DOCSLIB.ORG

Programsko-Poslovni Načrt Za Leto 2007

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Programsko-Poslovni Načrt Za Leto 2007 PROGRAMSKO-POSLOVNI NAČRT ZA LETO 2007 Ljubljana, december 2006 KAZALO PROGRAMSKO POSLOVNI NAČRT 1. Cilji RTV Slovenija v letu 2007 3 2. Uvod generalnega direktorja 7 PRVI DEL – PROGRAMSKI NAČRT 11 RADIO SLOVENIJA 3. Uvod direktorja Radia Slovenija 13 3.1 PRVI PROGRAM RADIA SLOVENIJA – PROGRAM A1 15 3.2 DRUGI PROGRAM RADIA SLOVENIJA – PROGRAM VAL 202 25 3.3 TRETJI PROGRAM RADIA SLOVENIJA – PROGRAM ARS 41 3.4 INFORMATIVNI IN EKSPERIMENTALNO-RAZVOJNI PROGRAMI 52 3.5 RADIO KOPER CAPODISTRIA – REGIONALNI RADIJSKI PROGRAM 54 3.6 RADIO MARIBOR – REGIONALNI RADIJSKI PROGRAM 64 3.7 RADIO SLOVENIJA INTERNATIONAL – RSi 72 3.8 GLASBENI PROGRAMI IN GLASBENA PRODUKCIJA 78 TELEVIZIJA SLOVENIJA 4. Uvod direktorja Televizije Slovenija 82 4.1 INFORMATIVNI PROGRAM 83 4.2 KULTURNI IN UMETNIŠKI PROGRAM 85 4.3 RAZVEDRILNI PROGRAM 88 4.4 ŠPORTNI PROGRAM 89 4.5 POS. NAC. PROG. NAMENJEN PARLAMENTARNIM VSEBINAM DZ RS IN NJEGOVIH DEL.TELES TER EKSPERIMENTALNI STUDIO (ES) 92 4.6 IZVOR, STRUKTURA IN OBSEG PROGRAMA TELEVIZIJE SLOVENIJA 94 4.7 PROGRAMSKA SHEMA TV SLO 1 IN TV SLO 2 108 4.8 REGIONALNI TV PROGRAM MARIBOR 109 4.9 REGIONALNI TV PROGRAM KOPER CAPODISTRIA 111 PROGRAMI ZA NARODNOSTNE SKUPNOSTI 5. Programi za italijansko narodno skupnost 115 5.1 RADIJSKI PROGRAM ZA ITALIJANSKO NARODNO SKUPNOST 115 5.2 TV PROGRAM ZA ITALIJANSKO NARODNO SKUPNOST 125 6. Programi za madžarsko narodno skupnost 136 6.1 POMURSKI MADŽARSKI RADIO 136 6.2 TV STUDIO LENDAVA 139 7. Programi za romsko narodno skupnost 142 MULTIMEDIJSKI CENTER 8. Multimedijski center 143 8.1 PODROČJA 144 8.2 MMC ZALOŽNIŠTVO – ZALOŽBA KASET IN PLOŠČ 146 DRUGI DEL – POSLOVNI NAČRT 09. Načrt naložb in tehničnih izpopolnitev 153 10. Trženje in odnosi z javnostjo 168 11. OE Oddajniki in zveze 175 12. Načrtovanje kadrov, informatike in organizacije 181 13. Nabavna politika 187 14. Finančni načrt 190 15. Delitev dejavnosti 223 1 Gradivo so pripravili: - Anton Guzej, generalni direktor; - Vinko Vasle, direktor RA Slovenija, v sodelovanju z Matjažem Erznožnikom, Mirkom Štularjem, Vladom Senico, Borisom Renerjem, Petrom Habjaničem in z Leonom Horvatičem; - Jože Možina, direktor TV Slovenija, v sodelovanju z Igorjem Pirkovičem, Rajkom Geričem, Petrom Radovićem, z Janijem Virkom, Igor E. Bergantom, Ljerko Bizilj, Natašo Segulin in Polono Pivec, v. d. posameznih urednikov programov in uredništev - Antonio Rocco, v. d. pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za italijansko narodno skupnost, v sodelovanju z Robertom Apolloniem in Vladimirom Dellorejem; - Dr. Albert Halász, v. d. pomočnika generalnega direktorja za Radio in Televizijo za madžarsko narodno skupnost, v sodelovanju s Heleno Zver in z Jožetom Végijem; - Miran Dolenec, v. d. direktorja OE Oddajniki in zveze; - mag. Irma Gubanec, mag. Cvetka Žirovnik in mag. Marko Fili, pomočniki gen. dir., Radivoj Pavlin, Anton Končar, Dominga Medoš, Jolanda Kolar Balmazovič, Sabrina Povšič Štimec; - Barbara Zemljič (Programski kontroling), Blažka Tratnik (Finančni kontroling). Gradivo je lektorirala Jana Kvas. 2 1. CILJI RTV SLOVENIJA V LETU 2007 1.1 CILJI RADIA SLOVENIJA • Večja finančna (stroškovna) preglednost po posameznih programih, kar omogočata nova statutarna organiziranost radia in povečanje odgovornosti za poslovanje v okvirih PPN. • Izboljšanje sodelovanja med programi, glasbeno produkcijo in radijsko tehniko v korist večje kakovosti programov in programsko bimedialno sodelovanje s televizijo pri nekaterih večjih projektih. • Sprejem pravilnika o radijski govorni