DOCSLIB.ORG

Statutarni Odlok O Organiziranju in Delovanju Vaških Skupnosti Ter Krajevnih Skupnosti in O Določitvi Volilnih Enot

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Statutarni Odlok O Organiziranju in Delovanju Vaških Skupnosti Ter Krajevnih Skupnosti in O Določitvi Volilnih Enot OBČINA BRDA OBČINSKI SVET Na podlagi 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSL ( Ur. l. RS št. 70/97) TER 9. in 49. člena statuta Občine Brda ( Uradno glasilo, št. 5/95) je občinski svet občine Brda na seji dne 09.11.1998 sprejel STATUTARNI ODLOK O ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU VAŠKIH SKUPNOSTI TER KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT 1.člen Stem statutarnim odlokom so določene naloge, način financiranja, organiziranosti in druge zadeve, ki urejajo delovanje vaških skupnosti (v nadaljevanje VS ) in krajevnih skupnosti ( v nadaljevanju KS) občine Brda, ter določene volilne enote v občini Brda. SPLOŠNE DOLOČBE 2.člen V Občini Brda so v skladu z 9. členom statuta Občine Brda ustanovijo naslednje krajevne in vaške skupnosti: KS Medana, ki obsega naselja: Medana, Plešivo, Ceglo VS Šmartno, ki obsega naselja: Šmartno, Imenje, Gonjače VS Vrhovlje VS Vedrijan VS Kojsko, ki obsega naselje: Kojsko, Brestje VS Hum, ki obsega naselja: Hum, Podsabotin, Snežatno VS Cerovo, ki obsega naselja: Gornje Cerovo in Dolnje Cerovo VS Dobrovo, ki obsega naselja: Dobrovo,Drnovk, Snežeče, VS Vipolže VS Kozana VS Fojana, ki obsega naselji: Fojana, Barbana VS Višnjevik, ki obsega naselja: Višnjevik, Gradno, Krasno VS Neblo, ki obsega naselja: Neblo, Hruševlje, Hlevnik, Šlovrenc, Kozarno, Brdicepri Neblem, Belo, Nozno, Pristavo, Slavče VS Kožbana, ki obsega naselja: Kožbana,Brdice pri Kožbani, Senik, Slapnik, Vrhovlje pri Kožbani, GoloBrdo, Breg pri Golem Brdu, Brezovk VS Biljana, ki obsega najelji: Biljana, Zali Breg 3. člen Preoblikovanje KS oz. VS se lahko izvede na podlagi sklepa občinskega sveta z dvotretinsko večino ali na referendumu kajanov v naseljih, ki se preoblikujejo. 4.člen KS je pravna oseba, ki deluje v skladu s svojim statutom in s svojimi drugimi akti. Statut KS mora biti usklajen s Statutom občine Brda in začne veljati, ko da nanj soglasje občinski svet občine Brda. 5. člen VS lahko opravlja naslednje naloge: W izdaja mnenje o obratovalnem času prodajaln in drugih obratov na svojem področju; W sodeluje pri sprejemanju prostorskih planov in prostorskih izvedbenih aktov in daje mnenje pri sprejemanju teh aktov in k izvedbenim prostorskim dokumentom; W daje mnenje v zvezi z uporabo stavbnih zemljišč in rabo ostalega prostora, varstvo naravne in kolturne dediščine; W sodeluje pri urejanju in vzdrževanje krajevnih poti in drugih javnih površin; W sodeluje pri vzdrževanju, urejanju in gradnji pokopališč: W predlaga ukrepe za varstvo okolja v vaški skupnosti; W sodeluje in predlaga gradnjo komunalnih objektov in naprav; W organizira in vodi javne prireditve( športne, kolturne, ipd.....); W sodeluje z vsemi društvi in klubi pri raznih športnih, kolturnih in drugih prireditvah; W opravlja druge naloge krajevnega značaja in naloge, ki jih nanjo prenese občina; W predlaga občinskemu svetu za razpis referenduma. 6.