Številka 52, Februar 2020

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Številka 52, Februar 2020 9 772463 B SLO O VE N N I B O F J Z E Z 1 5 94 4 1 19 821805 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE februar 2020 BESED A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IMELI SMO LJUDI UVODNIK Janez 8. marec in Stanovnik še marsikaj 1922–2020 Velika množica ljudi je na ljubljanskih Žalah 6. februarja k zadnjemu počitku pospremila Janeza Stanovnika, nekdanjega predsednika Predsedstva SR Slovenije, nosilca partizanske spomenice 1941, častnega predsednika ZZB NOB Slovenije, Živa Vidmar partizana, tovariša, zavednega članica predsedstva Slovenca in častnega meščana ZZB NOB Slovenije Ljubljane. Kot je ob slovesu dejal prvi predsednik samostojne a, pred nami je 8. Slovenije Milan Kučan, je z njim marec in še marsikaj! odšla ena najsvetlejših osebnosti Za nami je 75 let od tistega rodu Slovencev, ki je osvoboditve Ljubljane, pomembno zaznamoval naše 25 let od četrte ženske življenje v drugi polovici svetovne konference! 20. stoletja. DZavedamo se, da brez tovarištva in so- lidarnosti ne bi šlo na boljše. Ženske na STRAN 8-9 Slovenskem so že v NOB pokazale svojo Foto: Jani Alič voljo: razbile so okove tradicije. Prevzele so nase vso odgovornost, zato so bile vse: bile so aktivistke na terenu, kjer so zbirale hrano, obleko, orožje, sa- AKTUALNO nitetni material; bile so vodilne zdravnice v partizanskih bolnišnicah – nista bili O izdanem nauku samo Franja in Pavla, bile so še Ruža Šegedin, Božena Grosman in druge – bile so bojevnice, ki so imele svojo žensko Uničevanje komunistov verska dolžnost četo; 8. januarja 1943 je na Pohorju padel ves ženski vod skupaj z borci Po- horskega bataljona; danes še živi edina Josip Vidmar pravljična in naivna kakor vse mi- jugoslovanska heroina Andreana Druži- tologije. Njena metafizična misel je na - Olga; vodja v VOS-u je bila Zdenka Knjigo Štefanije Podbevško- skromna, antropocentrična in celo Kidrič - Marjeta in potem prva ministri- ve Sveti Urh sem pregledal, antropomorfna, skratka zadostna ca v prvi slovenski vladi leta 1945 Vida in to čeprav mi je množica samo za preproste pameti ali pa za Tomšič. Ker so bile vse, so že leta 1942 grozovitosti, popisanih v njej, pregnane umovalce, ki se ravnajo dobile volilno pravico. vzbujala gnus, sram in obup, po geslih, kakršno je znani izrek: Po osvoboditvi so začele obnavljati do- »Credo, quia absurdum.« Verujem, movino, se šolati, postale so gospodar- ki lahko človeka privedejo ker je nesmiselno. Podobno je z sko neodvisne in po letu 1974 so začele do poslednje groze. Delo je mistično vsebino krščanstva, ki je razpolagati s svojim telesom. Socializem kronika dogodkov na tem tako in tako dostopna le redkim – za ženske ni bil svinčeni čas. Svinčeni pošastnem morišču. O nje- recimo – izbrancem in ki le redkim čas je bil za moške, ki so si želeli oblasti, ni zgodovinopisni vrednosti pomeni življenjsko resničnost. Edi- pa je s svoji načinom razmišljanja niso ne bom razpravljal. Gotovo ni resnično pomembni del krščan- mogli doseči. »Zlati« časi za moške so se skega nauka je njegova moralna začeli po letu 1991, za ženske pa rahlo in je dokument, ki je zanesljivo misel, ki dejansko vsebuje napot- postopno krčenje ženskih pravic. Marsi- avtentičen in strogo resnico- ke za razvoj človeka v razumno in katera ženska, predvsem mlada, je bila ljuben. Kot taka mi je knjiga blago bitje. In ravno ta žlahtni del ob vsakodnevne rituale: ni mogla hoditi vzbudila razmišljanje o mo- svojega nauka je slovenska Cerkev v službo, bila je manj plačana, delodaja- ralni podobi poglavitnega najogabneje izdala. lec jo je odklanjal, ker je ženska, ni imela stanovanja, občasno sta bila napadena akterja v krvavem dogajanju, njena svoboda in telo. Od leta 2001 smo o katerem govori. Za to je v Cerkev podpirala ženske na Slovenskem izgubile pravico njej gradiva v izobilju. uradno politiko do samostojnega odločanja o svojem te- lesu, saj je