Proekti: ROMANE KULTURAKERE DIVESA

POZITIVNIKANE PARAMISIJA BAŠ INTEGIRIRIME ROMA KO SASOITNIPE

IPA Cross-Border Programme 2007-2013, IPA 2009, 2010 and 2011 annual allocations, Economic, Environment and Social Development Grant Scheme

Generalnikani resarin: Socio-kulturnikano resibe baši socialnikani kohezia e Romengiri ko sasoitnipe sikljovibaja o kulturnikane thaj tradicionalnikane moldipa, promocia baši Roma pozitivnikane egzamploja, trampibe informacie thaj džandipa maškar o Roma thaj avera.

Autoria:

ASOCIACIA INSOC - INICIATIVA BAŠI SOCIALNIKANE IRANIBA – INSOK - SKOPJE Miladin Popovic 4-1a, 1020 Skopje | +389 2 61 42 690 | +389 2 61 42 690 [email protected] | www.insoc.org.mk

EMANUEL MISSION - KORCA Dorcas Albania, Lagjia e Re e Sportit, Rruga e Unazes, Korce | +355 69 404 02 92 | +355 82 253 883 [email protected] | www.emanuelmission.org

Partner:

CENTRO BAŠI ZURARIBAJA E ROMENGERI KHEDIN BAIRSKA SVETLINA - BITOLA Jorgo Kostovski bb, 7000 Bitola | +389 47 241 694 | +389 47 241 694 [email protected] | www.bairskasvetlina.org.mk

Suportime taro:

IPA Cross-Border Programme 2007-2013, IPA 2009, 2010 and 2011 annual allocations, Economic, Environment and Social Development Grant Scheme

Akale publikaciakiri saikerin si e autorengoro jekhutno džovapialipe thaj ko nisavo čhani na sikavela o dikhiba tar Evropakiri Unia.

Saikerin

Albert Memeti 8 Alketa Kurti 8 Arben Kosturi 9 Almira Redžepi 9 Arif Pini 10 Bashkim Hika 10 Deniz Selmani 11 Danjel Hiseni 11 Drisilda Kula 12 Elvis Šakiri 12 Engeluše Kosturi 13 Engjel Rizvan 13 Erion Jonusllari 14 Ermira Kamberi 14 Feridiola Tare 15 Esmeralda Kulla 15 Iljaz Ismaili 16 Ipek Bajramova 16 Izet Hysa 17 Isna Skenderi 17 Kiršan Mamudoski 18 Kujtim Šabani 18 Miranda Fejzo 19 Letafet Isaki Šhej 19 Mirsada Šabani 20 Muhamed Toči 20 Nadire Redžepi 21 Muhamet Rapi 21 Nesime Salioska 22 Olgerta Gorena 22 Ramiz Rustemov 23 Pranvera Guraj 23 Ruxhdi Hajredini 24 Špetim Džambazi 24 Šazije Tonci 25 Sadžide Demiri 25 Redžep Ali Čupi 26 Suad Skenderi 26 Vladimir Tanasica 27 Valbona Sula 27 BAŠI PROEKTESKERE REALIZATORIA

I Asociacia Iniciativa baši socialnikano iranibe – InSoK - Skopje si dizutnengoro khedipe formirime ko marso 2009. I vizia tar InSoK si sakone individuakoro thaj sasoitnipaskoro ko sahno tamiribe so haljovkerela vazdibe moldipa kori ikeribaskoro zuraribe taro demokratikane modipa, radžipe taro niami / kanuni, manušikane niamia thaj manušikano kapitali kerindor socialnikano iranibe thaj hakajalo nacionalnikano zuraribe. I resarin tar InSoK si sakoja individua ko sasoitnipe te leljarel plo maksimalno potenciali ko individualnikano zuraribe, a ko jek o sasoitnipe saikerdo tar esavke realizirime jekhina te funkcionirinel harmonikane thaj ki dromarin taro barabarutno ikeribaskoro zuraribe. Fundavno principi ki buti tar InSoK si te leljarel o moldipa kola promovirinena: demokratia, nijameskoro radžipe, manušikane nijamia thaj manušikano kapitali, sajdindor o akcesi bazirime ko nijamia kova saikerela direktnikano phanlipe e manušikane nijamencar, džovapialipe ki buti, zuraribe tar indivudue thaj grupe ki buti thaj jekajek šajdipa ulavde fokusea ko gajlime grupe ulavdeste Roma

I Fondacia Emanuel Mission si lokalnikani fondacija taro Korčakoro regioni. Oj si šukar pendžardi sar šerutni hristianikani organizacia ko Korčakoro regioni. Lakiri misia si šukarkeribe taro ruheskere, ekonomikane thaj socialnikane zurariba e manušenge deklaririndor o Evangelie tar Isus Hristos sa e manušenge bizi rezerviribe thaj ikeribe ko čačipe edukaciaja, ekonomikane thaj humanitarnikane programencar thaj aktivipancar baš odola kolen si zaruri. Lakiri organizaciakiri struktura saikerela personali taro 10 džene utsavakerde ko misiakoro pheribe tari Fondacia Emanuel Mission. Taro 2007 Emanuel Mission butikergja ki umal mukle čhave ko khera čhavenge bizo jerja thaj dajalipe ki diz Korča resarinaja te tiknjarel pe o gendo mukle čhave ko Korčakoro regioni. Ki “dajakiri angali”čhivde si buteder taro 30 bebeja kola sine mukle ki mangin thaj pakjiv ko dizjakoro kher čhavenge bizo jerja. Ko akava momenti implementirinela pe o proekti finansirime tar EU “Romane kulturakere divesa”ki komuna Korča taro septemvri 2013. Sasoitni resarin taro proekti si “Socio-kulturnikano resipe baši socialnikani kohezia thaj Romengoro integriribe ko sasoitnipe, sikljovibe kulturnikane thaj tradicionalnikane moldipa, pozitivnikane misali baš edukacia, trampibe informacie thaj džandipa maškar o Roma thaj avera“.

