DOCSLIB.ORG

Prenesi Datoteko Prenesi

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Prenesi Datoteko Prenesi IZVESTJE 5 • 2008 Poročila Poročila POROČILO O DELU RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI OD . 2. 200 DO 0. 11. 2008 Personalni sestav grafija in slovenska zgodovina (mentor prof. dr. Peter Štih); V letu 2008 so raziskovalno delo na Razisko- – Katja Jerman je 19. oktobra 2008 na Filo- valni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici opra- zofski fakulteti v Ljubljani uspešno zago- vljali: dr. Danila Zuljan Kumar za Inštitut za varjala doktorsko delo Dve Gorici eno me- slovenski jezik Frana Ramovša, mlada razi- sto? Konstrukcija urbanega (mentor prof. skovalka Neva Makuc (s porodniškega dopu- dr. Božidar Jezernik) in dosegla naziv dok- sta se je vrnila tik pred iztekom leta 2007) za torica znanosti. Zgodovinski inštitut Milka Kosa, mlade raz- iskovalke Katja Jerman (zaposlena je bila do 31. 12. 2007), Špela Ledinek Lozej (od 7. 4. Predavanja, referati in drugi 2008 je na porodniškem dopustu) in Vesna javni nastopi Mia Ipavec za Inštitut za slovensko narodo- pisje, Jasna Fakin Bajec za Filozofski inštitut. Slovenija Univ. dipl. bibliotekarka Petra Kolenc se je Ustvarjalno središče Abram, Pedrovo, 24. 2. od 1. 10. 2008 zaposlila s polnim delovnim 2008: predstavitev dela Raziskovalne po- časom. Postajo je vodil dr. Branko Marušič, staje ZRC SAZU Nova Gorica v sklopu znanstveni svetnik ZRC SAZU v pokoju. Dr. predavanj Zgodbe naših prednikov. Sodelo- Danila Zuljan Kumar je svoje delovne obve- vali so: Jasna Fakin Bajec, mag. Vesna Mia znosti delila s Fakulteto za humanistiko Uni- Ipavec, Petra Kolenc, Špela Ledinek Lozej verze v Novi Gorici. in dr. Branko Marušič, ki je predaval o roj- stnem kraju pomembnejših primorskih rojakov. Doktorski študij Ustvarjalno središče Abram, Pedrovo, 9. 3. 2008: predavanje Jasne Fakin Bajec Kraška Doktorski študij, ki je temeljna delovna obveza arhitekturna dediščina. mladih raziskovalk, so v letu 2008 opravljale: Goriški muzej, grad Kromberk, 18. 3. 2008: – Jasna Fakin Bajec z nalogo Kulturna dedi- predstavitev 4. številke Izvestij in dejavno- ščina med tradicijo in inovacijo na Krasu sti Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova (mentor prof. dr. Janez Bogataj); Gorica. Sodelovali so: Jasna Fakin Bajec, – Špela Ledinek Lozej z nalogo Stanovanj- mag. Vesna Mia Ipavec, Petra Kolenc, Špela ska kultura v Vipavski dolini (mentor prof. Ledinek Lozej, dr. Danila Zuljan Kumar in dr.Vito Hazler); dr. Branko Marušič. – Mag. Vesna Ličer z nalogo Etnologija in Goriški muzej, grad Kromberk, 1. 4. 2008: pre- kultura etnološke vede na Goriškem (men- davanje Petre Kolenc Dr. Hernik Tuma in tor prof. dr. Naško Križnar); njegova knjižnica. – Neva Makuc z nalogo Furlanska historio- Volčji Grad, 5. 4. 2008: predavanje Jasne Fakin Izvestje_5_tekstblok.indd 44 4.12.2008 13:03:44 Poročila IZVESTJE 5 • 2008 Bajec Razvoj kraške arhitekture; organiza- Tujina torja: Društvo Debela Griža in Krajevna Pokrajinski muzej, Gorica, 12. 3. 2008: preda- skupnost Volčji Grad. vanje dr. Branka Marušiča Il vicino come Ustvarjalno središče Abram, Pedrovo, 6. 4. amico na okrogli mizi v okviru ciklusa pre- 2008: predavanje Špele Ledinek Lozej Ku- davanj Sconfinamenti videmske univerze. hinja – središče doma: Razvoj kuhinje na po- Za okroglo mizo na festivalu é-Storia (Gori- deželju Vipavske doline. ca, 12. 5. 2008) je Branko Marušič pripravil Grad Dobrovo, 18. 4. 2008: predavanje dr. Da- besedilo Dal confine conteso al confine di- nile Zuljan Kumar Brda v Slovenskem ling- sinvolto. vističnem atlasu v okviru Primorskih slove- Rifugio Gilberti, Kanin, 31. 8. 2008: predavanje nističnih dnevov. dr. Branka Marušiča o dr. Henriku Tumi in Bukovica, 23. 4. 2008: predavanje Vesne Mie dr. Juliusu Kugyju Il re delle alpi Giulie e il Ipavec Svilogojstvo in murve na Goriškem. suo vassallo v okviru prireditev, ki so bile Tumova koča, Slavnik, 20. 