vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 9 Geografski vestnik 79-1, 2007, 9–23 Razprave RAZPRAVE SPREMINJANJE RABE TAL V SEVERNIH GORI[KIH BRDIH AV TO R Franci Petek Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija [email protected] UDK: 91:711.14(497.4Gori{ka brda) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih Za Gori{ka brda je zna~ilna izrazita dvojnost: na jugu je vinogradni{tvo intenzivno, zato se je povr{ina vino- gradov ohranila v pribli`no enakem obsegu kot v prvi polovici 19. stoletja, na severu pa se zemlji{~a mo~no zara{~ajo, tako da je dele` gozda presegel 80 %, ob najve~jem obsegu kmetijskih zemlji{~ pa ni dosegal niti 30 %. Razloge gre iskati predvsem v mo~no spremenjenih dru`benih razmerah. KLJU^NE BESEDE raba tal, spremembe rabe tal, ogozdovanje, geografija pode`elja, regionalna geografija, Gori{ka brda, Slo- venija ABSTRACT Land use changing in northern Gori{ka brda The low hills of Gori{ka brda have a distinctly dual appearance. In their southern part, agricultural or vine- yard land use is very intensive for Slovene conditions, and the proportion of surface occupied by vineyards has remained almost the same since the first half of the 19th century. In contrast, northern part of Gori{ka brda has experienced intensive overgrowth. The proportion of forest today is more than 80% whereas dur- ing the period of the greatest extent of farmland it only covered 30%. The reason for this can be found primarily in changed social conditions. KEY WORDS land use, land use changes, afforestation, rural geography, regional geography, Gori{ka brda, Slovenia Uredni{tvo je prispevek prejelo 6. aprila 2007. 9 vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 10 Franci Petek Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih 1Uvod Izraz raba tal v naj{ir{em pomenu ozna~uje in opredeljuje ~lovekovo delovanje v pokrajini. V rabi tal se zrcalijo tako naravne prvine kot dru`beni dejavniki neke pokrajine. Rabo tal sicer lahko preu~u- jemo z razli~no natan~nostjo, vendar v sodobnosti najve~krat lo~imo njive, trajne nasade (sadovnjaki, vinogradi, olj~niki in drugo), travnike, pa{nike, gozdove, nerodovitna in pozidana zemlji{~a. V tej pre- prosti razdelitvi je kmetijska ali neurbana raba bolj podrobno razdeljena kot nekmetijska ali urbana. Ker rabo tal v tem kontekstu razumemo kot podro~je geografskega preu~evanja, ki ve~ pozornosti name- nja kmetijskim zemlji{~em skupaj z gozdom, je na{ pogled usmerjen predvsem na zna~ilnosti pode`elja. Kmetijska (pribli`no 30 %) in gozdna (pribli`no 60 %) zemlji{~a namre~ v Sloveniji predstavljajo okrog devet desetin celotnega ozemlja (MKGP 2002) in odlo~ilno vplivajo na videz na{e de`ele. O pokrajin- skih zna~ilnostih {e ve~ pove spreminjanje rabe tal. Spremembe rabe tal lahko ugotovimo s primerjanjem dveh ~asovnih prerezov stanja rabe tal neke pokrajine. ^e poznamo klju~ne dogodke, ki so se zgodili v vmesnem obdobju, lahko ugotavljamo tudi vzroke za nastale spremembe rabe tal (Petek 2005, 10). V prispevku smo prek rabe tal opisali zna~ilnosti sprememb kulturne pokrajine v Gori{kih brdih. Gori{ka brda spadajo med kulturne pokrajine sredozemskih gri~evij (Urbanc 2002, 105). Podrobne- je smo