DOCSLIB.ORG

Spremembe in Dopolnitve Občinskega Prostorskega Načrta Mestne Občine Nova Gorica 05

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Spremembe in Dopolnitve Občinskega Prostorskega Načrta Mestne Občine Nova Gorica 05 NAROČNIK Mestna občina Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 1 I Nova Gorica SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA MESTNE OBČINE NOVA GORICA 05 Dopolnjen osnutek IZVAJALEC LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o., PE Nova Gorica Prvomajska 118d I 5250 Solkan Solkan, maj 2016 PROSTORSKI AKT SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA MESTNE OBČINE NOVA GORICA 05 VRSTA POSTOPKA REDNI POSTOPEK FAZA DOPOLNJEN OSNUTEK NAROČNIK Mestna občina Nova Gorica Trg Edvarda Kardelja 1, Nova Gorica ŠTEVILKA PROJEKTA 1234 IZDELOVALEC Locus d.o.o., PE Nova Gorica Prvomajska 118d, 5250 Solkan DIREKTOR Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad. VODJA PROJEKTA Maja Šinigoj, univ.dipl.inž.arh. STROKOVNA SKUPINA Metka Jug, univ.dipl.inž.kraj.arh. Tosja Vidmar, univ.dipl.geog. Andrej Podjed, grad. teh. DATUM Solkan, maj 2016 Spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica obsega: - Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 95/2012) - Popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 112/2013) - Odlok o spremembi Odloka o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 10/2014) - Odlok o spremembi Odloka o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 35/2014) - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 72/2014) - Popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 72/2014) - Popravek Odloka o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 2/2015) - Obvezno razlago Odloka o občinskem prostorskem načrtu mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 25/2015) ODLOK O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU MESTNE OBČINE NOVA GORICA I / 1 UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju OPN), ki ga je izdelala Locus d.o.o. v novembru 2012 pod številko 597. 2. člen (vsebina in sestavine načrta) (1) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela ter obsega strateški in izvedbeni del. (2) Tekstualni del OPN ima dve prilogi: priloga 1 – vrste dovoljenih enostavnih in nezahtevnih objektov po namenski rabi prostora, priloga 2 – regulacijske črte v prostoru in grafične zasnove podrobnih PIP. (3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje prikaze v merilu 1:50000: Zasnova prostorskega razvoja; Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometno omrežje; Zasnova gospodarske javne infrastrukture – vodovodno in kanalizacijsko omrežje; Zasnova gospodarske javne infrastrukture – elektroenergetsko in plinovodno omrežje; Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo z območji naselij, območji razpršene gradnje in območji razpršene poselitve; Usmeritve za razvoj v krajini – dejavnosti in naravni viri; Usmeritve za razvoj v krajini – varstva in varovanja; Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev. (4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje prikaze v merilu 1:50000: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste; Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture; ter prikaze v merilu 1:5000: Spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev; Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture. II OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT 3. člen (pomen ključnih uporabljenih izrazov) (1) Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izkoriščenem podstrešju se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite. (2) Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni gradnjo novega objekta. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje. (3) Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli. (4) Enota urejanja prostora je, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter se za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. (5) Etaža je del stavbe med pohodno površino in stropom ali streho. (6) Etažna višina je višina, merjena med dvema gotovima podoma. (7) Etažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaže štejejo pritličje (P) in vsa nadstropja (N). Etažnost po OPN se meri od najnižje točke terena ob stavbi. Delni odkop terena ob stavbi zaradi dostopa do kletnih prostorov (odkop v širini dostopa), se ne upošteva pri določitvi najnižje točke terena ob stavbi. (8) Faktor gradbene prostornine (FP) na parcelo objekta se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele objekta, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena. (9) Faktor izrabe parcele (FI) objekta se določi kot razmerje med BTP in celotno površino parcele objekta. (10) Faktor zelenih površin (Z) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora ostati zelena in celotno površino parcele. V enotah, kjer je prostor definiran kot odprti javni prostor, se faktor zelenih površin računa za celotno območje enote. (11) Faktor odprtih javnih površin (FJP) je razmerje med seštevkom odprtih javnih površin (zelene in utrjene površine), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja), in ne služijo kot javne prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke), oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja. (12) Faktor zazidanosti (FZ) parcele objekta je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta. (13) Funkcionalno drevo je drevo, ki ima ob saditvi obseg debla najmanj 18 cm na višini 1,0 m od tal ter višino debla najmanj 2,2 m. (14) Gospodarska javna infrastruktura (GJI) so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. Spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Nova Gorica dopolnjen osnutek (15) Gradnja je izvedba gradbenih del in drugih del ter obsega gradnjo novega objekta po definiciji Zakona o graditvi objektov, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. (16) Grajeno javno dobro so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. (17) Individualna