Čhib, Historia Thaj Kultura Romengy, 2010

decembar 2010.

BILOVENGO EGZAMPLO Romengi ERATI - AVDIVE - TEHARA/TAJSA 01.- 02. JUNI 2010. REGIONALNIKANI KONFERENCA SAIKERIN

1. Divesko niče e regionalnikane konferencako ...... 3 2. Fundavne iformacije vašo programo MDG F Kultura vašo barjovipe akcentosa e aktivipange ano sektoro e sikljovipasko...... 4 Ikalutno: 3. Kali Sara-Romano infromativnikano centro-aktivipa ...... 5 Organizacia Kali Sara Romano informativnikano centro 4. Dervo Sejdić, xulipasko lav e organizatoresko Redaktori: e konferencako, teloprezidento ki Kali Sare- Sanela Bešić Romano informativnikano centro ...... 6 E tekstoja- prezentacie kerde: 5. Dragoljub Acković- historia thaj i kultura Romengi ...... 7 MDG-F programo vaši Kultura vašo barjovipe, 6. Ljatif Demir - Romani čhib ...... 9 Dervo Sejdić, 7. Hedina Sijerčić-Tahirović- Romano-bosansko alavari ...... 11 Dragoljub Acković, Ljatif Demir, 8. Veljko Kajtazi, Romano-kroatikano alavari ...... 14 Hedina Tahirović-Sijerčić, 9. Samanta Baranja, Romani čhib ani Republika Slovenia ...... 16 Veljko Kajtazi, Samanta Baranja, 10. Haliti Bajram- Romani čhib ane medie ...... 17 Bajram Haliti 11. Phandle lava/decizie thaj rekomendacie ...... 19 Lektori: Zineida Lakić 12. Lista participantongi ...... 20 Dizajno: Irena Ilić Kerda ki romani čhib: Ljatif Demir Tiražo: 3000 egzamploja Berš: Decembar 2010.

Brošura- Regionalnikani konferencia “Čhib, historia thaj i kultura e Romengi” erati, avdive, tajsa/tehara – ovela štampime e programasa MDG-F Kultura vašo barjovipe. E gidnipa thaj e poze vakerde kodole brošurate naj oficialnikane poze katar o MDG-F programa, thaj katar UN agencia savi so kerel kodova.

Kali Sara Romano informativnikano centro Franjevačka do br. 6 71000 Sarajevo tel/fax.: +387 33 236 910 e-mail: [email protected] DIVESKO NIČE REGIONALNIKANI KONFERENCA „ČHIB, HISTORIA THAJ KULTURA ROMENGI ERATI, AVDIVE-TEHARA/TAJSA“

I butjarno dive 01. juni 2010 Moderatoro konferencako : Dervo Sejdić 09.30 - 10.00 Registracia e participantongi 10.00 – 10.30 Xulipaske vakeripa : prezentento e Radžako Bosna thaj Hercegovina Renata Radeka, Program MDG-F „Pošukar kulturnikano haćardipe ani BiH Prezentento katar OSCE Misia ani BiH Dervo Sejdić, prezentento katar Kali Sare- Romano informativnikano centro Neždet Mustafa, nacionanikano koordinatoro e Dekadako ki Makedonia Nazif Mehmedi, deputato ano Kroaciako Parlamento 10.30 -10.50 Dragoljub Acković, historia thaj kultura e Romengi 10.50.-11.10 Diskusia thaj pučipa 11.10-11.30 Pauza 11.30 -11.50 Ljatif Demir - Romani čhib 11.50 -12.10 Diskusia, pučipa 12.10-12.30 Hedina Sijerčić-Tahirović Romano-bosansko alavari 12.30-12.50 Veljko Kajtazi, Romano-kroatiako alavari 12.50-13.15 Diskusia, pučipa 13.15-14.30 Mismerisko hape 14.30-14.50 Samanta Baranja, Romani čhib ani Republika Slovenia 14.50-15.10 Diskusia thaj pučipa 15.10-15.30 Haliti Bajram, romski jezik u medijima 15.30-15.50 Diskusia thaj pučipa 15.50-16.15 Pauza 16.15- 17.15 Prezentacie: prezententengo/i e radžake instituciengo - (autorizirime ministeripa vašo sikljovipe ki BiH, Slovenia, Kroacia, Srbia, Crna Gora, Makedonia) 17.15-17.30 Diskusia, pučipa, džovapia/ansveroja Ratjako hape ano 19.30 ano hotelo II butjarno dive 02. Juni 2010 09.30 - 11.00 Buti ane butjake grupe Dragoljub Acković-historia thaj kultura e Romengi, Ljatif Demir-romani čhib 11.00 -11.30 Pauza 11.30 -13.00 Keripe buti ke butjarne grupe 13.00 -14.00 Mismerisko hape 14.00 -14.30 Prezentacia katar I butjarni grupa – Dragoljub Acković 14.30 – 15.00 Prezentacia katar II butjarni grupa – Ljatif Demir 15.00 -15.15 Pauza 15.15 -15.30 Phandle lava thaj rekomendacie 15.30 Džaipe e participantongo FUNDAVNE INFORMACIE VAŠI MDF-G PROGRAMA “KULTURA VAŠO BARJOVIPE” AKCENTOSA KE AKTIVIPA ANO SEKTORO VAŠO SIKLJOVIPE Sar kustikipe katar peski lungo historia, Bosna thaj Hercegovina isi ola barvalo thaj ververikano kulturologikano konteksto. Avere rigatar, o biš thaj jekhto šeliberš kerde bare demografikane averipa save so ule katar i migracia. O kompleksnipe e amalikane kontekstosko, na sade ani BiH, numa thaj ani lumia rodela e amalipastar te kerel barder akcento ke pučipa save so si phandle e kulturasa. Na sade kodova, e barjovikane strategia kerde te ovel zurali i rola e kulturako thaj olake pučipa save so si phandle e kulturasa. Vastarde kodole resipanca thaj e pozenca vaši kultura, UN agencie ani BiH: UNICEF, UNESCO thaj UNDP ano jekhethano butikeripe e autorizirime institucienca ani BiH kerde jekh programa “Anglipe e kulturnikane haćardipasko ani BiH”. E programoske ano agor e 2008 b. o Konsilo e Ministrongo ani BiH denda ratifikacia, savesa kerda širdipe/starto oleske realizaciasa ano januaro 2009, a planirime vašo lesko agordipe si o decembro 2011. O Programo ovela finansirimo katar o Fondo vašo resipe e mileniumeske barjovipaske resipange vaj xarne MDG F, a ane gremia kodole tematikane “feljastrinako” Kultura thaj barjovipe. E resursonge vašo MDG F kerda osigurope i Radži/Rajipe e Espaniako. Uzal e generalnikane resarina save so si vašo anglipa e maškarkulturnikane barjovipasko ani Bosna thaj Hercego- vina thaj i promocia e jehutne multikulturnikane identitetosko ani phuv, kodova jekhethano programo isi ole resarin te: (I) te del barjovipe e kulturnikane politikake thaj e zakoneske fremenge, (II) te del anglipe o maškarkulturnikano haćardipe, (III) te del zur e kulturnikane industriake thaj (IV) te kerel lačheder tolerancia kori e ververipena/različitosti. Kodova šaj te del dumo/ažutipe ko keripe e socialno koheziake, kerdipe e inter-kulturalizmoske, thaj te barjarel o min- sipe/svijest vašo kulturologikane jekhethane karakteristike. I Bosna thaj Hercegovina si phuv ani savi dživdinen 17 nacionalnikane minoritetoja. Majbaro minoriteto si e Roma thaj o gidnipe si kaj ano kodo momento ani them isi trujal 100.000. Ano pašipe e Fremiske konvenciasa vašo arakhipe e nacionalnikane minoritetengo, i čhib thaj i kultura sakone bare minoritetengo savi so dživel/dživdinel ani Bo- sna Hercegovina ka ovel kerdo thaj o respekto thaj ka ovel kerdo o involviripe ani škola ano majbaro bato saveste šaj kodo te ovel kerdo. Sar so vakeren e evidentoja sako dives maškar peste kerena komunikacia ki romani čhib 3-5%, maškar 10-15% «pendžarena» i romani čhib thaj nane olenge sakodivutno komunikaciako instrumento thaj trujal 20% save so sade ane ulavde šajdipa vakerena pesko tikno pendžari- pe e romane dajeke čhibako. Numa o romano čhibako standardo, naj validnikane pustika/sikljovipaske lila sar thaj naj edukaciako kadaro savo so ka sikavel i čhib. Kodo sar fakto ka šaj te anel 1-020 beršenge ani Bosna thaj Hercegovi- na nijekh manuš te vakerel e romane čhibasa thaj kodova majbut kodoleske te na uli kerdi standardizacia kodole čhibake thaj i čhib te na xulinda ane škole. O programo MDG F Kultura vašo barjovipe, e dende dumesa katar o UNI- CEF, pendžarda o trubutnipe i problematika e e standardizaciaki e romane čhibaki te ovel kerdi ki adresa e regionalnikane niveloske savende ka len than e skpertoja, autorizirime institucie thaj e donatoroja thaj kodole čhanesa ka ovel vazdime dialogo vaše konkretikane phirda/koraci save so trubul te oven lele vaši standardizacia e romane čhibako. Isi amen patjape so kodi dujedivengi regionalnikani konferenca sas but bare baxtagoresa kodoleske so olako ikerdipe anda vazdipe jekhe but bare thaj bare džanlipasko strategikano proceso- proceso e standardizaciako e romane čhibako. Akale šajdipaste mangas te parikeras e amare donatoronge e Programake MDG F Kultura vašo barjovipe thaj OSCE BiH save so dende šajdipa te ovel organizirimi i REGIONALNIKANI KONFERENCA „ČHIB, HISTORIA THAJ KULTU- RA ROMENGI ERATI, AVDIVE-TEHARA/TAJSA“ thaj kodole čhanesa te ovel dendo dumo e Romenge ki kodi but bari iniciativa thaj proceso. Nedžada Faginović, Education project officer, UNICEF BIH- MDG F, vaši konferenca: “O leipe than e bare eminenti- kane phirnengo ani ranik e čhibako thaj e kulturako sikavel so o Programo “MDG F Kultura vašo barjovipe”, sar jekh katar o organizatora Konferencike, pendžarda trubutnipe i problematika e standardizaciaki e romane čhibaki te ovel dendi e adresate thaj ko regionalno nivo e jekhethane leipasa thaj e ekspertongo, autorizirime instituciengo thaj e donatorengo, save so ko thavdipe e Konferencasko sas resle.” KALI SARA-ROMANO INFORMATIVNIKANO CENTRO