6. 2008: predavanje namenjene počastitvi 150-letnice rojstva dr. Branka Marušiča o dr. Henriku Tumi. dr. Kugyja. Ljubljana, 28. 8. 2008: predavanje Jasne Fakin Palazzo Coronini, Gorica, 19. 9. 2008: predava- Bajec Tourism in the Karst Region in Slo- nje dr. Branka Marušiča Rapporti tra gli in- venia: Redevelopment after the Decline du- tellettuali sloveni e italiani nella Gorizia del ring the Socialist Period na 10. mednarodni periodo precedente la prima Guerra mondi- konferenci ������������������������������European Association of Social ale na simpoziju, posvečenemu umetno- Anthropologist z naslovom Experiencing stnemu zgodovinarju Antoniu Morassiju. Diversity and Mutuality. Pliberk, 3. 10. 2008: predavanje dr. Danile Zu- Sežana, 17. 9. 2008: predavanje Jasne Fakin Ba- ljan Kumar Brda – pokrajina dveh kultur v jec Zgodovina in etnologija Krasa na Tečaju okviru ciklusa Slovenščina med kulturami, za lokalne turistične vodiče Krasa v Sežani; Slovenski slavistični kongres. organizatorji: Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana, občine Krasa ter Višje in visokošolsko središča iz Sežane. Predstavitve, govori Rogaška Slatina, 16. 10. 2008: predavanje Jasne Fakin Bajec Moderni in postmoderni Špela Ledinek Lozej je imela 10. 3. 2008 pred- vplivi na interpretacijo stavitev dediščine stanovanjske kulture in lokalne preteklosti (Kras v obdobju SFR Ju- stavbarstva na Vipavskem za študente Fa- goslavije in v obdobju samostojne Slovenije kultete za humanistične študije Univerze na 34. zborovanju Zveze na Primorskem, pri predmetu etnološka zgodovinskih društev Slovenije. dediščina dr. Mateji Habinc. Grad Dobrovo, 20. 11. 2008: dr. Danila Zuljan Dr. Branko Marušič je 6. aprila 2008 govoril v Kumar je vodila predstavitev knjige Zlata Ročinju pri odkritju spomenika tolminske- koza pod razvalinami v okviru Gradniko- mu puntarju Ivanu Gradniku, 8. junija 2008 vih večerov 2008. pa v Oseku ob odkritju spominske plošče Ustvarjalno središče Abram, Pedrovo, 9.11. goriškemu deželnemu poslancu Josipu Fa- 2008: predavanje Vesne Mie Ipavec Murve ganelu. ���������������������������������Govoril je tudi na počastitvah ob in »kavalirji«. 150-letnici dr. Henrika Tume, in sicer v Ustvarjalno središče Abram, Pedrovo, 30. 11. Novi Gorici (9. 7. 2008) in na Slavniku (5. 2008: predavanje Petre Kolenc Dr. Henrik 10. 2008). Tuma, njegova knjižnica in ljubezen do zbi- Branko Marušič je 12. �������������������5. 2008 v Bibliote- ranja knjig. ca Statale Isontina predstavil italijanski prevod Joachima Hoeslerjeve knjige o zgo- dovini Slovenije. 5 Izvestje_5_tekstblok.indd 45 4.12.2008 13:03:44 IZVESTJE 5 • 2008 Poročila Raziskovalna postaja ZRC SAZU je na svojem oddaji Arsov logos (Radio Slovenija 3. pro- sedežu 10. 9. 2008. predstavila publikacije, gram). ki jih je izdala v letu 2008, in sicer Petre 14. 9. 2008 je Petra Kolenc govorila o Tumovi Kolenc Dr. Henrik Tuma in njegova knjižni- knjižnici na TV Primorka v Novi Gorici. ca: ob stopetdesetletnici rojstva in Vesne Mie 15. 9. 2008 pa je na isti televiziji govorila o Ipavec Murve in kavalirji : svilogojstvo na knjižni zbirki Besede s Planote in prvi knji- Goriškem. Kot urednici sta tudi predstavili gi te zbirke Onkraj Govcev Marice Kolenc. knjigo Marice Kolenc Onkraj Govcev. Poleg obeh avtoric je na predstavitvi sodelovala dr. Danila Zuljan Kumar. Vesna Mia Ipavec Bibliografija in Petra Kolenc sta knjigo Onkraj Govcev predstavili tudi na Lokvah (10. 8. 2008) in Knjižne objave v Idriji ( 24. 10. 2009). Petra Kolenc: Vesna Mia Ipavec je knjigo Murve in kavalirji. Dr. Henrik Tuma in njegova knjižnica: ob sto- Svilogojstvo na Goriškem predstavila v Lju- petdesetletnici rojstva. Ljubljana 2008, Za- bljani, tiskovna konferenca na sedežu ZRC ložba ZRC SAZU, 2008, 64 str. SAZU je bila 6. 10. 