DOCSLIB.ORG

Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC € 20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1 Lu~ka A`man Momirski Franci Petek Naziv: doc., dr., mag., univerzitetna diplomirana in`enirka arhitekture Naziv: dr., mag. univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 07 60 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 07 34 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.fa.uni-lj.si Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala, leta 1986 Rodil se je leta 1971 na Jesenicah, mladost pa je pre`ivel v Lescah. diplomirala, leta 1993 magistrirala in leta 2004 doktorirala. Njena biblio- Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. grafija obsega pribli`no 160 enot. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih V Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 dok- je prejela ve~ nagrad in priznanj. Organizirala je {tevilne konference, arhi- toriral. Ukvarja se z agrarno geografijo, geografijo pode`elja in regionalno tekturne in urbanisti~ne delavnice, je avtorica ve~ kot dvajset razstav. Od geografijo, {e posebej s preu~evanjem zgodovinske in sodobne rabe tal. leta 2005 do leta 2007 je bila prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo Njegova bibliografija obsega skoraj 100 enot. Ukvarjal se je s smu~arski- Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. mi skoki in leta 1991 postal svetovni prvak na veliki skakalnici. Drago Kladnik Peter Repolusk Naziv: dr., mag., profesor geografije in zgodovine, vi{ji znanstveni sodelavec Naziv: profesor geografije in zgodovine, strokovni sodelavec v humanistiki Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 34 Faks: +386 (0)1 200 27 34 Telefon: +386 (0)1 200 27 31 Telefon: +386 (0)1 200 27 28 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/kladnik.htm medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/peter.htm Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral, leta 1979 diplo- Rodil se je leta 1956 v Ljubljani, doma pa je iz Kamnika. Na tamkaj{nji gimna- miral, leta 1999 magistriral in leta 2007 doktoriral. Ukvarja se predvsem ziji je leta 1975 maturiral, leta 1980 pa je diplomiral v Ljubljani. Raziskovalno z agrarno in regionalno geografijo ter zemljepisnimi imeni in izrazi. Njego- deluje zlasti na podro~jih demografije, geografije obmejnosti, problemati- va bibliografija obsega okrog 800 enot. Leta 1977 je prejel Kidri~evo nagrado ke slovenskega pode`elja, regionalne geografije, sodobnih procesov za dodiplomski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Univerze urbanizacije in geografije etni~nih manj{in.V doma~ih in tujih publikacijah v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske fakulte- je zbral okrog 130 bibliografskih enot. Leta 2004 je prejel Srebrno plake- te in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. to Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Bla` Komac Matija Zorn Naziv: doc. dr., mag., univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf in profesor zgodovine, asistent Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 425 77 93 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 470 63 57 Telefon: +386 (0)1 470 63 48 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/blaz.htm Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/matija.htm Rodil se je leta 1974 v [empetru pri Gorici. Maturiral je leta 1993 v Tolmi- Rodil se je leta 1975 v Kranju. V Ljubljani je leta 1994 maturiral, leta 2001 nu. V Ljubljani je leta 2000 diplomiral, leta 2003 magistriral in leta 2005 diplomiral in leta 2007 doktoriral. Ukvarja se s fizi~no geografijo, zlasti z geo- doktoriral. Ukvarja se s fizi~no geografijo, zlasti geomorfologijo, geografi- morfologijo, geografijo naravnih nesre~ in geografskimi informacijskimi jo naravnih nesre~ in geografskimi informacijskimi sistemi. Njegova sistemi. Njegova bibliografija obsega okrog 150 enot. Od leta 2005 je uprav- bibliografija obsega ve~ kot 100 enot. Od leta 2005 je urednik znanstve- nik in ~lan uredni{kih odborov znanstvenih revij Geografski vestnik in Acta ne revije Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik. Leta 2000 je dobil geographica Slovenica/Geografski zbornik. Leta 2001 je dobil Pre{ernovo Pre{ernovo nagrado za {tudente Univerze v Ljubljani. nagrado za {tudente Univerze v Ljubljani. pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1 Lu~ka A`man Momirski Franci Petek Naziv: doc., dr., mag., univerzitetna diplomirana in`enirka arhitekture Naziv: dr., mag. univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 07 60 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 07 34 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.fa.uni-lj.si Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala, leta 1986 Rodil se je leta 1971 na Jesenicah, mladost pa je pre`ivel v Lescah. diplomirala, leta 1993 magistrirala in leta 2004 doktorirala. Njena biblio- Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. grafija obsega pribli`no 160 enot. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih V Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 dok- je prejela ve~ nagrad in priznanj. Organizirala je {tevilne konference, arhi- toriral. Ukvarja se z agrarno geografijo, geografijo pode`elja in regionalno tekturne in urbanisti~ne delavnice, je avtorica ve~ kot dvajset razstav. Od geografijo, {e posebej s preu~evanjem zgodovinske in sodobne rabe tal. leta 2005 do leta 2007 je bila prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo Njegova bibliografija obsega skoraj 100 enot. Ukvarjal se je s smu~arski- Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. mi skoki in leta 1991 postal svetovni prvak na veliki skakalnici. Drago Kladnik Peter Repolusk Naziv: dr., mag., profesor geografije in zgodovine, vi{ji znanstveni sodelavec Naziv: profesor geografije in zgodovine, strokovni sodelavec v humanistiki Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 34 Faks: +386 (0)1 200 27 34 Telefon: +386 (0)1 200 27 31 Telefon: +386 (0)1 200 27 28 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/kladnik.htm medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/peter.htm Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral, leta 1979 diplo- Rodil se je leta 1956 v Ljubljani, doma pa je iz Kamnika. Na tamkaj{nji gimna- miral, leta 1999 magistriral in leta 2007 doktoriral. Ukvarja se predvsem ziji je leta 1975 maturiral, leta 1980 pa je diplomiral v Ljubljani. Raziskovalno z agrarno in regionalno geografijo ter zemljepisnimi imeni in izrazi. Njego- deluje zlasti na podro~jih demografije, geografije obmejnosti, problemati- va bibliografija obsega okrog 800 enot. Leta 1977 je prejel Kidri~evo nagrado ke slovenskega pode`elja, regionalne geografije, sodobnih procesov za dodiplomski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Univerze urbanizacije in geografije etni~nih manj{in.V doma~ih in tujih publikacijah v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske fakulte- je zbral okrog 130 bibliografskih enot. Leta 2004 je prejel Srebrno plake- te in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. to Zveze geografskih dru{tev Slovenije. Bla` Komac Matija Zorn Naziv: doc. dr., mag., univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf in profesor zgodovine, asistent Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 425 77 93 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 470 63 57 Telefon: +386 (0)1 470 63 48 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/blaz.htm Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/matija.htm Rodil se je leta 1974 v [empetru pri Gorici. Maturiral je leta 1993 v Tolmi- Rodil se je leta 1975 v Kranju. V Ljubljani je leta 1994 maturiral, leta 2001 nu. V Ljubljani je leta 2000 diplomiral, leta 2003 magistriral in leta 2005 diplomiral in leta 2007 doktoriral.
Recommended publications
  • Spreminjanje Rabe Tal V Severnih Goriških Brdih