O Romano informativno centro (RIC) si fundirime ano 2007. e proektosa „Dendo dumo e romane nacionalnikane minoritetoske ani BiH ano efektivnikano keripe buti thaj raportiripe “. O Proekto finansirinde e amerikako State Department thaj World Vision Inc. Fundavne resarina ko formiripe e RIC-esko si o maripe mamuj i diskriminacia e Romenge savasa manglol te ovel kerdi pozitivnikani mediaki piktura e Romenge, sikavdipe e pozitivnikane misalenge katar o khedipe thaj e arakhipasko e čhibake, kulturnikane thaj historiake kustikipa/baštine e romane populaciake. O RIC ano aprilo 2009 kerda registracia sar anav Kali Sara-Romano informativnikano centro. Rezultatja e butjake katar i Kali Sari-Romano informativno centro thaj projektia save si realizirime ano periodo 2009/2010 si: • Mediaki kampanja vašo xramovipe ano matikano lil e biandengo 2009/2010 ano thavdipe e proektosko „Dendo dumo e majkišle grupenge e Romenge ani BiH, a save sas kerde implementaciasa katar i rig e UNHCR-ski BiH“ thaj finansirime katar i Švicariaki Agencia vašo barjovipe thaj kolaboracia (SDC) thaj Radži katar Lichtenstein thaj proekto „Socijalnikano involviripe: Regionalnikano dendo dumo e marginalizirime khedinenge“ finansirimo katar EU. • Decade Watch (Monitoringo implementaciako e Dekadako 2009/2010) proekto savo so ovela finansirimo tari rig e Open Society Institute-sko. • Regionalnikano proekto „Vrama/Vaxt si vaši Europa“ realizirimo ano jekhajekhipe e BRO-sa „Slovo 21“ katar Čehia a finansienca dende dumosa tari rig e Ministeripaske vaše avrutne butja katar i Čehikani Republika ane fremia e programako Transformaciaki kolaboracia thaj o Fond Ptardo Amalipen BiH thaj Čehiaki Republika. • Organizirindam thaj REGIONALNIKANI KONFERENCA „ČHIB, HISTORIA THAJ KULTURA ROMENGI ERATI, AVDIVE-TEHARA/TAJSA“ so sas bato/kotor e programatar MDG-f „Lačheder keripe e kulturnikane haćardipasko ani BiH, thaj finansienge dende dumesa katar i rig e UNICEF-oski BiH. Ano anglederutno periodo, uzal e vakerde proektoja kerdam thaj organizacia e treningongo vaše žurnalistoja volonteroja, konference, kerdam rodljaripa, analize, monitoringo, evaulacia, organizirindam bešipa ane romane khedipa, phirnipaske khedipa, seminaroja, ikaldam thaj printindam o magazino-Crno Bijeli Svijet/Kali-Parni Lumia, organizirindam egzebicie, butja e romane čhavenge thaj aver publikacie. I Kali Sara Romano informativnikano centro ano pesko butikeripe kerda angažmano prekal 30 konsultantengo thaj ekspertengo katar e ververikane ranikengo resarinasa te kerel realizacia e proektikane aktivipangoro. Thaj kerda kolaboracia e romane biradžikane/birajikane sektoresa, medienca, prezententonca ane institucie ani Bosna thaj Hercegovina ke sa e niveloja. Kerdi si thaj kolaboracia e maškarthemutne thaj aver birajikane organizacienca ani Bosna thaj Hercegovina thaj ani regia save so si involvirime ane aktuelnikane thavdina save so si relevantnikane vaše Roma ani BiH. Varesave katar e institucie savenca i Kali Sara- RIC kerela kolaboracia si: O ministeripe vaše manušikane hakoja thaj e našle manuša BiH, Koordinaciako komiteto baše deletipe thaj realizacia e Dekadako, Euoropaki komisia, UNHCR, UNICEF, OSCE, Konsilo e Europako, BHR1, RTFBIH, Oslobođenje, FENA thaj but aver. Dervo Sejdić Teloprezidento ki Kali Sara-Romano informativnikano centro

Avdive ani Lumia dživdinen 20 milionoja Roma savendar trujal 15 milionoja dživdinen ko reono e Europako, numa varesave evidentoja vakeren bašo bareder gin/numero e romengo majbut ani Europa. Pendžardo si misaleske so ani Turkia dživdinen 5-6 milionoja Roma save so na sas nijekh var astar- de e rodljaripanca thaj e statistikasa save te si rodljarutnenca, thaj kodo si kerdo katar o sebepo so but e Romendar darandile te vaeren so si, a kodova thaj kerda peski influencia/asari thaj ko labaripe e dajake čhibako putarde. But tikno gin, but hari, e turkikane romengo vakerena vaj pendžarena i romani čhib. Thaj isi thaj oficialnikane informacie so e Roma katar i Špania dži 1994 berš na sas olen šajdipe te keren komuniacia e romane čhibasa, thaj ano vaxt/vrama e Frankoske fašizmoske režimoske sas kerde bare egzeku- cie upral e Roma save so kamenas te vakeren vaj putarde te keren komunikacia ki romani čhib. Ani Bosna thaj Hercegovina avdive dživdinen trujal 100.000 Roma, savendar sako dives maškar peste kerena komunikacia ki romani čhib 3-5%, maš- kar 10-15% «pendžarena» i romani čhib thaj nane olenge sakodivutno komunikaciako instrumento thaj trujal 20% save so sade ane ulavde šajdipa vakerena pesko tikno pendžaripe e romane čhibako. Kodo si but phare faktoja save so ka šaj te den so palo 10-20 berš ani Bosna te na ovel vakerdi i romani čhib. Ko akala faktoja sas influencia/asari i buteder beršengi diskriminacia upral e Roma, dar katar o deklariripe thaj o gindipe so te kerden romani čhib ka ovel tumenge lelo sar „negativnikani” karakteristika ane berša kana sien ki škola vaj pale palo kodo ane bareder berša. Mujal i diskriminacia thaj i ladž katar o deklariripe but amendar na sikluilam i lekcia thaj na arakhljam mehanizmoja thaj instrumentoja bašo maripe mujal i diskriminacia thaj olako našaldipe thaj cidipe amendar. Numa, e pharipa mujal save naj amen instrumentoja thaj čhani sar te mara amen si amare gindipastar but phareder kana si ko pučipe i romani čhib, problemo katar i bistan- dardizirime čhib thaj najekhipa e gindengo e romane lingvi- stongo ane fundavne elementoja e čhibake. Te šaj i romani čhib te ačhovel akale thanende thaj sar čhib te ovel sikli thaj te ovel barvalkerdi ane sa e sfere olake, amenge ikljola o trubutnipe te keras kodole čhibake jekh institucionalizacia, sikljovipe ane školake bešliende. Mangindo te oven amen e manušikane hakoja ane amare maškaripa sar fundavno prioriteto thaj rodipe si amaro te ovel kerdo xulipe e romane čhibako ane škole. Ke thana kote e institucie „mangena” i romani čhib te ovel subjekto sikljovipasko, ano jekh vrama sikaven amenge amare nanipa thaj mane, sikavindo kaj naj amen stadar- dnikani čhib, naj amen sikavdipasko personalo thaj validnikane pustika/lila savendar ka sikljova i romani čhib. Kodoleske sam amen došale thaj nijekh aver. Kodo sas o fundavno rodipe saveske amen keras akaja Regionalnika- ni konferenca savi ka del resipe e standradizaciako e romane čhibako ane phuva ki ex-Jugoslavia thaj xulipe e romane čhibako ane školaki siklipaski programa. 6 Dragoljub Acković Direktoro e Muzejesko katar i romani kultura ano Beogradu I ROMANI KULTURA Akulturacia thaj asimilacia DIKHLI MAŠKAR E e romane etnososko PREJUDICIE Te ovela manglo te ovel kerdo I Materialnikani thaj ruhikani/odjeski/vogikani kultura e Romengi, thaj averipe ki relacia akale seliske, kodo- uzal kodova so ane akala thana dživdinen pobuter katar e efta šeliberša, pan- le momentoste amen trubul te kera da si baro bipendžaripe, thaj e džantrenge/sadžanutnenge save so keren buti bari buti ko pendžaripe sa kodolesko akale problematikasa. so e romane sele kerela jekh, numa O narodo/sel, a na but xari thaj kodola save so peske vakerena kaj isi olen thaj aver katar e avera sela. škola, e Romenge majbut džanena sade kodova so šaj te ovel džanlo katar e E nakhle šeliberša katar o jekhet- prejudicie1. Majlačho misal kodole relaciake mamuj e Roma, lengi kultura, ke hano dživdipe e romengo e bute akala thana, majbut palo kodo so si negativno vakerdo e Romenge si vakerdo nacienca ke akala thana thaj aver ano teksto “E Roma thaj i psihologia e Romengi” savo si baro srbiako džantro thana, na dende but pozitivnikane Vladimir Dvorniković2, saveske šaj te ovel vakerdo kaj si jekh tare kodola so rezultatoja ki umal e maškarpeske e Romenge vakerde majbut xoxavipa thaj dilipa. “E Roma saven so isi maj- pendžaripange e kulturengo kodole baro gin ani Teluni Srbia”, xramonel o Vladimiri Dvorniković3, ačhile avrial e selengo. Šaj thaj sigurno te vakera jugoslaviake rasake amalgamosko. Sade majbut šaj te ovel diklho diso e ro- kaj e Roma si bareder pendžarutne mane xemipasko sar majbari niansa ani ukljavin e levantiake kalipasko. Kodo e na-romane kulturake, no so si e elemento ovela vazdime thaj varesavo var thaj ane uče situacie ane buteder Na-Roma pendžarutne e romane socialnikane plastoja... Majbut ani politika thaj konobikinipe šaj te ovel arak- kulturake. Soske si kodova adžuk- hlo hošipe so varesavo romano čulo/kap thaj varesavi čitra/crta taro romano har? Kodoleske so e Roma trubulas mentaliteto. Kodo elemento savo so mukhlja pesko purano dadesthan India te pendžaren i kultura e selienge anglo milja berš, thaj avdive ano pesko rat thaj odji legarel dire/tragove save savenca dživdinde ane teritorie sa- so šeliberšenca isi ole pilo katar o tropikano kham. E Roma isi olen peski ulavdi vende sas thaj kaj ola but xari, lena čhib, numa save rasatar? Hindusoja, Dravidoja vaj vareso trinto? Olenge uče sar peskre. Ko kodova čhani e Roma sime vakeren bašo indoeuropikano, a na dravidengo rasako fundipe. Numa, keren asari ki peski akulturacia vaj olengi psiha si tang thaj sajijale definirime, majbut no so si i korkorutni rasa. pale asimilacia. Olengo phiripasko nomadikano rat, savo so si mamuj sakone mudrikane thaj But e džanterngo kerela thaj sistematikane butjake, anda olen ani olengi romani diaspora dži jekh ulavdi razipe kodoleske so e Roma trubul te dživdipaski formula, savi si rumime dži kokalosko mezo: dživdipe e manušen- ovel olen tretmano sar legarutne e dar, numa avrial e manušikane ničestar thaj butjatar. O čergako čhani dživ- verver segmentongor e kulturako, a dipasko (šaj thaj o tropikano ačhovdipe e dživdipastar ani natura/prakrita?) e neve rodljaripa e romane tradicia- avrial sakone lačharde, manušikane amalipastar si olengo fundavno modelo; ke sikavena kaj ola arakhle varesave sa e aver phirnipa: bašalipe, kopanipe, produkcia e dresirime ričinenca, keripe kulturnikane fragmentoja e varesave buti katar o purano sastrun, užipe e meniengo/obuća ke foroja thaj av. sade si selienge but pobuter kodolendar no avrialutni socialnikani mimikria kodole avralsocialnikane tiposko. Olengi rasa so si olengo kustikipe. kerda zoraldipe thaj olenge izolaciake, thaj uzal so amaro sel naj sel savo so mangel e rasako bimangipe. E vaxtia/vrame save so si anglo amende, save so si phandle e roma- 1 E Prejudicie mujal e Roma lele te oven kerde panda ano vaxt/vrama kana von avile ane europake ne thaj e srbikane kulturasa, trubul thana. Kerde olen thaj buhljarde, sar e sakodivutne manuša adžukhar thaj e ‘vakerde” džantre/ te oven notirime sar procesoja e naučnici savendar kodova majhari sas adžikerdo. Ane majbut lumiake pendžarde enciklopedie e terminoja e Romennge si pherde e prejudicienca e romane seliske. Misaleske i Enciklopedia Britanika akulturaciake, ko so dela baro dendi- ikaldi ano 1956 vakerela konstatacia “so o mentalnikano barjovipe e procentikane bare Romesko pe sa e aktvipange save so ciden kori si ko nivelo katar o 18 beršengo čhavo. E Roma, isi konstatacia ani akaja terminanta, “nijekh var na resle khanč katar o baro džanlipe ano xramovipe, artipe, komponiripe, džantripe vaj pale ani o lačheder thaj pherdo pendžaripe e amalikani organizacia. Mangena te akušen pumen, sigate holjanen thaj asan, von si but thaj bilačhe romane materialnikane thaj odjikane manuša. Isi olen čalamo numa nane olen kuražo. Na sikavena nisavo solidarnipe”. Ano Oksfordikano Alavari englezikane čhibako, e Romen isi definicia sar ‘čakale/lukavi bitange” a olenge romnja si kulturako ke akala thana. Kodo lil si „bare xoxavne”.. (Ackovic Dragoljub, Enciklopedisti ne vole Rome, Borba 19-20.IX. 1987.str.2.) jekh tikno dendipe ane kodola pro- 2 Dvorniković Vladimir biando ano Severinu , 28.julaj 1888. a mulo ano Beogrado 30. septembro cesoja. 1956), filozofo, xramutno thaj etnopsihologo. 3 Dvorniković Vladimir; Karakterologija Jugoslovena; r.242,243,244,ik.Prosveta, Beograd, 2000. Amaro dizutnipe thaj gavutnipe ani Srbia.. cidela kodola tipikane bilačhar- de thaj dživutrikane melale kupatnja save so sar romane mahale si phandle uzal e agora amare forongere thaj e gavengere- thaj uzal i čekatuni diz. Isi amare lumiate thaj bilačhe nasvalipa kori kodola biuže phandlina amare foronge. Kodola Roma si bilačho ladavipe ano sakova maškaripe, na sade e higienikane dikhipa, numa thaj bašo sikavdipa save so si mangipe lovengo, čoripa, thaj varesavo var thaj phare bilačhipa. Bare kotoresa ola si ačhavdipa e anglederutne vaxtenge/vramake. Si sikavdo kaj e Turkonca phird pali phird avenas baro gin e Romengo. Thaj dikhljovela kaj athe sas varesave tipoja sim- bioza, kodoleske so e Turkoja savaxt/sa vrama sas tolerantnikane e romenca save so bare ginosa nakhenas ano Islamo. Ano turkikano vaxt Ciganka sas sinonimo baši prostitutka a thaj avdibe ovena dikhle e dire kodole relaciengi amare gavende. Varesavo tipo gavutne «donžuanengoro» rodela ane romane mahale «galantnikane avanture».. I romani-nomadikani-čergarengi psiha si noti- rimi ano jekhto niče agorde bihošipasa baši socialnikani mera thaj lezeto/ukus sar thaj e našipasa sa e ladavipangoro thaj e obligaciengoro e ama- likanengoro. Thaj kana mangena vakertuke čha- miale te len love e butjake, te oven lače butjarne, ola sade našena e butjatar. Ola kodoja «butji» kerena te ovel kodobor bišajutni thaj bilačhe čha- nesa thaj kodoleske isi panda bilačheder ladavipa e trujalipaske no so si o direktikano mangipe e lovengo. Olenge «phiravutne» thaj «užarne» čačut- ne si osandaria/pokora ane foroja ki teluni Srbia. I Priština anela rekordo ano kodova dikhipe, a thaj e «tharikane foroja» sar Skopje thaj Prizren (sar thaj e manuša ane vakerdipa dena olenge anav, naj but palo kodova). Kodola Roma prastan pale peske viktimoja ko sasto foro thaj sade so na cr- den e manušenčhangendar: Užaras, užaras! Thaj kana o manuš ka ačhol thaj ka terdol te užaren oleske menie, te šaj te crdel olen peskere šerestar thaj te del olen love, na mukhena ole ko šandipe. Ane grupe ka terdoven angli kafana, adžikrena džikaj hal maro thaj palo kodova pale rodena te užaren thaj uzal kodova so dikhena kaj na trubul olenge uža- ripe. Sa kodova si butjasa maskirime e agresivnikane mangipasa lovengo, a palo kodova si olengo bibutjarnipe. Mehanikane dena zoresa o manuš te del olen vareso, te na mangela deš fare te «užarel e menie». Isi tut vaj na vrama kodoleske, kodova olenge naj vastno. Nijekh ane kodola foroja na dikhela ano kodova so i lumia trubul te ovel tromalkerdi kodole adžukhar vakerde butjarnendar, thaj kodoleske so kodoba naj varesavi hurdi buti savi so e ma- nuša save so kerena buti ke socialnikane pučipa ane kodola thana gindinena. Kodova si jekh phari, asocialnikani thaj džungali čitra kodole thanengiri save so mangena te aven olenge manuša bašo turizmo. Korkori e «krizasa» akava čipotipe našti te ovel vakerdo thaj čačekerdo. Ano srbikano thaj arnautikano elemento ane jekh foroja na dikhovela ni jekh dira katar kodola čipote, thaj uzal so maškar olende isi thaj aver bare čororipa. Lokho si te ovel gindindo save te si karakteroja thaj socialnikane kvalitetoja ka ikljoven kodole penetrat- nikane elementostar kana jekh var ka len kodola metode te oven vakerde thaj ane «pobare socialnikane forme». O romano primitivnikano čakalipe, oleng bilačho osandiripe sar thaj generalnikane o bihošipe baše baripena, save so si sakodivutne ano jekh barjardo amalipe, kerena influensia ke sela maškar savende dživdinena sar primitivni- kani forma parazitizmosko jekhe odjesko bireslo thaj pomukhlo, ano sa e di- khina čhavorikano elemento. But Roma kerena, sar thaj e Negoidoja, dikhipe sar jekh bari, bidikhli thaj bieducirime čhave. Kodova ovela dikhlo thaj olenge gilendar ki romani čhib save so na trubul re averkera e gilenca e selenge maškar savende dživdinena, a savende sar profesionalnikane bašalutne thaj gilavutne- maškarutne- bilačutne- lena love»... Ljatif Demir

