Košo-Kram 15.1.2011

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Košo-Kram 15.1.2011 Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Košo-Kram 15.1.2011 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Košoni (Cosson) – Prapotno Koštabon (Costabon) – Oslavje, Števerjan KOŠTABONA, 6274 Šmarje pri Kopru, Koštabona 11 (Castrum bona, Costa bona, Kostabena) Sv. Kozma in Damijan (omenj. 1476); župnija, omenjena 1460, ustanovljena 1892. Oskrbuje župnijo Krkavče. Podružnice: Bl. diakon Elia v Koštaboni, sv. Andrej v Koštaboni (), Karmelska Mati božja (Puče). Naselja: (1918) Breči, Dolina, Koštabona, Planjave, Puče. R 1672–1825 a 1815–1925 1925– 1931–1947 P 1672–1825 b 1815–1950 1951– M 1672–1826 c 1815–1950 a Novogradnja pri župnišču 1700, molitev k Materi Božji sedmih žalosti v italijanskem, hrvaškem in vlaškem jeziku, hvalnica posvečena koprskemu škofu Bonifaciju de Ponza, farna kronika 1761, 1778, seznam duhovnikov; b pesnitvi v grščini, z latinskimi in italijanskimi verzi; c poročilo o župniku Simonu Vochu 1794, razna volila in dajatve v 18. stoletju. Status animarum 1830, 1836, sredina 19. stol., konec 19. stol., prva polovica 20. stol. Birmanska knjiga 1918– Poročni spisi 19. stol.– Dolžniki 1846 Livel cerkve v Koštaboni 1822 Bratovščinska knjiga Bratovščine karmelske Matere božje 1728 Oznanila 1903–1968 (24 knjig) Katapan 1726 (2 knjigi) Protokol okrožnic 1844–1903 Opravilni zapisnik 1830–1833, 1843–193 (skupaj 6 knjig) Spisi: 1796–: sodni spisi 1796–1797, računi 19. stol.–, dopisi 19. stol.– Košutići – Bačva (Mondellebotte) Kot – Dolenja vas pri Ribnici, Ig pri Ljubljani, Kebelj, Lendava, Prevalje (Farna vas), Ribnica na Dolenjskem, Semič; Osilnica (1782), Stari trg ob Kolpi; Velike Lašče, Vinica Kot (Winkel) – Domačale (Damtschach) Kot (Winckel), graščina – Šentrupert KOTARČE (Guttaring), Unterer Markt 1, 9334 Guttaring. Avstrija Dekanija Krappfeld, Krška škofija (Diözese Gurk). 1 KOTARI, 10430 Samobor, Kotari 2, Hrvaška Sv. Leonard Op. (1733, 1933, 1969); omenj. župnija 1650. Frančiškanski samostan 1531. Okićki dekanat (Sv. Nedjelja). Nadškofija Zagreb. Kote – gl. Koti Kotel – Sv. Gregor Koti (Kote) – Št. Peter–Otočec Kotigi – Zamask (Zumesco) Kotli/Kotle – Hum KOTLJE, 2390 Ravne na Koroškem, Kotlje 9 (Köttelach) Sv. Marjeta Antiohijska, mučenka (omenj. 1367, sredi 18. stol.; ), župnija 1756; iz pražupnije Šmartno pri Slovenj Gradcu. Podružnica: sv. Mohor in Fortunat v Podgori. Naselja: Brdinje, Kotlje, Podgora, Podkraj (del v ž. Prevalje), Prežkov vrh (tudi v ž. Ravne na Koroškem), Rimski vrelec. Grajski objekti: Gradič Podkraj (Unterbergen) nad Podkrajem (Kotnikova domačija). Gradič Šratnek (Schrottenegg) v zaselku Šratnek nad Kotljami. R P 1698–1757 M 1698–1757 1703–1854 P 1757–1786 M 1757–1786 1838–1869 a 1856–1866 1868–1946 In 1787–1907 P 1786–1946 In 1786–1905 M 1786–1946 In 1786–1820 a Popravila župne cerkve 1847, 1848. Status animarum 1800, 1839, 1865, 1876, 1902 Kronika 1874– Spisi 18. stol.– Razno: – 323 let Vrhnjakove hiše: Brdinje štev. 40, F. Gornik, Koroški fužinar, Leto 34, št. 3 (1984), str. 31. KOTMARA VAS (Köttmannsdorf), Kirchenstraße 8, 9071 Köttmannsdorf/Kotmara vas; Avstrija (Kothemarsdorf) Sv. Jurij (St. Georg); omenj. župnik 1198; ker je severno od Drave, jo je ustanovila Salzburška nadškofija, ki je imela na tem ozemlju tudi posvetno oblast. Dekanija Borovlje, Krška škofija (Diözese Gurk). Pokopališče . Matične knjige uvedene po tridentinskem koncilu, vendar so 11.9.1645 v celoti pogorele. Podružnice: Humberk-grajska kapela (Hollenburg-Schlosskapelle), Šmarjeta (St. Margarethen), Št. Kandolf (St. Gandolf). Nekdanje podružnice: Žihpolje (Maria Rain), sv. Jakob v Bilčovsu (Ludmannsdorf), sv. Peter na Plešivcu (Plöschenberg, ne obstaja več), Šmarjeta, Št. Kandolf (St. Gandolf), sv. Peter v Velinji vasi (Wellersdorf), sv. Ulrik, sv. Lenart – Želuče (Selkach), sv. Helena, Humberk-grajska kapela. Naselja: (ob ustanovitvi) celotno območje deželnega sodišča Humberk (Hollenburg) severno od Drave, razen župnije Stein. Razno: – Kultur- und Kirchengeschichte des unteren Rosentales, S. Singer, 1934 (zgodovina župnije Kotmara vas, str. 193; oštevilčenje hiš 1770, seznam oseb, starih nad sto let). Kotoriba – Donjomeđimurski dekanat Kotredež – Zagorje ob Savi Kovača vas – Slovenska Bistrica, Stari trg ob Kolpi Kovačevci/Kovačovci – Gornji Slaveči (evang.) in Lendava (rk.) Kovačevica (Covacevizza) – Prapotno (Prepotto, 1782), Sveti Lenart–Podutana Kovači – Branica; Lokavec, Vipavski Križ (1782) Kovačji grad – Vinica Kovaški vrh – Sv. Kunigunda na Pohorju Kovčice – Brezovica (Materija, 1782) Kovilje – Materada (Matterada) Kovk – Dol pri Hrastniku, Šturje (1900, sedaj Otlica), Vipava (1782) 2 KOVOR, 4290 Tržič, Praproše 2 (Covere, Kayer, Kaier) Sv. Janez Krstnik (1732/46); omenj. župnija 1296. Podružnica: (1782) ni bilo podružnic. (2000) sv. Neža na Brezjah pri Tržiču. Naselja: (1782) Brezje, Hudo, Kovor, Popovo, Vadiče, Zvirče (?, gl. Podbrezje). (1939) Brdo, Brezje, Hudo, Hušica, Kovor (), Loka (pri Tržiču), Popovo, Vadiče, Visoče. Priimki: (1730 – 1850) Rožič, Klemenčič, Aljančič, Šivic, Zupan, Rozman, Perne, Golba, Kokalj, Ovsenek, Boštar, Stegnar, Presterl, Hlebčar, Polanc, Brejc, Padar, Gros, Remc, Šlibar, Grašič, Dovžan, Valjavec, Janc, Knez, Košir. R 1739–1746 M 1741–1744 P 1742–1746 1747–1783 a 1784–1816 In b 1816–1838 In 1835–1964 1839–1877 In 1876 In 1878–1907 In 1908–1941 In P 1747–1815 1816–1862 In 1835–1964 1863–1932 In M 1747–1815 1816–1851 In 1835–1964 1852–1907 In 1908–1941 In c Loka pri Tržiču – civilni matični urad Ilirskih provinc (knjige v ARS): R 1813 P 1813 M 1813 Kovor č – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945): R 1944 In d 1944 d 1941–1945 M 1944 In e 1944 d Sv. Katarina (Jelendol) – matične knjige civilnih matičnih uradov na nemškem okupacijskem ozemlju (1941–1945) – gl. Kovor, Sv. Ana pod Ljubeljem. a Posvetitev župne cerkve 1767, pokritje zvonika 1824, zvon iz Celovca 1824, obisk škofa 1826; b izpis iz R merije Loka za župnijo Kovor 1812–1815; c seznam umrlih tujcev 1908–1922; č gl. tudi Tržič (sv. Ana pod Ljubeljem – Podljubelj); d tudi Tržič, Sv. Katarina (Jelendol), Sv. Ana pod Ljubeljem (Podljubelj); e v nadaljevanju Sv. Katarina (Jelendol), Sv. Ana pod Ljubeljem (Podljubelj). Status animarum 1877 Spisi 1860–: računi, dohodki in izdatki Načrti: zvonik NŠAL: Urbarji 1571–1816 Računske beležke 1808 Ustanova za kaplanijo 1771 VFZ-NŠAL (105): SA 1761–1859 Cerkveni sedeži 1817–1836 Zgodovinski zapiski 19. stol. Ubožni zavod 1845–1875 Kovri – Brtonigla (Črni Vrh, Verteneglio) Kovski vrh – Poljane nad Škofjo Loko KOZANA, 5212 Dobrovo v Brdih, Kozana 26 (Cosana, Cosana del Collio) Sv. Hieronim (omenj. 1570, 1928), v predjožefinski župniji Biljana; kaplanija 1754, ž. ustanovljena 1935. Pokopališče (). Oskrbovana iz Biljane. Naselja: Fabrika, Gmajna, Kozana, Martinjak, Na Skrljah. R 1763–1786 1835–1919 a 1835–1947 1913 b In 1850–1947 P 1785–1832 1835–1920 a 1835–1947 1913 b In 1900–1947 M 1835– c 1835–1947 1913 č In 1900–1947 a Prepis po dvojnikih v goriškem nadškofijskem arhivu, nastal po I. svetovni vojni; b prepis nastal 1935 v civilnem matičnem uradu Kojsko; c 1835–1918 prepis po dvojnikih v goriškem nadškofijskem arhivu, nastal po I. svetovni vojni, 1919– original; č nastal 1935 na civilnem matičnem uradu Kojsko. Status animarum 1920, 1921–1960, 1936 Birmanska knjiga 1917– Oklici 1855–1872, 1884–1897 3 Poročni spisi 1821– Oznanila 1904–1914, 1919–1957 (skupaj 9 knjig) Blagajniški dnevnik 1900–1965 Opravilni zapisnik 1842–1858, 1921– Spisi 1798–: odvojitev župnije od Biljane, nova cerkev po prvi svetovni vojni, popravilo cerkve in nabava cerkvene opreme, zakupnine, računi 1860–, kongrua 