DOCSLIB.ORG

SPOZNAJ Briške Znamenitosti

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
SPOZNAJ Briške Znamenitosti MC BIH HR I Venezia Zagreb Milano Ljubljana v krogu družine in v sožitju z gosti. gosti. z sožitju v in družine krogu v BRDA SLO H spozna in občuti vsakdo, ki prihaja v te kraje. te v prihaja ki vsakdo, občuti in spozna vedno utripa po svoje – umirjeno in radoživo obenem, obenem, radoživo in umirjeno – svoje po utripa vedno svoje lepote in podarja blagodejne učinke, ki jih lahko lahko jih ki učinke, blagodejne podarja in lepote svoje današnjemu življenju, ki v briških vaseh in vasicah še še vasicah in vaseh briških v ki življenju, današnjemu CH Graz Budapest in Jadranom, ohranja in razvija svoje izročilo, varuje varuje izročilo, svoje razvija in ohranja Jadranom, in želijo spoznati Brda. Pečat preteklosti daje značaj tudi tudi značaj daje preteklosti Pečat Brda. spoznati želijo FL A Bern Brda, dežela gričev, ugnezdena na pol poti med Alpami Alpami med poti pol na ugnezdena gričev, dežela Brda, doživetij vedno pritegne pozornost popotnikov, ki si si ki popotnikov, pozornost pritegne vedno doživetij BRESTJE SK morju, Furlaniji in Benečiji, ima posebno, čarobno moč. moč. čarobno posebno, ima Benečiji, in Furlaniji morju, postajajo vse bolj resnične. Obilje lepot, zanimivosti in in zanimivosti lepot, Obilje resnične. bolj vse postajajo Wien München Pravljična pokrajina, od koder razgledi sežejo proti proti sežejo razgledi koder od pokrajina, Pravljična Časi pravljic so sicer mimo, pravljične podobe Brd pa pa Brd podobe pravljične mimo, sicer so pravljic Časi Bratislava F V O BRDA K T U Stuttgart N E R T H I N J CZ O P O A L E Ž E D Paris D Praha L Wrocław Bruxelles PL B NL i t s o t i n e m a n z S e P k š O i r Z b N J A Turistično informacijski center Brda Grajska cesta 10, 5212 Dobrovo telefon: +386 (0)5 395 95 94 faks: +386 (0)5 395 95 95 e-mail: [email protected] spletna stran: www.brda.si Izdal: TIC Brda | Besedilo: Katja Kogej | Produkcija: Markacija d.o.o. | Fotografije: Andrej Colja, Christine Casapicola, Leo Caharija, Markacija d.o.o., posamezni oglaševalci | Tisk: Gorenjski tisk, d.d. klimatskih, botaničnih in drugih zanimivostih. drugih in botaničnih klimatskih, pri domačinih izvedel veliko zanimivega o geoloških, geoloških, o zanimivega veliko izvedel domačinih pri številne lepote, raziskovalni duh pa bo povprašal in in povprašal bo pa duh raziskovalni lepote, številne ljubitelje narave. Pozorno popotnikovo oko bo opazilo opazilo bo oko popotnikovo Pozorno narave. ljubitelje vinograde in sadovnjake, so izjemno zanimiva tudi za za tudi zanimiva izjemno so sadovnjake, in vinograde Čeprav so Brda večinoma obdelana in spremenjena v v spremenjena in obdelana večinoma Brda so Čeprav navadah ter značilnem govoru. značilnem ter navadah I T S O V I M I N N A njihovih nekdanjih in današnjih praznovanjih, šegah in in šegah praznovanjih, današnjih in nekdanjih njihovih A Z R A E V N številnih etnoloških zanimivosti v življenju Bricev, v v Bricev, življenju v zanimivosti etnoloških številnih naselij, posameznih hiš, značilnih zidov in mlak do do mlak in zidov značilnih hiš, posameznih naselij, krajine, značilne arhitekture vasi, gradov, utrjenih utrjenih gradov, vasi, arhitekture značilne krajine, puščali za seboj najrazličnejše sledove, od kultivirane kultivirane od sledove, najrazličnejše seboj za puščali številni dejavniki. Ti so se prepletali skozi stoletja in in stoletja skozi prepletali se so Ti dejavniki. številni Kulturno dediščino Brd so, kakor povsod, oblikovali oblikovali povsod, kakor so, Brd dediščino Kulturno K U L T U R N A D A