I ideja baši formiribe tari Bairska Svetlina šurargja iniciativaja tari grupa terne entuzijastia ko 2001 berš sar kotor tari romani khedin kola dikhe o problemia kolencar arakhena pe o Roma tari Bitola thaj odole resarinake čhivgje anglal peste jek misia “Te šajdakeren integracia e romane khedinake ko sasoitnipe edukaciasa thaj ekonomikane zuraribaja”. Ko nakhlo periodi i organizacia majbut butikerela sine ki lokalnikani digra reprezentirindor o interesia taro Roma ki Bitola. Bairska Svetlina sine realizirindor proektia thaj programe kamijabikergjam te informirina e majbuvle publiko baš etnogeneza thaj kultura tari romani populacia ki Bitola kerindor specialnikane čhipote baši nišankeribe. Bairska Svetlina lelajrgja pozitivnikane egzamploja ko romano džijani kola dikhena pe ko majserioznikano akcesi kori problemengoro čhinavibe sar rezultati tar irame minsa, a jekajek barjardo si thaj o numero taro sikle ki fundavni, maškarutni thaj uči edukacia. POZITIVNIKANE PARAMISIJA BAŠ INTEGIRIRIME ROMA KO SASOITNIPE Bijame si ko Tetovo kote agorkerela fundavni thaj maškaruni gimnaziakiri edukacia. Diplomirinela ekonomia ko 2012 berš ko kotor Finansiakoro menadžmenti ko “Ekonomikano fakulteti” ko Skopje, Makedonia. Ko vakti taro leskere studie sine aktivno dženo ki romani BRO “Sonce” taro Tetovo kote so butikergja ko turli proektia taro 2006 dži 2010 berš. Ko 2009 berš butikerela ki ProKredit Banka, Skopje sar konsilutno baš informacie. Ko 2012, kamijabaleste agorkerela o hazrikeribaskoro kursi baši postdiplomikane studie “Roma Access Program”(kotor Publik Politika) ko centralnikano Evropakoro Univerziteti ki Budimpešta, Hungaria. Ko akava vakti si hramome ki dujeberšeskiri programa ko Magisternikane studie ko kotor Ekonomikani politika ko sumnaleskere kurke ko jekajek univerziteti. Leskere avutne plania si te agorkerel Albert Memeti o magisternikane studie thaj te specializirinel ki ekonomiakiri umal. Albert si terno thaj perspektivno Rom kova si jek tar avga studentia Roma kola magistririnena ko maškardžianeskere univerzitetia.

I Alketa vakerela kaj o avgo lakoro butikeribe sine sar fundavni bukjarni sar mačhengiri bikinuni thaj pal odova butikergja sar džovapialo dženo ko akava biznisi. Oj reslja dži akate pe bukjaja thaj relaciencar kori o mušterie. Oj akaleske vakerela kaj si džandipe thaj kamijabi kova dengja alke arka te integirinel pe but šukar ko socialnikano dživdipe. O majbare pharipa kolencar arakhlja pe si ekonomikane sebepi o generalnikane ekonomikane šartia ki Albania sar zuraribaskiri phuv thaj o bibukjarnipe bare procentea. Trujal o ekonomikane pharipa oj arakhlja pe thaj diskriminaciaja mamuj I khedin. Oj gndinela kaj lakiri buti si lačhi profesia kote oj siklili e mušteriencar te kerel but buti thaj na mangela te iranel pi profesia. Oj mangela te bičhalel e romane khedinake akava mesaži: “O manuša tari romani khedin vajani te len iniciativa thaj te oven Alketa Kurti pherde bukjaja, akale čhaneja nane te oven majbut diskriminirime, ola valjani te roden pe nijamia.” Bijame si 1990 berš. Maškaruni edukacia agorkerela ki Gimnazia “Kiril Pejčinovič” ko Tetovo. Diplomirinela ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti “Purabdakšinali Evropa”ko Tetovo. Ko 2012 berš hramonela pe ko postdiplomikane studie džezakoro nijami ko jekajek univerziteti. Taro 2001 berš si volonteri ki BRO “Sonce” kote so ko 2010 berš khuvela ki buti sar Programakoro menadžeri baš edukacia thaj ternengiri kultura thaj lela sertifikati thaj butikerela sar treneri baši “Džandipa baši khuvibe ki buti tari rig” tar USAID. Ko 2012 berš lela sertifikati baši romano edukaciakoro mediatori tar Evropakoro konsili. Ko 2013 berš butikerela ko proekti “Majšukar praktike baši Romengiri integracia taro paščimalo Balkani” tar OABE/ODIHR, sar romani fokalnikani nukta ki Komisia baš arakhibe tari diskriminacia kote so organizirinela informativnikane bukjarnekamre e romane khedinaja ki teritoria tari Republika Makedonia. Almira si ambiciozno thaj kreativnikani persona ple idejencar thaj resarinencar ko dživdipe. Persona savi mangela Almira Redžepi te anglunikerel thaj del arka pe khedinake. Kerela pe lafi baši terni persona savi si hazri te iranel o bukja.

O Arben vakerela kaj leskere sakanutne deibaja zori sar aktivisti baš arakhibe o manušikane nijamia kamijabikergja te adresirinel thaj identifikuinel o socio-ekonomikane problemia thaj numa ko čhipote tari diskriminacia upri romani khedin. Čhivindor akala problemia ko anglunipe sine e Arben-eskoro baro kamijabi trujal so kergja buteder cidljariba pestar. O majbaro pharipe akala berša ki buti sine o fakti kaj na sine šajdipe leske te došakerel e radžen baši diskriminacia mamuj I romani khedin sar palpalunipe tar Albaniakoro sasoitnipe ko zuraribe. Ov gndinela kaj o majoriteti baši leste gndinela sine kaj si bilačheistemalkerutno soske ov vazdela sine sama baši romane khedinakoro nijami kova avgo džovapialipe si e radžende. Ov gndinela kaj leskiri profesia si pozitivno, hošinela pe čalo so arakhela pe e romane khedinake thaj dela po deibe baši lengiri integracia ko Albaniakoro Arben Kosturi sasoitnipe. O mesaži kova ov dela e khedinake si: “Jek luludi na anela nilaj”- kolea mangela te vakerel- kaj valjani te oven buteder aktivistia kola šaj te keren buti baši nijamia thaj integracia tari romani khedin.” Bijame si ko Gostivar 1977 berš. Fundavni edukacia agorkerela ko Gostivar, a maškaruni ko Tetovo, džikote ko Skopje agorkerela o Medicinakoro fakulteti. Akana si ki specializacia ki “Internikani medicina“-Skopje. Ov si: Doktori baši Sasoitni medicina, sine Profesori pali, strukakere predmetia ki Maškaruni Medicinakiri sikljovni ko Tetovo, Konsilutno ki Komuna Gostivar, Vastlegarutno ki Ekspertengiri grupa bašo sastipe formirime tar ECMI, Koordinatori ko proekti “Mentoribe” suportea tari Sumnaleskiri banka. Avdive butikerela sar doktori pali fundavni medicina Arif Pini ko Urgentno centari - “Ferid Murat”ko Gostivar. Ov si kamijabalo integiririme Rom kova pe misalea si pendžardo thaj si modeli e terne Romenge te sikljon thaj anglunikeren ko socio-ekonomikano maškar.

