DOCSLIB.ORG

Strategija Lokalnega Razvoja Za LAS V OBJEMU SONCA

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Strategija Lokalnega Razvoja Za LAS V OBJEMU SONCA LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA V OBJEMU SONCA STRATEGIJA LOKALNEGA RAZVOJA ZA LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO V OBJEMU SONCA Nova Gorica, 29. januar 2016 1. dopolnitev, 14. junij 2016 2. Kazalo 3. Osebna izkaznica LAS ............................................................................................................ 3 4. Povzetek SLR .......................................................................................................................... 4 5. Opredelitev območja in prebivalstva zajetega v SLR .............................................................. 5 6. Analiza razvojnih potreb in možnosti območja LAS, vključno z analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ......................................................................................................... 31 7. Podroben opis tematskih področij ukrepanja ........................................................................ 37 8. Opis in način doseganja ter zasledovanja horizontalnih ciljev Evropske unije ..................... 43 9. Opis SLR in njenih ciljev vključno z določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti kazalnikov ....... 44 10. Opis postopka vključitve skupnosti v pripravo SLR ............................................................... 57 11. Akcijski načrt, iz katerega izhaja opis prenosa ciljev v ukrepe, odgovornost za izvajanje ukrepov, vključno s časovno opredelitvijo letnih aktivnosti ................................................... 60 12. Opis sistema spremljanja in vrednotenja SLR ....................................................................... 76 13. Opis postopka določitve vodilnega partnerja LAS in opis kadrovskih kapacitet, finančni viri, izkušnje in znanje .................................................................................................................. 81 14. Opis nalog, odgovornosti in postopkov sprejemanja odločitev organov LAS........................85 15. Merila za izbor operacij in opis postopka izbora operacij ...................................................... 88 16. Finančni načrt, vključno s finančno razdelitvijo po zadevnih skladih iz te uredbe v skladu s finančnim okvirjem ................................................................................................................. 98 17. Priloge…………………………………………………………………………………..…………. 102 2 3. Osebna izkaznica LAS Naziv LAS LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA V OBJEMU SONCA Naslov LAS Trg Edvarda Kardelja 3, 5000 Nova Gorica Naslov varnega [email protected] elektronskega predala Spletna stran LAS www.las-vobjemusonca.si Andrej Markočič Predsednik LAS RRA SEVERNE PRIMORSKE Regijska razvojna agencija d.o.o. Vodilni partner LAS Nova Gorica Naslov vodilnega partnerja Trg Edvarda Kardelja 3, 5000 Nova Gorica LAS Številka transakcijskega 19100-0011333922 pri DBS d. d. - Deželna banka Slovenije d. d. računa LAS Velikost območja LAS 458,7 km2 Število prebivalcev LAS 52.913 (na dan 1.7.2014) Število občin 5 Mestna občina Nova Gorica, Občina Brda, Občina Miren- Vključene občine (naštejte) Kostanjevica, Občina Renče-Vogrsko, Občina Šempeter-Vrtojba Problemsko območje ali DA NE območje ZTNP-1 (označi) Kohezijska regija Zahodna kohezijska regija SLR bo financirana (označi) EKSRP ESRR ESPR Glavni sklad (označi) EKSRP ESRR ESPR Datum ustanovitve lokalnega 8. 12. 2015 partnerstva Število članov LAS 98 3 4. Povzetek SLR Strategija lokalnega razvoja za lokalno akcijsko skupino V OBJEMU SONCA za obdobje 2014 – 2020 opredeljuje izhodišča za lokalni razvoj na območju petih občin, ki so: Mestna občina Nova Gorica ter občine Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. Območje LAS V OBJEMU SONCA pokriva 458,7 km², na območju pa živi 52.913 prebivalcev. Območje predstavlja zaokroženo geografsko in funkcionalno celoto, ki jo povezujejo skupne socialne in ekonomske značilnosti. Območje je homogeno in dovolj veliko, da premore dovolj kritične mase človeških in ekonomskih virov za uresničitev SLR, ki smo jo oblikovali za območje, ki ima skupne izzive in cilje. LAS V OBJEMU SONCA je bil ustanovljen s podpisom Pogodbe o ustanovitvi in delovanju pogodbenega partnerstva LAS, dne 8. 