1921–, dopisi 1919–, odloki o poitalijančenju slovenskih priimkov Kozari – Buzet Kozarno – Biljana (1782) Kozaršče – Volče Kozarišče – Stari trg pri Ložu Kozarje – Dobrova (1782 del) KOZICA (Kosca, Cossizza), 33040 S. Leonardo Cividale, Italija Sv. Egidij (1827, prej danes porušena cerkev iz 15.stol.), do 1863 pod Svetim Lenartom–Podutana, kaplanija od 1863, vikariat od 1941, župnija od 1955, Nadškofija Videm. Od 1986 pripojena župniji Sveti Lenart–Podutana, ( od 1954). Podružnice: jih ni. Naselja: Čišnje (Cisgne), Čarnica (Cernizza), Dolenjane (Dolegna, Dolegnana), Kosca (Cosizza), Ovca (zapuščena vas, Novca, Ovizza, ant.Brajda), Poštak (Puoštak, Postacco), Prehod (Prehot, Precot). Značilni priimki:(Čišnja) Bledig/Bledič (okr.1750), Dugaro (1958), Predan (1958), Supancig /Župančič, Trinco/Trinko (1958); (Čarnica) Chiabai/Čabaj (okr. 1800), Petrussin/Petrušin (17.stol., 1865), Simaz/Šimac (iz Selc); (Dolenjane) Adamo(1794), Bledigh/Bledič(1794), Černota/Cernota (1958), Cibaz/Cibac(1794), Chiuch/Čuk
Recommended publications
  • Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd
    geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC € 20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1 Lu~ka A`man Momirski Franci Petek Naziv: doc., dr., mag., univerzitetna diplomirana in`enirka arhitekture Naziv: dr., mag. univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 07 60 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 07 34 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.fa.uni-lj.si Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala, leta 1986 Rodil se je leta 1971 na Jesenicah, mladost pa je pre`ivel v Lescah. diplomirala, leta 1993 magistrirala in leta 2004 doktorirala. Njena biblio- Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. grafija obsega pribli`no 160 enot. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih V Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 dok- je prejela ve~ nagrad in priznanj.
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO OBČINA BRDA oktober 13 Kazalo: 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 2. JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO 2.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA 2.2 CEVOVOD 2.3 VRSTE IN ŠTEVILO OBJEKTOV IN OPREME JAVNEGA VODOVODA 2.4 ČRPALIŠČA 2.5 KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE 3. JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE 4. VODNI VIRI PITNE VODE 4.1 OPIS 4.2 OZNAČEVANJE 5. ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE 5.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCEV ZASEBNIH VODOVODOV 5.2 PODATKI O ZASEBNIH VODOVODNIH SISTEMIH 6. ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU 7. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO 8. NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB 9. NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV 10. RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA 11. PROGRAM ZA OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVANJA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Stran 2 od 12 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE Tabela 1: Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo NAZIV: VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA D.D. NASLOV: CESTA 25. JUNIJA 1B. KROMBERK, 5000 NOVA GORICA ID DDV: SI91503027 ODGOVORNA OSEBA: MIRAN LOVRIČ KONTAKTNA OSEBA: MATJAŽ HVALIČ TELEFONSKA ŠT: 05-3391100 E-POŠTA: [email protected] ORGANIZACIJSKA 1 - JAVNO PODJETJE OBLIKA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: * 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE Javno službo podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja v petih občinah. Največji delež pripada mestni občini Nova Gorica. En vodni sistem lahko oskrbuje z vodo v celoti ali delno tudi po več občin npr.