kulturi, ki bo omogočil tudi osvežitev znanja tistim, za katere bo strokovna komisija ocenila, da morajo na »kontrolni« tečaj govorne kulture in njenega izboljšanja v posameznih delih programov. • Sprejem pravilnika o časovnih, kadrovskih in finančnih normativih za radijski igrani program in večje radijske projekte. • Kakovostnejša glasbena identiteta 1. in 2. radijskega programa z imenovanjem glasbenih urednikov posameznega programa. • Natančnejše stroškovno načrtovanje večjih radijskih projektov in oddaj po posameznih postavkah, kar bo omogočilo tudi boljše oziroma preglednejše in natančnejše planiranje za leto 2008. • Kadrovsko pomlajevanje v radijskih programih, zlasti pa v delu tehnične produkcije. • Vzpostavitev večjega nadzora pri opravljanju del in nalog. • Začetek vzpostavljanja radijskega govornega arhiva. • Ohranjanje sedanje ravni visoke poslušanosti 1. in 2. radijskega programa in sprememba programske dinamike na 3. radijskem programu zaradi povečevanja deleža poslušanosti. 3 1.2 CILJI TELEVIZIJE SLOVENIJA • Večja pozornost slovenskemu zamejstvu in izseljenstvu v programskih vsebinah Kulturno-umetniškega in Izobraževalnega programa ter Informativnega in Razvedrilnega programa. • Izboljšano sodelovanje med programom in produkcijo TV Slovenija v luči čimbolj racionalnega izkoristka produkcijskih zmogljivosti. • Okrepljeno sodelovanje z glasbenimi korpusi RTV, ne le pri enkratnih projektih, kot sta EMA in Slovenska popevka, temveč tudi pri sobotnem glasbenem showu in drugih oddajah TV Slovenija. • Zavezanost slovenskemu gledalcu – plačniku RTV prispevka, kar pomeni, da želimo v osrednjih programskih pasovih zadovoljiti relativno širši avditorij, kot nam je to uspevalo doslej. • Načrtno programsko sodelovanje z Radiom Slovenija in snovanje skupnih projektov. • Povečan obseg premierne produkcije domačih igranih in dokumentarnih filmov. • Vlaganje v dodatno izobraževanje pri deficitarnih kadrih (predvsem na področju digitalizacije). • Zagotovitev kakovostnih kadrov v televizijski produkciji. • Boljše sodelovanje z marketingom RTV Slovenija z željo po učinkovitejšem trženju razvedrilnih in športnih vsebin. • Izboljšana relativna uspešnost programov TV Slovenija ob upoštevanju povečane konkurence domače komercialne in tuje televizijske ponudbe. • Izboljšano sodelovanje med posameznimi programi TV Slovenija. • Prisotnost programskih vsebin s področij znanosti, podjetništva in inovacij. • Sodelovanje z nacionalnimi televizijskimi hišami evropskih držav pri izmenjavi programskih vsebin. • Večje izkoriščanje bogate zakladnice arhivskih posnetkov. • Večji poudarek skrbi za zborni slovenski jezik. 4 1.3 CILJI NA KADROVSKEM PODROČJU • Zmanjšanje števila redno zaposlenih. • Analiza vseh delovnih mest. • Priprava kataloga delovnih mest. • Sprejem nove sistemizacije. • Prehod v plačni sistem javnega sektorja. • Postavitev nove organizacije, prilagojene statutu RTV. 1.4 CILJI TEHNIČNO-TEHNOLOŠKEGA PODROČJA Na tehnično-tehnološkem področju je glavni cilj pospešeno investiranje ob povečanem obsegu sredstev glede na povprečje amortizacijskih sredstev zadnjih let z namenom: • posodobitve in racionalizacije produkcijskih procesov z uvajanjem računalniške produkcije TV programov, • priprave potrebnih produkcijsko-tehnoloških kapacitet za realizacijo parlamentarnega programa, • vzpostavitve digitalnega prenosnega omrežja za distribucijo obstoječih in novih RTV vsebin, • pospešenega reševanja prostorsko-tehnološke ureditve informativnega programa TV Slovenija (objekt v ulici Komenskega 5). Načrtujemo tudi investicije v sodobne avdio, video in multimedijske tehnologije, ki bodo RTV Slovenijo v nekaj letih pripeljale do stopnje opremljenosti primerljivih javnih servisov v Evropski uniji. 