DOCSLIB.ORG

Spreminjanje Rabe Tal V Severnih Goriških Brdih

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Spreminjanje Rabe Tal V Severnih Goriških Brdih vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 9 Geografski vestnik 79-1, 2007, 9–23 Razprave RAZPRAVE SPREMINJANJE RABE TAL V SEVERNIH GORI[KIH BRDIH AV TO R Franci Petek Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija [email protected] UDK: 91:711.14(497.4Gori{ka brda) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih Za Gori{ka brda je zna~ilna izrazita dvojnost: na jugu je vinogradni{tvo intenzivno, zato se je povr{ina vino- gradov ohranila v pribli`no enakem obsegu kot v prvi polovici 19. stoletja, na severu pa se zemlji{~a mo~no zara{~ajo, tako da je dele` gozda presegel 80 %, ob najve~jem obsegu kmetijskih zemlji{~ pa ni dosegal niti 30 %. Razloge gre iskati predvsem v mo~no spremenjenih dru`benih razmerah. KLJU^NE BESEDE raba tal, spremembe rabe tal, ogozdovanje, geografija pode`elja, regionalna geografija, Gori{ka brda, Slo- venija ABSTRACT Land use changing in northern Gori{ka brda The low hills of Gori{ka brda have a distinctly dual appearance. In their southern part, agricultural or vine- yard land use is very intensive for Slovene conditions, and the proportion of surface occupied by vineyards has remained almost the same since the first half of the 19th century. In contrast, northern part of Gori{ka brda has experienced intensive overgrowth. The proportion of forest today is more than 80% whereas dur- ing the period of the greatest extent of farmland it only covered 30%. The reason for this can be found primarily in changed social conditions. KEY WORDS land use, land use changes, afforestation, rural geography, regional geography, Gori{ka brda, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 6. aprila 2007. 9 vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 10 Franci Petek Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih 1Uvod Izraz raba tal v naj{ir{em pomenu ozna~uje in opredeljuje ~lovekovo delovanje v pokrajini. V rabi tal se zrcalijo tako naravne prvine kot dru`beni dejavniki neke pokrajine. Rabo tal sicer lahko preu~u- jemo z razli~no natan~nostjo, vendar v sodobnosti najve~krat lo~imo njive, trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi, olj~niki in drugo), travnike, pa{nike, gozdove, nerodovitna in pozidana zemlji{~a. V tej pre- prosti razdelitvi je kmetijska ali neurbana raba bolj podrobno razdeljena kot nekmetijska ali urbana. Ker rabo tal v tem kontekstu razumemo kot podro~je geografskega preu~evanja, ki ve~ pozornosti name- nja kmetijskim zemlji{~em skupaj z gozdom, je na{ pogled usmerjen predvsem na zna~ilnosti pode`elja. Kmetijska (pribli`no 30 %) in gozdna (pribli`no 60 %) zemlji{~a namre~ v Sloveniji predstavljajo okrog devet desetin celotnega ozemlja (MKGP 2002) in odlo~ilno vplivajo na videz na{e de`ele. O pokrajin- skih zna~ilnostih {e ve~ pove spreminjanje rabe tal. Spremembe rabe tal lahko ugotovimo s primerjanjem dveh ~asovnih prerezov stanja rabe tal neke pokrajine. ^e poznamo klju~ne dogodke, ki so se zgodili v vmesnem obdobju, lahko ugotavljamo tudi vzroke za nastale spremembe rabe tal (Petek 2005, 10). V prispevku smo prek rabe tal opisali zna~ilnosti sprememb kulturne pokrajine v Gori{kih brdih. Gori{ka brda spadajo med kulturne pokrajine sredozemskih gri~evij (Urbanc 2002, 105). Podrobne- je smo spremembe rabe tal analizirali v katastrski ob~ini Ko`bana. Ta je tipi~na predstavnica severnih Gori{kih brd, ki spadajo med slovenske pokrajine, kjer se je raba tal v zadnjih desetletjih najbolj spre- menila. Predvsem nekdanje pa{nike danes prera{~a gozd, vinogradi pa so v glavnem zatravljeni. Vzrok gre iskati predvsem v izseljevanju, staranju prebivalstva ter opu{~anju kmetijstva, predvsem `ivinore- je. Zato so severna Gori{ka brda primer, kjer se je preobrazba pokrajine izrazito odrazila v spremembah rabe tal. 2 Opis virov in metode Rabo tal smo na dveh prostorskih ravneh ugotavljali za ~asovno razdobje med letoma 1819 in 2006. V splo{nem pregledu smo jo ugotavljali za celotna Gori{ka brda s podatki o povr{inah posameznih zem- lji{kih kategorij, se{tetih za vsako katastrsko ob~ino (GURS 2006), ki je zelo