DOCSLIB.ORG

Goriška Brda

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Goriška Brda UNIVERZA V NOVI GORICI POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA RAZVOJNE PERSPEKTIVE OBČINE BRDA MAGISTRSKO DELO Joško Zamar Mentor: doc. dr. Henrik Gjerkeš Nova Gorica, 2013 II ZAHVALA Pri nastanku magistrskega dela so mi bili v veliko pomoč nasveti mentorja doc. dr. Henrika Gjerkeša in izmenjava mnenj z njim. Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in mi nudila spodbudo. Magistrsko delo je nastalo tudi s pomočjo posameznikov, ki so mi posredovali podatke, z njimi sem izmenjal mnenja in razbral določeno vizijo gospodarskega razvoja. Beseda hvala tudi Tadeju za njegove nasvete. III IV NASLOV Razvojne perspektive občine Brda IZVLEČEK V nalogi je podan strukturiran pregled gospodarskega razvoja v občini Brda v zadnjih dveh desetletjih, nadgrajen s smernicami za prihodnji trajnostni razvoj območja. Goriška brda so v zgodovini vseskozi povezana s kmetijstvom, zato so poudarjeno obravnavani vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo, oljarstvo, čebelarstvo, poljedelstvo, živinoreja in pridelava zelenjave, kakor tudi malo gospodarstvo in turizem. Posamezne panoge so ovrednotene iz ekonomskega, okoljskega in družbenega vidika, na osnovi česar so podane njihove razvojne možnosti. Za določitev stanja je bila pregledana dokumentacija in literatura od nastanka občine do danes. Za ugotavljanje razmer in pridobivanje informacij je bila opravljena anketa, ki je zajela različne interesne skupine iz gospodarstva, družbenega in upravnega sektorja. Analiza ukrepov na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije podaja možnosti na področju energetske tranzicije občine. Gospodarstvo Brd temelji na vinogradništvu in vinarstvu, možnosti razvoja nudijo vse obstoječe gospodarske panoge na čelu s sadjarstvom v povezavi s turizmom. Vztrajati je potrebno na tradicionalnih z naravo povezanih panogah, vendar obenem slediti sodobnim trendom. Pomembno je vlaganje v skupne blagovne znamke. Trajnostni razvoj občine temelji na lokalnih obnovljivih energetskih virih. Vlaganje Občine v infrastrukturo lahko bistveno pospeši razvoj. KLJUČNE BESEDE Goriška brda, gospodarski razvoj, kmetijstvo, turizem, malo gospodarstvo, razvojni potencial, Občina Brda V TITLE Municipality of Brda and its developmental perspectives ABSTRACT This Master's thesis presents a structured overview of the economic development of the Brda Municipality over the last two decades, and suggests guidelines for the region’s sustainable future development. Throughout its history the Brda region has been linked to agriculture; the paper therefore discusses agricultural branches, such as viticulture, wine production, fruit cultivation, oil production, bee-keeping, arable farming, livestock production and production of vegetables, as also small industry and tourism. The individual branches have been evaluated from the economic, environmental and social point of view, on the bases of which development opportunities have been provided. To determine the state of affairs, a thorough review of the relevant documentation and literature from the beginning of the Municipality till the present has been done. A survey has been carried out, which included various interest groups from the economic, social and administrative sectors. Municipality’s energy transition possibilities have been identified by analysing renewable energy sources and measures that had been introduced in the field of efficient energy consumption. Economy of Brda bases on viticulture and wine production, development possibilities offer all branches, headed by fruit cultivation and tourism. It is essential to build on the traditional branches, which are closely connected to nature, as well as to follow the modern trends and investments in common trademarks. Local renewable energy sources are cornerstone of the Municipality sustainable development. Municipal infrastructure investments can increase the pace of development considerably. KEYWORDS The Goriška brda region, economic development, agriculture, tourism, small business, development potential, the Municipality of Brda VI KAZALO 1 UVOD .................................................................................................................... 1 2 PREDSTAVITEV GORIŠKIH BRD .................................................................... 2 2.1 Briško gospodarstvo ob nastanku Občine Brda leta 1994 .............................. 4 2.2 Gospodarski statistični podatki občine Brda za leto 2011 .............................. 6 2.2.1 Društveno in kulturno dogajanje .............................................................. 7 2.3 Briška infrastruktura ....................................................................................... 8 2.3.1 Cestna infrastruktura ................................................................................ 8 2.3.2 Vodna oskrba, kanalizacijsko omrežje ..................................................... 9 2.3.3 Telekomunikacijske povezave ............................................................... 11 2.4 Grafična primerjava gospodarskih subjektov med letoma 1996 in 2011 ..... 12 2.5 Demografsko socialna slika občine Brda ...................................................... 