E D N I I Š Č dih. Med zgovornimi Brikami in gostoljubnimi Brici. gostoljubnimi in Brikami zgovornimi Med dih. in življenju njenih prebivalcev vtisnili svoj pečat. svoj vtisnili prebivalcev njenih življenju in - razgle edinstvenih in pridelkih okusnih zanimivostih, potresa leta 1976 so morda le trije dejavniki, ki so Brdom Brdom so ki dejavniki, trije le morda so 1976 leta potresa uživamo v njeni mehko oblikovani krajini, lepotah in in lepotah krajini, oblikovani mehko njeni v uživamo srednjeveške arhitekture, sledovi kolonata in posledice posledice in kolonata sledovi arhitekture, srednjeveške pečat, narava in ljudje pa so poskrbeli, da danes lahko lahko danes da poskrbeli, so pa ljudje in narava pečat, ohranila veliko dlje kot drugod po Sloveniji. Ostaline Ostaline Sloveniji. po drugod kot dlje veliko ohranila Preteklost burnih stoletij je v Brdih pustila neizbrisen neizbrisen pustila Brdih v je stoletij burnih Preteklost preteklost in kjer se je tradicionalna podoba življenja življenja podoba tradicionalna je se kjer in preteklost Evropi, ki ji je svoj poseben pečat dala razburkana razburkana dala pečat poseben svoj je ji ki Evropi, znamenitosti Brda so nedvomno ena najbolj slikovitih pokrajin v v pokrajin slikovitih najbolj ena nedvomno so Brda SPOZNAJ briške SPOZNAJ I T S O L K E T E R P T A Č E P MC BIH HR I Venezia Zagreb Milano Ljubljana BRDA SLO H CH Graz Budapest FL A Bern BRESTJE SK Wien München Bratislava F Stuttgart CZ Paris D Praha L Wrocław Bruxelles PL B NL v krogu družine in v sožitju z gosti. gosti. z sožitju v in družine krogu v spozna in občuti vsakdo, ki prihaja v te kraje. te v prihaja ki vsakdo, občuti in spozna vedno utripa po svoje – umirjeno in radoživo obenem, obenem, radoživo in umirjeno – svoje po utripa vedno svoje lepote in podarja blagodejne učinke, ki jih lahko lahko jih ki učinke, blagodejne podarja in lepote svoje današnjemu življenju, ki v briških vaseh in vasicah še še vasicah in vaseh briških v ki življenju, današnjemu in Jadranom, ohranja in razvija svoje izročilo, varuje varuje izročilo, svoje razvija in ohranja Jadranom, in želijo spoznati Brda. Pečat preteklosti daje značaj tudi tudi značaj daje preteklosti Pečat Brda. spoznati želijo Brda, dežela gričev, ugnezdena na pol poti med Alpami Alpami med poti pol na ugnezdena gričev, dežela Brda, doživetij vedno pritegne pozornost popotnikov, ki si si ki popotnikov, pozornost pritegne vedno doživetij morju, Furlaniji in Benečiji, ima posebno, čarobno moč. moč. čarobno posebno, ima Benečiji, in Furlaniji morju, postajajo vse bolj resnične. Obilje lepot, zanimivosti in in zanimivosti lepot, Obilje resnične. bolj vse postajajo Pravljična pokrajina, od koder razgledi sežejo proti proti sežejo razgledi koder od pokrajina, Pravljična Časi pravljic so sicer mimo, pravljične podobe Brd pa pa Brd podobe pravljične mimo, sicer so pravljic Časi V O BRDA K T U N E R T H I N J O P O A L E Ž E D i t s o t i n e m a n z S e P k š O i r Z b N J A Turistično informacijski center Brda Grajska cesta 10, 5212 Dobrovo telefon: +386 (0)5 395 95 94 faks: +386 (0)5 395 95 95 e-mail: [email protected] spletna stran: www.brda.si Izdal: TIC Brda | Besedilo: Katja Kogej | Produkcija: Markacija d.o.o. | Fotografije: Andrej Colja, Christine Casapicola, Leo Caharija, Markacija d.o.o., posamezni oglaševalci | Tisk: Gorenjski tisk, d.d. klimatskih, botaničnih in drugih zanimivostih. drugih in botaničnih klimatskih, pri domačinih izvedel veliko zanimivega o geoloških, geoloških, o zanimivega veliko izvedel domačinih pri številne lepote, raziskovalni duh pa bo povprašal in in povprašal bo pa duh raziskovalni