stabilna prostorska enota `e vse od vzpostavitve sodobnega zemlji{kega katastra in zato zelo primerna za ugotavljanje sprememb rabe tal (Gabrovec, Kladnik 1997). Analizo rabe tal Gori{kih brd je na ravni katastrskih ob~in naredil tudi Vri{er (1956), zato imamo primerljive podatke {e za leti 1910 in 1948. Podrobneje smo rabo tal analizirali na obmo~ju katastrske ob~ine Ko`bana. Za obdobje prve polovice 19. stoletja smo uporabili podatke iz Franciscejskega katastra, in sicer sumarne podatke o povr{inah kategorij rabe tal za vsako katastrsko ob~ino (Archivio di stato di Trie- ste 2006; Archivio di Stato di Gorizia 2006) ter zemlji{ko-katastrski na~rt franciscejskega katatsra za obmo~je katastrske ob~ine Ko`bana z letnico 1819 (Arhiv Republike Slovenije 2006). Podlaga za ugo- tavljanje sodobne rabe tal je bila karta Dejanska raba kmetijskih zemlji{~ (MKGP 2006). Zaradi bolj{e preglednosti smo se odlo~ili, da rabo tal ugotavljamo v sedmih temeljnih kategori- jah, ~eprav jih tako starej{i kot novej{i vir navajata ve~. Ob pomo~i `e uporabljenega klju~a (Petek 2005, 35), prikazanega v preglednici 1, smo jih smiselno zdru`ili. Zdru`ene kategorije so njive, vinogradi, sadovnjaki, travinje, gozd, pozidano in poti ter drugo. Spremembe rabe tal smo preu~evali z neposredno primerjavo dele`ev povr{ine posameznih kate- gorij rabe tal v dveh ~asovno odmaknjenih podatkovnih virih. Pri tej primerjavi smo na primer ugotovili, da se je dele` vinogradov v Gori{kih brdih med letoma 1819 in 2006 zmanj{al z 32 % na 27 %. V izbra- ni katastrski ob~ini smo spremembe ugotavljali s prekrivanjem vektorskih slojev rabe tal za leti 1819 in 2006. Dobili smo nov sloj, iz katerega smo lahko razbrali, kje se raba tal ni spremenila, ter vrsto novih poligonov s 37 razli~nimi mo`nimi kombinacijami sprememb rabe tal. Pri tem so se razkrile neposred- ne spremembe rabe tal, na primer njiv v vinograde, travnikov v gozd in podobno. V naslednji fazi analize 10 vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 11 Geografski vestnik 79-1, 2007 Razprave Preglednica 1: Usklajevanje in zdru`evanje kategorij rabe tal med franciscejskim katastrom (Arhiv republike Slovenije 2006; Archivio di Stato di Trieste 2006; Archivio di stato di Gorizia 2006) in karto Dejanska raba kmetijskih zemlji{~ (MKGP 2006). osnovne kategorije 1819 usklajene in zdru`ene kategorije osnovne kategorije 2006 vrtovi njive njive in vrtovi njive za~asni travniki njive z vinogradi vinogradi vinogradi vinogradi olj~niki vinogradi z oljkami travniki s sadnim drevjem sadovnjaki ekstenzivni sadovnjaki sadni vrtovi intenzivni sadovnjaki travniki travinje trajni travniki in pa{niki travniki z drevjem travniki z grmovjem pa{niki pa{niki z drevjem pa{niki z drevjem gozd gozd kmetijska zemlji{~a, porasla z gozdnim drevjem zemlji{~a v zara{~anju grmi~evje drevje in grmi~evje gozd stavbe pozidano, poti pozidana in sorodna zemlji{~a dvori{~a poti, ceste vode drugo odprta zamo~virjena zemlji{~a obroba vode pu{~e su{na odprta zemlji{~a s posebnim rastlinskim pokrovom sprememb rabe tal smo dolo~ili {e temeljne procese sprememb, in sicer ogozdovanje (ko so se dolo~e- ne zemlji{ke kategorije spremenile v gozd), ozelenjevanje (ko so se dolo~ene zemlji{ke kategorije zatravile), intezifikacijo (ko so dolo~ene zemlji{ke kategorije spremenile v obdelovalna zemlji{~a oziroma v dru- go, bolj intenzivno kategorijo obdelovalnih zemlji{~) in urbanizacijo (ko so se dolo~ene zemlji{ke kategorije spremenile v pozidana zemlji{~a, vklju~no s cestami in potmi). Opredelili smo {e druge procese ter nespre- menjene povr{ine gozda, travinja, vinogradov, sadovnjakov, njiv, pozidanega sveta in drugih zdru`enih kategorij. S tem smo sledili Medvedovi metodologiji (Medved 1970), ki je bila `e ve~krat uspe{no preizku{ena in uporabljena (Gabrovec, Kladnik 1997, 56; Gabrovec, Kladnik, Petek 2001; Petek 2002; Petek 2005). Metodologija je prilagojena bolj natan~nemu merilu baze podatkov. Za obmo~je katastrske ob~ine Ko`bana smo sestavljene liste franciscejskega katastrskega na~rta mora- li pretvoriti v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem (Petek, Fridl 2004). Pri tem smo si pomagali z ra~unalni{kim paketom ARC GIS 9. Podlaga za ugotavljanje sprememb rabe tal glede na reliefne prvine je bil digitalni model reliefa s stra- nico 5 m (Ber~i~ 2007). 