pri umetni oploditvi odločitev Tudi ta zločin je znan, vendar se para, ne več posamezne ženske. mi zdi, da je le premalo razjasnjen Zdaj je v parlamentu pobuda za boljši Narodno izdajstvo našega kato- in da nam premalo določno živi in pravičnejši volilni sistem. Resno bi bilo liškega tabora je bilo razjasnjeno v zavesti. Kakšna je njegova ne- razmisliti o tem, kaj to pomeni za ženske že med osvobodilno vojno, razjas- izkrivljena podoba? in kako odpraviti izrinjenost žensk z mest njeno in obsojeno, kakor ustreza Konec tridesetih let tega 20. sto- odločanja. Do danes smo bile pozorne na pravici, zato ni moj namen zno- letja smo se Slovenci znašli pred postavljanje kandidacijskih list, zdaj pa va razpravljati o njem. Pač pa me odločitvijo, ki je nemara najdaljno- moramo spremeniti cilj državnozborskih spričo vsega, kar sem bral v knjigi, sežnejša v naši dosedanji zgodovi- volitev, to je uzakoniti razmerje med spo- zaposluje drugo izdajstvo, ki ga je ni. Spominjam se razpoloženja v loma 50 : 50 v državnem zboru samem. zagrešila slovenska Cerkev in ki je najširših slojih našega naroda, ki Šele z ženskim razmišljanjem lahko do- danes bolj potrebno premisleka in sem ga lahko opazoval pred oku- sežemo, da se zmanjšata sovražni govor osvetlitve. To je njeno izdajstvo na- pacijo v času Društva prijateljev in nasilje nad ženskami, da se spoštujejo uka, tiste filozofsko-moralne misli, Sovjetske zveze in nabiranja pod- in razširjajo pridobitve javnega zdra- ki Cerkvi daje smisel in pomen, pisov za to društvo, nato pa še na vstva, šolstva, dolgotrajne oskrbe, ki je kakršnega ima. zadnjih orožnih vajah, na katere dobrobit za generacije pred nami, ter da V kulturni zgodovini človeštva Knjiga Štefanije Podbevšek Sveti Urh je kronika dogodkov na tem pošastnem morišču. sem bil poklican v poletju 1940. se ohrani dostojanstvo delavk in delav- je katolicizem odigral neko vlo- Gre za dokument, ki je zanesljivo avtentičen in strogo resnicoljuben. Josipa Vidmarja pa Naravni instinkt ljudi je iskal mož- cev v poštenem delovnem odnosu – nič go. Njegovega pomena seveda je v branju knjige še posebej zaposlovalo izdajstvo, ki ga je zagrešila slovenska Cerkev več v prekariatu! ni iskati v njegovi mitologiji, ki je in ki je danes potrebno premisleka in osvetlitve. NADALJEVANJE NA STRANI 2 Spet gre za polnopravnost žensk! 2 februar 2020 NADALJEVANJE S STRANI 1 v njegovem strašnem boju zoper mu mešanju morij in pobožnosti, k KOMENTAR premočne sovražnike, kakor se je perverznim pobožnostim med kla- nosti za rešitev iz nevarnosti, ki se zgodilo na primer na Poljskem? Dati njem, klavci pa so bili deležni poseb- je grozeče bližala, ki je bila pred du- narodu moralno oporo, strniti ga in nega škofovega blagoslova in naj- rmi. Iskal jo je in jo našel v naslo- s tem stopnjevati njegovo živo moč! bolj zavrženi med njimi je prejel po nitvi na Sovjetsko zvezo. To rešitev Kaj bi bilo naravnejšega, pa naj bi škofu križec, ki ga je blagoslovil pa- je našel brez propagande oziroma ta boj vodil kdor koli, saj je šlo za pež in ki je imel moč, da je prinesel celo navzlic propagandi, ki je pri obstoj naroda? Toda ne. Cerkev se zveličanje vsaki žrtvi, ki je bila pred nas kakor v Evropi širila sto klevet je umaknila in se naposled raje zve- smrtjo prekrižana z njim. Skratka, dr. France Križanič o prvi socialistični državi. To težnjo zala z okupatorjema proti lastnemu najmračnejši srednji vek, pošastno k Sovjetski zvezi sem takrat jasno ljudstvu, kakor da bi šla z ljudstvom mešanje preostudnega morilstva s razbral iz pogovorov med prepros- proti sovražniku. Zakaj? Ker je oči- svetimi opravili, popolnoma nera- timi ljudmi, ki so bili poklicani pod tno spadala med tiste, ki so gledali zumljivo pačenje vere in morale, O obnovljivih virih energije orožje z vseh strani Slovenije. Tako na svoje interese in zlasti na svojo izdaja obeh z blagoslovom pape- ljudstvo. Cerkev pa je podpirala oblast in ki so bili v strahu zanje. ža, občudovalca Hitlerja. Da, škof