člen KS lahko opravlja naslednje naloge: W upravlja in razpolaga s svojimi sredstvi in premoženjem; W ureja in vzdržuje krajevne poti in druge javne poti; W vzdržuje, ureja in gradi pokopalošče; W sprejema statue KS; W sprejema finančni plan in zaključni račun; W sprejema program razvoja KS, ki mora biti vsklajen s programom razvoja občine, W izdaja mnenje o obratovalnem času prodajaln in drugih obratov na svojem področju; W sodeluje pri sprejemanju prostorskih planov in prostorskih izvedbenih aktov in daje mnenje pri sprejemanju teh aktov in k izvedbenim prostorskim dokumentom; W daje mnenje v zvezi z uporabo stavbnih zemljišč in rabo ostalega prostora, varstvo naravne in kolturne dediščine; W predlaga ukrepe za varstvo okolja v KS W sodeluje in predlaga gradnjo komunalnih objektov in naprav; W organizira in vodi javne prireditve( športne, kolturne, ipd.....); W sodeluje z vsemi društvi in klubi pri raznih športnih, kolturnih in drugih prireditvah; W opravlja druge naloge krajevnega značaja in naloge, ki jih nanjo prenese občina; 7.člen Župan pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti lahko skliče predsednike vaških odborov in krajevnega odbora, da se z njimi posvetuje o javnih zadevah. 8.člen Občinski svet lahko po predhodnem soglasju krajevnega odbora in vaškega odbora s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevne ali vaške skupnosti in za to zagotovi potrebna sredstva. 9.člen Občinski svet lahko predhodno zahteva mnenje organov KS oz. VS, kadar odloča o pomembnejših zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev te skupnosti. 10.člen Krajani so osebe, ki imajo na območju krajevne in vaške skupnosti stalno pribivališče. Krajani imajo v krajevni in vaški skupnosti volilno pravico. Pri odločanju o posameznih zadevah, ki jih posebej določa vaški odbor oz. svet KS, lahko sodelujejo tudi: W osebe, ki imajo v krajevni ali vaški skupnosti začasno pribivališče W lastniki neprimičnin, ki se nahajajo na območju krajevne ali vaške skupnosti; W pravne in fizične osebe, ki vršijo dejavnosti območja KS ali VS. ORGANI KRAJEVNE IN VAŠKE SKUPNOSTI 11.člen Organi KS so: W krajevni odbor W nadzorni odbor Organi VS so: W vaški odbor 12.člen Krajevni odbor obravnava vprašanja, ki zadevajo uresničevanje skupnih potreb in interese krajevne skupnosti in o njih odloča, zlasti pa : W sprejema statut in druge akte krajevne skupnosti; W sprejema dolgoročne, srednjeročne in letne programe, delavne in finančne plane; W sprejema zaključni račun; W izvaja razpise za oddajo del, za nakupe in v drugih primerih, ter sklepa ustrezne pogodbe; W imenuje odbor, komisije in druge delavne skupine Sveta krajevne skupnosti; W lahko obravnava pobude in akte občine, ki se tičejo prostora in prebivalstva krajevne skupnosti ter izdaja mnenja; W vzdržuje stike in sodeluje z občinskim svetom, z drugimi organi in službami občine Brda z drugimi skupnostmi občine in z organi širše skupnosti pri vprašanjah, ki zadevajo krajevno skupnost; W opravlja druge naloge, ki izhajajo iz prenešenih pristojnosti na krajevno skupnost; W podeljujejo nagrade in priznanja 13.člen Vaški odbor obravnava vprašanja, ki zadevajo uresničevanje skupnih potreb in interesov vaške skupnosti in o njh odloča, zlasti: W imenuje odbor, komisije in druge delavne skupine vaškega odbora; W lahko obravnava pobude in akte občine, ki se tičejo prostora in prebivalstva VS ter izdaja mnenja; W vzdržuje stike in sodeluje z občinskim svetom, z drugimi organi in službami občine Brda, z drugimi skupnostmi v občini in z organi širše skupnosti pri vprašanjah, ki zadevajo vaško skupnost; W opravlja druge naloge, ki izhajajo iz prenešenih pristojnosti na vaško skupnost; W predlaga nagrade in priznanja. 14.člen Nazorni odbor je organ nadzora, ki ga imenuje krajevni odbor na svoji prvi seji. Nadzorni odbor: W nadzira namembnost porabe sredstev; W nadzira zakonitosti aktov,ki jih izdaja svet KS; W nadzira smotrnost, zakonitost, strokovnost dela sveta KS; W ukrepa v primerih, ko se v krajevni skupnosti dela moralna in materjalna škoda, tako da predlaga krajevnemu odboru ali občinskemu svetu ustrezne postopke; W na zahtevo župana ali občinskega sveta poroča o svojem delom. 