11 vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 12 Franci Petek Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih 3 Zna~ilnosti rabe tal v Gori{kih brdih Gori{ka brda lahko raz~lenimo na severna in ju`na, kar ustreza delitvi na Zgornja in Spodnja Brda, kot jo poznajo doma~ini; Vri{er (1956) je lo~il {e Srednja Brda. Za to obstaja ve~ razlogov, predvsem naravnogeografskih, ki posledi~no narekujejo tudi razlike v rabi tal. Razmejitev upo{teva razlike v nad- morski vi{ini in naklonih, ki imajo v severnih Gori{kih brdih ve~je vrednosti (Kladnik 1998, 210). Zelo jasna pa je tudi geolo{ka meja med ko`banskimi plastmi fli{a na severu, ki vsebujejo vlo`ke konglo- merata in apnenca, ter medanskimi plastmi fli{a na jugu z ve~jo vsebnostjo glinenih sestavin (Zorn, Komac 2007). Ker je pri preu~evanju rabe tal temeljna prostorska enota praviloma katastrska ob~ina, smo Gori{ka brda v grobem razdelili takole: v ju`nih Gori{kih brdih so katastrske ob~ine Vi{njevik, Neblo, Biljana, Medana, Vedrijan, [martno, Kojsko, Kozana, Cerovo in Vipol`e, v severnih pa Mirnik, Ko`bana, Krasno, Vrhovlje in Podsabotin. Veliko razliko med severnimi in ju`nimi Gori{kimi brdi ka`e- ta tako zemljevid razporeditve temeljnih kategorij rabe tal (slika 1) kot grafikon z njihovimi dele`i (slika 2).
Load more

Recommended publications
  • Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd
    geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC € 20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1 Lu~ka A`man Momirski Franci Petek Naziv: doc., dr., mag., univerzitetna diplomirana in`enirka arhitekture Naziv: dr., mag. univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 07 60 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 07 34 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.fa.uni-lj.si Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala, leta 1986 Rodil se je leta 1971 na Jesenicah, mladost pa je pre`ivel v Lescah. diplomirala, leta 1993 magistrirala in leta 2004 doktorirala. Njena biblio- Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. grafija obsega pribli`no 160 enot. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih V Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 dok- je prejela ve~ nagrad in priznanj.
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO OBČINA BRDA oktober 13 Kazalo: 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 2. JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO 2.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA 2.2 CEVOVOD 2.3 VRSTE IN ŠTEVILO OBJEKTOV IN OPREME JAVNEGA VODOVODA 2.4 ČRPALIŠČA 2.5 KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE 3. JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE 4. VODNI VIRI PITNE VODE 4.1 OPIS 4.2 OZNAČEVANJE 5. ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE 5.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCEV ZASEBNIH VODOVODOV 5.2 PODATKI O ZASEBNIH VODOVODNIH SISTEMIH 6. ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU 7. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO 8. NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB 9. NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV 10. RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA 11. PROGRAM ZA OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVANJA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Stran 2 od 12 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE Tabela 1: Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo NAZIV: VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA D.D. NASLOV: CESTA 25. JUNIJA 1B. KROMBERK, 5000 NOVA GORICA ID DDV: SI91503027 ODGOVORNA OSEBA: MIRAN LOVRIČ KONTAKTNA OSEBA: MATJAŽ HVALIČ TELEFONSKA ŠT: 05-3391100 E-POŠTA: [email protected] ORGANIZACIJSKA 1 - JAVNO PODJETJE OBLIKA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: * 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE Javno službo podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja v petih občinah. Največji delež pripada mestni občini Nova Gorica. En vodni sistem lahko oskrbuje z vodo v celoti ali delno tudi po več občin npr.