stanovanjska gradnja je gradnja stanovanjskih hiš z največ dvema stanovanjskima enotama. (18) Komunalna oprema so, po Zakonu o prostorskem načrtovanju, objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna ter objekti grajenega javnega dobra in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. (19) Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. (20) Kolektivna stanovanjska gradnja je gradnja stanovanjskih objektov s tri in več stanovanjskimi enotami in skupnimi deli. (21) Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja, balkoni pred njimi in terasa. (22) Meja naselja je meja urbanističnega načrta naselja. (2223) Nadstropje (N) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor. Zadnje nadstropje je lahko podstrešje. (2324) Nedovoljena gradnja je, po zakonu o graditvi objektov, nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop. (2425) Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot polovica površin namenjenih opravljanju dejavnosti. (2526) Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami
Load more

Recommended publications
  • Elaborat – Vodovodi in Kanalizacija Nova Gorica
    ELABORAT O OBLIKOVANJU CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO Predračun 2021 OBČINA MIREN - KOSTANJEVICA Nova Gorica, marec 2021 Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. – Elaborat cene oskrbe s pitno vodo 0 Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. – Elaborat cene oskrbe s pitno vodo 1 Opis javne službe oskrbe s pitno vodo Obseg izvajanja gospodarske javne službe je opredeljen v Uredbi o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS; št. 88/12). 3. člen te Uredbe določa, da se v okviru javne službe izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za javno službo pa se ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če: - se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in - iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, se za javno službo šteje tudi: - oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe, - oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, - oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo, - oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in - oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.
    [Show full text]
  • Prva Obravnava Na Podlagi Prvega Odstavka 55
    19 Prva obravnava Na podlagi prvega odstavka 55. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne__________sprejel O D L O K O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V MESTNI OBČINI NOVA GORICA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Mestni občini Nova Gorica. 2. člen V skladu s 6. členom Statuta Mestne občine Nova Gorica (Ur. list RS, št 13/12; v nadaljevanju: statut), so v Mestni občini Nova Gorica organizirane naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Banjšice, ki obsega naselje Banjšice. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Banjšice 86, 5251 Grgar. 2. Krajevna skupnost Branik, ki obsega naselja Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske in Pedrovo. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu:Branik 75, 5295 Branik. 3. Krajevna skupnost Čepovan, ki obsega naselje Čepovan. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Čepovan 66, 5253 Čepovan. 4. Krajevna skupnost Dornberk, ki obsega naselja Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor in Zalošče. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk. 5. Krajevna skupnost Gradišče, ki obsega naselje Gradišče nad Prvačino. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gradišče nad Prvačino 41, 5292 Renče. 6. Krajevna skupnost Grgar, ki obsega naselje Grgar. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgar 47, 5251 Grgar. 7. Krajevna skupnost Grgarske Ravne – Bate, ki obsega naselja Grgarske Ravne, Bate in Dragovica. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgarske Ravne 30, 5251 Grgar. 8. Krajevna skupnost Kromberk – Loke, ki obsega naselji Kromberk in Loke.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Program Goriškega Poletja
    Ob približevanju poletju 2021 nisem bil optimist, saj epidemija še ni popustila. Poleg zdravstvenih ukrepov nas je prizadel tudi zgodovinsko velik, večmilijonski izpad prihodkov v občinskem proračunu. A na Goriškem se ne damo. Ponovno smo se združili kulturna in umetniška društva, ustanove, organizacije, zavodi, posamezniki. Zelo sem zadovoljen, da sodeluje tudi podeželje. Na pomoč so pristopila lokalna turistična društva, krajevne skupnosti, ansambli, pevski zbori, gostinci in celo podjetja. Tako se bo poletje v mestni občini odvijalo z bogatim dogajanjem. Vabim vas, da si dobro ogledate program in izkoristite priložnost za obisk dogodkov poletnih noči tako v mestu kot na podeželju. dr. Klemen Miklavič župan Mestne občine Nova Gorica KONCERT, GLASBENI DOGODEK GLEDALIŠKA PREDSTAVA FILM PLES, PLESNA PREDSTAVA RAZSTAVA, UMETNIŠKI PERFORMANS LITERARNI DOGODEK ŠPORTNI DOGODEK KRAJEVNI PRAZNIK DELAVNICE, TEČAJI PREDAVANJE, OKROGLA MIZA OTROŠKI PROGRAM PROSLAVA 17. JUNIJ ČETRTEK 20.00 YAZ NEFESi ali Poletni dih, delavnica Telovadnica Partizan, orientalskega plesa: Mahraganatt Nova Gorica s Tejo Žižmond Kairo street, imenovan tudi mahraganat shabby, je energičen, moderen in dinamičen stil orientalskega plesa, ki izhaja z ulic Kaira. Organizator: KPD Franc Zgonik Branik - skupina Nefes XVIII. Glasbeni večeri Tabor 2021 20.30 Primorska poje Tabor nad Dornberkom Tradicionalna revija pevskih zborov Primorska poje bo letos izvedena kot glasbena manifestacija. Številni zbori bodo zapeli po različnih krajih Primorske in zamejstva. Več na https://www.zpzp.si Organizator: Provox, ZKD Nova Gorica Društvo Zapisi, Društvo Tabor nad Dornberkom in JSKD Nova Gorica XVIII. Glasbeni večeri Tabor 2021 21.15 Osvetlitev zgodovine vinarstva Tabor nad Dornberkom in vinogradništva v 19. stoletju na Vipavskem Organizator: Provox, ZKD Nova Gorica Društvo Zapisi, Društvo Tabor nad Dornberkom in JSKD Nova Gorica 18.