    [Show full text]
  • Morfološki Razvoj V Goriških Brdih
    MORFOLOŠKI RAZVOJ V GORIŠKIH BRDIH IGOR VRIŠER Uvod Južno obrobje Alp v Posočju prekriva flišni pas, ki tvori prehod iz nasute, po starosti sorazmerno mlade ravnine, v apniške dinaride. Na našem ozemlju ga imamo ohranjenega v Goriških Brdih in v Vipavski dolini. Erozijski proces od eocena sem ga je marsikje zožil in celo povsem denudiral. Danes je nekoč enotno flišno obrobje Alp po večini raztrgano po velikih alpskih rekah, vendar je v splošnem ob vznožju Julijskih Alp, od Taljamenta na vzhod, še dokaj dobro ohranjeno. Prekinjajo ga edino nasipine večjih pritokov Taljamenta in Soče, Tera in Nadiže. Najbolj na široko je razprostranjen ravno na našem ozemju: v Brdih in v Vipavski dolini. Brda predstavljajo nekak flišnat pomol, ki ga omejujeta Soča in Idrija. Proti jugu se polagoma potapljajo v nasipino Furlanske nižine z raztrganim vencem višin, ki zapirajo mokrotno kotlino Prevala. Živahna erozija, ki jo moremo po številnih sledovih sprem- ljati od pliocena sem, je Brda razrezala v vrsto goric in slemen, ki se pahljačasto razpno od centralnega gorskega sklopa Ko rade. Pre- vlada mehkih lapornatih, glinastih in peščenih sedimentov, ki jih le sem ter tja prekinjajo vmesne apniške plasti, daje predelu značaj onih razgibanih in valovitih goric, ki jim v ostali Sloveniji še najbolj sličijo Haloze in Slovenske gorice. Hidrografska mreža Brd je dokaj enostavna, edini večji reki, Soča in Idrija, se nahajata na robu, medtem, ko so vse ostale vode večinoma le večji in manjši potoki. Nekatere svojstvene poteze pa dajo slutiti, da hidrografski razvoj nikakor ni bil tako enostaven. Tudi Preval z melioriranim močvirjem izpričuje isto domnevo.
    [Show full text]
  • R a Z G L a S Kandidatov Za Volitve Članov Občinskega Sveta Občine Brda – 18
    R A Z G L A S kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda – 18. novembra 2018 VOLILNA ENOTA 1, ki obsega naselja Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri Neblem, Breg pri Golem Brdu, Brezovk, Ceglo, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gradno, Hlevnik, Hruševlje, Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo, Nozno, Plešivo, Pristava, Senik, Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kožbani, Zali Breg I. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI - II. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS III. STRANKA MODERNEGA CENTRA - SMC IV. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA NSi 1. Damjan BIRTIČ, roj. 15. 9. 1972, Neblo 5/b, 1. Oskar KRISTANČIČ, roj. 9.11.1954, Plešivo 25/B, 5 SLOVENIJE - DESUS 1. Denis RUSJAN, roj. 28. 3. 1975, Drnovk 13/a, 1. Aleš SIMČIČ, roj. 16. 1. 1970, Goriška cesta 26, 5212 Dobrovo 212 Dobrovo 1. Oskar BENSA, roj. 1. 12. 1951, Vipolže 100, 5212 Dobrovo 5212 Dobrovo poklic: doktor medicine, delo: zdravnik specialist poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec 5212 Dobrovo poklic: dipl. ing. agronomije; delo: visokošolski učitelj, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetovalec 2. Romana VELIŠČEK, roj. 11. 7. 1976, Kozana 16, 2. Milena KLAVORA, roj. 28. 4. 1958, Zadružna cesta 3, poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenec profesor, Univerza v Lj. 2. Marija REYA, roj. 27. 4. 1964, Kozana 7, 5212 Dobrovo 5212 Dobrovo 5212 Dobrovo 2. Nevenka PRINČIČ, roj. 8. 10. 1950, Vipolže 93/a, 5 2. Irena BENEDETIČ, roj. 27. 6. 1958, Vipolže 65, poklic: dipl. inženir agronomije, delo: gospodinja poklic: diplomirana ekonomistka, delo: pomočnica vodje poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenka 212 Dobrovo 5212 Dobrovo 3.