uradno politiko, ki je nezadržno in je prinesel iz Rima celo vest, da bi neprikrito vodila v trojni pakt, v za- Ubiti komunista se nekateri padli belogardisti lahko vezništvo s fašizmom in nacizmom. ali partizana ni greh povzdignili med mučenike. Pristavil Potem je prišlo do marčnih dogod- pa je: »Heroične stopnje kreposti pri kov in okupacije. Spet se je razpo- Kakšna drugačna razlaga njenega mučencih ni treba dokazovati. Tudi bnovljivi viri energije so sonce, veter, tekoče vode, plima in valovi, les, loženje množic povsem nedvoumno ravnanja je mogoča? Seveda so be- ni ovire, če dotični 'mučenec' ni bil druga biomasa in bioplin, geotermalna energija ipd. Njihova značil- pokazalo. Cerkev in njena politična logardisti govorili, da se bijejo za brez slabosti in grehov.« nost je, da se v določenem času naravno obnavljajo. Uporabljajo se ekspozitura z dr. Natlačenom na lahko za proizvodnjo električne energije, za segrevanje vode, prosto- narod, za vero in Boga. Boga lahko čelu pa sta bili za vdanost v božjo Duhovniki sestavljali rov, za pogon strojev in transportnih naprav. Pri energiji iz obnovlji- nemara tu izpustimo. vih virov sta dve težavi, proizvodni stroški in skladiščenje. Proizvodni voljo in za lojalnost do novih gospo- Človeška pomoč mu pač ni pot- sezname za internacijo stroški se sicer s širšo uporabo in standardizacijo zmanjšujejo. S tem namenom običaj- darjev Slovenije. V to stanje je ne- rebna. Za narod? Na strani oku- O nadoma spregovorila Osvobodilna patorja, tudi tistega, ki je hotel In rezultati tega izdajstva? Pred- no spodbujajo uporabo energije iz določenega tipa obnovljivega vira (na primer vetra) države, v katerih so tudi proizvajalci naprav za to proizvodnjo. Mariana Mazzucato fronta. Oznanila je, kar je ljudstvo Slovence kratko malo razseliti? – vsem vrsta duhovnikov klavcev v v svoji knjigi Podjetniška država navaja zanimiv primer, ko Nemčija s spodbujanjem nagonsko čutilo. Govorila je iz ljud- Kvečjemu tedaj v smislu nekega žu- dobesednem pomenu te besede. porabe energije, pridobljene v sončnih elektrarnah, spodbuja predvsem razvoj proizvo- skega srca ljudskemu srcu.
Recommended publications
  • Our Common Future
    Report of the World Commission on Environment and Development: Our Common Future Table of Contents Acronyms and Note on Terminology Chairman's Foreword From One Earth to One World Part I. Common Concerns 1. A Threatened Future I. Symptoms and Causes II. New Approaches to Environment and Development 2. Towards Sustainable Development I. The Concept of Sustainable Development II. Equity and the Common Interest III. Strategic Imperatives IV. Conclusion 3. The Role of the International Economy I. The International Economy, the Environment, and Development II. Decline in the 1980s III. Enabling Sustainable Development IV. A Sustainable World Economy Part II. Common Challenges 4. Population and Human Resources I. The Links with Environment and Development II. The Population Perspective III. A Policy Framework 5. Food Security: Sustaining the Potential I. Achievements II. Signs of Crisis III. The Challenge IV. Strategies for Sustainable Food Security V. Food for the Future 6. Species and Ecosystems: Resources for Development I. The Problem: Character and Extent II. Extinction Patterns and Trends III. Some Causes of Extinction IV. Economic Values at Stake V. New Approach: Anticipate and Prevent VI. International Action for National Species VII. Scope for National Action VIII. The Need for Action 7. Energy: Choices for Environment and Development I. Energy, Economy, and Environment II. Fossil Fuels: The Continuing Dilemma III. Nuclear Energy: Unsolved Problems IV. Wood Fuels: The Vanishing Resource V. Renewable Energy: The Untapped Potential VI. Energy Efficiency: Maintaining the Momentum VII. Energy Conservation Measures VIII. Conclusion 8. Industry: Producing More With Less I. Industrial Growth and its Impact II. Sustainable Industrial Development in a Global Context III.
