9 772463
B SLOV NO E N I B O F J Z E
Z
1 5 94 4 1 19 821805 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE februar 2020 BESED A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
IMELI SMO LJUDI UVODNIK Janez 8. marec in Stanovnik še marsikaj 1922–2020 Velika množica ljudi je na ljubljanskih Žalah 6. februarja k zadnjemu počitku pospremila Janeza Stanovnika, nekdanjega predsednika Predsedstva SR Slovenije, nosilca partizanske spomenice 1941, častnega predsednika ZZB NOB Slovenije, Živa Vidmar partizana, tovariša, zavednega članica predsedstva Slovenca in častnega meščana ZZB NOB Slovenije Ljubljane. Kot je ob slovesu dejal prvi predsednik samostojne a, pred nami je 8. Slovenije Milan Kučan, je z njim marec in še marsikaj! odšla ena najsvetlejših osebnosti Za nami je 75 let od tistega rodu Slovencev, ki je osvoboditve Ljubljane, pomembno zaznamoval naše 25 let od četrte ženske življenje v drugi polovici svetovne konference! 20. stoletja. DZavedamo se, da brez tovarištva in so- lidarnosti ne bi šlo na boljše. Ženske na STRAN 8-9 Slovenskem so že v NOB pokazale svojo Foto: Jani Alič voljo: razbile so okove tradicije. Prevzele so nase vso odgovornost, zato so bile vse: bile so aktivistke na terenu, kjer so zbirale hrano, obleko, orožje, sa- AKTUALNO nitetni material; bile so vodilne zdravnice v partizanskih bolnišnicah – nista bili O izdanem nauku samo Franja in Pavla, bile so še Ruža Šegedin, Božena Grosman in druge – bile so bojevnice, ki so imele svojo žensko Uničevanje komunistov verska dolžnost četo; 8. januarja 1943 je na Pohorju padel ves ženski vod skupaj z borci Po- horskega bataljona; danes še živi edina Josip Vidmar pravljična in naivna kakor vse mi- jugoslovanska heroina Andreana Druži- tologije. Njena metafizična misel je na - Olga; vodja v VOS-u je bila Zdenka Knjigo Štefanije Podbevško- skromna, antropocentrična in celo Kidrič - Marjeta in potem prva ministri- ve Sveti Urh sem pregledal, antropomorfna, skratka zadostna ca v prvi slovenski vladi leta 1945 Vida in to čeprav mi je množica samo za preproste pameti ali pa za Tomšič. Ker so bile vse, so že leta 1942 grozovitosti, popisanih v njej, pregnane umovalce, ki se ravnajo dobile volilno pravico. vzbujala gnus, sram in obup, po geslih, kakršno je znani izrek: Po osvoboditvi so začele obnavljati do- »Credo, quia absurdum.« Verujem, movino, se šolati, postale so gospodar- ki lahko človeka privedejo ker je nesmiselno. Podobno je z sko neodvisne in po letu 1974 so začele do poslednje groze. Delo je mistično vsebino krščanstva, ki je razpolagati s svojim telesom. Socializem kronika dogodkov na tem tako in tako dostopna le redkim – za ženske ni bil svinčeni čas. Svinčeni pošastnem morišču. O nje- recimo – izbrancem in ki le redkim čas je bil za moške, ki so si želeli oblasti, ni zgodovinopisni vrednosti pomeni življenjsko resničnost. Edi- pa je s svoji načinom razmišljanja niso ne bom razpravljal. Gotovo ni resnično pomembni del krščan- mogli doseči. »Zlati« časi za moške so se skega nauka je njegova moralna začeli po letu 1991, za ženske pa rahlo in je dokument, ki je zanesljivo misel, ki dejansko vsebuje napot- postopno krčenje ženskih pravic. Marsi- avtentičen in strogo resnico- ke za razvoj človeka v razumno in katera ženska, predvsem mlada, je bila ljuben. Kot taka mi je knjiga blago bitje. In ravno ta žlahtni del ob vsakodnevne rituale: ni mogla hoditi vzbudila razmišljanje o mo- svojega nauka je slovenska Cerkev v službo, bila je manj plačana, delodaja- ralni podobi poglavitnega najogabneje izdala. lec jo je odklanjal, ker je ženska, ni imela stanovanja, občasno sta bila napadena akterja v krvavem dogajanju, njena svoboda in telo. Od leta 2001 smo o katerem govori. Za to je v Cerkev podpirala ženske na Slovenskem izgubile pravico njej gradiva v izobilju. uradno politiko do samostojnega odločanja o svojem te- lesu, saj je pri umetni oploditvi odločitev Tudi ta zločin je znan, vendar se para, ne več posamezne ženske. mi zdi, da je le premalo razjasnjen Zdaj je v parlamentu pobuda za boljši Narodno izdajstvo našega kato- in da nam premalo določno živi in pravičnejši volilni sistem. Resno bi bilo liškega tabora je bilo razjasnjeno v zavesti. Kakšna je njegova ne- razmisliti o tem, kaj to pomeni za ženske že med osvobodilno vojno, razjas- izkrivljena podoba? in kako odpraviti izrinjenost žensk z mest njeno in obsojeno, kakor ustreza Konec tridesetih let tega 20. sto- odločanja. Do danes smo bile pozorne na pravici, zato ni moj namen zno- letja smo se Slovenci znašli pred postavljanje kandidacijskih list, zdaj pa va razpravljati o njem. Pač pa me odločitvijo, ki je nemara najdaljno- moramo spremeniti cilj državnozborskih spričo vsega, kar sem bral v knjigi, sežnejša v naši dosedanji zgodovi- volitev, to je uzakoniti razmerje med spo- zaposluje drugo izdajstvo, ki ga je ni. Spominjam se razpoloženja v loma 50 : 50 v državnem zboru samem. zagrešila slovenska Cerkev in ki je najširših slojih našega naroda, ki Šele z ženskim razmišljanjem lahko do- danes bolj potrebno premisleka in sem ga lahko opazoval pred oku- sežemo, da se zmanjšata sovražni govor osvetlitve. To je njeno izdajstvo na- pacijo v času Društva prijateljev in nasilje nad ženskami, da se spoštujejo uka, tiste filozofsko-moralne misli, Sovjetske zveze in nabiranja pod- in razširjajo pridobitve javnega zdra- ki Cerkvi daje smisel in pomen, pisov za to društvo, nato pa še na vstva, šolstva, dolgotrajne oskrbe, ki je kakršnega ima. zadnjih orožnih vajah, na katere dobrobit za generacije pred nami, ter da V kulturni zgodovini človeštva Knjiga Štefanije Podbevšek Sveti Urh je kronika dogodkov na tem pošastnem morišču. sem bil poklican v poletju 1940. se ohrani dostojanstvo delavk in delav- je katolicizem odigral neko vlo- Gre za dokument, ki je zanesljivo avtentičen in strogo resnicoljuben. Josipa Vidmarja pa Naravni instinkt ljudi je iskal mož- cev v poštenem delovnem odnosu – nič go. Njegovega pomena seveda je v branju knjige še posebej zaposlovalo izdajstvo, ki ga je zagrešila slovenska Cerkev več v prekariatu! ni iskati v njegovi mitologiji, ki je in ki je danes potrebno premisleka in osvetlitve. NADALJEVANJE NA STRANI 2 Spet gre za polnopravnost žensk! 2 februar 2020
NADALJEVANJE S STRANI 1 v njegovem strašnem boju zoper mu mešanju morij in pobožnosti, k KOMENTAR premočne sovražnike, kakor se je perverznim pobožnostim med kla- nosti za rešitev iz nevarnosti, ki se zgodilo na primer na Poljskem? Dati njem, klavci pa so bili deležni poseb- je grozeče bližala, ki je bila pred du- narodu moralno oporo, strniti ga in nega škofovega blagoslova in naj- rmi. Iskal jo je in jo našel v naslo- s tem stopnjevati njegovo živo moč! bolj zavrženi med njimi je prejel po nitvi na Sovjetsko zvezo. To rešitev Kaj bi bilo naravnejšega, pa naj bi škofu križec, ki ga je blagoslovil pa- je našel brez propagande oziroma ta boj vodil kdor koli, saj je šlo za pež in ki je imel moč, da je prinesel celo navzlic propagandi, ki je pri obstoj naroda? Toda ne. Cerkev se zveličanje vsaki žrtvi, ki je bila pred nas kakor v Evropi širila sto klevet je umaknila in se naposled raje zve- smrtjo prekrižana z njim. Skratka, dr. France Križanič o prvi socialistični državi. To težnjo zala z okupatorjema proti lastnemu najmračnejši srednji vek, pošastno k Sovjetski zvezi sem takrat jasno ljudstvu, kakor da bi šla z ljudstvom mešanje preostudnega morilstva s razbral iz pogovorov med prepros- proti sovražniku. Zakaj? Ker je oči- svetimi opravili, popolnoma nera- timi ljudmi, ki so bili poklicani pod tno spadala med tiste, ki so gledali zumljivo pačenje vere in morale, O obnovljivih virih energije orožje z vseh strani Slovenije. Tako na svoje interese in zlasti na svojo izdaja obeh z blagoslovom pape- ljudstvo. Cerkev pa je podpirala oblast in ki so bili v strahu zanje. ža, občudovalca Hitlerja. Da, škof uradno politiko, ki je nezadržno in je prinesel iz Rima celo vest, da bi neprikrito vodila v trojni pakt, v za- Ubiti komunista se nekateri padli belogardisti lahko vezništvo s fašizmom in nacizmom. ali partizana ni greh povzdignili med mučenike. Pristavil Potem je prišlo do marčnih dogod- pa je: »Heroične stopnje kreposti pri kov in okupacije. Spet se je razpo- Kakšna drugačna razlaga njenega mučencih ni treba dokazovati. Tudi bnovljivi viri energije so sonce, veter, tekoče vode, plima in valovi, les, loženje množic povsem nedvoumno ravnanja je mogoča? Seveda so be- ni ovire, če dotični 'mučenec' ni bil druga biomasa in bioplin, geotermalna energija ipd. Njihova značil- pokazalo. Cerkev in njena politična logardisti govorili, da se bijejo za brez slabosti in grehov.« nost je, da se v določenem času naravno obnavljajo. Uporabljajo se ekspozitura z dr. Natlačenom na lahko za proizvodnjo električne energije, za segrevanje vode, prosto- narod, za vero in Boga. Boga lahko čelu pa sta bili za vdanost v božjo Duhovniki sestavljali rov, za pogon strojev in transportnih naprav. Pri energiji iz obnovlji- nemara tu izpustimo. vih virov sta dve težavi, proizvodni stroški in skladiščenje. Proizvodni voljo in za lojalnost do novih gospo- Človeška pomoč mu pač ni pot- sezname za internacijo stroški se sicer s širšo uporabo in standardizacijo zmanjšujejo. S tem namenom običaj- darjev Slovenije. V to stanje je ne- rebna. Za narod? Na strani oku- O nadoma spregovorila Osvobodilna patorja, tudi tistega, ki je hotel In rezultati tega izdajstva? Pred- no spodbujajo uporabo energije iz določenega tipa obnovljivega vira (na primer vetra) države, v katerih so tudi proizvajalci naprav za to proizvodnjo. Mariana Mazzucato fronta. Oznanila je, kar je ljudstvo Slovence kratko malo razseliti? – vsem vrsta duhovnikov klavcev v v svoji knjigi Podjetniška država navaja zanimiv primer, ko Nemčija s spodbujanjem nagonsko čutilo. Govorila je iz ljud- Kvečjemu tedaj v smislu nekega žu- dobesednem pomenu te besede. porabe energije, pridobljene v sončnih elektrarnah, spodbuja predvsem razvoj proizvo- skega srca ljudskemu srcu. Kdo ji ne pnika, ki je razvijal takele domneve: Potem vrsta duhovnikov, ki so ses- dnje teh elektrarn na Kitajskem. Zadnje ocene poenotenega stroška električne energije bi prisluhnil in kdo je mogel, kdo je »Kdor se količkaj veže s komunisti, tavljali sezname ljudi, zrelih za za- (Lazard’s Levelized Cost of Energy) kažejo, da je proizvodna cena pri vetrnih elektrar- smel preslišati njeno oznanilo? Ali zapade telesni in duševni smrti, kaj- kol ali za internacijo. Nato duhov- nah od 26 do 51 evrov za MWh, pri sončnih elektrarnah, postavljenih na poljih (ne po se je čuditi njeni neverjetni in burni ti zdaj gre za to: ali bomo padli mi, niki, ki so klavcem brali maše in jim posameznih strehah), od 33 do 40 evrev za MWh, pri premogu od 55 do 130 evrov za rasti? Naraščanju njene moči in av- verniki, ali komunisti /.../ če zma- opravljali pobožnosti, pri katerih MWh ter pri zemeljskem plinu od 138 do 187 evrov za MWh. Pri slednjem se v kogene- toritete? Mogočnemu patriotičnemu gajo Sovjeti, potem vernih katoli- so ti mesarji dobili navdihe za svoj raciji oziroma proizvodnji tople vode in električne energije cena zniža na od 37 do 67 ognju, ki ga je zažgala v zavesti na- ških Slovencev ne bo več.« (Sv. Urh, ogabni posel. Dalje duhovniki, ki Spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov pa tudi spodbujanje učinkovite rabe energije, vključno z uporabo daljinske toplote, je del energetske politike sodobne države. Njen namen je zagotavljanje vsaj minimalne samozadostnosti danega narodnega gospodarstva pri oskrbi z energijo (podobno kot pri vodi in hrani).
evrov za MWh. Odprto vprašanje razvoja, temelječega na porabi energije, pridobljene iz obnovljivih virov, ostaja njeno skladiščenje. Tam, kjer so največje zmogljivosti, je pridobivanje energije neenakomerno in odvisno od sončnega sevanja ali vetra. Škof dr. Gregorij Rožman na obisku pri visokem komisarju za ljubljansko pokrajino Emiliu Grazioliju, nekaj dni pred 3. majem 1941, ko Spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, pa tudi spodbujanje učinkovite mu je zagotovil popolno sodelovanje cerkve. rabe energije, vključno z uporabo daljinske toplote, je del energetske politike sodobne ših ljudi po vsej Sloveniji, da je bil države. Njen namen je zagotavljanje vsaj minimalne samozadostnosti danega naro- str. 402, 403) Vsa ta modrost je da- so spovedovali mučene in na smrt mahoma vsak vredni Slovenec prip- dnega gospodarstva pri oskrbi z energijo (podobno kot pri vodi in hrani). Pri tem ima nes lanska megla in dim, takrat pa obsojene žrtve, po možnosti take s na voljo subvencije, obdavčenje drugih virov energije in regulacijo (različni predpisi). V ravljen na vsako tveganje in vsako je bila duševna hrana za omejence, seznamov, ki so jih sestavili sami. obdobju globalizacije, povezane z informacijsko revolucijo (od leta 1980 dalje) in seli- žrtev? Da je vsak naš človek spon- slepilo za uboge z duhom. Boj za Dalje, redno zlorabljanje spovedne tvijo proizvodnje v manj razvite dele sveta, industrializacijo ter motorizacijo Kitajske, tano priznal njeno vodilno misel za vero? Če imam vero, jo pač imam molčečnosti za zbiranje podatkov. Indije in večine daljnovzhodnih držav je postalo spodbujanje proizvodnje energije iz usodo našega naroda? Vse to je bilo in nihče mi je ne more vzeti. Zakaj Potem duhovniki, ki so molili za tis- obnovljivih virov prvovrstni ukrep politike za zaščito okolja. Omenjeni proces je namreč naravno in za vsakega patriota evi- naj bi se tedaj boril zanjo? Imam jo. te, ki so jih pošiljali v smrt, med nji- pospešil segrevanje ozračja, značilno sicer tudi za prejšnja obdobja po začetku indu- dentno, odrešilno in razveseljivo. Če jo hočem uveljaviti, jo bom sku- mi prvi škof Rožman. Nato klavci strijske revolucije (1760). Tako za vse prave Slovence, ne šal s prepričevanjem in še učinkovi- s Svetega Urha, ki so delali po na- pa za vse Slovence, zlasti ne za tis- teje z vedenjem in ravnanjem. Kdor vodilih duhovščine ad maiorem Dei Slovenija ima tehnični potencial za proizvodnjo 51 TWh električne energije iz obnovlji- pa se bori za svojo vero z nasiljem, gloriam. Predvsem pa stotine in vih virov, od tega največ, kar 20,5 TWh, iz sončnih elektrarn (Zvone Košnjek in drugi: Edini resnično se popolnoma očitno ne bori zanjo, stotine v mukah in grozi trpinčenih Razvoj sektorja proizvodnje električne energije v Sloveniji do 2050). Za spodbujanje pomembni del temveč za nekaj drugega. Morda ter pomorjenih žrtev samo na Sv. proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter soproizvodnje toplote in električne energije krščanskega nauka je za njen privilegirani položaj ali pa Urhu. V to pošastno grozo se je po z velikim izkoristkom smo leta 2010 uvedli posebno podporno shemo. Do leta 2018 je njegova moralna misel, za položaj in privilegije tistih, ki jo zaslugi slovenske Cerkve sprevrgla bilo vanjo vključenim proizvajalcem električne energije izplačano za približno milijardo imajo v zakupu, za njihovo oblast. svetopisemska zapoved »ljubi svo- evrov podpor (Agencija za energijo, Borzen). Sredstva v ta namen slovenska država ki dejansko vsebuje Boj za oblast je edini smisel vsega jega bližnjega kakor samega sebe«. zbira z dajatvami, ki so del stroškov elektroenergetskega omrežja, pa tudi s prispevki napotke za razvoj tega cerkvenega početja! Strašnejšega izdajstva ni. končnih odjemalcev trdnih, tekočih in plinastih fosilnih goriv in daljinske toplote. Sla- človeka v razumno in Tako varanje si navsezadnje lah- Ob branju Sv. Urha sem začutil ba polovica podpor je namenjena proizvodnji električne energije v sončnih elektrarnah. blago bitje. In ravno ko dovoli politika, čeprav je tudi tam potrebo in dolžnost povedati vse Leta 2018 je bilo za to od skupno 135 milijonov evrov podpor (0,3 odstotka bruto doma- ta žlahtni del svojega obsojanja vredno; ne sme si ga pa to, kar se mi zdi važno zlasti danes, čega produkta) porabljeno skoraj 63 milijonov evrov in proizvedeno nekoliko več kot 0,2 dovoliti Cerkev, ki se šteje in se sve- ko ta slovenska Cerkev zaradi ma- TWh električne energije (1,6 odstotka domače proizvodnje te dobrine). Vsaka MWh ele- nauka je slovenska tu predstavlja kot zaščitnica resnice lomarnosti ali nesposobnosti naše ktrične energije iz sončnih elektrarn je leta 2018 zahtevala 252 evrov državne podpore. Cerkev najogabneje in morale. Še manj pa si ga sme Cer- družbe spet prevzema neke javne, izdala. kev dovoliti v takih skrajnih oblikah, vsaj napol vzgojne funkcije v na- Še bolj kot Slovenija spodbuja proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov Nem- v kakršnih ga je izvajala pri nas. Za šem narodu. Tuje mi je netiti sov- čija. Leta 2018 je temu namenila 26,7 milijarde evrov ali 0,8 odstotka bruto domačega obrambo oblasti ji ni bilo nedopust- raštvo. Zdi se mi pa potrebno zave- produkta, od leta 2010 do 2018 pa je v ta projekt skupaj vložila 192 milijard evrov te, ki so bili dotlej tako ali drugače no nobeno sredstvo niti ne popolno dati se, kaj ji zaupamo ali prepuš- (Netz-Transparenz.de). Od leta 2010 do 2017 se je delež proizvodnje iz obnovljivih virov voditelji naroda in ki so imeli v njem pačenje moralnih načel, na katerih čamo in kdo je, ki mu prepuščamo energije v Nemčiji povečal z 11,7 na 15,4 odstotka, v Sloveniji pa z 20,4 na 21,5 odstot- oblast. Nova oblast, ki je nastajala obstoji človeško občestvo. »Umor je in zaupamo stvari, kakršnim sami ka. Pri spodbujanju proizvodnje energije iz obnovljivih virov je bila Nemčija uspešnejša in ki se je že resno uveljavljala, je in ostane v nebo vpijoč greh,« je pri- ali nismo kos ali pa jih omalovažu- od Slovenije, na drugi strani pa je bila Slovenija uspešnejša pri znižanju porabe fosilnih ogrožala njihove položaje in intere- digal škof Rožman. Toda kmalu se jemo. Toda vedimo, da izvrševanje goriv za energijsko ponudbo (v glavnem za proizvodnjo električne energije). Od leta se. In kakor so bili tem voditeljem je pokazalo, da ubiti komunista ali teh funkcij pomeni vpliv, moralno 2010 do 2017 se je energijska ponudba iz fosilnih goriv (naftni derivati, plin, premog) v vse dotlej njihovi interesi poglavit- partizana ni greh, in to ne za laike avtoriteto in navsezadnje kot zadnji Nemčiji znižala za 10 odstotkov, v Sloveniji pa, ob modernizaciji pridobivanja elektrike na stvar, so s stališča teh sodili tudi ne za duhovnike. Takega dejanja se smoter stvari spet oblast. v termoelekrarnah, za 27 odstotkov (Eurostat, Statistični urad Republike Slovenije). V Osvobodilno fronto in jo obsodili. letu 2008 je imela Nemčija približno izravnano bilanco čezmejnega trgovanja z elek- ni treba niti spovedati. Uničevanje In Cerkev? Kaj bi bilo naravnejše- trično energijo, v letu 2017 pa je imela 52 TWh (3,6-kratnik slovenske porabe te dob- komunistov je postalo moralna in (Iz knjige Dnevniki, 1968 in v ga in bolj skladnega z njenim pos- rine) ali 8,5 odstotka svoje proizvodnje presežka. Subvencionirano ponudbo električne verska dolžnost. In da bi to antimo- avtobiografijiMoj obraz. Knjigo energije je usmerila v izvoz in ohranila večino proizvodnje te dobrine iz fosilnih goriv. lanstvom kakor v veliki stiski sto- ralo vendarle mogla vcepiti ljudem, lahko naročite na e-naslovu: piti na stran ljudstva, ga podpreti jih je Cerkev navajala k perverzne- [email protected]) februar 2020 75 let svobodne rasti 3