    Spreminjanje Rabe Tal V Severnih Goriških Brdih

    vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 9 Geografski vestnik 79-1, 2007, 9–23 Razprave RAZPRAVE SPREMINJANJE RABE TAL V SEVERNIH GORI[KIH BRDIH AV TO R Franci Petek Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija [email protected] UDK: 91:711.14(497.4Gori{ka brda) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih Za Gori{ka brda je zna~ilna izrazita dvojnost: na jugu je vinogradni{tvo intenzivno, zato se je povr{ina vino- gradov ohranila v pribli`no enakem obsegu kot v prvi polovici 19. stoletja, na severu pa se zemlji{~a mo~no zara{~ajo, tako da je dele` gozda presegel 80 %, ob najve~jem obsegu kmetijskih zemlji{~ pa ni dosegal niti 30 %. Razloge gre iskati predvsem v mo~no spremenjenih dru`benih razmerah. KLJU^NE BESEDE raba tal, spremembe rabe tal, ogozdovanje, geografija pode`elja, regionalna geografija, Gori{ka brda, Slo- venija ABSTRACT Land use changing in northern Gori{ka brda The low hills of Gori{ka brda have a distinctly dual appearance. In their southern part, agricultural or vine- yard land use is very intensive for Slovene conditions, and the proportion of surface occupied by vineyards has remained almost the same since the first half of the 19th century. In contrast, northern part of Gori{ka brda has experienced intensive overgrowth. The proportion of forest today is more than 80% whereas dur- ing the period of the greatest extent of farmland it only covered 30%. The reason for this can be found primarily in changed social conditions.