    [Show full text]
  • (2015). Stone Narratives: Heritage, Mobility, Performance. University Of
    stone narratives heritage, mobility, performance Edited by Katja Hrobat Virloget, Irena Weber ◆ Daša Fabjan, Andrej Preložnik stone narratives S T O N E N A R R A T I V E S Heritage, mobility, performance Edited by Katja Hrobat Virloget, Irena Weber ◆ Daša Fabjan, Andrej Preložnik koper 2015 Večavtorska znanstvena monografija / A Multiple-Author Scientific Monograph Stone narratives. Heritage, mobility, performance. Urednice in urednik izdaje / Edited by ■ dr. Katja Hrobat Virloget, dr. Irena Weber ■ mag. Daša Fabjan, Andrej Preložnik Recenzenta / Reviewers ■ dr. Aleksandra Brezovec, dr. Jaka Repič Prevod / Translation ■ Anica Jaković, Višnja Morić, Snežana Smolić, Ivka Šimunović Lektoriranje / Proofreading ■ Martina Zajc, Mina Morrgan s.p. Oblikovanje, prelom in priprava za izdajo / Design and typesetting ■ dr. Jonatan Vinkler Fotografija na platnici / Picture on Front Cover■ Rafael Marn, Ad Pirum Izdala in založila / Published by ■ Založba Univerze na Primorskem, Titov trg 4, si-6000 Koper, Koper 2015 Glavni urednik / Editor-in-Chief ■ dr. Jonatan Vinkler Vodja založbe / Managing Editor ■ Alen Ježovnik isbn 978-961-6963-95-4 (http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-95-4.pdf) isbn 978-961-6963-96-1 (http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-96-1/index.html) isbn 978-961-6963-97-8 (printed version, not for sale) Tisk / Print ■ Grafika 3000, d. o. o., Dob Naklada / Print-run ■ 500 izvodov/copies © 2015 Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press Publikacija je rezultat projekta KAMEN-MOST - Kamen Krasa, Istre in Kvarnerja – ohranjanje dediščine in ozaveščanje o tradicionalnih tehnikah, pridobivanju in uporabi kamna, ki se je izvajal v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja OP Slovenija-Hrvaška 2007-2013.
    [Show full text]
  • Odlok O Krajevnih Skupnostih V Mestni Občini Nova Gorica Ter Obrazložitev
    18 Prva obravnava Na podlagi prvega odstavka 55. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne____________sprejel O D L O K O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V MESTNI OBČINI NOVA GORICA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Mestni občini Nova Gorica. 2. člen V skladu s 6. členom Statuta Mestne občine Nova Gorica (Ur. list RS, št 13/12; v nadaljevanju: statut), so v Mestni občini Nova Gorica organizirane naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Banjšice, ki obsega naselje Banjšice. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Banjšice 86, 5251 Grgar. 2. Krajevna skupnost Branik, ki obsega naselja Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske in Pedrovo. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu:Branik 75, 5295 Branik. 3. Krajevna skupnost Čepovan, ki obsega naselje Čepovan. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Čepovan 66, 5253 Čepovan. 4. Krajevna skupnost Dornberk, ki obsega naselja Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor in Zalošče. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk. 5. Krajevna skupnost Gradišče, ki obsega naselje Gradišče nad Prvačino. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gradišče nad Prvačino 41, 5292 Renče. 6. Krajevna skupnost Grgar, ki obsega naselje Grgar. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgar 47, 5251 Grgar. 7. Krajevna skupnost Grgarske Ravne – Bate, ki obsega naselja Grgarske Ravne, Bate in Dragovica. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgarske Ravne 30, 5251 Grgar. 8. Krajevna skupnost Kromberk – Loke, ki obsega naselji Kromberk in Loke.