KOLUMNA AKTUALNO - Kjer je pesem, tam je svoboda Zvezda je (še vedno) dr. Martin Premk simbol upanja Ustaviti ponarejevalce Dr. Cvetka Hedžet Tóth čih razmerah bili skupaj v gozdovih zdi vredno ničesar, dokler vsega ne in izpostavljeni vsem spremembam izgubimo«. vremena, ne moremo razumeti ali O, da bi stih moj bil kakor britev, pa zelo težko razumemo, da so bili ki reže srca! Besede upora urejeni, kajti to zahteva najprej že so najlepše pesmi času »demokratičnih sprememb« so nam govorili, da »totalitarne ko- (Karel Destovnik-Kajuh) spoštovanje življenja samega – v munistične strahovlade« zavajajo ljudi z uradno zgodovino in cen- vojni še posebej. zuro zgodovinskih tem. Če je bil v času socializma tako v Jugoslaviji Ko listam po zapisih, dragocenih Vem, da so določeni Kajuhovi zapisi kot v Sovjetski zvezi in drugje res dovoljen le »uraden« pogled na ohranjenih rokopisih partizanske še vedno znani, predvsem njegove zgodovino, danes lahko jasno vidimo, da je bilo takratno »uradno« generacije, občudujem najprej nji- Uporniška spodbuda pesmi so celo popularne in ljudske, podajanje zgodovine pravzaprav na visoki znanstveni ravni ne glede hovo pisavo. Tako lepa, estetska iz Kajuhovih krajev tokrat objavljeno pismo pa ne, in Vna to, da so bile nekatere teme manj poudarjene, z drugimi pa so morda pretiravali. je, ker so nekoč v šolah še imeli zato ga navajam v daljši obliki. Vse- lepopis, tudi še v mojem otroštvu Gora junaštva, gora jurišev – ple- buje namreč nekaj preroškega, več- Kajti danes »demokratične« evropske države brez sramu tako ponarejajo zgodovino, po drugi svetovni vojni. Danes, v šemo na njej sredi partizanskega nostnega, kar se bralca zelo dotak- da se lahko skrijejo vsi goebbelsovski propagandisti, saj takega potvarjanja ni bilo v računalniški dobi, je pisava pač za- mitinga, in kot da bi nas junaki ne- ne, čeprav je jezik že malo starinski: nobeni socialistični državi, še pod Stalinom ne. Tako pa danes uradna »demokratična« pisana tako po računalniško in na- davnih bojev opogumljali, da vztra- »Če danes pomislim, kaj je bil list Italija prazen jašek razglaša za množično grobišče, zamenjuje žrtve in zločince ter nas tisnjena v izbrani pisavi, ki jo raču- jajmo, ker ni pravega življenja tam, [Slovenska mladina], samo že meni brez posledic označuje za »genocidne slavokomuniste«. Danes »demokratični« poljski nalniški program ponuja, in nabor kjer ni svobode in pravičnosti; življe- osebno mi je hudo. Saj je bil list tis- parlament sprejema resolucije, ki spreobračajo potek druge svetovne vojne ter kar za je bogat. Da tu manjka nekaj oseb- nja tudi ni onkraj radosti in veselja. ti, ki naju je združil in družil vsaj v nazaj zamenjujejo, kdo je bil takrat s kom zaveznik. »Največja demokracija na svetu« nega, ni treba govoriti: sodobna ra- Iz Kajuhovih krajev veje neka trajna oziroma ZDA vztrajno na debelo ponarejajo dogodke iz druge svetovne vojne ter želijo čunalniška pisava je brez duha in in uporniška spodbuda in lepo nam »Ali veš, kaj sem želel ljudi prepričati, da so prav one premagale nacistično Nemčijo, ne pa Sovjetska zveza, individualne posebnosti. Ne samo je in občudujem te njihove današnje ki je nosila največje breme boja proti nacizmu. Ob vsaki priložnosti žalijo in ponižujejo povedati z zvezdo, to. Danes manjkajo tudi ideali, ki levičarje, ki v parlamentu in v po- sovjetske vojake, da so bili nesposobni pijanci, ki so zmagali samo zato, ker so jih ki sije z neba? Zvezda so spremljali še moje odraščanje, in litiki vztrajajo na tej strmi poti de- poveljniki brezobzirno gnali v smrt. Po zmagi pa naj bi v Nemčiji posilili na »milijone« ti ideali so bili kar najtesneje pove- mokracije, ki jo mnogi razumejo le je simbol našega časa, žensk, čeprav raziskave potrjujejo, da so največ posilstev med drugo vojno zagrešili kot spogledovanje z všečnostjo. Pa nemški vojaki, a njihove žrtve se le redko preživele, da bi o tem pričale. Sovjetski vojaki zani z življenjem teh, ki so že pred življenja, hrepenenja, vojno opozarjali na nujnost spre- »všečkarjem« kljubujejo, kajti od- pa so zagrešili prav toliko posilstev in drugih zločinov kot ameriški, britanski in vsi drugi ločitev za politiko je odločitev za borbe in naše križeve zavezniški vojaki. memb v narodovem življenju, tako v socialnem in kulturnem kot tudi v nekaj zelo konkretnega – ne moreš poti.« več biti vsem všeč. Družbena pra- Novi način ponarejanja zgodovine je tudi zahodna Wikipedija, kjer so vsi zločini siceršnjem. Karel Destovnik-Kajuh (13. 12. vičnost in všečna demokracija sta prvih početkih. List je bil tisti fak- zahodnih zaveznikov (Dresden in podobni) zanemarjeni, zločini Rdeče armade pa si narazen, sodobno rečeno: nista tor, ki me je podžigal k delu, v njem napihnjeni. Zadnja sramota iz zahodnih Wikipedij je, da so izpod gesla Auschwitz 1922–22. 2. 1944) je v eni od svo- kompatibilni, in prav je tako. Za za- sem videl delček sebe samega. To - Birkenau odstranili vse fotografije, ki prikazujejo Rdečo armado med osvoboditvijo jih šolskih nalog – pred seboj imam tiralsko, represivno demokracijo, ki pa so samo malenkosti, kaj je bil taborišča. Krona zgodovinskega potvarjanja pa je prav gotovo skrpucalo resolucije o fotografijo njegovega rokopisa – iz je le navidezna demokracija, pa je list vsej slovenski mladini – uteha in evropski zgodovinski zavesti. Takšen dokument, ki ljudem ukazuje dojemanje zgodovi- šolskega leta 1939/40 z naslovom značilno celo, da sta svoboda in ne- klicar boljše mladinske in občečlo- ne, si lahko dovolijo le najbolj temačni fašistični režimi, pred kakršnimi nas je George »Pot je strma, cilj je lep« (to so sicer Orwell svaril v znamenitem romanu 1984. Kar pa je očitno pri spreobračanju zgodovi- Cankarjeve misli) v trenutku, ko se sramnost pobratima. veške bodočnosti, to je poglavje, ki ne v »demokratičnih« državah, je to, da zgodovino spreobračajo in ponarejajo v svojo je poglabljal v življenje, zapisal: »Str- V Šaleškem uporniku, ki je interno ga ne moreš rešiti kar tako. Sicer pa korist in za svoje dobro ter so vsa prizadevanja uperjena proti tujcem, le redkokdaj ma, prestrma je pot človeka, zares! glasilo območnega združenja Zveze ne bodimo pesimisti (dasiravno za za notranje boje. To se dogaja samo v državah, ki so zaznamovane z medvojnim iz- In če človek nima idealov, če nima borcev narodnoosvobodilnega boja taka kruta dejstva ni treba biti prav dajstvom in sodelovanjem z okupatorjem, kot so baltske države, Ukrajina, Poljska, pred seboj luči, ki ga vleče naprej, Velenje, je na naslovnici zapis iz nič pesimista), iz črnega moramo Srbija, Hrvaška in seveda Slovenija, ki je na tem področju žal spet vodilna v svetu. Ko je ta dolga in naveličana pot življe- Kajuhovega pisma iz avgusta 1943, napraviti belo. Tudi z glavo se da nja jalova in brez pomena.« Toda če skozi zid. Mi bomo morda obleža- je ta pot še tako težka in prepolna li ob zidu z okrvavljenimi razbitimi Zadnja sramota iz zahodnih Wikipedij je, trpljenja, je treba iti po njej. lobanjami, tisti pa, ki bodo prišli za da so izpod gesla Auschwitz - Birkenau Kaj pomeni ideal, ta resnica, ki nami, bodo pobrali naše kosti in z kot živ zgled človeka usmerja v de- njimi prebili še tako močan zid. In odstranili vse fotografije, ki prikazujejo lovanje? Predvsem eno: kolikor je tako bo šlo, saj mora, mora iti. In Rdečo armado med osvoboditvijo stvarnost bližje idealu, toliko bolj prišel bo dan, ves nov in lep, saj je popolna. Te popolnosti ni brez vendar mora, mora priti, ni hudič!‘. taborišča. Krona zgodovinskega solidarnosti, pravičnosti in vse to Torej delati, kolikor se da, in rešiti, kolikor se da!« potvarjanja pa je prav gotovo skrpucalo je usmerjalo predvojne levičarje v Šaleški dolini. Kajuh se je družil in Čestitam vam, Velenjčani, in vsej resolucije o evropski zgodovinski aktivno sodeloval z njimi in med Šaleški dolini za objavo teh drago- mnogimi imeni, ki izstopajo, je tudi cenih misli, s katerimi Kajuh apeli- zavesti. legendarni Slavko Šlander (1909– ra, da se tudi z njimi čim prej zatre 1941). Kako ponosni so na vse le- »obrekovanje s strani klerikalcev«; gendarne junake še danes ljudje treba jih je utišati, in to takoj. Čez pri nas gledamo naše družbene odločevalce in odnos do naše zgodovine, nas lahko iz tega okolja in kako prisrčno se nekaj mesecev se bomo spet srečali pošteno postane strah. Prenekatera leva stranka vsa ta ponarejanja in zlorabe gleda pozdravljamo na Graški gori, ko v na gori jurišev in sredi plapolajočih brezbrižno ter se noče »izpostavljati« zaradi ljubega miru ali skrbi za lastne stolčke, ter veselju in sreči uporniške družab- rdečih zvezd bomo zaplesali. Andre- tako celo »levi« evropski poslanci glasujejo za sramotno nacipropagandno evropsko ja Katič in Bojan Kontič, obljubita resolucijo. Več ali manj vse desne stranke pa zaradi lastnih koristi, tako kot domobranci nosti nazdravljamo drug drugemu! Župan Kontič in ministrica Kati- v katerem beremo tole: »Ali veš, kaj mi – pa ja ne bosta snedla besede –, med vojno, dejavno podpirajo ponarejanje in zlorabo zgodovine. Prednjači seveda sem želel povedati z zvezdo, ki sije da slovesno najprej z vama odpre- spet »najbolj poštena stranka«, ki sploh ne skriva, da denar za njeno propagandistično čeva ter njuni sodelavci ponosno pozdravljajo množično udeležbo z neba? Zvezda je simbol našega mo ples, da zaplešemo in skupaj delovanje prihaja iz tujine, če smo konkretni, ta trenutek iz Madžarske. V kraljevini ali časa, življenja, hrepenenja, borbe kot uporniška tovarišija nesmrtnim socialistični Jugoslaviji bi bilo prejemanje denarja iz tujine za politično in propagan- nas, ki spoštujemo in negujemo ideale, vrednote teh, ki so zanje in naše križeve poti.« Danes je še junakom naše legendarne XIV. divi- dno delovanje pojmovano kot veleizdaja in bi se končalo pred naglim sodiščem, pri nas vedno simbol upanja, in ko zasije zije porečemo: hvala vam. V letu, ki pa se seveda ne bo nič zgodilo. celo dali življenje. Velenje, Šaleška dolina in bližnji sredi Ljubljane, so obiski množični je spet naše, ljudem odpiramo srca in Svetlani Svetlobnici navdušeno zravnanih tilnikov, če povemo s po- Kot naša oblast, ki molči ob izbrisu sodbe največjemu izdajalcu slovenskega naroda, kraji še vztrajajo in spet pojdem ploskamo. Spet jemljem v roke gla- močjo pesnika Kajuha. vojnemu zločincu Lavu Rupniku. Tiho je bil tudi najvišji predstavnik našega naroda, ki mednje in vidim tam še živeče par- silo Šaleški upornik, ki ga hranim Tvoje pesmi pojemo, naš pesnik, sicer kliče k »spravi«. Po tem sramotnem izbrisu sodbe imamo zdaj vsaj trden dokaz, da tizane in partizanke. Valerija Skri- pri »spravi« ne gre za ustvarjanje sožitja in miru med ljudmi, ampak za rehabilitacijo njar, Malči Jakša Miša – kako sta kot dragocenost, kajti v njem je vedno jih bomo peli: ko so odpete, švabobranstva in širjenje sovraštva med ljudmi. Širjenje sovraštva in ponarejanje zgo- urejeni, lepi in obe sta mi povedali, objavljeno Kajuhovo pismo Kostji ne onemijo, ostajajo in z nami vred dovine vodi samo v ponovni fašizem, saj lahko kmalu sledita še izključevanje in oblast kako so tudi v partizanih med voj- Nahtigalu (1918–1944), komunistu vztrajajo. Ni nas malo! Prosil si nas, enega vodje. Seveda novodobni liberalni fašisti samih sebe ne opisujejo kot fašiste, že no pazili na videz, čistočo. Biti ure- in tajniku revije Slovenska mladina, da zapojmo »besede upora«, ki so zaradi tega ne, ker so jim tako svetovali njihovi »predstavniki za odnose z javnostmi«, jen, dajati videz dostojnosti sredi ki ji je predvojna oblast prepoveda- »najlepše besede«. Res je, zato jih a se v svojem bistvu ne razlikujejo od pravih fašistov iz prejšnjega stoletja. Fašistom pa vojne je bila drža mnogih partiza- la nadaljnje izdajanje. Kajuh, Karli, pojemo, kajti ne nadomeščajo po- se je bilo še vedno do zdaj treba upreti, nikoli niso odšli sami od sebe. Zato se je treba z nov. Zdravniki s svojim medicin- kot se je podpisal Kostji, ki je bil kot litike, še manj umetnosti. Prepros- vsemi silami upreti tudi ponarejanju zgodovine, preden bo prepozno. skim osebjem so zelo pazili, da ne talec ustreljen leta 1944 v Šenčurju, to so, in to življenje, saj pesmi, ki bi prišlo do tifusa, samó čistoča je je pisal 1. marca 1940 s precejšnjo jih pojemo, v nas, ljudeh, razumejo prava preventiva. Ko se danes spra- mero prizadetosti, pospremljene z ogenj, ki nam »v srcih tli«, poveda- šujemo, kako so v najbolj nemogo- izrekom, da »kar imamo, se nam ne no s tvojo pomočjo. 4 75 let svobodne rasti februar 2020
OBLETNICA – Okrogla miza ob 75. obletnici Bitka za partizansko Trnovo
V veliki dvorani Mestne občine da bi lahko delovale na širšem ob- so sodelovali z Nemci, med njimi Banjšic. Za napad na postojanko je Borci Kosovelove brigade, ki so do- Nova Gorica je bila 17. januarja močju Trnovske planote, hkrati pa tudi poveljniku enot X. MAS, grofu bila določena Kosovelova brigada. segli cilj, uničenje postojanke, so na okrogla miza ob 75. obletnici bitke tudi presekale partizanske oskrbo- Borgheseju. Obsojen je bil na dvoj- S pomočjo obveščevalnih podatkov hitro pobrali zaplenjeno orožje, hra- za partizansko Trnovo. Z uvodnimi valne poti iz Vipavske doline. 19. no smrtno kazen, kmalu zatem po- je bil izdelan podroben načrt napa- no in opremo ter se umaknili proti referati so sodelovali prof. dr. Bran- decembra 1944 so Nemci začeli iz- miloščen na 12 let zapora, po nekaj da, ki ga je brigada izvedla v zelo Voglarjem. Po italijanskih podatkih ko Marušič, Jože Šušmelj in dr. Blaž vajati očiščevalne akcije, ki jih je na letih pa izpuščen na prostost. Bil je težavnih okoliščinah. Na dan napa- je v bitki padlo 88 masovcev, Nem- Torkar. Trnovski planoti in v Vipavski do- med ustanovitelji stranke MSI, ne- da je bilo na Trnovski planoti pre- ci pa so jih uspeli rešiti le 39, med Dr. Marušič je posebej pouda- lini vodil general SS Odilo Globoc- ofašistične stranke, in od leta 1951 cej snega in bilo je zelo mrzlo, kar katerimi je bilo sedem ranjenih, od ril, da je bilo Trnovo pri Gorici od nik. Namen ofenzive je bil stisni- do 1953 celo njen predsednik. Umrl deset stopinj pod lediščem. Okoli njih so štirje med prevozom umr- 19. do 21. januarja 1945 prizorišče ti partizanske enote na območ- je naravne smrti leta 1973 v Špani- Trnovega je bilo dvanajst bunker- li. Brigada je imela v bitki 18 padlih ene izmed največjih bitk primor- ju Trnovskega gozda. Obkolitveni ji. Obsojen na smrt je bil tudi po- jev, ki jih je bilo treba uničiti. Parti- in 28 ranjenih. Poleg Kosovelove skih partizanov. Orisal je takratne del ofenzive se je začel z osmih iz- brigade je za uspeh enako zaslu- razmere v Evropi, ko so se vrstili hodišč, vendar ofenziva ni v celoti žna tudi Gradnikova brigada, ki je porazi nemške vojske in se je ne- uspela. Eden od razlogov nemške- varovala dostop iz Vipavske doline zadržno bližal konec nemškega ga neuspeha je bilo razbitje posto- in je v bojih z Nemci imela enajst rajha. Na ozemlju takratne itali- janke bataljona X. MAS Fulmine na padlih in štirinajst ranjenih borcev. janske Julijske krajine je nemško Trnovem, tako imenovana bitka za Po končani bitki so Nemci zapustili poveljstvo zbralo vse svoje razpo- partizansko Trnovo, ki jo je izvedla Trnovo, masovci pa so se umaknili ložljive sile (poleg nemških enot Kosovelova brigada s pomočjo dru- celo iz Gorice. še enote italijanske X. MAS, enote gih enot IX. korpusa. V razpravi po predavanjih sta srbskih četnikov in slovenskih do- Jože Šušmelj, domačin in nek- sodelovala zamejska Slovenca mobrancev), da bi zavarovalo oskr- danji generalni konzul v Trstu, je Aldo Rupel in Mirko Primožič, ki bo in varen prehod umikajočih se podrobno opisal, kakšna vojaška sta povedala, kako pomembno je nemških enot z Balkana. Strnitev formacija so bile enote X. MAS bitka na Trnovem vplivala tudi na teh sil na območju Postojnskih vrat (Motoscafo Armato Silurante), ki osvoboditev Gorice 1. maja 1945. in ustvarjanje obrambne linije na jih je vodil grof Borghese. Delova- Rajko Slokar je dodal nekaj misli o širšem območju sta napovedovala le so v okviru enot Mussolinijeve simbolnem pomenu te bitke v da- zadnjo veliko nemško ofenzivo na salojske republike, vendar so bile našnjem času. Na koncu okrogle Primorskem marca leta 1945. So- pri tem precej samostojne. Njihova mize se je oglasila edina še živeča časno s pripravo na to ofenzivo pa samostojnost je dejansko pomeni- obveščevalka partizanskih enot s je nemška vojaška oblast na itali- la ohlapno disciplino: zatekanje h Trnovega, Viktorija Čebron, ki je janski fronti navezovala stike z za- kriminalu, ropanju in požiganju ter opisala, kako je zbirala podatke o vezniki, da bi se jim predala, raču- mučenju in ubijanju civilistov. Na veljnik bataljona Fulmine Giuseppe zani so obkolili vas in zgodaj zjutraj sovražni enoti na Trnovem in njeni najoč na morebitne zrahljane vezi vzhodu Italije je bil njihov cilj zava- Orro, a so tudi njemu kazen kmalu 19. januarja 1945 se je začela bitka, razporeditvi ter kako jih je pošiljala med pripadniki protihitlerjeve koa- rovati meje, ki jih je Kraljevina Itali- oprostili. ki je trajala tri dni. Drugega dne se štabu divizije, da je lahko načrtoval licije po končani vojni. ja dobila po mirovni pogodbi v Ra- Podrobno je potek bitke za par- je ob snežnem metežu približno 40 uspešen napad na italijansko po- Enote Mussolinijeve salojske re- pallu. V pripravah na ofenzivo proti tizansko Trnovo opisal zgodovinar masovcem uspelo izmuzniti in po- stojanko. publike so imele ob tem še svoj cilj, IX. korpusu so zasedli položaje na dr. Blaž Torkar. Povedal je, da je štab begniti na varno v dolino. Na Trno- Okroglo mizo, ki se jo je udeležilo in sicer da bi ob uspešni ofenzivi Trnovem, kamor so poslali svoj IX. korpusa dal nalogo 30. diviziji, vem se je preostanek masovcev okoli 150 poslušalcev, je organizi- proti partizanskemu IX. korpusu za- bataljon Fulmine, okoli 250 dobro da uniči to italijansko postojanko. utrdil v župnišču in odbijal napade, ralo Območno združenje borcev za sedle čim več slovenskega ozemlja oboroženih pripadnikov. Po vojni Štab 30. divizije je razporedil svoje ko se je Trnovemu bližala močna vrednote NOB Nova Gorica, vodila do rapalske meje. Zato so vzposta- so italijanske oblasti sodile nekate- brigade na vseh strateških točkah nemška enota, ki ji je uspelo pre- pa jo je predsednica Katjuša Žigon. vile svojo postojanko na Trnovem, rim najbolj zloglasnim fašistom, ki na območju Trnovskega gozda in biti položaje Gregorčičeve brigade. Miloš Lozič
OBLETNICA – 75. obletnica požiga vasi Čepovan Nemci ustrahovali in pobijali ljudi
Ob 75. obletnici požiga vasi Čepo- povansko dolino, Banjško planoto, Nemci kar trikrat požigali domove van smo 12. oktobra lani pripravili Trnovski gozd, Šentviško planoto, Pripoved Ivane Hojak, Kmetove in jih ustrahovali. Prvič se je to zgo- spominsko slovesnost. Bogatemu Vojsko in Cerkno. Čepovan z zasel- dilo 12. aprila. Sovražnik je izvedel, kulturnemu programu, ki so ga iz- kom Dol je bil pomembno partizan- Sredi vasi, kjer stoji hiša, v kateri je bila pričakovanju najhujšega. 82-letni Jože da se na tem območju zadržuje štab vajali učenci Osnovne šole Čepo- sko središče na Primorskem. V tem trgovina, nekaj časa mesnica, pozneje Bremec je pogledal skozi vrata, da bi 9. korpusa. Hoteli so ga presenetiti van pod mentorstvom Zdenke Ple- času so tu delovali enote 30. in 31. hranilnica Vipavske zadruge, so bile videl, kaj se zunaj dogaja, in že ga je in uničiti. Pogorelo je 23 hiš in dve sničar, vokalna skupina Zimzelen z divizije, štab 9. korpusa, prištabne prvotno tri hiše: Trdinova, Kmetova pokosil rafal mitraljezca, da se je mrtev gospodarski poslopji. Žrtvi tega zborovodjem Urošem Cejem, ki je enote, brigada Triestina, ruski bata- in Šuletova. Očeta Jožefa so Nemci zrušil na cerkveni prag. Župnik Kretič ga napada sta bila tudi dva domači- nastopil tudi kot solist s harmoniko, ljon, ruska in angleška vojaška mi- 27. septembra 1943 s še šestnajstimi je ves čas pregovarjal, naj ne hodi ven, a na. Sredi julija se je v vas vrnil štab in flavtistka Polona Šuligoj, so pri- sija. Delovali so pokrajinski, okro- sovaščani odpeljali na prisilno delo v ni pomagalo. Kričali smo od strahu, jokali 9. korpusa in 30. divizije. Nemci sostvovali krajani, številni gostje in žni, oblastni in politični forumi. Po- Nemčijo, kjer je umrl. Tistega usodnega in se objemali. Z mamo in sestro smo so spet sprožili ofenzivo iz goriške enajst praporščakov. tekale so konference in zborovanja 12. aprila smo bile doma mama, še ne se stiskale v kotu, kjer so krstili otroke. smeri in Idrije. 26. julija so parti- 9. septembra 1943, ko je Italija mladine, žena, aktivistov. V okviru triletna sestra in jaz. Starejših bratov ni Nemci so ta čas požigali. Ogenj je zajel zanske enote odbile napad, ker pa kapitulirala, je v dolini zavlada- 9. korpusa so na tem območju de- bilo. Rihard je bil v Franciji, Milan pa se še preostalih 22 hiš, med njimi tudi hišo je bila premoč Nemcev prevelika, lo neizmerno veselje, saj so po 25 lovale krojaške, šiviljske, čevljarske, je pridružil partizanom. Nad dolino sta v Ujerbove Pepe, naše none. Nas so pozneje so se prebile v zavetje Trnovskega letih spet lahko govorili in peli po kovaške in radiotelegrafske delav- dopoldanskem času prileteli dve nemški postrojili pred cerkvijo z namenom, da gozda. 27. julija so Nemci najprej z slovensko. Zavihrale so slovenske nice ter žagarski obrat. letali. Zaokrožili sta nad vasjo, začeli nas postrelijo. Naklep pa se jim ni v celoti minometi napadli vas, nato pa va- zastave. Nastalo je obsežno osvo- Leto 1944 je Čepovancem še po- odmetavati bombe in obstreljevati hiše izšel, ker so dobili ukaz, da morajo na njo vdrli ter začeli požigati hiše. De- bojeno ozemlje, ki je zajemalo Če- sebno ostalo v spominu, saj so jim z zažigalnimi izstrelki. Bilo je grozno, pomoč napadeni enoti na Predmeji. Tako set hiš so porušile mine, v dvanajst zavladal je preplah, ki ga je težko opisati. so bili zaprti Čepovanci rešeni. hiš pa je bil ogenj podtaknjen. Mama Marija je bila ranjena. Zgrabila je Hiš v Čepovanu, kamor bi se lahko zatekli, 8. oktobra so Nemci začeli novo mlajšo sestro Heleno in zbežale smo iz ni bilo več. Me štiri smo šle stanovat v ofenzivo z namenom, da požgejo še hiše. Živali v hlevu so zgorele, ker jih ni Dol v Ivančetovo hišo. Spale smo v dveh druge hiše, ki so dajale zavetje par- bilo mogoče rešiti. Izgubili smo junico, posteljah, mama, nona in midve s sestro. tizanom. Nemška kolona je v Čepo- prašiča in ovco. Zbežale smo v Kofolova Partizani so spali na kmečki peči. Tam smo van prispela 10. oktobra. Nemci so čela, da smo se umaknile pred izstrelki bile tri mesece. Preselili so nas k Šrajberju tisti dan požgali še 22 hiš. Ob koncu in ognjem. Ničesar nismo rešili iz hiše. blizu Močil, kjer je bila tudi partizanska vojne je bilo požganih ali porušenih Samo jokale smo. Ko so letala odletela, bolnišnica. Po vsej hiši je smrdelo po jodu, smo odšle na mamin dom, k stari mami ki so ga uporabljali za razkuževanje ran. 67 hiš in šest hlevov. Nepoškodova- Ujerbovi Pepi Pod goro. Majhna hiša je Spale smo v nadstropju. Po vojni so nam nih je ostalo samo pet stavb. Tik ob stala za zdajšnjo Kmetovo hišo. postavili barako na vrtu današnje Kmetove koncu vojne so v vasi Dol 3. mar- Še ni minilo pol leta, ko nas je spet hiše. Še zdaj me strese, koliko mraza smo ca 1945 požgali še deset hiš in tri doletela podobna usoda. 10. oktobra 1944 prenesle v tej baraki. Temperatura se je hleve. Gorele so tudi sosednje vasi: je zjutraj nemška posadka Alpenjäger v baraki spustila do –11 stopinj. Imeli Dolenji Lokovec, Lokve in Lazna. obkolila vas. Proti poldnevu so vdrli smo malo »odetve«. Sneg je v notranjost Po vojni so ljudje obnovili manj hiš, vanjo in ukazali vsem civilistom, naj se prodiral skozi špranje, bili smo skoraj brez ker jih je veliko odšlo s trebuhom zberejo v cerkvi, češ da bodo bolj varni hrane in obleke. Leta 1949 smo se vselili za kruhom. So pa takrat 10. oktober pred streljanjem. Dva nemška vojaka v novo hišo, kamor sta se vselila še dva razglasili za krajevni praznik, pra- sta bila ves čas na straži za kapelico druga človeka brez strehe nad glavo. znik spomina na strašne čase vojne. Spominska slovesnost ob 75. obletnici požiga vasi Foto: Mara Bolčina tik pred cerkvijo. Bili smo prestrašeni v Mara Bolčina Radoslav Bolčina februar 2020 5