2008, v Šempetru pri Petra Kolenc je za uporabo na spletu pripravi- Gorici 12. 10. 2008, na Pedrovem pa 9. 11. la Katalog knjižnice dr. Henrika Tume [Ele- 2008. Na Pedrovem je 28. 9. 2008 sodelova- ktronski vir]. Ljubljana 2008, Založba ZRC la pri predstavitvi predavanj Raziskovalne SAZU, dostopno na URL: http://zimk.zrc- postaje ZRC SAZU v sezoni 2008–2009. sazu.si/eknjiga/Tuma-katalog.pdf Danila Zuljan Kumar je v Pliberku 3. 10. 2008 v Peter Stres, Pavel Medvešček, Janez Dolenc, Vi- okviru Slovenskega slavističnega kongresa ljena Devetak, Danila Zuljan Kumar: Zlata predstavila svojo knjigo Narečni diskurz. koza pod razvalinami : povedke iz Brd in 7. 11. 2008 je v Doberdobu (Gradina) govorila okolice Gorice. Ljubljana 2008, Celjska Mo- o knjigi Vlada Klemšeta Krajevna imena in horjeva družba, 245 str. priimki na doberdobskem Krasu (2008). Vesna Mia Ipavec: Murve in »kavalirji«: svilogojstvo na Goriškem. Radijski in TV nastopi, razgovori Ljubljana 2008, Založba ZRC SAZU, 171 V časnikih in časopisih str. 4. 1. 2008 je dr. Branko Marušič na Radio Ve- Razprave in članki nezia-Giulia (Trst) predstavil problematiko Jasna Fakin Bajec: knjige Il vicino come amico. Architectural heritage: an important element 4. 4. 2008 je V Primorskih novicah ( št. 78) of identity in the Karst region of Slovenia. izšel razgovor Tine Čič z Jasno Fakin Bajec V: Lietuvus etnologija (Lithuanian ethnolo- z naslovom Negovanje starega spet cenjeno: gy, 2007, 7(16), str. 157–171. Jasna Fakin Bajec o Krasu, ki se je znašel na Moderni in postmoderni vplivi na interpre- razpotju. tacijo lokalne preteklosti (Kras v obdobju 2. 5. 2008 je Vesna Mia Ipavec na radiu Ko- SFR Jugoslavije in v obdobju samostojne per govorila o svilogojstvu na Goriškem. Slovenije). V: Evropski vplivi na slovensko O svilogojstvu in o knjigi o svilogojstvu je družbo (N. Troha, M. Šorn, B. Balkovec govorila tudi na TV Primorka (14. ��������9. 2008) (ur). Ljubljana 2008, Zveza zgodovinskih in na Radiu Slovenija (val 202) 6. 10. 2008. društev Slovenije, str. 139–148. 8. 7. 2008 je imela
Load more

Recommended publications
  • Številka 52, Februar 2020
    9 772463 B SLO O VE N N I B O F J Z E Z 1 5 94 4 1 19 821805 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE februar 2020 BESED A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IMELI SMO LJUDI UVODNIK Janez 8. marec in Stanovnik še marsikaj 1922–2020 Velika množica ljudi je na ljubljanskih Žalah 6. februarja k zadnjemu počitku pospremila Janeza Stanovnika, nekdanjega predsednika Predsedstva SR Slovenije, nosilca partizanske spomenice 1941, častnega predsednika ZZB NOB Slovenije, Živa Vidmar partizana, tovariša, zavednega članica predsedstva Slovenca in častnega meščana ZZB NOB Slovenije Ljubljane. Kot je ob slovesu dejal prvi predsednik samostojne a, pred nami je 8. Slovenije Milan Kučan, je z njim marec in še marsikaj! odšla ena najsvetlejših osebnosti Za nami je 75 let od tistega rodu Slovencev, ki je osvoboditve Ljubljane, pomembno zaznamoval naše 25 let od četrte ženske življenje v drugi polovici svetovne konference! 20. stoletja. DZavedamo se, da brez tovarištva in so- lidarnosti ne bi šlo na boljše. Ženske na STRAN 8-9 Slovenskem so že v NOB pokazale svojo Foto: Jani Alič voljo: razbile so okove tradicije. Prevzele so nase vso odgovornost, zato so bile vse: bile so aktivistke na terenu, kjer so zbirale hrano, obleko, orožje, sa- AKTUALNO nitetni material; bile so vodilne zdravnice v partizanskih bolnišnicah – nista bili O izdanem nauku samo Franja in Pavla, bile so še Ruža Šegedin, Božena Grosman in druge – bile so bojevnice, ki so imele svojo žensko Uničevanje komunistov verska dolžnost četo; 8. januarja 1943 je na Pohorju padel ves ženski vod skupaj z borci Po- horskega bataljona; danes še živi edina Josip Vidmar pravljična in naivna kakor vse mi- jugoslovanska heroina Andreana Druži- tologije.