15.člen Krajevni odbor in vaški odbori štejejo 5 in največ 13 članov. Število članov se določi na zboru krajanov. Lista kandidatov ali vaški odbor je odprta. 16.člen Predsednika in podpredsednika krajevnega odbora ali vaškega odbora izvoli krajevni odbor ali vaški odbor izmed sebe z absolutno večino. 17.člen Mandat članov vaškega odbora in krajevnega odbora traja 4 leta. 18.člen Krajevni odbor ima lahko tajnika, ki opravlja naloge v skladu s statutom KS in tem odlokom. 19. člen Funkcije krajevnega odbora oz. vaškega odbora je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, svetnikov ali drugimi zaposlenimi v občinski upravi. ADMINISTRATIVNO IN FINANČNO POSLOVANJE KS IN VS 20. člen Administrativno poslovanje vodi krajevna skupnost po predpisih, ki veljajo za občinske upravne organe.Finančno poslovanje vodi KS po predpisih, ki veljajo za javno-pravne osebe. 21.člen KS ima lastno premoženje, s katerimi razpolaga v skladu z določili lastnega statuta in statuta občina Brda.Kadar nastopa v pravnem prometu s svojimi sredstvi oz. s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa posle v svojem imenu in na svoj račun. Neprimičnine ki so v javni rabi ( javno dobro) in jih upravlja KS so premoženje občine. KS lahko odtujuje neprimičnine ali del neprimičnin, le s soglasjem občinskega sveta. Prav tako ne sme odtujiti, brz soglaja Občine Brda, opreme ki je potrebna za delovanje KS. Občina Brda ne odgovarja za posle, ki jih KS sklepa v svojem imenu. 22.člen KS ima svoj žig, lahko pa ima tudi svoj znak, grb, zastavo, krajevne praznike. 23.člen Sredstva iz proračuna občine pridobi KS ali VS na podlagi letnega plana in po kriterijih, ki jih določa občina v skladu s tem odlokom. Stedstva za financiranje KS in VS se razporejajo glede na število predivalcev v skupnosti in glede na posebne potrebe, značilnosti in naloge KS in VS. Pravni status KS t.j. lastnost pravne osebene ne daja KS posebnih pravic pri pridobivanju sredstev za financiranje lastnih potreb v okviru občine. 24.člen Sredstva KS so poleg premoženja: W del dohodka, ki ga za zadovoljevanje potreb in nalog namenjajo krajani, podjetja in ustanove; W namenska sredstva, ki se zagotavljajo za uresničevanje načrtov krajevne skupnosti s proračuna občine Brda; W sredstva, ki jih krajani zagotavljajo s samoprispevkom; W sredstva, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari s svojimi dejavnostmi; W prostovolni prispevki in darila; W prispevki pokrovitelja; W najemnine; W druga sredstva: 25.člen Sredstva, ki jih pridobiva KS namensko lahko uprablja le za tisti namen za katerega
Load more

Recommended publications
  • Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd
    geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC € 20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1 Lu~ka A`man Momirski Franci Petek Naziv: doc., dr., mag., univerzitetna diplomirana in`enirka arhitekture Naziv: dr., mag. univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 07 60 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 07 34 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.fa.uni-lj.si Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala, leta 1986 Rodil se je leta 1971 na Jesenicah, mladost pa je pre`ivel v Lescah. diplomirala, leta 1993 magistrirala in leta 2004 doktorirala. Njena biblio- Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. grafija obsega pribli`no 160 enot. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih V Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 dok- je prejela ve~ nagrad in priznanj.