12. 2015 na ustanovni Skupščini LAS in šteje 98 članov. Na osnovi 11. člena 14. alineje Uredbe CLLD je Lokalno partnerstvo LAS V OBJEMU SONCA na ustanovni skupščini LAS za vodilnega partnerja z javnim glasovanjem izbralo RRA SEVERNE PRIMORSKE Regijsko razvojno agencijo d.o.o. Nova Gorica. Skupščina LAS, ki je zasedala 25. 1. 2016, je potrdila SLR LAS V OBJEMU SONCA. Pri izdelavi tega pomembnega dokumenta smo spodbujali in krepili partnersko sodelovanje. V pripravo smo vključevali tako strokovne institucije, kot tudi širok krog zainteresiranih lokalnih akterjev, ki zastopajo interese različnih skupin na območju. Vsi sodelujoči so konstruktivno prispevali k vsebini SLR. Skozi celoten proces priprave SLR smo uresničevali načelo oziroma pristop »od spodaj navzgor«, saj smo cilje in ukrepe za dosego le-teh oblikovali na osnovi pobud in predlogov, ki izhajajo iz potreb lokalnega okolja. Na podlagi izvedenih delavnic, na katerih smo udeležence še posebej spodbudili k podajanju mnenj o problematiki območja in predlogov za reševanje, je prispelo je kar 104 predlogov operacij, v katerih so predlagatelji opisali konkretne aktivnosti, ki jih načrtujejo izvesti v prihodnjem obdobju na območju LAS. Predlogi operacij so bili pomembna osnova za pripravo strateških izhodišč SLR. SLR je pripravljena na podlagi Uredbe CLLD, Uredbe o spremembah Uredbe CLLD in Smernic za pripravo SLR in obsega vsa predpisana poglavja ter priloge. Začetna poglavja opisujejo območje LAS, SWOT analizo, na podlagi katere so izpeljani ukrepi po predpisanih tematskih področjih. LAS bo upravičen do predvidoma 1.900.275,00 EUR nepovratnih sredstev iz dveh skladov: Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju: EKSRP; glavni sklad) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (v nadaljevanju: ESRR). Skupna finančna kvota za podukrep Podpora za izvajanje operacij v okviru SLR, ki ga vodi skupnost, znaša 1.474.220,00 EUR (595.684,00 EUR iz EKSRP in 878.536,00 EUR iz ESRR). Najpomembnejše tematsko področje SLR je tematsko področje 2. Razvoj osnovnih storitev, za katerega je načrtovanih 33,24 % sredstev za operacije. Tematsko področje bo podprto z ukrepoma U2.1.: Izboljšanje pogojev v podporo razvoju novih storitev in produktov ter dvig kvalitete življenja prebivalcev in U2.2: Oblikovanje in izvajanje inovativnih programov ter manjših naložb za razvoj zelenega, kulturnega in dostopnega turizma ter ostalih zelenih storitev in produktov. 25,85 % sredstev je namenjenih tematskemu področju 1. Ustvarjanje delovnih mest. Tematsko področje bo podprto z ukrepoma U1.1.: Razvoj in izvajanje novih podjetniških modelov in vzpostavitev podpornega okolja in U1.2: Inovativna razvojna partnerstva za trajnostni razvoj območja. Za tematsko področje 4. Večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin je načrtovanih 21,25 % sredstev za operacije, podprto bo s tremi ukrepi U4.1: Razvoj inovativnih socialnih storitev in povečanje vključenosti ranljivih skupin, U4.2: Krepitev integralnih rešitev socialne in medgeneracijske vključenosti ter aktivno staranje in U4.3: Spodbujanje mladih za aktivno preživljanje prostega časa. 19,67 % sredstev je namenjenih tematskemu področju 3. Varstvo okolja in ohranjanje narave. Tematsko področje bo podprto z ukrepoma U3.1: Ohranjanje naravnih danosti, naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti ter kulturne dediščine in U3.2: Izboljšanje stanja okolja. Teh devet ukrepov bo pripomoglo tudi k doseganju horizontalnih ciljev EU. Poleg ciljev, mejnikov in ciljnih vrednosti kazalnikov, SLR vsebuje tudi podroben akcijski in finančni načrt, opis nalog organov LAS in opis meril ter postopkov izbora operacij. Opisan