Univerza V Novi Gorici Fakulteta Za Humanistiko

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Univerza V Novi Gorici Fakulteta Za Humanistiko UNIVERZA V NOVI GORICI FAKULTETA ZA HUMANISTIKO GRADOVI, GRAŠČINE IN VILE V GORIŠKIH BRDIH DIPLOMSKO DELO Tjaša Kren Mentorja: prof. ddr. Grdina Igor doc. dr. Visočnik Julijana Nova Gorica, 2017 NASLOV Gradovi, graščine in vile v Goriških brdih IZVLEČEK Diplomska naloga obravnava gradove, graščine in vile v Goriških brdih. Njihov nastanek, uporabo skozi čas in ljudi, ki so v njih živeli. Gradovi, graščine vile: neme priče minulih časov so del naše srednjeveške zgodovine. V zvezi z njimi se spletajo številne zgodbe in legende. Nastanek prvih gradov na naših tleh lahko postavimo v 10. stoletje, vrhunec pa je bil v 12. in 13. stoletju. Stavbe plemičev so nastajale nad prepadnimi stenami in na vrhovih hribov, povsod tam, kjer je bil možen dostop le z ene strani. Prostori v teh zgradbah so bili temni in hladni, sprva so prebivalcem nudili le malo udobja. V Goriških brdih je bila zemljiška posest zelo razdrobljena, največ zemlje sta imela v rokah oglejski patriarhat in goriški grofje, manjše dele pa belinjski1 in rožaški2 samostan. Ker je bilo toliko fevdalnih gospodarjev, je bilo že v srednjem veku kar precej trdnih postojank. KLJUČNE BESEDE Goriška brda, gradovi, graščine, vile, zgodovina, srednji vek 1 Beligna pri Ogleju 2 Rožac-Rosazzo I TITLE Castles, mansions and villas in Goriška brda ABSTRACT This thesis is about castles, mansions and villas in Goriška brda. Their formation, usage through time and the people who lived in them. About these people there are many stories and legends – myths. The castles, mansions and villas are the proof of and witnesses about the past and our medieval time. The formation of the first castles in Brda can be placed in the 10th century, the peak was in the 12th and 13th century. The castles were made on the cliffs, hill peaks, wherever there was an access just from one side. At first the rooms were dark, cold and gave very little comfort for the inhabitants. The landownership was very scattered, most of the land was in the hands of patriarchy of Oglej and the counts of Gorica, minor parts of the land was in property of the belinjski and rožaški monastery. Because of the feudal lords there was a lot of strongholds in medieval time. KEYWORDS Goriška Brda, castles, mansions, villas, history, medieval time II KAZALO VSEBINE 1 UVOD ........................................................................................................................ 1 1.1. NAMEN NALOGE ............................................................................................ 1 1.2. METODE ........................................................................................................... 1 2 GORIŠKA BRDA ..................................................................................................... 2 3 DEFINICIJA POSAMEZNIH STAVBNIH TIPOV ................................................. 3 3.1. GRAD ................................................................................................................ 3 3.2. GRAŠČINA ....................................................................................................... 4 3.3. VILA .................................................................................................................. 5 4 DVOR BARBANA ................................................................................................... 7 5 DVOR BRDICE ........................................................................................................ 9 6 GRADIČ CEGLO ................................................................................................... 10 6.1. ZGRADBA DVORCA..................................................................................... 11 7 CEROVO ................................................................................................................. 15 7.1. GRAD GORNJE CEROVO ............................................................................. 17 7.2. GRAD DOLNJE CEROVO ............................................................................. 19 7.3. ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V DOLNJEM CEROVEM ............................... 22 8 DVOREC DOBROVO ............................................................................................ 24 8.1. TLORIS DVORCA DOBROVO ..................................................................... 32 9 DVOREC DORIŠČE ............................................................................................... 36 9.1. OPIS STAVBE DORIŠČE .............................................................................. 37 10 GRAD FOJANA .................................................................................................. 