    [Show full text]
  • Spreminjanje Rabe Tal V Severnih Goriških Brdih
    vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 9 Geografski vestnik 79-1, 2007, 9–23 Razprave RAZPRAVE SPREMINJANJE RABE TAL V SEVERNIH GORI[KIH BRDIH AV TO R Franci Petek Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija [email protected] UDK: 91:711.14(497.4Gori{ka brda) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Spreminjanje rabe tal v severnih Gori{kih brdih Za Gori{ka brda je zna~ilna izrazita dvojnost: na jugu je vinogradni{tvo intenzivno, zato se je povr{ina vino- gradov ohranila v pribli`no enakem obsegu kot v prvi polovici 19. stoletja, na severu pa se zemlji{~a mo~no zara{~ajo, tako da je dele` gozda presegel 80 %, ob najve~jem obsegu kmetijskih zemlji{~ pa ni dosegal niti 30 %. Razloge gre iskati predvsem v mo~no spremenjenih dru`benih razmerah. KLJU^NE BESEDE raba tal, spremembe rabe tal, ogozdovanje, geografija pode`elja, regionalna geografija, Gori{ka brda, Slo- venija ABSTRACT Land use changing in northern Gori{ka brda The low hills of Gori{ka brda have a distinctly dual appearance. In their southern part, agricultural or vine- yard land use is very intensive for Slovene conditions, and the proportion of surface occupied by vineyards has remained almost the same since the first half of the 19th century. In contrast, northern part of Gori{ka brda has experienced intensive overgrowth. The proportion of forest today is more than 80% whereas dur- ing the period of the greatest extent of farmland it only covered 30%. The reason for this can be found primarily in changed social conditions.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO OBČINA BRDA oktober 13 Kazalo: 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 2. JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO 2.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA 2.2 CEVOVOD 2.3 VRSTE IN ŠTEVILO OBJEKTOV IN OPREME JAVNEGA VODOVODA 2.4 ČRPALIŠČA 2.5 KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE 3. JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE 4. VODNI VIRI PITNE VODE 4.1 OPIS 4.2 OZNAČEVANJE 5. ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE 5.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCEV ZASEBNIH VODOVODOV 5.2 PODATKI O ZASEBNIH VODOVODNIH SISTEMIH 6. ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU 7. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO 8. NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB 9. NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV 10. RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA 11. PROGRAM ZA OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVANJA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Stran 2 od 12 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE Tabela 1: Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo NAZIV: VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA D.D. NASLOV: CESTA 25. JUNIJA 1B. KROMBERK, 5000 NOVA GORICA ID DDV: SI91503027 ODGOVORNA OSEBA: MIRAN LOVRIČ KONTAKTNA OSEBA: MATJAŽ HVALIČ TELEFONSKA ŠT: 05-3391100 E-POŠTA: [email protected] ORGANIZACIJSKA 1 - JAVNO PODJETJE OBLIKA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: * 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE Javno službo podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja v petih občinah. Največji delež pripada mestni občini Nova Gorica. En vodni sistem lahko oskrbuje z vodo v celoti ali delno tudi po več občin npr.
    [Show full text]
  • Šola Za Življenje
    Podružnica MEDANA št.: 32 P 27. 9. Vincencij Pavelski 19.00 †Franko Pulec, 40. obl. T 28. 9. Venčeslav 19.00 V dober namen 26. september 2021 S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael 19.00 †Mirko Kristančič, Ceglo 18 26. nedelja med letom 18.00 Češčenje S.R.T. Č 30. 9. Hieronim 19.00 †Jerko in Goran Srebrnič, Pleš. 49 Slomškova – ekumenski Terezija D. J. dopoldne Sv. zakramenti na domu P 1. 10. prvi petek 19.00 V čast Srcu Jezusovemu po nam. dan – kvatre S 2. 10. Angeli varuhi 19.00 V dober namen 27. nedelja med letom POHLEP IN NEZRELOST II. N 3.10. 10:00 Rožnovenska †Anči in Ivo Ščurek, obl. S V ozadju današnjih preveč KOJSKO zaupljivih in lahkovernih ljudi, je P 27. 9. Vincencij Pavelski D. Cerovo 18.00 †Katja Ipavec pohlep in osebna nezrelost. V T 28. 9. Venčeslav Kojsko 18.00 †Antun Murgaš, Brestje 20 današnjem svetu sta namreč v S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael Kojsko 18.00 †Jelena Bole, Imenje 1/a ospredju samo še dve vrednoti: uspeh in denar. In v tem duhu se Podsabotin-Dom Č 30. 9. Hieronim 10.00 †Rafael Slejko, Vrhovlje 8 oblikujejo nove generacije. Terezija D. J. P 1. 10. G. Cerovo 18.00 prvi petek p.n.d. Mnogi želijo brez truda uspeti, nedeljska maša kar pa v večini primerov ni mogoče. Zahteve življenja so zanje pretežke S 2. 10. Angeli varuhi in tako izstopijo iz realnosti, dostikrat z omamo. Svoj svet živijo v iluziji, Vrhovlje 18.00 p.n.d. ker niso sposobni vstopati v stvaren odnos, za katerega je potrebna Podsabotin 8.00 za župnijo 27.