    [Show full text]
  • TAST E the Delicacies of Goriška B
    TASTE the delicac ies of Gor iška Br da L A N D O F I N V BRDA I G O R A T I N G M O M E N T S Where the view opens out onto the landscape of The times for fairy tales are over; however, the Goriška Venice, Friuli and the Venetian region, it reveals itself as brda fairy tale is becoming increasingly real. The the quite different, magical world of Brda. Embedded profusion of colours, tastes and aromas still attract the halfway between the Alps and the Adriatic Sea, Brda attention of every traveller who visits Brda. The essence has a magical power and a beneficial impact on local always remains the same – the primary pleasure of the dishes, the stunning experience of the wine and the life. Moreover, Brda is unique and original; rich; colourful merry feeling of happy gatherings. and lively; and full of life during every season. G O R I Š K A B R D A TASTE the delicacies of F R U I T Goriška Brda The best known Goriška Brda fruit is probably prunes. What nature does not offer, the men and women of They are hand-skinned, stoned and then sun-dried Goriška brda add with their simple openness, hospitality and are especially famous for their unique taste. Other and their cheerfulness. Everything that has ever been selected fruits, mostly cherries, are still transported produced here by diligent hands, shows love and reflects and sold all over Slovenia by Goriška Brda inhabitants. their souls.
    [Show full text]
  • Statutarni Odlok O Organiziranju in Delovanju Vaških Skupnosti Ter Krajevnih Skupnosti in O Določitvi Volilnih Enot
    OBČINA BRDA OBČINSKI SVET Na podlagi 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSL ( Ur. l. RS št. 70/97) TER 9. in 49. člena statuta Občine Brda ( Uradno glasilo, št. 5/95) je občinski svet občine Brda na seji dne 09.11.1998 sprejel STATUTARNI ODLOK O ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU VAŠKIH SKUPNOSTI TER KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT 1.člen Stem statutarnim odlokom so določene naloge, način financiranja, organiziranosti in druge zadeve, ki urejajo delovanje vaških skupnosti (v nadaljevanje VS ) in krajevnih skupnosti ( v nadaljevanju KS) občine Brda, ter določene volilne enote v občini Brda. SPLOŠNE DOLOČBE 2.člen V Občini Brda so v skladu z 9. členom statuta Občine Brda ustanovijo naslednje krajevne in vaške skupnosti: KS Medana, ki obsega naselja: Medana, Plešivo, Ceglo VS Šmartno, ki obsega naselja: Šmartno, Imenje, Gonjače VS Vrhovlje VS Vedrijan VS Kojsko, ki obsega naselje: Kojsko, Brestje VS Hum, ki obsega naselja: Hum, Podsabotin, Snežatno VS Cerovo, ki obsega naselja: Gornje Cerovo in Dolnje Cerovo VS Dobrovo, ki obsega naselja: Dobrovo,Drnovk, Snežeče, VS Vipolže VS Kozana VS Fojana, ki obsega naselji: Fojana, Barbana VS Višnjevik, ki obsega naselja: Višnjevik, Gradno, Krasno VS Neblo, ki obsega naselja: Neblo, Hruševlje, Hlevnik, Šlovrenc, Kozarno, Brdicepri Neblem, Belo, Nozno, Pristavo, Slavče VS Kožbana, ki obsega naselja: Kožbana,Brdice pri Kožbani, Senik, Slapnik, Vrhovlje pri Kožbani, GoloBrdo, Breg pri Golem Brdu, Brezovk VS Biljana, ki obsega najelji: Biljana, Zali Breg 3. člen Preoblikovanje KS oz. VS se lahko izvede na podlagi sklepa občinskega sveta z dvotretinsko večino ali na referendumu kajanov v naseljih, ki se preoblikujejo.
