DOCSLIB.ORG

Autorin Originaltitel/Titel Titel Der Dt. Übersetzung Anton

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Autorin Originaltitel/Titel Titel Der Dt. Übersetzung Anton AutorIn Originaltitel/Titel Titel der dt. Übersetzung Anton Tomaž Linhart Ta veseli dan ali Matiček se (1756-1795) ženi (1789) Andrej Šuster-Drabosnjak Komedija ali Igra o izgubljenem (1768-1824) sinu (um 1800) Janez Cigler (1792-1867) Sreča v nesreči (1838) Janez Trdina (1830-1905) Spomini (1867/68) Bajke in povesti o Gorjancih (1882) Fran Levstik (1831-1887) Martin Krpan (1858) Martin Krpan Popotovanje iz Litije do Čateža (1858) Janez Mencinger (1836-1912) Moja hoja na Triglav (1897) Abadon (1893, 1980) Josip Jurčič (1844-1881) Deseti brat (1866) Der zehnte Bruder Ivan Tavčar (1851-1923) Visoška kronika (1919) Die Chronik von Visoko Cvetje v jeseni (1917) Herbstblüte Janko Kersnik (1852-1897) Jara gospoda (1885) Kmetske slike (1891) Fran Saleški Finžgar (1871- Pod svobodnim soncem Iztok 1962) (1906/07; 1912) Prerokovana (1915-1919, 1924) Ivan Cankar (1876-1918) Tujci (1901) Die Fremden Hiša Marije Pomočnice (1904) Das Haus der Barmherzigkeit Martin Kačur (1906) Martin Kačur Hlapec Jernej in njegova Knecht Jernej und sein Recht pravica (1907) Hlapci (1910) Knechte Podobe iz sanj (1917) Traumbilder Zofka Kveder (1878-1926) Njeno življenje (1914) Ihr Leben Ivan Pregelj (1883-1960) Plebanus Joannes (1920) Plebanus Ioannes Tolminci (1916/1927) Thabiti kumi (1933) Thabiti kumi France Bevk (1890-1970) Kaplan Martin Čedermac (1938) Juš Kozak (1892-1964) Šentpeter (1931) Prežihov Voranc (1893-1950) Samorastniki (1940) Wildwüchslinge Doberdob (1940) Doberdo Solzice (1949) Maiglöckchen Slavko Grum (1901-1949) Dogodek v Mestu Gogi (1928/29, 1930) Kurzprosa in Zbrano delo I Das weiße Asyl Vladimir Bartol (1903-1967) Med idilo in grozo (1935-1940 Zwischen Idylle und Grauen Alamut (1938) Alamut Miško Kranjec (1908-1983) Strici so mi povedali (1974) Ciril Kosmač (1910-1980) Pomladni dan Ein Frühlingstag Balada o trobenti in oblaku Ballade von der Trompete und der Wolke Edvard Kocbek (1910-1980) Strah in pogum (1951) Mira Mihelič (1912-1895) Ure mojih dni (1985) Boris Pahor (*1913) Nekropola (1967) Nekropolis Vitomil Zupan (1914-1987) Potovanje na konec pomladi Reise ans Ende des Frühlings (1972) Minuet for Guitar (engl.) Menuet za kitaro (na petindvajset strelov) (1975) Janko Messner (1921–2011) Ansichtskarten von Kärnten Ausgewählte Werke, Bd. 1 (1970) Skurne storije (1971) Ausgewählte Werke, Bd. 1 Kärntner Heimatbuch (1980, 1986, 2004) Zorko Simčič (*1921) Človek na obeh straneh stene (1957) Poslednji deseti bratje (2012) Josefa Prelog (*1926) Leb ich mein Schicksal aus (2002) Lojze Kovačič (1928-2005) Prišleki (1984/85) Die Zugereisten Kristalni čas (1991) Otroške stvari (2003) Zrele reči (2009) Branko Hofman (1921-1992) Noč do jutra (1981) Nacht bis zum Morgen Dominik Smole (1929-1992) Antigona (1960) Taras Kermauner (1930-2009) Zadnje srečanje (1990) Marjan Rožanc (1930-1990) Ljubezen (1979) Liebe Jože Snoj (*1934) Gospod Pepi (2000) Andrej Kokot (1936-2012) Ko zori spomin (1996) Das Kind, das ich war Florjan Lipuš (*1937) Zmote dijaka Tjaža (1972) Der Zögling Tjaž Odstranitev moje vasi (1983) Die Beseitigung meines Dorfes Boštjanov let (2003) Boštjans Flug Drago Jančar (*1948) Galjot (1978) Der Galeot Severi sij (1984) Nordlicht Halštat (1994) Hallstatt Zvenenje v glavi (1998) Rauschen im Kopf To noč sem jo videl (2010) Die Nacht, als ich sie sah Brina Svit (*1954) Moreno (2003) Moreno. Eine richtige Liebesgeschichte Franjo Frančič (*1958) Kam se skrijejo metulji pred Wo verstecken sich die dežjem (2008) Schmetterlinge vor dem Regen Marko Sosič (*1958) Tito, amor mijo (2005) Tito, amor mijo Feri Lainšček (*1959) Namesto koga roža cveti (1991) Halgato. Lacki roma – statt zu leben Maja Novak (*1960) Mačja kuga (2000) Katzenpest Jani Virk (*1962) Zadnja Sergijeva skušnjava Sergijs letzte Versuchung (1996) Andrej Blatnik (*1963) Menjave kož (1990) Der Tag, an dem Tito starb Matjaž Pikalo (*1963) Modri e (1998) Suzana Tratnik (*1963) Vzporednice (2005) Fernsehen und sterben Andrej E. Skubic (*1967) Fužinski bluz (2001) Lahko (2009) Koliko si moja (2011) Wieviel von dir gehört mir? Nina Kokelj (*1972) Sviloprejka (2002) Goran Vojnović (*1980) Čefurji raus (2008) Južnjaci marš (serb.) Jugoslavija, moja dežela (2012) Vaters Land Figa (2015) Vesna Lemaić (*1981) Popularne zgodbe (2008) Kokoška in ptiči (2014) Gedichte von Valentin Vodnik (1758-1819), Urban Jarnik (1784-1844), Jovan Vesel Koseski (1798-1884), France Prešeren (1800-1849), Simon Jenko (1835-1869), Simon Gregorčič (1844-1906), Anton Aškerc (1856-1912), Dragotin Kette (1876-1899), Oton Župančič (1878-1949), Josip Murn (1879-1901), Alojz Gradnik (1982-1967), Anton Podbevšek (1898- 1981), Tone Seliškar (1900-1969), Milka Hartman (1902-1997), Srečko Kosovel (1904- 1926), Edvard Kocbek (1910-1980), Jože Udovič (1912-1991), France Balantič (1921-1943), Karel Destovnik – Kajuh (1922-1944), Dane Zajc (1929-2005), Gregor Strniša (1930-1997), Kajetan Kovič (1931-2014), Franci Zagoričnik (1933-1997), Veno Taufer (*1933), Andrej Kokot (1936–2012), Svetlana Makarovič (*1939), Gustav Januš (*1939), Tomaž Šalamun (1941-2014), Ivo Svetina (*1948), Milan Jesih (*1950), Boris A. Novak (*1953), Jani Oswald (*1957), Brane Mozetič (*1958), Maja Haderlap (*1961), Barbara Simoniti (*1963), Uroš Zupan (*1963), Cvetka Lipuš (*1966), Rezka Kanzian (*1969), Aleš Šteger (*1973), Anja Golob (*1976), Jure Jakob (*1977) Lieder von Svetlana Makarovič (*1939), Vlado Kreslin (*1953), Jani Kovačič (*1953), Zoran Predin (*1958), Iztok Mlakar (*1961), Laibach (gegr. 1980) Unter http://www.ljudmila.org/litcenter/bibliografija.pdf ist eine Bibliographie der Buchübersetzungen slowenischer Literatur ins Deutsche (bis 2005) abrufbar. .