5 6 2. UVOD GENERALNEGA DIREKTORJA Predlog programsko-poslovnega načrta je posledica oziroma rezultat trajnega, neprekinjenega procesa strateškega načrtovanja in je usklajen z Zakonom o RTV Slovenija in Zakonom o medijih. S svojo pestro, kakovostno ponudbo nacionalnih in regionalnih radijskih ter televizijskih programov in programov za italijansko, madžarsko ter romsko narodno skupnost in z različnimi multimedijskimi storitvami bomo uresničevali najširši javni interes oziroma interes naših zvestih gledalcev in poslušalcev. Vizija Naša vizija je, da ustvarjamo in posredujemo raznovrstne visoko kakovostne radijske in televizijske programe, ki so kot javno dobro dostopni vsem gledalcem in poslušalcem in zadovoljujejo najširšo javnost. Vsebine s področij informiranja, izobraževanja, kulture in razvedrila zagotavljamo tudi z multimedijsko podporo. Poslanstvo Naše osnovno poslanstvo je ustvarjanje in predvajanje radijskih in televizijskih programov, s katerimi spodbujamo in razvijamo ustvarjalnost, jezik, kulturo ter identiteto Slovenije, tako da to dejavnost opravljajo kakovostni in motivirani kadri z visoko organizacijsko kulturo in s programsko-poslovno odličnostjo. Z vsemi ukrepi bomo dosegali fleksibilno (gibljivo) organizacijo, ki bo omogočala, da se bosta javni radio in javna televizija sposobna hitro prilagajati spremembam v okolju, sistem financiranja in okolje pa morata omogočati politično nevtralnost, ustvarjalnost sodelavcev ter izpolnjevanje dogovorjenega poslanstva. V skladu s sprejetimi strateškimi cilji na področjih radijskih in televizijskih programov, organizacijske preobrazbe z boljšimi delovnimi procesi, razvoja kadrov in tehnološke prenove je v letu 2007 naša pozornost namenjena: - dvigu kakovosti programov, - zmanjševanju stroškov vključno s stroški dela, - uveljavitvi novega plačnega sistema, - nadaljevanju prenove poslovnih procesov, - izboljšanju komercialnih prihodkov, - večjemu investiranju v digitalizacijo prenosnega omrežja signalov in hitrejšemu posodabljanju tehnološke opreme, - dopolnitvi strategije razvoja RTV Slovenija do leta 2012. Hiter tehnološki razvoj v svetu na osnovi digitalizacije in internacionalizacija vplivov medijske industrije v letu 2007 nujno terjata dopolnitev naše razvojne strategije in njeno podaljšanje do leta 2012; ponovno bomo proučili programsko politiko,
Load more

Recommended publications
  • Slovenski Gledališki Letopis ( SLOVENE THEATRE ANNUAL
    K JOLBKQBL)BKOÄLPWB LJLPNFOUBSKFVWBKB pa NikaŠvabinJuvanovaMaia, PUFNQPSPÀBKPH,MFNFOJOHPTQB#FSDF LBKVTQFMPKFOBPESJIJOLBKQBÀOF v teatrihinnavseslovenskisceni; QBLBKWTFÄUFWLJIWTFQPNFOJ LBNLEPÄFMOBHPTUPWBOKF kdo jekjedobilpriznanje, PWFMJLJI UVEJNBMJI pa ševseofestivalih, še predenjenaodrušlozares; BMJCJMÇFQSFKQPTWPKFWNFT pel, plesalalilestatiral, ,EPWTFWUFBUSVKFJHSBM SFÇJSBM do v se SLOEV NSGKI EL DEALIŠKI L TOPIS 18_19 SLOEV NHE T EART NE A NUAL oSl venski gledališki letopis ( 20 SLOEV NHE T EART NE A NUAL ) 18_ 20 19 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL ( 0 ) 18_2 0 19 Sestavil in uredil ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Melita Forstnerič Hajnšek (dramsko in postdramsko gledališče) Nataša Berce (balet in ples) Maia Juvanc (operno gledališče) Nika Švab (lutkovno gledališče) Klemen Markovčič (radijska igra) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Oriana Girotto (Mini teater), Alen Jelen (ŠKUC gledališče), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče ljubljansko), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Tina Kren Mihajlović (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Staša Mihelčič (Cankarjev dom), Martina Mrhar (SNG Nova Gorica), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana),