40 11 GRAD VIPOLŽE ................................................................................................ 42 12 VILA TAUFENBACH, VIPLOŽE ..................................................................... 46 12.1. ZGRABDA DVORCA ................................................................................. 46 III 13 GRAŠČINA KOJSKO ......................................................................................... 47 13.1. ZGRADBA DVORCA KOJSKO ................................................................. 50 14 DVOREC KOZANA ........................................................................................... 51 15 DVOR KOZARNO .............................................................................................. 53 16 GRAD VIŠNJEVIK ............................................................................................. 54 17 GRAD RITTERSBERG ...................................................................................... 55 18 GRAD NOZNO ................................................................................................... 56 19 DVOR ŠLOVRENC ............................................................................................ 58 20 DVOR ŠMARTNO .............................................................................................. 61 20.1. ZASNOVA DVORCA ................................................................................. 62 21 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................... 63 21.1. KNJIGE: ....................................................................................................... 63 21.2. INTERNETNI VIRI: .................................................................................... 63 IV KAZALO SLIK Slika 1: Brda na starem zemljevidu. .................................................................................. 1 Slika 2: Goriška brda. ........................................................................................................ 2 Slika 3: Slika tipičnega gradu. ........................................................................................... 3 Slika 4: Slika tipične graščine. ............................................................................................ 4 Slika 5: Slika tipične vile. ................................................................................................... 6 Slika 6: Upodobitev naselja Barbana. ................................................................................. 8 Slika 7: Dvor Barbana, kot ga je naslikal neznani slikar. ................................................... 8 Slika 8: Vas Brdice. ............................................................................................................ 9 Slika 9: Gradič Ceglo. ...................................................................................................... 10 Slika 10: Vogalni stopniščni stolpič dvorca. ..................................................................... 12 Slika 11: Aksonometrična študija kompleksa dvorca. ...................................................... 12 Slika 12: Tloris Gradiča. .................................................................................................. 13 Slika 13: Kapela v Ceglem. .............................................................................................. 14 Slika 14: Prvi zapis krajevnega imena Cerovo na listini iz leta 1205. .............................. 15 Slika 15: Listina iz leta 1205, v kateri se prvič omenja Cerovo. ...................................... 16 Slika 16: Dvorec in cerkev v Gornjem Cerovem v 18. Stoletju. ...................................... 17 Slika 17: Dvorec in cerkev v Dolnje Cerovem v 18. stoletju. .......................................... 19 Slika 18: Dolnje Cerovo z dvorcem in cerkvijo iz leta 1909. ........................................... 20 Slika 19: Tloris kompleksa dvorca z označenima stavbnima faz. .................................... 21 Slika 20: Gotski okenski okvir iz nekdanjega srednjeveškega dvorca v Dolnjem Cerovem. .......................................................................................................................... 21 Slika 21: Okostnjaki v apsidi. ........................................................................................... 23 Slika 22: Apsida v obstoječi cerkvi Svetega Lenarta. ....................................................... 23 Slika 23: Dvor Dobrovo v 13. stoletju. ............................................................................. 24 Slika 24: Grof Rudolf Colloredo (1585-1657). ................................................................. 26 V Slika 26: Družinsko drevo rodovine de Catterini-Erzberg................................................ 28 Slika 27: Silverio de Baguer Corsi y Ribas (1838-1927). ...............................................