Romani čhib ???

PhDs Ljatif Demir Filozofikano fakulteto - Univerziteto Zagreb Romano kulturako thaj edukaciako centro “DARHIA” - Skopje Sarajevo 2010

I Romani čhib - čačipe vaj fikcia? So sa amen gindinas kana • I Romani čhib avel katar i purani indiaki čhib - varesavo manuš amen sanskrit pučel vaši romani čhib? • Ani peski hangomi forma isi ola 48 krle; • Akana isi ola 36/37 krle; • Šaj vaj na i romani čhib te ovel čhib ano • Ima muški i ženski rod, a nema srednjeg roda; skiljipasko proceso? • Isi ola ofto peripne/padežia/kasusia; • Si vaj na i romani čhib standardikani čhib? • O Kompatibilnipe e romane čhibako tari • Ka keren vaj na e Roma peske korkore teritoria dži teritoria si maškar 80-90% segregacia te lele i romani čhib sar čhib (dijalektometriake rodljaripa) sikljovipaski? • Save si e europake standardoja thaj save si e rekomendacie save dena garancia so i romani čhib šaj te ovel čhib ano siklipasko proceso? Dijalektoja Sar so vakerel o ulavdipe so kerde varesave lingvistoja, e dijalektoja ani romani čhib si Romani čhib ano dži ulavde ko: akanutno sikljovipe • dijalektoja žargonoja: kodola si dijalektoja save so • Karakteristike: našalde peskiri originalnikani struktura thaj oleske vakerutne Irns i gramatika e lokalno neromane Bizo anglederutno adekvatnikano keripe buti čhibako, save so ano peste ikerena e fragmentoja thaj adaptacia tari romani leksika. Kodola si: Mukhlo sar pharipe e romane populciake, na sar pharipe e Ministeripaskoro bašo sikljovipe Iberomani vaj Kalo (Špania) ane phuva angloromani/ pogladi-čhib (Englando) Jekh putik katar o 2-8 klaso iromani vaj zargari (Iran) Sikljovipaski programa kerdi vašo sikljovipe Ermenoromani vaj Boša (Ermenia) thaj e bidžandle (avralphuvake čhibake), a na siromani vaj zavari dijalekto (Siria) sikljovipaske e dajake čhibake vaj pale subjektikane čhibake semokreolizirime dijalektoja: save nisi zo- ralo asaripe e trujalipaske čhibatar. Kodole dijalektonde isi averipe ani morfologia, fonetika thaj leksikani struktura. Kodola si e dijalektoja e grupatar MANUŠ thaj SINTI.

