Deutsche Und Partisanen
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Workers' City Colony
Workers' City Colony Locotion Maribor Address Betnavska Cesta, Ulica Zmage, Fochova Ulica, Koseskega Ulica Planning and completion 1927-1929 Architect Ivan Vurnik lnvestor District Office for the Protection of Workers of Maribor, City Hall and individuals Building type Series of residential houses Other buildings by the same architect Anatomy Institute (Anatomski Inštitut), Ljubljana 1919-1920; sanatorium for lung patients, Golnik 1920-1922; Co-operative Com mercial Bank (Zadružna Gospodarska Banka), Ljubljana 1921-1922; House of the Nation (Narodni Dom). Kranj 1922-1923; House of the Falcons [pre-war left-wing gymnastics society; Sokolski Dom] in Tabor, Ljubljana 1923-1926; series of resi dential houses, Maribor 1928; summer swimming-pool Obla Gorica, Radovljica 1932-1933 A casual visitor to Maribor would notice a series of residential houses in while walking through the suburbs of Tabor. The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned. Their uniform facades and the streets planted with trees create the impres sion of a peaceful neighbourhood. If questioned, most of the inhabit ants would state that living in the houses is pleasant, although they are modest and smalL The gardens and green areas in the inner side of street islands enhance the quality oflife in the neighbourhood. Those interested in the history of Maribor know that the subject .6. Floor plan (scale: smm =1m) ..,. "The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned." 125 2oth Century Architecture: From Modernist to Contemporary Giude to Architecture under discussion is the creation of one of the pioneers of Slovene modem architecture, the Workers' City Colony by Ivan Vurnik. -
Župani Občine Radovljica
Ţupani Radovljice Zgodovina ţupanov Druţabno ţivljenje starih Slovencev je bilo osnovano na zadrugi. Zadruga je bila druţba sorodnikov, ki so skupaj bivali v eni hiši in skupno obdelovali nedeljivo posestvo. Ako je namreč zakonski par imel odrasle otroke, si ti niso ustvarili svojega lastnega gospodarstva, ampak so tudi po ţenitvi ali moţitvi s svojimi stariši skupaj ţiveli in gospodarili. V zadrugi so bile torej zdruţene poleg dedov tudi druţine bratov, sester, vnukov in pravnukov. Nihče izmed njih ni imel osebne lastnine, ampak vsa zemljišča in poslopja, ţivina in vse hišno in gospodarsko orodje je bila skupna last vseh zadruţnikov. Kar je posameznik pridobil, je prišlo v korist celi zadrugi, enako pa je morala tudi vso škodo trpeti. Kadar je bila hiša pretesna, so postavili poleg nje drugo, tretjo in mnogokrat se je zadruga tako namnoţila, da je nastala cela vas, kjer je sto do tristo sorodovincev bivalo skupaj. Vsaka zadruga je imela svojega poglavarja, ki so ga nazivali starešina, gospodar, ali pri Hrvatih domačin. V začetku je bil najstarejši moţ (ded) za starešino, pozneje so ga polnoletni člani zadruge volili izmed sebe, in sicer tistega, ki se jim je zdel najmodrejši in najizkušenejši. Po nekod, na pr. pri beneških Slovencih, pa je navadno starešina sam pred svojo smrtjo priporočil tistega, ki ga je smatral vrednim, da mu je naslednik. Starešina je vodil vse hišne in gospodarske zadeve zadruge. Razdeljeval je delo, sprejemal dohodke, skrbel za vse potrebe posameznih članov in razsojeval prepire med njimi. Dokler so bili Slovenci še pogani, je bil starešina tudi duhovnik zadruge, ki je imel skrbeti za običajne daritve. -