Baro kamijabi e Baškim-eske si o keribe inkalia taro brezakere ranika thaj lengoro bikinibe ko turli kurke ko jabane phuvja. Aso fakti kaj ov si trujalkerdo sasoitnipaja kova si turli lestar ov vakerela kaj o resipe dži akate angja buteder pharipa saikerindor ekonomikane pharipa numa jekajek thaj diskriminacia taro sasoitnipe. Ov gndinela kaj I vasteskiri-buti si lačhi soske hošinela pe but šukar kana dikhela korkori pe jakhencar diso so korkori kergja. Ov na ka iranel pli akanutni profesia avere profesiaja ko sumnal- akaja profesia nikana na mukela tu bokhalo. Ov mangela te bičhalel akava mesaži e romane khedinake: “Mangava te vakerav e terne manušenge te garaven I tradicia thaj kultura, ma te našavkeren Bashkim Hika ola, valjani te džan ko sikljovne em te ovel len profesia ki te šaj te džan poangle.” E Daniel-eskoro majbaro kamijabi si so butikerela ko žurnalizmo. Jekfareste, kana sine ko avgo berš taro studie baši Franciakiri čhib ov dikhela sine haberia ki romani čhib thaj gndinela sine te sikavel pe ko televiziakoro kanali kova dela sine haberia ki romani čhib thaj te kerel rodipe te kerel buti sar reporteri pali romani čhib. Majgeči arkaja tari romani asociacia Disutni Albania reprezentirime taro Rajo Arben Kosturi ov sine leljardo sar žurnalisti thaj šurargja bukjaja ko lokalnikano televiziakoro kanali ki Korča. O Daniel arakhlja pe pharipancar phanle majbut e ekonomikane šartencar thaj nekana socialnikane cidljaribaja sebepi o fakti kaj sine kotor tari romani khedin. Sar dženo tari televizia thaj mediumia ko avutnipe. O Daniel mangela o mediumia thaj ov mangela te džal poadarig e investiribaja ki akaja profesia thaj trujal so diplomiringja ko sikavibe. Ov mangela te bičhalel akava mesaži e romane khedinenge: “Bizi edukacia Danjel Hiseni nane integracia, amen na valjani te roda khoni te del amen sadaka numa te roda majbut korkori amendar .”

Bijame si ko Gostivar kote Gostivar agorkerela i fundavni thaj maškarutni sikljovni, pali so diplomirinela ko Univerziteti Purabdakšinali Evropa ko Tetovo ko kotor publik administracia thaj politikane vigjania. Ko akava vakt si ko magisternikane studie ko Centralnikano evropakoro univerziteti ki Budimpešta ko kotor Politikane vigjania. Ko vakti taro leskere studie volontirinela ki avgo čhavengiri ambasada “Megjaši” sar ternikano sansaralo edukatori ki maškarutni sikljovni “Nikola Karev” ko Skopje. Pala ko diplomiribe khuvela ki buti ki “Iniciativa baši socialnikano iranibe -InSok” kote butikerela sar proekteskoro asistenti ko proekti “Akcesi e Romengoro dži fondia”. Ko 2012 si kotor taro regionalnikano trenerengoro timi taro Romano avazi kova si avgo romano dizutnengoro phiribe kova si resarinaja te kerel jekajeknijamalo thaj hakajalo isipe e Romengoro ki publik thaj raštrakiri administracia. Deniz Selmani si tari grupa autoria ko blogo Romalitiko thaj hramonela analize bašo publik Deniz Selmani politike thaj čhipote tari politikakiri umal. Ko avutnipe leskiri ambicia thaj specializacia si e Romengoro politikano prezentiribe. O majbaro kamijabi lake si o studriribe ki umal tari Socialnikane politikakiri administracia. Sasoitnikane na sine la nesave mujalina ko lakoro dživdipe thaj ko sasoitnikane, na sine bimangli ja šungja bilačhe lafia thaj hošinela pe majbut tari šukarali sakonestar ko sasoitnipe. Odova so si kotor tari romani khedin nane nesavo turlipe thaj cidljaripe lake. Pe profesiake vakerela kaj si pozitivnikani soske mangela te del po deibe majbut e khedinake baši lakiri integracia. Oj džanela o problemia tari lakiri khedin thaj mangela te del lenge arka e šajdipancar kolen si la. Oj mangela te bičhalel e romane khedinake akava mesaži: “Ko avgo than valjani te čhivel pe I edukacia thaj pal odova sa aver bukja, soske jek dive ka valjani te ikljove taro trujalipaskoro duvari thaj te phage Drisilda Kula o mentaliteti kova arakhela te nijamia barikanipaja sar individualcoja thaj jekajek sar džene ki khedin”.

Bijame si ko Tetovo 1988 berš. Fundavni thaj maškaruni edukacia agorkerela ki bijandi diz. Diplomirinela ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti “Purabdakšinali Evropa” ko Tetovo. Ko vakti taro 2003-2010 berš butikerela sar volonteri ki romani BRO “Sonce” kote butikerela ko nekobor proektia. Taro 2011 berš šurakerela te butikerel sar nijamalo konslituno ki BRO “HOPS” Opcie baši sasto dživdipe - Skopje. Ko 2012 berš šurakerela butikeribaja ki BRO “InSoK”- Iniciativa baši socialnikane iraniba-Skopje. Ki džiakanutni buti avazikergja analiza anavkerdi “Žurnalistikano biprofesionalno ovibe” Ko 2011 berš hramonela pe ko postdiplomikane studie ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti “Purabdašinali Evropa”ko Tetovo ko kotor Došalipaskoro nijami. Taro 2012 berš si studenti ko Centralnikano Evropakoro Univerziteti Budimpešta, Hungaria ki programa “Roma English language Program“. Ko akava vakti si hramome ki dujeberšeskiri programa ko Magisternikane studie ko centralnikano Evropakoro Univerziteti ki Budimpešta. Elvis Šakiri si tari grupa autoria ko blogo Romalitiko thaj hramonela analize bašo nijami. Elvis Šakiri O Engel gndinela kaj leskere dživdipaskoro majbaro kamijabi si so šurargja te butikerel ko žurnalizmo sar reporteri thaj kamermani. Ov kamijabikergja akava odolea so sine avguno aktivisti ki organizacia kola butikerela sine romane pučibancar “Disutni Albania” thaj poadarig zurargja ple žurnalistikane džanlipa pala ko agorkeribe pi edukacia ko Univerziteti ko Elbasan. Bazirime ko šukar žurnalistikane džanlipa “Disutni Albania, dengja leske šajdipe te kerel buti sar žurnalisti ki Albanikani - Romani emisia ko TV Kanali TV Crystal.” Leskoro majbaro pharipe sine so arakhlja pe e mentalitetea tar Albaniakoro sasoitnipe soske ko than kote so ov džala sine ki sikljovni sine rasistikano mentaliteti mamuj I romani khedin. Pe profesiake phenela kaj sar žurnalisti sile lačho šajdipe baši po avutnipe thaj te ovel majbut profesionalno džanlipaja. O mesaži so ov dela e khedinake si: “O manuš valjani te marel pe korkori pesa te cidljarel o mujalina pe dživdipastar, Engjel Rizvan te džal angle, o Roma valjani te integiririnen pe ko sasoitnipe ki te nakhaven o rasakere mujalina”.