    [Show full text]
  • 6911 Davorin Petek Podvelka 6910 Tina Mohorovic Ljubljana 6909
    6911 Davorin Petek Podvelka 6910 Tina Mohorovic ljubljana 6909 Katjuša Lapajne Bohinj 6908 Jasna Grosman Ljubljana 6907 Filip Cakic Beograd, Srbija 6906 Boštjan Mašera Ljubljana 6905 Samo Vadnov Šmarje-Sap 6904 Andrej Rekelj Zasip 6903 Kristina Rožman 8000 Novo mesto 6902 Robert Krumphanzl Praha (Prague) CZ Nakladatelství Triáda 6901 Marjan Piltaver Krška vas KD Ivan Kobal Krška vas 6900 Andreja Crnkovid Ljubljana 6899 Lea Čehovin Parmova 20 6898 Irena Duša Ljubljana 6897 miha sagadin Ljubljana 6896 Luka Vaupotič Kranj 6895 Anita Žolnir Galicija 16. a OŠ Petrovče 6894 Matej Jenko 6893 Tjaša Kosar Ljubljana 6892 Miguel Lobo Antunes Lisboa Culturgest 6891 gizela milovanovič pivka 6890 Žiga razboršek Žalec 6889 Lejla Švabid Ljubljana 6888 ALJOŠA RISTIČ dobja vas 145 6887 marjan krivec Galicija 6886 Dalija Sega Ljubljana 6885 zan ivanjko ljubljana 6884 joze drol Poljanska45b, 1000 ljubljana društvoklun 6883 Barbara Zemljič Ljubljana dsfu 6882 Zdenko Matoz Ljubljana 6881 Jure Vlahovič Ljubljana 6880 Gross Barbara Maria Deutsch Minihof 52 8382 Mogersdorf Österreich Limmitationes 6879 Miroljub Marjanovic Beograd Portal SEEcult.org 6878 Mateja Puncer Mozirje 6877 peter kosmac Ljubljana 6876 Tilen Ule Ljubljana 6875 Maja Taraniš Ljubljana 6874 tina žen bavec ljubljana 6873 Nana Rošič - Alt Ljubljana 6872 Matic Lipar Cerklje na Gorenjskem 6871 Sara Isa Djukanovic Ljubljana 6870 Maggie Nicolson United Kingdom The Gathering 6869 Jan Bučar Ljubljana LGL Ljubljana 6868 Peter Meltev Sofia, Bulgaria ACT 6867 Nika Cejan LJubljana 6866 Jelena Ždrale Krakovski
    [Show full text]
  • Februar 2017 KAM?
    KAM? februar 2017 I 1. Logotip Ljubljana zmagovalka 2016 - Zelena prestolnica Evrope veliki logotip ZPE 1. Logotip Ljubljana zmagovalka 2016 - Zelena prestolnica Evrope Varianta 1. veliki logotip ZPE SLO mali logotip ZPE Mestna občina Ljubljana www.visitljubljana.com ko je logotip ZPE ožji od 25 mm, je motiv z zastavo ločen od logotipa in povečan ANG x mali logotip ZPE Mestna ob~ina Ljubljana razdalja med logotipom MOL in ZPE (brez zastave) je večja ali enaka širini grba Kazalorazmikwww.visitljubljana.com je ≥ x ko je logotip ZPE ožji od 25 mm, Ogledi mesta Ljubljanski grad je motiv4 z zastavo ločen od logotipa in povečan širina logotipa ZPE (brez zastave) je enaka širini grba Galerije 6 Muzeji 16 Staro mestno jedro in Ljubljanski grad 1. Logotip Ljubljana zmagovalka 2016 - Zelena prestolnica Evrope Sprehodite se po starem mestnem jedru in spoznajte Festival Unicum 26 najpomembnejše znamenitosti. Obiščete tudi Ljubljanski grad. VsakVarianta danvertikalna ob 11:002. varianta 02: Koncerti veliki27 logotip ZPE Zbirališče: pred Mestno hišo (trajanje 2 uri) Jezik: slovenščina, angleščina x Ment Ljubljana 33 Cena: odrasli 13 €, otroci 6,5 €, s Turistično kartico brezplačno Mestna ob~Opera,ina balet 34 SLO Ljubljana Sprehod po Plečnikovi Ljubljani Gledališke,razdalja med logotipom plesne MOL in ZPE (b predstaverez zastave) 35 Spoznajte opus in življenje največjega slovenskega arhitekta. je večja ali enaka polovici širine grba. razmik je ≥ x/2 Srede in sobote ob 12:00 Literarne prireditve 43 Zbirališče: Turistični informacijski center (trajanje 3 ure) širina logotipa ZPE (brez zastave) Jezik: slovenščina, angleščina Za otrokeje enaka širini grba in mladino 44 Cena: 20 € x Filmi 55 Kulinarični ogled Ljubljane Predavanjamali logotip 57 ZPE Pokušina 5 različnih jedi in 5 pijač.
