UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
ANJA RAJTER UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Študijski program: Razredni pouk
Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: Kandidatka: Dr. Milena Mileva Blažić, redna profesorica Anja Rajter
Ljubljana, september, 2016
II
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Ja, to je tista prava sreča – imeti prijatelje. Večje sreče si sploh ni mogoče predstavljati.
Sapramiška v Sapramišja sreča (Makarovič, 2014b, str. 53)
Veliko zahvalo dolgujem svoji mentorici Mileni Milevi Blažić, ki me je z nasveti in podporo vodila skozi pisanje diplomskega dela. Posebej sem hvaležna za vsakokraten hiter odziv po elektronski pošti, saj sta zaradi tega lahko moje delo in raziskovanje potekala zelo hitro in nemoteno.
Zahvaljujem se tudi Moniki Kropej Telban, ki je prijazno privolila v raziskovalni intervju in mi s svojim strokovnim znanjem pomagala pri zaključevanju diplomske naloge.
Ko sem potrebovala veliko primernega gradiva za diplomsko delo, so mi bile s svojimi nasveti, časom in pripravljenostjo v veliko pomoč gospa Katja Kemperle, gospa Darja Lavrenčič Vrabec in gospa Ida Mlakar iz Pionirske knjižnice Mestne knjižnice Ljubljana ter gospa Katja Mivšek iz Salezijanske knjižnice Rakovnik. Najlepše se jim zahvaljujem.
Za vso podporo in pomoč sem hvaležna tudi ravnateljici Gimnazije Vič Alenki Krapež in ravnatelju Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana Alojzu Plušku, poslovnima sekretarkama omenjenih šol, Klari Ažman in Nataši Zupančič, ter vsem sodelavcem, ki so me spodbujali in mi stali ob strani.
Posebej se zahvaljujem svojim staršem, Mariji in Jožetu Pustoslemšek, ki so mi omogočili šolanje, me spodbujali ter me vsestransko podpirali. Hvala bratoma Janezu in Juretu Pustoslemšek, ki sta mi bila vedno pripravljena pomagati pri zagatah z računalnikom in drugimi elektronskimi napravami. Tudi brez ostalih sorodnikov in prijateljev ne bi šlo: Luciji se zahvaljujem za lektoriranje, Simoni sem hvaležna za oblikovanje, Katarini, Martini in Sabini hvala za molitveno podporo. In vsi ostali …
Ne najdem besed, ki bi dovolj opisale mojo hvaležnost in veselje ob tem, da sem obkrožena z vsemi, ki me imajo radi in me podpirajo.
Anja Rajter
III
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. POVZETEK
Teoretični del diplomskega dela je razdeljen na dva dela. V prvem delu so predstavljene definicija, zgodovina in klasifikacija bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora po monografiji Monike Kropej (2008) Od Ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja. V drugem delu teoretičnega dela pa so predstavljene definicija, zgodovina in klasifikacija literarnih likov v sodobnih pravljicah po razpravi Marjane Kobe (1999–2000) Sodobna pravljica s posebnim poudarkom na pravljicah z glavnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila.
Drugi del diplomskega dela je razdeljen na štiri dele. V prvem delu je predstavljen seznam vseh bajeslovnih bitij iz slovenskih ljudskih pravljic, v drugem delu pa nastajajoči seznam pravljičnih bitij, ki nastopajo v slovenski mladinski literaturi in so podobna bajeslovnim bitjem iz slovenskih ljudskih pravljic. Tretji del je namenjen primerjalni analizi najbolj znanih bajeslovnih bitij iz slovenskih ljudskih pravljic in literarnih likov iz slovenske mladinske literature, četrti del pa vsebuje raziskovalni intervju z etnologinjo Moniko Kropej Telban.
Cilj diplomskega dela je na osnovi primerjalne analize pokazati podobnosti in razlike med bajeslovnimi bitji iz slovenskih ljudskih pravljic in literarnimi liki iz slovenske mladinske literature ter ustvariti seznam literarnih likov, ki nastopajo v slovenski mladinski literaturi in so podobni bajeslovnim bitjem iz slovenskih ljudskih pravljic.
KLJUČNE BESEDE: bajeslovno bitje, literarni lik, ljudsko slovstvo, mladinska književnost, sodobna pravljica.
IV
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. ABSTRACT
The theoretical part of my thesis is divided into two sections. In the first section, I define, classify and present a historical overview of legendary creatures in Slovene folktales according to the monograph Od Ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja (2008) by Monika Kropej. In the second section, however, I define, classify and present a historical overview of literary characters in contemporary fairy tales according to the discussion paper Sodobna pravljica (1999-2000) written by Marjana Kobe. I mainly focus on the fairy tales whose main characters are well-known in folk fairy-tale tradition.
The second part of my thesis is divided into four sections. In the first section, I list all the legendary creatures found in Slovene folktales, and in the second section, I list the fairy-tale creatures which are presented in Slovene youth literature and are similar to the legendary creatures in Slovene folktales. In the third section, there is a comparative analysis of the best known legendary creatures in Slovene folktales and literary characters found in Slovene youth literature. In the fourth section, I present a research interview with the ethnologist Monika Kropej Telban.
The aim of my thesis is to compare legendary creatures in Slovene folktales and literary characters in Slovene youth literature and to point out their similarities and differences. I also want to find such literary characters in Slovene youth literature which are similar to legendary creatures presented in Slovene folktales.
KEY WORDS: legendary creature, literary character, folk literature, youth literature, contemporary fairy tale
V
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. KAZALO VSEBINE
POVZETEK ...... IV
KLJUČNE BESEDE ...... IV
ABSTRACT ...... V
KEY WORDS: LEGENDARY CREATURE, LITERARY CHARACTER, FOLK LITERATURE, YOUTH LITERATURE, CONTEMPORARY FAIRY TALE ...... V
KAZALO VSEBINE ...... VI
KAZALO SLIK IN NJIHOVIH AVTORJEV ...... XI
KAZALO PREGLEDNIC (SEZNAMOV) ...... XIII
KAZALO DIAGRAMOV ...... XIV
KAZALO PRILOG ...... XV
1. UVOD ...... 1
2. TEORETIČNI DEL ...... 3
2.1. BAJESLOVNA BITJA V LJUDSKIH PRAVLJICAH SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA ...... 3
2.2. LITERARNI LIKI V SODOBNIH PRAVLJICAH ...... 6
2.2.1. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA Z OTROŠKIM GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ...... 7
2.2.2. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA Z OŽIVLJENO IGRAČO/OŽIVLJENIM PREDMETOM KOT GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ...... 8
2.2.3. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA S POOSEBLJENO ŽIVALJO KOT GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ..... 8
2.2.4. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA S POOSEBLJENO RASTLINO KOT GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ... 8
2.2.5. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA S POOSEBLJENIM NEBESNIM TELESOM/POJAVOM KOT GLAVNIM LITERARNIM LIKOM ...... 8
2.2.6. KRATKA SODOBNA PRAVLJICA Z GLAVNIM LITERARNIM LIKOM, KI JE ZNAN IZ LJUDSKEGA PRAVLJIČNEGA IZROČILA ...... 9
2.3. SKLEPNI POUDARKI V RAZPRAVI O SODOBNI PRAVLJICI ...... 11
3. EMPIRIČNI DEL ...... 12
3.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA ...... 12
VI
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
3.1.1. CILJI RAZISKOVALNEGA DELA ...... 12
3.1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA OZIROMA HIPOTEZE ...... 14
3.2. OPIS RAZISKOVALNE METODE ...... 15
4. REZULTATI RAZISKAVE ...... 17
4.1. SEZNAM 123-IH BAJESLOVNIH BITIJ V LJUDSKIH PRAVLJICAH SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA ...... 17
4.2. SEZNAM 580-IH LITERARNIH LIKOV V SLOVENSKI MLADINSKI LITERATURI ...... 21
4.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki iz kozmologije ...... 22
4.2.1.1. Bajeslovno bitje in literarni lik – vrag ...... 22
4.2.1.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – divja jaga, jaga baba in Pehtra baba, Kresnik in kresnice, torka, Veles, zeleni Jurij ter zlatorog ...... 23
4.2.2. Bajeslovna bitja in literarni liki bitja med nebom in zemljo ...... 24
4.2.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki bajeslovne živali ...... 24
4.2.2.1.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – zmaji ...... 25
4.2.2.1.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – baziliski in kače ...... 27
4.2.2.2. Bajeslovna bitja narave ...... 27
4.2.2.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – divji ter gozdni možje in žene ...... 28
4.2.2.2.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – morske deklice ...... 28
4.2.2.2.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – povodni možje ...... 29
4.2.2.2.4. Bajeslovno bitje in literarni lik – škopnik ...... 31
4.2.2.2.5. Bajeslovna bitja in literarni liki – škratje in palčki ...... 31
4.2.2.2.6. Bajeslovna bitja in literarni liki – velikani ...... 36
4.2.2.2.7. Bajeslovno bitje in literarni lik – veter ...... 36
4.2.2.2.8. Bajeslovna bitja in literarni liki – vile ...... 37
4.2.2.2.9. Bajeslovna bitja in literarni liki – Jutrman, kiklop, rojenice in vesne ...... 40
4.2.2.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – uklete duše, zduhači in demoni ...... 40
4.2.2.3.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – duše živih in duše mrtvih ...... 40
4.2.2.3.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – vampirji ...... 42
4.2.2.3.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – pasjeglavci in volkodlaki ...... 42
4.2.2.4. Bajeslovna bitja in literarni liki – smrt in poosebljene nadloge ...... 43 VII
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
4.2.2.4.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – mora, mrak in smrt ...... 43
4.2.2.5. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovnice in čarovniki ...... 44
4.2.2.5.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovnice ...... 44
4.2.2.5.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovniki ...... 46
4.2.3. Literarni liki, ki jih nismo znali uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji ...... 47
4.2.5. Pogostost pojavljanja literarnih likov v izbranih delih slovenske mladinske književnosti . 48
6. PRIMERJALNA ANALIZA NAJBOLJ ZNANIH SLOVENSKIH BAJESLOVNIH BITIJ IN NAJBOLJ ZNANIH LITERARNIH LIKOV SLOVENSKIH MLADINSKIH AVTORJEV ...... 55
6.1. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ČAROVNICE ...... 55
6.1.1. Bajeslovno bitje – čarovnice v ljudskem slovstvu...... 55
6.1.2. Literarni lik – čarovnice v slovenski mladinski književnosti ...... 57
6.1.2.1. Čarovnica Čirimbara (France Bevk, 1938, 1958) ...... 57
6.1.2.2. Coprnica Maramuda v reviji Ciciban (Andrej Rozman Roza, 1997a) ...... 58
6.1.2.3. Čarovnička Gajka v Muc Langus & Čarovnička Gajka (Vinko Möderndorfer, 2002) ...... 59
6.1.2.4. Coprnica Zofka (Svetlana Makarovič, 1989) ...... 60
6.1.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – čarovnice ...... 60
6.2. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ČAROVNIKI ...... 61
6.2.1. Bajeslovno bitje – čarovniki v ljudskem slovstvu ...... 61
6.2.2. Literarni lik – čarovniki v slovenski mladinski književnosti ...... 61
6.2.2.1. Čarovnik Fičifik (Janez Bitenc, 2004, 2008) ...... 61
6.2.2.2. Čarovnik Ujtata v Veliki čarovnik Ujtata (Vida Brest, 1974) ...... 62
6.2.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – čarovniki ...... 62
6.3. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – DUŠE MRTVIH ...... 63
6.3.1. Bajeslovno bitje – duše živih in duše mrtvih v ljudskem slovstvu ...... 63
6.3.2. Literarni lik – duše živih in duše mrtvih v slovenski mladinski književnosti ...... 64
6.3.2.1. Deklica v Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka (Kristina Brenkova, 1972) ...... 64
6.3.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – duše živih in duše mrtvih ...... 64
VIII
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.4. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – DIVJI MOŽJE IN ŽENE ...... 65
6.4.1. Bajeslovno bitje – divji možje in žene v ljudskem slovstvu ...... 65
6.4.2. Literarni lik – divji možje in žene v slovenski mladinski književnosti ...... 66
6.4.2.1. Gozdni mož v Lešniki, lešniki (Anja Štefan, 2000) ...... 66
6.4.2.2. Gozdni mož v Mala Marjetica in gozdni mož (Vida Brest, 1985) ...... 67
6.4.2.3. Divji mož v zbirki Pomladna ladja (Župančič, 1980) ...... 68
6.4.2.4. Divji mož (Bevk, 1958) ...... 68
6.4.2.5. Prisanek v Kekčeve zgodbe (Josip Vandot, 1969, 1983) ...... 69
6.4.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika– divji možje in žene...... 70
6.5. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – HUDIČ ...... 70
6.5.1. Bajeslovno bitje – hudič v ljudskem slovstvu ...... 70
6.5.2. Literarni lik – hudič v slovenski mladinski književnosti ...... 71
6.5.2.1. Malič v Mali parkelj Malič (Svetlana Makarovič, 1992b, 2005) ...... 71
6.5.2.2. Peklenšček v Peklenšček in Špela (France Bevk, 1938, 1958) ...... 72
6.5.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – hudič ...... 72
6.6. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – POVODNI MOŽJE ...... 73
6.6.1. Bajeslovno bitje – povodni možje v ljudskem slovstvu ...... 73
6.6.2. Literarni lik – povodni možje v slovenski mladinski književnosti ...... 74
6.6.2.1. Povodni mož (France Prešeren, 1947, 1985) ...... 74
6.6.2.2. Povodni mož iz Pravljica o povodnem možu, ki je šel v toplice (Peter Svetina, 2012) ...... 76
6.6.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – povodni mož ...... 76
6.7. BAJESLOVNA BITJA IN LITERARNI LIKI – ŠKRATI IN PALČKI ...... 77
6.7.1. Bajeslovno bitje – škrati in palčki v ljudskem slovstvu ...... 77
6.7.2. Literarni lik – škrati in palčki v slovenski mladinski književnosti ...... 78
6.7.2.1. Gal v Gal v galeriji (Svetlana Makarovič, 1981) ...... 78
6.7.2.2. Kuzma v Škrat Kuzma dobi nagrado (Svetlana Makarovič, 1974, 2014a) in Kuzma, trinajsti škrat (Svetlana Makarovič, 2014b) ...... 79
IX
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.7.2.3. Cvilimožek (Fran Levstik, 1921, 1999) ...... 81
6.7.2.4. Škrat Dobrošin (Srečko Kosovel, 1922, 1969) ...... 82
6.7.2.5. Škrat Sanjavec v zbirki Feri Lainšček in Škrat Sanjavec (Feri Lainšček, 1992) ...... 83
6.7.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – palčki in škratje ...... 83
6.8. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – VELIKANI ...... 84
6.8.1. Bajeslovno bitje – velikani v ljudskem slovstvu ...... 84
6.8.2. Literarni lik – velikani v slovenski mladinski književnosti ...... 85
6.8.2.1. Velikan Gorjan (Janez Bitenc, 1992) ...... 85
6.8.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – velikani ...... 86
6.9. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – VILE ...... 87
6.9.1. Bajeslovno bitje – vile v ljudskem slovstvu ...... 87
6.9.2. Literarni lik – vile v slovenski mladinski književnosti ...... 88
6.9.2.1. Vila malina (Svetlana Makarovič, 1987, 2014a) ...... 88
6.9.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – vile ...... 89
6.10. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ZMAJI ...... 90
6.10.1. Bajeslovno bitje – zmaji v ljudskem slovstvu...... 90
6.10.2. Literarni lik – zmaji v slovenski mladinski književnosti ...... 91
6.10.2.1. Zmaj Direndaj (Kajetan Kovič, 1981, 2009) ...... 91
6.10.2.2. Najzmaj v zbirki Na papirnatih letalih (Dane Zajc, 1978) ...... 92
6.10.2.3. Zmajček Razgrajaček (Niko Grafenauer, 1978) ...... 93
6.10.2.4. Zmaj Lakotaj (Janez Bitenc, 1998) v Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu ...... 94
6.10.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – zmaji ...... 94
7. INTERVJU Z ETNOLOGINJO MONIKO KROPEJ TELBAN ...... 96
8. ZAKLJUČEK PRIMERJALNE ANALIZE ...... 98
9. ZAKLJUČEK ...... 101
10. KLJUČNI VIRI IN LITERATURA ...... 103
11. PRILOGE ...... 112
X
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
KAZALO SLIK IN NJIHOVIH AVTORJEV