    [Show full text]
  • (2015). Stone Narratives: Heritage, Mobility, Performance. University Of
    stone narratives heritage, mobility, performance Edited by Katja Hrobat Virloget, Irena Weber ◆ Daša Fabjan, Andrej Preložnik stone narratives S T O N E N A R R A T I V E S Heritage, mobility, performance Edited by Katja Hrobat Virloget, Irena Weber ◆ Daša Fabjan, Andrej Preložnik koper 2015 Večavtorska znanstvena monografija / A Multiple-Author Scientific Monograph Stone narratives. Heritage, mobility, performance. Urednice in urednik izdaje / Edited by ■ dr. Katja Hrobat Virloget, dr. Irena Weber ■ mag. Daša Fabjan, Andrej Preložnik Recenzenta / Reviewers ■ dr. Aleksandra Brezovec, dr. Jaka Repič Prevod / Translation ■ Anica Jaković, Višnja Morić, Snežana Smolić, Ivka Šimunović Lektoriranje / Proofreading ■ Martina Zajc, Mina Morrgan s.p. Oblikovanje, prelom in priprava za izdajo / Design and typesetting ■ dr. Jonatan Vinkler Fotografija na platnici / Picture on Front Cover■ Rafael Marn, Ad Pirum Izdala in založila / Published by ■ Založba Univerze na Primorskem, Titov trg 4, si-6000 Koper, Koper 2015 Glavni urednik / Editor-in-Chief ■ dr. Jonatan Vinkler Vodja založbe / Managing Editor ■ Alen Ježovnik isbn 978-961-6963-95-4 (http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-95-4.pdf) isbn 978-961-6963-96-1 (http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-96-1/index.html) isbn 978-961-6963-97-8 (printed version, not for sale) Tisk / Print ■ Grafika 3000, d. o. o., Dob Naklada / Print-run ■ 500 izvodov/copies © 2015 Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press Publikacija je rezultat projekta KAMEN-MOST - Kamen Krasa, Istre in Kvarnerja – ohranjanje dediščine in ozaveščanje o tradicionalnih tehnikah, pridobivanju in uporabi kamna, ki se je izvajal v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja OP Slovenija-Hrvaška 2007-2013.
    [Show full text]
  • Odlok O Krajevnih Skupnostih V Mestni Občini Nova Gorica Ter Obrazložitev
    18 Prva obravnava Na podlagi prvega odstavka 55. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne____________sprejel O D L O K O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V MESTNI OBČINI NOVA GORICA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Mestni občini Nova Gorica. 2. člen V skladu s 6. členom Statuta Mestne občine Nova Gorica (Ur. list RS, št 13/12; v nadaljevanju: statut), so v Mestni občini Nova Gorica organizirane naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Banjšice, ki obsega naselje Banjšice. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Banjšice 86, 5251 Grgar. 2. Krajevna skupnost Branik, ki obsega naselja Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske in Pedrovo. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu:Branik 75, 5295 Branik. 3. Krajevna skupnost Čepovan, ki obsega naselje Čepovan. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Čepovan 66, 5253 Čepovan. 4. Krajevna skupnost Dornberk, ki obsega naselja Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor in Zalošče. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk. 5. Krajevna skupnost Gradišče, ki obsega naselje Gradišče nad Prvačino. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gradišče nad Prvačino 41, 5292 Renče. 6. Krajevna skupnost Grgar, ki obsega naselje Grgar. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgar 47, 5251 Grgar. 7. Krajevna skupnost Grgarske Ravne – Bate, ki obsega naselja Grgarske Ravne, Bate in Dragovica. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgarske Ravne 30, 5251 Grgar. 8. Krajevna skupnost Kromberk – Loke, ki obsega naselji Kromberk in Loke.