lepote, številne ljubitelje narave. Pozorno popotnikovo oko bo opazilo opazilo bo oko popotnikovo Pozorno narave. ljubitelje vinograde in sadovnjake, so izjemno zanimiva tudi za za tudi zanimiva izjemno so sadovnjake, in vinograde Čeprav so Brda večinoma obdelana in spremenjena v v spremenjena in obdelana večinoma Brda so Čeprav navadah ter značilnem govoru. značilnem ter navadah I T S O V I M I N N A njihovih nekdanjih in današnjih praznovanjih, šegah in in šegah praznovanjih, današnjih in nekdanjih njihovih A Z R A E V N številnih etnoloških zanimivosti v življenju Bricev, v v Bricev, življenju v zanimivosti etnoloških številnih naselij, posameznih hiš, značilnih zidov in mlak do do mlak in zidov značilnih hiš, posameznih naselij, krajine, značilne arhitekture vasi, gradov, utrjenih utrjenih gradov, vasi, arhitekture značilne krajine, puščali za seboj najrazličnejše sledove, od kultivirane kultivirane od sledove, najrazličnejše seboj za puščali številni dejavniki. Ti so se prepletali skozi stoletja in in stoletja skozi prepletali se so Ti dejavniki. številni Kulturno dediščino Brd so, kakor povsod, oblikovali oblikovali povsod, kakor so, Brd dediščino Kulturno K U L T U R N A D A E D N I I Š Č dih. Med zgovornimi Brikami in gostoljubnimi Brici. gostoljubnimi in Brikami zgovornimi Med dih. in življenju njenih prebivalcev vtisnili svoj pečat. svoj vtisnili prebivalcev njenih življenju in - razgle edinstvenih in pridelkih okusnih zanimivostih, potresa leta 1976 so morda le trije dejavniki, ki so Brdom Brdom so ki dejavniki, trije le morda so 1976 leta potresa uživamo v njeni mehko oblikovani krajini, lepotah in in lepotah krajini, oblikovani mehko njeni v uživamo srednjeveške arhitekture, sledovi kolonata in posledice posledice in kolonata sledovi arhitekture, srednjeveške pečat, narava in ljudje pa so poskrbeli, da danes lahko lahko danes da poskrbeli, so pa ljudje in narava pečat, ohranila veliko dlje kot drugod po Sloveniji. Ostaline Ostaline Sloveniji. po drugod kot dlje veliko ohranila Preteklost burnih stoletij je v Brdih pustila neizbrisen neizbrisen pustila Brdih v je stoletij burnih Preteklost preteklost in kjer se je tradicionalna podoba življenja življenja podoba tradicionalna je se kjer in preteklost Evropi, ki ji je svoj poseben pečat dala razburkana razburkana dala pečat poseben svoj je ji ki Evropi, znamenitosti Brda so nedvomno ena najbolj slikovitih pokrajin v v pokrajin slikovitih najbolj ena nedvomno so Brda SPOZNAJ briške SPOZNAJ I T S O L K E T E R P T A Č E P v krogu družine in v sožitju z gosti. gosti. z sožitju v in družine krogu v spozna in občuti vsakdo, ki prihaja v te kraje.
Load more

Recommended publications
  • Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd
    geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC € 20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1 Lu~ka A`man Momirski Franci Petek Naziv: doc., dr., mag., univerzitetna diplomirana in`enirka arhitekture Naziv: dr., mag. univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 07 60 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 07 34 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.fa.uni-lj.si Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala, leta 1986 Rodil se je leta 1971 na Jesenicah, mladost pa je pre`ivel v Lescah. diplomirala, leta 1993 magistrirala in leta 2004 doktorirala. Njena biblio- Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. grafija obsega pribli`no 160 enot. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih V Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 dok- je prejela ve~ nagrad in priznanj.