Bitipikanei dijalekti, sar misal, finskakere Roma; Čačutne dijalektia (3) e čhibake Romani: kodo si majbari grupa dialektongi savende so arakhle olake originalnipa. Bizo analiziripe thaj e rodljaripa baše trubutnipa e čhavengiri (Misal: Rodljaripe e bilingvalizmosko sikavel kaj e čhave maškar e 06-14 berš trubul te sikljoven sikljovipe ki dajaki čhib - pendžardo principo “integracije prekal separacia” - www.coe.int/lang- Lan- So avel kodolesa? guage Policy Division/Policy Development activities) tikno gin e časongo • Našalipe e korkorutne patjavipasko e čhavengo vaši dajaki čhib; siklipe ikerena sime bizo phirnikano metodi- kano kvalificiripe • Dezorientacia ke sa e struktura; siklipe savo so ovela kerdo numa prekal o • I dajaki čhib našalela i rola e primarnikane čhi- gilavipe, recitacie e gilengo, biagorde vorbi- bako (na sade e komunikativnikane numa thaj pa pale sakodivutne teme (numa jekh bilač- ko lingvistikano, psiholingvistikano thaj kognitiv- hi kulturologikani dimenzia, a na sasti rola e nikano plano) čhibaki) • I dajaki čhib ovela čudime anglo “aktuelnikane Nanipe e šajdipasko te ovel kerdo arakhipe e thaj vastno/bare džanlipaske/importantno avr- standardizirime čhibako (tikni generalnikani alphuvake čhiba” thaj čhibaki edukacia e dajengi/dadengi) • Ovela kerdi vaj labardi sar čhib savi so si vakerdi ani familia vaj ano pašutnipe saveste arakhljo- vena • Kodoleske o siklipe e romane čhibako isi ole karaktero sar dendo zoresa, aditivnikano kotor e programatar thaj isi ole kišli motivacia sikljovi- So si akana? paske

• Sare gindinen so i romani čhib na trubul te ovel sikli kodoleske so ani mahala šuena čhib savi so si sar: Ja volim moja kantri. Ovo je moja haus. Moj haus ima veliki teres i porch. Bilingvizmo • Teorija (Malmberg B., 1997) O xulipe e avere čhibako ani psiha e čhaveski anglo so vov kerda zorali olate peski dajaki čhib sar instrumento e emotivnikane thaj džanipaske Ververipe-dajaki-aver čhib procesosko, šaj te ovel ole retardirimo efekto ko generalnikano inteletualnikano barjovipe, a Dajaki čhib Aver čhib majbut ano barjovipe e čhibako... I II Oven elementarnikane, Proceso so dal tele: majtikne forme e majanglal sikljon e vakerdipaske, a palo kompleksnikane kodova ovena vazdime specifike, a palo kodova e kompleksnikane ovela barjardo o So vakerel i psiholingvistika? forme (gramatikane kapaciteto e tromale thaj sintaksikane labaripasko • A.A. Leontjev ane peske debate bašo strukture) /vakeripasko e avere bilingvizmo vakerel: čhibako • O čhavore kana ka pendžaren peski dajaki čhib thaj ka keren generalizacia ko lesko gramatikano sistemo, i aver čhib šaj te sikljol dende dumesa tari prizma adale džanipasko PALIKERAV! • O proceso e sikljovipasko e dajake čhibako thavdela bizo te ovel angleder kodova gindindo PhDs Ljatif Demir thaj si resarinasa + 389 76 480 019 [email protected] Hedina Tahirović Sijerčić Dipl. žurnalisti thaj autori Romane-bosansko alavaresko

ROMANO-BOSANSKO ALAVARI

Anglo sa mangav te ovel tumen saren sastipe thaj e organizatorenge akale konferenciako mangav te parikerav so sem akhardi. Miro baro hošipe si te ovav ano sarajevo, maškar sarende tumende, a ulavde maškar mire Roma thaj te kerav prezentacia mire gindipange vaši problematika e romane čhibako thaj e sikljovipasko e Romengo, mire selisko. Miro anav/alav si Hedina Tahirović Sijerčić, biami sem ano Sarajevo. Me sem diplomirimi žurnalisti, diplomirimi sikljarni katar o klasosko sikavdipe thaj xramutni. Katar o 1986. -1992. semas jekhto redaktori ano radio thaj TV emisia vaše Rome ko RTV Sarajevo. Ani Kanada kerdem buti sar sikljarni ano Toronto District School Board thaj sar koordinatoro ki škola-dajengi/dadengi ki romani organizacia RCAC Toronto, thaj sar redaktoro ano jekhto magazino vaše Roma ani Kanadi ki romani thaj englikani čhib. Ani Germania kerdem buti e čhavenca Romenca sar sikljarni e dajake čhibaki ko Rom e.V. Keln, ani Franca, ano Parizo ikerdem butjarlin e romane čhibaki baše širdutne thaj bare tah av. A te na vakerav tumenge akana sa mire publikacie me kerdem tumenge miri xarni bibliografia: Angigaripe e jekhto autoreske save so si ki romani čhib ikalde ani Kanada, 2008. Plaketa “Tikno Princ” bašo dendo dumo ki manifestacia “Katli phurt”, Tuzla 2008. Pursaka baši majšukar promocia elilengi ko XXI Sajmo e lilengo ano Sarajevo 2009. Angigaripe “Literarnikane kreacie 2010” - bašo kreativnikano literarnikano sikavdipe, KNS Sarajevo, Sarajevo 2010. Akale dende laveste me ka kerav vaši buti akale konferenciate jekh tare fundavne teme vaši diskusia a saveste kerdem buti but berša. Ovela kerdo lav vašo miro Bosansko-romano thaj Romano-bosansko alavari, savesko ikalutno si o Federal- no Ministarstvo obrazovanja i nauke Bosne i Hercegovine. Mange si but phare te vakerav pali tema Romani čhib, kultura thaj historia e Romengi, a ma te vakerav vareso palo mulo romologo Rade Uhlik savo so peskoro dživdipe denda e Romenge thaj rodljarindo amari kultura, tradicia thaj čhib. Akana me mangav ano anav sa e bosnake thaj hercehovinake Roma sar thaj mire anaveste te dav lipardipe thaj parikeripe e romologoske Rade Uhlik ko olesko but baro butikeripe thaj dendo dumo ko vazdipe thaj sikljovipe e romane čhibake. Ano xramovipe mire Bosansko-romane thaj Romane-bosansko alavari lelem sar misal o alavari e romologosko Rade Uhlik, palo kodova e lila “Romane keripne, olengo kustikipe thaj džanipe”, “Zagonetke, mitovi i jezik Roma” katar o doktor Rajko Djurić, eksperiancasa thaj e lilenca “Learn Romani- Das duma Rromanes” thaj “Romani Dictionary” e profesorostar Ronalda Lee, kanadake Romesko Kalderašo, savesa me kerdem buti thaj kerav katar o 1997. sar thaj e misalesa e xramome lavengo e elektronikane korespondenciasa Romengi ki buhli lumia. Miri buti si kerdi palo deš berš intenzivnikane butikripaski thaj gindipaski bašo čhani e labaripasko e romane alfabeta- ko sar thaj olake labaripasko ano finalnikano korektiripe ano alavari, sar thaj ko ikaldipe olesko. Dav jekh nota, me na sem lingvisto, me sem diplomirimi žurnalisti thaj edukatoro thaj kodoleske miri buti kerdem majbut ano žurnalistipe, sikljaripe thaj nakhavipe/rinčhibaripe thaj miri eksperienca kodoleste. Fakto si so i romani čhib panda naj standardizirimi, beršenca ovela kerdi buti ki olaki standardizacia. Thaj adžukhar si thaj kodova so i romani čhib panda ovela labardi ki jekh dialektikani funda savasa ovena kerde e xramome lava thaj i romani čhib generalnikane. Miro gindipe pali romani čhib ulo kerdo ki funda e mire eksperiancako dživdindo thaj komunicirindo e Romenca, Sin- tonca thaj e Kalonca save so dživdinena ani kanada thaj i Amerika (čehikane, polskake, ruminiake, bulgariake, hungarika- ne, ex-jugoslaviake, albanikane, englikane, kanadikane, espanikane, germanikane, italianikane, utar-amerikane, mismer- amerikane thaj av.). Kerindo buti sar čekatuno thaj edotirnikano redaktoro e manušenca sar Ronald Lee, Amdi Asanoski, Maria Inez Torres, Ianom Hancock, Zoltan Hering thaj aver manušenca ko Romano Lil, jekhto magazino e romenge ani Kanada ki romani-englikani čhib, 1998 - 2001, kerdam gindipe thaj diskusie thaj phandljam lav jekhe sistemoske e xramovipasko ki romani čhib sar ka šaj sa e roma amare organizaciatar thaj kanadatar, a sar thaj e lumiatar te šaj bi pharipasko te drabaren amaro magazino. Trubulas te las ko dikhipe thaj e averipa e xramovipaske ki romani čhib, e averipa e abecedengo ane phuva savende e Roma dživdinen (e Roma majbut xramonen e abecedasa savate dživdinen thaj kodova latinica vaj kirilica). Kerdam zumavipe te arakha thaj dikha drom sar te keras paše o romani xramovipe sa e Romenge save so dživdinena sar thaj ani Europa adžukhar thaj ki teritoria e Utarime Amerikako thaj Mismerikane Amerikako thaj Australiako. Kodoleste amen avilam dži džanipe (prekal o averipe e emailonca e Romenca ki sasti lumia) kaj sa e Roma save so xramonen elektronikani posta peski komunikacia keren e lilesa savo so si haćarimasko olenge sarenge jekhutno. Kodole tiposa e lilesa thaj amen kerdam amaro xramovipe, lilesa save so isi adekvatikano elektronikano haćardipe e romengo ani sasti lumia. Sar dikumentacia thaj zurardipe akale faktonge isi man thaj kopia e elektronikane korespondenciasa e Romengi katar i sasti lumia. Ano miro Alavari me kerdem jekh abeceda sava so isi baza katar i elektonikani lumiaki komunikacia (englikani ortogra- fia) e aditivnikane variantasa e romane abecedako savo so ovela labardo ani Bosna thaj Hercegovina sar thaj ane phuva ex- Jugoslaviake bašo lačheder haćardipa thaj lokheder leipasko e lumiake xramovipasko thaj olesko haćardipasko thaj lačheder keripe buti katar amare Roma.

Misal: (abdesto, pachapesko thovipe, paćapesko thovipe (nm) vaj pachapesko thovipe, paćapesko thovipe (nm) abdest, vjersko pranje thaj av.) ROMANE BOSANSKO C, c C, c Ch,ch Č,č Čh, čh Ć,ć Ćh, ćh Dz, dz Dž, dž Dj, dj Đ, đ J, j J, j Sh, sh Š, š X, x H, h (grleno h) Zh, zh Ž, ž