Slika 1: Coprnice se bojujejo s krstniki (ilustriral Milan Erič) ...... 55 Slika 2: Čarovnica Čirimbara, izsek (ilustriral Karel Hrovatin) ...... 57 Slika 3: Čarovnica Čirimbara ...... 57 Slika 4: Coprnica Maramuda (ilustriral Zvonko Čoh) ...... 58 Slika 5: Čarovnička Gajka (ilustrirala Jelka Godec Schmidt) ...... 59 Slika 6: Coprnica Zofka ...... 60 Slika 7: Coprnica Zofka ...... 60 Slika 8: Čarovnik Fičifik (ilustrirala Jelka Reichman) ...... 61 Slika 9: Čarovnik Ujtata ...... 62 Slika 10: Veliki čarovnik Ujtata ...... 62 Slika 11: Deklica Delfina (ilustrirala Marlenka Stupica) ...... 64 Slika 12: Divji mož, hostnik (ilustriral Boris Kobe) ...... 65 Slika 13: Divji mož (ilustrirala Jelka Reichman) ...... 66 Slika 14: Gozdni mož (ilustrirala Marjanca Jemec-Božič) ...... 67 Slika 15: Divji mož (ilustrirala Marjanca Jemec-Božič) ...... 68 Slika 16: Prisanek (ilustrirala Marička Koren) ...... 69 Slika 17: Kekec in Prisank ...... 69 Slika 18: Kekec in Prisank ...... 69 Slika 19: Hudič polhe pase, izsek (v knjigi Slava Vojvodine Kranjske) ...... 70 Slika 20: Parkelj Malič ...... 71 Slika 21: Mali parkelj Malič, izsek ...... 71 Slika 22: Peklenšček (ilustriral Karel Hrovatin) ...... 72 Slika 23: Povodni mož, izsek (ilustriral Gvido Birolla) ...... 73 Slika 24: Povodni mož, izsek (ilustrirala Jelka Reichman) ...... 74 Slika 25: Povodni mož ...... 74 Slika 26: Urška (ilustriral Zvonko Čoh)...... 75 Slika 27: Povodni mož (ilustriral Damijan Stepančič) ...... 76 Slika 28: Gorski škrat, izsek (ilustriral Gvido Birolla) ...... 77 Slika 29: Škrat Gal (ilustriral Kostja Gatnik) ...... 78 Slika 30: Škrat Kuzma ...... 79 Slika 31: Škrat Kuzma dobi nagrado (ilustrirala Jelka Reichman) ...... 79 Slika 32: Predstava o škratu Kuzmi v Narodnem domu Maribor ...... 80 Slika 33: Cvilimožek ...... 81 Slika 34: Cvilimožek ...... 81 Slika 35: Cvilimožek, izsek...... 81 Slika 36: Cvilimožek ...... 81 Slika 37: Škrat Dobrošin ...... 82 Slika 38: Škrat Dobrošin ...... 82 Slika 39: Škrat Sanjavec, izsek (ilustriral Sandi Červek) ...... 83 Slika 40: Velikan (ilustriral Stane Kumar) ...... 84
XI
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Slika 41: Velikan Gorjan, izsek (ilustrirala Marjeta Cvetko) ...... 85 Slika 42: Žalik žene (ilustriral Gvido Birolla) ...... 87 Slika 43: Vila Malina, izsek (ilustrirala Svetlana Makarovič) ...... 88 Slika 44: Vila Malina (ilustrirala Ana Košir) ...... 89 Slika 45: Junak v boju z zmajem, panjska končnica ...... 90 Slika 46: Zmaj Direndaj, izsek (ilustrirala Jelka Reichman) ...... 91 Slika 47: Najzmaj ...... 92 Slika 48: Najzmaj ...... 92 Slika 49: Najzmaj (ilustriral Rudi Skočir) ...... 92 Slika 50: Zmajček Razgrajaček, izsek (ilustriral Kostja Gatnik) ...... 93 Slika 51: Zmaj Lakotaj (ilustriral Lucijan Reščič) ...... 94
XII
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
KAZALO PREGLEDNIC (SEZNAMOV)
Preglednica 1: Seznam 123-ih bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora ...... 17 Preglednica 2: Literarni lik – vrag v slovenski mladinski književnosti ...... 23 Preglednica 3: Literarni liki – divja jaga, jaga baba, kresnice, Kresnik, torka, Veles, zeleni Jurij in zlatorog v slovenski mladinski književnosti ...... 24 Preglednica 4: Literarni lik – zmaj v slovenski mladinski literaturi ...... 25 Preglednica 5: Literarni liki – baziliski, kače in konji v slovenski mladinski književnosti ...... 27 Preglednica 6: Literarni liki – divji ter gozdni možje in žene v slovenski mladinski književnosti ...... 28 Preglednica 7: Literarni liki – morske deklice v slovenski mladinski književnosti ...... 29 Preglednica 8: Literarni lik – povodni mož v slovenski mladinski književnosti ...... 29 Preglednica 9: Literarni lik – škopnik v slovenski mladinski književnosti ...... 31 Preglednica 10: Literarni liki – škratje in palčki v slovenski mladinski književnosti ...... 31 Preglednica 11: Literarni lik – velikani v slovenski mladinski književnosti ...... 36 Preglednica 12: Literarni lik – veter v slovenski mladinski književnosti ...... 37 Preglednica 13: Literarni lik – vile v slovenski mladinski književnosti ...... 37 Preglednica 14: Literarni liki – Jutrman, kiklop, rojenice in vesne v slovenski mladinski književnosti ...... 40 Preglednica 15: Literarni liki – duše živih in duše mrtvih v slovenski mladinski književnosti ...... 41 Preglednica 16: Literarni lik – vampir v slovenski mladinski književnosti ...... 42 Preglednica 17: Literarna lika – pasjeglavci in volkodlaki v slovenski mladinski literaturi ...... 43 Preglednica 18: Literarni liki – mora, mrak in smrt v slovenski mladinski književnosti ...... 44 Preglednica 19: Literarni lik – čarovnice v slovenski mladinski literaturi ...... 45 Preglednica 20: Literarni lik – čarovniki v slovenski mladinski književnosti ...... 46 Preglednica 21: Literarni liki, ki jih nismo znali uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji ...... 47 Preglednica 22: Literarni liki, ki smo jih obravnavali skozi analizo ...... 99
XIII
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
KAZALO DIAGRAMOV
Diagram 1: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem iz kozmologije ...... 48 Diagram 2: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim živalim ...... 49 Diagram 3: Pogostost pojavljanja literarnih likov narave ...... 50 Diagram 4: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih – ukletim dušam, zduhačem in demonom ...... 51 Diagram 5: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem – smrti in poosebljenim nadlogam ...... 51 Diagram 6: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem – čarovnicam in čarovnikom ...... 52 Diagram 7: Pogostost pojavljanja literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim bitjem ...... 52 Diagram 8: Število pojavljanj vseh 580 literarnih likov v izbrani slovenski mladinski literaturi po abecednem redu ...... 53 Diagram 9: Število pojavljanj literarnih likov v izbrani slovenski mladinski literaturi padajoče po pogostosti ...... 54
XIV
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Slike naslovnic prvih virov raziskovanja slovenskega bajeslovja ter naslovnica monografije Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja ...... 112 Priloga 2: Slike naslovnic ali tipičnih ilustracij obravnavanih del ...... 114 Priloga 3: Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban ...... 128
XV
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
1. UVOD
V diplomskem delu smo želeli predstaviti najbolj znana bajeslovna bitja, ki nastopajo v slovenskih ljudskih pripovedkah, in njim podobne literarne like iz slovenske mladinske literature: čarovnice, čarovnike, duše mrtvih, gozdne in divje može, hudiča, povodne može, škrate in palčke, velikane, vile in zmaje.
V prvem delu teoretičnega dela smo predstavili definicijo, zgodovino in klasifikacijo bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora, s posebnim poudarkom na raziskovanju etnologinje Monike Kropej, ki je bilo predstavljeno v monografiji z naslovom Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja, v kateri je bajeslovna bitja razvrstila na bitja kozmologije ter bitja med nebom in zemljo.
V drugem delu teoretičnega dela smo predstavili definicijo, zgodovino in klasifikacijo literarnih likov v sodobnih pravljicah po razpravi Marjane Kobe (1999–2000) Sodobna pravljica. Kobe je kratko sodobno pravljico z ozirom na glavni lik razdelala na sledečih 6 različic: 1. z otroškim glavnim literarnim likom 2. z oživljeno igračo/ oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom 3. s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom 4. s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom 5. s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom 6. z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (Kobe), mi pa smo na osnovi njene teorije o sodobni pravljici dodali tudi seznam literarnih likov, ki nastopajo v slovenski mladinski književnosti, poeziji in prozi.
V prvem delu empiričnega dela smo z opisom, orisom in ilustracijo predstavili najbolj znana bajeslovna bitja iz ljudskega slovstva ter njim podobne literarne like iz slovenske mladinske literature. Dodali smo tudi seznam slovenskih bajeslovnih bitij na osnovi monografije Monike Kropej (2008), ki je dopolnjen z nastajajočim seznamom slovenskih literarnih likov sodobnih mladinskih avtorjev, opremljen z naslovom in avtorjem književnega besedila, v priloge pa smo dodali tudi značilne ilustracije oz. sliko naslovnice dela, v katerem je bilo književno besedilo izdano.
1
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Kot dodatek empiričnemu delu smo opravili še intervju z avtorico, etnologinjo Moniko Kropej Telban, ter med priloge (Priloga 3) dodali tudi prepis celotnega intervjuja.
2
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. 2. TEORETIČNI DEL
2.1. BAJESLOVNA BITJA V LJUDSKIH PRAVLJICAH SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA
Najstarejšo podobo slovstvene kulture narodov predstavlja ustno izročilo. Ta del besedne umetnosti "je prehajal iz roda v rod in se pod različnimi družbenimi vplivi okolju in času primerno spreminjal, prilagajal, odmiral in na novo nastajal" (Kropej, 2015, str. 9).
V celotnem opusu ljudskega slovstva je tudi veliko del, ki vključujejo bajeslovna bitja, za katera M. Kropej (2008) navaja, da bi jim lahko rekli "tudi nadnaravna bitja, bajna bitja ali demoni" (str. 11). V delu Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja predstavlja le "tiste bajeslovne like, ki so povezani z določenimi verskimi predstavami ali pa so nastali v domišljiji ljudi iz različnih vzrokov in v različne namene" (Kropej, 2008, str. 11). Izraz "bajeslovni lik" zaobjema tudi ljudske junake, antijunake in mitizirane ljudske junake, izraz "bajeslovno bitje" pa označuje le "like verovanjskega in domišljijskega predstavnega sveta" (Kropej, 2008, str. 11).
Med prvimi, ki so v svojih raziskavah in delih objavili tudi prozo in poezijo ljudskega slovstva, so bili: protestantski pisci v prvih slovenskih knjigah, Janez Vajkard Valvasor v delu Slava vojvodine Kranjske, Anton Tomaž Linhart v delu Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije I-II, Valentin Vodnik v svojih pesmih, učbenikih in poučnih sestavkih, Emil Korytko ter Matevž Ravnikar - Poženčan v takratnih časopisih (Kropej, 2008 in 2015). Večje število knjižnih zbirk slovenskih ljudskih pravljic in povedk je začelo izhajati v drugi polovici 19. stoletja: Pripovedke za mladino (Fran Hubad, 1882 in 1888), Narodne pripovedke za mladino (Fran Nedeljko, 1884), Šaljivi Slovenec (Anton Brezovnik, 1884), Slovenske narodne pravljice in pripovedke (Gregor Krek, 1885). Knjiga Slovenske narodne pravljice in pripovedke predstavlja prvo kritično izbiro slovenskega pripovednega izročila, saj so v njej zapisane predvsem tiste ljudske pripovedi, ki so zapisane zvesteje izvirnemu pripovedovanju in niso leposlovno prirejene ali prevedene iz drugih jezikov (Kropej, 2015). Fotografije naslovnic smo dodali v Prilogo 1.
M. Kropej izpostavlja, da se "ves zahodni svet po večini že dolgo ne srečuje več z ljudskimi pravljicami, ki jih ljudje pripovedujejo spontano, iz spomina, v družabne namene in za
3
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. krajšanje dolgih večernih ur ob ognjišču" (Kropej, 2008, str. 10), da pa je Slovenija "uspela ohraniti nekaj prežitkov ljudskega bajeslovja" (Kropej, 2008, str. 10) in se v odmaknjenih krajih še vedno lahko srečamo s pripovedovalci bajk in povedk.
V diplomskem delu smo zaobjeli in izpostavili kulturno dediščino bajeslovja na Slovenskem, s posebnim poudarkom na raziskovanju Monike Kropej, ki je bilo predstavljeno v monografiji z naslovom Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja. Predstavili smo definicijo, zgodovino in klasifikacijo bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora. Avtorica M. Kropej je bajeslovna bitja razvrstila v dve skupini, in sicer na: a. kozmologijo ter b. bitja med nebom in zemljo (Kropej, 2008).
Med kozmološka bitija so uvrščeni Belin in Belena, bitja iz stvarjenja sveta, Božič - Svarožič, desetniki in desetnice, divji lovci in divja jaga, Jarnik, kurent in hudič, Mokoš, Pehtra baba, slovanski miti, Triglav, volčji pastir, zeleni Jurij, Zlata baba ter zlatorog (Kropej, 2008).
K bitjem med nebom in zemljo je uvrstila bajeslovna bitja narave, bajeslovne živali, demone, poosebljene nadloge, uklete duše in zduhače (Kropej, 2008).
V okviru 19-ih bajeslovnih živali so bazilisk, grdinica, kača, kentaver, konj, malavar, meglenšček, modras, močerad, morski konj, petelin, pravljične ptice, ptič vedomec, rajska ptica, samorog, viza, zlata ptica, zmaj in živali v ozvezdjih (Kropej, 2008).
Med 20 bajeslovnih bitij narave je Kropej (2008) uvrstila čateža, divje može in žene, gorne može in žene, gozdne može in žene, hudo uro, kaniha, morske deklice, orka, palčke, povodne može, rojenice, sojenice, šembiljo, škopnika, škrate, velikane, veter, vile, vodne vile in žalik žene.
K srhljivim demonskim likom, ki jih je M. Kropej (2008) uvrstila med uklete duše, zduhače in demone, spadajo duhovin, duše mrtvih, duše otrok, duše živih, pasjeglavci, uklete duše, vampirji, vedomci, volkodlaki in zakleti.
Bajeslovna bitja poosebljene nadloge je razdelila na kugo, moro, mrak, netek, preglavico in smrt (Kropej, 2008).
4
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Dodala je tudi čarovnice in čarovnike, za katere omenja, da v osnovi ne spadajo med bajeslovna bitja, kar argumentira z dejstvom, da se v literarnih delih "pojavljajo bajeslovni liki, imenovani čarovnice in čarovniki, in … imajo včasih bajesloven značaj" (Kropej, 2008, str. 305).
"Dokler so živeli ljudje v tesni povezavi z naravo, so v njej prepoznavali številna skrivnostna bajeslovna bitja, duhove in demone" (Kropej, 2008, str. 198). Ker so se izročila, posebej na mejnih področjih, prepletala, bajeslovnim bitjem pogosto ne moremo določiti točnega in prevladujočega imena, prav tako bajnega bitja pogosto ne prepoznavamo po imenu, ampak po njegovem obnašanju in lastnostih (Kropej).
M. Kropej je bajeslovna bitja v monografiji predstavila glede na vlogo, ki jo zasedajo v duhovnem izročilu, ter razvrstila glede na tipologijo, karakteristiko in vlogo, ki jo imajo v različnih motivih in vsebinah (Kropej, 2008, str. 10). Pri raziskovanju bajeslovnih bitij je izhajala iz slovenskega ljudskega pripovednega in pesemskega izročila, "ki pripoveduje o bajnih bitjih in verskih predstavah" (Kropej, 2008, str. 23). Poimenovanje bajeslovnih bitij je ohranila v ljudski obliki in privzela prevladujoče ljudsko poimenovanje (Kropej, 2008), mi pa smo v seznamu predstavili 580 bajeslovnih bitij z vsemi poimenovanji po abecednem redu prevladujočega ljudskega poimenovanja. V Prilogo 1 smo dodali tudi sliko naslovnice monografije.
Bajeslovna bitja čarovnice, čarovnike, duše mrtvih, gozdne in divje može, hudiča, povodne može, škrate in palčke, velikane, vile in zmaje smo podrobneje predstavili v tretjem delu empiričnega dela, skupaj s tistimi literarnimi liki iz slovenske mladinske literature, ki so jim podobna.
5
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
2.2. LITERARNI LIKI V SODOBNIH PRAVLJICAH
Na področju sodobne domišljijske pripovedne proze, ki je namenjena mladini, se uveljavlja kategorija besedil, ki jo poimenujemo sodobna umetna pravljica ali sodobna pravljica. Ljudska pravljica je predhodnica klasične umetne pravljice, ki je, kot navaja M. Kobe (1999– 2000a), avtorska pravljica, ki se bodisi neposredno naslanja na model ljudske pravljice bodisi vztraja v tradiciji izvornega vzorca avtorske pravljice iz 19. stol. Nastanek klasičnih umetnih pravljic je aktualen tudi v današnjem času, a ne v veliki meri, saj prevladuje nastajanje tako imenovanih sodobnih pravljic, ki se dogajajo v sodobnem času in kraju. Mednje uvrščamo kratko sodobno pravljico in fantastično pripoved. Kratka sodobna pravljica ima praviloma 1,5–10 strani, fantastična pripoved pa tudi do 300 strani ali več (Kobe).
M. Kobe (1999–2000a) je prek analize motivno-tematskih in morfološko-strukturnih stalnic glede na glavni literarni lik razdelala kratko sodobno pravljico na šest različic: 1. z otroškim glavnim literarnim likom (primeri: N. Grafenauer, Majhnica in Katrca Škrateljca; L. Kovačič: Fantek na oblaku, Rokec na drugem koncu sveta; E. Peroci, Moj dežnik je lahko balon; J. Snoj, Sanjska miška; S. Vegri, Jure Kvak-kvak) 2. z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom (primeri: M. Koren: Mala pošast Mici, Mici v mestu; P. Kovač, Kaj se komu sanja; S. Makarovič, Potepuh in nočna lučka; V. Pečjak, Pobegli robot; E. Peroci, Snežni možek, Deklica iz papirja; F. Rudolf, Zeleni avtomobilček; G. Strniša, Potovanje z bršljanom; V. Zupan, Plašček za Barbaro) 3. s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom (primeri: P. Kovač, Klepetava želva, Pitonova zgodba; K. Kovič, Maček Muri, Mačji sejem; S. Makarovič, Prašičkov koncert, Mucek se umije, Mačja preja, Razvajeni vrabček) 4. s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom (primeri: G. Strniša, Lučka Regrat; S. Makarovič: Učena buča) 5. s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom (M. Mihelič, Štirje letni časi; F. Milčinski Ježek, Zvezdica Zaspanka; B. A. Novak, Nebesno gledališče) 6. z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila (primeri: K. Kovič, Zmaj Direndaj; S. Makarovič, Škrat Kuzma dobi nagrado, Coprnica Zofka, Pekarna Mišmaš).