Recommended publications
  • Terasirana Pokrajina Gori[Kih Brd
    geo17 OVITEK.qxd 25.1.2008 9:39 Page 1 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 17 TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD TERASIRANA POKRAJINA GORI[KIH BRD LU^KA A@MAN MOMIRSKI LU^KA A@MAN MOMIRSKI, KLADNIK, DRAGO BLA@ KOMAC, FRANCI PETEK, PETER REPOLUSK, ZORN MATIJA ISBN 978-961-254-055-5 DRAGO KLADNIK 17 BLA@ KOMAC € 20 FRANCI PETEK PETER REPOLUSK 9 789612 540555 MATIJA ZORN pred_zalist.qxd 28.1.2008 12:28 Page 1 Lu~ka A`man Momirski Franci Petek Naziv: doc., dr., mag., univerzitetna diplomirana in`enirka arhitekture Naziv: dr., mag. univerzitetni diplomirani geograf, znanstveni sodelavec Naslov: Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Zoisova 12, Naslov: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Ljubljana, Slovenija Faks: +386 (0)1 200 07 60 Faks: +386 (0)1 425 77 93 Telefon: +386 (0)1 200 07 34 Telefon: +386 (0)1 470 63 51 E-po{ta: [email protected] E-po{ta: [email protected] Medmre`je: http://www.fa.uni-lj.si Medmre`je: http://www.zrc-sazu.si/giam/franci.htm Rodila se je leta 1961 v Ljubljani, kjer je leta 1979 maturirala, leta 1986 Rodil se je leta 1971 na Jesenicah, mladost pa je pre`ivel v Lescah. diplomirala, leta 1993 magistrirala in leta 2004 doktorirala. Njena biblio- Leta 1990 je kon~al Srednjo dru`boslovno in jezikovno {olo v [kofji Loki. grafija obsega pribli`no 160 enot. Na arhitekturnih in urbanisti~nih nate~ajih V Ljubljani je leta 1998 diplomiral, leta 2001 magistriral in leta 2004 dok- je prejela ve~ nagrad in priznanj.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Orange Wines
    ORANGE WINES ElMundo de los Vinos Naranja / The World of the Orange wines / Il Mondo dei Vini Orange Slovenian wine tour 4 June, 2019 162 What if one day we would want to go on a wine tour through a European country that was small both in size and in wine production? A place that was yet-to-be-discovered, but which at the same time excellent wines were elaborated? A good choice for this would be Slovenia. The first thing would be to choose our destination airport. Another good thing about Venice is its airport, that for such a small town is served by a large number of airlines that come from almost anywhere in the world. Once there, the only thing left to do is rent a car and go to neighboring Slovenia. Our destination is just an hour and a half from the airport, following the A4 motorway in the direction of Trieste. Other arrival possibilities are the airport of Trieste or the farthest one of Ljubljana, although Venice is the one that enjoys better connections (and better prices as well). During our trip we will spend a few days in one of the four wine regions of this small country with just over two million inhabitants sharing borders with Austria, Italy, Hungary and Croatia. Though it is not widely known, Slovenia has a great wine tradition with a number of wineries exporting their wines all over the world. Primorska is the easternmost Denomination of Origin and it is divided into four areas: Vipavska Dolina (Vipava river valley), Kras, Slovenska Istra and Goriška Brda.
    [Show full text]
  • Prodaja Briških Češenj Po Brdih
    Prodaja briških češenj po Brdih KMETIJA KONTAKT PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA Kmetija Jelina 05 30 46 330 14.00 - 20.00 14.00 - 20.00 17.00 - 20.00 14.00 - 20.00 14.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 Hum 16 041 479 192 zaželjeno predhodno naročilo Hiša Marinič 041 622 752 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 10.00 - 20.00 Biljana 5a zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Brikca 031 200 505 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Vedrijan 6a obvezno predhodno naročilo (vsaj 1 dan pred prihodom) Kmetija Drnovšček - Kovačevi 031 573 070 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 7.00 - 12.00 Dobrovo - Štaloni Kmetija Pičulin 031 427 772 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Vipolže 91 zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Prinčič - Škofovi 041 872 587 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Gornje Cerovo 40 obvezno predhodno naročilo Andrej Reya 031 305 333 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Kozana 5a 041 868 432 obvezno predhodno naročilo Sadjarska kmetija Simčič 041 891 317 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Šmartno 19 zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Vendramin 031 293 040 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Kojsko 1 031 486 221 zaželjeno predhodno naročilo Kmetija Makuc Zagožen - Pri Lukovih 031 321 363 cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan cel dan Gornje Cerovo 60 obvezno predhodno naročilo Kmetija Krašček 031 370 459 cel dan cel dan cel dan cel dan Hum 14 obvezno predhodno naročilo (vsaj 1 dan pred prihodom) Kmetija Bregantič 040 300 883 po 14.