    [Show full text]
  • Statut Mestne Občine Nova Gorica (Uradni List RS, Št
    Neuradno prečiščeno besedilo Statuta Mestne občine Nova Gorica obsega: Statut Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12), Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 18/17). S T A T U T MESTNE OBČINE NOVA GORICA 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Mestna občina Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost prebivalcev mesta Nova Gorica in naselij, ki v skladu z zakonom spadajo v območje občine. (2) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (3) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 2. člen (1) Občani in občanke (v nadaljevanju: občani) so osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče. (2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. (3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. 3. člen Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. 4. člen (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog prostovoljno sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. (2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. (3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in ekonomičnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
    [Show full text]
  • Grad Rihemberk
    Celovit revitalizacijski načrt stavbne kulturne dedišine na območju mestne občine nova gorica; Pilotni ukrep: Grad Rihemberk Osnutek 1 D.T2.4.3 7|2017 Tanja Golja, RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica, 5.7.2017 Kazalo 1. POVZETEK ...................................................................................... 5 2. STRATEŠKI URBANI RAZVOJ .................................................................. 7 2.1. Pregled obstoječih strateških razvojnih dokumentov v Mestni občini Nova Gorica ... 7 2.1.1. Pregled obstoječih strateških razvojnih dokumentov na lokalni, regionalni in državni ravni ....................................................................................... 7 2.1.2. Vizija strateškega razvoja Mestne občine Nova Gorica ............................ 14 2.1.3. Strateški cilji urbanega razvoja ....................................................... 15 2.1.4. Prednostne usmeritve urbanega razvoja ............................................ 16 2.2. Pregled obstoječe kulturne dediščine v strateških razvojnih dokumentih Mestne občine Nova Gorica ................................................................................. 18 3. STRATEŠKI OKVIR CELOVITEGA REVITALIZACIJSKEGA NAČRTA STAVBNE KULTURNE DEDIŠČINE ............................................................................... 30 3.1. Pomen in cilji Celovitega revitalizacijskega načrta stavbne kulturne dediščine ..... 31 3.2. Ključni dejavniki Celovitega revitalizacijskega načrta stavbne kulturne dediščine . 32 3.3. Prioritetni ukrepi Celovitega revitalizacijskega
    [Show full text]
  • Tradicionalne Prireditve Na Goriškem 2020
    KOLEDAR PRIREDITEV NA DESTINACIJI NOVA GORICA TRADICIONALNE PRIREDITVE NA GORIŠKEM 2020 Pustna povorka Osek, 22. februar KTD Osek ICF World Slalom ranking SOLKAN 2020 Solkan, 20. – 22. marec Kajak klub soške elektrarne Tradicionalna salamijada in izbor Branik, 21. marec TD Branik najboljšega braniškega vina 14. Festival vin in oljčnega olja Šempas Šempas, 24. maj Turistična zveza TIC Nova Gorica in KS Šempas Robinov koncert Šempeter pri Gorici, 4. april Radio Robin Razstava pirhov Osek, 8. april KTD Osek Pohod na Skozno Ozeljan – Šmihel, 5. april TD Ozeljan Šmihel Velikonočni pohod na Lašček Lokovec KTD Lokovec 13. april 15. Razstava velikonočnih pirhov na Sveta Gora, Frančiškanski samostan Sveta Gora Sveti Gori 4. – 19. aprila Špargljev pohod Branik, 19. april TD Branik Dvigovanje mlaja Ozeljan, 30. april TD Ozeljan Šmihel Ročno dvigovanje, krasitev mlaja ter Šempas, pri stari šoli TD Šempas kresovanje 30. april Furenga – prikaz prevoza jambora za Trnovski gozd – Nova Goriški muzej Kromberk Nova Gorica goriški mlaj Gorica, 30. april Postavljanje mlaja in kresovanje Osek, 30. april KTD Osek Tradicionalna postavitev prvomajskega Branik, 30. april TD Branik mlaja Festival vrtnic Nova Gorica Goriško društvo ljubiteljev vrtnic Zadnji teden v aprilu, maj Pohod od Lijaka do Sekulaka Osek, 10. maj Turistična zveza TIC Nova Gorica, KS IN TD Šmihel – Ozeljan, Šempas, Osek - Vitovlje Škuljada - Kagucanje (stara pastirska Šempas, 24. maj TD Šempas igra) Robin Hood festival v deželi prijateljev Nova Gorica, 24. maj Radio Robin Grajska noč Ozeljan, 29. maj TD Ozeljan Šmihel Binkošti Vitovlje KTD Vitovlje 31. maj 17. Glasbeni večeri Tabor Tabor nad Dornberkom Kulturno društvo Provox in Zveza kulturnih društev Nova 5.
