Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd

geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD

TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD

LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC €

20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1

Lu~ka A`man Momirski Franci Petek Naziv: doc., dr., mag., univerzitetna diplomirana in`enirka arhitekture Naziv: dr., mag. univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 07 60 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 07 34 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.fa.uni-lj.si Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm

Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala, leta 1986 Rodil se je leta 1971 na Jesenicah, mladost pa je pre`ivel v Lescah. diplomirala, leta 1993 magistrirala in leta 2004 doktorirala. Njena biblio- Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. grafija obsega pribli`no 160 enot. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih V Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 dok- je prejela ve~ nagrad in priznanj. Organizirala je {tevilne konference, arhi- toriral. Ukvarja se z agrarno geografijo, geografijo pode`elja in regionalno tekturne in urbanisti~ne delavnice, je avtorica ve~ kot dvajset razstav. Od geografijo, {e posebej s preu~evanjem zgodovinske in sodobne rabe tal. leta 2005 do leta 2007 je bila prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo Njegova bibliografija obsega skoraj 100 enot. Ukvarjal se je s smu~arski- Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. mi skoki in leta 1991 postal svetovni prvak na veliki skakalnici.

Drago Kladnik Peter Repolusk Naziv: dr., mag., profesor geografije in zgodovine, vi{ji znanstveni sodelavec Naziv: profesor geografije in zgodovine, strokovni sodelavec v humanistiki Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 27 34 Faks: +386 (0)1 200 27 34 Telefon: +386 (0)1 200 27 31 Telefon: +386 (0)1 200 27 28 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/kladnik.htm medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/peter.htm

Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral, leta 1979 diplo- Rodil se je leta 1956 v Ljubljani, doma pa je iz Kamnika. Na tamkaj{nji gimna- miral, leta 1999 magistriral in leta 2007 doktoriral. Ukvarja se predvsem ziji je leta 1975 maturiral, leta 1980 pa je diplomiral v Ljubljani. Raziskovalno z agrarno in regionalno geografijo ter zemljepisnimi imeni in izrazi. Njego- deluje zlasti na podro~jih demografije, geografije obmejnosti, problemati- va bibliografija obsega okrog 800 enot. Leta 1977 je prejel Kidri~evo nagrado ke slovenskega pode`elja, regionalne geografije, sodobnih procesov za dodiplomski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Univerze urbanizacije in geografije etni~nih manj{in.V doma~ih in tujih publikacijah v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske fakulte- je zbral okrog 130 bibliografskih enot. Leta 2004 je prejel Srebrno plake- te in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. to Zveze geografskih dru{tev Slovenije.

Bla` Komac Matija Zorn Naziv: doc. dr., mag., univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf in profesor zgodovine, asistent Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 425 77 93 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 470 63 57 Telefon: +386 (0)1 470 63 48 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/blaz.htm Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/matija.htm

Rodil se je leta 1974 v [empetru pri Gorici. Maturiral je leta 1993 v Tolmi- Rodil se je leta 1975 v Kranju. V Ljubljani je leta 1994 maturiral, leta 2001 nu. V Ljubljani je leta 2000 diplomiral, leta 2003 magistriral in leta 2005 diplomiral in leta 2007 doktoriral. Ukvarja se s fizi~no geografijo, zlasti z geo- doktoriral. Ukvarja se s fizi~no geografijo, zlasti geomorfologijo, geografi- morfologijo, geografijo naravnih nesre~ in geografskimi informacijskimi jo naravnih nesre~ in geografskimi informacijskimi sistemi. Njegova sistemi. Njegova bibliografija obsega okrog 150 enot. Od leta 2005 je uprav- bibliografija obsega ve~ kot 100 enot. Od leta 2005 je urednik znanstve- nik in ~lan uredni{kih odborov znanstvenih revij Geografski vestnik in Acta ne revije Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik. Leta 2000 je dobil geographica Slovenica/Geografski zbornik. Leta 2001 je dobil Pre{ernovo Pre{ernovo nagrado za {tudente Univerze v Ljubljani. nagrado za {tudente Univerze v Ljubljani. pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1

TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD

Lu~ka A`man Momirski Drago Kladnik Bla` Komac Franci Petek Peter Repolusk Matija Zorn

LJUBLJANA 2008 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik, Bla` Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn © 2008, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU

Urednika: Drago Perko, Drago Kladnik Recenzenta: Fedja Ko{ir, Mimi Urbanc Avtorji poglavij: Lu~ka A`man Momirski (Terasirana pokrajina, Kulturne terase v ju`nih Gori{kih brdih na primeru katastrske ob~ine in naselja Medana, Kulturne terase v ju`nih Gori{kih brdih na primeru katastrske ob~ine in naselja Ko`bana), Drago Kladnik (Naravnogeografske zna~ilnosti, Dru`benogeografske zna~ilnosti), Bla` Komac (Vpliv kamninske sestave in padavin na plazenje, Zemljevid plazovitosti, Plazovitost Gori{kih brd), Franci Petek (Raba tal, Raba tal na obmo~jih naselij Medana in Ko`bana), Peter Repolusk (Dru`benogeografske zna~ilnosti), Matija Zorn (Vpliv kamninske sestave in padavin na plazenje, Zemljevid plazovitosti, Plazovitost Gori{kih brd) Kartografi: Toma` Ber~i~, Jerneja Fridl, Matija Zorn Fotografi: Lu~ka A`man Momirski, Toma` Ber~i~, Alenka Fikfak, Marjan Garbajs, Drago Kladnik, Bla` Komac, Andreja [kvar~, Matija Zorn, Nac @uber Prevajalec: Donald F. Reindl Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalo`nik: Zalo`ba ZRC Za zalo`nika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Littera picta d. o. o. Naklada: 200 izvodov Naslovnica: Zlasti v blago zaobljenih spodnjih Gori{kih brdih se o~em razkriva skoraj brezkon~en pogled na raznosmerne, plastnicam prilagojene konture terasastih vinogradov. Avtorica fotografije na naslovnici je Lu~ka A`man Momirski, avtorja fotografij na predlistih sta Helena Dobrovoljc in Marko Zaplatil, fotografijo na zalistu pa je posnel Milan Oro`en Adami~. Publikacija predstavlja slovenske izsledke projekta ALPTER, ki ga je vodila Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Projekt ALPTER je sofinancirala Evropska unija iz programa Interreg III B Alpine Space.

CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 911.53(497.4-15) 631.613(497.4-15) TERASIRANA pokrajina Gori{kih brd / Lu~ka A`man Momirski ... [et al.] ; [kartografi Toma` Ber~i~, Jerneja Fridl, Matija Zorn ; fotografi Lu~ka A`man Momirski ... [et al.] ; prevajalec Donald F. Reindl]. – Ljubljana : Zalo`ba ZRC, 2008. – (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 17) ISBN 978-961-254-055-5 1. A`man Momirski, Lu~ka 237108992

4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik, Bla` Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn

UDK: 911.53:631.613(497.4Gori{ka brda); COBISS: 2.01

IZVLEÊK Terasirana pokrajina Gori{kih brd Prevladujo~a pokrajinska prvina v Gori{kih brdih so kulturne terase. Neko~ so jih urejali ro~no, po 2. svetovni vojni pa so jih za~eli graditi strojno. S terasnim preoblikovanjem pobo~ij se pove~uje obdelovalno kmetijsko zemlji{~e. Na obravnavanem obmo~ju je {e vedno najpomembnej{a gospodarska panoga kmetijstvo, zlasti vinogradni{tvo in sadjarstvo. Razvoj vinogradni{tva je neizbrisno zaznamoval podobo tamkaj{nje kulturne pokrajine. V pokrajinah s tr`no usmerjenim strojnim kmetijstvom terase praviloma opu{~ajo. V zgornjih Gori{kih brdih je veliko nekdanjih terasiranih obmo~ij è popolnoma zara{~enih ali propadlih. Nekdanje raz{irjenosti kulturnih teras ni mogo~e natan~no ugotoviti niti s pomo~jo franciscejskega katastra. Nasprotno kulturne terase v spodnjih Gori{kih brdih vseskozi obnavljajo. Z urejanjem teras prepre~ujejo izgubo vode in zmanj{ujejo erozijo prsti. Ob spremembi oblike pobo~ja, ve~jih premikih preperine in urejanju strmih pobo~ij se lahko pojavijo usadi ali nastanejo obse`nej{a obmo~ja nestabilnosti tal. Podrobna preu~itev opozarja na veliko ogroènost Gori{kih brd zaradi plazov. Raziskava je nastala v okviru Interregovega projekta III B Alpine Space z naslovom Terasirana obmo~- ja v alpskem svetu (The Terraced Landscapes of the Alpine Arc) in akronimom ALPTER.

KLJU^NE BESEDE geografija, kulturne terase, na~rt teras, vinograd, terasirana pokrajina, kulturna pokrajina, raba tal, pokrov- nost, zemeljski plazovi, Gori{ka brda

ABSTRACT Terraced landscape in Gori{ka brda Agricultural terraces are the predominant landscape element in the Gori{ka brda region. These were once made by hand, but started being built mechanically after the Second World War. Reshaping slopes into terraces increases the amount of arable farmland. Farming, especially cultivation of vineyards and orchards, is still the most important industry in this region. The development of winegrowing has indeli- bly marked the image of the cultural landscape here. Terraces are mostly being abandoned in regions with market-oriented mechanized farming. Much of the formerly terraced land in upper Gori{ka brda is now completely overgrown or deteriorated. The for- mer extent of these agricultural terraces cannot even be precisely determined using the land cadastre carried out under Emperor Franz I. In contrast, the agricultural terraces in lower Gori{ka brda are being constantly renovated. Maintenance of terraces prevents water loss and reduces soil erosion. When the shape of hillsides is changed, large quantities of soil are moved, and steep slopes are altered, this can cause land slippage and large areas can become unstable. Detailed study indicates that Gori{ka brda is exposed to a high risk of landslides. This study was carried out as part of Interreg project IIIB Alpine Space, titled »The Terraced Landscapes of the Alpine Arc« (ALPTER).

KEY WORDS geography, terrace, a plan of the terraces, vineyard, terraced landscape, cultural landscape, land use, land cover, landslides, Gori{ka brda

5 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

VSEBINA

PREDGOVOR ...... 8

1UVOD...... 9

2 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI ...... 13 2.1 POVR[JE ...... 13 2.2 PODNEBJE, VODE, PRSTI IN RASTLINSTVO ...... 20

3 DRU@BENOGEOGRAFSKE ZNAÎLNOSTI ...... 32 3.1 ZGODOVINSKI VIDIKI POSELITVE ...... 35 3.2 DEMOGRAFSKI RAZVOJ IN ZNAÎLNOSTI PREBIVALSTVA ...... 35 3.3 ZNAÎLNOSTI NASELIJ ...... 51 3.4 GOSPODARSTVO ...... 58 3.4.1 KOLONAT ...... 58 3.4.2 POSESTNA SESTAVA ...... 59 3.4.3 KMETIJSKE PANOGE ...... 62 3.5 PRIMERJAVA POVOJNEGA RAZVOJA V GORI[KIH BRDIH TOSTRAN IN ONSTRAN DR@AVNE MEJE ...... 69

4 RABA TAL ...... 72 4.1 VIRI IN METODE DELA ...... 72 4.2 RABA TAL V CELOTNIH GORI[KIH BRDIH ...... 73 4.3 RABA TAL IN KULTURNE TERASE ...... 78

5 RABA TAL NA OBMO^JIH NASELIJ MEDANA IN KO@BANA ...... 81 5.1 TEMELJNE POTEZE OBMO^IJ NASELIJ MEDANA IN KO@BANA ...... 82 5.2 RABA TAL NA OBMO^JU NASELJA MEDANA ...... 83 5.3 RABA TAL NA OBMO^JU NASELJA KO@BANA ...... 90

6 TERASIRANA POKRAJINA ...... 98 6.1 KULTURNE TERASE ...... 99 6.1.1 VINOGRADNI[KE TERASE ...... 109 6.2 TERASIRANA POKRAJINA V GORI[KIH BRDIH ...... 115 7 KULTURNE TERASE V JU@NIH GORI[KIH BRDIH NA PRIMERU KATASTRSKE OBÎNE IN NASELJA MEDANA ...... 119 7.1 NA^RTOVANJE NOVIH TERAS V NASELJU MEDANA ...... 131 8 KULTURNE TERASE V SEVERNIH GORI[KIH BRDIH NA PRIMERU KATASTRSKE OBÎNE IN NASELJA KO@BANA ...... 139 8.1 PRIMERJAVA ZNAÎLNOSTI TERASIRANE POKRAJINE V JU@NIH IN SEVERNIH GORI[KIH BRDIH ...... 151

9 VPLIV KAMNINSKE SESTAVE IN PADAVIN NA PLAZENJE ...... 156

10 ZEMLJEVIDI PLAZOVITOSTI ...... 161 10.1 METODA PONDERIRANJA (DETERMINISTI^NA METODA) ...... 161 10.2 PROBABILISTI^NA METODA ...... 163 10.3 VREDNOTENJE OBEH METOD ...... 165

11 PLAZOVITOST GORI[KIH BRD ...... 170 11.1 ZEMELJSKI PLAZOVI JESENI LETA 1998 ...... 172

6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

11.2 UGOTAVLJANJE OGRO@ENOSTI NEKATERIH POKRAJINSKIH PRVIN ...... 179 11.3 PLAZOVITOST IN RAZVOJ RELIEFA ...... 181

12 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ...... 186

13 SEZNAM SLIK ...... 192

14 SEZNAM PREGLEDNIC ...... 197

7 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

PREDGOVOR

Monografija predstavlja slovenske izsledke v okviru projekta ALPTER, kar je akronim, sestavljen iz za~etnih zlogov njegovega naslova (The Terraced Landscapes of the Alpine Arc = Terasasta obmo~ja v alpskem svetu). Projekt sodi v evropsko akcijo INTERREG III B Alpine Space kot mednarodni podvig, v katerem obravnavajo osem pilotnih obmo~ij. Kar {tiri so v Italiji, potem pa po eno v Franciji, [vici, Avstriji in v Sloveniji. Njegov glavni namen je prepre~enje propadanja terasiranih kmetijskih zemlji{~ v {ir{em obmo~ju Alp. Gori{ka brda so v tem pogledu vsekakor vse pozornosti vreden primer na stiku alpskega in mediteranskega sveta z izjemno svojsko fiziognomijo. Avtorji so priznani strokovnjaki s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Geografskega in{tituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Knjiga je torej tudi zgovoren dokument o uspe{nem interdisciplinarnem sodelovanju, ki je è nekaj ~asa posebej zna~ilno za podro~je urejanja prostora. Ker je projekt medregionalen in potemtakem mednaroden, se zastavlja vpra{anje primerljivosti metodologije obravnave in prezentacije rezultatov. Vpra{anje je toliko bolj aktualno, kolikor bolj se integriramo v skupnost evropskih narodov, pri ~emer nikakor ni samoumevno, da so drugje strokovnjaki pametnej{i kakor pri nas. Po ne ravno kratkotrajnih izku{njah nam ~isto gotovo ni treba imeti nikakr{nega manjvrednostnega kompleksa. Po doslej dobljenih informacijah je ta metodologija samo delno poenotena, kar sicer ne vpliva na kakovost slovenskega prispevka. Zanimivo je, da je funkcija teras v izbranih pilotnih obmo~jih razli~na (denimo, od travnika do vinograda). Razmeroma razli~na je tudi velikost izbranih pilotnih obmo~ij. Po osnovni problematiki in orientaciji je slovenski elaborat geografsko analiti~no delo, sinteti~ni oziroma aplikativni del pa prehaja v podro~je urejanja krajine, kar sodi v {ir{o interesno sfero (krajinske) arhitekture oziroma urbanizma (v naj{ir{em pomenu te besede). Morda bi si kdo èlel izvedeti ve~ o histori~ni genezi te vsekakor enkratne kulturne pokrajine ali celo o njenih etnografskih in umetnostnih komponentah, ki se eminentno reflektirajo tudi v prostoru, toda to bi dodatno pove~alo obseg in s tem br`kone zameglilo glavni cilj projekta. Teì{~e monografije so grafi~ni prikazi dveh zvrsti. Po eni strani so to klasi~ni diagrami, ki ponazarjajo numeri~ne podatke, po drugi strani pa so nadvse zanimive v digitalni tehniki izdelane karte, ki predstavljajo prostorske in celo programske zna~ilnosti obmo~ja (denimo, rabo tal, pa tudi {e kaj drugega). Dejansko so dosti bolj zgovorne kot besedilo, ker lahko z enim pogledom zajamemo in dojamemo problem v vsej njegovi celovitosti. S sodobno digitalno tehniko, ki omogo~a njihovo prekrivanje, je mo~ preigrati vse mo`ne kombinacije in permutacije, pri ~emer bi utegnili odkriti tudi kak{no neznano ali vsaj nepri- ~akovano korelacijo. Glavni namen projekta je, da bi bolje spoznali tiste prostorske prvine, ki sestavljajo kompleksni mozaik, kakr{nega izoblikuje ~lovek s terasnim preoblikovanjem pokrajine. Ne manj va`na sestavina pa so tudi sodobne obnovitvene tehnike, ki morejo bistveno oplemenititi tako gospodarski kot estetski pokrajinski potencial celotnega predela. Klju~nega pomena je tedaj tudi ozave{~anje prebivalstva in institucij. Kot primer izrazito pozitivne prakse je treba opozoriti na novo terasirano pobo~je na obmo~ju Medane. Poseg je bil odli~no pripravljen in zato tudi uresni~en v rekordno kratkem ~asu treh tednov v zgodnji jeseni leta 2006. Zasaditev s trsi so nato izvedli spomladi leta 2007. Pravkar omenjeni smoter projekta je s to publikacijo gotovo doseèn. Kot natan~no izoblikovana podatkovna baza lahko rabi obravnavana monografija lokalnim skupnostim pri morebitnem pridobivanju sredstev kot dokaz, kako dobro so raziskane konkretne okoli{~ine in kako produktivno so uresni~ene nekatere pobude. Hkrati pa more biti vzorec tudi za druga podro~ja na Slovenskem, kjer je obdelovanje kmetijskih zemlji{~ na terasah enako aktualno kot v Brdih, ki s to knjigo po pribli`no petdesetih letih dobivajo geografsko in krajinsko {tudijo s tolikerimi natan~nimi podatki, da njena informacijska vrednost lep ~as ne bo preseèna. dr. Fedja Ko{ir

8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

1UVOD

Urejanje kulturnih teras je posledica teènj po la`jem in bolj donosnem kmetovanju na strmih pobo~jih, zato jih, ne le v Gori{kih brdih, najdemo predvsem na vzpetih obmo~jih s prepletanjem razli~nih pokrajinskih prvin. Z brez{tevilnimi terasami so Gori{ka brda vzor~ni primer submediteranske kulturne pokrajine. Opazno je, da so se v ju`nem delu Brd terase uspe{no uveljavile v sodobnem vinogradni{tvu in tradicionalnem sadjarstvu. Tu jih marsikje celo na novo urejajo, medtem ko v severnem delu Brd obenem z opu{~anjem obdelave in razkrojem tradicionalne pokrajine postopoma propadajo. Tak{na dvojnost je ve~ kot izvrsten poligon za podrobnej{o multidisciplinarno preu~itev, ki naj razkrije specifiko prostorskega razvoja in njegove perspektive ob tesnej{i vpetosti v evropski gospodarski, socialni in kulturni prostor. Rezultati so pomemben doprinos k vzdrèvanju in posodabljanju ene od na{ih najbolj prepoz- navnih kulturnih pokrajin, {e zlasti z vidika ohranjanja njene identitete. V slovenskem submediteranskem prostoru in tudi {ir{e kulturne terase nikakor niso izklju~na dome- na Gori{kih brd, so pa tu {e najbolje ohranjene z zornega kota funkcionalnosti, saj so drugod, na primer v Koprskih brdih, po ve~ini è opu{~ene, ponekod, na primer v Vipavskih brdih, pa so zve~ine {e v rabi, a niso tako izrazito, re~emo lahko pokrajinotvorno, preoblikovale pokrajinskega videza. Ob klasi~ni predstavitvi temeljnih naravnogeografskih in dru`benogeografskih zna~ilnosti obravnavane pokrajine je poseben poudarek namenjen rabi tal, ki je podrobno preu~ena tako v obdobju vzpostavitve franciscejskega katastra v prvi polovici 19. stoletja kot v sodobnosti, na prelomu iz drugega v tretje tiso~letje. Kljub ob~utnim razlikam pri opredeljevanju posameznih zemlji{kih kategorij v obeh primer- janih obdobjih je z vrednotenjem zastopanosti glavnih procesov sprememb (ogozdovanje, ozelenjevanje, intenzifikacija, urbanizacija) izvedena temeljita analiza spreminjanja rabe tal v slabi dve stoletji trajajo~em vmesnem ~asu. Pri konkretnih raziskavah smo se osredoto~ili na razprostranjenost in temeljne zna~ilnosti kulturnih teras, pri ~emer smo izpostavili reliefne zna~ilnosti, nadmorsko vi{ino, naklon in ekspozicijo oziroma oson~enost, vseskozi v vlogi njihovega vrednotenja kot dejavnika sodobnega stanja rabe tal na terasah. Preu~itve so bile izvedene na petih ravneh. Na prvi je v ospredju celotno obmo~je Gori{kih brd v okviru ob~ine Brda, na drugi je za nekatere dejavnike opravljena primerjava med ju`nim in severnim delom Brd, na tretji sta kot zna~ilni izpostavljeni katastrski ob~ini Medana v ju`nih in Ko`bana v severnih Brdih, na ~etrti {e bolj podrobno samo obmo~ji naselij Ko`bana in Medana, na peti, operativni ravni pa je predstavljen pilotni projekt, v okviru katerega je bilo na podlagi spoznanj povsem na novo terasirano pobo~je na obmo~ju Medane. Ker je terasirana pokrajina zelo ranljiva z vidika naravnih ujm, je pozornost namenjena tudi podrob- ni preu~itvi plazovitosti, pri ~emer je poudarek na dejanski izpostavljenosti usadom in zemeljskim plazovom oziroma verjetnosti njihovega pojavljanja na obmo~jih kulturnih teras. Glede na to je govora o deterministi~ni in probabilisti~ni metodi. Pri obeh je, tako kot pri drugih podrobnej{ih preu~itvah, imela odlo~ilno vlogo uporaba ustreznih podatkovnih slojev geografskega informacijskega sistema. Raziskave so bile izvedene v okviru Interregovega projekta III B Alpine Space z naslovom Terasi- rana obmo~ja v alpskem svetu (The Terraced Landscapes of the Alpine Arc) in akronimom ALPTER. Njegova zasnova temelji na podmeni, da je treba prepre~iti (nadaljnje) propadanje terasiranih kmetijskih zemlji{~. Ker je urejanje in vzdrèvanje kulturnih teras zahtevno in {e vedno pogosto navezano na ro~no delo, jih v pokrajinah s tr`no usmerjeno strojno obdelavo marsikje opu{~ajo. Terase se postopoma zara{~a- jo in propadajo. Opu{~anje teras ima {tevilne negativne posledice. Zaradi zmanj{evanja obdelovalnih zemlji{~ je za kmetijsko pridelavo na razpolago vse manj primernih zemlji{~, zaradi pove~anja plazovitosti in erozije se stopnjujejo geomorfolo{ka tveganja, zaradi propadanja grajenih struktur izginja bogata kulturna dedi{~ina in nenazadnje, zaradi celovite preobrazbe se spreminja kulturna pokrajina. S preoblikovanjem

Slika 1: Gori{ka brda na dr`avni topografski karti (DTK) v merilu 1 : 50.000. p str. 8–9

9 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

01230,5 km

Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, 1990

11 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn zna~ilnega pokrajinskega vzorca se izgublja tudi vrsta drugih prilo`nosti. Terasirana pokrajina prispeva k oblikovanju in prepoznavnosti lokalnih kultur, za ljudi je pomemben del kakovosti ìvljenja, pestrost in doìvljajska privla~nost pokrajine omogo~ajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeèlja. V projekt ALPTER je vklju~enih 8 pilotnih obmo~ij: • dolina reke Brente severno od Vicenze v Italiji, • Sant'Ilario di Nervi jugovzhodno od Genove v Italiji, • dolini Valtellina in Valchiavenna v provinci Sondrio v severni Italiji, • obmo~je Ulrichsberga v Zgornji Avstriji, • Gori{ka brda v zahodni Sloveniji, • dolina reke Roye v Primorskih Alpah v jugovzhodni Franciji, • spodnji del Doline Aoste v severozahodni Italiji in • dolina Bregaglia v jugovzhodni [vici. Temeljni cilj projekta je izbolj{ati poznavanje prostorskih prvin terasiranih pokrajin, kar naj bi se doseglo z izdelavo obse`ne kartografsko-podatkovne baze in poglobljenim terenskim opazovanjem. Pomemben del projekta je razvijanje sodobnih obnovitvenih tehnik, ki vplivajo na kakovostno izvedbo obnove ali novega urejanja kulturnih teras. Namen promoviranja obnavljanja kmetijskih teras v velikem merilu je opozoriti na vsestransko pomembnost terasirane pokrajine. In kon~no, ozave{~anje prebivalstva in institucij o kulturnih terasah je klju~nega pomena za njihovo ohranjanje in potrebno vzdrèvanje. Rezultat projekta naj bi podal odgovore na dve klju~ni vpra{anji: kako upravljati s tveganji, ki se pojavljajo zaradi urejanja ali propadanja teras in terasirane pokrajine nasploh, ter, kak{en je odnos do obnove teras na preu~evanem obmo~ju?

12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

2 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI

Gori{ka brda so najbolj sredozemski del slovenskega dela Poso~ja in so dokaj enotna pokrajina. Skoraj v celoti sovpadajo z istoimensko ob~ino, ki meri 72 km2. Doma~ini razlikujejo zahodna in vzhodna Brda, {e bolj pogosto pa zgornja in spodnja Brda. Druga razmejitev temelji na razlikah v nadmorski vi{ini, kamninski sestavi, naklonih povr{ja, podnebnih zna~ilnostih, prsti in posledi~no v kmetijskih kultu- rah; v zgornjih Brdih so bistveno te`je razmere za preìvljanje, ki ne omogo~ajo uspe{nega prilagajanja kmetijstva na~elom sodobne tr`ne pridelave. Znan je tudi poskus ~lenitve Brd po hidrografskih pote- zah (Vri{er 1954). Upo{tevaje ta kriterij Vri{er razlikuje Zgornja brda med re~ico Idrijo (italijansko Iudrio) in potokom Reko (Rieca), Spodnja brda med Reko in potokom Bir{o (Versa) ter Gori{ka brda v o`jem pomenu med Bir{o in potokom Pevmico (Piumizza). Naravnogeografsko so Gori{ka brda izrazito omejena s treh strani. Na severu jih zapira Korada (812 m), ju`ni rob Kambre{kega. Vzhodna meja te~e po apneni{kem slemenu med Korado in Sabotinom (609 m), ki Brda razdvaja od spodnje So{ke doline. Vse do izgradnje »osimske« podsabotinske ceste leta 1986 je prek prevala na obmo~ju Vrhovelj pri Kojskem vodila glavna prometna ìla z mati~no domovino ter njenimi zaposlitvenimi in urbanimi sredi{~i, ki so nadomestila po 2. svetovni vojni odtujeno naravno sredi{~e Gorico. Na zahodu te~e naravna meja po re~ici Idriji, onstran katere se {iri prostrana Furlanska niìna. Na jugu je razmejitev manj izrazita in gri~evnata slemena se polagoma spu{~ajo v Furlansko niìno oziroma njen skrajni vzhodni odrastek, Gori{ko ravan.

2.1 POVR[JE Brda sestavljajo tri glavna slemena, ki potekajo od severa proti jugu. Od njih se odcepljajo {tevilna manj{a, tako da je celotna pokrajina prepreèna s slemeni, lo~enimi z vmesnimi dolinami. Zahodno sleme poteka vzdol` Idrije do naselja Sv. Helena. Pri Vrhovljah se odcepi drugo sleme, ki se è pri Gonja~ah nad [martnim razcepi. Zahodni krak se nadaljuje na Medano in ima pri Dobrovem dolg odrastek proti zahodu oziroma proti jugu v Krminsko goro (274 m). Vzhodni krak gre prek [teverjana na Kalvarijo, kjer se ~ez So{ko dolino nadaljuje v Kostanjevico in naprej v Vipavska Brda. Hrbtenica slemena je omenjeni antiklinalni hrbet Korada–Sabotin. Vse tri odrastke medsebojno razdvajajo trije glavni bri{ki vodotoki: Reka s pritokom Ko`banj{~kom, Bir{a s pritokom Oblen~em in Pevmica s pritokom Grojnico (Vri{er 1954). Slemena so preostanki slemenskih uravnav, ki pa so v veliki meri zabrisane in ohranjene le v njihovih vr{nih delih. Vri{er (1956) je ugotovil kar 14 razli~nih slemenskih nivojev. Gori{ka brda se polagoma vzpenjajo od juga proti severu, vendar vi{ina slemen {ele v srednjem delu preseè nadmorsko vi{ino 300 m (Mejnik, 321 m). Povpre~na nadmorska vi{ina Gori{kih brd je 232,9 m (Kladnik 1998). Temeljna geolo{ka lastnost Gori{kih brd je prevlada mehkega fli{a, ki so ga {tevilni majhni vodotoki razrezali v gri~evje s slemeni v smeri sever–jug, od katerih se odcepljajo pre~no usmerjena slemena. Tr{e in zato odpornej{e karbonatne kamnine se pojavljajo le na njihovem skrajnem severu in jugovzhodu. Tu se è pojavijo zna~ilnosti hribovja. Mehkih karbonatnih kamnin je 81 %, trdih pa 11 %. Preostalih 8 % odpade na nevezane pe{~ene in prodne kvartarne nanose v raz{irjenih spodnjih delih dolin vodotokov. Pod obronki slemen na jugu je ravnina Prevala. Zdaj je njena glavnina v Italiji, kjer je v skrajnem ju`nem delu od preostale ravnine lo~ena z nizkimi obrobnimi slemeni. Prevala je bila do izvedbe osu- {evalnih del pravo barje z do 54 m debelimi plastmi {ote, ki se je proti obrobju tanj{ala (Melik 1960). Pred osu{itvijo so bile tudi zamisli o njeni ojezeritvi za vodno zajetje hidroelektrarne pri Gradi{~u ob So~i. Danes je Prevala obmo~je intenzivnega ravninskega kmetijstva. Tu imajo njive tudi {tevilni dvolastniki iz vasi v slovenskem delu Brd, tik ob dràvni meji. Kot udorina je Prevala dokaz za mlado, recentno tektoniko. Sicer majhni vodotoki te~ejo v glavnem proti jugozahodu in, ~eprav ponekod zavijejo tudi v druge smeri, je opazna vzporednost med dolinami. Te so v spodnjih Brdih razmeroma {iroke, v zgornjih Brdih pa se mo~no zoìjo in predstavljajo pravcate grape. Med njimi ima izjemno mesto ozka dolina potoka

13 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

01230,5 km

Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije 2004

Slika 2: Splo{ne zna~ilnosti razgibanosti povr{ja Gori{kih brd razkrivajo tudi sestavljeni digitalni ortofoto posnetki.

Ko`banj{~ka, ki se je zajedel v apnen~asto plast pod fli{em in izoblikoval ozko tesen z drasljami, naravnim mostom in drugimi zanimivimi pojavi. Po geolo{ki sestavi so Gori{ka brda nadaljevanje Vipavske eocenske sinklinale (Melik 1960). Manj- ka le njeno ju`no krilo z eocenskimi apnenci, ki je tu skrito pod kvartarnimi nanosi So~e. Vendar pa je dokaz za njihov obstoj osamljeni Medejski gri~ (128 m) med Gradi{~em ob So~i in Palmanovo, sestavljen iz apnencev enake starosti. Fli{ v jedru sinklinale dokaj na debelo prekriva apnence, druga~e pa je v njenem severnem krilu, kjer je bistveno tanj{i ali celo povsem izgine, ker ga je è odstranila erozija. Tako pridejo na povr{je apnenci pri Golem Brdu (ime!). Podobno je razgaljena osnova na skrajnem jugovzhodu, okrog Sabotina. Ponekod, kjer je fli{na plast è povsem tanka, prihaja do postopnega zakra- sevanja povr{ja, tako da so se è izoblikovale plitve vrta~e. Tudi fli{ je bil zaradi tektonike, povezane z alpsko orogenezo, skozi mlaj{o geolo{ko zgodovino nagu- ban. Pri [martnem so fli{ne plasti tako zelo nagubane, da so se pojavile prevrnjene gube, pri katerih

14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

TOMA@ BER^I^ TOMA@ Slika 3: V tesni Kr~nik je Ko`banj{~ek izdolbel slikovite tolmune.

15 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ALENKA FIKFAK Slika 4: Za fli{ v zgornjih Brdih so zna~ilne ko`banske plasti.

16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

7,6 % 0,6 % 18,0 % 37,4 % 36,4 %

0,0 % do 15 % 15,1 % do 30 % 30,1 % do 50 % 50,1 % do 70 % ve~ kot 70 % Slika 5: Deleì naklonskih razredov v Gori{kih brdih. je spodaj drobnej{e gradivo (Pavlovec 1977). Fli{ je namre~ pred pribli`no 55 milijoni let nastajal v ta- kratnem morju z ve~ globinskimi stopnjami; po njihovih pobo~jih je drsel in se te`nostno selektivno odlagal na njihovem vzno`ju. S spreminjanjem podnebnih razmer je prihajalo do ve~kratnih zaporednih faz in nastajanja zna~ilnih menjajo~ih se plasti, pri katerih so vselej spodaj te`ji grobozrnati, zgoraj pa la`ji drobnozrnati delci. Fli{, krajevno imenovan tudi »sovdan«, sestavljajo plasti finej{ih laporjev in bolj grobozrnatih pe{~e- njakov. Kot re~eno, je v osnovi mehak, nagnjen k plazovitosti in vododrèn. Kot tak je erozijsko neodporen. Sovdan je tudi strokovni izraz v geolo{ki literaturi (Pavlovec 1977) in opredeljuje kamnino s hitrim menja- vanjem tankih plasti laporjev in pe{~enjakov, drugih primesi pa je v njem zelo malo. Krajevni izraz za lapor ali hitro razpadajo~o fli{no kamnino je opoka (Pavlovec 1975). V fli{, ki je v ju`nem delu Brd {e zelo drobne sestave in brez primesi bolj grobega gradiva, se proti severu vse bolj me{ajo primesi apnenih konglomeratov in bre~, plasti pe{~enjakov in laporjev pa postanejo bistveno bolj debele. Zato govorimo v spodnjih Brdih o tako imenovanih medanskih plasteh, v zgornjih pa o ko`banskih plasteh. Oba izraza sta na{la mesto v strokovni geolo{ki literaturi (Pavlovec 1977). Zaradi dokaj ìvahne tektonike in izrazite erozije so za gri~evnata pobo~ja zna~ilni razmeroma strmi nakloni. Ti so {e posebno izraziti v zgornjih Brdih z grapastimi povirji vodotokov, kjer so pobo~ja zaradi ve~jih relativnih vi{inskih razlik dalj{a kot v spodnjem, ju`nem delu Brd. Najbolj uravnano povr{je je v raz{irjenih, z naplavino nasutih dneh dolin in na temenih slemen, ki imajo v skrajnem severnem delu Brd pod Korado è tudi zna~aj pobo~nih polic. Povpre~ni naklon bri{kega povr{ja je 28,9 % ali 16,1°. Le 18,0 % povr{ja je nagnjenega manj kot 15,0 % (8,5°), 8,2 % pa je strmej{ega od 50,0 % (26,6°); 0,6 % ga presega vrednost 70,0 % (35,0°). Od prevladujo~e slemenitve in usmerjenosti hidrografske mreè je tesno odvisna ekspozicija povr{- ja, ki z izpostavljenostjo proti vpadnemu kotu Son~eve svetlobe pomembno, v zgornjih Brdih celo odlo~ilno

30,9 % 18,3 %

20,4 % 30,4 %

severne lege vzhodne lege ju`ne lege zahodne lege Slika 6: Dele`i pobo~ij z dolo~eno ekspozicijo v Gori{kih brdih.

17 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

od 0,0 % do 15 % od 15,1 % do 30 % od 30,1 % do 50 % od 50,1 % do 70 % več kot 70 %

meja občine 01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: DMR 25 x 25 m, GURS © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 7: Nakloni povr{ja v Gori{kih brdih.

18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

severna lega vzhodna lega južna lega zahodna lega

meja občine

01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: DMR 25 x 25 m, GURS © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 8: Ekspozicije povr{ja v Gori{kih brdih.

19 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn vpliva na mikroklimatske razmere, s tem na primernost za uspevanje vinske trte in {e zlasti na zmo`- nost pridelovanja kakovostnih vin. V spodnjih Brdih je vloga ekspozicije z vidika vinogradni{tva in rabe tal nasploh manj pomembna, zato tam najdemo vinograde tudi na pobo~jih s severno lego. Vsi ti vidiki bodo podrobneje obravnavani v nadaljevanju, na tem mestu pa velja izpostaviti dejstvo, da je v celotnih Brdih opazna niti ne zanemarljiva prevlada zahodnih (30,9 %) in ju`nih (30,4 %) leg pred vzhodnimi (20,4 %) in severnimi (18,3 %) legami. Ta, z vidika vinogradni{tva zelo ugodna okoli{~ina, je posledica splo{nega zni`evanja povr{ja od severa proti jugu.

2.2 PODNEBJE, VODE, PRSTI IN RASTLINSTVO Gori{ka brda so na {iroko odprta proti morju in izpostavljena njegovim podnebnim vplivom. Le okrog 20 km oddaljeno Jadransko morje se vidi è z razgledi{~ na vi{jih vzpetinah, saj je med Brdi in Jadra- nom le skoraj povsem ravna So{ka ravan. Vi{je hribovje na severu in tudi nekoliko privzdignjeno apneni{ko sleme na vzhodu varujeta Brda pred mrzlimi severnimi vetrovi in vdori najhuj{ega mraza. Zaradi njihove prevladujo~e izpostavljenosti proti jugu in zahodu prevladuje toplo in son~no podnebje, ki le za malenkost zaostaja za tistim na ravnini ob morju. Jugozahodni vetrovi, ki so najbolj pogosti, dovajajo topel in vla- èn zrak, ki se nad Furlansko niìno {e dodatno ogreje. Visok zra~ni pritisk v zaledju povzro~a tudi burjo, ki pa je v primerjavi z Vipavsko dolino manj izrazita. Bolj nevarne so pomladanske pozebe, ki se pojavljajo ob obse`nej{ih vdorih hladnega zraka v anticiklonarnem vremenskem tipu, in kljub temu, da so Brda med slovenskimi pokrajinami z najbolj izrazitimi sredozemskimi potezami opozarjajo, da je lo~nica s celinskim podnebjem zelo, zelo blizu.

ALENKA FIKFAK Slika 9: Tudi zaradi ~edalje toplej{ega podnebja se v Gori{kih brdih znova uveljavljajo olj~ni nasadi.

20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

êprav so se v Gori{kih brdih meteorolo{ka opazovanja za~ela è daljnega leta 1851, preu~evanje podnebja oteùje pomanjkanje primerljivih podatkov, kajti za edino meteorolo{ko postajo najvi{jega reda, Vedrijan, je na razpolago le niz za obdobje 1961–1980, ki zaradi le dve desetletji dolgega opazovanja ni povsem primerljiv s postajami s sklenjenimi tridesetletnimi opazovalnimi nizi, ki edini veljajo za znanstveno neopore~ne. Druga postaja ni`jega reda v Vipolàh ima bistveno dalj{i opazovalni niz (Kladnik 1998, 212–213). Navedeni temperaturni podatki so le okvirni, saj so dejanske vrednosti zaradi globalnega segrevanja ozra~ja zagotovo vi{je, {e zlasti, ~e upo{tevamo, da je bila ve~ina ekstremno visokih povpre~nih temperaturnih vrednosti (zimskih, poletnih in letnih) na splo{no zabeleèna po letu 1990. To je seveda z vidika vinogradni{tva in tudi gojenja drugih sredozemskih kulturnih rastlin izjemno ugodna okoli{~ina, ki ima morda konkretno potrditev tudi v dejstvu, da se v Brdih znova uspe{no uveljavlja oljka. Na Trà{kem in Gori{kem je bilo med 1. svetovno vojno omre`je meteorolo{kih postaj prakti~no uni~eno; postaje so delovale le v Trstu in Gorici. Po vojni Italija na obmo~ju Brd ni vzpostavila opazo- valne postaje, kjer bi opravljali redna dnevna opazovanja. Postaja Vedrijan je na nadmorski vi{ini 285 m, postaja Vipolè pa na nadmorski vi{ini 98 m. Postaja Vipolè je na robu terase in ima zelo zra~no lego, 35 m nad dolinskim dnom. Podobno lego ima tudi postaja v Vedrijanu, 100 m nad dolinskim dnom (Ar- li~ 2007). Srednja letna temperatura je okrog 13 °C Povpre~na januarska temperatura v Vedrijanu je 3,9 °C in je celo vi{ja od tiste v Novi Gorici (3,6 °C). Primerjava nizov 1961–1971 in 1971–1980 za Vedrijan kaè, da se je povpre~na januarska temperatura è takrat pove~ala za ve~ kot stopinjo, z 2,8 °C na 3,9 °C. Najtoplej{i mesec je julij z 21,1 °C, ve~ kot 20 °C je tudi povpre~na avgustovska temperatura. Tudi povpre~ni letna in julijska temperatura sta bili v Vedrijanu v primerljivem obdobju vi{ji kot v Novi Gorici, kar

BLA@ KOMAC Slika 10: Na bli`ino podnebne lo~nice opozarja tudi sneg, ki Gori{ka brda pobeli skoraj vsako leto.

21 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn je v nasprotju z navedbami iz prej{njih obdobij (Melik 1960; Savnik 1968), ki pa so kot primerjalno bri{ko postajo navajale Mirnik z nekoliko manj ugodnimi temperaturnimi vrednostmi. Po Meliku (1960) je bila povpre~na julijska temperatura v Gradeù 24,6 °C, v Trì~u 22,8°C, v Gorici 22,9 °C in v Mirniku 21,7 °C, povpre~na januarska pa je bila 3,5 °C v Gradeù, 3,7 °C v Trì~u, 2,9°C v Gorici in 2,5 °C v Mirniku. Med letoma 1901 in 1914 so bili povpre~ki pojavljanja zadnje slane 25. februarja, v najbolj skrajnem primeru celo 30. marca (Vri{er 1954). V zadnji {tevilki se skrivajo nevarnosti {kodljivih u~inkov pozeb. Tem so zlasti izpostavljene ~e{nje, ki za~no cveteti è na za~etku marca, pa tudi breskve, marelice in hru{ke, ki se razcvetijo v drugi polovici istega meseca. Primera tak{nih zaporednih pozeb sta bila v letih 1951 in 1952 (Melik 1960). Hude zime na prelomu iz 19. v 20. stoletje so povzro~ile, da sta iz Brd skoraj izginila oljka in mandelj. Starej{i zapiski poro~ajo, da so ponekod {e v drugi polovici 19. stoletja ve~ji posestniki pridelali in iztisnili do poldrugega hektolitra olivnega olja, sredi 20. stoletja pa so bila olj~na drevesa v glavnem le za okras (Melik 1960). Kljub splo{nemu nara{~anju temperatur pa zaradi neposredne bliìne Alp z mo`nostmi nenadnih vdorov hladnega zraka nevarnosti pozeb {e zdale~ niso minile. Podobno kot za druga na{a gri~evja je tudi za Gori{ka brda zna~ilen termalni pas (Gams 1996), ki zaradi na splo{no vi{jih temperatur, manj{ih temperaturnih kolebanj med dnevom in no~jo ter {ibkej- {ega toplotnega obrata ni tako izrazit kot v subpanonskih gri~evjih. Toplotni obrat se namre~ v Brdih pojavlja v ozkih dolinah samo pozimi in je opazen po pojavljanju megle. Teh predelov se vinogradi izo- gibajo (Vri{er 1954). Za termalni pas so zna~ilne toplej{e podnebne razmere od dna dolin in seveda vi{je leè~ih predelov nad njim. Za~enja se tik nad dnom dolin, pribli`no na od 10 do 20 m relativne vi{ine. Zgornjo mejo termalnega pasu opredeljujejo ugodne mikroklimatske razmere, ki dovoljujejo optimalno uspevanje vinske trte; navadno je do okrog 200 m nad dolinskim dnom. Na ju`nih pobo~jih vzgonski zra~ni tokovi v vi{je lege prina{ajo toplej{i zrak iz ni`jih, toplej{ih plasti ozra~ja (Arli~ 2007). Zgornja meja termalnega pasu ni ~rta oziroma izoterma, ampak dolo~en klimatsko relevanten pokrajinski pokazatelj, ki se nana{a na dejansko raz{irjenost oziroma osredoto~enost tistih kulturnih rastlin, ki najbolj uspe{no uspevajo prav v mejah takega pasu. Najbolj zna~ilna tovrstna kulturna rastlina je vinska trta. Pomembni za njeno rast so tudi neklimatski dejavniki, kot na primer prst, relief, tradicija. Na dnu dolin sta pogostej{a pomladanska pozeba in ve~ja zra~na vla`nost, kar za uspevanje zahtevne vinske trte ni ugodno. Vinska trta namre~ zahteva primerno toploto, veliko svetlobe in su{na tla. Zato so za njen obstoj pomembni zelo topli in suhi poletni ter zgodnji jesenski meseci. Hude zime ne pre- nese, izogiba se vla`nih tal v dolinah, kjer je bolj izpostavljena raznim boleznim. V Gori{kih brdih so v termalnem pasu skoraj vsi vinogradi, namenjeni tr`ni pridelavi, ~eprav segajo tudi vi{je, a v njih pridelujejo vino v glavnem za doma~o rabo. V tem zgornjem delu nad sklenjenim obmo~jem vinogradov uspevajo predvsem marelice, breskve, ~e{nje, orehi in kostanj (Arli~ 2007). Ker temperaturne razmere niso povsod enako ugodne, se pojavljajo precej{nje ~asovne razlike v do- zorevanju posameznih kulturnih rastlin. Najbolje je preu~ena ~e{nja, ki jo najdemo v celotnih Gori{kih brdih, zato dobro odraà njihove fenolo{ke zna~ilnosti (Vri{er 1954). Najprej dozorijo ~e{nje v Pevmi, skoraj ob istem ~asu pa so zrele tudi v Jazbinah, zaselku Cerovega. Ob izredno mili zimi dozorijo è v za~etku aprila, v normalnih razmerah pa v njegovi drugi polovici. Bolj kot gremo v notranjost Gori{kih brd, bolj se ve~a zakasnitev, tako da posamezni kraji v zgornjih Brdih kasnijo tudi za ve~ kot dva tedna, Medana na primer za 5 dni, Gradno za 8, Vi{njevik za 11, Ko`bana za 13, Gonja~e za 17 in Senik za 18 dni. Temperaturni prag, ki razmejuje sredozemsko in srednjeevropsko rastlinsko obmo~je, je 280 dni s povpre~no dnevno temperaturo nad 5 °C. V Mirniku je 285 dni in potemtakem so Gori{ka brda na sami podnebni lo~nici ali pa vsaj v njeni neposredni bliìni (Vri{er 1954). Kot re~eno so se razmere v zadnjih desetletjih spremenile v smer sredozemskosti, zato so Brda postala trden ~len slovenskih sredozemskih pokrajin. Temu v prid govori tudi indeks mediteranskosti padavin (Ogrin 1996), ki Brda z vrednostjo 3,5 uvr{~a med na{a najbolj izrazita sredozemska obmo~ja.

22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Koli~ina padavin nara{~a od morja proti notranjosti in z nara{~anjem nadmorske vi{ine. Vedrijan dobiva po podatkih za obdobje 1971–1980 letno 1695 mm mo~e, Nova Gorica pa le 1538 mm (Klad- nik 1998, 213). Vi{ek padavin je jeseni (november). Spomladi koli~ina iz meseca v mesec nara{~a in je najvi{ja v juliju, kar je zelo pomembno za kmetovanje. Pridelek grozdja ogroà le huda su{a, v obi- ~ajnih letih pa su{o ob~utijo samo zemlji{~a na strmej{ih pobo~jih, kjer je preperina tanj{a. êtudi prst na fli{u razmeroma dobro zadrùje talno vlago, je pogosto ogroèn pridelek sadja, zlasti na bolj su{nih zemlji{~ih vrh slemen. Letino pa ogroà tudi to~a, ki najraje klesti po osrednjih Brdih. Izpostavljena so tudi spodnja Brda, kjer je na primer to~a v letu 1988 najbolj prizadela Medano z okolico (Pavlin 1991). Sneì povpre~no le 4 dni v letu in sne`na odeja, ki ni debela, navadno ne obleì dolgo. Med neugodnimi vetrovi je najmo~nej{a burja, ki se poleg jugozahodnika tudi najbolj redno pojavlja. Z njo so povezani zimski vdori mraza. Mo~na je tudi {e spomladi, ko marca povzro~a {kodo na cveto~ih ~e{njah. Najhuj{a je v vzhodnih Brdih, kjer morajo stre{nike na hi{ah obteìti s kamenjem. Zelo mo~- na je tudi v Vrhovljah pri Kojskem in pri [martnem, ki stojita v izpostavljeni slemenski legi. Ju`no od Dobrovega izrazito izgubi svojo mo~ (Vri{er 1954). Ve~ina bri{kih vodotokov so manj{i potoki, edino Reka, Ko`banj{~ek, Bir{a in Pevmica so nekoliko ve~ji in bolj vodnati. Zato doma~ini ve~ino vod navadno imenujejo kar »potok« (Vri{er 1954). Le na obrobju te~e ve~ji vodotok Idrija, medtem ko je So~a è zunaj obravnavanega obmo~ja. Zaradi vododr`nega fli{a je gostota re~ne mreè zelo velika, kar 1,9 km/km2 (Kladnik 1996). Dolinska dna so ob obilnih padavinah izpostavljena poplavam, ki imajo hudourni{ki zna~aj. Poplav- ne vode hitro narasejo in se tudi hitro umaknejo. Bri{ki vodotoki so ve~inoma {e vedno dokaj ~isti, ~eprav je na dolo~enih odsekih zaznavna precej{nja onesnaènost. Tako je na primer Pevmica pred iztekom v Italijo na kraj{em odseku v 3.–4. kakovostnem razredu, v 3. kakovostnem razredu pa so Oblen~ s pritokom Donankom, Reka dolvodno od Drnovka in Belski potok, tik pred soto~jem s Ko`banj{~kom, ki je nato vse do izliva v Reko v 2.–3. kakovostnem razredu. Ker so potoki kratki in brez obse`nega padavinskega zaledja, je njihova vodnatost v tesni zvezi s koli~ino padavin. Mnogi med njimi v su{nih poletnih mesecih, nekateri pa tudi pozimi, popolnoma presahnejo, njihove struge pa se ponovno napolnijo ob obilnej{ih padavinah. Zaradi neprepustnega fli{nega povr{- ja padavinska voda naglo odteka in marsikje nastajajo gole, hudourni{ke struge in strmi erozijski `lebovi (Melik 1960). Vsi potoki v spodnjem toku obi~ajno te~ejo po ilovnati naplavini, ki je ponekod preve~ mokrot- na za intenzivnej{o kmetijsko obdelavo. Gradivo dobavljata erozija prsti in globinska erozija, ki je zelo mo~na zlasti v povirnih delih. Neko~ je enega izmed najve~jih bri{kih problemov predstavljala oskrba z vodo. Vse do leta 1953, ko so zgradili vodovod iz Plav, so ljudje zajemali vodo iz bli`njih potokov in ko so ti presahnili, so morali premagovati tudi dalj{e razdalje, da so pri{li do stalnih vodnih virov. Mlake in kali so bili praviloma v bliìni slehernega naselja in ljudje so jih skrbno vzdrèvali. êtudi so jih ponekod zabetonirali, so se v su{nih obdobjih kmalu osu{ili. Danes so teàve le {e meglen, oddaljen spomin in predmet ustnega izro~ila, saj so vsa gospodinjstva priklju~ena na javni vodovod. S kamninsko podlago in podnebnimi razmerami so povezane tudi lastnosti prsti. Fli{ na stiku z ozra~- jem zelo hitro razpada in nastaja rodovitna prst, ki je zaradi precej{nje pe{~ene primesi zelo primerna za rast vinske trte. Na trdih karbonatnih kamninah obi~ajno nastaja plitva in groba skeletna prst, na kateri uspeva bolj skromno rastlinstvo. Le kjer je rjavica naplavljena v debelej{e sloje in po barvi spominja na sredozemsko terro rosso, se kakovost prsti na apnen~asti podlagi izrazito izbolj{a. V grobem lahko prsti v Gori{kih brdih delimo na evtri~na rjava tla na fli{u ter rendzine na apnen- cih. Podrobnej{e preu~itve (Zgonik 1969) izdvajajo naslednjih pet zvrsti prsti: • Rjave prsti na fli{u, ki so po fizikalnih in kemijskih lastnostih precej raznolike. Odlo~ujo~a pri njihovem razvoju je bila mati~na podlaga, ki narekuje glavne lastnosti. îstej{i fli{ daje pri razpadanju ve~ glinaste sestavine, v manj ~istih laporjih pa so primesi grobozrnatih delcev. Prsti so plitve do globoke, glinasto-pe{~ene, sivorjave in slabo humozne, primerne za vinsko trto, sadno drevje in rast trave.

23 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

2-3 2

1 1-2 2 1-2 2

1-2

2 1-2 2-3 3

1-2 1-2 2-3

1 1

3 1 2- -2

3 3 2 1-2 3 2 2-3

3 2 - 1-2 2 2 1-2 2 3-4 2 - 1-2 3 -3 2 3 3 2 2-3

2 3

2-3

Legenda:

vodotok 1-2 kakovostni razred vodotoka poplavno območje območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov

meja občine

01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: ARSO, MOP © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 11: Glavni vodotoki, poplavna obmo~ja in obmo~ja protierozijskih ukrepov v Gori{kih brdih.

24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

evtrične rjave prsti na eocenskem flišu (evtrične rjave na flišu 60 %, antropogene 40 %) evtrične rjave prsti na eocenskem flišu (rendzina na flišu 80 %, sprsteninaste 20 %) evtrične rjave prsti na flišu in laporju s primesjo apnenih breč evtrične rjave prsti na paleocenskem in krednem flišu evtrične rjave prsti na aluvialno-koluvialnem nanosu rendzina na apnencu in dolomitu (sprsteninaste 70 %, rjave pokarbonatne 30 %) rendzina na apnencu in dolomitu (sprsteninaste 80 %, rendzina in prhninaste 20 %) obrečne evtrične globoko oglejene prsti 01230,5 km rendzina na apnencu Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete meja občine © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 12: Pedolo{ke razmere v Gori{kih brdih.

25 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

• Rjave prsti na nekarbonatnem fli{u in apnencu so razli~no globoke, ilovnate do glinasto-ilovnate. Pod- lago sestavljajo pe{~enjaki, skrilavci in apnenci. Karbonati so pove~ini sprani v ve~je globine. Barva prsti je rjava do rde~kasto-rjava. Gre za prsti, primerne za sadno drevje, njivske kulture, vinsko trto in rast trave. • Parapodzoli so na polo`nej{ih pobo~jih in vzno`jih gri~ev. Nastali so na pleistocenski nekarbonatni ilovici, kjer v vla`nem podnebju hitro pride do zakisanja. Sledi mu spiranje delcev po profilu navzdol, pri ~emer nastaja slabo prepustni sloj. V prsti se pojavljajo zna~ilne marmorizacije. Na parapodzo- lih so v prevladi travniki, njive in sadovnjaki. Njihova pridelovalna vrednost je odvisna od globine, v kateri se pojavlja neprepustni horizont. • Aluvialne prsti nastajajo z nana{anjem finej{ih delcev v depresijah. Navadno so zelo rodovitne, zaradi zna~ilne nizke in ravninske lege pa so na njih v prevladi njive. • Rendzine nastajajo na skeletni apneni{ki podlagi. So plitve in imajo samo zgornji horizont, neposredno na mati~ni podlagi, medtem ko se horizont nana{anja ni razvil. Na njih prevladujejo slab{i travniki, pa{niki in gozdovi. Doma~e izrazoslovje lo~i fli{no in apni{ko prst (Vri{er 1954). Fli{ne prsti deli na {tiri vrste: • siva opoka, • navadna opoka, ki se drobi v mel in je najbolj primerna za vinograde ter sadovnjake, • bela opoka z znatno primesjo apnenca in • ilovnata opoka. Najve~krat pa doma~ini razlikujejo le te`ko in lahko prst. K prvi pri{tevajo vse glinaste in ilovnate, k drugi pa vse pe{~ene in kamnate prsti. Prsti na fli{u so podvr`ene nagli podzolizaciji in za ohranjanje rodovitnosti zahtevajo dokaj obilno gnojenje. Razlike se pojavljajo `e na kraj{e razdalje. Ve~ja primes apnenca med plastmi laporja pov-

ALENKA FIKFAK Slika 13: Ozke vinogradni{ke terase na strminah v zgornjih Gori{kih brdih.