O majbaro kamijabi lake so reslja te lel I titula “Mis Makedonia” thaj “Mis Korča-kiri avgo pašutni” ko nekobor šužipaskere kontestia. Oj vakerela, “Aljum džiakate phagindor e romane khedinakoro mentaliteti, kova na salde so na mukela e čhajen te sikaven pe anglal buvli publika numa jekajek aso lengiri tradicia ola alusarena lengiri prandin panda ko tikne berša”. Oj džala poadarig vakeribaja kaj majbaro kamijabi džiakana sine so oj geli poadarig pe bukjaja ki nacionalno TV Klan sar korespontenti tari Korča ki javinakiri emisia “Aldo javinakoro šou” Oj lelja than ko šužipaskoro kontesti baši “Mis Albania” kote so phengja kaj si kotor tari romani khedin maškar 350 aver čhaja kola lele than. Oj vakerela kaj akava moment sine situacia kote so hošingja pe diskriminirime thaj jekajek jek taro majphare momentia, džikote oj arakhela sine pe ko kontesti valjani sine te phagel o mentaliteti kova egzistirinela ki romani khedin, a na salde te ovel odothe pursakoske. Pe profesiake vakerela kaj odova so si korespondenti si šukar šajdipe te zurarel pe plesutne džanlipa, numa avere rigatar oj mangela te džal poadarig pe Engeluše Kosturi studiencar thaj te arakhel peske profesionalno majlačhi buti. O mesaži so oj dela e khedinake si: “O terne vajani te oven educirime thaj te phagen o mentaliteti sar so me kergjum, bizi edukacia nane integracia!” O majbaro kamijabi e Erion-eske si o fakti so šurargja butikeribaja ki socialnikani inkluzia thaj intergracia e Romengiri thaj Egipjanengiri sar mediatori ko UNDP - koleskoro kotor si thaj ov korkori-taro moment kana agorkergja pe studie. Sine le finansiakere pharipa te studirinel thaj valjani sine te butikerel turli bukja thaj ko nilajeskoro vakti ki te šaj te pokinen pe studie. Aver pharipe kolea arakhlja pe sine e khedinakoro mentaliteti generalno thaj I diskriminacia taro sasoitipe soske si kotor tari romani khedin. Ov moldinela pi akanutni buti ki UNDP organizacia sar but džanli hapa ko leskoro dživdipe sar lačho šajdipe te zurarel pe profesionalno Erion Jonusllari ko avutnipe. O mesaži so ov dela e khedinake si: “Amen valjani te moldina I edukacia, te integririna amen majšukar thaj majbut ko sasoitnipe, numa sakana garavindor o moldipa thaj tradicia tari khedin.”

Bijami si 1988 bersh ko Tetovo, kote agorkerela i fundavni siklovni, a i maškarutni siklovni agorkerga ki maškardžijaneskiri siklovni NOVA ko Skopje. Ko 2011 bersh lela than ki maškardžijaneskiri baši trampibe studentia, ISEP ki Amerika. Ko 2012 bersh agorkerga nijamale vigjania thaj maškardžijaneskere vjavaharia ko Amerikano univerziteti ki Bugarija. Magisternikane studie kontinuirinela ko Univerziteti ko Utreht - Holanda, magisternikane studie baši Migracie, etnikane vjavaharia thaj multikulturalizmo tezakere anavea: “Subjektivno berikjeti maškar o Roma thaj na-Roma ki Centralnikani thaj Purabdakšinali Evropa (ko progresi)“. Lela than ki Evropakiri Akademikani drakhin studentia Roma, AIESEC Blagoevgrad, Lakere publikacie si: Misia - E Romengoro arakhibe ko pervazia tar analitikano drabaribe tari hramovin taro Niob Tomson bašo filmi Gadžo Dilo thaj recenzia bašo magazini Blesok. Oj dela po deibe baši džuvljane hakongoro arakhibe ko konteksti taro manušikane hakongoro arakhibe, bidiskriminacia, socialnikani inkluzia, Evropakoro raštrutnipe, Terne mediumikane garavutne (info centari, MOF, Nevo mediumikano centari), tiknjaribe o bilačhegnde thaj konfliktengoro sansaralo čhinavibe. Lela than Ermira Kamberi ko but rodljariba, promocia tari kultura thaj tradicia t.a Ermira Kamberi si terni Romani so isi la suksesi. Majbaro kamijabi lake sine o kamijabalo studiengoro arakhibe thaj o puteribe taro nekobor plesutne eksponiriba. I Esmeralda kamijabikergja akava dendor but zori thaj sa majšukar pestar. I Esmeralda našti te alusarel nesave pharipa soske o manuša generalnikane dengje ola suporti thaj sakana moldinena sine lakoro arti. Ko eksponiriba kolen phravgja o arteskere manuša profesionalnikane dikhle I Esmeralda-kiri arteskiri buti, nekola taro lakere bukja sine thaj bikinde. Ko lakere eksponiriba lele than but vizitkerutne tari romani khedin kola dengje suporti thaj bahtakergje lake baši lakiri buti. Oj mangela te bičhalel akava mesaži e romane khedinake: “O dživdipe nane sakana kalo, si thaj turli renke thaj Esmeralda Kulla pala sakova karanluko tikne deibaja zori šaj te dikhe I roš kola sakava valjani te ovel tumencar ko dživdipe .”

Lakere suneskoro pheribe thaj ko jek vakti o majbaro kamijabi lakere dživdipaste si I realizacia taro lakere studie ki medicinakiri umal. Oj leljargja kamijabi ko studie dendor but pestar thaj serioznikane deibaja numa thaj bare suportea tari lakiri familia savi sakana dela sine la takati thaj dela sine la arka. Jek taro mujalina kolen I Feridiola arakhlja but drom sine e romane khedinakoro mentaliteti aso koleste nane sakodiveskoro jek džuvli te studirinel avrijal tari diz thaj te ovel biathinali ko publik thaj socialno dživdipe. Akava fakti si but pharo te ovel leljardo tari khedin.Perpesktivaja te ovel pendžardi sar doktori oj akana si kotor taro profesionalnikane studie kola lake si si but lačhe thaj but humanikane. Oj mangela te del akharin e romane khedinake ulavdeste e terne generaciake: “Valjani te Feridiola Tare ove educirime,bizi edukacia nane khedinakiri integracia ko sasoitnipe, Valjani te phage odola mujalina kola palunikerena o zuraribe thaj emancipacia tar amaro sasoitnipe.” Bijamo si ko Gostivar 1982 bersh. Fundavni thaj mashakrutni siklovni agorkega ko Gostivar. Ko 2005 bersh agorkerga ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti Sv.Kiril thaj Metodij ko Skopje. Ko 2007 bersh sine volonteri sar juristi - nijamari ko Fundavno adalati ko Gostivar. Ko 2008 berš nakhela o nijamiadalateskoro egzameni ko Ministeriumi bašo nijami. Ko 2011 bersh kerga buti sar adalateskoro bukjarno ko Fundavno adalati, a ko 2013 bersh sine Konsilutno ki komunakiri alusaribaskiri komisia Gostivar. Iljaz Ismaili taro 2008 dzi ko 2010 bersh kerga buti sar Nijamsekoro asistenti ko proekti - Bilovengiri nijamali arka e socialnikane čhipotenge, proekti taro UNHCR thaj Europakiri Unia. Taro 2010 dzi ko 2011 bersh sine Terno barabarbukjarno ko Sekretariati baš ikeribe ko Iljaz Ismaili čačipe e Ohrideskoro pervazeskoro phanlolafi. Avidve, o Iljaz Ismaili kerela buti sar Adalatari ko Fundavno adalati ko Gostivar. Ov si misal bašo suksesivno terno thaj pherdo pozitivnikane energijasa e romane khedinake.