    [Show full text]
  • Zemljepisne Oznake V Pleteršnikovem Slovarju
    ZEMLJEPISNE OZNAKE V PLETERŠNIKOVEM SLOVARJU METKA FURLAN IN SILVO TORKAR Poleg splošnih oznak na vzhodu in na zapadu (tj. na zahodu) so v slovarju uporabljene raznovrstne druge zemljepisne oznake, od katerih marsikatera danes ni več v rabi. V sezna- mu so z veliki črkami zapisani ustrezniki sodobnih zemljepisnih oznak, za njimi pa Pleterš- nikove. Oznake, ki sodobnega (standardiziranega) ustreznika nimajo ali pa ga ni bilo mo- goče ugotoviti, so zapisane le z malimi črkami. Pretežno okrajšani zapisi v poševnem tisku povedo, da se zemljepisna oznaka ne nanaša na naselje, ampak na del mesta, gorsko ime (= g. i.), ledinsko ime (= led. i.), otok (= o.), pokrajino (= pokr.), rečno ime (= r. i.), ime jezera (= i. j.), stanovniško ime (= stan. i.) ali zaselek (= zas.). Če se zemljepisna oznaka nanaša na ob- močje izven meja Republike Slovenije, je to označeno s krajšavami A = Avstrija, HR = Hr- vaška, IT = Italija in M = Madžarska. Nekatere od tu razvezanih okrajšav so prostorsko razložene v Pleteršnikovem razdelku Kratice. AJDOVŠČINA: Ajdovščina ANDRAŽ NAD POLZELO: Št. Andrež (Št.) AVBER: Avber (Kras), Avber na Krasu AVČE: Avče BAČA PRI MODREJU: Bača BANJŠICE: Banjščice, Banjščice (Goriš.) BARKOVLJE, it. BARCOLA (IT): Barkovlje, Barkovlje (Prim.) BAŠKA GRAPA pokr.: Baška dol. BATE: Bate za Sv. Goro BATUJE: Batuje (Goriš.) BELOKRANJCI stan. i.: BlKr. BENEŠKI SLOVENCI stan. i.: Ben. BILJANA: Biljana, Biljana (GBrda), Biljana (Goriš.) BILJE: Bilje, Bilje (Goriš.), Bilje pri Gorici, Bilje pod Gorico, Bilje na Ipavi, Bilje (na Ipavi), Bilje na reki Ipavi BISTRA: Bistra (Notr.), Bistra (ob Ljubljanskem barju), Bistra pri Borovnici (Notr.) BLED: Bled, Bled (Gor.) BODREŽ: Bodrež, Bodrež (Goriš.), Bodrež pri Kanalu (Goriš.), Bodrež na Kanalskem, Bo- drež (nad Kanalom) BOHINJ pokr.: Bohinj, Bohinj (Gor.), Bohinj (Kr.) Bolške planine1 BORJANA: Borjana v Kotu 1 Z oznako so mišljene planine (gorski pašniki) na Bovškem.
    [Show full text]
  • Gradišča Komenskega Krasa V Starejši Železni Dobi Hillforts of the Komen Karst in the Early Iron Age
    Arheološki vestnik 72, 2021, 377–417; DOI: https://doi.org/10.3986/AV.72.13 377 Gradišča Komenskega Krasa v starejši železni dobi Hillforts of the Komen Karst in the Early Iron Age Patricija BRATINA Izvleček Prispevek prinaša nova spoznanja o poselitvi Komenskega Krasa v starejši železni dobi. Podrobneje so obravnavana tri v arheološki literaturi že znana najdišča, to so Tomaj, Štanjel in Zagrajec, kjer so bile v zadnjih desetletjih izvedene arheološke raziskave v povezavi z gradbenimi in kmetijskimi posegi na najdišču. Članek podaja preliminarne ugotovitve teh raziskav in izbor železnodobnega gradiva iz sočasnih gradišč na Komenskem Krasu: z Gradine pri Brestovici in z Debele griže pri Volčjem Gradu. Ključne besede: JZ Slovenija; Kras; Tomaj; Štanjel; Zagrajec; bronasta doba; železna doba; obzidja; keramika Abstract The paper brings new insights into the settlement of the Komen Karst in the Early Iron Age. Three sites already known in the archaeological literature are discussed in more detail, namely Tomaj, Štanjel and Zagrajec, where archaeological research has been carried out in recent decades in connection with construction and agricultural interventions at the site. The paper presents preliminary findings of this research and a selection of Iron Age material from contemporaneous hillforts of the Komen Karst: from Gradina near Brestovica and from Debela griža near Volčji Grad. Keywords: SW Slovenia; Karst; Tomaj; Štanjel; Zagrajec; Bronze Age; Iron Age; ramparts; pottery Kras je obsežna apneniška planota na severo- Tomaj – Gradišče zahodnem delu dinarskega krasa,1 ki se strmo dviguje nad sosednje, pretežno flišne pokrajine, Prazgodovinsko naselje stoji na podolgovatem postopnejši je prehod le na jugovzhodu v prav platoju na vrhu hriba, ki se v osrednjem delu tako kraške pokrajine.