13 3 KMETIJSTVO .................................................................................................... 18 3.1 Vinogradništvo in vinarstvo .......................................................................... 18 3.1.1 Slovensko vinogradništvo in vinarstvo .................................................. 19 3.1.2 Razvoj briškega vinogradništva in vinarstva od leta 1994 do danes ..... 20 3.1.3 Videnje prihodnjega razvoja vinogradništva ......................................... 25 3.2 Sadjarstvo ...................................................................................................... 27 3.2.1 Prihodnost sadjarstva ............................................................................. 28 3.3 Oljarstvo ........................................................................................................ 30 3.3.1 Razvoj oljarstva ...................................................................................... 30 VII 3.4 Čebelarstvo ................................................................................................... 31 3.4.1 Čebelarstvo jutri ..................................................................................... 32 3.5 Poljedelstvo, živinoreja, pridelava zelenjave ................................................ 33 3.5.1 Pogled na prihodnost poljedelstva, živinoreje in pridelave zelenjave ... 34 4 TURIZEM ........................................................................................................... 36 4.1 Turizem v Goriških brdih v letu 2011 .......................................................... 36 4.2 Razvojne možnosti briškega turizma ............................................................ 38 5 MALO GOSPODARSTVO ................................................................................ 40 5.1 Stanje malega gospodarstva v letu 2011 ....................................................... 42 5.2 Razvojne možnosti obrti v Goriških brdih .................................................... 42 6 ANKETA O BRIŠKEM GOSPODARSTVU ..................................................... 43 6.1 Uvod .............................................................................................................. 43 6.2 Rezultati ankete ............................................................................................. 43 7 RAZVOJNI POTENCIALI GORIŠKIH BRD .................................................... 54 7.1.1 SWOT-analiza vinogradništva-vinarstva ............................................... 54 7.1.2 SWOT-analiza sadjarstva ....................................................................... 55 7.1.3 SWOT-analiza turizma ........................................................................... 56 7.2 Potenciali energetskih virov .......................................................................... 57 7.2.1 Analiza rabe energije in porabe energentov ........................................... 57 7.2.2 Možnosti energetskih potencialov .......................................................... 59 8 VLOGA OBČINE BRDA PRI GOSPODARSKEM RAZVOJU ....................... 68 VIII 8.1 Dosedanja vloga občine Brda pri gospodarskem razvoju ............................. 68 8.2 Kako naj občina Brda vpliva na nadaljnji razvoj .......................................... 70 9 ZAKLJUČEK ...................................................................................................... 71 10 LITERATURA ............................................................................................. 72 IX KAZALO SLIK Slika 1: Zemljepisna lega Goriških Brd ...................................................................... 2 Slika 2: Briške cestne povezave ................................................................................... 9 Slika 3: Vodovodno omrežje Goriških brd ................................................................ 10 Slika 4: Obstoječe stanje dostopa do širokopasovnega omrežja v Občini Brda ........ 11 Slika 5: Primerjava števila gospodarskih subjektov med letoma 1996 in 2011 ......... 13 Slika 6: Naselja v občini Brda .................................................................................... 14 Slika 7: Podatki o starostni strukturi žensk in moških leta 2008 ............................... 16 Slika 8: Gostota poselitve leta 2008 ..........................................................................
Load more

Recommended publications
  • Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd
    geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC € 20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1 Lu~ka A`man Momirski Franci Petek Naziv: doc., dr., mag., univerzitetna diplomirana in`enirka arhitekture Naziv: dr., mag. univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 07 60 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 07 34 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.fa.uni-lj.si Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala, leta 1986 Rodil se je leta 1971 na Jesenicah, mladost pa je pre`ivel v Lescah. diplomirala, leta 1993 magistrirala in leta 2004 doktorirala. Njena biblio- Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. grafija obsega pribli`no 160 enot. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih V Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 dok- je prejela ve~ nagrad in priznanj.