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO OBČINA BRDA oktober 13 Kazalo: 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 2. JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO 2.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA 2.2 CEVOVOD 2.3 VRSTE IN ŠTEVILO OBJEKTOV IN OPREME JAVNEGA VODOVODA 2.4 ČRPALIŠČA 2.5 KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE 3. JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE 4. VODNI VIRI PITNE VODE 4.1 OPIS 4.2 OZNAČEVANJE 5. ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE 5.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCEV ZASEBNIH VODOVODOV 5.2 PODATKI O ZASEBNIH VODOVODNIH SISTEMIH 6. ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU 7. OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO 8. NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB 9. NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV 10. RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA 11. PROGRAM ZA OBVLADOVANJE KAKOVOSTI POSLOVANJA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE Stran 2 od 12 1. OSNOVNI PODATKI 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE Tabela 1: Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo NAZIV: VODOVODI IN KANALIZACIJA NOVA GORICA D.D. NASLOV: CESTA 25. JUNIJA 1B. KROMBERK, 5000 NOVA GORICA ID DDV: SI91503027 ODGOVORNA OSEBA: MIRAN LOVRIČ KONTAKTNA OSEBA: MATJAŽ HVALIČ TELEFONSKA ŠT: 05-3391100 E-POŠTA: [email protected] ORGANIZACIJSKA 1 - JAVNO PODJETJE OBLIKA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: * 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE Javno službo podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d. izvaja v petih občinah. Največji delež pripada mestni občini Nova Gorica. En vodni sistem lahko oskrbuje z vodo v celoti ali delno tudi po več občin npr.
    [Show full text]
  • Šola Za Življenje
    Podružnica MEDANA št.: 32 P 27. 9. Vincencij Pavelski 19.00 †Franko Pulec, 40. obl. T 28. 9. Venčeslav 19.00 V dober namen 26. september 2021 S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael 19.00 †Mirko Kristančič, Ceglo 18 26. nedelja med letom 18.00 Češčenje S.R.T. Č 30. 9. Hieronim 19.00 †Jerko in Goran Srebrnič, Pleš. 49 Slomškova – ekumenski Terezija D. J. dopoldne Sv. zakramenti na domu P 1. 10. prvi petek 19.00 V čast Srcu Jezusovemu po nam. dan – kvatre S 2. 10. Angeli varuhi 19.00 V dober namen 27. nedelja med letom POHLEP IN NEZRELOST II. N 3.10. 10:00 Rožnovenska †Anči in Ivo Ščurek, obl. S V ozadju današnjih preveč KOJSKO zaupljivih in lahkovernih ljudi, je P 27. 9. Vincencij Pavelski D. Cerovo 18.00 †Katja Ipavec pohlep in osebna nezrelost. V T 28. 9. Venčeslav Kojsko 18.00 †Antun Murgaš, Brestje 20 današnjem svetu sta namreč v S 29. 9. Mihael, Gabrijel, Rafael Kojsko 18.00 †Jelena Bole, Imenje 1/a ospredju samo še dve vrednoti: uspeh in denar. In v tem duhu se Podsabotin-Dom Č 30. 9. Hieronim 10.00 †Rafael Slejko, Vrhovlje 8 oblikujejo nove generacije. Terezija D. J. P 1. 10. G. Cerovo 18.00 prvi petek p.n.d. Mnogi želijo brez truda uspeti, nedeljska maša kar pa v večini primerov ni mogoče. Zahteve življenja so zanje pretežke S 2. 10. Angeli varuhi in tako izstopijo iz realnosti, dostikrat z omamo. Svoj svet živijo v iluziji, Vrhovlje 18.00 p.n.d. ker niso sposobni vstopati v stvaren odnos, za katerega je potrebna Podsabotin 8.00 za župnijo 27.