KOLUMNA SPOROČILA ČESTITKA
Zgodovinski spomin Vsem in potvarjanje ženskam,
Jože Poglajen (zloraba) zgodovine ženam, dekletom Predsedstvo Zveze združenj zgodovino EU, ki je nastala na te- Skušnjave tajnega borcev za vrednote NOB Slo- meljih protifašističnega boja, kar je venije je na svoji redni seji 14. še danes eden od njenih ciljev. in materam Resolucija nesprejemljivo pred- glasovanja januarja 2020 sprejelo stali- stavlja vzroke za izbruh druge sve- čestitamo šča ob Resoluciji Evropskega tovne vojne, popolnoma pa igno- o tole prebirate, je najbrž že jasno, ali bo predsednik republike par- parlamenta o pomenu zgodo- rira zavezniško koalicijo in njeno lamentu v izvolitev predlagal novega predsednika vlade ali ne, s vinskega spomina za priho- zmago nad nacizmom in fašizmom za 8. marec, čimer se bo končalo več kot mesec dni trajajoče nepredvidljivo ba- dnost Evrope. Predstavljamo v tej vojni. Tudi glasovanje o njej in rantanje med SDS in trojčkom strank (SMC, NSi in Desus) o tem, vam povzetek stališč predsed- glasovanje o Resoluciji OZN proti dan žena, kaj kdo s to novo vladno koalicijo v primerjavi z morebitnimi pred- stva ZZB v obliki sporočila za poveličevanju nacizma konkretno časnimi majskimi volitvami dobi in kaj morebiti izgubi. Toda če bi razkrivata, da v EU ni enotnega medije, celotno stališče s pri- in 25. marec, Ktorej Pahor predlagal Janšo za mandatarja, bi bi bil to šele prvi korak oblikovanja pogleda na vzroke za izbruh druge tretje Janševe vlade v petnajstih letih. Eno je namreč dogovor omenjenih strank, dru- logami pa si lahko preberete svetovne vojne. Zamenjuje vzroke go pa je glasovanje v našem po zadnjih volitvah precej nepredvidljivem parlamentu. na spletni strani časopisa Svo- in posledice zanjo ter zamolčuje, materinski Ta lahko koalicijski dogovor potrdi, lahko pa se seveda tudi zgodi, da bi kakšen glas bodna beseda: kaj so bili dejanski interesi (gospo- zmanjkal, saj ustava zapoveduje tajne volitve. https://www.svobodnabeseda.si/ darski, politični, tudi razredni), ki so dan pripomogli k prvi in tudi drugi sve- Vsekakor ima ta določba dva obraza. Na eni strani preprečuje pritisk strankarskih Sporočilo tovni vojni, ki sta skupaj vzeli 125 vodstev na poslance, kako naj glasujejo. Je torej v soglasju z ustavno določbo, da za medije milijonov človeških življenj. so poslanci predstavniki vsega ljudstva, in zato niso podložni ukazom iz strankar- Pakt Ribbentrop-Molotov, sicer skih central. Res pa je tudi, da tajno glasovanje omogoča, recimo temu, nedovo- tragična epizoda, ni tista točka v ljeno in pred volivci skrito trgovino z glasovi pod mizo. Ko so očetje naše ustave s Letos se bomo v Evropi in drug- zgodovini, okoli katere je treba pi- pokojnim Francetom Bučarjem na čelu – sekretar ustavne komisije je bil takrat po- je po svetu spomnili 75. obletnice sati resolucije o prihodnosti Evrope znejši premier in zdaj zunanji minister Miro Cerar – razmišljali, kaj zapisati v 111. konca druge svetovne vojne, to je – če gledamo nanjo kot Evropejci. zmage sil zaveznikov nad silami Druga svetovna vojna je bila vse osi, nosilci nacistične in fašistič- kaj drugega kot le vprašanje »de- Ne glede na to, da je glasovanje ne ideologije. V skladu s kulturo litve« Poljske ali sovjetska zasedba SPOROČILA formalno tajno – čeprav ne gre izključiti negovanja korektnega in spoštlji- oziroma aneksija pribaltskih držav. vega zgodovinskega spomina se Evropo so si pred drugo svetovno različnih prijemov vodstev strank, od bomo v ZZB spomnili znanih zgo- vojno skupaj z nacisti in fašisti de- 75. obletnica podpisovanja do fotografiranja glasovnic, dovinskih dejstev o tej zmagi, na lile tudi druge »demokratične« dr- katerih temelji današnja Evropa, in žave, ki so si skupaj z nacizmom in osvoboditve da nadzirajo, kako njihovi poslanci tajno o osvoboditvi našega naroda. Da fašizmom tudi prisvajale tuja ozem- glasujejo – odločitev za večino poslancev je to potrebno in nujno, potrjujejo lja. Povojna delitev Evrope na dva Obveščamo vas, da bo Zveza zdru- različne manipulacije, izkrivljanja, bloka pa je bila posledica povojnih ženj borcev za vrednote NOB Slo- vendarle ne bo tako zelo lahka. potvarjanja in zlorabe zgodovine delitev sveta med velikimi silami. venije kot osrednji zgodovinski za današnje politične potrebe, pa Resolucija neutemeljeno enači dogodek tega leta praznovala 75. tudi dejstvo, da se po vsej Evropi Sovjetsko zvezo z Nemčijo v krivdi obletnico osvoboditve. Slogan tega člen (volitve predsednika vlade), so imeli na mizi tudi predlog, da bi mandatarja in tudi v nekaterih drugih državah za začetek druge svetovne vojne. V prelomnega dogodka je: »Zmaga. imenoval kar predsednik republike neposredno. S tem bi odpadka dilema, ali tajno pojavljajo skupine, ki malikujejo Svoboda. Slovenija.« ali javno glasovanje. Toda na napol demokratičnih volitvah leta 1990 zmagovite- spomin na oba totalitarizma, raz- Resolucija mu Demosu ni bilo prav nič do tega, da bi takratni nesporni favorit za predsednika lične oblike sodobnega neofašizma republike Milan Kučan – ta je pozneje res zmagal dvakrat zapored – krojil vlado, in zgodovinski revizionizem. neutemeljeno enači zato so tudi ta in vsi drugi predlogi o pomembnejši vlogi neposredno izvoljenega 75. obletnica zmage nad naciz- Sovjetsko zvezo predsednika republike pri vodenju države zelo hitro šli z dnevnega reda. In ostalo je mom in fašizmom je priložnost za pri tajnem glasovanju o mandatarju, ki ga predsednik republike lahko državnemu pošten in zgodovinsko korekten z Nemčijo v krivdi zboru zgolj predlaga. spomin na temelje odnosov v Evro- pi in svetu po drugi svetovni vojni. za začetek druge Ne glede na to, da je glasovanje formalno tajno – čeprav ne gre izključiti različnih V ZZB smo kritični do Resolucije o svetovne vojne. prijemov vodstev strank, od podpisovanja do fotografiranja glasovnic, da nadzirajo, pomenu zgodovinskega spomina za Osrednja dogodka ob praznovanju kako njihovi poslanci tajno glasujejo – odločitev za večino poslancev vendarle ne prihodnost Evrope, ki jo je Evrop- obletnice bosta slovesnosti ob dne- bo tako zelo lahka. Izjema so poslanci Janševe SDS, ki vedno glasujejo, kot se za ski parlament sprejel septembra vu zmage v Ljubljani, in sicer v so- janšistični glasovalni stroj spodobi – strumno in enotno kot eden. V večjih dilemah 2019. Menimo, da se moramo s celoti pa zamolči nedvoumno velik boto, 9. maja 2020 ob 14. uri na Trgu so poslanci preostalih treh strank morebitne Janševe koalicije. Zlasti poslanci SMC preteklostjo sprijazniti in jo sprejeti prispevek sovjetske armade in pre- republike, in na Poljani pri Preva- bi z glasovanjem zanjo zapečatili svojo in tudi usodo stranke na naslednjih volitvah. takšno, kakršna je bila, v dobrem in bivalstva k zmagi zavezniške ko- ljah ob obletnici zadnjih bojev dru- A bi zato – kot tolažilno nagrado – še za kakšno leto, največ dve ohranili ne tako slabem, in ne dovoliti, da bi obre- alicije, del katere je bila tudi Sov- ge svetovne vojne na evropskih tleh slabo plačane in dokaj udobne poslanske službe. Glavno nagrado, to je donosen menjevala sedanjost in skupno de- jetska zveza, nad nacifašizmom! v soboto, 16. maja 2020, ob 11. uri turistično-hotelirski posel z državnim denarjem, bi verjetno dobil šef SMC Počival- lovanje za prihodnost. Podpiramo S tem v celoti zamolči odgovor- pri spomeniku Svobodi in miru. šek. Z glasovnicami proti pa bi omogočili predčasne volitve, ki bi bile konec aprila verodostojno zgodovinopisje, ki je nost tudi zahodnoevropskih držav ali v začetku maja. Strankarski barometri sicer napovedujejo, da je stranka SMC opora takim prizadevanjem – za za izbruh druge svetovne vojne. pri volivcih zapravila vse posojilo in ne bo prestopila praga parlamenta. Posamezni to, da bi se v EU in Evropi uresni- Prav tako nikjer izrecno ne govori njeni poslanci vendarle imajo na predčasnih volitvah nekaj možnosti, da obdržijo čevali projekti miru, solidarnosti, o usodi slovenskega naroda, pa bi poslanske sedeže – če zdaj prestopijo h kakšni drugi stranki. Zato je skoraj gotovo, sodelovanja in ustvarjanja skupne še kako morala: edini smo bili kot da vsi poslanci ne bodo glasovali za Janševo vladno koalicijo. Vprašanje je samo, blaginje. Obsojamo totalitarizem, manjvreden narod obsojeni na izgi- e asi o a vre note kakšno bo razmerje. njegove pojavne oblike v preteklo- notje, ki je med prvimi občutil nasi- oveni e a omo bna so ia na sti in nič manj njegove današnje lje fašizma in ki se je med prvimi v gospodarska, politična, zgodovinska in Čeprav na prvi pogled ni videti tako, tudi poslancem NSi ni lahko. So nekako v vlogi pojavne oblike. ZZB zavrača reso- Evropi tudi uprl zlasti raznarodova- t rna vprašan a oma tistega znamenitega osla, ki je poginil od lakote, ker se ni mogel odločiti, ali bi jedel z lucijo in ocenjuje, da ni prispevek k nju (naj med številnimi protifašisti in po svet ha a vsa a n i pete v mese levega ali z desnega kupa sena. Za povrh imajo tudi slabe izkušnje. Za sodelovanje objektivnemu zgodovinskemu spo- omenimo tržaško Borbo, pripadni- Izdajatelj: a vre note oveni e v Janševi vladi so enkrat že plačali visoko ceno: volivci so jih pustili pred pragom minu in celovitemu razjasnjevanju ke organizacije TIGR, ki jih številni Zanj: Marijan Križman, predsednik parlamenta. Po drugi strani jih med volivci te krščanske stranke ni tako malo, ki bi zapletenih zgodovinskih dejstev, v Italiji danes še vedno označujejo Uredniški odbor: mag. Blaž Kavčič zavrnitev sodelovanja z Janšo imeli za izdajo stranke, kar pri morebitnih predčas- okoliščin in odnosov v prejšnjem za teroriste). Tudi o tem resolucija pre se ni r a a o an et a en e nih volitvah najbrž tudi ne bi minilo brez negativnih posledic. Kot kaže, to, kaj bo z stoletju, odpravljanju napetosti, ki molči – v imenu domnevnega zgo- Mitja Meršol, dr. Cvetka Hedžet Tóth Odgovorni urednik: Janez Alič njihovo stranko na volitvah, še najmanj zanima večino od petih poslancev stranke izhajajo iz polpretekle zgodovine, dovinskega spomina. telefon: DeSUS, saj je kmalu po prihodu Erjavca stranka upokojencev le še po imenu. Se- ter boljšemu medsebojnemu ra- Resolucija poziva, da bi morala elektronski naslov: znam odločitev v prid upokojencev je namreč zelo kratek. No, zdaj je na čelu nova zumevanju, še najmanj pa prispe- tragična preteklost Evrope še nap- svobo na bese a mai om metla, a kaj, ko se poslanci te stranke za novo predsednico sploh ne zmenijo! Njim je vek k resnemu zgodovinopisju. Je rej služiti kot moralni in politični Oblikovanje: Vid Brezočnik pomembno, da poslansko plačo dobivajo še nekaj časa in potem odšepajo v – pen- bolj propagandni in politični do- navdih za soočenje z izzivi današ- Jezikovni pregled: ir am r an apan a njega sveta. Pisana s selektivnim zijo. Stranka pa na smetišče slovenske parlamentarne zgodovine. kument, ki kompleksno in tragično Naslov uredništva in naročnin: zgodovino 20. stoletja izkorišča za nizanjem dejstev pa kvečjemu pri- a vre note oveni a Prav lahko se tudi zgodi, da bi za Janševo koalicijo za zaveso tajnih volitev glas dnevnopolitične potrebe. Je žalitev pomore k obujanju sovraštva. Zgo- inspie er eva i a b ana prispevali tudi nekateri poslanci iz protijanševske koalicije, da bi ohranili poslansko spomina na vse tiste, ki so boj pro- dovine ne more predpisati nobena te e on: a : službo in udobno iz opozicije napadali novo vlado ter si s tem nabirali točke za redne ti fašizmu in nacizmu razumeli kot resolucija. romana eme b nob si volitve leta 2022. Tudi zato je izid izbire novega mandatarja tako zelo nepredvidljiv. boj za pravični svet, in tudi zanika J. A. 6 75 let svobodne rasti februar 2020
IZOBRAŽEVANJE Vzgoja za državljansko kulturo v osnovni šoli
Maca Jogan podlaga za poučevanje in usvajanje »Jugoslaviji«, mimogrede – brez ki se je zavzemala za odpravo za- pa v učbeniku ni najti besedilne- potrebnega znanja. V nadaljevanju ustreznega naslova) na to, da »si sebne lastnine«. ga pojasnjevanja o zgodovinskem Na ravni osnovne šole se v slo- bo pozornost usmerjena v nekatere je vso oblast prilastila politična K negativni podobi »komunizma« ozadju sedanje države. Praznina venski družbi sistematično izo- značilnosti učbenikov z vidika ci- stranka komunistov, ki jo je vodil prispeva tudi obravnava kršitev v predstavljanju »predzgodovine« braževanje začenja s predmetom ljev tega predmeta in njegove vse- Josip Broz Tito. Komunisti so … človekovih pravic v oddelku »Sta- samostojne RS se kaže tudi v pe- Državljanska in domovinska vzgo- binske umeščenosti v zgodovinsko uvedli totalitarni režim« (27). Ob nje človekovih pravic v Sloveniji«, tem učbeniku (Černigoj, Žvelc), ki ja ter etika (DDKE), ki se izvaja v dinamiko. Kako so spoštovani zlas- besedilu so tudi vizualne ponazo- v enoti »Povojni izvensodni pobo- je sicer učencem najbolj prijazen in sedmem razredu v obsegu 35 ur. ti cilji, ki zadevajo RS kot skupnost ritve, ki dodatno krepijo predsta- ji«; tu je vsebina predstavljena s sli- edini, ki vsaj natančno poimenuje Pri pouku tega predmeta učeče državljanov, bomo preverili z ana- vo o totalitarizmu in njegovi glav- ko in podnapisom: »V Kočevskem državne tvorbe, v katerih je potekal osebje (po lastni izbiri) uporablja lizo petih učbenikov, ki so v rabi v ni zločesti obliki ̶ komunizmu. Pri rogu se nahajajo brezna ubitih v razvoj slovenske narodne skupnosti različne učbenike, ki so napisani v šolskem letu 2019/20. To so: pretresljivi podobi taboriščnikov iz množičnih izvensodnih pobojih pred nastankom RS. skladu z učnim načrtom. Splošna 1) Justin, Janez (ur., 2013): koncentracijskega taborišča (Au- ob koncu druge svetovne vojne«, Krčenje je navzoče tudi pri ciljna usmeritev DDKE je v celo- Državljanska in domovinska schwitz) je sicer omenjen nacizem, osnovno besedilo pa sporoča: »Ne- predstavitvi »patriotizma«, saj ti sprejemljiva, saj naj bi sistema- vzgoja ter etika. 2) Mahmout, vendar je takoj zatem napis, da je posredno po koncu druge svetovne obravnava v zadnjih dveh učbeni- »množične zločine nad svojimi dr- vojne so se zgodili množični poboji kih preprosto molči o času, ko je žavljani izvrševala komunistična vojnih ujetnikov in civilnega prebi- bilo domoljubje na najhujši pre- Pri pretresljivi podobi taboriščnikov iz oblast v Sovjetski zvezi …. Tudi v valstva. Bili so usmrčeni brez sod- izkušnji v zgodovini slovenskega koncentracijskega taborišča (Auschwitz) Jugoslaviji« (32). Niti besedice ni o ne obravnave in dokazane krivde. naroda. Obravnava domoljubja je sicer omenjen nacizem, vendar je takoj samoupravnem socializmu, o po- Za poboje še do danes nihče ni ka- (patriotizma) je v četrtem učbe- sebnostih življenja v zvezni državi zensko odgovarjal. Po vsej Sloveniji niku dopolnjena le s fotografijo R. zatem napis, da je »množične zločine nad (SFRJ), ki so jo občutno ločile od je evidentiranih okoli 600 množič- Maistra (27), v petem pa sta ji do- svojimi državljani izvrševala komunistična »komunističnih« držav vzhodnega nih grobišč.« (58) O dogajanju med dana podnapis o njegovem zgodo- oblast v Sovjetski zvezi«. bloka. Prav tako niso niti omenje- vojno vlada praznina. vinskem dejanju in sklep: »Njegovo ne posebnosti razvoja Slovenije v Krčenje podobe družbenega ra- dejanje je primer patriotizma – pre- primerjavi z drugimi republikami zvoja pred samostojno državo Slo- danosti svoji državi.« (31). tično razčlenjeni pouk prispeval k Daša Ganna, Tawitian Elissa, Zu- Ob tem, ko je umestitev tega razvoju politične pismenosti in kri- pančič, Mateja (2018): Jaz, midva, vzorniškega lika vsekakor primerna tičnega mišljenja; ob tem pa naj bi mi 7. 3) Hafner, Iztok et al. (ur. Eva spodbuda za razvijanje patriotične naravnanosti učencev, pa se lahko razvijal tiste veščine, ki omogoča- Klemenčič, 2018): Domovinska in jo »dejavno vključevanje učencev vprašamo, ali ni v poznejšem boju državljanska kultura in etika. v družbeno življenje«. za obstanek narodne skupnosti no- (prvi natis, prva izdaja). Zasnova: Usposabljanje učencev za delo- bene osebe ali dejanja, ki bi spod- J. Justin. 4) Karba, Pavla, Darja La- vanje v konkretni slovenski družbi bujalo občutek pripadnosti prav tej sič, Nataša Jesenko (2018): Domo- temelji na vsebinskem sklopu (RS skupnosti kot eni izmed mnogih v kot skupnost državljanov, narodna vinska in državljanska kultura EU (27 članic). Ali lahko k ponosu pripadnost in državljanstvo, patri- in etika 7. 5) Černigoj Matej, Maša na nacionalno pripadnost in zav- otizem) z bolj natančno določeni- Žvelc (2013): Svet smo mi 7. zetost za miroljubno sobivanje pri- mi operativnimi cilji, med drugim Skupna značilnost vseh učbeni- spevajo le splošne razlage in opre- »učenci pridobijo osnovna spozna- kov se kaže v tem, da je operativni delitve človekovih (in otrokovih) nja o nastanku RS«; »razvijejo spo- cilj, ki določa, da: »učenci prido- pravic? Po čigavih merilih naj mladi sobnost razlikovanja med narodno bijo osnovna spoznanja o nastan- ne dobijo možnosti seznanjanja s in državljansko identiteto; razvijajo ku RS«, uresničen pomanjkljivo, svobodo- in domoljubnimi dejanji v pozitiven odnos do svoje državljan- enostransko in z veliko luknjo v času NOB, ko pa v nekaterih drugih ske skupnosti«. Zadnji vsebinski navajanju zgodovinsko pomemb- evropskih državah svojega odpor- sklop je za neposredno ozavešča- nih dejstev za obstoj skupnosti do niškega gibanja zoper nacizem (ali nje in delovanje posebno pomem- nastanka samostojne države. Poda- fašizem) ne izključujejo iz zgodo- ben, saj bo verjetno večina mladih janje »osnovnih spoznanj« se v uč- (policentrični razvoj, odprte meje, venijo je navzoče tudi v tretjem uč- vinskega spomina, ob katerem se (kljub odhajanju v tujino) ostala na beniških razlagah (in ilustracijah) v vloga SZDL itd.). beniku (Hafner et al.), ki ga s prej oblikujejo lastnosti posameznikov tem ozemlju v tej državi, preprosto glavnem opira na dihotomni model V drugem učbeniku (Mahmout omenjenima družita ob splošnem za sedanje in prihodnje obnašanje v svoji domovini. družbene urejenosti, z »demokra- in drugi) se za naslovom »Kako je tudi posebno poudarjanje strpnosti in delovanje? Pri predmetu DDKE se učenci cijo« na eni in »totalitarizmom« na nastala Republika Slovenija?« od- do vere in verujočih (23, 57–69) ter prvič srečajo s to tematiko, saj je drugi strani. Takšna delitev vsebuje govor začenja v »predzgodovini« pojasnjevanje svetovnega dogaja- Naključna ali namerna sistematično podrobneje obdelana poenostavljene razlage, ki temeljijo (od 15. stoletja naprej), na koncu nja po drugi svetovni vojni z »dve- pristranskost? na izenačitvi fašizma, nacizma in časovnega traku (v šestem stavku) ma blokoma« brez omembe npr. gi- šele v devetem razredu pri zgodo- Če bi se molk o odločilnem obdobju komunizma. Komunizmu kot glav- pa je skrajno skopo predstavljena banja neuvrščenih. vini. Pri DDKE seveda ni mogoče v razvoju slovenske narodne skup- ni sestavini »totalitarizma« pripiše- zadnja doba pred plebiscitom. Pri obširneje obravnavati »predzgodo- nosti pojavil samo v enem ali naj- jo pretežno le negativne, zločinske »Oblikovanju slovenske narodne vine« RS, zato je v kratkih in jedr- Evropskost, več dveh učbenikih DDKE, bi lahko lastnosti, temu nasproten plod »za- identitete« (33) letu 1918 sledi kar natih predstavitvah še toliko bolj patriotizem in vzorniki to dojeli kot naključje ali kvečjemu hodne civilizacije« pa je »demokra- 1991, popolnoma je preskočeno pomembno, kaj in kako je vanje Izrazito v evropsko sodobnost je kot posledico in izraz mnoštva per- tični« red, ki je značilen za RS po tudi prelomno obdobje odpora v vključeno, katere vsebine pa so usmerjen četrti učbenik (Karba in spektiv v gledanju na zgodovino. odpravi »komunizma«. V nadalje- času druge svetovne vojne, ko je preprosto izpuščene. drugi), kar se kaže že v uvodnem Ker pa je ta vsebinska vrzel splošna vanju bodo predstavljeni primeri bil celovito ogrožen obstoj naro- nagovoru učencem: »V državah EU značilnost vseh pregledanih virov, takšne prakse iz zgoraj omenjenih dne skupnosti; ni sledi o okupaciji, Kako se uresničujejo je skupen cilj celotnega šolskega lahko domnevo upravičeno nado- učbenikov. kolaboraciji in NOB, tu ni fašizma sistema vzgajati mlade v duhu etič- mesti prepričanje, da pristranskost vzgojni cilji? ali nacizma, je le splošna oprede- Ob številnih možnih virih informa- nih vrednot, predvsem v razume- v predstavljanju »predzgodovine« litev totalitarizma in njegovih sla- cij v sedanjosti učbeniki niso edini Komunizem in nasilje vanju in sprejemanju mnogovrstnih demokratične RS ni naključna, bosti, pozneje pa je težišče le na pripomoček pri seznanjanju učen- V učbeniku J. Justina (1) je v krat- človeških različnosti ter aktivnega temveč hotena posledica prevladu- komunizmu (41), ki je v okvirčku cev s predpisano snovjo, so pa go- kem opisu nastanka RS takoj opa- odgovornega državljanstva in do- jočega toka sprevrnjeno preobliko- (Slovarček) opredeljen kot »totali- tovo izjemno pomembna (skupna) zna enostranska podoba »dela movinske pripadnosti«. (5) Ob tej vanega pojasnjevanja zgodovinskih tarna družbenopolitična ureditev, države«, ki skrči vse dogajanje (v ̶ za prihodnost prijazni ̶ usmeritvi dejstev.
