POZITIVNIKANE PARAMISIJA BAŠ INTEGIRIRIME ROMA KO SASOITNIPE IPA Cross-Border Programme 2007-2013, IPA 2009, 2010 and 2011 annual allocations, Economic, Environment and Social Development Grant Scheme Proekti: ROMANE KULTURAKERE DIVESA Generalnikani resarin: Socio-kulturnikano resibe baši socialnikani kohezia e Romengiri ko sasoitnipe sikljovibaja o kulturnikane thaj tradicionalnikane moldipa, promocia baši Roma pozitivnikane egzamploja, trampibe informacie thaj džandipa maškar o Roma thaj avera. Autoria: ASOCIACIA INSOC - INICIATIVA BAŠI SOCIALNIKANE IRANIBA – INSOK - SKOPJE Miladin Popovic 4-1a, 1020 Skopje | +389 2 61 42 690 | +389 2 61 42 690 [email protected] | www.insoc.org.mk EMANUEL MISSION - KORCA Dorcas Albania, Lagjia e Re e Sportit, Rruga e Unazes, Korce | +355 69 404 02 92 | +355 82 253 883 [email protected] | www.emanuelmission.org Partner: CENTRO BAŠI ZURARIBAJA E ROMENGERI KHEDIN BAIRSKA SVETLINA - BITOLA Jorgo Kostovski bb, 7000 Bitola | +389 47 241 694 | +389 47 241 694 [email protected] | www.bairskasvetlina.org.mk Suportime taro: IPA Cross-Border Programme 2007-2013, IPA 2009, 2010 and 2011 annual allocations, Economic, Environment and Social Development Grant Scheme Akale publikaciakiri saikerin si e autorengoro jekhutno džovapialipe thaj ko nisavo čhani na sikavela o dikhiba tar Evropakiri Unia. Saikerin Albert Memeti 8 Alketa Kurti 8 Arben Kosturi 9 Almira Redžepi 9 Arif Pini 10 Bashkim Hika 10 Deniz Selmani 11 Danjel Hiseni 11 Drisilda Kula 12 Elvis Šakiri 12 Engeluše Kosturi 13 Engjel Rizvan 13 Erion Jonusllari 14 Ermira Kamberi 14 Feridiola Tare 15 Esmeralda Kulla 15 Iljaz Ismaili 16 Ipek Bajramova 16 Izet Hysa 17 Isna Skenderi 17 Kiršan Mamudoski 18 Kujtim Šabani 18 Miranda Fejzo 19 Letafet Isaki Šhej 19 Mirsada Šabani 20 Muhamed Toči 20 Nadire Redžepi 21 Muhamet Rapi 21 Nesime Salioska 22 Olgerta Gorena 22 Ramiz Rustemov 23 Pranvera Guraj 23 Ruxhdi Hajredini 24 Špetim Džambazi 24 Šazije Tonci 25 Sadžide Demiri 25 Redžep Ali Čupi 26 Suad Skenderi 26 Vladimir Tanasica 27 Valbona Sula 27 BAŠI PROEKTESKERE REALIZATORIA I Asociacia Iniciativa baši socialnikano iranibe – InSoK - Skopje si dizutnengoro khedipe formirime ko marso 2009. I vizia tar InSoK si sakone individuakoro thaj sasoitnipaskoro ko sahno tamiribe so haljovkerela vazdibe moldipa kori ikeribaskoro zuraribe taro demokratikane modipa, radžipe taro niami / kanuni, manušikane niamia thaj manušikano kapitali kerindor socialnikano iranibe thaj hakajalo nacionalnikano zuraribe. I resarin tar InSoK si sakoja individua ko sasoitnipe te leljarel plo maksimalno potenciali ko individualnikano zuraribe, a ko jek o sasoitnipe saikerdo tar esavke realizirime jekhina te funkcionirinel harmonikane thaj ki dromarin taro barabarutno ikeribaskoro zuraribe. Fundavno principi ki buti tar InSoK si te leljarel o moldipa kola promovirinena: demokratia, nijameskoro radžipe, manušikane nijamia thaj manušikano kapitali, sajdindor o akcesi bazirime ko nijamia kova saikerela direktnikano phanlipe e manušikane nijamencar, džovapialipe ki buti, zuraribe tar indivudue thaj grupe ki buti thaj jekajek šajdipa ulavde fokusea ko gajlime grupe ulavdeste Roma I Fondacia Emanuel Mission si