6
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
V diplomskem delu smo se podrobneje posvetili sodobni pravljici z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila.
2.2.1. Kratka sodobna pravljica z otroškim glavnim literarnim likom
Razprava je objavljena v štirih delih revije Otrok in knjiga. V prvem in drugem delu razprave obravnava kratko sodobno pravljico z otroškim glavnim literarnim junakom. Pravi, da je ta različica sodobne pravljice najštevilčnejša in zavzema osrednje mesto. Svoja dognanja je ponazarjala s pravljicami Moj Dežnik je lahko balon (E. Peroci), Fantek na oblaku in Rokec na drugem koncu sveta (L. Kovačič), Sanjska miška (J. Snoj), Jure kvak-kvak (S. Vegri) ter Majhnica in Katrca Škrateljca (N. Grafenauer) (Kobe, 1999–2000a).
Pri kratki sodobni pravljici z otroškim glavnim literarnim junakom M. Kobe razlikuje med dvema različicama: 1. dogajanje se odvija dvoplastno v enem samem svetu, irealno raven oblikuje glavni otroški lik 2. dogajanje se odvija dvoplastno v dveh med seboj ločenih svetovih, otroški literarni lik ne oblikuje irealne ravni, je pa z njim povezan vzrok za prehod med svetovoma (Kobe, 1999–2000a).
Kot izpostavlja M. Kobe (1999-2000a), je analiza "pokazala, da se besedila tega vzorca približujejo modelu fantastične pripovedi" (str. 11). Do objave razprave Fantastična pripoved na Slovenskem in v Zahodni Evropi (M. Simončič, 1965) smo imeli Slovenci samo dva primera tipične fantastične pripovedi: Potovanje v tisočera mesta (V. Zupan) ter Drejček in trije marsovčki (V. Pečjak). M. Simončič se je, kot v razpravi piše M. Kobe, odločila za "kompromisno" tezo in k fantastični pripovedi zaradi dogajalnega prostora, ne pa tudi zaradi zunanjega obsega besedila, uvrstila tudi nekatera dela E. Peroci in L. Kovačiča in je pisala o posebni, slovenski varianti fantastične pripovedi (Kobe, 1999–2000a, str. 11, 1999–2000b, str. 5–6). M. Kobe meni da "sega razvojna linija kratke sodobne pravljice z otroškim glavnim literarnim likom … tipološko oz. literarnozgodovinsko k vzorcu Ch. Andersena" (1999– 2000b, str. 10), zato se je pri obravnavi te teme oprla na tisto različico klasične umetne pravljice H. Ch. Andersena, "s katero se je danski pisec že povsem umaknil od modela ljudske pravljice" (1999–2000b, str. 9). Skozi analizo je ugotovila, da teza "M. Simončič o kratkih
7
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. besedilih … kot o "svojski obliki" izvirne slovenske fantastične pripovedi … ne zdrži" (Kobe, 1999–2000b, str. 11), saj je "natančnejša primerjalna analiza obeh vzorcev dokazala, da je bil avtoričin predlog žanrske analize prenagljen" (Kobe, 1999–2000b, str. 12).
2.2.2. Kratka sodobna pravljica z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom
V tretjem delu razprave obravnava kratko sodobno pravljico z oživljeno igračo/oživljenim predmetom kot glavnim literarnim likom. Igrača oz. predmet ima v tej različici glavno vlogo in povsem samostojno eksistenco. Otroški liki imajo praviloma stranske vloge, oživitev igrače oz. predmeta pa ni v nobeni vzročni zvezi z otroškim literarnim likom, saj v dogajanje vstopa že poosebljena.
Svoja dognanja je avtorica ponazarjala s pravljicami Snežni možek in Deklica iz papirja (E. Peroci), Plašček za Barbaro (V. Zupan), Pobegli robot (V. Pečjak), Potovanje z bršljanom (G. Strniša), Potepuh in nočna lučka (S. Makarovič), Zeleni avtomobilček (F. Rudolf), Mala pošast Mici in Mici v mestu (M. Koren) in Kaj se komu sanja (P. Kovač) (Kobe, 1999– 2000c).
M. Kobe je tudi tukaj z analizo Andersenovih besedil in s primerjavo s kratko sodobno pravljico potrdila svojo "tezo, da tej različici kratke sodobne pravljice sega tradicija k Andersenovemu vzoru klasične umetne pravljice"(Kobe, 1999–2000c, str. 12).
2.2.3. Kratka sodobna pravljica s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom
2.2.4. Kratka sodobna pravljica s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom
2.2.5. Kratka sodobna pravljica s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom
8
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
V četrtem delu Razprave obravnava M. Kobe skupaj 3., 4., 5. in 6. različico in pravi, da se želi izogniti "bralni monotoniji, ki jo nujno ustvarja ponavljanje ustaljene raziskovalne matrice" (Kobe, 1999–2000č, str. 6).
Liki v teh treh različicah sodobne pravljice pogosto privzamejo otroško držo in dikcijo. V vseh obravnavanih delih je v ospredju irealna raven dogajanja, realna raven dogajanja pa se odvija v sodobnem času in prostoru. M. Kobe ugotavlja, da se v vseh obravnavanih pravljicah teh treh variant odkrivajo sledi navedenih značilnosti, ki so primerljive z značilnostmi likov v Andersenovih pravljicah (Kobe, 1999-2000č, str. 14).
M. Kobe je svoja dognanja pri kratki sodobni pravljici s poosebljeno živaljo kot glavnim literarnim likom ponazarjala s pravljicami Klepetava želva in Pitonova zgodba (P. Kovač), Maček Muri in Mačji sejem (K. Kovič), Mačja preja, Mucek se umije, Nori veter, Pekarna Mišmaš, Prašičkov sejem in Razvajeni vrabček (S. Makarovič). Kratko sodobno pravljico s poosebljeno rastlino kot glavnim literarnim likom je ponazarjala s pravljicama Lučka Regrat (G. Strniša) in Učena buča (S. Makarovič), kratko sodobno pravljico s poosebljenim nebesnim telesom/pojavom kot glavnim literarnim likom pa s pravljicami Štirje letni časi (M. Mihelič), Zvezdica Zaspanka (F. Milčinski Ježek) in Nebesno gledališče (B. A. Novak) (Kobe, 1999–2000č, str. 6).
2.2.6. Kratka sodobna pravljica z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila
Posebej smo se posvetili šesti različici, pri kateri je primere ponazarjala s pravljicami S. Makarovič Škrat Kuzma dobi nagrado, Pekarna Mišmaš in Coprnica Zofka ter K. Kovič Zmaj Direndaj.
Motivno-tematske in morfološko-strukturne značilnosti ter stalnice v kratki sodobni pravljici z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila, so: 1. Glavni literarni lik je znan iz ljudskega pravljičnega izročila. Pogosto privzame otroško držo in dikcijo. 2. Stranski liki so pogosto ljudje, poosebljene živali, rastline in predmeti. Komunikacija človeških likov z glavnim likom ni nujna (v Škrat Kuzma dobi nagrado je ni).
9
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
3. Dogajalna linija v raziskavi obravnavanih različic je sintetična in s tem strukturna značilnost/stalnica sodobne pravljice. 4. Dogajanje poteka na eni ali več ravneh. Svetovi so lahko med seboj povezani ali strogo ločeni. V vseh obravnavanih različicah je v ospredju realna raven dogajanja (v sodobnem času in prostoru, v nekaterih pa tudi irealna (Pekarna Mišmaš)). 5. Funkcija glavnega lika in njegove bivanjske sposobnosti so omenjene že pri točki 4, kjer smo omenili, da komunikacija glavnega lika s človeškimi liki ni nujna. Pek Mišmaš se v pekarni brez težav sporazumeva s strankami, medtem ko se Škrat Kuzma ne pogovarja z ljudmi, jih pa opazuje in komentira. 6. Pri dogajalnem prostoru in času gre večinoma za urbano okolje v sodobnem času. 7. Pripovedovalec, pripovedna perspektiva, pripovedni položaj: v vseh obravnavanih različicah se zorni kot glavnega lika na otroškega sprejemnika prenaša prek personalnega pripovednega položaja, torej skozi oči in iz subjektivne perspektive glavnega lika, ki "sprožajo zabavne, humorne, pa tudi ironične učinke" (Kobe, 1999– 2000č, str. 12). 8. Sporočilo je včasih basensko naravnano, največkrat pa zgledi ne moralizirajo. 9. Predhodni literarni vzorec sega vse do tistega modela Andersenovih pravljic, s katerim se je "odmaknil od modela ljudske pravljice in njegovih strukturno-morfoloških značilnosti" (Kobe, 1999–2000č, str. 12). Glavni lik, ki je znan iz ljudskega izročila, najdemo v Andersenovih pravljicah, kot sta Škrat in branjevec in Ole Luk-Oie. Tezo M. Kobe o modelu Andersenove klasične umetne pravljice kot predhodnem vzorcu potrjujejo dejstva: Strukturna značilnost/stalnica je dvoplastnost dogajanja, pri tem se realna in irealna raven praviloma dogajata v istem svetu. Glavni literarni lik vzpostavlja irealno/iracionalno/fantastično raven dogajanja. Irealna raven dogajanja je v ospredju, realna raven pa je potisnjena v ozadje. Dogajanje je postavljeno v mestno okolje. Glavni literarni lik vzpostavi komunikacijo z ljudmi ali pa tudi ne. Liki, ki jih poznamo iz ljudskega pravljičnega izročila, so avtorsko poustvarjeni. Prevladuje avktorialni pripovedni položaj z vsevednim pripovedovalcem. Pripovedovalec se med potekom dogajanja večkrat obrača na otroke in jim s tem sugestivno približuje dogajanje.
10
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Glavni literarni lik ima subjektivno perspektivo, ki je "posledica specifičnih življenjskih/bivanjskih izkušenj glavnega literarnega lika" (Kobe, 1999–2000č, str. 14). Poosebljeni lik, ki je žival, predmet, naravni pojav ali nebesni predmet, živi v realnem svetu, a ga vidi s svojega zornega kota.
M. Kobe ugotavlja, da se v vseh obravnavanih pravljicah odkrivajo sledi navedenih značilnosti, ki so primerljive z značilnostmi likov v Andersenovih pravljicah (Kobe, 1999– 2000č, str. 14).
2.3. SKLEPNI POUDARKI V RAZPRAVI O SODOBNI PRAVLJICI
M. Kobe izpostavlja, da so dognanja celotne raziskave potrdila tezo o dveh različicah sodobne pravljice: kratka sodobna pravljica in fantastična pripoved.
Prav tako se je potrdila tudi "teoretska relevanca nadaljnje klasifikacije kratke sodobne pravljice glede na glavni literarni lik" (Kobe, 1999–2000č, str.14). M. Kobe je dokazala tudi, da teza M. Simončič o kratki sodobni pravljici z otroškim glavnim likom kot specifično slovensko varianto fantastične pripovedi ne drži, temveč je samostojna različica kratke sodobne pravljice. Dokazala je tudi, "da kratka sodobna pravljica z oživljeno igračo/oživljenim predmetom ni samo podskupina kratke sodobne pravljice z otroškim glavnim literarnim likom" (Kobe, 1999–2000č, str. 14).
"Izkazalo se je, da vse različice kratke sodobne pravljice družijo mdr. tale stičišča oz. podobnosti: oblikovanost glavnega literarnega lika, njegova funkcija v dogajanju in razsežnosti njegovih bivanjskih sposobnosti; status in funkcija stranskih literarnih likov; dvodimenzionalnost oz. dvoplastnost dogajanja, ki se kaže v dveh različicah"(Kobe, 1999–2000č, str. 14),
dogajanje poteka dvoplastno v enem samem svetu dogajanje poteka dvodimenzionalno v dveh med seboj ločenih svetovih
"sodobnost kot realni (urbani) dogajalni prostor in čas; sintetična dogajalna linija; raba avktorialnega in personalnega pripovednega položaja, sporočilna raven; predhodni literarni vzorec: vsem različicam kratke sodobne pravljice" (Kobe: 1999–2000č, str. 14– 15) so podobne Andersenovemu modelu klasične umetne pravljice.
11
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. 3. EMPIRIČNI DEL
3.1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA IN CILJI RAZISKOVANJA
Namen diplomskega dela je bilo prebrati vsa primerna dela slovenske mladinske književnosti, v katerih nastopajo literarni liki, ki so podobni bajeslovnim bitjem iz ljudskih pravljic slovenskega kulturnega prostora, ter ustvariti seznam teh literarnih likov, ki vsebuje tudi avtorja in naslov književnega besedila. Prebrali smo preko 100 literarnih del, v katerih nastopajo literarni liki, podobni bajeslovnim bitjem, a smo v seznam vključili samo literarne like relevantnih del.
Želeli smo narediti primerjalno literarno analizo podobnosti in razlik med najbolj znanimi bajeslovnimi bitji iz slovenskega ljudskega slovstva in najbolj znanimi literarnimi liki iz slovenske mladinske literature, ki so jim podobna, saj nas je zanimalo, katerim bajeslovnim bitjem podobni literarni liki se najpogosteje pojavljajo v slovenski mladinski književnosti in v kolikšni meri so jim podobni. Kot najbolj znane literarne like smo vzeli v obzir 10 likov, za katere smo še pred začetkom raziskovanja menili, da se v slovenski mladinski književnosti najpogosteje pojavljajo.
Preko intervjuja z etnologinjo Moniko Kropej Telban smo želeli ugotoviti, kakšno podobo (pozitivno ali negativno) imajo določena bajeslovna bitja, kam bi uvrstila določene literarne like iz slovenske mladinske književnosti ter druge podrobnosti s področja njenega raziskovanja.
3.1.1. Cilji raziskovalnega dela
Teoretično obravnavati osrednje delo s področja slovenskega narodopisja, ki se povezuje s slovensko mladinsko književnostjo in ima vpliv nanjo, avtorice Monike Kropej Telban (2008) Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja ter teoretično obravnavati osrednjo razpravo Sodobna pravljica Marjane Kobe (1999–2000). K primerjalni analizi najbolj znanih (pogostih) slovenskih bajeslovnih bitij dodati vzporednice najbolj pogostih literarnih likov v slovenski mladinski književnosti skupaj z opisom, orisom in tipično ilustracijo, pri čemer smo se naslanjali na sledečo literaturo in literarne like, kot so:
12
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
1. čarovnice (Kropej, 2008) in Coprnica Maramuda v reviji Ciciban (Rozman Roza, 1997), Coprnica Zofka1 (Makarovič, 1987), Čarovnička Gajka iz Muc Langus & Čarovnička Gajka (Möderndorfer, 2002) ter Čarovnica Čirimbara2 (Bevk, 1938, 1953). 2. čarovniki (Kropej, 2008) in Čarovnik Fičifik 3 v Vrtiljak (Bitenc, 2008) ter čarovnik Ujtata v Veliki čarovnik Ujtata4 (Brest, 1974). 3. duše mrtvih (Kropej, 2008) in deklica v Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka5 (Brenk, 1972). 4. gozdni in divji možje (Kropej, 2008) in Gozdni mož v Lešniki, Lešniki6 (Štefan, 2000), Divji mož7 v knjigi Pomladna ladja (Župančič, 1901), Divji mož v knjigi Čarovnica Čirimbara (Bevk, 1958), Prisanek v Kekčeve zgodbe (Vandot, 1983) ter Gozdni mož v Mala Marjetica in gozdni mož (Brest, 1985). 5. hudič (Kropej, 2008) in hudiček v Mali parkelj Malič8 (Makarovič, 1992) ter Peklenšček v zgodbi Peklenšček in Špela9 v knjigi Čarovnica Čirimbara (Bevk, 1939, 1958). 6. povodni možje (Kropej, 2008) in Povodni mož10 (Prešeren, 1985), povodni mož v Pravljici o povodnem možu v knjigi Ropotarna (Svetina, 2012). 7. škrati in palčki (Kropej, 2008) in Gal v Gal v galeriji11 (Makarovič, 1981), Kuzma v Škrat Kuzma dobi nagrado12 (Makarovič, 1974, 2013) in Škrat Kuzma, trinajsti škrat 13 (Makarovič, 2014b), Cvilimožek 14 (Levstik in Stritar, 1921), Škrat Dobrošin15 (Kosovel, 1922, 1969), Čofli (Rozman Roza, 2012) ter Škrat Sanjavec v Feri Lainšček in Škrat Sanjavec (Lainšček, 1992). 8. velikani (Kropej, 2008) in Hribci kremeniti (Manček, 2011) ter Velikan Gorjan (Bitenc, 1985, 1992).
1 Ponatisi: 1995, 2001, 2013, 2014. 2 Ponatisi: 1958, 1994. 3 Ponatisi: 2010. 4 Ponatisi: 2005. 5 Ponatisi: 1976, 1984, 1991. 6 Ponatisi: 2016 (še v tisku). 7 Ponatisi: 1963, 1980, 1994. 8 Ponatisi: 2005. 9 Ponatisi: 1958. 10 Ponatisi slikaniške izdaje: 1987, 2000, 2012. 11 Ponatisi: 1981, 2011. 12 Ponatisi: 1992, 1996, 2000, 2013, 2014. 13 Ponatisi: 2016 14 Ponatisi: 1956, 1972, 1980, 1994, 1996, 1999, 2004. 15 Ponatisi: 1969, 1981, 1996. 13
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
9. vile (Kropej, 2008) in Vila Malina16 (Makarovič, 1987, 2014a). 10. zlate ptice (Kropej, 2008) in Zlata ptička17 v Pomladna ladja (Župančič, 1900, 1980). 11. zmaji (Kropej, 2008) in Zmaj Direndaj18 (Kovič, 1981), Najzmaj (Zajc, 1978), Zmajček Razgrajaček (Grafenauer, 1978) ter Zmaj Lakotaj z ljubljanskega gradu (Bitenc, 1998). V oklepaje smo dopisali letnico prve izdaje in letnico izdaje, ki smo jo obravnavali. V opombe smo dopisali letnice ponatisov. Učencem približati ohranjanje in razvoj nacionalne naravne ter kulturne dediščine in identitete slovenskega ljudskega slovstva o bajeslovnih bitjih ter preko slovenskih bajeslovnih bitij in literarnih likov v slovenski mladinski književnosti na novo opredeliti pomen ljudskega slovstva. Učencem približati bajeslovna bitja in literarne like v sodobnem času.