    [Show full text]
  • Spreminjanje Rabe Tal V Severnih Goriških Brdih
    vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 9 Geografski vestnik 79-1, 2007, 9–23 Razprave RAZPRAVE SPREMINJANJE RABE TAL V SEVERNIH GORI[KIH BRDIH AV TO R Franci Petek Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija [email protected] UDK: 91:711.14(497.4Gori{ka brda) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih Za Gori{ka brda je zna~ilna izrazita dvojnost: na jugu je vinogradni{tvo intenzivno, zato se je povr{ina vino- gradov ohranila v pribli`no enakem obsegu kot v prvi polovici 19. stoletja, na severu pa se zemlji{~a mo~no zara{~ajo, tako da je dele` gozda presegel 80 %, ob najve~jem obsegu kmetijskih zemlji{~ pa ni dosegal niti 30 %. Razloge gre iskati predvsem v mo~no spremenjenih dru`benih razmerah. KLJU^NE BESEDE raba tal, spremembe rabe tal, ogozdovanje, geografija pode`elja, regionalna geografija, Gori{ka brda, Slo- venija ABSTRACT Land use changing in northern Gori{ka brda The low hills of Gori{ka brda have a distinctly dual appearance. In their southern part, agricultural or vine- yard land use is very intensive for Slovene conditions, and the proportion of surface occupied by vineyards has remained almost the same since the first half of the 19th century. In contrast, northern part of Gori{ka brda has experienced intensive overgrowth. The proportion of forest today is more than 80% whereas dur- ing the period of the greatest extent of farmland it only covered 30%. The reason for this can be found primarily in changed social conditions.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Orange Wines
    ORANGE WINES ElMundo de los Vinos Naranja / The World of the Orange wines / Il Mondo dei Vini Orange Slovenian wine tour 4 June, 2019 162 What if one day we would want to go on a wine tour through a European country that was small both in size and in wine production? A place that was yet-to-be-discovered, but which at the same time excellent wines were elaborated? A good choice for this would be Slovenia. The first thing would be to choose our destination airport. Another good thing about Venice is its airport, that for such a small town is served by a large number of airlines that come from almost anywhere in the world. Once there, the only thing left to do is rent a car and go to neighboring Slovenia. Our destination is just an hour and a half from the airport, following the A4 motorway in the direction of Trieste. Other arrival possibilities are the airport of Trieste or the farthest one of Ljubljana, although Venice is the one that enjoys better connections (and better prices as well). During our trip we will spend a few days in one of the four wine regions of this small country with just over two million inhabitants sharing borders with Austria, Italy, Hungary and Croatia. Though it is not widely known, Slovenia has a great wine tradition with a number of wineries exporting their wines all over the world. Primorska is the easternmost Denomination of Origin and it is divided into four areas: Vipavska Dolina (Vipava river valley), Kras, Slovenska Istra and Goriška Brda.
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO OBČINA BRDA oktober 13 Kazalo: 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 2. JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO 2.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA 2.2 CEVOVOD 2.3 VRSTE IN ŠTEVILO OBJEKTOV IN OPREME JAVNEGA VODOVODA 2.4 ČRPALIŠČA 2.5 KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE 3. JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE 4. VODNI VIRI PITNE VODE 4.1 OPIS 4.2 OZNAČEVANJE 5. ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE 5.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCEV ZASEBNIH VODOVODOV 5.2 PODATKI O ZASEBNIH VODOVODNIH SISTEMIH 6. ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU 7. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO 8. NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB 9. NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV 10. RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA 11. PROGRAM ZA OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVANJA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Stran 2 od 12 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE Tabela 1: Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo NAZIV: VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA D.D. NASLOV: CESTA 25. JUNIJA 1B. KROMBERK, 5000 NOVA GORICA ID DDV: SI91503027 ODGOVORNA OSEBA: MIRAN LOVRIČ KONTAKTNA OSEBA: MATJAŽ HVALIČ TELEFONSKA ŠT: 05-3391100 E-POŠTA: [email protected] ORGANIZACIJSKA 1 - JAVNO PODJETJE OBLIKA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: * 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE Javno službo podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja v petih občinah. Največji delež pripada mestni občini Nova Gorica. En vodni sistem lahko oskrbuje z vodo v celoti ali delno tudi po več občin npr.