    [Show full text]
  • Razpored Terena Patronažna Služba Ps Nova Gorica
    RAZPORED TERENA PATRONAŽNA SLUŽBA PS NOVA GORICA KERŠEVAN Kromberk: JOLANDA, Barje, dipl.med.sestra Bratov Hvalič, 031 872 700 Breg, C. 25. junija, Damber, Grajska, Industrijska, Iztokova, Kekčeva pot, Kromberška cesta, Lemutova, Loke, Med trtami, Panovška, Pavšičevo naselje, Pod Škabrijelom, Podrob, Pri hrastu, Rada Simonitija, Toma Brejca, Varda, Vetrišče, Vinka Vodopivca, Vodovodna pot KLJUN Nova Gorica: SILVANA, Bazoviška, dipl.med.sestra Bidovčeva, Cesta 15. Septembra 051 678 140 Gortanova Gregorčičeva, Kajuhova Kidričeva, Kostanjeviška Marušičeva Miloševa, Pod gričem Pot na Pristavo Sončna Strma pot Trg E. Kardelja Ul. Pinka Tomažiča Ul. Sergeja Mašere Valenčičeva Rožna Dolina: Andreja Kumarja, Angela Besednjaka, J. Mihevca, L. Šercerja, Liskur, Pod gričem, Pot na Pristavo, Stara Gora Ul. 25. maja, Ul. 9. maja, Ul. partizanske tehnike, Vipavska cesta PETREVČIČ Osek NATAŠA, Ozeljan, dipl.med.sestra Šempas, Vitovlje 041 673 676 VIDIC MOJCA, Banjšice, dipl.med.sestra Bate, Dragovica, 031 746 117 Grgar, Grgarske ravne, DREN MAJDA, Lazna, dipl.med.sestra Lokve, Nemci, 031 601 716 Podgozd, Ravnica, Trnovo, Voglarji Šmihel Grčna Podgrčna Ajševica FILIPOVIĆ Nova Gorica: PELKA, Cankarjeva, dipl.med.sestra Prvomajska 041 393 031 PEJAKIĆ MIŠO, Nova Gorica dipl.zdravstvenik Gradnikove brigade Ulica Tolminskih puntarjev 051 232 515 Kolodvorska Ulica xxx.divizije, Partizanska ulica DOVŽAK NELI Nova Gorica: dipl.med.sestra Delpinova, Erjavčeva, 051 678 131 Ivana Regenta, Kosovelova Ledine, M. Kogoja, Prešernova, Rejčeva, Rutarjeva, Sedejeva Streliška, Škrabčeva, Trubarjeva, Tumova, Ulica Šantlovih Vrtna, Železničarska Solkan: Cesta 9. korpusa, Klanec, Klementa Juga, Langobardska, Ludvika Slokarja M. Klemenčiča, M. Valentinčiča, M. Veluščka, Na potoku, Ob parku Pot na breg, Pot na drage, Stara pot, Tominčeva, Trinka Zamejskega, Velika pot, Vezna pot.
    [Show full text]
  • Analiza Stanja 1.7. S Področja Socialno-Ekonomskih Virov
    Analiza stanja 1.7. s področja Socialno-ekonomskih virov V ustrezna polja vpišite zahtevane podatke, najprej opišete najpomembnejše danosti: Območje Občine Brda je del Severne Primorske (Goriška statistična regija), ki obsega pokrajinsko neenotno, vendar zaokroženo celoto Zgornjega in Srednjega Posočja. Do leta 1994 je bilo območje del občine Nova Gorica, oktobra 1994 pa je bila ustanovljena Občina Brda. Opis: Obravnavano območje (subregija – Goriška Brda) leži na skrajnem zahodu Slovenije, tako da je južna in zahodna meja občine tudi državna meja med Italijo (dežela Furlanija – Julijska krajina) in Slovenijo. Skupna dolžina meje z Italijo je 232 km, od tega je v občini Brda 29,75 km. Meja poteka po vodotokih Idrija, Koren, Rutarski potok, Prvačina, Zlatonek/Pevmica (v skupni dolžini 16,62 km), ostalih 13,13 km je meja na kopnem. Na severu občina meji na sosednjo občino Kanal ob Soči, na vzhodu pa na Mestno občino Nova Gorica. Občina Brda pokriva površino 72 km² in ima 5659 prebivalcev (po popisu prebivalstva 2016). Za Brda je značilna zgoščena poselitev grebenov in gričev. V štirinajstih vaških skupnostih in eni krajevni skupnosti je 45 naselij. Največje naselje je občinsko središče Dobrovo, kjer so sedež občine, vrtec, devetletna osnovna šola, policija, pošta, bančna poslovna enota, kulturni dom, zdravstveni dom, muzej in galerija, gasilski dom. Glede na ostale občine, tako v Goriški statistični regiji kot v Sloveniji, občina Brda sodi med manjše občine (v Sloveniji je 30% po velikosti in številu prebivalstva podobnih občin). Po geografsko geološki sestavi je območje občine zaokrožena celota, raznolikosti v prostoru, ki se kažejo tudi v demografski sliki in ekonomskih kazalnikih, se pojavljajo zlasti med spodnjimi in zgornjimi Brdi.