26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 zro~a skeletna zemlji{~a. Zato so obmo~ja s tanko prsteno odejo na ìvoskalni podlagi, kljub rastlinski odeji, zelo izpostavljena eroziji, ki v~asih razgalja cela pobo~ja, na primer na obmo~jih Ko`bane, Brdic, Noznega, Slapnika, [martna in {e kje (Vri{er 1954). Po drugi strani so v spodnjih Brdih ob{irna obmo~- ja prekrita z zelo drobnimi peski ter debelimi plastmi ilovice in gline, na katerih nastajajo te`ka in neprepustna tla, ki se ob obilnej{ih padavinah dodobra prepojijo z vlago, na bolj vla`nem povr{ju v dolinah potokov Reke, Bir{e, Oblen~a in seveda na Prevali pa so tudi zamo~virjena. Neprepustnost tal povzro~a tudi erozijo prsti. Razmere na fli{u so za razvoj tega procesa izjemno ugodne. Strma pobo~ja, padavine v obliki nalivov, su{nost prsti, ki sega ponekod tudi v globlje horizonte in intenzivna obdelava ru{ijo naravno ravnovesje, ki ga je prvotno varovala rastlinska odeja (Vri{er 1954). Iz tega neizbe`no sledi spoznanje, da so pri eroziji prsti poleg »primerne« litolo{ke podlage {e vedno odlo~ilni posegi ~loveka. Med njimi velja izpostaviti izsekavanje gozda, kajti Gori{ka brda so bila, razen ju`nega obrobja, dale~ v srednji vek gozdnata. Erozijo je pospe{ila intenzivna obdelava v 19. stoletju (Vri{er 1954). Ugodna gospodarska konjunktura za vino v ~asu Avstro-Ogrske monarhije je {tevilne kmete vzpodbudila, da so skr~ili gozd, zorali ledino in zasadili vinograde. Ponekod je erozija dosegla tolik{en obseg, da je bil kmetov boj zoper njo ne le brezupen, ampak tudi do skrajnosti negospodaren. V Kamunu v zgornjih Brdih niso bili redki primeri, da so kmetovalci na spodnjem robu njiv izkopali jame, kamor je deèvnica naplavljala prst, ki so jo potem v ko{ih odna{ali nazaj na njive in v vinograde. Najbolj u~inkovit poseg proti eroziji je, podobno kot v ostalem Sredozemlju, urejanje kulturnih teras. Zanimiv je doma~ izraz za teraso – brajda, ki je prvotno pomenil nekaj povsem drugega (Vri{er 1954). Brajda je obrobljena z grivo, jeò terase, ki so jo neko~ tudi obzidavali. Pozneje je bila griva navadno travnata in zasajena s sadnim drevjem. Pestra menjava polic in je` je bistvena poteza ne le obdelave tal v Gori{kih brdih, ampak tamkaj{nje zemlji{ke razdelitve nasploh (Kladnik 1998, 214).

LU^KA A@MAN MOMIRSKI Slika 14: V spodnjih Gori{kih brdih so se gozdne zaplate ohranile zlasti na osojah.

27 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Slika 15: Tudi v sodobnih bri{kih vinogradih so kot opora vinski trti {e vedno v prevladi leseni koli. @UBER NAC

Zna~ilnosti podnebja in prsti se odraàjo v naravnem rastlinstvu. Skladno s tem se v Gori{kih brdih pojavljata dve temeljni rastlinski formaciji. Vi{ji deli in seveda Korada nad njimi so zajeda srednjeevrop- ske flore, ki se s posameznimi vrstami nadaljuje dale~ v Furlansko niìno. Ni`ji del pripada pontsko-ilirski flori, pome{ani s sredozemskimi prvinami (Vri{er 1954). Prvotna rastlinska odeja je bil po vsej verjetnosti kra{ki gozd, ki je doìvel prve posege ~loveka è v rimski dobi. Kultivacija je ta svetli gozd skr~ila na severna in v manj{i meri na zahodna pobo~ja slemen. V zgornjih Brdih je ostal gozd neizkr~en povsod, kjer je bilo zemlji{~e premalo kakovostno za obdelavo. V kriznih obdobjih, ki so se v preteklosti pogosto pojavljala, je gozd s se~njo kakovostnej{ih vrst lesa doìvljal stalno degeneracijo, zato so zdaj{nji »bo{ki«, tak{en je namre~ bri{ki izraz za gozd, nekakovostni; v njih prevladujeta manj vredna hosta in grmi~evje (Vri{er 1954). Glavnina naravnega gozda v Gori{kih brdih pripada zdru`bi Ostryo-Quercetum pubescentis, to je primorskemu gozdu ter grmi{~em hrasta puhovca in ~rnega gabra. Na severu prehaja v zdru`bo Sesle- rio autumnalis – Fagetum, to je v primorski gozd bukve in jesenske vilovine s primesmi hrasta gradna (Kladnik 1998, 214; Medmre`je 1). V dolinah ob potokih prevladujeta ~rna jel{a in ~rni topol. Ena poglavitnih prvin ilirskega gozda je kostanj. V spodnjih Brdih slab{e uspeva, ker mu {koduje- ta megla in vlaga, prizadela pa ga je tudi rja (Vri{er 1954). Zelo dobre razmere za rast pa ima v zgornjih Brdih. V ve~jih koli~inah ga najdemo v okolici Ko`bane, Noznega, Krasnega in Slapnika. Najbolj mu godijo zemlji{~a, ki niso ne presuha ne prevla`na in so izpostavljena soncu. Prevladujejo maroni z debeli plodovi, ki uspevajo zlasti na nadmorski vi{ini ve~ kot 250 m. V 19. stoletju se je v Brdih pojavila psevdoakacija ali to~neje povedano robinija. Je najbolj agre- sivna drevesna vrsta, zlasti na kakovostnej{ih tleh. Na slab{ih spranih in bolj skeletnih prsteh slabo uspeva in je potisnjena v spodnji sloj, kjer njena panjevska regeneracijska mo~ pride slab{e do izraza (Mle- ku` 1988). Doma~ini so jo raz{irjali, ker daje zelo dober les za kole v vinogradih. Skoraj vsak kmetovalec

28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

gozd

meja občine

01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: ortofoto, GURS 2004 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 16: Sodobna raz{irjenost gozdov v Gori{kih brdih.

29 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

naravna vrednota območje Natura 2000 raziskovanje surovin območje ekološke dediščine flišno območje območje naravne vrednote območje geomorfoloških posebnosti meja občine

objekt kulturne dediščine območje kulturne dediščine 01230,5 km

vplivno območje kulturne dediščine Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: ARSO, MOP © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 17: Naravna in kulturna dedi{~ina v Gori{kih brdih.

30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 je imel na razli~nih koncih poleg obi~ajnega gozda tudi zaplato robinijeve hoste. Kljub vsakoletnemu trebljenju je s svojo neugnano rastjo du{ila vse drugo rastlinje v bliìni (Vri{er 1954). Pomembni sestavni deli gozda so {e hrast, gaber in zlasti leska. Bukev se pojavi {ele v skrajnem severnem delu, na prehodu v ju`na pobo~ja Korade, kjer je je ve~ {ele nad 600 m visoko. Borovih gozdov je malo in so brez izjeme umetno zasajeni. V vzhodnih, pred vetrom bolje za{~itenih predelih, se v ve~jem obsegu pojavlja cipresa, zna~ilna sredozemska prvina. Poleg gra{~ine v Vipolàh raseta naj- mogo~nej{i cipresi pri nas. Gozd v Brdih je bil v tolik{ni meri iztrebljen, da se je sredi 20. stoletja pravzaprav pojavljal le {e v obliki osamljenih zaplat. Sklenjeno se je ohranil le tam, kjer je bil v lasti grofovske veleposesti, ki ga je obvarovala pred poseko, na primer na severnem pobo~ju slemena pri Dobrovem (Vri{er 1954). Glav- ne ovire za bolj{e gospodarjenje z gozdovi so velika lastni{ka in parcelna razdrobljenost, v polpretekli dobi pa so bile pomembne okoli{~ine tudi mo~na potreba lastnikov po vsakoletnem sekanju za drva in tehni~ni les, panjevsko gospodarjenje, steljarjenje ter popolno nezanimanje za nego in vzgojo mladja (Mleku` 1988). Prav zaradi velike prizadetosti je bil v preteklosti pomen preostalega gozda velik. Nadaljnje nepremi{ljeno izsekavanje bi namre~ lahko povzro~ilo degradacijo pejsa`nih vrednot in poru{enje ekolo{kega ravnovesja v prostoru. No, sodobne razvojne te`nje zaradi korenitih dru`benih in gospodarskih sprememb, za katere je zlasti v zgornjih Brdih zna~ilno ostarevanje prebivalstva in pomanjkanje kme~ke delovne sile, nakazujejo vnovi~no rast deleà gozda. Na za~etku tretjega tiso~letja se njegov dele` neza- dr`no blià polovici bri{kega ozemlja, saj gozdovi pora{~ajo è 48,2 % povr{ja. Pogled na zemljevid raz{irjenosti gozdov razkriva, da so se gozdovi {e najbolj razrasli v severnem in vzhodnem delu obravnavane pokrajine, kjer so se raz{irili na ra~un opu{~anja obdelave manj kakovostnih in od naselij bolj oddaljenih kmetijskih zemlji{~. V Gori{kih brdih je ve~ objektov opredeljenih za naravne vrednote, v severnem delu pa je ve~je sklenjeno obmo~je naravne vrednote. Na vzhodnem obrobju pokrajine in na obmo~ju ozke doline Ko`- banj{~ka v zgornjem toku sta tudi obmo~ji Nature 2000.

31 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

3 DRU@BENOGEOGRAFSKE ZNA^ILNOSTI

Gori{ka brda so è od nekdaj sinonim za gri~evnato pokrajino s tr`no usmerjenima vinogradni{- tvom in sadjarstvom. Prav zaradi pomembne tr`ne vloge so è zgodaj vzbujala zanimanje med domoznanci. Tako imamo è iz leta 1854 ohranjen zapis [tefana Kocian~i}a, ki je presenetljivo doì- veto razkril poglavitne bri{ke zna~ilnosti: »… Toda popustimo Furlanske rodovitne ravnine in polja, in ozrimo se enmalo tudi po milih slovenskih berdih, gorah in dolinah. Tu najdemo najpred rajske Berdeè- lico, kakor è samo ime kaè, vso polno berd in gri~ev, in tudi visokej{ih gor; dolga in {iroka je ta deèlica ~ez dve uri, in vendar ima mnogo prebivalvcov, ki se Brici, fem. Brike zovejo (popa~eno iz Berdici in Berdike). V latinskih listinah se Berde kli~ejo Colles ali in Collibus. Talianci jim pravijo Coglio, Furlanci Kuéi, po nem{ko pa Ecken …«. Za ime pokrajine se è dolgo pojavljata izraza Brda in Gori{ka brda. Med doma~ini je edini v rabi prvi, vendar se je v geografski in drugi literaturi bolj uveljavil izraz Gori{ka brda, ki natan~neje opredeljuje lego pokrajine in jo lo~i od drugih vinorodnih goric na Primorskem, predvsem v Vipavski dolini. Tudi tam so namre~ Brda, ki jih zaradi medsebojnega razlikovanja imenujemo Vipavska brda. Po Meliku (1960) so Gori{ka brda trikratna mejna pokrajina, z vidika dràvne in narodnostne meje ter stika gri~evja in ravninskega sveta. Dodamo lahko {e pomembno podnebno lo~nico, kajti proti severu in vzhodu se blagodejni u~inki toplega sredozemskega podnebja v znatni meri porazgubijo, tudi v zvezi s tem pa se spremeni poselitveni vzorec. Narodnostna meja se s to razmejitvijo ne sklada povsem. Tako so na zahodni strani vasice Loè (Lonzano), Jenkovo (Venco), Rutarji (Ruttars) in Dolenje (Do- legna del Collio) è mo~no pofurlanjene; furlanizacija je opazna tudi v vasici Mirnik (Mernicco; Vri{er 1954). Po 2. svetovni vojni je predvsem na ju`nih obronkih Brd na italijanski strani dràvne meje zaradi priseljevanja Italijanov iz mestnega okolja pri{lo do precej{nje italijanizacije. êprav so Gori{- ka brda è stoletja mejna pokrajina, jih je razmejitev po 2. svetovni vojni nesmiselno prerezala, tako da ostajata njihov ju`ni in skrajni zahodni del v Italiji, s tem pa je zunaj »matice« ostalo tudi precej{- nje {tevilo Slovencev. Ostro omejen predel Gori{kih brd je imel dolgo svojstven na~in ìvljenja z izrazito tr`nim kmetijstvom. Njihov razcvet se je za~el z gospodarskim razvojem Avstro-Ogrske monarhije, ko so dobila z novo zgrajenimi prometnimi zvezami odli~no povezavo s svojim naravnim zaledjem v alpskih in podonavskih pokrajinah. Italijanska nadvlada je poleg narodnostnega zatiranja prinesla tudi gospodarsko nazadovanje, ki se je ostro odrazilo v zmanj{evanju {tevila prebivalcev (Vri{er 1954). Razvoj po 2. svetovni vojni je bil sprva po~asen, po izbolj{anju prometnih zvez pa se kaèjo precej{nji pozitivni premiki. @al so za nekatera naselja v zgornjih Brdih o~itno pri{li prepozno, tako da zve~ine ostareli tamkaj{nji prebivalci v glavnem ìvotarijo, kulturna pokrajina pa postopoma propada in jo po~asi prera{~a gozd. Poleg mnogih prvin, ki povezujejo naselbinsko in stavbno dedi{~ino ter gospodarstvo Gori{kih brd s Krasom in Vipavsko dolino, je v obravnavani pokrajini treba opozoriti {e na samosvoje zgodovinsko dejstvo, to je na kolonat (lastni{ki in pridelovalni kmetijski sistem), ki se je v nasprotju z drugimi obmejni- mi predeli v zahodni Sloveniji prav tu najdlje obdràl in zapustil neizbrisen pe~at. Zato je bilo è v preteklosti ìvljenje Bricev v marsi~em druga~no kot tam, kjer so prevladovali tla~ani. Z redkimi izjemami so predmet obravnave Gori{ka brda znotraj slovenske dràvne meje, ki od leta 1994 sestavljajo samostojno ob~ina Brda, prej pa so bila del ve~je ob~ine Nova Gorica, ki je z upravnimi spremembami postala upravna enota. Z vklju~itvijo Slovenije v Evropsko unijo so se razmere v znatni meri izbolj{ale, dràvna meja pa se bo {e bolj »razrahljala« z vklju~itvijo na{e dràve v shengensko obmo~- je decembra 2007. Gori{ka brda sestavlja skupno 45 naselij, ki so praviloma majhna. Leta 2002 jih je 22 imelo manj kot 100 prebivalcev, 20 pa med 100 in 300. Le na Dobrovem, v Kozani in Vipolàh je ìvelo ve~ kot 300 ljudi; {e leta 1991 sta bili v tej skupini tudi naselji Kojsko in Gornje Cerovo. Celotno obmo~je ob~i- ne Brda je razdeljeno na 15 katastrskih ob~in (glej sliko 18), 14 va{kih skupnosti (glej preglednico 4) in krajevno skupnost Medana.

32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

SEN I K

GOLO BRDO

BREZOVK BREG PRI GOLEM BRDU MIRNIK BRDICE PRI KOŽBANI VRHOVLJE PRI KOŽBANI KOŽBANA SLA PN I K KOŽBA N A

NOZNO

BELO PRISTAVO KRASNO HLEVNIK KRASNO SLA V ČE

VIŠNJEVIK GRA DN O VRHOVLJE PRI KOJSKEM VIŠNJEVIK HRUŠEVLJE VEDRIJAN VRHOVLJE VEDRIJAN ŠLO V REN C NEBLO IM ENJE KOZA RNO GON JAČE BRESTJE NEBLO BRDICE PRI NEBLEM SN EŽEČE ŠMARTNO DRNOVK BILJANA KOJSKO ZALI BREG ŠM A RTN O PODSABOTIN PODSABOTIN DOBROVO BARBANA FOJAN A SN EŽATN O KOJSKO BILJANA HUM KOZA N A KOZANA

MEDANA PLEŠIVO MEDANA GORN JE CEROVO CEROVO CEGLO DOLNJE CEROVO VIPOLŽE VIPOLŽE

Legenda:

NEBLO ime katastrske občine

HRUŠEVLJE ime naselja

meja naselja

meja občine

01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: GURS 2002 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 18: Obmo~ja katastrskih ob~in in naselij v Gori{kih brdih.

33 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Rug Golo Brdo Senik

Breg pri Golem Brdu Brdice pri Ko`bani Brezovk Vrhovlje pri Ko`bani Ko`bana Slapnik

Nozno Rohot Belo a Hlevnik Pristavo j i r d Krasno Vrhovlje pri Kojskem I Vi{njevik Slav~e Vedrijan Hru{evlje Gradno Slatna Gonja~e [lovrenc Imenje Brdice pri Neblem So~a Zali Breg Brestje Neblo Drnovk Kojsko Fojana Biljana [martno Dobrovo Hum Barbana Kozana Podsabotin Medana

Ple{ivo Gornje Cerovo Ceglo Dolnje Cerovo

Vipol`e Gr ojn ica

Bir{a

Legenda: Vrtojbica [tevilo prebivalcev Upravna razdelitev Kristinica = 0 meja naselja 0 < Bir{a ≤ 50 dr`avna meja 50 < ≤ 100

100 < ≤ 150

150 < ≤ 200

200 < ≤ 250

≤ 250 < 300 0120,5 3 4 km

Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl Avtor vsebine: Drago Kladnik 300 < Vir: SURS 2002 © GIAM ZRC SAZU 2007

Slika 19: [tevilo prebivalcev po naseljih Gori{kih brd leta 2002.

34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

3.1 ZGODOVINSKI VIDIKI POSELITVE

Gori{ka brda so bila poseljena è v rimski dobi. Slovenska poselitev je è v 7. stoletju segla do roba Furlanske niìne in se do danes ni bistveno spremenila. Brici so ohranili slovenstvo in se le malo me{a- li s sosednjimi Furlani, ~eprav je prek njihovega ozemlja tekla dolgoletna meja med Bene{ko republiko in avstrijskimi deèlami, po zedinjenju Italije in nastanku Avstro-Ogrske pa med njima. Na obstoj zaselkov ali ve~jih gospodarskih enot (tako imenovane vile rustice) v obdobju Rimske- ga imperija je v Gori{kih brdih mogo~e sklepati na podlagi arheolo{kih najdb v Ceglem, Neblem, Gonja~ah, Golem Brdu, Kozarnem in [martnem (Smernice za izdelavo PUP 1989). Poselitev se je zgostila v srednjem veku. Za to so poleg zgodovinskih virov na voljo tudi otipljivi arheolo{ki dokazi. Iz tega obdobja so utrjene postojanke v naseljih Belo, Kozarno, Gradno in Ko`bana, pa tudi najstarej{i cerkveni objekti v Gonja~ah, Noznem, Ceglem, Ko`bani in Brestju. Ves visoki in pozni srednji vek so bila Gori{ka brda razmejena med avstrijskimi deèlami in ozem- ljem Bene~anov. Prav zato so nastale {tevilne utrdbe in gradovi, pa tudi utrjene vasi. Bene{ki republiki je pripadal skrajni zahodni del z naselji [lovrenc, [krljevo (Scrio) in Mirnik (Mernicco). [e v polpretekli dobi je bil za [lovrenc obi~ajen pridevek »bene{ki«. Glavni obmejni postojanki obeh politi~nih tvorb sta bili [lovrenc na bene{ki in [martno na avstrijski strani. Pomembno obrambno vlogo so imeli gradovi na Dobrovem, v Vipolàh, Cerovem in Kojskem, ostanki utrdb pa so tudi v [martnem, Biljani in [lovrencu (Vri{er 1954). Iz obdobja tur{kih vpadov so se ohranili ostanki primitivnih taborov. Lep primer je Sveti Kri` nad Kojskim, ki ni le stara utrdba, ampak tudi prvotna ùpnijska cerkev. Sledovi obzidja so tudi okrog cerkve sv. Vida v Vedrijanu. Dana{nja razporeditev naselij v Gori{kih brdih nas postavlja pred zanimiv problem na~ina kolonizacije (Vri{er 1954). Gotovo je, da so vsa ve~ja naselja prvotne naselbine. Gre za velike gru~aste vasi na slemenih, obi~ajno v pravem sredozemskem neredu stisnjene na majhnem prostoru. Strnjenost je posebno izrazita tam, kjer je bilo naselje neko~ utrjeno. Nekatera naselja imajo è povsem tr{ko zazi- danost s strnjenimi hi{nimi frontami. Med ve~jimi vasmi so manj{i zaselki, med katerimi so nekateri pozneje postali samostojna naselja, na primer Imenje, Bala, Slav~e. Zlasti v zgornjih Brdih so izrazito majhni. Kolonizacija z zaselki je verjetno enako stara, a omejena na za poselitev manj ugodne naravne razmere. Tudi zaselki so zgrajeni v obliki gru~. Pozneje se je prebivalstvo iz ve~jih vasi in zaselkov razpr{ilo po preostalem, za poselitev primernem zemlji{~u. Na splo{no je kolonizacija razmeroma po~asi napre- dovala in se je kon~ala {ele v poznem srednjem veku, ko je gospodarstvo v avstrijskih deèlah za{lo vkrizo. Druga~na od obeh starej{ih kolonizacijskih oblik je mlaj{a poselitev, ki je potekala tudi {e po kon- ~ani 2. svetovni vojni. Zanjo so zna~ilne samotne kmetije, ume{~ene na obmo~jih med starej{imi vasmi in zaselki. Ta najmlaj{a kolonizacija je bila navadno povezana s »svojakom«, kmetom, ki se je odkupil in si na odkupljenem zemlji{~u postavil hi{o. Mlaj{ega nastanka so tudi nekateri zaselki, ki pa sprva navadno niso {teli ve~ od treh do sedmih hi{. Povsem nov zna~aj ima najsodobnej{a »kolonizacija«, za katero je zna~ilno razra{~anje naselij in zaselkov navzven z novogradnjami, mnogimi arhitekturno problemati~nimi. Zajela je zlasti prometno dobro povezana obmo~ja, za katera so zna~ilne tudi gospodarska stabilnost in ugodne demografske razmere.

3.2 DEMOGRAFSKI RAZVOJ IN ZNA^ILNOSTI PREBIVALSTVA Prvi zanesljivi podatki o {tevilu prebivalcev za slovenske pokrajine in s tem tudi za Brda so na voljo {ele za obdobje druge polovice 19. stoletja, ko so se za~ela sistemati~no izvajati avstrijska {tetja prebivalstva v desetletnih ~asovnih razmikih. Od takrat dalje je splo{na tendenca demografskega razvoja Gori{kih brd stagniranje ali zmanj{evanje {tevila prebivalcev, ki je bilo {e zlasti izrazito med letoma 1910 in 1981, ko se je bri{ko prebivalstvo skoraj prepolovilo. Vzroki so predvsem v odseljevanju, ki so mu botrovale tudi politi~ne razmere, predvsem spreminjanje dr`avne pripadnosti obmo~ja.

35 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

MARJAN GARBAJS, ARHIV GIAM GARBAJS, MARJAN Slika 20: Eno najbolj slikovitih bri{kih naselij [martno se je razvijalo kot pomembna avstrijska obmejna postojanka.

36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Preglednica 1: Spreminjanje {tevila prebivalcev v ob~ini Brda med letoma 1869 in 2002 (* v{teti so zdomci; Savnik 1968; popisi prebivalstva 1971, 1981, 1991 in 2002, SURS). leto {tevilo prebivalcev srednja letna stopnja rasti

1869 8928 – 1880 8729 –0,20 1890 8975 0,28 1900 9149 0,19 1910 9479 0,35 1931 8254 –0,66 1948 6710 –1,21 1953 6451 –0,78 1961 6326 –0,24 1971* 5605 –1,20 1981* 5409 –0,36 1991* 5758 0,63 2002 5765 0,01

@e v 19. stoletju je bila prebivalstvena rast v primerjavi s preostalo Slovenijo bistveno po~asnej{a. V slovenskem delu Gori{kih brd se je tako {tevilo prebivalcev med letoma 1869 in 1910 pove~alo z 8928 na 9479 ali za vsega 6,2 %. To je bila predvsem posledica mo~nega upada {tevila prebivalcev v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja, ko sta obmo~je zaradi odseljevanja, povezanega s krizo v lokalnih kmetijskih panogah, zapustila dobra dva odstotka prebivalcev. Tudi pozneje, med popisoma v letih 1880 in 1910, je bil v primerjavi z drugimi slovenskimi pode`elskimi pokrajinami porast {tevila prebivalcev

10.000

9500

9000

8500

8000

alcev

7500

7000

{tevilo prebiv {tevilo 6500

6000

5500

5000

1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 popisno leto

Slika 21: Grafi~ni prikaz gibanja {tevila prebivalstva v Gori{kih brdih med posameznimi popisnimi leti.

37 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Rug Golo Brdo Senik

Breg pri Golem Brdu Brdice pri Ko`bani Brezovk Vrhovlje pri Ko`bani Ko`bana Slapnik

Ple{ivo Gornje Cerovo Ceglo Dolnje Cerovo

Vipol`e Gr ojn ica

Bir{a

Legenda: Vrtojbic [tevilo prebivalcev Indeks Upravna razdelitev a Kristinica = 0 ≤ 25 meja naselja 0 < Bir{a ≤ 50 dr`avna meja ≤ 50 < ≤ 100 25 < 50

≤ 100 < 150 50 < ≤ 75

150 < ≤ 200 75 < ≤ 100

200 < ≤ 250 100 < ≤ 150

250 < ≤ 300 150 < 0120,5 3 4 km

Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl Avtor vsebine: Drago Kladnik 300 < Vir: SURS 2002 © GIAM ZRC SAZU 2007

Slika 22: Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1869 in 1971 po naseljih Gori{kih brd.

38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Rug Golo Brdo Senik

Breg pri Golem Brdu Brdice pri Ko`bani Brezovk Vrhovlje pri Ko`bani Ko`bana Slapnik

Ple{ivo Gornje Cerovo Ceglo Dolnje Cerovo

Vipol`e Gr ojn ica

Bir{a

Legenda: Vrtojbic [tevilo prebivalcev Indeks Upravna razdelitev a Kristinica = 0 ≤ 80 meja naselja 0 < Bir{a ≤ 50 dr`avna meja 80 < ≤ 90 50 < ≤ 100 90 < ≤ 95 100 < ≤ 150

95 < ≤ 110 150 < ≤ 200 110 < ≤ 150 200 < ≤ 250 150 < ≤ 200

250 < ≤ 300 0120,5 3 4 km 200 < Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl Avtor vsebine: Drago Kladnik 300 < Vir: SURS 2002 © GIAM ZRC SAZU 2007

Slika 23: Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1971 in 2002 po naseljih Gori{kih brd.

39 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn zmeren. Iz podatkov o rodnosti in naravni rasti za tedanje slovensko podeèlje ([ircelj 2006) je mogo- ~e sklepati, da se je ve~ji del naravnega prirasta prebivalstva odselil. Bliìna mestnega sredi{~a Gorice, pa tudi Trsta, in tr`no usmerjeno gospodarstvo sta odtok prese`kov prebivalstva è zgodaj usmerjala v mesta nekdanjih avstroogrskih deèl. @e takrat so se najbolj intenzivno izseljevali prebivalci iz zgornjih Brd. Nazadovanje prebivalstva v obdobju Avstro-Ogrske je bilo zlasti posledica postopnega prilagajanja velikostne sestave kmetij sodobnej{im agrotehni~nim na~e- lom in s tem povezanega spro{~anja odve~ne delovne sile. Brici so se takrat najbolj mnoì~no odseljevali v Gorico, êdad, Trì~ in Trst in se zaposlovali v tamkaj{njih tovarnah. Posamezniki so se odseljevali tudi v mesta v notranjosti Avstrije, kjer so vzdrèvali cveto~o trgovino z zgodnjim sadjem. Po 1. svetovni vojni je sprva po~asnemu nara{~anju sledilo precej{nje nazadovanje, do leta 1931 za kar 13 %. Nazadovanje {tevila prebivalcev po 1. svetovni vojni je povezano s priklju~itvijo k Italiji, kjer je mo~na vinogradni{ka konkurenca mo~no {kodovala bri{ki temeljni gospodarski dejavnosti, nekdanje, skoraj neomejeno avstroogrsko trì{~e pa je usahnilo. K odseljevanju med svetovnima vojnama so precej prispevali tudi raznarodovalni pritiski fa{isti~nih oblasti. Takrat se Brici niso ve~ odseljevali v bli`nja mesta, ampak so si iskali zasluèk »~ez luò« v obeh Amerikah in v rudnikih na severu Fran- cije. Kriza je bila tako globoka, da so doma~ije poleg mo{kih zapu{~ale tudi ènske. Zasluèk so na{le v velikih italijanskih mestih in kot tako imenovane aleksandrinke v Egiptu (Vri{er 1954). Deloma je zau- stavila odseljevanje {ele vojna v Abesiniji (Etiopiji) leta 1936, saj se je zaradi mobilizacije mladine pove~ala potreba po delovni sili, zlasti v vinogradni{tvu. 2. svetovna vojna in obdobje neposredno po njej sta upad {tevila prebivalcev samo {e pospe{ila (padec za nadaljnjih 22 %). Nove razmere so nastale po letu 1947, ko je bil skupaj s preostalo Primor- sko ve~ji del Gori{kih brd priklju~en k nekdanji Jugoslaviji. Z uvajanjem zadru`ni{tva in postopno mehanizacijo kmetijstva so se znova pojavili vi{ki delovne sile, ki so se odseljevali v industrijska naselja na Gori{kem, najve~ pa v bli`nje Anhovo. Na povojno ìvljenje v Brdih je vplivalo tudi optiranje, to je mo`nost razmeroma svobodnega odlo- ~anja za ohranitev italijanskega dràvljanstva in preselitve v Italijo neposredno po 2. svetovni vojni. V letih 1945–1947 so Brda spadala v cono A zavezni{ke voja{ke uprave in prebivalci so lahko sprem- ljali dogajanje v coni B, ki je bila pod jugoslovansko voja{ko upravo, kjer je prevladal socializem (Stres 1992). Pomembna je bila tudi nova razmejitev, ki je zaprla prometne povezave Gori{kih brd z Gorico in Krminom, pa tudi z ostalimi deli Furlanije, s katerimi so Gori{ka brda pod Italijo vzpostavila zelo tesne vezi. Edina prometna povezava z zaledjem v takratni Jugoslaviji je vodila po novo zgrajeni cesti prek prevala pri Vrhovljah pri Kojskem v Plave v dolini So~e. Z ozemlja slovenskih Gori{kih brd je za Italijo optiralo in se tja odselilo 592 ljudi ali 11 % prebivalcev. V tem {tevilu so le deloma zajeti druìnski ~la- ni optantov (Stres 1992). Njihovo posest je nova oblast ve~inoma razlastila, nekateri odseljeni lastniki pa so z meddràvnimi dogovori pozneje postali zemlji{ki dvolastniki. Hitro nazadovanje {tevila prebivalcev se je nadaljevalo v {estdesetih in nekoliko manj v sedemdesetih letih 20. stoletja. Vzroki so bili predvsem v splo{ni deagrarizaciji prebivalstva, ki pa so jo v Brdih zaznamovali pomanjkanje nekme~kih delovnih mest, prometna odmaknjenost in tedaj neugodna lega tik ob dràvni meji. Pozneje se je upadanje nekoliko umirilo in leta 1981 je {tevilo prebivalcev doseglo najni`jo vrednost (5409). Izbolj{ana prometna povezava z izgradnjo eksteritorialne podsabotinske ceste, olaj{ano zaposlovanje zunaj kmetijstva in ponovna ob~utnej{a komercializacija kmetijstva, zlasti vinogradni{tva, so imeli za posledico ponovno prebivalstveno rast. Tako je leta 1991 v slovenskih Gori{kih brdih ìvelo 5758 ljudi (porast za 6,5 % v primerjavi z letom 1981). Po podatkih popisa leta 2002 je v Br- dih ìvelo 5765 ljudi, kar naj bi pomenilo, da {tevilo prebivalcev v zadnjem medpopisnem obdobju stagnira. Dejansko se je {tevilo prebivalcev med letoma 1991 in 2002 pove~alo za okrog 170 oseb, kajti Popis leta 2002 v okvir prebivalstva ni~ ve~ ne vklju~uje zdomcev, to je oseb na za~asnem delu v tujini, in njihovih sorodnikov, ki z njimi bivajo v gospodinjstvu. Leta 1991 jih je bilo v Brdih 164. Ob upo{tevanju tovrstne korekcije je bilo glede na podatke v preglednici dejansko {tevilo prebivalstva nekoliko ni`je tudi v letih 1971 in 1981.

40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Rug Golo Brdo Senik

Breg pri Golem Brdu Brdice pri Ko`bani Brezovk Vrhovlje pri Ko`bani Ko`bana Slapnik

Ple{ivo Gornje Cerovo Ceglo Dolnje Cerovo

Vipol`e Gr ojn ica

Bir{a

Legenda: Vrtojbic [tevilo prebivalcev Indeks Upravna razdelitev a Kristinica = 0 ≤ 25 meja naselja 0 < Bir{a ≤ 50 dr`avna meja 25 < ≤ 50 50 < ≤ 100 50 < ≤ 75 100 < ≤ 150

75 < ≤ 100 150 < ≤ 200 100 < ≤ 150 200 < ≤ 250 150 < ≤ 200 250 < ≤ 300 200 < 0120,5 3 4 km

Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl Avtor vsebine: Drago Kladnik 300 < Vir: SURS 2002 © GIAM ZRC SAZU 2007

Slika 24: Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1869 in 2002 po naseljih Gori{kih brd.

41 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ALENKA FIKFAK Slika 25: Slapnik v zgornjih Gori{kih brdih je imel leta 1991 le {e enega prebivalca, ob popisu leta 2002 pa je bil edino bri{ko naselje brez stalnih prebivalcev.

alcev 10

vila prebiv –10

–20

sprememba {te –30

–40

–50 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 leto naravna rast selitvena rast skupna rast

Slika 26: Naravna in selitvena rast prebivalstva Gori{kih brd med letoma 1995 in 2005 (podatki SURS).

42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

V spremembah {tevila prebivalcev so znotraj Brd opazne precej{nje razlike. Analiza gibanja {tevila prebivalcev za celotno dokumentirano obdobje 1869 do 2002 kaè, da se je prebivalstveno pove~alo le pet naselij: ob~inski center Dobrovo s sosednjima naseljema Drnovk in Zali Breg ter kraja Ceglo in Gradno. Indeks gibanja {tevila prebivalcev za obdobje 1971–2002 razkrije, da se je med bri{kimi naselji {tevilo prebivalcev pove~alo v dvajsetih, v dvanajstih pa se je zmanj{alo za ve~ kot 10 %. Najdemo jih po vseh Brdih, tako med majhnimi kot ve~jimi naselji. Opazno je mo~nej{e nazadovanje v naseljih zgornjih Brd (Golo Brdo, Brdice pri Ko`bani, Pristavo, Vrhovlje pri Ko`bani, Brezovk). V devetdesetih letih 20. stoletja je naselje Slapnik izgubilo {e zadnjega prebivalca. Mo~no nazadovanje je bilo tudi v Brestju vzhodno od Kojskega. V zadnjem desetletju, med popisnima letoma 1991 in 2002, se je {tevilo naselij z nara{~anjem prebivalstva pove~alo na 25. Ta naselja so razpr{ena povsod po Brdih; rast prebivalstva so doìvela tudi nekatera naselja v zgornjih Brdih, na primer Senik, Breg pri Golem Brdu, Nozno in Belo. V splo{nem {tevilo prebivalcev najbolj nara{~a v jugovzhodnih in osrednjih Brdih, ki jih po letu 1980 vse bolj zajemajo procesi suburbanizacije. Spremembe v lokalnih zgostitvah prebivalstva so tudi posledica notranjih selitev v smeri iz ve~jih sredi{~ na za bivanje bolj privla~ne lokacije v bli`njih naseljih. Tako se je na primer na Dobrovem {tevilo prebivalcev po letu 1991 zmanj{alo za slabo desetino. Da na novej{e spremembe {tevila prebivalstva v Brdih vplivajo lokalne in suburbane selitve, kaè tudi podatek, da se je dele` prebivalstva, ki ves ~as ìvi v naselju rojstva, s 60,4 % leta 1991 zmanj{al na 53,1 % leta 2002. Natan~nej{a analiza gibanja prebivalstva za najnovej{e obdobje (od leta 1995 do leta 2005) kaè, da se je {tevilo prebivalcev v Brdih pove~evalo predvsem do leta 2000, po tem obdobju pa stagnira ali celo rahlo nazaduje. Slika 26 prikazuje rast prebivalstva v tem obdobju po temeljnih komponentah rasti, to je po naravni in selitveni rasti. Selitvena rast je v ve~ini let pozitivna, naravna pa z izjemo leta 1999 vseskozi kaè negativne vrednosti. V obravnavanem obdobju se je v Brda priselilo 93 ve~ oseb kot se jih je iz njih odselilo, umrlo pa je 148 oseb ve~ kot je bilo rojstev z obmo~ja Brd. Med letoma 1995 in 2000 se je {tevilo prebivalcev letno pove~evalo v povpre~ju za 7, med letoma 2001 in 2005 pa se je, nasprotno, zmanj{evalo za 19. Negativna naravna rast je posledica dveh demografskih zna~ilnosti: • zaradi obse`nih odseljevanj v preteklosti je dele` starej{ega prebivalstva velik, zato letno {tevilo umrlih praviloma presega {tevilo rojstev – trend se bo v naslednjih 15 letih nadaljeval; • Brda spadajo med slovenske pokrajine (podobno kot {tevilne druge pokrajine v zahodnem delu dràve) z ni`jo rodnostjo; koeficient celotne rodnosti v zadnjih letih je samo 1,17 (v Sloveniji 1,25). Temeljne zna~ilnosti demografske sestave prebivalstva ob~ine Brda so prikazane v preglednici 2. Poglavitne razvojne trende ponazarjajo primerjave stanj v letih 1991 in 2002.

Preglednica 2: Temeljni demografski podatki za ob~ino Brda, izvedeni s primerjavo popisnih podatkov v letih 1991 in 2002 (* v{teti so zdomci; popisa prebivalstva 1991 in 2002).

leto 1991* leto 2002

{tevilo prebivalcev 5758 5765 dele` starih od 0 do 14 let (%) 19,6 14,9 dele` starih od 15 do 44 let (%) 43,8 42,7 dele` starih od 45 do 64 let (%) 21,6 24,7 dele` starih 65 let ali ve~ (%) 15,0 17,7 indeks starosti 76,5 118,8 dele` mo{kih (%) 49,3 49,7 dele` `ensk v starosti od 15 do 49 let (%) 22,7 25,1 dele` oseb, ki ves ~as `ive v naselju rojstva (%) 60,4 53,1

Posledica opisanega gibanja {tevila prebivalcev je neugodna starostna sestava. Leta 2002 je bilo otrok v starosti do vklju~no 14 let 14,9 % (v Sloveniji 15,3 %), kar 17,7 % pa je bilo oseb, starej{ih od

43 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Rug Golo Brdo Senik

Breg pri Golem Brdu Brdice pri Ko`bani Brezovk Vrhovlje pri Ko`bani Ko`bana Slapnik

Ple{ivo Gornje Cerovo Ceglo Dolnje Cerovo

Vipol`e Gr ojn ica

Bir{a

Legenda: Vrtojbic [tevilo prebivalcev starej{i od 64 let Upravna razdelitev a Indeks ( ml a j{i od 15 let ) Kristinica = 0 ≤ 60 meja naselja 0 < Bir{a ≤ 50 dr`avna meja 60 < ≤ 80 50 < ≤ 100 80 < ≤ 100 100 < ≤ 150

100 < ≤ 120 150 < ≤ 200 120 < ≤ 140 200 < ≤ 250 140 < ≤ 200 250 < ≤ 300 200 < 0120,5 3 4 km

Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl statisti~na Avtor vsebine: Drago Kladnik 300 < Vir: SURS 2002 zaupnost © GIAM ZRC SAZU 2007

Slika 27: Indeks starosti po naseljih Gori{kih brd leta 2002.

44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

85 + 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 40 do 44

starost 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 300 250 200 150 100 50 0 50 100 150 200 250 {tevilo oseb mo{ki `enske

Slika 28: Starostna in spolna sestava prebivalstva Gori{kih brd leta 1991.

85 + 80 do 84 75 do 79 70 do 74 65 do 69 60 do 64 55 do 59 50 do 54 45 do 49 40 do 44

starost 35 do 39 30 do 34 25 do 29 20 do 24 15 do 19 10 do 14 5 do 9 0 do 4 300 250 200 150 100 50 0 50 100 150 200 250 {tevilo oseb mo{ki `enske

Slika 29: Starostna in spolna sestava prebivalstva Gori{kih brd leta 2002.

45 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

64 let (v Sloveniji 14,7 %). Indeks starosti (razmerje med starej{imi od 64 let in otroci do 15 leta starosti, pomnoèno s 100) je 118,8 in je precej vi{ji kot v Sloveniji (96,1). V preteklosti je bila problematika ostarelega prebivalstva najbolj pere~a v zgornjih Brdih. Migracije v zadnjem desetletju so to sliko nekoliko popravile, tako da najdemo naselja z najvi{jimi vrednostmi indeksa starosti, torej z najmanj ugodno starostno sestavo, na meji med zgornjimi in spodnjimi Brdi (Vrhovlje pri Kojskem, [martno, Brestje, Vedri- jan, Imenje, Slav~e, Vi{njevik, Kojsko) ter v jugozahodnem delu Brd, tik ob dràvni meji (Ceglo, Barbana, Ple{ivo). V primerjavi z letom 1991 se je nekoliko pove~alo {tevilo ènsk v starostni skupini od 15 do 49 let (rodno ali fertilno obdobje), vendar predvsem na ra~un starostne skupine od 35 do 49 let kot posledice priseljevanj po letu 1990. Slab{anje starostne sestave v zadnjih desetletjih je razvidno tudi s primerjavo starostno-spolnih piramid. Neugodna starostna sestava je odraz tradicionalne agrarnosti in agrarne prenaseljenosti Gori{kih brd, ki ju spremlja pomanjkanje zaposlitvenih mo`nosti zunaj kmetijstva, do pred kratkim pa je bilo tudi skrajno oteèno (zamudno) pretakanje delovne sile v najbli`ja zaposlitvena sredi{~a. Zato ni ~udno, da so Brda {e vedno tako fiziognomsko kot zaposlitveno ena najbolj izrazitih kmetijskih pokrajin v Slo- veniji. [e leta 1961 je bil dele` kme~kega prebivalstva 76,7 % (v Sloveniji 31,1 %), do leta 1991 pa se je zmanj{al na {e vedno velikih 24,3 % (v Sloveniji 7,6 %). Takrat je bil le na Dobrovem in Bregu pri Golem Brdu manj{i od 10 %. Novej{a popisna metodologija dru`benogospodarske spremenljivke kme~ko prebivalstvo ne meri ve~. Opazno pa je, da so {e vedno ve~ji deleì v kmetijstvu zaposlenega prebivalstva v zahodnem delu Brd, vzdol` dràvne meje, kjer so naselja prometno izrazito odmaknjena, kar ob pomanj- kanju lokalnih delovnih mest ni vzpodbujalo izdatnej{ega dnevnega migriranja. Nasprotno so se deleì precej zmanj{ali v ju`nem in jugovzhodnem delu Brd, v bliìni podsabotinske ceste, kjer se je uveljavilo mo~nej{e zaposlovanje v Novi Gorici in zaposlitvenih sredi{~ih v njeni okolici. Ker statistika ve~ ne spremlja deleà kme~kega prebivalstva, je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in prilagajanju na{e popisne metodologije postal aktualen podatek o deleù gospodinjstev, ki pridelujejo hrano. Ta kazalnik sicer ne more nadomestiti opu{~enega, vendar lahko prikaè pomembnost kmetovanja v preìvljanju prebivalstva dolo~enega obmo~ja. Ker vseskozi poudarjamo pomen kmetijstva kot ene osrednjih pokrajinotvornih prvin, ni presenetljivo, da se je leta 2002 s kmetovanjem {e vedno ukvarjalo kar 58,4 % bri{kih gospodinjstev. êprav so v{teta tudi gospodinjstva, ki posedujejo le krpi- ce zemlje, dele` znatno presega primerljiv dele` v Sloveniji kot celoti (42,8 %). Zaradi prevladujo~e usmerjenosti v vinogradni{tvo bi lahko pri~akovali, da je dele` gospodinjstev, ki pridelujejo hrano rast- linskega in ìvalskega izvora ali izklju~no ìvalskega izvora v Gori{kih brdih ustrezno manj{i, vendar temu ni tako, saj je 26,8 % (od vseh gospodinjstev, ki pridelujejo hrano), v Sloveniji pa le malenkostno

Preglednica 3: Temeljne dru`benogospodarske zna~ilnosti prebivalstva ob~ine Brda, izvedene s primerjavo popisnih podatkov v letih 1991 in 2002 (* starih 15 let ali ve~; popisa prebivalstva 1991 in 2002).

1991 2002

{tevilo delovno aktivnih 2709 2343 stopnja delovne aktivnosti (%) 47,0 40,6 dele` zaposlenih v kmetijstvu (%) 37,0 18,8 dele` zaposlenih v industriji in gradbeni{tvu (%) 24,2 22,0 dele` zaposlenih v storitvah (%) 38,8 59,2 {tevilo brezposelnih 93 192 stopnja brezposelnosti (%) 3,3 7,6 dele` ljudi* z dokon~ano osnovno {olo ali manj (%) 60,4 42,8 dele` ljudi* z dokon~ano poklicno ali srednjo {olo (%) 34,5 49,1 dele` ljudi* z dokon~ano vi{jo ali visoko izobrazbo (%) 5,1 8,1

46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Rug Golo Brdo Senik

Breg pri Golem Brdu Brdice pri Ko`bani Brezovk Vrhovlje pri Ko`bani Ko`bana Slapnik

Ple{ivo Gornje Cerovo Ceglo Dolnje Cerovo

Vipol`e Gr ojn ica

Bir{a

Legenda: Vrtojbic [tevilo prebivalcev Dele` gospodinjstev Upravna razdelitev a Kristinica = 0 ≤ 40 meja naselja 0 < Bir{a ≤ 50 dr`avna meja ≤ 50 < ≤ 100 40 < 50

≤ 100 < 150 50 < ≤ 60

150 < ≤ 200 60 < ≤ 70

200 < ≤ 250 70 < ≤ 80

250 < ≤ 300 80 < 0120,5 3 4 km

Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl statisti~na Avtor vsebine: Drago Kladnik 300 < Vir: SURS 2002 zaupnost © GIAM ZRC SAZU 2007

Slika 30: Dele` gospodinjstev po naseljih v Gori{kih brdih, ki so leta 2002 pridelovala hrano.

47 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

38,8 % 37,0 % 18,8 %

59,2 % 22,0 % 24,2 %

kmetijstvo nekmetijske dejavnosti storitve kmetijstvo nekmetijske dejavnosti storitve

Slika 31: Zaposlenost prebivalstva Gori{kih brd Slika 32: Zaposlenost prebivalstva Gori{kih brd po skupinah dejavnosti leta 1991. po skupinah dejavnosti leta 2002. ve~ji, 27,2 %. O~itno tudi ta podatek kaè na {e vedno mo~no agrarnost, saj se na mnogih povr{insko sicer majhnih kmetijah {e vedno ukvarjajo s skromno ìvinorejo, namenjeno zlasti samooskrbi, v redkih primerih tudi za trènje v okviru ponudbe na turisti~nih kmetijah. Opazno je, da so na splo{no ve~ji deleì gospodinjstev, ki se {e vedno ukvarjajo s kmetovanjem v zgornjih Brdih. Vendar se veliki deleì pojavljajo tudi ponekod v osrednjem in ju`nem delu Brd, kjer izstopata naselji Gornje Cerovo in Medana. Leta 1961 je bila zna~ilna skoraj popolna prevlada zaposlovanja v kmetijstvu (82 %), dele` zaposlenih v drugih skupinah dejavnosti pa je bil dokaj izena~en. V {tiridesetih letih do leta 2002 so se razmerja bistveno spremenila. Dele` zaposlenih v kmetijstvu je kljub temu, da se je v zadnjem desetletju pre- polovil, {e vedno pomemben in je z 18,8 % bistveno ve~ji kot v Sloveniji (4,0 %). Dele` zaposlenih v industriji in gradbeni{tvu ostaja v primerjavi z letom 1991 skoraj nespremenjen, je pa za skoraj polovico manj- {i kot na ravni cele dràve (22,0 proti 38,0 %). Najve~ je bilo zaposlenih v storitvah, dele` (59,2 %) pa je nekoliko ve~ji od nacionalnega (52,7 %). S tem dobiva sestava zaposlovanja zna~ilnost uravnoteè- nosti razvitih zahodnih gospodarstev, seveda ob upo{tevanju nesorazmerne zastopanosti primarnega sektorja, ki je bila nadpovpre~na v naseljih zahodnega dela Brd, ob dràvni meji. Zaposlenost v industriji in sorodnih dejavnostih je nadpovpre~no zastopana v naseljih ju`nih in vzhodnih Brd, ki so bli`je industrijskim sredi{~em v dolini So~e, ter Novi Gorici z okolico. Zastopanost v storitvah je geografsko razmeroma enakomerno porazdeljena; nekoliko bolj izrazita je v osrednjem delu, v ob~inskem sredi{- ~u Dobrovem in njegovi bli`nji okolici. Leta 2002 je bila stopnja brezposelnosti v ob~ini Brda s 7,6 % za skoraj polovico ni`ja kot na ravni cele dràve (13,8 %). Ob tem je treba opozoriti, da popisni podatki operirajo s precej ve~jimi {tevilkami o brezposelnih kot drugi statisti~ni viri. Vzrok je v tem, da popis poleg registriranih brezposelnih navaja {e tiste, ki so izjavili, da so brezposelni, ~eprav v uradnih seznamih niso zabeleèni. Posledica velikih deleèv starej{ega prebivalstva in zasebnih kmetov je {e vedno slaba izobrazbe- na sestava prebivalstva Brd. Dele` oseb s kon~ano srednjo, visoko ali vi{jo izobrazbo je bil leta 2002 manj{i od slovenskega povpre~ja. Med prebivalci, starimi 15 let ali ve~, je bilo tega leta {e vedno 42,8 % tak{nih, ki niso imeli nobene formalne izobrazbe, vi{je od osnovno{olske, ali pa celo niso imeli dokon- ~ane osnovne {ole. Res pa je, da je to zlasti zna~ilnost starej{ega in zato v veliko manj{i meri ekonomsko aktivnega prebivalstva. Med zaposlenim prebivalstvom v Gori{kih brdih je bilo leta 2002 63 % dnevnih migrantov. V manj- {ih naseljih ob dràvni meji v zahodnih Brdih in v skoraj vseh naseljih zgornjih Brd je na voljo le malo delovnih mest, zato se velika ve~ina zaposlenih dnevno prevaà na delo v bli`nja zaposlitvena sredi{- ~a. Najpomembnej{e bri{ko zaposlitveno sredi{~e je Dobrovo z 294 delovnimi mesti leta 2002, ki v tamkaj{nji vinski kleti in na farmi goveje ìvine razen doma~inom nudi zaposlitev tudi nekaterim okoli~anom. Leta 2002 sta imela ve~ kot 50 delovnih mest {e kraja Kojsko (74) in Neblo (70). Z odpiranjem dràvne meje v sedemdesetih in osemdesetih letih prej{njega stoletja se je pove~evalo tudi dnevno migriranje v Italijo (Gosar 1978), vendar ta pojav v Gori{kih brdih vse do odprtja meddràvnega mejnega prehoda pri Neblem ni bil posebno izrazit. Tudi po letu 2000 in po vstopu Slovenije v Evrop-

48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Rug Golo Brdo Senik

Breg pri Golem Brdu Brdice pri Ko`bani Brezovk Vrhovlje pri Ko`bani Ko`bana Slapnik

Nozno Rohot Belo a Hlevnik Pristavo j i r d Krasno Vrhovlje pri Kojskem I Vi{njevik Slav~e

Hru{evlje Gradno Vedrijan Slatna Gonja~e [lovrenc Imenje Brdice pri Neblem Zali Breg Brestje So~a Neblo Drnovk Kojsko Fojana Biljana [martno Dobrovo Hum Barbana Kozana Podsabotin Medana

Ple{ivo Gornje Cerovo Ceglo Dolnje Cerovo

Vipol`e Gr ojn ica

Bir{a

Legenda: Vrtojbic [tevilo prebivalcev Vrsta dejavnosti a Kristinica = 0 kmetijske dejavnosti Bir{a 0 < ≤ 50 nekmetijske dejavnosti ≤ 50 < 100 (brez storitvenih) ≤ 100 < 150 storitvene dejavnosti

150 < ≤ 200 statisti~na zaupnost 200 < ≤ 250 Upravna razdelitev 250 < ≤ 300 0120,5 3 4 km

meja naselja Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl Avtor vsebine: Drago Kladnik 300 < dr`avna meja Vir: SURS 2002 © GIAM ZRC SAZU 2007

Slika 33: Zaposlitvena sestava po skupunah dejavnosti v naseljih Gori{kih brd leta 2002.

49 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn sko unijo je bolj kot redno zaposlovanje pomembno sezonsko zaposlovanje v gostinstvu v glavni turisti~ni sezoni, v gradbeni{tvu, v obrtnih in prilo`nostnih storitvah, v~asih samo v popoldanskem ~asu, ter zaposlovanje ènsk kot hi{nih pomo~nic in vzgojiteljic v individualnih gospodinjstvih. Gori{ka brda so dokaj gosto obljudena pokrajina. Po Meliku (1960) je bila gostota prebivalstva neposredno po 2. svetovni vojni, upo{tevaje samo slovenski del, 91 ljudi na km2, leta 2002 pa je bila, vsaj v primerjavi z ostalimi podeèlskimi pokrajinami zahodne Slovenije, {e vedno velika, 81 ljudi na km2. Zlasti gosto so poseljena spodnja Brda, kjer je gostota krepko ~ez 100, v zgornjih Brdih pa ne dosega niti 50 ljudi na km2. Prebivalstvo ìvi v 45 naseljih, povpre~na velikost naselja je okrog 120 prebivalcev. V preglednici 4 so predstavljene nekatere razlike v demografskih in dru`benogospodarskih zna~ilnostih prebivalstva med razli~nimi deli obravnavanega obmo~ja. Razlike med posameznimi deli Brd niso pretirano izrazite, predvsem pa gre velikokrat za razlike na majhne razdalje oziroma so posamezni demografsko sorodni tipi naselij razpr{eni po celi ob~ini. Analizo lokalnih zna~ilnosti in razlik podajamo na nivoju {tirinajstih va{kih in ene krajevne skupnosti (KS Medana).

Preglednica 4: Nekatere demografske in dru`benogospodarske zna~ilnosti prebivalstva po va{kih skupnostih ob~ine Brda (popisa prebivalstva 1991 in 2002, SURS; Podatki o naravnem gibanju prebivalstva 1995/2003, SURS).

{tevilo indeks indeks dele` dele` koeficient prebivalcev prebivalstvene starosti zaposlenih vseskozi celotne leta 2002 rasti med leta 2002 v kmetijstvu v rodnem rodnosti letoma 1991 leta 2002 naselju `ive~ih v letih in 2002 (%) leta 2002 (%) 1995–2003 va{ka skupnost Biljana - Zali Breg 226 94,2 119,5 20,0 52,2 0,97 va{ka skupnost Cerovo 418 97,0 97,3 27,0 60,0 1,00 va{ka skupnost Dobrovo 603 94,1 119,4 8,6 38,1 1,21 va{ka skupnost Fojana 204 92,3 124,1 25,3 57,4 1,37 va{ka skupnost Hum 582 106,6 87,4 15,9 46,4 1,23 va{ka skupnost Kozana 392 107,1 105,2 14,6 59,4 1,40 va{ka skupnost Ko`bana 181 94,8 83,8 14,9 64,1 1,36 krajevna skupnost Medana 585 102,3 120,8 22,3 63,4 1,33 va{ka skupnost Neblo 630 102,1 100,0 31,5 54,9 1,62 va{ka skupnost [martno 536 99,4 178,2 12,6 47,0 0,95 va{ka skupnost Vedrijan 196 90,3 213,7 18,1 67,9 0,66 va{ka skupnost Vipol`e 459 110,1 107,9 14,6 55,1 0,88 va{ka skupnost Vi{njevik 301 102,4 116,8 36,3 58,8 1,04 va{ka skupnost Vrhovlje 118 100,9 241,2 6,8 54,2 1,08 va{ka skupnost Kojsko 334 95,7 158,7 7,8 42,5 0,87 ob~ina Brda 5765 100,1 118,8 18,8 53,3 1,17

Iz preglednice lahko povzamemo nekatere pomembnej{e razlike med naselji oziroma skupinami naselij: • med popisoma prebivalstva v letih 1991 in 2002 je {tevilo prebivalcev najbolj naraslo v va{kih skupnostih Vipol`e, Kozana in Hum; v teh va{kih skupnostih so naselja, kamor so se najbolj usmerjale migracije iz drugih ob~in; • med va{kimi skupnostmi z zmanj{evanjem {tevila prebivalcev je ve~ tistih z velikim dele`em starej{e- ga prebivalstva, kar govori v prid soodvisnosti med demografskim odmiranjem starej{ega prebivalstva in velikostnega razvoja naselja; • rodnost je najve~ja na bolj ruralnih obmo~jih zgornjih Brd in zahodnega dela spodnjih Brd ter na izo- liranem obmo~ju Kozane.