    [Show full text]
  • Spreminjanje Rabe Tal V Severnih Goriških Brdih
    vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 9 Geografski vestnik 79-1, 2007, 9–23 Razprave RAZPRAVE SPREMINJANJE RABE TAL V SEVERNIH GORI[KIH BRDIH AV TO R Franci Petek Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija [email protected] UDK: 91:711.14(497.4Gori{ka brda) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih Za Gori{ka brda je zna~ilna izrazita dvojnost: na jugu je vinogradni{tvo intenzivno, zato se je povr{ina vino- gradov ohranila v pribli`no enakem obsegu kot v prvi polovici 19. stoletja, na severu pa se zemlji{~a mo~no zara{~ajo, tako da je dele` gozda presegel 80 %, ob najve~jem obsegu kmetijskih zemlji{~ pa ni dosegal niti 30 %. Razloge gre iskati predvsem v mo~no spremenjenih dru`benih razmerah. KLJU^NE BESEDE raba tal, spremembe rabe tal, ogozdovanje, geografija pode`elja, regionalna geografija, Gori{ka brda, Slo- venija ABSTRACT Land use changing in northern Gori{ka brda The low hills of Gori{ka brda have a distinctly dual appearance. In their southern part, agricultural or vine- yard land use is very intensive for Slovene conditions, and the proportion of surface occupied by vineyards has remained almost the same since the first half of the 19th century. In contrast, northern part of Gori{ka brda has experienced intensive overgrowth. The proportion of forest today is more than 80% whereas dur- ing the period of the greatest extent of farmland it only covered 30%. The reason for this can be found primarily in changed social conditions.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • ZAPISNIK 26. Redne Seje Občinskega Sveta Občine Brda, Ki Je Bila Dne 10
    OBČINA BRDA Trg 25. maja 2 5212 Dobrovo Številka: 900-26/2017 Datum: 10. 10. 2017 ZAPISNIK 26. redne seje Občinskega sveta Občine Brda, ki je bila dne 10. 10. 2017, ob 18. uri, v veliki sejni dvorani Občine Brda Prisotni svetniki: Edbin Erzetič, Teja Jelina, Oskar Kristančič, Silvan Peršolja, Karlo Passoni, Domen Drufovka, Boris Šfiligoj, Aleš Simčič, Silvestra Elen Brašnić Saffigna, Žarko Kodermac, Lilijana Kastelic, Goran Simčič, Kostja Jelinčič, Romana Velišček, Boris Rožič Opravičeno odsoten svetnik: Damjan Birtič Seji prisostvujejo: župan Franc Mužič, Anita Manfreda, Dejan Rusjan, Beti Kumar, Mateja Ambrožič, Mojca Treplak, Črtomir Špacapan – RRA Severne Primorske d.o.o. Sejo je sklical župan Franc Mužič. Sejo vodi podžupan Goran Simčič. Dnevni red : 1. Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 25. redne seje 3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 4. Letno poročilo o delu Regijske razvojne agencije Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica za leto 2016 5. Predstavitev in potrditev Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Brda 6. Obravnava in sklepanje o predlogu Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Občine Brda – druga obravnava 7. Ukinitev zaznambe javno dobro na parcelah v k. o. Podsabotin 8. Obravnava in sklepanje o Odloku o rebalansu proračuna Občine Brda za leto 2017 – skrajšani postopek 9. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Dobrovo – prva obravnava 10. Volitve elektorjev v volilno telo za volitve predstavnikov lokalnih interesov in kandidata za člana v Državnem svetu RS 11. Imenovanje predstavnika Občine Brda v Svet zavoda Glasbena šola Nova Gorica 12.