SPOROČILA – Izjava Koordinacije veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije Italijansko spreminjanje zgodovinskih dejstev
Nas člane Koordinacije veteran- ga fašističnega zatiranja, mučenja, Zato v domoljubnih in veteranskih vzorec razmerij med njenimi čla- Zveza društev General Maister, Dru- skih in domoljubnih organizacij izgona, kratenja temeljnih člove- organizacijah Slovenije odločno nicami. Dodajamo, da smo v ve- štvo za negovanje rodoljubnih tra- Slovenije so dogodki in izjave pred čanskih pravic, narodnega obstoja nastopamo proti takim zlonamer- teranskih in domoljubnih organi- dicij organizacije TIGR Primorske, letošnjim dnevom spomina in na in dostojanstva stotisočev sloven- nim poenostavitvam in spreminja- zacijah velikokrat presenečeni nad Zveza združenj borcev za vrednote srečanjih na ta dan v sosednji Ita- skih in hrvaških prebivalcev, pri- nju zgodovinskih dejstev. Prizade- tem, da naši najvidnejši politični narodnoosvobodilnega boja Slove- liji znova navdali z začudenjem in ključenih italijanski državi. Pri tem vali si bomo, da se jasnost in od- voditelji zgolj na splošno obsojajo nije, Zveza društev vojnih invalidov zaskrbljenostjo, pa tudi s strahom. se žal ne moremo znebiti primerja- ločnost v tej smeri dosledno uve- take poskuse. Zavedamo se ljudske Slovenije, Zveza veteranov vojne za V poslanici predsednika sosednje ve s podobnimi trditvami in na njih ljavita v izjavah in delovanju vseh modrosti, da tisti, ki molči, devetim Slovenijo, Zveza slovenskih častni- države smo znova poslušali očit- temelječimi zahtevami in delno tudi odgovornih v naši državi, hkrati pa odgovori, pa vendar nas prav zgo- kov, Zveza policijskih in veteran- ke o protiitalijanskem sovraštvu in prakso v času fašizma, za katerega bomo podprli tudi prizadevanja, da dovinski primeri prepričujejo, da skih društev Sever, Zveza društev in neštetih nedolžnih žrtvah genocida smo verjeli, da naj bi bil z zmago se podobna praksa prepreči tudi lahko molk pomeni tudi tiho prista- klubov MORIS, Zveza društev civil- v fojbah, o etničnem čiščenju, kot protifašističnih sil ob koncu druge v Evropski uniji oziroma se v tem janje na izpostavljene in kar naprej nih invalidov vojn Slovenije da ni bilo prej v zgodovini nobene- svetovne vojne trajno presežen. okviru opredeli kot nespremenljiv izražene trditve in zahteve. februar 2020 75 let svobodne rasti 7
SPOMINI – Frančiška Hut iz Domžal HOLOKAVST – Jeruzalem in Lendava Domobranci Predsednik Pahor s preživelimi so vedeli zanjo internirankami v Auschwitzu Zanimivo dogajanje iz časa druge temveč iz sosednje hiše, zato so jo Predsednik Republike Sloveni- svetovne vojne je razkrivala terenska pustili pri miru. Tisti dan sem vstala je Borut Pahor se je 27. januarja z aktivistka Frančiška Huth iz Domžal, zelo zgodaj in sem šla pogledat okoli nekdanjimi internirankami udele- rojena Kovač v Podgorici. Še v pozni hiše, ko sem pri sosedu zaslišala zelo žil komemoracije ob 75. obletnici starosti se je živo spominjala medvoj- močno govorjenje. Malo sem še pos- osvoboditve nacističnega koncen- nih dogodkov. Umrla je v 99. letu sta- tala, ko sem slišala sosedovo mamo, tracijskega taborišča Auschwi- rosti. Njeno pričevanje je zabeleženo ki je govorila: »Kamor bodo šli drugi, tz - Birkenau. V spomin žrtvam je v zborniku Svoboda – plačilo za žrtve, bom šla tudi jaz.« Vrnila sem se v ku- prižgal svečo ob spominski plošči v ki je leta 2017 izšel pri Združenju bor- hinjo in vprašala mamo, kaj pa ima- slovenskem jeziku. cev za vrednote NOB Domžale. jo pri Bognarjevih. Pa mi je dejala: Komemorativne slovesnosti so se Sedem let pred drugo svetovno voj- »Tiho bodi, obleci se in beži!« Zelo udeležili predsedniki držav in vlad no se je Frančiška, stara šele petnajst se je bala, da bi Nemci prišli tudi k iz številnih držav in nekdanji tabo- let, zaposlila v Saturnusu v Ljubljani. nam, saj je vedela, da imam jaz nekaj riščniki. Žal med povabljenimi ni Že dokaj kmalu si je kupila kolo, s ka- s partizani. Hitro sem se oblekla in bilo ruskega predsednika Vladimir- terim se je vozila v službo, pozneje odšla v sotesko pod hribom v Pod- ja Putina, čeprav je sovjetska Rde- pa prevažala pošto in druge pošiljke gorici. Tam sem bila vse dopoldne.« ča armada 27. januarja 1945 osvo- k partizanom. Meja med Nemčijo in Doma so Frančiški povedali, da so bodila taborišče Auschwitz. Orga- Italijo je bila med vojno v Šentjako- prijeli sosedovo mamo, tri hčere in nizator dogodka je bilo Spominsko bu, kjer je bil star železniški most. dva sinova, ki sta bila v partizanih in obeležje in državni muzej Auschwi- Preživele interniranke in ukradeni otrok s predsednikom Pahorjem na Poljskem sta se oglasila doma, pa še aktivista. tz - Birkenau iz Oświęcima, častni Ali boš ti tole nesla naprej? Vseh sedem je zgorelo v hiši. Očitno pokrovitelj pa predsednik Republi- Kurirsko delo Frančiške se je po nje- je šlo za izdajo. ke Poljske Andrzej Duda. sodelovanja na številnih področ- drug na drugega in živeti v sožitju ni pripovedi začelo preprosto. »Nek- »Za nas doma je bilo neprijetno, Predsednik republike je v uradno jih. Pahor se je Mattarelli zahvalil in spravi drug z drugim. do na odporniški strani mi je rekel: ker smo bili čisto blizu gozda. Parti- delegacijo Republike Slovenije po- za prizadevanja pri ureditvi vrnitve Ob tej priložnosti je predsednik 'Ali boš ti tole nesla naprej?' Očitno zani so pogosto prihajali k nam, naj- vabil preživele priče taborišč smrti Narodnega doma v Trstu slovenski gospe Eriki Fürst predal spominsko so mi zaupali. Rekli so mi, naj nesem večkrat po hrano, včasih so se pre- iz Slovenije. Dogodka so se udeleži- manjšini. Predsednika sta določila medaljo, ki so jo prejeli vsi preživeli pošto nekam, nikoli nisem brala teh oblekli. Še posebno pogosto so prišli le preživele interniranke Auschwi- tudi datum slovesnosti, ki bo 13. taboriščniki, udeleženci spominske pošiljk, ker sem se tudi bala. Nemške po tistem, ko se jim je pridružil eden tza Sonja Vrščaj, Elizabeta Kumar julija 2020, prav na dan stoletnice obletnice ob 75. obletnici osvobo- postojanke v bližini so bile zelo moč- izmed mojih bratov. Nikoli se niso Maurič in Lidija Rijavec Simčič, požiga Narodnega doma. ditve nacističnega taborišča Au- ne, na primer v Domžalah nasproti preveč zadrževali, prihajali so naj- Marija Frlan, preživela taborišč- Tudi v lendavski sinagogi je bila schwitz. Erika Fürst je namreč edi- železniške postaje. Neki domobra- večkrat zvečer.« nica Ravensbrücka, ki je tisti dan spominska slovesnost ob medna- na še živeča Judinja iz Prekmurja, nec iz bližnjega kraja me je nagovar- praznovala svoj stoti rojstni dan, rodnem dnevu spomina na žrtve ki je preživela holokavst. Ob tem jal, ali bi hotela hoditi z njim kot dek- Pošta k Jurjevčevim in ukradeni otrok Janez Deželak. V holokavsta in 75. obletnici osvo- je dejal, da je Erika Fürst »moralni le, ker pa tega nisem želela, je bil do Auschwitz je bilo deportiranih 2346 boditve nacističnega taborišča Au- spomenik, ki nas navdihuje«. na Limbarsko goro schwitz. V nagovoru je predsednik Na spominski slovesnosti v len- mene še posebno sovražen.« »Večkrat smo se skrivali, saj smo Slovenk in Slovencev, med njimi jih Pahor poudaril, da počasi odhaja davski sinagogi so odprli tudi foto- Med vojno je bila Frančiška zapo- dobivali namige, da bi lahko do- je več kot polovica tam umrla. generacija tistih, ki so to tragedijo grafsko razstavo spominskega centra slena v tovarni Induplati v Jaršah, saj mobranci ali Nemci prišli ponoči in Ob 75. obletnici osvoboditve kon- doživeli, in z njimi odhaja neposre- holokavsta Yad Vashem in Sinagoge je bil Saturnus na italijanskem oku- koga aretirali. Najmlajšega brata Mi- centracijskega taborišča Auschwitz den spomin na moralno dno civili- Maribor z naslovom Auschwitz – kraj pacijskem območju, Induplati pa na lana, ki je komaj dobro dopolnil 16 - Birkenau se je predsednik Pahor zacije. Dodal je tudi, da je naša mo- na Zemlji: Auschwitz Album. Pro- nemškem. »Za partizane smo najra- let, so prišli iskat domobranci in ga na povabilo predsednika Izraela ralna dolžnost in odgovornost, da gram s tradicionalnim branjem imen je zbirali denar, ker je bilo to najlaž- izročili Nemcem, pristal je v nekem Reuvena Rivli udeležil tudi Foruma te spomine sprejmemo in predamo slovenskih žrtev holokavsta je Obči- je. Hrano, oblačila ali druge stvari je mladinskem taboru v Avstriji.« voditeljev ob mednarodnem dnevu naprej naslednjim generacijam kot na Lendava pripravila v sodelovanju Pošto in druge stvari je Frančiška spomina na holokavst v Jeruzale- enega izmed stebrov miru. Samo z Mestno občino Murska Sobota, kot terenska aktivistka med vojno mu. Pred osrednjo slovesnostjo se spominjanje namreč ni dovolj, po- Centrom judovske kulturne dedišči- prenašala k Jurjevčevim na Lim- je sešel s predsednikom Italijan- zaba bi bila nesrečen uvod v novo ne Sinagoga Maribor in Judovskim barsko goro. Partizani so medtem že ske republike Sergiom Mattarello. strahoto in sramoto. Govor je skle- kulturnim centrom Ljubljana. Moli- pripravili pošto ali pošiljko za nazaj. Predsednika sta pohvalila bogate nil s pozivom, da kot posamezniki tev za umrle je zmolil rabin judovske Vabili so jo v terensko odporniško politične, gospodarske in kulturne nikdar ne smemo biti ravnodušni skupnosti v Sloveniji Ariel Haddad. organizacijo, vendar ni hotela vstopi- vezi med državama ter prijateljske do skupnosti, da moramo paziti S. B., foto: STA in UPRS ti, ker je morala pomagati doma. Do- in iskrene odnose z visoko ravnjo mobranci so slutili, da dela za parti- zane, niso pa bili povsem gotovi, ker OBLETNICA niso imeli dokazov. Jurjeva Francka je največ hodila na vezo na Limbarsko goro. To se je navezovalo tudi na brata, saj je bilo Partizanske smučine Cerkno 45 treba včasih nesti kaj večjega. »Na poti proti Moravškemu ni bilo pre- O zgodovinskem pomenu smučar- več težavno. Partizanska straža me ni skega tekmovanja 20. in 21. janu- ustavljala. Na Limbarsko goro sem se arja 1945 v Cerknem smo večkrat peljala največkrat popoldne ali zelo pisali. Tokrat bralce Svobodne be- zgodaj zjutraj, recimo ob sedmih. sede seznanjamo z letošnjo ude- Največ sem se morala peljati skozi ležbo članov ZZB NOB Slovenije. Domžale, nisem pa mogla skozi Ihan Udeležba naslednikov Rudija Finž- Frančiška z nečakom Tonetom na domačiji do Doba in tam čez. Ker sem hodila garja in tovarišev je bila letos zado- v Podgorici leta 1944 v službo v Induplati v Jaršah, nisem voljiva, ne pa še zadostna. Tekmo- bila sovražnikom preveč sumljiva. vanja se je udeležilo 32 tekmovalk bilo zelo težko prinašati v tovarno pa Na Limbarsko goro sem se peljala in tekmovalcev iz osmih Združenj tudi iz nje, saj smo bili pri vstopu in vsaj enkrat na teden. Ceste so bile še borcev, največ iz Dražgoš in Žele- izstopu pod nadzorom. Za sodelav- makadamske in kar v redu prevozne. znikov ter Nove Gorice. Tekmova- ce sem vedela, kdo dela za partiza- Za partizane smo dobivali tudi ciga- nja so se v velikem številu udeležili ne, vendar sem se delala, da tega ne rete iz Ljubljane. Nekoč me je na poti tudi člani drugih veteranskih orga- vem, vse zaradi konspirativnosti. Ves proti Dragomlju ustavil domobranec. nizacij in predstavniki Slovenske čas smo se zelo bali izdajalcev.« Bil je v civilni obleki in neoborožen vojske. Vseh udeležencev je bilo Po kapitulaciji Italije se je Frančiška in me je spraševal, kaj imam v cekar- več kot tristo. znova zaposlila v Ljubljani, saj ni bilo ju, kjer sem imela polno cigaretnih V ženski konkurenci je zmagala več meje čez Savo pri Šentjakobu. škatel. Dalj časa me je nadlegoval, Mojca Šolar (ZB Dražgoše - Že- Delala je v tako imenovani škrnicelj ko sem mu jih nekaj dala, me je pus- lezniki) pred Slavo Murovec in fabriki, poznejši Kartonažni tovarni v til na miru. Že prej je opazil, da sem Branko Stanič (obe ZB Nova Gori- Kobarid, Tolmin). V konkurenci znanja v konkurenci borcev podeli- središču mesta. se peljala čez železni Šentjakobski ca). Pri moških nad 75 let je zmagal moških do 60 let je bil prvi Simon la mag. Blaž Kavčič, podpredsednik most. Čez Savo je bila tudi kurirska Julijan Torkar (ZB Koper), pred Ri- Lotrič, na drugo mesto se je uvrstil ZZB NOB Slovenije, in Bojan Ra- pot. Tako je preverjal, ali delam za Tiho bodi, obleci se in beži nom Velikonjo (ZB Nova Gorica) in Jani Peternelj (oba Dražgoše - Že- žun, predsednik ZB Idrija - Cerkno. Najhuje je bilo avgusta 1944, ko so partizane.« Frančiška je skrbela tudi Petrom Lebanom (ZB Preddvor). V lezniki), tretji pa je bil Franc Bernik Slavnostni govornik je bil predse- Nemci pri sosedih Bognarjevih pož- za nečaka Toneta, ki je prišel v Pod- konkurenci moških od 60 do 74 let (ZB Ajdovščina - Vipava). V spo- dnik Državnega zbora Dejan Židan, gali domačijo. »Le malo je manjka- gorico leta 1942. Njegovega očeta, je bil najboljši Silvo Podobnik (ZB minskem teku je zlato kolajno os- ki je poudaril pomen narodnoosvo- lo, da niso pokončali še moje mame, partizana, so ubili v Polju, mamo pa Nova Gorica), drugo in tretje mes- vojil Ivan Povšič (ZB Nova Gorica). bodilnega boja in ta izjemni med- ki se je zadrževala v bližini. Pa je aretirali in otrok je ostal sam. to pa sta osvojila Vladimir Faletič Na slavnostnem sklepu prireditve vojni dogodek v Cerknem. neki Nemec zavpil, da ona ni iz te, Jože Skok in Vladimir Uršič (oba ZB Bovec, Cerkno 45' v hotelu Cerkno sta pri- Rino Velikonja 8 februar 2020
IMELI SMO LJUDI Janez Stanovnik - Tine 1922–2020
alosten dan je danes. in osvobajanja Primorske, od Beogra- litike in odkritim grožnjam jugoslovan- Naključje je hotelo, da sva postala tudi srbskih mitingašev in njihovim politič- Na poti v zgodovino da, kjer je sodeloval pri postavljanju ske armade. Ob zrelosti in odgovornosti soseda. Tako sem ga pobliže spoznaval nim mentorjem, ki so Slovence podili iz spremljamo Janeza temeljev povojne jugoslovanske države, udeležencev na takratnem političnem tudi kot človeka, humanista, nežnega, Jugoslavije v Gradec in Filadelfijo, od- Stanovnika. Odhaja pa prek diplomacije in ekonomske ko- prizorišču je Slovenija brez večjih moral- razmišljujočega in radoznalega sve- ločno povedal, da Slovencev nihče ne bo ena najsvetlejših oseb- misije OZN vse do vrnitve v Slovenijo in nih poškodb zapustila nekdanjo državo tovljana. V dolgih pogovorih, posebej podil iz takrat še skupne države. Bil je ja- nosti tistega rodu Slo- vključitve v delo takratnega predsedstva in stopila na pot samostojnega državne- v času, ko je skrbel za obolelo soprogo sen: odšli bomo sami, ko v njej ne bomo Žvencev, ki je pomembno zaznamoval republike. Temu je predsedoval v dra- ga življenja. O njem ni pozneje nikoli so- Dragico in zbiral gradivo za knjigo res- več prepoznali svoje države. Tako smo naše življenje v drugi polovici 20. sto- matičnem času, ko so pokali ideološki dil, saj je bil prepričan, da vsak rod sam nice o stricu Alešu Stanovniku, sva si za- tudi storili. Ob tem smo predlagali, da letja. Njegovemu rodu je bilo naloženo in pravni okviri jugoslovanskega eno- nosi polno odgovornost za svoje ravna- upala številne, tudi najgloblje dvome, si se jugoslovanski narodi razidemo mir- odločanje o usodnih vprašanjih za naš partijskega sistema in so se v Sloveniji nje pred narodom. lajšala razumevanje izzivov, pred katere no, brez agresivnosti in brez vojne. Vojne narod in njegovo prihodnost. razcvetale ideje, težnje in iskanja poti v Janez Stanovnik je ves čas pokončno sva bila postavljena, in tehtala odgovo- je izkusil. Vedel je, da se v vojni dogaja- Ta rod je stopil v življenje ob izdihljajih demokratično družbo. stal tudi v vrstah svojih partizanskih to- re nanje. Razumel sem njegovo prizade- jo strahotne stvari. Svaril je pred njimi. strahot prve svetovne vojne, katere po- Prav v tem obdobju so bile zelo dra- varišev in skrbel, da so v poznejših ide- tost, ko je spoznal, da razpada država, Prizadela ga je posurovelost, s katero je sledice so s krivicami močno prizade- gocene njegove izkušnje iz gibanj v sve- oloških spopadih in poskusih sprevra- ki jo je kot mlad človek pomagal ustvar- govorica orožja preglasila klic miru. le slovensko nacionalno telo. Preden je tu. Videl je strahotne vojne ter posledice čanja zgodovine ohranjali moralno jati. Dragocen je bil njegov nasvet, da Ko mi je predajal pisarno, mi je s pre- zares odrastel, se je znašel v vrtincu še velikih socialnih in razvojnih razlik in moč narodnoosvobodilnega boja. Bil odločitev zahteva premislek, ker so po- mislekom pustil na mizi list z znanimi strašnejše vojne. V njej je moral braniti mislimi svetega Avguština: »Gospod, daj sam obstoj slovenskega naroda. Na za- mi strpnost, da ne bom poskušal spremi- tonu svojega ustvarjalnega življenja je še njati stvari, ki jih ne morem spremeniti. v tretji vojni branil obstoj komaj rojene Daj mi pogum, da bom lahko spremi- slovenske države. Temu rodu so vojne njal stvari, ki jih zmorem spremeniti. Daj vtisnile neizbrisni pečat. mi razsodnost, da bom znal ločiti prvo Razburkano 20. stoletje je s svojimi od drugega.« Podčrtal je dodatek, ki protislovji močno vplivalo na življenje pravi: »In da ne bom pričakoval od ljudi tega rodu. Protislovni so bili izzivi, taka tega, česar mi ne zmorejo dati.« Hvale- so bila opredeljevanja ljudi. V njih kore- žen sem mu za vse nasvete, za zaupanje, nijo delitve, ki so najusodneje zaznamo- za druženje, tudi za to, da me je toliko vale čas po okupaciji slovenskega ozem- mlajšega štel za tovariša in prijatelja. lja in njegovi razdelitvi med zavojevalce. Ponosen sem na to. Nad slovenskim narodom je bila izreče- Širok je lok, razpet čez življenje Janeza na drakonska obsodba. To je bil čas od- Stanovnika. Živel ga je častno, zavezan ločitev, treba je bilo izbirati. svojim vrednotam. Zanje je žrtvoval svo- Janez Stanovnik je izbral: brez oma- jo mladost in vse svoje zrelo življenje. Je hovanja se je odločil za upor. Postavil se poslednji iz nekdanjega vodstva Osvo- je za svobodo in čast naroda, za pravi- bodilne fronte in partizanskega odpora. co in pravičnost, za svet brez krivic, za Je eden poslednjih pričevalcev in aktivni solidarnost in spoštovanje človekovega snovalec zahtevnih odločitev o vseh pre- dostojanstva. Odločil se je bojevati za lomnih dogodkih na dolgem, preizku- resnico. To mu je narekovalo odraščanje šenj polnem potovanju Slovencev skozi v odprti demokratični družini krščanskih nemirne čase, v katerih se je odločalo o socialistov, v kateri si je oblikoval trden našem obstoju in prihodnosti. Na tem svet vrednot. Te so mu bile vodilo skozi potovanju je bil iskalec in borec. Ni klo- vse življenje. Znal je iskati in najti sku- nil pred težavami in ni se umikal pred pna stališča tudi s tistimi, ki so razmiš- nevarnostmi. Bilo je častno delati z njim. ljali drugače. Tuje mu je bilo manihejsko krivic v svetu. Bil je priča osvobajanju je dosleden glasnik resnice o njem, ne sledice zaletavosti lahko pogubne. Ven- Poslovil se je velik človek. V naš spomin razumevanje ljudi. Usodnost delitev je kolonialnega sveta in strahotnih krši- da bi prikrival zmote in stranpoti naro- dar je kot moder politik tudi vedel, da se je zapisal državnik Stanovnik, parti- izkusil v svoji širši družini. Zato je v času tev človekovih pravic. Delo v OZN mu dnoosvobodilnega boja, tudi ne storje- pomeni vztrajanje v obstoječih okostene- zan Tine, človek s košatimi brki, blagim najzahtevnejših preizkušenj znal sou- je omogočalo vpogled v najzahtevnejša ne zločine, prepričan, da je tudi v tem lih, neproduktivnih in zatohlih razmer- pogledom in odločnim glasom resnice, stvarjati tovarišijo, ki ji je ostal zvest sko- vprašanja svetovnega gospodarskega priznanju veličina partizanskega boje- jih, v kakršna je bila ujeta Jugoslavija, človek z razkošnim znanjem, oče naro- zi vse svoje dolgo ustvarjalno življenje. in socialnega razvoja. Ni bil nezmotljiv. vanja. Zavedal se je, da sta upor zoper nasilje nad ustvarjalnostjo, vitalnostjo in da. Človek, ki so mu to ime dali slovenski Številne so postaje, na katerih ga je za- Poznal je moč dialoga, poslušanja ar- okupatorja in usodo, ki jo je namenil razvojem našega naroda in da so zato ljudje, ko so v času stisk in negotovosti ustavljalo življenje. Na njih je razdajal gumentov in iskanja soglasja. V spopa- Slovencem, skupaj z odporom proti po- spremembe nujne. v njem videli zanesljivo oporišče in mo- svoje znanje in spoznanja o svetu, ki je du dveh nasprotnih konceptov iskanja skusu JLA streti mlado slovensko drža- Njegova izkušnja mu je narekovala, ralno vodilo. Njegovo dolgo potovanje v nastajal na pogoriščih vojne in se zno- izhoda iz globoke krize takratne jugoslo- vo najčistejša moralna upravičenost slo- da je vreden vsak napor za doseganje prihodnost je zdaj končano. va razhajal v meandrih hladne vojne in vanske družbe je bila blagodejna njego- venskega naroda pred zgodovino. Ni se soglasja v takratnem slovenskem politič- blokovske delitve sveta. Malo je pozna- va izkušnja, predvsem pa modrost. Ta je umikal pred posledicami medvojnih in nem vodstvu, zato da nas ne bi bilo mo- Svojcem izrekam iskreno sožalje. nih Slovencev, o katerih je znano toliko o velevala iskati zaveznike tako v drugih povojnih stranpoti. Prav zato je spravo goče razdvojiti in med nami najti tako njihovem javnem življenju in delovanju, republikah kot tudi doma v Sloveniji s razumel kot zrelost naroda, da sprejme imenovanih »zdravih sil«. To bi ogrozilo kot je znano o Janezu Stanovniku. Od takrat cvetočo civilno družbo in pora- nase celoto te svoje preteklosti in da z slovensko politično pomlad, za katere partizanskega bojevanja in delovanja jajočo se politično opozicijo. Takšna njo živi tako, da ne bremeni svoje sedan- razcvet smo nosili odgovornost ob ne- (Poslovilni govor Milana Kučana, v ustanovah, ki so se vzpostavljale na usmeritev je imela široko podporo, zato josti in prihodnosti. nehni grožnji uvedbe izrednih razmer in prvega predsednika Republike osvobojenem ozemlju, do kočevskega je bilo mogoče uspešno kljubovati cen- Bilo mi je dano z Janezom Stanovni- vojaške uprave v Sloveniji. Zmogel je do- Slovenije, na ljubljanskih Žalah 6. zbora odposlancev slovenskega naroda tralističnim težnjam zvezne in srbske po- kom prehoditi del svoje življenjske poti. volj moči, da je nahujskanim množicam februarja 2020) februar 2020 9
Pobuda za postavitev doprsnega kipa Janezu Stanovniku
Janez Stanovnik - Tine (1922–2020) je bil dolgoletni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (2003–2013), v zadnjem obdobju vse do svoje smrti pa je bil častni predsednik ZZB. Upoštevanja vredna so bila njegova prizadevanja, da ZZB NOB Slovenije postane prepoznaven in cenjen del slovenske in tudi mednarodne civilne družbe. S svojim delom je pomembno zaznamoval slovensko zgodovino. Bil je član ene izmed ustanovnih skupin Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter do svojih zadnjih dni iskren zagovornik in tvoren izvajalec njenih temeljnih načel. Uveljavil se je na pomembnih družbenih področjih doma in v organizacijah mednarodne skupnosti. Ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja je deloval v vrhu slovenske politike. V letu 2020, ko napredne države sveta slavijo prelomno, 75. obletnico osvoboditve izpod nacifašističnega terorja, predlagam, da se Janezu Stanovniku v čast v Ljubljani pri grobnici narodnih herojev (ali na drugi primerni lokaciji) postavi njegov doprsni kip! Janez Stanovnik je bil eden ključnih Slovencev, ki so sooblikovali slovensko narodnoosvobodilno pot do svobode, zmage in oblikovanja slovenske državne identitete.