Kana na sas man romane lava baše varesave terminoja, me lelem e internacionalnikane lava save so len o Ronald Lee, Yanko le Redžosko, Jorge Bernal, Nicolae Gheorghe sar thaj but aver Roma thaj romane medie: Valery Novoselsky, ERIO thaj aver… save so keren buti e xramome romane lavenca. Misaleske: doktor, socijalno, internet, konferencija, televizija, fax, muzika, sar thaj misal e lavengo baše riga e lumiake thaj e čhona/masekoja ano berš thaj aver. Kodola lava šaj te di- khen ano sakodivutno averdipe thaj si xramome ani elektronikani komunikacia maškar e Roma. I romani čhib thaj dži avdisutne divesa naj standardizirime thaj i čhib savi so si kerdi si ki dialektikani funda kodole manušengi save so keren buti e xramome romane lavenca. Thaj kodoleske, vašo kodola sa dialektikane averipa thaj naj šajdipa te ovel kerdi jekh stanradizacia, vaj pale kodoleske so sako olendar gindinel so olesko dialekto si majadekvatikano bašo internacionalnikano labaripe, iklile but dileme so ande kodoleste i romani čhib te ovel saikerdo kotor katar o siklipasko plano thaj programo ane but xari phuva save so šaj te oven genjde ke naja jekhe vasteske. E romane lava save so me notirindem si lava save so majbut labardovena ano vakerdipe e Romengo ki Bosna thaj Hercegovina, ane bosnake thaj hercegovinake romane grupenge Gurbetoja (thaneske - thaj čergaša). Athe trubul te phe- nav so ani BiH dživdinen maškar 80.000 – 100.000 Roma savendar sar so vakeren e evidentoja katar i RIC “Kali Sara“ thaj prezidentica olaki si kathe Sanela Bešić, […] savendar sako dives maškar peste kerena komunikacia ki romani čhib 3-5%, maškar 10-15% «pendžarena» i romani čhib thaj nane olenge sakodivutno komunikaciako instrumento thaj trujal 20% save so sade ane ulavde šajdipa vakerena pesko tikno pendžaripe e romane čhibako. Asavki sitiacia si thaj ane phuva ani Regia. “ […] Akana me patjav so ka haćaren o serioznipe e problemosko sar thaj o trubutnipe amare khedipasko. O trubutnipe e arakhipasko e čhibako thaj korkoro kodolestar thaj e selisko si dikhlo. Trubul te dav dži džanipe kaj si bare džanlipastar te ovel arakhlo o identiteto e čhibako na sade e Romenge ano sa sar sel, numa thaj o identiteto e Rom- engo ane varesave phuva e specifikenca e dialektongo savenca e Roma vakeren. Sar sa e čhiba thaj i romani isi ola peski dinamika, vakerdipe, sar thaj leipe e lokanikane, regionalnikane thaj nacionalnikane influenciengo/asaripango e čekatune čhibengo thaj e dialektongo save so ovena vakerde ani varesavi phuv. Jekh katar e asaripa averendar ki romani čhib si o lil e nacionalnikane čhibatar sani savi e Roma dživdinen, latinica thaj kirilica. Palo miro gindipe o phandlo lav e labaripasko jekhe ortografiako thaj te si voj regionalnikane karakterosko ka ovel jekh phird angle ko arakhipe e romane čhibako thaj olake xramone formako. Sar rezultato e poltikane resipango, i decizia palo keripe buti e Europake konvenciako vaše regionalnikane thaj minoritetenge čhibengo (Rec. 1203/1993) vašo leipe than e prezententongo e romane khedinako ano lengo barjovipe thaj kre- iripe e siklipaske materialongo pali historia, kultura thaj čhib e Romengi- romani čhib (Res. 2000/4) arakhla pesko keripe buti ano putardo thanipe ani forma: emitiripe e emisiengo (radio thaj TV), translacia, sikavdipasko materialo thaj av. Thaj kodolesa ulo bareder o trubutnipe e labaripasko e čhibako ano leski xramome forma. Interneto thaj o modernikano čhani e komunikaciako ka anen lačhipe thaj ka den pesko dendipe ani xramovipaski thaj mujeski komunikacia ki romani čhib. Miro gindipe si so i elektronikani xramovipaski komunikacia pašljol ano avutnipe e romane čhibako. Miro alavari si jekh pionirnikano phird ano sistemo e edukaciako ki romani čhib. Thaj amen sar sa e sikljvipaske institucie trubul te pendžara o trubutnipe e romane čhibake ano siklipasko sistemo, trubutnipe e literaturako vaše čhave ki romani čhib, phandipe amare historiako, kulturako, tradiciako thaj e xramovipasko keripe buti ano siklipasko plano thaj programo thaj kodova na sade ane planoja thaj programoja e Romenge numa thaj ane siklipaske planoja thaj programe ano sahnipe. Kobor amen trubul te sikava amare sele/narodo amenge korkori kodobor amenge si trubutno thaj te sikavas thaj kodolen so naj Roma. Ano resipe e ikaldipasko e dujto ikljovipasko mire Alavaresko, me thaj dureder dava neve lava savenca keren buti thaj komunikacia e avera manuša mange ke pendžarde dialektia: Arlikano, Kalderašicko... leindo e misala e Gramatika- tar e romane čhibakoro katar o Rajko Djurić thaj i translacia katar o Alija Krasnići sar thaj e lila katar Ljatif Demir. Thaj adžukhar, me kerav kreacia thaj džav durede e lekciene “Sikljova romani čhib” sar thaj e barenge thaj e čhavenge- jekhto grupe. E bosnake- (Tema vaši diskusia) romane ikaldipa mire publikaciengo, upre vakerde, šaj te sikaven, prekal e peske purane thaj neve ikaldipa, lačheder edukacia amare avutne generaci- Čhib thaj Tradicia - “Romani enge Roma thaj na-Roma. kris”, thaj pučipa e džuvljengo thaj lenge rolako ke konferencie thaj Numa kodova miro vakerdipe bašo čhani sar me kerdem o alavari trubul ke kongresoja thaj ano čhinavipe te vakerav thaj e aver problemoja save so na trubul te oven nakhavde sar e pharipange e čhibako, historiako so si i romani kultura, tradicia thaj i čhib, a kodola si i manipulacia, korupcia thaj e kulturako. I bitolerancia thaj i politika sar thaj e maškarmanušikane problemoja save so ovena ker- thaj i diskriminacia e džuvljako de kodolestar. I manipulacia thaj i korupcia e sadžanipasko thaj o labaripe e Romnjako tari rig e Romengi thaj e romane čhibako si but baro kompleksnikano pučipe. I čhib sa pobuter ovela influence anavesa “Romane kris” politizirime, a amen e Roma, ulavde kodola so dena te oven manipulirime, a ano Romano miškipe. “Romani kodola si e manuša tikneder edukaciasa thaj manuša saven so naj sikljovipa- kris”- savi so na ovela maškar e ski struktura, ko lokho čhani ikalena. Thaj kerena promocia “peskere lilenge” roma ani BiH thaj olako manipuliripe savenge saikerinende von kerde numa signatura vaj phiraven “lenge” anava ane sa e sfere e dživdipaske thaj e sar auktoroja e lilenge. But maškar amanede, Roma kerena peske identifika- butjake anindo thaj ola ane thana cia e varesave profesionalnikane titulenca savenge naj olen kvalifikacie thaj savende thaj voj nijekh var na kerda kodola manuša naj maškar amende, imperialistoja ani romani čhib labaren egistencia... sar peske kanaloja te šaj te keren peske idee pali romani čhib thaj ani romani čhib, a olendar thaj pesko lingvistikani imperializmo. E na-Roma zumavdon te Agoreske kamav te drabarav tumenge keren impresie peske “arakhipanca” ani romani čhib sar thaj te den varesa- akala stihoja: vo dialekto sar standardo. Thaj kodolesa o imperializmo thaj dureder ovela “I šelpirengi sas baxtalo odji vazdime thaj džala dureder. E džantre sar ola pes vakeren sar “romanologoja” sa džikaj jekh dive, ani phejras i lena peske hako te kreirinen čhib sar so olenge si šukar thaj bistrena kaj o žamba na pučlja la: romano sel isi ole hako korkoro te anel decizia sar ka xramonel i romani čhib “Amaline, kana phires, ano avutnipe. savo piro thoves anglo savo Palo kodova, o bibaxtagoripe peske resaripangoro, normalnikane, vakere- majanglal?, na kaj kerde e Roma save so si vastxramome/dende peski signatura kodole palo kodo, dujgodjenca lilende, thaj athe sar sakova vaxt ikljona Roma- sar ola so si “mujal i standar- i šelpirengi pašlili ko dumo dizacia peske čhibake”. No, kodoba naj khanč nevo: ulo normalno so e Roma thaj miškinelas pes ani xev si došale baše doša save so nijekh var na kerde, a olange doša si kodola so pučindo pes o pučipe e prastapasko!” olenge si kerdi manipulacia thaj korumpirime si bašo jekh kotor maro saceste Zen Budhist Sutra phare avena. Bezexaske, me mangav thaj akava pharipe te liparav kate ki akaja konferenca kodoleske so palo miro gindipe kodova trubul te ovel vakerdo. Thaj trubul te vakerav vareso pale “online e diskusiengo vaši čhib” save so šaj thaj te dav tumen sar dokumentacia akale problemengo. Mangindo tumenge sarenge sastipe, sarenge so avilen ko akava regionalnikano bešipe, mire mangle Romalen, organi- zatoroja ki akaja konferenca thaj manuša save so alen te dikehn thaj te šunen, mangav te dav ki sama thaj kodova so amen e bosnake Roma na trubul te bistras amaro themutnipe savo si bosnako thaj hercegovinako, thaj so si bare džanlipastar so amen, anglo sa sar Bosancoja thaj Hercegovcoja save si romane nacionalnipasa te ikeras amaro identiteto, amari čhib vaj dialekto savo so si Gurbetikano. Kodova naj čhinavdo thaj e Romenge tare aver amenge paše phuva thaj na e Romenge katar i sasti lumia. (Srbijako Rom, Kanadako Rom, Hungaricko Rom, Kosovako Rom, Bosnako Rom thaj av.) O barjovipe e čhibako adhinela thaj katar e amalikane-ekonomikane barjovipa thaj e poltikane averipa ani phuv. I čhib si pučipe e identitetosko, a o identiteto e bosnake-hercegovinake Romengo si i romani čhib savi so ovela vakerdi olendar (thaj uzal kodova so xari olendar vakerena ola) a kodova si o Gurbetikano dialekto. Thaj isi panda forme e manipulaciake upral e Roma, a ola si na sade ki čhib, numa si thaj ani kultura thaj tradicia. E MERIPASA E ROMANE ČHIBAKO E BIH ROMENGO KA MEREN THAJ E BIH ROMA. O BIH IDENTITETO E ROMENGO ANI BIH TRUBUL TE OVEL ARAKHLO. Veljko Kajtazi Ing. elektrotehniko thaj auktoro e jekhto Romane-kroaciake alavaresko

