(Vitis Vinifera L. Cv. 'Rebula') in 'Chardonnay'
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljublj. Kmet. 81 - 2, oktober 2003 str. 253 - 263 Agrovoc descriptors: vitis vinifera, varieties, wine grapes, quality, crop yield, site factors, climatic factors, production factors, physiographic features Agris category code: F60, F01, Q04 COBISS koda 1.01 Razlike v kakovosti grozdja sort ‘Rebula’ (Vitis vinifera L. cv. 'Rebula') in ‘Chardonnay’ (Vitis vinifera L. cv. 'Chardonnay') v Goriških brdih Denis RUSJAN1 Prispelo: 10.3.2003, sprejeto: 8.8.2003 Received: 10. March 2003, accepted: 8. August 2003 IZVLEČEK V Goriških brdih sta sorti ‘Rebula’ in ‘Chardonnay’ količinsko pomembnejši beli sorti vinske trte. Kakovost grozdja obeh sort med letniki in lokacijami na območju Brd precej niha. Razloge pripisujemo predvsem razgibanemu reliefu, vremenskim dejavnikom ter neprimerni tradicionalni pridelavi določenih sort vinske trte. Glede na kakovost grozdja oziroma količine sladkorja v grozdju je bil letnik 2002 najboljši, letnik 2001 pa najslabši. Pri primerjavi vremenskih razmer med leti 2000, 2001 in 2002 nismo ugotovili večjih razlik, čeprav le te ne gre zanemariti. Sajenje in gojenje obeh sort odsvetujemo na S, SZ in SV območjih Brd. Največje povprečne količine sladkorja v grozdju sorte ‘Rebula’ smo določili na lokacijah Vedrijan, Vipolže, Vrhovlje in Neblo, v grozdju sorte ‘Chardonnay’ pa na lokacijah Kozana, Cerovo, Vrhovlje in Mirnik. Ker se variabilnost količine sladkorja v grozdju med in znotraj lokacij precej spreminja predlagamo revizijo vinogradniških leg ter izključitev neprimernih leg za gojenje posamezne sorte vinske trte. Ključne besede: vinogradništvo, ‘Rebula’, ‘Chardonnay’, kakovost, Goriška brda ABSTRACT DIFFERENCES IN GRAPE QUALITY BETWEEN CV. ‘REBULA’ (Vitis vinifera L. cv. 'Rebula') AND ‘CHARDONNAY’ (Vitis vinifera L. cv. 'Chardonnay') IN GORIŠKA BRDA WINEGROWING DISTRICT Regarding yield cultivars ‘Rebula’ and ‘Chardonnay’ represent important white vine cultivars in Goriška brda. Grape quality of both cultivars is quite variable between years and locations Brda region. The most important reasons are: agitation of the relief, weather conditions and impropriate traditional growing manner. In the year 2002 the grape quality and sugar content in the grapes respectively was better than in year 2000 and especially better than year 2001 in which the sugar content was the worst. The weather conditions in this three years showed no noticeable differences, however they shouldn’t be disregarded. Planting and growing of both cultivars is dissuaded in N, NW and NE of Brda region. The highest average sugar content in grapes of cultivar ‘Rebula’ was determinated in location of Vedrijan, Vipolže, Vrhovlje and Neblo. ‘Chardonnay’ grapes showed the highest contents of sugars in location of Kozana, Cerovo, Vrhovlje and Mirnik. Because of the variability in sugar content of grapes between locations as well as in the individual location, the revision and exclusion of impropriate viticultural positions for individual vine cultivar is recommended. Key words: viticulture, ‘Rebula’, ‘Chardonnay’, quality, Goriška brda winegrowing region 1 Mag., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, SI-1111 Ljubljana, p.p. 2995 254 Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljublj. Kmet. 81 - 2, oktober 2003 1 UVOD Bogata zgodovina in tradicija vinogradništva v Goriških brdih potrjujeta primernost ekoloških razmer za gojenje vinske trte. Sorta ‘Rebula’ je v Brdih udomačena sorta, saj prvi zapisi o njej segajo v leto 60 n.