    [Show full text]
  • Morfološki Razvoj V Goriških Brdih
    MORFOLOŠKI RAZVOJ V GORIŠKIH BRDIH IGOR VRIŠER Uvod Južno obrobje Alp v Posočju prekriva flišni pas, ki tvori prehod iz nasute, po starosti sorazmerno mlade ravnine, v apniške dinaride. Na našem ozemlju ga imamo ohranjenega v Goriških Brdih in v Vipavski dolini. Erozijski proces od eocena sem ga je marsikje zožil in celo povsem denudiral. Danes je nekoč enotno flišno obrobje Alp po večini raztrgano po velikih alpskih rekah, vendar je v splošnem ob vznožju Julijskih Alp, od Taljamenta na vzhod, še dokaj dobro ohranjeno. Prekinjajo ga edino nasipine večjih pritokov Taljamenta in Soče, Tera in Nadiže. Najbolj na široko je razprostranjen ravno na našem ozemju: v Brdih in v Vipavski dolini. Brda predstavljajo nekak flišnat pomol, ki ga omejujeta Soča in Idrija. Proti jugu se polagoma potapljajo v nasipino Furlanske nižine z raztrganim vencem višin, ki zapirajo mokrotno kotlino Prevala. Živahna erozija, ki jo moremo po številnih sledovih sprem- ljati od pliocena sem, je Brda razrezala v vrsto goric in slemen, ki se pahljačasto razpno od centralnega gorskega sklopa Ko rade. Pre- vlada mehkih lapornatih, glinastih in peščenih sedimentov, ki jih le sem ter tja prekinjajo vmesne apniške plasti, daje predelu značaj onih razgibanih in valovitih goric, ki jim v ostali Sloveniji še najbolj sličijo Haloze in Slovenske gorice. Hidrografska mreža Brd je dokaj enostavna, edini večji reki, Soča in Idrija, se nahajata na robu, medtem, ko so vse ostale vode večinoma le večji in manjši potoki. Nekatere svojstvene poteze pa dajo slutiti, da hidrografski razvoj nikakor ni bil tako enostaven. Tudi Preval z melioriranim močvirjem izpričuje isto domnevo.
    [Show full text]
  • Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo Prv Čnc Pot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo
    Pohodne poti češnjevega cveta Cherry blossom hiking trails ČmpevkPot 1 / Trail 1: Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo PrvčncPot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo grad Dobrovo / Dobrovo castle grad Dobrovo / Dobrovo castle B B A 11,4 km A 6,5 km 3–4 ure / hours 2–2,5 ure / hours Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, cerkev sv. Jurija v Gradnem s fre- Grad Dobrovo, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Dobrovo castle, skami Lojzeta Spacala in križevim potom Zorana Mušiča, cerkvica v birthplace of Alojz Gradnik in Medana Vedrijanu, vinske kleti / Dobrovo castle, chapel in Šlovrenc, Church of St. George and frescos by Lojze Spacal and Stations of the Cross by Zoran Mušič, Church in Vedrijan, wine cellars BjlPot 7 / Trail cpik7: Dobrovo-Fojana-Barbana-Plešivo- Ceglo-Medana-Dobrovo ČrnicPot 2 / Trail 2: Dobrovo-Slavče-Hlevnik-Hruševlje- grad Dobrovo / Dobrovo castle Neblo-Fojana-Dobrovo B A 12 km grad Dobrovo / Dobrovo castle 3,5–4 ure / hours B A Daljša pot / Long trail: 16,5 km Krajša pot / Short trail: 11,8 km Grad Dobrovo, cerkvici v Fojani Sv. Duh na jezeru in Sv. Florjan, cerkev Trajanje daljše poti / Long trail: 4,5 - 5 ure / hour Marijinega rojstva v Barbani, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Trajanje krajše poti / Short trail: 3 - 3,5 ure / hour Dobrovo castle, Church of St. Spirit on the Lake and Church of St. Florian in Fojana, Church of Mary's Birth in Barbana, birthplace of Alojz Gradnik Znamenitosti na krajši poti / Sights along the shorter trail: kapelica in Medana v Šlovrencu-spust v dolino potoka Kožbanjšček-Hruševlje / chapel in Šlovrenc, descent in the valley of the Kožbanjšček stream - Hruševlje Znamenitosti na daljši poti / Sights along the longer trail: Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, obeležje pri Peternelu iz 2.