    [Show full text]
  • REBALANS 2, Oktober 2015
    C:\Users\kete\Documents\mestni svet\mandat 2014-2018\gradiva\GRADIVO NOVEMBER 2015\NOVEMBER 8-6.xlsx LETNI NAČRT RAZPOLAGANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM MESTNE OBČINE NOVA GORICA V LETU 2015 - REBALANS 2, Oktober 2015 Predvidena Zap. Parcelna Velikost (v Katastrska občina Vrsta nepremičnine sredstva (v EUR) Metoda razpolaganja Ekonomska utemeljenost št. številka m2) 1 k.o. Solkan 1351/37 124 zemljišče 8.700 nep. pogodba funkcionalno zemljišče kot dostop do poslovnega objekta 2 k.o. Dornberk 7663/1 80 zemljišče JD 2.400 nep. pogodba odkup parcele - podest- stopnišče pred cerkvijo 3 k.o. Solkan 1351/38 142 zemljišče 10.000 nep. pogodba dvorišče pred poslovnim prostorom na 1355/34 k.o. Solkan 4 k.o. Čepovan 607/2 50778 kmetijsko zemljišče 25.000 javna dražba prodaja solastniškega deleža - hiša s pripadajočimi kmetijskimi zemljišči, Čepovan 114, k.o. Čepovan 609/2 2054 kmetijsko zemljišče zapuščina po pokojni Mrak Justini k.o. Čepovan 610/0 5758 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan 611 15030 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan 612 3928 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan 613 19080 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan 617 8305 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan 623 16332 kmetijsko zemljišče k.o. Čepovan *200 486 stavbišče 20.000 k.o. Čepovan *331 72 stavbišče 5 k.o. Rožna Dolina del 118/1 90 zemljišče 3.000 nep. pogodba zemljišče ob hiši 6 k.o. Banjšice del 2514/1 100 zemljišče 2.000 nep. pogodba funkcionalno zemljišče ob stanovansjki hiši 7 k.o. Nova Gorica del 2741/2 3 zemljišče 200 nep. pogodba funkcionalno zemljišče ob stanovansjki hiši 8 k.o.
    [Show full text]
  • (Uradni List RS, Št. 13/12 in 18/17) Je Mestni Svet Mestne Občine Nova Gorica Na Seji Dne ______Sprejel Naslednji
    17 Na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12 in 18/17) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne ____________ sprejel naslednji S K L E P 1. Mestni svet Mestne občine Nova Gorica potrjuje projekte, ki so jih občani Mestne občine Nova Gorica, dne 19. novembra 2017, ko je potekalo glasovanje o participativnem proračunu Mestne občine Nova Gorica za leto 2018, izglasovali, in sicer: Območje 1: Nova Gorica, Rožna Dolina, Solkan, Kromberk - Loke Projektni predlog: Naslov projektnega predloga: št. 9 Fitnes na prostem v Panovcu št. 31 Razširitev obstoječega travnatega nogometnega igrišča ob Kornu v Novi Gorici št. 11 Ureditev bajerja v Borovem gozdičku v Novi Gorici št. 3 Asfaltacija poti v Lokah ob hišni številki 33 A Območje 2: Trnovo, Ravnica, Grgar, Grgarske Ravne – Bate Projektni predlog: Naslov projektnega predloga: št. 12 Avtobusno postajališče v Grgarju št. 4 Ureditev športnega igrišča na Trnovem pri Gorici št. 7 Ureditev vodnega zajetja in korit v Grgarskih Ravnah Območje 3: Banjšice, Čepovan, Lokovec, Lokve – Lazna Projektni predlog: Naslov projektnega predloga: Št. 7 Ureditev ekološkega otoka v Srednjem Lokovcu št. 5 Preplastitev dela lokalne ceste Bate-Banjšice št. 2 Počivališče ter informacijska točka za kolesarje ob večnamenskem objektu v Lokovcu Območje 4: Branik, Dornberk, Gradišče, Prvačina Projektni predlog: Naslov projektnega predloga: št. 5 Pot aleksandrink št. 8 Obnova freske na zvoniku v Taboru št. 9 Obnova prostorov v Sokolskem domu v Prvačini št. 10 Ureditev vrta na gradu Rihemberk Območje 5: Ozeljan, Šempas, Osek - Vitovlje Projektni predlog: Naslov projektnega predloga: št. 11 Otroška igrišča v Oseku in Vitovljah št.