je tudi sistem spremljanja in vrednotenja SLR, ki bo omogočil LAS sprotno spremljanje doseganja ciljev SLR. SLR je v skladu s cilji Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2014- 2020, Operativnim programom za kohezijsko politiko 2014-2020 in Regionalnim razvojnim programom Goriške regije, kar bo omogočilo doseganje povezanih učinkov na več področjih. Zavedamo se, da samo s sredstvi CLLD ne bomo mogli uresničiti vseh strateških ciljev območja, verjamemo pa, da lahko z javno-zasebnim partnerstvom, medsektorskim sodelovanjem, ob pomoči sredstev CLLD ter lastnih človeških in finančnih potencialov, prispevamo k celovitemu in trajnostnemu razvoju lokalnega okolja. 4 5. Opredelitev območja in prebivalstva zajetega v SLR 5.1 Splošne geografske značilnosti območja LAS V OBJEMU SONCA 5.1.1 Utemeljitev geografske zaokroženosti območja LAS V OBJEMU SONCA Območje LAS V OBJEMU SONCA (v nadaljevanju LAS) sestavljajo Mestna občina Nova Gorica ter občine Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba. Slika 1: Kartografski prikaz območja LAS V OBJEMU SONCA Vir: https://skupnostobcin.si/podatki/zemljevid-obcin Območje LAS se nahaja v Zahodni kohezijski regiji in leži na območju Severne Primorske (Goriške razvojne) regije (v nadaljevanju Goriška regija) med Triglavom in Krasom ter med notranjskimi hribi in Benečijo, ki se spušča v Padsko nižino. Regija leži v celoti v porečju reke Soče z Idrijco in Vipavo. Na zahodu meji z Italijo - z videmsko in goriško pokrajino, na vzhodu z osrednjeslovensko regijo, na jugu z notranjsko-kraško in z obalno-kraško regijo in na severu z gorenjsko regijo. Goriška regija je razdeljena na štiri subregije, ki se teritorialno prekrivajo z upravno delitvijo na upravne enote Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. Na severu se razprostira Zgornje
Load more

Recommended publications
  • Elaborat – Vodovodi in Kanalizacija Nova Gorica
    ELABORAT O OBLIKOVANJU CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO Predračun 2021 OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA Nova Gorica, marec 2021 Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. – Elaborat cene oskrbe s pitno vodo 0 Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. – Elaborat cene oskrbe s pitno vodo 1 Opis javne službe oskrbe s pitno vodo Obseg izvajanja gospodarske javne službe je opredeljen v Uredbi o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS; št. 88/12). 3. člen te Uredbe določa, da se v okviru javne službe izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za javno službo pa se ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če: - se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in - iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, se za javno službo šteje tudi: - oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, - oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, - oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, - oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in - oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
    [Show full text]
  • Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd
    geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC € 20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1 Lu~ka A`man Momirski Franci Petek Naziv: doc., dr., mag., univerzitetna diplomirana in`enirka arhitekture Naziv: dr., mag. univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 07 60 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 07 34 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.fa.uni-lj.si Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala, leta 1986 Rodil se je leta 1971 na Jesenicah, mladost pa je pre`ivel v Lescah. diplomirala, leta 1993 magistrirala in leta 2004 doktorirala. Njena biblio- Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. grafija obsega pribli`no 160 enot. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih V Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 dok- je prejela ve~ nagrad in priznanj.