50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

3.3 ZNA^ILNOSTI NASELIJ

V Gori{kih brdih je za poselitev na dnu dolin malo prostora, obenem pa je tam nevarnost poplav. Zaradi nestabilnosti tal so za gradnjo manj primerna tudi pobo~ja. Zato je povsem razumljivo, da so tesno zgnetene vasi ve~inoma razporejene po vr{nih delih slemen. Za spodnja Gori{ka brda je zna- ~ilna slemenska lega vasi. Naselja so strnjena in potekajo linearno vzdo` osrednje va{ke prometnice. Izstopajo~o in dominantno lego vasi poudarjajo cerkveni zvoniki. V severnih Gori{kih brdih so vasi gru- ~aste in stojijo na polo`nej{ih delih pobo~ij nad strminami v spodnjih delih dolin. Tradicionalno so bile stavbe zgrajene iz kamna. Mnoge cerkve, razvaline utrdb pa tudi ohranjeni stolpi in gradovi so dedi{~ina nekdanje obmejne vloge (Melik 1960). Panorama gri~ev z v gru~e strnjenimi, po slemenih razmetanimi naselji in raz~lenjenimi kmetijskimi zemlji{~i z brez{tevilnimi vinogradni{kimi terasami zagotovo spada med najlep{a slovenska pokrajinsko-estetska doìvetja. Enostavna mreà prometnic poteka ve~inoma po slemenih in dolinah. Usmerjena je ve~inoma v sme- reh sever–jug in severozahod–jugovzhod. Gostota cestnega omre`ja je 1,16 km/km2. Zasnova naselij v Gori{kih brdih je v glavnem podobna zasnovi naselij na Krasu in v Vipavski dolini. Zanje sta zna~ilna sklenjen va{ki organizem z mreò lokalnih prometnic ter izjemno razgiban tloris. Zna~ilne so tudi silhuete s poudarjenimi zvoniki, ki predstavljajo dominante v pokrajini. Tovrstna prostorska organizacija je tako posledica hierarhije socialnih slojev v preteklosti kot obrambnih funkcij, ki jih poudarjajo krepki zvoniki s cinami (zaobljenimi stolpi, ki obdajajo ravno teraso vrh zvonika) in tabor- nimi naselji, kakr{no je na primer [martno. V zgornja Brda se è vrivajo posamezne prvine alpske organizacije naselij s samotnimi doma~ijami (Smernice za izdelavo PUP 1989). V sredozemskem vzorcu so doma~ije odprtega tipa, s posameznimi poslopji, ki se z dodajanjem veèjo na stegnjene nize. Na ta jedra so se s spremenjenimi dru`benimi odnosi kasneje navezovale doma~ije zaprtega tipa, po zna~ilnem vzorcu bri{ke organizacije naselij: najprej koncentri~no ali radial- no okrog jedra, s pomanjkanjem prostora pa vzdol`no ob slemenski prometnici, tako da je nastala samosvoja podolgovata tlorisna zasnova. Kot bistvena prvina naselja se ohranja trg v va{kem jedru. Prostora v va{kem sredi{~u je bilo marsikje tako malo, da so cerkve zrasle tudi na va{kih robovih, seveda tudi tu v izstopajo~i legi. Zanimiv je pojav posameznih kme~kih pristav, ki se pojavljajo so~asno z razvojem zaprtega tipa doma~ij in z nazadovanjem pomena vloge taborsko strnjenih naselij. Prista- ve so v posameznih primerih s~asoma prerasle v jedra poznej{ih zaselkov. Posebnost bri{kega stavbnega oblikovanja je navezana na lokalno razpolo`ljiv gradbeni material, predvsem na fli{ne pe{~enjake, ki pa àl razmeroma hitro razpadajo, zato so te nekdanje prvine, prevladujo~e pred uporabo sodobnej- {ih stre{nih kritin, brez ohranjenih pri~evanj (Smernice za izdelavo PUP 1989). Oblike poselitve so podobne temeljnim poselitvenim vzorcem sredozemskega vplivnega obmo~ja z gru~astimi naselji in zaselki. Lahko jih razdelimo na dva podtipa: z gori{kim stavbnim tipom v spodnjih in osrednjih Brdih ter z bene{kim stavbnim tipom v zgornjih Brdih. Novej{a pozidava je prinesla poenotenje obeh tipov. Do nje pa je deloma nasilno pri{lo tudi zaradi usodnih posledic obeh svetovnih vojn in popotresne obnove v letu 1976. S tem je zna~ilna identiteta zgradb skoraj povsem izginila. Vi{- ji ìvljenjski standard je celotno kulturno pokrajino dodobra izmali~il z nekontroliranimi in nepremi{ljenimi gradbenimi posegi, ki imajo vzor v univerzalni malome{~anski in brezkrvni sodobni slovenski arhitekturi, navzven pa so prepoznavni kot manifestacija zgodnej{e faze suburbanizacije. Pri tradicionalnem gori{kem vrhhlevnem stavbnem tipu so bili pod eno streho v spodnjem delu klet, kuhinja, hi{a, shrambe in neredko tudi hlev za ìvino s skednjem, v zgornjem delu pa sobe, nad katerimi so bile na podstre{ju ka{~e. Le okoli Kojskega so sem in tja domovi zgrajeni tudi v obliki na klju~. Ve~ji kmetje so imeli navadno hlev in senik v lo~enem poslopju. Med njim in stanovanjsko hi{o je bilo prostorsko zelo omejeno dvori{~e. V ve~jih vaseh spodnjih Brd je bilo precej dvori{~ obzidanih z dvoj- nim portalnim vhodom (Vri{er 1954). Sprva so bile hi{e krite s slamo, ki jo je v 17. stoletju za~ela izpodrivati skrilasta kritina, v 19. stoletju pa se je uveljavila kritina z ope~natimi korci, ponekod, zaradi mo~nej{e burje, obteènimi s kamenjem.

51 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

območje poselitve cesta

meja občine

01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: ortofoto, GURS 2004 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 34: Obmo~ja poselitve in pomembnej{e prometnice v Gori{kih brdih.

52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

LU^KA A@MAN MOMIRSKI Slika 35: V spodnjih Gori{kih brdih prevladujejo slemenska naselja.

ALENKA FIKFAK Slika 36: Propadla doma~ija v zgornjih Gori{kih brdih.

53 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ALENKA FIKFAK Slika 37: Zna~ilna gru~a hi{ na pobo~ni polici v zgornjih Gori{kih brdih.

ALENKA FIKFAK Slika 38: Kljub sodobni preobrazbi je trdnjavsko naselje [martno {e vedno pravi arhitekturni biser.

54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Pomembna organizacijsko-gradbena prvina sredozemske zidave je usmerjenost stanovanjskega poslopja proti jugu, pa tudi utrdbeni zna~aj z minimalnim predrtjem za okna na zadnji, severni in vetrov- ni strani (Smernice za izdelavo PUP 1989). Ljudsko stavbarstvo v taborskih naseljih se sicer na~eloma ne razlikuje od kme~ke arhitekture v {ir{i okolici, ima pa zaradi vklenjenosti v trdno strukturalno naselje z mnogimi mestnimi zna~ilnostmi druga~ne poudarke. Lep, dobro ohranjen primer tak{nega naselja, je vas [martno, obdana z obzidjem, ki ga poudarja in dolo~a sedmero stolpov. Doma~ije so postavljene v trdno sklenjenih nizih ob »ulicah«, opazna pa je tudi hierarhija med posameznimi doma~ijami. Poleg objektov izrazito fortifikacijskega zna~aja, povezanih z obzidjem, je {e nekaj ambicioznej{ih reziden~nih hi{. Prevladujejo pa skromnej{e enonadstropne hi{e, ve~inoma po furlanskem zgledu z mezanini. V skladu z urbansko tradicijo se je izoblikovalo tudi dvoje trgov ob severovzhodnih in zahodnih »mestnih« vratih. Kljub temu, da so do najnovej{ega ~asa v [martnem prevladovali kmetje, so doma~ije zdruène in zaokroène, tako da ne predstavljajo klasi~nih kme~kih doma~ij (Sedej 1992). [martno ima v tlorisni zasnovi obliko nepravilne elipse, osrednji vizualni poudarek pa je cerkev sv. Martina z zvonikom s cinami, ki na dale~ opominja na obrambni zna~aj naselja. [martno spada med taborske vasi, ki so bile postavljene z odloki, tako kot na primer Vipavski Kri` leta 1504 in Tabor pri ^rni~ah v Vipavski dolini. Za tak{en ukrep je bila odlo~ujo~a obmejna lega. Obstajajo tudi dom- neve o starej{em poreklu naselja; nekatere segajo celo v rimsko obdobje. Pomembne strate{ke vloge kraja pozneje ni pospremil razvoj sredi{~nih in upravnih funkcij. Zato je [martno novej{e obdobje do~a- kalo brez ve~jih pretresov, kar je nedvomno prispevalo k ohranitvi temeljnih prvin, ki so pozneje dobivale nove funkcije. Prebivalci ohranjajo spo{tljiv odnos do utrdb. Prva ob~utnej{a degradacija starega naselbinskega tkiva se je zgodila {ele v petdesetih letih 20. stoletja. Pozneje se je {e nadaljevala, vendar so k sre~i pomembnej{e vrednote {e pravo~asno spomeni{ko zavarovali in pozneje naselje celo celost- no prenovili. Ker pa obnovljenim objektom niso dali primerne vsebine, ki bi zagotavljala sredstva za sprotno vzdrèvanje objektov, le-ti v glavnem samevajo in so v nevarnosti, da za~nejo znova propa- dati (Sedej 1992). Nasploh je revitalizacija pomembnih objektov in naselij v Gori{kih brdih potekala preve~ enostran- sko in se osredoto~ila le na [martno in pozneje na grad na Dobrovem, ki ga sku{ajo z razli~nimi kulturnimi in drugimi prireditvami oìviti kot regionalno sredi{~e ter zbirali{~e pomembne srenje od blizu in dale~. Grad v Vipolàh in nekateri drugi pomembni arhitektonski spomeniki {e naprej propadajo. Urbanega sredi{~a Gori{ka brda na svojem ozemlju nimajo. Ljudje so svoje potrebe po mestoslu`- nih funkcijah vseskozi zadovoljevali v bli`njih mestnih sredi{~ih. Tudi zato je nasilna razmejitev po 2. svetovni vojni povzro~ila vrsto razvojnih problemov, saj je minilo precej ~asa, preden je Nova Gorica prevzela funkcije Gorice, ki je ostala v Italiji, vendar je bila prometno odmaknjena, saj je vse do izgradnje »osimske« eksteritorialne podsabotinske ceste glavna prometna vez tekla prek prevala pri Vrhovljah pri Kojskem do Plav v dolini So~e in od tam v Novo Gorico. Razvilo pa se je ve~ lokalnih sredi{~ z najnujnej{imi oskrbnimi funkcijami. Staro sredi{~e Brd je bila Biljana. V novej{em ~asu jo je povsem zasen~ilo Dobrovo, ki je s 413 prebivalci (leta 2002) drugo najve~je naselje v Brdih, za Vipolàmi (459 prebivalcev). Po stopnji centralnosti spada med centralne vasi. V sekundarno sredi{~e Brd se je razvilo Kojsko (298 prebivalcev), ki ima zna~aj subcentralne vasi. Sredi{~e Gori{kih brd Dobrovo je v jedru gru~asto naselje, ki stoji na nizkem podolgovatem slemenu, od koder se nekoliko spu{~a proti dolini Reke, ki te~e severno od kraja. êzenj vodi cesta Plave–nekdanji mednarodni mejni prehod Neblo, sredi kraja pa sta tudi odcepa proti Medani in Vipol- àm. K Dobrovem spadajo manj{i okoli{ki zaselki Bale{no in Na Vrhu ju`no ter Opoka vzhodno od jedra naselja, postavljenega sredi rodovitne vinogradni{ke in sadjarske pokrajine. Prvotno je bilo Dobrovo bri{ka vas, ki ni v ni~emer preka{ala drugih krajev. Leta 1900 so ga po {tevilu prebivalcev (154) pre- segala naselja Biljana, Ceglo, Dolnje Cerovo, Golo Brdo, Krasno, Medana, Neblo, Ple{ivo, Vipolè, Vi{njevik in {e posebno Kozana, ki je z 818 prebivalci dosegla najvi{je {tevilo vseh ~asov med vsemi bri{kimi

55 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ALENKA FIKFAK Slika 39: Sredi{~e Gori{kih brd je kraj Dobrovo z veliko vinsko kletjo in obnovljenim gradom. naselji. Hiter razvoj se je za~el {ele po 2. svetovni vojni, ko so se tu zgostile temeljne sredi{~ne dejavnosti. Zrasle so {tevilne nove hi{e, ki se po slemenu {irijo od sredi{~a naselja navzven. Danes so tu trgovine (za tekstil, pohi{tvo, èleznino in prehrano), banka, po{ta, policijska postaja, bencinska ~rpalka, gasilski dom, lekarna, zdravstvena postaja z zobno ambulanto in sede` ob~ine. Storitvena obrt je skromno zastopana, proizvodne pa sploh ni. Na Dobrovem je sede` kmetijske zadruge Gori{ka brda, ki ima tu odkupno postajo, veliko vinsko klet in trgovino kmetijskih strojev ter repromateriala. Glavnina zgradb kmetijske zadruge je v dolini ob Reki. Prvotni grad na Dobrovem iz poznega srednjega veka je propadel. Na njegovih temeljih so posta- vili nov grad, ki ima v tlorisu skoraj pravokoten kvadrat z zapolnjenim jedrom in {tiri vogalne stolpe. Nastal je pod vplivom arhitekture bene{kega zaledja. Leta 1974 ga je v upravljanje prevzel Gori{ki muzej in ga tudi obnovil. V Gori{kih brdih je bilo ob popisu leta 2002 skupaj 3862 stanovanj. 24,0 % jih je bilo zgrajenih pred letom 1918, precej ve~ kot na ravni cele Slovenije (18,6 %). 41,0 % od teh stanovanj ni bilo prenovlje- nih. Najve~ja dinamika prenavljanja je bila po furlanskem potresu leta 1976, opazno pa je tudi, da se je po osamosvojitvi Slovenije, verjetno zaradi izbolj{anja ìvljenjske ravni, {tevilo obnovitvenih del za~e- lo znova pove~evati. Stanovanj za po~itek in rekreacijo je razmeroma malo, v celotnih Brdih vsega 57. Opazno je, da so najve~ji deleì starih stanovanj, zgrajenih pred letom 1900, v majhnih naseljih zgornjih Brd, v spodnjih Brdih pa jih je najve~, ve~ kot ~etrtina, v krajih Ple{ivo, Vipolè, Dolnje Cerovo, Hum, Imenje, Vedrijan, [lovrenc in Biljana. Najve~ hi{, zgrajenih po letu 1991 je v Gonja~ah, Medani, Bilja- ni, [lovrencu, Seniku in Noznem.

56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Rug Golo Brdo Senik

Breg pri Golem Brdu Brdice pri Ko`bani Brezovk Vrhovlje pri Ko`bani Ko`bana Slapnik

Ple{ivo Gornje Cerovo Ceglo Dolnje Cerovo

Vipol`e Gr ojn ica

Bir{a

Legenda: Vrtojbic [tevilo prebivalcev Leto izgradnje a Kristinica = 0 do leta 1900 Bir{a ≤ 0 < 50 med letoma 1901 in 1960 ≤ 50 < 100 med letoma 1961 in 1980

100 < ≤ 150 med letoma 1981 in 1990

leta 1991 ali pozneje 150 < ≤ 200

statisti~na zaupnost 200 < ≤ 250

Upravna razdelitev ≤ 250 < 300 0120,5 3 4 km

meja naselja Avtorica zemljevida: Jerneja Fridl 300 < Avtor vsebine: Drago Kladnik dr`avna meja Vir: SURS 2002 © GIAM ZRC SAZU 2007

Slika 40: Starostna sestava stanovanj v naseljih Gori{kih brd leta 2002.

57 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

3.4 GOSPODARSTVO

Najpomembnej{a gospodarska panoga v Gori{kih brdih je {e vedno kmetijstvo. Znotraj njega je tradicionalno najbolj pomembna vloga vinogradni{tva in sadjarstva. Vloga ostalih gospodarskih panog je z izjemo porajajo~e se obrti zanemarljiva. Proizvodni odnosi in organizacija kmetijske pridelave so v Go- ri{kih brdih dolgo sloneli na zna~ilnem sistemu kolonata, ki v bistvu spominja na vini~arske odnose na [tajerskem. Kolonat je tako pomembna institucija, ki je zapustila neizbrisne sledove v videzu pokrajine, da si zaslu`i podrobnej{o osvetlitev.

3.4.1 KOLONAT Bri{ki kmetje oziroma kmetovalci so se v glavnem lo~ili na (Vilfan 1992): • svojake, ki so bili lastniki hi{e in zemlji{~, • ke{onarje, ki so imeli samo hi{o ali {e te ne in so se preìvljali z dnino, tu imenovano `rnada, • kolone, ki so po pogodbi kmetovali na tuji zemlji in • ni~arje ali va{ke reveè. Z izjemo Istre in deloma Vipavske doline imamo v Gori{kih brdih edini primer pri nas, da se je ta stara oblika prizvajalnih odnosov ohranila tako reko~ do polpretekle dobe. Z uveljavitvijo socializma je bil kolonat odpravljen {ele po 2. svetovni vojni, vendar posledic ni bilo mogo~e povsem zabrisati. Kolonske poteze so se v socialno, agrarno pa tudi kulturno ìvljenje Brd mo~no vtisnile in jih {e vedno sre~ujemo pri zemlji{ki razdelitvi, posestni sestavi in sodobnem zadru`ni{tvu (Vri{er 1954). O kolonatu je poro~al è Kocian~i} (1854). Uvajanje kolonata na Gori{kem je bilo naglo zlasti v ~asu bene{ke nadoblasti, prej pa so tudi tu prevladovali tla~anski fevdalni odnosi. V kolonatu so razlikovali dedna zemlji{~a in navadni zakup, pri katerem sta bili dogovorjeni zakupnina in delovna obveza. Glede od{kodnine za investicije je imel ded- ni zakupnik bolj{i poloàj od »navadnega«. V zvezi s kolonatom so se ve~krat pojavljali nesporazumi med pogodbenima stranema, na ozemlju Gori{kih brd na primer v Medani, Biljani in v Vipolàh. Manj problemati~na so bila razmerja prav pri navadnih zakupih, ki so bila natan~neje opredeljena. Ni dvo- ma, da so v Gori{kih brdih è v 16. stoletju za najemne odnose zavestno uporabljali dolo~ila iz rimskega prava, kar je omogo~alo odpovedljiva najemna razmerja (Vilfan 1992). Pod avstrijsko vladavino je dobil kolon po dogovoru zemljo, hi{o, klet in pripomo~ke za obdelavo. Za povra~ilo je moral dati svojo delovno mo~, delovno silo ìvine, gnoj ter vrsto manj{ih denarnih in blagovnih dajatev. Posebno zahtevne so bile za kolona denarne dajatve. La`je jih je zmogel, ko se je z izgradnjo èleznice od Jesenic do Gorice pove~al zasluèk, kar je omogo~alo obse`nej{o prodajo v bli`nje in tudi bolj oddaljeno zaledje. Nekaj dohodka je prina{ala tudi prodaja drv. Najpomembnej{i pogodbeni del je bil v delovni obvezi. Tako imenovana »rabota« je vklju~evala vso druìno, tudi otro- ke. Za gospodarja je moral kolon izvr{iti vrsto opravil, ki so vsaj desetkrat na leto trajala tudi po ve~ dni (Vri{er 1954). Med temi deli je hrano navadno priskrbel gospodar. Kolon je moral na gospodarjevo zah- tevo delati tudi ve~, vendar je za ~as zunaj pogodbenega dela dobil polovi~no pla~ilo. Ko je kolon svoje delovne obveznosti opravil, je lahko {el delat na dnino kamorkoli je èlel (Vilfan 1992). Gospodarji so bili po izvoru razli~ni. Nekateri so bili plemi~i, nekaj je bilo doma~ih posestnikov, bodisi trdnih kmetov bodisi me{~anov iz bli`njih mest, nekaj pa tudi cerkvenih pravnih oseb. Slednje so navadno kolone {e najmanj izkori{~ale. Ve~ji zemlji{ki posestniki so za oskrbovanje posestev imeli oskrbnike. Koloni so gospodarja onikali, nagovarjali s »~astitljivim gospodom« in se mu morali ob sre~anju prikla- njati, ~esar so se morali navaditi è otroci. Bri{ka posestva so nakupovali predvsem razni advokati, trgovci in gostilni~arji, saj so jim prina{a- la lep dohodek. Najve~ja bri{ka posestva so imeli v lasti ostanki starih fevdalnih druìn; ponekod so bile njihove kar cele vasi. Me{~ani so imeli v lasti posestva z od 5 do 20 ha zemlje in s petimi do tridesetimi koloni. Od dva do pet kolonov je imelo praviloma tudi vsako ùpni{~e (Vri{er 1954). Po vrsti gospodarjev so razlikovali grofovske, »gosponjske« in cerkvene kolone.

58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

O izvoru kolonov so podatki manj iz~rpni. Deloma je {lo za nekdanje tla~ane, deloma za svojake, ki so zaradi slabega gospodarjenja zapravili samostojno posest in stopili v kolonski odnos (vendar so se imeli pozneje pravico odkupiti), omenjajo pa se tudi hlapci, ki so bili dalj{i ~as pri dolo~enem gos- podarju in so dobili status kolona ob poroki. Zanimivo je, da je lahko kolon za delo sam najemal hlapce in dekle. Koga je vzel gospodar za kolona, je bilo stvar dogovora, pri ~emer so posredni{ke posle opravljali me{etarji (Vilfan 1992). Velikost »kolonije«, to je predmeta kolonatske pogodbe, je bila odvisna od zmogljivosti delovne sile, s katero je razpolagal kolon. Pred 2. svetovno vojno je edine ve~je spremembe v kolonskih razmerjih povzro~il zakon iz leta 1927, ki je izbolj{al razmere v prid kolona, a razen gospodarskih olaj{av ni prinesel ve~jih svobo{~in. Takrat se je v Gori{ka brda raz{irilo spolovinarstvo (mezzadria), s katerim se je pridelke med kolona in gospodarja delilo na polovico. Po ocenah je bil dele` kolonskih druìn v Gori{kih brdih med 20 in 30 %. Nekatere vasi so veljale za tradicionalno kolonske, na primer Medana, Dobrovo, Fojana, Neblo in Vipolè, v drugih pa je bil le tu in tam kak{en kolon (Vilfan 1992). Dele` kolonov je bil najmanj{i v zgornjih Brdih, kjer je pomanjkanje kakovostnih obdelovalnih zemlji{~ posestnike odvra~alo od kolonskih zakupnih odnosov. Na obmo~ju Ko`bane je bil 5,7 %, v Kojskem in okolici pa 8,8 %. Agrarna kriza je najbolj pri{la do izraza na prehodu iz zgornjih v spodnja Brda, kjer sta prenaseljenost in padanje cen vina marsikaterega svojaka prisilila, da je stopil v kolonski odnos. Zna~ilen je primer Vi{njevika in okolice, kjer je pred 2. svetovno vojno kolonat stalno napredoval in dosegel 50 % druìn. Tudi v [martnem in okolici je bilo vanj vklju~enih 22 % gospodinjstev. Najbolj ustaljeno je bilo kolonstvo v spodnjih Brdih, kjer so se veleposestva ohranila {e iz obdobja fevdalizma. Kljub temu je tu è potekal proces v smeri postopnega osvobajanja. Posodoblje- no kmetovanje je marsikateremu kolonu omogo~ilo odkup in hkraten nakup dela gospodarjevega posestva. Bogata in rodovitna zemlja je privabljala {tevilne me{~ane, ki so tod nakupili najve~ posestev. Prvi korak pred dokon~no odvezo je bil narejen neposredno po 2. svetovni vojni, ko je bila pogod- bena oddaja zniàna na ~etrtino pridelka (Vri{er 1954). Zavezni{ka uprava je vztrajala pri predvojni ureditvi, sporno pa je bilo predvsem vpra{anje o vi{ini lastnikovega deleà. Po priklju~itvi dela cone A k biv{i Jugoslaviji so stopili v veljavo predpisi o razlastitvi zemlje. Razla{~eno zemljo so za razliko od biv{e cone B najprej prepustili kmetijsko-obdelovalnim zadrugam, ki pa so jih po letu 1950 odpravljali in zemljo prepustili agrarnim interesentom, zlasti nekdanjim kolonom. Kdor ni hotel stopiti v zadrugo, je imel veliko teàv. Leta 1948 so za~eli izvajati agrarno reformo. Biv{im lastnikom so pustili le 45 ha zemlji{~ (Ker{i~ 1992). Koloni od takrat dalje niso ve~ hoteli dajati najemnine. Leta 1949 so gospodarje razlastili kot veleposest- nike – nekmete s celotnim premoènjem vred. Tistim, ki so dokazali, da se preìvljajo le s kmetijstvom, so pustili okrog 2 ha zemlje, hi{o in gospodarsko poslopje. Po poznej{i agrarni reformi jim je pripadlo 10 ha obdelovalnih zemlji{~ in gozd. V etnolo{ki {tudiji je Ker{i~eva (1992) razmerja med kolonom in gospodarjem temeljito osvetlila tudi z vidika na~ina ìvljenja in stanovanjske kulture. Razlika med dotlej splo{no navajanimi, s socialisti~- nega zornega kota osvetljenimi na~eli kolonata, in dejanskimi razmerami, ugotovljenimi na primeru dveh konkretnih druìn, je zelo velika. V resnici so bile medsebojne vezi trdne, obojestransko koristne in s strani gospodarja ne le izkori{~evalske, ampak tudi vzpodbujevalne.

3.4.2 POSESTNA SESTAVA Zgodnja in strnjena poselitev je pustila sledove tudi v zemlji{ki razdelitvi. Malokje v Sloveniji je kme~- ka posest tako razdrobljena in medsebojno prepletena. Po prisojnih pobo~jih prevladujejo zemlji{ki kosi v obliki terasnih grud in delcev. Zanje se je uveljavil izraz vinogradni{ke in sadovnja{ke grude (Vri{er 1954). Na izsu{enih zemlji{~ih v ravninskih dneh potokov in v Prevali pa je bila `e pred 2. svetovno vojno izvedena na~rtna parcelacija z ve~jimi zemlji{kimi kosi. Kot v vseh vinorodnih goricah pri nas, so bila tudi v Gori{kih brdih {tevilna posestva tujcev. Last- niki so izvirali iz ostankov nekdanjih plemi{kih dru`in in iz bogatih me{~anskih slojev. Tujci so posegali

59 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ALENKA FIKFAK Slika 41: V raz{irjenih dolinskih dneh potokov Bir{e in Oblen~a so è med svetovnima vojnama izvedli komasacijo. predvsem po vinogradih kot najdonosnej{i zemlji{ki kategoriji, kar je bilo za doma~ine {e posebej neugodno. Skupaj so imeli tujci v lasti 16,3 % zemlji{~, vendar kar 27,4 % od vseh vinogradov. Na tujca je odpadlo v povpre~ju 17,88 ha skupnih zemlji{~, od tega 2,92 ha vinogradov, medtem ko je avtohtona bri{ka druìna posedovala povpre~no le 3,48 ha skupnih zemlji{~ z 0,32 ha vinograda. Nekoliko ve~je kmetije so imeli le gruntarji oziroma svojaki. Pritisk tujcev je bil posebno mo~an na vinogradni{ko naj- kakovostnej{ih obmo~jih v spodnjih Brdih in v njihovem osr~ju, zato so bili od tu najbolj {tevilni sezonski delavci in kot dopolnilna dejavnost najbolj razvita doma~a obrt. Ve~ trdnej{ih doma~ij je bilo le v zgornjih Brdih s prevlado ko{enic in gozda (Vri{er 1954). Vendar ve~ja posest {e ni pomenila ve~je gospodarske mo~i. Rev{~ina je bila najhuj{a prav v zahodnih in zgornjih Brdih z najve~jima deleèma gruntarjev. Po 2. svetovni vojni so re{itev za odpravo neugodnih posestnih razmer iskali v zadru`ni{tvu. Poleg kolonov so se v zadrugah zdruèvali tudi nekateri mali kmetje. Ker je zadrugam pripadla ve~ina razla{~enega zemlji{~a biv{ih veleposestnikov in tujcev, je bil njihov zemlji{ki sklad v primerjavi s preostalim zasebnim lastni{tvom bistveno kakovostnej{i. Zasebnikom je ostalo okrog 80 % nerodovitnih povr{in, vendar le 62 % vinogradov in 72 % njiv. Zadruge so »podedovale« tudi dobro urejene vinske kleti in kmetijsko mehanizacijo (Vri{er 1954). Zadruge so zaìvele v ve~jih naseljih spodnjih Brd kot so Kojsko, Dobrovo, Neblo, Medana, Foja- na, Cerovo, Kozana, [martno in Vedrijan, medtem ko v drugih vaseh njihovo uveljavljanje ni bilo uspe{no. Ker je bilo v njihovem udejanjanju precej nasilnih in neìvljenjskih re{itev, so se pojavljali {tevilni prob-

60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

ALENKA FIKFAK Slika 42: Zlasti v zgornjih Gori{kih brdih je sadno drevje zasajeno ve~inoma na jeàh kulturnih teras. lemi. @e leta 1953 so nekatere za~eli razpu{~ati. Hkrati s tem se je uveljavljala agrarna reforma, ki je bila kon~ana leta 1955. Po njenih dolo~ilih pa zadru`na zemlja ni bila dana v obdelovanje biv{im kolonom in pridruènim kmetom, ampak je bilo na njenih temeljih ustanovljeno dràvno posestvo (Sirk 1990). Kmetijska zadruga Brda z osrednjo vinsko kletjo na Dobrovem upravlja z okrog 1400 ha vinogradov (medmre`je 5), ve~ji del pridelave za izkori{~enost njenih kapacitet za proizvodnjo vina pa zagotavljajo zasebni vinogradniki. Leta 1989 je bilo vanjo vklju~enih kar 95 % vinogradnikov iz Gori{kih brd (Pavlin 1991). Zadruga je s svojo kreditno dejavnostjo pomemben servis za obnovo in {iritev vinogradov in sadovnjakov. V osemdesetih letih prej{njega stoletja se je nekaj kmetij è tako okrepilo, da so se lahko odlo~ile za samostojno kmetijsko-razvojno pot. Zadruga je ravnala pro`no tudi pri zamenjavi parcel ob zaokro- ànju zasebne in dru`bene posesti. Kooperantom je oddajala v najem posamezne parcele, ki zanjo niso bile privla~ne. Z najnovej{imi dru`benopoliti~nimi spremembami je pri{lo do nadaljnje krepitve zasebnega sektorja, ki le z ve~jimi obdelovalnimi povr{inami lahko kljubuje ostri konkurenci na evropskem trì{~u vin. V Sloveniji so se najve~ji premiki k izbolj{anju velikostne sestave vinogradov zgodili prav v vinorodnem okoli{u Gori{ka brda, kjer kar 63 % pridelovalcev obdeluje ve~ kot hektar vinogradov. V tem vinorodnem okoli{u se povr{ine v register pridelovalcev grozdja in vina (RGVP) vpisanih vinogradov skoraj povsem ujemajo z letalskimi posnetki. Za primerjavo: v okoli{ih z najve~jo zemlji{ko razdrobljenostjo je dele` ujemanja registra in letalskih posnetkov tudi manj kot polovi~en ([o{tari~ 2007).

61 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

3.4.3 KMETIJSKE PANOGE

Za kmetijstvo najugodnej{i predeli so ni`ji obronki v zahodnem in ju`nem delu Gori{kih brd. Ure- janje obdelovalnih teras, ki je nujno zaradi obrambe pred erozijo prsti in strojnega obdelovanja, je zahtevno in drago opravilo, za kar ve~ji nagibi povr{ja v smeri proti vi{je vzpetemu svetu pod Korado in Saboti- nom niso ve~ primerni. Zato se pomen vinogradni{tva v omenjeni smeri zmanj{uje, nara{~a pa pomen ìvinoreje, poljedelstva in ponekod sadjarstva. V zgornjih Brdih je zato kmetijska pokrajina è tako druga~na, da nas na »pravo« bri{ko pokrajino spominjajo le {e redki vinogradi, sadno drevje in arhitektura starih hi{ (Pavlin 1991). Danes izginjajo ali so è izginile {tevilne vrste trte, ki so bile znane v preteklosti in so bile zna~ilne za celotna Gori{ka brda: pika ali su{ec, pogrozdnica ali glera, {ev~ica, dremih, kozji ses, pergola, slan- kamenka, istrijana, kraljevina, mu{kat, cohovka, tràrka, markadu{ka, zelenka ali skrljevka, amerikana ali izabela. Pri mnogih nam è samo ime pove, od kod izhajajo. Endemi~ne vrste so pika, drenik, cohovka, tràrka in markadu{ka. Izginjajo tudi ~rne sorte tripice, alikante in klinton. îsto doma~i sorti sta pokalica in refo{k (Podver{i~ 1990). V preteklosti so bile v Gori{kih brdih zelo znane tako imenovane kabole, to je trte, speljane na maklenova drevesa, posajena v dolo~eni medsebojni razdalji. Najbolj znana vrsta trte je rebula. Najprimernej{e zemlji{~e zanjo je prav na laporjih z vlo`ki gline in skrilavca. Na njem bi vsaka druga sorta zahtevala obilno gnojenje, rebuli pa zadostuje zelo skromno gnojenje, lahko celo samo dodatki razpadlega laporja. Na njem popolnoma dozori, ne gnije tako kot na te`kih zemlji{~ih, in daje vino z visoko alkoholno stopnjo. Pa vendar se tudi rebula v novej{em ~asu umika bolj kakovostnim, tr`no zanimivej{im sortam: belemu pinotu, sauvignonu in tokaju ali zelenemu

ALENKA FIKFAK Slika 43: Zna~ilna terasirana vinogradni{ka pokrajina v spodnjih Gori{kih brdih, na obmo~ju naselja Biljana.

62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 sauvignonu. Vino slednje so zaradi madàrske za{~ite blagovne znamke tocai in prepovedi njene uporabe zunaj Madàrske pred ~asom preimenovali v To~aj (Italijani so za~eli uporabljati ime Furlanski tokaj, italijansko Tocai Friulano), zaradi madàrskega vztrajanja pri prepovedi rabe podobnih imen pa bo treba spremeniti tudi tega, delovno v Sauvignonasse. To je francoska sorta, iz katere furlanski oziroma bri{ki tokaj dejansko izhaja (medmre`je 2) in je le sorodnica madàrske vinske sorte tocai. Vinogradni{tvo kot najpomembnej{a kmetijska panoga v Gori{kih brdih se v novej{em ~asu ponovno {iri in zahteva nova zemlji{~a, stari vinogradi pa se zaradi sodobnej{e tehnologije pridelovanja prenavljajo. To velja {e zlasti za spodnja Brda, kjer vinogradi prekrivajo kar 42,4 % povr{ja, pred sto- letjem in pol pa je bil dele` kar 44,6 %, a so bili takrat vinogradi manj intenzivni. V celotnih Gori{kih brdih je bil leta 2005 dele` vinogradov 27 % (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005). V preteklosti niso bili redki primeri, da so se z vinogradni{tvom in dopolnilnim sadjarstvom preìvljale druìne z le nekaj deset ari vinograda. @e prvi viri, ki omenjajo Gori{ka brda, poro~ajo tudi o vinogradni{tvu. V srednjem veku so razli~ne omejitve trgovine zavirale izvoz vina in {ele leta 1552, ko je bil v Avstriji prepovedan njegov uvoz iz Istre in Bene~ije, so se razmere bistveno izbolj{ale. Vinogradi so napredo- vali na ra~un izkr~enih gozdov. Leta 1676 so bile v vinski trgovini odpravljene {e zadnje omejitve in bri{ko vinogradni{tvo je dobilo nov zagon. Kr~enja v 15. in 16. stoletju so pomenila vi{ek razprostranjenosti izkr~ene pokrajine, saj se od takrat dalje povr{ina obdelovalnih zemlji{~ v splo{nem vseskozi zmanj- {uje, enkrat hitreje, drugi~ po~asneje. Spreminjal se je tudi obdelovalni na~in. V preteklosti je bilo raz{irjeno sredozemsko obdelovanje v »brajdah«. Na terasi ali ozkem pasu zemlji{~a na ravnini je bilo v zaporedju med vrstami trt posajenih tudi nekaj »vrstin« p{enice, je~mena in pozneje obi~ajno koruze. Po ètvi je bila med trte navadno

BLA@ KOMAC Slika 44: V drobovju vinske kleti na Dobrovem.

63 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn posejana repa, v~asih tudi ajda. Ko sta se raz{irila krompir in koruza, so bile »brajde« sestavljene le {e iz trt, tur{~ice (koruze), krompirja in seveda sadnega drevja. Sodobno vinogradni{tvo je ta tradicionalni obdelovalni sistem potisnilo v pozabo (Vri{er 1954). Kmetje so odtlej urejali nove vinograde na vr{nih delih prisojnih pobo~ij. K temu jih je prisilila tudi peronospora, ki je najbolj {kodovala trtam v bolj vla`nih in meglenih dolinah. Pojavil pa se je problem monokulturne obdelave brez ustreznega kolobarjenja in zahtevnej{ega dognojevanja. Gnoja je zaradi slab{e razvite ìvinoreje vselej primanjkovalo. Z novim sistemom se je pojavilo tudi pomanjkanje delovne sile v pridelovalnih konicah, zlasti ob trgatvi. Posledi~no je primanjkovalo delovne sile za obiranje pridelka v sadjarstvu in predvsem ~e{nje so v velikih koli~inah ostajale neobrane na drevesih. Ugodna konjunktura za vino za ~asa Avstrije in pozneje Avstro-Ogrske je {tevilne posestnike opo- gumila, da so ponovno zrigolali vinograde v slab{ih legah, kjer sta jih pozneje pusto{ili erozija prsti in naglo iz~rpavanje tal. Pod Italijo, ko so se pridelovalci soo~ili s hudo konkurenco tamkaj{njih cenenih in manj kakovostnih vin s sodobneje urejenih vinogradov, so najprej opustili te nasade, pozneje pa tudi tiste v bolj odro~nih legah in kon~no ostarele vinograde, ki jih ni bilo donosno obnavljati. Ponoven razcvet se je pojavil v sedemdesetih letih prej{njega stoletja z vnovi~nim uveljavljanjem zasebne pobude. Glavno vinogradni{ko obmo~je se iz spodnjih Brd nadaljuje v reliefno primeren svet osrednjih Brd. Leta 1987 je bilo najve~ vinogradov v katastrskih ob~inah Kozana (39,5 %) in Vipolè (38,4 %), nad 20 % vinogradni{kih zemlji{~ pa je bilo tudi v katastrskih ob~inah Neblo, Biljana, Medana, Cerovo, [martno in Vedrijan. Pomen vinogradni{tva se zmanj{uje proti severu in vzhodu. V zgornjih Brdih so osamljeni vinogradi le na redkih terasah in so pome{ani v brajdah med njivske kulture. Zato je tamkaj manj kot 5 % povr{ja pod vinogradi (katastrske ob~ine Mirnik, Vrhovlje in Podsabotin), leta 1987 pa jih je bilo {e najmanj (1,9 %) v katastrski ob~ini Ko`bana (Kladnik 1996). Zanimivo je, da imajo vinograde v spodnjih Brdih v lasti tudi posestniki iz zgornjih Brd, ki so od njih oddaljeni tudi do 10 km. Nekaj lastnikov iz zgornjih Brd je celo v povsem ju`ni katastrski ob~ini Medana (Pavlin 1991). Za resno tr`no pridelavo velja, da mora biti vinograd ~im bli`je kmetoval~evemu domu, zemlji{~a pa ~im manj prostorsko razpr{ena, tako da se zmanj{a {tevilo potrebnih poti za obdelovanje. V vsako vrsto v vinogradu je namre~ treba kar okrog petintridesetkrat letno. Zato je prevelika razdrobljenost in razpr{enost vinogradni{kih zemlji{~ za marsikaterega lastnika velik problem. Zemlji{ki dvolastniki so za njivsko in travni{ko rabo ohranili ravninske parcele v Italiji, njive in travnike v bliìni doma ali è obstoje~ega vinograda pa so preuredili v zaokroène vinogradni{ke komplekse (Pavlin 1991). Betonski stebri, ki bi lahko nadomestili lesene kole, na slovenski strani Gori{kih brd niso priljublje- ni. [e ve~, ob~inski odlok celo izrecno dolo~a uporabo lesenih kolov. Na betonskih stebrih se naj bi nabiralo preve~ vlage, kar naj bi {kodovalo trtnemu lesu in grozdju. Z njimi ne bi bilo ve~ ovir za kr~e- nje gozda za kmetijsko rabo. Zanimivo je, da so njive ve~inoma le prehodna faza v obnovi starih vinogradov, ko parcelo s starimi trtami najprej preorjejo s plugi za globoko oranje, nato pa jo pustijo eno leto nezasedeno, da se preperina posede in uredi vodni odtok. [ele potem se na njej zasadi mlade trse. V mladem vinogradu, ki ne ustvar- ja veliko sence, kmetje zasadijo krompir, zelenjavo in druge polj{~ine. Iz tega sledi, da gre tudi pri ugotovljenih premenah iz vinograda v njive pravzaprav za sodobno obnovo vinogradov. Dràvna meja med Italijo in Slovenijo je tudi na obmo~ju Gori{kih brd è nekaj ~asa zelo odprta in prepustna. Ve~ je bilo maloobmejnih in dvolastni{kih mejnih prehodov, v Neblem pa je bil tudi mednarodni mejni prehod. Vsi ti prehodi so bili z vstopom Slovenije v schengensko obmo~je decembra 2007 ukinjeni. @ivahni prijateljski, sorodstveni, kulturni in gospodarski ~ezmejni stiki izhajajo è iz obdobja pred razmejitvijo na dve dràvi po 2. svetovni vojni. Italija je bila kmetijsko precej bolj razvita in urejena, zato so bili njeni dose`ki za Brice zelo zanimivi in so ve~ desetletij pomenili izziv za kmetovanje v doma~em okolju (Pavlin 1991). Najpomembnej{i so bili zgledi za tehnologijo obdelovanja vinograda in {e posebej za tehnologijo kletarjenja, ki je prilagojena zasebnemu vinogradni{tvu. Znanje in izku{nje, ki so jih posamezniki pri- dobili onstran dràvne meje, so prenesli v doma~e okolje, br` ko so njihove kmetije dosegle za to primerno

64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

ALENKA FIKFAK ALENKA FIKFAK Slika 45: Bri{ka breskev je tako cenjena, da pri Slika 46: Po 2. svetovni vojni se je predvsem nas branjevci pod to blagovno znamko trìjo tudi v spodnjih Gori{kih brdih uveljavilo pridelovanje sadeè, ki z Gori{kimi brdi nimajo ni~ skupnega. fig, ki pa nimajo nobene tr`ne vrednosti. stopnjo razvoja. Izziv je bilo tudi poznavanje organizacije celotnega ciklusa pridelovanja v Italiji, od naba- ve semen in sadik do prevoza in trènja pridelkov ter na~ina poslovanja kmetov z dràvo in bankami. Zgledi so prispevali k uveljavljanju samostojnega polnjenja butelj~nih vin, z lastnimi etiketami in orga- nizacijo prodaje. Tak{na praksa je v Italiji è dolgo prisotna. Vino iz italijanskega dela Brd dosega na trì{~u tri do petkrat vi{jo ceno kot vina iz Furlanske niìne. Razlog je seveda v njihovi bolj{i kakovosti. To pomeni, da je v Gori{kih brdih mo`no preìvljanje tudi na manj{ih kmetijah z vinogradni{ko usme- ritvijo. Iz kakovostnega grozdja je treba vzgojiti vrhunsko vino ter organizirati lastno polnjenje in prodajo. Samo v podrobneje preu~eni katastrski ob~ini Medana se je è na za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja za tak{en na~in poslovanja odlo~ilo osem kmetij (Pavlin 1991). ê je vinograd bri{kemu kmetovalcu temeljni vir preìvljanja, je sadje njegov najbolj{i postranski zasluèk (Vri{er 1954). Z njim si je predvsem v preteklosti pomagal na pomlad in poleti, preden je prejel izkupi~ek za pridelek vina. Najpomembnej{e sadno drevo je ~e{nja. Najdemo jo prav v vseh Brdih in predstavlja okrog 40 % vsega sadnega drevja. Raz{irila se je predvsem na prehodu iz 19. v 20. stoletje. K temu je precej pri- pomogla povezava Gorice in zaledja z èleznico, ki je omogo~ila hitro dostavo sveèga sadja v osr~je takratne Avstro-Ogrske. S priklju~itvijo nekdanji Jugoslaviji je sledilo obdobje nazadovanja in buldoèr- ji so neusmiljeno ruvali ~e{njeva drevesa. Po pribli`ni oceni jih je od prvotnega {tevila ostala le slaba ~etrtina (Podver{i~ 1990)). Zadnje ~ase so Brici ponovno za~eli saditi in cepiti ~e{nje, vendar kaè da nekdanjega obsega njihovega gojenja ne bodo nikoli ve~ dosegli. Na njihov izjemen pomen pa {e vedno opozarja vsakoletni praznik ~e{enj. Medtem ko je ~e{nja »star« bri{ki sade`, je breskev za~ela pridobivati pomen {ele z italijansko nad- vlado med svetovnima vojnama. Na trì{~u je imela v primerjavi s ~e{njo ugodnej{e prodajne mo`nosti.

65 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Njen dober okus in so~nost sta omogo~ila uspe{no soo~anje s konkurenco iz vzhodnega dela Italije. V nasprotju s ~e{njami so breskve sadili predvsem v nasadih. Najve~ji so ob potokih Reki in Pevmici, okrog Medane, Fojane in Vipol`. Pred razmeroma pozno tr`no uveljavitvijo so v Brdih poznali doma- ~e necepljene vrste breskovih dreves: mohnice, ko{~ice in kadone. Slednje so lupili in predelovali v suho sadje. Po 1. svetovni vojni so te vrste ostale le {e po starih jeàh kulturnih teras, kajti ob novem urejanju vinogradov so jih odstranjevali (Podver{i~ 1990). Glavni problem pri gojenju breskev je potreba po pravo~asnem obnavljanje nasadov, kajti drevo dobro rodi le pet do sedem let, celotna ìvljenjska doba pa je samo 15 let. Ob Pevmici in okrog Kojskega je tudi nekaj nasadov marelic, ki so jih drugje v Brdih zaradi {kode, ki jo povzro~ajo v nasadih vinogradov, skoraj povsem iztrebili. Hru{k je kar 26 razli~nih vrst in rasejo predvsem po terasnih jeàh (glej sliko 42). Hru{ke {trnivke so lupili in predelovali podobno kot slive, ki so bile neko~ zaradi tradicionalne doma~e predelave mnogo bolj raz{irjene kakor v sodobnosti. [e najve~ jih je ostalo okrog Vedrijana, Krasnega in v spodnjih Brdih okrog Medane. Jablana kot srednjeevropsko drevo je dokaj redka. Po 2. svetovni vojni so se uveljavile fige, ki rodijo dvakrat na leto, julija in septembra. Tudi njih ponekod {e vedno su{ijo. V zadnjem ~asu se {iri tudi kivi, ki ob primerni negi zelo dobro uspeva, medtem ko se poskusi z mandarinami niso posre~ili. V zadnjih letih se je pomen sadjarstva zaradi prevlade vinogradni{tva znova mo~no zmanj{al. Ta preobrazba je tako mo~na, da na primer v sklopu enega od naselij pri edinem tamkaj{njem sadjarju kupujejo sadje tudi doma~ini. Zanimiva je usoda oljke. Skupaj z vinsko trto in figo je pri{la v Gori{ka brda è v obdobju prvotne rimske kolonizacije ali celo prej. Neko~ ni bilo strnjenih olj~nih nasadov, ampak so drevesa sadili med trte in drugo sadno drevje, tam, kjer so bile zanje ugodne razmere in primerna prst. Najve~ jih je raslo na son~nih legah v nekoliko vi{je leè~ih krajih, kot so Gradno, Vi{njevik, Slav~e, Hlevnik in Ceglo. Zna- ni sta doma~i sorti drobnica in karabana. Slednja je bila bolj mesnata in debelej{a, vendar je dajala manj olja. Obirali so jih ob sveti Katarini konec novembra. Poro~ajo, da so nekatere kmetije pridelale celo do 200 litrov olivnega olja (Podver{i~ 1990). Hude zime v petdesetih letih 20. stoletja so oljko skoraj povsem izkoreninile. V zadnjih dveh destletjih se tudi zaradi globalnega segrevanja ozra~ja znova uveljavlja, zaenkrat samo v manj{ih poskusnih nasadih (slika 9). Leta 2006 so Brici spet dobili olj~no pre{o, imenovano torklja. Samosvoja dejavnost, ki je na vi{ku vklju~evala dobr{en del bri{kega prebivalstva, je bilo »lupljenje« sadja, zlasti sliv. Na {iroko se je razmahnila v 19. stoletju, povsem pa je izginila è pred desetletji. [e najdlje se je ohranila v [martnem, Medani, Vedrijanu in v nekaterih okoli{kih vaseh. Manj so se s z njo ukvarjali v zgornjih Brdih. Lupljenje sliv se je okrog leta 1810 za~elo ne samo v Gori{kih brdih, ampak tudi na Gori{kem in v Vipavski dolini. Sem so ga menda zanesli Francozi v Napoleonovih ~asih. Sprva je {lo le za doma- ~o hi{no dejavnost in druìne niso najemale dodatne delovne sile. V drugi fazi so lupili ne le doma pridelane, pa~ pa tudi kupljene slive in najemali dodatne delavce. Ob slab{ih letinah, pa tudi zaradi rasto~ega povpra{evanja, so za~eli uvaàti sadje od drugod: iz Bene~ije, Vremske doline, Pivke, Istre, Ko~evskega, Trebelnega, [kofje Loke in iz nekaterih drugih krajev na Kranjskem, pa tudi iz spodnje [tajerske, Sla- vonije in Bosne (Kogej 1992). Tudi prodaja je dale~ prerasla bri{ki okvir, saj so se tako imenovane prunele, prek trgovcev v Gorici in Krminu, prodajale na Dunaju, v Pragi in v vseh ve~jih nem{kih mestih, tja do Hamburga (Vri{er 1954). Zna~aj te dejavnosti se je spremenil v zadnji tretjini 19. stoletja, ko so po koncu sezone »slivarji« odhajali na Dolenjsko, [tajersko in na Hrva{ko, kjer so sprva lupili sami, pozneje pa so prevzeli vlogo organizatorja predelave s tamkaj{njo delovno silo. Naslednja sprememba je nasto- pila v tridesetih letih 20. stoletja, ko so tudi organizacijsko vlogo za~eli prevzemati dolenjski, {tajerski in hrva{ki kmetje, bri{ki slivarji pa so ostajali doma. Po 2. svetovni vojni je dejavnost v Gori{kih brdih pre{la iz rok posameznikov v zadruge, vendar je è v nekaj letih dokon~no zamrla. Dejavnost so Brici imenovali izdelovanje prunel. Izraz prunela podkrepljuje verjetnost teze, da je za~etek lupljenja sliv povezan s kraj{im obdobjem francoske okupacije. V franco{~ini pravijo slivi šla prune’ (izgvori prün), šla prunelle’ (izgovori prunel) pa pomeni trnuljo, divjo slivo, oparnico (Kogej 1992).

66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

ALENKA FIKFAK Slika 47: Zaradi pomanjkanja krme za `ivino kmetje pokosijo tudi vse strme travnike in meje med parcelami.

Sezona izdelovanja prunel v Gori{kih brdih je trajala od pribli`no 15. avgusta do 10. oktobra, torej med koncem spravila sena in trgatvijo. Ta podatek posredno razkriva, da so neko~ grozdje trgali pozneje kot zdaj, ko je trgatev ve~inoma kon~ana è v drugi polovici septembra. Vloga njivskega sveta je potisnjena v ozadje tako po povr{ini, {e bolj pa po relativnem pomenu. Povr{inski dele` njiv se je nenehno kr~il, ~eprav so bile z melioracijami v Prevali pridobljene nove povr- {ine, a je njihova glavnina po najnovej{i dràvni razmejitvi ostala v Italiji. Prav to dejstvo je takoj po 2. svetovni vojni za nekaj ~asa delno pove~alo pomen njiv in vrtov, vendar je pozneje z odmiranjem samooskrbnega kmetovanja in s specializacijo v vinogradni{tvo njihov pomen znova nazadoval. Pre- cej pomembno pa je ostalo dvolastni{tvo na obmo~ju Prevale. Najve~ njiv je v spodnjih Brdih, kjer so {ir{e doline vodotokov, v gri~evnatih delih proti notranjosti Brd pa se njihova zastopanost zmanj{uje. V Zgornjih brdih ima njivski svet zaradi slab{ih naravnih razmer in prometne odmaknjenosti, kar povzro~a ohranjanje samooskrbnega kmetovanja, znova ve~ji dele` in pomen. Tradicionalne njivske kulture je najprej izpodrinila koruza (po ocenah naj bi bile takoj po 2. svetovni vojni kar tri ~etrtine njivskega sveta zasajene s koruzo, ki je dajala eno od temeljnih prehrambenih sestavin, polento; Vri{er 1954), zdaj pa se je bolj uveljavilo pridelovanje zgodnje zelenjave in vrtnin. Travniki sicer zavzemajo povr{insko znaten dele`, vendar je njihov pomen sorazmerno majhen. V spodnjih Brdih prevladujejo v mokrotnej{ih dolinskih legah ob potokih, v zgornjih Brdih pa se obse`ne ko{enice in senoèti z ostarevanjem delovne sile in zmanj{evanjem pomena ìvinoreje opu{~ajo in zara{~ajo. Pa{nikov je {e manj kot travnikov, a so terenska opazovanja pokazala, da so se ve~inoma è zarasli z gozdom.

67 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Slika 48: Sodobne informativne table vabijo obiskovalce na {tevilne lokacije. ALENKA FIKFAK

@ivina je neko~ pomenila pomembno delovno silo, zdaj pa je pomembna zlasti njena vloga pri zagotavljanju hlevskega gnoja. Zato ni ~udno, da imajo glede na razpolo`ljiva zemlji{~a za prehranjevanje doma~ih ìvali kmetje pravzaprav preve~ ìvine. @e od nekdaj je bil glavni problem ìvinoreje nezadostna koli~ina krme. Primanjkljaje so kmetje nado- me{~ali z nakupovanjem sena pri velikih kmetih okrog Korade ter koruze in otrobov v Furlaniji. Po 2. svetovni vojni je ponovno prevladala navezanost na seno, zato se je {tevilo ìvine zmanj{alo. Zara- di teàv pri zagotavljanju krme pokosijo kmetje vse meje med parcelami. @ivine v glavnem ne pasejo. Le v polpretekli dobi so kmetje iz zgornjih Brd pasli ìvino na nekdanjih sezonskih srenjskih pa{nikih na Planini pod Korado (Vri{er 1954). [e leta 1950 je bilo v Brdih pribli`no 3000 govedi, od tega okrog 1200 krav in 1000 volov, ki so jih uporabljali kot delovne ìvali. êprav je bila kakovost ìvine slaba, se je letno okrog 1000 glav govedi prodalo tudi za zakol (Bric 1990). Leta 1950 je bilo zgrajeno dru`beno pitali{~e, ki je v posameznih letih vzredilo tudi 900 in ve~ govejih pitancev. Skoraj vsaka kmetija je imela tudi nekaj pra{i~ev in koko{i, nekatere pa tudi svinje, kunce, purane in ~ebele. Na ve~jih kmetijah v zahodnih Brdih so redili tudi koze. Nekdanji koloni so smeli ìvinorejske pridelke obdràti zase, vi{ke jajc, pr{uta in doma~ih salam pa so prodajali na trgih v Krminu, Gorici, êdadu in Vidmu. Leta 1991 je bilo v Gori{kih brdih le {e 850 glav govedi, 432 pra{i~ev in svinj, 51 glav drobnice, 7423 kosov perutnine, vsega 2 konja in celo 1 osli~ek, ki so skupaj predstavljali 977,6 glav velike ìvi- ne (GV@, na enoto odrasle 500 kg te`ke krave prera~unani ekvivalenti posameznih vrst doma~ih ìvali). Zaradi tolik{nega nazadovanja je obremenitev kmetijskih zemlji{~ z ìvino navidezno majhna (0,26 GV@/ha), vendar je treba upo{tevati, da je pravzaprav travnikov in pa{nikov bistveno manj, kot jih navaja kataster. Po podatkih popisa iz leta 1991 je obremenitev bistveno ve~ja, v povpre~ju 0,49 GV@/ha (Kladnik 1996). Notranjo prostorsko zakonitost je te`ko izlu{~iti, vendar je o~itno, da so najvi{je vrednosti v vaseh v vzhodnih Brdih (praviloma ve~ kot 1); izstopa zlasti kraj Vrhovlje pri Kojskem (2,09 GV@/ha), kjer so razmere za druge kmetijske panoge nekoliko manj ugodne.