    [Show full text]
  • Nova Gorica in Solkan
    Tu se gorovja spustijo v ravnico, alpske reke se umirijo, morski zrak se meša s celinskim, fliš se nalaga na apnenec, listavci se družijo z iglavci, obmorske rože z gorskimi cvetkami, gamsi s srnjaki, ptice pevke z ujedami ... Nova Gorica in Solkan Med morjem in gorami je nekaj lepega Nova Gorica je mesto na stičišču svetov. Tu so se skozi opazna. Tu so se vkopavale in obstreljevale armade, tu so stoletja soočale in prepletale germanska, romanska in jurišali v slavo ali smrt vojaki številnih narodov. Tu so njive, slovanska kultura, pa tudi židovska prisotnost je ostala sadovnjaki, vinogradi, senožeti in pašniki, tu redijo krave, koze, ovce, prašiče in kure, tu uspevajo jabolka, kostanji, fige in oljke, domačini pa znajo sušiti mesnine, kuhati sir in negovati vino. Tu se uči in študira, proizvaja in trguje, sprošča in zabava. Obiskovalcem lahko ponudimo marsikaj. Nova Gorica z okolico vabi z naravnimi lepotami, tehničnimi spomeniki, razvejano mrežo pohodniških poti in cest, primernih za cestno in gorsko kolesarjenje ali ježo na konjskem hrbtu. Pogumni bodo zaveslali po brzicah na Soči, se pognali na vrv privezani z mostu in obiskali adrenalinski park. Izjemni jadralni pogoji so izziv za padalce in zmajarje, prepadne stene nad Lijakom privabljajo plezalce. Prazniki na podeželju oživljajo stare običaje in krajevne dobrote. Tu so še muzeji, galerije, gledališče, kulturni dom, igralnice, zabaviščni centri, hoteli. Vsepovsod so gostoljubne gostilne in restavracije, v katerih bogato kulinarično ponudbo dopolnjuje širok izbor odličnih vin. Trg Evrope Sveta Gora Sproščanje in kulturno raziskovanje Nova Gorica z okolico je prijazna v vseh letnih časih. Urba- nistično sodobno zasnovano mesto je parkovno urejeno, številne klopce vabijo k druženju, klepetu pod krošnjami mogočnih dreves, postanku v katerem izmed številnih lokalov.
    [Show full text]
  • Glasovanje Je Potreben Osebni Podprem Dokument
    www.markacija.si Kako glasujem? Glasovanja se lahko udeleži vsak prebivalec ali prebivalka s stalnim ali z začasnim bivališčem v Mestni občini Nova Gorica, ki je dopolnil/-a 15 let. Za glasovanje je potreben osebni podprem dokument. Za potrebe glasovanja se bo vzpostavila evidenca glasujem udeležencev. Vsak lahko glasuje samo v svojem imenu. Participativni proračun jaz bom ... Mestne občine Glasujete lahko za največ tri projektne predloge, ki jim boste Nova Gorica podelili 3, 2 ali 1 točko. Iz proračuna Mestne občine Nova Gorica za leto 2018 bo financirana izvedba tistih projektov, ki bodo na glasovanju na posameznem območju prejeli največ točk in njihova skupna vrednost ne bo presegala razpisanih sredstev. Želim izvedeti več Vabilo Projektni predlogi bodo na vpogled od 14. do 17. novembra 2017 med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro v I. nadstropju novogoriške mestne hiše, pisarna 35. GLASOVANJE Participativni proračun Mestne občine Nova Gorica Območje Branik, Dornberk, Gradišče, Prvačina Oddaj svoj glas. www.nova-gorica.si/proracun © Mestna občina Nova Gorica, november, 2017 Participativni proračun Mestne občine Nova Gorica Izbiram med ... Območje Branik, Dornberk, Gradišče, Prvačina Zap. Naslov projektnega Kratek opis Ocenjena Št. predloga vrednost 1 Turistične Predlaga se postavitev 5 turističnih zgodovinsko-informativnih 10.200 € tabel v Braniku, in sicer na zeleni površini med parkiriškem in Mestna občina Nova Gorica zgodovinsko- avtobusno postajo v središču kraja. Table o zgodovini in turistični vljudno vabi na informativne table ponudbi kraja in okolice bi pripomogle k večji prepoznavnosti in boljšemu obisku. 2 Sanacija odseka Na pešpoti skozi zaselek Tabor proti gradu Rihemberk je odsek 14.000 € GLASOVANJE o projektnih predlogih za poti na cerkvijo sv.
    [Show full text]