O gindipa pali romani ROMANO - čhib avilo mande panda kana semas terno thaj džavas KROACIAKO ALAVARI ani škola kodoleske so me khuvdem korkoro man e Patjivale rajalen, pharipasa vaše duj vaj trin Isi man baro respekto Tumenge,mangav sarenge baro sastipe thaj te čhibjengo ano miro trujalipe. parikerav e organizatoroske, ulavde e r-ke Sanelake Bešić thaj mire amaleske Miro baripe thaj edukacia Dervoske Sejdić save so man akharde ki Regionalnikani konferenca vaši ane multinacionalnikane čhib erati-avdive-tehara/tajsa. maškaripa (Kosovo, Bosna thaj Hercegovina, Hrvatska) zurarda Ko šird mangav te vakerav vareso mange. Kodolenge so man na miro mangipe te dav vareso e džanen, trubul te vakerav so man naj/nane kodobor šajipen te vakerav romane čhibake thaj kodova anglo kodobor manuša thaj hošinav tekh cikni/tikni trema. miro deipe te del dumo/ažutil e Me sem Veljko Kajtzai thaj biamo sem ani Kosovaki Mitrovica. Palo terne manušenge ani škola thaj agordipe e armiake školako ano Rajlovac, me kerdem 14 berš buti sar olengo lokheder dživdipe. inžinero katar i elektrotehnika thaj sar phureder ani aviacia ano Pleso paše Me patjav korkoro mange dži Zagreb, jekh berš sar sikljarno katar i elektrotehnika ani Maškarutni so kodi lavustik/alavari ka šaj škola ani Virovitica. te del dumo e Romenge ko Autoro sem e jekhto Romane- Kroaciake thaj Kroaciake-Romane sikljovipe e školako thaj ko Lavustikako/Alavaresko savo so si ikaldo ano 2008 berš thaj sem jekh olengo liljarnipe ane sa e digre sudosko/krisosko čhibjarno ani Kroacia. e školake. Prezidento sem e romane karate klubosko Širo ano Zagreb thaj e Thaj akana dikhav so Organizaciako bašo barjovipe e sikljovipasko e Romengo ani RK Kali Sara. miro mangipe te xramonav Iniciatoro e fundiripasko netvork/drakhalinako organizaciako Centro bašo romano-kroaciako alavari/ realiziripe e integraciako ani EU savate si phandle 27 romane Organizacie lavustik ko agor sas kerdo katar i sa i Kroacia. mire lungoberšeske butjasa e čhavenca thaj ternenca. I UZOR KALI SARA agorutni decizia te xramonav I organizacia bašo barjovipe e sikljovipasko e romengo ani RK KALI kodo alavari avili majbut SARA kerel buti ano Zagreb nekobor berš. Amari buti kodole organizaciako kodoleske so denda man dumo si majbut o butikeripe ano foro Zagreb thaj zagrebesko trujalipe/župania/ i buti e romane populaciasa reono thaj aktivnikane keras buti ke arakhipe e soluciengo kana siko tare sa e beršipa. pučipe o romano pučipe ke themako nivelo. Butvar keras jekhethani buti E edukaciake milajeske thaj e romane thaj e na-romane organizacienca katar i sa Kroacia. škole e terne čhavenca panda I fundavni buti amare organizaciaki si buti e čhavenca thaj e ternenca, a pobuter zurarde miro patjavipe majbari buti amare organizaciaki si ki umal e sikljovipasko e romengo katar kaj o romano-kroaciako thaj o angloškolako sikljovipe, fundavno thaj maškarutno thaj sa dži majbaro o kroaciako-romano alavari si digro e sikljovipasko.Mangasa amari sahni buti te ovel paše dži o romano but trubutno e Romenge. sel ani RK thaj te ovel lačhipaske e Romenge thaj e buhleder amalikane Sa e pučljaripa save so sas khedipaske. kerde maškar e terne Roma Amari organizacia Kali Sara tradicionalnikane kerel organizacia e thaj olenge familie sikavde milajikane thaj e evendikane školengo save so si dende majbare vakerdipa kaj si tikne džanipasa thaj so si bare labaripastar vašo romano nacionalnikano minoriteto ani RK, thaj labaripasa e romane čhibakoro kodo majbut e terne Romenge. Amare edukaciake škole majanglal si kerde ano sakodivutno dživdipe. e romane čhibake, olake labaripaske thaj pendžaripaske. E terne Romenge das šajipen thaj sikljovipe kori e amalikane thaj labarde tematikane resipa. I romani čhib na kerda afirmacia ano generalnikano labaripe thaj kodoleske avela dži o meripe e čhibako. E majneve rodljaripa zurarde peske daravipa so varesave romane maškaripande ani Kroacia e roma na džanen i romani čhib savi si čhib olenge phurederengi thaj naj/nane olen nisave sikljvipa te labaren kodoja čhib. Ano kocepto e alavaresko cirdindem taro džanipe kaj akale thanende naj literatura savate ka šaj te ovel dikhli i problematika e romane čhibaki. Kodoleske ko starto sas man but bare pharipa. Ažutipe dende man mire amala katar e but europakere thema. E direktikane kontaktonca lelem te kerav sa kodo khidipe thaj sa preparacie te ovel kerdo o temelo e alavaresko. O alavari si formatosa B5, Beršenca phirdem ko Germania, Belgia, Francia, Italia, Hungaria, zorale jekhto rigenca thaj Rumunia, Srbia, Makedonia, BiH, Slovenia, Čehia thaj Bulgaria. Sakole ikerela 12 000 lava. Kerdo si divesa thaj masekosa/čhonesa avavas kori e temeloski koncpecia e sar ROM-KR thaj KR-ROM so si alavareski. Miro mangipe dikhlja thaj i KADŽA (Kroaciaki akademia vašo lačho bašo sikljovipe e romane džantripe/sadžanipe thaj arto) thaj o prof. Alemko Gluhak, savo so denda čhibako thaj baše kodola man dumo ko keripe buti e alavareske, a palo kodo thaj ko promocie ke manuša save so na pendžarena foroja/diza ani RK. O ulavdo departmento vaši orientalistika ko Filozofikano i čhib. Kerdo si fonetikane, ikaldi fakulteto ano ZG kerda e temelime korekcie thaj peski participacia ano si i harni gramatika thaj isi lava agorutno produkto. save so šaj te oven labarde ko But bare džanlipaski rola ano kompletiripe sas e romen save sas phuredera, agor e alavaresko. save so pendžarena i čhib thaj olasa keren buti o sahno dživdipe. O alavari ka ovel bare Ko alavari kerdem buti pherde 8 berš, pendžardem bute manušen save dende dumestar ko sikljovipe so kerde katlipe jekhe batosko/kotoresko pestar ano kava miro majbaro e romane čhibako so sikavde projekto ano dživdipe. Savorenge olenge jekh baro parikeripe. thaj e recenzentoja save so si Panda jekh fakto si bare džanlipastar sar detalo. O Romano-kroaciako maškarthemutne pendžaripasa thaj kroaciako-romano alavari kerda iniciativa te ovel fundirime o Dive e sar so si dr. Marcel Curthiade, romane čhibako thaj si vazdime but pučipa ko arakhipe e romane čhibako dr. Rajkom Djurić, prof. akale thanende. Baro respekto si amende so palo 7-to Kongreso e IRU-sko, Ljatif Demir, dr. Nikola ikerdo ano Zagreb 2008 b. pendžarde thaj xramovipasa kerda verifikacia Rasić, dr. Zoran Lapov thaj o e ideake vašo Sathemengo dives e romane čhibako. Kodole čhanesa Departmento baši orientalistika uli thaj i KONVENCIA vašo Sathemengo dives e romane čhibako. Pesko ko Filozofikano fakulteto ano vastxramovipe/signatura dende 254 džene katar o publikuime dživdipe Zagrebo. thaj kava Alavari vakerde sar iniciatoro e sathemenge khedipaske vaši Sarenge olenge, me sar romani čhib. autoro thaj amari organizacia Kodoleske so sar organizacia sas amenge dendo dumo ko utsavalipe ano sahnipe das parikeripe e Diveske e romane čhibako ko lumiako nivelo, amen cirdindam te keras kodoleske so dikhle vareso aktivipa ano 2009 berš sar so si i promocia e Alavareski ane deš foroja so ka šaj te anel darhiake/ ki Republika Kroacia thaj organiziripe e Sathemenge divesko e romane darinjake ververipa ano čhibako thaj kodolesa pendžardam e putarde publika e čipotenca save so arakhipe e romane čhibake ke sas kerde e Alavaresa thaj e Sathemenge divesa e romane čhibako. akala thana thaj oleski sigutni Thaj akana šaj te vakeras kaj isi amen buhlo dendo dumo vaši idea e afirmacia. keripaske e Sathemenge divesko e romane čhibako ko sathemipe. Agorindo miro vakerdipe mangav te dav dži džanipe so sem but baxtalo so miri idea thaj miri buti ko Alavari čhivdem sar miro dendipe e romane seliske, na sade ani Kroacia. Me sem barikano so o Alavari kerda te ovel inicirime o fundiripe e Divesko e romane čhibako. Kodo dive ka ovel kerdo sako berš ko 5-to Novembro, ko dive kana ikliko katar i štampa o jekhto Romano-kroaciako thaj Kroaciako-romano alavari. Mangav thaj Tumen te oven akava berš amenca ko utsavalipe so ka ovel ko 5-to novembro, kodoleske so ka džas dureder amare butjenca saven so amen na agordam ko persi berš kana kodole Sathemnege diveste sas manuša katar 22 phuva katar i lumia, a kava berš me sem sigurno kaj ka aven thaj but aver. Samanta Baranja Profesoro e literaturako thaj rodljarutni ko Pedagogikano fakulteto ani Ljubljana I ROMANI ČHIB ANI REPUBLIKA SLOVENIA I Samanta Baranja si biame ano 1982. b. ani Murska Sobota ani Slovenia. Sas formirimo ano 31. maja 2008. b. ko lumiako romano Palo agordipe e fundavne školako, voj geli peske školasa ani gimnaziju. Ano festivalo „Khamoro“ ano Prag. 2008. b. Agorda peske studie ki germanikani čhib thaj literature ko Filozofikano Šerutni resarin akale amalipaski fakulteto ani Ljubljana. Akana si doktoranti e lingvistikaki ki Katedra baši gene- si te keren promocia e baripasko ralnikani thaj komparativnikani lingvistika ko ljubljanako Filozofikano fakulteto. e romane edukaciako, te oven Kerela doktorikani disertacia ki tema ˝Čhibake specifike e prekal murake romane kerde butja bašo lačharipe e khe- vakeripasko ano konteksto e mismerikane-centralnikane dialektongo e romane ripasko, scialnikane thaj e eko- čhibako˝. nomikane situaciako e romane Taro marto 2009. berš kerela buti sar rodljarutni ko Pedagogikano instituto ani selisko, te oven kerde resipa vašo Ljubljana, kote so kerela buti e ververikane evaluaciake studienca (ko momento e arakhipe thaj barjovipe e selika- evaluaciake studienca vašo baxtagor e romane čhavengo ane slovenikane fundavne identitetosko e preperutnen- ne škole), e rodljaripasa e romane čhibako katar o morfologikano dikhipe (ulavde go e romane selisko, majbut e e prekmurake vakeripasa) thaj e rinčhibaripasa/translaciasa e ilustracienge lilesko čhibake thaj e kulturake, te len vaše angloškolakere beršale čhave ki romani čhib. than vašo jekhajekh involviripe Prezidenti si ko Romano akademikano klubo, savo si klubo e romane student- thaj integracia e Romengi ano engo. Kodole momentoste isi olen 30 džene, savendar 15 si romane studentoja. putardo dživdipe thaj te ovel kerdi buti mamuj e čipotako ko E džene ko Romano akademikano klubo ano 2009 jekhethane e Slovenikane etnikano bimangipe thaj i diskri- etnografikane muzejosa thaj e khedipasa ZULK katar o Maribor si te ovel organi- minacia e Romengi. zirime 1. Festivalo e romane kulturako, save so vakerde sar Romano Čhon. Kodova festivalo sas kerdo ko sasto 4 masek ani Ljubljana thaj Maribor. O Festivalo sas O resipe e Romane akademi- kerdo teli khak e kampanjako Dosta!, savi so si dromardi ko maripe mamuj e preju- kane klubosko si te ovel barjardo dicie thaj e stereotipoja kori e Eoma. Ko festivalo sas sikavde e specifike e romane o gin e siljovnengo katar o ro- kulturake, save so sas kerde e temperamentnikane performasonca katar e verver mano sel ane maškarutne škole, kherutne thaj avralphuvale akteroja, fotografikane egzebicie, butjarlina vaše čhave majbut ane gimnazie, te ovel thaj bare, filmeske ratja, barjardo o gin e romane studen- sikavdipa thaj semina- tongo ane slovenikane univerzi- roja ki romani temati- tetoja, te oven fundirimo stipen- ka. Ando juli kodo berš diako fondo vaše sikljovne thaj kerde thaj o Romano studentoja e Romengo thaj te taboro vaše čhave ani oven kerde garantirime procento romani khedin Vanča e studentonge ane studentikane vas – Borejci, savi so khera vaše studentoja roma. sas kerdo jekh kurko. Ko taboro e čhave sas aktivnikane ke verver sociologikane, kreativnikane, čhibake, sporteske thaj khelipa- ske butjarlina. Ko taboro sas 40 čhave. E čhave sas pursakime e vizitasa ki zoo žardina ani Ljubljana, kote so sas pendžarde e dživutrenca. Akava berš jekhethane e avere organizatorenca kerde organizacia e 2. Festivalosko e romane kulturako, savi so sas buhljarde ane štar foroja (Murska Sobota, Maribor, Novo Mesto, Ljubljana). Sa katar o šird e džene ano Romano akademikano klubo ane škole thaj ane romane kupatnja sikavena misala e lačhe praktikako thaj zumavena pumen peske dživdipaske paramisasa te keren motivacia e terne Romenge te džan dureder peske sikljovipasa. Ovena kerde preparacie vašo 2 Romano taboro, savo so ka ovel ani Dolenjska. Thaj kamena te keren jekh baro sloveniako proekto, kote so uzal e aver butja ka den instrukcie thaj e čhavenge saven so isi pharo socialnikano dživdipe. Mangen adžikhar te keren buti e avere studentikane organizacienca ani lumia thaj te keren jekh internacionalnikani drakhalin/netvorko e romane intelektualtonca. Bajram Haliti Dipl. Juristo thaj prezidento ki Nevipaski informativnikani agencia Roma ASARI E ROMANE ČHIBAKO ANE MEDIE Rajnalen thaj rajonalen, respektirime kolege thaj miri amala isi