    [Show full text]
  • Šola Za Življenje
    Podružnica MEDANA št.: 32 P 27. 9. Vincencij Pavelski 19.00 †Franko Pulec, 40. obl. T 28. 9. Venčeslav 19.00 V dober namen 26. september 2021 S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael 19.00 †Mirko Kristančič, Ceglo 18 26. nedelja med letom 18.00 Češčenje S.R.T. Č 30. 9. Hieronim 19.00 †Jerko in Goran Srebrnič, Pleš. 49 Slomškova – ekumenski Terezija D. J. dopoldne Sv. zakramenti na domu P 1. 10. prvi petek 19.00 V čast Srcu Jezusovemu po nam. dan – kvatre S 2. 10. Angeli varuhi 19.00 V dober namen 27. nedelja med letom POHLEP IN NEZRELOST II. N 3.10. 10:00 Rožnovenska †Anči in Ivo Ščurek, obl. S V ozadju današnjih preveč KOJSKO zaupljivih in lahkovernih ljudi, je P 27. 9. Vincencij Pavelski D. Cerovo 18.00 †Katja Ipavec pohlep in osebna nezrelost. V T 28. 9. Venčeslav Kojsko 18.00 †Antun Murgaš, Brestje 20 današnjem svetu sta namreč v S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael Kojsko 18.00 †Jelena Bole, Imenje 1/a ospredju samo še dve vrednoti: uspeh in denar. In v tem duhu se Podsabotin-Dom Č 30. 9. Hieronim 10.00 †Rafael Slejko, Vrhovlje 8 oblikujejo nove generacije. Terezija D. J. P 1. 10. G. Cerovo 18.00 prvi petek p.n.d. Mnogi želijo brez truda uspeti, nedeljska maša kar pa v večini primerov ni mogoče. Zahteve življenja so zanje pretežke S 2. 10. Angeli varuhi in tako izstopijo iz realnosti, dostikrat z omamo. Svoj svet živijo v iluziji, Vrhovlje 18.00 p.n.d. ker niso sposobni vstopati v stvaren odnos, za katerega je potrebna Podsabotin 8.00 za župnijo 27.
    [Show full text]
  • Morfološki Razvoj V Goriških Brdih
    MORFOLOŠKI RAZVOJ V GORIŠKIH BRDIH IGOR VRIŠER Uvod Južno obrobje Alp v Posočju prekriva flišni pas, ki tvori prehod iz nasute, po starosti sorazmerno mlade ravnine, v apniške dinaride. Na našem ozemlju ga imamo ohranjenega v Goriških Brdih in v Vipavski dolini. Erozijski proces od eocena sem ga je marsikje zožil in celo povsem denudiral. Danes je nekoč enotno flišno obrobje Alp po večini raztrgano po velikih alpskih rekah, vendar je v splošnem ob vznožju Julijskih Alp, od Taljamenta na vzhod, še dokaj dobro ohranjeno. Prekinjajo ga edino nasipine večjih pritokov Taljamenta in Soče, Tera in Nadiže. Najbolj na široko je razprostranjen ravno na našem ozemju: v Brdih in v Vipavski dolini. Brda predstavljajo nekak flišnat pomol, ki ga omejujeta Soča in Idrija. Proti jugu se polagoma potapljajo v nasipino Furlanske nižine z raztrganim vencem višin, ki zapirajo mokrotno kotlino Prevala. Živahna erozija, ki jo moremo po številnih sledovih sprem- ljati od pliocena sem, je Brda razrezala v vrsto goric in slemen, ki se pahljačasto razpno od centralnega gorskega sklopa Ko rade. Pre- vlada mehkih lapornatih, glinastih in peščenih sedimentov, ki jih le sem ter tja prekinjajo vmesne apniške plasti, daje predelu značaj onih razgibanih in valovitih goric, ki jim v ostali Sloveniji še najbolj sličijo Haloze in Slovenske gorice. Hidrografska mreža Brd je dokaj enostavna, edini večji reki, Soča in Idrija, se nahajata na robu, medtem, ko so vse ostale vode večinoma le večji in manjši potoki. Nekatere svojstvene poteze pa dajo slutiti, da hidrografski razvoj nikakor ni bil tako enostaven. Tudi Preval z melioriranim močvirjem izpričuje isto domnevo.