3.1.2. Raziskovalna vprašanja oziroma hipoteze
V slovenskih ljudskih pravljicah je več bajeslovnih bitij ženskega spola kot bajeslovnih bitij moškega spola. Večina bitij ženskega spola, ki nastopajo v slovenskih ljudskih pravljicah, ima pozitivno podobo. Bajeslovna bitja kače in kačoni so v slovenski ljudski pripovedi praviloma negativna pravljična bitja. Bajeslovna bitja čarovnice in coprnice imajo v slovenski ljudski pripovedi praviloma negativno podobo, čarovnice in coprnice kot literarni lik v slovenski mladinski literaturi pa praviloma pozitivno. Bajeslovna bitja velikani v ljudskem slovstvu in literarni liki velikani v slovenski mladinski literaturi imajo pozitivno podobo.
16 Ponatisi: 1988, 2005, 1991. 17 Ponatisi: 1963, 1970, 1980, 1994, 1997, 1999. 18 Ponatisi: 1991, 2009, 2011. 14
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
3.2. OPIS RAZISKOVALNE METODE
Prvi korak pri raziskovanju je bil iskanje literarnih del, v katerih nastopajo literarni liki, ki so podobni bajeslovnim bitjem iz ljudskega slovstva. Precej smo si pomagali s spletnimi stranmi cobiss.si, dlib.si, wikipedia.si ter wikivir.si ter za pomoč prosili zaposlene v Mestni knjižnici Ljubljana, na oddelku Pionirska knjižnica. Pri odbiranju primernih del smo se delno opirali na njihovo strokovno mnenje, delno na oceno, ki jo imajo dela v Priročnikih za branje kakovostnih mladinskih knjig (izbirali smo le med deli, ki imajo oceno "dobro", "zelo dobro" ali "odlično"), predvsem pa na strokovno mnenje mentorice Milene Mileve Blažić.
Pri procesu raziskovanja smo za vsa prebrana dela (po Vogrinc, 2013) uporabili deduktivni pristop, pri katerem smo si pred začetkom analize podatkov pripravili seznam bajeslovnih bitij z vsemi poimenovanji (po Kropej, 2008). Med branjem smo sproti preverjali podobnost literarnih likov z bajeslovnimi bitji ter jih vpisovali v seznam literarnih likov. Po končanem branju, ko smo dobili celoten opis in oris vseh literarnih likov v književnem besedilu, smo jih uvrstili v podobnost z bajeslovnimi bitji in jim določili glavne oz. stranske vloge v zgodbi. Za literarne like, ki jih kljub vsem v književnem delu opisanim značilnostim nismo znali uvrstiti, smo za klasificiranje prosili Moniko Kropej Telban v raziskovalnem intervjuju.
Književna besedila, v katerih nastopajo liki, ki smo jih obravnavali skozi primerjalno analizo podobnosti in razlik pri prikazovanju (opis, oris, ilustracija) najbolj znanih bajeslovnih bitij iz ljudskega slovstva ter literarnih likov iz slovenske mladinske literature, smo med prvim branjem izpisovali tako, kot je zapisano v zgornjem odstavku, po večkratnem branju pa smo oblikovali opis in oris literarnega lika ter določili ilustracijo, ki ga po našem mnenju najbolje upodablja.
Tako po prvem kot po večkratnem branju smo nekaj del in njihovih literarnih likov izločili iz preglednice literarnih likov, saj smo sproti ugotavljali relevantnost književnih del.
Pri klasificiranju literarnih likov palčkov in škratov je bilo občasno težko določiti bajeslovni lik, ki so mu podobni, saj je bilo bodisi v književnem delu premalo podatkov za oris lika bodisi nas je zavedlo sámo poimenovanje literarnega lika (Škrat Dobrošin, Škrat Sanjavec ...). V takih primerih smo sledili avtorjevi intenci. Prav tako smo imeli nekaj težav z literarnimi liki, ki so poimenovani po bajeslovnih bitjih, a jih glede na lastnosti ne moremo uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji (npr. Netek v Magnetni deček (Dekleva, 1985)). V takih
15
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. primerih literarnega lika nismo uvrstili v seznam literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem.
Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban smo opravili v petek, 19. 8. 2016, ob 10. uri, v prostorih Inštituta za slovensko narodopisje na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Potekal je neposredno in individualno. Izbrali smo nestandardiziran globinski intervju, saj smo želeli, da nam strokovnjakinja "pove vse", kar je po njihovem [njenem] mnenju pomembno za obravnavano temo in kar mu [nam] bo omogočilo celostno spoznati pojav, ki ga raziskuje" (Vogrinc, 2013, str. 108) ona in ga raziskujemo skozi diplomsko delo. Del uradnega dela intervjuja smo opravili pisno in etnologinji prvih osem vprašanj posredovali po elektronski pošti, del ustno, v prostorih SAZU-ja, neuradni del intervjuja pa sva opravili v kavarni ob sproščenem klepetu. Kot smo se predhodno dogovorili s Kropej Telban, smo ji prepis intervjuja po e-pošti poslali v avtorizacijo. Poslano nam je vrnila z ustnim dovoljenjem za objavo v diplomskem delu.
16
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. 4. REZULTATI RAZISKAVE
4.1. SEZNAM 123-IH BAJESLOVNIH BITIJ V LJUDSKIH PRAVLJICAH SLOVENSKEGA KULTURNEGA PROSTORA
Seznam bajeslovnih bitij smo predstavili na osnovi monografije Monike Kropej Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja (2008). Poimenovanje bajeslovnih bitij smo po Kropej ohranili v ljudski obliki in po njej privzeli prevladujoče ljudsko poimenovanje (Kropej, 2008, str. 23–24). V seznamu je predstavljenih 123 bajeslovnih bitij z vsemi poimenovanji po abecednem redu prevladujočega ljudskega poimenovanja, po abecednem redu pa smo uredili tudi druga poimenovanja posameznega bajeslovnega bitja.
Preglednica 1: Seznam 123-ih bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora
BAJESLOVNO DRUGA POIMENOVANJA BITJE
Ahasver večni Jud večni šuštar gozdni čevljar potujoči Jud ajdovska deklica gejd gejdukna grk grkinja ajd hajd lah oger rimska deklica Artulja Atelija Atila bič božji Atila očka Atula Atila grof Atila Kralj Atila bauc bazilisk kačec Belena Belestis Belestis Augusta Belestris Belinca Belin Belenus belič Belinus sv. Belin berbara Blagodej brbuč brezglavec akephalos brezglavjek brezglavec budekić baba vida bajanca bosaruna coprnica furia klekarca kvatrna baba lamia sveta baba štriga čarovnica štrija švila prerokvila vesna veša vešča vračnica čarovniški čarnik črni gospod mag mesečnik mojster čarovnik morlak strupenjak štregon štrigon vedavec vedomec vidovina vilenjak vilovnjak vrač zduhač čas godovčičaci huda ura meseci čatež črnošolec črne šole dijak grabancijaš dijak osmošolec trentar trentarski študent
17
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Dardaj Dardak Dardej desetnica deseta hči rojenica desetnik deseti brat rojenjak divja jaga divja plav divja vojska divji lov dulja jaga vraži lov črna žena divja baba divja dekla divjačesa dujačesa divja žena krivopeta pogorna žena črni lovec divji jager jager nočni jager nočni lovec divji lovec ponočni mož šent dujak gozdni mož hostnik lesnik podlesni mož divji mož podlesnjak pogorni mož silvan vilenjak dodola dodolica perperuna perperuša duh prikazen privid špiritavi duhovin dahovina duhovina duhovinka kača duhovinka duša Faronika gorni mož gornji mož gorski mož pogorni mož gospodarček ded dedek hišni duh oča grdina ardina grdinica hardina muja muja Karotova Hudamos hudournik hüdovürnik Bartolomej čarostrelec Jernej Jernik Jurij s pušo Jarnik Perk zeleni lovec Jutrman inčesa linčeza ož ses vipera kača vož kanih kiklop Kodkodeka Korkodeka Kosobrin kozmoč kresnice ladarice benandant bergant brgant kambal kombal Kresnik Krsnik Krstnik obilnjak Skrstnik Šentjanževec vedogonja Vesnik duga žena dujačesa farca krivapeta krivopetka krivopeta krivopetnica patölka kuga Karant Korant Korat Kore Korent Kurent Koreta Kurant Kure Kuret pust sv. Korant sv. Korent sv. Pust kušet kvatra kvatrna baba kvatrnica ladekarica lada ladarica ladavica lila olalija (Navratil) Lucija Licija Luca Lucka malavar balaver molavar molavr Marant meraš džilejr džiler inženir merar močerad meglenščak modras salamander modras Mokoš Matoga Matoha Mokoška
18
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
kripijavka mura ozin skišnjava šnjava mora trita-mora truta aganes divja dekla matica nimfa povodkinja morska deklica povodna devica povodnica rusalka sirena vodna deklica vodna vila morski konj movje mav mavje morje navje žive divjina dujina mračnik mračnina mračnjak mrak somrak netek matek natek orko largo borgo lorgo orkljič orkul ospel ož palček malič nendljek ninek palečnjak pasjedlan pesajnar pesjan pesjanik peslajnar pasjeglavec pesoglav pesoglavec psajnar jaga baba ježi baba Pehta Pehta krulja Pehtra Pehtra baba Pehtrna Perhtra Perta Pirta Pjahtra baba Pjehtra baba Pjehtrna Pjerta Vehtra baba zlata baba perica božja deklica nična baba nočna gospa Perun Elija Gromovnik Ilija Trot pes Marko Marko pes knez pes Marko Petka Pantelija petkovica sv. Petka podlegaj orkul vuorek podmenek obranov otrok premenk polednica kentaver polkonj
gestrin jezernik mamalič mital motovilec povodni mož muk povodnjak salemsonar vancaš vodeni človek vodnar vodni mož vodovnik povratnik preglavica Rabolj Jurij s pušo Rebolj Repoštev Rübezahl rojenica jesenica rajnica rojnica sojenica samorog enorog enorožec monoceros unicorn Satan Belcebub belial Lucifer Silvan Deus Silvanus Salvan Salvanel Silvanus skok smrt smrtnica smrtnjak smrtec smrtnek sumper sv. Sobota sv. Sabida sv. Šebida Svarog Božič Svarožič svečnik svečar vedomec Svetovit Svantovit Sventovit Svetovid Svjantovid šembilja sibila šimbile šimbilja švila prerokila škompnik škompnjek škopjenk škopnek škopnjak škopnik škopnjek zmin berkmandec berkmandeljc blagonič dedek fantin škrat gorski škrat gospodarček gugljaj kapč kapič
19
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
kranjček laber labus lesnik perkmandelj polesnjak skubǝrl šetek škarifič škrabec škračec škratelj škratljec škret škretle škrat Hudobač tantava skušnjava tanta tantasmota taterman tatrman teleba glodež štorka štorklja torek torklja torka turklja tvorka Triglav Trajan Trigelawus Triglaus Troglav Trojan Trot Trut Tuhinc Tihinc vampir krvoses premrl prilog ris balabantar banandant bedanec bedomec bedou'nk benandant bermante svečar ujedemec veda vedomec vedamec vedanc vedanec vedavec vedavk vedunec vejdamec vejdomec vermante veša vešča videnc vidovina vijedomac Babilon baron Balon Bes Črt Krutoglav Veles Potoglav Trdoglav Volos Volvel Vouvel dovjež hrust oger orjak orjaš velikan stramor volvel vouvel Veronika vesna garbus gorjek gornjek jug krivec rarašek rogajšek rogatec sever spodnjek veter svinsek škratec toplek veternik vetrih vetrnik vetrovnik vijar zagorščak zdolec zdolščak zgorec vila bela žena častitka častitljiva žena sveta žena volčji pastir beli volk Jurij s pušo šent večni pastir volčko volkodlak kodlak okodlak verkodlak vukodlak bes brezec brezen četotek čotasti vrag črt hudič hudoba hudobec netek plent zelenec zlodej arcat bajavec bali boginja bogovec
bukovnik lečnik lekar padar šaman vraž medicinske stroke
šamanka uročen vračarica vračin vračnica vračnik zdravilec grešna duša izdana duša neodrešena duša panana duša revna duša zavdana duša verna cuša vicana duša zdana duša Jarilo jurak Jurek Jurij sv. Jurij zeleni Jurij Šentjurij Vesnik zlati škorenjci skonjce strah zlato tele zlatorog drak iza lintver lintvern lintvurm zmaj pozoj premog viza zmij zmin
20
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
4.2. SEZNAM 580-IH LITERARNIH LIKOV V SLOVENSKI MLADINSKI LITERATURI
V mladinski literarni vedi zaenkrat še ni seznama izvirnih literarnih likov. Obstaja pa leksikon Slovenski literarni junaki (Klemen Kos, Andreja Inkret, 2002), v katerem so navedeni literarni liki iz skoraj 500-tih slovenskih literarnih del za odrasle. Prav tako se Milena Mileva Blažić v članku Jezik v sodobni slovenski mladinski književnosti (1980–2010) ukvarja z literarnimi liki ter na osnovi razprave M. Kobe Sodobna pravljica (1999–2000) in analize slovenskih besedil navaja številne primere literarnih likov, med njimi tudi posodobljenih likov iz ljudskega pravljičnega izročila.
Za potrebe diplomskega dela smo v seznam literarnih likov navedli samo najbolj relevantna književna besedila iz slovenske mladinske književnosti. Izhodišče so najpogostejša bajeslovna bitja in vzporednice literarnih likov v slovenski mladinski književnosti. V diplomskem delu navajamo in analiziramo samo literarne like, ki nastopajo v izbranih književnih besedilih. Posameznemu literarnemu liku, ki je podoben bajeslovnim bitjem iz slovenskih ljudskih pravljic, smo dodali klasifikacijo, opredelitev, ali gre za glavni/stranski lik, avtorja ter naslov književnega besedila.
Posamezno bitje smo klasifikacijsko opredelili glede na literarno teorijo M. Kobe in klasifikacijo po monografiji Monike Kropej (2008) Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja, ki je seznamsko vpisana v prejšnjem podpoglavju. Kot glavni lik smo opredelili literarni lik, ki dejavno nastopa v delu, kot stranski lik pa literarni lik, ki je v delu zgolj omenjen, ne podaja dialogov ter s svojim ravnanjem ne vpliva na dogajanje v literarnem delu. Avtorja in naslov književnega besedila, v katerem literarni lik nastopa, smo dodali zaradi preglednosti.
Like smo razvrstili po preglednicah glede na poimenovanja avtorjev in klasifikacijo po monografiji M. Kropej (2008). Za like, ki se pogosteje pojavljajo, smo ustvarili ločene preglednice, tiste like, ki so v slovenski mladinski književnosti redkeje zastopani, pa smo uvrstili v skupne preglednice.
Literarne like smo razvrstili po abecednem redu literarnih likov, znotraj tega pa po abecednem redu naslovov književnih besedil.
21
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Vsa bajeslovna bitja in literarne like smo zaradi večje preglednosti tako v preglednicah kot v besedilu zapisali v poševnem tisku, dodali pa smo tudi druga poimenovanja, ki jih imajo literarni liki znotraj književnega besedila.
4.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki iz kozmologije
Med kozmološka bitja je M. Kropej (2008) uvrstila naslednja bajeslovna bitja: Belino in Belena, bitja iz stvarjenja sveta, Božiča - Svarožiča, desetnike in desetnice, divje lovce in divjo jago, Jarnika, kurenta in hudiča, Mokoš, Pehtro babo, slovanske mite (Peruna, Velesa, Kresnika in kresnice), Triglava, volčjega pastirja, zelenega Jurija, Zlato babo ter zlatoroga.
Od 22–ih bajeslovnih bitij nastopajo kot literarni liki v izbrani slovenski mladinski književnosti devet likov: divja jaga, Jaga baba, kresnice, Kresnik, torka, Veles, vrag, zeleni Jurij in zlatorog.
4.2.1.1. Bajeslovno bitje in literarni lik – vrag
Bajeslovno bitje vrag je v slovenskem ljudskem slovstvu pogosto prevzelo "vlogo nekaterih drugih bajnih bitij oz. demonov, npr. velikanov, divjega lovca, škrata, volčjega pastirja, zmaja ipd." (Kropej, 2008, str. 334), v slovenski mladinski književnosti pa je podoben Velesu, enemu glavnih slovanskih mitov, ki "je bil slovanski bog podzemnega sveta, bog živine in povzročitelj kaosa" (Kropej, 2008, str. 51).
K literarnemu liku – vrag smo uvrstili tudi literarna lika – hudičko in vragulje.
22
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Preglednica 2: Literarni lik – vrag v slovenski mladinski književnosti
LITERARNI GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA AVTOR LIK STRANSKI LIK BESEDILA 1. črt stranski lik Brkonja Čeljustnik Magajna, Bogomir hudiček Luzibus, 2. glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Lužmojster 3. hudiček Muzibus glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 4. Lucifer glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka najmanjši parkelj 5. glavni lik Mali parkelj Malič Makarovič, Svetlana Malič novi povodni Pravljica o povodnem možu, ki je 6. glavni lik Svetina, Peter mož, Vrag šel v toplice 7. parkeljni glavni lik Mali parkelj Malič Makarovič, Svetlana 8. peklenščki stranski lik Peklenšček in Špela Bevk, France 9. poglavar Lucifer glavni lik Mali parkelj Malič Makarovič, Svetlana poglavar vragov, 10. glavni lik Peklenšček in Špela Bevk, France hudič Satan 11. vrag glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana 12. vragi stranski lik Peklenšček in Špela Bevk, France 13. vragi glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka vragova 14. stranski lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana prababica 15. vragulje glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka vražički, mali 16. glavni lik Mali parkelj Malič Makarovič, Svetlana peklenščki
Literarni lik – vrag se v slovenski mladinski književnosti pojavi 16-krat.