    [Show full text]
  • OKUŠAJ Briške Dobrot E
    MC BIH HR I Venezia Zagreb Milano Ljubljana polna življenja, v vseh letnih časih. letnih vseh v življenja, polna BRDA SLO H edinstvena in samosvoja, bogata, pisana in živahna, živahna, in pisana bogata, samosvoja, in edinstvena občutenje veselega druženja. veselega občutenje vplivajo na tamkajšnje življenje. Še več, Brda so so Brda več, Še življenje. tamkajšnje na vplivajo užitek ob jedi, omamnost doživetja vina in radoživo radoživo in vina doživetja omamnost jedi, ob užitek CH Graz Budapest morjem imajo Brda čarobno moč ter blagodejno blagodejno ter moč čarobno Brda imajo morjem ki obišče Brda. Bistvo ostaja vedno isto – prvinski prvinski – isto vedno ostaja Bistvo Brda. obišče ki FL A Bern Ugnezdena na pol poti med Alpami in Jadranskim Jadranskim in Alpami med poti pol na Ugnezdena vedno pritegne pozornost slehernega popotnika, popotnika, slehernega pozornost pritegne vedno BRESTJE SK Benečiji, se razkriva čisto drugačen, čarobni svet Brd. Brd. svet čarobni drugačen, čisto razkriva se Benečiji, vse bolj resnična. Obilje barv, okusov in vonjav še še vonjav in okusov barv, Obilje resnična. bolj vse Wien München Kjer se razgledi že odpirajo proti Benetkam, Furlaniji in in Furlaniji Benetkam, proti odpirajo že razgledi se Kjer Časi pravljic so sicer mimo, briška pravljica pa postaja postaja pa pravljica briška mimo, sicer so pravljic Časi Bratislava F V O BRDA K T U Stuttgart N E R T H I N J O CZ P O A L E Ž E D Paris D Praha L Wrocław Bruxelles PL B NL e t o r b o d e k š i r O b K J U A Š Turistično informacijski center Brda Grajska cesta 10, 5212 Dobrovo telefon: +386 (0)5 395 95 94 faks: +386 (0)5 395 95 95 e-mail: [email protected] spletna stran: www.brda.si Izdal: TIC Brda | Besedilo: Katja Kogej |Produkcija: Markacija d.o.o.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Uradno glasilo slovenskih občin Št. 26 Maribor, petek 26.5.2017 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII OBČINA BRDA 1 Status občine, ustanovitev ožjih delov občine in njihov status ter uresničevanje lokalne 380. Statut Občine Brda samouprave v občini Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi 2. člen (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, (območje, ime in sedež občine) 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16 – odl. US) je (1) Občina Brda (v nadaljevanju: občina) je samoupravna Občinski svet Občine Brda na 24. redni seji dne 23. 5. lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju 2017 sprejel naslednjih naselij: Medana, Plešivo, Ceglo, Šmartno, Gonjače, Imenje, Vrhovlje, Vedrijan, Kojsko, Brestje, STATUT OBČINE BRDA Hum, Podsabotin, Snežatno, Gornje Cerovo, Dolnje Cerovo, Dobrovo, Drnovk, Snežeče, Vipolže, Kozana, 1. člen Fojana, Barbara, Višnjevik, Gradno, Krasno, Neblo, (vsebina statuta) Hruševlje, Hlevnik, Šlovrenc, Kozarno, Brdice pri (1) Ta statut ureja: Neblem, Belo, Nozno, Pristavo, Slavče, Kožbana, Brdice 1 status občine, ustanovitev ožjih delov občine in pri Kožbani, Senik, Slapnik, Vrhovlje pri Kožbani, Golo njihov status ter uresničevanje lokalne samouprave Brdo, Breg pri Golem Brdu, Brezovk, Biljana, Zali Breg. v občini; (2) Sedež občine je Trg 25. maja 2, 5212 Dobrovo v 2 naloge občine; Brdih. 3 organizacijo občine; (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico 3.1 občinski svet; posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami 3.2 župana; premoženja. 3.3 nadzorni odbor občine; (4) Občino predstavlja in zastopa župan oziroma županja 3.4 druge organe občine; (v nadaljevanju: župan). 4 ožje dele občine; (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z 5 neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
    [Show full text]
  • Seznam Registrirane Nepremične Dediščine