68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

ALENKA FIKFAK Slika 49: Nekateri turisti~ni objekti so postali pravi mali hoteli s priznanimi restavracijami.

Dele` doma porabljenih kmetijskih pridelkov je majhen. Ve~ina jih je namenjena za prodajo, neko~ pa so jih zamenjevali za druge prehrambene izdelke, krmila in za industrijske ter obrtni{ke izdelke. Denar je torej nenehoma kroìl med mestom in vasjo. Izjema je bil Kamun v zgornjih Brdih s prevlado samooskrbnega, avtarki~nega gospodarstva. Glavni trì{~i sta bili Gorica in Krmin, drugotni pa êdad in Videm. Gorica je bila glavni vinski trg. Pod Avstrijo so vozili na tamkaj{nji kolodvor predvsem vino in sadje. V Kr- min se je stekalo sadje iz vasi z obrobja Prevale. Zahodna Brda so bila usmerjena predvsem v êdad, za ~asa Italije pa tudi v Videm. S prvimi ~e{njami je zapustilo vasi mnogo ènsk, ki so od{le prodajat sadje v avstrijske letovi{ke kraje. Tam so imele stojnice, ki so jih po èleznici oskrbovali mo`je (Vri{er 1954). Tovrstna tradicionalna prodaja se je deloma ohranila v dana{nji ~as. Bri{ko sadje je {e vedno zelo iskano, vendar se je po izgubi jugoslovanskih trgov na za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja trg zoìl na ve~ja slovenska mesta. Podjetni posamezniki neredko do vrha naloè vozila s sveè obrani- mi sadeì in jih prodajajo v notranjosti Slovenije, pogosto pred vhodi v ve~je industrijske obrate ali pa kar pred ve~jimi trgovinami. Najdemo jih tudi po vseh ve~jih tr`nicah. Prodaja je organizirana tudi prek kmetijske zadruge, ki odkupuje pridelane vi{ke, vendar dostikrat po vsiljenih, glede na visoke pridelo- valne stro{ke bistveno prenizkih cenah. V zadnjem desetletju se razmeroma hitro razvija turizem. Turisti~na ponudba na kmetijah je povezana s trènjem pridelkov na domu in je zajela mnoge ve~je, sodobno usmerjene kmetije v spodnjem in srednjem delu Brd, med katerimi sta speljani tudi tako imenovani Bri{ka turisti~na vinska cesta in Vinska pot Gori{kih brd (medmre`je 3).

3.5 PRIMERJAVA POVOJNEGA RAZVOJA V GORI[KIH BRDIH TOSTRAN IN ONSTRAN DR@AVNE MEJE V Gori{kih brdih na italijanski strani so leta po 2. svetovni vojni sprva potekala v znamenju diskri- minacije Slovencev. Na izbolj{anje stanja in vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti je ugodno vplivalo {ele izbolj{anje politi~nih stikov med dr`avama in postopno odpiranje meje. Vedno globlje je prodiralo spoznanje, da gospodarska trdnost in samostojnost krepi narodno samozavest. Pojavile so se tudi nekatere pobude skupnih italijansko-jugoslovanskih nalo`b, vendar je jugoslovanska vlada leta 1982 sprejela nekatere omejevalne ukrepe, ki so na sodelovanje ob meji vplivali negativno (Brecelj 1983).

69 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Najpomembnej{e gospodarske panoge v Gori{ki pokrajini so industrija, kmetijstvo, obrt, gostins- tvo, ban~ni{tvo, trgovina in turizem. Slovenci so prisotni na vseh podro~jih in, razen v industriji, so pogosto tudi neposredni aktivni nosilci in sooblikovalci dejavnosti. Kmetijska dejavnost je posebno uspe{na na podro~ju vinogradni{tva v Brdih (italijansko Collio). Glav- na vinorodna obmo~ja so na obmo~jih naselij Dolenje, Krmin, [teverjan, Oslavje, Pevma in [maver. Kakovostna bri{ka vina so priznana dale~ naokrog in izvaàjo jih celo prek oceana v Ameriko. Imena slovenskih bri{kih vinogradnikov je mogo~e ve~krat zaslediti tudi med dobitniki mednarodnih priznanj za izjemne dose`ke v vinarstvu. Pa vendar prihaja zaradi novej{ega priseljevanja ve~inskega prebivalstva iz mestnih sredi{~ na pode- èlje tudi do obse`nej{ega raznarodovanja. Tako je v ob~inah Kopriva in Mo{ na skrajnem jugu Brd le {e pe{~ica Slovencev, nekaj ve~, a sorazmerno malo, jih je v ob~inah Krmin in Dolenje na zahodu Brd, medtem ko so {e vedno v izraziti prevladi v naseljih ob~ine [teverjan ([teverjan, Jazbine, [~edno, Valeri{~e, A{~evo, Bukovje, Sovence in Britof) v jugovzhodnem delu Brd (Brecelj 1983). Na Bukovju so celo uredili etnografsko zbirko, s poudarkom na razvoju vinogradni{tva v Brdih ter ljudski in kme~ki kulturi nasploh. Zanimivo je, da se je ohranil razmeroma podoben pokrajinski videz Brd na obeh straneh meje. V obeh delih prevladuje kulturna pokrajina z obse`nimi tersastimi vinogradi. Opazno je sicer, da so na italijanski strani {tevilni vinogradi urejeni v skorajda industrijskem slogu, z betonskimi oporniki namesto kolov, da je bivanjski standard nekoliko vi{ji, da so ceste bolj{e in gradovi bolje obnovljeni ter urejeni, vendar pa je opremljenost s kmetijsko mehanizacijo in stanje gospodarskih poslopij, pa tudi splo{en standard ljudi, na pribli`no enaki ravni (Miklav~i~ - Brezigar 1992). Razvoj je torej vsaj navidez pripeljal do istih ali mo~no podobnih rezultatov, vendar so {e vedno prisotne nekatere pomembne razlike. Tako so na primer slovenski kmetje na italijanski strani Brd dolgo ostali v kolonski odvisnosti od veleposestnikov. Njihovo razo~aranje, saj so se med 2. svetovno vojno borili za odpravo kolonskih odnosov, pa je vendarle primerljivo z razo~aranjem na slovenski strani, kjer je kolonat zamenjalo prisilno vklju~evanje v kmetijske zadruge. Kljub temu sta razvoj gospodarstva in modernizacija kmetijstva na obeh straneh meje potekala podobno. Svobodni kmetje na obeh straneh (tisti, ki se jim je v Italiji posre~ilo obdràti neodvisnost, in tisti, ki so se v Sloveniji uspe{no uprli pritiskom, naj stopijo v zadrugo) so prvi za~eli kupovati sodobne kmetijske stroje, modernizacija kmetijstva pa se je dodobra razmahnila ob koncu {estdesetih in v sedemdesetih letih prej{njega stoletja. Leta 1968 so se kmetje na italijanski strani osvobodili kolonskega razmerja, na slovenski strani pa je osvoboditev v psiho- lo{kem smislu prineslo gospodarsko osamosvajanje z rednim zaposlovanjem v nekmetijskih dejavnostih in stalnim virom dohodka, ki je, ob dodatnem kmetijskem, omogo~al napredek. Ve~je razvojne razlike med obema obmo~jema so se pojavile konec {estdesetih let. @e od leta 1965 naprej se je italijanski del Brd povsem usmeril v vinogradni{tvo. Kmetje so dobivali ugodna dràvna posojila tako za posodabljanje kmetij kot za odkup zemlje v procesu denacionalizacije. Ve~ina nekdanjih kolonov je zemljo odkupila, svobodni kmetje pa so jo dokupovali. K razvoju vinogradni{tva sta prispevali dolo~itev vinske ceste, ki je vzpodbudila nastanek {tevilnih gostinskih obratov ob njej, in pridobitev blagovne za{~itne znamke DOC (kontrolirano poreklo) za vina, ki pomeni dodatno spodbudo za pridobivanje kakovostnih vin (Miklav~i~ - Brezigar 1992). Pri nas vinska cesta {e ni povsem zaìvela, vendar jo v zadnjem ~asu bogatijo vse {tevilnej{i gostinski objekti. Na tem podro~ju bo treba {e marsikaj postoriti. [ele v najnovej{em ~asu so obrodila sadove prizadevanja za pridobitev za{~itne znamke. Razvoj na~ina ìvljenja na podeèlju na italijanski strani te~e na treh ravneh (Miklav~i~ - Brezigar 1992): • Ohranjena in obnovljena so bila posestva veleposestnikov, med katerimi so mnoga preuredili v luk- suzne gostinske objekte. Kompleksi so povezani s proizvodnjo in prodajo vin visoke kakovosti, ki posredno zagotavljajo tudi uveljavljanje celotnega vinogradni{kega obmo~ja. • Ve~ji kmetje so se usmerili v monokulturno vinogradni{tvo in razvijajo druìnske kmetije s polnilni- cami sortnih vin in lastno distribucijo. Celotna proizvodnja ostaja v okviru druìne, dodatne delavce pa zaposljujejo le sezonsko. Na kmetiji sta zagotovljena zaposlitev in zasluèk tudi za naslednike, ki se è od malih nog usposabljajo za podjetni{ko usmerjeno delo na druìnski kmetiji.

70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

• Velik del malih in srednjih kmetov kombinira kme~ko delo z zaposlitvijo v bli`nji Gorici. Zdruèni so v zadrugo, ki skrbi za predelavo grozdja in kontrolo zorenja, stekleni~enje pa tudi distribucijo vina, kolikor ga ne porabijo zase. Kmetije niso povsem vinogradni{ko monokulturne in na mnogih je {e vedno ìva ìvinoreja. Pri nas pa so se posamezni ve~ji kmetje pod prej{njim reìmom le s teàvo prebijali iz okvira zadru`ni{- tva in zna~ilne kolektivisti~ne miselnosti. [ele v zadnjih dveh, treh desetletjih so za~eli uspe{neje poslovati, razvijati in prodajati doma~a vina in jih trìti pod lastnim imenom z lastno nalepko in razvijati tudi kme~- ki turizem. Velika ve~ina majhnih kmetov pa je bila povezana v sklopu kmetijske zadruge in industrijsko zasnovane vinske kleti na Dobrovem, kar je povzro~alo {tevilna negodovanja, zlasti zaradi monopolne- ga omejevanja obeh podjetij pri odkupu grozdja in vina po bistveno ni`jih cenah, kot bi jih lahko dosegali na prostem trgu (Miklav~i~ - Brezigar 1992). Ve~ina srednjih in malih kmetov na obeh straneh meje kmetovanje {e vedno dopolnjuje z dohod- kom iz redne zaposlitve. Vendar, medtem ko na italijanski strani delovni ~as onemogo~a ~ezmernost pri kme~kih delih, omogo~a razporeditev delovnega ~asa pri nas kombiniranje obeh dejavnosti, tako rednega dela, denimo v tovarni, kot rednega popoldanskega in dela konec tedna kmetiji. Tak{en ritem pa ~loveka nedvomno pretirano iz~rpava, saj traja od zgodnjih jutranjih ur do trde teme zve~er, poleti celo do devete ali desete ure. Zaskrbljujo~e pri tem je, kot kaèjo podrobnej{e raziskave, da je pri ve~i- ni ljudi tak{en ritem posledica ute~enega na~ina ìvljenja celotne skupnosti, ki se mu posamezniki podzavestno podrejajo, te`nja po materialnem blagostanju pa je povsem drugotnega pomena. Vendar se je tudi ta okoli{~ina v zadnjem desetletju z uveljavitvijo tr`nega gospodarstva v znatni meri spremenila. Prihodnost je nedvomno v nadaljnji polarizaciji in specializaciji del. Bricem na slovenski strani le izredna marljivost omogo~a, da v razvoju dohitevajo italijanski del Brd.

71 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

4 RABA TAL

Izraz raba tal v geografiji in drugih strokah, ki se ukvarjajo s preu~evanjem pokrajine, v naj{ir{em pomenu opredeljuje ~lovekovo delovanje v pokrajini. Zna~ilnosti rabe tal kaèjo tudi stanje neke pokrajine. Z razmerji med zemlji{kimi kategorijami lahko ugotovimo, katera kmetijska panoga prevladuje, kak{ne so naravne razmere za kmetijstvo in poselitev ter kak{ne so zna~ilnosti prebivalstva, ki ìvi v dolo~eni pokrajini. Zato se v rabi tal odraàjo tako naravne kot dru`bene prvine pokrajine. Rabo tal lahko preu~u- jemo z razli~no natan~nostjo. Najve~krat lo~imo njive, trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi, olj~niki in podobno), travnike, pa{nike, gozdove, nerodovitna in pozidana zemlji{~a. V tej preprosti ~lenitvi je kmetijska ali neurbana raba bolj podrobno razdeljena kot nekmetijska ali urbana. Zato rabo tal v kontekstu tega dela razumemo kot podro~je geografskega preu~evanja, ki ve~ pozornosti namenja kmetijskim zemlji{kim kategorijam skupaj z gozdom, kar je zna~ilno za preu~evanje podeèlja. Kmetijska (pribli`no 30 %) in gozdna (pribli`no 60 %) zemlji{~a namre~ v Sloveniji predstavljajo okrog devet desetin celotnega ozemlja (Dejanska raba kmetijskih zemlji{~ 2002) in odlo~ilno vplivajo na videz na{e deèle. Videz pokrajine pa je rezultat prepletanja naravnih razmer na eni strani ter kulturnih in gospodarskih razmer oziroma ljudi, ki ìvijo na preu~evanem obmo~ju, na drugi. [e ve~ o pokrajini pove spreminjanje rabe tal, to je proces, ki ga lahko ugotovimo, ~e primerjamo dve ~asovno razli~ni stanji rabe tal v dolo~eni pokrajini. ê poznamo klju~ne dogodke, ki so se zgodili v tem obdobju, lahko ugotavljamo tudi vzroke za nastale spremembe rabe tal. S temeljitimi preu~evanji povezanosti vzrokov za spremembe v rabi tal lahko izoblikujemo tudi klju~ne zakonitosti, ki spremljajo spremembe rabe tal (Petek 2005, 10).

4.1 VIRI IN METODE DELA V Gori{kih brdih smo rabo tal ugotavljali na dveh prostorskih ravneh za ~asovno obdobje med letoma 1819 in 2006. V splo{nem pregledu smo rabo tal ugotavljali na ravni katastrskih ob~in (Meje katastrskih ob~in 2006a), ki so zelo stabilne prostorske enote è vse od vzpostavitve sodobnega zemlji{kega katastra in so zato zelo primerne tudi za ugotavljanje sprememb rabe tal (Gabrovec in Kladnik 1997). Analizo rabe tal Gori{kih brd je na prostorski enoti katastrskih ob~in naredil è Vri{er (1954), zato imamo pri- merljive podatke o rabi tal {e za leti 1910 in 1948. Rabo tal smo podrobneje analizirali na obmo~jih vzor~nih naselij Medana in Ko`bana (Meje naselij 2006b). Medana je bila izbrana kot naselje, zna~ilno za ju`- na Gori{ka brda, Ko`bana pa kot naselje, zna~ilno za severna Gori{ka brda. Za obdobje prve polovice 19. stoletja smo uporabili podatke Franciscejskega katastra. Zbrali smo sumarne podatke o povr{inah zemlji{kih kategorij za vsako katastrsko ob~ino (Archivio di Stato di Trieste 2006, Archivio di Stato di Gorizia 2006a), obdelali pa smo tudi zemlji{ko-katastrske na~rte franciscejskega katastra z letnico 1819 za obmo~ji Medane in Ko`bane (Arhiv Republike Slovenije 2006b, Archivio di Stato di Gorizia 2006b). Podlaga za preu~itev aktualnega stanja rabe tal je bila karta Dejan- ska raba kmetijskih zemlji{~ (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005), to pa smo za obmo~ji obeh izbranih naselij {e preverili in posodobili s terenskim delom. Zaradi bolj{e preglednosti smo se odlo~ili, da rabo tal ugotavljamo na podlagi {estih temeljnih zemlji{kih kategorij, ~eprav jih tako starej{i kot novej{i vir navajata ve~, vendar so medsebojno neusklajene in zato neprimerljive. S pomo~jo è uporabljenega klju~a (Petek 2005, 35), prikazanega v preglednici 5, smo jih smiselno zdruìli in poenotili, tako da smo oblikovali naslednje zemlji{ke kategorije: njive, vinograde, sadovnjake, travinje, gozd in drugo. Spremembe rabe tal smo preu~ili s primerjavo deleèv povr{ine poenotenih zemlji{kih kategorij iz dveh ~asovno razli~nih podatkovnih virov. Ob tem smo na primer ugotovili, da se je dele` vinogradov v celotnih Gori{kih brdih med letoma 1819 in 2006 z 32 % zmanj{al na 27 %. Pri obeh vzor~nih, podrobneje preu~enih naseljih smo spremembe ugotavljali s prekrivanjem vektorskih slojev rabe tal za leti 1819 in 2006. Dobili smo nov sloj, iz katerega smo lahko ugotovili, kje se raba tal ni spremenila, nastala pa je {e vrsta novih poligonov s tridesetimi razli~nimi kombinacijami sprememb rabe tal, na primer spre-

72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 memb njiv v vinograde, travnikov v gozd in podobno. V naslednji fazi analize sprememb rabe tal smo dolo~ili temeljne tipe procesov sprememb, pri ~emer smo razlikovali med ogozdovanjem (~e so se razne zemlji{ke kategorije spremenile v gozd), ozelenjevanjem (~e so se razne zemlji{ke kategorije spremenile v travnike ali pa{nike oziroma travinje), intenzifikacijo (~e so se razne zemlji{ke kategorije spremenile v obdelovalna zemlji{~a oziroma v drugo, bolj intenzivno kategorijo obdelovalnih zemlji{~) in urbaniza- cijo (~e so se rodovitne zemlji{ke kategorije spremenile v pozidana zemlji{~a, vklju~no s cestami in potmi). S tem smo sledili Medvedovi metodologiji (Medved 1970), ki je bila `e ve~krat uspe{no preizku{ena in uporabljena (Gabrovec in Kladnik 1997, 56; Gabrovec, Kladnik in Petek 2001; Petek 2002 in 2005). Meto- dologijo smo delno prilagodili bolj natan~nemu merilu baze podatkov. Premene iz vinogradov v sadovnjake smo smiselno opredelili za ekstenzifikacijo.

Preglednica 5: Usklajevanje in zdru`evanje zemlji{kih kategorij med Franciscejskim katastrom iz leta 1819 (Arhiv republike Slovenije 2006a, Archivio di Stato di Trieste 2006, Archivio di stato di Gorizia 2006a) in karto Dejanska raba kmetijskih zemlji{~ leta 2006 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005, terensko delo). temeljne kategorije leta 1819 usklajene in zdru`ene kategorije temeljne kategorije 2006 vrtovi njive njive in vrtovi njive za~asni travniki njive z vinogradi vinogradi vinogradi vinogradi olj~niki vinogradi z drevesi oljk travniki s sadnim drevjem sadovnjaki ekstenzivni sadovnjaki sadni vrtovi intenzivni sadovnjaki travniki travinje trajni travniki in pa{niki pa{niki pa{niki z drevjem gozd gozd z gozdnim drevjem porasla kmetijska zemlji{~a zemlji{~a v zara{~anju grmi~evje drevje in grmi~evje gozd pu{~e drugo vode stavbe suha odprta zemlji{~a s posebnim rastlinskim dvori{~a pokrovom poti, ceste odprta zamo~virjena zemlji{~a vode obroba pozidana in sorodna zemlji{~a

Za obmo~ji naselij Medana in Ko`bana smo sestavljene liste franciscejskega katastrskega na~rta morali pretvoriti v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem (Petek in Fridl 2004). Pri tem smo si pomagali z ra~unalni{kim paketom ARC GIS 9. Podlaga za ugotavljanje sprememb rabe tal glede na reliefne prvine je bil digitalni model reliefa s stra- nicama 5 krat 5 m, ki je bil izdelan posebej za ta projekt (Ber~i~ 2006).

4.2 RABA TAL V CELOTNIH GORI[KIH BRDIH Gori{ka brda `e od najstarej{e kolonizacije dalje nenehno do`ivljajo spremembe v zemlji{ki rabi. Sprva so te imele zna~aj intenzifikacije, obdobju najve~jega kr~enja zemlji{~ na prelomu iz 14. v 15. stoletje

73 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

njiva vinograd sadovnjak travnik in pašnik (travinje) zaraščeno gozd

pozidano in drugo nerodovitno zemljišče 01230,5 km

Avtorja zemljevida: Tomaž Berčič, Franci Petek meja med severnimi in južnimi Brdi Avtor vsebine: Franci Petek Vir: MKGP 2006 meja občine © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, GIAM ZRC SAZU, 2007

Slika 50: Raba tal v Gori{kih brdih leta 2005.

74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

dele` v odstotkih 30

0 njive vinogradi sadovnjaki travinje gozd drugo ju`na Brda severna Brda

Slika 51: Primerjava dele`ev temeljnih zemlji{kih kategorij v severnih in ju`nih Brdih leta 2005 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005).

dele` v odstotkih 20

0 njive vinogradi sadovnjaki travinje gozd drugo ju`na Brda severna Brda

Slika 52: Primerjava dele`ev temeljnih zemlji{kih kategorij v severnih in ju`nih Brdih leta 1819 (Arc- hivio di Statodi Trieste 2006, Archivio di Stato di Gorizia 2006a).

75 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ALENKA FIKFAK Slika 53: Zna~ilna kulturna pokrajina ju`nih Gori{kih brd s prevlado vinogradov. pa je sledilo dolgo obdobje z le neznatnimi spremembami, ki so jih narekovale politi~ne spremembe in z njimi povezana gospodarska, oziroma, natan~neje povedano, tr`na konjunktura. Obdobju najve~je stopnje avtarkije na prelomu iz 19. v 20. stoletje je sledila postopna, a vztrajna ekstenzifikacija (Klad- nik 1996) vse do najnovej{ega obdobja, ko na obmo~jih z ugodnej{imi naravnimi razmerami, v spodnjih Brdih pa tako reko~ povsod, prihaja do ponovnega {irjenja intenzivnej{ih zemlji{kih kategorij. Temelji- tej{e preu~itve v zadnjih letih (Pavlin 1991) kaèjo na enako intenzivnost usmerjanja v vinogradni{tvo na eni strani in sadjarstvo na drugi, obenem pa se zmanj{ujejo pomen poljedelstva in ìvinoreje ter z njima povezane povr{ine zemlji{kih kategorij. Zna~ilno je skrbno varovanje kmetijskih zemlji{~ ob novogradnjah. Nove stanovanjske hi{e in gospodarska poslopja so ve~ji del grajena kot nadaljevanje obstoje~ih va{kih jeder ali pa zapolnjujejo praznine znotraj njih. Tudi prosto stoje~e novogradnje so zaradi razgibanosti reliefa in strmin navezane na bliì- no obstoje~ih cest, zato je trajna izguba zemlji{~ zaradi pozidave majhna. Gori{ka brda lahko raz~lenimo na severna in ju`na oziroma na zgornja in spodnja (Kladnik 1996); Vri{er (1954) navaja tudi srednja Brda. Za tak{no delitev obstaja ve~ razlogov, zlasti naravnogeografskih, ki posledi~no narekujejo tudi razlike v rabi tal. Razmejitev upo{teva razlike v nadmorski vi{ini in naklonih, ki imajo v severnih Brdih ve~je vrednosti (Kladnik 1998, 210). Zelo jasna je tudi geolo{ka meja med ko`banskimi fli{nimi plastmi na severu, ki vsebujejo vlo`ke konglomerata in apnenca, ter medanskimi fli{nimi plastmi v ju`nem delu Brd z ve~jo vsebnostjo glinenih sestavin (Komac in Zorn 2006a). Ker je pri preu~evanju rabe tal temeljna prostorska enota katastrska ob~ina, smo Gori{ka brda v grobem razdelili tako, da ju`na Brda sestavljajo katastrske ob~ine Vi{njevik, Neblo, Biljana, Medana, Vedrijan, [martno, Kojsko, Kozana, Cerovo in Vipolè, severna Brda pa katastrske ob~ine Mirnik, Ko`bana, Kra- sno, Vrhovlje in Podsabotin. Velike razlike med severnimi in ju`nimi Brdi kaè tudi pregled deleèv temeljnih zemlji{kih kategorij (slika 51). V rabi tal se ju`ni del od severnega najbolj razlikuje v deleìh gozda in

76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

ALENKA FIKFAK Slika 54: Zna~ilna kulturna pokrajina severnih Gori{kih brd s prevlado gozdov, ki sklenjeno obdajajo naselja. vinogradov. Gozdovi pora{~ajo kar 80 % severnih in le 30 % ju`nih Brd, obratno razmerje pa je pri vinogradih, ki jih je v severnih Brdih le 6 %, v ju`nih pa kar 42 %; v ju`nih Brdih so z 11 % zelo pomembna zemlji{ka kategorija tudi sadovnjaki. Ob nastanku franciscejskega katastra je bilo razmerje v obeh delih Gori{kih brd sicer nekoliko druga~no (slika 52), vseeno pa so bile razlike zaradi raznolikih naravnih razmer tudi takrat o~itne. V severnih Brdih je bil dele` vinogradov 15 %, dele` gozda le 30 %, zato pa je bil dele` travinja kar 48 %. V ju`nih Brdih so vinogradi è pred slabimi dvesto prekrivali skoraj polovico (45 %) ozemlja, gozda je bilo le 17 % in travinja kar 28 %. Velika zastopanost travinja kaè, da je bilo v tistem ~asu tudi v Brdih bistveno ve~ ìvine, kar je bilo glede na samooskrbno usmerjenost kmetij in velike potrebe po gnoju za uspe{no rast trte razumljivo. Dele` vinogradov v severnih Brdih se je od ~asa franciscejskega katastra postopno zmanj{eval. To kaèjo podatki za leto 1910, ko je bilo vinogradov {e 12 %, leta 1950 pa se je dele` zmanj{al na 11 % (Vri{er 1954, 95). V ju`nih Brdih je dele` vinogradov do leta 1910 nazadoval na 39 %, vendar se je è neposredno po 2. svetovni vojni znova pove~al na 40 % (Vri{er 1954, 96 in 102). Sadjarstvo je pridobilo na gospodarskem pomenu {ele po zgraditvi bohinjske èleznice na za~etku 20. stoletja (Vri{er 1954, 98). Ker so bili v prvi polovici 20. stoletja v statisti~nih prikazih sadovnjaki zdruèni z vrtovi in travniki, njihovega takratnega obsega àl ni mogo~e natan~no opredeliti. Zadnje ugotovitve pa zagotovo nakazujejo, da se v Brdih pomen sadja kot tr`nega pridelka zmanj{uje, zato se sadovnjaki znova umikajo vinogradom, ~eprav je bilo tudi nekaj sprememb v obratni smeri. Gori{ka brda spadajo med najbolj zanimive, ~e ne celo edinstvene slovenske pokrajine. To potrjuje ve~ dejstev: naravne razmere in kulturne terase jim dajejo poseben videz, spadajo med kmetijsko (vinogradni{tvo, sadjarstvo) najbolj intenzivne slovenske pokrajine na eni strani, pa tudi med pokrajine, kjer se kmetijska zemlji{~a najhitreje zara{~ajo na drugi. Prav ta dva, v bistvu nasprotujo~a si procesa

77 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ALENKA FIKFAK Slika 55: Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je v spodnjih Brdih pri{lo do urejanja teras tudi na obmo~jih, kjer so se è proìli zemeljski plazovi. v tradicionalno sicer enotni bri{ki pokrajini, jo z vidika geografije uvr{~ata med za temeljite raziskave najbolj hvale`ne slovenske pokrajine. Tako kot je ostra meja med ko`banskimi fli{nimi plastmi na severu in medanskimi na jugu, je ostra tudi meja med severnimi oziroma zgornjimi Brdi ter ju`nimi oziroma spodnjimi Brdi. Ti dve obmo~ji se razlikujeta tudi v socialnogeografskih dejavnikih, najbolj o~itno pa v zemlji{ki rabi in {e bolj v njenih spremembah. V severnih Brdih je leta 1819 prevladovalo travinje (zlasti pa{niki), obseg aktivnih kmetijskih zemlji{~ pa je bil ve~ji od 70 %; zdaj je poloàj ravno obraten, saj je gozda skoraj 80 %, deleì ostalih zemlji{kih kategorij pa so temu primerno majhni. V ju`nih Brdih je dele` vinogradov znova ve~ji od 40 % (le malo manj{i kot leta 1819), dele` gozda pa se je tudi tam skoraj podvojil, ~eprav ga je kljub dobrim 30 % za slovenske razmere {e vedno malo. Zna~ilno je, da so v sodobnosti aktivna kmetijska zemlji{- ~a vezana predvsem na kulturne terase, razen na bolj polo`nem povr{ju na dnu dolin, ki pa je povr{insko skromen. [e bolj to velja za severna Brda, kjer je ve~ opu{~enih kmetijskih zemlji{~ in so kulturne terase marsikje è prera{~ene z gozdnim drevjem in zato te`ko prepoznavne ali temenih slemen in celo povsem neprepoznavne.

4.3 RABA TAL IN KULTURNE TERASE Videz Gori{kih brd zagotovo najbolj zaznamujejo kulturne terase. Zlasti v ju`nih Brdih je ve~ina pobo- ~ij terasiranih in tam {e vedno mo~no prevladuje kmetijska raba tal. Z gradnjo kulturnih teras so ljudje uspe{no prepre~evali negativne u~inke erozije, poleg tega pa se s terasami podalj{uje talna vla`nost. Verjetno so terase urejali `e v rimski dobi, saj si sicer te`ko pred-

78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

ALENKA FIKFAK Slika 56: Opu{~ene kulturne terase v zgornjih Brdih se najprej zarasejo s travo, slabo desetletje po opustitvi pa se è zara{~ajo z brinjem in drevesnim mladjem. stavljamo gojenje vinske trte na strmih pobo~jih. V poznej{ih obdobjih so se z nara{~anjem {tevila prebivalcev in zato potreb po ve~ji koli~ini pridelka {irila tudi terasirana obmo~ja (Titl 1965, 47–48). Kulturne terase zahtevajo stalno vzdrèvanje. V preteklosti so jih vzdrèvali in obdelovali ro~no, za kar je bilo dovolj delovne sile. Zdaj so za delo na terasah prilagojeni kmetijski stroji, glede na politi~no-ekonom- ske vzvode po vstopu Slovenije v Evropsko unijo (zapolnitev kvote vinogradni{kih povr{in) pa se terase obnavljajo tudi ponekod, kjer so jih neko~ è opustili. V ~asu Avstro-Ogrske nadvlade je bila na obmo~ju Gori{kih brd konjuktura za vino dokaj ugodna, zato so bile terase z vinsko trto urejene tudi na manj kakovostnih zemlji{~ih. Marsikatero je v desetletjih na~ela erozija, prst pa je zaradi pomanjkljivega gnojenja postala iz~rpana. Pod Italijo je bila prodaja vina oteèna, zato so najprej opu{~ali prav tak{ne marginalne terase, nato najbolj oddaljene in nazadnje tiste, na katerih je bila vinska trta ostarela. Abesinska in 2. svetovna vojna sta kmetom vzeli najbolj{e delovne mo~i, zato so po 2. svetovni vojni za~eli vinograde na terasah opu{~ati tudi v ju`nih oziroma spodnjih Brdih. Takrat je vinograde v najve~ji meri zamenjevalo sadno drevje, zlasti ~e{nje in breskve, è v desetletju po kon~ani vojni pa je bilo v severnih Brdih na nekaterih terasiranih pobo~jih med travo komajkod {e mogo~e videti kako staro trto (Vri{er 1954, 94). Lahko si predstavljamo, da teh teras sploh ni ve~ mogo~e opaziti, saj so è popolnoma prera{~ene z gozdnim rastlinstvom. Zato tudi zemljevid teras v Gori{kih brdih, prikazan v 6. poglavju, vklju~uje samo kulturne terase na odprtem terenu, ne pa tudi tistih, ki so prera{~ene z gozdnim drevjem. Zaradi tega je teras dejansko nekaj ve~, vendar so bodisi popolnoma zara{~ene in se jih ne vidi bodisi tako zelo po{kodovane, da se jih z nenatan~nim pregledom iz ortofota in celo z natan~nej{im terenskim kartiranjem ne da opaziti in zato v podatkovni bazi niso zajete. Pretekle raz{irjenosti kulturnih teras na obmo~ju Medane in

79 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Ko`bane nismo uspeli ugotoviti niti s pomo~jo franciscejskega katastrskega na~rta (Archivio di Stato di Gorizia 2006b, Arhiv republike Slovenije 2006b), na drugi strani pa se jih je dalo na primer zelo dobro razbrati iz franciscejskega katastrskega na~rta za Padno v Koprskih brdih (Petek in Urbanc 2004, 101). Glede na omenjeni vir je v severnih Brdih terasiranega 11,3 % povr{ja, v ju`nih Brdih pa kar 45,0 %. Na obmo~ju Medane v ju`nih Gori{kih brdih je terasiranega celo 50,0 % ali 65 ha celotnega obmo~ja naselja. Na terasah je kar 99,4 % kategorij kmetijske rabe tal (njiv, vinogradov, sadovnjakov, olj~nikov, travinja). Pri tem je zanimivo, da je 17,6 % ali 12,8 ha vinogradov zunaj terasiranih obmo~ij. Gre zlasti za vinograde v uravnanem delu preu~enega obmo~ja na dnu dolin. Ker je vinogradni{tvo trenutno bolj donosno kot sadjarstvo, v takih predelih vinogradi vse bolj izpodrivajo sadovnjake. Da na uravnanem povr{ju prevladujejo sadovnjaki, potrjuje tudi podatek, da 66,0 % ali 66,4 ha intenzivnih sadovnjakov ni na terasah, kjer pa poleg vinogradov in olj~nikov prevladujejo tudi travinje in zemlji{~a v zara{~anju. Nasprotno na neterasiranem obmo~ju mo~no prevladuje nekmetijska raba tal, kamor smo uvrstili gozd, kategorijo zara{~anje, grmi~evje in pozidana zemlji{~a. Zaradi omenjenih metodolo{kih zagat je navedene podatke treba jemati z rahlim zadr`kom. Razlika med podatki Registra pridelovalcev grozdja in vina ter podatki, obdelanimi za projekt ALPTER je 4 %. Na obmo~ju naselja Ko`bana je terasiranega 22,0 % ali 16 ha povr{ja, vendar je glede na velike spremembe rabe tal v severnih Brdih in tudi Ko`bani mogo~e predvidevati, da je bilo v preteklosti na tem obmo~ju vendarle ve~ teras. Na terasah je kar 78 % kategorij kmetijske rabe tal. Na neterasiranem obmo~ju absolutno, z okrog 90 % od celotne povr{ine, prevladujeta kategoriji »~isti« gozd in pozidana zemlji{~a. Na terasiranem povr{ju je 10 % kmetijskih zemlji{~ v zara{~anju in 82 % {e uporabljanih travnikov in pa{nikov, ki skupaj sestavljajo kategorijo travinje.

80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

5 RABA TAL NA OBMO^JIH NASELIJ MEDANA IN KO@BANA

Rabo tal smo podrobneje preu~ili v naseljih Medana, zna~ilnem primeru za ju`na Brda, in Ko`bana, vzor~nem primeru za severna Brda. Pri vsakem naselju so poleg zemljevidov rabe tal za leti 1819 in 2006 predstavljene {e reliefne razmere. @e ta opis nam ob upo{tevanju kamninskih razlik jasno poka- `e bistvene razlike med naseljema, zaradi katerih prihaja tudi do velikih razlik v rabi tal in razli~nih procesov spreminjanja rabe tal, ~eprav je zra~na razdalja med sredi{~ema obeh naselij vsega dobrih {est kilometrov. Omenili smo `e, da smo podrobno analizo rabe tal za leto 1819 naredili na podlagi franciscejskega katastrskega na~rta. S pomo~jo grafi~nega ra~unalni{kega programa smo posamezne liste na~rta sestavili (slika 57) in jih pozneje na podlagi aktualnega ortofota (Geodetska uprava Republike Slove- nije 2001) georeferencirali. Zanimiva je ugotovitev, da se na primer potek zdaj{njih cest zelo dobro ujema z nekdanjim potekom poti, v ortofoto podlagi so lepo vidne tudi nekatere meje takratnih parcel ter nes- premenjena gozdna obmo~ja (slika 58).

010,5 1,5 km

Priprava zemljevida: Franci Petek, GIAM ZRC SAZU Vir: Archivio di Stato di Gorizia 2006

Slika 57: Primer sestavljenega franciscejskega katastrskega na~rta za naselje Medana.

81 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

050 100 200 300 m

Avtor zemljevida: Franci Petek Vir: GURS 2004, Archivio di Stato di Gorizia 2006

Slika 58: Detajl ujemanja franciscejskega katastrskega na~rta in ortofota v podlagi – na obeh slojih je potek ceste enak (Archivio di Stato di Gorizia 2006b; GURS 2001).

5.1 TEMELJNE POTEZE OBMO^IJ NASELIJ MEDANA IN KO@BANA Obmo~je naselja Medana meri 130 ha in je ve~je od obmo~ja naselja Ko`bana, ki meri 80 ha. Naselje Medana stoji na temenu medanskega slemena, ki se na severu nadaljuje proti Dobrovemu. Obmo~je naselja se na vzhodu spu{~a v uravnano dno doline potoka Donanka, na zahodu pa v povirno dolino potoka Fedriha. Vi{inska razlika med najni`jo to~ko, ki je pri 58 metrih nad morjem, ter najvi{jo to~ko, ki meri 186 metrov in je v samem sredi{~u naselja, ni posebno velika. V primerjavi s Ko`bano so precej bla`ji tudi nakloni. Povpre~ni naklon je 15° (27 %), maksimalni pa 38° (78 %). Zanimivo je, da se ve~je strmine pojavljajo ve~inoma v ju`nih legah vzhodnih pobo~ij medanskega slemena. Uravnanih obmo~ij je zelo malo, ve~ja sklenjena uravnava je le v skrajnem jugovzhodnem delu obmo~ja naselja, kjer se povr{je spusti v dno doline Donanka.

82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

V primerjavi z Medano ima obmo~je naselja Ko`bana ve~je vi{inske razlike in bolj strma pobo~ja, kar je ob `e tako manj kakovostnih tleh neugodno za intenzivno vinogradni{tvo. Kljub temu, da sta sredi{~i naselij Medana in Ko`bana oddaljeni le dobrih 6 kilometrov zra~ne ~rte, so v Ko`bani tudi precej bolj ostre mikroklimatske razmere, saj se neposredno nad naseljem dviga pobo~je do vrha Korade (812 m), kjer se `e za~enja alpski svet. Najni`ja to~ka na obmo~ju naselja Ko`bana je 144 metrov nad morjem, najvi{ja pa 342 metrov. Naselje in domala njegovo celotno obmo~je je ume{~eno na ju`no pobo~je nad povirjem potoka Ko`banj{~ka, ki se le z manj{imi pregibi spu{~a v dolino. Povpre~ni naklon obmo~ja naselja je 20° (36 %), najve~ji pa kar 48° (110 %). Najve~je strmine so v spodnjem delu pobo~ij, zares uravnano je le polje na samem dnu tu zelo ozke doline Ko`banj{~ka.

Preglednica 6: Primerjava nekaterih temeljnih prvin za naselji Medana in Ko`bana.

Medana Ko`bana povr{ina 130 ha 80 ha povpre~na nadmorska vi{ina 123 m (najmanj 58 m, najve~ 186 m) 275 m (najmanj 144 m, najve~ 342 m) povpre~ni naklon 15° ali 27 % (najmanj 0° ali 0 %, najve~ 38° ali 78 %) 20° ali 36 % (najmanj 0° ali 0 %, najve~ 48° ali 110 %)

5.2 RABA TAL NA OBMO^JU NASELJA MEDANA

Medana spada med najbolj intenzivna vinogradni{ka obmo~ja tako v Sloveniji kot v celotnih Gori{- kih brdih. V celotni katastrski ob~ini Medana vinogradi zasedajo kar 60 % ozemlja, na obmo~ju naselja

dele` v odstotkih 20

0 njive travinje pozidano sadovnjaki gozd vinogradi

Slika 59: Dele`i temeljnih zemlji{kih kategorij na obmo~ju naselja Medana leta 2006 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005 in terensko delo 2006).

83 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

njiva zaraščanje vinograd drevje in grmovje intenzivni sadovnjak gozd ekstenzivni sadovnjak pozidano in drugo nerodovitno zemljišče oljčnik travnik in pašnik meja območja naselja

050 100 200 300 400 m

Avtorja zemljevida: Tomaž Berčič, Franci Petek Avtor vsebine: Franci Petek Vir: MKGP 2005; terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, GIAM ZRC SAZU, 2007

Slika 60: Dejanska raba tal na obmo~ju naselja Medana leta 2006.

84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Medana pa 56 %. S tem so vinogradi dale~ najpomembnej{a zemlji{ka kategorija. Kljub na splo{no intenzivni kmetijski rabi so s 23 % druga najobse`nej{a zemlji{ka kategorija gozdovi, sledijo pa sadovnjaki z dobrimi 7 %. Dele` sadovnjakov se vsaj v zadnjem desetletju realno zmanj{uje, kar pa z razpolo`ljivimi in uporabljenimi statisti~nimi podatki ni mogo~e dokazati. Med kategorijami rabe tal omenimo {e travinje (travniki in pa{niki skupaj), ki zavzemajo slabih 6 % povr{ja. Obstoje~e travinje v Medani predstavlja poten- cialno »zalogo« kmetijskih zemlji{~, ki bi se jih lahko uporabilo za prevladujo~o kmetijsko usmeritev, to je vinogradni{tvo. Vendar bi to pomenilo zmanj{anje pestrosti kulturne pokrajine oziroma heterogeno- sti rabe tal. Ponovno pridobiva na veljavi gojenje oljke. Raba tal je bila bolj heterogena v prvi polovici 19. stoletja, ~eprav podatki po temeljnih zemlji{kih kategorijah tega ne razkrivajo, saj je bilo v tistem ~asu vinogradov kar dobrih 70 %. Takrat je bil na~in obdelave zemlji{~ precej druga~en. Kulturne terase so bile v veliki meri zasajene z brajdami. Med vrstami trt so sadili razli~ne polj{~ine, na ~elih vinogradov pa je bilo povsod zasajeno sadno drevje. Slednje se je v veliki meri ohranilo v sodobnost. Po franciscejskem katastrskem na~rtu je bilo 63 % »~istih« vinogradov, nadaljnjih 8 % pa jih je bilo v kombinaciji z njivami in oljkami. Druga najobse`nej{a kategorija zemlji{ke rabe je bilo travinje s 13 %, gozda je bilo le dobrih 6 %. V tistem ~asu je bil gozd omejen zgolj na povirne dele dolin, kjer zaradi prostorske omejenosti in vla`nosti tal kmetijska obdelava ni bila mogo~a ali, niti v tistih ~asih, smiselna. Dele` sadovnjakov je bil zaradi nedefinirane zemlji{ke kategorije sadovnjak dokaj majhen; sadjarstvo je z uvedbo samostojne zemlji{ke kategorije pridobilo pomen {ele na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Posebno pozornost namenjamo obsegu njiv, ki jih v ~isti obliki na obmo~- ju naselja Medana kljub prevladujo~e samooskrbnemu kmetijstvu v prvi polovici 19. stoletja skorajda ni bilo. Vzroke gre iskati v tradicionalni sredozemski obdelavi med brajdami, zato je v statisti~nih podatkih pridelovanje polj{~in skrito med vinogradi. Drug pomemben razlog je na novo za~rtana dr`avna meja po 2. svetovni vojni, ki je razdelila tudi katastrsko ob~ino Medana. Po tej razdelitvi je v Italiji ostala rav- nica Prevala (Vri{er 1954, 101), ki je bila tradicionalna bri{ka `itnica.

dele` v odstotkih 30

0 sadovnjaki drugo gozd travinje vinogradi

Slika 61: Dele`i temeljnih zemlji{kih kategorij na obmo~ju naselja Medana leta 1819 (Archivio di Stato di Gorizia 2006b).

85 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

vrt stavba njiva z vinsko trto dvorišče vinograd pot vinograd z oljkami vodotok travnik s sadnim drevjem usklajevalna obroba pašnik meja območja naselja pašnik z drevjem 050 100 200 300 400 m gozd Avtorja zemljevida: Tomaž Berčič, Franci Petek pušča Avtor vsebine: Franci Petek Vir: Archivio di Stato di Gorizia 2006 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, GIAM ZRC SAZU, 2007

Slika 62: Raba tal po franciscejskem katastru na obmo~ju naselja Medana leta 1819.

86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

dele` v odstotkih 30

0 njive travinje pozidano sadovnjaki gozd vinogradi

leto 1819 leto 2006

Slika 63: Primerjava dele`ev temeljnih kategorij rabe tal v letih 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Medana.

travinje: brez sprememb ozelenjevanje: gozd v travnik urbanizacija: iz travinja urbanizacija: iz sadovnjaka intenzifikacija: gozd v vinograd ostalo: brez sprememb ogozdovanje: ostalo v gozd intenzifikacija: ostalo v vinograd urbanizacija: iz vinograda ekstenzifikacija: vinograd v sadovnjak gozd: brez sprememb intenzifikacija: travinje v vinograd druge spremembe ogozdovanje: travinje v gozd ozelenjevanje: vinograd v travnik ogozdovanje: vinograd v gozd vinograd: brez sprememb

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 dele` v odstotkih

Slika 64: Dele`i kategorij sprememb rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Medana.

87 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

vinograd: brez sprememb gozd: brez sprememb intenzifikacija: travinje v vinograd ogozdovanje: vinograd v gozd intenzifikacija: gozd v vinograd ogozdovanje: travinje v gozd intenzifikacija: ostalo v vinograd ogozdovanje: ostalo v gozd ekstenzifikacija: vinograd v sadovnjak travinje: brez sprememb ostalo: brez sprememb ozelenjevanje: gozd v travnik urbanizacija: iz sadovnjaka ozelenjevanje: vinograd v travnik urbanizacija: iz travinja urbanizacija: iz vinograda 0 100 200 300 400 m druge spremembe Avtorja zemljevida: Tomaž Berčič, Franci Petek Avtor vsebine: Franci Petek Vir: Archivio di Stato di Gorizia 2006; MKGP 2005; terensko delo meja območja naselja © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, GIAM ZRC SAZU, 2007

Slika 65: Spremembe rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Medana.

88 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Primerjava deleèv temeljnih kategorij rabe tal med letoma 1819 in 2006 pokaè, da sta bila v Me- dani leta 1819 ve~ja deleà vinogradov in travinja, leta 2006 pa so se deleì vseh ostalih zemlji{kih kategorij pove~ali (slika 63). Najve~je nazadovanje je doìvelo travinje, katerega dele` se je zmanj{al za ve~ kot polovico. Kar za slabo ~etrtino manj je zdaj tudi vinogradov. Na drugi starani se je najbolj, za ve~ kot trikrat, okrepil dele` gozda, ~eprav je z 48 % od celotne povr{ine obmo~ja naselja za slovenske razmere {e vedno razmeroma skromen. [e ve~ nam povedo raziskave procesov spreminjanja rabe tal. Vinogradi so {e vedno na istem mestu kot leta 1819 na kar 44 % ozemlja obmo~ja naselja (slika 64). Glavni proces spreminjanja rabe tal je ogozdovanje, do katerega je pri{lo na ra~un vinogradov. Ta kategorija sprememb zavzema 10 % povr- {ine obmo~ja naselja. Slika 65 razkriva najve~je sklenjeno obmo~je ogozdovanja na obmo~ju opu{~enih vinogradov na ju`nem pobo~ju vzhodno od pozidanega dela naselja sredi zemljevida. Druga najpomembnej{a kategorija sprememb je ozelenjevanje na ra~un vinogradov, pri ~emer so se nekdanji vinogradi spremenili bodisi v travnike bodisi v pa{nike. Ve~ji sklenjeni obmo~ji tega procesa sta v vzhodnem delu obmo~ja naselja. Vzroke za tovrstne spremembe te`ko i{~emo v socialnih razmerah, saj je dele` kmetijskih kategorij rabe tal ves ~as izjemno velik. Zastopanost posamezne kmetijske zemlji{ke kategorije je v zadnjih dveh stoletjih narekoval kve~jemu trg, torej gre v prvi vrsti za vplive tr`no-politi~nih dejavnikov. Vsee- no je bilo obmo~je naselja Medana v preteklosti skoraj v celoti obdelano, potem pa se je dele` gozda glede na izhodi{~no leto 1819 pove~al kar za trikrat. Glede na to, da je bilo leta 1819 dale~ najve~ vinogradov, je razumljivo, da je bilo najve~ sprememb prav pri tej zemlji{ki kategoriji, ki je {e vedno mo~no prevladujo~a, poleg tega pa se njena zastopanost v zadnjih letih znova krepi. Iz slike 64 je razvidno, da je gozd prerasel kar desetino nekdanjih vinogradov. Zato je bilo zanimivo preveriti, v kak{ni meri so na opu{~anje vinogradov vplivale naravne razmere. Ker je raz{irjenost vinogradov v znatni meri pove-

intenzifikacija: ostalo v vinograd ostalo: brez sprememb urbanizacija: iz sadovnjaka ogozdovanje: ostalo v gozd druge spremembe urbanizacija: iz travinja urbanizacija: iz vinograda vinograd: brez sprememb intenzifikacija: gozd v vinograd intenzifikacija: travinje v vinograd ozelenjevanje: vinograd v travnik travinje: brez sprememb ekstenzifikacija: vinograd v sadovnjak ozelenjevanje: gozd v travnik gozd: brez sprememb ogozdovanje: travinje v gozd ogozdovanje: vinograd v gozd

0 5 10 15 20 25 naklon v stopinjah

Slika 66: Povpre~ni naklon za vsak proces sprememb rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Medana.

89 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn zana z mikroklimaskimi razmerami, smo najprej preverili, v koliko je na opu{~anje vplivala ekspozicija. Izkazalo se je celo, da je ve~ina opu{~enih vinogradov v ju`nih legah, kar je v nasprotju z zakonitostjo, ki velja za celotno Slovenijo, kjer je med zastopanostjo vinogradov in ekspozicijo izjemno visok koeficient korelacije (Hrvatin in Perko 2003, 74). To pa pomeni, da so na celotnem obmo~ju naselja tako mikroklimatske kot talne razmere v skoraj enaki meri primerne za vinogradni{tvo. V tak{nih idealnih razmerah je treba za posamezne lege zgolj pazljivo izbrati ustrezno vrsto trte. Podobno je bilo ugotovljeno na najbolj izrazitem vinorodnem obmo~ju Slovenskih goric (Urbanc 2002, 173). Na opu{~anje vinogradov v ju`nih legah je o~itno najbolj vplival naklon, saj je za kategorijo ogozdovanje na ra~un vinogradov zna~ilen najve~ji povpre~ni naklon med vsemi vrstami sprememb rabe tal. Naklon te kategorije je celo ve~ji od kategorije ogozdovanja na ra~un zara{~anja travinja in naklona tistega gozda, pri katerem v stoletju in pol ni pri{lo do nikakr{nih sprememb (slika 66).

5.3 RABA TAL NA OBMO^JU NASELJA KO@BANA Obmo~je naselja Ko`bana spada med najbolj gozdnata obmo~ja naselij v Sloveniji, vendar v preteklosti ni bilo tako. Zdaj dejansko kar 75 % obmo~ja naselja prera{~a gozd; od tega je »pravega« gozda 67 %, preostalo pa so zemlji{~a v zara{~anju. Terenska opazovanja razkrivajo, da na demografsko ogro- ènih obmo~jih zara{~anje praviloma pomeni nepovratni proces ogozdovanja. V Ko`bani se {tevilo prebivalcev è od leta 1900 zmanj{uje in se je do zdaj è ve~ kot prepolovilo. [e leta 1991 je skoraj polovico aktivnih prebivalcev zaposlovalo kmetijstvo (Oroèn, Perko in Kladnik 1995, 514), zdaj pa se jih s kmetijstvom ukvarja slaba desetina. Skoraj 30 % prebivalcev je upokojencev in kar 21 % jih je brezposelnih (v Medani le 2 %) (Popis prebivalstva Slovenije 2002).

dele` v odstotkih 30

0 njive sadovnjaki vinogradi drugo travinje gozd

Slika 67: Dele`i temeljnih zemlji{kih kategorij na obmo~ju naselja Ko`bana leta 2006 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005 in terensko delo 2006).

90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

njiva nasad kostanja vinograd zaraščanje ekstenzivni sadovnjak drevje in grmovje oljčnik gozd travnik in pašnik pozidano in drugo nerodovitno zemljišče

meja območja naselja 050 100 200 300 m

Avtorja zemljevida: Tomaž Berčič, Franci Petek Avtor vsebine: Franci Petek Vir: MKGP 2005; terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, GIAM ZRC SAZU, 2007

Slika 68: Dejanska raba tal na obmo~ju naselja Ko`bana leta 2006.

91 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

dele` v odstotkih 20

0 sadovnjaki njive drugo gozd vinogradi travinje

Slika 69: Dele`i temeljnih zemlji{kih kategorij na obmo~ju naselja Ko`bana leta 1819 (Arhiv Republike Slovenije 2006b).

Po zastopanosti gozdu sledi kategorija travinje, ki je je 9,4 %, vinogradov je 4,5 %, sadovnjakov 3,3 % in njiv 2,4 % od celotne povr{ine obmo~ja naselja. 4,5 % povr{ja je nerodovitnega. To kategorijo sestavljajo stavbi{~a v pozidanem delu naselja, ceste in poti. Zna~ilno je, da se je kmetijska raba tal ohranila zlasti na fli{u, kjer so neko~ prevladovali vinogradi, na zakraselem povr{ju, kjer so bili travniki in pa{niki, pa je pri{lo do mo~nega ogozdovanja. Omeniti velja {e, da so na obmo~ju Ko`bane prvovrstna rasti{~a kostanjev maronov (Pavlin 1996, 154). Obmo~je naselja Ko`bana je imelo v prvi polovici 19. stoletja bistveno druga~no podobo od zdaj{- nje, saj je mo~no prevladovala kategorija travinje, ki je zavzemala ve~ kot polovico celotnega obmo~ja, od tega pa{niki 46,6 % in travniki 8,4 %. To kaè na v preteklosti velik pomen ìvinoreje v zgornjih Brdih, kar za spodnja Brda ni bilo nikoli zna~ilno. V Ko`bani je bilo leta 1900 kar 1,5 govedi na prebivalca, v Medani pa le 0,3; poleg tega so imeli v Ko`bani {e ovce, v Medani pa ne (Leksikon ob~in za Avstij- sko-Ilirsko Primorje 1906, 26–27). Zato pa so druga~ne naravne razmere vplivale tudi na v primerjavi z Medano manj{o raz{irjenost vinogradov, ki jih je bilo takrat v Ko`bani le slaba petina od celotne povr- {ine, gozdov je bilo celo nekaj manj, dele` »~istih« njiv je bil skoraj enak zdaj{njemu, medtem ko je bilo »~istih« sadovnjakov zanemarljivo malo in so bili omejeni zgolj na ohi{nice (slika 70). Na sliki 69 lahko vidimo, da je bil leta 1819 gozd zastopan zlasti na zahodu in jugu obmo~ja naselja, kjer so tudi ve~je strmine. Na najbolj strmem povr{ju na vzhodnem robu naselja so bili pa{niki z drevjem, kar kaè na manj ugodne razmere za druga~no kmetijsko rabo. Primerjava deleèv temeljnih kategorij rabe tal med letoma 1819 in 2006 razkriva, da sta bila v Ko`- bani leta 1819 ve~ja deleà vinogradov in predvsem travinja, leta 2006 pa se je na ra~un drugih kategorij rabe tal mo~no okrepil dele` gozda. Kako zelo je nazadoval pomen ìvinoreje, ki je bila v preteklosti glavna kmetijska usmeritev in sta bili zaradi nje najbolj raz{irjeni zemlji{ki kategoriji pa{niki in travniki, kaè podatek, da je bilo leta 1900 v Ko`bani in Mirniku skupaj 437 glav govedi in 158 ovac (Leksikon ob~in za Avstijsko-Ilirsko Primorje 1906, 27), leta 2000 pa je bilo v celotni ob~ini Brda le 190 glav govedi

92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

vrt pušča njiva stavba njiva z vinsko trto pot vinograd vodotok travnik s sadnim drevjem usklajevalna obroba travnik meja območja naselja travnik z drevjem 010020030050 m pašnik Avtorja zemljevida: Tomaž Berčič, Franci Petek pašnik z drevjem Avtor vsebine: Franci Petek Vir: Arhiv RS 2006 gozd © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, GIAM ZRC SAZU, 2007

Slika 70: Raba tal po franciscejskem katastru na obmo~ju naselja Ko`bana leta 1819.