    [Show full text]
  • Spreminjanje Rabe Tal V Severnih Goriških Brdih
    vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 9 Geografski vestnik 79-1, 2007, 9–23 Razprave RAZPRAVE SPREMINJANJE RABE TAL V SEVERNIH GORI[KIH BRDIH AV TO R Franci Petek Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija [email protected] UDK: 91:711.14(497.4Gori{ka brda) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih Za Gori{ka brda je zna~ilna izrazita dvojnost: na jugu je vinogradni{tvo intenzivno, zato se je povr{ina vino- gradov ohranila v pribli`no enakem obsegu kot v prvi polovici 19. stoletja, na severu pa se zemlji{~a mo~no zara{~ajo, tako da je dele` gozda presegel 80 %, ob najve~jem obsegu kmetijskih zemlji{~ pa ni dosegal niti 30 %. Razloge gre iskati predvsem v mo~no spremenjenih dru`benih razmerah. KLJU^NE BESEDE raba tal, spremembe rabe tal, ogozdovanje, geografija pode`elja, regionalna geografija, Gori{ka brda, Slo- venija ABSTRACT Land use changing in northern Gori{ka brda The low hills of Gori{ka brda have a distinctly dual appearance. In their southern part, agricultural or vine- yard land use is very intensive for Slovene conditions, and the proportion of surface occupied by vineyards has remained almost the same since the first half of the 19th century. In contrast, northern part of Gori{ka brda has experienced intensive overgrowth. The proportion of forest today is more than 80% whereas dur- ing the period of the greatest extent of farmland it only covered 30%. The reason for this can be found primarily in changed social conditions.
    [Show full text]
  • Prva Obravnava Na Podlagi Prvega Odstavka 55
    19 Prva obravnava Na podlagi prvega odstavka 55. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne__________sprejel O D L O K O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V MESTNI OBČINI NOVA GORICA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Mestni občini Nova Gorica. 2. člen V skladu s 6. členom Statuta Mestne občine Nova Gorica (Ur. list RS, št 13/12; v nadaljevanju: statut), so v Mestni občini Nova Gorica organizirane naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Banjšice, ki obsega naselje Banjšice. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Banjšice 86, 5251 Grgar. 2. Krajevna skupnost Branik, ki obsega naselja Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske in Pedrovo. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu:Branik 75, 5295 Branik. 3. Krajevna skupnost Čepovan, ki obsega naselje Čepovan. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Čepovan 66, 5253 Čepovan. 4. Krajevna skupnost Dornberk, ki obsega naselja Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor in Zalošče. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk. 5. Krajevna skupnost Gradišče, ki obsega naselje Gradišče nad Prvačino. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gradišče nad Prvačino 41, 5292 Renče. 6. Krajevna skupnost Grgar, ki obsega naselje Grgar. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgar 47, 5251 Grgar. 7. Krajevna skupnost Grgarske Ravne – Bate, ki obsega naselja Grgarske Ravne, Bate in Dragovica. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgarske Ravne 30, 5251 Grgar. 8. Krajevna skupnost Kromberk – Loke, ki obsega naselji Kromberk in Loke.
    [Show full text]
  • NEWSLETTER Documentary on Boris Pahor Screened in MD and PA
    Consular Hours EU To in San Parliamentary Do Francisco Elections List page 2 > page 3 > page 5 - 7 > NEWSLETTER MARCH 7, 2014, VOLUME 10, NUMBER 9 Documentary on Boris Pahor Screened in MD and PA Slovenian documentary “The Stubborn Memory” (Trmasti spomin) about a Boris Pahor addressed for the occasion to the American audience a centenarian Slovene writer, letter, read in both Slovene and English. holocaust survivor and Nobel literature prize nominee, The series has been running Higher Education Center and Boris Pahor, has been for five weeks from the first week yesterday in Annapolis, MD, at the presented this week at the of February through the second Maryland Hall for the Creative Arts, seventh annual international week of March at five venues when around 170 people attended film series Bridges to the throughout the state of Maryland the event and the discussion that World, organized by the and in Reading, Pennsylvania. Each followed. For the occasion, Boris World Artists Experiences. film was introduced, screened, Pahor, who will celebrate his 101th The series introduces every and followed by a discussion. birthday in August, addressed a year free screenings of five The Slovenian film The letter to the American audience. international films, this year, Stubborn Memory has been shown The documentary, which one each from Ukraine, Chile, in California, MD, on Wednesday, received an Erasmus EuroMedia China, Israel and Slovenia. March 5 at the Southern Maryland award and a medal of excellence in Embassy of Slovenia 2410 California Street, NW twitter.com/SLOinUSA Washington, D.C. 20008, USA T: +1 202 386 66 01 E: [email protected] facebook.com/SLOembassyUSA washington.embassy.si Trieste, where he witnessed the persecution of Slovenians by the Fascists before WWII, was imprisoned by the Nazis during the war and was banned from entering Slovenia by the Communists after publishing an interview, in which fellow writer Edvard Kocbek spoke about summary post-war killings.