ŽALNA SEJA OB SMRTI JANEZA STANOVNIKA – FESTIVALNA DVORANA, LJUBLJANA, 5. FEBRUARJA 2020
Marijan Križman Dr. Ljubo Bavcon predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije pravnik, profesor kazenskega prava, član Sveta ZZB NOB Slovenije
Odšel je oče slovenskega naroda, moralna avtorite- Rad bi povedal nekaj osebnih, toplih besed, tudi na ta in človek z veliko začetnico! Rodil se je 4. avgusta željo njegovih najožjih svojcev, v počastitev in spomin 1922 v Ljubljani kot drugi od sedmih otrok v družini na Janeza Stanovnika, tega izjemnega človeka. Bil očeta pravnika in politika Ivana Stanovnika in mame je partizan, ko je bilo treba z neizmernim pogumom Ane. Že v klasični gimnaziji se je začel družiti s člani braniti obstoj slovenskega naroda, in skoraj šestdeset društva Zarja, s krščanskimi socialisti, ki sta jih vodi- let pozneje je bil predsednik predsedstva Socialistične la Edvard Kocbek in Bogo Grafenauer. Postal je član republike Slovenije, ko je bilo treba z modrostjo in uredništva Kocbekove revije Dejanja. Leta 1940 se je strpnostjo pa tudi s pogumom doseči njeno samo- vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. Ko so komuni- stojnost. Vmes je bil visok funkcionar Združenih na- stična partija, Sokoli in krščanski socialisti na univer- rodov, naš predsednik in častni predsednik in nika- zi ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega kor ne nazadnje človek, ki mi je naklonil svoje prija- naroda (od julija leta 1941 Osvobodilna fronta), se teljstvo v zadnjih nekaj letih in dneh svojega življenja. ji je Janez takoj pridružil in postal član matičnega V skoraj sto letih naju je življenje večkrat povezalo odbora. Jeseni 1941 so ga aretirale italijanske oku- in potem spet oddaljilo, ko je bil v tujini, dokler me ni pacijske oblasti. Ker so pri njem našli brevir in rožni kot predsednik Zveze borcev pritegnil v svet naše or- venec, mu jih je uspelo prepričati, da je veren študent, ganizacije in ko se je začelo in se vse bolj poglabljalo ki s komunizmom nima nič. Potem ko so ga februarja najino sodelovanje, ki je, posebno po najini preselitvi 1942 izpustili, je odšel k partizanom v Polhograjskem v varovana stanovanja Centra starejših Trnovo, po- hribovju. Na Notranjskem je deloval kot inštruktor časi preraščalo v prijateljstvo. Osvobodilne fronte, na Dolenjskem pa je blažil na- Najini življenjski poti sta se srečali v davnih tride- petosti med krščanskimi socialisti in komunisti. Fe- setih letih prejšnjega stoletja, ko sva se še kot otroka bruarja leta 1944 se je vključil v Komunistično partijo član predsedstva Socialistične republike Slovenije, igrala in podila po bežigrajskih ulicah. Toda razlika sporočilne pripovedi, ki so segale od Dolomitov do Slovenije. Kot krščanskega socialista so ga izvolili v leta 1988 pa je kandidiral za predsednika predsed- dveh let v najstniškem obdobju je velika in v zgodnjih Baze 20 in od tam na Primorsko, od dogodkov v Be- Slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki se je pozne- stva SRS in zmagal. Zavzemal se je za miren prehod dnevih okupacije je Janez že zrelo deloval v Polhog- ogradu po osvoboditvi do New Yorka in Ženeve, do je preoblikoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet, v demokracijo ter si s svojimi nastopi pred množicami rajskem hribovju, medtem ko sem sam deloval kot osebnih tudi žalostnih, da ne rečem tragičnih udarcev iz katerega se je še med vojno razvila prva slovenska ter jasnimi in iskrenimi sporočili javnosti prislužil na- mladinski aktivist in kot skojevec za Bežigradom na usode, do tujih in domačih družbenih, političnih in go- vlada. Janez Stanovnik je konec druge svetovne voj- ziv oče naroda. obeh straneh Dunajske ceste. spodarskih vprašanj, protislovij in konfliktov. Večkrat ne dočakal že v Beogradu kot šef kabineta Edvar- S predsedovanjem naši organizaciji v letih od 2003 Znova sva se srečala v letih od 1949 do 1951 na tako sem ob tem pomislil, da bi bil verjetno pisatelj, če bi se da Kardelja, takrat podpredsednika zvezne vlade in do 2013 je Janez Stanovnik pustil močan pečat vre- imenovanem Ziherlovem inštitutu za družbene vede v mu življenje tako obrnilo. Oba z ženo sva ga ob vsaki zunanjega ministra. Udeležil se je pariške mirovne dnot, domoljubja in tovarištva, ki ga je gradil in nego- Beogradu. Mnogo let pozneje sva bila spet skupaj kot priložnost spodbujala, naj napiše vse to, kar je nosil v konference leta 1947, takrat je bil tajnik jugoslovan- val na vsakem koraku svojega dela in življenja. Leta gosta na 14. kongresu ZKJ v Beogradu januarja pred glavi in v svojih pripovedih, a tega žal ni več zmogel. ske pogajalske ekipe. Leta 1952 je bil imenovan za 2014 je bil na čelu delegacije, ko so slovenski parti- tridesetimi leti, ki smo ga, kot je znano, družno zapus- Z njegovim odhodom je za vse nas, za njegovo ekonomskega svetnika stalne misije FLRJ pri sedežu zani na povabilo zahodnih zaveznikov sodelovali v tili, potem ko so se nakopičili zadostni argumenti za veliko družino in za naju nastala velika in občutna Organizacije združenih narodov v New Yorku, kjer je Normandiji na slovesnosti ob izkrcanju zaveznikov. takšno takrat vsestransko tvegano dejanje. praznina. Toda takšno pač je naše življenje in spri- kot nekdanji partizan in svobodomislec užival veliko Ko sva z generalnim sekretarjem našega častnega Ko sem postal član Sveta ZB, sem lahko le občudo- jazniti se je treba s tem, da je sicer odšel, a da nam je naklonjenosti. Leta 1962 se je vrnil v Ljubljano, pou- predsednika zadnjič obiskala 21. januarja letos, je val njegove bistroumne analize trenutnih političnih in zapustil svet dragocenih vrednot. O tem med drugim čeval na Ekonomski fakulteti, leta 1964 pa bil kraj- dejal: »Naredite vse, da tradicijo Zveze borcev ohra- gospodarskih razmer v Sloveniji, v Evropi in po svetu priča tudi Slovenski zbornik iz leta 2016, katerega ši čas tudi dekan. Njegove sposobnosti so opazili v nimo, borci so največja in najstarejša veteranska or- sploh ter njegove jasne opredelitve smeri in metod de- idejni in finančni oče je bil in v katerem nas je sko- Organizaciji združenih narodov. V letih od 1965 do ganizacija. To morate ostati. Vi ste prihodnost naše lovanja ZB v danih razmerah in jih seveda podpiral. raj šestdeset piscev ob Janezovi redakciji in ob priza- 1967 je bil svetnik generalnega sekretarja, leta 1968 zemlje!« In še: »Mnogi ne vedo, kaj so vrednote. Osvo------devnem sodelovanju dr. Nevenke Troha obdelovalo pa je postal generalni podsekretar Organizacije zdru- bodilna fronta je imela devet temeljnih točk in Zveza Moja žena Danica Žagarjeva in jaz sva imela v zad- današnji pomen devetih točk programa Osvobodilne ženih narodov. Po petnajstih letih dela v tej organi- borcev je nadaljevanje dela Osvobodilne fronte!« Ja- njih nekaj letih velik privilegij, da sva lahko poslušala fronte Slovenskega naroda. zaciji se je upokojil. V letih od 1984 do 1988 je bil nez Stanovnik je živel te vrednote. njegove lucidne, spominsko izjemne, zanimive in tudi
Dr. Tomaž Čas predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever in predsedujoči Koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije
»Zapustil nas je veliki državnik, nekdanji predsednik da je v zveznem predsedstvu uspel, da so tudi v tem Janez, tvoja veličina in vizionarstvo sta razvidna tudi predsedstva Socialistične Republike Slovenije, ekono- organu sprejeli odločitev o preprečitvi mitinga. iz razprave, ki si jo imel na pogovorih pri predsedniku mist, pravnik, partizan, častni predsednik Zveze zdru------republike o domoljubju 22. junija 2009. Že v uvodu ženj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Izredno sem bil počaščen, da sem lahko s teboj sode- razprave si dejal: »Ob pozornem poslušanju uvodni- Slovenije, oče slovenskega naroda, politik svetovnega loval, še posebej ko smo ustanavljali Koordinacijo do- čarjev moram priznati, da sta me umetnika (Pavček slovesa in predvsem velik človek in domoljub. moljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. Tvoje in Kuntler) bolj prepričala kakor pravniki, zgodo- Njegovo veličino kot državnika sem bolj od blizu zamisli in predlogi, ko smo zastavljali vsebine, cilje in vinarji, sociologi in polemologi.« Za izhodišče svo- spoznal v letu 1989, ko sem bil kot pomočnik šefa slo- vlogo te koordinacije, so bili konkretni in predvsem je razprave si se dotaknil predsednikovega dialoga, venske milice in poveljnik posebne enote milice glo- vizionarski, tako kot je bila vaša odločitev ob tvojem da je »domoljubje čustvo«, in kot je dejal francoski boko vpet v preprečitev »mitinga resnice« oziroma predsedovanju Zvezi združenja borcev in udeležencev mislec Paskal, da »so resnica srca, ki jih razum ne v akcijo Sever. Takrat je kot predsednik predsedstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije, ko ste organi- pozna«. Nadaljeval si: »Domoljubje je podlaga na- Socialistične Republike Slovenije odigral pomembno zacijo spremenili v Zvezo združenj borcev za vredno- rodove zavesti; nam je dano od rojstva, in če se mu vlogo za preprečitev mitinga s podporo odločitvi te narodnoosvobodilnega boja Slovenije. Tudi danes, nekdo odreče, je to moralno zavrženo dejanje naro- Mestnega sekretariata za notranje zadeve o prepove- ko predsedujem Koordinaciji domoljubnih in veteran- dovega izdajstva.« Tvoj naslednik Milan Kučan kot di mitinga. skih organizacij Slovenije, je naša vizija, da bomo predsednik slovenskega predsedstva je o tem lepo po------morali prej ali slej preiti v domoljubne organizacije, vedal: »Borcem domoljubja danes ni treba dokazova- Takrat mu ni bilo lahko, saj je imel na eni strani med- te pa bodo morale v prvi vrsti ohranjati vrednote, ki ti. Kdor domoljubja ni zmogel takrat, ko je bila nad narodno diplomacijo in Beograd, ki sta podpirala so jih v posameznih zgodovinskih obdobjih izkazovali slovenskim narodom izrečena genocidna sodba, zdaj miting, na drugi strani voljo in zahtevo državljank Maistrovi borci, tigrovci, partizani, vojni invalidi in ci- pa njegova vest morda veleva patriotsko spričevalo, in državljanov Slovenije, da se miting prepove, ter vilni invalidi vojne ter vojni veterani 91 in vsi drugi, ki naj svoje domoljubje dokazuje s svojimi dejanji, a ne dvoličnost naše sosede Hrvaške in ne nazadnje tudi so na druge načine sodelovali pri osamosvojitvi Slo- z zanikanjem dejanj tistih, ki so za svojo ljubezen do dvoličnost takratne slovenske opozicije. In hvala mu, venije oziroma v vojni za samostojno Slovenijo. domovine zastavljali ves svoj pogum in življenje.« 10 februar 2020
V SLIKI IN BESEDI Vanganel: družbe.« V svojem nagovoru je še povedal, da ima vsak čas svoje junake Zamisel za pot, ki bo povezovala tri spomenike in eno obeležje, se je poro- in da nekateri živijo večno. »In kdo so junaki našega časa? To so današnji dila članoma ZZB KO Škocjan - Vanganel, Ivanu Kavčiču, tudi podpredsedni- borci, ki živijo na pragu revščine, na robu preživetja. Upokojenci z nekaj sto ku KS Vanganel, in Ivanu Zorču - Janku, predsedniku borčevske organizacije, evri pokojnine, otroci sirote, družine, ki komaj zberejo denar, da se prebijejo ki je poiskal, očistil, fotografiral, katalogiziral in digitaliziral več ko sto (tudi skozi mesec, ljudje, ki se jim je zgodila krivica, mame samohranilke, žrtve pozabljenih) spomenikov in obeležij na koprskem območju. nasilja, bolni ljudje, vsi razžaljeni, demoralizirani in ponižani, žrtve medij- Z dvema ponosnima nosilcema praporov se je naša 28-članska skupina skega nasilja – skratka vsi, ki kljub težavam premorejo dovolj topline v srcu, sredi novembra lani najprej odpravila k spomeniku padlim ob vanganelski ljubezni in volje do življenja, da preživijo. To so junaki današnjega časa,« je osnovni šoli. Janko je imel nagovor, neutrudna Dragica pa je recitirala upor- prepričan slavnostni govornik. niško pesem. Ob spomeniku smo položili cvetje in nadaljevali do Malega Jože Gašparič, predsednik ZB NOB Ruše Čenturja. Zaustavili smo se pri spominski plošči padlim in interniranim, po- ložili šopek cvetja in se spomnili žrtev, ki so dale življenje za to, da danes Oseki pod Menino planino: lepše in bolje živimo. Od vaškega kala smo pot zložno nadaljevali v hrib in Ob prazniku krajevne skupnosti in kulturnem prazniku smo se 8. februarja po približno četrt ure stopili na najvišjo točko pohoda v Rojcih. Po asfaltira- 2020 na Osekih pod Menino planino spomnili tudi 30 padlih partizanov aprila 1941, ko so samo tri dni po Hitlerjevem obisku v Mariboru 29. ni cesti smo se nato med vinogradi spustili proti vasi Babiči, po petnajstih aprila 1941 zjutraj pogumni mariborski mladinci pod vodstvom Bojana minutah pa smo bili pri spomeniku in na dvorišču družine Sirotič - Dobrila, Ilicha v Volkmerjevem prehodu zažgali dva okupatorjeva osebna avto- kjer so nas prijazno sprejeli. mobila. Opozoril je tudi na izgon slovenskega prebivalstva od 7. junija V Babičih takoj za gasilskim domom je pot vodila skozi manjše in večje 1941 naprej. »Okupator se je odločil, da bo izselil del slovenskega pre- gozdičke. Sestopili smo do Vanganelskega jezera in se dvignili do ceste, ob bivalstva, s katerim se je v najkrajšem možnem času želel znebiti se kateri je postavljen spomenik protifašistu Josipu Babiču. Tu je bil surovo slovenskih izobražencev in tistih, ki niso sprejeli novega reda. Največje ubit pred očmi svoje družine. Josip Babič se je rodil leta 1894 v Babičih. Pre- zbirno mesto za slovenske izgnance je bilo v Meljski vojašnici v Maribo- življal se je s kmetovanjem. Podobno kot njegov prijatelj Ivan Babič - Jager ru, od koder so Nemci od 7. junija do 26. julija 1941 v 26 transportih od- je bil tudi Josip trmast in ponosen. Poniževanju, krivicam in nasilju fašistič- peljali 14.612 izgnancev iz slovenske Štajerske, med njimi je bila večina ne italijanske oblasti se ni uklonil. Kot sodelujočega v uporu v Marezigah so Mariborčanov,« je še povedal Gorjup. ga na sojenju leta 1921 na tržaškem sodišču obsodili na devet let zapora. Odličen kulturni program s pesmijo in recitacijo so ustvarili učenci Osnov- Kazen je skoraj pet let prestajal v tržaškem zaporu Coroneo. ne šole Prežihovega Voranca. Med narodnoosvobodilnim bojem je sodeloval z borci iz okolice Babičev, Cvetana Golob Boršta in drugih krajev. Najpogosteje je na svojem vozu skrito pod senom Šlandrove brigade. Ob lepem vremenu so člani veteranske organizacije Se- ali drvmi tovoril živež, potrebščine ali zdravila. Tik pred koncem vojne ga je ver pripravili pohod iz vasi Golice do Osekov. Proslave se je udeležilo veliko Knežak: kolaborant iz domače vasi izdal. 29. marca 1945 je skupina nemških voja- število pohodnikov in drugih obiskovalcev, med njimi predsednik krajevne Na pobudo Bune Olenik, predsednice območne enote TIGR za Postojno in kov prišla na njegov dom in ga aretirala. Vojaki so ga gnali proti Vanganelu, skupnosti Dejan Bajde, predsednik Krajevne organizacije ZB NOB Tuhinj Pivko, je Društvo TIGR Primorske Antonu Kešu - Stojanu odkrilo spominsko med hojo so mu »pomagali« z udarci puškinih kopit. Nad današnjim Vanga- Srečo Berlic in predsednik Združenja borcev NOB Kamnik Dušan Božičnik. ploščo na njegovem grobu v Knežaku. Slavnostni govornik je bil predsednik nelskim jezerom se je Josip uprl, stopil je ob rob ceste in se skušal spustiti Slavnostni govornik je bil Janez Hribar. Športno društvo Češnjice pa je za- društva TIGR dr. Savin Jogan. po brežini, vendar so ga nacisti pokončali z bajoneti in streli. Na tem mestu tem poskrbelo za okrepčilo udeležencem. danes stoji spomenik, ki so ga postavili ob obletnici uboja, 29. marca 1949. Dušan Božičnik Pri spomeniku sta Janko in Dragica pripravila kulturni program, zatem pa smo se pohodniki vrnili v vanganelski zadružni dom, kjer sta nam Slavica in Lokve: Ivan Kocjančič s pomočjo zakoncev Zorč pripravila sklepno druženje. Lokve pri Črnomlju so vsako leto 7. novembra kraj, kamor se iz vse Slovenije Božo Stražar, ZZB Koper KO Škocjan-Vanganel odpravijo člani in simpatizerji Zveze borcev z enim samim namenom, da počastijo spomin na umrlega poveljnika generalnega štaba NOV in POS ter Straža: narodnega heroja, Franca Rozmana - Staneta. Legendarna XIV. divizija je del svoje dolge in mučeniške poti prehodila tudi Tako je bilo tudi lani, ko je minilo 75 let od nesrečnega dogodka pri pre- skozi naše kraje. Letos mineva 76 let, ko so njeni borci preko Svetine in Opo- izkušanju novega orožja, ki so ga podarile zavezniške britanske sile. Takrat ke prešli potok Voglajno, železniško progo in cesto ter pot nadaljevali proti sta poleg Franca Rozmana - Staneta umrla še Anton Žnidarič - Štefan in Ton- Dramljam. Partizanom je takrat uspelo minirati tudi del železniške proge. ček Dobrilovič, več borcev in starešin pa je bilo ranjenih. Tako je zapisano na spomeniku, postavljenem na kraju dogodka. Na prireditvenem prostoru se je zbralo mnogo ljudi, ki so v spoštljivi tišini Anton Keš - Stojan se je 24. februarja 1925 rodil v narodno zavedni kmečki poslušali pozdravne besede Andreja Kavška, župana občine Črnomelj, in hiši na Baču. Njegov osebnostni razvoj mu je omogočal, da je v vsakem ob- slavnostnega govornika, predsednika ZZB za vrednote NOB Slovenije Ma- dobju boja odkril in razvil metode, ki so bile ustrezne in učinkovite v danem rijana Križmana. Govornik je nanizal misli o tem, kako je komandant Stane, trenutku. Star šele šestnajst let je že deloval v organizaciji TIGR, opravljal kot so ga klicali borci partizanskih enot, živel in se bojeval zoper fašizem in je razne poti in naloge. Po italijanski okupaciji Slovenije so ga tigrovci takoj nacizem, in to od Španije do domovine. Bojeval se je tudi za slovenski jezik, vključili v Osvobodilno fronto, sodeloval je tudi na ustanovnem sestanku na človečnost, solidarnost, enakopravnost, tovarištvo in za vse tiste vrednote, Kalcu. Do maja leta 1942 je deloval kot aktivist, nato pa kot borec Brkinske ki so slovenske partizanske borce vodile v boju zoper okupatorja in njegove čete in Šercerjeve brigade. pomagače iz domačih logov. Prvega junija 1944 je padel v domobransko zasedo in bil težko ranjen. Slovesnost so s kulturnim programom obogatili trobilni kvartet Sloven- Tovariš ga je rešil in Stojan je bil iz Nadleska odpeljan v italijansko parti- ske vojske, pevke in pevci MPZ Samospev iz Črnomlja pod vodstvom Ani- zansko bolnišnico v Bariju. Po okrevanju se je znova vključil v partizanske ce Jankovič, recitatorki Teja Ravnikar in Nina Valentina Kočevar iz Osnovne enote, najprej v Dalmatinski brigadi, nato je s 5. prekomorsko brigado prišel Na tem delu poti ob železnici in cesti je borčevska organizacija iz Štor v Slovenijo. leta 1971 postavila pomnik. Na njem je ob datumu prehoda, 14. februarju Na to svojo tigrovsko in partizansko pot je bil Stojan izredno ponosen. 1944, prikazan del poti, ki jo je XIV. divizija takrat prehodila. Pred leti je na Za vse medvojno trpljenje je bil tudi odlikovan. Bil je nosilec partizanske tem mestu vedno potekala večja slovesnost. Po nekajletnem zatišju smo spomenice 1941 in 22 partizanskih medalj. Po vojni je bil častnik, pedagog, člani domoljubnih organizacij naše občine spet začeli obujati spomin na ta univerzitetni profesor. Leta 1968 je sprejel funkcijo komandanta Krimskega dogodek. Veseli pa smo bili tudi odkritja spominske plošče v čast pohoda odreda Teritorialne obrambe, pozneje pa je postal komisar pokrajinskega Štirinajsti lani v zaselku Straža, kjer je divizija prešla del te zmagovite poti štaba Teritorialne obrambe za ljubljansko pokrajino. Po osamosvojitvi Slo- skozi našo občino. venije je bil predsednik območne enote TIGR v Ilirski Bistrici. Manjša skupina se nas je v sončnem vremenu udeležila pohoda od Stra- Na grobu sta mu v spomin znova zaplapolala partizanska zastava v rokah že do Opoke, in to prav na Prešernov dan – kulturni praznik 8. februarja. Severina Kovačiča in prapor TIGR-a, ki ga je držal Jožko Šajn iz Knežaka. Na Kulturni program s pridihom Franceta Prešerna in legendarne Štirinajste slovesnosti je pesmi recitiral Tone Šepec, zapel pa Rafael Zorko iz Pivke. smo izvedli kar v naših društvenih prostorih na strelišču v Štorah, saj je ob S.B. cesti in železniški progi, kjer stoji pomnik, zaradi gostega prometa in hrupa nemogoče izvesti kakršen koli program. šole Dragatuš ter harmonikar Matevž Banovec. Spominu na velikega ko- Cerkno: Srečko Križanec mandanta so se poklonili tudi prapori številnih združenj borcev za vrednote Združenje borcev za vrednote NOB Idrija - Cerkno je 27. januarja pred spo- NOB, vključno z ZZB za vrednote NOB Slovenije, veteranskih organizacij menikom na Brdcih pripravilo spominsko slovesnost ob obletnici napada Ruše: iz osamosvojitvene vojne 1991 – Policijskega združenja »Sever«, Združenj na udeležence partijske šole v Cerknem Dogodek, ki je v času vojne in V Rušah je bila 7. januarja 2020 proslava v počastitev krajevnega praznika, veteranov vojne za Slovenijo, in člani 1. spominskega dolenjskega parti- ki pa bo v kratkem postal občinski praznik in je posvečen padlemu Po- zanskega bataljona. Kot se za tako pomembno vojaško osebnost, kakršna je horskemu bataljonu. bil komandant Stane, spodobi, je pri spomeniku v njegovo čast stala častna V kulturnem programu so nastopili otroci in učenci Osnovne šole in vrtca straža Slovenske vojske. Kvartet trobil je pospremil polaganje cvetja dele- Ruše, Vokalna skupina Floretine, kantavtor Peter Andrej, recitatorja Luka gacij številnih borčevskih organizacij, ustanov, občin Bele krajine in njego- Šulc in Gašper Klančnik. Odličen slavnostni govor je imel podžupan Jernej vega rojstnega kraja, Pirnič pri Medvodah. Ajd, ki je navzoče navdušil, saj je bil govor zgodovinsko in vsebinsko ute- Jožef Jerman meljen. »Osvobodilna fronta je bila oblikovana maja 1941, Pohorski ba- taljon pa 5. septembra 1942 na Dobrovljah. Nastal je iz Zgornjesavinske, Maribor: Šaleške in Ruške čete. Vanj bi morala vstopiti tudi Slovenjegoriška četa, a Zveza mariborskih športnih društev Branik in Krajevna organizacija ZB Pre- je bil bataljon prej uničen. Štel je od sto do sto deset partizanov. Jedro je žihov Voranc sta 25. oktobra lani pripravili komemoracijo ob spomeniku predstavljal Kranjčev bataljon iz Jelovice. Ustanovljen je bil z namenom, da mariborskim športnikom, sodelavcem NOB, pri Braniku v Mladinski ulici. bi imelo Pohorje močno, dobro oboroženo enoto, ki bi se lahko frontalno Slavnostni govornik je bil predsednik KO ZB Prežihov Voranc Ivan Gorjup. spopadla z mnogo številnejšo in bolje oboroženo nemško vojsko. Deloval »Dovolite mi, da 49 padlih oziroma ubitih mladih športnic in športnikov, pozneje zaznamoval dogajanje na Cerkljanskem, se je zgodil 27. januarja je štiri mesece in dva dni. Po nemških dokumentih je izvedel 105 večjih ki jim je posvečen ta spomenik, umestim med dogodke, ki so globoko 1944, ko je 47 mladih tečajnikov partijske šole padlo pod streli nemškega akcij,« je o zgodovini bataljona povedal podžupan in še dodal: »Mislim, da zaznamovali življenje v našem mestu. Niti groba potujčevalska sila, ki okupatorja. Zbrane je na slovesnosti nagovoril cerkljanski župan Gašper smo tudi Rušani premalo ponosni na svojo zgodovino. Zadnje čase je bil je prepovedovala uporabo slovenskega jezika ali jo je celo kaznovala Uršič, slavnostni govornik pa je bil zgodovinar in kustos Vojaškega muzeja odnos do narodnoosvobodilnega boja neustrezen in neprimeren. Znani mož in nasilno priključila Štajersko in Maribor k tretjemu rajhu, ni mogla v Pivki, dr. Martin Premk. V nagovoru je predstavil pomen dogodkov med je nekoč rekel, da je narod, ki zanika svojo zgodovino in je ne ceni, obsojen preprečiti odločnega upora zavednih Slovencev,« je v uvodu povedal drugo svetovno vojno, ki so z odporom proti fašizmu različno vplivali na na propad. Rezultat zanikanja zgodovine je tudi podoba naše države, naše Gorjup. Obudil je spomin na prvo odporniško akcijo proti okupatorju 29. podobe današnje Slovenije. Kritično pa se je odzval na zlorabo in potvar- februar 2020 11