    [Show full text]
  • Goriška Brda in Umetnost Besed
    GORIŠKA BRDA IN UMETNOST BESED Marija Stanonik 257 IZVLEČEK ABSTRACT V spisu Goriška Brda in umetnost besed so In the study Goriška Brda and the art of obravnavaništirjeavtorji: Alojz Gradnik, Lud­ words four aidhors are treated: Alojz Gradnik, vik Zorzut in Dora Obljubek zaradi svojega Ludvik Zorzut and Dora Obljubek, for their pesniškega snovanja, ter Edvard Erzetič, ki se poetry, and Edvard Erzetič, zvho as an electrical je kot elektrotehnik na lastno pest lotu technician of his own volition set out to study narečnega slovarja svojega rojstnega okolja, z the dialect of his native region, from the literarnozgodovinskega, etnološkega in standpoints of literary history, ethnology and folklorističnega vidika. folklore. Besedna umetnost je tu mišljena v etnološkem pomenu: bistveno je, da jezikovna sredstva niso uporabljena le v praktične (sporazumevalne) namene, ampak je vidna težnja po oblikovanju, ne glede na namen tega oblikovanja, ki je npr. magijski, zabavni, spominski, estetski - in doseženo kvaliteto.' Po tem ključu prihajajo v naše obzorje štirje avtorji: Alojz Gradnik, Ludvik Zorzut, Dora Obljubek in Edvard Erzetič. 1. ALOJZ GRADNIK se je rodil v Medani 3. 8. 1882 in doštudiral pravo na Dunaju, nato je služboval kot sodnik po raznih krajih slovenskega ozemlja, ki si ga je po prvi svetovni vojni 1914-1918 prilastila Italija. To je bilo povod za njegov prebeg v tedanjo Jugoslavijo, kjer je opravljal tudi zahtevne državne službe. Po drugi svetovni vojni 1941-1945 je bil upokojen in umrl v Ljubljani 14.7.1967.- Literarni vedi se utegne zdeti zamalo, da je pesnik takega kova, kot je Alojz Gradnik, postal plen etnologije in folkloristike, saj ju prav zaradi svoje izbranosti rada gleda postrani, ker se giblje le v visokih krogih literarnega ustvarjanja.
    [Show full text]
  • Prodaja Briških Češenj Po Brdih
    Prodaja briških češenj po Brdih KMETIJA KONTAKT PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA Kmetija Jelina 05 30 46 330 14.00 - 20.00 14.00 - 20.00 17.00 - 20.00 14.00 - 20.00 14.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 Hum 16 041 479 192 zaželjeno predhodno naročilo Hiša Marinič 041 622 752 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 Biljana 5a zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Brikca 031 200 505 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Vedrijan 6a obvezno predhodno naročilo (vsaj 1 dan pred prihodom) Kmetija Drnovšček - Kovačevi 031 573 070 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 Dobrovo - Štaloni Kmetija Pičulin 031 427 772 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Vipolže 91 zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Prinčič - Škofovi 041 872 587 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Gornje Cerovo 40 obvezno predhodno naročilo Andrej Reya 031 305 333 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Kozana 5a 041 868 432 obvezno predhodno naročilo Sadjarska kmetija Simčič 041 891 317 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Šmartno 19 zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Vendramin 031 293 040 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Kojsko 1 031 486 221 zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Makuc Zagožen - Pri Lukovih 031 321 363 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Gornje Cerovo 60 obvezno predhodno naročilo Kmetija Krašček 031 370 459 cel dan cel dan cel dan cel dan Hum 14 obvezno predhodno naročilo (vsaj 1 dan pred prihodom) Kmetija Bregantič 040 300 883 po 14.
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO OBČINA BRDA oktober 13 Kazalo: 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 2. JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO 2.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA 2.2 CEVOVOD 2.3 VRSTE IN ŠTEVILO OBJEKTOV IN OPREME JAVNEGA VODOVODA 2.4 ČRPALIŠČA 2.5 KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE 3. JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE 4. VODNI VIRI PITNE VODE 4.1 OPIS 4.2 OZNAČEVANJE 5. ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE 5.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCEV ZASEBNIH VODOVODOV 5.2 PODATKI O ZASEBNIH VODOVODNIH SISTEMIH 6. ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU 7. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO 8. NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB 9. NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV 10. RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA 11. PROGRAM ZA OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVANJA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Stran 2 od 12 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE Tabela 1: Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo NAZIV: VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA D.D. NASLOV: CESTA 25. JUNIJA 1B. KROMBERK, 5000 NOVA GORICA ID DDV: SI91503027 ODGOVORNA OSEBA: MIRAN LOVRIČ KONTAKTNA OSEBA: MATJAŽ HVALIČ TELEFONSKA ŠT: 05-3391100 E-POŠTA: [email protected] ORGANIZACIJSKA 1 - JAVNO PODJETJE OBLIKA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: * 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE Javno službo podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja v petih občinah. Največji delež pripada mestni občini Nova Gorica. En vodni sistem lahko oskrbuje z vodo v celoti ali delno tudi po več občin npr.