Bijame si ki Bitola kote ko 2007 - 2008 berš agorkerela I maškaruni sikljovni ki DSU Gimnazia “Josip Broz Tito” Bitola. Ko 2014 berš diplomiringja ko Fakulteti baš administracia thaj menadžmenti ko informaciakere sistemia. Taro 2002 – 2010 tani membro ki Bairska svetlina - Bitola. Koordinatori ko proekti 2004 - 2006, bash o dejbe lila e romane chavenge tari Bitola kova si finansirimo taro ITZ, Institutne baši sakanalungipaskere khedina. Koordinatori ki Iniciativakiri grupa bash o Terne 2006 - 2008 thaj Prezidenti ko Ternengoro aktivi . Ipek Bajramova, džandipa baši komunikacia, proekteskoro ciklusi, liderluko, konfliktengoro čhinavibe, treningo baš arakhibe taro HIV SIDA thaj seksualno legaribaskere infekcie. Ipek Bajramova kerga buti ki maškardžianeskiri digra, maškardžianeskere romane Ipek Bajramova BRO-car, iniciativnikane grupencar tari khedin. Oj si misal bashe shukar integricijakiri terni Romani. Isna si bijame ko Gostivar ko 1987 berš. I fundavni sikljovni agorkerela la ki FS ”Bratstvo - edinstvo” thaj pal odova hramonela pe ki maškaruni komunakiri sikljovni ko Gostivar sar medicinakiri phen-tehnikanti. Ko akava vakti si diplomirime ko filologikano fakulteti ki Makedonikani čhib thaj literaruta. Ko periodi taro 2010 dži 2012 berš butikerela sar tutori romane čhavenge taro dujto dži štarto klasi kote dela lenge arka ko sikljovibe thaj majlokho sikljovibe o predmetia makedoniakiri čhib, anglikani čhib thaj matematika. Ko 2012 berš khuvela ki buti ki Maškaruni ekonomikani sikljovni ko Gostivar sar profesori baši makedoniakiri čhib thaj literatura thaj butikerela sar mentori e siklenge Roma tari jekajek sikljovni taro Ministeriumi baš edukacia thaj vigjani. Isna si lačho misal sar jek perona šaj pe sune te kerel olen čačipe. Tari tikni suninela sine te ovel profesorka thaj dela sine po deibe baši tiknjaribe o bilčagnde thaj stereotipja. Avdive oj si jek taro hari romane profesorka Isna Skenderi koja dela po deibe baši majefikasno thaj majkvalitetno edukacia sa e siklenge, ulavdeste e romane siklenge.

O Izet gndinela kaj majbaro leibe ko leskoro dzivdipe si so siklilo o phirnipe sar profesia. Ov butikergja but (dajatvencar) ki nekanutni artistikani fabrika thaj salde šukrikerindor ki pi buti reslja odobor dur. E šurakeribaja taro demokratikano periodi pala ko peribe taro komunistikano sistemi, o majbaro pharipe so sine ole sine e inkalengoro bikinibe kola si rezultati tari leskiri buti thaj ov fundiringja plesutni bukjarnikamra. Ov gndinela kaj thaj akala divesa si jekhajek situacia, ov pakjivdengja kaj ka kerel bukjarnikamra numa panda konkretno diso nane kerdo. Ov ple profesia haljovkerela la akale lafencar: “habe, dživdipe, arti, tradicia thaj kultura”.’ Habe soske akaja buti nikana na mukela tumen bokhale, arti soske si vastesar kerdi buti thaj aver neko našti te kerel ola, tradicia soske ko Roma si brezakere ranikengoro butikeribe ki pli Izet Hysa tradicia. O mesaži so ov dela e khedinake si: “O terne manuša valjani te garaven ple tradicia thaj kultura, ola valjani te butikeren brezakere ranikencar ki te garavel pe I traicia thaj ma te našavgjol o phirnipe.” Bijame si ko Prilep 1990. Fundavni thaj maškaruni sikljovni agorkerela ko Prilep. Hramonela pe ko “Ekonomikano fakulteti“-Prilep, umal Biznis administracia menadžmenti, kote so akana si apsolventi. Ko periodi taro 2008 dži 2010 berš butiekrela ko Radio Ternipe sar legarutno ki javinakiri programa. Ko 2009 berš saikerdo si ko proekti “čhave ko droma” implementirime taro Radio ternipe ki koprodukcia e Radio-ja “Kanal 77“- štip. Volonteri sine ki BRO “Romska solza”ko periodi taro 2010 dži 2014 berš. Ko 2013 berš angažirime si ki Komuna prilep sar referenti baš operativno thaj tehnikani buti ko Kotor baš ikeribe ko čačipe o LAP e Romenge ki Komuna Prilep. Ko 2014 berš angažirime si sar eksperti baši hazribe beršeskiri programa baši buti ko KAK, eksperti baši legaribe bukjarnekamre thaj tribine ko proekti “Romani tradicia thaj Kiršan Mamudoski kultura,kotor taro R.Makedoniakoro barvalipe” Ki registracia taro KAK “Romski koren”Prilep, alusardo si baši Khedipaskoro prezidenti, prezidenti ko egzekutivakoro komiteti thaj prezidenti e Khedinaja.

E Kujtim-eskoro majbaro kamijabi sine leskoro diplomiribe sar sasoitno sasljarno thaj pal odova sar sasljarno ki sigutni arka, toksikologo, bašo so si but barikano. O majbaro pharipe leske sine I finansiakiri situacija. Ov gndinela kaj leskiri profesia si sumnali thaj čače humano, odoja si profesia sava sakana ka džanel sar te kerel la majšukar. Ov e romane Kujtim Šabani khedinake mangela te bičhalel akava mesaži: “Bukjaja thaj salde bukjaja amen šaj te kera odova.” Letafet si bijame 1986 berš ko Tetovo kote agorkerela i fundavni edukacia. Agorkerela maškaruni medicinakiri sikljovni thaj diplomirinela ko Medicinakoro fakulteti ko Univerziteti “Sv.Kiril i Metodi” ko Skopje. Ko vakti taro lakoro educiribe, Letafet lelja than ko buteder treningoja, konferencie, bukjarnekamre, resarinaja te tamirinel pe kapacitetia sar thaj arka, suporti ple khedinake thaj promoviribe o manušikane nijamia. Istemalkerela stipendia tari Fondacia Puterdo sasoitnipe Budimpešta ko so ko vakti ovela doktori pali Fundavni medicina. Saikerdi si ko nekobor proektia: Džuvljane nasvalipa thaj ginekologikane dikhljariba, Dajani phure manušenge upri 60 berša, Dajani baši plesutno sastipe t.a. Volontirinela ko Raštrakoro hospitali ko Gostivar, butikerela sar džunior doktori ki Klinika ki Struga, volontirinela ko Psihiatrikano hospitali ko Skopje, džikote ko 2013 berš stažirinela thaj ko Psihiatrikano hospitali “Ameos” ki Germania. Ko akava vakti Letafet si bahtale prandime terni romani thaj si la 2 beršengiri čhaj. Trujal sa o dajatve, Letafet Isaki Šhej sar daj thaj romni, Letafet aktivnikane dela po deibe baš intelektualnikano zuraribe thaj kariera.