    [Show full text]
  • Statut Mestne Občine Nova Gorica (Uradni List RS, Št
    Neuradno prečiščeno besedilo Statuta Mestne občine Nova Gorica obsega: Statut Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12), Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 18/17). S T A T U T MESTNE OBČINE NOVA GORICA 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Mestna občina Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost prebivalcev mesta Nova Gorica in naselij, ki v skladu z zakonom spadajo v območje občine. (2) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (3) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 2. člen (1) Občani in občanke (v nadaljevanju: občani) so osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče. (2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. (3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. 3. člen Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. 4. člen (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog prostovoljno sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. (2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. (3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in ekonomičnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
    [Show full text]
  • Grad Rihemberk
    Celovit revitalizacijski načrt stavbne kulturne dedišine na območju mestne občine nova gorica; Pilotni ukrep: Grad Rihemberk Osnutek 1 D.T2.4.3 7|2017 Tanja Golja, RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica, 5.7.2017 Kazalo 1. POVZETEK ...................................................................................... 5 2. STRATEŠKI URBANI RAZVOJ .................................................................. 7 2.1. Pregled obstoječih strateških razvojnih dokumentov v Mestni občini Nova Gorica ... 7 2.1.1. Pregled obstoječih strateških razvojnih dokumentov na lokalni, regionalni in državni ravni ....................................................................................... 7 2.1.2. Vizija strateškega razvoja Mestne občine Nova Gorica ............................ 14 2.1.3. Strateški cilji urbanega razvoja ....................................................... 15 2.1.4. Prednostne usmeritve urbanega razvoja ............................................ 16 2.2. Pregled obstoječe kulturne dediščine v strateških razvojnih dokumentih Mestne občine Nova Gorica ................................................................................. 18 3. STRATEŠKI OKVIR CELOVITEGA REVITALIZACIJSKEGA NAČRTA STAVBNE KULTURNE DEDIŠČINE ............................................................................... 30 3.1. Pomen in cilji Celovitega revitalizacijskega načrta stavbne kulturne dediščine ..... 31 3.2. Ključni dejavniki Celovitega revitalizacijskega načrta stavbne kulturne dediščine . 32 3.3. Prioritetni ukrepi Celovitega revitalizacijskega
    [Show full text]
  • Tradicionalne Prireditve Na Goriškem 2020
    KOLEDAR PRIREDITEV NA DESTINACIJI NOVA GORICA TRADICIONALNE PRIREDITVE NA GORIŠKEM 2020 Pustna povorka Osek, 22. februar KTD Osek ICF World Slalom ranking SOLKAN 2020 Solkan, 20. – 22. marec Kajak klub soške elektrarne Tradicionalna salamijada in izbor Branik, 21. marec TD Branik najboljšega braniškega vina 14. Festival vin in oljčnega olja Šempas Šempas, 24. maj Turistična zveza TIC Nova Gorica in KS Šempas Robinov koncert Šempeter pri Gorici, 4. april Radio Robin Razstava pirhov Osek, 8. april KTD Osek Pohod na Skozno Ozeljan – Šmihel, 5. april TD Ozeljan Šmihel Velikonočni pohod na Lašček Lokovec KTD Lokovec 13. april 15. Razstava velikonočnih pirhov na Sveta Gora, Frančiškanski samostan Sveta Gora Sveti Gori 4. – 19. aprila Špargljev pohod Branik, 19. april TD Branik Dvigovanje mlaja Ozeljan, 30. april TD Ozeljan Šmihel Ročno dvigovanje, krasitev mlaja ter Šempas, pri stari šoli TD Šempas kresovanje 30. april Furenga – prikaz prevoza jambora za Trnovski gozd – Nova Goriški muzej Kromberk Nova Gorica goriški mlaj Gorica, 30. april Postavljanje mlaja in kresovanje Osek, 30. april KTD Osek Tradicionalna postavitev prvomajskega Branik, 30. april TD Branik mlaja Festival vrtnic Nova Gorica Goriško društvo ljubiteljev vrtnic Zadnji teden v aprilu, maj Pohod od Lijaka do Sekulaka Osek, 10. maj Turistična zveza TIC Nova Gorica, KS IN TD Šmihel – Ozeljan, Šempas, Osek - Vitovlje Škuljada - Kagucanje (stara pastirska Šempas, 24. maj TD Šempas igra) Robin Hood festival v deželi prijateljev Nova Gorica, 24. maj Radio Robin Grajska noč Ozeljan, 29. maj TD Ozeljan Šmihel Binkošti Vitovlje KTD Vitovlje 31. maj 17. Glasbeni večeri Tabor Tabor nad Dornberkom Kulturno društvo Provox in Zveza kulturnih društev Nova 5.