    [Show full text]
  • Raziskovalni Tabor Študentov Biologije Šempas ’98
    GIBANJE ZNANOST MLADINI DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA - SLOVENIJA RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ŠEMPAS ’98 GIBANJE ZNANOST MLADINI RAZISKOVALNI TABOR ŠTUDENTOV BIOLOGIJE ŠEMPAS ’98 DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE LJUBLJANA - SLOVENIJA Ljubljana 2002 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 379.825 (497.4 Šempas) “1998” RAZISKOVALNI tabor študentov biologije (1998 ; Šempas) Raziskovalni tabor študentov biologije, Šempas ’98 / [uredil Mari- jan Govedič ; risbe Jasna Šen]. - Ljubljana : Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Društvo študentov biologije, 2002 ISBN 961-6243-23-3 1. Govedič, Marijan 110597120 RAZISKOVALNI TABOR študentOV BIOLOGIJE šEMPAS ’98 Izdala In založIla: Zveza za tehnično kulturo Slovenije in Društvo študentov biologije, Ljubljana UredIl: Marijan Govedič JezIkovnI pregled teksta: Andreja Nikolič rIsbe: Jasna Šen in Griša Planinc oblIkovanJe In prIprava za tIsk: Marijan Govedič in Griša Planinc tIsk: Trajanus, d.o.o., Kranj naklada: 120 izvodov Program ZOTKS - Gibanje znanost mladini sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnilogijo. Tisk so omogočili Društvo študentov biologije, Študentska organizacija Biotehniške fakultete in Študentska organizacija univerze. PREDGOVOR UREDNIKA Pred tabo spoštovani bralec je knjižica poročil z Raziskovalnega tabora študentov biologije Šempas ’98. Krivda, za dolgo zamudo pri izdaji knjižice je podobno kot pri knjižici z RTŠB Šalovci ’99 v večini urednikova, saj so mentorji svoja poročila oddali pravočasno. Najlepše se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli h končni podobi knjižice. Mentorjem velja zahvala, da so oddali poročila v dogovorjenem času. Udeležencem RTŠB Šempas ’98 se zahvaljujem, da so se potrudili pri izdelavi posterjev, da jih nekatere lahko vključim v knjižico ter hvala Maji Šebart, ki je fotografirala posterje. Vsaka čast fotografom, da so nekatere udeležence in mentorje ujeli v objektiv.
    [Show full text]
  • Strategija Lokalnega Razvoja Za Lokalno Akcijsko Skupino V Objemu Sonca
    LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA V OBJEMU SONCA STRATEGIJA LOKALNEGA RAZVOJA ZA LOKALNO AKCIJSKO SKUPINO V OBJEMU SONCA Nova Gorica, 29. januar 2016 1. dopolnitev, 14. junij 2016 2. Kazalo 3. Osebna izkaznica LAS ............................................................................................................ 3 4. Povzetek SLR .......................................................................................................................... 4 5. Opredelitev območja in prebivalstva zajetega v SLR .............................................................. 5 6. Analiza razvojnih potreb in možnosti območja LAS, vključno z analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ......................................................................................................... 31 7. Podroben opis tematskih področij ukrepanja ........................................................................ 37 8. Opis in način doseganja ter zasledovanja horizontalnih ciljev Evropske unije ..................... 43 9. Opis SLR in njenih ciljev vključno z določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti kazalnikov ....... 44 10. Opis postopka vključitve skupnosti v pripravo SLR ............................................................... 57 11. Akcijski načrt, iz katerega izhaja opis prenosa ciljev v ukrepe, odgovornost za izvajanje ukrepov, vključno s časovno opredelitvijo letnih aktivnosti ................................................... 60 12. Opis sistema spremljanja in vrednotenja SLR ......................................................................