    [Show full text]
  • Glasba V Sloveniji
    MUSIK IN SLOWENIEN Eine kurze Darstellung der slowenischen Musikszene und Markt Trotz seiner geringen Bevölkerung und geographischen Größe, hat Slowenien Europa und der Welt einiges Interessantes an Musik zu bieten, nachdem seine vielen Musikszenen aktuell eine echte Blütezeit erleben. Sloweniens wachsende Unabhängigkeit, der Wechsel in das soziale System und die damit folgende Öffnung des Marktes, sowie der verbundene Verlust des gemeinsamen jugoslawischen Kulturbereichs im Jahr 1991, hat die ökonomischen Grundlagen der slowenischen Musik gründlich durchgeschüttelt. Mit Hilfe von privatem Kapital und Sponsoring, sind viele neue VeranstalterInnen und ProduzentInnen auf den Markt getreten, wodurch eine paradoxe Situation geschaffen wurde: weniger (öffentliche) Gelder für die wachsende Zahl von Veranstaltungen und AkteurInnen in der Szene. Dies führte zu einer Kommerzialisierung der Musikszene selbst, als auch der medialen Infrastruktur, und zwingt lokalen MusikerInnen ihre Vorgangsweisen und die Art der Kommunikation mit ihrer potenziellen Öffentlichkeit neu zu definieren. Eine wachsende Zahl von slowenischen MusikerInnen haben daher bewusst ihren Blick über die nationalen Grenzen hinaus gelenkt und sich selbst direkt in den internationalen Musik-Strömungen eingeklinkt. Eine positive Folge all dieser Turbulenzen ist die heute sehr lebendige und vielfältige Musikszene. SLOWENISCHE MUSIK NACH GENRE Klassische Musik Der erste weltbekannte Komponist geboren im Gebiet des heutigen Sloweniens war Jacobus Gallus Carniolus. Während der Barockzeit war Komponist Janez Krstnik Dolar aktiv in den slowenischen Territorien und hatte einen wichtigen Einfluss auf das Musikleben nicht nur in Ljubljana, sondern auch in Wien. Weitere Leitfiguren dieser Zeit waren Izak Poš (oder Isaac Posch) und Antonio Tarsia, sowie der "Teufelsgeiger" Giuseppe Tartini. Die Zeit der Romantik wurde vor allem von den Brüdern Alojz, Gustav und Benjamin Ipavec, sowie der Meister der Lieder Hugo Wolf, gekennzeichnet.
    [Show full text]
  • BIO-Cvilak Aug 2020
    Sabina Cvilak Soprano Sabina Cvilak is the most successful Slovenian ‘lirico spinto’ soprano, enjoying an international career with both opera and concert repertoire. Her Katya Kabanova at Wiesbaden May Festival in 2015 was such a huge sensation that she was invited back to sing Mimi (La Bohème) and Sieglinde (Die Walküre) in the 2016/17 season, followed by Elisabeth in Tannhäuser and Strauss’ Arabella. The latest success in Wiesbaden was Janacek’s Jenufa in 2018 and she is looking forward to return with Cio-Cio-San in Puccini’s Madame Butterfly in 2021. Cvilak’s international career started in 2003 at the Hamburg Opera as Liù in Turandot. In Vienna she debuted at the Festival „Wiener KlangBogen“ in Keith Warner’s production of Macbeth by Ernest Bloch and became a member of the Vienna State Opera during the 2004/05 season. Soon after, she was engaged to sing Liù at the Hamburg State Opera, a true breakthrough production for her career. After another sensational success of her Mimi in La Boheme at Washington National Opera in 2007, Cvilak was invited back to sing Micaela and Liù, roles she later also sang at the Los Angeles opera. In 2015, Cvilak sang a critically acclaimed Tatiana in Eugene Onegin at the Malmö Opera in Sweden under the baton of Michail Jurowski and Mimi at the Palm Beach Opera with Daniele Callegari. Her latest role debut is Maddalena di Coigny in Andrea Chénier by Umberto Giordano. Ever since, Sabina Cvilak has been seen on many international opera stages and festivals: Washington, Los Angeles, Vienna, Aix-en-Provence, Valencia, Barcelona, Pamplona, Luxemburg, Monte-Carlo, Frankfurt, Dresden, Cologne, Amsterdam, Brussels, Paris, Glasgow, Helsinki, Savonlinna, Hong Kong, Palma de Mallorca, Palm Beach, Mumbai, Tokio, Beijing, Singapore amongst others.