OBLETNICA janje zgodovine. V kulturnem programu so tokrat poleg povezovalca Ma- veljstvom maršala Tita bojevala proti fašizmu. Kot je povedal slavnostni tevža Rijavca sodelovali še učenci osnovnih šol Cerkno, Milojke Štrukelj govornik zgodovinar dr. Martin Premk, je partizane na Sv. Ani napadla Nova Gorica in Kanal. 47. četa Slovenskega domobranstva iz 2. udarnega domobranskega ba- »Solze niso dovolj, taljona z Rakeka, ki mu je poveljeval Vuk Rupnik, sin Leona Rupnika. Ankaran, Boljunc: Premk je med drugim poudaril, da se danes namerno molči o tem, da spominjajmo se« Mrzlo in vetrovno jutro je bilo 23. januarja letos, ko smo se člani ankaranske- so bili domobranci del zločinske organizacije SS in da so bili tudi pod ga Združenja borcev za vrednote NOB pod vodstvom Darinke Vovk in ob stro- neposrednim poveljstvom esesovskih častnikov. Edino 2. udarni bata- kovnem vodenju upokojenega novinarja Radia Koper Miloša Ivančiča odpra- ljon z Rakeka je imel ves čas »slovenskega« poveljnika, majorja Vuka V Centru urbane kulture Kino Šiška v Ljubljani je bila 19. ja- vili v zamejske vasi tržaškega zaledja med spomenike fašističnega nasilja. Rupnika. »Slovenskega« zato, ker sin Leona Rupnika ni znal slovenščine, nuarja osrednja slovenska proslava ob mednarodnem dnevu Pot nas je najprej vodila v nekdaj zavedno in uporno Gabrovico pri Črnem ampak je govoril srbsko, oče pa ga je tudi iz nemškega Wolfganga po spomina na žrtve holokavsta, ki jo je pripravil Koordinacij- Kalu, kjer je ohranjen del hiše, v kateri je delovala partizanska tehnika Žena. razpadu avstrijskega cesarstva preimenoval v srbskega Vuka. Tudi sam ski odbor žrtev vojnega nasilja v sodelovanju s TV Medvode. Stavba, ki je bila 1977 v celoti obnovljena, stoji sredi stare vasi Gabrovica, Lev Rupnik je v življenju zamenjal štiri imena: Lev, Leon, Lav in Leone. Slovesnosti so udeležili preživele taboriščnice in taboriščni- kjer je že prej delovala tiskarna Snežnik, pozneje Naš dom. Njeni prebivalci Med drugo svetovno vojno je Leon Rupnik vsem Slovencem predstavljal ki, ukradeni otroci, izgnanci in druge žrtve vojnega nasilja, redno obnavljajo spomin na tajno delovanje tiskarne med vojno, požig vasi poosebljenje izdajstva in hlapčevanja tujcem, prav tako kot domobranci, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik in poboj devetih domačinov, med njimi štiriletne Nerine. ki so jim ljudje pravili »švabobranci«. Danes pa smo priče poskusom sod- ZZB za vrednote NOB Slovenije Marjan Križman, pred- sednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik, načenica generalštaba Slovenske vojske Alenka Ermenc ter predstav- niki diplomatskega zbora, evropski poslanci in predstavniki domoljubnih in veteranskih organizacij. Slavnostni govornik je bil Peter Svetina, varuh človekovih pravic. »Zgodovinski spomin je naš ključni opomin. Z njim lahko vplivamo na prihodnost prihodnjih generacij in preprečimo, da bi se takšni dogodki ponavljali, čeprav pri tem nismo naj- bolj uspešni. Pa vendar, dokler se jih spominjamo, toliko časa živi upanje. Kajti s spominjanjem ne pozabimo, se zaveda- mo,« je zbranim na na srce položil Svetina in poudaril, da je dolžnost vseh nas, še posebno vseh tistih, katerih beseda seže Sledil je spust z avtobusom do Ospa k spomeniku enaindvajsetim žrt- ne rehabilitacije Leona Rupnika, ki so namenjeni predvsem propagandi, v javni prostor, da poskrbimo, da ta spomin ne zbledi. vam fašističnega nasilja in NOB ter spominski tabli zavednemu osapskemu spreobračanju zgodovine, širjenju sovraštva in delitvam ljudi. V govoru je opozoril na nevarnosti in posledice, ki jih župniku Francu Malalanu. Ta je bil ranjen daljnega leta 1921 ob državnih V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole heroja Janez nestrpnost in sovraštvo v različnih pojavnih oblikah prina- volitvah v italijanski parlament. Požganim vasem so v Dolini postavili spo- Hribarja Stari trg, ženski pevski zbor DU Loška dolina, Stari trg, harmonikar šata v današnjo družbo. Ugotavlja, da Slovenci nismo tako menik Vžgano v spominu. Tu je o nastanku obeležja spregovorila Darinka Klemen Žagar, pesmi pa sta recitirala Tone Šepec in Rafael Zorko. strpni in odprti, kot se radi pohvalimo: »Pogosto se ne zgolj Vovk, pridružila pa sta se nam tudi člana ANPI Silvana Dobrila in Germa- S. B., foto: Danijel Divjak zamislim, ampak sem razočaran in užaloščen, ko odprem no Švara. Slednji je osvetlil zgodovino nastajanja občinskega spominskega družbena omrežja, ko berem spletne komentarje, ko sprem- parka v Dolini. Branik, Pedrovo: ljam dogodke in javni diskurz ali berem zgodbe, ki mi jih s Sredi Boljunca stoji spomenik partizanom in jugoslovanskim osvobodi- V Kulturnem domu v Braniku je bila spominska slovesnost »Ko bo svoboda prošnjo za ukrepanje pošljejo posameznice in posamezniki. teljem. Od tod se je naš avtobus povzpel proti Ricmanjem. Silvana Dobri- ... Pedrovo 1945–2020« v spomin na 75. obletnico tragičnih dogodkov 26. Ksenofobija, nestrpnost do drugače mislečih, do ljudi z raz- la je pripovedovala o postavitvi osrednjega spomenika NOB, ki je nastal januarja 1945, ko je v vasi Pedrovo v spopadu z okupatorjem padlo 11 bor- ličnimi svetovnonazorskimi pogledi, diskriminacija, fanatiz- takoj po vojni, denar zanj pa so zbrali krajani. Iz Ricmanj je le nekaj cev VOS in VDV, italijanskih partizanov in ranjencev premične bolnišnice, 13 mi, ekstremizmi in še bi lahko našteval.« Pravi, da prepogosto kilometrov do zavednega slovenskega Boršta, ki je množično sodeloval partizanov in vaščanov pa so okupatorski vojaki zajeli. pozabimo na etiko javne besede in da se je temu treba odloč- v NOB tudi po zaslugi domačega političnega aktivista Josipa Petarosa - Slavnostni govornik je bil častni pokrovitelj slovesnosti, predsednik re- no upreti, saj sta bila nestrpnost in sovraštvo vedno povod za Hribarja. Možje in fantje so se pridružili partizanom, žene in dekleta pa vsa hudodelstva, ko so bile sistematično kršene in zanikane so na terenu zbirale sanitetni material, obleko, orožje. Ob dveh napadih človekove pravice. so vas oropali, ljudi pa odpeljali v koncentracijska taborišča. Vseh žrtev Generalna skupščina Združenih narodov je za dan spomina je bilo osemintrideset. Leta 1948 so jim na domačem pokopališču pos- na žrtve holokavsta izbrala obletnico osvoboditve zloglasne- tavili spomenik, ki je tudi danes lepo oskrbovan. Zadnji na naši poti je ga nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz - Bir- bil spomenik v Domju. kenau pred 75 leti. 27. januarja 1945 ga je osvobodila ruska Neda Zorman, ZB za ohranjanje tradicij NOB Ankaran Rdeča armada. Dan spomina na holokavst ni le dan spomina na žrtve, temveč tudi na tiste, ki so holokavst preživeli. Kobarid: Zbrane je pozdravil tudi Jani Alič, predsednik Koordinacij- Sredi januarja je bilo v Kobaridu 50. tradicionalno novoletno srečanje Slo- skega odbora žrtev vojnega nasilja pri ZZB NOB Slovenije. vencev Videmske pokrajine in Posočja. V imenu gostiteljev je navzoče poz- Prisotne je opomnil na pomembne letošnje obletnice dogod- dravil kobariški župan Marko Matajurc, v imenu Slovencev Videmske pokra- kov druge svetovne vojne in poudaril, da smo bili Sloven- jine pa direktor dvojezične šole Davide Clodig. Srečanja se je udeležil tudi ci v okviru Jugoslavije na strani zmagovalcev: »Žal pri nas predsednik RS Borut Pahor, ki je v nagovoru poudaril, da so zanesenjaki, ki publike Borut Pahor. V nagovoru je dejal, da je spominjanje zgodovinskih so pred petdesetimi leti začeli pripravljati taka srečanja, vizionarji, saj so s dogodkov naša moralna dolžnost. »Danes smo se tu zbrali, ker nam ni vsee- temi dogodki z majhnimi korakih iz leta v leto tlakovali pot, ki je privedla do no, kaj se je dogajalo pred 75 leti, kaj se dogaja danes in kaj se bo za naše otroke dogajalo jutri.« Predsednik republike je poudaril nevarnost ravno- dušnosti, ko ljudi ne zanima več, kaj se dogaja okoli nas, niti kaj se dogaja z nami. Dejal je, da je politična odgovornost vseh, ki imajo politično moč, da storijo vse za mir in mirno urejanje sporov; da pazimo drug na drugega, da varujemo mir. Spominjanje takih obletnic, takih trenutkov je del naše moralne, politične in nacionalne odgovornosti. Svoj govor je predsednik republike sklenil z izrazi privrženosti spravi, solidarnosti in sožitju. Na prireditvi so skozi zgodovino dogodka v Pedrovem z recitali in pesmiji popeljali učenci Osnovne šole Branik, moški pevski zbor Franc Zgonik Bra- nik in mladi solist Jernej Puc. Slovesnost se je končala s himno Primorcev Vstajenje Primorske. Pred začetkom slovesnosti je predsednik republike v naselju Pedrovo nad Branikom položil venec k spomeniku padlim. Vir: Urad predsednika RS, foto: Daniel Novakovič/STA tega častitljivega jubileja. Kulturni program so oblikovali Beneški Slovenci in Posočani. Podeljeni sta bili dve Gujonovi nagradi za predano dolgoletno Komen: nekateri še vedno ne dojemajo in hkrati zlorabljajo zgodo- delo, ki sta ju prejela pisateljica in prevajalka Ada Tomasetig in Zavod za V Komnu je bila 14. februarja spominska slovesnost ob 76. obletnici izgnan- vinske dogodke za dosego političnih ali celo osebnih ciljev. Še slovensko izobraževanje iz Špetra. Že vrsto let se teh srečanj udeležuje- stva in begunstva ter 75. obletnici vrnitve, ki so jo pripravili Društvo izgnan- vedno nas nekateri mediji bombardirajo zgolj o partizanskih jo tudi člani Združenja borcev iz Posočja in organizacije ANPI z italijanske cev Slovenije 1941–1945, Krajevna organizacija Komen in komenska obči- zločinih. Enkrat za vselej bi se morali tudi naši najvišji pred- strani. Še bolj pa je to čutiti v zadnjih letih, potem ko so ANPI Nadiških do- na. Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. stavniki države opredeliti, kdo v naši zgodovini je med drugo lin, ANPI Čedad in KO ZB Kobarid podpisali listino o pobratenju. Med drugim je dejal, da se z žalostjo v srcu spominjamo požiga Komna svetovno vojno bil na strani zaveznikov in kdo na strani fašiz- Na predvečer srečanja je bila v Kobariškem muzeju predstavljena knjiga in okoliških vasi, ki so jih februarja leta 1944 požgali nemški okupatorski ma in nacizma.« Nadaljeval je, da je bil narodnoosvobodilni Rojaki, ki govori o polstoletnem sodelovanju med Beneškimi in posoškimi vojaki, ter zatem izgona 1050 vaščanov v Nemčijo. Predsednik Pahor je po- bolj najveličastnejše obdobje naše zgodovine. »Tako kot je Slovenci. Avtorji knjige so Giorgio Banchig, Zdravko Likar, član kobariške udaril, da je naša skupna moralna in politična dolžnost, da se zgodovinskih današnja Evropa nastala na temeljih zmage nad nacizmom borčevske organizacije, in Ezio Gosgnech. Avtorji so vanjo vnesli vse zgodo- dogodkov spominjamo, da jih ne pozabimo, in da živimo poseben čas, ki je in fašizmom, je treba poudariti, da je tudi Slovenija nastala vinske dogodke, skozi katere so prebivalci ob meji prehodili trnovo pot, ki je poln zgodovinskih opozoril o vračanju v preteklost in hkrati signalov upanja na temeljih partizanske zmage nad nacifašizmom. Pri tem pa privedla do končnega skupnega življenja v Evropi brez meja. v lepšo prihodnost. ste veliko prispevali tudi taboriščnice in taboriščniki,« se je še Vojko Hobič »Z žalostjo spremljam zlorabo 10. februarja, dneva spomina na fojbe, in zahvalil Alič. obžalujem, da visoki predstavniki italijanske države še vedno ne upoštevajo Slovesnost z vključenimi zgodbami preživelih taboriščnikov Sv. Ana: skupno ugotovljene zgodovinske resnice, ki jo je v končnem poročilu o slo- sta pripravila scenaristka Mojca Poredoš in soavtor koncep- Tradicionalno slovesnost pri Sv. Ani na Notranjskem je 13. januarja pripra- vensko-italijanskih odnosih med letoma 1880 in 1956 pripravila mešana ta Iztok Pipan, kulturni program pa so sooblikovali Tolkalna vilo Združenje borcev za vrednote NOB Cerknica, Krajevna organizacija ZB slovensko-italijanska zgodovinsko-kulturna komisija,« je dejal predsednik skupina Glasbene šole Emil Adamič Dobrova, Godalni orke- Loška dolina - Stari trg. Tega dne pred 75 leti so pri Sv. Ani na Notranjskem republike. Povedal je, da veliko upanja polaga v skupno spominjanje stote ster Glasbene šole Moste - Polje, Klavirski trio Glasbene šole domobranci napadli partizane 1. in 3. čete Notranjskega odreda. Ubitih je obletnice požiga Narodnega doma v Trstu, ki se je bosta 13. julija udeležila Moste - Polje, pevec Tone Habjan ob spremljavi Nejca Jemca, bilo 16 partizanov in partizank, nekateri so padli v boju, druge pa so ujete z italijanskim predsednikom Mattarello: »Pričakujemo vrnitev Narodnega Karla Jemca in Daneta Jemca, pevka Maša Tiselj, recitatorji postrelili po bitki. Med padlimi sta bila tudi partizana iz Sovjetske zveze doma slovenskim zamejskim organizacijam. To bi moral biti velik dan, pre- Anica Horvat, Lucija Fabjančič, Aljaž Rezar in Jure Horvat, in Italije, ki ju je druga svetovna vojna zanesla na Notranjsko, kjer sta se lomen dan, ki se ga bomo vsi z veseljem spominjali.« program je povezoval Matej Ulčar. kot partizana Notranjskega odreda zavezniške partizanske vojske pod po- Vir: Urad predsednika RS S. B., foto: Iztok Pipan, TV Medvode 12 februar 2020
IMELI SMO LJUDI
je bil predsednik skupščine občine osvoboditev. Po štirinajstih dneh dva mamina bratranca, Tone in nad snežniškimi gozdovi zagorelo. Polde Maček - Ljubljana Moste - Polje, se je ob- jih je Rdeča armada prepeljala v Lojze Meden s Kožljeka, ki sta bila Ciril je v zadnjem trenutku odskočil čina hitro razvijala. Razcvetele so repatriacijsko taborišče v Neubran- domobranca. Zato smo tudi mi po s padalom, poveljnik pa je poskušal Poldač se gospodarske družbe Saturnus, derburgu. V domovino se je Ivanka vojni pričali za njiju in sta preživela, pristati v gozdu, kar se je zanj tra- Izolirka, Julon, Papirnica Vevče, zaradi bolezni in izčrpanosti vrnila žal pa ne tudi njuna brata.« gično končalo. 1928–2020 Velana in Teol. Bil je član odbora šele 31. avgusta 1945. Po vojni je Tončko njena življenj- Ko je bil Ciril po nesreči na reha- za izgradnjo Poti ob žici okupirane Po osvoboditvi je nadaljevala šo- ska pot zanesla v Domžale, kjer je bilitaciji v zdravilišču Rimske Topli- 14. januarja letos smo se v Ljublja- Ljubljane, sodeloval je pri pripravi lanje in se zaposlila v Predilnici Li- potem v Krajevni organizaciji Zve- ce, je tam spoznal mlado domačin- ni poslovili od našega sodelavca, pohodov spominov in tovarištva. tija. Zaradi zdravstvenih težav se je ze borcev Domžale več kot 30 let ko Ireno Dremšak, s katero sta se člana ZZB NOB Ljubljana in no- Polde tudi po upokojitvi ni miro- predčasno upokojila. V domačem delovala kot blagajničarka. Sama je čez nekaj let vzela in dala življenje silca partizanske spomenice 1941, val. Bil je predsednik območne or- kraju je bila vedno družbenopoli- peš in s kolesom vsako leto obiska- hčeri Ireni. Konec leta 1951 so Ciri- tovariša Poldeta Mačka - Poldača. ganizacije ZB Ljubljana Moste - Po- tično dejavna. Bila je predsednica la vse članice in člane KO in pobira- la premestili iz lovskega v bombni- Bil velik mož širokega srca in kariz- lje, ki je bila v njegovem času ena številnih humanitarnih društev in la članarine. Prav tako je več kot 30 ški letalski polk in prešolali na ame- matična osebnost, kakršne danes najbolj prodornih in dejavnih orga- ustanov (Rdeči križ, Zveza prijate- let delovala v organizaciji Rdečega riško letalo De Havilland Mosquito. pogrešamo. Bil je dober prijatelj in nizacij v Ljubljani. Za svoje delo je ljev mladine, taborniki). Ustanovila križa v Domžalah. Polnih dvanajst let je letel s tem zelo cenjen v okolju, kjer je živel in prejel sedem državnih odlikovanj in razvijala je otroško varstvo. So- Do konca je ostala zvesta svojim letalom, dokler ga niso umaknili iz delal. To dokazuje njegovo delo ne in tudi najvišje priznanje ZZB NOB delovala je pri razvoju zdravstvene življenjskim prepričanjem in odlo- oborožitve. Ciril je leta 1961 opra- glede na to, na katerem področju Slovenije, Združenje Moste - Polje zaščite žena v ženskem dispanzer- čitvam iz časa, ko je šlo za obstoj vil tudi višjo vojaško akademijo in se je znašel. Nikoli ga ni zmedla pa ga je leta 2011 imenovalo za ča- ju. Tudi v poznih letih je ostala de- slovenskega naroda. Njena trdna postal major. Leta 1964 je končno morebitna sprememba ali težav- stnega predsednika združenja. javna v ZZB, pri Socialnih demo- vera in odločenost delati dobro za spet dočakal premestitev v Sloveni- nost naloge. Vedno se je znal pri- Julijana Žibert kratih in v taboriščnih odborih Ra- vse ljudi ne glede na njihovo prepri- jo, v 82. letalsko brigado v Cerkljah lagoditi in brezkompromisno op- vensbrück in Auschwitz. Za svoje čanje ostajata z nami kot svetel v Krki, kjer je letel na ikarusu 214, raviti zastavljeno delo. Polde nikoli delovanje je prejela vrsto državnih vzor in zgled. nato pa je bil premeščen v štab ni živel v oblakih besed, temveč na odlikovanj. Franci Gerbec eskadrilje. Leta 1975 je opravil zad- realnih tleh vsakodnevnega življe- Ivanka Špat Slovo ljubljenega človeka je izgu- nji bojni polet, leto zatem pa se je s nja. Bil je ljudski človek v pravem ba, na katero se nikoli ne navadiš. činom podpolkovnika upokojil. pomenu besede. 