4.2.1.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – divja jaga, jaga baba in Pehtra baba, Kresnik in kresnice, torka, Veles, zeleni Jurij ter zlatorog
Bajeslovno bitje divjo jago so si ljudje predstavljali kot "nočno vršanje in divjanje demonov v ... nočeh ..., ko imajo duhovi oblast" (Kropej, 2008, str. 112). Pehtra baba je "bdela nad ženskimi opravili, ... odrejala dež, točo, nevihte ipd." (Kropej, 2008, str. 112).
Kresnik je "bajeslovno bitje, povezano z ognjem, kresanjem in soncem, zlatolas in zlatorok, zaznamovan s konjskimi kopiti ali z različnimi drugimi znamenji. Kresnik je tudi človek z nadnaravnimi sposobnostmi ... in zmožen spreminjati podobo" (Kropej, str. 58).
Literarni liki kresnice so bile v belo oblečena in z rožami okrašena vaška dekleta, za katere so ljudje verjeli, da "varujejo polja pred čarovnicami in zlimi silami" (Kropej, 2008, str. 76), torka pa je bila sredozimka (bajeslovno bitje, ki je dejavno pozimi), ki je skrbela, da se je ob torkih pozno v noč spoštovala prepoved preje in drugih ženskih opravil (Kropej, 2008). Zelenega Jurija so si ljudje predstavljali kot "v rastlinje ovitega mladeniča ali pa kot jezdeca
23
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. na zelenem ali belem konju" (Kropej, str. 79), Veles je bil slovanski bog podzemlja (Kropej, 2008, str. 51), zlatorog pa je " bel gams z zlatimi rogovi, vodnik belih koz" (Kropej, str. 120).
Preglednica 3: Literarni liki – divja jaga, jaga baba, kresnice, Kresnik, torka, Veles, zeleni Jurij in zlatorog v slovenski mladinski književnosti
GLAVNI LIK/ NASLOV BAJESLOVNO LITERARNI STRANSKI KNJIŽEVNEGA AVTOR BITJE LIK LIK BESEDILA 1. Veles bes stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka 2. pehtra baba botra Pehta glavni lik Kekčeve zgodbe Vandot, Josip Makarovič, 3. divja jaga divja jaga glavni lik Coprnica Zofka Svetlana Staman, Jasna 4. jage babe jage babe glavni lik Razbojniška hči Branka Makarovič, 5. kresnice kresnica glavni lik Zajčkovo leto Svetlana Torklja 6. torke glavni lik Pri Torklji Triborklji Vandot, Josip Triborklja 7. torke Torklje stranski lik Pri Torklji Triborklji Vandot, Josip Makarovič, 8. Kresnik véliki Kresnik glavni lik Zajčkovo leto Svetlana Makarovič, 9. zeleni Jurij Zeleni Jurij glavni lik Zajčkovo leto Svetlana 10. zlatorogi zlatorog stranski lik Svit, krilati konj Pavček, Tone 11. zlatorogi Zlatorog glavni lik Zlati rog Kravos, Marko Zlatolasa kneginja Prunk - Utva, 12. zlatorogi zlatoroge srnice stranski lik Pravljica Ljudmila
Lik zlatoroga se v omenjeni izbrani literaturi pojavi trikrat, torke dvakrat, ostali liki pa po enkrat.
4.2.2. Bajeslovna bitja in literarni liki bitja med nebom in zemljo
K bajeslovnim bitjem med nebom in zemljo je M. Kropej (2008) uvrstila bajeslovna bitja narave, bajeslovne živali, demone, poosebljene nadloge, uklete duše in zduhače.
4.2.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki bajeslovne živali
Med bajeslovne živali je uvrstila 19 živali, kot so bazilisk, grdinica, kača, kentaver, konj, malavar, meglenšček, modras, močerad, morski konj, petelin, pravljične ptice, ptič vedomec, rajska ptica, samorog, viza, zlata ptica, zmaj in živali v ozvezdjih.
V izbranih besedilih slovenske mladinske književnosti nastopajo kot literarni lik štirje liki: bazilisk, konj, zlata ptica in zmaj.
24
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
4.2.2.1.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – zmaji
Po M. Kropej je bajeslovno bitje – zmaj "mešanica ptiča, kače in kuščarja, zato lahko leti po zraku, živi v vodi, največkrat pa ima svoje prebivališče pod zemljo ali na zemlji, lahko tudi v drevesni duplini" (2008, str. 176).
Preglednica 4: Literarni lik – zmaj v slovenski mladinski literaturi
GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA LITERARNI LIK STRANSKI AVTOR BESEDILA LIK 1. dedek Zmajko stranski lik Zmajček Bim Reba, Mateja 2. Direndajev bratranec glavni lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 3. drugi zmaj glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Zmaj Lakotaj z 4. hudobni brat stranski lik Bitenc, Janez Ljubljanskega gradu 5. jata zmajev stranski lik Moj prijatelj zmaj Bačič, Tinka 6. kitajski zmaji stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 7. kletvica Tristo zelenih zmajev stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 8. knjižni junak Martin Zmajan stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 9. knjižni junak Superzmaj stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 10. knjižni junak Zmaj Brihtič stranski lik Zmajček Bim Reba, Mateja 11. košarkar Veliki Zum stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 12. košarkarska ekipa Ognježeri stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 13. kuharica Debela Jula stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan Štampe Žmavc, 14. ljubljanski zmaj glavni lik Ljubljanski zmaj Bina 15. mama glavni lik Zmajček Razgrajaček Grafenauer, Niko Rozman Roza, 16. mama Grizelda glavni lik Grozobruh in Ognjeblisk Andrej 17. mama prikupne zmajčke stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan Zmaj Lakotaj z 18. mama zmajevka stranski lik Bitenc, Janez Ljubljanskega gradu Majhen, 19. mama Zmajka glavni lik Uspavanka za zmajčke Zvezdana 20. mama Zmarjetka glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 21. mamica Zmarjetka glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 22. mamina prijateljica Zmajda stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 23. mati Zmajevka glavni lik Zmajčkov rojstni dan Maté, Miha Rozman Roza, 24. oče Grozobruh glavni lik Grozobruh in Ognjeblisk Andrej Majhen, 25. oče Zmaj glavni lik Uspavanka za zmajčke Zvezdana Zmaj Lakotaj z 26. oče zmaj Lakotaj glavni lik Bitenc, Janez Ljubljanskega gradu 27. oče Zmajeslav glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 28. očka Zmajeslav glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 29. očkov prijatelj Zmago glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 30. očkov prijatelj Zmark stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 31. papirnati zmaji stranski lik Veliki čarovnik Ujtata Brest, Vida 32. petoglavi zmaj glavni lik Kresna pravljica Zajc, Dane 33. prijatelj Zmajko stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 34. prijatelj Zmajko glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 35. prijatelj Zmartin glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 36. prijatelj Zmartin glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja
25
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
37. prijatelj Zmilan glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 38. prikupna zmajčka stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 39. prvi zmaj glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 40. rožnat zmaj stranski lik Zmajček Bim Reba, Mateja Zmaj Lakotaj z 41. sedem zmajčkov glavni lik Bitenc, Janez Ljubljanskega gradu 42. sedemglavi zmaj stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 43. sedmeroglavi zmajček glavni lik Zmajčkov rojstni dan Maté, Miha Prunk - Utva, 44. sedmeroglavi zmaji stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica Ljudmila 45. sestrica Bimbi glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea Rozman Roza, 46. sin Ognjeblisk glavni lik Grozobruh in Ognjeblisk Andrej 47. sosed Zmago glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 48. soseda Zalka stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 49. sosedje Zmajčiči stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 50. star zmaj stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 51. stric Zvonimir stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 52. štiriglavi zmaj glavni lik O zmaju, ki je želel biti kralj Pregl, Slavko 53. teta Kunigunda stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 54. teta Zinka glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 55. teta Zmagda glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 56. teta Zmajka glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 57. teta Zmajka glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 58. teta Zmarička glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja Majhen, 59. trije mladički glavni lik Uspavanka za zmajčke Zvezdana 60. trinajst zmajev glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 61. Zmagov sin Zmojmir glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 62. Zmagova žena Zofka glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 63. zmaj glavni lik Moj prijatelj zmaj Bačič, Tinka Makarovič, 64. zmaj glavni lik Bolje nekaj kot nič Svetlana Štampe Žmavc, 65. zmaj glavni lik Petelin in zmaj Bina Štampe Žmavc, 66. zmaj glavni lik Pogašeni zmaj Bina Štampe Žmavc, 67. zmaj glavni lik Zmajev ples Bina 68. zmaj stranski lik Kekčeve zgodbe Vandot, Josip 69. zmaj glavni lik Najzmaj Zajc, Dane 70. zmaj glavni lik Zmaj Zajc, Dane 71. zmaj Bognedaj glavni lik Bridka Ludvikova bitka Zajc, Dane 72. zmaj Brihtič stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 73. zmaj Direndaj glavni lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 74. zmaj Jan-Jon glavni lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana Moškrič, 75. zmaj Ksaverij glavni lik Potovanje v nekoč Marjana 76. zmaj Matjaž pod Zmajepeco stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea Moškrič, 77. zmaj Tiberij glavni lik Potovanje v nekoč Marjana Magajna, 78. zmaj Triglav glavni lik Brkonja Čeljustnik Bogomir 79. zmaj Zaharija stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 80. Zmajaronovi stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 81. zmajček Bim glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 82. zmajček Bim glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 83. zmajček Razgrajaček glavni lik Zmajček Razgrajaček Grafenauer, Niko
26
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
84. zmajčice stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 85. Zmajčkovi stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 86. Zmajda Zmajčkova glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 87. Zmajedar Zmajčkov glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 88. Zmajerji stranski lik Zmajček Bim Reba, Mateja 89. zmaji stranski lik Možiček med dimniki Kovačič, Lojze 90. zmaji stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan Moškrič, 91. zmaji stranski lik Potovanje v nekoč Marjana Prunk - Utva, 92. zmaji stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica Ljudmila Staman, Jasna 93. zmaji glavni lik Razbojniška hči Branka 94. zmaji stranski lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana 95. zmajklje stranski lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan 96. Zmajkov očka stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 97. Zmajkova mama glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 98. Zmajkovi babici in dedka stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 99. Zmartinova sestrična Zmiša glavni lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 100. Zmiilan Zmajčkov glavni lik Zmajček Bim Reba, Mateja 101. župan glavni lik Zmaj Direndaj Kovič, Kajetan
Literarni lik zmaja se od vseh bajeslovnih živali pojavi najpogosteje, in sicer 101-krat.
4.2.2.1.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – baziliski in kače
Bajeslovno bitje – bazilisk naj bi bilo" po starih verskih predstavah zelo strupena kača s krili, glavo in petelinjimi tacami ... Ubija že s pogledom ali sapo" (Kropej, 2008, str. 187).
Preglednica 5: Literarni liki – baziliski, kače in konji v slovenski mladinski književnosti
NASLOV BAJESLOVNO LITERARNI GLAVNI LIK/ KNJIŽEVNEGA AVTOR BITJE LIK STRANSKI LIK BESEDILA 1. baziliski baziliski glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka 2. kače kača glavni lik Razbojniška hči Staman, Jasna Branka Krilati konj 3. konj glavni lik Svit, krilati konj Pavček, Tone Svit 4. kače zakleta kača glavni lik Kresna pravljica Zajc, Dane
Literarni lik – kača se v omenjeni literaturi pojavi dvakrat, bazilisk in konj pa po enkrat.
4.2.2.2. Bajeslovna bitja narave
Med 20 bajeslovnih bitij narave je M. Kropej (2008) uvrstila čateža, divje može in žene, gorne može in žene, gozdne može in žene, hudo uro, kaniha, morske deklice, orka, palčke, povodne
27
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. može, rojenice, sojenice, šembiljo, škopnika, škrate, velikane, veter, vile, vodne vile in žalik žene.
V izbrani slovenski mladinski književnosti nastopa kot literarni lik 13 likov: divji možje in žene, gozdni možje in žene, jutrman, kiklopi, morske deklice, palčki, povodni možje, rojenice, škopniki, škrati, velikani, veter in vile.
4.2.2.2.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – divji ter gozdni možje in žene
Bajeslovna bitja divji možje in žene so bili po ljudskem izročilu "močnejše postave kot vile pa tudi bolj divjega videza in večji" (Kropej, 2008, str. 219).
Preglednica 6: Literarni liki – divji ter gozdni možje in žene v slovenski mladinski književnosti
NASLOV BAJESLOVNO LITERARNI GLAVNI LIK/ KNJIŽEVNEGA AVTOR BITJE LIK STRANSKI LIK BESEDILA divji možje in 1. divja žena glavni lik Divji mož Bevk, France žene divji možje in 2. divji mož glavni lik Divji mož Bevk, France žene divji možje in 3. divji mož glavni lik Divji mož Župančič, Oton žene divji možje in divji mož 4. glavni lik Kekčeve zgodbe Vandot, Josip žene Prisank divji možje in Zlatolasa kneginja Prunk - Utva, 5. divji možje stranski lik žene Pravljica Ljudmila gozdni možje in Mala Marjetica in gozdni 6. gozdni mož glavni lik Brest, Vida žene mož
Literarni lik – divji možje in žene so se pojavili petkrat, literarni lik gozdni mož pa enkrat.
4.2.2.2.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – morske deklice
Morske deklice so po M. Kropej (2008) ženska bajeslovna vodna bitja "v podobi vselej mlade, lepe deklice z ribjim repom" (str. 244), zeleno ali modro oblečene, včasih tudi gole.
28
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Preglednica 7: Literarni liki – morske deklice v slovenski mladinski književnosti
LITERARNI GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA AVTOR LIK STRANSKI LIK BESEDILA 1. kneginja sirena glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka mala sirena 2. glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka Jadga 3. morska deklica glavni lik Vodna romanca Rozman Roza, Andrej 4. morska deklica stranski lik Anja in Ajna Selan Trkman, Slavi 5. morske deklice stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica Prunk - Utva, Ljudmila 6. princeska glavni lik Jezerski Sam Doneva, Tamara princeskina 7. glavni lik Jezerski Sam Doneva, Tamara babica 8. sirene stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka 9. vodne deklice glavni lik Vodni mož Gestrin Brinar, Josip
Literarni lik – morske deklice se je v delih, ki smo jih prebirali, pojavil devetkrat.
4.2.2.2.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – povodni možje
Povodnega moža so si ljudje "predstavljali kot velikega, zelenega, luskinastega pa tudi kot kosmatega moža" (Kropej, 2008, str. 249).
K literarnemu liku povodnega moža smo uvrstili tudi tiste like ženskega spola, ki so podobna povodnim možem. V izbrani literaturi jih avtorji književnih besedil pogosto omenjajo kot povodne babe ali povodne žene. Rusalke je M. Kropej (2008) razvrstila k vodnim vilam in morskim deklicam, a je Polonca Kovač (2009) rusalko iz Krke opisala kot podobno povodnim možem, prav tako pa jih je med povodne može uvrstila tudi M. Kropej Telban v raziskovalnem intervjuju.
Preglednica 8: Literarni lik – povodni mož v slovenski mladinski književnosti
GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA LITERARNI LIK AVTOR STRANSKI LIK BESEDILA Ekvorna: koliščarska 1. jezerska pošast Vodur glavni lik Enova, Dušan pravljica 2. Jezerski Sam glavni lik Jezerski Sam Doneva, Tamara mama povodna žena Kako se je oženil povodni Rozman Roza, 3. stranski lik Lucija mož Ambrož Andrej Pravljica o povodnem možu, 4. mati povodnega moža omenjen Svetina, Peter ki je šel v toplice Kako se je oženil povodni Rozman Roza, 5. oče povodni mož glavni lik mož Ambrož Andrej Rozman Roza, 6. otroci povodnega moža stranski lik Eleonora in povodni mož Andrej povodna baba iz Pravljica o povodnem možu, 7. omenjen Svetina, Peter Gamelšce ki je šel v toplice povodna baba z Pravljica o povodnem možu, 8. omenjen Svetina, Peter Jezerskega ki je šel v toplice povodna gospa, 9. glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana povodna žena Lara
29
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Povodni mož se odpove Rozman Roza, 10. povodna žena glavni lik slavi Andrej 11. povodni mož glavni lik Povodni mož in žabe Makarovič, Svetlana 12. Povodni mož glavni lik Povodni mož Prešeren, France 13. povodni mož glavni lik Povodni mož v knjižnici Puppis, Nadja Rozman Roza, 14. povodni mož glavni lik Eleonora in povodni mož Andrej Rozman Roza, 15. povodni mož glavni lik Povodni mož dobi prijatelja Andrej Rozman Roza, 16. povodni mož glavni lik Povodni mož in poplava Andrej Rozman Roza, 17. povodni mož glavni lik Povodni mož in žoga Andrej Šilček razjezi povodnega Rozman Roza, 18. povodni mož glavni lik moža Andrej Šilček svetuje povodnemu Rozman Roza, 19. povodni mož glavni lik možu Andrej Rozman Roza, 20. povodni mož glavni lik Vodna romanca Andrej Rozman Roza, 21. povodni mož glavni lik Vodovodni mož Andrej Pravljica o povodnem možu, 22. povodni mož omenjen Svetina, Peter ki je šel v toplice 23. povodni mož Akvilin glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana 24. povodni mož Gromač glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana povodni mož iz Pravljica o povodnem možu, 25. glavni lik Svetina, Peter Babičevega mlina ki je šel v toplice povodni mož iz bajerja Pravljica o povodnem možu, 26. omenjen Svetina, Peter v Kosezah ki je šel v toplice povodni mož iz 27. glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca Brebovščice povodni mož Pravljica o povodnem možu, 28. omenjen Svetina, Peter Nebukadnezar iz Sore ki je šel v toplice povodni mož Tomaž iz 29. glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca Krke Začarane rožice prijazne 30. povodni mož Voltek glavni lik Stržinar, Jana čarovnice povodni mož, ki je hotel Pravljica o povodnem možu, 31. omenjen Svetina, Peter postati vrag ki je šel v toplice 32. povodni mož, vodnar glavni lik Divji mož Župančič, Oton 33. povodni možje glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca Prunk - Utva, 34. povodni možje stranski lik Zlatolasa kneginja Pravljica Ljudmila 35. princ glavni lik Jezerski Sam Doneva, Tamara 36. princ Živolin glavni lik Jezerski Sam Doneva, Tamara Kako se je oženil povodni Rozman Roza, 37. rusalka Angelca glavni lik mož Ambrož Andrej 38. rusalka iz Krke glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca sin povodni mož Kako se je oženil povodni Rozman Roza, 39. glavni lik Ambrož mož Ambrož Andrej 40. Sorški mož glavni lik Povodni mož v knjižnici Puppis, Nadja Povodni mož in osebna Rozman Roza, 41. Špukl Plunk glavni lik izkaznica Andrej Povodni mož se odpove Rozman Roza, 42. Špukl Plunk glavni lik slavi Andrej Rozman Roza, 43. Urška glavni lik Urška Andrej 44. vodni mož Gestrin glavni lik Vodni mož Gestrin Brinar, Josip 45. Voltek povodnjak glavni lik Povodni mož in Makov škrat Stržinar, Jana
30
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Literarni lik – povodni mož se v slovenski mladinski književnosti pojavi 45-krat.