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO OBČINA BRDA oktober 13 Kazalo: 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 2. JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO 2.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA 2.2 CEVOVOD 2.3 VRSTE IN ŠTEVILO OBJEKTOV IN OPREME JAVNEGA VODOVODA 2.4 ČRPALIŠČA 2.5 KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE 3. JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE 4. VODNI VIRI PITNE VODE 4.1 OPIS 4.2 OZNAČEVANJE 5. ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE 5.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCEV ZASEBNIH VODOVODOV 5.2 PODATKI O ZASEBNIH VODOVODNIH SISTEMIH 6. ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU 7. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO 8. NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB 9. NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV 10. RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA 11. PROGRAM ZA OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVANJA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Stran 2 od 12 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE Tabela 1: Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo NAZIV: VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA D.D. NASLOV: CESTA 25. JUNIJA 1B. KROMBERK, 5000 NOVA GORICA ID DDV: SI91503027 ODGOVORNA OSEBA: MIRAN LOVRIČ KONTAKTNA OSEBA: MATJAŽ HVALIČ TELEFONSKA ŠT: 05-3391100 E-POŠTA: [email protected] ORGANIZACIJSKA 1 - JAVNO PODJETJE OBLIKA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: * 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE Javno službo podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja v petih občinah. Največji delež pripada mestni občini Nova Gorica. En vodni sistem lahko oskrbuje z vodo v celoti ali delno tudi po več občin npr.
    [Show full text]
  • Šola Za Življenje
    Podružnica MEDANA št.: 32 P 27. 9. Vincencij Pavelski 19.00 †Franko Pulec, 40. obl. T 28. 9. Venčeslav 19.00 V dober namen 26. september 2021 S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael 19.00 †Mirko Kristančič, Ceglo 18 26. nedelja med letom 18.00 Češčenje S.R.T. Č 30. 9. Hieronim 19.00 †Jerko in Goran Srebrnič, Pleš. 49 Slomškova – ekumenski Terezija D. J. dopoldne Sv. zakramenti na domu P 1. 10. prvi petek 19.00 V čast Srcu Jezusovemu po nam. dan – kvatre S 2. 10. Angeli varuhi 19.00 V dober namen 27. nedelja med letom POHLEP IN NEZRELOST II. N 3.10. 10:00 Rožnovenska †Anči in Ivo Ščurek, obl. S V ozadju današnjih preveč KOJSKO zaupljivih in lahkovernih ljudi, je P 27. 9. Vincencij Pavelski D. Cerovo 18.00 †Katja Ipavec pohlep in osebna nezrelost. V T 28. 9. Venčeslav Kojsko 18.00 †Antun Murgaš, Brestje 20 današnjem svetu sta namreč v S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael Kojsko 18.00 †Jelena Bole, Imenje 1/a ospredju samo še dve vrednoti: uspeh in denar. In v tem duhu se Podsabotin-Dom Č 30. 9. Hieronim 10.00 †Rafael Slejko, Vrhovlje 8 oblikujejo nove generacije. Terezija D. J. P 1. 10. G. Cerovo 18.00 prvi petek p.n.d. Mnogi želijo brez truda uspeti, nedeljska maša kar pa v večini primerov ni mogoče. Zahteve življenja so zanje pretežke S 2. 10. Angeli varuhi in tako izstopijo iz realnosti, dostikrat z omamo. Svoj svet živijo v iluziji, Vrhovlje 18.00 p.n.d. ker niso sposobni vstopati v stvaren odnos, za katerega je potrebna Podsabotin 8.00 za župnijo 27.
