOSLAV BOOK DESIGN PART 2 www.pahor.de Antiquariat Daša Pahor GbR Alexander Johnson, Ph.D. & Daša Pahor, Ph.D. Jakob-Klar-Str. 12 Germany - 80796 München +49 89 27 37 23 52 www.pahor.de [email protected] ANSWERS TO THE MOST COMMONLY ASKED QUESTIONS - We offer worldwide free shipping per FedEx. - We cover the customs fees, provide all the paperwork and deal with the customs. We send packages outside the EU daily and we are accustomed to managing issues of exporting and importing. - For all the manuscripts ordered from outside the EU, please give us approximately 10 days to deal with the additional paperwork. - We offer a 20% institutional discount. - In case you spot an item that you like, but the end of the fiscal year is approaching, please do not hesitate to ask. We would be glad to put any objects from our offer aside for you and deal with matters at your convenience. - We offer original research and high-resolution scans of our maps, books and prints, which we are happy to forward to clients and academic researchers on request. - For any questions, please e-mail us at: [email protected]. In 2019 we would like to invite you to our stand at the Amsterdam Antiquarian Book Fair, on October 5th-6th, and at the ASEEES Annual Convention in San Francisco, from November 23rd to 26th. In early 2020, we will be exhibiting again at the New York Antiquarian Book Fair and Firsts London’s Rare Book Fair. Yours truly, Daša & Alex Yugoslavia's Leading Artists Design & Illustrate Popular Editions (From our catalogue Yugoslav Book Design, #1) The illustration and cover design of popular editions of books was one of the most prominent and culturally significant forms of artistic expression in Yugoslavia.
    [Show full text]
  • Portreti Sodobnih Slovenskih Knjiœevnikov
    VSEBINA Vinko Beličič 12 Nada Matičič 168 Ales Berger 14 Neža Maurer 170 Andrej Blatnik 16 Andrej Medved 172 Franček Bohanec 18 Janez Menart 174 Berta Bojetii 20 Ace Mermolja 176 Matej Bor 22 Janko Messner 178 Rado Bordon 24 Dušan Mevlja 180 Peter Božič 26 Miloš Mikeln 182 Ivan Bratko 28 Ivan Minatti 184 Kristina Brenk 30 Vinko Moderndorfer 186 Andrej Brvar 32 Lela B. Njatin 188 Andrej Capuder 34 Bogdan Novak 190 Valentin Cundrič 36 Boris A. Novak 192 Aleš Debeljak 38 Marjeta Novak Kajzer 194 Milan Dekleva 40 Iztok Osojnik 196 Lev Detela 42 Vinko Ošlak 198 Mate Dolenc 44 Boris Pahor 200 Drago Druškovič 46 Tone Partljič 202 Jože Dular 48 Tone Pavček 204 Jože Felc 50 Vid Pečjak 206 Emil Filipčič 52 Ela Peroci 208 France Filipič 54 Tone Peršak 210 Evald Flisar 56 Aleksander Peršolja 212 France Forstnerič 58 Žarko Petan 214 Franjo Frančič 60 France Pibernik 216 Ervin Fritz 62 Denis Poniž 218 Nada Gaborovič 64 Vladimir Gajšek Jure Potokar 220 66 Ivan Potrč 222 Ferdo Godina 68 Alenka Goljevšček Aleksij Pregarc 224 70 Slavko Pregl 226 Branko Gradišnik 72 Janez Gradišnik Bert Pribac 228 Niko Grafenauer 74 Alojz Rebula 230 Vlado Habjan 76 Miha Remec 232 Maja Haderlap 78 Pavla Rovan 234 Milka Hartman 80 Smiljan Rozman 236 Andrej Hieng 82 Marjan Rožanc 238 Branko Hofman 84 Franček Rudolf 240 Marko Hudnik 86 Dimitrij Rupel 242 Alojz Ihan 88 Zorko Simčič 244 Anton Ingolič 90 Sandi Sitar 246 Andrej Inkret 92 Ivan Sivec 248 Drago Jančar 94 Miroslav Slana Miros 250 Gustav Januš 96 Dominik Smole 252 Milan Jesih 98 Jože Snoj 254 Dušan Jovanovič 100 Ivo
    [Show full text]
  • Motiv Hrane Final