spremembe rabe tal analizirali v katastrski ob~ini Ko`bana. Ta je tipi~na predstavnica severnih Gori{kih brd, ki spadajo med slovenske pokrajine, kjer se je raba tal v zadnjih desetletjih najbolj spre- menila. Predvsem nekdanje pa{nike danes prera{~a gozd, vinogradi pa so v glavnem zatravljeni. Vzrok gre iskati predvsem v izseljevanju, staranju prebivalstva ter opu{~anju kmetijstva, predvsem `ivinore- je. Zato so severna Gori{ka brda primer, kjer se je preobrazba pokrajine izrazito odrazila v spremembah rabe tal. 2 Opis virov in metode Rabo tal smo na dveh prostorskih ravneh ugotavljali za ~asovno razdobje med letoma 1819 in 2006. V splo{nem pregledu smo jo ugotavljali za celotna Gori{ka brda s podatki o povr{inah posameznih zem- lji{kih kategorij, se{tetih za vsako katastrsko ob~ino (GURS 2006), ki je zelo stabilna prostorska enota `e vse od vzpostavitve sodobnega zemlji{kega katastra in zato zelo primerna za ugotavljanje sprememb rabe tal (Gabrovec, Kladnik 1997). Analizo rabe tal Gori{kih brd je na ravni katastrskih ob~in naredil tudi Vri{er (1956), zato imamo primerljive podatke {e za leti 1910 in 1948. Podrobneje smo rabo tal analizirali na obmo~ju katastrske ob~ine Ko`bana. Za obdobje prve polovice 19. stoletja smo uporabili podatke iz Franciscejskega katastra, in sicer sumarne podatke o povr{inah kategorij rabe tal za vsako katastrsko ob~ino (Archivio di stato di Trie- ste 2006; Archivio di Stato di Gorizia 2006) ter zemlji{ko-katastrski na~rt franciscejskega katatsra za obmo~je katastrske ob~ine Ko`bana z letnico 1819 (Arhiv Republike Slovenije 2006). Podlaga za ugo- tavljanje sodobne rabe tal je bila karta Dejanska raba kmetijskih zemlji{~ (MKGP 2006). Zaradi bolj{e preglednosti smo se odlo~ili, da rabo tal ugotavljamo v sedmih temeljnih kategori- jah, ~eprav jih tako starej{i kot novej{i vir navajata ve~. Ob pomo~i `e uporabljenega klju~a (Petek 2005, 35), prikazanega v preglednici 1, smo jih smiselno zdru`ili. Zdru`ene kategorije so njive, vinogradi, sadovnjaki, travinje, gozd, pozidano in poti ter drugo. Spremembe rabe tal smo preu~evali z neposredno primerjavo dele`ev povr{ine posameznih kate- gorij rabe tal v dveh ~asovno odmaknjenih podatkovnih virih. Pri tej primerjavi smo na primer ugotovili, da se je dele` vinogradov v Gori{kih brdih med letoma 1819 in 2006 zmanj{al z 32 % na 27 %. V izbra- ni katastrski ob~ini smo spremembe ugotavljali s prekrivanjem vektorskih slojev rabe tal za leti 1819 in 2006. Dobili smo nov sloj, iz katerega smo lahko razbrali, kje se raba tal ni spremenila, ter vrsto novih poligonov s 37 razli~nimi mo`nimi kombinacijami sprememb rabe tal. Pri tem so se razkrile neposred- ne spremembe rabe tal, na primer njiv v vinograde, travnikov v gozd in podobno. V naslednji fazi analize 10 vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 11 Geografski vestnik 79-1, 2007 Razprave Preglednica 1: Usklajevanje in zdru`evanje kategorij rabe tal med franciscejskim katastrom (Arhiv republike Slovenije 2006; Archivio di Stato di Trieste 2006; Archivio di stato di Gorizia 2006) in karto Dejanska raba kmetijskih zemlji{~ (MKGP 2006). osnovne kategorije 1819 usklajene in zdru`ene kategorije osnovne kategorije 2006 vrtovi njive njive