I Miranda gndinela kaj majbaro kamijabi lakere dživdipaste si o fakti so oj si jek tar avga čhaja ki romani khedin savi si involvirime ko publik thaj socialnikano dživdipe sar aktivisti ko dizutnengoro sasoitnipe ki BRO. La sine la buteder pharipa kola kergje asari ko lakoro socialnikano thaj plesutno dživdipe sar so si phagipe o korkori-diskriminatornikano mentaliteti tari khedin, stavia thaj mentaliteti tari familia soske si oj džuvli soske oj prandingja pe ko terne berša sebepi I tradicia taro Romano džijani, I diskriminacia thaj stereotipia taro buvlo sasoitnipe soske sine bisakodiveskoro jek romani čhaj te protektirinel o interesia tari khedin koja džiakana sine ko bidžanlipe. Oj na mangela te iranel ple dajatve sar aktivisti ko dizutnengoro sasoitnipe kote arakhela e romane khedinakere nijamia avere profesiaja soske oj mangela te ovel sakan aktivnikano thaj te anel neve ideje ki te del po deibe baši romane khedinakiri integracia. O mesaži so oj dela e khedinake si: “I edukacia thaj integracia ko sasoitnipe valjani te ovel prioriteti sajne khedinake ko Miranda Fejzo sasoitnipe ki ma te hošinel pe I marginalizacia. I romani khedin valjani te garavel pe interesia thaj o nijamia taro pe džene, te leljaren pe o moldipra baši tradicia thaj kultura tari khedin sar so si kerdo dži akana”. Bijame si ko Gostivar 1988 berš kote so agorkerela fundavni thaj maškaruni edukacia. Diplomirime studenti si ko Nijamalo fakulteti ko “Raštrakoro Univerziteti”-Tetovo, a akana si ko postdiplomikane studie ko Nijamalo fakulteti ko Univerziteti “Purabdakšinali Evropa“. Ko vakti taro studie sine volonteri ko Humanitarnikano khedipe e Romengoro “Mesečina” Gostivar Mirsada Šabani thaj asistenti ko proektia sar so si: Jekajek akcesi dži sastipaskoro arakhibe, Teli jekajek badal, O Roma ko evropakere dizja thaj sine tutori ko proekti Piro angle baši Romengiri majšukar edukacia.

Bijame si ko Gostivar 1972 berš. Fundavni thaj maškaruni edukacia agorkerela ko Gostivar, diplomirinela ko Nijamalo fakulteti ko Tetovo thaj akana si ko postdiplomikane studie ko nijami ko “Internacionalnikano Univerziteti”ki Struga. Ov dengja po deibe ko: Romengere nijamengoro arakhibe, Arakhibe tari diskriminacia, Dženo si ko humanitarnikano khedipe e Romengoro Mesečina Gostivar taro 1993 berš, Vastlegarutno si ko buteder proektia baši Romengiri integracia ki Makedonia, Lela than ko haziribe publik politike dromarde kori Romengiri integracia. Avdive si Vastlegarutno ko sektori baši manušikane nijamia ko humaniatarnikano khedipe e Romengoro “Mesečina“- Gostivar. Ov si kamijabaleste integririme Rom kova pe misalea si Muhamed Toči modeli e terne Romenge te sikljon thaj anglunikeren ko socioekonomikano maškar kote so dživdinela O majbaro kamijabi leskere dživdipaste si odova so si le korkori po biznisi. Ov kerela sine buti ko akava biznisi 20 berša em si čalo leskere idaraja šukrikerindor ko leskere deiba zori. O pharipa thaj mujalina kolencar arakhlja pe si phanle e bizniseskere stabilitetea ko kurko soske aso leste pharo si dženeske tari romani khedin te ačhol ko kurko kamijabale majlungo vakti. Aso leste o akanutno deibe ko bizniseskoro umal si lačho džandipe thaj praktika soske phandela pe turli manušencar thaj šaj te ovel tu šajdipe te dža ko turli thana. Ko vakti taro dive šaj te arakhe tu manušenca thaj te ove jekajek aktivno. Ov mangela te bičhalel akava mesaži e romane khedinake: “Bizi buti thaj buteder deiba zori našti Muhamet Rapi te dža nikote thaj haljovela pe našti te oven khančhi. Odoleske I khedin valjani te del sa pestar.”

Bijame si ko 1989 berš ko Tetovo kote agorkerela I fundavni edukacia. Agorkerela Maškaruni ekonomikani sikljovni ko Gostivar. Diplomirinela ko fakulteti baši Biznis administracia ko Univerziteti “Purabdakšinali Evropa” ko Tetovo. Taro ple 13 berša aktivnikane lela than thaj butikerela ki BRO “Sonce” Tetovo. Ko 2012 berš butikerela sar praktikanti ko Makedoniakoro centro baši maškardžianeskiri barabarbuti (MCMS) - Skopje, ko kotor baši finansie thaj administracia. Lela than ko turli kursia, seminaria, edukativna kursia, kontestia, saemia, performansia, dizutnikane iniciative t.a. Ko 2012 berš si kotor taro romano dizutnikano phiribe baši jekajek thaj nijamalo thanleibe e Romengoro ki raštrakiri thaj publik administracia ko Romano Avazi sar regionalnikano koordinatori bašo Tetovo. Lakoro avutno plani si te agorkerel o magisternikane studie ki umal tar esapikeribe thaj revizia thaj ko avutnipe te kerel buti sar esapikeribaskoro revizori. Avdive si kotor tari grupa autoria ko blogo Romalitiko, analize ko publik politike thaj čhipote. Nadire si Romani savi barili ki tradicionalnikani romani familia koleste I romani kultura thaj tradicia si nahtarale Nadire Redžepi pučiba. Ko akava vakti si hramome ko Magisternikane studie ko kotor Ekonomikani politika ko “Centralnikano Evropakoro Univerziteti” ki Budimpešta. Bijame si ko Prilep ko 25.08.1981 berš. Maškaruni medicinakiri sikljovni agorkerela ko 2000 berš, a ko 2014 diplomirinela ki “Biznis akademia Smilevski” ki Bitola. Nesime Salioska pala ko agorkeribe tari maškaruni edukacia butikerela ko BRO sektori sar volonteri ki biradžakiri organizacia “Romani šukaripa“, Prilep. Nesime si raritetno misal baš aktivistka savi ko sahno dela po deibe e romane pučibaske, ulavdeste ko sastipe e preperutnenge tari romani khedin. Legarela pandžeberšengoro aktivipe baši šukarkeribe e sastipaskere haleske e Romenge ko Prilep. Baši lake vakerela pe kaj si aktivistka bare formatea. Nesime fundiringja thaj si egzektuvakoro direktori ko khedipe “Roma SOS” thaj si jek taro pozitivna modelia ki romani khedin baši kamijabali romani Nesime Salioska džuvli savi o lendo džandipe čhivela ki funkcia taro tiknjakeribe o sastipaskere bijekhajekhipa maškar o Roma thaj aver grupe, sar thaj promoviribe o nijami atri bi diskriminacia ki Makedonia thaj buvleste.