Identità Della Slovenia. Design Per Lo Stato« 20°ANNIVERSARIO DELLE
20° ANNIVERSARIO DELLE RELAZIONI DIPLOMATICHE FRA LA REPUBBLICA DI SLOVENIA E LA REPUBBLICA ITALIANA Inaugurazione della mostra »Identità della Slovenia. Design per lo Stato« L’opera integrale di Miljenko Licul per l’identità visiva della Slovenia Martedì 27 marzo 2012 Ministero degli Affari Esteri della Repubblica Italiana Roma da un concerto simbolicamente intitolato ‘Le vie dell’amicizia’. Una bellissima e simbolica riconferma dell’innalzamento della qualità nello Gentile visitatore della Mostra »Identità sviluppo dei rapporti tra la Slovenia e l’Italia si è verificata a gennaio del della Slovenia. Design per lo Stato«, 2011 con la prima, storica visita di Stato del Presidente della Repubblica di Slovenia a Roma. Entrambi i Presidenti hanno preso parte alle celebrazioni Caro amico in occasione del ventesimo anniversario dell’indipendenza della Slovena e del centocinquantesimo anniversario dell’Unità d’Italia. Rimaniamo in attesa di poter accogliere il Presidente della Repubblica italiana nella sua prima Visita Quest’anno la Slovenia e l’Italia festeggiano il ventesimo anniversario di Stato in Slovenia. del mutuo riconoscimento e dell’instaurazione di rapporti di collaborazione e di buon vicinato. Durante questo periodo abbiamo La configurazione culturale dello Stato, del popolo è quella che meglio rende sviluppato ottimi e forti legami bilaterali politici, economici e possibile la comprensione delle diversità, ed è essenziale anche per lo sviluppo culturali. L’Italia è per la Slovenia il secondo partner economico più e la messa in -
Architectural Walking Tour of Ljubljana
Architectural walking tour of Ljubljana Area total 163.8 km2 Elevation 295 m (968 ft) Population total (1 January 2013) 274,826 University of Ljubljana Faculty of Architecture 17 19 18 22 20 D 21 15 16 14 23 13 11 C 12 24 8 10 25 6 5 B 9 4 26 7 3 A 1 2 27 29 E 28 A. La petit cafe & restaurant A. La petit cafe & restaurant 1. Trg francoske revolucije 1. The French revolution square 2. Križanke 2. Križanke 3. Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK 3. The National and University library 4. Vegova ulica 4. The Vegova street 5. Univerza Ljubljana 5. The University of Ljubljana 6. Kongresni trg 6. The Congress square 7. Mesarski most 7. The cobbler’s bridge B. Makalonca B. Makalonca 8. Tromostovje 8. The Triple bridge 9. Ljubljanski grad 9. The Ljubljana castle 10. Peglezn 10. The Iron 11. Zmajski most 11. The Dragon bridge 12. Tržnica 12. The market 13. Mesarski most 13. The Butcher’s bridge C. Cacao C. Cacao 14. Miklošičeva ulica 14. The Miklošičeva street 15. Grand hotel Union 15. The Grand hotel Union 16. Zadružna gospodarska banka 16. The Cooperative commercial bank 17. Kozolec 17. The Hayrack 18. Metalka 18. Metalka 19. Nebotičnik 19. The Skyscraper D. Nebotičnik D. The Skyscraper 20. Narodna galerija 20. The National gallery of Slovenia 21. Moderna galerija 21. The Gallery of modern arts 22. Park Tivoli 22. Park Tivoli 23. Državni Zbor Republike Slovenije 23. The National Assembly building 24. Trg republike 24. The Republic square POI 25. -
Gradnja V Radovljici (1915 - 1945)