    [Show full text]
  • Morfološki Razvoj V Goriških Brdih
    MORFOLOŠKI RAZVOJ V GORIŠKIH BRDIH IGOR VRIŠER Uvod Južno obrobje Alp v Posočju prekriva flišni pas, ki tvori prehod iz nasute, po starosti sorazmerno mlade ravnine, v apniške dinaride. Na našem ozemlju ga imamo ohranjenega v Goriških Brdih in v Vipavski dolini. Erozijski proces od eocena sem ga je marsikje zožil in celo povsem denudiral. Danes je nekoč enotno flišno obrobje Alp po večini raztrgano po velikih alpskih rekah, vendar je v splošnem ob vznožju Julijskih Alp, od Taljamenta na vzhod, še dokaj dobro ohranjeno. Prekinjajo ga edino nasipine večjih pritokov Taljamenta in Soče, Tera in Nadiže. Najbolj na široko je razprostranjen ravno na našem ozemju: v Brdih in v Vipavski dolini. Brda predstavljajo nekak flišnat pomol, ki ga omejujeta Soča in Idrija. Proti jugu se polagoma potapljajo v nasipino Furlanske nižine z raztrganim vencem višin, ki zapirajo mokrotno kotlino Prevala. Živahna erozija, ki jo moremo po številnih sledovih sprem- ljati od pliocena sem, je Brda razrezala v vrsto goric in slemen, ki se pahljačasto razpno od centralnega gorskega sklopa Ko rade. Pre- vlada mehkih lapornatih, glinastih in peščenih sedimentov, ki jih le sem ter tja prekinjajo vmesne apniške plasti, daje predelu značaj onih razgibanih in valovitih goric, ki jim v ostali Sloveniji še najbolj sličijo Haloze in Slovenske gorice. Hidrografska mreža Brd je dokaj enostavna, edini večji reki, Soča in Idrija, se nahajata na robu, medtem, ko so vse ostale vode večinoma le večji in manjši potoki. Nekatere svojstvene poteze pa dajo slutiti, da hidrografski razvoj nikakor ni bil tako enostaven. Tudi Preval z melioriranim močvirjem izpričuje isto domnevo.
    [Show full text]
  • ŠTEVILKA 102 • LETNIK 25 • POMLAD 2021 Ob Izidu Pod Kovidno Streho
    Občina Brda ŠTEVILKA 102 • LETNIK 25 • POMLAD 2021 Ob izidu Pod kovidno streho Pred več kot enim letom smo se ščena med TOP 100 najbolj trajnostnih prvič srečali z virusom. Od takrat nam destinacij na svetu - Green Destinati- ti mikroorganizmi krojijo življenje na ons. Na virtualni turistični borzi ITB zemeljski obli. Prilagajamo se in spre- Berlin je komisija vključila briški stra- minjamo način življenja. tegiji v času epidemije – Briška češnja Pozitivno sem zakorakala v to ob- v vsak dom in Naredi si svoj praznik dobje misleč, da nas bo povezalo, da češenj – v finalni krog izbora covid tu- bomo postali boljši, sočutni, odgovor- ristične trajnostne strategije. Brda so se ni in zreli. Glede na sedanjo situacijo uvrstila na izjemno 3. mesto. Pomem- ugotavljam, da je kultura dialoga po- ben kamenček v mozaik uspešne briške niknila, in kot kaže je utihnil tudi glas zgodbe dodajajo ponudniki nastanitev, razuma. Smeti očitno ne znamo več med katere uvrščamo apartmaje, sobe, odlagati v smetnjake, saj so naše ces- hotele in vile. Več kot 50 jih imamo. te in pohodne poti polne pločevink, Odločili smo se, da jih v naslednjih šte- robčkov, zaščitnih mask. V preteklosti vilkah predstavimo. smo obiskovalce in naše zahodne so- V nedeljo, 23. maja, bodo Goriška sede krivili za neodgovorno ravnanje brda in italijanski Collio ter Nova Go- s smetmi. Ob zaprtju občinskih mej rica s sosednjo Gorico prizorišče 104. pa smo spoznali, da moramo sami kolesarske dirke Giro d'Italia, ki jo pred pomesti pred svojim pragom in smeti televizijskimi ekrani spremlja sko- odložiti, kamor sodijo. Z izjemno ne- raj 800 milijonov gledalcev.