    [Show full text]
  • Številka 52, Februar 2020
    9 772463 B SLO O VE N N I B O F J Z E Z 1 5 94 4 1 19 821805 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE februar 2020 BESED A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IMELI SMO LJUDI UVODNIK Janez 8. marec in Stanovnik še marsikaj 1922–2020 Velika množica ljudi je na ljubljanskih Žalah 6. februarja k zadnjemu počitku pospremila Janeza Stanovnika, nekdanjega predsednika Predsedstva SR Slovenije, nosilca partizanske spomenice 1941, častnega predsednika ZZB NOB Slovenije, Živa Vidmar partizana, tovariša, zavednega članica predsedstva Slovenca in častnega meščana ZZB NOB Slovenije Ljubljane. Kot je ob slovesu dejal prvi predsednik samostojne a, pred nami je 8. Slovenije Milan Kučan, je z njim marec in še marsikaj! odšla ena najsvetlejših osebnosti Za nami je 75 let od tistega rodu Slovencev, ki je osvoboditve Ljubljane, pomembno zaznamoval naše 25 let od četrte ženske življenje v drugi polovici svetovne konference! 20. stoletja. DZavedamo se, da brez tovarištva in so- lidarnosti ne bi šlo na boljše. Ženske na STRAN 8-9 Slovenskem so že v NOB pokazale svojo Foto: Jani Alič voljo: razbile so okove tradicije. Prevzele so nase vso odgovornost, zato so bile vse: bile so aktivistke na terenu, kjer so zbirale hrano, obleko, orožje, sa- AKTUALNO nitetni material; bile so vodilne zdravnice v partizanskih bolnišnicah – nista bili O izdanem nauku samo Franja in Pavla, bile so še Ruža Šegedin, Božena Grosman in druge – bile so bojevnice, ki so imele svojo žensko Uničevanje komunistov verska dolžnost četo; 8. januarja 1943 je na Pohorju padel ves ženski vod skupaj z borci Po- horskega bataljona; danes še živi edina Josip Vidmar pravljična in naivna kakor vse mi- jugoslovanska heroina Andreana Druži- tologije.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Morfološki Razvoj V Goriških Brdih
    MORFOLOŠKI RAZVOJ V GORIŠKIH BRDIH IGOR VRIŠER Uvod Južno obrobje Alp v Posočju prekriva flišni pas, ki tvori prehod iz nasute, po starosti sorazmerno mlade ravnine, v apniške dinaride. Na našem ozemlju ga imamo ohranjenega v Goriških Brdih in v Vipavski dolini. Erozijski proces od eocena sem ga je marsikje zožil in celo povsem denudiral. Danes je nekoč enotno flišno obrobje Alp po večini raztrgano po velikih alpskih rekah, vendar je v splošnem ob vznožju Julijskih Alp, od Taljamenta na vzhod, še dokaj dobro ohranjeno. Prekinjajo ga edino nasipine večjih pritokov Taljamenta in Soče, Tera in Nadiže. Najbolj na široko je razprostranjen ravno na našem ozemju: v Brdih in v Vipavski dolini. Brda predstavljajo nekak flišnat pomol, ki ga omejujeta Soča in Idrija. Proti jugu se polagoma potapljajo v nasipino Furlanske nižine z raztrganim vencem višin, ki zapirajo mokrotno kotlino Prevala. Živahna erozija, ki jo moremo po številnih sledovih sprem- ljati od pliocena sem, je Brda razrezala v vrsto goric in slemen, ki se pahljačasto razpno od centralnega gorskega sklopa Ko rade. Pre- vlada mehkih lapornatih, glinastih in peščenih sedimentov, ki jih le sem ter tja prekinjajo vmesne apniške plasti, daje predelu značaj onih razgibanih in valovitih goric, ki jim v ostali Sloveniji še najbolj sličijo Haloze in Slovenske gorice. Hidrografska mreža Brd je dokaj enostavna, edini večji reki, Soča in Idrija, se nahajata na robu, medtem, ko so vse ostale vode večinoma le večji in manjši potoki. Nekatere svojstvene poteze pa dajo slutiti, da hidrografski razvoj nikakor ni bil tako enostaven. Tudi Preval z melioriranim močvirjem izpričuje isto domnevo.