4.2.2.2.4. Bajeslovno bitje in literarni lik – škopnik
Med bajeslovna bitja narave je M. Kropej (2008) uvrstila tudi škopnika, ki se prikazuje
"v podobi gorečega škopa (snopa) slame. ... Po drugih izročilih pa leta po nebu v podobi goreče ptice, žarečega bitja, sršenasto-dlakastega možica ali gorečega moža" (str. 271–272).
Preglednica 9: Literarni lik – škopnik v slovenski mladinski književnosti
GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA LITERARNI LIK AVTOR STRANSKI LIK BESEDILA 1. mladiči škopnički glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana 2. oče Škopnik glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana Škopnik, Rdeči 3. glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana Škopnik
V literaturi se literarni liki – škopniki pojavijo trikrat.
4.2.2.2.5. Bajeslovna bitja in literarni liki – škratje in palčki
Škrata so si ljudje predstavljali kot "bajeslovno bitje pritlikave postave, s starikavim obrazom in dolgo belo brado" (Kropej, 2008, str. 258), bajeslovno bitje palčka pa "se od slednjega loči predvsem po prijaznejšem značaju in po tem, da rad pomaga ljudem pri delu" (Kropej, 2008, str. 267).
Škratje in palčki so zelo pogosto zastopan literarni lik v slovenski mladinski književnosti. Predstavili smo jih v skupni preglednici. Med škrate in palčke smo uvrstili tudi škratinje in palčice, čeprav v monografiji M. Kropej (2008) niso omenjene. M. Kropej pravi, da jih v slovenskem ljudskem slovstvu ni bilo, so pa pogosti v ljudskem slovstvu severnih dežel.
Preglednica 10: Literarni liki – škratje in palčki v slovenski mladinski književnosti
GLAVNI LIK/ NASLOV BAJESLOVNO LITERARNI LIK STRANSKI KNJIŽEVNEGA AVTOR BITJE LIK BESEDILA Škrat Kuzma dobi Makarovič, 1. škratje bančni škrat glavni lik nagrado Svetlana 2. palčki Cvilimožek glavni lik Cvilimožek Levstik, Fran Četrti, škrat 3. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka bojevnik čofel ata Rozman Roza, 4. škratje glavni lik Čofli Vodoslav Andrej
31
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Deseti, škrat 5. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka upravitelj Deveti, škrat 6. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka zdravnik Drugi, škrat 7. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka bojevnik Dvanajsti, škrat 8. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka burkež Enajsti, škrat 9. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka kronist Škrat Kuzma dobi Makarovič, 10. škratje frizerski škrat glavni lik nagrado Svetlana Makarovič, 11. palčki gozdni palčki glavni lik Zajčkovo leto Svetlana gozdni škrat Škrat Kuzma dobi Makarovič, 12. škratje glavni lik Kuzma nagrado Svetlana gozdni škrat Makarovič, 13. palčki glavni lik Korenčkov palček Praprotnik Svetlana gozdni škrat Makarovič, 14. škratje glavni lik Coprnica Zofka Šotek Svetlana gozdni škrat Makarovič, 15. škratje glavni lik Zajčkovo leto Šotko Svetlana 16. škratje gozdni škrati glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka Rozman Roza, 17. škratje gozdni škratki glavni lik Zakaj se več ne sme Andrej groznovilca Groznovilca v Hudi 18. palčki glavni lik Bauer, Jana Ježumila hosti Rozman Roza, 19. škratje hči Mehurčica glavni lik Čofli Andrej hči Pikica Palčki na Smovskem 20. palčki glavni lik Kovač, Polonca Želodek griču hči Pokica Palčki na Smovskem 21. palčki glavni lik Kovač, Polonca Želodek griču hči Valčica, Rozman Roza, 22. škratje glavni lik Čofli Valka Andrej 23. palčki Jagoda Rogovilc glavni lik Ko se želva izgubi Muck, Desa Palčki na Smovskem 24. palčki Jagoda Uhačka glavni lik Kovač, Polonca griču Korenčkov Makarovič, 25. palčki glavni lik Korenčkov palček palček, Korenček Svetlana Škrat Kuzma dobi Makarovič, 26. škratje kuhinjski škrat glavni lik nagrado Svetlana Pedenjčlovek in 27. škratje Laketbrada glavni lik Laketbrada, kako sta se Levstik, Fran metala Povodni mož in Makov 28. škratje Makov škrat glavni lik Stržinar, Jana škrat mama Pikulja Palčki na Smovskem 29. palčki glavni lik Kovač, Polonca Želodek griču mama Rozman Roza, 30. škratje glavni lik Čofli Zemljomila Andrej Palčki na Smovskem 31. palčki Mavra Gobanka glavni lik Kovač, Polonca griču 32. palčki Miša Rogovilc glavni lik Ko se želva izgubi Muck, Desa Miška, ki je rada 33. palčki mišji palček glavni lik Voglar, Mira takšna, kakršna je 34. palčki možiček glavni lik Možiček med dimniki Kovačič, Lojze oče Pikoslav Palčki na Smovskem 35. palčki glavni lik Kovač, Polonca Želodek griču
32
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Osmi, škrat 36. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka bolničar Miška, ki je rada 37. palčki palček glavni lik Voglar, Mira takšna, kakršna je Moškrič, 38. palčki palček Berg glavni lik Potovanje v nekoč Marjana Moškrič, 39. palčki palček Borg glavni lik Potovanje v nekoč Marjana Palčki na Smovskem 40. palčki palček Ciril glavni lik Kovač, Polonca griču 41. palčki palček Hali glavni lik Prstančica Maurer, Neža 42. palčki palček Iko glavni lik Prstančica Maurer, Neža Mala Marjetica in 43. palčki palček Kazalček glavni lik Brest, Vida gozdni mož 44. palčki palček Miki glavni lik Prstančica Maurer, Neža palček Robidovec Palčki na Smovskem 45. palčki glavni lik Kovač, Polonca Krivonog griču palček 46. palčki Skokomavh, glavni lik Skokomavh Reba, Mateja palček Skok palček Škundrov Palčki na Smovskem 47. palčki glavni lik Kovač, Polonca Cvek griču 48. palčki palček Tom glavni lik Prstančica Maurer, Neža Palčki na Smovskem 49. palčki palček Žvižgavec glavni lik Kovač, Polonca griču Škrat Kuzma dobi Makarovič, 50. palčki palčica stranski lik nagrado Svetlana palčica Makarovič, 51. palčki glavni lik Katalenca iz studenca Katalenca Svetlana Palčica 52. palčki glavni lik Prstančica Maurer, Neža Prstančica palčica Sivka Palčki na Smovskem 53. palčki glavni lik Kovač, Polonca Ljubeznivka griču Palčki na Smovskem 54. palčki palčica Zvončica glavni lik Kovač, Polonca griču Škrat Kuzma dobi Makarovič, 55. palčki palčice stranski lik nagrado Svetlana 56. palčki palčki stranski lik Veliki čarovnik Ujtata Brest, Vida 57. palčki palčki glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca 58. palčki palčki glavni lik Prstančica Maurer, Neža Moškrič, 59. palčki palčki stranski lik Potovanje v nekoč Marjana 60. palčki palčki stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Prunk - Utva, 61. palčki palčki stranski lik Cvet ljubezni Ljudmila Začarane rožice 62. palčki palčki stranski lik Stržinar, Jana prijazne čarovnice 63. palčki palčki stranski lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana 64. palčki palčki stranski lik Danes prihaja Zajc, Dane 65. palčki palčki stranski lik Kresna pravljica Zajc, Dane 66. palčki palčki glavni lik Palčki kujejo Zajc, Dane Začarane rožice 67. palčki palčki tesarji stranski lik Stržinar, Jana prijazne čarovnice Pedenjčlovek in 68. škratje Pedenjčlovek glavni lik Laketbrada, kako sta se Levstik, Fran metala Makarovič, 69. škratje pek Mišmaš glavni lik Pekarna Mišmaš Svetlana 70. palčki peteršiljev palček glavni lik Korenčkov palček Makarovič,
33
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Svetlana Peti, škrat 71. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka bojevnik Petnajsti, škrat 72. škratje stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka kuhar 73. palčki Pinko Rogovilc glavni lik Ko se želva izgubi Muck, Desa Zlatolasa kneginja Prunk - Utva, 74. palčki poredni palčki stranski lik Pravljica Ljudmila Škrat Kuzma dobi Makarovič, 75. škratje radijski škrat glavni lik nagrado Svetlana 76. palčki Radko Rogovilc glavni lik Ko se želva izgubi Muck, Desa Škrat Kuzma dobi Makarovič, 77. škratje rezbarski škrat glavni lik nagrado Svetlana Sedmi, škrat 78. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka bojevnik Rozman Roza, 79. škratje sin Čof glavni lik Čofli Andrej Palčki na Smovskem 80. palčki sin Pikec Želodek glavni lik Kovač, Polonca griču Palčki na Smovskem 81. palčki Skritek Žlof glavni lik Kovač, Polonca griču Škrat Kuzma dobi Makarovič, 82. škratje slikarski škrat glavni lik nagrado Svetlana Rozman Roza, 83. škratje stari škratje glavni lik Zakaj se več ne sme Andrej Šesti, škrat 84. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka bojevnik Šestnajsti, škrat 85. škratje kuharjev stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka pomočnik Škrat Kuzma dobi Makarovič, 86. škratje šiviljski škrat glavni lik nagrado Svetlana princesa kamnitih Štampe Žmavc, 87. škratje škrat glavni lik besed Bina Makarovič, 88. škratje škrat April glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana Makarovič, 89. škratje škrat Avgust glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana Makarovič, 90. škratje škrat December glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana 91. škratje škrat Devetnajsti stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka 92. škratje Škrat Dobrošin glavni lik Škrat Dobrošin Kosovel, Srečko 93. škratje škrat Dvajseti stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka Palčki na Smovskem 94. škratje škrat Džugašvili glavni lik Kovač, Polonca griču škrat 95. škratje stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka Enaindvajseti Makarovič, 96. škratje škrat Februar glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana Štampe Žmavc, 97. škratje škrat Gulp glavni lik Pismonoša Hubert Bina Makarovič, 98. škratje škrat Januar glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana Makarovič, 99. škratje škrat Junij glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana Makarovič, 100. škratje škrat Kuzma glavni lik Kuzma in mravlje Svetlana Makarovič, 101. škratje škrat Kuzma glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana
34
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
102. škratje škrat Mader stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka Makarovič, 103. škratje škrat Maj glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana Makarovič, 104. škratje škrat Marec glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana Škrat s prevelikimi Štampe Žmavc, 105. škratje škrat Modrookec glavni lik ušesi Bina Makarovič, 106. škratje škrat November glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana Makarovič, 107. škratje škrat Oktober glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana 108. škratje škrat Osemnajsti stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka škrat 109. škratje glavni lik Škrat Perkmandeljc Kobal, Darinka Perkmandeljc 110. škratje škrat Prvi glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka Palčki na Smovskem 111. škratje škrat Repuncelj glavni lik Kovač, Polonca griču Feri Lainšček in škrat 112. škratje škrat Sanjavec glavni lik Lainšček, Feri Sanjavec 113. škratje škrat Sedemnajsti stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka Makarovič, 114. škratje škrat September glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Svetlana Škrat s prevelikimi Štampe Žmavc, 115. škratje škrat Velikouhec glavni lik ušesi Bina 116. škratje škratec stranski lik Kekec gre na pot Vandot, Josip Škratec Prunk - Utva, 117. škratje glavni lik Škratec nagajivček nagajivček Ljudmila Magajna, 118. škratje škrati glavni lik Brkonja Čeljustnik Bogomir Začarane rožice 119. škratje škrati stranski lik Stržinar, Jana prijazne čarovnice Škrat Kuzma dobi Makarovič, 120. škratje škratice stranski lik nagrado Svetlana Makarovič, 121. škratje škratje glavni lik Vila Malina Svetlana 122. škratje škratje stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 123. škratje škratje stranski lik Svit, krilati konj Pavček, Tone Prunk - Utva, 124. škratje škratje stranski lik Cvet ljubezni Ljudmila Zlatolasa kneginja Prunk - Utva, 125. škratje škratje stranski lik Pravljica Ljudmila Duhec Luka in Štampe Žmavc, 126. škratje škratje elfi stranski lik gregorčki Bina Škrat s prevelikimi Štampe Žmavc, 127. škratje škratje Uhljatki stranski lik ušesi Bina Rozman Roza, 128. škratje škratkice glavni lik Zakaj se več ne sme Andrej Škrat- Prunk - Utva, 129. škratje stranski lik Škratec nagajivček šivankarček Ljudmila 130. škratje Špicparkelj glavni lik Škrat Perkmandeljc Kobal, Darinka Štirinajsti, škrat 131. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka gospodar Škrat Kuzma dobi Makarovič, 132. škratje tiskarski škrat glavni lik nagrado Svetlana Tretji, škrat 133. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka bojevnik 134. palčki triglavski palček glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca Trinajsti, škrat 135. škratje glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka vrač
35
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
vrtni palček 136. palčki glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca Gvido Škrat Kuzma dobi Makarovič, 137. škratje zidarski škrat glavni lik nagrado Svetlana Prunk - Utva, 138. palčki žitni palčki glavni lik Bajka o žitnih palčkih Ljudmila
Škratje se v slovenski mladinski književnosti pojavijo 83-krat, palčki pa 55-krat.
4.2.2.2.6. Bajeslovna bitja in literarni liki – velikani
Ljudje so si bajeslovna bitja – velikane "predstavljali kot nadnaravno velika bajna bitja, silake, ki utelešajo naravne moči in so lahko prijazni, še pogosteje pa sovražni do okolice" (Kropej, 2008, str. 199).
Preglednica 11: Literarni lik – velikani v slovenski mladinski književnosti
GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA LITERARNI LIK AVTOR STRANSKI LIK BESEDILA 1. Brdavs glavni lik Martin Krpan Levstik, Fran 2. Brkonja Čeljustnik glavni lik Brkonja Čeljustnik Magajna, Bogomir 3. tolovaj glavni lik Tolovaj iz Ajdovske jame Pavček, Tone O velikanu, ki je kradel letne 4. velikan glavni lik Androjna, Irena čase 5. velikan glavni lik Kresna pravljica Zajc, Dane 6. velikan Dorotej glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana 7. velikan Gorjan glavni lik Velikan Gorjan Bitenc, Janez Mavrične kraljične in velikan Kocnut Kraljič, 8. velikan Grom glavni lik Grom Helena 9. velikan Kamnogriz stranski lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana 10. velikan Vekoslav glavni lik Velikan Vekoslav Emiliani, Lucija Makarovič, 11. velikan z velikimi uhlji glavni lik Potepuh in nočna lučka Svetlana 12. velikani glavni lik Velikan Vekoslav Emiliani, Lucija 13. velikani stranski lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana Staman, Jasna 14. velikani glavni lik Razbojniška hči Branka 15. velikani Orjaši stranski lik Možiček med dimniki Kovačič, Lojze 16. velikani Stramorji stranski lik Možiček med dimniki Kovačič, Lojze 17. velikanka glavni lik Velikan Vekoslav Emiliani, Lucija 18. velikanka Kostolomka stranski lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana
Velikani se kot literarni lik v slovenski mladinski književnosti pojavijo 18-krat.
4.2.2.2.7. Bajeslovno bitje in literarni lik – veter
Bajeslovno bitje – veter je v ljudskem predstavnem svetu dobilo "svojo podobo po človeški meri" (Kropej, 2008, str. 273). S tem imenom so ljudje označevali vetrni vrtinec in druge vrste vetrov.