št., kjer je opisana, kot rubellana alubelis, rabuncula ali rabucula. Pod imenom ‘Rebula’ je prvič omenjena leta 1299 v 'Notariorum Jappi', kot plačilno sredstvo (Radikon in sod., 1995). Trenutno je v Brdih posajenih 1,4 mio trt. ‘Rebula’ zaokrožuje nekaj manj kot 30 % celotne pridelave grozdja (Register…, 2000). Količinska pomembnost sorte je ne dvomljiva, čeprav se v zadnjih letih opaža upadanje zanimanja za sorto na račun bolj tržno zanimivih sort, kot je npr. ‘Chardonnay’. Razloge lahko pripisujemo tudi nestanovitni kakovosti grozdja, ki v zadnjih letih postaja edini odziv na zasičeni svetovnega trga vina. ‘Chardonnay’ je francoska sorta, izvira iz Burgundije, kjer že od nekdaj predstavlja najpomembnejšo sorto za pridelavo vseh tipov vin, tako penečih, kot mirnih vin (Galet, 1990; Clarke, 1996; Hrček in Korošec-Koruza, 1996). Zaradi svojih agroekoloških zahtev so jo začeli raznašati in saditi na vseh celinah sveta (Galet, 1990; Hrček in Korošec-Koruza, 1996). V zadnjem desetletju se v vinogradništvu uporablja izraz 'chardonizacija' sveta, saj se še vedno sadi največ sorte ‘Chardonnay’. V Goriških brdih je trenutno posajenih povprečno 770.000 trt te sorte. Sorti ‘Rebula’ in ‘Chardonnay’ smo izbrali zaradi dolgotrajne in količinske pridelave na območju Brd ter zaradi primerjave kakovostnejše in bolj rodne sorte. ‘Rebula’ je masovnica. Na trto lahko rodi veliko več kot sorta ‘Chardonnay’, kar gre na račun kakovosti grozdja (Hrček in Korošec-Koruza, 1996). ‘Chardonnay’ daje kakovostnejše grozdje, čeprav je manj zahtevna za lego in klimatske razmere. Rast in rodnost trte je odvisna od številnih dejavnikov (podnebje, tla, človek), zato je nujna optimizacija interakcijskih vplivov naštetih dejavnikov (Smart in Robinson, 1992). Čeprav so Brda manjše vinogradniško območje se znotraj vinorodnega okoliša opažajo razlike v kakovosti grozdja. Brda so trenutno razdeljena na 16 vinorodnih krajev in 2 legi, ki skoraj da v celoti pokrivajo meje katastrskih občin (Register…, 2000). Rusjan (2002) navaja, da so v Brdih štiri območja, znotraj katerih se klimatske razmere dokaj izenačene. Variabilnost v kakovosti grozdja pripisujemo ekološkim razmeram, ki se v gričevnatih Brdih relativno hitro spreminjajo, tako da tvorijo specifično makro in mikro klimo. Take razmere izražamo v vinogradništvu z letnikom, katerega se kakovost se kaže v kakovosti grozdja. 2 MATERIAL IN METODE Metodika raziskave sloni na zbiranju in statistični obdelavi podatkov o kakovosti grozdja za sorti ‘Rebula’ in ‘Chardonnay’ v Goriških brdih. V obdelavo podatkov smo vključili 623 vinogradnikov, ki gojijo sorto ‘Rebula’ in 436 vinogradnikov, ki gojijo sorto ‘Chardonnay’. Zanimale so nas predvsem količine grozdja posamezne sorte ter spremembe kakovosti grozdja med lokacijami in letniki 2000, 2001 in 2002 ter variabilnost kakovosti znotraj vsake lokacije. Pri statistični obdelavi smo se omejili na določanje povprečnih, najmanjših in največjih vrednosti sladkorja (% Brix) ter njegovo variabilnost, katero smo podali kot koeficient variacije (beri KV (%)). RUSJAN D.: Razlike v kakovosti grozdja sort ‘Rebula’ (Vitis vinifera L. cv. 