    View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by University of Washington: ResearchWorks Journal Hosting Slovene Studies 33.1 (2011): 27–39 Food and Consumption as a Means of Dehumanization in Three Slovene Dramas Mateja Pezdirc Bartol Introduction If in past ages people feared hunger; today they fear of gluttony. “The attraction of excess that we cannot resist and that thousands of years of the history of hunger have impressed on our bodies and souls, has now, when bounty is usual, begun to trouble us” (Montanari 1998: 223). Since scarcity of food was typical for past ages, people imagined the corporeal ideal to be expansive, for that was a way to demonstrate wealth and surfeit. Today the situation is different. At least in the developed world there is ample food, and the food processing industry has become a part of the consumer sector, which constantly suggests to the individual what is new and must be tried to attain complete satisfaction. Thus food has become a concept connected with health, attractiveness, self-awareness, and success, as well as with self-discipline and control. Society and culture have accordingly reassessed corporeal ideals, which are in every age a deviation from the average, so that today they can be achieved only by those who can shape their undisciplined bodies, susceptible to pleasure and sin, in consonance with the norms of slenderness. There reigns continual dissatisfaction and tension between the real and desired body. This is most often linked with societal and cultural norms of upbringing, which isolate all that is different, and it is precisely deviation from the norm that leads to stigmatization (Južnič 1998: 28).
    [Show full text]
  • Pogovorni Večeri 2005 /06 Tiskana Izdaja Knjige Je Izšla Leta 2006 Isbn 978-961-6519-13-7 # 1 Pogovorni Večeri 2005 /06
    Vattimo • Wittgenstein • Derrida Bartleby • Barth • Herder Baudelaire • Platon Pogovorni večeri 2005 /06 Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2006 isbn 978-961-6519-13-7 # 1 Pogovorni večeri 2005 /06 Ljubljana 2016 Elektronska knjižna zbirka $ e–04 Philo Logos 1 Pogovorni večeri 2005/06 Uvodna beseda Gorazd Kocijančič in Vid Snoj Organizacija pogovornih večerov Slovanska knjižnica in kud Logos Pretipkavanje pogovorov po zvočnem zapisu Sabina Barle Kragelj Fotografije Lucijan Bratuš Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za kud Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2016 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (url): http://www.kud-logos.si/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=287558400 ISBN 978-961-7011-01-2 (pdf) Kazalo 7 Uvodna beseda 9 Koncept pogovornih večerov Philologos 12 Nastopajoči na pogovornih večerih Philologos 2005 /06 15 Prvi pogovorni večer Gianni Vattimo: Mislim, da verujem 17 Izbrani odlomek 25 Pogovor 65 Drugi pogovorni večer Ludwig Wittgenstein: O gotovosti 67 Izbrani odlomki 77 Pogovor 119 Tretji pogovorni večer Jacques Derrida: Izbrani spisi o religiji 121 Izbrani odlomek 131 Pogovor 175 Četrti pogovorni večer Mladen Dolar (ur.): Bartleby 177 Izbrani odlomki 183 Pogovor 231 Peti pogovorni večer Karl Barth: Kratka razlaga Pisma Rimljanom 233 Izbrani odlomki 237 Pogovor 277 Šesti pogovorni večer Johann Gottfried von Herder: Razprava o izvoru jezika 279 Izbrani odlomek 283 Pogovor 317 Sedmi pogovorni večer Charles Baudelaire: Rože zla 319 Izbrane pesmi 329 Pogovor 367 Osmi pogovorni večer Platon: Zbrana dela 369 Izbrani odlomki 375 Pogovor Uvodna beseda Končal se je prvi cikel pogovornih večerov Philologos ob izbranih prevodnih filozofskih, teoloških, teoretskih in literarnih knjigah, ki so v organizaciji Slovanske knjižni- ce in KUD Logos potekali od oktobra 2005 do maja 2006.