    [Show full text]
  • Šola Za Življenje
    Podružnica MEDANA št.: 32 P 27. 9. Vincencij Pavelski 19.00 †Franko Pulec, 40. obl. T 28. 9. Venčeslav 19.00 V dober namen 26. september 2021 S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael 19.00 †Mirko Kristančič, Ceglo 18 26. nedelja med letom 18.00 Češčenje S.R.T. Č 30. 9. Hieronim 19.00 †Jerko in Goran Srebrnič, Pleš. 49 Slomškova – ekumenski Terezija D. J. dopoldne Sv. zakramenti na domu P 1. 10. prvi petek 19.00 V čast Srcu Jezusovemu po nam. dan – kvatre S 2. 10. Angeli varuhi 19.00 V dober namen 27. nedelja med letom POHLEP IN NEZRELOST II. N 3.10. 10:00 Rožnovenska †Anči in Ivo Ščurek, obl. S V ozadju današnjih preveč KOJSKO zaupljivih in lahkovernih ljudi, je P 27. 9. Vincencij Pavelski D. Cerovo 18.00 †Katja Ipavec pohlep in osebna nezrelost. V T 28. 9. Venčeslav Kojsko 18.00 †Antun Murgaš, Brestje 20 današnjem svetu sta namreč v S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael Kojsko 18.00 †Jelena Bole, Imenje 1/a ospredju samo še dve vrednoti: uspeh in denar. In v tem duhu se Podsabotin-Dom Č 30. 9. Hieronim 10.00 †Rafael Slejko, Vrhovlje 8 oblikujejo nove generacije. Terezija D. J. P 1. 10. G. Cerovo 18.00 prvi petek p.n.d. Mnogi želijo brez truda uspeti, nedeljska maša kar pa v večini primerov ni mogoče. Zahteve življenja so zanje pretežke S 2. 10. Angeli varuhi in tako izstopijo iz realnosti, dostikrat z omamo. Svoj svet živijo v iluziji, Vrhovlje 18.00 p.n.d. ker niso sposobni vstopati v stvaren odnos, za katerega je potrebna Podsabotin 8.00 za župnijo 27.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr.
    [Show full text]
  • ŠTEVILKA 102 • LETNIK 25 • POMLAD 2021 Ob Izidu Pod Kovidno Streho
    Občina Brda ŠTEVILKA 102 • LETNIK 25 • POMLAD 2021 Ob izidu Pod kovidno streho Pred več kot enim letom smo se ščena med TOP 100 najbolj trajnostnih prvič srečali z virusom. Od takrat nam destinacij na svetu - Green Destinati- ti mikroorganizmi krojijo življenje na ons. Na virtualni turistični borzi ITB zemeljski obli. Prilagajamo se in spre- Berlin je komisija vključila briški stra- minjamo način življenja. tegiji v času epidemije – Briška češnja Pozitivno sem zakorakala v to ob- v vsak dom in Naredi si svoj praznik dobje misleč, da nas bo povezalo, da češenj – v finalni krog izbora covid tu- bomo postali boljši, sočutni, odgovor- ristične trajnostne strategije. Brda so se ni in zreli. Glede na sedanjo situacijo uvrstila na izjemno 3. mesto. Pomem- ugotavljam, da je kultura dialoga po- ben kamenček v mozaik uspešne briške niknila, in kot kaže je utihnil tudi glas zgodbe dodajajo ponudniki nastanitev, razuma. Smeti očitno ne znamo več med katere uvrščamo apartmaje, sobe, odlagati v smetnjake, saj so naše ces- hotele in vile. Več kot 50 jih imamo. te in pohodne poti polne pločevink, Odločili smo se, da jih v naslednjih šte- robčkov, zaščitnih mask. V preteklosti vilkah predstavimo. smo obiskovalce in naše zahodne so- V nedeljo, 23. maja, bodo Goriška sede krivili za neodgovorno ravnanje brda in italijanski Collio ter Nova Go- s smetmi. Ob zaprtju občinskih mej rica s sosednjo Gorico prizorišče 104. pa smo spoznali, da moramo sami kolesarske dirke Giro d'Italia, ki jo pred pomesti pred svojim pragom in smeti televizijskimi ekrani spremlja sko- odložiti, kamor sodijo. Z izjemno ne- raj 800 milijonov gledalcev.