man mangipe sar prezidento e „Nevipaske informativnikane agenciako Roma“ te parikerav majanglal e or- E preperutne katar e naciolani- ganizatorenge katar akava but bare džanlipasko khedipe savendar me sem akhardo mire kane minoritetoja isi olen hako te gindipasa vašo “Asari e romane čhibako ane medie” te vakerav bašo baro džanlipe e fundirinen thaj ikeren medie ki peski oficialnikane labaripaske e romane čhibako e Romengo ane elektronikane thaj štampake čhib. medie sar thaj ane aver institucie e themake. I tema mire vakeripaski si: “Asari e romane čhibako ane medie”, 1. E thema save si dženja trubul te len peske džovapipe/obligacia Jekh tare fundavne hakoja si o hako e tromale labaripasko e dajake čhibako thaj ole- kodolenge so labaren regionalnika- sko barjovipe. Kodoleske trubul te oven kerde e adekvatikane šaria/kondicie. Kodoleske so i čhib si bato/kotor e kulturnikane dživdipasko e manušengo, thaj bicrdimo bato e ne vaj pale minoritetnikane čhiba kulturnikane barjovipasko, sar so si definirimo ani Konvencia mujal i diskriminacia ano ki teritoria savate e čhiba ovena sikljovipe, UNESCO, Doc, 11 C, 144. XII 1960, buteder čhibako demografikano alavari), vakerde, ano jekhipe e situaciasa trubutno si te oven kerde šartia vaši standardizacia e romane čhibake, ano dikhipe thaj sakone čhibate, tari dihgra dži savi čhani savo so si anglodikhlo e Rezoluciasa katar o Štarto lumiako kongreso e Romengo e putarde radža, direktikane ja pale thaj e Sintengo. I romani čhib, savi so e Romenge si bare džanlipaskoro nacionalnikano, indirektikane, isi olen durudžipe, kulturnikano thaj historikano barvalipe, trubul sar kulturnikano kustikipe, savo so but zor ja pale khelen obligaciaki rola fare si phagerdo, hošinela arakhipe e UNESCO-sko ano molipe thaj čhani sar so si i čipo- ani kodoja ranik, thaj mangindo te ta e kulturnikane kustikipanca, historikane monumentonca thaj natirake raritetnipasa keren respekto ko biadhinalipe/ne- e ververikane selengo thaj e phuvengo. Kodoleske so akava sel nane olen peski them, i zavisnost thaj autonomnipe e resur- maškarthemunti khedin, ano akaja čipota o O UNESCO, trubul te lel i rola e arakhutneski sengo katar o putardo informiripe: ko lesko majbaro kulturnikano kustikipe- i čhib. a) ano dikhipe saveste o radio thaj Ani situacia savate si o romano sel avdive, sikavda pes trubutnipe vašo vazdipe e informativnikane mediengo, save so ka keren na sade sikljvipasko, numa thaj vazdipaski i televizia kerena realizacia pe- funkcia ano amaro sel. E elektrikane thaj e štampime medie avdive si tare baro džanlipe ske rolake sar putardo serviso: amare seliske thaj oleske emancipaciake. Kodo si šajipe te oven lele thaj dende thaj bar- • te arakhen keripe numa jekh valkerde e baxtagora thaj te arakhen e droma thaj e forme bašo pesko aktivnikano buti- radio kanaloske ja televiziako keripe. Kodole čhanesa si saikerde thaj barvalkerde thaj e medie ki romani, specializirime kanalo ko regionalnikane vaj kadroja thaj barjovipe e amare romane čhibako. pale ke minoritetenge čhiba; Avdive si pobuter taro trubutno i lumia te pendžarel e čačutne karakterosa thaj e vaj identitetosa e romane nakhlipaski thaj avdisutnipaski, sar thaj maškar e Roma thaj e • te den kuražo vaj pale te lo- avera ani lumia thaj te ovel kerdo bareder haćardipe thaj pašeder kolaboracia. kharen o kerdipe jekhe radio O maripe vašo pherdo kulturnikano jekhajekhipe e Romengo ke sa e merdiania ki kanalosko ja jekhe televiziake planeta ka ovel sade jekh drom saveste ka dža ki redaktorikani politika e amare elek- kanalosko ke regionalnikane trikane thaj e printime medienge, numa thaj ano jekh vaxt thaj ka kerel phurtja kori e ja minoritetenge čhibal vaj avralutne amala ane akala phare vaxtia. • te den šajdipe e džovapime Avere rigatar, amen dikhas kaj ko akava čhani e problemoja e romenge ka aven dži buvleder auditoriumo, ka oven vazdime e interesoja thaj o mangipe, kodoleske so si bi- terminantenge save so e fundirime e prejudicie kerde ko bidžanipe vaše moralnikane baripena amare seliske. sikavutne e programenge ka den saikerina savende isi Amaro resipe si agorale te ovel kerdi i atmosfera e simpatiako, savo so ka del e Rom- enge jekh dive te len pesko than ani manušikani khedin. Bizo xramome lava, e Roma našti regionalnikane vaj pale mi- te keren kolektivnikani, kulturnikani thaj nacionalnikani integracia. noritetnikane čhiba; Lav si, vašo labaripe e dajake čhibake, fundiripe e skientikane thaj e kulturnikane b) te den kuražo vaj pale te lo- instituciengo, ikaldipaske aktivipa, medie. kharen o kerdipe jekhe radio Amare printime thaj e elektronikane medie nane te oven medie save so ka keren kanalosko ke regionalnikane vaj konkurencia ke akanutne medie ani phuv thaj i lumia. Amare resipe si preciznikane thaj minoritetnikane čhiba; vaj tang terminirime. Ke amare elektronikane thaj printime medie, savende ka ovel but lava • te den kuražo vaj lokharen o thaj but fotosia, ka arakhen analize thaj studie save so trubul te roden ke aver čhiba ja ničalo emitiripe e televiziake pale e medie save so si phare te oven arakhle. O samito e šefongo e themengo thaj e programosko ke regional- radžengo ikerdo ano Strazburo 1997 berš anda definicia vaše prioritetnikane resaripa e Europake ano biš thaj jekhto šeliberš, deindo e Konsiloske e Europako dendi buti te kerel nikane ja minoritetnikane “tromalikane, tolerantnikane thaj čačikane europako khedipe, fundirime ke jekhethane čhiba; baripena sar so si o tromalipe e vakeripasko thaj e informiripasko, kulturnikane baripasko thaj jekhutne dignitetosko sa e manušenge“. Kodolesa phandlo, gindinas kaj “e romane elektronikane thaj štampime medie“ šaj Bajram Haliti te keren promocia e hakojengo e Romengo ano realiziripe olenge kulturnikane thaj kon- Ul Atanasije Pulje br 10 fesiake identitetosko sar thaj afirmacia thaj arakhipe e manušikane, dizutnikane thaj po- 11080 Zemun - Srbija litikane hakojengo ano Balkano thaj buvleder. Ovela lav vaše hakoja e labaripasko e dajake čhibako, fundiripe e skientikane thaj 00381 11 373 09 02 kulturnikane instituciengo, ikaldipaske aktivipa, medie. 00381 69 512 1956 E medie ano pesko keripe buti kerena realizacia ki edukaciaki thaj kultunikani funk- [email protected] cia, labarena i dajaki čhib thaj, ko sa dikhlo, zurarena o nacionalnikano identiteto. E manuša save so preperena e nacionalnikane minoritetengere isi olen hako te keren tromali buti, te arakhen thaj vazden pesko etnikano, kulturnikano, lingvistikano ja pale c) te den kuražo ja pale te lokha- regionalnikano identiteto thaj te arakhen thaj barjaren peski kultura ane sa e aspektoja, ren o kerdipe jekhe televiziake trmale taro savo te si zumavipe e asimilaciako mujal olengo mangipe. kanalosko ke regionalnikane vaj I them si obligaciasa ane programe e radioske thaj e televiziake savende si fundato- minoritetenge čhiba; vaj ro te arakhel informativnikane saikerina ke čhiba tare minoritetnikane khedipa, a šaj te • te den kuražo vaj te lokharen fundirinel thaj ulavdi radio thaj TV kanalo savo so ka kerel emitiripe programa ke čhiba e o ničalo emitiripe e televizi- minoritetnikane khedipango. ake programosko ko regio- Ovela putardo o patjavipe kaj e preperutne e minoritettenge telo jekh šartia/kon- nalnikano vaj minoritetenge dicie ka keren realizacia peskere RTV kanalonge thaj prekal olende, eventualnikane, ka čhiba; vazden i forma e informiripasko ki dajaki čhib. Kodo si o majšukar drom (šaj ekonomikane thaj majpharo) te avel dži lačhipe bizo savo te si phandipe e themasa. Kodoleske trubul • te den kuražo vaj te lokharen tromale te oven fundirime e privatnikane thaj e hemime fondacie bašo barjovipe e pro- o produciripe thaj distribucia gramako thaj e mediengo save so kerena buti ano drom saveste ka ovel pendžaripe thaj e audio vaj audio vizuelnika- phandipe e averikane nacionalnikane thaj etnikane khedinenge. ne butjengo ke regionalno I putardi RTV si durudži te realizirinel i obligacia e themake thaj te arakhel resipe dži e vaj minoritetenge čhiba; kanaloja, buhlipe thaj resipe e informaciengo e nacionalno minoritetengo ki olengi dajaki d) te den kuražo vaj te keren lo- čhib. Akale obligaciatar našti te ovel našipe, thaj uzal kodova ka ikljoven vaj na panda RTV kharipe thaj arakhipe jekhe kanaloja save so ka oven e minritetenge, ja pale olenge čhibende. Kodoleske so nane nevipasko ke regionalnikane vaj xramome kvote kodole programonge, a e nacionalnikane minoritetoja rodena panda minoritetenge čhiba; vaj pobuter, na dikhas aver solucia numa te ovel kerdo jekh asavko phandlo lav. Kodova sa ka ovel averkerdo thaj politikane thaj ekonomikane šarenca savenge akana ovela kerdo • te den kuražo vaj te lokharen vakeripe, ki relacia them-minoriteto thaj vaše but bare džanlipaske pučipa. Thaj si bare o ničalo ikaldipe e nevipaske džanlipastar te ovel jekh isutni drakhalin e lokanlnkane RTV kanalongi savende naj agordi artiklongo ko regionalno vaj i transformacia e amalipaske isipasko thaj olate te oven kerde e averipa e fundatorengi minoritetenge čhiba; save so ka pheren e rdoipa e informiripaske ke čhiba e minoritetenge. Kodova trubul te e) te učharen e dende ardžipa ovel thaj šarti vaši isipaski transformacia. kodole resursenge katar o pu- Thaj ko agor kana ka oven dende e licence thaj e dalgikane/talasni frekvencienge tardo informiripe save so ovena trubul te ovel dendo anglipe kodole kanalonge save so ani programa ka keren favorizacia labarde ko regionalnikane vaj e nacionalnikane, kulturnikane ja pale čhibenge minoritetenge khedipaske. pale minoritetnikane čhiba ane Ano Zakono bašo arakhipa e hakojengo thaj e tromalipango e nacionalnikane mi- čipote kana o zakono thaj dela noritetengo ane disave phuva ki tranzicia e preperutnenge isi olen hako ko pherdo thaj šajdipe finansienca te del dumo bisubjektivnikano informiripe ki peski čhib, phandindo athe thaj o hako e sikavdipasko, e resursonge katar o putardo leipasko, bičhalipasko thaj e leipe-deipasko informaciengo thaj ideengo save so džan e dromesa e nevipango thaj aver resursoja katar o putardo informiripe. informiripe; vaj E thema ani tranzicia ka trubul ane programe e radioske thaj e televiziake saven isi • te kerel resipe ke akanutne putardo serviso te arakhen informativnikane, kulturnikane thaj sikljovipaske saikerina ke merke e finansiake dende čhiba e nacionalnikane minoritetengo, a šaj te fundirinen thaj ulavde radio thaj televizia- dumeske thaj ke audiovizu- ke kanaloja save so ka keren emitiripe e programengo ke čhiba e nacionalnikane minori- lenikane produkcie ke regio- tetengo. E thema dženja save so lena i obligacia te garantirinen o tromalipe e direktikane nalnikane vaj minoritetenge leipasko e radio thaj televiziake programengo katar e pašutne phuva ki čhib savi so si jekh čhiba; vaj pale paše e regionalnikane vaj pale minoritetenge čhibake, sar tjak te na oven mamuj e reemitiripe e radioske thaj e televiziake programengo katar e pašutne phuva ki akaja f) te den dumo e sikljovipaske e čhib. E thema save si dženja lena peske obligacia te arakhen e interesonge e labarutnen- žurnalistonge thaj aver butjarn- ge katar e regionalnikane ja pale minoritetenge čhiba te oven sikavde thaj lele ano dikhi- enge ane resursia vašo putardo pe adžukhar so ka oven kerde e džovapime badania save so si ko pašipe e zakonesa thaj e informiripe save so labarena džovapipasa save so isi kana ovela garantirime o tromalipa thaj o pluralizmo e mediengo. regionalno vaj minoritetenge Ka oven vaj na thaj save merkate kodola butja, kodova adhinela majanglal kodolestar čhiba. kobor si respektirime thaj arakhle e hakoja bašo anglipe e čhibake, kulturnikane thaj generalnikane barjovipasko e nacionalnikane minoritetengo ani Europa thaj ani lumia, savi so ka ovel definirime ane but dokumentoja, leindo katar e “Generalnikane deklaracie” vaš e hakoja e manušeske ano UNO, thaj sa dži aver maškarnacionalnikane aktoja vašo čhinavdipe e diskriminaciako thaj e arakhipasko e nacionalnikane minoritetengo. Čače dikhav kaj avdive, o politikano godjipe ane phuva ani tranzicia, ka kerel vidjaj thaj kaj ka sikavel vazdipe amare elektronikane thaj printime mediumengo. Me korkoro kodoleste čačipaske patjav. Mire rigatar e romane intelektualcoja keren sa e bare dendipaa pestar vaši situacia e romane dajake čhibaki te ovel kerdi ano pesko oralnikano kulturako kustikipe thaj te arakhen olake savaxtuno than ano sahno kulturnikano kustikipe e jugoslaviake selenge, nacionalnipange thaj selenge katar i eks Jugoslavia. PHANDLE LAVA KATAR I REGIONALNIKANI KONFERENCIA