    [Show full text]
  • R a Z G L a S Kandidatov Za Volitve Članov Občinskega Sveta Občine Brda – 18
    R A Z G L A S kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda – 18. novembra 2018 VOLILNA ENOTA 1, ki obsega naselja Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri Neblem, Breg pri Golem Brdu, Brezovk, Ceglo, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gradno, Hlevnik, Hruševlje, Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo, Nozno, Plešivo, Pristava, Senik, Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kožbani, Zali Breg I. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI - II. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS III. STRANKA MODERNEGA CENTRA - SMC IV. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA NSi 1. Damjan BIRTIČ, roj. 15. 9. 1972, Neblo 5/b, 1. Oskar KRISTANČIČ, roj. 9.11.1954, Plešivo 25/B, 5 SLOVENIJE - DESUS 1. Denis RUSJAN, roj. 28. 3. 1975, Drnovk 13/a, 1. Aleš SIMČIČ, roj. 16. 1. 1970, Goriška cesta 26, 5212 Dobrovo 212 Dobrovo 1. Oskar BENSA, roj. 1. 12. 1951, Vipolže 100, 5212 Dobrovo 5212 Dobrovo poklic: doktor medicine, delo: zdravnik specialist poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec 5212 Dobrovo poklic: dipl. ing. agronomije; delo: visokošolski učitelj, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetovalec 2. Romana VELIŠČEK, roj. 11. 7. 1976, Kozana 16, 2. Milena KLAVORA, roj. 28. 4. 1958, Zadružna cesta 3, poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenec profesor, Univerza v Lj. 2. Marija REYA, roj. 27. 4. 1964, Kozana 7, 5212 Dobrovo 5212 Dobrovo 5212 Dobrovo 2. Nevenka PRINČIČ, roj. 8. 10. 1950, Vipolže 93/a, 5 2. Irena BENEDETIČ, roj. 27. 6. 1958, Vipolže 65, poklic: dipl. inženir agronomije, delo: gospodinja poklic: diplomirana ekonomistka, delo: pomočnica vodje poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenka 212 Dobrovo 5212 Dobrovo 3.
    [Show full text]
  • TAST E the Delicacies of Goriška B
    TASTE the delicac ies of Gor iška Br da L A N D O F I N V BRDA I G O R A T I N G M O M E N T S Where the view opens out onto the landscape of The times for fairy tales are over; however, the Goriška Venice, Friuli and the Venetian region, it reveals itself as brda fairy tale is becoming increasingly real. The the quite different, magical world of Brda. Embedded profusion of colours, tastes and aromas still attract the halfway between the Alps and the Adriatic Sea, Brda attention of every traveller who visits Brda. The essence has a magical power and a beneficial impact on local always remains the same – the primary pleasure of the dishes, the stunning experience of the wine and the life. Moreover, Brda is unique and original; rich; colourful merry feeling of happy gatherings. and lively; and full of life during every season. G O R I Š K A B R D A TASTE the delicacies of F R U I T Goriška Brda The best known Goriška Brda fruit is probably prunes. What nature does not offer, the men and women of They are hand-skinned, stoned and then sun-dried Goriška brda add with their simple openness, hospitality and are especially famous for their unique taste. Other and their cheerfulness. Everything that has ever been selected fruits, mostly cherries, are still transported produced here by diligent hands, shows love and reflects and sold all over Slovenia by Goriška Brda inhabitants. their souls.