O majbaro kamijabi e Olgerta-ke sine o šajdipe baš edukacia thaj pal odova lakoro khuvibe ki buti ki Institucia Prefekt ko regioni Korča ko Nijameskoro Kotor. Akava sine šajdutno sebepi but šukar rezultatia kolen leljargja ko vakti taro ple studie ko nijameskoro umal. O majbare pharipa kolencar arakhlja pe ko po dživdipe sine o ekonomikane pharipa thaj o studiribe ko Univerziteti ki Tirana sine lake pharo so si dur pe familiatar thaj pe bijande dizjatar. Džipherdo ko akava oj arakhlja pe e romane mentalitetea phanlo e bieduciribaja taro čhave avrijal tari diz. Oj moldinela pi profesia sar pozitivnikano šajdipe baš avutnipe thaj si but čali taro butikeribe ko studiengoro profile. Oj jekajek mangela o nijameskoro umal thaj pli akanutni buti sebepi o fakti kaj so aso lakere džandipa thaj karakteri. O mesaži so oj mangela te del e khedinake si: “Salde edukacia thaj iraniba ko mentaliteti Olgerta Gorena šaj te legaren kori khedinakoro anglunipe, bizi edukacia nane integracia ko demokratikano sasoitnipe”. Pranvera šurargja butikeribaja ko 1998 kana agorkergja pe studie baši Terbijatidendutni ki Anglisikljovibaskiri edukacia, akava si sebepi lakere deiba zori numa thaj sebepi o fakti kaj oj sine kotor tar avgo generacia savi agorkergja ki akaja umal. Oj kergja buti 15 berša ko Nevičišt gav thaj lelja but aver kvalifikacie ko odova vakti. Oj gndinela kaj akala džandipa si bare džanlipaja lakere dživdipaste. Oj arakhlja pe buteder pharipancar ki gaveskiri khedin savi si turli edukaciakere digraja tari diz. Oj si tretirime šukar ple kolegendar. Oj kerela pi profesia buti bute pasiaja thaj manginaja, thaj na mangela te kerel buti aver profesia. Oj vakerela: “O keribe buti čhavencar dela mange baro čalibe, istemalkeribaja hari mudripe numa thaj aver droma te del pe thaj lel pe kamibe taro čhave”. O mesaži kole oj bičhalela e khedinake si: “Amen kamla pe te ova educirime, na kamla pe te muka I sikljovni thaj I edukacia, kamla pe te ova takatime thaj te ova misal averengje Pranvera Guraj resarinaja te integiririna amen thaj reprezentirina ki khedin, o bieducirime ka oven diskriminirime”.

Bijame si ki Bitola ko 1966. Fundavni thaj maškaruni sikljovni agorkerela ki Bitola. Ko 1989 diplomirinela ki Tehnikani poftaneskiri škola ko Leskovac. Sigate pala plo diplomiribe aktivnikane lela than ki avgo romani politikani partia PCER. Sar terno romano entuziasti ko sahn nišankerela pe baši romane khedinakiri emancipacia thaj lela than ko turli aktivipa. Lela than thaj ko aktivipa taro BRO sektori resarinaja te šukarkerel pe o statusi taro Roma ko sasoitnipe. Ko 2002 angažirime si sar instruktori ko džijaneskoro hramovibe kote so notikerela e Romengoro birealnikano gendo ki komuna Bitola thaj bičhalela rovljarin dži Raštrakiri hramovibaskiri komisia ki Republika Ramiz Rustemov Makedonia. Ko 2006 khuvgja ki buti ko CSR Bitola sar referenti kote so dela arka e preperutnenge ki romani khedin te ikeren ko čačipe pe nijamia a ko jek informirinela len bašo lengere nijamia. E Ruždi-skoro majbaro kamijabi si so ikergja ko čačipe po suno thaj so bašalela ko saksifoni. Sine le ekonomikane pharipa ko po dživdipe thaj jekajek majbaro pharipe sine I stabilizacia ki stabilnikani buti. Jek mujalin leske sine o fakti kaj leskere jeria sigjarena sine le te sikljol thaj praktikuinel aver profesia tar odoja e saksofonea. Ov notikerela kaj I diskriminacia taro pašutne manuša na egzistirinela sine leskere dživdipaste. Ov sumirinela pi akanutni profesia pozitivnikane soske si čalo olaja thaj bajrarela leskiri mangin baši muzika thaj buti soske odoja si pasija savi sine leste panda taro kana sine čhavo. Ov mangela te bičhalel akava mesaži e romane Ruxhdi Hajredini khedinake: “I khedin zaruri si te ikerel I tradicia thaj adetia thaj jekajek o terne manuša valjani te sikljon te keren aktivipa resarinaja te ovel len aktivipe lengere dživdipaste kova nane te legarel len ki “čik”.”

Kamijabi e Špetim-eske si o fakti kaj siklilo te bašalel ki grnata thaj akana praktikuinela akaja profesia. Ov sakana mangela sine te sikljol te bašalel akava muzikano instrumenti ko profesionalnikano čhani thaj ki uči digra. Ov sikljola sine but te resel dži akava sahne pe takatea. O ekonomikane pharipa si odola kolencar ov arakhlja pe ko po dživdipe numa jekajek ov hošingja thaj socialnikani mujalin o vazdime mentaliteti baši romani khedin. Ov kamela thaj moldinela akaja profesia thaj bašalela manginaja e manušengje ple muzikaja. Ov mangela te bičhalel akava mesaži e romane khedinake: “O manuša tari khedin valjani te garaven I tradicia thaj kultura, valjani te praktikuinen muzikano instrumenti, numa Špetim Džambazi majbut taro sa valjani te oven educirime thaj te oven šukar manuša korkori peske thaj pe familienge.” Bijame si ko Gostivar ko 1988 berš kote so agorkerela i fundavni edukacia. Maškaruni edukacia agorkerela ki Maškaruni komunakiri sikljovni ko Gostivar sar medicinakiri phen-tehnikanti, a diplomiringja ko Purabdakšinalo Univerziteti ko Tetovo ko kotor biznis administracia kote so ko akava vakti si ko postdiplomikane studie Menadžmenti. Ko 2011 thaj 2012 lela than ko proekti tari BRO SONCE taro Tetovo anavea “Tutori e romane siklenge”ko dujto thaj štarto klasi baši matematika thaj anglikani čhib. Sadžide aktivno lela than ko turli seminaria thaj treningoja sar so si: “Arakhibaskere mehanizmia, ikeribe o nijami ko jekajek tretmani thaj bidiskriminacia”finansirime taro Ministeriumi baši buti thaj socialnikani politika, mediatori ki edukacia finansirime tar Evropakoro konsili, prevencia tari HIV transmisia ki romani khedin thajaver treningoja thaj siklane. Sadžide si ambicioznikani terni romani savi bikhindi mangela te anglunikerel thaj tamirinel ple kapacitetia. Lela pe džandipaja ki umal taro Romengere manušikane nijamengoro arakhibe. Sadžide Demiri