36
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Preglednica 12: Literarni lik – veter v slovenski mladinski književnosti
GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA LITERARNI LIK AVTOR STRANSKI LIK BESEDILA 1. aprilski veter glavni lik Nori veter Makarovič, Svetlana 2. burja glavni lik Groznovilca v Hudi hosti Bauer, Jana 3. jesenski veter glavni lik Ples gozdne vile Prunk -Utva, Ljudmila južni veter 4. glavni lik Groznovilca v Hudi hosti Bauer, Jana Zatuliveter 5. pomladni vetrec stranski lik Ples gozdne vile Prunk -Utva, Ljudmila 6. severni veter glavni lik Groznovilca v Hudi hosti Bauer, Jana 7. severni vihar glavni lik Kuzma, trinajsti škrat Makarovič, Svetlana 8. starka Burja glavni lik Starka Burja Prunk -Utva, Ljudmila 9. veter glavni lik Palčki na Smovskem griču Kovač, Polonca 10. veter glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža 11. veter glavni lik Bajka o žitnih palčkih Prunk -Utva, Ljudmila Začarane rožice prijazne 12. veter stranski lik Stržinar, Jana čarovnice 13. veter stranski lik Bridka Ludvikova bitka Zajc, Dane Cestna svetilka in veter 14. veter Južnik glavni lik Rozman Roza, Andrej Južnik 15. veterci stranski lik Bajka o žitnih palčkih Prunk -Utva, Ljudmila 16. vetrček stranski lik Vilinka Stržinar, Jana 17. vetrovi glavni lik Zlati rog Kravos, Marko
Veter se v omenjeni izbrani literaturi kot literarni lik pojavi 17-krat.
4.2.2.2.8. Bajeslovna bitja in literarni liki – vile
Po M. Kropej (2008) naj bi bila bajeslovna bitja – vile "eterična bitja z dolgimi temnimi lasmi, oblečene v belo, vedno mlade, zlatolase žene" (str. 230).
Med literarne like – vile smo uvrstili tudi vilince in vilenjake, ki jih je M. Kropej (2008) po imenu uvrstila med druga bitja, a so v slovenski mladinski literaturi podobni vilam, le da so moškega spola.
Preglednica 13: Literarni lik – vile v slovenski mladinski književnosti
GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA LITERARNI LIK STRANSKI AVTOR BESEDILA LIK 1. bela vila glavni lik Bela vila Pavček, Tone Makarovič, 2. bela vila Mucinda glavni lik Bomboni vile Mucinde Svetlana 3. cvetlična vila Cvetka glavni lik Pismo za zobno vilo Kraljič, Helena Zmaj Lakotaj z 4. dobra vila stranski lik Bitenc, Janez Ljubljanskega gradu 5. dobra vila glavni lik Kresna pravljica Zajc, Dane 6. dobre vile stranski lik Svit, krilati konj Pavček, Tone dvorna svetovalka Helenbor, 7. glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Zmrda 8. generalica Melvin Dorata glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja
37
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
9. gorske vile glavni lik Zlati rog Kravos, Marko Prunk - Utva, 10. gorske vile glavni lik Cvet ljubezni Ljudmila Prunk -Utva, 11. gozdna vila glavni lik Ples gozdne vile Ljudmila 12. gozna vila Gaja glavni lik Pismo za zobno vilo Kraljič, Helena 13. grajska služničad stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja izpolnjevalke želja,vile iz 14. glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja rodu Leonid Prunk - Utva, 15. kraljica gorskih vil Planinka glavni lik Cvet ljubezni Ljudmila Magajna, 16. kraljica vil glavni lik Brkonja Čeljustnik Bogomir 17. kraljica vilinskih bitij glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka kraljičina nečakinja 18. glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Kontestina Makarovič, 19. mala gozdna vila glavni lik Vila Malina Svetlana 20. mama Kor Leonina, slikarka glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Mavrične kraljične in velikan Kocnut Kraljič, 21. mavrična kraljična Anja glavni lik Grom Helena Mavrične kraljične in velikan Kocnut Kraljič, 22. mavrična kraljična Eva glavni lik Grom Helena Mavrične kraljične in velikan Kocnut Kraljič, 23. mavrična kraljična Iris glavni lik Grom Helena Mavrične kraljične in velikan Kocnut Kraljič, 24. mavrična kraljična Manja glavni lik Grom Helena Mavrične kraljične in velikan Kocnut Kraljič, 25. mavrična kraljična Romana glavni lik Grom Helena Mavrične kraljične in velikan Kocnut Kraljič, 26. mavrična kraljična vanja glavni lik Grom Helena Makarovič, 27. potočne vile stranski lik Zajčkovo leto Svetlana 28. resni uradniki stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 29. skalni Vilenjak glavni lik Vilinka Stržinar, Jana 30. snubec izborni jezdec glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 31. snubec slavni lovec glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 32. snubec učeni princ glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja 33. straža ali garda stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Makarovič, 34. štiri gozdne vile stranski lik Zajčkovo leto Svetlana Štampe Žmavc, 35. teminci glavni lik Bajka o svetlobi Bina 36. vila glavni lik Pastir in piščalka Levstik, Fran 37. vila stranski lik Prstančica Maurer, Neža 38. vila glavni lik Majska vila Pavček, Tone 39. vila Dana, Danica glavni lik Zlati rog Kravos, Marko Prunk - Utva, 40. vila Erika glavni lik Cvet ljubezni Ljudmila Štampe Žmavc, 41. vila Lučka glavni lik Bajka o svetlobi Bina Prunk - Utva, 42. vila Majetica glavni lik Cvet ljubezni Ljudmila Makarovič, 43. vila Malina glavni lik Vila Malina Svetlana Prunk - Utva, 44. vila Orhideja glavni lik Cvet ljubezni Ljudmila Štampe Žmavc, 45. vila Pentljica glavni lik Pravljica za dar Bina
38
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Prašiček in kozica v Rozman Roza, 46. vila Rogovila glavni lik gledališču Andrej Prunk - Utva, 47. vila Rožica, Roža glavni lik Cvet ljubezni Ljudmila Prunk - Utva, 48. vila Spominčica glavni lik Cvet ljubezni Ljudmila 49. vila Škrlatica glavni lik Kekec gre na pot Vandot, Josip 50. vila Škrlatica glavni lik Kekčeve zgodbe Vandot, Josip Prunk - Utva, 51. vila Šmarnica glavni lik Cvet ljubezni Ljudmila Prunk - Utva, 52. vila Vijolica glavni lik Cvet ljubezni Ljudmila Prunk - Utva, 53. vila zlatica glavni lik Cvet ljubezni Ljudmila Moškrič, 54. vila Zlatolaska glavni lik Potovanje v nekoč Marjana 55. vile stranski lik Pismo za zobno vilo Kraljič, Helena 56. vile stranski lik Pesem za vilo Bevc, Cvetka 57. vile glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca Magajna, 58. vile glavni lik Brkonja Čeljustnik Bogomir Moškrič, 59. vile stranski lik Potovanje v nekoč Marjana 60. Vile glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Prunk - Utva, 61. vile stranski lik Cvet ljubezni Ljudmila 62. vile in vilenjaki stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka vile, dvorjanke, lahkonoge Prunk -Utva, 63. glavni lik Zlatolasa kneginja Pravljica vile, krasotice, rojenice Ljudmila 64. vilenjak Veliki vrač stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka Moškrič, 65. vilinci stranski lik Potovanje v nekoč Marjana 66. vilinci stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Štampe Žmavc, 67. vilinci svetlinci glavni lik Bajka o svetlobi Bina 68. vilinec oče Kiriel glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Moškrič, 69. vilinec Sibilij glavni lik Potovanje v nekoč Marjana 70. Vilinka glavni lik Vilinka Stržinar, Jana vilinska kraljica 71. glavni lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja Akspraksinja Štampe Žmavc, 72. vilinski čarovnik Sij glavni lik Bajka o svetlobi Bina vilinski državljani, vilinnsko 73. stranski lik Vile za vsakdanjo rabo Novak, Maja ljudstvo 74. vodna vila glavni lik Pesem za vilo Bevc, Cvetka Ekvorna: koliščarska 75. vodna vila Ekvorna glavni lik Enova, Dušan pravljica 76. vodna vila Vanja glavni lik Pismo za zobno vilo Kraljič, Helena 77. zobna vila Zala glavni lik Pismo za zobno vilo Kraljič, Helena
Vile, vilenjaki in vilinci se kot literarni liki v izbrani slovenski mladinski literaturi pojavijo 77- krat.
39
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
4.2.2.2.9. Bajeslovna bitja in literarni liki – Jutrman, kiklop, rojenice in vesne
Bajeslovno bitje – Jutrman je bil oznanjevalec jutra, kiklopi so bili v grški mitologiji enooki velikani in se kot taki prenesli tudi v slovensko bajeslovno izročilo, rojenice so bile po ljudskih predstavah vile, ki so novorojenemu otroku krojile in napovedovale prihodnost, vesne pa so vilam in divji jagi podobna bajna bitja (Kropej, 2008).
Preglednica 14: Literarni liki – Jutrman, kiklop, rojenice in vesne v slovenski mladinski književnosti
NASLOV BAJESLOVNO LITERARNI GLAVNI LIK/ KNJIŽEVNEGA AVTOR BITJE LIK STRANSKI LIK BESEDILA 1. Jutrman Jutrman glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana 2. rojenice rojenice stranski lik Nina Pavček, Tone 3. rojenice rojenice stranski lik Svit, krilati konj Pavček, Tone 4. kiklop Sasabonsam glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka 5. vesne tri Vesne glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana
Literarni liki rojenice se v slovenski mladinski literaturi pojavijo dvakrat, Jutrman, kiklop in vesne pa po enkrat.
4.2.2.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – uklete duše, zduhači in demoni
Med 10 bajeslovnih likov kot so uklete duše, zduhači in demoni, je uvrstila duhovina, duše mrtvih, duše otrok, duše živih, pasjeglavce, uklete duše, vampirja, vedomca, volkodlaka in zaklete.
V izbrani slovenski mladinski književnosti se pojavljajo kot literarni liki štirje liki: duše živih in duše mrtvih, pasjeglavci, vampirji in volkodlaki.
4.2.2.3.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – duše živih in duše mrtvih
Bajeslovni lik – dušo so si ljudje predstavljali "kot meglico ali dih, ki zapusti spečega ali umirajočega" (Kropej, 2008, str. 277) ter "pogosto samostojno blodi po svetu" (Kropej, str. 277).
40
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Preglednica 15: Literarni liki – duše živih in duše mrtvih v slovenski mladinski književnosti
GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA LITERARNI LIK AVTOR STRANSKI LIK BESEDILA Deklica Delfina in lisica 1. bele miške stranski lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 2. deklica Delfina glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka deklica z belim Deklica Delfina in lisica 3. stranski lik Brenkova, Kristina konjičkom Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 4. delfin stranski lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 5. izgubljenček stranski lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 6. lisica Zvitorepka glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 7. medved stranski lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 8. Mojca Pokrajculja glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 9. mravlje stranski lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 10. muca Brezdomka glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 11. muca Copatarica glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka načelnik železniške Deklica Delfina in lisica 12. glavni lik Brenkova, Kristina postaje Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 13. najdenček glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 14. pastirc stranski lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 15. rajske ptice stranski lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 16. sladoledar stranski lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 17. sprevodnik glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 18. srebrno bela miška stranski lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 19. stari, belolasi godec glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 20. veteran glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 21. veverica glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 22. volk glavni lik Brenkova, Kristina Zvitorepka Deklica Delfina in lisica 23. zajčki stranski lik Brenkova, Kristina Zvitorepka zvezdoslovec z visoko Deklica Delfina in lisica 24. stranski lik Brenkova, Kristina ošiljeno kapo Zvitorepka
Duše živih in duše mrtvih se v slovenski mladinski književnosti kot literarni lik pojavijo 24- krat.
41
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
4.2.2.3.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – vampirji
Bajeslovna bitja – vampirje opisuje M. Kropej (2008) kot pokojne, ki "se prikazujejo v okolju, v katerem so živeli, pri tem pa ljudem pijejo kri in ogrožajo njihova življenja" (str. 288).
Preglednica 16: Literarni lik – vampir v slovenski mladinski književnosti
NASLOV GLAVNI LIK/ LITERARNI LIK KNJIŽEVNEGA AVTOR STRANSKI LIK BESEDILA 1. Anton Plemeniti Zaleški glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan Ferenc Tahy, susjegradsko- 2. glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan stubiški gospod grof Hugo, plemeniti Erger- 3. glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan Berger Mračniški grof Vlado Tepeš, vlaški grof, 4. glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan grof Drakula grofica Kunigunda, plemenita 5. glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan Erger-Bergerjeva z Mračnika grofič Erik, plemeniti Erger- 6. glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan Berger Mračniški 7. Leskovški glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan 8. Mačkovski graščak Mihael glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan 9. predikant Primož Trubar glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan 10. Ravbar glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan 11. Skumaruha glavni lik Zaljubljeni vampir Novak, Bogdan Staman, Jasna 12. vampirji glavni lik Razbojniška hči Branka
Literarni lik – vampirji se v izbrani literaturi slovenske mladinske književnosti pojavi 12-krat.
4.2.2.3.3. Bajeslovna bitja in literarni liki – pasjeglavci in volkodlaki
Bajeslovno bitje – pasjeglavca si je ljudstvo "slikalo kot človeški izrodek s pasjo glavo" (Kropej, 2008, str. 296), volkodlaka pa "kot bajeslovno bitje in kot človeka, ki se spreminja v volka" (Kropej, str. 291).
Literarne like – pasjeglavce in vampirje smo predstavili v skupni preglednici.
42
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Preglednica 17: Literarna lika – pasjeglavci in volkodlaki v slovenski mladinski literaturi
BAJESLOVNO LITERARNI GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA AVTOR BITJE LIK STRANSKI LIK BESEDILA 1. pasjeglavci pasjeglavci glavni lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka Zlatolasa kneginja Prunk - Utva, 2. pasjeglavci pesoglavci stranski lik Pravljica Ljudmila Zlatolasa kneginja Prunk - Utva, 3. pasjeglavci Pesoglavec stranski lik Pravljica Ljudmila Staman, Jasna 4. pasjeglavci psoglavci glavni lik Razbojniška hči Branka sedem 5. pasjeglavci glavni lik Plašné in psoglavci Bevk, France Psoglavcev sestra 6. pasjeglavci glavni lik Plašné in psoglavci Bevk, France Psoglavcev 7. volkodlaki volkodlaki stranski lik Zlati rog Kravos, Marko
Literarni lik pasjeglavec se v omenjeni literaturi pojavi šestkrat, literarni lik volkodlak pa enkrat.
4.2.2.4. Bajeslovna bitja in literarni liki – smrt in poosebljene nadloge
Smrt in 5 poosebljenih nadlog je M. Kropej (2008) razdelila na nadloge, kot so kuga, mora, mrak, netek, preglavica in smrt.
V slovenski mladinski književnosti se pojavljajo trije liki: mora, mrak in smrt.
4.2.2.4.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – mora, mrak in smrt
Bajeslovno bitje smrt je imela "podobo stare, grozljive, v belo oblečene žene, ki se je lahko prikazovala tudi kot velika koščena bela žena s koso v roki ali s košem na ramenih" (Kropej, 2008, str. 298), moro pa so si predstavljali "kot človeka, ki mu ponoči uhaja duša" (Kropej, 2008, str. 301). Bila je bajno bitje človeške, živalske ali nadnaravne podobe. Mrak pa so največkrat prikazovali kot veliko ženo ali moža s trohnečim obrazom in velikimi žarečimi očmi (Kropej, 2008).
43
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Preglednica 18: Literarni liki – mora, mrak in smrt v slovenski mladinski književnosti
NASLOV BAJESLOVNO LITERARNI GLAVNI LIK/ KNJIŽEVNEGA AVTOR BITJE LIK STRANSKI LIK BESEDILA 1. smrt Bela smrt stranski lik Brkonja Čeljustnik Magajna, Bogomir Zlatolasa kneginja Prunk -Utva, 2. mrak bratec Mrak glavni lik Pravljica Ljudmila mračnjak 3. mrak glavni lik Vilinka Stržinar, Jana Butko Tupko mračnjak 4. mrak glavni lik Vilinka Stržinar, Jana Krutko mračnjak 5. mrak glavni lik Vilinka Stržinar, Jana Nadutko 6. mora Siva mora glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana 7. smrt smrt glavni lik Čarovnica Čirimbara Bevk, France 8. smrt Smrt stranski lik Kekčeve zgodbe Vandot, Josip 9. smrt Smrt slavni lik Kresna pravljica Zajc, Dane
Literarna lika – smrt in mrak sta se v omenjeni literaturi pojavila štirikrat, literarni lik – mora pa enkrat.
4.2.2.5. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovnice in čarovniki
M. Kropej (2008) je dodala tudi bitja čarovnice in čarovnike, za katere trdi, da v osnovi ne spadajo med bajeslovna bitja, a se v literarnih delih "pojavljajo bajeslovni liki, imenovani čarovnice in čarovniki, in … imajo včasih bajesloven značaj" (Kropej, 2008, str. 305).
V slovenski mladinski književnosti nastopajo tako čarovnice kot čarovniki.
4.2.2.5.1. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovnice
Bajeslovna bitja – čarovnice so demonična bitja z magičnimi močmi ali pa ženske, ki imajo prirojeno ali pridobljeno zmožnost čaranja (Kropej, 2008). V slovenski mladinski književnosti številni avtorji in avtorice uporabljajo literarni lik čarovnice, vendar smo v seznam uvrstili samo najbolj relevantne.