93 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

dele` v odstotkih 30

0 njive sadovnjaki vinogradi ostalo travinje gozd leto 1819 leto 2006

Slika 71: Primerjava dele`ev temeljnih kategorij rabe tal v letih 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Ko`bana.

intenzifikacija: travinje v vinograd ogozdovanje: njiva v gozd ekstenzifikacija: vinograd v sadovnjak ostalo: brez sprememb urbanizacija: iz vinograda ozelenjevanje: njiva v travnik urbanizacija: iz travinja intenzifikacija: vinograd v njivo intenzifikacija: travinje v sadovnjak druge spremembe ozelenjevanje: vinograd v travnik vinograd: brez sprememb travinje: brez sprememb ogozdovanje: ostalo v gozd ogozdovanje: vinograd v gozd gozd: brez sprememb ogozdovanje: travinje v gozd

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 dele` v odstotkih

Slika 72: Dele`i kategorij sprememb rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Ko`bana.

94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

vinograd: brez sprememb gozd: brez sprememb intenzifikacija: travinje v vinograd ogozdovanje: vinograd v gozd intenzifikacija: vinograd v njivo ogozdovanje: travinje v gozd intenzifikacija: travinje v sadovnjak ogozdovanje: ostalo v gozd ekstenzifikacija: vinograd v sadovnjak ogozdovanje: njiva v gozd ostalo: brez sprememb travinje: brez sprememb urbanizacija: iz travinja ozelenjevanje: njiva v travnik urbanizacija: iz vinograda ozelenjevanje: vinograd v travnik druge spremembe 010020030050 m

Avtorja zemljevida: Tomaž Berčič, Franci Petek meja območja naselja Avtor vsebine: Franci Petek Vir: Arhiv RS 2006; MKGP 2005; terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, GIAM ZRC SAZU, 2007

Slika 73: Spremembe rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Ko`bana.

95 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

(Popis kmetijskih gospodarstev Slovenije 2000). Zato tudi na sliki 73 takoj opazimo mo~no prevlado barve, ki ozna~uje ogozdovanje na obmo~ju nekdanjih pa{nikov in travnikov. Na isti sliki vidimo tudi, da se je nekdanjih travnatih zemlji{~ ohranilo zelo malo. Zdaj zavzemajo le {e 4 % od celotne povr{i- ne obmo~ja naselja oziroma samo pribli`no 7 % od tamkaj{njih nekdanjih travnatih zemlji{~. Na drugi strani bi bil dele` travinja {e manj{i, ~e ne bi pri{lo do ozelenjevanja nekaterih nekdanjih njiv in vinogradov. Zdaj gozd prera{~a kar 40 % nekdanjih vinogradov; na sliki 73 je opazno, da se zara{~eni vinogradi pojavljajo razpr{eno v celotnem »vinogradni{kem pasu«. Zanimivo je tudi, da je dele` njiv skoraj enak onemu iz leta 1819. Nekdanjih »~istih« njiv ni ve~, saj so spremenjene v travnike, zato pa so njive zora- ne zlasti na obmo~ju nekdanjih vinogradov, torej na terasah. S tem se je {e enkrat ve~ potrdil hierarhi~ni razpored selektivnega opu{~anja kmetijskih zemlji{~ (Petek 2005, 181), pri ~emer gre predvsem na podobnih, za kmetijstvo manj ugodnih obmo~jih za naslednji vrstni red ekstenzifikacije kmetijske rabe: njive v travnike, travniki v pa{nike ali gozd, pa{niki v gozd. Na obmo~ju Ko`bane so se njive spremenile v travnike, vinogradi pa tudi v njive, ki so delovno manj zahtevna zemlji{ka kategorija od vinograda. Realno pa je bil dele` njiv oziroma njivske rabe tal leta 1819 ve~ji kot ga razkrivajo podatki franciscejskega katastra, saj so bile njive zastopane tudi v me{ani kategoriji »njiva z vinsko trto«, ki smo jo uvrstili k vinogradom. Vzroki za ugotovljene spremembe rabe tal v Ko`bani so jasni. Gre za sklop socialnih dejavnikov, ki so vplivali na selektivno prilagajanje zemlji{ke rabe naravnim razmeram. Ni naklju~je, da glede razvojnih mo`nosti Ko`bana spada med na{a najslab{e ocenjena pode`elska naselja (Kladnik in Ravbar 2003, 122 in 174). Na korenite socialne spremembe v kratkem ~asu opozarja mo~an upad prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu (primarni sektor leta 1991), ne glede na razli~ni metodologiji zajema podatkov v popisih leta 1991 in leta 2002. [e leta 1991 je kmetijstvo zaposlovalo 42 % aktivnih prebivalcev, leta 2002 le

travinje: brez sprememb urbanizacija: iz vinograda intenzifikacija: vinograd v njivo intenzifikacija: travinje v vinograd vinograd: brez sprememb ogozdovanje: njiva v gozd ozelenjevanje: vinograd v travnik ozelenjevanje: njiva v travnik ekstenzifikacija: vinograd v sadovnjak ostalo: brez sprememb druge spremembe ogozdovanje: ostalo v gozd intenzifikacija: travinje v sadovnjak urbanizacija: iz travinja ogozdovanje: vinograd v gozd ogozdovanje: travinje v gozd gozd: brez sprememb

0 5 10 15 20 25 30 naklon v stopinjah

Slika 74: Povpre~ni naklon za vsak proces sprememb rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Ko`bana.

96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

{e 9 % (v Medani je dele` z 39 % nazadoval na 19 %). Poleg tega v Ko`bani pridelujejo hrano le {e v 16 % gospodinjstvih, v Medani pa je takih gospodinjstev kar 74 %. Ob tako dramati~nih spremembah v demografski strukturi so kot njihova neizogibna posledica razumljive tudi ob~utne spremembe v rabi tal. Te negativne te`nje razkriva tudi podatek iz najnovej{ega primerjalnega obdobja med letoma 1998 (Dejanska raba tal 2002) in 2006 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005 in terensko delo 2006), v katerem se je zlasti na ra~un zara{~anja v le slabem desetletju dele` travinja z 22 % zmanj- {al na vsega 9 %.

Preglednica 7: Dele`i kategorij sprememb rabe tal (v odstotkih) med letoma 1819 in 2006 glede na kamninsko podlago (Buser 1973, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005 in terensko delo 2006). proces re~ni nanosi medanske plasti ko`banske plasti dele` zastopanosti kategorije spremembe rabe tal (%) intenzifikacija: travinje v vinograd 0 100 0 0,7 urbanizacija: iz vinograda 0 100 0 1,2 intenzifikacija: vinograd v njivo 0 100 0 1,7 vinograd: brez sprememb 0 100 0 3,7 ekstenzifikacija: vinograd v sadovnjak 0 92 8 0,9 ostalo: brez sprememb 8 71 21 1,0 ozelenjevanje: vinograd v travnik 0 77 23 3,4 ogozdovanje: vinograd v gozd 0 71 29 7,3 ekstenzifikacija: travinje v sadovnjak 0 62 38 2,0 travinje: brez sprememb 33 28 39 4,0 druge spremembe 10 48 42 2,7 ozelenjevanje: njiva v travnik 0 39 61 1,5 ogozdovanje: njiva v gozd 0 34 66 0,8 urbanizacija: iz travinja 4 30 66 1,6 ogozdovanje: travinje v gozd 2 25 73 46,2 ogozdovanje: ostalo v gozd 7 20 73 4,4 gozd: brez sprememb 5 3 92 16,8

Ob vsesplo{nem opu{~anju oziroma spontanem zara{~anju in ogozdovanju travinja je pomemben tudi podatek, da so se kmetijske zemlji{ke kategorije (vinogradi, njive, sadovnjaki, travinje) ohranile zlasti na obmo~ju medanskih fli{nih plasti, kjer tudi absolutno prevladujejo. To smo dokazali s prekrivanjem karte kamninske zgradbe (Buser 1973) ter kart rabe in sprememb rabe tal (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005 in terensko delo 2006). Podobno kot pri Medani so spremembe tesno povezane tudi z naklonom povr{ja. Najve~ji povpre~- ni naklon imajo tudi v Ko`bani procesi ogozdovanja oziroma zemlji{~a, ki so v sodobnosti porasla z gozdom. Prve tri kategorije z najve~jim povpre~nim naklonom zavzemajo tudi najve~je deleè povr{ine obmo~- ja naselja Ko`bana, skupaj kar sedem desetin ozemlja. Na primeru obmo~ij naselij Ko`bana kot predstavnika severnih Brd in Medana kot predstavnika ju`- nih Brd je bilo ugotovljeno, da so na obeh obmo~jih na spremembe rabe tal vplivali razli~ni dejavniki. V severnih Brdih so to predvsem socialni dejavniki, ki so vplivali na selektivno prilagajanje zemlji{ke rabe naravnim razmeram. V ju`nih Brdih pa so na spremembe rabe tal, ki se kaèjo zlasti v spreminja- nju deleèv znotraj trajnih nasadov, vplivali zlasti tr`no-politi~ni dejavniki, ki so jih narekovali vsakokratna oblast oziroma spreminjajo~a se kmetijska politika ter spreminjanje povpra{evanja in cen za posamezne pridelke, na primer vino in sadje.

97 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

6 TERASIRANA POKRAJINA

Po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (2004) spadajo Gori{ka brda med manj urbanizirano podeèlje. Opredeljena so kot slab{e dostopno, obmejno, podeèlsko in gri~evnato obmo~je z manj- {imi naselji. Strnjena naselja so urejena po slemenih, s katerimi je prepletena celotna pokrajina. V Gori{kih brdih je mogo~e zemlji{~a za kmetijsko rabo urejati predvsem na pobo~jih, deloma tudi na {irokih, uravnanih temenih slemen in na ravninah v {irokih iztekih dolin potokov, zlasti ob Reki, njenem pritoku Ko`banj{~ku ter Oblen~u in Bir{i, ki te~eta proti Prevali. Naklone povr{ja lahko glede na razli~ne upo{tevane dejavnike in funkcionalnost raz~lenimo v razli~ne naklonske razrede. V kmetijstvu nagib zemlji{~a vpliva na mo`nost in na~in njegove obdelave. Zaradi zagotavljanja primerjave z disciplinami, ki nagibe zemlji{~ izraàjo v odstotkih, na primer vinogradni{tva in vinarstva, navajamo hkrati vrednosti, izraène v stopinjah in odstotkih. Povpre~ni naklon povr{ja v Gori{kih brdih je 16,1° (28,9 %), kar ni bistveno ve~ od povpre~nega naklona povr{ja Slovenije 14,1° (25,1 %). Maksimalni naklon je 55,7° (146,7 %). Najve~je strmine so v severnih Gori{kih brdih, kjer so zlasti strmi spodnji deli severnih pobo~ij grap in dolin. Na uravnanem, do 5° (9,6 %) nagnjenem zemlji{~u ni nikakr{nih omejitev za pridelovanje katerekoli kmetijske kulture. Na zemlji{~ih z naklonom od 6 do 10° (od 10,5 % do 17,6 %) se pokaèjo nekateri negativni u~inki, na primer pri pridelovanju okopavin, pri naklonih od 11 do 16° (od 19,4 % do 28,7 %) je gojitev okopavin problemati~na, pa tudi pri pridelovanju vseh drugih polj{~in se kaèjo negativni u~inki. Na strminah z naklonom od 17 do 22° (od 30,6 % do 40,4 %) pridelovanje okopavin ni ni~ ve~ gospodarno, pridelovanje ìt in krmnih rastlin pa je z omejitvami {e mogo~e. Na ve~ kot 22° (40,4 %) nagnjenih zemlji{~ih ni ve~ gospodarno pridelovanje polj{~in, mo`ni pa sta ko{nja in pa{a ìvine, pri naklonih ~ez 45° (100 %) pa ni ve~ nobenih mo`nosti za kmetijsko rabo zemlji{~ (Kladnik 1999, 125). Analiza povr{ja Gori{kih brd je bila narejena z digitalnim modelom reliefa 25 krat 25 metrov (GURS). Najve~ji dele` povr{ja je v naklonskih razredih od 11 do 16° (od 19,4 % do 28,7 %; 28 % oziroma 2015 ha) ter od 17 do 22° (od 30,6 % do 40,4 %; 27 % oziroma 1943 ha). Samo desetina zemlji{~ (719 ha) je brez omejitev za pridelovanje katerekoli kmetijske kulture (do 5° ali 9,6 %). 13 % oziroma 936 ha povr{ja ima naklon od 6 do 10° (od 10,5 % do 17,6 %). Kar 22 % oziroma 1573 ha je strmin z nagibom ve~ kot 22° (40,4 %). Naklonov nad 45° (100 %) v Gori{kih brdih skorajda ni. Perko (2001, 108–113) je naklone povr{ja kot uporabnostne ali funkcionalne naklone povr{ja v smislu omejevanja kmetijske dejavnosti {e podrobneje raz~lenil v naslednje razrede: od 0,0 do 1,9° (od 0,0 do 3,3 %), od 2,0 do 5,9° (od 3,5 do 10,3 %), od 6,0 do 11,9° (od 10,5 do 21,1 %), od 12,0 do 19,9° (od 21,3 do 36,1 %), od 20,0 do 29,9° (od 36,4 do 57,5 %), od 30,0 do 44,9° (od 57,7 do 99,7 %) ter od 45,0° in ve~ (100,0 % in ve~). Za raziskavo ALPTER smo opravili tudi analizo razgibanosti povr{ja glede na te naklonske razrede. V naklonskem razredu od 0,0 do 1,9° (od 0,0 do 3,3 %) je 5 % oziroma 360 ha ozemlja Brd, v razredu od 2,0 do 5,9° (od 3,5 do 10,3 %) je 7 % oziroma 504 ha ozemlja, sledijo nakloni od 6,0 do 11,9° (od 10,5 do 21,1 %), kjer je 19 % oziroma 1367 ha povr{ja, najve~ (39 % oziroma 2806 ha) povr{ja je nagnjenega od 12,0 do 19,9° (od 21,3 do 36,1 %), kar 27 % oziroma 1943 ha pa je nagnjenega od 20,0 do 29,9° (od 36,4 do 57,5 %). 3 % oziroma 216 ha je strmin z od 30,0 do 44,9° (od 57,7 do 99,2 %). Zasto- panost povr{ja z naklonom ve~ kot 45,0° stopinj (ve~ kot 100,0 %) je v Gori{kih brdih zanemarljiva. V raziskavi ALPTER smo naklone povr{ja v Gori{kih brdih razdelili v pet razredov, kakor so jih dolo- ~ali javni razpisi za dodelitev podpore za izvedbo obnove vinogradov: od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°), od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°), od 51 do 70 % (od 27,0 do 35,0°) in od 71 % (35,4 %) naprej. Slabi dve desetini oziroma 1295 ha ozemlja v ob~ini Brda sta v najbolj uravnanem naklonskem razredu od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°), dobra tretjina oziroma 2591 ha ozemlja je nagnjenega od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), 37 % oziroma 2663 ha ga je v razredu od 31 in 50 % (od 17,2 do 26,6°), slaba desetina oziroma 576 ha v razredu od 51 % do 70 % (od 27,0 do 35,0°) in le odstotek oziroma 72 ha v najbolj strmem razredu z 71 % in ve~ (35,4°).

98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

ALENKA FIKFAK Slika 75: Pobo~ja v Gori{kih brdih so dokaj strma, zato so na njih zaradi la`je obdelave uredili kulturne terase. Njihovi obrisi so {e najbolje opazni v zasne`eni zimski pokrajini.

Po Uredbi o uravnavanju obsega vinogradni{kih povr{in (UL RS 23/2007) so naklonski razredi dolo- ~eni druga~e, ~eprav jih je {e vedno pet: od 0 do 10 % (od 0,0 do 5,7°), od 11 do 25 % (od 6,3 do 14,0°), od 26 do 35 % (od 14,6 do 19,3°), od 36 do 55 % (od 19,8 do 28,8°) in nad 55 % (nad 28,8°). Dobra desetina oziroma 792 ha zemlji{~ je v naklonskem razredu od 0 do 10 % (od 0,0 do 5,7°), slaba tretjina oziroma 2159 ha jih je v naklonskem razredu od 11 do 25 % (od 6,3 do 14,0°), dobra ~etrtina oziroma 1871 ha v razredu od 26 do 35 % (od 14,6 do 19,3°), 29 % oziroma 2087 ha v razredu od 36 do 55 % (od 19,8 do 28,8°) in 4 % oziroma 288 ha v razredu nad 55 % (nad 28,8°). Ker so Gori{ka brda po razli~nih kazalcih med najbolj kmetijskimi slovenskimi pokrajinami, je vloga njihovih kulturnih teras {e toliko bolj pomembna. Terasiranost pa je tolik{na tudi zaradi dejstva, ker je obdelava fli{nih pobo~ij marsikje mo`na le z ureditvijo terasnih ploskev. Raziskava ALPTER je podrobneje razkrila tudi problematiko drugih terasiranih pokrajin na subme- diteranskih, dinarskih in alpskih obmo~jih. V njej sodelujejo izobra`evalne, raziskovalne, projektantske in upravne ustanove iz Italije, Avstrije, Francije, Slovenije in [vice.

6.1 KULTURNE TERASE Kulturna terasa je bolj ali manj ravna ploskev, ki jo je z namenom pridobiti kmetijsko zemlji{~e ali pove~ati njegov obseg, olaj{ati in intenzivirati kmetovanje, zmanj{ati erozijo prsti, pove~ati talno vla`nost in (ponekod) omogo~iti gravitacijsko namakanje v strmo pobo~je vrezal ~lovek. Marsikje so breìne ali jeè teras narejene iz zloènega otrebljenega kamenja in izravnane z nasuto prstjo. Najstarej{e kulturne

99 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ALENKA FIKFAK Slika 76: Slikovite kulturne terase na obmo~ju Cinque Terre v italijanski pokrajini Liguriji.

100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

LU^KA A@MAN MOMIRSKI Slika 77: Kulturne terase v dolini Valtellina v italijanski provinci Sondrio.

101 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

DRAGO KLADNIK DRAGO Slika 78: Terasirana riì{~a na Baliju. terase so pred okrog 4000 leti zgradili Inki v Peruju. Razlikujemo tri glavne tipe kulturnih teras (Klad- nik 1999, 234): • stopni~aste terase s podzidanimi plastmi kamenja ali drugega gradiva vzdol` plastnic, • namakalne ali irigacijske terase, pri katerih so posamezni deli pobo~ij povsem zravnani, da se v njih zadrì namakalna voda; za strojno obdelavo so neprimerne, • terase za zaustavljanje odtoka, pri katerih se dotok vode zaustavlja z zajezitveno stranico na zgornji strani. Urejanje kulturnih teras in njihovo vzdrèvanje je delovno izjemno zahtevno. Tradicionalne terase v monsunskih deèlah in drugod po svetu so obi~ajno navezane na samooskrbno kmetovanje, saj je tr`na pridelava na njih predraga, zato se jih ob splo{nem uveljavljanju tr`nega kmetovanja in mnoì~nem uvaja- nju kmetijske mehanizacije, ki zaradi fizi~ne dostopnosti, ve~je delovne u~inkovitosti in teè strojev zahteva {ir{e terase in s tem njihovo preurejanje, mnoì~no opu{~a; postopoma se zara{~ajo in propadajo. Z zna~ilnim videzom terase sooblikujejo zna~ilno pokrajinsko podobo v monsunskih deèlah Azi- je, ponekod na Arabskem polotoku, v Andih, Sredozemlju in {e kje (Kladnik 1999, 234), zna~ilne pa so tudi za mnoge vinogradni{ke pokrajine s terasastimi vinogradi. Kmetijske kulture se sadi na uravnane dele teras, ki jih zaradi ve~pomenskosti izraza terasa, v ìvi rabi je vsaj {e v geomorfologiji (na primer re~na terasa, podmorska terasa) in arhitekturi (tlakovan prostor na delu stavbe ali ob njej), imenujemo tudi kulturne terase ali antropogene terase. Izraz kulturna terasa ozna- ~uje okoli{~ino, da je tak{na terasa namenjena gojitvi kmetijskih kultur, izraz antropogena terasa pa dejstvo, da gre za teraso, ki jo je za razliko od »naravne«, po naravi izoblikovane terase, ustvaril ~lovek. Teraso sestavljata dve temeljni oblikovni prvini: terasna ploskev in terasna breìna. [irina terasne ploskve je odvisna od naklona pobo~ja, gojene kulture in na~ina obdelave, v praksi pa najve~krat od

102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Avtorja sheme: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Avtorji vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič, Ivan Kodrič, Andreja Škvarč © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 79: Terasa je sestavljena iz terasne ploskve in terasne breìne. medsebojnega prepletanja vseh treh okoli{~in. Bolj kot so pobo~ja strma, o`je so terasne ploskve, in obratno. Kmetovalci na terasah gojijo zlasti delovno intenzivne kulture, pri tem pa velja, da bolj kot je kultura intenzivna, navezana na ro~no obdelavo, o`je so terase, saj je obi~ajno temu in naravnim razmeram prilagojena tudi posestna sestava. Terasne ploskve so lahko vodoravne, nagnjene navzven ali navznoter. V prvem primeru govorimo o odprtih terasah, v drugem pa o zaprtih (Colnari~ in ostali 1985, 233–241). Z vidika urejanja teras so najbolj enostavne terase z vodoravnimi terasnimi ploskvami. Novej{a literatura priporo~a blag naklon terasne ploskve v smeri proti pobo~ju oziroma proti breìni terase (Vr{i~ in Le{nik 2001, 104). Terasiranje je stro{kovno zahtevno opravilo; pri vinogradih na primer bistveno pove~a stro{ke ureditve in posledi~no vpliva na ve~je stro{ke pridelave grozdja. Gojitvena oblika je na~in gojitve vinske trte in sadnega drevja, ki vzpostavlja zna~ilno rasti{~e in zagotavlja stalne pridelke (Vr{i~ in Le{nik 2001, 127). Vinski trti dolo~a ve~jo ali manj{o obremenitev trsa s pridelkom grozdja, razli~no izpostavljenost son~nim àrkom in s tem posledi~no razli~no kakovost pridelka. Gojitveno obliko med drugim dolo~a tudi medvrstna razdalja, ki je odvisna od lege in uporabljane kmetijske mehanizacije. Dolìno terasne ploskve dolo~a oblika parcele, na kateri se urejajo terase; vendar terase ne sme- jo biti predolge; optimalna dolìna je od 100 do 150 m (Colnari~ in Vrabl, 1991, 99). Dolìno dolo~a tudi vrsta uporabljane mehanizacije. Terasna breìna je odvisna od naklona pobo~ja in sestave tal, pa tudi od dolo~itve {irine terasne ploskve. Zaradi pridobitve kar najve~je povr{ine obdelovalnega zemlji{~a je interes kmetovalcev urediti

103 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

terasirano območje

meja občine

01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorji vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič, Alenka Fikfak, Mateja Smolnikar, Miha Volgemut Vir: ortofoto, GURS 2004; terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 80: Terasirana obmo~ja v Gori{kih brdih.

104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

od 55 do 100 m od 100,1 do 200 m od 200,1 do 300 m od 300,1 do 400 m od 400,1 do 500 m od 500,1 do 586,4 m

01230,5 km meja občine Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: GURS; DMR 25 x 25 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 81: Nadmorska vi{ina terasiranih obmo~ij v Gori{kih brdih.

105 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

od 0,0 % do 15 % od 15,1 % do 30 % od 30,1 % do 50 % od 50,1 % do 70 % več kot 70 %

meja občine 01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: DMR 25 x 25 m, GURS © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 82: Naklon terasiranih obmo~ij v Gori{kih brdih.

106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

njiva in vrt trajni travnik začasni travnik zemljišče v zaraščanju vinograd drevje in grmovje intenzivni sadovnjak kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ekstenzivni sadovnjak gozd oljčni nasad pozidano in drugo nerodovitno zemljišče drug trajni nasad 01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič meja občine Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: MKGP 2005 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 83: Raba tal terasiranih obmo~ij v Gori{kih brdih.

107 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

~im {ir{o terasno ploskev, kar se lahko doseè tudi s pove~anim naklonom breìne terase. Tega dolo- ~ata razmerje med {irino in vi{ino breìne terase. Za te`ka in vla`na ter za mo~no pe{~ena tla je priporo~eno razmerje med {irino in vi{ino breìne terase 1 : 1. Bolj strme breìne v razmerju 1 : 0,7 naj bi bile dopustne pri ilovnato-pe{~enih, pe{~eno-ilov- natih ter trdnih lapornatih in skalnatih tleh (Colnari~ in ostali 1985, 236). Empiri~no ugotovljena najbolj ustrezna vi{ina breìne terase je 1,5 m, na enak na~in ugotovljeno razmerje med {irino in vi{ino breìne terase na Primorskem pa je 1 : 1. Colnari~ in sodelavci (Colnari~ in ostali 1985, 240) navajajo temeljno pravilo dolo~anja vi{ine breìne terase, po katerem pri enovrstnih ali dvovrstnih terasah dovoljena vi{ina breìne terase ne sme presegati dveh tretjin {irine terasne ploskve. Colnari~ in Vrabl glede na na~in izvedbe razlikujeta naslednje tipe teras (1991, 90–96): 1. naorane terase (terasiranje z naoravanjem), 2. orane terase (terasiranje z oranjem terase), 3. nasipane terase (terasiranje z nasipavanjem) in 4. terasiranje s prelopatenjem (terasiranje s poznej{im rigolanjem s planirno desko). Omenja, da spada k terasiranju tudi ureditev nasadov s sajenjem po plastnicah, vendar se v tem primeru terase oblikujejo {ele z obdelovanjem kmetijskega zemlji{~a. Vsi na{teti na~ini izdelave teras se v sodobnosti ne uporabljajo ve~, saj se terase urejajo prakti~- no samo {e z bagrom in/ali buldoèrjem (Vr{i~ in Le{nik 2001, 107). Raziskava z geomehanskimi analizami (Petkov{ek, Klop~i~ in Ma~ek 2007) je potrdila, da je pri urejanju teras najbolj primerno, da se urejajo v okviru obstoje~ega naklona, torej naravnega in stabilnega pobo~ja. Izvedejo se delno z vrezovanjem v teren in delno z nasipanjem izkopanega materiala. Na ta na~in se prepre~uje velike premike preperine na pobo~jih. V primeru spremenjene konfiguracije pobo~ja, ve~jih premikov preperine in urejanja bolj strmih breìn se lahko na breìnah pojavijo usadi ali celo obse`nej{a obmo~ja nestabilnosti tal, na primer zemeljski plazovi. Povr{ina vseh teras v Gori{kih brdih meri 2080 ha, kar je 29 % njihovega celotnega ozemlja. Izde- lava zemljevida teras je temeljila na zajemu dejanske rabe kmetijskih zemlji{~ iz digitalnih ortofoto na~rtov in terenskem preverjanju zbranih podatkov. 16 % ali 336 ha terasiranih zemlji{~ je urejenih na pobo~jih v naklonskem razredu od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°), dobra polovica (53 % oziroma 1112 ha) jih je na pobo~jih z naklonom od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), slaba tretjina (29 % ali 608 ha na pobo~jih z naklonom od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°), en

vinograd trajni travnik gozd drevje in grmi~evje pozidano in sorodno zemlji{~e kmetijsko zemlji{~e, poraslo z gozdnim drevjem ekstenzivni sadovnjak intenzivni sadovnjak njiva in vrt zemlji{~e v zara{~anju olj~ni nasad

Slika 84: Raba tal na terasiranih obmo~jih.

108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 odstotek ali 24 ha pa jih je na pobo~jih z naklonom od 51 % do 70 % (od 27,0 do 35,0°). Bolj strma pobo~- ja niso terasirana. V ju`nih Brdih prevladujejo terase na pobo~jih v naklonskih razredih od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°) ter od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), v srednjih Brdih pa na pobo~jih v naklonskem razredu od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°). Na bri{kih terasah je najve~ (skoraj 70 % oziroma 1446,4 ha) vinogradov, slaba desetina (186,4 ha) je ekstenzivnih sadovnjakov, podoben je tudi dele` trajnih travnikov (182,2 ha), 5 % (113 ha) je intenzivnih sadovnjakov, 3 % (70 ha) pa je gozda. Vse ostale kategorije zemlji{ke rabe obsegajo manj kot odstotek zemlji{~: njiva in vrt (21,2 ha), drevje in grmi~evje (19,3 ha), kmetijsko zemlji{~e v zara{~anju (16 ha), pozidano in sorodno zemlji{~e (15 ha), olj~niki (5 ha), z gozdnim drevjem poraslo kmetijsko zemlji{~e (5 ha), za~asni travnik (0,3 ha) in ostali trajni nasadi (0,2 ha).

6.1.1 VINOGRADNI[KE TERASE V Sloveniji je 30,1 % vinogradov na pobo~jih v naklonskem razredu od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°), 48,3 % jih je na pobo~jih z naklonom od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), 20,4 % na pobo~jih z naklonom od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°) in 1,3 na pobo~jih, katerih strmina presega 51 % oziroma 27° ([tabuc in ostali 2007, 14). Prevladujejo torej vinogradi v naklonskem razredu od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), skoraj ~etrtina vinogradov pa je na ve~ kot 30 % (17,0°) nagnjenih pobo~jih, kar je precej ve~ kot na obmo~ju cele Evrope. Po definiciji CERVIM-a (Centro di Ricerche, Studi, Salvaguardia, Coordinamento e Valorizza- zione per la Viticoltura Montana) vinogradni{tvo na ve~ kot 30 % oziroma 17,0° nagnjenih zemlji{~ih ali z nadmorsko vi{ino nad 300 m (po novi klasifikaciji nad 500 m) ali z vinogradni{kimi sistemi na terasah spada v sklop tako imenovanega herojskega vinogradni{tva. Gre torej za marginalno obliko vinogradni{tva, ki je raz{irjena na manj kot desetini vinogradni{kih obmo~ij v Evropi. Od leta 1985 ji mednarodna pisarna za vinogradni{tvo O. I. V. (L'Organisation Internationale de la Vigne et du Vin) namenja posebno pozornost. Raziskave v okviru projekta ALPTER so razkrile, da so vinogradi leta 2005 pokrivali 27 % Gori{kih brd. Po podatkih digitalnega ortofota iz leta 2005 je njihova povr{ina 1951 ha, po podatkih v Registru pridelovalcev grozdja in vina (RPGV; Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2007) pa malenkost manj, 1947 ha. Dobra ~etrtina (27,3 %) vinogradov v Gori{kih brdih je na ravnini in na pobo~jih v naklonskem razredu od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°), polovica (50,4 %) jih je v naklonskem razredu od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), dobra petina (21,8 %) jih je v razredu od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°), 0,5 % pa v razredu od 51 % do 70 % (od 27,0 do 35,0°). Najve~ji dele` vinogradov je torej na pobo~jih z naklonom od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), kar pomeni, da so bri{ki vinogradi v primerjavi s slovenskimi pribli`- no enako strmi, ~e pa primerjamo samo dele`a vinogradov na najbolj strmih legah z ve~ kot 50 % ali 27°, pa je mogo~e sklepati, da so bri{ki na malenkostno manj strmih pobo~jih. Ker se potrebe po terasiranju pove~ujejo z nara{~anjem strmine pobo~ja, ne presene~a ugotovitev, da so v Gori{kih brdih terasasti vinogradi v primerjavi z vsemi tamkaj{njimi vinogradi na kar precej ve~jih strminah (primerjaj sliki 85 in 86). Po podatkih v Registru pridelovalcev grozdja in vina (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2007) je v Sloveniji najve~, kar 81 % vinogradov na terasah prav v Gori{kih brdih. Po istem viru naj bi jih bilo dve leti prej, torej leta 2005 78 %, po ugotovitvah raziskave ALPTER pa je bilo leta 2005 v Gori{kih brdih 1446 ha ali 74 % terasastih vinogradov. Naj za bolj{o primerjavo navedemo, da so v drugih slovenskih vinorodnih okoli{ih dele`i terasastih vinogradov naslednji: Prekmurje 4 %, Kras 14 %, Dolenjska 21 %, Slovenska Istra 23 %, [tajerska Slovenija 25 %, Bela krajina 26 %, Bizeljsko-Sremi~ 38 % in Vipavska dolina 66 %, dele` v celotni Sloveniji pa je 37 % ([tabuc in ostali 2007, 16). Po podatkih Registra pridelovalcev grozdja in vina (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2007) je v Sloveniji torej 10.830 ha ali 63 % vertikalnih vinogradov in 6360 ha ali 37 % terasastih vinogradov.

109 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

21,8 % 0,5 % 27,3 % 26,1 % 0,9 % 17,5 %

50,4 % 55,5 %

0,0 % do 15 % 15,1 % do 30 % 0,0 % do 15 % 15,1 % do 30 % 30,1 % do 50 % 50,1 % do 70 % 30,1 % do 50 % 50,1 % do 70 %

Slika 85: Nakloni povr{ja z vinogradi v Gori{kih Slika 86: Nakloni povr{ja s terasastimi vinogradi brdih leta 2005. v Gori{kih brdih leta 2005.

Do 2. svetovne vojne so terase v Gori{kih brdih urejali in vzdrèvali ro~no. Zato so bile njihove oblike druga~ne, saj so se {irine terasnih ploskev med seboj precej razlikovale: nekatere so bile o`je, druge {ir{e. Neenake so bile tudi dolìne teras. Oblike in videz teras so se spreminjali z na~inom obdelave. Neko~ je bilo za vinograde zna~ilno obdelovanje v brajdah. O tem je Vri{er zapisal (1954, 92): »… Na terasi ali ozkem pasu zemlji{~a v ravnini je bilo v zaporedju posajenih med vrstami trt nekaj švrstin’ p{e- nice, je~mena ali pozneje obi~ajno koruze. Po ètvi je bila posejana med trte navadno repa, v~asih pa ajda. Ko sta se raz{irila krompir in koruza, so bile brajde sestavljene le {e iz trt, tur{~ice, krompirja in seveda sadnega drevja …«. Brajda je v Gori{kih brdih ljudski izraz za vinograd. Na splo{no izraz brajda ozna~uje visokoraslo trto, oprto na naravne ali umetne opornike (Kladnik 1999, 10) oziroma posamezne trte, ki rasejo ob son~nih straneh hi{ in so speljane po posebnih okvirjih (Valen~i~ 1970, 288). V Brdih naj bi ozna~evali z brajdo tako špared’ kot šlatnik’ pred hi{no fasado (Presl 1995, 180). V brajdah naj bi bile trte urejene na star sredozemski na~in, imenovan škabola’. Na osrednje drevo, navadno maklen ali poljski javor (tudi klen in klin) je bilo povezanih ve~ trt, v krogu razporejenih okrog drevesa. Kabole so se vrstile v brajdi (Vri{er 1954, 92). Podroben opis gojitvene oblike vinske trte »na klen« podaja Presl (1995, 180–181). Njegov pris- pevek je {e toliko bolj zanimiv, ker razkriva raznovrstnost ljudskih izrazov za posamezne pojme tudi na zelo majhnih razdaljah, povsem jasno pa je, da so se razlike za poimenovanje sorodnih pojavov z raz- daljo samo {e pove~evale. Vendar ne vseh; nekateri izrazi so bili presenetljivo enotni po vsej vinorodni zahodni Sloveniji. Kleni naj bi bili poljski javorji, ponekod tudi gabri, murve ali hrasti. Kleni so bili v vinogradu posaje- ni enakomerno. V koprskem zaledju naj bi jih sadili na razdalje {tirih metrov, na Krasu na 12 metrov. Kro{nje klenov naj bi oblikovali tako, da so zrasle v tri ali {tiri vrhove, po tako oblikovanih vejah pa so plezale trte. V vaseh koprskega zaledja naj bi tak{no gojitveno obliko vinske trte imenovali šbrajda’. V Tru{- kah na primer naj bi izraz brajda ozna~eval izklju~no staro obliko vzgoje na klenu, poznali so tudi izraz šsrbot’. ê so bile v kro{nji oblikovane {tiri veje, je bila oblika poimenovana šmorlak’, ~e pa so bile le tri, so ji rekli šma~kat’. Dular (1995, 199–202) povzema Poro~ilo o raziskovanju materialne kulture v Dekanih in njegovi okolici Borisa Orla, kjer je navedeno, da so neko~ poznali brajde, kjer so v sredo vsadili šklin’ (opomba: gre za maklen) in okrog njega {tiri trte. Slednje so bile zasajene v razdalji pol metra od klina. Na razdalji metra in pol naj bi se klin s trtami ponovil. Ve~ tak{nih skupin je sestavljalo vrsto ali brajdo. Braj- de v vinogradu naj bi bile medsebojno oddaljene {est do osem metrov. Prostor med dvema vrstama, to je brajdama, so poimenovali šplanta’, špjanta’, šv(a)lzon’ (v Dekanih) ali šleha’ (v ênturju). V planto

110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

vinogradi na terasah druga raba na terasah

meja občine

01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtor vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: MKGP 2005 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 87: Zastopanost vinogradov na terasiranih obmo~jih v Gori{kih brdih.

111 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

MARJAN GARBAJS MARJAN Slika 88: Za vinogradni{tvo na kulturnih terasah Koprskih brd so zna~ilni {tevilni raznovrstni ljudski izrazi, s katerimi so krajevno ozna~evali posamezne gojitvene na~ine, delovne postopke in podobno. so sadili druge kulture, najve~krat okopavine. Po pojavu trtne u{i, v Piranu in Izoli leta 1880, v ob~ini Pobegi leta 1886, v Kopru leta 1887 in v ob~ini Dekani leta 1903 naj bi se v Slovenski Istri raz{irilo sajenje trt v vrsto z oporami. Ta gojitveni na~in so imenovali špared’. Zna~ilno zanj je bilo, da so bile trte oddaljene druga od druge en meter. Razli~no je bil poimenovan tudi prostor med trtami oziroma pare- di, na primer šragade’ v Ospu, šrangode’ v Berneti~ih, šfelanja’ v Babi~ih. V Babi~ih so poznali {e izraza šrengada’, to je o`ji prostor od felanje, in švaleson’, ki je ozna~eval naj{ir{i prostor med vrstami. Pri zadnjih treh izrazih je posebno zanimivo, s kak{no natan~nostjo so poimenovali razli~no {irok prostor med vrstami. šPlante’ so poimenovali enovrstne nasade trte med njivami (Stres 1999, 308) oziroma na njivah v ravnini obenem z raznim drevjem za njeno oporo (Valen~i~ 1970, 288). Planta je v zahodni Sloveniji ljudski izraz za v vrsto posajeno vinsko trto, pa tudi ljudski izraz za pas zemlji{~a med dvema vrstama vinske trte (Kladnik 1999, 161). Zato, da ne bi {kodovale drugim kulturam na njivi, so trte na plantah rasle sred- njevisoko (Valen~i~ 1970, 288). Zaradi peronospore, ki se je raz{irila po ravninskem svetu in v dolinah, so kmetje v Gori{kih brdih za~eli nove vinograde urejati na son~nih pobo~jih na terasah. (Stres 1999, 308). Na Gori{kem je ljudski izraz za terasiran vinograd šronek’ (Kladnik 1999, 207). V 19. stoletju naj bi vinsko trto na Gori{kem gojili na tri na~ine: na plantah, ob kolih in na latnikih (Rutar, 1892, 72): »… Tam, kjer goje vinsko trto, obdelujejo zemljo ve~inoma tako, da zasade po sredi njiv sadna drevesa, po katerih speljejo potem vinsko trto, da se vle~e od debla do debla, kakor na dolgo razpotegnjeni venci. Take njive s trtami pokrivajo 1794 ha, t. j. skoro tri ~etrtine vseh njiv. Po strmej{ih obronkih imajo vinsko trto na koli~e privezano, po bolj mrzlih krajih pa v latnike speljano. Razun tu omenjenih 1794 ha njiv s trtami nahaja se na Gori{kem {e 4152 ha vinogradov in sicer skoro izklju~- no v brdiji (samo 650 ha na Krasu in 770 ha v ni`ini). V brdiji so trte zasajene tudi po travnikih (786 ha),

112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 ravno tako deloma tudi v niìni (192 ha). Na Krasu so vinogradi pome{ani z olj~niki (12 ha), deloma tudi v brdji (5 ha) in v niìni (2 ha). Tudi po murbinem drevji je speljana trta v brdji (20 ha) in niìni (13 ha). Navadno so vinogradi izdelani kot stopice po soln~nih pobo~jih (takoimenovani šronki’ ali grede, 2736 ha). Po srednjem gorovji se nahaja le malo vinogradov. V so{ki dolini raste vinska trta do Kobarida. Spe- ljana je navadno visoko po drevji ali pa ob poslopjih …«. V Gori{kih brdih Stres opisuje naslednjo ureditev vinograda (Stres 1999, 308): »… Kjer {e ni bilo ìce, so rabili dva kola (so kol~ali), na enega so pritrdili trto, na drugega so vezali oziroma upogibali poganjek. Na koncu terase so obi~ajno dali en kol navzgor, drugega pa vodoravno. Za te na~ine so porabili veliko kolov in obstajali so tudi primeri, da so kmetje namerno prina{ali od drugod sadike aka- cije, da so potem imeli akacijev gozd primeren za kole …«. V tem obdobju so kmetje praviloma urejali vinograde blizu doma~ij, parcele pa so morale biti na son~ni legi (Stres, 1999, 318). Vinograde so na novo urejali jeseni ali pozimi. Najmanj{o, zadnjo vrsto v vinogradu so poimenovali škra~a’, vsajanju novih kolov pa so rekli šrakljanje’. Breìne teras so utrjevali z zidom iz kamenja, ki so ga otrebili na pobo~ju, ko so ~istili in prekopavali teren za pripravo terase. Zato je v severnih Brdih na mestu nekdanjih teras {e vedno mogo~e videti kupe kamenja, ki so ostanki zidanih kamnitih breìn. Druga doma~a imena, ki so se ohranila za terase predvsem na Vipavskem, so špa{'n’, šn'ograd’, šban~a’, za terasno breìno pa šgriva’ in š{karpa’ ([kvar~ in ostali 2006). Druga~en videz teras kot dandanes se je dolgo ohranil. Med vrstami vinske trte so rasle razli~ne polj{~ine, najve~krat zelenjava, na ~elu vinograda pa so bile zasajene hru{ke, ~e{nje in fige, na travnatih obronkih ob robu vinogradov pa zlasti slive in marelice. Ker so vrtnine gojili v brajdah, mnogo hi{

ALENKA FIKFAK Slika 89: Ponekod v severnih Brdih na nekdanje terase opozarjajo le {e kupi kamenja, ostanki zidanih kamnitih bre`in.

113 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ALENKA FIKFAK Slika 90: Med urejanjem novih vinogradov ob globokem prekopavanju odstranjujejo kamenje. v Gori{kih brdih sploh ni imelo vrta (Reja in Sirk 1997, 78). Za vinograd so uporabljali tudi doma~e ime švinja’, za travnato zemlji{~e ob robu vinograda pa šozare’. Po 1. svetovni vojni so za~eli urejati vinograde bolj sklenjeno in opu{~ati sajenje sadnega drevja med trtami. Priprava zemlji{~a, kjer naj bi stal vinograd, se je za~ela z odstranjevanjem grmovja in kamenja. [irina prekopavanja je bila od enega do dveh metrov, globina pa pribli`no meter. Delo je potekalo ro~- no, s krampom. Kamenje, ki je ostalo pri prekopavanju, so uporabili ne samo za stabiliziranje breìne, ampak tudi za gradnjo hi{. Teren so u~vrstili tako, da so na dno prekopanega vinograda najprej polo- ìli kamenje, s ~imer so sku{ali prepre~iti njegovo morebitno plazenje. Ob neurjih, ko je vseeno pri{lo do plazenja preperine, so splazelo gradivo z vprego ali ro~no prenesli nazaj v vinograd (Stres 1999, 329). Med svetovnima vojnama so se {e vedno ohranili latniki in na~in obdelovanja v brajdah, ve~inoma pa so v vinogradu uporabljali koli~ke, ob katerih so upogibali in nanje vezali veje vinske trte. Na bolj strmih pobo~jih so bile trte urejene v eni vrsti, na manj strmih pa so bile na {ir{ih terasah tudi v petih, {estih ali ve~ vrstah ([kvar~ in Kodri~ 2007). Me{anje kultur se je deloma ohranilo tudi {e po 2. svetovni vojni, o ~emer poro~a Vri{er (1954, 93): »… Ker so Brda po novi meji odrezana od Furlanije, kjer so doma~ini zamenjevali vino za koruzo, je potreba prisilila doma~ine, da spreminjajo v brajde {tevilne terasirane senoèti in ko{enice, na katerih se navadno nahaja po nekaj vrstin trt. Povojne teàve so znova oìvile opu{~ene brajde, ki so sluìle le {e za seno …«. Druga~no urejanje terasiranih pobo~ij se je za~elo po 2. svetovni vojni. Vzrok za spremembo je bilo uvajanje vle~nih strojev in razli~nih priklju~kov za delo v kmetijstvu. S tem se je spremenil tudi na~in obdelovanja zemlji{~ in pri{lo je do opustitve brajd. Strojna mehanizacija je omogo~ala, da so pri pri- pravi pobo~ja za terasiranje najprej celotno nagnjeno povr{ino poravnali, s ~imer so na ve~jem delu

114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 pobo~ja dobili enakomeren nagib. V poravnano pobo~je so vrezali terase, ki jih je bilo zaradi uporabe strojne mehanizacije mogo~e izdelati dokaj enakomerno. Prve sodobne terase naj bi bile tako imenovane naorane terase. Izdelovalo se jih je z naoravanjem z rigolnimi plugi, ki sta jih vlekla vsaj dva buldoèrja z mo~jo ve~ kot 60 ali 70 kW. Prve strojno narejene terase na Primorskem naj bi uredili leta 1952 na Aj{evici, na Marku v Vipavski dolini in v ^rnem Kalu. Izvedene so bile s plugi, z naoravanjem od spodaj navzgor. Te vrste terase so po pobudniku tak{nega urejanja zemlji{~ Zvonimirju Sim~i~u iz Gori{kih brd poimenovali »Sim~i~eve terase«. Tako imenovane orane terase, ki so jih prav tako urejali v tem obdobju, so bile terase, narejene po tako imenovanem »Ve- selovem postopku«, ker naj bi jih na Koprskem vpeljal kmetijski tehnolog Vesel ([kvar~ in Kodri~ 2007). Pozneje so na bolj strmih terenih izdelovali terase z narivanjem zemlje z buldoèrsko desko. Z uporabo kmetijskih strojev so vinogradni{ke terase za~eli zasajati z le dvema vzporednima vrstama trt. Zato so terase, {irine terasnih ploskev in razdalje med vrstami postale precej bolj enakomerne. Breìne so obi~ajno nasute, brez opornih zidov. Terase povezujejo obdelovalne poti in obra~ali{~a. V praksi se terasiranje ne izvaja po vnaprej izdelanem na~rtu, ampak ve~inoma na podlagi izku- {enj in priporo~il vinogradnikov, kmetijskih strokovnjakov ter izvajalcev – buldoèristov.

6.2 TERASIRANA POKRAJINA V GORI[KIH BRDIH Na~ini ureditve vinogradov prispevajo k pestrosti pokrajine in k prostorskemu redu v njej. Pokrajin- ska pestrost in prostorski red sta bila povsem druga~na, ko so bili vinogradi urejeni tako, da so bile trte privezane neposredno na rasto~e drevje, praviloma maklen. Ohranil se je Valvazorjev prikaz med drevesi razpeljanih vinogradov pri gradu Loè na Vipavskem (Valen~i~ 1970, 288). Pestrost pojavov, oblik in prvin v kulturnem preoblikovanju je vplivala na veliko pestrost pokrajine v Gori{kih brdih. Strojno urejanje teras s ponavljajo~im in razpoznavnim vzorcem pokrajino geometrizira in v njej ustvar- ja visoko stopnjo reda. Pestrost in prostorski red vplivata na tako imenovano harmoni~nost pokrajine. Najve~jo harmoni~nost ima pokrajina s pestro, a zelo urejeno strukturo (Maru{i~ in Jan~i~ 1998, 77). Visoka stopnja urejenosti in skladnosti ter prepoznavnost vzorca prispevata k »prijetnosti krajinske slike«. Z opu{~anjem teras se izgublja zna~ilni pokrajinski videz. Hkrati s tem se izgublja vrsta drugih prilo`- nosti, saj terasirana pokrajina prispeva k oblikovanju in prepoznavnosti lokalnih kultur, za ljudi je pomemben del kakovosti ìvljenja, pestrost in doìvljajska privla~nost pokrajine pa omogo~ajo ohranjanje poseljenosti in vitalnost podeèlja. Terasirane pokrajine kot »prevladujo~i del kulturne pokrajine« (po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije) predstavljajo del kmetijskega in naselbinskega prostora Slovenije. Skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije se za glavnega skrbnika prepoznavne kulturne pokrajine opredeljuje kmetijstvo. Kakovostna kulturna pokrajina postaja ena izmed poglavitnih slovenskih vrednot in primerjalnih prednosti. Poudarjanje teh vrednot vpliva na predstavo, ki jo ima dru`ba o prostoru, v katerem ìvi. Ta predstava vpliva na ravnanje s prostorom tako na ravni dru`be kot posameznika. V regionalni razdelitvi krajinskih tipov v Sloveniji, izdelani leta 1998, so klju~ne zna~ilnosti krajinskih vzorcev, ki sestavljajo krajinsko podobo Gori{kih brd, vinogradni{ko gri~evje, vinogradi, ravninski del Brd in vzorec prehoda v vi{je lege (Maru{i~ in Jan~i~ 1998). Vendar je raziskava ALPTER pokazala, da je prevladujo~i del kulturne pokrajine v Gori{kih brdih terasirana pokrajina, saj vinogradi zavzemajo 27 % njihovega ozemlja, terase pa prekrivajo kar 29 % njihovega povr{ja. Res pa je, da se v opisu obmo~ja è od prve omembe Brd omenja tudi njihovo vinogradni{tvo. To pa pomeni, da je razvoj kulturne pokrajine v Gori{kih brdih nelo~ljivo povezan z razvojem vinogradni{tva. V srednjem veku je pri{lo v vinogradni{tvu do precej{njega napredka; ponekod je ta napredek povezan s kultiviranjem neobdelanih zemlji{~. Z raz{iritvijo vinogradni{tva in njegovim intenziviranjem se je pojavil vinski preseèk, zato se je razvila trgovina z vinom (Valen~i~ 1970, 288–293). V tem ~asu je bil izvoz vina iz Gori{ke omejen. Leta 1552 je cesar Ferdinand prepovedal uvoz vina na Gori{ko iz Istre in Bene~ije. Posledi~no so prebivalci za~eli kr~iti gozdove in pa{nike ter na kultiviranih zemlji{~ih urejati vinograde. Leto pozneje

115 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ALENKA FIKFAK Slika 91: Sodobni, mehanizirani pridelavi prilagojeni bri{ki vinogradi se precej razlikujejo od vinogradov v preteklosti. je cesar Maksimilijan nekontrolirano kr~enje gozdov (brez lastnika) prepovedal. Zaradi krepitve trgovine so lahko tla~ani odkupili zemlji{~a in raz{iril se je kolonat. Leta 1676 so bile odpravljene vse omejitve v trgovini z vinom, s ~imer se je sprostil izvoz vina iz Gori{ke na Kranjsko in Koro{ko. Takrat je vinogradni{tvo doìvelo nov pospe{ek. Vi{ek obdelave zemlji{~ je bil v 15. in 16. stoletju, od takrat naprej pa se kulturna pokrajina v povpre~ju vseskozi postopoma zara{~a (Vri{er 1954, 91–98). Od 16. do 18. stoletja se je vinogradni{tvo intenziviralo in povr{ina vinogradov se je pove~ala. Na Gori{kem so trte sadili tudi na ravninskih njivah (plante). Leta 1574 so ta na~in gojenja trte ponekod prepovedali, ker je za~el ogroàti pridelovanje ìta. Prepovedi sajenja trt na njivah, pa{nikih in splo{ne prepovedi sajenja vinogradov so se pojavljale vse do 18. stoletja. Od srede 19. stoletja na razvoj vinogradni{tva pomembno vplivajo trtne bolezni trte in {kodljivci, kot so grozdna plesnoba, peronospora in trtna u{. Vendar grozdna plesnoba vinogradov v Gori{kih brdih ni prizadela in njihov obseg se je v drugi polovici 19. stoletja celo pove~al. Nasprotno je peronospora zajela prav vsa bri{ka vinorodna obmo~ja in posledi~no povzro~ila celo opu{~anje vinogradov. Leta 1888 so zasledili trtno u{ tudi v okraju Gorica. Ker je trtna u{ uni~ila veliko vinogradov, jih je bilo treba ponovno urediti. Ta obnova je vzpodbudila vnovi~ni napredek vinogradni{tva. Vinograde so globoko prekopavali, trte so sadili v vrstah in v medsebojno pravilnih razdaljah. Nova ureditev je izbolj{ala tudi mo`nosti za obdelavo. Na Gori{kem so se povr{ine vinogradov kr~ile do 1. svetovne vojne, zlasti zato, ker je Gori{ka izgu- bila izvozne trge, vse mo~nej{a je bila tudi konkurenca tujih vin. Med 1. svetovno vojno je bilo mnogo

116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 vinogradov uni~enih (Valen~i~ 1970, 295–308). Takrat so kmetje zaradi pomanjkanja delovne sile za~e- li opu{~ati vinograde v slab{ih legah in stare vinograde (Vri{er 1954, 93). Zemljevid teras v Gori{kih brdih (slika 80) prikazuje obmo~ja kulturnih teras, ki jih lahko {e vedno prepoznamo v prostoru. Precej obmo~ij, ki so bila neko~ terasirana, je zdaj popolnoma zara{~enih ali druga~e propadlih in jih je celo s terenskim ogledom te`ko prepoznati. Raz{irjenosti kulturnih teras v preteklosti ni bilo mogo~e ugotoviti niti s pomo~jo franciscejskega katastrskega na~rta. Kar tri petine (60,5 %) obstoje~ih teras je na nadmorski vi{ini od 100 do 200 m. Ve~ kot 300 m nad morsko gladino je le slaba dvajsetina (4,3 %) urejenih teras. Petina teras (19,3 %) je na nadmorski vi{i- ni od 200 do 300 m, 15,9 % oziroma {estina pa jih je manj kot 100 m nad morjem, torej so vezane na spodnje dele pobo~ij v iztekih dolin bri{kih vodotokov. Najni`je leè~a kulturna terasa v Gori{kih brdih je na nadmorski vi{ini 55 m, najvi{je leè~a pa je na nadmorski vi{ini 586 m. Slaba tretjina (30,4 %) bri{kih terasiranih obmo~ij je orientirana proti jugu in slaba tretjina (30,9 %) proti zahodu. Proti vzhodu jih je orientirana dobra petina (20,4 %), slaba petina (18,3 %) pa jih ima severno lego. Zastopanost slednje je v severnih in srednjih Brdih zanemarljiva. Terasirana pokrajina ju`nih Gori{kih brd je ocenjena kot ena privla~nej{ih slovenskih krajin. Stra- tegija prostorskega razvoja Slovenije uvr{~a ju`na Gori{ka brda med »krajinska obmo~ja s prepoznavnimi zna~ilnostmi z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine, ki so pomembna na nacionalni ravni«. Zaradi precej{njih stro{kov obnove vinogradov in s tem ve~jih stro{kov pridelave grozdja se pojavljajo vpra{anja o upravi~enosti in smiselnosti urejanja vinogradov na terasah. Naklon povr{ja, na katerem so urejene terase oziroma vinogradni{ke terase, je tudi ekonomska kategorija. Pridelovanje na strmih vinogradni{kih legah naj bi imelo posledi~no vpliv na ceno kon~nega proizvoda, to je vina. ê so pridelovalni stro{ki preveliki, tovrstna pridelava ni ve~ gospodarna in vinogradni{ke terase za~no opu{~ati. Podroben pregled obsega obnove vinogradov je razkril, da je imela velik vpliv na vnovi~en zagon prenavljanja in urejanja novih vinogradov dràvna spodbuda, torej subvencioniranje teh del.