    [Show full text]
  • 6.0 Predstavitev Goriških Brd
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ALEKS SIMČIČ Ljubljana, 2010 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borisu Sili za pomoč in svetovanje. Posebna zahvala gre sestri Marjani. Hvala Primoţu za tehnično pomoč. Hvala Aljotu, Klemnu in Mretu. Skupaj smo preţiveli nepozabne trenutke v času študija. Hvala staršem za vse. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Univerzitetni študij športne vzgoje Športno treniranje Kondicijsko treniranje ANALIZA ŠPORTNEGA TURIZMA V GORIŠKIH BRDIH OD LETA 1991 DO 2009 IN MOŢNOSTI RAZVOJA DIPLOMSKO DELO AVTOR: Aleks Simčič MENTOR: Doc. dr. Boris Sila RECENZENT: Doc. dr. Blaţ Jereb KONZULTANT: Izr. prof. dr. Maja Pori Ljubljana, 2010 Ključne besede: Turizem, šport, športni turizem, Goriška brda, klubi, moţnosti razvoja Naslov: Analiza športnega turizma v Goriških brdih od leta 1991 do 2009 in moţnosti razvoja Avtor: Aleks Simčič Strani: 63 Literatura in viri: 42 Slike: 4 Preglednice: 5 IZVLEČEK Športni turizem pridobiva v Goriških brdih vse bolj pomembno vlogo. Brda imajo bogato enogastronomsko ponudbo, poleg tega pa še veliko kulturno - zgodovinskih znamenitosti, ter zanimivo podobo pokrajine. Pri tem predstavlja športni turizem prijetno dopolnilno dejavnost. Diplomsko delo je zastavljeno tako, da so najprej predstavljena teoretična izhodišča, ki širše zaobjamejo obravnavni problem. Bralcu so prikazani osnovni pojmi o turizmu, športnem turizmu, športni rekreaciji, prostem času. Temu sledi predstavitev razvoja turizma v Sloveniji od osamosvojitve dalje, kjer sta predstavljeni obe strategiji slovenskega turizma, ter organizacija turizma na regionalni in občinski ravni. Nato se obravnava vse bolj zoţuje; najprej Goriška brda v širšem smislu, kjer so bralcu predstavljeni začetki občine Brda, geografske, kulturno-zgodovinske in ekonomske značilnosti, kar bralcu pribliţa okolje, o katerem je govora.
    [Show full text]
  • Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo Prv Čnc Pot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo
    Pohodne poti češnjevega cveta Cherry blossom hiking trails ČmpevkPot 1 / Trail 1: Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo PrvčncPot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo grad Dobrovo / Dobrovo castle grad Dobrovo / Dobrovo castle B B A 11,4 km A 6,5 km 3–4 ure / hours 2–2,5 ure / hours Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, cerkev sv. Jurija v Gradnem s fre- Grad Dobrovo, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Dobrovo castle, skami Lojzeta Spacala in križevim potom Zorana Mušiča, cerkvica v birthplace of Alojz Gradnik in Medana Vedrijanu, vinske kleti / Dobrovo castle, chapel in Šlovrenc, Church of St. George and frescos by Lojze Spacal and Stations of the Cross by Zoran Mušič, Church in Vedrijan, wine cellars BjlPot 7 / Trail cpik7: Dobrovo-Fojana-Barbana-Plešivo- Ceglo-Medana-Dobrovo ČrnicPot 2 / Trail 2: Dobrovo-Slavče-Hlevnik-Hruševlje- grad Dobrovo / Dobrovo castle Neblo-Fojana-Dobrovo B A 12 km grad Dobrovo / Dobrovo castle 3,5–4 ure / hours B A Daljša pot / Long trail: 16,5 km Krajša pot / Short trail: 11,8 km Grad Dobrovo, cerkvici v Fojani Sv. Duh na jezeru in Sv. Florjan, cerkev Trajanje daljše poti / Long trail: 4,5 - 5 ure / hour Marijinega rojstva v Barbani, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Trajanje krajše poti / Short trail: 3 - 3,5 ure / hour Dobrovo castle, Church of St. Spirit on the Lake and Church of St. Florian in Fojana, Church of Mary's Birth in Barbana, birthplace of Alojz Gradnik Znamenitosti na krajši poti / Sights along the shorter trail: kapelica in Medana v Šlovrencu-spust v dolino potoka Kožbanjšček-Hruševlje / chapel in Šlovrenc, descent in the valley of the Kožbanjšček stream - Hruševlje Znamenitosti na daljši poti / Sights along the longer trail: Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, obeležje pri Peternelu iz 2.
    [Show full text]