    [Show full text]
  • Razpored Terena Patronažna Služba Ps Nova Gorica
    RAZPORED TERENA PATRONAŽNA SLUŽBA PS NOVA GORICA KERŠEVAN Kromberk: JOLANDA, Barje, dipl.med.sestra Bratov Hvalič, 031 872 700 Breg, C. 25. junija, Damber, Grajska, Industrijska, Iztokova, Kekčeva pot, Kromberška cesta, Lemutova, Loke, Med trtami, Panovška, Pavšičevo naselje, Pod Škabrijelom, Podrob, Pri hrastu, Rada Simonitija, Toma Brejca, Varda, Vetrišče, Vinka Vodopivca, Vodovodna pot KLJUN Nova Gorica: SILVANA, Bazoviška, dipl.med.sestra Bidovčeva, Cesta 15. Septembra 051 678 140 Gortanova Gregorčičeva, Kajuhova Kidričeva, Kostanjeviška Marušičeva Miloševa, Pod gričem Pot na Pristavo Sončna Strma pot Trg E. Kardelja Ul. Pinka Tomažiča Ul. Sergeja Mašere Valenčičeva Rožna Dolina: Andreja Kumarja, Angela Besednjaka, J. Mihevca, L. Šercerja, Liskur, Pod gričem, Pot na Pristavo, Stara Gora Ul. 25. maja, Ul. 9. maja, Ul. partizanske tehnike, Vipavska cesta PETREVČIČ Osek NATAŠA, Ozeljan, dipl.med.sestra Šempas, Vitovlje 041 673 676 VIDIC MOJCA, Banjšice, dipl.med.sestra Bate, Dragovica, 031 746 117 Grgar, Grgarske ravne, DREN MAJDA, Lazna, dipl.med.sestra Lokve, Nemci, 031 601 716 Podgozd, Ravnica, Trnovo, Voglarji Šmihel Grčna Podgrčna Ajševica FILIPOVIĆ Nova Gorica: PELKA, Cankarjeva, dipl.med.sestra Prvomajska 041 393 031 PEJAKIĆ MIŠO, Nova Gorica dipl.zdravstvenik Gradnikove brigade Ulica Tolminskih puntarjev 051 232 515 Kolodvorska Ulica xxx.divizije, Partizanska ulica DOVŽAK NELI Nova Gorica: dipl.med.sestra Delpinova, Erjavčeva, 051 678 131 Ivana Regenta, Kosovelova Ledine, M. Kogoja, Prešernova, Rejčeva, Rutarjeva, Sedejeva Streliška, Škrabčeva, Trubarjeva, Tumova, Ulica Šantlovih Vrtna, Železničarska Solkan: Cesta 9. korpusa, Klanec, Klementa Juga, Langobardska, Ludvika Slokarja M. Klemenčiča, M. Valentinčiča, M. Veluščka, Na potoku, Ob parku Pot na breg, Pot na drage, Stara pot, Tominčeva, Trinka Zamejskega, Velika pot, Vezna pot.