lokalnikani fondacija taro Korčakoro regioni. Oj si šukar pendžardi sar šerutni hristianikani organizacia ko Korčakoro regioni. Lakiri misia si šukarkeribe taro ruheskere, ekonomikane thaj socialnikane zurariba e manušenge deklaririndor o Evangelie tar Isus Hristos sa e manušenge bizi rezerviribe thaj ikeribe ko čačipe edukaciaja, ekonomikane thaj humanitarnikane programencar thaj aktivipancar baš odola kolen si zaruri. Lakiri organizaciakiri struktura saikerela personali taro 10 džene utsavakerde ko misiakoro pheribe tari Fondacia Emanuel Mission. Taro 2007 Emanuel Mission butikergja ki umal mukle čhave ko khera čhavenge bizo jerja thaj dajalipe ki diz Korča resarinaja te tiknjarel pe o gendo mukle čhave ko Korčakoro regioni. Ki “dajakiri angali”čhivde si buteder taro 30 bebeja kola sine mukle ki mangin thaj pakjiv ko dizjakoro kher čhavenge bizo jerja. Ko akava momenti implementirinela pe o proekti finansirime tar EU “Romane kulturakere divesa”ki komuna Korča taro septemvri 2013. Sasoitni resarin taro proekti si “Socio-kulturnikano resipe baši socialnikani kohezia thaj Romengoro integriribe ko sasoitnipe, sikljovibe kulturnikane thaj tradicionalnikane moldipa, pozitivnikane misali baš edukacia, trampibe informacie thaj džandipa maškar o Roma thaj avera“. I ideja baši formiribe tari Bairska Svetlina šurargja iniciativaja tari grupa terne entuzijastia ko 2001 berš sar kotor tari romani khedin kola dikhe o problemia kolencar arakhena pe o Roma tari Bitola thaj odole resarinake čhivgje anglal peste jek misia “Te šajdakeren integracia e romane khedinake ko sasoitnipe edukaciasa thaj ekonomikane zuraribaja”. Ko nakhlo periodi i organizacia majbut butikerela sine ki lokalnikani digra reprezentirindor o interesia taro Roma ki Bitola. Bairska Svetlina sine realizirindor proektia thaj programe kamijabikergjam te informirina e majbuvle publiko baš etnogeneza thaj kultura tari romani populacia ki Bitola kerindor specialnikane čhipote baši nišankeribe. Bairska Svetlina lelajrgja pozitivnikane egzamploja ko romano džijani kola dikhena pe ko majserioznikano akcesi kori problemengoro čhinavibe sar rezultati tar irame minsa, a jekajek barjardo si thaj o numero taro sikle ki fundavni, maškarutni thaj uči edukacia. POZITIVNIKANE PARAMISIJA BAŠ INTEGIRIRIME ROMA KO SASOITNIPE Bijame si ko Tetovo kote agorkerela fundavni thaj maškaruni gimnaziakiri edukacia. Diplomirinela ekonomia ko 2012 berš ko kotor Finansiakoro menadžmenti ko “Ekonomikano fakulteti” ko Skopje, Makedonia. Ko vakti taro leskere studie sine aktivno dženo ki romani BRO “Sonce” taro Tetovo kote so butikergja ko turli proektia taro 2006 dži 2010 berš. Ko 2009 berš butikerela ki ProKredit Banka, Skopje sar konsilutno baš informacie. Ko 2012, kamijabaleste agorkerela o hazrikeribaskoro kursi baši postdiplomikane studie “Roma Access Program”(kotor Publik Politika) ko centralnikano Evropakoro Univerziteti ki Budimpešta, Hungaria. Ko akava vakti si hramome ki dujeberšeskiri programa ko Magisternikane studie ko kotor Ekonomikani politika ko sumnaleskere kurke ko jekajek univerziteti. Leskere avutne plania si te agorkerel Albert Memeti o magisternikane studie thaj te specializirinel ki ekonomiakiri umal. Albert si terno thaj perspektivno Rom kova si jek tar avga studentia Roma kola magistririnena ko maškardžianeskere univerzitetia. 