Gradnja v Radovljici (1915 - 1945) Število hiš v Radovljici (in Predtrgu) Hiše 1817 1830 1854 1869 1890 1900 1910 1931 1948 Radovljica 95 95 100 92 90 102 115 203 291 Predtrg 41 41 43 49 50 58 68 136 136 143 141 140 160 183 ☼☼☼☼ Moratorij na gradnjo Prepoved nadaljevanja gradenj. Del pisma namenjen župniku in kanoniku Janezu Novaku »…Občinski odbor je na svoji seji 22. junija 1911 soglasno sklenil dati napraviti za mesto Radovljica, oziroma Predmestje proti Lescam regulacijski načrt, v katerem bo natančno določena stavbna črta in nivo ter ceste. Nadalje, da se delo pospeši in da tako dolgo, dokler ne bo regulacijski načrt izgotovljen in potrjen ne izda nobenega stavbnega dovoljenja in da toliko časa ne sme nihče na teh prostorih graditi hiše ali kakega drugega poslopja.« Vir: Oris vilske četrti v Radovljici v prvi polovici 20. stoletja; avtorica Nika Leben - Avguštinov zbornik 2003 Kdaj je bilo konec moratorija na gradnjo, nam ni uspelo izvedeti. Začela se je prva svetovna vojna, med katero so v mestu zgradili dva večja objekta (Privatno hišo in Resmanovo vilo), tik po vojni pa je hišo/tovarno zgradil nogavičar Langus. Privatna hiša na ozemlju današnje občine je med prvo svetovno vojno služila izključno v vojaške namene. Po vojni je pogorela in na pogorišču le-te so kasneje (ugibamo, da pred 1920) zgradili Orlovski ali Ljudski dom. Nekako v ta čas spada tudi gradnja Savnikove trgovine pred vhodom v stari del mesta. Vir: DAR Op.: Natančnejši opis na teh straneh (Karawanken Bote, 29. 9. 1943). ☼☼☼☼ Privatna hiša (na mestu, kjer je danes občina) Zemljišče, na katerem je sezidan Krelshaus, je bilo kupljeno leta 1913. -
Prenos Pdf Različice Dokumenta
deželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Odgovorna urednica: Marjana Ahačič Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si Praznični maj Pol stoletja gorske na Brezjah reševalne službe Maja, ki je posvečen Mariji, Radovljiška gorska reševalna služba bodo na Brezjah številne je v petdesetih letih postala ena prireditve, tudi počastitev najbolje organiziranih in opremljenih dvestoletnice Layerjeve podobe gorsko reševalnih enot v Sloveniji. Marije Pomagaj. stran 2 stran 11 deželne novice Časopis občine Radovljica, letnik 18, 9. maja 2014, številka 6 V Kropi pospešeno gradijo Počastili krajevni komunalno infrastrukturo praznik V krajevni skupnosti Begunje praznujejo svoj praznik 4. maja, ko se spominjajo dogodkov Do konca letošnjega leta bo v Kropi zgrajeno kanalizacijsko omrežje in nova čistilna naprava, izpred več kot sedemdesetih let, ko so bili iz začenjata se tudi gradnja in obnova vodovodnega omrežja v kraju. Naslednja bo Kamna Gorica. begunjskih zaporov izpuščeni zaporniki. Marjana Ahačič Peter Kolman odpravljena najbolj kritična točka prehoda za pešce s Župan Ciril Globočnik je "Z zadovoljstvom ugotav- pločnika na drugo stran ces- konec aprila podpisal skoraj ljam, da je bilo leto uspešno te v smeri proti bolnišnici in milijon in pol evrov vredno za našo krajevno skupnost," zaščitili smo najbolj ranljive pogodbo, po kateri bo podje- je ob tej priložnosti povedala skupine: otroke, ki hodijo v tje HIS, d. o. o., v Kropi predsednica sveta KS Marija šolo in vrtec, paciente, ki hkrati z gradnjo primarne Kavčič Zupan. "Eden obiskujejo dnevne terapije, kanalizacije obnovilo tudi pomembnejših projektov v krajane Begunj, ki hodijo primarno vodovodno omre- zadnjem letu je izvedba plo- peš v trgovino, na pokopali- žje, in sicer od vodarne Kro- čnika v Poljčah v spomla- šče,na postajo pa pa vse do križišča za danskih mesecih. -
Organizacja Administracji Władz Okupacyjnych Na Ziemiach Polskich