  • Emerald Cycling Trails

    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
  • Orange Wines

    Orange Wines

    ORANGE WINES ElMundo de los Vinos Naranja / The World of the Orange wines / Il Mondo dei Vini Orange Slovenian wine tour 4 June, 2019 162 What if one day we would want to go on a wine tour through a European country that was small both in size and in wine production? A place that was yet-to-be-discovered, but which at the same time excellent wines were elaborated? A good choice for this would be Slovenia. The first thing would be to choose our destination airport. Another good thing about Venice is its airport, that for such a small town is served by a large number of airlines that come from almost anywhere in the world. Once there, the only thing left to do is rent a car and go to neighboring Slovenia. Our destination is just an hour and a half from the airport, following the A4 motorway in the direction of Trieste. Other arrival possibilities are the airport of Trieste or the farthest one of Ljubljana, although Venice is the one that enjoys better connections (and better prices as well). During our trip we will spend a few days in one of the four wine regions of this small country with just over two million inhabitants sharing borders with Austria, Italy, Hungary and Croatia. Though it is not widely known, Slovenia has a great wine tradition with a number of wineries exporting their wines all over the world. Primorska is the easternmost Denomination of Origin and it is divided into four areas: Vipavska Dolina (Vipava river valley), Kras, Slovenska Istra and Goriška Brda.
  • Prodaja Briških Češenj Po Brdih

    Prodaja Briških Češenj Po Brdih

    Prodaja briških češenj po Brdih KMETIJA KONTAKT PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA Kmetija Jelina 05 30 46 330 14.00 - 20.00 14.00 - 20.00 17.00 - 20.00 14.00 - 20.00 14.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 Hum 16 041 479 192 zaželjeno predhodno naročilo Hiša Marinič 041 622 752 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 Biljana 5a zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Brikca 031 200 505 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Vedrijan 6a obvezno predhodno naročilo (vsaj 1 dan pred prihodom) Kmetija Drnovšček - Kovačevi 031 573 070 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 Dobrovo - Štaloni Kmetija Pičulin 031 427 772 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Vipolže 91 zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Prinčič - Škofovi 041 872 587 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Gornje Cerovo 40 obvezno predhodno naročilo Andrej Reya 031 305 333 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Kozana 5a 041 868 432 obvezno predhodno naročilo Sadjarska kmetija Simčič 041 891 317 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Šmartno 19 zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Vendramin 031 293 040 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Kojsko 1 031 486 221 zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Makuc Zagožen - Pri Lukovih 031 321 363 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Gornje Cerovo 60 obvezno predhodno naročilo Kmetija Krašček 031 370 459 cel dan cel dan cel dan cel dan Hum 14 obvezno predhodno naročilo (vsaj 1 dan pred prihodom) Kmetija Bregantič 040 300 883 po 14.
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo

    Program Oskrbe S Pitno Vodo

    PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO OBČINA BRDA oktober 13 Kazalo: 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 2. JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO 2.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA 2.2 CEVOVOD 2.3 VRSTE IN ŠTEVILO OBJEKTOV IN OPREME JAVNEGA VODOVODA 2.4 ČRPALIŠČA 2.5 KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE 3. JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE 4. VODNI VIRI PITNE VODE 4.1 OPIS 4.2 OZNAČEVANJE 5. ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE 5.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCEV ZASEBNIH VODOVODOV 5.2 PODATKI O ZASEBNIH VODOVODNIH SISTEMIH 6. ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU 7. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO 8. NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB 9. NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV 10. RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA 11. PROGRAM ZA OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVANJA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Stran 2 od 12 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE Tabela 1: Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo NAZIV: VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA D.D. NASLOV: CESTA 25. JUNIJA 1B. KROMBERK, 5000 NOVA GORICA ID DDV: SI91503027 ODGOVORNA OSEBA: MIRAN LOVRIČ KONTAKTNA OSEBA: MATJAŽ HVALIČ TELEFONSKA ŠT: 05-3391100 E-POŠTA: [email protected] ORGANIZACIJSKA 1 - JAVNO PODJETJE OBLIKA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: * 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE Javno službo podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja v petih občinah. Največji delež pripada mestni občini Nova Gorica. En vodni sistem lahko oskrbuje z vodo v celoti ali delno tudi po več občin npr.
  • Šola Za Življenje

    Šola Za Življenje

    Podružnica MEDANA št.: 32 P 27. 9. Vincencij Pavelski 19.00 †Franko Pulec, 40. obl. T 28. 9. Venčeslav 19.00 V dober namen 26. september 2021 S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael 19.00 †Mirko Kristančič, Ceglo 18 26. nedelja med letom 18.00 Češčenje S.R.T. Č 30. 9. Hieronim 19.00 †Jerko in Goran Srebrnič, Pleš. 49 Slomškova – ekumenski Terezija D. J. dopoldne Sv. zakramenti na domu P 1. 10. prvi petek 19.00 V čast Srcu Jezusovemu po nam. dan – kvatre S 2. 10. Angeli varuhi 19.00 V dober namen 27. nedelja med letom POHLEP IN NEZRELOST II. N 3.10. 10:00 Rožnovenska †Anči in Ivo Ščurek, obl. S V ozadju današnjih preveč KOJSKO zaupljivih in lahkovernih ljudi, je P 27. 9. Vincencij Pavelski D. Cerovo 18.00 †Katja Ipavec pohlep in osebna nezrelost. V T 28. 9. Venčeslav Kojsko 18.00 †Antun Murgaš, Brestje 20 današnjem svetu sta namreč v S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael Kojsko 18.00 †Jelena Bole, Imenje 1/a ospredju samo še dve vrednoti: uspeh in denar. In v tem duhu se Podsabotin-Dom Č 30. 9. Hieronim 10.00 †Rafael Slejko, Vrhovlje 8 oblikujejo nove generacije. Terezija D. J. P 1. 10. G. Cerovo 18.00 prvi petek p.n.d. Mnogi želijo brez truda uspeti, nedeljska maša kar pa v večini primerov ni mogoče. Zahteve življenja so zanje pretežke S 2. 10. Angeli varuhi in tako izstopijo iz realnosti, dostikrat z omamo. Svoj svet živijo v iluziji, Vrhovlje 18.00 p.n.d. ker niso sposobni vstopati v stvaren odnos, za katerega je potrebna Podsabotin 8.00 za župnijo 27.
  • Morfološki Razvoj V Goriških Brdih