    [Show full text]
  • (2015). Stone Narratives: Heritage, Mobility, Performance. University Of
    stone narratives heritage, mobility, performance Edited by Katja Hrobat Virloget, Irena Weber ◆ Daša Fabjan, Andrej Preložnik stone narratives S T O N E N A R R A T I V E S Heritage, mobility, performance Edited by Katja Hrobat Virloget, Irena Weber ◆ Daša Fabjan, Andrej Preložnik koper 2015 Večavtorska znanstvena monografija / A Multiple-Author Scientific Monograph Stone narratives. Heritage, mobility, performance. Urednice in urednik izdaje / Edited by ■ dr. Katja Hrobat Virloget, dr. Irena Weber ■ mag. Daša Fabjan, Andrej Preložnik Recenzenta / Reviewers ■ dr. Aleksandra Brezovec, dr. Jaka Repič Prevod / Translation ■ Anica Jaković, Višnja Morić, Snežana Smolić, Ivka Šimunović Lektoriranje / Proofreading ■ Martina Zajc, Mina Morrgan s.p. Oblikovanje, prelom in priprava za izdajo / Design and typesetting ■ dr. Jonatan Vinkler Fotografija na platnici / Picture on Front Cover■ Rafael Marn, Ad Pirum Izdala in založila / Published by ■ Založba Univerze na Primorskem, Titov trg 4, si-6000 Koper, Koper 2015 Glavni urednik / Editor-in-Chief ■ dr. Jonatan Vinkler Vodja založbe / Managing Editor ■ Alen Ježovnik isbn 978-961-6963-95-4 (http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-95-4.pdf) isbn 978-961-6963-96-1 (http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-96-1/index.html) isbn 978-961-6963-97-8 (printed version, not for sale) Tisk / Print ■ Grafika 3000, d. o. o., Dob Naklada / Print-run ■ 500 izvodov/copies © 2015 Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press Publikacija je rezultat projekta KAMEN-MOST - Kamen Krasa, Istre in Kvarnerja – ohranjanje dediščine in ozaveščanje o tradicionalnih tehnikah, pridobivanju in uporabi kamna, ki se je izvajal v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja OP Slovenija-Hrvaška 2007-2013.
    [Show full text]
  • Odlok O Krajevnih Skupnostih V Mestni Občini Nova Gorica Ter Obrazložitev
    18 Prva obravnava Na podlagi prvega odstavka 55. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne____________sprejel O D L O K O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V MESTNI OBČINI NOVA GORICA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Mestni občini Nova Gorica. 2. člen V skladu s 6. členom Statuta Mestne občine Nova Gorica (Ur. list RS, št 13/12; v nadaljevanju: statut), so v Mestni občini Nova Gorica organizirane naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Banjšice, ki obsega naselje Banjšice. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Banjšice 86, 5251 Grgar. 2. Krajevna skupnost Branik, ki obsega naselja Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske in Pedrovo. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu:Branik 75, 5295 Branik. 3. Krajevna skupnost Čepovan, ki obsega naselje Čepovan. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Čepovan 66, 5253 Čepovan. 4. Krajevna skupnost Dornberk, ki obsega naselja Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor in Zalošče. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk. 5. Krajevna skupnost Gradišče, ki obsega naselje Gradišče nad Prvačino. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gradišče nad Prvačino 41, 5292 Renče. 6. Krajevna skupnost Grgar, ki obsega naselje Grgar. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgar 47, 5251 Grgar. 7. Krajevna skupnost Grgarske Ravne – Bate, ki obsega naselja Grgarske Ravne, Bate in Dragovica. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgarske Ravne 30, 5251 Grgar. 8. Krajevna skupnost Kromberk – Loke, ki obsega naselji Kromberk in Loke.
    [Show full text]