    [Show full text]
  • ŠTEVILKA 102 • LETNIK 25 • POMLAD 2021 Ob Izidu Pod Kovidno Streho
    Občina Brda ŠTEVILKA 102 • LETNIK 25 • POMLAD 2021 Ob izidu Pod kovidno streho Pred več kot enim letom smo se ščena med TOP 100 najbolj trajnostnih prvič srečali z virusom. Od takrat nam destinacij na svetu - Green Destinati- ti mikroorganizmi krojijo življenje na ons. Na virtualni turistični borzi ITB zemeljski obli. Prilagajamo se in spre- Berlin je komisija vključila briški stra- minjamo način življenja. tegiji v času epidemije – Briška češnja Pozitivno sem zakorakala v to ob- v vsak dom in Naredi si svoj praznik dobje misleč, da nas bo povezalo, da češenj – v finalni krog izbora covid tu- bomo postali boljši, sočutni, odgovor- ristične trajnostne strategije. Brda so se ni in zreli. Glede na sedanjo situacijo uvrstila na izjemno 3. mesto. Pomem- ugotavljam, da je kultura dialoga po- ben kamenček v mozaik uspešne briške niknila, in kot kaže je utihnil tudi glas zgodbe dodajajo ponudniki nastanitev, razuma. Smeti očitno ne znamo več med katere uvrščamo apartmaje, sobe, odlagati v smetnjake, saj so naše ces- hotele in vile. Več kot 50 jih imamo. te in pohodne poti polne pločevink, Odločili smo se, da jih v naslednjih šte- robčkov, zaščitnih mask. V preteklosti vilkah predstavimo. smo obiskovalce in naše zahodne so- V nedeljo, 23. maja, bodo Goriška sede krivili za neodgovorno ravnanje brda in italijanski Collio ter Nova Go- s smetmi. Ob zaprtju občinskih mej rica s sosednjo Gorico prizorišče 104. pa smo spoznali, da moramo sami kolesarske dirke Giro d'Italia, ki jo pred pomesti pred svojim pragom in smeti televizijskimi ekrani spremlja sko- odložiti, kamor sodijo. Z izjemno ne- raj 800 milijonov gledalcev.
    [Show full text]
  • Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo Prv Čnc Pot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo
    Pohodne poti češnjevega cveta Cherry blossom hiking trails ČmpevkPot 1 / Trail 1: Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo PrvčncPot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo grad Dobrovo / Dobrovo castle grad Dobrovo / Dobrovo castle B B A 11,4 km A 6,5 km 3–4 ure / hours 2–2,5 ure / hours Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, cerkev sv. Jurija v Gradnem s fre- Grad Dobrovo, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Dobrovo castle, skami Lojzeta Spacala in križevim potom Zorana Mušiča, cerkvica v birthplace of Alojz Gradnik in Medana Vedrijanu, vinske kleti / Dobrovo castle, chapel in Šlovrenc, Church of St. George and frescos by Lojze Spacal and Stations of the Cross by Zoran Mušič, Church in Vedrijan, wine cellars BjlPot 7 / Trail cpik7: Dobrovo-Fojana-Barbana-Plešivo- Ceglo-Medana-Dobrovo ČrnicPot 2 / Trail 2: Dobrovo-Slavče-Hlevnik-Hruševlje- grad Dobrovo / Dobrovo castle Neblo-Fojana-Dobrovo B A 12 km grad Dobrovo / Dobrovo castle 3,5–4 ure / hours B A Daljša pot / Long trail: 16,5 km Krajša pot / Short trail: 11,8 km Grad Dobrovo, cerkvici v Fojani Sv. Duh na jezeru in Sv. Florjan, cerkev Trajanje daljše poti / Long trail: 4,5 - 5 ure / hour Marijinega rojstva v Barbani, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Trajanje krajše poti / Short trail: 3 - 3,5 ure / hour Dobrovo castle, Church of St. Spirit on the Lake and Church of St. Florian in Fojana, Church of Mary's Birth in Barbana, birthplace of Alojz Gradnik Znamenitosti na krajši poti / Sights along the shorter trail: kapelica in Medana v Šlovrencu-spust v dolino potoka Kožbanjšček-Hruševlje / chapel in Šlovrenc, descent in the valley of the Kožbanjšček stream - Hruševlje Znamenitosti na daljši poti / Sights along the longer trail: Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, obeležje pri Peternelu iz 2.