ROCZNIKI NAUK PRAWNYCH Tom XXII, numer 3 — 2012 JACEK DZIOBEK-ROMAN ´ SKI Pamie˛ci rodziców mojego ojca: Anieli i Józefa II, którzy dnia 26 czerwca 1944 r. zgine˛li w tej straszliwej poz˙odze ORGANIZACJA ADMINISTRACJI WŁADZ OKUPACYJNYCH NA ZIEMIACH POLSKICH W LATACH 1939-1945 W wyniku przegranej wojny obronnej we wrzes´niu 1939 r. Polska utraciła swoj ˛aniezalez˙nos´c´, zas´jej terytorium zostało podzielone na dwie zasadnicze strefy wpływów, co nast ˛apiło w efekcie zarówno napas´ci Niemiec hitlerow- skich, jak i stalinowskiej Armii Czerwonej. Formalnie granice˛mie˛dzy Niem- cami hitlerowskimi a Zwi ˛azkiem Sowieckim ustalono w tajnym protokole do- datkowym do paktu Ribbentrop-Mołotow z 23 sierpnia 1939 r., w s´wietle re- gulacji którego m.in. pan´stwo polskie miało znalez´c´sie˛ w strefie wpływów zarówno Niemiec, jak i ZSRS. Granica miała zostac´ okres´lona na linii: Narew-Wisła-San 1. Celem prezentowanego krótkiego studium be˛dzie ukazanie kształtu ustro- jowego cywilnej administracji obu okupantów. Poniewaz˙ jednak sytuacja polityczna w omawianym okresie sie˛zmieniała, s´ladem zmian terytorialnych zmieniała sie˛ i administracja, co takz˙e be˛dzie w niniejszym materiale przes´ledzone. 1 E,8D,H>Z6 *@B@:>4H,:\>Z6 BD@H@8@: 8 )@(@&@DJ @ >,>"B"*,>44 <,0*J ',D<">4,6 4 E@&,HF84< E@`2@< @H 23 "&(JFH" 1939 (., [w:] )@8J<,>HZ &>,T>,6 B@:4H484 . 1940-22 4`>b 1941 , H. XXIII, ks. 2, ;@F8&" 1992, s. 321, pkt 2. 272 JACEK DZIOBEK-ROMAN ´ SKI 1. ORGANIZACJA ADMINISTRACJI CYWILNEJ NA ZIEMIACH WŁ ˛ACZONYCH DO RZESZY Od strony zmian terytorialnych wypadki potoczyły sie˛szybko, gdyz˙pierw- szym aktem prawnym zmieniaj ˛acym ustrój polityczny była ustawa Reistagu z 1 wrzes´nia 1939 r. -
Šport Na Področju ŠZ Radovljica Med Obema Vojnama
Šport na področju ŠZ Radovljica med obema vojnama RADOVLJICA Sokolsko društvo Radovljica, 1918-1941 Prepoved delovanja med I. svetovno vojno. Sokolsko društvo v Radovljici je leta 1914 posvečalo glavno skrb pripravam za Vsesokolski zlet v Ljubljani. Telovadci so se marljivo pripravljali na tekme, pripravljalo se je tudi ostalo članstvo, saj naj bi bil ljubljanski Vsesokolski zlet veličastna manifestacija vseslovenske sokolske ideje. Sredi neumornega dela pa so v Sarajevu počili streli … Sokolske organizacije so bile takoj prepovedana, vsako delovanje takoj ustavljeno. Vir: Razvoj sokolskega društva v Radovljici 1908-1933 (avtor Čebulj Danimir; Sokolska spomenica, 1933) Delovanje radovljiškega Sokola (telovadni del) po osvoboditvi … In skoro je napočil oni okrtobrski dan, ko so zopet oživele ceste polne naroda, ki proglaša svojo svobodo, med njimi pa po dolgih letih zopet dolge rdeče srajce … Z ustanovitvijo lastne države so bili dani razvoju sokolskega pokreta novi, trdnejši temelji. Naloga radovljiškega Sokola (kot vsega sokolskega gibanja) je bila pred vojno: telesno-kulturna naloga, t. j. nuditi članstvu priložnost, razvijati svoje telesne sile, ojačati obenem njegov duh in vzporedno s tem dvigati njegovo moralno kvaliteto. Stari predvojni odbor je kmalu po prevratu zbral raztresene ude ter sklical 1. decembra 1918 občni zbor. Slednji je izvolil novo upravo, za starosto dr. Mirka Trillerja, za načelnika pa br. Franca Kapusa, ker se tedanji načelnik br. Horvat še ni vrnil iz ujetništva. – Naloga nove uprave je bila težavna. Sokol je bil tako rekoč na cesti, prostora kjer bi mogel uspešno vršiti svojo misijo, ni bilo. Obračal se je na vse strani za pomoč, dokler se ni končno posrečilo najti prostora v Homanovem skladišču. -
Tremors in the Shatterzone of Empires EASTERN GALICIA in SUMMER 1941