    [Show full text]
  • Statutarni Odlok O Organiziranju in Delovanju Vaških Skupnosti Ter Krajevnih Skupnosti in O Določitvi Volilnih Enot
    OBČINA BRDA OBČINSKI SVET Na podlagi 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSL ( Ur. l. RS št. 70/97) TER 9. in 49. člena statuta Občine Brda ( Uradno glasilo, št. 5/95) je občinski svet občine Brda na seji dne 09.11.1998 sprejel STATUTARNI ODLOK O ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU VAŠKIH SKUPNOSTI TER KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT 1.člen Stem statutarnim odlokom so določene naloge, način financiranja, organiziranosti in druge zadeve, ki urejajo delovanje vaških skupnosti (v nadaljevanje VS ) in krajevnih skupnosti ( v nadaljevanju KS) občine Brda, ter določene volilne enote v občini Brda. SPLOŠNE DOLOČBE 2.člen V Občini Brda so v skladu z 9. členom statuta Občine Brda ustanovijo naslednje krajevne in vaške skupnosti: KS Medana, ki obsega naselja: Medana, Plešivo, Ceglo VS Šmartno, ki obsega naselja: Šmartno, Imenje, Gonjače VS Vrhovlje VS Vedrijan VS Kojsko, ki obsega naselje: Kojsko, Brestje VS Hum, ki obsega naselja: Hum, Podsabotin, Snežatno VS Cerovo, ki obsega naselja: Gornje Cerovo in Dolnje Cerovo VS Dobrovo, ki obsega naselja: Dobrovo,Drnovk, Snežeče, VS Vipolže VS Kozana VS Fojana, ki obsega naselji: Fojana, Barbana VS Višnjevik, ki obsega naselja: Višnjevik, Gradno, Krasno VS Neblo, ki obsega naselja: Neblo, Hruševlje, Hlevnik, Šlovrenc, Kozarno, Brdicepri Neblem, Belo, Nozno, Pristavo, Slavče VS Kožbana, ki obsega naselja: Kožbana,Brdice pri Kožbani, Senik, Slapnik, Vrhovlje pri Kožbani, GoloBrdo, Breg pri Golem Brdu, Brezovk VS Biljana, ki obsega najelji: Biljana, Zali Breg 3. člen Preoblikovanje KS oz. VS se lahko izvede na podlagi sklepa občinskega sveta z dvotretinsko večino ali na referendumu kajanov v naseljih, ki se preoblikujejo.
    [Show full text]
  • Seznam Registrirane Nepremične Dediščine
    Seznam registrirane nepremične dediščine - Dobrovo - Spomenik Alojzu Imenje - Dolenji konec Brda Gradniku Imenje - Portal domačije Dobrovo - Spomenik NOB Imenje 29 3643 Barbana - Cerkev Marijinega Dolnje Cerovo - Niz domačij 9180 Kojsko - Graščina rojstva Dolnje Cerovo 36, 36a in 37 Kojsko - Spomenik Srečku 10241 Biljana - Dvorec Biljana 37, Dolnje Cerovo - Niz stavb Kumarju 38 Drnovk - Domačija Drnovk 10 Kozana - Spomenik NOB I. 16070 Biljana - Vas Drnovk - Domačija Drnovk 11 Kozana - Spomenik NOB II. Brdice pri Kožbani - Drnovk - Spomenik 16073 Kozana - Vas Spominsko obeležje NOB slovenskemu taboru 21176 Kozarno - Domačija Kozarno Brdice pri Kožbani - Šola 3642 Fojana - Cerkev sv. Duha 1 in 2 Breg pri Golem brdu - Fojana - Spominsko obeležje Kožbana - Ruševine kapele Domačija Breg pri Golem NOB sv. Jurija z grobiščem brdu 1 Fojana - Znamenje Kožbana - Spominski park Brestje - Ruševine cerkve sv. 3796 Golo Brdo v Brdih - Cerkev NOB Primoža z grobiščem Device Marije 16074 Krasno - Vas Brezovk - Zaselek Dolenji Golo brdo - Hiša pri domačiji Medana - Kapelica Brezovk Golo brdo 12 Medana - Spomenik NOB BRIŠI ZADEVO/Belo v Brdih Gornje Cerovo - Spomenik Medana - Spominsko - Vas NOB obeležje NOB Ceglo - Arheološko najdišče Gradno - Domačiji Gradno 3 16075 Medana - Vas Mrtvica in 3a Neblo - Arheološko najdišče Ceglo - Rimskodobno Hlevnik - Spomenik NOB Borg grobišče Merišče 17310 Hlevnik - Znamenje Neblo - Kapelica Dobrovo - Niz domačij Hruševlje - Šola Nozno - Arheološko območje Grajska 5, 7, 9 17311 Hum v Brdih - Znamenje sv. Peter in Pavel Delpinova ulica 16, SI-5000 Nova Gorica, telefon: +386 (0)5 330 84 50, telefaks: +386 (0)5 302 86 90 e-pošta: [email protected], www.zvkds.si Registracija: 1/32177/00, SKD/šifra podrazreda: 91.030, matična številka: 1423215 ID za DDV: SI 45991413, TRR: 01100-6030381005 Plešivo - Domačija Plešivo 7, 4051 Šmartno v Brdih - Cerkev sv.