    [Show full text]
  • SRL 2013 1 07.Pdf | DOST
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2013_1_07.pdf | DOST. 30/09/21 23.22 UDK 821.163.6.09-1 Irena Novak Popov Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani SODOBNA SLOVeNSKA POeZIJA V LITeRARNI VeDI Pričujoči pregled ne teži v absolutno izčrpnost, ampak predstavlja žanre strokovnega pisa- nja za različne naslovnike in rabe. Poleg strogo znanstvenih tekstov zajema tudi bolj esejistič- ne, interpretativne in strokovno informativne. Iz monografij, študij in spremnih besed je vidno prizadevanje po razvidu v tem obsežnem, komaj obvladljivem delu literarne ustvarjalnosti. Količina in razvitost pesništva je v obratnem sorazmerju z njenim položajem med literarnimi zvrstmi, ko je iz nekdanjega središča zdrsnilo v neslišno obrobnost in uživanje izbrancev. Ti so profesionalni poznavalci z univerz in inštitutov, kompetentni v literarnovednem diskurzu, ki ga rabijo za specialistični opis izbranih segmentov, ter ljubitelji, med katerimi je največ pesnikov, ki pogosto prevzemajo vloge razlagalcev, urednikov in posredovalcev. Ključne besede: sodobna slovenska poezija, pesniške zbirke, antologije, interpretacije 1 Literarna zgodovina Po menjavi epistemoloških paradigem in dekonstrukciji zgodovinopisja je za- znavno samospraševanje o »velikem žanru« in metodah konstruiranja literarne zgo- dovine. Na Slovenskem so ga načeli prispevki udeležencev konference Kako pisati literarno zgodovino danes? (2003), ki odseva nezadostnost in nezadovoljstvo s sta- njem sodobnega literarnozgodovinskega pisanja. Zadnja velika sintetična literarna zgodovina, ki zajema celoten sistem produkcije, recepcije in obdelave, je Slovenska književnost III iz leta 2001. V skupinskem projektu so si pregled lirike, pripovedne proze, dramatike, mladinske književnosti, literarnih revij in programov, literarne vede in kritike ter prevodne književnosti razdelili tedaj najaktivnejši univerzitetni učitelji in znanstveni raziskovalci.
    [Show full text]
  • ISBN 978-961-91824-5-1 Taras Kermauner RSD Eseji, Pisma, Portreti 4 Nekrolog Samemu Sebi 2
    ISBN 978-961-91824-5-1 Taras Kermauner RSD Eseji, pisma, portreti 4 Nekrolog samemu sebi 2 IZ PISMA ZDENKA KODRIČA TARASU KERMAUNERJU Prebral sem vašo knjigo. Seveda sem se največ časa ukvarjal s poglavjem, v katerem pišete o moji igri. Priznati moram: presunljivo, odkrito, natančno in kar se da primerjalno. Takšne razprave nobena moja drama ni doživela in je tudi ne bo. Vaša pisava, vaše razmišljanje je presunljivo zato, ker nočete ugajati, ker v hipu na neko misel, besedo, sintagmo strastno in kritično reagirate, odmevate z nekakšnim svojim protitekstom. Neverjeten pogum imate, ko vpletate svojo družino, ko si upate glasno in odgovorno govoriti o svojih. Vaše pisanje razumem kot verze, ki jih je napisal mlad nemški pesnik Thilo Schmid in so objavljeni v zadnji Literaturi. Pesem ima naslov Zamrznjeno jezero. Vaš pogled na svet in gledališče je neizprosen, zahteva nekompromisnost ne le od vas, ampak tudi od tistega, ki bere vaše literarno teoretične in filozofske tekste o slovenski dramatiki. Upam, da boste o mojih dramah še kaj zapisali. Užitek vas je brati! Lep pozdrav, Zdenko Kodrič Cirkovce, 30. avgust 2004 REKONSTRUKCIJA IN/ALI REINTERPRETACIJA SLOVENSKE DRAMATIKE NEKROLOG SAMEMU SEBI 2 Eseji, pisma, portreti 4 Taras Kermauner Samozaložba GolKerKavč AVBER-HORJUL-LJUBLJANA-KRTINA 2006 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09-2(086.034.4) 821.163.6-6(086.034.4) KERMAUNER, Taras Eseji, pisma, portreti. 4, Nekrolog samemu sebi 2 [Elektronski vir] / Taras Kermauner ; [vsebine dram Alenka Goljevšček]. - Avber [etc.] : samozal. GolKerKavč, 2006. - (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike) ISBN 978-961-91824-5-1 232400128 Taras Kermauner RSD Eseji, pisma, portreti 4 Nekrolog samemu sebi 2 RSD 116-004-2006 Izdal: Samozaložba GolKerKavč Vsebine dram: Alenka Goljevšček Raèunalniška postavitev: Ajda Kermauner Kavčič CD zgoščenka Izdajo zgoščenke je sofinancirala Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
    [Show full text]
  • Power?… to Which People?!