    [Show full text]
  • 69. Ljubljana Festival
    Ljubljana1 1. 7.– 11. 9. 2021 69. LJUBLJANA FESTIVAL Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. / The Festival Ljubljana was founded by the City of Ljubljana. Častni pokrovitelj Ljubljana Festivala 2021 je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. / The honorary patron of the Ljubljana Festival 2021 is the Mayor of Ljubljana Zoran Janković. LJUBLJANA FESTIVAL SREDIŠČE VAŠIH DOŽIVETIJ AT THE HEART OF YOUR EXPERIENCE 3 Prepričan sem, da bo na podlagi lanskih izkušenj bright spot which proves that with determination, letošnji festival popeljal še korak naprej in znova professionalism and commitment it is possible to poskrbel za sijajna doživetja, o katerih bomo govorili surmount all the obstacles placed in front of us by the še vse leto. present conditions. Kot je že v navadi, bomo Ljubljana Festival odprli na Kongresnem trgu, tokrat s koncertom Orkestra Last year, Festival Ljubljana’s general and artistic Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga pod director Darko Brlek and his team really pushed the vodstvom imenitnega dirigenta in prijatelja Ljubljane boundaries. At a time of the greatest uncertainty, they Valerija Gergijeva. Obeta sem nam izjemen dogodek, were undaunted by the scale of the challenge and, ki ga ljubitelji umetnosti ne smemo zamuditi! while scrupulously observing all the restrictions in Ljubljana je mesto kulture, v katerem vsak dan force at the time, succeeded in bringing many of the dokazujemo, da smo solidarno, tovariško in biggest names from the world of the arts to Ljubljana, strpno mesto, v katerem različni živimo skupaj v where they delighted audiences. : Uroš Hočevar medsebojnem spoštovanju. Photo I am convinced that the lessons learned last year Foto / Veselimo se poletja, ko bomo lahko uživali v izvrstnih will help this year’s Festival take yet another step predstavah, ki bodo napolnile našo dušo.
    [Show full text]
  • Letopis-15-16 Web FIN.Pdf
    (1) (2) DEVETINDVAJSETO RAZŠIRJENO BIBLIOGRAFIJE NADALJEVANJE REPERTOAR SLOVENSKIH GLEDALIŠČ 1867–1967 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL ( 0 ) 15_2 0 16 (1) Sestavil in uredil: ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Nika Leskovšek (dramsko in postdramsko gledališče) Gregor Pompe (operno gledališče) Nataša Berce (balet in ples) Nika Arhar (lutkovno gledališče) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Tereza Gregorič (SNG Nova Gorica), Alen Jelen (Gledališče ŠKUC), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče Ljubljana), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Katarina Krapež (Mini teater), Petra Kurnik (Mestno gledališče Ptuj), Andreja Lešnik (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Kornelija Rorman (Cankarjev dom), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana), Miha Trefalt (Gledališče Koper), Jerneja Volfand (Slovensko ljudsko gledališče Celje). UDK 792.2/.5(497.4)(058) (2) Uvodna opomba Pričujoči Letopis je štiriindvajseti po vrsti in je obenem 29. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu www.sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih, s povzetkom in primerjavo podatkov med konkretnimi gledališči (na statistični tabeli). Prikazuje 228 detajlno popisanih premiernih uprizoritev in 268 repriz slovenskih institucionalnih, zunajinstitucionalnih ter tudi vidnejših polpoklicnih gledališč in gledaliških skupin. A število premier, ki ga izkazuje ta formalna statistika, je nerealno visoko.