100 %

90 %

80 %

70 %

60 %

50 %

40 %

30 %

20 %

10 %

0 %

Mirnik Neblo Biljana Cerovo Kojsko Kozana Krasno Vipol`e Ko`bana Medana [martno Vedrijan Vi{njevik Vrhovlje Podsabotin Brda – skupaj katastrska ob~ina terasirana zemlji{~a neterasirana zemlji{~a

Slika 92: Dele` terasiranih zemlji{~ leta 2005 po katastrskih ob~inah Gori{kih brd.

117 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

severna lega vzhodna lega južna lega zahodna lega

meja občine

01230,5 km

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: DMR 25 x 25 m, GURS © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 93: Ekspozicija terasiranih obmo~ij v Gori{kih brdih.

118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

7 KULTURNE TERASE V JU@NIH GORI[KIH BRDIH NA PRIMERU KATASTRSKE OB^INE IN NASELJA MEDANA Medana je naselje v ju`nih Gori{kih brdih. Je prometno dobro dostopna in povezana s pokrajin- skim sredi{~em Dobrovim. Velja za vinogradni{ko sredi{~e, saj iz Medane prihajajo nekateri najbolj priznani vinogradniki in vinarji. Obmo~je katastrske ob~ine Medana meri 329 ha. Terase prekrivajo 175 ha, kar je 53 % celotne povr- {ine katastrske ob~ine. Obmo~je naselja, ki je locirano na vzhodu katastrske ob~ine, meri 130 ha in obsega dobro tretjino povr{ine katastrske ob~ine. Terasirana zemlji{~a na obmo~ju naselja zavzemajo 65 ha, kar je natan~no polovica povr{ine obmo~ja naselja. Precej ve~ji dele` povr{ja kot v celotnih Gori{kih brdih je v katastrski ob~ini Medana v naklonskem razredu od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), in sicer slaba polovica (45,2 % oziroma 149 ha). Trikrat manj (3,1 % oziroma 10 ha) je pobo~ij z naklonom od 51 % do 70 % (od 27,0 do 35,0°). Dobra petina povr{- ja (23,4 % oziroma 77 ha) v katastrski ob~ini Medana ima naklon od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°), 28,2 % oziroma 93 ha povr{ja pa naklon od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°). Strmine z naklonom ve~ kot 71 % (32°) se ne pojavljajo. Razmerja med naklonskimi razredi povr{ja v naselju Medana se bistveno ne razlikujejo od razme- rij med naklonskimi razredi povr{ja v istoimenski katastrski ob~ini. Slaba petina (17,4 % oziroma 23 ha) povr{ja je v naklonskem razredu od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°), dobri dve petini (43,8 % oziroma 57 ha) ga je v naklonskem razredu od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), ena tretjina (30,6 % oziroma 40 ha) v razredu od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°), 8,1 % oziroma 10 ha pa ga je v strmem naklonskem razredu z nagibi od 51 do 70 % (od 27,0 do 35,0°). Povpre~ni naklon terena v katastrski ob~ini Medana ni pretirano velik, saj dosega 14 % (8,0°). Mak- simalni naklon dose`e vrednost 41 % (22,3°). Bolj strma pobo~ja so v ju`nih delih vzhodnega pobo~ja medanskega slemena. Nakloni terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Medana so zelo podobni naklonom terasiranih obmo- ~ij v celotnih Gori{kih brdih. 17,0 % teras oziroma 56 ha v katastrski ob~ini Medana je ravnih ali nagnjenih do samo 15 % (od 0,0 do 8,5°), dobra polovica (53,8 % oziroma 177 ha) jih je na pobo~jih z naklonom od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), dobra ~etrtina (27,9 % oziroma 92 ha) jih je v naklonskem razredu od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°), 1,3 % oziroma 4 ha pa jih je na strminah z naklonom od 51 % do 70 % (od 27,0 do 35,0°). Najve~, kar 56,2 % oziroma 73 ha teras na obmo~ju naselja Medana je urejenih na pobo~jih z naklonom od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°). Podoben dele` kot v katastrski ob~ini Medana imajo terase na pobo~jih v naklonskem razredu od 31 in 50 % (od 17,2 do 26,6°; 29,5 % oziroma 38 ha), precej manj (10,7 % oziroma 14 ha) pa je teras v naklonskem razredu od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°). 3,5 % oziroma 5 ha teras je urejenih na pobo~jih z nagibom od 51 % do 70 % (od 27,0 do 35,0°). V katastrski ob~ini Medana prevladujejo vinogradni{ke terase, kar pa ne velja za celotna Gori{ka brda. Tri najpomembnej{e zemlji{ke kategorije na terasah so v celotnih Gori{kih brdih, katastrski ob~ini Medana in na obmo~ju naselja Medana enake. Na terasah v katastrski ob~ini Medana je najve~, kar 87,2 % oziroma 287 ha vinogradov, slaba dvajsetina (4,9 % oziroma 16 ha) je ekstenzivnih sadovnjakov in ne dosti manj je trajnih travnikov (3,2 % oziroma 11 ha). Omembe vreden dele` na terasah imajo {e intenzivni sadovnjaki (1,5 % oziroma 5 ha), njive in vrtovi (1,3 % oziroma 4 ha) in gozd (0,9 % oziroma 3 ha). Na obmo~ju naselja Medana je dele` vinogradov na terasah {e ve~ji (91,9 % oziroma 120 ha), podobna kot v celotni katastrski ob~ini pa je zastopanost ekstenzivnih sadovnjakov (4,3 % oziroma 6 ha) in trajnih travnikov (2,3 % oziroma 3 ha). Druga zemlji{ka raba je skoraj zanemarljiva: intenzivnih sadovnjakov je 0,8 % oziroma hektar, 0,3 % je pozidanih in sorodnih zemlji{~, 0,3 % terasiranega obmo~ja v Medani pa prera{~a gozd. V katastrski ob~ini Medana je najmanj{a nadmorska vi{ina teras 58 m in najve~ja 186 m. Slaba tretjina teras (31,4 % oziroma 103 ha) je na nadmorski vi{ini od 58 do 100 m, slabe tri petine (56,5 %

119 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

terasirano območje lokalna cesta regionalna cesta

meja katastrske občine

0 250 500 m 750 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: ortofoto, GURS 2004; terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 94: Terasirana obmo~ja v katastrski ob~ini Medana.

120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

od 58,2 do 100 m od 100,1 do 150 m od 150,1 do 186,2 m

meja katastrske občine

0 250 500 m 750 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 95: Nadmorska vi{ina terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Medana.

121 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

od 0,0 % do 15 % od 15,1 % do 30 % od 30,1 % do 50 % od 50,1 % do 70 % več kot 70 %

meja katastrske občine 0 250 500 m 750 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 96: Naklon terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Medana.

122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

severna lega vzhodna lega južna lega zahodna lega

meja katastrske občine

0 250 500 m 750 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 97: Ekspozicija terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Medana.

123 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

njiva vinograd intenzivni sadovnjak ekstenzivni sadovnjak trajni travnik zaraščeno gozd 0 250 500 m 750 m pozidano in drugo nerodovitno zemljišče Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: MKGP 2005 meja katastrske občine © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 98: Raba tal terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Medana.

124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 oziroma 186 ha) na nadmorski vi{ini od 100 do 150 m in pribli`no osmina (12,2 % oziroma 40 ha) na nadmorski vi{ini ve~ kot 150 m. Najve~ teras je torej v vi{inskem pasu med 100 in 150 m, kar bistveno ne odstopa od razporeditve v celotnih Brdih, kjer je najve~ teras na nadmorski vi{ini od 100 do 200 m. Tudi na obmo~ju naselja Medana sta obe skrajni nadmorski vi{ini enaki kot na obmo~ju celotne katastrske ob~ine. V vi{inskem pasu do 100 m je 16,0 % oziroma 21 ha teras, podoben dele` (57,3 % oziroma 75 ha) kot v celotni katastrski ob~ini je na nadmorski vi{ini od 100 do 150 m, medtem ko je dele` teras na nadmorski vi{ini ve~ kot 150 m (26,7 % oziroma 34 ha) {e enkrat ve~ji kot v celotni katastrski ob~i- ni Medana. Najni`je nad morsko gladino so terase v vzhodnem delu obmo~ja naselja Medana, najvi{je pa na temenu medanskega slemena. Nadmorska vi{ina je pomemben podnebni dejavnik, ki na reliefno manj razgibanem obmo~ju katastrske ob~ine Medana ne pride pretirano do izraza. Bolj kot sama nadmorska vi{ina so namre~ pomembne

050 100 200 300 400 m

Slika 99: Digitalni ortofoto obmo~ja naselja Medana (© Geodetska uprava Republike Slovenije 2005).

125 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

terasirano območje lokalna cesta regionalna cesta stavbe

meja območja naselja

050 100 200 300 400 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: ortofoto, GURS 2004; terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 100: Kulturne terase na obmo~ju naselja Medana.

126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

od 58,2 do 100 m od 100,1 do 150 m od 150,1 do 186,2 m

meja območja naselja

050 100 200 300 400 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 101: Nadmorska vi{ina kulturnih teras na obmo~ju naselja Medana.

127 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

od 0,0 % do 15 % od 15,1 % do 30 % od 30,1 % do 50 % od 50,1 % do 70 % več kot 70 %

meja območja naselja 050 100 200 300 400 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 102: Naklon kulturnih teras na obmo~ju naselja Medana.

128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

severna lega vzhodna lega južna lega zahodna lega

meja območja naselja

050 100 200 300 400 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 103: Ekspozicija kulturnih teras na obmo~ju naselja Medana.

129 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

vinograd intenzivni sadovnjak ekstenzivni sadovnjak trajni travnik gozd pozidano in drugo nerodovitno zemljišče

050 100 200 300 400 m meja območja naselja Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: MKGP 2005 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 104: Zemlji{ka raba na kulturnih terasah na obmo~ju naselja Medana.

130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 relativne vi{inske razlike in ekspozicija pobo~ij, ki vplivajo na mikroklimatsko raznolike razmere. V grobem razlikujemo tri obmo~ja: 1. dolinska dna s temperaturno inverzijo, 2. toplotni ali termalni pas s sorazmerno vi{jimi temperaturami in 3. hribski pas, kjer so temperature v povpre~ju znova ni`je. V toplotnem pasu so ugodnej{e podnebne razmere kot na dnu dolin ali na obmo~ju nad njim. Za~e- nja se pribli`no od 10 do 20 m nad dolinskim dnom. Na podlagi skromnih podatkov o podnebju v Gori{kih brdih se poraja vpra{anje, kako dolo~iti njegovo zgornjo mejo. Pomagamo si lahko z zgornjo mejo, do katere podnebne razmere {e dovoljujejo optimalno gojenje vinske trte. Ta meja pa ni ~rta oziroma izoterma, ampak nek dolo~en pokrajinsko relevanten podatek, ki se nana{a na dejansko osredoto~enost oziroma raz{irjenost tistih kulturnih rastlin, ki najbolj uspe{no uspevajo v razmerah toplotnega pasu, v na{em primeru vinske trte (Arli~ 2007). Terasirana obmo~ja v katastrski ob~ini Medana so glede na strani neba precej enakovredno orientirana. [e najve~ (28,3 % oziroma 93 ha) teras je obrnjenih proti vzhodu, najmanj (22,1 % oziroma 73 ha) pa jih je v severnih legah. Pribli`no ~etrtina teras ima tudi zahodno (25,6 % oziroma 84 ha) oziroma ju`no (24,0 % oziroma 79 ha) ekspozicijo. To pa pomeni, da na razporeditev teras bolj kot zavestna odlo- ~itev kmetovalcev za urejanje teras na soncu bolj izpostavljenih ju`nih legah vplivajo reliefne razmere, ki dolo~ajo razporeditev posameznih leg, oziroma, da je za gojenje vinske trte zelo primerno celotno obmo~je katastrske ob~ine in naselja Medana. To potrjuje tudi razporeditev ekspozicije terasiranih obmo~ij v naselju Medana, ki je nekoliko druga~na od celotne katastrske ob~ine in je odvisna zlasti od usmerjenosti medanskega slemena in njegovih stranskih odrastkov. Najve~ terasiranih obmo~ij je na videz presenetljivo v zahodnih (30,3 % oziroma 39 ha) in severnih (27,5 % oziroma 36 ha) legah. Vzhodno orientacijo ima ~etrtina (25,1 % oziroma 33 ha) terasiranega povr{ja, {e najmanj (17,1 % oziroma 22 ha) teras pa je v ju`nih legah. V ju`nih Brdih torej ekspozicija za lego vinogradov in vinogradni{kih teras nima odlo~ilnega pomena.

7.1 NA^RTOVANJE NOVIH TERAS V NASELJU MEDANA Pri odlo~anju za urejanje vinogradov na pobo~jih so pomembne tudi naravne razmere. Na nagnjenih zemlji{~ih so vi{je povpre~ne temperature, bolj{a je osvetlitev, tla se hitreje segrevajo, ni nevarnosti pozebe ali pa je ta redkej{a in manj uni~ujo~a. Obolevnost vinske trte je v vi{jih legah in na nagnjenih zemlji{~ih neprimerno manj{a kot na ravnini. Za dolinska dna sta zna~ilni pozna pomladanska pozeba in ve~ja zra~na vla`nost, kar za uspevanje zahtevne vinske trte ni ravno ugodna okoli{~ina. Vinska trta je glede toplotnih razmer posebno zna~ilna kulturna rastlina, ki zahteva primerno toploto, veliko svetlobe in su{na tla. Zato so za njeno optimalno uspevanje pomembni zelo topli in suhi poletni ter zgodnji jesenski meseci. V Gori{kih brdih so v toplotnem pasu prav vsi vinogradi, v katerih pridelujejo grozdje za prodajo vina, ~eprav segajo tudi vi{je, a so v glavnem namenjeni pridelavi za doma~o rabo (Klad- nik 1999; Arli~ 2007). Na pobo~jih se zaradi obnavljanja vinogradov, kar se praviloma izvaja na vsakih 30 let, na novo urejajo tudi terase. »… Kaj pomeni obnova vinograda? To pomeni, da nosilec KMG na povr{ini, kjer je bil star vinograd, ki se je posekal, ali pa na kak{ni drugi povr{ini, na novo zasadi vinsko trto. Vinograd je strnjena povr{ina, zasajena z vinsko trto, ki jo obdeluje isti pridelovalec, je enotno urejena (terasa ali vertikala) in ima enoten sistem obdelave (poti, ipd.), meri vsaj 100 m2 in je zasajena z gostoto najmanj 1500 trsov/ha. Kadar preko strnjene povr{ine, ki jo obdeluje isti pridelovalec in je enotno urejena ter ima enoten sistem obdelave, poteka dr`avna meja ali meja vinorodnega okoli{a, je vsak del take povr{ine samostojen vinograd ...« (medmre`je 4). Posebnost ureditve vinograda v Medani je bila izdelava na~rta za izvedbo teras. Pobude o izdelavi na~rta za obnovo vinogradov na terasah lahko `e leta 1959 zasledimo v literaturi (Sim~i~, 1959, 90–95): »… po predhodno izdelanem na~rtu planiramo tla ter nato zakoli~imo terase v smeri izohips ter

131 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Slika 105: Glavni tipi teras: zgoraj dvovrstne terase, v sredini dvovrstne terase s prehodom za traktor, spodaj ve~vrstne terase. Avtorja sheme: Lu~ka A`man Momirski, Toma` Ber~i~. Avtorji vsebine: Lu~ka A`man Momirski, Toma` Ber~i~, Ivan Kodri~, Andreja [kvar~. © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, 2007. rigolamo …«. Namen izdelave na~rta je urediti terase tako, da je njihova celotna izvedba na~rtovana na podlagi zanesljivih podatkov in z dobro premi{ljenimi koraki, kar naj zagotovi tudi obvladovanje pri- ~akovanih posledic. Tak{na izvedba ureditve teras naj bi bila racionalna: zagotavljala naj bi ve~jo stabilnost teras, kar najmanj{e premike preperine pri izvedbi teras ter najve~jo mo`no povr{ino koristnega zemlji{~a. V okviru projekta ALPTER smo izdelali (izpopolnjeno) metodo na~rtovanja in izdelave teras. Zasno- vana je na treh razli~nih strokovnih metodah. Prva je tradicionalna agronomska in agrotehni~na metoda. Pri ureditvi teras se uporablja praviloma samo agrarna tehnika. Druga je geolo{ko-geotehni~na metoda, ki se obi~ajno uporablja v gradbeni{tvu. Te metode doslej pri gradnji kmetijskih teras {e niso preizkusili. Tretja je primerjalna metoda, s katero smo primerjali razli~ne prvine na~rtov teras. Uporabili smo jo za dolo~itev najbolj primerne oblike teras ob njihovi dejanski izvedbi. Posamezne na~rte smo med seboj primerjali tudi glede prenosa koli~ine materiala.

132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Pri ureditvi teras smo upo{tevali obstoje~a priporo~ila za ureditve trajnih nasadov. Za vinsko trto se lahko uredijo enovrstne terase, dvovrstne terase, dvovrstne terase s prehodom za traktor pod bre- ìno in ve~vrstne terase. Za sadovnjake se lahko uredijo enovrstne terase s sajenjem na rob terase ali s sajenjem na breìno. Pri izdelavi teras je treba nagibe breìn urediti tako, da so breìne stabilne in ne prihaja do njihovega ru{enja, zato je nujno, da hitro ozelenijo in se zarasejo. Pomembna je vi{ina breìn, ki omejuje uporabo razli~nih priklju~kov za njihovo vzdrèvanje. Odlo~iti se je treba za ~im cenej{i in ~im hitrej{i na~in ko{nje ali mul~enja breìn. Posebno pozornost je treba nameniti strminam poti. Za enopogonske traktorje mora imeti pot naklon manj kot 15 % (8,5°). Poti z naklonom od 20 do 22 % (od 11,3 do 12,4°) so primerne za prevoz te`jih tovorov samo navzdol, poti z naklonom, ve~jim od 25 %, pa so lahko ob neugodnih vremenskih razmerah è nevarne. Odve~no meteorno vodo je treba najprej odvesti s teras na pot, potem pa od tam v kanalizacijo. Za odvajanje podtalne vode oziroma izvirov je treba izdelati drenaò. Pri na~rtovanju novih in obnovi starih vinogradov z oranjem poseèmo v predhodno uravnoteèn sistem tal. Z razkrivanjem povr{ja sproìmo v tleh procese meh~anja laporja, ki posledi~no povzro~a- jo troje pomembnih sprememb (Petkov{ek, Klop~i~ in Ma~ek 2007): • pove~anje debeline preperinske – glinene plasti na breìnah, • pove~anje prepustnosti povr{inske plasti za vodo, • mo`nost globljega vdiranja vode v razpokano fli{no podlago.

LU^KA A@MAN MOMIRSKI Slika 106: V praksi se razli~ne vrste teras prepletajo `e na kratke razdalje.

133 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Pred obnovo Po obnovi

prerez 1 prerez 1

prerez 2 prerez 2

prerez 3 prerez 3

prerez 4 prerez 4

prerez 5 prerez 5

Legenda:

preperina matična podlaga novo nasutje površje

05 10 20 30 40 50 m

Avtorja: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 107: Pre~ni prerezi terena in pre~ni prerezi na~rta ureditve teras v naselju Medana.

134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

05 10 20 30 m

Avtorja: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 108: Tloris na~rta ureditve teras v naselju Medana.

135 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

LU^KA A@MAN MOMIRSKI Slika 109: Za terasiranje izbrana parcela v Medani je bila pred preureditvijo pa{nik.

LU^KA A@MAN MOMIRSKI Slika 110: Izbrana parcela neposredno po opravljenih zemeljskih delih, pred ozelenitvijo in zasaditvijo vinske trte.

136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Zato je pri na~rtovanju ureditve teras pomembno, da se pri novih posegih v celoti sledi stabilni kon- figuraciji prvotnega terena in se terase prilagodi stari, stabilni morfologiji breìn. Obstoje~i, stabilni nakloni breìn so uravnoteèni z zunanjimi razmerami in s fizikalno-kemijskimi razmerami v podlagi. ê s kmetijskimi posegi pri urejanju vinogradov ali drugih nasadov spremenimo obliko pobo~ja in ustvarimo bolj strme breìne od tistih, ki jih je skozi dolgotrajni proces geomorfnega preoblikovanja ustva- rila narava, lahko pri~akujemo, da se bodo na njih prej ali slej pojavili usadi ali obse`nej{a obmo~ja nestabilnosti tal. V takih primerih je treba dodatno varnost zagotoviti s podpornimi ukrepi, denimo {kar- pami. V dalj{em ~asovnem obdobju lahko spreminjanje oblike pobo~ij pomeni pove~evanje ranljivosti celotne pokrajine za izredne vremenske dogodke, zlasti izjemne padavine in posledi~ne vodne ujme, ter postopno slab{anje stabilnostnih razmer na obse`nej{ih delih pobo~ij. Za terasiranje izbrana parcela v Medani je trikotne oblike in meri 0,93 ha. Dostopnost parcele je dobra, saj leì neposredno ob cesti, ki administrativno sredi{~e Gori{kih brd Dobrovo povezuje z najve~jim bri{kim naseljem Vipolàmi. Povpre~ni naklon pobo~ja je 21 % (11,9°). Spodnji del parcele je bolj strm, z naklonom od 23 % do 26 % (od 13,0 do 14,6°), zgornji del pa je bolj poloèn, z naklonom od 15 % do 17 % (od 8,5 do 9,7°). Pred ureditvijo teras je bil na parceli pa{nik. Najni`ji del parcele je na nadmorski vi{ini 72 m, njena najvi{ja to~ka pa je na nadmorski vi{ini 103. Parcela ima deloma severno in deloma zahodno ekspozicijo. Na povr{ju parcele so vidni sledovi starih izravnalnih del, s katerimi je bilo mogo~e v preteklosti la`- je strojno obdelovati teren in vzdrèvati poljske poti. Pobo~je je bilo mogo~e oceniti kot geomehansko stabilno. Po pripovedovanju ljudi naj bi bil del parcele nestabilen, plazovit in kot tak neprimeren za urejanje teras oziroma vinograda. Na posameznih delih parcele je bila sicer opazna intenzivnej{a in druga~na zarast, kar naj bi kazalo na pove~ano vlago v tleh, vendar izvirov ali »solzajev« vode na breìni ni bilo opaziti. Pri ureditvi teras za vinograd v naselju Medana smo sledili metodi delnega vrezovanja in nasipa- nja teras. Izdelali smo ve~ na~rtov teras, v katerih so kombinirani razli~ni na~ini prilagajanja prerezu in tlorisu terena. Ker, kot re~eno, izku{enj z izdelavi na~rtov za ureditev teras ni, smo najprej sledili napot- kom o izdelavi tlorisno ravnih teras. V prvem poskusu je bilo izhodi{~e zasnove teras smer plastnic v spodnjem delu parcele, v drugem pa smer plastnic v zgornjem delu parcele. Zasnovali smo tudi take terase, ki v celoti sledijo plastnicam terena. Med posameznimi na~rti ni bilo velikih razlik v koli~ini prene{enega materiala, pa~ pa v smeri njegovega prenosa. V primeru na~rtovanja ravnih teras bi bilo treba material odvzemati po sredini parcele in ga dodajati na robu parcele, v primeru na~rtovanja teras po plastnicah pa bi bilo treba material odvzemati v spodnjem delu parcele in ga prena{ati na njen zgornji del. Kon~ni na~rt je predvidel kombinirano na~rtovanje ravnih teras v zgornjem delu parcele in teras po plastnicah v spodnjem delu parcele. S to- vrstnim pristopom je bilo treba predvsem zaradi izravnave poti odvzeti material na robovih parcele. V spodnjem delu parcele so bili premiki materiala potrebni na vsaki posamezni terasi. V zgornjem delu parcele smo na~rtovali trivrstne terase s 5,6 m {iroko terasno ploskvijo, v spodnjem, strmej{em delu parcele pa smo predvideli dvovrstne terase s 3,4 m {iroko terasno ploskvijo. Uredili smo 18 teras, med njimi 11 trovrstnih in 7 dvovrstnih. Najkraj{a terasna ploskev meri 22 m in najdalj- {a 104 m. Skupna dolìna trovrstnih teras je 531 m, skupna dolìna dvovrstnih teras pa 600 m. Vi{ina teras je 1,5 m, nagib breìn je v razmerju 1 : 1 (100 % ali 45°), razen zadnjih dveh breìn, ki sta bili zaradi bolj{e stabilnosti izvedeni v razmerju 2 : 3. Breìne z naklonom 100 % ali 45° so na~eloma varne, vendar le pod pogojem, da se ~imprej zarasejo – ozelenijo, kar vzdrùje minimalno potrebno vsrkava- nje vode v breìni in prepre~uje povr{insko erozijo. Na~rtovan je bil vzdol`ni nagib terasnih ploskev od 0,5 % do 1 % (od 0,3 do 0,6°). Poprojektni monitoring izvedbe je pokazal, da je dejanski vzdol`ni nagib od 2 % do 4 % (od 1,2 do 2,3°). Transportne poti so v konkretnem primeru uporabne tudi kot obra~a- li{~e, zato sta poti na obeh straneh vinograda {iroki kar 5 m. Naklon poti na vzhodni strani parcele je bla`ji, v razponu od 17 % do 20 % (od 9,7 do 11,3°), naklon poti na zahodni strani parcele pa je bolj

137 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

ANDREJA [KVAR^ ANDREJA Slika 111: Zemeljska dela pri terasiranju pobo~ja so bila v celoti izvedena z buldo`erji in bagri. strm, v razponu od 20 % do 22 % (od 11,3 do 12,4°). Izdelava drena` za odvajanje podtalne vode oziroma izvirov pri izvedbi pilotnega projekta ni bila potrebna. Za odvajanje meteorne vode iz vinograda smo v pot pod ostrim kotom vrezali po{evne preto~ne `lebove v smeri njenega padca. Bruto povr{ina vinograda je 9321 m2, povr{ina terasnih ploskev 4959 m2 in povr{ina poti 2629 m2.

138 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

8 KULTURNE TERASE V SEVERNIH GORI[KIH BRDIH NA PRIMERU KATASTRSKE OBÎNE IN NASELJA KO@BANA Ko`bana v severnih Brdih je prometno odmaknjeno naselje, dostopno le po slabi prometnici, ki se odcepi od ceste, ki ob potoku Ko`banj{~ku vodi proti Golemu Brdu in dolini Idrije. Obmo~je katastrske ob~ine Ko`bana meri 939 ha. Terase prekrivajo 92 ha ozemlja, kar je 9,8 % celotne povr{ine katastrske ob~ine. Obmo~je naselja Ko`bana je locirano v zahodnem delu istoimenske katastrske ob~ine in je veliko 81 ha. Njegova terasirana obmo~ja obkroàjo grajeni del naselja in zavzemajo 18 ha, kar je 22,2 % celotne povr{ine naselja. V katastrski ob~ini Ko`bana je slaba polovica povr{ja (44,6 % oziroma 419 ha) v naklonskem razredu od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°). Skoraj enakovredna sta deleà naklonskih razredov od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°) in nad 71 % (nad 35,4°); dele` prvega je 4,7 % (44 ha), dele` drugega pa 5,1 % (48 ha). Slaba ~etrtina (24,6 % oziroma 231 ha) pobo~ij ima naklon od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), dobra petina (21,0 % oziroma 197 ha) pa od 51 do 70 % (od 27,0 do 35,0°). Podobno kot v katastrski ob~ini Ko`bana je tudi na obmo~ju istoimenskega naselja najve~ji dele` povr{ja (39,5 % oziroma 32 ha) v naklonskem razredu od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°). Tudi deleà od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°) in nad 71 % (35,4°) nagnjenih pobo~ij sta si podobna; prvi je 5,2 % (4 ha), drugi pa 4,0 % (3 ha). Precej ve~ji (31,8 % oziroma 26 ha) je dele` povr{ja v naklonskem razredu od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°). Slaba petina (19,5 % oziroma 16 ha) povr{ja na obmo~ju naselja Meda- na je v naklonskem razredu od 51 % do 70 % (od 27,0 do 35,0°). Tako v katastrski ob~ini Ko`bana kot na obmo~ju naselja Ko`bana je v primerjavi s celotnimi Gori{- kimi brdi precej manj polo`nega povr{ja z naklonom od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°). Najbolj strma pobo~ja se pojavljajo na spodnjih delih pobo~ij, ki se spu{~ajo v ozko dolino Ko`banj{~ka in grape njegovih pri- tokov, dokaj strmo pa se vzpenjajo tudi pobo~ja proti vrhu Korade. Terase v katastrski ob~ini Ko`bana so urejene predvsem v dveh naklonskih razredih pobo~ij. Sla- ba polovica (46,5 % oziroma 437 ha) vseh teras je urejena na pobo~jih z naklonom od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), dve petini (39,0 % oziroma 366 ha) jih je na pobo~jih z naklonom od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°). 8,0 % teras oziroma 76 ha je na blago nagnjenih pobo~jih z naklonom od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°), 5,6 % teras oziroma 53 ha pa je na strmih pobo~jih z naklonom od 51 % do 70 % (od 27,0 do 35,0°). Na strminah z ve~ kot 71 % (35,4°) naklonom je, razumljivo, urejenih le malo teras (0,8 % oziroma 7 ha), saj za njihovo izdatnej{e terasiranje ni bilo ne potreb ne sredstev. Kljub temu je v katastrski ob~ini Ko`- bana v primerjavi z Gori{kimi brdi kot celoto na strminah nadpovpre~na zastopanost kulturnih teras. V naselju Ko`bana so terasirana zemlji{~a samo v treh naklonskih razredih. Podobno kot v katastrski ob~ini izstopajo nakloni od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), kjer sta skoraj dve tretjini teras (66,7 % oziroma 54 ha). Terase so razporejene okrog grajenega dela Ko`bane; bolj strme lege so zahodno od jedra naselja. Dobra petina teras (21,8 % oziroma 17,5 ha) je na pobo~jih z naklonom od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°) in dobra desetina (11,0 % oziroma 9 ha) na blagih pobo~jih z naklonom od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°). Na pobo~jih z naklonom od 51 % do 70 % (od 27,0 do 35,0°) se terase pojavljajo le izjemoma (0,6 % oziroma 0,5 ha). Na terasah v katastrski ob~ini Ko`bana je najve~ vinogradov (35,5 % oziroma 333 ha), nekoliko manj trajnih travnikov (28,9 % oziroma 272 ha) in {e manj gozda (15,0 % oziroma 141 ha). Zadnji podatek kaè na izdatno ogozdovanje, ki ni zaob{lo niti trudoma narejenih kulturnih teras, vendar so negativne demografske te`nje v polpretekli dobi z odseljevanjem mladih in pomanjkanjem kme~ke delovne sile v kulturni pokrajini zapustile neizbe`ne posledice. V katastrski ob~ini Ko`bana je v primerjavi z Go- ri{kimi brdi kot celoto na terasah polovica manj vinogradov in skoraj trikrat ve~ trajnih travnikov. Vinogradni{ke terase so predvsem v jugozahodnem delu katastrske ob~ine, na obmo~ju naselij Pri- stavo, Belo in Nozno, ki imajo zaradi ni`je nadmorske vi{ine nekoliko ugodnej{e podnebne razmere. Na terasiranih obmo~jih katastrske ob~ine Ko`bana se pojavljajo {e nekatere v manj{i meri zastopane kategorije rabe tal: ekstenzivni sadovnjak (7,8 % oziroma 73 ha), kmetijsko zemlji{~e v zara{~anju

139 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

terasirano območje lokalna cesta regionalna cesta

meja katastrske občine

0250 500 1000 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: ortofoto, GURS 2004; terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 112: Terasirana obmo~ja v katastrski ob~ini Ko`bana.

140 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

od 105,7 do 150 m od 350,1 do 400 m od 150,1 do 200 m od 450,1 do 500 m od 200,1 do 250 m od 500,1 do 550 m od 250,1 do 300 m od 550,1 do 600 m od 300,1 do 350 m od 600,1 do 650 m

meja katastrske občine 0250 500 1000 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 113: Nadmorska vi{ina terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Ko`bana.

141 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

od 0,0 % do 15 % od 15,1 % do 30 % od 30,1 % do 50 % od 50,1 % do 70 % več kot 70 %

meja katastrske občine 0250 500 1000 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 114: Naklon terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Ko`bana.

142 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

severna lega vzhodna lega južna lega zahodna lega

meja katastrske občine

0250 500 1000 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 115: Ekspozicija terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Ko`bana.

143 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

njiva vinograd intenzivni sadovnjak ekstenzivni sadovnjak trajni travnik zaraščeno

gozd 0250 500 1000 m pozidano in drugo nerodovitno zemljišče Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: MKGP 2005 meja katastrske občine © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 116: Raba tal terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Ko`bana.

144 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

(6,6 % oziroma 62 ha), drevje in grmi~evje (2,3 % oziroma 22 ha), kmetijsko zemlji{~e, poraslo z gozdnim drevjem (1,4 % oziroma 13 ha), njiva in vrt (1,1 % oziroma 10 ha), pozidano in sorodno zemlji{~e (0,9 % oziroma 9 ha) ter intenzivni sadovnjak (0,4 % oziroma 4 ha). Druga~e kot v katastrski ob~ini Ko`bana na terasah v naselju Ko`bana kar slabo polovico terasiranega obmo~ja (44,6 % oziroma 36 ha) zavzemajo trajni travniki, le za dobro petino (21,0 % oziroma 17 ha) pa je na njem vinogradov. Ve~ je tudi ekstenzivnih sadovnjakov (12,3 % oziroma 10 ha), manj pa gozda (10,7 % oziroma 9 ha). Opazna je osredoto~enost ekstenzivnih sadovnjakov v zahodnem delu naselja. Preostale kategorije rabe tal so zemlji{~e v zara{~anju (4,6 % oziroma 4 ha), kmetijsko zemlji{~e, poraslo z gozdnim drevjem (2,6 % oziroma 2 ha), drevje in grmi~evje (2,2 % oziroma 2 ha) ter pozidana in sorodna zemlji{~a (1,9 % oziroma 1 ha). Najmanj{a nadmorska vi{ina teras v katastrski ob~ini Ko`bana je 105,7 m, najve~ja pa 650 m; razlika med obema skrajnostma je kar 544 m. Najni`je le`e~e terase so na jugozahodu katastrske ob~ine, v dolini

050 100 200 300 m

Slika 117: Digitalni ortofoto obmo~ja naselja Ko`bana (© Geodetska uprava Republike Slovenije 2005).

145 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

terasirano območje lokalna cesta regionalna cesta stavbe

meja območja naselja

050 100 200 300 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: ortofoto, GURS 2004; terensko delo © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 118: Kulturne terase na obmo~ju naselja Ko`bana.

146 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

od 105,7 do 150 m od 150,1 do 200 m od 200,1 do 250 m od 250,1 do 300 m od 300,1 do 350 m

meja območja naselja 050 100 200 300 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 119: Nadmorska vi{ina kulturnih teras na obmo~ju naselja Ko`bana.

147 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

od 0,0 % do 15 % od 15,1 % do 30 % od 30,1 % do 50 % od 50,1 % do 70 %

meja območja naselja

050 100 200 300 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 120: Naklon kulturnih teras na obmo~ju naselja Ko`bana.

148 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

severna lega vzhodna lega južna lega zahodna lega

meja območja naselja

050 100 200 300 m

Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: TTN5, GURS; DMR 5 x 5 m © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 121: Ekspozicija kulturnih teras na obmo~ju naselja Ko`bana.

149 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Legenda:

vinograd ekstenzivni sadovnjak trajni travnik zemljišče v zaraščanju drevje in grmovje kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem

gozd 050 100 200 300 m pozidano in drugo nerodovitno zemljišče Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Avtorja vsebine: Lučka Ažman Momirski, Tomaž Berčič Vir: MKGP 2005 meja območja naselja © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007

Slika 122: Zemlji{ka raba na kulturnih terasah na obmo~ju naselja Ko`bana.

150 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Ko`banj{~ka, najvi{je pa so v njenem severnem delu, na obmo~ju samotne doma~ije Vrisk nad Brezov- kom. Povpre~na nadmorska vi{ina teras v katastrski ob~ini Ko`bana je ve~ja kot v Gori{kih brdih kot celoti. Tretjina (33,2 % oziroma 312 ha) teras v katastrski ob~ini Ko`bana je v vi{inskem razredu od 250 do 300 m, dobra ~etrtina (27,7 % oziroma 260 ha) pa jih je v vi{inskem razredu od 300 do 350 m. Precej enakomerno so razporejeni deleì teras v vi{inskih razredih od 200 do 250 m (10,9 % oziroma 103 ha), od 150 do 200 m (9,6 % oziroma 90 ha) in od 350 do 400 m (8,3 % oziroma 78 ha). Na nadmorski vi{ini od 105,7 do 150 m je 4,1 % teras (39 ha), na nadmorski vi{ini od 500 do 550 m pa jih je 3,0 % (28 ha). Zanemarljivi deleì teras se pojavljajo v vi{inskih razredih od 450 do 500 m (0,3 % oziroma 3 ha), od 550 do 600 m (1,5 % oziroma 14 ha) in od 600 do 650 m (1,2 % oziroma 12 ha). Najmanj{a nadmorska vi{ina teras na obmo~ju naselja Ko`bana je 144 m, najve~ja pa 342 m. Okrog grajenega jedra Ko`bane so terase ve~inoma na nadmorski vi{ini med 250 in 330 m. Dale~ najve~ teras (61,5 % oziroma 50 ha) je v vi{inskem razredu od 250 do 300 m. V vi{inskih pasovih od 200 do 250 m in od 300 do 342 sta deleà teras skoraj enaka; v prvem jih je 17,5 % (14 ha), v drugem pa 18,7 % (15 ha). Nekaj malega teras je dale~ pod grajenim delom Ko`bane, na prisojah tik nad dolino Ko`banj{~ka. 1,8 % oziroma 1,5 ha jih je v vi{inskem pasu od 150 do 200 m in 0,6 % oziroma 0,5 ha v vi{inskem pasu od 144 do 150 m. Terasirana obmo~ja v katastrski ob~ini Ko`bana so izrazito navezana na ju`ne ter v manj{i meri na vzhodne in zahodne lege. Na proti severu usmerjenih pobo~jih se pojavljajo le na obmo~ju Noznega. Terasirana pobo~ja na obmo~ju naselja Ko`bana so izrazito usmerjena proti jugu (57,8 % oziroma 47 ha) in vzhodu (35,9 % oziroma 29 ha). Preostalih 6,3 % (5 ha) teras je orientiranih proti zahodu; ta lega se pojavlja na pobo~ju zahodno od jedra naselja. Teras v severnih legah na obmo~ju naselja Ko`bana ni.

8.1 PRIMERJAVA ZNA^ILNOSTI TERASIRANE POKRAJINE V JU@NIH IN SEVERNIH GORI[KIH BRDIH Terasirana pokrajina na vzor~nem obmo~ju katastrske ob~ine in naselja Medana je prevladujo~a prostorska prvina, saj se razprostira na ve~ kot polovici obmo~ja. Druga~na prostorska razmerja opazimo v vzor~nih katastrski ob~ini in naselju Ko`bana, kjer so terase osredoto~ene okrog grajenih delov naselij oziroma jedra naselja Ko`bana. V ju`nih Brdih je mogo~e opazovati prevlado enakomerno oblikovanih terasnih ploskev na terasiranih obmo~jih, ki so posledica njihove na~rtne izvedbe. Zlasti v ju`nem delu obmo~ja naselja Medana so {e vedno terase, v katerih lahko prepoznamo vzorce teras iz starej{ega obdobja. V naselju Ko`bana je razlika med novo na~rtovanimi in starimi terasami manj o~itna. Ker terasirana obmo~ja v severnih Brdih propadajo, lahko sklepamo, da ve~jih na~rtovanih obnov niso izvedli. V naselju Ko`bana je zdaj le {e ena kmetija; vsi drugi prebivalci obdelujejo zemlji{~a predvsem za samooskrbo. Zaradi izselje- vanja in opu{~anja kmetovanja se je `e veliko teras zaraslo z gozdom, zato njihovega nekdanjega obsega ni bilo mogo~e povsem natan~no ugotoviti. Katastrska ob~ina Medana je na ni`ji nadmorski vi{ini kot katastrska ob~ina Ko`bana. Podobno seveda velja tudi za obe primerjani obmo~ji naselij. Na obmo~ju naselja Medana je najve~ teras v vi{inskem pasu od 100 do 150 m, na obmo~ju naselja Ko`bana pa v pasu od 250 do 300 m. V primerjavi s katastrsko ob~ino Medana ima katastrska ob~ina Ko`bana ve~je vi{inske razlike in bolj strma pobo~ja. Primerjava naklonov terasiranih obmo~ij razkriva, da je v katastrski ob~ini Meda- na ve~ teras na pobo~jih v naklonskih razredih od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°) in od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°), v katastrski ob~ini Ko`bana pa v naklonskih razredih od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°) in od 51 % do 70 % (od 27,0 do 35,0°). Druga~no podobo dobimo ob primerjavi obmo~ij naselij Medana in naselju Ko`bana. V Medani je sorazmerno ve~ teras na pobo~jih z naklonom od 31 do 50 % (od 17,2 do 26,6°) in od 51 % in 70 % (od 27,0 do 35,0°), v Ko`bani pa jih je sorazmerno ve~ na pobo~jih z naklonom od 16 do 30 % (od 9,1 do 17,0°). Na obmo~jih obeh naselij je pribli`no enaka zastopanost teras na blago nagnjenih pobo~jih z naklonom od 0 do 15 % (od 0,0 do 8,5°).

151 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

60 %

50 %

40 %

30 %

dele` v odstotkih 20 %

10 %

0 %

od 57 m

do 150 m do 250 m do 100 m do 200 m do 300 m do 350 m do 400 m do 550 m do 450 m do 500 m do 600 m

od 100,1 m od 200,1 m od 150,1 m od 250,1 m od 300,1 m od 350,1 m od 500,1 m od 400,1 m od 450,1 m od 550,1 m

katastrska ob~ina Medana katastrska ob~ina Ko`bana

Slika 123: Primerjava nadmorskih vi{in terasiranih obmo~ij v katastrskih ob~inah Medana in Ko`bana.

Za usmerjenost terasiranih pobo~ij je zna~ilno, da je v severnih Brdih teras v severnih legah zelo malo, le 7,7 % od vseh teras, medtem ko so terase v ju`nih Brdih dokaj enakomerno razporejene po pobo~jih, usmerjenih proti vsem {tirim glavnim stranem neba. Zato pa je v severnih Brdih bistveno ve~, skoraj polovica (47,5 %), terasiranih pobo~ij v ju`nih legah. To {e zlasti velja za celotni obmo~ji katastrskih ob~in, saj na povr{insko manj{ih obmo~jih naselij na ekspozicijo bolj izrazito vpliva mezoreliefna raz~lenjenost povr{ja, torej lega in smer razpotegnjenosti slemen oziroma smer doline, ki jo dolo~a vodotok. Na terasah v katastrski ob~ini Medana izrazito prevladujejo vinogradi, ki jih je v primerjavi s katastrsko ob~ino Ko`bana skoraj trikrat ve~. Zato pa je v katastrski ob~ini Ko`bana opazna bistveno ve~ja zastopanost trajnih travnikov in gozda. Prav tako je tam precej{en dele` kmetijskih zemlji{~ v zara{- ~anju, ki se v katastrski ob~ini Medana sploh ne pojavljajo. Zastopanost vseh drugih oblik rabe tal se bistveno ne razlikuje. Navedene razlike v rabi tal so {e bolj o~itne ob primerjavi stanja na obmo~jih naselij Medana in Ko`bana. V Medani mo~no prevladujejo vinogradi, v Ko`bani pa trajni travniki. Ekstenzivnih sadovnjakov je v Ko`bani trikrat ve~ kot v Medani. Gozda na terasah na obmo~ju naselja Medana skorajda ni, medtem ko na obmo~ju naselja Ko`bana `e prera{~a desetino terasiranih obmo~ij.

152 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

60 %

50 %

40 %

30 %

dele` v odstotkih 20 %

10 %

0 % 0,0 % do 15 % 15,1 % do 30 % 30,1 % do 50 % 50,1 % do 70 % ve~ kot 70 %

katastrska ob~ina Medana katastrska ob~ina Ko`bana

Slika 124: Primerjava naklonov terasiranih obmo~ij v katastrskih ob~inah Medana in Ko`bana.

80 %

70 %

60 %

50 %

40 %

dele` v odstotkih 30 %

20 %

10 %

0 % 0,0 % do 15 % 15,1 % do 30 % 30,1 % do 50 % 50,1 % do 70 % ve~ kot 70 %

obmo~je naselja Medana obmo~je naselja Ko`bana

Slika 125: Primerjava naklonov terasiranih obmo~ij na obmo~jih naselij Medana in Ko`bana.

153 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

50 %

45 %

40 %

35 %

30 %

25 %

20 %

dele` v odstotkih

15 %

10 %

5 %

0 % severne lege vzhodne lege ju`ne lege zahodne lege

katastrska ob~ina Medana katastrska ob~ina Ko`bana

Slika 126: Primerjava ekspozicij terasiranih obmo~ij v katastrskih ob~inah Medana in Ko`bana.

70 %

60 %

50 %

40 %

30 %

dele` v odstotkih

20 %

10 %

0 % severne lege vzhodne lege ju`ne lege zahodne lege

obmo~je naselja Medana obmo~je naselja Ko`bana

Slika 127: Primerjava ekspozicij terasiranih obmo~ij na obmo~jih naselij Medana in Ko`bana.

154 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 %

dele` v odstotkih 30 % 20 % 10 % 0 % t vnjak vnjak gozd vjem vinograd rmi~evje , poraslo njiva in vr trajni travniko zemlji{~e zemlji{~e v zara{~anju drevje in g intenzivni sado kmetijsk o zemlji{~e pozidano in sorodno ekstenzivni sado z gozdnim dre

kmetijsk katastrska ob~ina Medana katastrska ob~ina Ko`bana

Slika 128: Primerjava zemlji{ke rabe na terasiranih obmo~jih v katastrskih ob~inah Medana in Ko`bana.

100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 %

dele` v odstotkih 30 % 20 % 10 % 0 %

vnjak vnjak gozd vjem vinograd rmi~evje , poraslo trajni travnik o zemlji{~e zemlji{~e v zara{~anju drevje in g intenzivni sado kmetijsk o zemlji{~e pozidano in sorodno ekstenzivni sado z gozdnim dre

kmetijsk obmo~je naselja Medana obmo~je naselja Ko`bana

Slika 129: Primerjava zemlji{ke rabe na terasiranih obmo~jih na obmo~jih naselij Medana in Ko`bana.

155 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

9 VPLIV KAMNINSKE SESTAVE IN PADAVIN NA PLAZENJE

Izraz zemeljski plaz ima ve~ pomenskih razlo~kov. V naj{ir{em smislu pomeni premik gmote kamenja, prsti, preperine s polzenjem, plazenjem ali tokom. Pomeni tudi nanos gradiva, ki je nastal s plazenjem, ozna~uje pa {e vdolbino na obmo~ju ali obmo~je, kjer se pogosto proìjo plazovi. V Slo- veniji je ve~ kot 8000 aktivnih zemeljskih plazov; gostota je torej 0,4 plazu na kvadratni kilometer. Kar ~etrtina med njimi ogroà infrastrukturo in/ali objekte (Komac in Zorn 2007). Zemeljski plazovi so pogosti na fli{nih obmo~jih, kjer pride do plazenja predvsem ob intenzivnih padavinah. Pove~an porni tlak zmanj{a medzrnske sile v preperini, kar pove~a mo`nost zdrsa. Mejna koli~ina padavin, ki sproì plazenje, je v Sloveniji med 100 in 150 mm pri 24-urnih padavinah oziroma med 130 in 180 mm pri 48-urnih padavinah. Mejne vrednosti se razlikujejo glede na litostratigrafske enote. V srednji Evropi imajo padavine, ki sproàjo zemeljske plazove, intenzivnost med 0,05 in 30 mm na uro; trajajo od ene do dvesto ur (Guzzetti in ostali 2007, 256). V Sloveniji smo bili v zadnjih letih è ve~krat pri~a proènju zemeljskih plazov ob intenzivnih padavinah, na primer avgusta 2005 in spomladi 2006 v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji ter avgusta in septembra 2007 v osrednji in vzhodni Sloveniji. Mejne koli~ine padavin so bile leta 2006 med 130 in 180 mm v 48 urah, pri ~emer je obstoje~a vlaga v tleh zmanj{a- la sproìlno koli~ino padavin (Komac in Zorn 2005a, 275). V literaturi so bili natan~neje obdelani usadi oziroma manj{i zemeljski plazovi, ki so nastali ob intenzivnih padavinah poleti 1989 v Halozah (Natek 1990; Natek 1996) ter v dolinah Lahomnice in Kozarice vzhodno od La{kega (Gabrovec 1990; Gabrovec in Bre~ko 1990; Fazarinc in Pintar 1991; Fazarinc in

TOMA@ BER^I^ TOMA@ Slika 130: Ob obilnih padavinah se zemeljski plazovi v Gori{kih brdih navadno spro`ajo na strmih skladnih pobo~jih.

156 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Miko{ 1992). Obe obmo~ji sta zanimivi za primerjavo z Gori{kimi brdi, saj imata prav tako (obmo~je Lahomnice in Kozarice) ali pa ve~inoma (Haloze) lapornato podlago. Na okrog 20 km2 velikem obmo~ju v pore~jih Lahomnice in Kozarice je 19. avgusta 1989 v dobrih dveh urah padlo med 130 in 140 mm padavin, na dolo~enih mestih pa skupaj ~ez 400 mm. Intenzite- ta je presegla stoletne povratne dobe (Fazarinc in Pintar 1991, 12; Fazarinc in Miko{ 1992, 378 in 381). Usadi so se proìli è med neurjem, njihova gostota pa je bila podobna kot po neurju julija 1989 v Ha- lozah, le da je bilo prizadeto manj{e obmo~je (Gabrovec 1990, 181; Gabrovec in Bre~ko 1990, 16). V dolini Lo{kega potoka v pore~ju Lahomnice je bila gostota 36 usadov na km2 (Gabrovec 1990, 184). V Halozah je med 3. in 4. julijem 1989 v 24 urah padlo od 150 do 200 mm padavin. V @etalah so namerili 106 mm padavin, kar je tri ~etrtine mese~nega povpre~ja. To so padavine s pribli`no 25-letno povratno dobo. Na 106 km2 se je sproìlo okrog 5000 usadov, povpre~no 47 usadov na km2. ê upo- {tevamo le kmetijska zemlji{~a, je bila gostota 120 usadov na km2. Na obmo~ju prevladujejo laporovci, manj pa je lapornatega pe{~enjaka (Natek 1990, 11; Natek 1996, 142). V pore~ju Lahomnice so è na za~etku devetdesetih let 20. stoletja s pomo~jo geografskih infor- macijskih sistemov ugotavljali povezanost usadov z nekaterimi pokrajinskimi prvinami. Usadi so nastali le na treh od {estnajstih litostratigrafskih enot. To kaè na povezanost z litolo{ko podlago, {e posebej, ker so ve~ji nakloni pogosti tudi v drugih kamninah. Najve~ usadov se je sproìlo na tako imenovanem la{kem laporovcu, ki zavzema 7 % obmo~ja. Usadi so se pojavili {e na 2 % povr{ja z gov{kimi plastmi v podlagi (pesek, pe{~enjak z vlo`ki pe{~enega laporovca), pa tudi v ozkem pasu litotamnijskega apnenca (Gabrovec 1990, 181–182; Gabrovec in Bre~ko 1990, 16). V pore~ju Lahomnice je povezanost usadov in naklona (upo{tevali so le naklone na prizadetih kamninah) »… o~itna, ni pa zelo mo~na …«. Na plazenje namre~ poleg naklona vplivajo {e reliefne oblike (Hrvatin in Perko 2002). Zato smo v model plazovitosti za Gori{ka brda (poglavje 10.2) vklju~ili vodoravno ukrivljenost povr{ja. V pore~ju Lahomnice se je najve~ usadov sproìlo v zatrepih manj{ih dolinic in na omejkih, to je spodnjih robovih njiv. Najve~ usadov se je sproìlo na pobo~jih z nakloni od 10 do 14° (od 17,6 do 24,9 %), od 15 do 19° (od 26,8 do 34,4 %) in od 20 do 24° (od 36,4 do 44,5 %). Usadi so se proìli na pribli`no ~etrtini obmo~- ja teh naklonskih razredov. Prizadeta je bila tudi desetina obmo~ja z naklonom od 25 do 29° (od 46,6 do 55,4 %) in dobrih 7 % obmo~ja z naklonom od 5 do 9° (od 8,7 do 15,8 %) (Gabrovec 1990, 182; Gabro- vec in Bre~ko 1990, 17). V Halozah se je na naklonih od 19 do 36° (od 34,4 do 72,7 %) sproìlo skoraj 90 % usadov. Na obmo~jih z naklonom od 19 do 24° (od 34,4 do 44,5 %) se je sproìlo 9,3 % usadov, 36 % na obmo~jih z naklonom od 25 do 30° (od 46,6 do 57,7 %) in 44,3 % pri naklonih od 31 do 36° (od 60,1 do 72,7 %) (Natek 1990, 12). Dobrih 9 % usadov je nastalo na pobo~jih z nakloni, ve~jimi 36° (od 72,7 %). Skupaj je na ve~ kot 25° (46,6 %) strmih pobo~jih nastalo skoraj 90 % usadov; le 1,1 % jih je nastalo v naklonskem razredu od 13 do 18° (od 23,1 do 32,5 %). Glede na reliefne oblike (Natek 1990, 12; Natek 1996, 144) je kar 43,8 % usadov nastalo na srednjih, najstrmej{ih delih pobo~ij, 0,7 % na zgornjih, konveksnih delih pobo~ij, 7,8 % na spodnjih, konkavnih delih pobo~ij, 29,1 % v dolinskih zatrepih in 1,3 % v zgornjih delih grap (Natek 1996, 147–148). V dolini Lo{kega potoka v pore~ju Lahomnice je bil povpre~ni naklon na zgornjem robu usadov 35° (70,0 %). Zgornji odlomni robovi usadov so bili ponavadi tik pod pregibi pobo~ja, kjer je naklon bistveno ve~ji od njihovega povpre~nega naklona. Na spodnjem robu usada je bil naklon vsaj za pribli`no polovico manj{i od povpre~nega naklona na zgornjem robu usadov. Pri analizi je bil uporabljen dokaj grob digitalni model vi{in 100 krat 100 m, pri katerem se naklon ra~una za cele hektarske celice (10.000 m2), zato so bili zato izra~unani nakloni {e manj{i. Povpre~ni naklon celic, kjer so se pojavljali usadi, je bil zato komaj 18° (32,5 %) (Gabrovec 1990, 185). Za ju`na Gori{ka brda smo uporabili digitalni model vi{in 12,5 krat 12,5 m; velikost celice je bila torej 156,25 m2. V pore~ju Lahomnice se je najve~ usadov sproìlo v sadovnjakih in na travnikih. Podobno ugotavlja Natek (1990, 13) za Haloze, kjer se je na travnikih, pa{nikih in v sadovnjakih skupaj sproìlo dobrih 70,5 % usadov. V pore~ju Lahomnice in v Halozah je bila velika tudi gostota usadov na njivah, predvsem

157 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn na omejkih (Natek 1990, 14). V gozdu je bilo v pore~ju Lahomnice usadov bistveno manj in so se pojavljali na ve~jih naklonih (povpre~ni naklon 23° oziroma 42,4 %) kot usadi na obdelovalnih zemlji{~ih (na njivah 14° oziroma 24,9 %, v sadovnjakih 18° oziroma 32,5 %) (Gabrovec 1990, 183; Gabrovec in Bre~ko 1990, 19; Fazarinc in Miko{ 1992, 384–385). V Halozah se je 16 % usadov sproìlo v vinogradih, po 5 % pa na njivah in v sadovnjakih. V gozdu je nastalo 5,6 % usadov. V terasiranih vinogradih je nastalo 5,2 % usadov, vendar se je v njih »… glede na razmeroma majhen obseg sproìlo zelo veliko usadov …«, ki pa so bili ve~inoma majhni (Natek 1990, 13). Do podobnega pojava je pri{lo v ob~inah Pesnica, Slovenska Bistrica in Ptuj, ko se je ob intenzivnih padavinah med 14. in 25. novembrom 1991 sproìlo ve~ kot 200 zemeljskih plazov. V Mariboru je padlo 162,3 mm padavin, kar mo~no presega novembrsko povpre~je (92,8 mm). Na kmetijskih zem-

Slika 131: Zemeljski plaz Slano Blato ogro`a naselje Lokavec v Vipavski dolini (© Geodetska uprava Republike Slovenije 2005).