    Jonas Staal Power?… To Which People?! Jap Sam Books, Heijningen 2010 Contents I 7 Power?… To Which People?! 9 Introduction Jonas Staal Power?… To Which People?! 19 Suppose… (Concerning the work of Jonas Staal) Chris Keulemans Power?… To Which People?! 25 The necessity of enthusiastic artistic leadership in the formation and activation of creative coalitions in the Netherlands BAVO Power?… To Which People?! 35 Notes after a conversation with Jonas Staal Mihnea Mircan Power?… To Which People?! 45 The Sign of Withdrawal Marko Stamenković II 69 Appendix 205 Plea ii Rather a threat than a marginalized pawn 207 Jonas Staal Interview with Ronald Sørensen (Party Leader Leefbaar Rotterdam) 213 and Anton Molenaar (Leefbaar Rotterdam Representative for Youth, Education and Culture) Vincent W.J. van Gerven Oei and Jonas Staal Against Irony 219 Vincent W.J. van Gerven Oei and Jonas Staal Index nominum 223 Authors 227 1 6 7 Power?… To Which People?! Introduction Jonas Staal The reason underlying the conception of this publication is 1 tantamount to the motives that have formed the basis of my visual and written work of the last five years. The projects that I have realized during this period, and the way I wanted to direct them, all have been driven by an urgency that I want to call the urgency of positioning: the continuously present need to demand a platform; a platform to shape my existence and the theatre where I execute myself as interchangeable subject. The persistent question: what does it mean to live in these times, and how do I claim them as my own? To answer this question, it is necessary to penetrate the fun- 2 daments of the systems regulating Western thought today: the fundaments on which we show our ethical and moral perspectives.
    [Show full text]
  • Bibliografija 1979-2013
    ladislav tadić Časopis Gordogan Bibliografija 1979-2013 Gordogan Biblioteka Gordogan Mala edicija, sv. 3 izdavač: Novi Gordogan, udruga za kulturu Pantovčak 23, 10 000 Zagreb Elektronička pošta: [email protected] Portal: gordogan.com.hr za izdavača: Branko Matan urednik: Branko Matan isbn: 978-953-99744-6-4 cip za knjigu dostupan u Nacionalnoj i sveučilišnoj knjižnici u Zagrebu grafički urednik: Ruta tisak: Grafički zavod Hrvatske, Zagreb, svibanj 2015. tiraža: 300 Objavljeno uz financijsku potporu Ministarstva kulture Republike Hrvatske ilustracija na prednjoj strani korica: prizor iz filma Dvadeseto stoljeće, 1976, režija Bernardo Bertolucci, fotografiju je grafički obradio Davor Tomičić i koristio u opremi naslovne strane prvoga objavljenog broja časopisa Gordogan godine 1979 (vidi str. 452 ove knjige) ilustracija na stražnjoj strani korica: naslovna strana Gordogana broj 10, nova serija, 2006, grafička oprema Ruta, na fotografiji Nenad Ivić, snimio Ivica Bralić, fotografija je snimljena uz Ivićev tekst Mikrofašizam na Filozofskom fakultetu (vidi bibliografske jedinice br. 1880 i 1914 na str. 251 i 255 te str. 468) ladislav tadić Časopis Gordogan Bibliografija 1979-2013 gordogan 2015 Sadržaj Pristupne bilješke — 9 Zahvale — 21 Akronimi, kratice, znakovi — 22 Kronološki pregled časopisa — 25 Kronološka tablica — 44 Bibliografija 1979-2013 pregled članaka i likovnih priloga Stara serija — 49 Nova serija — 179 Indeksi imenski indeksi Indeks autora — 379 Indeks prevoditelja — 401 Indeks priređivača — 405 predmetni indeksi Osobni predmetni indeks — 411 Tematski indeks — 427 indeks likovnih priloga — 435 appendix i: Biblioteka Gordogan — 441 appendix ii: O jednom internom izdanju — 448 appendix iii: Gordoganov album slika – naslovne stranice — 451 Časopis Gordogan Bibliografija 1979-2013 Pristupne bilješke Pretpostavljam da je među ljudima koji u svom stručnom radu povre- meno posežu za bibliografskim manualima prošireno uvjerenje da je od zavirivanja u bibliografije manje inspirativno samo još pisanje o njima.