    [Show full text]
  • Gm Zbornik Za Leto 2010
    GLASBENA MATICA LJUBLJANA V LETU 2010 PEVSKI ZBORI GLASBENE MATICE LJUBLJANA Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana Seniorski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana (v ustanavljanju) Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana Pevska pripravnica Glasbene matice Ljubljana Glasbene delavnice za predšolske otroke GLASBENO IZOBRAŽEVANJE Pevska šola Glasbene matice Ljubljana Mojstrski tečaj za zborovodje KONCERTNI CIKEL GLASBENE MATICE LJUBLJANA PRIREDITVE GLASBENE MATICE LJUBLJANA Slovenske glasbene družine Naš etnomuzikolog Bomo eno po domače Folk Union Matičini večeri 2. konferenca slovenskih glasbenikov iz sveta in domovine ZALOŽBA GLASBENA MATICA LJUBLJANA Pedenjped, glasbena zgoščenka za otroke Petelinček petelanček, glasbena zgoščenka za otroke Josip IPAVEC, Izbrane pesmi, notna edicija Janez GREGORIČ, Pokrajina pesmi, notna edicija GLASBENA MATICA LJUBLJANA V LETU 2010 ZAHVALE Glasbena matica Ljubljana se zahvaljuje vsem avtorjem prispevkov za sodelovanje pri pripravi publikacije. Za finančno pomoč pri realizaciji glasbeno-umetniškega programa društva v letu 2010 se zahvaljujemo: Mestni občini Ljubljana, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Ministrstvu za kulturo RS, Agenciji za knjigo RS, Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavodu Turizem Ljubljana. GLASBENA MATICA LJUBLJANA V LETU 2010 Založnik: Kulturno društvo GLASBENA MATICA LJUBLJANA Zanj: Ivanka MULEC PLOJ Uredila: Lucija PAVLOVIČ Ilustracija na naslovni strani: Dragan ARRIGLER Oblikovanje: Evita LUKEŽ
    [Show full text]
  • Poročilo Programa MARIBOR 2012
    POROČILO PROGRAMA MARIBOR 2012 POROČILO PROGRAMA MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture Nosilec avtorskih pravic je zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture. - Zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture si pridružuje pravico do tehničnih in vsebinskih sprememb v poročilu. EVROPSKA Urednica: Alma Čaušević Izvršna urednica: Ana Duša PRESTOLNICA Poročilo je bilo pripravljeno s pomočjo celotne programske ekipe zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnice kulture. KULTURE Založnik: UMco d.d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana, dr. Samo Rugelj, direktor Izdajatelj: Zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture Lektura in korekture: Alma Čaušević, Ana Duša, Maša Malovrh, Maša Novak, Urša Štumberger, Maja Zupan Oblikovanje vizualne podobe: Rok Klemenčič Izvedbeno oblikovanje: Rok Klemenčič, Katja Pirc (www.katjapirc.si) MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor Generalna direktorica zavoda MARIBOR 2012: dr. Suzana Žilić Fišer Programski direktor zavoda MARIBOR 2012: Mitja Čander Tisk: NTD d.o.o., Ulica Jožeta Jame 12, 1210 Ljubljana - Šentvid Maribor, februar 2013 Naklada: 300 izvodov POROČILO PROGRAMA MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture v celoti financira zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture. POROČILO PROGRAMA MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture je bilo potrjeno na 20. seji Sveta zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica Evropska prestolnica kulture kulture, z dne 13.2.2013. KAZALO 12 PREBUJANJE 77 ČlovekA z bombami 139 Ključi mesta 209 Literarna hiša 14 RazvoJ
    [Show full text]
  • The American Boychoir
    bernard haitink conductor emeritus seiji ozawa music director laureate 2013–2014 Season | Week 8 andris nelsons music director designate season sponsors Table of Contents | Week 8 7 bso news 15 on display in symphony hall 16 the boston symphony orchestra 19 ruin and renewal: britten’s “war requiem” by thomas may 29 this week’s program Notes on the Program 30 The Program in Brief… 31 Britten “War Requiem” 49 To Read and Hear More… 53 Texts and Translation Guest Artists 63 Charles Dutoit 64 Tatiana Pavlovskaya 65 John Mark Ainsley 67 Matthias Goerne 68 Tanglewood Festival Chorus 72 The American Boychoir 74 sponsors and donors 88 future programs 90 symphony hall exit plan 91 symphony hall information program copyright ©2013 Boston Symphony Orchestra, Inc. design by Hecht Design, Arlington, MA cover photo of BSO cellist Owen Young by Stu Rosner BOSTON SYMPHONY ORCHESTRA Symphony Hall, 301 Massachusetts Avenue Boston, MA 02115-4511 (617)266-1492 bso.org andris nelsons, ray and maria stata music director designate bernard haitink, lacroix family fund conductor emeritus, endowed in perpetuity seiji ozawa, music director laureate 133rd season, 2013–2014 trustees of the boston symphony orchestra, inc. Edmund Kelly, Chair • William F. Achtmeyer, Vice-Chair • Carmine A. Martignetti, Vice-Chair • Stephen R. Weber, Vice-Chair David Altshuler • George D. Behrakis • Jan Brett • Paul Buttenwieser • Ronald G. Casty • Susan Bredhoff Cohen, ex-officio • Richard F. Connolly, Jr. • Diddy Cullinane • Cynthia Curme • Alan J. Dworsky • William R. Elfers • Thomas E. Faust, Jr. • Michael Gordon • Brent L. Henry • Charles W. Jack, ex-officio • Stephen B. Kay • Joyce G.