    [Show full text]
  • Zemljepisne Oznake V Pleteršnikovem Slovarju
    ZEMLJEPISNE OZNAKE V PLETERŠNIKOVEM SLOVARJU METKA FURLAN IN SILVO TORKAR Poleg splošnih oznak na vzhodu in na zapadu (tj. na zahodu) so v slovarju uporabljene raznovrstne druge zemljepisne oznake, od katerih marsikatera danes ni več v rabi. V sezna- mu so z veliki črkami zapisani ustrezniki sodobnih zemljepisnih oznak, za njimi pa Pleterš- nikove. Oznake, ki sodobnega (standardiziranega) ustreznika nimajo ali pa ga ni bilo mo- goče ugotoviti, so zapisane le z malimi črkami. Pretežno okrajšani zapisi v poševnem tisku povedo, da se zemljepisna oznaka ne nanaša na naselje, ampak na del mesta, gorsko ime (= g. i.), ledinsko ime (= led. i.), otok (= o.), pokrajino (= pokr.), rečno ime (= r. i.), ime jezera (= i. j.), stanovniško ime (= stan. i.) ali zaselek (= zas.). Če se zemljepisna oznaka nanaša na ob- močje izven meja Republike Slovenije, je to označeno s krajšavami A = Avstrija, HR = Hr- vaška, IT = Italija in M = Madžarska. Nekatere od tu razvezanih okrajšav so prostorsko razložene v Pleteršnikovem razdelku Kratice. AJDOVŠČINA: Ajdovščina ANDRAŽ NAD POLZELO: Št. Andrež (Št.) AVBER: Avber (Kras), Avber na Krasu AVČE: Avče BAČA PRI MODREJU: Bača BANJŠICE: Banjščice, Banjščice (Goriš.) BARKOVLJE, it. BARCOLA (IT): Barkovlje, Barkovlje (Prim.) BAŠKA GRAPA pokr.: Baška dol. BATE: Bate za Sv. Goro BATUJE: Batuje (Goriš.) BELOKRANJCI stan. i.: BlKr. BENEŠKI SLOVENCI stan. i.: Ben. BILJANA: Biljana, Biljana (GBrda), Biljana (Goriš.) BILJE: Bilje, Bilje (Goriš.), Bilje pri Gorici, Bilje pod Gorico, Bilje na Ipavi, Bilje (na Ipavi), Bilje na reki Ipavi BISTRA: Bistra (Notr.), Bistra (ob Ljubljanskem barju), Bistra pri Borovnici (Notr.) BLED: Bled, Bled (Gor.) BODREŽ: Bodrež, Bodrež (Goriš.), Bodrež pri Kanalu (Goriš.), Bodrež na Kanalskem, Bo- drež (nad Kanalom) BOHINJ pokr.: Bohinj, Bohinj (Gor.), Bohinj (Kr.) Bolške planine1 BORJANA: Borjana v Kotu 1 Z oznako so mišljene planine (gorski pašniki) na Bovškem.
    [Show full text]
  • Gradišča Komenskega Krasa V Starejši Železni Dobi Hillforts of the Komen Karst in the Early Iron Age
    Arheološki vestnik 72, 2021, 377–417; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.72.13 377 Gradišča Komenskega Krasa v starejši železni dobi Hillforts of the Komen Karst in the Early Iron Age Patricija BRATINA Izvleček Prispevek prinaša nova spoznanja o poselitvi Komenskega Krasa v starejši železni dobi. Podrobneje so obravnavana tri v arheološki literaturi že znana najdišča, to so Tomaj, Štanjel in Zagrajec, kjer so bile v zadnjih desetletjih izvedene arheološke raziskave v povezavi z gradbenimi in kmetijskimi posegi na najdišču. Članek podaja preliminarne ugotovitve teh raziskav in izbor železnodobnega gradiva iz sočasnih gradišč na Komenskem Krasu: z Gradine pri Brestovici in z Debele griže pri Volčjem Gradu. Ključne besede: JZ Slovenija; Kras; Tomaj; Štanjel; Zagrajec; bronasta doba; železna doba; obzidja; keramika Abstract The paper brings new insights into the settlement of the Komen Karst in the Early Iron Age. Three sites already known in the archaeological literature are discussed in more detail, namely Tomaj, Štanjel and Zagrajec, where archaeological research has been carried out in recent decades in connection with construction and agricultural interventions at the site. The paper presents preliminary findings of this research and a selection of Iron Age material from contemporaneous hillforts of the Komen Karst: from Gradina near Brestovica and from Debela griža near Volčji Grad. Keywords: SW Slovenia; Karst; Tomaj; Štanjel; Zagrajec; Bronze Age; Iron Age; ramparts; pottery Kras je obsežna apneniška planota na severo- Tomaj – Gradišče zahodnem delu dinarskega krasa,1 ki se strmo dviguje nad sosednje, pretežno flišne pokrajine, Prazgodovinsko naselje stoji na podolgovatem postopnejši je prehod le na jugovzhodu v prav platoju na vrhu hriba, ki se v osrednjem delu tako kraške pokrajine.