Load more

Recommended publications
  • Zbirka Medijskih Objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 03
    Zbirka medijskih objav JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI, 03. 07. 2012 Število objav: 4 Tiskani mediji: 2 Splet: 1 Radijske postaje: 0 Televizijske postaje: 1 Teletekst: 0 Spremljane teme: 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012 Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Kulturna šola Opus 1 Seznam objav v zbirki: Naslov Šoštanjski pevci so se predstavili Zaporedna št. Medij; Doseg Novi tednik Celje; 47000 Stran: 18 Površina: 266 cm2 1 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor A.P. 3 Teme 22. slovensko zborovsko tekmovanje Naša pesem 2012 Naslov Zborovska srečanja: uvodoma večer z APZ Zaporedna št. Medij; Doseg Primorske.si (WEB); 0 2 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor NR 4 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Naslov Žirija v ožji izbor za Veronilcino nagrado uvrstila pet zbirk Zaporedna št. Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11000 Stran: 2 Površina: 185 cm2 3 Rubrika / Datum Ostalo, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor STA, C.R. 6 Teme Opus Naslov Osnovna šola Prestranek je ponovno prejela naziv Kulturna šola Zaporedna št. Medij; Doseg Sponka TV; 0 17:00 Trajanje: 1 min 4 Rubrika / Datum Sponka novice, 03. 07. 2012 Stran v zbirki Avtor neznan avtor 7 Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Kulturna šola 2 Kazalo Šoštanjski pevci so se predstavili Po dobrih štirih desetle- zone pripravijo tematski letni stjo Dunjo Tinauer. študentko tjih delovanja se lahko Me- koncert, ki je med poslušalci Akademije za glasbo Ljubljana šani pevski zbor Svoboda izredno toplo sprejet. Zbor se iz opernega petja pri priznani Šoštanj pohvali predvsem s je neprekinjeno udeleževal profesorici vokalne tehnike, pridnostjo in z zavzetostjo tekmovanja Naša pesem od izredni profesorici Alenki članov, ki pod dolgoletnim leta 1982 do 2003 in prejel pet Dernač Bunta.
    [Show full text]
  • I 2 Št. 028-8/92 KAMNIK 1925. ODREDBO Št. 021-2/92 LAŠKO
    I~ Stran 2434 URADNI LISTREPUBLIKE SLOVENIJE št. 38 - I. Vlil. 1992 I 1 LAŠKO Skupščina občine Idrija daje soglasje k statutu Zdrav- stvenega doma Idrija. ' 1926. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju, naselij in 2 drugih posegov v, prostor (Uradni list SRS, št" 18184" 37/85, 29/86 in RS, št. 26/90) je Izvršni svet Skupščine Ta sklep velja z dnem sprejema na skupnem zaseda­ občine Laško na 45. seji dneZž, 7. 1992 sprejel nju zborov občinske skupščine. SKLEP 3 o javni razgrnitvi osnutka. ure~itvenega načrta za območje ljišč Sklep se objavi v Uradnem listu Republike' Slovenije. sanacije Rudnika Laško -,kmetijskih in gozdnih zem Št. 028-8/92 1 Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za Idrija, dne 7. julija 1992. območje sanacije Rudnik Laško - kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje, Predsednik d.o.o., Celje, pod št. proj. 100/91, maj 1992 (v nadaljeva- Skupščine občine nju: osnutek). Idrija Janez Podobnik, dr. med. l. r. II Osnutek bo razgrnjen v prostorih SO Laškov Laškem in v prostorih Zadružnega doma Sedraž v delovnem času' , Upravnih organov občineLaško oziroma trgovine v Se­ -- dražu in sicer 30 dni. Prvi' dan razgrnitve .se šteje tretji KAMNIK dan od objave tega sklepa v Uradnem listu RS. 1925. III V času razgrnitve bo Zavod za urbanistično načrtova­ člena Na podlagi 3. zakona o cenah (Uradni list RS, nje občine Laško v sodelovanju s Krajevno skupnostjo člena št. 1191) in 1. odloka o prenosu pristojnosti za Sedraž organiziral javno razpravo. "določanje cen naizvršne svete skupščin občin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
    Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru.