    Morfološki Razvoj V Goriških Brdih

    MORFOLOŠKI RAZVOJ V GORIŠKIH BRDIH IGOR VRIŠER Uvod Južno obrobje Alp v Posočju prekriva flišni pas, ki tvori prehod iz nasute, po starosti sorazmerno mlade ravnine, v apniške dinaride. Na našem ozemlju ga imamo ohranjenega v Goriških Brdih in v Vipavski dolini. Erozijski proces od eocena sem ga je marsikje zožil in celo povsem denudiral. Danes je nekoč enotno flišno obrobje Alp po večini raztrgano po velikih alpskih rekah, vendar je v splošnem ob vznožju Julijskih Alp, od Taljamenta na vzhod, še dokaj dobro ohranjeno. Prekinjajo ga edino nasipine večjih pritokov Taljamenta in Soče, Tera in Nadiže. Najbolj na široko je razprostranjen ravno na našem ozemju: v Brdih in v Vipavski dolini. Brda predstavljajo nekak flišnat pomol, ki ga omejujeta Soča in Idrija. Proti jugu se polagoma potapljajo v nasipino Furlanske nižine z raztrganim vencem višin, ki zapirajo mokrotno kotlino Prevala. Živahna erozija, ki jo moremo po številnih sledovih sprem- ljati od pliocena sem, je Brda razrezala v vrsto goric in slemen, ki se pahljačasto razpno od centralnega gorskega sklopa Ko rade. Pre- vlada mehkih lapornatih, glinastih in peščenih sedimentov, ki jih le sem ter tja prekinjajo vmesne apniške plasti, daje predelu značaj onih razgibanih in valovitih goric, ki jim v ostali Sloveniji še najbolj sličijo Haloze in Slovenske gorice. Hidrografska mreža Brd je dokaj enostavna, edini večji reki, Soča in Idrija, se nahajata na robu, medtem, ko so vse ostale vode večinoma le večji in manjši potoki. Nekatere svojstvene poteze pa dajo slutiti, da hidrografski razvoj nikakor ni bil tako enostaven. Tudi Preval z melioriranim močvirjem izpričuje isto domnevo.
  • Goriška Brda in Collio Diplomsk

    Goriška Brda in Collio Diplomsk

    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Erika Koncut Analiza regionalnega sodelovanja: Goriška brda in Collio Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Erika Koncut Mentor: zasl. red. prof. dr. Lojze Sočan Analiza regionalnega sodelovanja: Goriška brda in Collio Diplomsko delo Ljubljana, 2009 Iskrena zahvala mentorju zasl. red. prof. Lojzetu Sočanu za zaupanje in prosto roko pri pisanju diplome. Hkrati se zahvaljujem vsem, ki so me usmerjali in pomagali pri tako zahtevni nalogi. Posvečam mami Katji in očetu Radošu. ANALIZA REGIONALNEGA SODELOVANJA: GORIŠKA BRDA IN COLLIO V diplomski nalogi sem obravnavala čezmejne odnose med Goriškimi brdi in Colliem. Želela sem ugotoviti, kako je razvoj regije ter odnosov med obema stranema vplival na oblikovanje in uresničevanje skupnih čezmejnih projektov oziroma kakšen je skupni interes konkurirati za evropska sredstva. Goriška brda in Collio sta tipična primera obmejne regije. Zanimiva sta ne samo zaradi skupne preteklosti in gospodarske povezanosti, ampak predvsem zaradi razvoja v različnima političnima sistemoma in ponovne združitve v okrilju Evropske unije. Njun razvoj so zaznamovali teror mejnega režima, medsebojna tekmovalnost in zavist ter želja po prepoznavnosti. Posebnosti tega območja pa sta tudi kolonat in dvolastništvo, ki sta pustila poseben pečat razvoju briške regije. Namreč Goriška brda in Collio veže ista regionalna identiteta. Briška regija je bila večkrat razdeljena z mejo, kar je vplivalo na pojav številnih predsodkov, nezaupanja in težav pri skupnih projektih. Sicer pa sta kljub pojavu meje Goriška brda in Collio ostala tesno soodvisna zaradi iste gospodarske usmerjenosti in načina življenja. Nenazadnje življenje ob meji nudi konkurenčno ponudbo storitev. Ključne besede: regionalno sodelovanje, obmejna regija, Goriška brda, Collio, interes.
  • Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo Prv Čnc Pot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo

    Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo Prv Čnc Pot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo

    Pohodne poti češnjevega cveta Cherry blossom hiking trails ČmpevkPot 1 / Trail 1: Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo PrvčncPot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo grad Dobrovo / Dobrovo castle grad Dobrovo / Dobrovo castle B B A 11,4 km A 6,5 km 3–4 ure / hours 2–2,5 ure / hours Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, cerkev sv. Jurija v Gradnem s fre- Grad Dobrovo, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Dobrovo castle, skami Lojzeta Spacala in križevim potom Zorana Mušiča, cerkvica v birthplace of Alojz Gradnik in Medana Vedrijanu, vinske kleti / Dobrovo castle, chapel in Šlovrenc, Church of St. George and frescos by Lojze Spacal and Stations of the Cross by Zoran Mušič, Church in Vedrijan, wine cellars BjlPot 7 / Trail cpik7: Dobrovo-Fojana-Barbana-Plešivo- Ceglo-Medana-Dobrovo ČrnicPot 2 / Trail 2: Dobrovo-Slavče-Hlevnik-Hruševlje- grad Dobrovo / Dobrovo castle Neblo-Fojana-Dobrovo B A 12 km grad Dobrovo / Dobrovo castle 3,5–4 ure / hours B A Daljša pot / Long trail: 16,5 km Krajša pot / Short trail: 11,8 km Grad Dobrovo, cerkvici v Fojani Sv. Duh na jezeru in Sv. Florjan, cerkev Trajanje daljše poti / Long trail: 4,5 - 5 ure / hour Marijinega rojstva v Barbani, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Trajanje krajše poti / Short trail: 3 - 3,5 ure / hour Dobrovo castle, Church of St. Spirit on the Lake and Church of St. Florian in Fojana, Church of Mary's Birth in Barbana, birthplace of Alojz Gradnik Znamenitosti na krajši poti / Sights along the shorter trail: kapelica in Medana v Šlovrencu-spust v dolino potoka Kožbanjšček-Hruševlje / chapel in Šlovrenc, descent in the valley of the Kožbanjšček stream - Hruševlje Znamenitosti na daljši poti / Sights along the longer trail: Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, obeležje pri Peternelu iz 2.
  • The Magic Goriška Brda

    The Magic Goriška Brda

    THE MAGIC GORIŠKA BRDA 09.00 am arrival to the Kayak Centre Solkan; welcome drink , short presentation of the program 09.30 am Soča Fun Park – activities in the adventure park 12.00 pm departure towards Goriška Brda 12.15 pm view tower Gonjače (guide) 12.30 pm lunch in Brda 02:00 pm guided tour of the medieval town Šmartno 03.00 pm departure towards the village Gradno 03:15 pm walk through the Brda oldest olive grove till the church of Gradno and sightseeing 04:00 pm departure towards a typical Brda wine cellar 04:15 pm visit of the wine cellar, wine tasting of different samples of Brda wines and olive oil 05:30 pm return home IMPORTANT * Hours are indicative due to the presentation of duration of each part of the program * The final price depends of number of participants * Minimum number of participants: 10 participants Detailed program In the morning we will gather in Solkan in the yard of Kayak Centre Solkan, where we will be welcomed by experienced and qualified adventure park instructors. While we will enjoy our morning coffee or juice and a croissant in the nearest bar, the instructors will present us the program. After the welcome we will board the raft and cross the emerald Soča river. On the right bank of the river we will enter the Soča Fun Park and under the auspices of the instructors we will face a two- hour adventure among the treetops. Obstacles in the adventure park will be overcome at a height of 2 to 10 m above the ground.
  • Dan Odprtih Kleti Do • • P Pernottamenti E Ristorazione 31