25 Tremors in the Shatterzone of Empires EASTERN GALICIA IN SUMMER 1941 K S During the rst days and weeks aer the German attack on the Soviet Union on 22 June 1941 a wave of violence against Jews swept those territories that had been occupied by the Soviet Union since September 1939 or summer 1940 and now were invaded by the German armed forces and its Romanian and Hungarian allies. e violence consisted mostly of mass execu- tions by the German Security Police’s infamous Einsatzgruppen and pogrom-like excesses by the local Christian population. Oen both forms of violence were closely connected. 1 e anti-Jewish violence in the region sprung from both external and internal sources. Both sources of violence characterized the region as a borderland in the sense of a contested space where competing claims of states, nations, religions, and ideologies clashed with one another. us, the violent events of summer 1941 epitomize greater conicts that arose from the relations of the powers in the region and from the fundamental political and socioeco- nomic changes of the nineteenth and early twentieth centuries. Local anti-Jewish violence was one expression of larger structural tensions that characterized the region. is chapter will focus on Eastern Galicia. It does not aspire to a comprehensive presentation of all anti-Jewish violence or all pogroms, but is intended as an analysis of cer- tain motifs and contexts and, therefore, refers to specic cases as exemplary. 2 As a starting point, we look at the central violent event in the region, i.e., in Lwów (L 'viv). -
Genocide Studies and Prevention: an International Journal
Genocide Studies and Prevention: An International Journal Volume 13 Issue 1 Revisiting the Life and Work of Raphaël Article 2 Lemkin 4-2019 Full Issue 13.1 Follow this and additional works at: https://scholarcommons.usf.edu/gsp Recommended Citation (2019) "Full Issue 13.1," Genocide Studies and Prevention: An International Journal: Vol. 13: Iss. 1: 1-203. DOI: https://doi.org/10.5038/1911-9933.13.1 Available at: https://scholarcommons.usf.edu/gsp/vol13/iss1/2 This Front Matter is brought to you for free and open access by the Open Access Journals at Scholar Commons. It has been accepted for inclusion in Genocide Studies and Prevention: An International Journal by an authorized editor of Scholar Commons. For more information, please contact [email protected]. ISSN 1911-0359 eISSN 1911-9933 Genocide Studies and Prevention: An International Journal Volume 13.1 - 2019 ii ©2019 Genocide Studies and Prevention 13, no. 1 iii Genocide Studies and Prevention: An International Journal http://scholarcommons.usf.edu/gsp/ Volume 13.1 - 2019 Editorials Christian Gudehus, Susan Braden, Douglas Irvin-Erickson, JoAnn DiGeorgio-Lutz, and Lior Zylberman Editors’ Introduction ................................................................................................................1 Benjamin Meiches and Jeff Benvenuto Guest Editorial: Between Hagiography and Wounded Attachment: Raphaël Lemkin and the Study of Genocide ...............................................................................................................2 Articles Jonathan -
Folge 48 Vom 29.11.1986