    [Show full text]
  • Milan Jesih Spletna Stran V Skladu S 13
    Sezona 2008/2009 Gledališki trg 5, 3000 Celje Mag. Tina Kosi, upravnica Dr. Borut Smrekar, pomočnik upravnice Janez Pipan, režiser Tatjana Doma, dramaturginja Miran Pilko, tehnični vodja Jože Volk, lektor Jerneja Volfand, vodja programa Telefon +386 (0)3 4264 214 Faks +386 (0)3 4264 220 E-naslov [email protected] Barbara Herzmansky, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205 E-naslov [email protected] Urška Zimšek, blagajničarka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov [email protected] (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.) Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje Tajništvo Letnik 58, sezona 2008/09, številka 6 Telefon +386 (0)3 4264 202 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje. Faks +386 (0)3 4264 220 Centrala +386 (0)3 4264 200 Vse pravice pridržane. E-naslov [email protected] Cena te številke je 1 EUR. Milan Jesih Spletna stran www.slg-ce.si V skladu s 13. točko prvega odstavka 26. člena Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Zakona o DDV davek ni obračunan. Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo RS. Za izdajatelja mag. Tina Kosi SVET SLG CELJE Urednica Tatjana Doma Tatjana Doma, Miran Gracer, Zdenko Podlesnik (predsednik), Lektor Jože Volk Stane Seničar, mag. Anton Šepetavc Fotograf Damjan Švarc Oblikovanje Alten10 ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE Naklada 1.000 izvodov Milena Čeko Pungartnik, Marijana Kolenko, prof. dr. Radko Komadina, Minca Lorenci, Barbara Medvešček, dr. Katja Mihurko Poniž Celje, Slovenija,
    [Show full text]
  • BRALNI PROGRAM Posavskih Knjižnic V Letu 2021 Knjižnica Brežice  Valvasorjeva Knjižnica Krško  Knjižnica Sevnica 21
    BRALNI PROGRAM posavskih knjižnic v letu 2021 Knjižnica Brežice Valvasorjeva knjižnica Krško Knjižnica Sevnica 21. marec – 20. november 2021 IZBOR LEPOSLOVNIH DEL PROZA VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, Svetlana Aleksijevič OTROCI Z VLAKA, Viola Ardone JEZERO, Bianca Bellová TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD?, Ahmed Burić OSEM GORA, Paolo Cognettti SPOMINI IZNAD EKVATORJA, Isabella Flego NEVIDNI, Aleksandar Gatalica IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA, Olivier Guez TELEFON V VETRU, Laura Imai Messina POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS, Gaëlle Josse ŠUMENJE GOZDA, Damir Karakaš AGNI, Borut Kraševec KURJI PASTIR, Feri Lainšček KAJ? RJA, Jakub Małecki MAMINA ZAPUŠČINA, Minae Mizumura Knjižnice Posavja sodelujemo na področju bralne kulture že MAKS PLETERŠNIK, Rudi Mlinar enajsto leto zapored. Namen projekta Posavci beremo skupaj CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI, Kristian Novak je opozoriti na pomembne predstavnike literarnega ubesedovanja IZGINULI SVET, Julia Phillips pri nas in širše po svetu ter bralcem ponuditi tematsko pester KOLESAR, Marko Radmilovič razpon leposlovnih del, ki bivanjsko izkušnjo človeka prikazujejo ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA, Christoph Ransmayr z raznolikimi kulturnimi, socialnimi in estetskimi izhodišči. OLGA, Bernhard Schlink ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE, Muriel Spark BECKOMBERGA, Sara Stridsberg KJE in KDAJ? POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA, Alan Sullivan Bralni projekt izvajamo v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI, Brina Svit knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica med 21. marcem in 20. TURIST V TEŽAVAH, Emir Šaković novembrom 2021. BIZARNE ZGODBE, Olga Tokarczuk ŠTEVILKA 31328, Elias Venezis PRESTRELJENE SANJE, Vlado Vrbič KAKO? EKSKLUZIVA, Evelyn Waugh Knjige so opremljene s knjižnimi kazalkami, na katere bralci vpišejo svoje ime in naslov prebrane knjige ter po želji tudi mnenje o prebranem. Ob naslednjem obisku knjižnice jih pri STRIP izposojevalnem pultu oddajo knjižničarju.