158 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 lji{~ih je bilo najve~ plazov na travnikih in v vinogradih. Dele` plazov v vinogradih je v polovici krajevnih skupnosti v ob~ini Pesnica, glede na vsa kmetijska zemlji{~a, presegal 50 %, v ob~ini Slovenska Bistrica pa je enak dele` veljal za celo ob~ino. Vzrok za plazenje v vinogradih so bile predvsem pre- strme breìne teras ali spodnjih robov vinogradov (@iberna 1992, 12–13). O povezavi med intenzivnimi padavinami in plazenjem na fli{u poro~ajo tudi iz Ligurije v severni Italiji. Oktobra in novembra 2000 je v 45 dneh padlo ve~ kot 1000 mm padavin, deèvno obdobje pa se je kon~alo 23. novembra, ko je v 24 urah padlo 180 mm padavin. V tem ~asu se je sproìlo ve~ kot 1200 zemeljskih plazov. Plazenje je potekalo na okrog 0,3 % prizadetega obmo~ja. Plazovi so se spro- àli od 8 do 10 ur po za~etku intenzivnih padavin, najbolj pa so bili aktivni pri intenziteti padavin od 8 do 10 mm/h. Pri vrednotenju tega praga je treba upo{tevati predhodno namo~enost podlage. Plazovi so s podobno gostoto nastajali tako v fli{u kot v pleistocenskih sedimentih (Guzzetti in ostali 2004; 229, 236, 244). Da litologija ob izrednih padavinskih dogodkih »… nima znatnega vpliva na {tevilo plazov …« sta za severozahodno Italijo ugotovila tudi Govi in Sorzana (1980, 57). V Liguriji je do podobnega dogodka pri{lo tudi leta 1910, ko se je na majhnem obmo~ju sproìlo 690 plazov. Na istem obmo~ju je leta 2000 nastalo 273 plazov, ki so povzro~ili za pribli`no 13 milijonov evrov {kode. To je {estnajstkrat ve~ od {kode, nastale leta 1910, ki jo vrednotijo na pribli`no 0,8 milijona evrov, ~eprav se je takrat sproìlo 2,5-krat ve~ plazov. Vzroki za razlike so spremembe rabe tal, gospodarske in dru`bene spremembe, ve~ja gostota prebivalcev ter ve~ja vrednost stavb in infrastrukture (Guzzetti in ostali 2004, 244). O plazenju ob intenzivnih padavinah poro~ajo tudi iz fli{nega dela Karpatov. Ti predstavljajo le 6 % povr{ja Poljske, a se v njih dogodi ve~ kot 90 % vseh pobo~nih procesov v dràvi. Med 4. in 9. julijem ter 18. in 20. julijem 1997 se je ob intenzivnih padavinah sproìlo ve~ kot 500 zemeljskih plazov (Mro- zek, Raøczkowski in Limanówka 2000; 89, 95, 108–109). Med 4. in 9. julijem so izmerili povpre~no intenziteto padavin 7,38 mm na uro, 9. julija pa kar 30,24 mm na uro. V poljskih fli{nih Karpatih je bila ugotovljena pozitivna zveza med pojavljanjem plazov in krajevnimi nalivi (Gorczyca 2000, 653). Med 4. in 8. julijem so bile intenzivne padavine tudi v ~e{kih fli{nih Karpatih, kjer so na eni izmed postaj namerili 375 mm padavin, in je julija padlo kar 70 % padavin letnega povpre~ja (Krej~í in ostali 2002, 1569–1570). Pli- tvi zemeljski plazovi oziroma usadi so se proìli ne glede na kamninsko podlago. Kar 40 % plazov je nastalo na obmo~jih fosilnih plazov. Najve~ plazov je nastalo v srednjih in spodnjih delih pobo~ij, kar 71 % pa na povr{ju z naklonom od 17,6 do 36,4 % (od 10 do 20°). Litolo{ke meje in druge geolo{ke strukture so vplivale na nastanek 14 % plazov, ~lovek pa je bil soodgovoren le za nastanek petnajsti- ne plazov (Krej~í in ostali 2002; 1568–1569, 1571). V zadnjih nekaj letih se je tudi na fli{nih obmo~jih v Sloveniji sproìlo nekaj ve~jih zemeljskih plazov. Nad Kose~em je 22. 12. 2001 nastal zemeljski plaz na stiku prepustnega zgornjekrednega rde~kastega apnenca in laporja, znanega kot scaglia, ter slabo prepustnega spodnjekrednega fli{a (Ko- mac in Zorn 2002b; Miko{ in ostali 2006). Na istem kamninskem stiku je nastal tudi zemeljski plaz zahodno od vasi Krn, kjer je do plazenja v spodnjekrednem fli{u pri{lo tudi leta 1994. Takrat je zemeljski plaz zasul cesto, ki vodi v vas Krn (Pav{ek 1994). Plazenje je pogosto na severu Vipavske doline, na pobo~jih pod narivnim robom Trnovskega gozda. Tu so nekaj deset metrov debeli nanosi pobo~nega gru{~a ve~inoma pleistocenske starosti, ki so mobilni tudi zaradi {tevilnih in izdatnih izvirov na narivnem stiku. Za vodo prepustne mezozojske karbonatne kamnine dinarskega sveta (apnenec) so narinjene na mlaj{i in za vodo slabo prepusten eocenski fli{. Kamnine so vzdol` nariva mo~no tektonsko pretrte in podvrène preperevanju. Apnen~ev gru{~ in bre~a se raztezata po pobo~ju navzdol v obliki velikih jezikov, ki ponekod segajo do dna dolin. Na njih so nastale zna~ilne terase, uravnave, ki so posledica plazenja. Gru{~ je ponekod debel tudi 50 m (Leban 1950; Je` 2005; Zorn in Komac 2005b; Komac in Zorn 2006b, 61). Na labilnih pobo~jih pod Nanosom v zadnjih letih gradijo avtocesto med osrednjo Slovenijo in Italijo. Ob gradnji so naleteli na ve~ zemeljskih plazov. Povod za plazenje je bil vkop avtoceste, vzrok pa voda, ki je namakala gradivo. Nad vkopom je po pobo~ju z naklonom od 26,8 do 36,4 % (od 15 do 20°) za~elo plazeti pribli`no 400.000 m3

159 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

MATIJA ZORN MATIJA Slika 132: Zemeljski plazovi so pogosti na terasiranih fli{nih pobo~jih, kakr{no je pri @usterni v Koprskih brdih. pobo~nega gradiva. Drsna ploskev 4 ha velikega zemeljskega plazu je med 10 in 20 m globoko. Pri tem so se nosilni stebri avtomobilske ceste premaknili za ve~ decimetrov (Je` 2005; Komac in Zorn 2006c, 65). Po obilnih padavinah 18. 11. 2000 se je nad vasjo Lokavec pri Ajdov{~ini spro`il plaz Slano Blato. Zajel je 20 ha fli{nih kamnin in pobo~nega gru{~a, ki jih pora{~ajo drevje, grmovje in trava. Zemeljski plaz obsega 700.000 m3 gradiva in sega med 3 in 11 m v globino. Najve~ja hitrost premikanja gmote je bila 100 m na dan (Logar in ostali 2005, 447). Pri vasi Selo v Vipavski dolini je ogromen pleistocenski plaz s prostornino okrog 150 milijonov m3 (Popit in Ko{ir 2003, 137). Podoben litolo{ki stik je tudi med apnen~asto ^i~arijo in fli{no Istro, od koder poro~ajo o pogostih zemeljskih plazovih. Eden od njih je na primer nastal na obmo~ju Dolenje vasi blizu Lipoglava (Arbanas, Benac in Jardas 1999, 87).

160 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

10 ZEMLJEVIDI PLAZOVITOSTI

Eden od preventivnih ukrepov v boju proti naravnim nesre~am so zemljevidi geomorfnih procesov. Izdelujemo jih s terenskim in kabinetnim delom. Terensko delo spada med neposredne metode, v kabinetu pa uporabljamo posredne (kvantitativne) metode. Najbolj uporabna neposredna metoda je geomorfolo{ko kartiranje. Njena to~nost je odvisna od izku{enj in znanja tistih, ki kartirajo. Za izdelavo zahteva dosti ~asa. Je natan~na, toda subjektivna in dra`ja od posrednih metod (Zorn in Komac 2004a). Rezul- tati kartiranja razli~nih strokovnjakov na istem obmo~ju se lahko razlikujejo tudi za 55 do 65 %, v skrajnih primerih celo do 80 % (Ardizzone in ostali 2002). Cenej{e in kraj{e so posredne metode, ki jih delimo na probabilisti~ne (statisti~ne, verjetnostne) in deterministi~ne. Deterministi~ne metode so bolj subjektivne. Njihova prednost je mo`nost izdelave zemljevida plazovitosti le na podlagi naravnogeografskih dejavnikov, brez upo{tevanja zemeljskih plazov, ki so se v pokrajini è sproìli. Pri probabilisti~nih metodah pri izdelavi vedno upo{tevamo tudi dejanske razmere, na primer zemeljske plazove, ki so se v dolo~eni pokrajini è sproìli (Komac in Zorn 2002a; Zorn in Komac 2004a). V Sloveniji smo pove~ini uporabljali deterministi~ne metode (na primer Perko 1992, 75; Fridl in ostali 1996, 137; Oroèn Adami~ in Hrvatin 2000, 153; Pe~nik 2003; Natek, Komac in Zorn 2003; Zorn in Komac 2004a; Komac in Zorn 2005a; Komac in Zorn 2005b; Zorn in Komac 2005), redkeje pa probabilisti~ne metode (Komac 2005b; Komac in Zorn 2006a; Komac in Zorn 2006~; Komac in Zorn 2007).

10.1 METODA PONDERIRANJA (DETERMINISTI~NA METODA) Ve~ina zemljevidov geomorfnih procesov v Sloveniji je bila izdelana z metodo ponderiranja vplivnih dejavnikov (Zorn in Komac 2004a), pri kateri za vsakega od vplivnih dejavnikov (fizi~nogeografske podlage s prikazi pojavov, ki vplivajo na plazenje) najprej izdelamo zemljevid, ki prikazuje stopnjo nevarnosti. Stopnje nevarnosti dolo~imo na podlagi lastnih spoznanj in literature. Vrednosti nato standardiziramo, tako da absolutne vrednosti spremenimo v relativne. Na ta na~in dobljene zemljevide lahko med seboj primerjamo (Zorn in Komac 2004a). Ker vpliv razli~nih dejavnikov na nastanek pobo~nih procesov ni enakovreden, vsak dejavnik obteìmo ali ponderiramo. Temeljna zahteva ponderiranja je, da je vsota vseh uteì ali ponderjev enaka 1, dolo~itev teè posameznega ponderja pa je subjektivna. S standardizacijo (deljenje s {tevilom slojev) in ponderiranjem (mnoènje slojev, ki prikazujejo razli~ne dejavnike, z deleì, ki jim pripadajo) za vsak dejavnik izdelamo delni zemljevid.

∞ ⎛ X ⎞ n ∗ ∑ ⎜ pn ⎟ = ⎝ Y ⎠ κ=n 1 n N Legenda: κ = zemljevid plazovitega obmo~ja, n = sloj, N = skupno {tevilo slojev, p = ute` ali ponder, X = zemljevid nevarnosti vplivnega dejavnika, Y = najve~ja vrednost sloja.

Pri izdelavi deterministi~nega zemljevida plazovitosti za ju`na Gori{ka brda smo uporabili naslednje vplivne dejavnike (in ute`i): naklon (2/5), kamninska sestava (2/5), vodoravna ukrivljenost povr{ja (1/10), gozd (1/10). Drugih dejavnikov, ki smo jih upo{tevali pri izdelavi probabilisti~nega zemljevida plazovitosti (v naslednjem podpoglavju), pri izdelavi deterministi~nega zemljevida plazovitosti nismo upo{tevali,

161 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Slovenija 4

2 5

10 Italija

Legenda:

Kategorija plazovitosti Katastrska ob~ina Upravna razdelitev 0 7 1 Vi{njevik meja katastrske ob~ine

1 8 2 Neblo dr`avna meja 2 9 3 Biljana

3 10 4 Vedrijan

4 11 5 [martno

5 12 6 Kojsko

6 13 7 Medana obmo~je plazenja 8 Kozana 0120,5 3 km leta 1998 9 Cerovo Avtor zemljevida: Matija Zorn Avtorja vsebine: Bla` Komac, Matija Zorn 10 Vipol`e © GIAM ZRC SAZU 2007 Vir: Orto-foto, © Geodetska uprava RS 2000

Slika 133: Zemljevid plazovitosti ju`nih Gori{kih brd, izdelan z deterministi~no metodo.

162 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 saj po na{ih izku{njah ne bi mogli zanesljivo dolo~iti njihove te`e ali pomena. Delne zemljevide smo nato kombinirali in dobili skupni zemljevid z vrednostmi 0–1, s katerimi se izrazi mo`nost plazenja. Naj- vi{jo vrednost 1 imajo obmo~ja, ki so v vseh posameznih slojih uvr{~ena v najvi{jo kategorijo (Perko 1992, 74). [tevil~ni razpon od 0 do 1 smo nato glede na odklon od aritmeti~ne sredine (po 0,25 stan- dardne deviacije) razdelili v trinajst kategorij. Tako smo v uporabljenih razredih zaobsegli vse pojave. Opisani postopek izdelave zemljevida plazovitosti z deterministi~no metodo povzema naslednja ena~- ba (Zorn in Komac 2004a):

10.2 PROBABILISTI^NA METODA Probabilisti~ni zemljevid plazovitosti smo izdelali s pomo~jo Dempster-Shaferjevega algoritma (Demp- ster 1968; Shafer 1990), podobno kot na primer Binaghi in ostali (1998), Gorsevski, Jankowski in Gessler (2005) ter Damm in Varga (2006). V uporabljenem modelu smo upo{tevali osem dejavnikov: litolo{ko sestavo, naklon povr{ja, vodoravno ukrivljenost povr{ja, vpad skladov, indeks mo~i vodnih tokov, indeks namo~enosti tal (Linsday 2002), maksimalne 24-urne padavine in rabo tal. Poleg tega smo uporabili podatke Ob~ine Brda o dejanskih zemeljskih plazovih, ki so se spro`ili leta 1998. Izra~uni so bili narejeni s programskima paketoma Idri- si 3.2 in TAS 2.0.7. Pri uporabljeni metodi gre za primerjavo pomena posameznih dejavnikov za plazenje z dejanskimi pojavi plazenja. Za vsak dejavnik izdelamo delni zemljevid, ki prikazuje, kje na obravnavanem obmo~ju je ve~ja, in kje manj{a verjetnost za plazenje. Program nato na vse hierarhi~no mo`ne na~ine primerja dejavnike ter za vsak upo{tevani dejavnik izra~una, kak{ne so vrednosti na plazovitih obmo~jih. Te vrednosti privzame kot merilo in jih upo{teva kot obmo~ja, kjer je ve~ja mo`nost za nastanek zemeljskih plazov. Za vsak dejavnik moramo nato ugotoviti in vpisati mejne vrednosti, znotraj katerih prihaja do plazenja. Tako na primer za naklon ugotovimo, da se plazenje ne pojavlja pod (na primer 6° oziroma 10,5 %) ali nad (na primer 30° oziroma 57,7 %) dolo~eno vrednostjo. Algoritem nazadnje celotno preu~evano obmo~je primerja s tako postavljenim merilom in ugotavlja podobnosti oziroma razlike posameznih obmo~ij, to je celic digitalnega modela vi{in. Program deluje po Dempster-Shaferjevem algoritmu (Dempster 1968; Shafer 1990), ki ga opisuje naslednje pravilo: ∑ ⋅∩= mX12() mY (); X Y Z m(Z) =−⋅∑ ∩= , 10mX12() mY (); X Y pri ~emer je m(Z) temeljna pripisana verjetnost ali vsota podpore za hipotezo (Z). ^e je ∑ ⋅∩= ∑ ⋅∩= mX12() mY (); X Y 0, potem se ena~ba glasi: m(Z) =mX12() mY (); X Y 0 .

Kon~ni rezultat je zemljevid, ki prikazuje mo`nost nastanka zemeljski plazov z vidika uporabljenih podlag ob tak{nih razmerah, kot so bile takrat, ko so nastali vneseni zemeljski plazovi. Metoda omogo~a izra~un, tudi ~e nimamo podatkov za celotno obmo~je, kar je pri ugotavljanju plazovitosti z geografskimi informacijskimi sistemi obi~ajno, saj praviloma primanjkuje podatkov o dejanskih zemeljskih plazovih. Kot plazovita obmo~ja so nazadnje dolo~ena tista, ki so glede na ~im ve~je {tevilo upo{tevanih para- metrov najbolj podobna obmo~jem, na katerih je è pri{lo do plazenja. Zato je zelo pomembna kakovost vhodnih podatkov. Mo`nost plazenja je prikazana z vrednostmi od 0 do 1. Vrednost 1 v primeru konkret- nega zemljevida plazovitosti (slika 134) pomeni, da lahko pride do plazenja na tistem mestu, ko imajo padavine pribli`no tak{no povratno dobo, kot so jo imele leta 1998, ko so nastali zemeljski plazovi, uporabljeni pri izdelavi zemljevida. Verjetnost plazenja je v resnici manj{a, saj nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki, ne le intenzivne kratkotrajne padavine, ki so lahko le povod za plazenje (Zorn in Komac 2002, 11). Finlay, Fell in Maguire (1997, 811) so na podlagi podatkov o povratnih dobah padavin in na podlagi {tevila plazov, ki so se pojavljali ob teh padavinah, è uspeli izdelati model za Hongkong, s katerim lahko napovejo, koliko plazov se bo sproìlo ob znani koli~ini padavin.

163 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Slovenija 4

2 5

10 Italija

Legenda:

Kategorija plazovitosti Katastrska ob~ina Upravna razdelitev 0 7 1 Vi{njevik meja katastrske ob~ine

1 8 2 Neblo dr`avna meja 2 9 3 Biljana

3 10 4 Vedrijan

4 11 5 [martno

5 12 6 Kojsko

Slika 134: Zemljevid plazovitosti ju`nih Gori{kih brd, izdelan s probabilisti~no metodo.

164 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Na zemljevidu je plazovitost prikazana v {tirinajstih kategorijah z barvno lestvico, ki sega od modre (najni`ja plazovitost) prek zelene do rumene in rde~e (najvi{ja plazovitost). Kategorije smo dolo~ili tako, da smo frekven~no razporeditev digitalnega zemljevida plazovitosti z vrednostmi od 0 do 1 razporedi- li glede na aritmeti~no sredino. Razredi obsegajo po 0,1 standardnega odklona in jih je skupaj 13, {tirinajsti razred pa prikazuje plazove iz leta 1998. Blizu srednje vrednosti je v sedmem razredu pribli`no sed- mina pojavov, pod njo je ~etrtina, nad njo pa dobra polovica pojavov. Srednji razred obsega vrednosti v razponu 0,2 standardnega odklona (σ ± 0,1). Frekven~na razporeditev se ravna po eksponentni ena~- bi y = 8,1 · 10–8 ·e1,61x. Pribli`no polovica ozemlja ima plazovitost v 9. do 14. kategoriji, tretjina pa v 11. do 14. kategoriji. êtrtina ozemlja ima plazovitost ni`jo od 6. kategorije. Pribli`no 18 % ozemlja v ju`nih Gori{kih brdih zemeljski plazovi ne ogroàjo. êprav je zemljevid izdelan na podlagi absolutnih podatkov (zemeljski plazovi, ki so nastali ob znanih razmerah v preteklosti), je relativno merilo ve~je oziroma manj{e mo`nosti za nastanek plazov. Najvi{je kategorije plazovitosti prikazujejo obmo~ja, za katera moremo re~i, da na njih ob nespremenjenih drugih dejavnikih (na primer raba tal) lahko nastanejo usadi ali zemeljski plazovi po padavinah s povratno dobo nekaj deset (pribli`no petdeset) let. Za ni`je kategorije plazovitosti lahko re~emo le to, da je plazovitost na njih manj{a. Izdelan zemljevid je uporaben za na~rtovanje rabe prostora do ravni naselja in je dobra podlaga za podrobno geomorfolo{ko kartiranje plazovitih obmo~ij. Za pravilno interpretacijo zemljevida pa je treba poznati metodo, po kateri je bil izdelan, ter dobre in slabe strani uporabljenih (digitalnih) podatkov, na primer digitalnega modela vi{in s temeljno celico 12,5 krat 12,5 metrov, zemljevida rabe tal, vinogradni{kih teras in podobno.

10.3 VREDNOTENJE OBEH METOD Dobri strani deterministi~ne metode sta kratek ~as izdelave zemljevida in preprostost postopka, njena najve~ja slabost pa je subjektivnost (Zorn in Komac 2004a; 2005). Ker smo pri deterministi~ni metodi uporabili manj podatkovnih slojev, je neposredna primerjava metod lahko sporna, vendar smo do ustreznih rezultatov pri{li s terenskim preverjanjem. Probabilisti~na metoda se je izkazala kot primernej{a od deterministi~ne, ker: • smo lahko uporabili podatke o dejanskih zemeljskih plazovih (N = 800), ki so nastali ob znanih okoli{~inah, • nismo ponderirali v modelu upo{tevanih prvin pokrajine, s ~imer smo zmanj{ali subjektivnost, • metoda omogo~a izra~un, tudi ~e nimamo podatkov o zemeljskih plazovih za celotno preu~evano obmo~je, • so rezultati oziroma zemljevidi plazovitosti bli`ji stanju v naravi kot zemljevidi, izdelani z deterministi~no metodo; to je potrdilo terensko delo. Probabilisti~na metoda ima tudi slabosti: • zemljevid je {e vedno le model; z modeli pa lahko le deloma simuliramo naravne procese, • zemljevid temelji na le enem (~asovnem) nizu podatkov o usadih in zemeljskih plazovih iz preteklosti, • uporabljeni so manj zanesljivi podatki o zemeljskih plazovih; posredovali jih niso strokovnjaki ampak kmetovalci na predlog ob~ine, ker so bili zaradi vi{ine {kode upravi~eni do dràvne pomo~i, zato so mo`na odstopanja. Kot kaè slika 135, se zemljevida zelo razlikujeta. Plazovitost v ju`nih Gori{kih brdih je, sode~ po probabilisti~nem zemljevidu, ve~ja kot glede na deterministi~ni zemljevid. Poglavitni vzrok za to so obse`- ni vinogradi. Prav v vinogradih so bili zemeljski plazovi najpogostej{i oziroma so jih kmetovalci zaradi povrnitve {kode najpogosteje prijavili. Pri deterministi~nem zemljevidu (slika 133) so rezultati bolj uravnoteèni kot pri probabilisti~nem (slika 134), vendar nima to nobene povezave s kakovostjo zemljevida. Sode~ po deterministi~nem zem-

165 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

vr{ine v odstotkih 15

dele` po 10

0 123 4 5 6 7 891011 12 13 kategorija plazovitosti deterministi~na metoda probabilisti~na metoda

Slika 135: Povr{ina plazovitih obmo~ij glede na kategorijo plazovitosti in uporabljeno metodo izdelave zemljevida plazovitosti. ljevidu je plazovitost najve~ja v severnem delu obravnavanega obmo~ja, kjer so tudi najve~je strmine. Ker je naklon imel pomembno vlogo, je plazovitost mo~no spremenljiva. Probabilisti~ni zemljevid (slika 134) kaè dosti ve~jo regionalno raznolikost. Plazovitost je najve~- ja v zahodnem delu gri~evja, najmanj{a pa v severovzhodnem. Enake kategorije plazovitosti na tem zemljevidu pokrivajo ve~ja sklenjena obmo~ja. Zemljevid je bli`je stanju v naravi, saj kot plazovita niso prikazana samo strma, ampak tudi skladna pobo~ja. Prav slednja pa so najbolj podvrèna plazenju. Ve~jo pogostnost zemeljskih plazov na skladnih pobo~jih (Grim{i~ar 1962) v osrednjem in zahodnem delu obravnavanega obmo~ja so potrdili tudi ogled terena in razgovori s kmetovalci. Sode~ po deterministi~nem zemljevidu plazovitosti v katastrski ob~ini Medana (slika 136) naj bi bila najve~ja mo`nost nastanka zemeljskih plazov v njenem ju`nem, vzhodnem in severovzhodnem delu. Najbolj naj bi bila plazovita obmo~ja tik pod temeni slemen, kjer je velik naklon. Ogled terena je pokazal, da na tem obmo~ju zemeljskih plazov prakti~no ni. Fli{na pobo~ja so tam res strma, vendar so neskladna, imajo plitvej{o preperino in so stabilna. Na probabilisti~nem zemljevidu plazovitosti v katastrski ob~ini Medana (slika 137) je kot najbolj plazovit prikazan zahodni del obravnavanega obmo~ja. S terenskim ogledom smo ugotovili, da ta zemljevid v primerjavi z deterministi~nim bolje odraà razmere v naravi. V vzhodnem in severnem delu je nastala ve~ina zemeljskih plazov leta 1998, prav tako pa tudi zemeljski plazovi, ki jih je ugotovil Grim- {i~ar (1962). Razlike med zemljevidoma prikazujeta tudi naslednji sliki. Prikazano je povirje enega od potokov v Gori{kih brdih. Po deterministi~nem zemljevidu je plazovitost najve~ja zlasti na obmo~jih z velikimi nakloni. Probabilisti~ni zemljevid pa prikazuje kot plazovite tudi bregove potoka in pobo~ja, ki so usmerjena proti jugu. Na njem so bolj plazovita obmo~ja tudi bolj sklenjena kot na deterministi~nem zemljevidu.

166 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

" "

" " ""

"" "

" " "

" " " " " " " " " " " " " " " " " " " " "" " " """" " " """" "" " """ "" "" " "" """" " " " " " " "" " " " " " " " " " " """ " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " "" " " " " " " " " " " " " " " " " " " " " """ " " " " " " " " " " " """ " " " " " " " "" "

" """ " "

"" " " " " " " " "" "

" " "

" " " "" " " " ""

"""

Legenda:

Kategorija plazovitosti

0 7 pozidano

1 8 vodotok

2 9 meja katastrske ob~ine

3 10

4 11

5 12

6 13 obmo~je plazenja leta 1998

0125 250 500 750 1000 m

Slika 136: Zemljevid plazovitosti katastrske ob~ine Medana, izdelan z deterministi~no metodo.

167 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

" "

" " ""

"" "

" " "

" """ " "

"" " " " " " " " "" "

" " "

" " " "" " " " ""

"""

Legenda:

Kategorija plazovitosti

0 7 pozidano

1 8 vodotok

2 9 meja katastrske ob~ine

3 10

4 11

5 12

6 13

obmo~je plazenja leta 1998 0125 250 500 750 1000 m

Slika 137: Zemljevid plazovitosti katastrske ob~ine Medana, izdelan s probabilisti~no metodo.

168 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

" "" " " " " " Legenda: " "

"" " " Kategorija plazovitosti " " " " " " " " " " " 0 8 " " " " pozidano " " " " " " "" " " " " " " 1 9 " " vodotok " " " " " " " " " " " "" " " " " " " " " " " " 2 10 " " " " " " " 3 11 " " " " " " " " 4 12

" " 5 13 " " " "

" 6 obmo~je plazenja leta 1998 " " " " " " " " " " " " 7 " " " " " "

" " " "

" " " " " " 0125 250 500 m

" " " " " " " " " Avtor zemljevida: Matija Zorn " "Avtorja vsebine: Bla` Komac, Matija Zorn " " " "" © GIAM ZRC SAZU 2007 " " " " " " " " " " " " " " " "" Slika 138: Izsek iz deterministi~nega zemljevida plazovitosti.

" "" "" " " " " " Legenda: " "

"" " " Kategorija plazovitosti " " " " " " " " " " " 0 8 " " " " pozidano " 0 8 " "" pozidano " " " "" " " " " " " 1 9 " " vodotok " " " 1 9 vodotok " " " " " " " " "" " " " " " " " " " " " 2 10 " " " " " " " 3 11 " " 3 11 " " " " " " 4 12

" " 5 13 " " 5 13 " "

" 6 obmo~je plazenja leta 1998 " " " " " " " " " " """" 7 " 7 " " " " "

" " " "

" " " " " " 0125 250 500 m

" " " " " " " " " Avtor zemljevida: Matija Zorn " "Avtorja vsebine: Bla` Komac, Matija Zorn " " " "" © GIAM ZRC SAZU 2007 " " " "" " " " " " " " " " " " "" Slika 139: Izsek iz probabilisti~nega zemljevida plazovitosti.

169 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

11 PLAZOVITOST GORI[KIH BRD

Gori{ka brda so ena od slovenskih pokrajin, kjer naravne razmere omogo~ajo intenzivno kmetijsko pridelavo, {tevilni dejavniki pa ~lovekovo dejavnost onemogo~ajo. Zemeljski plazovi so v Gori{kih brdih stalen problem (Vri{er 1954; Vri{er 1956; Grim{i~ar 1962). Gri~evje sestavljajo sedimentne fli{ne kamnine, v katerih se prepletajo od nekaj centimetrov do pol metra debele plasti pe{~enjaka, laporja, glinavca in apnenca ali kalkarenita. Fli{ne kamnine v Gori{- kih brdih delimo na zgornjepaleocenske ko`banske plasti z ve~ karbonatnimi sestavinami, ki prevladujejo v severnem delu, in mlaj{e, spodnjeeocenske medanske plasti z ve~jo vsebnostjo glinenih sestavin, ki so pogostej{e v ju`nem delu. Severne, ko`banske plasti fli{a so starej{e od ju`nih, pod katerimi le`i- jo (Pavlovec 1974, 146). Meja med navedenima tipoma fli{a poteka od Bele na zahodu mimo Krasnega in Vrhovelj proti Podsenici in Podsabotinu na vzhodu (Ar~on 2004, 17–31). Kamnini se med seboj razlikujeta. Ko`banske plasti so nastale iz usedlin velikih podmorskih plazov. Ker se je gradivo hitro usedalo na morsko dno, so kamnine preme{ane in razporejene neurejeno. Fli{ vsebuje tudi kamnine, ki jih je plaz zajel in odtrgal na pobo~jih, pogosta sta na primer konglome- rat in bre~a. Medanske plasti so nastale v mirnej{em morskem sedimentacijskem okolju s pomo~jo kalnih vrtin~astih tokov. V kamnini se izmenjujejo plasti pe{~enjaka in laporovca (Ar~on 2004, 17–31). V fli{nih kamninah Gori{kih brd pri~akujemo zemeljske plazove. Na to opozarja izvor besede fli{, saj nem{ki glagol fliessen ozna~uje kamnino, ki te~e. Kamninska sestava je temeljni vzrok za raz~lenjenost reliefa in plazovitost tega obmo~ja. Fli{ je namre~ malo odporen na preperevanje, pri ~emer razpada v drobno preperino, ki lahko postane mobilna, ~e so izpolnjeni {e nekateri drugi pogoji. Kra-

MATIJA ZORN MATIJA Slika 140: Fli{ v ju`nih Gori{kih brdih.

170 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 jevni izraz za lapor ali hitro razpadajo~o fli{no kamnino, iz katere nastaja plodna »… prst, ki ugaja zlasti vinski trti …« (Pavlovec 1975, 55), je opoka. Fli{, v katerem se hitro menjavajo laporovci in pe{~enjaki, se imenuje sovdan (Pavlovec 1974, 146). Fli{ je plazovit tudi zaradi slabe prepustnosti za vodo in zaradi zadrèvanja vlage (Pavlovec 1965, 100). »… Tudi neugodno leè~e plasti lapornih glin in glinastih laporjev na vseh jugozapadnih pobo~- jih so precej{en vzrok za plazove, ~e se v njih pojavljajo solzaji ali izviri vode …« (Grim{i~ar 1962, 8–9). Na pomen izvirov za pojavljanje zemeljskih plazov je opozoril tudi [ifrer (1981, 183) ob neurju avgusta 1980 v Slovenskih goricah. Fli{ vsebuje lapor, ki ni prepusten za vodo (Petkov{ek, Klop~i~ in Ma~ek 2007, 12), zato ob obilnih padavinah v preperini nastane gladina talne vode, ki obremeni pobo~- je. Do plazenja oziroma »… zdrsa preperine po lapornati podlagi …« lahko pride, ko se podzemna voda dvigne le nekaj centimetrov nad njo (to velja za obmo~ja, kjer je debelina preperine ali preorane zemlje ve~ja od 4 m). Pri debelini preperine oziroma preorane zemlje 1 m pa se plazenje pojavi, ~e se podzemna voda dvigne 30 cm nad podlago (Petkov{ek, Klop~i~ in Ma~ek 2007, 18). êprav je debelina za vodo prepustne preperine izjemnega pomena za plazenje, podatka o tej koli~ini ponavadi ne poznamo, saj ga lahko pridobimo le z vrtanjem in v redkih prerezih. Najpomembnej{i vzrok za plazenje so obilne oziroma intenzivne padavine. Prav tako pomemben vzrok za plazenje je razgiban relief s strmimi pobo~ji, tretji pa po Petkov{kovi, Klop~i~u in Ma~ku (2007, 9) nezveznosti oziroma {ibke plasti v kamnini, vzdol` katerih kamnina zaradi dotekanja vode in prisotnosti soli razpada hitreje kot v okolici. Zaradi tega lahko preperevanje seè v ve~jo globino, kot je obi~ajno. Ve~ina zemeljskih plazov se sproì na strmih pobo~jih, na katerih se steka voda. Pomembno pa je tudi delovanje ~loveka; zemeljski plazovi in usadi so pogosti na intenzivno obdelanih zemlji{~ih, na primer v vinogradih ter ob cestah. Podobno kot jeseni 1998 so po poro~anju Grim{i~arja (1962, 9–10) sproìle ve~ plazov obilne padavine januarja 1962. Za sproìtev plazov v Gori{kih brdih pa niso odgo- vorne le obilne padavine, pa~ pa tudi ~lovek. Isti avtor navaja dva primera: • nepravilen izkop za kanalizacijo med gradom Dobrovo in hotelom je sproìl plazenje, ki je poru{ilo obcestni zid v dolìni ve~ deset metrov, • nasproti Jordane ob cesti severno od Medane je »velik plaz« nastal zaradi nepravilnega zasipanja in rigolanja. Izkopano gradivo je bilo nasuto v plitvo kotanjo, kjer je bil verjetno manj{i izvir. »… Ko- pi~enje glinaste preperine na preperino, zlasti ~e ne odstranimo humusa, je vedno nevarno. Posebno, kjer se pojavijo v podlagi izviri ali solzaji …«. Povezavo plazovitosti in delovanja ~loveka navaja tudi Natek (1990, 14; 1996, 144), ki je ~love{ki vpliv pripisal slabi polovici usadov, ki so se sproìli v Halozah ob neurju julija 1989. Plazovitost naj bi pove~evali zlasti omejki na spodnjih delih njiv in vinogradov ter useki ob cestah in poteh. V ob~ini Pesni- ca je ob neurju novembra 1991 @iberna (1992, 14) pripisal neustreznim posegom ~loveka dobro polovico plazov, v ob~inah Slovenska Bistrica in Ptuj pa celo 75 %. V Gori{kih brdih povzro~ajo zemeljski plazovi veliko gmotno {kodo. V vinogradih na strmih pobo~- jih morajo kmetje nenehno popravljati terase, ponekod za to porabijo ve~ tednov letno. Ve~ina usadov in zemeljskih plazov se proì na strmih pobo~jih. Plazenje kmetje pogosto ustavijo z odvodnjavanjem ter speljevanjem vode v ni`je lege po ceveh ali kanalih (Komac in Zorn 2006a, 57). »… Pred plazovi najbolj varni so polo`ni tereni, ki niso preve~ strmi, niso obrnjeni proti jugozapa- du in nimajo preve~ debele preperinske plasti …«. Zaradi slednjega je »… zelo malo plazov v severnih Brdih …«. Zna~ilno je, da »… se manj{i plazovi pojavljajo dejansko po vseh Brdih, zlasti v srednjem delu, kjer so laporji in strme breìne …« ter da v jugozahodnem delu »… plazijo ve~inoma le plitve preperine … Globokih plazov (v Gori{kih brdih, opomba avtorjev) je najve~ pri dnu dolin, kjer niso tako nevarni za kmetijstvo. Skoraj v vsaki ve~ji dolini jih je nekaj. Tudi predvidene zemeljske pregrade za namakanje bi lahko zaradi nihanja vode sproìle plazenje pobo~ij …« (Grim{i~ar 1962, 8–9). Plazovitost pobo~ij v Gori{kih brdih ugotavljajo tudi novej{i geolo{ki viri. Ocepek (2002) za vinograd ju`no do jugovzhodno od gradu Dobrovo ugotavlja, da fli{ne plasti prekriva meter do dva metra in pol debel preperinski pokrov, ki na spodnjem delu pobo~ja sega 3,5 m v globino, in kaè znake pla-

171 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

BLA@ KOMAC Slika 141: Eden od ve~jih zemeljskih plazov v Gori{kih brdih od dale~. Rde~a ~rta prikazuje njegov obseg, z rumenimi ~rtami pa so ozna~eni robovi upognjenih vinogradni{kih teras. Zgoraj je lepo vidna kotanja, od koder je gradivo splazelo v ni`jo lego. zenja. Plazenje je najbolj vidno na »bre`ini«, ki je »… mestoma izbo~ena …«. Izbo~enost kamnitih zidov, ki so bili zgrajeni zaradi vsekov cest in vinogradni{kih teras, lahko opazujemo po vseh Gori{kih brdih. Geomehaniki ugotavljajo, da je stri`ni kot fli{ne preperine razmeroma velik, in sicer od 28 do 33° (od 53,2 do 64,9 %), kohezija pa je majhna oziroma ni~na. ^e bi upo{tevali le ta dejavnik, bi bilo stabilno pobo~je z naklonom pod 26° (48,8 %). Fli{ni lapor ima nizek stri`ni kot (14° oziroma 24,9 %) z visoko kohezijo, ki pa se lahko zaradi vpliva vode mo~no zmanj{a (Petkov{ek, Klop~i~ in Ma~ek 2007, 14–15). Velik vpliv talne vode na stabilnost in razvoj pobo~ij potrjuje tudi dejstvo, da je stri`ni kot laporja v fli- {ni kamnini pribli`no enak povpre~nemu naklonu pobo~ij v ju`nih Gori{kih brdih (16° oziroma 28,7 %). Od stri`nega kota je namre~ odvisen najve~ji {e stabilen naklon pobo~ij.

11.1 ZEMELJSKI PLAZOVI JESENI LETA 1998 Jeseni 1998 so bile v Gori{kih brdih obilne padavine. 6. septembra je padlo 114 mm padavin in 13. septembra 100 mm padavin. Oba padavinska dogodka sta dosegla petletno povratno dobo. 6. oktobra istega leta je v 24 urah padlo kar 175 mm padavin. To pomeni, da so padavine imele petdesetletno povratno dobo. Med 28. septembrom in 13. oktobrom je padlo 433 mm padavin, ali povpre~no 31 mm padavin dnevno. Na tem obmo~ju pade povpre~no 1700 mm padavin letno, septembra povpre~no 160 mm in oktobra povpre~no 150 mm padavin (Klimatografija … 1995).

172 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

BLA@ KOMAC Slika 142: Isti zemeljski plaz kot na prej{nji sliki, prikazan od blizu. Z rumeno ~rto je ozna~ena izbo~ena terasna je`a, na kateri so zaradi plazenja upognjena tudi debla sadnega drevja.

Zemeljski plazovi so bili pogosti predvsem v ju`nih Gori{kih brdih. Zaradi prostorsko omejenih podatkov o plazenju in dejstva, da se severna in ju`na Gori{ka brda razlikujejo glede na geolo{ko sestavo, smo probabilisti~ni zemljevid plazovitosti izdelali le za ju`na Gori{ka brda. Samo plazov, ki so prizade- li kmetijska zemlji{~a in povzro~ili gmotno {kodo, je bilo v ju`nih Gori{kih brdih ve~ kot 800. Na 41,32 km2 velikem obmo~ju so zemeljski plazovi obsegali kar 1,7 % ozemlja (Komac in Zorn 2006~). Po podatkih Ob~ine Brda je oktobra 1998 samo na kmetijskih zemlji{~ih nastalo za 250.000 evrov {kode. Poznej{a dràvna pomo~ kmetovalcem je bila skupaj 26.000 evrov. Pove~ini so bili prizadeti vinogradi, nekoliko manj gozdovi in travniki. Najmanj prizadete so bile njive, ki so pove~ini v bolj ravnih legah. Ve~ina plazov je nastala v vinogradih, ki sicer zavzemajo pribli`no {tiri desetine povr{ine ju`nih Gori{kih brd. Ve~ kot {est desetin plazovitih zemlji{~ namre~ zavzemajo vinogradi. To je povezano z dejstvom, da so vinogradi pogosti na strmih in plazovitih pobo~jih, ki so zato terasirana. Pribli`no desetina plazov je nastala v gozdovih, ki sicer pora{~ajo pribli`no tretjino ozemlja ju`nih Gori{kih brd. Manj kot desetino plazovitih zemlji{~ zavzemajo travniki, pribli`no po dvajsetino pa njive in sadovnjaki. Zemeljski plazovi so nastali na pribli`no treh odstotkih pozidanih zemlji{~, kamor je pri{teto infrastrukturno omre`je. Zemeljski plazovi so bili najpogostej{i (23 %) na pobo~jih, usmerjenih proti zahodu, ki so obenem tudi skladna. Nekaj manj kot petinska deleà odpadeta na jugovzhodna oziroma na severozahodna pobo~- ja. Na ju`nih in jugozahodnih pobo~jih se jih je sproìla po desetina. Za usmerjenost kamninskih plasti smo uporabili Strukturno karto Brd v merilu 1 : 25.000, ki jo je izdelal Gospodari~ (1962, priloga 15).

173 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

LU^KA A@MAN MOMIRSKI Slika 143: Na vinogradni{kih terasah se nenehno spro`ajo plazovi, kar vpliva na stro{ke pridelave grozdja.

LU^KA A@MAN MOMIRSKI Slika 144: Plazove obi~ajno sanirajo s ponovnim terasiranjem, kar je vidno sredi fotografije.

174 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

BLA@ KOMAC Slika 145: Voda zastaja na pobo~jih in prispeva k nastanku zemeljskih plazov.

BLA@ KOMAC Slika 146: Zemeljski plazovi in usadi pogosto nastajajo na cestnih usekih.

175 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

BLA@ KOMAC Slika 147: Izbo~eni kamniti zidovi nad useki cest zaradi plazenja.

MATIJA ZORN MATIJA Slika 148: Kamnite zidove nad useki cest je treba stalno obnavljati.

176 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Slovenija 4

2 5

10 Italija

Legenda:

Zemeljski plaz Katastrska ob~ina Upravna razdelitev

plaz po Grim{i~arju (1962) 1 Vi{njevik meja katastrske ob~ine

obmo~je plazenja leta 1998 2 Neblo dr`avna meja 3 Biljana

4 Vedrijan

5 [martno

6 Kojsko

7 Medana 0120,5 3 km 8 Kozana

Avtor zemljevida: Matija Zorn 9 Cerovo Avtorja vsebine: Bla` Komac, Matija Zorn © GIAM ZRC SAZU 2007 10 Vipol`e Vir: Orto-foto, © Geodetska uprava RS 2000; plazovi 1998, © Ob~ina Brda

Slika 149: Obmo~ja plazenja oktobra 1998 in plazovi po Grim{i~arju (1962).

177 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Preglednica 8: Povr{ina in dele` zemlji{~ v celotnih ju`nih Gori{kih brdih (pri~akovane vrednosti) in na plazovitih obmo~jih ju`nih Gori{kih brd (dejanske vrednosti) glede na rabo tal.

celotna ju`na Gori{ka brda plazovita obmo~ja v ju`nih Gori{kih brdih ha % ha % njive in vrtovi 121,67 2,94 1,84 2,63 vinogradi 1702,08 41,20 49,09 70,01 intenzivni sadovnjaki 218,17 5,28 3,02 4,30 ekstenzivni sadovnjaki 123,77 3,00 1,64 2,34 olj~ni nasadi 1,719 0,04 0,19 0,27 ostali nasadi 0,05 0,00 0,00 0,00 ekstenzivni travniki 328,06 7,94 5,30 7,55 zemlji{~a v zara{~anju 57,33 1,39 0,75 1,07 me{ana raba 82,11 1,99 0,56 0,80 gozd 1248,38 30,22 6,88 9,80 pozidano 242,36 5,87 0,86 1,23 neporaslo 0,25 0,01 0,00 0,00 vode 5,59 0,14 0,00 0,00

Ve~ina, 48 % zemeljskih plazov se je spro`ila pri naklonih od 12 do 20° (od 21,3 do 36,4 %), skoraj ~etrtina (22 %) pri naklonih od 6 do 12° (od 19,4 do 21,3 %), pribli`no {estina (17,7 %) pri naklonih od 20 do 32° (od 36,4 do 62,5 %) in devetina (11,6 %) pri naklonih pod 6° (10,5 %). Nad 32° (62,5 %) po definiciji ne nastajajo zemeljski plazovi, saj je prevladujo~i geomorfni proces padanje, ne pa plazenje. Na tako strmih pobo~jih se ve~ina gradiva sproti premakne v ni`jo lego, zato je tam nastal le majhen del zemeljskih plazov, ki obsegajo 0,1 % povr{ine plazovitih obmo~ij. Frekven~ni razporeditvi naklonov

vr{ine v odstotkih 4

dele` po 2

0 123 4 5 6789101112 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 24 25 26 27 28 29 30 3132 33 34 naklon v stopinjah celotna ju`na Brda plazovita obmo~ja v ju`nih Brdih

Slika 150: Povr{ina plazovitih obmo~ij v ju`nih Gori{kih brdih (rde~e) in povr{ina celotnih ju`nih Gori{kih brd (zeleno), izra`ena v odstotkih (ordinata) glede na naklon v stopinjah.

178 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 v ju`nih Gori{kih brdih in na plazovitih obmo~jih v ju`nih Gori{kih brdih sta pozitivno statisti~no pomembno povezani (numerus (N) = 35, Pearsonov korelacijski koeficient (r) = 0,99, t test = 34,6).

11.2 UGOTAVLJANJE OGRO@ENOSTI NEKATERIH POKRAJINSKIH PRVIN Probabilisti~ni zemljevid plazovitosti (poglavje 10.2) smo primerjali {e z nekaterimi dru`benogeo- grafskimi prvinami pokrajine in na ta na~in ugotavljali njihovo ogroènost zaradi zemeljskih plazov. Za ìvljenje velikega {tevila ljudi v Gori{kih brdih so pomembne vinogradni{ke terase (A`man Momir- ski in ostali 2007). Zato smo izra~unali povezanost terasiranih obmo~ij in kategorij plazovitosti. Terase v ju`nih Gori{kih brdih zavzemajo slabih 1700 ha (44,5 % povr{ine) ozemlja. Ve~ina teras je zgrajenih na manj kot 23° (42,4 %) nagnjenih pobo~jih, polovica na manj kot 13° (23,1 %) nagnjenih pobo~jih. Na pobo~jih z naklonom ve~ kot 17° (30,6 %) je le ~etrtina teras, na pobo~jih z naklonom ve~ kot 20° (36,4 %) pa dobra desetina. Slaba desetina teras je tudi na pobo~jih z naklonom manj kot 6° (10,5 %). Na pobo~jih z naklonom ve~ kot 32° (62,5 %) je v ju`nih Gori{kih brdih pribli`no 3 ha ali 0,1 % povr{i- ne vseh vinogradni{kih teras. êprav je nagnjeno povr{je primerno za pridelavo vinske trte, je pomenljiv podatek, da je kar polovica vinogradni{kih teras zgrajenih na obmo~jih, kjer obstaja razmeroma velika mo`nost plazenja (9.–14. kategorija plazovitosti). êtrtina vinogradni{kih teras je zgrajenih na obmo~jih, kjer je plazovitost majhna (1.–5. kategorija). ê primerjamo razprostranjenost teras v ju`nih Gori{kih brdih glede na naklon in glede na ogroènost, lahko vidimo, da je pri naklonu frekven~na razporeditev blizu normalne, pri ogroènosti pa je pomaknjena v desno. Sredina frekven~ne razporeditve (modus) je pri naklonih v razredih pribli`no na tretjini razporeditve (pri naklonu od 13° od 39° oziroma od 23,1 % od 81,0 %), pri ogroènosti pa pribli`no pri dveh tretjinah razporeditve (v 9. kategoriji plazovitosti od skupaj 14 kategorij). Sklepamo lahko, da na lego vinogradni{kih teras bolj kot naklon povr{ja vplivajo kompleksni naravni procesi, ki se kaèjo v plazovitosti. Vzrok za plazenje na gri~evnatih vinogradni{kih obmo~jih so pogosto vinogradni{ke terase. Zara- di preme{~anja preperine je kriti~en zlasti ~as njihove gradnje. Med gradnjo lahko voda doseè fli{no podlago, ki ob tem hitro prepereva. Pozneje je pomembna kakovost odvodnjavanja (A`man Momirski 2007). Znani so primeri, ko je slabo narejeno odvodnjavanje teras povzro~ilo mo~no erozijo (Valen~i~ 1970, 145). V 88. ~lenu Zakona o vodah (2002) je zapisano, da na plazovitih obmo~jih ne smemo »… pose- gati v zemlji{~e tako, da bi se zaradi tega spro{~alo gibanje hribin ali bi se druga~e ogrozila stabilnost zemlji{~a …« (drugi odstavek 88. ~lena), zato je prepovedano »… zadrèvanje voda, predvsem z gradnjo teras …« (tretji odstavek 88. ~lena). Gradnja vinogradni{kih teras je kljub plazenju mo`na, saj dobi~ek od prodaje kmetijskih pridelkov in proizvodov omogo~a povrnitev stro{kov za porabljeni ~as (tudi do nekaj tednov letno) in delo, ki ga imajo vinogradniki z vzdrèvanjem teras. Zemeljski plazovi so pove~ini vezani na intenzivne padavine, ki so (z vidika ~loveka) razmeroma redek pojav. Poleg tega je manj{e zemeljske plazove, ki nastanejo na pobo~jih v (do) nekaj metrov debeli preperini, pogosto mogo~e sanirati è z ureditvijo odvodnjavanja. Z dru`benogospodarskega vidika, zlasti z vidika dostopnosti stavb, naselij in proizvodnih obratov, je zelo pomembna ogroènost cestnega omre`ja zaradi plazovitosti. Preu~ili smo povezanost kategorij plazovitosti in cestnega omre`ja v ju`nem delu Gori{kih brd. Ceste smo po pomenu razdelili v tri razrede: glavne prometnice, krajevne prometnice, kmetijske poti. Petina glavnih prometnic je speljana po zemlji{~ih z naklonom manj kot 2° (3,5 %) in polovica jih te~e po zemlji{~ih z naklonom manj kot 7° (12,3 %). êtrtina jih poteka po zemlji{~ih z naklonom, ve~- jim od 12° (21,3 %), desetina po zemlji{~ih z naklonom ve~ kot 16° (28,7 %). Zemeljski plazovi lahko nastanejo na tretjini glavnih cest, neogroènih pa je 56,6 km glavnih cest. Desetina ali 9,8 km glavnih cest poteka po obmo~jih najvi{je plazovitosti (11.–14. kategorija), ~etrtina ali 21,1 km pa po na obmo~- jih, kjer je kategorija plazovitosti vi{ja od 7. Tri ~etrtine glavnih cest potekajo po obmo~jih s kategorijo plazovitosti od 0 do vklju~no 6.

179 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Tretjina krajevnih prometnic je speljana po zemlji{~ih, ki imajo naklon, manj{i od 6° (10,5 %), polovica pa po zemlji{~ih z naklonom, manj{im od 9° (15,8 %). êtrtina jih poteka po zemlji{~ih z naklonom ve~ kot 12° (21,3 %), desetina pa po zemlji{~ih z naklonom ve~ kot 16° (28,7 %). Zemeljski plazovi mo~- no ogroàjo pribli`no ~etrtino ali 24,1 km krajevnih prometnic (9.–14. kategorija plazovitosti). 54 km ali ve~ kot polovice krajevnih prometnic zemeljski plazovi ne ogroàjo neposredno. Desetina kmetijskih poti je speljana po zemlji{~ih z naklonom manj kot 2° (3,5 %), petina pa po zemlji{~ih z naklonom, manj{im od 6° (10,5 %). Kar polovica kmetijskih poti poteka po zemlji{~ih, ki imajo naklon ve~ji od 12° (21,3 %), ~etrtina pa po zemlji{~ih, ki imajo naklon ve~ji od 17° (30,6 %). Desetina ali 62,9 km kmetijskih poti poteka po zelo strmih zemlji{~ih z naklonom ve~ kot 22° (40,4 %). Ve~ kot dve tretjini od 629,5 km kmetijskih poti sta speljani po plazovitih obmo~jih. êtrtina jih je na obmo~jih v 10.–14. kategoriji plazovitosti, na polovici kmetijskih poti pa je plazovitost vi{ja od 6. kategorije. Prib- li`no ~etrtine kmetijskih poti plazovi ne ogroàjo, saj jih je okrog 110 km na obmo~jih, kjer je plazovitost ni`ja od 7. kategorije.

Preglednica 9: Povr{ina cest glede na kategorije plazovitosti v ju`nih Gori{kih brdih. kategorija kmetijske poti krajevne prometnice glavne prometnice plazovitosti (dele` zemlji{~ v %) (dele` zemlji{~ v %) (dele` zemlji{~ v %)

0 34,39 55,50 67,39 1 9,23 3,57 3,24 2 1,07 0,71 0,58 3 1,26 0,72 0,70 4 1,44 0,88 0,68 5 1,94 1,30 1,12 6 2,31 1,75 1,18 7 12,09 8,50 6,58 8 3,51 2,26 1,53 9 4,09 2,73 1,99 10 5,33 3,30 3,26 11 12,15 9,85 6,25 12 7,17 6,16 3,91 13 2,78 2,37 1,35 14 1,26 0,42 0,24 skupaj 100,00 100,00 100,00

Z vidika urejanja prostora, ki je pri nas v pristojnosti ob~in, je zanimiva tudi primerjava obmo~ij plazovitosti z obmo~ji poselitve. Na celotnem obmo~ju ju`nih Gori{kih brd je pozidanih pribli`no 50 ha zemlji{~. Kar tretjina stavb v ju`nih Gori{kih brdih stoji na plazovitih obmo~jih. Od tega jih polovica stoji na obmo~- jih z veliko mo`nostjo nastanka zemeljskih plazov (9.–14. kategorija), ~etrtino stavb pa zemeljski plazovi malo ogro`ajo, saj so postavljene na obmo~jih z manj kot 6. kategorijo plazovitosti. Z vidika kmetijskega gospodarjenja je do dolo~ene mere zaskrbljujo~a ugotovitev, da je plazovit ve~- ji del (80 %) ju`nih Gori{kih brd. Kmetijsko dejavnost, ki z gradnjo vinogradni{kih teras povzro~a nestabilnost pobo~ij in s tem povezane stro{ke sanacije, bi bilo treba dolgoro~no usmeriti na obmo~ja z manj{o pla- zovitostjo, ki se pove~ini raztezajo v vzhodnem delu ju`nih Gori{kih brd. Pri gradnji teras je treba upo{tevati pogostnost zemeljskih plazov pri dolo~enih naklonih, zelo pomemben dejavnik pa je vpad kamninskih plasti ali njihova usmerjenost glede na potek pobo~ja. Na plazovitost bi morali biti pozorni tudi pri gradnji novih prometnic in stavb oziroma pri dolo~anju poselitvenih obmo~ij ali {irjenju naselij, pri ~emer vsaj starej{i deli naselij v veliki meri `e upo{tevajo naravne razmere.

180 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

120.000 7000

100.000 6000

5000 80.000 4000 60.000 3000 40.000 2000

20.000 1000

{tevilo celic digitalnega modela vi{in {tevilo

0 0 1. do 6. 7. 8. do 13. 1. do 6. 7. 8. do 13. kategorije plazovitosti kategorije plazovitosti

deterministi~na metoda probabilisti~na metoda deterministi~na metoda probabilisti~na metoda

Slika 151: Plazovitost povr{ja v oddaljenosti Slika 152: Plazovitost povr{ja v oddaljenosti ve~ manj kot 100 m od teras. kot 100 m od teras.