    [Show full text]
  • Analiza Stanja 1.7. S Področja Socialno-Ekonomskih Virov
    Analiza stanja 1.7. s področja Socialno-ekonomskih virov V ustrezna polja vpišite zahtevane podatke, najprej opišete najpomembnejše danosti: Območje Občine Brda je del Severne Primorske (Goriška statistična regija), ki obsega pokrajinsko neenotno, vendar zaokroženo celoto Zgornjega in Srednjega Posočja. Do leta 1994 je bilo območje del občine Nova Gorica, oktobra 1994 pa je bila ustanovljena Občina Brda. Opis: Obravnavano območje (subregija – Goriška Brda) leži na skrajnem zahodu Slovenije, tako da je južna in zahodna meja občine tudi državna meja med Italijo (dežela Furlanija – Julijska krajina) in Slovenijo. Skupna dolžina meje z Italijo je 232 km, od tega je v občini Brda 29,75 km. Meja poteka po vodotokih Idrija, Koren, Rutarski potok, Prvačina, Zlatonek/Pevmica (v skupni dolžini 16,62 km), ostalih 13,13 km je meja na kopnem. Na severu občina meji na sosednjo občino Kanal ob Soči, na vzhodu pa na Mestno občino Nova Gorica. Občina Brda pokriva površino 72 km² in ima 5659 prebivalcev (po popisu prebivalstva 2016). Za Brda je značilna zgoščena poselitev grebenov in gričev. V štirinajstih vaških skupnostih in eni krajevni skupnosti je 45 naselij. Največje naselje je občinsko središče Dobrovo, kjer so sedež občine, vrtec, devetletna osnovna šola, policija, pošta, bančna poslovna enota, kulturni dom, zdravstveni dom, muzej in galerija, gasilski dom. Glede na ostale občine, tako v Goriški statistični regiji kot v Sloveniji, občina Brda sodi med manjše občine (v Sloveniji je 30% po velikosti in številu prebivalstva podobnih občin). Po geografsko geološki sestavi je območje občine zaokrožena celota, raznolikosti v prostoru, ki se kažejo tudi v demografski sliki in ekonomskih kazalnikih, se pojavljajo zlasti med spodnjimi in zgornjimi Brdi.
    [Show full text]
  • Razpored Terena Patronažna Služba Ps Nova Gorica
    RAZPORED TERENA PATRONAŽNA SLUŽBA PS NOVA GORICA KERŠEVAN Kromberk: JOLANDA, Barje dipl.med.sestra Breg 031 872 700 Cesta 25. junija Damber Grajska cesta Industrijska cesta Iztokova ulica Kekčeva pot Kromberška cesta Lemutova ulica Loke Med trtami Panovška cesta Pavšičevo naselje Pod Škabrijelom Podrob Pri hrastu Rada Simonitija Ulica bratov Hvalič Ulica Toma Brejca Ulica Vinka Vodopivca Varda Vetrišče Vodovodna pot KLJUN Nova Gorica: SILVANA, Bazoviška ulica dipl.med.sestra Cesta 15. Septembra Gortanova ulica 051 678 140 Kajuhova ulica Kidričeva ulica Kostanjeviška cesta Pod gričem Pot na Pristavo Sončna pot Strma pot Trg E. Kardelja Ul. Pinka Tomažiča Ul. Sergeja Mašere Rožna Dolina: Liskur Pod gričem Pot na Pristavo Stara Gora Ulica Andreja Kumarja Ulica Angela Besednjaka Ulica Jožeta Mihevca Ulica Ljuba Šercerja Ulica 25. maja Ullica 9. maja, Ulica Partizanske tehnike Vipavska cesta PETREVČIČ Osek NATAŠA, Ozeljan dipl.med.sestra Šempas Vitovlje 041 673 676 BABNIK PETRA Šmihel dipl.med.sestra Ajševica Nova Gorica: 031 678 344 Bidovčeva ulica Grčna Gregorčičeva ulica Kosovelova ulica Marušičeva ulica Miloševa ulica Podgrčna Prešernova ulica Rutarjeva ulica Sedejeva ulica Trubarjeva ulica Tumova ulica Ulica Marija Kogoja Ulica Šantlovih Vrtna ulica Valenčičeva ulica DREN MAJDA, Banjšice dipl.med.sestra Bate Dragovica 031 601 716 Grgar Grgarske ravne Lazna Lokve Nemci Podgozd Ravnica Trnovo Voglarji FILIPOVIĆ Nova Gorica: PELKA, Cankarjeva ulica dipl.med.sestra Prvomajska ulica 041 393 031 PEJAKIĆ MIŠO, Nova Gorica: dipl.zdravstvenik Ulica Gradnikove brigade Ulica Tolminskih puntarjev 051 232 515 Kolodvorska pot Ulica xxx.divizije Partizanska ulica DOVŽAK NELI Nova Gorica: dipl.med.sestra Delpinova ulica Erjavčeva ulica 051 678 131 Ledine Rejčeva ulica Streliška pot Škrabčeva ulica Ulica Ivana Regenta Železničarska pot Solkan: Cesta IX.