    [Show full text]
  • Številka 52, Februar 2020
    9 772463 B SLO O VE N N I B O F J Z E Z 1 5 94 4 1 19 821805 GLASILO ZZB ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE februar 2020 BESED A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana IMELI SMO LJUDI UVODNIK Janez 8. marec in Stanovnik še marsikaj 1922–2020 Velika množica ljudi je na ljubljanskih Žalah 6. februarja k zadnjemu počitku pospremila Janeza Stanovnika, nekdanjega predsednika Predsedstva SR Slovenije, nosilca partizanske spomenice 1941, častnega predsednika ZZB NOB Slovenije, Živa Vidmar partizana, tovariša, zavednega članica predsedstva Slovenca in častnega meščana ZZB NOB Slovenije Ljubljane. Kot je ob slovesu dejal prvi predsednik samostojne a, pred nami je 8. Slovenije Milan Kučan, je z njim marec in še marsikaj! odšla ena najsvetlejših osebnosti Za nami je 75 let od tistega rodu Slovencev, ki je osvoboditve Ljubljane, pomembno zaznamoval naše 25 let od četrte ženske življenje v drugi polovici svetovne konference! 20. stoletja. DZavedamo se, da brez tovarištva in so- lidarnosti ne bi šlo na boljše. Ženske na STRAN 8-9 Slovenskem so že v NOB pokazale svojo Foto: Jani Alič voljo: razbile so okove tradicije. Prevzele so nase vso odgovornost, zato so bile vse: bile so aktivistke na terenu, kjer so zbirale hrano, obleko, orožje, sa- AKTUALNO nitetni material; bile so vodilne zdravnice v partizanskih bolnišnicah – nista bili O izdanem nauku samo Franja in Pavla, bile so še Ruža Šegedin, Božena Grosman in druge – bile so bojevnice, ki so imele svojo žensko Uničevanje komunistov verska dolžnost četo; 8. januarja 1943 je na Pohorju padel ves ženski vod skupaj z borci Po- horskega bataljona; danes še živi edina Josip Vidmar pravljična in naivna kakor vse mi- jugoslovanska heroina Andreana Druži- tologije.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Kovaštvo Na Banjški Planoti
    KOVAŠTVO NA BANJŠKI PLANOTI Jerica Mrak* Izvleček Članek podrobneje predstavlja kovaško dejavnost na Banjški planoti, ki je v glavnem omejena na en sam kraj — to je Lokovec. Z več kot 200 let staro obrtjo se je včasih ukvarjala skoraj vsaka domačija. Življenske razmere so na Banjški planoti slabe. Do- mačini so se lahko ukvarjali le z živinorejo in gozdarstvom. Kot dopolnilna dejavnost pa seje uveljavilo kovaštvo, kije dolgo pomenilo glavni vir dohodka za družino. Čla- nek predstavlja vzroke za nastanek, razvoj in propad kovaštva ter posledice za kul- turno pokrajino in kovaško obrt. Glavni vir članka so ustni viri informatorjev. Ključne besede: domača obrt, kovaštvo, Banjška planota, Lokovec. SMITHERY ON THE BANJŠKA PLANOTA PLATEAU Abstract Presented in detail is smithery on the Banjška planota plateau, which has actually been preserved at one place only, at Lokovec. In the past, this over 200-year old craft was practiced in almost every household. Living conditions on the Banjška planota are un- favourable. Stock rearing and forestry were the only possible occupations of the lo- cals. However, smithery gained importance as a supplementary occupation which for a long time represented the main source of income for the whole family. The paper presents the origin, development, and decline of smithery on the Banjška planota, as well as its effects on the cultural landscape and the craft of smithery in general. Key words: Home-craft, Smithery, The Banjška planota plateau, Lokovec. Geološka zgradba in relief Banjška planota leži v zahodni Sloveniji. Na vzhodni strani jo omejuje Čepovanska suha dolina, na zahodni strani pa prehaja v srednjo Soško dolino.