    [Show full text]
  • Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo Prv Čnc Pot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo
    Pohodne poti češnjevega cveta Cherry blossom hiking trails ČmpevkPot 1 / Trail 1: Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo PrvčncPot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo grad Dobrovo / Dobrovo castle grad Dobrovo / Dobrovo castle B B A 11,4 km A 6,5 km 3–4 ure / hours 2–2,5 ure / hours Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, cerkev sv. Jurija v Gradnem s fre- Grad Dobrovo, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Dobrovo castle, skami Lojzeta Spacala in križevim potom Zorana Mušiča, cerkvica v birthplace of Alojz Gradnik in Medana Vedrijanu, vinske kleti / Dobrovo castle, chapel in Šlovrenc, Church of St. George and frescos by Lojze Spacal and Stations of the Cross by Zoran Mušič, Church in Vedrijan, wine cellars BjlPot 7 / Trail cpik7: Dobrovo-Fojana-Barbana-Plešivo- Ceglo-Medana-Dobrovo ČrnicPot 2 / Trail 2: Dobrovo-Slavče-Hlevnik-Hruševlje- grad Dobrovo / Dobrovo castle Neblo-Fojana-Dobrovo B A 12 km grad Dobrovo / Dobrovo castle 3,5–4 ure / hours B A Daljša pot / Long trail: 16,5 km Krajša pot / Short trail: 11,8 km Grad Dobrovo, cerkvici v Fojani Sv. Duh na jezeru in Sv. Florjan, cerkev Trajanje daljše poti / Long trail: 4,5 - 5 ure / hour Marijinega rojstva v Barbani, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Trajanje krajše poti / Short trail: 3 - 3,5 ure / hour Dobrovo castle, Church of St. Spirit on the Lake and Church of St. Florian in Fojana, Church of Mary's Birth in Barbana, birthplace of Alojz Gradnik Znamenitosti na krajši poti / Sights along the shorter trail: kapelica in Medana v Šlovrencu-spust v dolino potoka Kožbanjšček-Hruševlje / chapel in Šlovrenc, descent in the valley of the Kožbanjšček stream - Hruševlje Znamenitosti na daljši poti / Sights along the longer trail: Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, obeležje pri Peternelu iz 2.
    [Show full text]
  • The Magic Goriška Brda
    THE MAGIC GORIŠKA BRDA 09.00 am arrival to the Kayak Centre Solkan; welcome drink , short presentation of the program 09.30 am Soča Fun Park – activities in the adventure park 12.00 pm departure towards Goriška Brda 12.15 pm view tower Gonjače (guide) 12.30 pm lunch in Brda 02:00 pm guided tour of the medieval town Šmartno 03.00 pm departure towards the village Gradno 03:15 pm walk through the Brda oldest olive grove till the church of Gradno and sightseeing 04:00 pm departure towards a typical Brda wine cellar 04:15 pm visit of the wine cellar, wine tasting of different samples of Brda wines and olive oil 05:30 pm return home IMPORTANT * Hours are indicative due to the presentation of duration of each part of the program * The final price depends of number of participants * Minimum number of participants: 10 participants Detailed program In the morning we will gather in Solkan in the yard of Kayak Centre Solkan, where we will be welcomed by experienced and qualified adventure park instructors. While we will enjoy our morning coffee or juice and a croissant in the nearest bar, the instructors will present us the program. After the welcome we will board the raft and cross the emerald Soča river. On the right bank of the river we will enter the Soča Fun Park and under the auspices of the instructors we will face a two- hour adventure among the treetops. Obstacles in the adventure park will be overcome at a height of 2 to 10 m above the ground.