    [Show full text]
  • R a Z G L a S Kandidatov Za Volitve Članov Občinskega Sveta Občine Brda – 18
    R A Z G L A S kandidatov za volitve članov občinskega sveta Občine Brda – 18. novembra 2018 VOLILNA ENOTA 1, ki obsega naselja Barbana, Belo, Biljana, Brdice pri Kožbani, Brdice pri Neblem, Breg pri Golem Brdu, Brezovk, Ceglo, Dobrovo, Drnovk, Fojana, Golo Brdo, Gradno, Hlevnik, Hruševlje, Kozana, Kozarno, Kožbana, Krasno, Medana, Neblo, Nozno, Plešivo, Pristava, Senik, Slapnik, Slavče, Snežeče, Šlovrenc, Vipolže, Višnjevik, Vrhovlje pri Kožbani, Zali Breg I. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI - II. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS III. STRANKA MODERNEGA CENTRA - SMC IV. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV V. BRIŠKA NEODVISNA LISTA NSi 1. Damjan BIRTIČ, roj. 15. 9. 1972, Neblo 5/b, 1. Oskar KRISTANČIČ, roj. 9.11.1954, Plešivo 25/B, 5 SLOVENIJE - DESUS 1. Denis RUSJAN, roj. 28. 3. 1975, Drnovk 13/a, 1. Aleš SIMČIČ, roj. 16. 1. 1970, Goriška cesta 26, 5212 Dobrovo 212 Dobrovo 1. Oskar BENSA, roj. 1. 12. 1951, Vipolže 100, 5212 Dobrovo 5212 Dobrovo poklic: doktor medicine, delo: zdravnik specialist poklic: strojni tehnik, delo: upokojenec 5212 Dobrovo poklic: dipl. ing. agronomije; delo: visokošolski učitelj, poklic: kmetijski tehnik, delo: kmetovalec 2. Romana VELIŠČEK, roj. 11. 7. 1976, Kozana 16, 2. Milena KLAVORA, roj. 28. 4. 1958, Zadružna cesta 3, poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenec profesor, Univerza v Lj. 2. Marija REYA, roj. 27. 4. 1964, Kozana 7, 5212 Dobrovo 5212 Dobrovo 5212 Dobrovo 2. Nevenka PRINČIČ, roj. 8. 10. 1950, Vipolže 93/a, 5 2. Irena BENEDETIČ, roj. 27. 6. 1958, Vipolže 65, poklic: dipl. inženir agronomije, delo: gospodinja poklic: diplomirana ekonomistka, delo: pomočnica vodje poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenka 212 Dobrovo 5212 Dobrovo 3.
    [Show full text]
  • TAST E the Delicacies of Goriška B
    TASTE the delicac ies of Gor iška Br da L A N D O F I N V BRDA I G O R A T I N G M O M E N T S Where the view opens out onto the landscape of The times for fairy tales are over; however, the Goriška Venice, Friuli and the Venetian region, it reveals itself as brda fairy tale is becoming increasingly real. The the quite different, magical world of Brda. Embedded profusion of colours, tastes and aromas still attract the halfway between the Alps and the Adriatic Sea, Brda attention of every traveller who visits Brda. The essence has a magical power and a beneficial impact on local always remains the same – the primary pleasure of the dishes, the stunning experience of the wine and the life. Moreover, Brda is unique and original; rich; colourful merry feeling of happy gatherings. and lively; and full of life during every season. G O R I Š K A B R D A TASTE the delicacies of F R U I T Goriška Brda The best known Goriška Brda fruit is probably prunes. What nature does not offer, the men and women of They are hand-skinned, stoned and then sun-dried Goriška brda add with their simple openness, hospitality and are especially famous for their unique taste. Other and their cheerfulness. Everything that has ever been selected fruits, mostly cherries, are still transported produced here by diligent hands, shows love and reflects and sold all over Slovenia by Goriška Brda inhabitants. their souls.
    [Show full text]