    [Show full text]
  • Pogovorni Večeri 2006 /07 Tiskana Izdaja Knjige Je Izšla Leta 2007 Isbn 978-961-6519-25-0 # 2 Pogovorni Večeri 2006 /07
    Baudrillard • Yourcenar Leonardo • Hölderlin Upanišade • Schleiermacher Empedokles • Badiou Pogovorni večeri 2006 /07 Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2007 isbn 978-961-6519-25-0 # 2 Pogovorni večeri 2006 /07 Ljubljana 2016 Elektronska knjižna zbirka $ e–05 Philo Logos 2 Pogovorni večeri 2005/06 Uvodna beseda Gorazd Kocijančič in Vid Snoj Organizacija pogovornih večerov Slovanska knjižnica in kud Logos Pretipkavanje pogovorov po zvočnem zapisu Sabina Barle Kragelj Fotografije Lucijan Bratuš Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za kud Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2016 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (url): http://www.kud-logos.si/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=287563776 ISBN 978-961-7011-02-9 (pdf) Kazalo 7 Uvodna beseda 9 Koncept pogovornih večerov Philologos 12 Nastopajoči na pogovornih večerih Philologos 2006 /07 15 Prvi pogovorni večer Jean Baudrillard: Duh terorizma 17 Izbrana odlomka 19 Pogovor 59 Drugi pogovorni večer Marguerite Yourcenar: Hadrijanovi spomini 61 Izbrani odlomki 67 Pogovor 105 Tretji pogovorni večer Leonardo da Vinci: Traktat o slikarstvu 107 Izbrani odlomki 127 Pogovor 169 Četrti pogovorni večer Friedrich Hölderlin: Pozne himne 171 Izbrani odlomek 179 Pogovor 219 Peti pogovorni večer Lenart Škof: Upanišade. Besede vedske Indije 221 Izbrani odlomek 229 Pogovor 269 Šesti pogovorni večer Friedrich Schleiermacher: O religiji. Govori izobraženim med njenimi zaničevalci 271 Izbrana odlomka 279 Pogovor 317 Sedmi pogovorni večer Empedokles: Fragmenti 319 Izbrani odlomki 321 Pogovor 357 Osmi pogovorni večer Alain Badiou: 20. stoletje 359 Izbrani odlomki 369 Pogovor Uvodna beseda Tres faciunt collegium. Trojstvo je že stvar institucije. Dvojstvo je nevarno.