1926–2019 Še posebno težko se je poslavljati Šolal je tudi pilote po letalskih od naših dragih tovarišic, ki so svo- Ciril Rupert klubih, opravil je več kot 50 skokov Ivanka Špat se je rodila 13. janu- Rodil se je leta 1928 v zavedni slo- jo mladost preživele v taboriščih. s padalom. Po upokojitvi je postal arja 1926 v družini Ivana in Mari- venski delavski družini v Zalogu. Le peščica jih še kljubuje času. 1926–2019 učitelj predmeta obramba in zaš- je Podlipnik s petimi otroki v Litiji. Oče Polde in mama Rozka sta bila Ponosen sem, da je med njimi do čita. Izjemno dejaven je bil v ča- Oče Ivan je bil predilniški mojster, 5. aprila 2019 smo se na pokopali- že pred vojno člana in aktivista konca leta 2019 vztrajala tudi moja stniški organizaciji, bil je podpred- vodja (zaupnik) sindikata v Predil- šču v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah delavskega gibanja. Tudi vsa širša mati Ivanka Špat, v taborišču le šte- sednik občinske borčevske organi- nici Litija in predvojni komunist, v spremstvu številnih praporščakov Mačkova družina je bila znana kot vilka 26991 in ne človek. zacije in predsednik mestne bor- zatočišče predvojnih organizator- mati Marija pa je bila delavka v pre- borčevske in častniške organizaci- Matjaž Špat čevske organizacije. Prejel je vsa dilnici. Osnovno šolo je Ivanka obi- je poslovili od Cirila Ruperta, par- jev delavskega gibanja na Sloven- naša najvišja priznanja, tudi zlato skovala v Litiji in se nato vpisala v plaketo združenja. gimnazijo v Litiji. Imela je petnajst Stane Preskar let, ko se je začela druga svetovna Tončka vojna. Kot zavedna Slovenka se je pridružila Osvobodilni fronti ter (Antonija) Colnar Ana Vrtlar zbirala obleko, hrano in zdravila za partizane in zapornike. Od novem- 1925–2019 1928–2020 bra leta 1942 je sodelovala v naro- dnoosvobodilnem boju kot članica Nekaj dni pred njenim 95. rojstnim 18. januarja letos smo na poko- VOS-a. Kot obveščevalna kurirka dnem smo se številni prijatelji, so- pališču na Kokrici na zadnjo pot je zbirala podatke, prenašala zau- delavci in člani Združenja borcev pospremili tovarišico Ano Vrtlar, pno pošto, ilegalno vodila mlade za vrednote NOB Občine Domžale eno najstarejših članic KO ZB NOB fante v partizane in bila povezava poslovili od Tončke Colnarjeve iz Vodovodni stolp. Ana Vrtlar se je med poveljniki VOS-a in vodstvom Depale vasi pri Domžalah. Vse do rodila 2. julija 1928 v Hudem pri Ra- skem in še posebej v krajih Poldeto- zadnjih dni je ostala zelo bistra, ve- tizana, vojaškega pilota, izjemne- vega otroštva, v Zalogu, Zadobrovi, sela in zgovorna, polna spominov ga moža, očeta in člana Združenja Sostrem, Vevčah in Polju. Bila je na svojo sicer težko življenjsko pot. borcev za vrednote NOB Brežice. središče in zatočišče predvojnega Rodila se je kot nezakonska hči Rodil se je v Iški vasi pri Ljubljani levičarskega gibanja. Oče Polde je mami Pepci Meden v Cerknici, kjer 9. julija 1926, v številni kmečki dru- moral leta 1941 v ilegalo in nato je končala osem razredov osnov- žini štirih fantov in treh deklet. Ko leta 1942 v partizane. Mama je si- ne šole. Zelo rada se je spominjala je privihrala druga svetovna vojna, cer ostala doma, vendar so jo areti- svojih sokolskih let v Cerknici, kjer so Rupertovi kot zavedni Slovenci rali in odpeljali v taborišče Gonars. je začela telovaditi že pri svojih šti- takoj vedeli, na čigavi strani bodo. Vrnila se je po kapitulaciji Italije, in rih letih. »Nas sokole so nekateri Cirila in starejšega brata so domo- čeprav je bila bolna in izčrpana, je gledali po strani že pred vojno, kar branski izdajalci hoteli na silo vklju- nadaljevala delo na terenu. Ker je se je potem preneslo tudi v doga- čiti v svoje vrste in ju tudi že zaprli bila izdana, je leta 1944 odšla v par- janja v drugi svetovni vojni. Tonč- v grad na Igu, od koder pa ju je re- tizane, sicer bi jo domobranci ubili ka je že leta 1941 začela ilegalno šila odločna in korajžna mati in ju na sv. Urhu. delovati za partizane na terenu v izpred zaprepadenega poveljnika Polde je že pred vojno opravljal partizanskih enot. Maja leta 1943 je postojanke, ki je bil včasih njen so- domljah kot tretja od sedmih otrok kurirske naloge med aktivisti dela- bila sprejeta v SKOJ in dobila ile- šolec, dobesedno odvlekla domov. v delavski družini Jakun. Rano otro- vskega gibanja ter raznašal razna galno ime Božena. Po izdaji in od- »Doma imata kaj za delati, ne pa štvo je v hudem pomanjkanju pre- gradiva. Tudi med vojno je op- kritju partijske organizacije avgusta strašiti ljudi po vasi!« mu je zabru- življala skupaj z bratoma Jožkom ravljal to nalogo vse do odhoda v leta 1943 jo je 13. oktobra gestapo sila. In fanta sta ostala doma vse do in Janezom ter sestrami Milo, Ka- partizane, kamor je odšel kot 13-le- ranil in aretiral. Odpeljali so jo v za- leta 1942, ko so Italijani požgali Iško rolino, Lojzko in Micko. Konec 30. tni fant 19. maja 1942. Med naro- pore v Litiji, novembra leta 1943 je vas. Družina je ostala brez strehe let prejšnjega stoletja se je celotna dnoosvobodilnim bojem je bil kurir bila prepeljana na mučenje in zasli- nad glavo, živeli so v štali. Ko je za družina zaradi izboljšanja socialnih in član zaščitne enote slovenskega ševanje v zapore v Begunje, od tam starejša fanta postalo prenevarno, razmer preselila na Bobovek, kjer se političnega in vojaškega vodstva pa januarja leta 1944 v koncentra- saj sta bila znana sodelavca Osvo- je Anin oče zaposlil v takratni ope- v Rogu. Kot kurir in član zaščitne cijsko taborišče v Auschwitz in za- bodilne fronte in so ju domobranci karni Ivana Zabreta. Ana je osnov- enote je prehodil izredno težko in tem pred prihodom ruske armade nenehno lovili, sta iz ilegale odšla v no šolo skupaj z bratoma in sestra- zahtevno pot partizana v II. grupi v koncentracijsko taborišče Raven- partizane, najprej v Krimski odred, mi obiskovala v bližnjih Predosljah, odredov. Doživel je roško ofenzivo, sbrück. Po dveh mesecih trpljenja nato pa Ciril v 10. ljubljansko briga- pri dvanajstih letih pa je zaradi skro- se z vodstvom partizanskega giba- v Ravensbrücku so jo odpeljali v do, s katero se je bojeval vse do 6. mnih družinskih razmer že morala nja preselil v Polhograjske Dolomi- koncentracijsko taborišče Barth. V Cerknici. Sprejeta je bila v Aktiv junija 1944, ko so mladega, a izje- oditi služiti za deklo na posestvo te, doživel tako imenovano Dolo- taborišču je bila odrejena na prisil- zveze slovenske mladine, novem- mno pogumnega in predanega par- gradu Brdo, kjer je v družini kralje- mitsko republiko, nato pa se je po no delo v letalski tovarni Heinkel. bra leta 1942 pa tudi v SKOJ.« »Se- tizana premestili v zaščitno brigado vega lovca Cehnarja za svojo hrano težkih bojih leta 1943 prebil nazaj Tik pred osvoboditvijo (30. apri- veda sem tako kot prej hodila v cer- Glavnega štaba Slovenije, kjer je bil opravljala različna dela. v Bazo 21 in Bazo 20 v Kočevskem la 1945) so se vsi jetniki v taborišču kev, saj nas takrat nihče ni spraše- osebni spremljevalec narodnega Prišla je druga svetovna vojna, z rogu. S IV. brigado je prišel do Trsta morali podati na »pohod smrti«. val, ali smo verni. Šele po vojni so heroja Staneta Semiča - Dakija. njo pa tudi trpljenje in vojne gro- in nato v Ljubljano. Med pohodom so stražarji sestrada- se začele stvari postavljati drugače. Leta 1944 je Ciril s skupino pro- zote nemške sistematične zatiralne Po osvoboditve je Polde diplomi- ne in obolele jetnice, ki niso mogle Med vojno je bilo pomembno samo stovoljcev odšel na šolanje za pilo- in raznarodovalne politike. Po kon- ral na Fakulteti za politične vede in več hoditi, postrelili. Ubite so pus- eno – pripravljenost pomagati v te v Pančevo in nato v Zadar. Šo- čani osnovni šoli v letu 1943 se je novinarstvo, se najprej zaposlil v tili ležati kar ob cesti. Tudi Ivanko boju proti okupatorju!« lanje je končal leta 1947. Letel je kljub svoji globoki želji po nadalj- službi državne varnosti, pozneje pa bi lahko doletela enaka usoda, saj je Na ta težka vojna leta je imela na tiger mothu, jaku UT-2 in jaku njem šolanju zaradi slabega finanč- je opravljal številne različne naloge prebolevala tifus in je vsa izmučena lepe, toda tudi boleče spomine. 9 in na nemškem messerschmittu nega položaja družine temu morala na političnem področju na lokalni tehtala le 30 kilogramov. Njene slo- »Življenje je bilo vedno bolj nevar- BF-109G, ki ga je imel kljub zahtev- odreči. Tako si je našla zaposlitev v in republiški ravni. Prav povsod je venske in ruske sojetnice so jo vso no zaradi izdaj domačinov, naših nosti najrajši. Leta 1951 je skoraj gostilni »Pr Kmetič« v Kranju, kjer Polde pustil svoj pečat. V času, ko pot nosile in ji pomagale. Zjutraj so sosedov in sorodnikov. Toda našo izgubil življenje v nesreči z dvose- je ostala do osvoboditve, nato pa prispele v Ribnitz in tam dočakale družino sta rešila gotove smrti prav do različico tega letala, ko je le-to se je zaposlila kot tkalka v takrat že februar 2020 13
nacionalizirani tekstilni tovarni IBI poslil v železarni, kjer je našlo delo prizadevno deloval na športnem da se Osnovna šola Prade znova tulaciji Kraljevine Italije septembra v Kranju. in kruh veliko Korošcev. Ob neneh- področju: v Nogometnem klubu imenuje po Elviri Vatovec. Na šolo 1943 italijanski šolski sistem na Pri- V letu 1947 je spoznala svojo ve- nem in vztrajnem izobraževanju si Bohinj, zlasti pa v bohinjski smu- smo danes posebno ponosni, saj morskem povsem razpadel. Itali- liko življenjsko ljubezen, podporoč- je pridobil strokovno izobrazbo ter čariji, kjer je bil skoraj nepogrešljiv. zgledno skrbi za ohranjanje spomi- janski učitelji so pobegnili in večina nika JLA Fabijana Vrtlarja, ki je bil postal vrhunski strokovnjak v livar- Arhiv Smučarskega kluba Bohinj na na NOB. Znal je zgraditi izredno primorskih šol s slovenskimi učenci doma iz Kaštela Starega v Dalmaci- ni in čistilnici ulitih izdelkov, kjer je med drugim hrani podatke, da je delovno in složno organizacijo, ki je je ostala brez učiteljev. ji in se je med drugo svetovno voj- delal vse do upokojitve. bil Janko že od leta 1966, ko je bil pogosto imela sestanke tudi na taj- Pokrajinski narodnoosvobodil- no boril proti italijanskemu in nem- Ni naključje, da so v železarni z ustanovljen Organizacijski komite ni lokaciji, v njegovi vinski kleti. Bil ni odbor s Francetom Bevkom na škemu okupatorju že v letu 1941 njegovo pomočjo oblikovali in iz- za mednarodna smučarska tekmo- je pobudnik za pripravo tradicional- čelu je s pomočjo preostalih učite- kot aktivist NOB v domači Dalma- delali številne spominske plošče in vanja v Bohinju, eden od njegovih ne proslave dneva borca na Srmi- ljev, med katerimi je bila tudi Ta- ciji in pozneje kot partizan v Preko- obeležja. Ti pomniki so postavljeni najdejavnejših sodelavcev. Bil je nu, kjer je bila že dvaindvajsetkrat. tjana, začel ustanavljati slovenske morski brigadi. V letu 1948 sta se na pomembnih krajih po Mežiški in tudi odličen napovedovalec. Danes ta krajevna organizacija še šole. Tatjana je po petnajstih letih, poročila in se preselila v Ljubljano. Dravski dolini, pa tudi onkraj meje in Med vojno je bil leta 1943 v do- vedno šteje kar 190 članov. prva po svojem očetu, znova odpr- Že kmalu po rojstvu sina Danila v nas spominjajo na dogodke iz NOB. mači vasi sekretar SKOJ-a. Bil je letu 1949 sta se morala preseliti na Karol, velik ljubitelj narave in lju- priča streljanju devetih talcev, pri- otok Lastovo, od koder se je nato v di, se je že zgodaj zapisal tudi zeleni peljanih iz begunjskih zaporov. V letu 1952 Ana za kratek čas vrnila bratovščini. Številne lovske trofeje januarju je Janko odšel v partiza- na Bobovek, kjer se je rodila hči Ja- krasijo njegov dom. Posebno pono- ne. V eni od številnih akcij je bil v dranka. Že po treh mesecih je nato sen je bil na zgraditev lovske koče Zasipu ranjen. Kot delegat bohinj- sledila selitev družine v Čuprijo v na Strojni, kamor je vložil veliko ur skih skojevcev je bil na konferen- Srbijo, nato pa v Sarajevo, kjer sta prostovoljnega dela. Na Strojni pri ci v Cerknem, kamor so se udele- otroka dokončala osnovno šolo. V Trotovem križu, kjer stoji spomin- ženci prebili čez Jelovico in ško- letu 1969 se je družina dokončno sko znamenje v spomin na boj med fjeloške hribe. Zaradi mladosti je preselila nazaj v Slovenijo, in si- partizani in policisti, je skoraj tride- bil po koncu vojne demobiliziran, cer v Ljubljano, kjer je oče dočakal set let v začetku julija pripravil tra- pozneje pa vpoklican na služenje upokojitev kot podpolkovnik. dicionalno spominsko slovesnost. vojaškega roka. Končal je šolo za V naslednjih letih sta se z mo- Veliko let je bil tudi predsednik Tu- rezervne oficirje in po nekaj letih žem veselila rojstev treh vnukinj, rističnega društva Kotlje. Njegova pridobil čin kapetana prvega ra- Poleg vodenja krajevne organizaci- la slovensko osnovno šolo v doma- Marjane, Petre in Eve, ter pozneje zasluga je ustanovitev vsakoletne- zreda. Služboval je kot predstojnik je je bil Franc več let član Odbora či vasi, v Škrbini. V tej šoli je učila tudi pravnukinj Katarine in Klare ga tradicionalnega, že trideset let upravnega organa za narodno ob- občinskega združenja ZB Koper in med vso nemško okupacijo Primor- in pravnukov Filipa, Jake in Luke. trajajočega največjega koroškega rambo, sprva v Bohinju in zatem član odbora Istrskega odreda. Kljub ske do osvoboditve maja leta 1945, Uživala sta sadove tretjega življenj- pustnega karnevala, kotuljskega vrsto let v takratni občini Rado- številnim organizacijskim nalogam nato pa še naslednji dve leti med skega obdobja. Konec prejšnjega karnevala. vljica, kjer je bil tudi član izvršne- je kot predsednik krajevne organi- zavezniško okupacijo do priključit- desetletja sta se zaradi moževih bo- Karel je prevzel vodenje Krajev- ga sveta, odgovoren za narodno zacije z največjim zadovoljstvom ve Primorske k matični domovini. lezenskih težav odločila za njegovo ne organizacije združenja borcev obrambo in civilno zaščito. Sledi- in ponosom kar 25 let nosil prapor Tatjana se je leta 1947 poročila nastanitev v Domu Petra Uzarja v Kotlje nekaj let po njeni ustanovi- lo je službovanje v pokrajinskem svojega Istrskega odreda. z Veljkom Jelasko in kmalu se jima Tržiču, kjer je mož v letu 2013 umrl. tvi. Organizacija je štela je več kot odboru za Gorenjsko, kjer je dolž- Franc in njegova organizacija sta je rodila prva hči, zatem pa še dru- Damjan Renko sto šestdeset članov. Karlove sobe nosti sekretarja opravljal vse do prejela številna priznanja. Ome- ga. Družina se je v naslednjih letih krasijo številna priznanja in diplome upokojitve. nimo le nekaj priznanj, ki jih je povečala še za eno hčer. Sledilo je Zveze združenj borcev, med njimi je Takoj po nastanku organizaci- prejel Franc Škerjanc: medaljo za večletno poučevanje v enorazre- tudi zlata plaketa ZZB NOB Slove- je ZZB NOB se je vključil vanjo hrabrost in medaljo za zasluge za dnici, kjer je sama poučevala štiri Karol Polanc nije iz leta 2013. Leta 2019 je postal in postal njen član najprej v Bohi- narod, spominsko značko OF, pri- razrede, in sicer tretji in četrti ra- 1927–2019 častni predsednik borčevske orga- nju, po preselitvi v Radovljico pa v znanje za praporščaka, srebrno pla- zred dopoldne in prvi in drugi ra- nizacije Kotlje. Predlani je Karol še Linhartovem mestu. V letu 2001 je keto ZZB NOB Slovenije, spomeni- zred popoldne. V Osnovni šoli Mi- zelo sodeloval pri obnovi partizan- prevzel funkcijo predsednika kra- co Združenja ZB Koper, spomenico V zadnjem tednu minulega leta, lojke Štrukelj, ki je bila odprta leta ske bolnišnice Mirta v Rožankovem jevnega odbora ZZV za vrednote borcev Združenja NOB za južno na pragu praznovanj 75. obletni- 1961, je učila do svoje upokojitve gozdu, prav tako ne smemo poza- NOB Radovljica, ki jo je opravljal Primorsko, spomenico Istrskega ce osvoboditve, nas je dva mese- septembra 1978. biti njegove zavzetosti v sodelova- dva mandata. odreda, naziv častni član Združe- ca pred svojim 93. rojstnim dnem Vedno je bila skromna. Ni želela nju s Krajevno skupnostjo Kotlje pri Janko je tudi prejemnik reda dela nja ZB Koper, zahvalo za delo pri zapustil Karol Polanc, zaveden in biti v središču pozornosti, ni marala pripravi vsakoletne spominske slo- s srebrnim vencem, medalje zaslug ohranjanju zgodovinskega spomi- poklonov. Pomembno ji je bilo, da vesnosti na zadnjo oktobrsko nede- za narod, velike plakete Skupšči- na in prenašanja vrednost NOB se dobro razume s sosedi in sokra- ljo v spomin na leto 1943, ko so bile ne občine Radovljica in priznanj (KS Bertoki). Bil je član Zveze dru- jani in da so ljudje prijazni drug do Kotlje en dan svobodne. ZRVS, OF, za varnost, delo v špor- štev vojnih invalidov Slovenije in drugega, tako kot je bila ona prijaz- Stanislav Ovnič, tu, gasilstvu. od ustanovitve dalje član Društva na do vsakogar. predsednik ZZB Mežiške doline Stanka Zupan upokojencev Bertoki - Prade, leta Miloš Lozič 2018 pa je ob 35-letnici delovanja društva upokojencev prejel zahvalo za 35-letno članstvo. Janko Rozman Franc Škerjanc Dragica Blagojevič 1929–2019 1928–2019 Sredi decembra 2019 smo se poslo- Vsega 13 let je imel Franc (rojen 4. Tatjana Jelaska FILM vili od Janka Rozmana, Žvanovega avgusta 1928), ko se je začela dru- Jankota, kot smo ga poznali njego- ga svetovna vojna. Ko je kapituli- 1923–2019 ponosen borec NOB, dolgoletni rala fašistična Italija, je bil sprejet Film »Preboj« predsednik Krajevne organizacije v mladinsko organizacijo in v letu 21. decembra 2019 smo se poslovili na ogled v Kinu Združenja borcev Kotlje in član iz- 1944 je postal član SKOJ-a. Op- od Tatjane Jelaska, učiteljice, ki je v vršnega odbora Združenja borcev ravljal je naloge nočnega kurirja in svoji 35-letni učiteljski karieri pus- Bežigrad za vrednote NOB Mežiške doline. nato vojaškega referenta. Pri opra- tila globoko sled v vrsti generacij Rodil se je 25. februarja 1927, in vljanju nalog so ga konec novem- otrok, ki jih je učila med vojno, po to dokaj nenavadno, v temni kle- bra 1944 zajeli Nemci, ga aretirali vojni med zavezniško okupacijo na ti Lubasove domačije, kjer je mati in odpeljali v Trst, vendar mu je us- Krasu in nato v Osnovni šoli Miloj- služila kot dekla. Malo zatem, ko je pelo med vožnjo pobegniti. Takrat ke Štrukelj v Novi Gorici. Rodila se odšla po kis, ga je iz kleti prinesla se je odločil, da se pridruži partiza- je v Škrbini na Krasu, v družini zad- v predpasniku. Mati mu je umrla, nom, in bil je dodeljen v Istrski od- njega slovenskega učitelja v vasi, ki ko je bil star komaj tri leta. Po njeni red. Leta 1945 je bil ob osvobajanju so mu leta 1928 italijanske fašistič- smrti je mladost preživljal pri ma- Trsta hudo ranjen, kar mu je pustilo ne oblasti prepovedale učiti v slo- terinem bratu v Guštanju, sedanjih posledice za vse življenje. venskem jeziku. Po nasvetu Pinka Ravnah na Koroškem, sredi hribo- Ko se je Franc leta 1962 prese- Tomažiča, dobrega prijatelja nje- vite pokrajine, razpete med Uršljo vi sokrajani. Z Jankom sva se prvič lil v Bertoke, se je takoj vključil v nega starejšega brata in enega od goro in Peco. S stricem lovcem, ki srečala davnega leta 1956, v času krajevno organizacijo Zveze bor- vodij protifašizma na Primorskem, mu je uspešno nadomeščal oče- naše mladosti, ko smo z zanosom cev, leta 1987 je bil izvoljen za nje- ki je rekel, da bomo Primorci potre- Ob 75. obletnici preboja partizanov iz obro- ta, je bil pogosto v gozdovih in na prepevali Lepo je v naši domovini nega predsednika in to funkcijo je bovali šolane ljudi, jo je mama leta ča nemških vojakov na Menini planini, Zdru- kmetijah na Strojni. Kljub pomanj- biti mlad. Okrog sebe je zbral nas opravljal vse do marca 2019, to je 1934 odpeljala v Volterro v Toska- ženje borcev za vrednote ZZB NOB Sloveni- kanju starševske ljubezni in težki mlade in nas nagovoril, da bi igra- celih 32 let. ni, kamor so na šolanje sprejemali je in ekipa Preboj, vabita na ogled filma Pre- mladosti je Karol zrasel v velikega, li v igri Srečni dnevi. Poleg režije Bil je eden izmed prvih, ki so v otroke, sirote po umrlih učiteljih. Po boj, režiserja Dejana Baboska, ki bo v pone- postavnega, poštenega in delavne- je manjšo vlogo v igri odigral tudi delo krajevnih organizacij prite- uspešno končani nižji srednji šoli jo deljek, 16. marca 2020, ob 18.00 uri v Kinu ga človeka. V fabriki, kot so rekli sam. Po tej uprizoritvi so sledile še gnili številne mlada dekleta in fan- je mati odpeljala še v učiteljišče v Bežigrad, Linhartova cesta 11 Ljubljana. sedanji železarni plemenitih jekel, nekatere, kar je razvidno iz kronike te, najprej otroke borcev NOB. Že Fano, kjer je Tatjana po petih letih, Vstopnice lahko kupite na blagajni kina se je izučil za livarja. DPD Svoboda Tomaž Godec. Skrb- takoj na začetku se je tridesetim maja 1942, diplomirala in postala ali na spletni strani - Kino Bežigrad. Cena Po nemški okupaciji naše domo- no vodena kronika ponudi tudi fo- starim borcem – članom organiza- učiteljica. Njena prva zaposlitev je vstopnice je 5.80 evra, za upokojence pa vine je leta 1944 komaj sedem- tografije Mešanega pevskega zbo- cije pridružilo trideset novih, ki so bila septembra istega leta v dislo- 5.20 evra. najstleten odšel v partizane, v Ko- ra Bohinj, kjer med pevci najdemo takrat delovali še kot »pridruženi« ciranem oddelku osnovne šole Ko- Po ogledu filma bo krajši kulturni program roški odred, in kot borec sodeloval tudi njega. Vzporedno z delom v člani. Iz njegove krajevne organiza- men v Velikem Dolu. Zaposlitev je in pogovor z ustvarjalci filma in nekaterimi v številnih akcijah. Po vojni se je za- ljubiteljski kulturi je več kot 30 let cije Bertoki je prišla prva pobuda, trajala zgolj eno leto, ker je ob kapi- še živečimi borci z Menine planine. 14 februar 2020
JUBILEJI OBVESTILA Izlet v Ravensbrück in Berlin
Taboriščni odbor Ravensbrück bo v sodelovanju s Koordinacijskim odborom žrtev voj- nega nasilja pri ZZB NOB Slovenije pripravil ob 75. obletnici osvoboditve koncentra- cijskega taborišča Ravensbrück obisk nekdanjega taborišča z udeležbo na spominski slovesnosti, ki bo 19. aprila. Na prireditev, ki bo posvečena tudi 75. obletnici konca dru- ge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom, vabimo preživele taboriščnice in taboriščnike, njihove svojce in prijatelje. Na pot se bomo odpravili 18. aprila. Rok za prijave je 14. marec. Cena tridnevnega potovanja je 332 evrov na osebo. Več si preberite v programu potovanja.