Heute auf Seite 3: Werden wir ein Vielvölkerstaat? UNABHÄNGIGE WOCHENZEITUNC FOR DEUTSCHLAND Jahrgang 37 — Folge 48 Erwhelnt »ochrntllr h l dndsm<»nn\< hdtl (KtprrulWn r. V. Po»l\.Ttn.-hs%iuf k Gebühr beuhlt 29. November 1986 Parkdllee 84/86. 2000 Himburg 13 C5524C Parlamentswahlen: Auch Österreich sucht seine Identität Was steckt hinter dem Erfolg des Jörg Haider? Bei den Wahlen in Österreich am Sonntag sidentschaftskandidaten Waldheim eine Nie• verblüffte vor allem die Freiheitliche Partei derlage hatten einstecken müssen, griffen er• (FPÖ), die ihren Stimmenanteil auf fast 10 Pro• neut — und erneut vergeblich — in das Reser• zent verdoppelte und in Zukunft mit 18 Sitzen voir ihrer .Rechtsradikalismus'-Vorwürfe (statt bislang 12) im Parlament vertreten sein (.Lieben Sie auch Wiens jüdische Gemeinde?" wird. So war denn auch bereits in der Wahl• und .Würden Sie eine Jüdin heiraten?" waren nacht der erste Sieger, nämlich der FPÖ-Vor• beispielsweise bösartig-plumpe Fragen, denen sitzende Dr. Jörg Haider, ausgemacht. sich Haider in Fernsehdiskussionen zu stellen Freude gab es außer bei seinem Anhang hatte). Demgegenüber stieg die Popularität auch bei den Grünen, die mit 4,6 Prozent und 9 der FPÖ wieder an und übertraf am Sonntag Sitzen erstmals in das Parlament einzogen. sogar die Erwartungen aller Demoskopen. Recht unbefriedigend dagegen ist die Situa• Vor allem das Bekenntnis zur .deutschen tion der beiden großen Parteien: Die regieren• Kultur- und Volksgemeinschaft" im Grund• den Sozialisten blieben mit 43,3 Prozent (1983: satzprogramm der FPÖ — die sich gleichzeitig 47,6 Prozent) und 80 (bislang 90) Sitzen zwar aber auch zur österreichischen Eigenstaat• stärkste Partei, aber sie mußten ebenso wie die lichkeit bekennt —, wird von den Gegnern des Konservati ven von der ÖVP (41,3 Prozent statt Haider-Kurses angegriffen. -
Das Medium Feldpost Als Gegenstand Interdisziplinärer Forschung
Das Medium Feldpost als Gegenstand interdisziplinärer Forschung. Archivlage, Forschungsstand und Aufbereitung der Quelle aus dem Zweiten Weltkrieg. von Diplom-Medienberaterin Katrin Anja Kilian aus Berlin von der Fakultät I Geisteswissenschaften der Technischen Universität Berlin zur Erlangung des akademischen Grades Doktorin der Philosophie - Dr. phil - genehmigte Dissertation Promotionsausschuss: Vorsitzender: Prof. Dr. Wolfgang Radtke Berichter: Prof. Dr. Karl Heinz Stahl Berichter: Priv.-Doz. Dr. Clemens Schwender Tag der wissenschaftlichen Aussprache: 17. Dezember 2001 Berlin 2001 D 83 Dank Die Möglichkeit, dieser Arbeit Dankesworte voranzustellen nehme ich nicht nur gerne wahr, sie ist mir auch sehr wichtig. Clemens Schwender hat diese Arbeit betreut. Was heißt das? Er hat sie konstruktiv kritisiert und unkonventionelle Ideen nicht nur akzeptiert, sondern gefördert. Er hat sich an ihrer Inter- disziplinarität nicht gestört, sondern sie als notwendig erachtet. Er hat die mit der Arbeit ver- bundene praktische Arbeit des Projektes „Feldpost-Archiv, Berlin“ konsequent unterstützt. Er hat mich motiviert, meine praktischen Erfahrungen mit den theoretischen Überlegungen in dieser Arbeit zu koppeln. Ich danke ihm für das, was sich hinter diesem Wort „Betreuung“ verbirgt. Meine Großcousine Angelika Winniewski hat jedes Wort dieser Arbeit kritisch gelesen und selbst Sonntage schonungslos dafür geopfert. Sie hat Kommata gesetzt, Konjunktionen und Bezüge korrigiert und den Punkt als Satzzeichen eingeführt, wo die Sätze zu lang waren. Ihr danke ich für das schnelle und hilfreiche Lektorat. Schließlich sei meinem Bruder Carlos gedankt, der das Projekt mit beiden Händen und diese Arbeit mit seiner Lebensphilosophie unterstützt hat. 2 Diese Arbeit widme ich meiner Mutter, Helga Kilian. In ihrem Nachlass fand ich einen Schatz von großem Wert für mich: Feldpostbriefe und Lebensdokumente meiner Großeltern Else und Paul Winniewski mit ihrer Tochter, meiner Mutter.