    [Show full text]
  • 9. December 1982 (Št. 1738-1739)
    St. 48-49 (1738—39)Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 9. decembra 1982 Cena: 12 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Zgodovina je bogatejša Enotnost ne le Mladost v besedi, o ciljih, ampak pesmi in Možnih je več tem o spominskem območju Gorjanci — spretnosti 1982 Zumberak — Znanstveni sestanek prestavljen na november tudi o poteh „Ko smo ustanovili skupnost prihodnjega leta. Na seji v Zagrebu Pred delegati je zvezna 15. decembra v Krškem spominskega območja Goijanci so ugotovili, da je rok neuresničljiv. Gradiv še ni, popoln ni niti seznam resolucija o razvoju v letu Področno tekmovanje pod — Zumberak, smo želeli, tako kot smo to delali v NOB, s avtorjev, tako da bo moral organiza­ 1983 ___________ tem naslovom bo za posavske tri cijski odbor opraviti še veliko dela, skupnimi močmi najprej zbira­ Sodeč po temeljnih podatkih občine potekalo tokrat v sredo, da bi simpozij izpeljali v novembru osnutka zvezne resolucije o razvoju 15. decembra, ob 16. uri v veliki ti, nato proučevati in urejati prihodnjega leta. v letu 1983, bomo prihodnje leto dvorani krškega Delavskega do­ podatke o NOB, ustrezno obe­ Organizacijskemu odboru je do­ jedli „bolj kruh kot potico", gospo­ ma Edvarda Kardelja. Gostitelj ležiti dogodke iz NOB ter s slej prijavilo svoje teme okoli 35 darski položaj je tak, da bomo - občinska mladinska organiza­ skupnimi močmi pospešiti ra­ avtorjev; vendar vse ne sodijo v začeli januar s številnimi težavami, cija iz Krškega in organizator - tematiko Žumberak in Gorjanci v zvoj območja, ki zajema osem ki so se nakopičile v preteklih dese­ medobčinski svet ZSM za Po­ NOB.
    [Show full text]
  • Reference Živa Književnost 1994 – 2020
    REFERENCE ŽIVA KNJIŽEVNOST 1994 – 2020 1994–2020 Tuji literati_tke: Maram Almasri (Sirija/Francija), Yahuda Amichai (Izrael), Rikardo Arregi Diaz De Heredia (Španija), Clare Azzopardi (Malta), Jusef Bazi (Libanon) Joshua Beckman (ZDA), Alexandre Bergamini (Francija), Elisa Biagini (Italija), Keith Borg (Malta), Sonja vom Brocke(Nemčija), Nicole Brossard (Kanada), Cindy Lynn Brown (Danska), Franco Buffoni (Italija), Richard Burns (Velika Britanija), Tsead Bruinja (Nizozemska), Antoine Cassar (Malta), Yolanda Castano (Španija), René de Ceccatty (Francija), Johan Christiansson (Švedska), Xi Chuan (Kitajska), William Cliff (Belgija), Ann Cotten (Avstrija), Jordan Cvetanović (Srbija), Kaća Čelan (Srbija), Dmitro Čistjak (Ukrajina), Bei Dao (Kitajska), Jean Paul Daoust (Francija), Casimiro de Brito (Portugalska), Arnold De Vos (Italija), Jacek Dehnel (Poljska), Lidija Dimkovska (Makedonija), Angeliki Dimouli (Grčija), Daša Drndić (Hrvaška), Haydar Ergülen (Turčija), Manuel Forcano (Španija), Edward Foster(ZDA), Nathalie Gassel (Belgija), Alicia García Núnez (Španija), Patrizia Gattaceca (Francija), Andras Gerevich (Madžarska), Tatjana Gromača (Hrvaška), Arti H. N. (Indija), Anna Gulczynska (Poljska), Mette Østgaard Henriksen (Danska, Ioana Ieronim (Romunija), Hendrik Jackson (nemčija), Ilze Jansone (Latvija), Travis Jeppesen (ZDA/Češka), Rodolfo Häsler (Kuba/Španija), Lejla Kalamujić (BIH), Kätlin Kaldmaa (Estonija), Jyrki Kiiskinen (Finska), Noé Tibor Kiss (Madžarska), Jakob Kraner (Avstrija), Dimitrij Kuzmin (Rusija), Stéphane Lambert (Belgija),
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • Program Goriškega Poletja