O Khedipe „Kali Sara”-Romano informativnikano centro ani pašipe e Programosa MDG-F „lačharipe e kulturnikane ha- ćardipasko ani BiH” thaj i OSCE Misia ani Bosni thaj Hercegovina kerde Regionalnikani konferencia “Čhib, historia thaj i kultura e Romengi- Erati-avdive- tehara/tajsa”, savi so sas ikerdi ano Hotelo Hollywood ano Sarajevo 1. thaj 2. juni 2010. berš Ani Bosna thaj Hercegovina avdive dživdinen trujal 100.000 Roma, savendar sako dives maškar peste kerena komunikacia ki romani čhib 3-5%, maškar 10-15% «pendžarena» i romani čhib thaj nane olenge sakodivutno komunikaciako instrumento thaj trujal 20% save so sade ane ulavde šajdipa vakerena pesko tikno pendžaripe e romane čhibako. Kodo si but phare faktoja save so ka šaj te den so palo 10-20 berš ani Bosna te na ovel vakerdi i romani čhib. Kodoja si thaj i situacia ane disave phuva ani regia. E resipasa savo so mangel te ovel arakhipe e romane čhibako akale thanende, olaki standardizacia, institucionalizacia thaj xulipe ane školake planoja thaj programe, a sa e pašipasa e Akciake planosa vašo sikljovipaske trubutnipa e Romenge thaj e prioritetoja e Dekadako vaši inkluzia e Romengi 2005-2015., sas kerdi thaj akaja Konferencia. Ki konferencia lele than ekspertoja- lingvistia, profesoria , przententoja katar o Radžipe e Bosna thaj Hercegovinako, prezntentoja katar e maškarthemutne organizacie, žurnalistoja thaj lideria ke romane birajikane organizacie katar e 6 phuva ano regiono: Slovenia, Kroacia, Srbia, Crna Gora, Makedonia thaj Bosna thaj Hercegovina save so ande akala phandle lava/decizie: 1. E prezententoja e phuvenge save so lele than ani konferenca vakerde jekhethane kaj isi trubutnipe te ovel kerdi standardizacia e romane čhibaki thaj ano periodo dži agor e 2010 beršeske te ovel kerdi ekspertikani butjarni grupa savi so ka kerel buti ki standardizacia e romane čhibaki. 2. I Organizacia Kali Sara-romano infromativnikano centro isi ole obligacia dži o čhon august 2010. te kerel identifikacia- te kerel lista e phirnengi/ekspertongi - lingiv- stongi/profesorongi save so ka keren buti ki butjarni grupa vaši standardizacia e romane čhibaki; 3. E prezententoja e phuvendar save so lele than ki konferenca ande phanlo lav/decizia so dži o periodo mart 2011. ka anen Jekhethane?Generalnikane principoja/ ortografikane standardoja baše sa e phuva dženja save so sas participantoja ani konferenca save so ka oven anglutne kondisici/šartia vši standardizacia e romane čhibaki. 4. E prezententoja e phuvenge save so lele than ki konferencia ande phandlo lav/decizia te ikeren e jekhethane regionalnikane rodljaripa, sikljvipa e romane čhibake, historiake thaj kulturake ki rodljaripaski thaj akademikani digra ane vakerde phuva thaj te legaren e specifike e romane čhibake thaj e kulturake ikladipasa e periodikane magazinongo ane 4 čhiba (romani,BHS, makedonikani thaj slovenikani), kursoja, edukaciake seminaroja, translacie, antologia, eg- zibicie, teatroske khelipa thaj av. 5. E prezententoja e phuvenge save so lele than ki konferenca vakerde kaj isi trubutnipe te ovel formiripe e Regionalni- kane centroske bašo rodljaripe e romane čhibako, palo rodipe e participantongo ani Republika Slovenia; 6. E prezententoja ki konferenca ande phandle lava kaj isi trubutnipe vašo organiziripe Simpoziumoja vaše profesoroja/ ekspertoja/edukatoroja vaši čhib thaj historia. Jekh katar e resipa e organiziripasko e simpoziumesko si kaj trubul te ovel kerdi drakhalin/netvorko e profesorongo/ekspertongo ke vakerde teme; 7. Ano resipe so ka anel promocia e čhibako, historiako thaj kulturako e Romengo, phandlo lav si te ovel kerdo magazino savo so ka ovel duječhibengo thaj ka ikljol 4 var ko berš. Pali rekomendacia e participantongi o bešipe e Regionalno magazinosko trubul te ovel ano Sarajevo. 8. Ano pašipe e Europake konvenciasa vaše manušikane hakoja thaj i konvencia vašo arakhipe e hakojengo e nacionalnikane minoritetengo save si dženja ko Konsilo e Europako trubul te den šajdipe e nacionalnikane minoritetonge programe ko TV thaj Rdaio ke čhiba e nacionalnikane minoritetengo; 9. E prezententoja e phuvenge save so lele than ani koferenca ande decizia so trubul te ovel drakhalin/netvorko e romane mediengo saven ka ovel jekhethano butikeripe; 10. E participantoja ani konferenca alusarde e prezententon/participanton ani konferenca savi so ka kerel i realizacia e phandle lavengo/deciziengo akale konferencako: Samanta Baranje -Slovenija, Nazif Mehmedi –Kroacia, Sanela Bešič- Bosna i Hercegovine, Bajram Haliti –Srbia, Neždet Mustafa-Makedonia, Fatima Naza-Crna Gora.