1. dan, sobota, 18. april 2020: Ljubljana–Berlin Zbor ob 6. uri pred Halo Tivoli v Ljubljani. Mogoč je odhod iz Nove Gorice in Maribora, odvisno od prijav. Prevoz mimo Salzburga in Nürnberga proti Berlinu. Na poti kratki postanki. Večerni prihod v glavno mesto Nemčije, namestitev v hotelu, večerja.
2. dan, nedelja, 19. april 2020: Berlin–Ravensbrück–Berlin Po zajtrku odhod do Ravensbrücka in udeležba na spominski slovesnosti ob obletnici 95 let Srečka Kukanje osvoboditve taborišča. Po proslavi in ogledu taborišča prevoz v Berlin in kratek ogled nekaterih znamenitosti mesta. Večerja, nato prevoz do hotela.
Čebelarsko društvo Sežana, ki bo Srečko je kot marsikateri kraški 3. dan, ponedeljek, 20. april 2020: Berlin–Ljubljana praznovalo 110-letnico svojega de- fant služil italijansko vojsko. Dan Po zajtrku se bomo odpravili proti domu. Na poti kratki postanki. Prihod v Slovenijo lovanja in šteje približno 160 čla- zatem, ko jo je zapustil, 13. sep- nov iz vseh štirih kraških občin, tembra 1943, je stopil v partizanske pozno zvečer. vodi ga predsednik Marko Gom- vrste. Kot rad pove, je bil najprej v bač, je ponosno, da ima v svojih Goriški brigadi, bojeval se je v eno- 100 let Cena na osebo pri najmanj šestih udeležencih 332 evrov na osebo. V ceno so vključeni vrstah častnega člana, sežanskega tah Južnoprimorskega odreda pod prevoz, cestnine in davki, dve nočitvi z zajtrkom v hotelu na širšem območju Berlina častnega občana, 98-letnega Vik- vodstvom komandanta in narodne- Albine v dvoposteljnih sobah, dve večerji v Berlinu in organizacijski stroški. Prijave in vsa torja Saksido. ga heroja Antona Šibelje - Stjenke morebitna vprašanja: Abctour, d. o. o., Celovška 69, Ljubljana, tel. št. 040 334 363 ali Petindevetdeset let pa je 1. ja- iz Tomačevice, bil je borec 4. ba- Peterlin e-pošta [email protected]. nuarja dopolnil Srečko Kukanja iz taljona Kosovelove brigade, sekre- Divčev v Občini Komen, tudi član tar Skoja 18. Bazoviške brigade in Matjaž Špat, predsednik TO Ravensbrück društva. Čebelaril je že v Beogradu, borec Ljubljanske brigade. Veliko Zadnje dni lanskega decembra je kjer je bil zaposlen. Kot upokojeni mu pomenijo vrednote NOB, ki jih stoto obletnico rojstva praznovala polkovnik se je pred več kot 30 leti še vedno živi. Rad pove, da je šel v Albina Peterlin iz Dolenje vasi 11. preselil v domači kraj na Krasu, kjer partizane 1943. leta in da je še da- B SLO Naši dolgoletni članici Zveze zdru- O VE N N O F I živi z ženo Radmilo in hčerjo Doro nes partizan. Je član tako komen- ženj borcev NOB Cerknica želimo, B J Z E z družino. Že v Srbiji je Srečku pri ske kot tudi sežanske borčevske da bi bila še naprej čila in zdrava v Z čebelarstvu pomagal zet Stojan, ki organizacije. naši družbi. 1 5 je s 35 panji tudi aktiven član se- 94 4 1 19 žanskih čebelarjev. Besedilo in foto: Olga Knez Krajevna organizacija ZB Cerknica
RETRO TITOVO VELENJE Podajte se na zanimivo pot zgodovine in spoznajte vlogo Šaleške doline v času osamosvajanja Republike Slovenije.
RETRO SPREHOD PO VELENJU (nostalgično spoznavanje ''socialističnega čudeža'' Velenja)
SPOMINSKI CENTER 1991 (muzejska predstavitev dogajanja v času osamosvajanja Republike Slovenije v Šaleški dolini)
CENA: 8 EUR/osebo Cena vključuje lokalno turistično vodenje, vstopnine po programu in organizacijo izleta. V ceni je vključen DDV. Cena je informativna in je oblikovana za skupino 15 oseb. Izlet prilagodimo vašim željam. *Možnost prave socialistične malice v Restavraciji DK: 2 EUR/osebo.
INFORMACIJE IN REZERVACIJE Zavod za turizem Šaleške doline T: 03 896 17 18 E: [email protected] W: www.visitsaleska.si februar 2020 75 let svobodne rasti 15
KULTURA Napotki za izboljšanje branja, Koncert PPZ Že 11. Praznik partizanske pesmi knjige in slovenskega jezika na Golem Zadnjo soboto v novembru 2019 je bila Festivalna dvorana v Ljubljani 14. decembra 2019 je v kulturni znova zasedena do zadnjega kotič- dvorani Gasilskega doma na Go- ka. Predstavniki vseh generacij so lem odmevala partizanska pesem, obiskali že 11. Festival partizanske ki so jo izvajali pevci Partizanske- pesmi, ki ga tradicionalno pripravlja ga pevskega zbora pod vodstvom Kulturno-umetniško društvo Sera- pevovodje Evgena Bibianke. fin ob pomoči Javnega sklada RS za Šlo je za tradicionalni novoletni kulturne dejavnosti in Mestne obči- koncert, ki ga pripravlja Društvo ne Ljubljane pod častnim pokrovi- nadčloveškem boju majhnega na- Odmev Mokrca. Prisotne je poz- teljstvom ljubljanskega župana Zo- roda, ki je z odločnostjo svoje volje dravil predsednik društva Jurij rana Jankovića. V njegovem imenu preživel in skupaj s svojimi zavez- Kogej in jim zaželel vse dobro v je obiskovalce in nastopajoče letos niki tudi zmagal. Partizanska pe- prihajajočem letu 2020. Prireditev pozdravil podžupan Dejan Crnek. sem je bila glasnik slave, ponosa in sta povezovala in tudi recitirala »Namen Praznika partizanske pe- dostojanstva našega človeka. In ta Lina Potočki Vozny in Timotej smi je obuditev kulturne dediščine v boju prekaljeni Slovenec je danes Gregorič. Kot gost na koncertu je enega od pomembnih delov naše enakopraven partner v tisti Evropi, dve skladbi na harmoniko zaigral pevske kulture, za katero se zdi, ki se je rodila iz vrednot skupnega enajstletni Vid Valant. Polna dvo- da je v njeno ohranjanje vložene- boja proti nacizmu in fašizmu. rana obiskovalcev koncerta je vse ga zelo malo,« je v uvodu poudari- V skoraj dve uri trajajočem kon- nastopajoče nagradila s bučnim la predsednica KUD Serafin Teuta certu so se na odru zvrstili nekate- ploskanjem. Po končanem kon- Brumec, ki je program tudi povezo- ri stalni gostje prireditve in nekaj Predsednik Republike Sloveni- knjižnic, ki kažejo na slabo sta- certu je sledilo tovariško srečanje. vala. Julka Žibert, predsednica lju- novih. Nastopilo je devet zborov, je Borut Pahor se je 11. februarja nje. Seznam svojih predlogov so Društvo Odmev Mokrca bljanske borčevske organizacije, se vsak zbor je zapel po tri pesmi. So- 2020 srečal z Milanom Kučanom, strnili v naslednje naloge: sode- ji je za njeno pomembno delo javno delovali so Partizanski pevski zbor, Slavkom Preglom, dr. Andrejem lovanje pri spreminjanju kulturne zahvalila in ji izročila priznanje, ki Ženski pevski zbor Generacija '57, Blatnikom in dr. Samom Rugljem, krajine, krepitev mreže knjižnic, ga je društvu namenil častni pred- Mešani pevski zbor KD Ljubno ob ki so ga seznanili s položajem slo- vrnitev sredstev za Javno agenci- sednik ZZB za vrednote NOB Ja- Savinji, Peški oktet iz Peč, Mladin- venske knjige. Predsednik Pahor jo za knjigo na raven iz leta 2010, nez Stanovnik. ski pevski zbor OŠ Notranjski od- je srečanje pripravil na pobudo spoštovanje intelektualne lastnine Dediščina partizanske pesmi, ki red iz Cerknice, Združena pevska nekdanjega predsednika Milana in avtorskih pravic, analiza Za- se je na srečo ohranila, je presenet- zbora Tabor z Opčin in Fran Ven- Kučana, predsednika Foruma 21, kona o enotni ceni knjige in skrb ljivo velika: nad dvanajst tisoč pe- turini iz Domja pri Trstu ter Moš- v okviru katerega so pred časom za knjigo, ki mora postati vladna sniških enot, veliko že med vojno ki pevski zbor KD Pivka in Vokalna pripravili posvet o branju in knjigi kategorija. Predsednika republike uglasbenih in množično izvajanih skupina Zimzelen iz Nove Gorice, pri nas in tedaj oblikovali besedilo, so prosili, naj se s svojo avtoriteto pesmi. Slovenska glasbena tradicija ki sta na koncu še enkrat skupaj ki povzema napotke za izboljšanje vključi v skupne napore, ki naj po- je prav gotovo najizrazitejša v zbo- nastopila ter koncert tradicionalno položaja branja, knjige in s tem tudi kažejo, kaj Slovenija na področju rovski pesmi. Ta zakonitost je obve- končala s pesmijo Vstajenje Pri- slovenskega jezika. branja, knjige in svojega jezika želi ljala tudi za partizansko pesem, tako morske. Največ navdušenja pa so Sogovorniki so predsedniku Pa- in kaj zmore. tisto, ki je nastala že med vojno, kot poželi mladi pevci iz Cerknice, ki so horju predstavili podatke o bra- tisto, ki se je v povojnem času vra- jih poslušalci nagradili z dolgotraj- nju, položaju avtorjev in zalo- Vir: Urad predsednika Republike čala k tej tematiki. Po vsej Evropi je nim aplavzom. žnikov, pa tudi knjigarn in javnih Slovenije partizanska pesem pripovedovala o J. H.
Pokrijte domače potrebe po elektriki Investirajte v sončno
elektrarno na ključ in si zagotovite takojšnji prihranek pri elektriki.
Več informacij o ponudbi najdete na: • spletni strani www.energijaplus.si (zavihek Ostala ponudba), • vseh prodajnih mestih Energije plus, • elektronski pošti [email protected], • QR kodi. Energija plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor Vetrinjska Energija plus d.o.o.,
080 21 15 www.energijaplus.si 16 februar 2020
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitve križanke pošljite FUNKCIJA V OKVIRU EDEN OD OBLIKA ZVEZE ZDRUŽENJ POKLICEV KRATKO ANGEL KISIKA SIMEN- do 15. marca 2020 BORCEV ZA VREDNO- MAJHEN JANEZA ŽENSKO UNIČENJA VILKO (LUKNJA TALSKA DEL Trem izžrebanim reševalcem TE NOB SLOVENIJE VRT STANOV- OGRI- OB KONCU UKMAR V ATMO- KRAVA POSLOPJA V ZADNJIH LETIH NIKA NJALO SVETA SFERI) bomo podarili knjigo. VSEBIN- SKA PRAZNOST ČENČA- VOST
S D NEKDANJI VOJAK Z Izžrebani reševalci križanke iz ARKEBUZO 51. številke časopisa Svobodna beseda BABICA V MESTIH KORAK, 1. Jelka Mesojedec STOPINJA ŽELATINA Moravče 68, 1274 Gabrovka IZ ALG BARVA DAN 2. Martin Cifer KOŽE, (POMANJ.) POLT TRAK KOT Dobrije 16, 2390 Ravne na Koroškem OROSLAV ZNAK 3. Jana Perpar CAF ORDENA Cesta padlih borcev 4A, 1430 Hrastnik KRAJ PRI NEMŠKI EDEN OD IZVEDE- NIKO TOŠ ŠKOFJI SKLADA- POKLICEV OLIVER NEC ZA ON PODALJ- DRUŽINA- KROHOTA- LOKI TELJ JANEZA CROM- KOLOGIJO ŠEK PLEVE SLADKO- NJE (NI: (FRANZ; STANOV- WELL PREMIK PRI KLASU, Rešitve križanke: VODNIH RATEČE) IZ: BAT) NIKA ZRAKA OSINA PARTIZANKA, OBJAVITELJ, SRAKA, EDA, VSEJEDIH SLOVEN- ESTONSKI RIB, SKI POLITIK LOVT, SNOV, JANKO PREMRL, VAN, AMON, ŽIVEČIH PESNIK (MART; ANU, TROSOVKA, EMI, ČIP, ODBOJKAR, V JATAH (JANEZ) IZ ČRK: RINČICA, VERUKA, AG, RAVNAČ, OČI, OČE, LITIJ ARAL) ENERGET- MADRID- ONI, RK, RK, RAVEL, ŠAPE, NARODNI MAJHNO SKO SRED- SKI HEROJ, ON, IRADIACIJA, AKANI, NJORKA, REBRO STVO ŠPORTNI TVORBA KLUB LABOTNICA, AI, CES, KANAANEC. UMA SLOVEN. POTNIK POŽELE- Geslo: JANKO PREMRL VOJKO; NARODNI OPERNA ZARADI KAREL NJE HEROJ. PEVKA ODDIHA DESTOV- ONDINA SUKNO NIK TISKALNA KLASINC RAŠ PRIPRAVA TRENUTNO NAČINI BO- Geslo križanke napišite na STANJE JEVANJA HUGO OZRAČJA ŠVIC. DRA- dopisnico in jo pošljite na naslov: ECKENER MATEMAT. MATIK ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva ZAPIS JOHANNES VAS PRI SRBSKA ulica 6, 1000 Ljubljana, VZDEVEK VODICAH DENARNA s pripisom »nagradna križanka«, JANEZA PRI LJUB- ENOTA STANOV- LJANI RALKA, do 15. februarja 2020. NIKA (IZ:SAVEC) RATKA KENIJSKI STANKO IGRA Z NARODNI ARNOLD PRIPAD- NAJVIŠJA Ime in priimek: LOPARJEM PARK NIK GORA IN ŽOGICO (IZ ČRK: OSKAR BASKOV ISTRE VSOTA) LANGE ______VELIKA, BORIS SPODNJI ANTON SLOVENSKI DOLGA URBANC DEL GOBE, KARINGER FILOZOF REKA DIATO- KOCEN (ANDREJ) NIČNA Naslov: NAZIV IZVOR LESTVICA PRIPOMO- ZAČETNI MOŠKI, KI ______ČEK ZA DEL SKLADA PRIGANJA- GOVORA NJE ANTON IVANA ŽIVINE TROST KOBILCA SUHI PLOD ______OBRAT ZA IZ DVEH EMBALI- PLODNIH RANJE LISTOV (IZ: SKUL) Geslo 52. številke SB: GLEDA- KRAJ PRI ROPARSKI ______LIŠČE OPATIJI KIT
KNJIGA O KAJUHU VABILA
77. obletnica bitke dom ob 8.30 uri iz Sodražice. V okviru pri Jelenovem Žlebu pohoda bomo ob 11. uri položili venec ob obnovljenem spomeniku nad brez- Gubčeva brigada, Cankarjeva brigada, nom v Jelenovem Žlebu ter odkrili peto Tomšičeva brigada, Šercerjeva brigada, informacijsko tablo Učne poti Slovenske Občina Ribnica, ZB NOB Ribnica, Sloven- vojske. Dogodek bomo zaznamovali z ska vojska, PD Ribnica in Zveza vetera- zgodovinsko učno uro in kulturnim pro- Pred nami je roman o življenju pesnika, ljubimca, nov vojne za Slovenijo vljudno vabijo v gramom. Za topel napitek ob spomeniku partizana in narodnega heroja Karla Destovnika - v Jelenovem Žlebu bo poskrbljeno. Kajuha. V njem nam avtor brez olepševanj in brez Vlado Vrbič soboto, 28. marca, ob 13. uri v Športni baročnih okraskov pričara čas pred in med drugo center v Ribnici na spominsko slove- svetovno vojno; bralec lahko vstopi v atmosfero teda- njega časa, pred očmi nam raste glavni junak – vse od snost ob 77. obletnici zmagovite bitke Bača pri Modreju otroštva, odraščanja, zaljubljanj, pisanja, ilegalnega PRESTRELJENE dela in vstopa v partizane pa do bridkega preranega pri Jelenovem Žlebu. konca. Orlando Uršič SANJE 26. marca 1943 so Gubčeva, Cankar- Združenje borcev za vrednote NOB Bo- jeva, Tomšičeva in Šercerjeva brigada vec, Kobarid, Tolmin vabi v soboto, 21. uničile bataljon italijanske divizije Ma- marca 2020, ob 11. uri v Bačo pri Mod-
PRESTRELJENE SANJE cerata, kar je bila največja zmaga nad reju na odkritje spominskega obeležja italijanskimi okupatorskimi enotami v na mostu čez reko Bačo padlim 17 bor- Sloveniji. Slavnostni govornik bo pred- cem jurišne divizije Garibaldi Natisone. sednik Državnega zbora Republike Slovesnost združenje pripravlja skupaj z Slovenije, mag. Dejan Židan. Spominski ANPI - VZIP iz Čedada. dogodek bomo zaznamovali tudi z bo- gatim kulturnim programom pod vod- Strunjan stvom Irme Grbec. Hkrati s spominsko slovesnostjo vabimo V spomin na tragični dogodek, ki se je
Vlado Vrbič Vlado Vrbič pohodnike, da se v organizaciji Planin- zgodil pred 99 leti, 19. marca 1921, ko skega društva Ribnica udeležite tradici- 9 7 8 9 6 1 9 4 6 3 4 0 6 LITERA so strunjanski otroci postali prve ne- LITERA onalnega pohoda v Jelenov Žleb z začet- dolžne žrtve fašizma, vas v petek, 20. kom v Rakitnici ob 7.30 ali Planinskega marca 2020 ob 11. uri vabimo na spo- društva Loški Potok v Loškem Potoku ob minsko slovesnost. Prireditev bo pred Knjiga ima 376 strani, trda vezava. Cena 20 evrov. Naročila na naslov: Založba LITERA Maribor, Gosposvetska 83, 2000 Maribor, po 8.30, pridružili se jim bodo tudi poho- spomenikom žrtvam fašističnega nasilja telefonu: 041 398 916 in po elektronski pošti [email protected]. dniki Pohodne sekcije Sodražica z odho- v Strunjanu.