    Dan Odprtih Kleti Do • • P Pernottamenti E Ristorazione 31

    PRENO»IŠ»A IN KULINARIKA DAN ODPRTIH KLETI OBIMO SE D • • P PERNOTTAMENTI E RISTORAZIONE 31. maja in 1. junija 2014 vas briški vinarji vabimo na DAN ODPRTIH KLETI. T U N VINOTEKA N I ACCOMMODATION AND FOOD T O BRDA O P Radi bi vas popeljali skozi kleti, vam pokazali, kje in kako pridelujemo vino, Grajska cesta 10 D G I 5212 Dobrovo R N in ob kozarcu pokramljali o letnikih, ki so bili in še bodo. I I F 20 HIŠA MARICA T +386 31 342 369 F E E E Informacijsko središËe bo v Vinoteki Brda, kjer bodo na voljo R M I Šmartno 33, 5211 Kojsko M • E O N M: 031 341 693, 041 788 305, T: 05 304 10 39 tudi priložnostni kozarci dneva odprtih kleti. T E: [email protected] Za posebne ugodne dvodnevne pakete preverite našo spletno stran www.marica.si www.vinotekabrda.si 21 KMETIJA S PRENO»IŠ»I BREG • Mirela Peresin WINEDAY Breg pri Golem Brdu 3, 5212 Dobrovo v Brdih There's always a good reason to visit Goriška Brda, but visiting Brda T: 05 304 25 55 st st E: [email protected] on the 31 of May and 1 of june 2014 is a must for every wine lover. www.turizembreg.com On “DAN ODPRTIH KLETI”, known also as WINEDAY, you'll have a unique opportunity to visit some of the most outstanding wine cellars DOMA»IJA KABAJ MOREL KATJA and meet some of the best producers of wines from Brda. 22 Šlovrenc 4, 5212 Dobrovo v Brdih The meeting point is at the Vinoteka Brda (Dobrovo) M: 041 454 002 T+F: 05 395 95 60 where you'll get your “glass in a bag” and all the informations E: [email protected] you need for this one day full immersion in the Brda wine territory.
  • Razpored Terena Patronažna Služba Ps Nova Gorica

    Razpored Terena Patronažna Služba Ps Nova Gorica

    RAZPORED TERENA PATRONAŽNA SLUŽBA PS NOVA GORICA KERŠEVAN Kromberk: JOLANDA, Barje, dipl.med.sestra Bratov Hvalič, 031 872 700 Breg, C. 25. junija, Damber, Grajska, Industrijska, Iztokova, Kekčeva pot, Kromberška cesta, Lemutova, Loke, Med trtami, Panovška, Pavšičevo naselje, Pod Škabrijelom, Podrob, Pri hrastu, Rada Simonitija, Toma Brejca, Varda, Vetrišče, Vinka Vodopivca, Vodovodna pot KLJUN Nova Gorica: SILVANA, Bazoviška, dipl.med.sestra Bidovčeva, Cesta 15. Septembra 051 678 140 Gortanova Gregorčičeva, Kajuhova Kidričeva, Kostanjeviška Marušičeva Miloševa, Pod gričem Pot na Pristavo Sončna Strma pot Trg E. Kardelja Ul. Pinka Tomažiča Ul. Sergeja Mašere Valenčičeva Rožna Dolina: Andreja Kumarja, Angela Besednjaka, J. Mihevca, L. Šercerja, Liskur, Pod gričem, Pot na Pristavo, Stara Gora Ul. 25. maja, Ul. 9. maja, Ul. partizanske tehnike, Vipavska cesta PETREVČIČ Osek NATAŠA, Ozeljan, dipl.med.sestra Šempas, Vitovlje 041 673 676 VIDIC MOJCA, Banjšice, dipl.med.sestra Bate, Dragovica, 031 746 117 Grgar, Grgarske ravne, DREN MAJDA, Lazna, dipl.med.sestra Lokve, Nemci, 031 601 716 Podgozd, Ravnica, Trnovo, Voglarji Šmihel Grčna Podgrčna Ajševica FILIPOVIĆ Nova Gorica: PELKA, Cankarjeva, dipl.med.sestra Prvomajska 041 393 031 PEJAKIĆ MIŠO, Nova Gorica dipl.zdravstvenik Gradnikove brigade Ulica Tolminskih puntarjev 051 232 515 Kolodvorska Ulica xxx.divizije, Partizanska ulica DOVŽAK NELI Nova Gorica: dipl.med.sestra Delpinova, Erjavčeva, 051 678 131 Ivana Regenta, Kosovelova Ledine, M. Kogoja, Prešernova, Rejčeva, Rutarjeva, Sedejeva Streliška, Škrabčeva, Trubarjeva, Tumova, Ulica Šantlovih Vrtna, Železničarska Solkan: Cesta 9. korpusa, Klanec, Klementa Juga, Langobardska, Ludvika Slokarja M. Klemenčiča, M. Valentinčiča, M. Veluščka, Na potoku, Ob parku Pot na breg, Pot na drage, Stara pot, Tominčeva, Trinka Zamejskega, Velika pot, Vezna pot.