    Seznam registrirane nepremične dediščine - Dobrovo - Spomenik Alojzu Imenje - Dolenji konec Brda Gradniku Imenje - Portal domačije Dobrovo - Spomenik NOB Imenje 29 3643 Barbana - Cerkev Marijinega Dolnje Cerovo - Niz domačij 9180 Kojsko - Graščina rojstva Dolnje Cerovo 36, 36a in 37 Kojsko - Spomenik Srečku 10241 Biljana - Dvorec Biljana 37, Dolnje Cerovo - Niz stavb Kumarju 38 Drnovk - Domačija Drnovk 10 Kozana - Spomenik NOB I. 16070 Biljana - Vas Drnovk - Domačija Drnovk 11 Kozana - Spomenik NOB II. Brdice pri Kožbani - Drnovk - Spomenik 16073 Kozana - Vas Spominsko obeležje NOB slovenskemu taboru 21176 Kozarno - Domačija Kozarno Brdice pri Kožbani - Šola 3642 Fojana - Cerkev sv. Duha 1 in 2 Breg pri Golem brdu - Fojana - Spominsko obeležje Kožbana - Ruševine kapele Domačija Breg pri Golem NOB sv. Jurija z grobiščem brdu 1 Fojana - Znamenje Kožbana - Spominski park Brestje - Ruševine cerkve sv. 3796 Golo Brdo v Brdih - Cerkev NOB Primoža z grobiščem Device Marije 16074 Krasno - Vas Brezovk - Zaselek Dolenji Golo brdo - Hiša pri domačiji Medana - Kapelica Brezovk Golo brdo 12 Medana - Spomenik NOB BRIŠI ZADEVO/Belo v Brdih Gornje Cerovo - Spomenik Medana - Spominsko - Vas NOB obeležje NOB Ceglo - Arheološko najdišče Gradno - Domačiji Gradno 3 16075 Medana - Vas Mrtvica in 3a Neblo - Arheološko najdišče Ceglo - Rimskodobno Hlevnik - Spomenik NOB Borg grobišče Merišče 17310 Hlevnik - Znamenje Neblo - Kapelica Dobrovo - Niz domačij Hruševlje - Šola Nozno - Arheološko območje Grajska 5, 7, 9 17311 Hum v Brdih - Znamenje sv. Peter in Pavel Delpinova ulica 16, SI-5000 Nova Gorica, telefon: +386 (0)5 330 84 50, telefaks: +386 (0)5 302 86 90 e-pošta: [email protected], www.zvkds.si Registracija: 1/32177/00, SKD/šifra podrazreda: 91.030, matična številka: 1423215 ID za DDV: SI 45991413, TRR: 01100-6030381005 Plešivo - Domačija Plešivo 7, 4051 Šmartno v Brdih - Cerkev sv.
    [Show full text]
  • Plan Praznjenja Greznic 2020 7
    Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Kromberk, Cesta 25. junija 1B 5000 Nova Gorica ŠTEVILO GREZNIC PO NASELJIH PLAN PRAZNJENJA GREZNIC 2020 7 - OBČINA BRDA jan.20 feb.20 mar.20 apr.20 maj.20 jun.20 jul.20 avg.20 sep.20 okt.20 nov.20 dec.20 BARBANA 18 BELO 2 BILJANA 57 BRDICE PRI KOŽBANI 10 BRDICE PRI NEBLEM 13 BREG PRI GOLEM B 2 BREG PRI GOLEM BRDU 9 BRESTJE 24 24 BREZOVK 8 CEGLO 40 DOBROVO 69 DOLNJE CEROVO 51 DRNOVK 42 FOJANA 50 GOLO BRDO 13 GONJAČE 57 57 GORNJE CEROVO 120 GRADNO 13 HLEVNIK 16 HRUŠEVLJE 42 HUM 113 113 IMENJE 48 KOJSKO 121 121 KOZANA 107 KOZARNO 22 KOŽBANA 16 KRASNO 36 MEDANA 29 NEBLO 71 NOZNO 12 PLEŠIVO 75 PODSABOTIN 83 83 PRISTAVO 1 SENIK 12 SLAVČE 13 13 SNEŽATNO 36 36 SNEŽEČE 14 ŠLOVRENC 31 ŠMARTNO 69 VEDRIJAN 67 VIPOLŽE 169 VIŠNJEVIK 52 VRHOVLJE PRI KOJSKEM 51 VRHOVLJE PRI KOŽBANI 8 ZALI BREG 28 Vsota 1940 447 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: Opravljeno v letu 2017, 2018 in 2019 447 Plan 2020 0 1 / 3 23.01.2019 Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Kromberk, Cesta 25. junija 1B 5000 Nova Gorica ŠTEVILO GREZNIC PO NASELJIH PLAN PRAZNJENJA GREZNIC 2020 84 - MESTNA OBČINA NOVA GORICA jan.20 feb.20 mar.20 apr.20 maj.20 jun.20 jul.20 avg.20 sep.20 okt.20 nov.20 dec.20 ČEPOVAN 119 119 LOKOVEC 109 109 LAZNA 8 8 LOKVE 92 92 NEMCI 9 9 BANJŠICE 111 111 BATE 53 53 GRGARSKE RAVNE 51 51 DRAGOVICA 13 13 AJŠEVICA 109 BRANIK 318 BRDO 34 34 BUDIHNI 15 15 DORNBERK 184 DRAGA 27 27 GRADIŠČE NAD PRVAČINO 146 146 GRGAR 113 13 KROMBERK 336 LOKE 97 NOVA GORICA 121 OSEK 149 149 OZELJAN 286 PEDROVO 10 10 PODGOZD 16 16 POTOK PRI DORNBERKU 48 PRESERJE 170 PRISTAVA 23 PRVAČINA 187 RAVNICA 24 24 ROŽNA DOLINA 160 SAKSID 34 34 SOLKAN 75 SPODNJA BRANICA 46 46 STARA GORA 68 68 STESKE 12 12 SVETA GORA 1 ŠEMPAS 402 ŠMIHEL 95 TABOR 69 TRNOVO 162 162 VITOVLJE 172 172 VOGLARJI 49 49 ZALOŠČE 142 142 Vsota 4465 1684 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: Opravljeno v letu 2017, 2018 in 2019 1684 Plan 2020 0 2 / 3 23.01.2019 Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.