    [Show full text]
  • Pismenost Kmečkega Prebivalstva Goriških Brd V 19. Stoletju, 91–104 2019
    2019 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 316.344.34(497.473)"18" Prejeto: 6. 6. 2018 Tanja Gomiršek dr., muzejska svetovalka, Goriški muzej, Grajska cesta 1, Kromberk, SI–5000 Nova Gorica E-pošta: [email protected] Pismenost kmečkega prebivalstva Goriških brd v 19. stoletju IZVLEČEK Prva šola v Goriških brdih je bila ustanovljena leta 1826 v Kojskem, v drugih krajih pa so šole ustanavljali po letu 1850. Do tedaj, pa tudi še kasneje, je bil pretežni del prebivalstva tega območja nepismen. Tu je živelo prete- žno kmečko prebivalstvo, ki se je z obrtjo ukvarjalo zgolj kot z dopolnilno dejavnostjo. V družinah revnih slojev so za preživetje delali vsi člani. Znanje branja in pisanja jim je bilo težko dostopno, saj si stroškov šolanja niso mogli privoščiti. Le premožne družine so v 1. polovici 19. stoletja šolale za naslednike izbrane prvorojence oziroma sinove. Redke družine veleposestnikov in uradnikov so šolale tudi dekleta. Večino otrok so poučevali zasebni učitelji, dekleta pa so obiskovala šolo, ki so jo v Gorici imele sestre uršulinke. Samo nadarjeni učenci so svoje znanje izpopolnili na Goriški normalki. Visok družbeni položaj pismenih v skupnosti se je kazal v zasedanju pomembnih položajev oziroma opravljanju funkcij župana, svetnika, cerkvenega ključarja, zapriseženca pri popisu premoženja ter priče pri oporokah. KLJUČNE BESEDE kmečka družba, Goriška brda, pismenost, vaške elite, izobrazba žensk ABSTRACT LITERACY AMONG THE RURAL POPULATION OF THE GORIŠKA BRDA IN THE NINETEENTH CENTURY The first school in the Goriška brda was founded at Kojsko in 1826 and in other places after 1850. Until then, and even afterwards, illiteracy was highly prevalent in the area.
    [Show full text]
  • Plan Praznjenja Greznic 2020 7
    Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Kromberk, Cesta 25. junija 1B 5000 Nova Gorica ŠTEVILO GREZNIC PO NASELJIH PLAN PRAZNJENJA GREZNIC 2020 7 - OBČINA BRDA jan.20 feb.20 mar.20 apr.20 maj.20 jun.20 jul.20 avg.20 sep.20 okt.20 nov.20 dec.20 BARBANA 18 BELO 2 BILJANA 57 BRDICE PRI KOŽBANI 10 BRDICE PRI NEBLEM 13 BREG PRI GOLEM B 2 BREG PRI GOLEM BRDU 9 BRESTJE 24 24 BREZOVK 8 CEGLO 40 DOBROVO 69 DOLNJE CEROVO 51 DRNOVK 42 FOJANA 50 GOLO BRDO 13 GONJAČE 57 57 GORNJE CEROVO 120 GRADNO 13 HLEVNIK 16 HRUŠEVLJE 42 HUM 113 113 IMENJE 48 KOJSKO 121 121 KOZANA 107 KOZARNO 22 KOŽBANA 16 KRASNO 36 MEDANA 29 NEBLO 71 NOZNO 12 PLEŠIVO 75 PODSABOTIN 83 83 PRISTAVO 1 SENIK 12 SLAVČE 13 13 SNEŽATNO 36 36 SNEŽEČE 14 ŠLOVRENC 31 ŠMARTNO 69 VEDRIJAN 67 VIPOLŽE 169 VIŠNJEVIK 52 VRHOVLJE PRI KOJSKEM 51 VRHOVLJE PRI KOŽBANI 8 ZALI BREG 28 Vsota 1940 447 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: Opravljeno v letu 2017, 2018 in 2019 447 Plan 2020 0 1 / 3 23.01.2019 Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. Kromberk, Cesta 25. junija 1B 5000 Nova Gorica ŠTEVILO GREZNIC PO NASELJIH PLAN PRAZNJENJA GREZNIC 2020 84 - MESTNA OBČINA NOVA GORICA jan.20 feb.20 mar.20 apr.20 maj.20 jun.20 jul.20 avg.20 sep.20 okt.20 nov.20 dec.20 ČEPOVAN 119 119 LOKOVEC 109 109 LAZNA 8 8 LOKVE 92 92 NEMCI 9 9 BANJŠICE 111 111 BATE 53 53 GRGARSKE RAVNE 51 51 DRAGOVICA 13 13 AJŠEVICA 109 BRANIK 318 BRDO 34 34 BUDIHNI 15 15 DORNBERK 184 DRAGA 27 27 GRADIŠČE NAD PRVAČINO 146 146 GRGAR 113 13 KROMBERK 336 LOKE 97 NOVA GORICA 121 OSEK 149 149 OZELJAN 286 PEDROVO 10 10 PODGOZD 16 16 POTOK PRI DORNBERKU 48 PRESERJE 170 PRISTAVA 23 PRVAČINA 187 RAVNICA 24 24 ROŽNA DOLINA 160 SAKSID 34 34 SOLKAN 75 SPODNJA BRANICA 46 46 STARA GORA 68 68 STESKE 12 12 SVETA GORA 1 ŠEMPAS 402 ŠMIHEL 95 TABOR 69 TRNOVO 162 162 VITOVLJE 172 172 VOGLARJI 49 49 ZALOŠČE 142 142 Vsota 4465 1684 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: Opravljeno v letu 2017, 2018 in 2019 1684 Plan 2020 0 2 / 3 23.01.2019 Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.