in vrtovi njive za~asni travniki njive z vinogradi vinogradi vinogradi vinogradi olj~niki vinogradi z oljkami travniki s sadnim drevjem sadovnjaki ekstenzivni sadovnjaki sadni vrtovi intenzivni sadovnjaki travniki travinje trajni travniki in pa{niki travniki z drevjem travniki z grmovjem pa{niki pa{niki z drevjem pa{niki z drevjem gozd gozd kmetijska zemlji{~a, porasla z gozdnim drevjem zemlji{~a v zara{~anju grmi~evje drevje in grmi~evje gozd stavbe pozidano, poti pozidana in sorodna zemlji{~a dvori{~a poti, ceste vode drugo odprta zamo~virjena zemlji{~a obroba vode pu{~e su{na odprta zemlji{~a s posebnim rastlinskim pokrovom sprememb rabe tal smo dolo~ili {e temeljne procese sprememb, in sicer ogozdovanje (ko so se dolo~e- ne zemlji{ke kategorije spremenile v gozd), ozelenjevanje (ko so se dolo~ene zemlji{ke kategorije zatravile), intezifikacijo (ko so dolo~ene zemlji{ke kategorije spremenile v obdelovalna zemlji{~a oziroma v dru- go, bolj intenzivno kategorijo obdelovalnih zemlji{~) in urbanizacijo (ko so se dolo~ene zemlji{ke kategorije spremenile v pozidana zemlji{~a, vklju~no s cestami in potmi). Opredelili smo {e druge procese ter nespre- menjene povr{ine gozda, travinja, vinogradov, sadovnjakov, njiv, pozidanega sveta in drugih zdru`enih kategorij. S tem smo sledili Medvedovi metodologiji (Medved 1970), ki je bila `e ve~krat uspe{no preizku{ena in uporabljena (Gabrovec, Kladnik 1997, 56; Gabrovec, Kladnik, Petek 2001; Petek 2002; Petek 2005). Metodologija je prilagojena bolj natan~nemu merilu baze podatkov. Za obmo~je katastrske ob~ine Ko`bana smo sestavljene liste franciscejskega katastrskega na~rta mora- li pretvoriti v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem (Petek, Fridl 2004). Pri tem smo si pomagali z ra~unalni{kim paketom ARC GIS 9. Podlaga za ugotavljanje sprememb rabe tal glede na reliefne prvine je bil digitalni model reliefa s stra- nico 5 m (Ber~i~ 2007). 11 vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 12 Franci Petek Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih 3 Zna~ilnosti rabe tal v Gori{kih brdih Gori{ka brda lahko raz~lenimo na severna in ju`na, kar ustreza delitvi na Zgornja in Spodnja Brda, kot jo poznajo doma~ini; Vri{er (1956) je lo~il {e Srednja Brda. Za to obstaja ve~ razlogov, predvsem naravnogeografskih, ki posledi~no narekujejo tudi razlike v rabi tal. Razmejitev upo{teva razlike v nad- morski vi{ini in naklonih, ki imajo v severnih Gori{kih brdih ve~je vrednosti (Kladnik 1998, 210). Zelo jasna pa je tudi geolo{ka meja med ko`banskimi plastmi fli{a na severu, ki vsebujejo vlo`ke konglo- merata in apnenca, ter medanskimi plastmi fli{a na jugu z ve~jo vsebnostjo glinenih sestavin (Zorn, Komac 2007). Ker je pri preu~evanju rabe tal temeljna prostorska enota praviloma katastrska ob~ina, smo Gori{ka brda v grobem razdelili takole: v ju`nih Gori{kih brdih so katastrske ob~ine Vi{njevik, Neblo, Biljana, Medana, Vedrijan, [martno, Kojsko, Kozana, Cerovo in Vipol`e, v severnih pa Mirnik, Ko`bana, Krasno, Vrhovlje in Podsabotin. Veliko razliko med severnimi in ju`nimi Gori{kimi brdi ka`e- ta tako zemljevid razporeditve temeljnih kategorij rabe tal (slika 1) kot grafikon z njihovimi dele`i (slika 2).