    [Show full text]
  • REBALANS 2, Oktober 2015
    C:\Users\kete\Documents\mestni svet\mandat 2014-2018\gradiva\GRADIVO NOVEMBER 2015\NOVEMBER 8-6.xlsx LETNI NAČRT RAZPOLAGANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE NOVA GORICA V LETU 2015 - REBALANS 2, Oktober 2015 Predvidena Zap. Parcelna Velikost (v Katastrska občina Vrsta nepremičnine sredstva (v EUR) Metoda razpolaganja Ekonomska utemeljenost št. številka m2) 1 k.o. Solkan 1351/37 124 zemljišče 8.700 nep. pogodba funkcionalno zemljišče kot dostop do poslovnega objekta 2 k.o. Dornberk 7663/1 80 zemljišče JD 2.400 nep. pogodba odkup parcele - podest- stopnišče pred cerkvijo 3 k.o. Solkan 1351/38 142 zemljišče 10.000 nep. pogodba dvorišče pred poslovnim prostorom na 1355/34 k.o. Solkan 4 k.o. Čepovan 607/2 50778 kmetijsko zemljišče 25.000 javna dražba prodaja solastniškega deleža - hiša s pripadajočimi kmetijskimi zemljišči, Čepovan 114, k.o. Čepovan 609/2 2054 kmetijsko zemljišče zapuščina po pokojni Mrak Justini k.o. Čepovan 610/0 5758 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan 611 15030 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan 612 3928 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan 613 19080 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan 617 8305 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan 623 16332 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan *200 486 stavbišče 20.000 k.o. Čepovan *331 72 stavbišče 5 k.o. Rožna Dolina del 118/1 90 zemljišče 3.000 nep. pogodba zemljišče ob hiši 6 k.o. Banjšice del 2514/1 100 zemljišče 2.000 nep. pogodba funkcionalno zemljišče ob stanovansjki hiši 7 k.o. Nova Gorica del 2741/2 3 zemljišče 200 nep. pogodba funkcionalno zemljišče ob stanovansjki hiši 8 k.o.
    [Show full text]
  • The Introduction of Political Parties and Their Role in Achieving Independence1
    The introduction of political parties and their role in achieving 1 independence THE GOVERNMENT AND THE OPPOSITION BEFORE 1988 There were no noticeable opposition movements in Slovenia in the early 1980s. The social calm of the 1970s bought through foreign loans was all but over and the population was faced with a serious economic crisis, but this did not trigger any significant social movements. In 1980, directly before and after Tito’s death, the repressive state apparatus kept a very careful watch on any potential opponents. There was very little room for expressing criticism of the government, mostly because during Tito’s illness and during the first months after his death such criticism was perceived as a highly unpatriotic act and as an attack on both Tito and the system which he had created. The polls in 1980 reflected the totally euphoric mood of the people or, as the researchers put it “the discrepancy between the declared and the genuine mood of the people is very little.” The student movement had disintegrated by the first half of the 1970s. Some of its leaders tried to spread their (fairly modified) leftist ideas through the Student Cultural Center.There were a few minor demonstrations and the authorities saw them as a continuation of the student movement. In 1977 the Association for Free Society was formed on Grega Tomc’s initiative. Its program supported human rights and liberties. The association failed to make any major impact and ceased to exist. Some intellectuals began to work toward publishing a new journal, (later named Nova revija).