Bijame si ko Gostivar 1989 berš. Ki jekajek diz oj agorkerela fundavni thaj maškaruni sikljovni, a diplomirinela ki publik administracia ko Univerziteti “Purabdakšinali Evropa“ ko Tetovo. Akana si ko magisternikane studie pali diplomatia ko jekajek fakulteti. Plo avgo džandipe lelja le sar volonteri ki BRO “Džuvljani asociacia baši zuraribe“- Gostivar kote so aktivnikane sine saikerdi ko rodljaribe baši romane dživljakoro hali ki sastipaskiri umal thaj dengja po deibe baši šukarkeribe o sastipaskoro arakhibe e romane džuvljengoro ki diz Gostivar. Ko studiengoro vakti sine praktikanti ki Komuna Gostivar ko kotor bašo takse kote lelja pe džandipaja baši čhani esapikeribe thaj pokinibe taksa. Plo džandipe kontinuirinela sar turori romane čhavenge taro dujto dži štarto klasi resarinaja šukarkeribe o kamijabi thaj tiknjakeribe e sikljovnakoro mukibe taro romane čhave. Oj si kamijabaleste integririme Šazije Tonci Romani savi pe misalea si pendžardi thaj si modeli kolea o terne Roma valjani te sikljon thaj anglunikeren pes ko socioekonomikano maškar. Bijame si ko Gostivar ko 1983 kote so agorkerela i fundavni edukacia. Maškaruni edukacia agorkerela ki maškaruni sikljovni ko Tetovo sar trafikoskoro tehnikanti, a o studie agorkerela len ko nijamalo fakulteti “Justinian Prvi”ko Univerziteti “Sv.Kiril i Metodi”ko Skopje ko kotor nijami thaj publik administracia. Ko 2008 berš hramonela pe ko postdiplomikane studie ki Evropakiri thaj maškardžijaneskiri politika diplomatiaja ko “Fakulteti baši sasoitne vigjania FON“- Skopje. Ulavdeste dela sama ki edukacia taro preperutne ko turli čhibjakere khedina kola nane astarde e Republika Makedoniakere Konstitucionalea, Kerela barabarbuti ki bilateralnikani thaj multilateralnikani digra maškardžijaneskere organizaciencar kolen si pozitivnikane džanlipa ko akava umal. Ko akava momenti Redžep Ali čupi butikerela sar direktori ki Direkcia baš anglunikeribe i edukacia taro čhibja taro minoritetengere preperutne, organi ko saikeribe taro Ministeriumi baš edukacia thaj Redžep Ali Čupi vigjani ki Republika Makedonia.

Bijame si Ko Gostivar 1990 berš kote agorkerela i fundavni edukacia. Maškaruni sikljovni agorkerela ko privatnikano koledži “Jahja Kemal” ko Gostivar, a fakulteti agorkerela ko Univerziteti Fon ko Gostivar kotor politikane vigjania. Ko akava vakti si ko magisternikane studie ko Fakulteti baši politikane vigjania thaj maškardžianeskere vjavaharia ko Univerziteti “Centralnikani Evropa“ - CEU. Ko studiengoro vakti sine volonteri ko Humanitarnikano khedipe e Romengoro “Mesečina”Gostivar thaj koordinatori ki ternikani drakhin “Blue Sky” Gostivar. Ko 2009 berš sine asistenti ko sektori baši manušikane nijamia ki “Mesečina” Gostivar kerindor proektia baši Romengoro interesi. Suad Skenderi si jek taro pioneria ko community organizing ki Republika Makedonia. “Romano Avazi” ko 2012 berš sine o avgo romano dizutnikano phiribe kova sine resarinaja baši jekajek Romengoro thanleibe ki pbulik thaj raštrakiri administracia. Akana si kotor tari hazrikeribaskiri programa ko postdiplomikane studie “Roma Access Program” kotor Politikane vigjania thaj maškardžijaneskere vjavaharia ko “Centralnikano Evropakoro Univerziteti“, Budimpešta. Ko Suad Skenderi avutnipe leskiri specializacia si politikano sikavibe thaj reprezentiribe e Romen ki maškardžianeskiri digra. Majbaro kamijabi lake sine lakere čhavengiri edukacia. Lengiri edukacia sine primarnikano džanlipe lake. Oj reslja dži akate bare cidljaripaja pestar kolen valjani sine te kerel sebepi o socio-ekonomikane šartia. Majbaro pharipe lake sine o sakanutno bibukjarnipe. Oj agorkergja mašakrutni sikljovni thaj akana butikerela sar phirni ki asociacia “Vezibaskere phirne” Sebepi diskriminacia sine la pharipa te arakhel buti ko aver than duri ko privatnikano sektori. Oj gndinela kaj lakiri akanutni dajatva ki asociacia Vezibaskere ohirne si lacči buti. I phirnipaskiri buti si lakoro majšukar amal savi dela lake gnde thaj emocie trujal so dena lake finansiakoro šajdipe. Oj mangela te bičhalel akava nesaži e romane khedinake: “I khedin valjani te educirinel pe thaj na valjani te pomukel ola. Valbona Sula I khedin valjani te dikhel I romani kultura thaj tradicia ma te našavgjol numa te legarel pe e generacienge”.

Majbaro kamijabi ko leskoro dživdipe si I buti sar phirno thaj zuraribe o plesutno biznisi kova si kamijabalo dži akana. E Vladimir-e sine le but pharipa, jek taro majbare mujalina sine o šuru taro vasteskere phirnipaskere bukja thaj taro leskoro biznis, ov vakerela “Sine vakti kana sa o manuša dikhena sine man thaj šurarena sine te asan surprizea soske sa sine bipakjavibaske lenge”. Aver mujalin e Vladimir-eske sine I ekonomikani situacia pala ko enjavardešto kana sine bibukjarno thaj rodela sine buti beršencar, ko akava periodi ov hošingja buteder I socialnikani diskriminacia sebepi leskere mortikakiri renka. Ov gndinela kaj leskiri profesia si leskoro biulavibaskoro amal. Ov na bi iranel sine akaja profesia averaja. Jek phirno čhudela sa pe Vladimir Tanasica gnde kana khuvela sar so kerela Vladimir e kašteskere ranikenca. O mesaži kova bičhalela e khedinake si: “Valjani te sikljove sar te garave amari tradicia soske sakana ka ove lošalo. Nikana nane geči”.