    [Show full text]
  • The Magic Goriška Brda
    THE MAGIC GORIŠKA BRDA 09.00 am arrival to the Kayak Centre Solkan; welcome drink , short presentation of the program 09.30 am Soča Fun Park – activities in the adventure park 12.00 pm departure towards Goriška Brda 12.15 pm view tower Gonjače (guide) 12.30 pm lunch in Brda 02:00 pm guided tour of the medieval town Šmartno 03.00 pm departure towards the village Gradno 03:15 pm walk through the Brda oldest olive grove till the church of Gradno and sightseeing 04:00 pm departure towards a typical Brda wine cellar 04:15 pm visit of the wine cellar, wine tasting of different samples of Brda wines and olive oil 05:30 pm return home IMPORTANT * Hours are indicative due to the presentation of duration of each part of the program * The final price depends of number of participants * Minimum number of participants: 10 participants Detailed program In the morning we will gather in Solkan in the yard of Kayak Centre Solkan, where we will be welcomed by experienced and qualified adventure park instructors. While we will enjoy our morning coffee or juice and a croissant in the nearest bar, the instructors will present us the program. After the welcome we will board the raft and cross the emerald Soča river. On the right bank of the river we will enter the Soča Fun Park and under the auspices of the instructors we will face a two- hour adventure among the treetops. Obstacles in the adventure park will be overcome at a height of 2 to 10 m above the ground.
    [Show full text]
  • LDN OŠ Alojza Gradnika Dobrovo 2020/21
    Letni delovni načrt šole 2020/2021 OŠ ALOJZA GRADNIKA DOBROVO LDN OŠ ALOJZA GRADNIKA DOBROVO ŠOLSKO LETO 2020/21 Dobrovo, september 2020 1 Letni delovni načrt šole 2020/2021 Vsebina 1 VIZIJA, CILJI IN USMERITEV ŠOLE ...................................................................................................................................... 4 1.1 VIZIJA ŠOLE: ............................................................................................................................................................. 4 1.2 CILJ IN USMERITEV ŠOLE: ........................................................................................................................................ 4 2 OSNOVNI PODATKI O ZAVODU ......................................................................................................................................... 4 2.1 ŠOLSKI OKOLIŠ ......................................................................................................................................................... 4 2.2 OBRATOVALNI ČAS .................................................................................................................................................. 4 2.3 PROSTORSKI POGOJI ............................................................................................................................................... 5 2.4 UČENCI .................................................................................................................................................................... 5 2.4.1 UČENCI
    [Show full text]
  • Dan Odprtih Kleti Do • • P Pernottamenti E Ristorazione 31
    PRENO»IŠ»A IN KULINARIKA DAN ODPRTIH KLETI OBIMO SE D • • P PERNOTTAMENTI E RISTORAZIONE 31. maja in 1. junija 2014 vas briški vinarji vabimo na DAN ODPRTIH KLETI. T U N VINOTEKA N I ACCOMMODATION AND FOOD T O BRDA O P Radi bi vas popeljali skozi kleti, vam pokazali, kje in kako pridelujemo vino, Grajska cesta 10 D G I 5212 Dobrovo R N in ob kozarcu pokramljali o letnikih, ki so bili in še bodo. I I F 20 HIŠA MARICA T +386 31 342 369 F E E E Informacijsko središËe bo v Vinoteki Brda, kjer bodo na voljo R M I Šmartno 33, 5211 Kojsko M • E O N M: 031 341 693, 041 788 305, T: 05 304 10 39 tudi priložnostni kozarci dneva odprtih kleti. T E: [email protected] Za posebne ugodne dvodnevne pakete preverite našo spletno stran www.marica.si www.vinotekabrda.si 21 KMETIJA S PRENO»IŠ»I BREG • Mirela Peresin WINEDAY Breg pri Golem Brdu 3, 5212 Dobrovo v Brdih There's always a good reason to visit Goriška Brda, but visiting Brda T: 05 304 25 55 st st E: [email protected] on the 31 of May and 1 of june 2014 is a must for every wine lover. www.turizembreg.com On “DAN ODPRTIH KLETI”, known also as WINEDAY, you'll have a unique opportunity to visit some of the most outstanding wine cellars DOMA»IJA KABAJ MOREL KATJA and meet some of the best producers of wines from Brda. 22 Šlovrenc 4, 5212 Dobrovo v Brdih The meeting point is at the Vinoteka Brda (Dobrovo) M: 041 454 002 T+F: 05 395 95 60 where you'll get your “glass in a bag” and all the informations E: [email protected] you need for this one day full immersion in the Brda wine territory.
    [Show full text]