    [Show full text]
  • Janežič KNJIGE Jókai Janežič Stanko. Edinost Med Brati. Spisal Stanko Janežič. Ljubljana, (»Knjižice«, T. Jože Moš
    Janežič KNJIGE Jókai Str. 205—214: Franček Bohanec: Spremna beseda. Jeler Stanislava. Stanislava Jeler: Oplemenite- Opombe. nje tekstilij. Praktični del. Maribor, Višja Janežič Stanko. Edinost med brati. Spisal Stanko tehniška šola 1969. (II) + 73 + (I) str. 4°. Janežič. Ljubljana, (»Knjižice«, t. Jože Moš- Strojep. avtogr. 100 izv. — II 228821. 1151 krič) 1969. 48 str. 8°. [Knjižice. 15.) Ilustr. 20.000 izv. — 192725. 1141 Jenčič Raoul. Stroji za spravilo krme. (Sest. Jen- čič Raoul.) Ljubljana, Agrotehnika, (t. Magi- Janikovszky Éva. Éva Janikovszky: Din in Dan. strat) 1969. 22 + (I) str. 8°. [Ov. nasl.] Stro- (Prev. Jože Olaj. Ilustr. László Reber. Ljub- jep. avtogr. Ilustr. 2000 izv. — 216870. 1152 ljana). Mladinska knjiga, (t. Kossuth, Budim- pešta) 196'9. (25) str. 4°. 3000 izv. — II 235015. Jenkins Shirley. Shirley Jenkins: Otrok. Prev. Janko Moder. Ljubljana, Radio-televizija, 1142 uredništvo radijskih iger 1969. 16 str. 4°. Stro- Janner Gerhard. Gerhard Janner: Lepa drušči- jep. avtogr. — II 199329. 1153 na. Kriminalna radijska igra. Prev. Silvester Škerl. Ljubljana, Radio-televizija, uredništvo Jenko Simon. Simon Jenko, Simon Gregorčič: radijskih iger [1969]. 46 str. 4". Strojep. avto- Izbrano delo. (Ur. Josip Vidmar. Opremil Aco gr. — II'228750. 1143 Mavec.) Ljubljana, (izd. in t.) Mladinska knji- ga 196'9. 190 + (VIII) str. + 2 si. 8°. (Naša Japelj Miha. Sinteze in reakcije poliazahetero- beseda.) 15.000' izv. — 218534. 1154 ciklov. [Napisal] Miha Japelj. Ljubljana, b. t. 1969. (III) + 93 + (I) str. 4°. — II 22'9378. 1144 Jerin Albin. Albin Jerin: Problematika progra- Diss., Univ. Ljubljana. miranja naših najvažnijih cesta. — Janez Do- berlet, Pavel Knez: Upotreba modernih in- Javoršek Jože. Jože Javoršek: Kako je mogoče.
    [Show full text]
  • Pesnik, Dramatik in Esejist 26
    Pripravila: Kristina Picco, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri MKL pesnik, dramatik in esejist 26. oktober 1929 – 20. oktober 2005 Življenje Zaradi izgube Zajčevih matičnih listov v ranem otroštvu pravi datum rojstva ni znan nikomur, 26. oktober 1929 je tako le približek. Rodil se je v revni kmečki družini staršema Pavli in Stanku. Družina je živela na kmetiji v Zgornji Javoršici pri Moravčah, vasi 40 kilometrov vzhodno od Ljubljane. Njegovo otroštvo je boleče zaznamovala vojna; v partizanih sta padla oba brata, isto leto sta umrla tudi Danetov oče in ded, nacisti so požgali domačo hišo. Zaradi požiga šole je med vojno za štiri leta prekinil šolanje. Leta 1947 se je vpisal na poljansko gimnazijo v Ljubljani, istega leta se je v Dijaškem domu Ivana Cankarja spoprijateljil s starejšim Lojzetom Kovačičem. Leta 1951 so ga zaradi političnih stališč zaprli, obsodili in izključili iz gimnazije. Kasneje, leta 1958, je maturiral privatno, a mu je takratna prorežimska študentska organizacija preprečila vpis na univerzo. Zaznamovale so ga negativne izkušnje med dveletnim služenjem Spričo kritične drže se je Zajc v petdesetih letih tesno povezal s vojaškega roka v Vipavi, zaradi česar je od tedaj zavestno zavračal skupino pesnikov (Gregor Strniša, Veno Taufer), pripovednikov socialistični politični sistem. Od leta 1953 je bil dve leti zaposlen (Lojze Kovačič), dramatikov (Dominik Smole, Primož Kozak) in na pošti, leta 1955 pa se je zaposlil kot knjižničar v Pionirski teoretikov (Taras Kermauner, Veljko Rus, Jože Pučnik, Janko Kos knjižnici v Ljubljani, kjer ga je v službo sprejel literarni zgodovinar itd.), ki je na Slovensko vpeljala eksistencializem ter sprožila in pisatelj Franček Bohanec.
    [Show full text]