    [Show full text]
  • DISCOVER the Character of Brda!
    MC BIH HR I Venezia Zagreb Milano Ljubljana BRDA SLO H harmony with visitors. with harmony pace - tranquil and cheerful, surrounded by family and in in and family by surrounded cheerful, and tranquil - pace CH Graz Budapest villages and hamlets of Brda has been taking its own own its taking been has Brda of hamlets and villages who visits the area. the visits who FL A Bern Brda. Bearing the stamp of the past, today’s life in the the in life today’s past, the of stamp the Bearing Brda. beauties and generously bestows its delights on anyone anyone on delights its bestows generously and beauties BRESTJE SK attention of travelers who wish to get acquainted with with acquainted get to wish who travelers of attention Adriatic, preserves and develops its heritage, safeguards its its safeguards heritage, its develops and preserves Adriatic, Wien München of beauties, curiosities and adventures always attracts attracts always adventures and curiosities beauties, of the land of hills, nested midway between the Alps and the the and Alps the between midway nested hills, of land the Bratislava of Brda are becoming increasingly real. The abundance abundance The real. increasingly becoming are Brda of Friuli and the Veneto, has a special, magical power. Brda, Brda, power. magical special, a has Veneto, the and Friuli F Although the times of fairytales are over, fabulous images images fabulous over, are fairytales of times the Although The fairytale landscape offering views toward the sea, the the sea, the toward views offering landscape fairytale The Stuttgart CZ Paris S T N E M O BRDA M G N I T D Praha A R O G I V N I F O D N A L E H T L Wrocław Bruxelles PL B NL ! a d r B f o r e t c a D r a I S h c C e O h V t E R Tourist Information Centre Brda Grajska cesta 10, 5212 Dobrovo tel: +386 (0)5 395 95 94 fax: +386 (0)5 395 95 95 e-mail: [email protected] www.brda.si Published by: TIC Brda | Text: Katja Kogej |Production: Markacija d.o.o.
    [Show full text]
  • Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd
    geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC € 20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn Legenda: od 0,0 % do 15 % od 15,1 % do 30 % od 30,1 % do 50 % od 50,1 % do 70 % več kot 70 % meja občine 01230,5 km Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: DMR 25 x 25 m, GURS © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007 Slika 7: Nakloni povr{ja v Gori{kih brdih. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 Legenda: gozd meja občine 01230,5 km Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: ortofoto, GURS 2004 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007 Slika 16: Sodobna raz{irjenost gozdov v Gori{kih brdih. 29 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 SEN I K GOLO BRDO BREZOVK BREG PRI GOLEM BRDU MIRNIK BRDICE PRI KOŽBANI VRHOVLJE PRI KOŽBANI KOŽBANA SLA PN I K KOŽBA N A NOZNO BELO PRISTAVO KRASNO HLEVNIK KRASNO SLA V ČE VIŠNJEVIK GRA DN O VRHOVLJE PRI KOJSKEM VIŠNJEVIK HRUŠEVLJE VEDRIJAN VRHOVLJE VEDRIJAN ŠLO V REN C NEBLO IM ENJE KOZA RNO GON JAČE BRESTJE NEBLO BRDICE PRI NEBLEM SN EŽEČE ŠMARTNO DRNOVK BILJANA KOJSKO ZALI BREG ŠM A RTN O PODSABOTIN PODSABOTIN DOBROVO BARBANA FOJAN A SN EŽATN O KOJSKO BILJANA HUM KOZA N A KOZANA MEDANA PLEŠIVO MEDANA GORN JE CEROVO CEROVO CEGLO DOLNJE CEROVO VIPOLŽE VIPOLŽE Legenda: NEBLO ime katastrske občine HRUŠEVLJE ime naselja meja naselja meja občine 01230,5 km Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: GURS 2002 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007 Slika 18: Obmo~ja katastrskih ob~in in naselij v Gori{kih brdih.
    [Show full text]