'Rebula') in... 255 3 REZULTATI V vinorodnem okolišu Goriška brda so na leto v obdobju 2000-2002 pridelali povprečno 3,4 mio kg grozdja sorte ‘Rebula’ ter 1,5 mio grozdja sorte ‘Chardonnay’. Količina grozdja pri obeh sortah se po katastrskih občinah in letnikih razlikuje, kar pripisujemo predvsem ponekod neugodnim in drugod različnim ekološkim razmeram. 900 2000 800 2001 2002 700 600 500 400 300 Masa grozdja (x 1000) kg / Yield / kg 1000) (x grozdja Masa 200 100 0 O O K N L I NA NA NO NI A OVO B S OT J R A R E NE B BIL KOJSK C KR MI A RHOVLJE VEDRIJA N MEDANA KOZA V PODS Lokacija / Location Slika 1: Masa grozdja sorte ‘Rebula’ po lokacijah za obdobje 2000 – 2002. Figure 1: Yield of cv. ‘Rebula’ according locations for the period 2000 to 2002. 900 2000 800 2001 700 2002 600 500 400 300 Masa grozdja (x 1000) kg / Yield / kg 1000) (x grozdja Masa 200 100 0 O O L KO ANA NIK J EB JS R ASN N HOVLJE CEROVO BIL KO MI KR R MEDANA KOZANA VEDRIJA N V PODSABOTIN Lokacija / Location Slika 2 : Masa grozdja sorte ‘Chardonnay’ po lokacijah za obdobje 2000 – 2002. Figure 2: Yield of cv. ‘Chardonnay’ according locations for the period 2000 to 2002. Ker se vinogradi v Goriških brdih razprostirajo predvsem na dveh tipih tal (evtrična rjava tla in fliš ter obrečna evtrična globoka oglajena tla), lahko rečemo, da je vpliv le teh pri takem številu vinogradov manjši. Tako pri sorti ‘Rebula’, kot pri sorti ‘Chardonnay’ pridelajo v prvih štiri navedenih lokacijah na slikah 1 in 2 več kot polovico pridelka. Na vseh ostalih lokacijah pridelajo manjše količine grozdja, kar pripisujemo manjši površini vinogradov, zaradi neugodnega višjega reliefa in posledično neugodnih vremenskih razmer. Pri primerjavi letnikov ugotovimo, da je bilo leta 2002 kar za 47 % sorte ‘Rebula’ in 40 % sorte ‘Chardonnay’ manj grozdja, 256 Zb. Bioteh. Fak. Univ. Ljublj. Kmet. 81 - 2, oktober 2003 glede na povprečje predhodnih let. Največji izpad pridelka je b sortah, kot je ‘Rebula’. Vzroke ampelotehnike) in morda v manj ugodnih vremenskih razmerah. 28,0 25,5 23,0 20,5 lahko iščemo v rigoroznejši rez 18,0 15,5 13,0 Temperatura zraka (°C) / Air temperature 10,5 Slika 3: Povprečna tem 8,0 Figure 3: Average air temperatu 1.ted apr il pri bolj rodnih 2.ted apr 2000 – 2002. 3.ted apr S pomočjo avtomatskih meteorološk4.ted apr i (spremembi Brdih, lahko ocenimo vremenske razmere1.ted v maj rastni dobi vinske trt period 2000 to 2002. 2.ted maj terminih, zaradi tehničnih razl 3.ted maj primanjkuje nekaj podatkov. Med najpomembnejšeperatura vremenske4.ted zraka maj na dejavn lokaciji Šlovrenc v ra T 2000 1.ted jun na rast in rodnost vinske trte sta temperatura zraka in padavin T 2001 dinamike spreminjanja povprečne t 2.ted jun 3.ted jun T 2002 lahko rečemo, da že v začetku rastne dobe (3. teden aprila) so 4.ted jun večje razlike. Najtoplejše je 1.ted jul zraka prevladovalo vse tja do 2. tedna v juniju. V istem terminre on Šlovrenc location2.te ind jul growt najhladnejše. Opazili smo, da v 3.ted jul 4.ted jul zraka, kar lahko znatno vpliva na čas in kakovost opraševanja i 1.ted avg zgodnjim cvetenjem, kot sta ‘Rebul 2.ted avg je leta 2000 temperatura zraka precej padla in počasi rasla vse 3.ted avg V času zorenja grozdja, med let ih postaj Adcon Telemtry, ki s 4.ted avg ogov postaje niso delovale, zato 1.ted sept 2001 najhladnejši, saj se je v 2. 2.ted sept dežja močno zmanjšala. 3.ted sept 4.ted sept 1.ted okt bilo leto 2000, saj je s počasnim stni dobi za obdobje emperature zraka po tednih v č 2.ted okt 3.ted okt h season for the mesecu juniju so bile največje a’ in ‘Chardonnay’.