    [Show full text]
  • (2015). Stone Narratives: Heritage, Mobility, Performance. University Of
    stone narratives heritage, mobility, performance Edited by Katja Hrobat Virloget, Irena Weber ◆ Daša Fabjan, Andrej Preložnik stone narratives S T O N E N A R R A T I V E S Heritage, mobility, performance Edited by Katja Hrobat Virloget, Irena Weber ◆ Daša Fabjan, Andrej Preložnik koper 2015 Večavtorska znanstvena monografija / A Multiple-Author Scientific Monograph Stone narratives. Heritage, mobility, performance. Urednice in urednik izdaje / Edited by ■ dr. Katja Hrobat Virloget, dr. Irena Weber ■ mag. Daša Fabjan, Andrej Preložnik Recenzenta / Reviewers ■ dr. Aleksandra Brezovec, dr. Jaka Repič Prevod / Translation ■ Anica Jaković, Višnja Morić, Snežana Smolić, Ivka Šimunović Lektoriranje / Proofreading ■ Martina Zajc, Mina Morrgan s.p. Oblikovanje, prelom in priprava za izdajo / Design and typesetting ■ dr. Jonatan Vinkler Fotografija na platnici / Picture on Front Cover■ Rafael Marn, Ad Pirum Izdala in založila / Published by ■ Založba Univerze na Primorskem, Titov trg 4, si-6000 Koper, Koper 2015 Glavni urednik / Editor-in-Chief ■ dr. Jonatan Vinkler Vodja založbe / Managing Editor ■ Alen Ježovnik isbn 978-961-6963-95-4 (http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-95-4.pdf) isbn 978-961-6963-96-1 (http://www.hippocampus.si/isbn/978-961-6963-96-1/index.html) isbn 978-961-6963-97-8 (printed version, not for sale) Tisk / Print ■ Grafika 3000, d. o. o., Dob Naklada / Print-run ■ 500 izvodov/copies © 2015 Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press Publikacija je rezultat projekta KAMEN-MOST - Kamen Krasa, Istre in Kvarnerja – ohranjanje dediščine in ozaveščanje o tradicionalnih tehnikah, pridobivanju in uporabi kamna, ki se je izvajal v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja OP Slovenija-Hrvaška 2007-2013.
    [Show full text]
  • Odlok O Krajevnih Skupnostih V Mestni Občini Nova Gorica Ter Obrazložitev
    18 Prva obravnava Na podlagi prvega odstavka 55. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne____________sprejel O D L O K O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH V MESTNI OBČINI NOVA GORICA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja organiziranje, delovanje in način financiranja krajevnih skupnosti v Mestni občini Nova Gorica. 2. člen V skladu s 6. členom Statuta Mestne občine Nova Gorica (Ur. list RS, št 13/12; v nadaljevanju: statut), so v Mestni občini Nova Gorica organizirane naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Banjšice, ki obsega naselje Banjšice. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Banjšice 86, 5251 Grgar. 2. Krajevna skupnost Branik, ki obsega naselja Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske in Pedrovo. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu:Branik 75, 5295 Branik. 3. Krajevna skupnost Čepovan, ki obsega naselje Čepovan. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Čepovan 66, 5253 Čepovan. 4. Krajevna skupnost Dornberk, ki obsega naselja Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor in Zalošče. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gregorčičeva ulica 13, 5294 Dornberk. 5. Krajevna skupnost Gradišče, ki obsega naselje Gradišče nad Prvačino. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Gradišče nad Prvačino 41, 5292 Renče. 6. Krajevna skupnost Grgar, ki obsega naselje Grgar. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgar 47, 5251 Grgar. 7. Krajevna skupnost Grgarske Ravne – Bate, ki obsega naselja Grgarske Ravne, Bate in Dragovica. Sedež krajevne skupnosti je na naslovu: Grgarske Ravne 30, 5251 Grgar. 8. Krajevna skupnost Kromberk – Loke, ki obsega naselji Kromberk in Loke.
    [Show full text]
  • Statut Mestne Občine Nova Gorica (Uradni List RS, Št
    Neuradno prečiščeno besedilo Statuta Mestne občine Nova Gorica obsega: Statut Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12), Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 18/17). S T A T U T MESTNE OBČINE NOVA GORICA 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Mestna občina Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost prebivalcev mesta Nova Gorica in naselij, ki v skladu z zakonom spadajo v območje občine. (2) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (3) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 2. člen (1) Občani in občanke (v nadaljevanju: občani) so osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče. (2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. (3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. 3. člen Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. 4. člen (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog prostovoljno sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. (2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. (3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in ekonomičnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
    [Show full text]