    [Show full text]
  • DISCOVER the Character of Brda!
    MC BIH HR I Venezia Zagreb Milano Ljubljana BRDA SLO H harmony with visitors. with harmony pace - tranquil and cheerful, surrounded by family and in in and family by surrounded cheerful, and tranquil - pace CH Graz Budapest villages and hamlets of Brda has been taking its own own its taking been has Brda of hamlets and villages who visits the area. the visits who FL A Bern Brda. Bearing the stamp of the past, today’s life in the the in life today’s past, the of stamp the Bearing Brda. beauties and generously bestows its delights on anyone anyone on delights its bestows generously and beauties BRESTJE SK attention of travelers who wish to get acquainted with with acquainted get to wish who travelers of attention Adriatic, preserves and develops its heritage, safeguards its its safeguards heritage, its develops and preserves Adriatic, Wien München of beauties, curiosities and adventures always attracts attracts always adventures and curiosities beauties, of the land of hills, nested midway between the Alps and the the and Alps the between midway nested hills, of land the Bratislava of Brda are becoming increasingly real. The abundance abundance The real. increasingly becoming are Brda of Friuli and the Veneto, has a special, magical power. Brda, Brda, power. magical special, a has Veneto, the and Friuli F Although the times of fairytales are over, fabulous images images fabulous over, are fairytales of times the Although The fairytale landscape offering views toward the sea, the the sea, the toward views offering landscape fairytale The Stuttgart CZ Paris S T N E M O BRDA M G N I T D Praha A R O G I V N I F O D N A L E H T L Wrocław Bruxelles PL B NL ! a d r B f o r e t c a D r a I S h c C e O h V t E R Tourist Information Centre Brda Grajska cesta 10, 5212 Dobrovo tel: +386 (0)5 395 95 94 fax: +386 (0)5 395 95 95 e-mail: [email protected] www.brda.si Published by: TIC Brda | Text: Katja Kogej |Production: Markacija d.o.o.
    [Show full text]
  • Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd
    geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC € 20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN Terasirana pokrajina Gori{kih brd A`man Momirski, Kladnik, Komac, Petek, Repolusk, Zorn Legenda: od 0,0 % do 15 % od 15,1 % do 30 % od 30,1 % do 50 % od 50,1 % do 70 % več kot 70 % meja občine 01230,5 km Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: DMR 25 x 25 m, GURS © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007 Slika 7: Nakloni povr{ja v Gori{kih brdih. 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 Legenda: gozd meja občine 01230,5 km Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: ortofoto, GURS 2004 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007 Slika 16: Sodobna raz{irjenost gozdov v Gori{kih brdih. 29 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 SEN I K GOLO BRDO BREZOVK BREG PRI GOLEM BRDU MIRNIK BRDICE PRI KOŽBANI VRHOVLJE PRI KOŽBANI KOŽBANA SLA PN I K KOŽBA N A NOZNO BELO PRISTAVO KRASNO HLEVNIK KRASNO SLA V ČE VIŠNJEVIK GRA DN O VRHOVLJE PRI KOJSKEM VIŠNJEVIK HRUŠEVLJE VEDRIJAN VRHOVLJE VEDRIJAN ŠLO V REN C NEBLO IM ENJE KOZA RNO GON JAČE BRESTJE NEBLO BRDICE PRI NEBLEM SN EŽEČE ŠMARTNO DRNOVK BILJANA KOJSKO ZALI BREG ŠM A RTN O PODSABOTIN PODSABOTIN DOBROVO BARBANA FOJAN A SN EŽATN O KOJSKO BILJANA HUM KOZA N A KOZANA MEDANA PLEŠIVO MEDANA GORN JE CEROVO CEROVO CEGLO DOLNJE CEROVO VIPOLŽE VIPOLŽE Legenda: NEBLO ime katastrske občine HRUŠEVLJE ime naselja meja naselja meja občine 01230,5 km Avtor zemljevida: Tomaž Berčič Vir: GURS 2002 © Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, 2007 Slika 18: Obmo~ja katastrskih ob~in in naselij v Gori{kih brdih.
    [Show full text]