8 I Alketa vakerela kaj o avgo lakoro butikeribe sine sar fundavni bukjarni sar mačhengiri bikinuni thaj pal odova butikergja sar džovapialo dženo ko akava biznisi. Oj reslja dži akate pe bukjaja thaj relaciencar kori o mušterie. Oj akaleske vakerela kaj si džandipe thaj kamijabi kova dengja alke arka te integirinel pe but šukar ko socialnikano dživdipe. O majbare pharipa kolencar arakhlja pe si ekonomikane sebepi o generalnikane ekonomikane šartia ki Albania sar zuraribaskiri phuv thaj o bibukjarnipe bare procentea. Trujal o ekonomikane pharipa oj arakhlja pe thaj diskriminaciaja mamuj I khedin. Oj gndinela kaj lakiri buti si lačhi profesia kote oj siklili e mušteriencar te kerel but buti thaj na mangela te iranel pi profesia. Oj mangela te bičhalel e romane khedinake akava mesaži: “O manuša tari romani khedin vajani te len iniciativa thaj te oven Alketa Kurti pherde bukjaja, akale čhaneja nane te oven majbut diskriminirime, ola valjani te roden pe nijamia.” Bijame si 1990 berš. Maškaruni edukacia agorkerela ki Gimnazia “Kiril Pejčinovič” ko Tetovo. Diplomirinela ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti “Purabdakšinali Evropa”ko Tetovo. Ko 2012 berš hramonela pe ko postdiplomikane studie džezakoro nijami ko jekajek univerziteti. Taro 2001 berš si volonteri ki BRO “Sonce” kote so ko 2010 berš khuvela ki buti sar Programakoro menadžeri baš edukacia thaj ternengiri kultura thaj lela sertifikati thaj butikerela sar treneri baši “Džandipa baši khuvibe ki buti tari rig” tar USAID. Ko 2012 berš lela sertifikati baši romano edukaciakoro mediatori tar Evropakoro konsili. Ko 2013 berš butikerela ko proekti “Majšukar praktike baši Romengiri integracia taro paščimalo Balkani” tar OABE/ODIHR, sar romani fokalnikani nukta ki Komisia baš arakhibe tari diskriminacia kote so organizirinela informativnikane bukjarnekamre e romane khedinaja ki teritoria tari Republika Makedonia. Almira si ambiciozno thaj kreativnikani persona ple idejencar thaj resarinencar ko dživdipe. Persona savi mangela Almira Redžepi te anglunikerel thaj del arka pe khedinake. Kerela pe lafi baši terni persona savi si hazri te iranel o bukja. 9 O Arben vakerela kaj leskere sakanutne deibaja zori sar aktivisti baš arakhibe o manušikane nijamia kamijabikergja te adresirinel thaj identifikuinel o socio-ekonomikane problemia thaj numa ko čhipote tari diskriminacia upri romani khedin. Čhivindor akala problemia ko anglunipe sine e Arben-eskoro baro kamijabi trujal so kergja buteder cidljariba pestar. O majbaro pharipe akala berša ki buti sine o fakti kaj na sine šajdipe leske te došakerel e radžen baši diskriminacia mamuj I romani khedin sar palpalunipe tar Albaniakoro sasoitnipe ko zuraribe. Ov gndinela kaj o majoriteti baši leste gndinela sine kaj si bilačheistemalkerutno soske ov vazdela sine sama baši romane khedinakoro nijami kova avgo džovapialipe si e radžende. Ov gndinela kaj leskiri profesia si pozitivno, hošinela pe čalo so arakhela pe e romane khedinake thaj dela po deibe baši lengiri integracia ko Albaniakoro Arben Kosturi sasoitnipe. O mesaži