    [Show full text]
  • Gm Zbornik Za Leto 2012
    GLASBENA MATICA LJUBLJANA V LETU 2012 140 LET DELOVANJA DRUŠTVA GM ZBORNIK za 2012.indd 1 14. 03. 13 13:32pop. ZAHVALE Za finančno pomoč pri realizaciji kulturno-umetniškega programa društva v letu 2012 se zahvaljujemo: Evropski komisiji Mestni občini Ljubljana Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS Glasbena matica se zahvaljuje institucijam, ki so v letu 2012 sodelovale pri pripravi in realizaciji posebnega jubilejnega programa: SNG Opera in balet Ljubljana, Festival Ljubljana, Slovenska filharmonija, RTV Slovenija, Akademija za glasbo v Ljubljani, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Slovenski glasbenoinformacijski center, Društvo Delavnica, Kulturni dom Nova Gorica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. GLASBENA MATICA LJUBLJANA V LETU 2012 Založnik: Kulturno društvo GLASBENA MATICA LJUBLJANA Zanj: Ivanka MULEC PLOJ Avtorji besedil: Lucija PAVLOVIČ, Petra FERLIČ, Nina KOMPARE VOLASKO, Valentina UGOVŠEK, Urša ŠIVIC, Jasna VIDAKOVIČ, Andreja MARTINJAK, Urška ŠTAMPE Uredila: Lucija PAVLOVIČ Lektorirala: Polona MERC Ilustracija na naslovni strani: Dragan ARRIGLER Fotografije: Janez KOTAR Oblikovala: Evita LUKEŽ Tisk: Tiskarna LITTERA PICTA d.o.o. Naklada: 300 izvodov Ljubljana, 2013 GLASBENA MATICA LJUBLJANA Vegova ulica 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: 00 386 1 421 05 93 GSM: 00 386 51 359 313 www.glasbenamatica.si [email protected] GM ZBORNIK za 2012.indd 2 14. 03. 13 13:32pop. 3 GLASBENA MATICA LJUBLJANA V LETU 2012 140 LET DELOVANJA DRUŠTVA KAZALO UVODNIK 5
    [Show full text]
  • Abonmaji 2017/2018
    ZAVOD Za šporT, KULTURO, TURIZEM IN MLADINO NOVO MESTO Kulturni center Janeza Trdine abonmaji 2017/2018 1 Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto Novi trg 5 8000 Novo mesto Ident. št. za DDV: SI16241207 TR: 01285-6030358748 T: 07 393 0 390 /tajništvo/ T: 07 393 0 395 /blagajna/ F: 07 393 0 392 e-pošta: [email protected] splet: www.kcjt.si facebook: KC Janeza Trdine instagram: kcjt_novomesto ZAVOD NOVO MESTO SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. PRODUKCIJA ABONMAJSKO SEZONO 2017/2018 JE OMOGOčILA MESTNA OBčINA NOVO MESTO 2 VSEBINA 4 UVODNI NAGOVOR ŽUPANA MESTNE OBčINE NOVO MESTO 5 UVODNI NAGOVOR V. D. DIREKTORJA ZAVODA NOVO MESTO ABONMAJSKE VSEBINE 7 GLEDALIŠKI ABONMA 15 GLASBENI ABONMA 21 GLASBENO-GLEDALIŠKI ABONMA 27 OTROŠKI ABONMA 36 VRSTE ABONMAJEV IN DNEVI IZVEDB 37 CENE ABONMAJEV 38 VPIS ABONMAJEV 40 UGODNOSTI 41 DOBRO JE VEDETI 42 SEDEŽNI RED 43 KONTAKTI 3 Zavod Novo mesto tudi v sezoni 2017/18 nadaljuje tradicijo kakovostnih abonmajskih programskih vsebin, ki potekajo v Kulturnem centru Janeza Trdine in so namenjene različnim generacijam, estetskim merilom in okusom. Tudi v letošnji sezoni si bodo občani lahko izbrali predstave ali koncerte, saj nam Zavod Novo mesto ponuja pester nabor raznovrstnih vsebin. Gledališki, Glasbeno-gledališki in Otroški abonma letos nadgrajuje še z glasbenim, ki se po večletnem premoru vnovič vrača v programsko shemo zavoda, kar me še posebej veseli, saj se Novo mesto ponaša z nazivom »mesto glasbe«. Uvod v novo abonmajsko sezono 2017/18 pa dopolnjujejo Novomeški abonma ter poletna glasbena festivala Sem glasba, sem mesto in Jazzinty. Kakovostnih in raznovrstnih vsebin ne manjka, občinstvo si lahko izbere enega ali več abonmajev in uživa v pestrosti umetniških vsebin.
    [Show full text]