Preglednica 10: Plazovitost pozidanih zemlji{~ v ju`nih Gori{kih brdih (* {tevilo stavb ni povsem to~no, ker je izra~un narejen na podlagi podatkov digitalnega modela vi{in s temeljno celico velikosti 12,5 krat 12,5 metrov). kategorija plazovitosti {tevilo stavb* dele` stavb (%)

0 2079 – 1665,97 2151,36 3353,16 4312,80 5454,07 6474,25 7 236 21,34 8575,15 9837,50 10 100 9,04 11 234 21,16 12 121 10,94 13 34 3,07 14 2 0,18 skupaj 3185 100,00

11.3 PLAZOVITOST IN RAZVOJ RELIEFA

Zemeljski plazovi so pomemben preoblikovalni dejavnik re~no-denudacijskega reliefa (Gabrovec in Hrvatin 1998). V Sloveniji nastajajo zlasti v gri~evnatih in hribovitih pokrajinah, kjer so za njihov nastanek ugodne geolo{ke in reliefne razmere. Pogosti so predvsem v Julijskih Alpah in Kamni{ko-Savinjskih Alpah ter v Karavankah. Zna~ilni so {e za [kofjelo{ko, Idrijsko-Cerkljansko in Posavsko hribovje ter za

181 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

100

vr{in v odstotkih 40

dele` po 30

0 –10 –9 –8 –7 –6 –5 –4 –3 –2 –1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ukrivljenost v radianih na meter celotna ju`na Brda plazovita obmo~ja v ju`nih Brdih

Slika 153: Povr{ina plazovitih obmo~ij v ju`nih Gori{kih brdih v primerjavi s celotno povr{ino ju`nih Gori{kih brd glede na vodoravno ukrivljenost povr{ja, izraèna v odstotkih. Negativne vrednosti pomenijo konveksna pobo~ja, pozitivne pa konkavna. nekatera fli{na obmo~ja, kot so Koprska in Gori{ka brda ter Vipavska dolina. Relief preoblikujejo {e v terciarnem gri~evju severovzhodne Slovenije, ki ga gradijo laporovci, ter na obmo~jih, kjer so na povr{- ju metamorfne kamnine (Pohorje, Kozjak, Karavanke) ali permokarbonski skrilavci (okolica Ljubljane). Plazenju niso podvrène kra{ke pokrajine, kotline in {iroke doline. Najpomembnej{i vzrok za plazenje je hitro preperevanje omenjenih kamnin, pomembno vlogo pri proènju plazov pa imajo {e voda, nag- njenost kamninskih plasti ali bliìna vodotokov. Na lego plazovitih obmo~ij mo~no vpliva relief. Tako so v Gori{kih brdih {tiri desetine plazovitih obmo~ij v konveksnih legah, 35 % jih je na premo~rtnih legah (ukrivljenost je enaka 0), ~etrtina pa v konkavnih legah. Ve~ina usadov in zemeljskih plazov je nastala pod zgornjimi konveksnimi deli pobo~ij oziroma na premo~rtnih pobo~jih pod njimi. Posebej so zna~ilni tudi za zgornje, povirne dele dolin in grap, kjer nastajajo na obmo~jih z dovolj strmimi pobo~ji in dovolj oddaljenih od temen slemen. Z usadi in zemeljskimi plazovi se pove~uje naklon pobo~ij, spreminja pa se tudi prevladujo~a ukrivljenost. Iz konveksnih pobo~ij nastanejo premo~rtna. S tem se podalj{uje konkavni spodnji del pobo~ij. Posledica tak{nega razvoja je dejstvo, da je preperina plitva na strmih neskladnih pobo~jih, debela pa na temenih slemen in na skladnih polo`nih pobo~jih, ki so zato najbolj plazovita (A`man Momirski 2007, 42–43; A`man Momirski in Ber~i~, 2007). Zaradi tega zemeljski plazovi v Gori{kih brdih ponavadi nastajajo na manj nagnjenih skladnih pobo~jih, redki pa so na dokaj strmih neskladnih pobo~jih. Kon~ni rezultat tak{nega preoblikovanja reliefa so ploska temena slemen, pod katerimi so strma premo~rtna pobo~ja, ki se spodaj kon~ajo v dnu ve~je doline ali ravnine ali pa se nadaljujejo v obse`- nej{e, dolgo in polo`no konkavno pobo~je. Na neplazovitih obmo~jih je v ju`nih Gori{kih brdih manj premo~rtnih pobo~ij.

182 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Legenda:

preperina matična podlaga površje

05 1020304050 m

Slika 154: Na temenih slemen Gori{kih brd je preperina debela ve~ metrov, na pobo~jih pa je precej tanj{a (Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani).

Poglavitni vzrok za ve~jo plazovitost v zahodnem delu ju`nih Gori{kih brd je skladnost med usmer- jenostjo pobo~ij in vpadom kamninskih plasti. S tem pa je povezan vpliv vode na plazenje. V ju`nih Gori{kih brdih je leta 1998 najve~ji dele` usadov in zemeljski plazov (40 %) nastal pribli`no 70 m pod slemeni. Na razdalji nekaj deset metrov od slemen se zbere dovolj vode, ki lahko prepoji gradivo. Plazovino nama- kajo povr{inski vodni tokovi in tokovi vode v preperini oziroma vodni tokovi na stiku preperine ter fli{nih kamnin. Po ugotovitvah Petkov{kove, Klop~i~a in Ma~ka (2007, 19) na stabilnost pobo~ij vpliva predvsem razmerje med naklonom pobo~ja in naklonom drsne ploskve, po kateri mezi voda. Zaradi tokov vode fli{na kamnina prepereva tudi pod preperino, in to mnogo hitreje, kot bi sicer. Zaradi hitrega pre- perevanja fli{a na pobo~jih z razmeroma majhnim naklonom se hitro pove~uje tudi debelina preperine. Ko prese`e kriti~no vrednost oziroma maso, ta pa je odvisna tudi od vsebnosti ali dotoka vode, gmo- ta splazi v ni`jo lego. Na plazenje vpliva tudi pogostnost plazenja: dalj ~asa kot je minilo od zadnjega plazenja, ve~ja je mo`nost za nov pojav. Razumljivo je, da zaradi tega na plazenje mo~no vplivajo izdelava teras, oranje, zlasti pa rigolanje, pri katerem se horizonti prsti preme{ajo, se`e pa lahko celo do mati~ne kamnine. Preperina je zaradi opisanega procesa najdebelej{a na temenih slemen. Na pobo~jih, kjer prevladujejo erozijsko-denudacijski procesi, je tanj{a, odvisna od skladnosti in naklona pobo~ja. Tako se je

183 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

BLA@ KOMAC Slika 155: Bo~na erozija je `e v majhnem merilu pomemben geomorfni dejavnik.

184 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 skoraj polovica zemeljskih plazov sproìla pri naklonih od 12 do 20° (od 21,3 do 36,4 %), ~etrtina pri naklonih od 6 do 12° (od 10,5 do 21,3 %) in {estina pri naklonih od 20 do 32° (od 36,4 do 62,5 %). Plitvi zemeljski plazovi najpogosteje nastajajo na terasiranih pobo~jih nekaj deset metrov pod temeni slemen, globoki in ve~ji zemeljski plazovi pa so najpogostej{i na spodnjem delu pobo~ij in nastajajo zaradi njihovega spodkopavanja z bo~no erozijo potokov. V ju`nih Gori{kih brdih je razmeroma malo velikih zemeljskih plazov (nekaj deset), pri ve~ini premikov zemeljskih gmot pa gre za manj{e zemeljske plazove ali usade, pri katerih zdrsne le zgornji del preperine. êtrtina plazovitih pobo~ij je kraj{ih od 20 m, polovica pa od 50 m. Le ~etrtina plazovitih pobo~ij je dalj{ih od 100 m. Primerljiv kazalnik je oddaljenost od vodotokov. Usadi in zemeljski plazovi so v Gori{kih brdih nastali na oddaljenosti povpre~no 130 m od vodotokov. Desetina jih je na razdalji, manj{i od 30 metrov, ~etrtina na razdalji, manj{i od 60 metrov, in polovica na razdalji, manj{i od 115 metrov. êtrtina usadov in zemeljskih plazov je od vodotokov oddaljenih ve~ kot 180 metrov. Z zemeljskimi plazovi v povirjih nastajajo zna~ilna konveksno-konkavna pobo~ja. Kon~ni rezultat preoblikovanja reliefa so: • ploska, uravnana temena slemen z razmeroma debelo preperino (4 m in ve~), • strmi osrednji deli pobo~ij s plitvo preperino (manj kot 2 m), na katerih prevladujejo erozijsko-denudacijski procesi in nastajajo zemeljski plazovi, • polo`na in konkavna pobo~ja na stiku z dolinskim dnom; od ravnine jih lo~i oster pregib, ki je posledica bo~ne erozije. Tako smo s pomo~jo probabilisti~nega zemljevida plazovitosti in terenskega dela ugotovili, da so (manj{i) usadi in (ve~ji) zemeljski plazovi pomemben dejavnik pri preoblikovanju reliefa v povirnih delih dolin v fli{ni pokrajini Gori{kih brd, kjer postopoma nastajajo doline s {irokim, ploskim dnom.

185 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

12 SEZNAM VIROV IN LITERATURE

Arbanas, @., Benac, ^., Jardas, B. 1999: Small landslide on the flysch of Istria. Razprave tretjega pos- vetovanja slovenskih geotehnikov. Maribor. Archivio di Stato di Gorizia. Franciscejski kataster, delovodniki, zbirni podatki o rabi tal za katastrske ob~ine. Gorizia/Gorica, 2006a. Archivio di Stato di Gorizia. Listi zemlji{ko-katastrskega na~rta za katastrsko ob~ino Medana z letnico 1819. Gorizia/Gorica, 2006b. Archivio di Stato di Trieste. Franciscejski kataster, delovodniki, zbirni podatki o rabi tal za katastrske ob~ine. Trieste/Trst, 2006. Ar~on, B. 2004: Kamnine in njihova uporaba v Gori{kih brdih. Diplomsko delo, Pedago{ka fakulteta Uni- verze v Ljubljani. Ljubljana. Ardizzone, F., Cardinali, M., Carrara, A., Guzzetti, F., Reichenbach, P. 2002: Impact of mapping errors on the reliability of landslide hazard maps. Natural Hazards and Earth System Sciences 2. Katlen- burg-Lindau. Arhiv Republike Slovenije. Franciscejski kataster, delovodniki, zbirni podatki o rabi tal za katastrske ob~i- ne. Ljubljana, 2006a. Arhiv Republike Slovenije. Listi zemlji{ko-katastrskega na~rta za katastrsko ob~ino Ko`bana z letnico 1819. Ljubljana, 2006b. Arli~, S. 2007: Termalni pas v Gori{kih brdih. Poro~ilo za projekt ALPTER, Fakulteta za arhitekturo Uni- verze v Ljubljani. Ljubljana. A`man Momirski, L. (ur.) 2007: Priporo~ila za izdelavo teras: primer obnove vinograda v Gori{kih brdih. Elaborat, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. A`man Momirski, L., Ber~i~, T. 2007: Terraced areas in Gori{ka Brda. Architettura del paesaggio. Firen- ze, Milano. A`man Momirski, L., Ber~i~, T., Fikfak, A., Smolnikar, M., Volgemut, M. 2007: Zemljevid terasiranih obmo- ~ij v ob~ini Brda. Digitalna podatkovna baza, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Ber~i~, T. 2006: DMR5 (izdelan na podlagi TTN5, Geodetska uprava RS 1994). Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Binaghi, E., Luzi, L., Madella, P., Pergalani, F., Rampini, A. 1998: Slope instability zonation: a com- parison between certainty factor and fuzzy Dempster-Shafer approaches. Natural Hazards 17. Dordrecht. Brecelj, M. (ur.) 1983: Slovenci ob So~i med Brdi in Jadranom. Celje. Bric, V. 1990: Razvoj `ivinoreje v Brdih. Zbornik tabora v Gori{kih Brdih. Ljubljana. Buser, S. 1973: Osnovna geolo{ka karta 1 : 100.000. Tolma~ lista Gorica L 33–78, Tolma~ lista Tolmin in Videm L 33–64. Beograd. Buser, S. 1987: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000. List Tolmin in Videm. Beograd. Colnari~, J., Vrabl, S. 1991: Vinogradni{tvo. Kme~ki glas. Ljubljana. Colnari~, J., Gregori~, J., Hr~ek, L., Koro{ec, Z. 1985: Posebno vinogradni{tvo. VTOZD za agronomijo Biotehni{ke fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Ljubljana. Damm, B., Varga, K. 2006: Approaches in Spatial Landslide Hazard Modelling in Germany – An Exam- ple from the Triassic New Red Sandstone Areas of Northern Hesse and Southern Lower Saxony. Geophysical Research Abstracts 8. European Geosciences Union 2006. Medmre`je: http://www.co- sis.net/abstracts/EGU06/02612/EGU06-J-02612.pdf (16. 5. 2007). Darovec, D. (ur.) 1995: De`ela refo{ka: vinogradni{tvo in vinarstvo Slovenske Istre. Annales 10. Koper. Dejanska raba kmetijskih zemlji{~, razli~ica 1.0-2002. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2002. Dejanska raba kmetijskih zemlji{~, razli~ica Raba_beta_20050408. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljubljana, 2006.

186 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Dempster, A. P. 1968: A generalization of Bayesian inference. Journal of the Royal Statistical Society B30, 205–247. Medmre`je: http://www.glennshafer.com/assets/downloads/articles/article48.pdf (13. 7. 2006). Digitalni ortofoto 1 : 5000. Digitalna vektorska oblika slik. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljub- ljana, 2001. Dober{ek, T. 1978: Vinogradni{tvo. Dràvna zalo`ba Slovenije. Ljubljana. Dular, A. 1995: Vinogradni{tvo Slovenske Istre v arhivih Slovenskega etnografskega muzeja. Deèla refo{ka. Annales 10. Koper Fazarinc, R., Miko{, M. 1992: Feststoffmobilisierung als Folge der extremen Niederschläge in Slowe- nien. Schutz des Lebensraumes vor Hochwasser, Muren und Lawinen, Internationales Symposion Interpraevent 1992-1. Forschungsgesellschaft für vorbeugende Hochwasserbekämpfung. Klagen- furt. Fazarinc, R., Pintar, J. 1991: Plazna erozija kot posledica intenzivnih padavin. Gradbeni vestnik 40, 1–2. Ljubljana. Finlay, P.J., Fell, R., Maguire, P.K. 1997: The relationship between the probability of landslide occur- rence and rainfall. Canadian Geotechnical Journal 34. Ottawa. Fridl, J., Gabrovec, M., Hrvatin, M., Oroèn Adami~, M., Pav{ek, M., Perko, D. 1996: Tipi pokrajin in naravne nesre~e. Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana. Gabrovec, M. 1990: Uporaba digitalnega modela reliefa pri prou~evanju usadov na primeru doline Lahom- nice. Geomorfologija in geoekologija. Ljubljana. Gabrovec, M., Bre~ko, V. 1990: Poplave in usadi v dolini Lahomnice. Ujma 4. Ljubljana. Gabrovec, M., Hrvatin, M. 1998: Povr{je. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Some new aspects of land use in Slovenia. Geografski zbornik 37. Ljubljana. Gabrovec, M., Kladnik, D., Petek, F. 2001: Land use changes in the 20th century in Slovenia. Land Use/Co- ver Changes in Selected Regions in the World 1. Asahikawa. Gabrovec, M., Petek, F. 2006: Forest transition in Slovenia: Is further afforestation of Slovenia to be desi- red?. Journal of Land Use Science, v tisku. Philadelphia. Gams, I. 1996: Termalni pas v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Geografija. Zbirka Tematski leksikoni. Prevod in priredba Kladnik, D. Trì~, 2001. Gorczyca, E. 2000: Role of movements in the slope modelling following a heavy rainfall in the Beskid Wyspowy Mountains (Flysch Carpathian Mountains). Landslides in Research, Theory and Practi- ce 2. London. Gorsevski, P.V., Jankowski, P., Gessler, P.E. 2005: Spatial prediction of landslide hazard using fuzzy k-means and Dempster-Shafer theory. Transactions in GIS 9-4. Cambridge. Gosar, A. 1978: Specifi~nost migracij na za~asno delo v tujino iz obmejnih regij SR Slovenije na primeru ob~in ob jugoslovansko-italijanski meji. Geographica Slovenica 6. Ljubljana. Gospodari~, R. 1962: Hidrogeologija Gori{kih brd. Geolo{ke razmere v Gori{kih Brdih. Ljubljana. Govi, M., Sorzana, P.F. 1980: Landslide susceptibility as a function of critical rainfall amount in Pied- mont basin (north-western Italy). Studia Geomorphologica Carpatho-Balcanica 14. Kraków. Grim{i~ar, A. 1962: Inènirsko-geolo{ke razmere v Gori{kih brdih. Geolo{ke razmere v Gori{kih Brdih. Ljubljana. Guzzetti, F., Cardinali, M., Reichenbach, P., Cipolla, F., Sebastiani, C., Galli, M., Salvati, P. 2004: Land- slides triggered by the 23 November 2000 rainfall event in the Imperia Province, Western Liguria, Italy. Engineering Geology 73. New York. Guzzetti, F., Peruccacci, S., Rossi, M., Stark, C. P. 2007: Ranfall tresholds for the initiation of landslides in central and southern Europe. Meteorology and Atmospheric Physics 98, 3–4. Wien/Dunaj. Hrvatin, M., Perko, D. 2002: Ugotavljanje ukrivljenosti povr{ja z digitalnim modelom vi{in in njegova upo- rabnost v geomorfologiji. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2001–2002. Ljubljana.

187 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Hrvatin, M., Perko, D. 2003: Razgibanost povr{ja in raba tal v Sloveniji. Acta Geographica Slovenica 43-2. Ljubljana. Ile{i~, S. 1949: Kme~ka naselja na Primorskem. Geografski vestnik 20–21. Ljubljana. Je`, J. 2005: Ocena mo`nosti nastopanja regionalnih plazov na obmo~ju Rebrnic nad Vipavsko dolino. Diplomsko delo. Oddelek za geologijo Naravoslovnotehni{ke fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Ker{i~, I. 1992: Kolon in gospodar – dva na~ina ìvljenja in dve stanovanjski kulturi. Etnolog 2-1. Ljub- ljana. Kladnik, D. 1996: Gori{ka Brda. Regionalnogeografska monografija Slovenije. 4. del: Submediteran- ska Slovenija. Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. Kladnik, D. 1998: Gori{ka Brda. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Kladnik, D. 1999: Leksikon geografije podeèlja. Ljubljana. Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: ^lenitev slovenskega podeèlja. Geografija Slovenije 8. Ljubljana. Klimatografija Slovenije 1961–1990: padavine. Hidrometorolo{ki zavod Republike Slovenije. Ljublja- na, 1995. Kocian~i}, S. 1854: Zgodovinske drobtinice po Gori{kem nabrane v letu 1853. Arkiv za povjesnicu jugo- slavensku 3. Zagreb. Kogej, K. 1992: Izdelovanje prunel v Brdih. Etnolog 2-1. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2002a: Aplikativne mo`nosti geografije pri preu~evanju pobo~nih procesov. Dela 18. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2002b: Plaz nad Kose~em – geografski pogled na ujmo. Ujma 16. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005a: Geomorfolo{ke nesre~e in trajnostni razvoj. IB 39-4. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2005b: Zemljevid ogroènosti Zgornje Savinjske doline zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov. Ujma 19. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2006a: Zemeljski plazovi v Gori{kih brdih. Narava proti dru`bi? Program, povzetki predavanj in vodnik po ekskurziji 3. Melikovih geografskih dni. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2006b: Pleistocenski zemeljski plazovi pri Selu v Vipavski dolini. Narava proti dru`- bi? Program, povzetki predavanj in vodnik po ekskurziji 3. Melikovih geografskih dni. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2006c: Zemeljski plazovi na Rebrnicah. Narava proti dru`bi? Program, povzetki predavanj in vodnik po ekskurziji 3. Melikovih geografskih dni. Ljubljana. Komac, B., Zorn, M. 2006~: Zemeljski plazovi v Gori{kih brdih. Primorske novice 60–185, 11. avgust 2006. Nova Gorica. Komac, B., Zorn, M. 2007a: Pobo~ni procesi in ~lovek. Geografija Slovenije 15. Ljubljana. Komac, B., Zorn. M. 2007b: Probabilisti~no modeliranje ogroènosti zaradi zemeljskih plazov v Gori{- kih brdih. Acta Geographica Slovenica, v tisku. Ljubljana. Komac, M. 2005a: Intenzivne padavine kot sproìlni dejavnik pri pojavljanju plazov v Sloveniji. Geolo- gija 48-2. Ljubljana. Komac, M. 2005b: Napoved verjetnosti pojavljanja plazov z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov. Geolo{ki zavod Slovenije. Ljubljana. Krej~í, O., Baroò, I., Bíl, M., Hubatka, F., Jurová, Z., Kirchner, K. 2002: Slope movements in the Flysch Carpathians of Eastern Czech Republic triggered by extreme rainfalls in 1997, a case study. Physics and Chemistry of the Earth 27. Amsterdam. Lah, A. 1985: Od Vipavskih gri~ev do Gori{kih Brd. Ljubljana. Leban, V. 1950: Nanos – gospodarska povezava s sosedstvom. Geografski vestnik 22. Ljubljana. Leksikon ob~in za Avstrijsko-Ilirsko Primorje 1906. C. Kr. Centralna statisti~na komisija. Dunaj. Lindsay, J. 2002: TAS – Terrain analysis system. Medmre`je: http://www.sed.manchester.ac.uk/ geography/research/tas/ (10. 5. 2005). Logar, J., Fifer Bizjak, K., Ko~evar, M., Miko{, M., Ribi~i~, M., Majes, B. 2005: History and present sta- te of the Slano Blato landslide. Natural Hazards and Earth System Sciences 5. Katlenburg-Lindau.

188 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Maru{i~, J., Jan~i~, M. 1998: Metodolo{ke osnove: regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji. Mini- strstvo za okolje in prostor RS. Ljubljana. Medmre`je 1: http://www.google.si/search?hl=sl&q=Seslerio+autumnalis+-+Fagetum&btnG=Iskanje+ Google&meta= (10. 12. 2007). Medmre`je 2: http://www.agencija-k.si/index_files/tokaj.htm (14. 12. 2007). Medmre`je 3: http://www.slovenia.info/si/BRDA/Tematske-poti/search-local-info.htm?vinska_cesta= 125&srch=1&srchtype=linf&id_obcina=7&search_ctg_name=tematske_poti&info=local&obcina= BRDA&lng=1 (14. 12. 2007). Medmre`je 4: http://rkg.gov.si/GERK/Pomoc/sc.jsp?action=entry&entry_id=147 (10. 12. 2007). Medmre`je 5: http://www.klet-brda.com/slo/vinogradi.php (15. 12. 2007). Medved, J. 1970: Spremembe v izrabi zemlji{~a in preslajanje kme~kega prebivalstva v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih. Geografski vestnik 42. Ljubljana. Meje katastrskih ob~in. Digitalna vektorska oblika. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2006a. Meje naselij. Digitalna vektorska oblika. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2006b. Melik, A. 1960: Slovensko Primorje. Ljubljana. Miklav~i~ - Brezigar, I. 1992: Razmi{ljanje o Brdih na obeh straneh meje. Etnolog 2-2. Ljubljana. Miko{, M., Brilly, M., Fazarinc, R., Ribi~i~, M. 2006: Strug landslide in W Slovenia: a complex multi-pro- cesess phenomenon. Engineering Geology 83. New York. Mleku`, I. 1988: Hrastovi gozdovi na Gori{kem. Gozdarski vestnik 6. Ljubljana. Mrozek, T., Raøczkowski, W., Limanówka, D. 2000: Recent landslides and triggering climatic conditions in Laskowa and Plesńa regions, Polish Carpathians. Studia Geomorphologica Carpatho-Balcani- ca 34. Kraków. Natek, K. 1990: Geomorfolo{ke zna~ilnosti usadov v Halozah. Ujma 4. Ljubljana. Natek, K. 1996: Ogroènost in regeneracijske sposobnosti povr{ja severovzhodne Slovenije na osnovi regeneracije povr{ja v Halozah po katastrofalnem neurju julija 1989. Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana. Natek, K., Komac, B., Zorn, M. 2003: Mass movements in the Julian Alps (Slovenia) in the aftermath of the Easter earthquake on April 12, 1998. Studia Geomorphologica Carpatho-Balcanica 37. Kraków. Ocepek, D. 2002: Geolo{ko-geotehni~no poro~ilo o pogojih izvedbe vinograda na pobo~ju pod gradom Dobrovo. Geoinèniring d. o. o. Ljubljana. Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68. Ljubljana. Oroèn Adami~, M., Hrvatin, M. 2000: Ogroènost zaradi naravnih nesre~. Ljubljana – geografija mesta. Ljubljana. Oroèn Adami~, M., Perko, D., Kladnik, D. (ur.) 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 100.000. List Gorica. Beograd, 1968. Pavlin, B. 1991: Sodobne spremembe kmetijske izrabe tal v izbranih obmejnih pokrajinskih enotah zahodne Slovenije. Geographica Slovenica 22-2. Ljubljana. Pavlin, B. 1996: Ko`bana. Priro~ni krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana. Pavlovec, R. 1965: Sprehod na fli{. Proteus 28, 4–5. Ljubljana. Pavlovec, R. 1974: Vasici Medana in Ko`bana v geolo{kem in strokovnem izrazoslovju. Koledar Gori{- ke Mohorjeve dru`be. Gorica. Pavlovec, R. 1975: [estdeset let Seidlovih sprehodov po Gori{kem. Koledar Gori{ke Mohorjeve dru`- be. Gorica. Pavlovec, R. 1977: Geolo{ki sprehod po Gori{kih Brdih. Planinski vestnik 4. Ljubljana. Pav{ek, M. 1994: Zemeljski plaz pod Krnom. Ujma 8. Ljubljana. Pe~nik, M. 2002: Mo`nosti nastanka zemeljskih plazov na osnovi geomorfolo{kih zna~ilnosti povr{ja v Zgornji Savinjski dolini. Diplomsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljub- ljani. Ljubljana.

189 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Perko, D. 1992: Ogroènost Slovenije zaradi naravnih nesre~. Ujma 6. Ljubljana. Perko, D. 2001: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa. Geografija Slove- nije 3. Ljubljana. Petek, F. 2002: Metodologija vrednotenja sprememb rabe tal v Sloveniji med letoma 1896 in 1999. Geo- grafski zbornik 42. Ljubljana. Petek, F. 2005: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Geografija Slovenije 11. Ljubljana. Petek, F., Fridl, J. 2004: Pretvarjanje listov zemlji{ko-katastrskega na~rta v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem. Geografski vestnik 76-2. Ljubljana. Petek, F., Urbanc, M. 2004: Franciscejski kataster kot klju~ za razumevanje kulturne pokrajine v 19. stoletju. Acta Geographica Slovenica 44-1. Ljubljana. Petkov{ek, A., Klop~i~, J., Ma~ek, M. 2007: Geotehni~na obravnava obnove vinograda na fli{nem pobo~- ju – vzor~ni primer Medana. Katedra za mehaniko tal z laboratorijem Fakultete za gradbeni{tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Podver{i~, B. 1990: Bri{ko vinogradni{tvo in sadjarstvo v preteklosti. Zbornik tabora v Gori{kih Brdih. Ljubljana. Popis kmetijskih gospodarstev Slovenije 2000. Medmre`je: http://www.stat.si/doc/pub/rr777-2002/ notranjost-preglednice.pdf (6. 11. 2006). Popis prebivalstva 2002. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana, 2002. Popis prebivalstva in stanovanj leta 1971. Zavod za statistiko SR Slovenije. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji v letu 2002. Statisti~ni urad Repub- like Slovenije. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji v letu 1981. Zavod za statistiko SR Slo- venije. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kme~kih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991. Statisti~ni urad Republike Slovenije. Ljubljana. Popit, T., Ko{ir, A. 2003: Pleistocenski plaz pri Selu v Vipavski dolini. Geolo{ki zbornik 17. Ljubljana. Pregledna karta ob~ine Nova Gorica v merilu 1 : 50.000. Geodetski zavod SRS. Ljubljana, 1983. Presl, I. 1995: Vinogradni{tvo v vaseh koprskega zaledja od sredine 19. stoletja do petdesetih let 20. stoletja. Deèla refo{ka: vinogradni{tvo in vinarstvo slovenske Istre. Annales 10. Koper. Register pridelovalcev grozdja in vina (RGVP). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ljub- ljana, 2007. Reja, M., Sirk, T. 1997: Bri{ka kuhinja: kuhinja in kulinari~na kultura v Gori{kih brdih. Ljubljana. Reya, O. 2002: Nepozabljena Brda. Veselje in àlost bri{kega ljudstva. Ljubljana. Rutar, S. 1892: Pokneèna grofija Gori{ka in Gradi{~anska. 1. del: Prirodoznanski, statisti~ni in kulturni opis. Ljubljana. Savnik, R. (ur.) 1968: Krajevni leksikon Slovenije, 1. knjiga. Ljubljana. Sedej, I. 1992: [martno v Brdih: vas, taborska vas ali mesto. Etnolog 2-1. Ljubljana. Shafer, G. 1990: Perspectives on the theory and practice of belief functions. International Journal of Approximate Reasoning 3. Medmre`je: http://www.glennshafer.com/assets/downloads/articles/ article48.pdf (13. 7. 2006). Sim~i~, Z. 1959: Terasiranje vinogradov na Primorskem. Sadjarstvo, vinogradni{tvo, vrtnarstvo. Ljub- ljana. Sirk, M. 1990: Bri{ko zadru`ni{tvo v preteklosti. Zbornik tabora v Gori{kih Brdih. Ljubljana. Sirk, T. 1990: O etnolo{ki in kulturni podobi Brd. Zbornik tabora v Gori{kih Brdih. Ljubljana. Sko~ir, I. 1989: Malo prakti~no vinogradni{tvo. Maribor. Smernice za izdelavo PUP. Zavod za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Gorice. Nova Gorica, 1989. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ljubljana, 2004. Stres, P. 1992: Izseljevanje prebivalcev iz Brd v letih pred priklju~itvijo k FLRJ 15. septembra 1947. Etno- log 2-1. Ljubljana.

190 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Stres, P. 1999: Oris preteklosti vinogradni{tva v Gori{kih Brdih do druge svetovne vojne. Bri{ki zbornik 1. Dobrovo. [filigoj, Z. (ur.) 1993: Gori{ka Brda. Vodnik z zemljevidom. Nova Gorica. [ifrer, M. 1981: Katastrofalni u~inki neurij v severovzhodni Sloveniji avgusta 1980. Geografski zbornik 21. Ljubljana. [ircelj, M. 2006: Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja. Ljubljana. [kvar~, A. 1999: Obnova vinogradov. Znanje kot klju~ni dejavnik razvoja kmetijstva. Stanek, K. (ur.). Povzetki predavanj. Ob~ina Brda. Dobrovo. [kvar~, A., Kodri~, I. 2007: Narava in regulacija: urejanje vinogradov in sadovnjakov na terasah. Urba- ni izziv 17, 1–2. Ljubljana. [kvar~, A., Tomaì~, I., @e`lina, I., Plahuta, P., Furlan, T. 2006: Pinela in zelen, `lahtna dedi{~ina Vipav- ske doline. Ljubljana. [o{tari~, M. 2007: Najve~ji v Brdih, najmanj{i na Dolenjskem. Delo FT, 5.11. 2007. Ljubljana. [tabuc, R., Hauptman, S., [kvar~, A., Brdnik, M., Maljevi~, J., Novak, E., Vr{i~, S. 2007: Slovenske trte in vina v Evropski uniji. Zbornik referatov 3. slovenskega vinogradni{ko-vinarskega kongresa. Mari- bor. Tav~ar, M. 1966: Bri{ke male kmetije. Primorska sre~anja 3. Nova Gorica. Titl, J. 1965: Socialnogeografski problemi na koprskem podeèlju. Koper. Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slovenije 5. Ljubljana. Uredba o uravnavanju obsega vinogradni{kih povr{in. Uradni list Republike Slovenije 23/2007. Ljub- ljana, 2007. Valen~i~, V. 1970: Vrste zemlji{~. Gospodarska in dru`bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrar- nih panog 1. Ljubljana. Valen~i~, V. 1970. Vinogradni{tvo. Gospodarska in dru`bena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrar- nih panog 1. Ljubljana. Vilfan, S. 1992: Izro~ilo o kolonatu v Gori{kih Brdih. Etnolog 2-1. Ljubljana. Vola, G. 2000: Heroic mountain and/or steep hillside viticulture. Referat na posvetovanju Perspectives for horticulture and viticulture in the alpine region in the third millenium, 8.–10. november, tipkopis. Udine/Videm. Vri{er, I. 1954: Gori{ka Brda: gospodarska geografija. Geografski zbornik 2. Ljubljana. Vri{er, I. 1956: Morfolo{ki razvoj v Gori{kih brdih. Geografski zbornik 4. Ljubljana. Vr{i~, S., Le{nik, M. 2001: Vinogradni{tvo. Kme~ki glas. Ljubljana. Zakon o vodah. Uradni list Republike Slovenije {t. 67. Ljubljana, 2002. Zgonik, H. 1969: Nekatere zna~ilnosti tal na Gori{kem. Primorska sre~anja 20. Nova Gorica. Zorn, M., Komac, B. 2002: Pobo~ni procesi in drobirski tok v Logu pod Mangartom. Geografski vestnik 74-1. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2004a: Deterministi~no modeliranje ogroènosti zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov. Acta geographica Slovenica 44-2. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2004b: Recent mass movements in Slovenia. Slovenia: a geographical overview. Ljubljana. Zorn, M., Komac, B. 2005: Geografska analiza naravnih nesre~ v doma~i pokrajini – primer zemeljskih plazov. Geografija v {oli 15-3. Ljubljana. @iberna, I. 1992: Zemeljski plazovi po mo~nem deèvju novembra 1991 v ob~inah Pesnica, Slovenska Bistrica in Ptuj. Ujma 6. Ljubljana.

191 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

13 SEZNAM SLIK

Slika 1: Gori{ka brda na dràvni topografski karti (DTK) v merilu 1 : 50.000. 10–11 Slika 2: Splo{ne zna~ilnosti razgibanosti povr{ja Gori{kih brd razkrivajo tudi sestavljeni digitalni ortofoto posnetki. 14 Slika 3: V tesni Kr~nik je Ko`banj{~ek izdolbel slikovit naravni most. 15 Slika 4: Za fli{ v zgornjih Brdih so zna~ilne ko`banske plasti. 16 Slika 5: Deleì naklonskih razredov v Gori{kih brdih. 17 Slika 6: Deleì pobo~ij z dolo~eno ekspozicijo v Gori{kih brdih. 17 Slika 7: Nakloni povr{ja v Gori{kih brdih. 18 Slika 8: Ekspozicije povr{ja v Gori{kih brdih. 19 Slika 9: Tudi zaradi ~edalje toplej{ega podnebja se v Gori{kih brdih znova uveljavljajo olj~ni nasadi. 20 Slika 10: Na bliìno podnebne lo~nice opozarja tudi sneg, ki Gori{ka brda pobeli skoraj vsako leto. 21 Slika 11: Glavni vodotoki, poplavna obmo~ja in obmo~ja protierozijskih ukrepov v Gori{kih brdih. 24 Slika 12: Pedolo{ke razmere v Gori{kih brdih. 25 Slika 13: Ozke vinogradni{ke terase na strminah v zgornjih Gori{kih brdih. 26 Slika 14: V spodnjih Gori{kih brdih so se gozdne zaplate ohranile zlasti na osojah. 27 Slika 15: Tudi v sodobnih bri{kih vinogradih so kot opora vinski trti {e vedno v prevladi leseni koli. 28 Slika 16: Sodobna raz{irjenost gozdov v Gori{kih brdih. 29 Slika 17: Naravna in kulturna dedi{~ina v Gori{kih brdih. 30 Slika 18: Obmo~ja katastrskih ob~in in naselij v Gori{kih brdih. 33 Slika 19: [tevilo prebivalcev po naseljih Gori{kih brd leta 2002. 35 Slika 20: Eno najbolj slikovitih bri{kih naselij [martno se je razvijalo kot pomembna avstrijska obmejna postojanka. 36 Slika 21: Grafi~ni prikaz gibanja {tevila prebivalstva v Gori{kih brdih med posameznimi popisnimi leti. 37 Slika 22: Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1869 in 1971 po naseljih Gori{kih brd. 38 Slika 23: Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1971 in 2002 po naseljih Gori{kih brd. 39 Slika 24: Spreminjanje {tevila prebivalcev med letoma 1869 in 2002 po naseljih Gori{kih brd. 41 Slika 25: Slapnik v zgornjih Gori{kih brdih je imel leta 1991 le {e enega prebivalca, ob popisu leta 2002 pa je bil edino bri{ko naselje brez stalnih prebivalcev. 42 Slika 26: Naravna in selitvena rast prebivalstva Gori{kih brd med letoma 1995 in 2005 (podatki SURS). 42 Slika 27: Indeks starosti po naseljih Gori{kih brd leta 2002. 44 Slika 28: Starostna in spolna sestava prebivalstva Gori{kih brd leta 1991. 45 Slika 29: Starostna in spolna sestava prebivalstva Gori{kih brd leta 2002. 45 Slika 30: Dele` gospodinjstev po naseljih v Gori{kih brdih, ki so leta 2002 pridelovala hrano. 47 Slika 31: Zaposlenost prebivalstva Gori{kih brd po skupinah dejavnosti leta 1991. 48 Slika 32: Zaposlenost prebivalstva Gori{kih brd po skupinah dejavnosti leta 2002. 48 Slika 33: Zaposlitvena sestava po skupunah dejavnosti v naseljih Gori{kih brd leta 2002. 49 Slika 34: Obmo~ja poselitve in pomembnej{e prometnice v Gori{kih brdih. 52 Slika 35: V spodnjih Gori{kih brdih prevladujejo slemenska naselja. 53 Slika 36: Propadla doma~ija v zgornjih Gori{kih brdih. 53 Slika 37: Zna~ilna gru~a hi{ na pobo~ni polici v zgornjih Gori{kih brdih. 54 Slika 38: Kljub sodobni preobrazbi je trdnjavsko naselje [martno {e vedno pravi arhitekturni biser. 54

192 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Slika 39: Sredi{~e Gori{kih brd je kraj Dobrovo z veliko vinsko kletjo in obnovljenim gradom. 56 Slika 40: Starostna sestava stanovanj v naseljih Gori{kih brd leta 2002. 57 Slika 41: V raz{irjenih dolinskih dneh potokov Bir{e in Oblen~a so è med svetovnima vojnama izvedli komasacijo. 60 Slika 42: Zlasti v zgornjih Gori{kih brdih je sadno drevje zasajeno ve~inoma na jeàh kulturnih teras. 61 Slika 43: Zna~ilna terasirana vinogradni{ka pokrajina v spodnjih Gori{kih brdih, na obmo~ju naselja Biljana. 62 Slika 44: V drobovju vinske kleti na Dobrovem. 63 Slika 45: Bri{ka breskev je tako cenjena, da pri nas branjevci pod to blagovno znamko trìjo tudi sadeè, ki z Gori{kimi brdi nimajo ni~ skupnega. 65 SSlika 46: Po 2. svetovni vojni se je predvsem v spodnjih Gori{kih brdih uveljavilo pridelovanje fig, ki pa nimajo nobene trnè vrednosti. 65 Slika 47: Zaradi pomanjkanja krme za ìvino kmetje pokosijo tudi vse strme travnike in meje med parcelami. 67 Slika 48: Sodobne informativne table vabijo obiskovalce na {tevilne lokacije. 68 Slika 49: Nekateri turisti~ni objekti so postali pravi mali hoteli s priznanimi restavracijami. 69 Slika 50: Raba tal v Gori{kih brdih leta 2005. 74 Slika 51: Primerjava deleèv temeljnih zemlji{kih kategorij v severnih in ju`nih Brdih leta 2005 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005). 75 Slika 52: Primerjava deleèv temeljnih zemlji{kih kategorij v severnih in ju`nih Brdih leta 1819 (Archivio di Statodi Trieste 2006, Archivio di Stato di Gorizia 2006a). 75 Slika 53: Zna~ilna kulturna pokrajina ju`nih Gori{kih brd s prevlado vinogradov. 76 Slika 54: Zna~ilna kulturna pokrajina severnih Gori{kih brd s prevlado gozdov, ki sklenjeno obdajajo naselja. 77 Slika 55: Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je v spodnjih Brdih pri{lo do urejanja teras tudi na obmo~jih, kjer so se è proìli zemeljski plazovi. 78 Slika 56: Opu{~ene kulturne terase v zgornjih Brdih se najprej zarasejo s travo, slabo desetletje po opustitvi pa se è zara{~ajo z brinjem in drevesnim mladjem. 79 Slika 57: Primer sestavljenega franciscejskega katastrskega na~rta za naselje Medana. 81 Slika 58: Detajl ujemanja franciscejskega katastrskega na~rta in ortofota v podlagi – na obeh slojih je potek ceste enak (Archivio di Stato di Gorizia 2006b; GURS 2001). 82 Slika 59: Deleì temeljnih zemlji{kih kategorij na obmo~ju naselja Medana leta 2006 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005 in terensko delo 2006). 83 Slika 60: Dejanska raba tal na obmo~ju naselja Medana leta 2006. 84 Slika 61: Deleì temeljnih zemlji{kih kategorij na obmo~ju naselja Medana leta 1819 (Archivio di Stato di Gorizia 2006b). 85 Slika 62: Raba tal po franciscejskem katastru na obmo~ju naselja Medana leta 1819. 86 Slika 63: Primerjava deleèv temeljnih kategorij rabe tal v letih 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Medana. 87 Slika 64: Deleì kategorij sprememb rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Medana. 87 Slika 65: Spremembe rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Medana. 88 Slika 66: Povpre~ni naklon za vsak proces sprememb rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Medana. 89 Slika 67: Deleì temeljnih zemlji{kih kategorij na obmo~ju naselja Ko`bana leta 2006 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005 in terensko delo 2006). 90 Slika 68: Dejanska raba tal na obmo~ju naselja Ko`bana leta 2006 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005 in terensko delo 2006). 91

193 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Slika 69: Deleì temeljnih zemlji{kih kategorij na obmo~ju naselja Ko`bana leta 1819 (Arhiv Republike Slovenije 2006b). 92 Slika 70: Raba tal po franciscejskem katastru na obmo~ju naselja Ko`bana leta 1819. 93 Slika 71: Primerjava deleèv temeljnih kategorij rabe tal v letih 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Ko`bana. 94 Slika 72: Deleì kategorij sprememb rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Ko`bana. 94 Slika 73: Spremembe rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Ko`bana. 95 Slika 74: Povpre~ni naklon za vsak proces sprememb rabe tal med letoma 1819 in 2006 na obmo~ju naselja Ko`bana. 96 Slika 75: Pobo~ja v Gori{kih brdih so dokaj strma, zato so na njih zaradi la`je obdelave uredili kulturne terase. Njihovi obrisi so {e najbolje opazni v zasneèni zimski pokrajini. 99 Slika 76: Slikovite kulturne terase na obmo~ju Cinque Terre v italijanski pokrajini Liguriji. 100 Slika 77: Kulturne terase v dolini Valtellina v italijanski provinci Sondrio. 101 Slika 78: Terasirana riì{~a na Baliju. 102 Slika 79: Terasa je sestavljena iz terasne ploskve in terasne breìne. 103 Slika 80: Terasirana obmo~ja v Gori{kih brdih. 104 Slika 81: Nadmorska vi{ina terasiranih obmo~ij v Gori{kih brdih. 105 Slika 82: Naklon terasiranih obmo~ij v Gori{kih brdih. 106 Slika 83: Raba tal terasiranih obmo~ij v Gori{kih brdih. 107 Slika 84: Raba tal na terasiranih obmo~jih. 108 Slika 85: Nakloni povr{ja z vinogradi v Gori{kih brdih leta 2005. 110 Slika 86: Nakloni povr{ja s terasastimi vinogradi v Gori{kih brdih leta 2005. 110 Slika 87: Zastopanost vinogradov na terasiranih obmo~jih v Gori{kih brdih. 111 Slika 88: Za vinogradni{tvo na kulturnih terasah Koprskih brd so zna~ilni {tevilni raznovrstni ljudski izrazi, s katerimi so krajevno ozna~evali posamezne gojitvene na~ine, delovne postopke in podobno. 112 Slika 89: Ponekod v severnih Brdih na nekdanje terase opozarjajo le {e kupi kamenja, ostanki zidanih kamnitih breìn. 113 Slika 90: Med urejanjem novih vinogradov ob globokem prekopavanju odstranjujejo kamenje. 114 Slika 91: Sodobni, mehanizirani pridelavi prilagojeni bri{ki vinogradi se precej razlikujejo od vinogradov v preteklosti. 116 Slika 92: Dele` terasiranih zemlji{~ leta 2005 po katastrskih ob~inah Gori{kih brd. 117 Slika 93: Ekspozicija terasiranih obmo~ij v Gori{kih brdih. 118 Slika 94: Terasirana obmo~ja v katastrski ob~ini Medana. 120 Slika 95: Nadmorska vi{ina terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Medana. 121 Slika 96: Naklon terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Medana. 122 Slika 97: Ekspozicija terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Medana. 123 Slika 98: Raba tal terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Medana. 124 Slika 99: Digitalni ortofoto obmo~ja naselja Medana (© Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). 125 Slika 100: Kulturne terase na obmo~ju naselja Medana. 126 Slika 101: Nadmorska vi{ina kulturnih teras na obmo~ju naselja Medana. 127 Slika 102: Naklon kulturnih teras na obmo~ju naselja Medana. 128 Slika 103: Ekspozicija kulturnih teras na obmo~ju naselja Medana. 129 Slika 104: Zemlji{ka raba na kulturnih terasah na obmo~ju naselja Medana. 130 Slika 105: Glavni tipi teras: zgoraj dvovrstne terase, v sredini dvovrstne terase s prehodom za traktor, spodaj ve~vrstne terase. Avtorja sheme: Lu~ka A`man Momirski, Toma` Ber~i~.

194 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

Avtorji vsebine: Lu~ka A`man Momirski, Toma` Ber~i~, Ivan Kodri~, Andreja [kvar~. © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani 2007. 132 Slika 106: V praksi se razli~ne vrste teras prepletajo è na kratke razdalje. 133 Slika 107: Pre~ni prerezi terena in pre~ni prerezi na~rta ureditve teras v naselju Medana. 134 Slika 108: Tloris na~rta ureditve teras v naselju Medana. 135 Slika 109: Za terasiranje izbrana parcela v Medani je bila pred preureditvijo pa{nik. 136 Slika 110: Izbrana parcela neposredno po opravljenih zemeljskih delih, pred ozelenitvijo in zasaditvijo vinske trte. 136 Slika 111: Zemeljska dela pri terasiranju pobo~ja so bila v celoti izvedena z buldoèrji in bagri. 138 Slika 112: Terasirana obmo~ja v katastrski ob~ini Ko`bana. 140 Slika 113: Nadmorska vi{ina terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Ko`bana. 141 Slika 114: Naklon terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Ko`bana. 142 Slika 115: Ekspozicija terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Ko`bana. 143 Slika 116: Raba tal terasiranih obmo~ij v katastrski ob~ini Ko`bana. 144 Slika 117: Digitalni ortofoto obmo~ja naselja Ko`bana (© Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). 145 Slika 118: Kulturne terase na obmo~ju naselja Ko`bana. 146 Slika 119: Nadmorska vi{ina kulturnih teras na obmo~ju naselja Ko`bana. 147 Slika 120: Naklon kulturnih teras na obmo~ju naselja Ko`bana. 148 Slika 121: Ekspozicija kulturnih teras na obmo~ju naselja Ko`bana. 149 Slika 122: Zemlji{ka raba na kulturnih terasah na obmo~ju naselja Ko`bana. 150 Slika 123: Primerjava nadmorskih vi{in terasiranih obmo~ij v katastrskih ob~inah Medana in Ko`bana. 152 Slika 124: Primerjava naklonov terasiranih obmo~ij v katastrskih ob~inah Medana in Ko`bana. 153 Slika 125: Primerjava naklonov terasiranih obmo~ij na obmo~jih naselij Medana in Ko`bana. 153 Slika 126: Primerjava ekspozicij terasiranih obmo~ij v katastrskih ob~inah Medana in Ko`bana. 154 Slika 127: Primerjava ekspozicij terasiranih obmo~ij na obmo~jih naselij Medana in Ko`bana. 154 Slika 128: Primerjava zemlji{ke rabe na terasiranih obmo~jih v katastrskih ob~inah Medana in Ko`bana. 155 Slika 129: Primerjava zemlji{ke rabe na terasiranih obmo~jih na obmo~jih naselij Medana in Ko`bana. 155 Slika 130: Ob obilnih padavinah se zemeljski plazovi v Gori{kih brdih navadno sproàjo na strmih skladnih pobo~jih. 156 Slika 131: Zemeljski plaz Slano Blato ogroà naselje Lokavec v Vipavski dolini (© Geodetska uprava Republike Slovenije 2005). 158 Slika 132: Zemeljski plazovi so pogosti na terasiranih fli{nih pobo~jih, kakr{no je pri @usterni v Koprskih brdih. 160 Slika 133: Zemljevid plazovitosti ju`nih Gori{kih brd, izdelan z deterministi~no metodo. 162 Slika 134: Zemljevid plazovitosti ju`nih Gori{kih brd, izdelan s probabilisti~no metodo. 164 Slika 135: Povr{ina plazovitih obmo~ij glede na kategorijo plazovitosti in uporabljeno metodo izdelave zemljevida plazovitosti. 166 Slika 136: Zemljevid plazovitosti katastrske ob~ine Medana, izdelan z deterministi~no metodo. 167 Slika 137: Zemljevid plazovitosti katastrske ob~ine Medana, izdelan s probabilisti~no metodo. 168 Slika 138: Izsek iz deterministi~nega zemljevida plazovitosti. 169 Slika 139: Izsek iz probabilisti~nega zemljevida plazovitosti. 169 Slika 140: Fli{ v ju`nih Gori{kih brdih. 170 Slika 141: Eden od ve~jih zemeljskih plazov v Gori{kih brdih od dale~. Rde~a ~rta prikazuje njegov obseg, z rumenimi ~rtami pa so ozna~eni robovi upognjenih vinogradni{kih teras. Zgoraj je lepo vidna kotanja, od koder je gradivo splazelo v ni`jo lego. 172

195 Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn

Slika 142: Isti zemeljski plaz kot na prej{nji sliki, prikazan od blizu. Z rumeno ~rto je ozna~ena izbo~ena terasna jeà, na kateri so zaradi plazenja upognjena tudi debla sadnega drevja. 173 Slika 143: Na vinogradni{kih terasah se nenehno sproàjo plazovi, kar vpliva na stro{ke pridelave grozdja. 174 Slika 144: Plazove obi~ajno sanirajo s ponovnim terasiranjem, kar je vidno sredi fotografije. 174 Slika 145: Voda zastaja na pobo~jih in prispeva k nastanku zemeljskih plazov. 175 Slika 146: Zemeljski plazovi in usadi pogosto nastajajo na cestnih usekih. 175 Slika 147: Izbo~eni kamniti zidovi nad useki cest zaradi plazenja. 176 Slika 148: Kamnite zidove nad useki cest je treba stalno obnavljati. 176 Slika 149: Obmo~ja plazenja oktobra 1998 in plazovi po Grim{i~arju (1962). 177 Slika 150: Povr{ina plazovitih obmo~ij v ju`nih Gori{kih brdih (modro) in povr{ina celotnih ju`nih Gori{kih brd (oran`no), izraèna v odstotkih (ordinata) glede na naklon v stopinjah. 178 Slika 151: Plazovitost povr{ja v oddaljenosti manj kot 100 m od teras. 181 Slika 152: Plazovitost povr{ja v oddaljenosti ve~ kot 100 m od teras. 181 Slika 153: Povr{ina plazovitih obmo~ij v ju`nih Gori{kih brdih v primerjavi s celotno povr{ino ju`nih Gori{kih brd glede na vodoravno ukrivljenost povr{ja, izraèna v odstotkih. Negativne vrednosti pomenijo konveksna pobo~ja, pozitivne pa konkavna. 182 Slika 154: Na temenih slemen Gori{kih brd je preperina debela ve~ metrov, na pobo~jih pa je precej tanj{a (Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani). 183 Slika 155: Bo~na erozija je è v majhnem merilu pomemben geomorfni dejavnik. 184

196 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17

14 SEZNAM PREGLEDNIC

Preglednica 1: Spreminjanje {tevila prebivalcev v ob~ini Brda med letoma 1869 in 2002 (* v{teti so zdomci; Savnik 1968; popisi prebivalstva 1971, 1981, 1991 in 2002, SURS). 37 Preglednica 2: Temeljni demografski podatki za ob~ino Brda, izvedeni s primerjavo popisnih podatkov v letih 1991 in 2002 (* v{teti so zdomci; popisa prebivalstva 1991 in 2002). 43 Preglednica 3: Temeljne dru`benogospodarske zna~ilnosti prebivalstva ob~ine Brda, izvedene s primerjavo popisnih podatkov v letih 1991 in 2002 (* starih 15 let ali ve~; popisa prebivalstva 1991 in 2002). 46 Preglednica 4: Nekatere demografske in dru`benogospodarske zna~ilnosti prebivalstva po va{kih skupnostih ob~ine Brda (popisa prebivalstva 1991 in 2002, SURS; Podatki o naravnem gibanju prebivalstva 1995/2003, SURS). 50 Preglednica 5: Usklajevanje in zdru`evanje zemlji{kih kategorij med Franciscejskim katastrom iz leta 1819 (Arhiv republike Slovenije 2006a, Archivio di Stato di Trieste 2006, Archivio di stato di Gorizia 2006a) in karto Dejanska raba kmetijskih zemlji{~ leta 2006 (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005, terensko delo). 73 Preglednica 6: Primerjava nekaterih temeljnih prvin za naselji Medana in Ko`bana. 83 Preglednica 7: Dele`i kategorij sprememb rabe tal (v odstotkih) med letoma 1819 in 2006 glede na kamninsko podlago (Buser 1973, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005 in terensko delo 2006). 97 Preglednica 8: Povr{ina in dele` zemlji{~ v celotnih ju`nih Gori{kih brdih (pri~akovane vrednosti) in na plazovitih obmo~jih ju`nih Gori{kih brd (dejanske vrednosti) glede na rabo tal. 178 Preglednica 9: Povr{ina cest glede na kategorije plazovitosti v ju`nih Gori{kih brdih. 180 Preglednica 10: Plazovitost pozidanih zemlji{~ v ju`nih Gori{kih brdih (* {tevilo stavb ni povsem to~no, ker je izra~un narejen na podlagi podatkov digitalnega modela vi{in s temeljno celico velikosti 12,5 krat 12,5 metrov). 181

197 198 pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 2

Seznam knjig iz zbirke Geografija Slovenije Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Naslov: Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija 1 Milan Natek, Drago Perko: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU Faks: +386 (0)1 425 77 93 2 Jerneja Fridl: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije Telefon: +386 (0)1 470 63 50 3 Drago Perko: Analiza povr{ja Slovenije s stometrskim digitalnim modelom reliefa E-po{ta: [email protected] 4 Uro{ Horvat: Razvoj in u~inki turizma v Roga{ki Slatini Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam 5 Mimi Urbanc: Kulturne pokrajine v Sloveniji 6 Miha Pav{ek: Sne`ni plazovi v Sloveniji In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti 7 Maja Topole: Geografija ob~ine Morav~e in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). 8 Drago Kladnik, Marjan Ravbar: ^lenitev slovenskega pode`elja Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske 9 Damir Josipovi~: Dejavniki rodnostnega obna{anja v Sloveniji akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut 10 Irena Rejec Brancelj, Ale{ Smrekar, Drago Kladnik: Podtalnica Ljubljanskega polja za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slove- 11 Franci Petek: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu nije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno 12 Ale{ Smrekar: Zavest ljudi o pitni vodi geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geograf- 13 Bla` Komac: Dolec kot zna~ilna oblika dolomitnega povr{ja ski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knji`nico in 14 Drago Kladnik: Podoma~ena tuja zemljepisna imena v slovenskih atlasih sveta zemljepisni muzej ter sede` Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen 15 Bla` Komac, Matija Zorn: Pobo~ni procesi in ~lovek Vlade Republike Slovenije. 16 Janez Nared: Prostorski vplivi slovenske regionalne politike Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokra- 17 Lu~ka A`man Momirski, Drago Kladnik, Bla` Komac, Franci Petek, Peter Repolusk, Matija Zorn: jin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri Terasirana pokrajina Gori{kih brd {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobra`uje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knji`ni zbirki Geografija Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regio- nalni razvoj v Sloveniji. pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 2