    [Show full text]
  • Prenesi Datoteko Prenesi
    IZVESTJE 5 • 2008 Poročila Poročila POROČILO O DELU RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI OD . 2. 200 DO 0. 11. 2008 Personalni sestav grafija in slovenska zgodovina (mentor prof. dr. Peter Štih); V letu 2008 so raziskovalno delo na Razisko- – Katja Jerman je 19. oktobra 2008 na Filo- valni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici opra- zofski fakulteti v Ljubljani uspešno zago- vljali: dr. Danila Zuljan Kumar za Inštitut za varjala doktorsko delo Dve Gorici eno me- slovenski jezik Frana Ramovša, mlada razi- sto? Konstrukcija urbanega (mentor prof. skovalka Neva Makuc (s porodniškega dopu- dr. Božidar Jezernik) in dosegla naziv dok- sta se je vrnila tik pred iztekom leta 2007) za torica znanosti. Zgodovinski inštitut Milka Kosa, mlade raz- iskovalke Katja Jerman (zaposlena je bila do 31. 12. 2007), Špela Ledinek Lozej (od 7. 4. Predavanja, referati in drugi 2008 je na porodniškem dopustu) in Vesna javni nastopi Mia Ipavec za Inštitut za slovensko narodo- pisje, Jasna Fakin Bajec za Filozofski inštitut. Slovenija Univ. dipl. bibliotekarka Petra Kolenc se je Ustvarjalno središče Abram, Pedrovo, 24. 2. od 1. 10. 2008 zaposlila s polnim delovnim 2008: predstavitev dela Raziskovalne po- časom. Postajo je vodil dr. Branko Marušič, staje ZRC SAZU Nova Gorica v sklopu znanstveni svetnik ZRC SAZU v pokoju. Dr. predavanj Zgodbe naših prednikov. Sodelo- Danila Zuljan Kumar je svoje delovne obve- vali so: Jasna Fakin Bajec, mag. Vesna Mia znosti delila s Fakulteto za humanistiko Uni- Ipavec, Petra Kolenc, Špela Ledinek Lozej verze v Novi Gorici. in dr. Branko Marušič, ki je predaval o roj- stnem kraju pomembnejših primorskih rojakov.
    [Show full text]
  • (Uradni List RS, Št. 13/12 in 18/17) Je Mestni Svet Mestne Občine Nova Gorica Na Seji Dne ______Sprejel Naslednji
    17 Na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12 in 18/17) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne ____________ sprejel naslednji S K L E P 1. Mestni svet Mestne občine Nova Gorica potrjuje projekte, ki so jih občani Mestne občine Nova Gorica, dne 19. novembra 2017, ko je potekalo glasovanje o participativnem proračunu Mestne občine Nova Gorica za leto 2018, izglasovali, in sicer: Območje 1: Nova Gorica, Rožna Dolina, Solkan, Kromberk - Loke Projektni predlog: Naslov projektnega predloga: št. 9 Fitnes na prostem v Panovcu št. 31 Razširitev obstoječega travnatega nogometnega igrišča ob Kornu v Novi Gorici št. 11 Ureditev bajerja v Borovem gozdičku v Novi Gorici št. 3 Asfaltacija poti v Lokah ob hišni številki 33 A Območje 2: Trnovo, Ravnica, Grgar, Grgarske Ravne – Bate Projektni predlog: Naslov projektnega predloga: št. 12 Avtobusno postajališče v Grgarju št. 4 Ureditev športnega igrišča na Trnovem pri Gorici št. 7 Ureditev vodnega zajetja in korit v Grgarskih Ravnah Območje 3: Banjšice, Čepovan, Lokovec, Lokve – Lazna Projektni predlog: Naslov projektnega predloga: Št. 7 Ureditev ekološkega otoka v Srednjem Lokovcu št. 5 Preplastitev dela lokalne ceste Bate-Banjšice št. 2 Počivališče ter informacijska točka za kolesarje ob večnamenskem objektu v Lokovcu Območje 4: Branik, Dornberk, Gradišče, Prvačina Projektni predlog: Naslov projektnega predloga: št. 5 Pot aleksandrink št. 8 Obnova freske na zvoniku v Taboru št. 9 Obnova prostorov v Sokolskem domu v Prvačini št. 10 Ureditev vrta na gradu Rihemberk Območje 5: Ozeljan, Šempas, Osek - Vitovlje Projektni predlog: Naslov projektnega predloga: št. 11 Otroška igrišča v Oseku in Vitovljah št.
    [Show full text]