    [Show full text]
  • LDN OŠ Alojza Gradnika Dobrovo 2020/21
    Letni delovni načrt šole 2020/2021 OŠ ALOJZA GRADNIKA DOBROVO LDN OŠ ALOJZA GRADNIKA DOBROVO ŠOLSKO LETO 2020/21 Dobrovo, september 2020 1 Letni delovni načrt šole 2020/2021 Vsebina 1 VIZIJA, CILJI IN USMERITEV ŠOLE ...................................................................................................................................... 4 1.1 VIZIJA ŠOLE: ............................................................................................................................................................. 4 1.2 CILJ IN USMERITEV ŠOLE: ........................................................................................................................................ 4 2 OSNOVNI PODATKI O ZAVODU ......................................................................................................................................... 4 2.1 ŠOLSKI OKOLIŠ ......................................................................................................................................................... 4 2.2 OBRATOVALNI ČAS .................................................................................................................................................. 4 2.3 PROSTORSKI POGOJI ............................................................................................................................................... 5 2.4 UČENCI .................................................................................................................................................................... 5 2.4.1 UČENCI
    [Show full text]
  • Dan Odprtih Kleti Do • • P Pernottamenti E Ristorazione 31
    PRENO»IŠ»A IN KULINARIKA DAN ODPRTIH KLETI OBIMO SE D • • P PERNOTTAMENTI E RISTORAZIONE 31. maja in 1. junija 2014 vas briški vinarji vabimo na DAN ODPRTIH KLETI. T U N VINOTEKA N I ACCOMMODATION AND FOOD T O BRDA O P Radi bi vas popeljali skozi kleti, vam pokazali, kje in kako pridelujemo vino, Grajska cesta 10 D G I 5212 Dobrovo R N in ob kozarcu pokramljali o letnikih, ki so bili in še bodo. I I F 20 HIŠA MARICA T +386 31 342 369 F E E E Informacijsko središËe bo v Vinoteki Brda, kjer bodo na voljo R M I Šmartno 33, 5211 Kojsko M • E O N M: 031 341 693, 041 788 305, T: 05 304 10 39 tudi priložnostni kozarci dneva odprtih kleti. T E: [email protected] Za posebne ugodne dvodnevne pakete preverite našo spletno stran www.marica.si www.vinotekabrda.si 21 KMETIJA S PRENO»IŠ»I BREG • Mirela Peresin WINEDAY Breg pri Golem Brdu 3, 5212 Dobrovo v Brdih There's always a good reason to visit Goriška Brda, but visiting Brda T: 05 304 25 55 st st E: [email protected] on the 31 of May and 1 of june 2014 is a must for every wine lover. www.turizembreg.com On “DAN ODPRTIH KLETI”, known also as WINEDAY, you'll have a unique opportunity to visit some of the most outstanding wine cellars DOMA»IJA KABAJ MOREL KATJA and meet some of the best producers of wines from Brda. 22 Šlovrenc 4, 5212 Dobrovo v Brdih The meeting point is at the Vinoteka Brda (Dobrovo) M: 041 454 002 T+F: 05 395 95 60 where you'll get your “glass in a bag” and all the informations E: [email protected] you need for this one day full immersion in the Brda wine territory.
    [Show full text]