    Ob približevanju poletju 2021 nisem bil optimist, saj epidemija še ni popustila. Poleg zdravstvenih ukrepov nas je prizadel tudi zgodovinsko velik, večmilijonski izpad prihodkov v občinskem proračunu. A na Goriškem se ne damo. Ponovno smo se združili kulturna in umetniška društva, ustanove, organizacije, zavodi, posamezniki. Zelo sem zadovoljen, da sodeluje tudi podeželje. Na pomoč so pristopila lokalna turistična društva, krajevne skupnosti, ansambli, pevski zbori, gostinci in celo podjetja. Tako se bo poletje v mestni občini odvijalo z bogatim dogajanjem. Vabim vas, da si dobro ogledate program in izkoristite priložnost za obisk dogodkov poletnih noči tako v mestu kot na podeželju. dr. Klemen Miklavič župan Mestne občine Nova Gorica KONCERT, GLASBENI DOGODEK GLEDALIŠKA PREDSTAVA FILM PLES, PLESNA PREDSTAVA RAZSTAVA, UMETNIŠKI PERFORMANS LITERARNI DOGODEK ŠPORTNI DOGODEK KRAJEVNI PRAZNIK DELAVNICE, TEČAJI PREDAVANJE, OKROGLA MIZA OTROŠKI PROGRAM PROSLAVA 17. JUNIJ ČETRTEK 20.00 YAZ NEFESi ali Poletni dih, delavnica Telovadnica Partizan, orientalskega plesa: Mahraganatt Nova Gorica s Tejo Žižmond Kairo street, imenovan tudi mahraganat shabby, je energičen, moderen in dinamičen stil orientalskega plesa, ki izhaja z ulic Kaira. Organizator: KPD Franc Zgonik Branik - skupina Nefes XVIII. Glasbeni večeri Tabor 2021 20.30 Primorska poje Tabor nad Dornberkom Tradicionalna revija pevskih zborov Primorska poje bo letos izvedena kot glasbena manifestacija. Številni zbori bodo zapeli po različnih krajih Primorske in zamejstva. Več na https://www.zpzp.si Organizator: Provox, ZKD Nova Gorica Društvo Zapisi, Društvo Tabor nad Dornberkom in JSKD Nova Gorica XVIII. Glasbeni večeri Tabor 2021 21.15 Osvetlitev zgodovine vinarstva Tabor nad Dornberkom in vinogradništva v 19. stoletju na Vipavskem Organizator: Provox, ZKD Nova Gorica Društvo Zapisi, Društvo Tabor nad Dornberkom in JSKD Nova Gorica 18.
    [Show full text]
  • Prispevek Kulturnega in Civilnodružbenega Segmenta K Uvedbi Demokracije in Neodvisnosti Slovenije
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Perš Prispevek kulturnega in civilnodružbenega segmenta k uvedbi demokracije in neodvisnosti Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Luka Perš Mentor: red. prof. dr. Janko Prunk Prispevek kulturnega in civilnodružbenega segmenta k uvedbi demokracije in neodvisnosti Slovenije Diplomsko delo Ljubljana, 2011 Najlepše se zahvaljujem svojemu mentorju, red. prof. dr. Janko Prunku, za svetovanje in pomoč pri diplomski nalogi. Najlepše se zahvaljujem svojima profesorjema, doc. dr. Milanu Balažicu in izr.prof. dr. Gregorju Tomcu, pri pomaganju literature. Zahvaljujem se družini, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso podporo ob mojem študiju. Na koncu pa se zahvaljujem Katji, ki me je vedno spodbujala in na koncu pregledala nalogo. Prispevek kulturnega in civilnodružbenega segmenta k uvedbi demokracije in neodvisnosti Slovenije V svoji diplomski nalogi sem obravnaval kulturna in civilna družbena gibanja v socialistični Jugoslaviji, ki so se borila za samostojno in demokratično Slovenijo. Največ pozornosti bom posvetil posameznikom in organizacijam, ki so se borili za samostojno Slovenijo. V začetku svoje naloge bom izpostavil delovanje Jožeta Pučnika. V 70-ih letih se mu je pridružil Edvard Kocbek s svojim prelomnim intervjujem z Borisom Pahorjem leta 1975. Moja raziskovalna naloga pa bo najbolj osredotočena v 80. leta prejšnjega stoletja. Osemdeseta je odprla alternativna glasba, ki je prebudila bodočo uporno generacijo. Svoje so dodali Pankrti in ostali pankovske skupine ter Laibach. Takrat je nastal vrhunec civilno družbene sfere, ko sta vzleteli osvobojena Zveza socialistične mladine Slovenije in Odbor za varstvo človekovih pravic, ki velja za največjo civilno družbeno organizacijo v Sloveniji, ki je zadala odločilni in končni udarec takratni vladajoči oblasti, ko se je zavzemala za osvoboditev zapornikov Janeza Janše, Ivana Borštnerja, David Tasić in Francija Zavrla.
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]