44
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Preglednica 19: Literarni lik – čarovnice v slovenski mladinski literaturi
GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA LITERARNI LIK AVTOR STRANSKI LIK BESEDILA 1. babica Uka glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana coprnica Hudaura, 2. glavni lik Zajčkovo leto Makarovič, Svetlana vešča 3. coprnica Maramuda glavni lik Coprnica Maramuda Rozman, Andrej 4. coprnica Zofka glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana 5. čarovnica glavni lik Nekaj prav posebnega Makarovič, Svetlana 6. čarovnica stranski lik Zmajček Bim in Bimbi Reba, Matea 7. čarovnica stranski lik Žar ptica Sturm, Milica 8. čarovnica Abra glavni lik Abra in Kadabra Štampe Žmavc, Bina 9. čarovnica Agata glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 10. čarovnica Berta glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 11. čarovnica Copra glavni lik Začarano poletje Androjna, Irena Češminka in naročje 12. čarovnica Češminka glavni lik Kokalj, Tatjana dežnikov 13. čarovnica Čirimbara glavni lik Čarovnica Čirimbara Bevk, France 14. čarovnica Elvira glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 15. čarovnica Evridika glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 16. čarovnica Frida glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 17. čarovnica Ifigenija glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana 18. čarovnica Jala glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža 19. čarovnica Jezislava stranski lik Jezerski Sam Doneva, Tamara 20. čarovnica Karlina glavni lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana Češminka in naročje 21. čarovnica Kopriva glavni lik Kokalj, Tatjana dežnikov čarovnica Lenčka 22. glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca Hudar, baba Macafura čarovnica s Gabrške 23. glavni lik Zelišča male čarovnice Kovač, Polonca gore 24. čarovnica Trdula stranski lik Škrat s prevelikimi ušesi Štampe Žmavc, Bina Povodni mož in Makov 25. čarovnica Zelena glavni lik Stržinar, Jana škrat Začarane rožice prijazne 26. čarovnica Zelena glavni lik Stržinar, Jana čarovnice 27. čarovnice glavni lik Coprniški muc Makarovič, Svetlana 28. čarovnice glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža Začarane rožice prijazne 29. čarovnice stranski lik Stržinar, Jana čarovnice 30. čarovnice glavni lik Kako se naredijo čarovnice Štampe Žmavc, Bina 31. čarovnice stranski lik Škrat s prevelikimi ušesi Štampe Žmavc, Bina Muc Langus & Čarovnička Möderndorfer, 32. čarovnička Gajka glavni lik Gajka Vinko Zlatolasa kneginja Prunk -Utva, 33. grdoglede čarovnice stranski lik Pravljica Ljudmila jezerska čarovnica 34. stranski lik Jezerski Sam Doneva, Tamara Jezita Staman, Jasna 35. Lucija glavni lik Razbojniška hči Branka Češminka in naročje 36. male čarovnice stranski lik Kokalj, Tatjana dežnikov 37. mlade coprnice stranski lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana ostudna babnica 38. glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana Ogabula Tarantula 39. prijazne čarovnice stranski lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana 40. učiteljica Preslica glavni lik Češminka in naročje Kokalj, Tatjana
45
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
dežnikov 41. vešča Paskovka glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana Staman, Jasna 42. vešče glavni lik Razbojniška hči Branka 43. vešče stranski lik Žar ptica Sturm, Milica 44. veščura Arnulfija glavni lik Bajka o svetlobi Štampe Žmavc, Bina 45. veščura Grobla glavni lik Bajka o svetlobi Štampe Žmavc, Bina Povodni mož in Makov 46. zlobne coprnice stranski lik Stržinar, Jana škrat 47. zlobne coprnice stranski lik Zaljubljeni zmaj Stržinar, Jana
Literarni lik – čarovnice se v omenjeni izbrani literaturi pojavi 47-krat.
4.2.2.5.2. Bajeslovna bitja in literarni liki – čarovniki
Bajeslovna bitja – čarovniki so bajna bitja ali pa ljudje, ki jim "je čarovništvo prirojeno ali se čarovniških veščin" (Kropej, 2008, str. 315) priučijo.
Preglednica 20: Literarni lik – čarovniki v slovenski mladinski književnosti
GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA LITERARNI LIK AVTOR STRANSKI LIK BESEDILA 1. avstralski čarovnik glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža Beli čarovnik Loredan, 2. glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana čarovnik Grozbamber 3. ciganček Ivanček glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana Zlatolasa kneginja Prunk -Utva, 4. čarodeji stranski lik Pravljica Ljudmila 5. čarodeji stranski lik V čudežni svet in nazaj Žebre, Zdenka 6. čarovnik glavni lik Čarovnik Štampe Žmavc, Bina 7. čarovnik glavni lik Princesa kamnitih besed Štampe Žmavc, Bina 8. čarovnik glavni lik Ure kralja mina Štampe Žmavc, Bina 9. čarovnik glavni lik Čarovnik Zajc, Dane 10. čarovnik glavni lik Pravljica o beli palmi Zajc, Dane 11. čarovnik Fičifik glavni lik Čarovnik Fičifik Bitenc, Janez 12. čarovnik iz južnih krajev glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža Rozman Roza, 13. čarovnik Kadabra glavni lik Abra in Kadabra Andrej 14. čarovnik Ujatata glavni lik Prodajamo za gumbe Brest, Vida 15. čarovnik Ujtata glavni lik Veliki čarovnik Ujtata Brest, Vida 16. čarovniki glavni lik Zvesti jazbec Maurer, Neža Rozman Roza, 17. čarovniki stranski lik Abra in Kadabra Andrej dedek Sigismund, 18. glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana Božiček 19. demon Prepadnik glavni lik Bajka o svetlobi Štampe Žmavc, Bina 20. fantek glavni lik Izginjevalec čarovnic Bauer, Jana hudobni čarovnik Coper Prašiček in kozica v Rozman Roza, 21. glavni lik Poper gledališču Andrej 22. maček glavni lik Coprniški muc Makarovič, Svetlana Češminka in naročje 23. mali čarovniki stranski lik Kokalj, Tatjana dežnikov Modri, čarovnik 24. glavni lik Potovanje v nekoč Moškrič, Marjana Cibelius
46
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Literarni lik – čarovnik se v izbrani literaturi slovenske mladinske književnosti pojavi 24- krat.
4.2.3. Literarni liki, ki jih nismo znali uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji
V obravnavani izbrani literaturi smo zasledili tudi šest literarnih likov, ki jih ne znamo uvrstiti v podobnost z določenim bajeslovnim bitjem: Črni krempelj, miške, ki se opolnoči za eno uro spremenijo v ljudi, okrogloglavci, sivi žerjav, Solimander in pošast Zlo brezno. V monografiji M. Kropej (2008) tem likom nismo našli podobnega bajeslovnega bitja, ker v slovenskem ljudskem slovstvu ni bilo podobnih bajeslovnih bitij ali pa v književnem besedilu njihov opis in oris nista dovolj poglobljena za tovrstno klasifikacijo.
Preglednica 21: Literarni liki, ki jih nismo znali uvrstiti v podobnost z bajeslovnimi bitji
GLAVNI LIK/ NASLOV KNJIŽEVNEGA LITERARNI LIK AVTOR STRANSKI LIK BESEDILA 1. Črni krempelj glavni lik Coprnica Zofka Makarovič, Svetlana miške, ki se opolnoči za 2. glavni lik Pekarna Mišmaš Makarovič, Svetlana eno uro spremenijo v ljudi Miška, ki je rada takšna, 3. okrogloglavci glavni lik Voglar, Mira kakršna je 4. sivi žerjav glavni lik Zlati rog Kravos, Marko 5. Solimander glavni lik Zlati rog Kravos, Marko 6. Zlo brezno (pošast) glavni lik Zlati rog Kravos, Marko
V podobnost k določenemu bajeslovnemu bitju nismo znali uvrstiti šest literarnih likov.
47
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
4.2.5. Pogostost pojavljanja literarnih likov v izbranih delih slovenske mladinske književnosti
Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem, smo predstavili z diagrami. Razvrstili smo jih glede na kategorizacijo po M. Kropej (2008).
Diagram 1: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem iz kozmologije
Veles zeleni Jurij 4% 4% pehtra baba 4% Kresnik 4% kresnica 3% jaga baba 3%
divja jaga 3%
torka 7% vrag 57%
zlatorog 11%
V slovenski mladinski književnosti nastopa 28 literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim bitjem iz kozmologije.
48
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Diagram 2: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim živalim
bazilisk 1% konj kača 1% 2%
zmaj 96%
V slovenski mladinski književnosti nastopa 105 literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim živalim.
49
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Diagram 3: Pogostost pojavljanja literarnih likov narave
Jutrman škopnik kiklop 0% 1% rojenica vesna 0% divji mož in žena 1% 0% 2% gozdni mož in žena 0% morska deklica 3% veter 6% škrat 26% velikan 6%
povodni mož 14%
vila palček 24% 17%
V slovenski mladinski književnosti nastopa 318 literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim bitjem narave.
50
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Diagram 4: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih – ukletim dušam, zduhačem in demonom
volkodlak pasjeglavec 2% 14%
duše živih in duše mrtvih vampir 56% 28%
V slovenski mladinski književnosti nastopa 43 literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim bitjem – ukletim dušam, zduhačem in demonom.
Diagram 5: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem – smrti in poosebljenim nadlogam
mora 11%
smrt 45%
mrak 44%
V slovenski mladinski književnosti nastopa devet literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim bitjem – smrti in poosebljenim nadlogam.
51
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Diagram 6: Pogostost pojavljanja literarnih likov, podobnih bajeslovnim bitjem – čarovnicam in čarovnikom
čarovnik 34%
čarovnica 66%
V slovenski mladinski književnosti nastopa 71 literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim bitjem – čarovnicam in čarovnikom.
Diagram 7: Pogostost pojavljanja literarnih likov, ki so podobni bajeslovnim bitjem
smrt in kozmologija poosebljene uklete duše, 5% nadloge zduhači in 2% demoni 8%
čarovnice in čarovniki 12%
bajeslovna bitja bajeslovne narave živali 55% 18%
Število vseh literarnih likov, ki smo jih vnesli v zgornje grafikone, je 580. Šestih literarnih likov, ki jim nismo znali določiti podobnosti z bajeslovnimi bitji, nismo uvrstili. To so: Črni krempelj, miške, ki se opolnoči za eno uro spremenijo v ljudi, okrogloglavci, sivi žerjav, Solimander in pošast Zlo brezno.
52
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Diagram 8: Število pojavljanj vseh 580 literarnih likov v izbrani slovenski mladinski literaturi po abecednem redu
bazilisk 1 čarovnica 47 čarovnik 24 divja jaga 1 divji mož in žena 5 duše živih in duše mrtvih 24 gozdni mož in žena 1 jaga baba 1 Jutrman 1 kača 2 kiklop 1 konj 1 kresnica 1 Kresnik 1 mora 1 morska deklica 9 mrak 4 neuvrščeni 6 palček 55 pasjeglavec 6 Pehtra baba 1 povodni mož 45 rojenica 2 smrt 4 škopnik 3 škrat 83 torka 2 vampir 12 Veles 1 velikan 18 vesna 1 veter 17 vila 77 volkodlak 1 vrag 16 zeleni Jurij 1 zlatorog 3 zmaj 101
0 20 40 60 80 100 120
Skupno število literarnih likov, ki smo jih zasledili v slovenski mladinski književnosti, je 580.
53
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Diagram 9: Število pojavljanj literarnih likov v izbrani slovenski mladinski literaturi padajoče po pogostosti
škopnik 3 zlatorog 3 divji ter gozdni možje in žene 6 pasjeglavec in volkodlak 7 morska deklica 9 mora, mrak in smrt 9 vampir 12 vrag 16 veter 17 velikan 18 duše živih in duše mrtvih 24 čarovnik 24 povodni mož 45 čarovnica 47 palček 55 vila 77 škrat 83 zmaj 101 0 20 40 60 80 100 120
Vidimo, da se v izbranih delih slovenske mladinske književnosti najpogosteje pojavljajo literarni liki – zmaj, škrat, vila, palček, čarovnica, povodni mož, čarovnik, duše živih in duše mrtvih ter velikan.
54
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. 6. PRIMERJALNA ANALIZA NAJBOLJ ZNANIH SLOVENSKIH BAJESLOVNIH BITIJ IN NAJBOLJ ZNANIH LITERARNIH LIKOV SLOVENSKIH MLADINSKIH AVTORJEV
S primerjalno analizo najbolj znanih slovenskih bajeslovnih bitij in literarnih likov izbranih slovenskih mladinskih avtorjev smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so si bajeslovna bitja in literarni liki podobni in različni. Ob koncu vsakega podpoglavja smo te podobnosti in razlike tudi povzeli.
Vsako od bajeslovnih bitij smo najprej opisali po monografiji M. Kropej in mu dodali tipično ilustracijo, zatem pa smo nanizali literarne like, ki so mu podobna, skupaj z opisom ter orisom v citatih in povzemanju. Dodali smo tudi eno ali več ilustracij različnih ilustratorjev.
Kot najbolj znana slovenska bajeslovna bitja in literarne like, ki so jim podobni, smo vzeli v obzir tiste like, za katere smo pred začetkom raziskovanja menili, da se najpogosteje pojavljajo v slovenski mladinski literaturi.
6.1. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ČAROVNICE
6.1.1. Bajeslovno bitje – čarovnice v ljudskem slovstvu
Slika 1: Coprnice se bojujejo s krstniki (ilustriral Milan Erič)
vir: Kropej, 2008, str. 356
55
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Rekli so jim tudi coprnice, vešče, veše, vračnice, vesne, štrije, štrige, bajance, bojance, klekarce, kvatrne babe, svete babe, bosarune, babe vide, švile prerokvile, lamie, furije in skušnjave (Kropej, 2008, str. 307).
V monografiji M. Kropej niso posebej obravnavani, a se v ljudskih pravljicah vseeno pojavljajo "čarovnice in čarovniki in … imajo tudi v povedkah včasih bajesloven značaj" (Kropej, 2008, str. 305). Čarovništvo so pogosto pripisovali lekarnarjem, rdečelascem, duhovnikom in puščavnikom (Kropej, 2008, str. 307).
"Številne povedke in pravljice pripovedujejo in opisujejo, kako se čarovnice in čarovniki zbirajo ponoči na skrivnem shodu. Po pripovedovanju ljudi naj bi čarovnice jezdile na metli, na človeku ali na živali v kraljestvo noči in smrti. Tam se je odvijala čarovniška pojedina, veseljačenje in ples. Verjeli so, da se čarovnice in čarovniki ob polni luni zbirajo na Kleku (Kropej, 2008, str. 307-308). "V številnih pripovedih so čarovnikom in čarovnicam pri čaranju pomagali duhovi ali pa hudiči. Prikazovali so se v podobi črnih mačk, vranov, kozlov, škratov" (Kropej, 2008, str. 308). Razširjeno je bilo prepričanje, da so čarovnice in čarovniki vedeli za zaklade, da čarajo vreme, da lahko ljudem, živalim in naravi povzročijo škodo (Kropej, 2008, str. 308–209).
Verjeli so tudi, da so čarovniki in čarovnice lahko bajeslovna bitja (vedomci, kresniki, štrige, farce … ) ali pa "ob rojstvu zaznamovane osebe, ki so občasno privzemale demonsko podobo, lahko pa tudi navadni ljudje, ki so se čarovništva priučili … Pred čarovnicami so se branili z blagoslovljenim smodnikom, duhovnikovo štolo, soljo, blagoslovljeno vodo, narobe obrnjeno obleko ipd." (Kropej, 2008, str. 310), uroke pa so po M. Kropej (2008) zdravili z zagovori, odštevanjem in z apotropejskimi predmeti (rdeč trak, suh trpotčev list, pas, trava uročnica, blagoslovljena vejica, česnova voda ipd.).
56
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.1.2. Literarni lik – čarovnice v slovenski mladinski književnosti
6.1.2.1. Čarovnica Čirimbara (France Bevk, 1938, 1958)
Slika 2: Čarovnica Čirimbara, izsek Slika 3: Čarovnica Čirimbara
(ilustriral Karel Hrovatin) (ilustriral Josip Pukl)
vir: Bevk, 1958: 61 vir: Bevk, 1938, str. 31
"Prebivala je sredi velikega gozda, v katerega se nihče ni upal razen volkov in razbojnikov" (Bevk, 1958, str. 5). "Bila je zelo stara in vsa zgrbljena, imela je oster nos in kljukasto brado, … bila pa je Čirimbara tudi šepava na eno nogo" (Bevk, 1958, str. 5) in si je pri hoji pomagala s palico s kljuko, s katero je tudi čarala. Pričarala si je vegasto kočo, žabjo mlako, v kateri je "videla vse, kar se godi po svetu" (Bevk, 1958, str. 5) in čarobni vrt, v katerem so na leščevju viseli cekini. Bila je tudi huda. Če je koga zalotila, da ji krade, ga je "spremenila v žival" (Bevk, 1958, str. 7). Med spanjem pa je "smrčala, da se je tresla koča" (Bevk, 1958, str. 31).
57
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.1.2.2. Coprnica Maramuda v reviji Ciciban (Andrej Rozman Roza, 1997a)
Slika 4: Coprnica Maramuda (ilustriral Zvonko Čoh)
vir: Rozman Roza, 1997a, str. 21
"Coprnica Maramuda je še prav posebej huda. Včasih delala je točo, znala usmerit strelo v kočo." (Rozman Roza, 1997a, str. 20)
Danes dela v slaščičarni in ustvarja take sladkarije, po katerih otrokom zgnijejo zobje, če jih ne čistijo dovolj redno.
58
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.1.2.3. Čarovnička Gajka v Muc Langus & Čarovnička Gajka (Vinko Möderndorfer, 2002)
Slika 5: Čarovnička Gajka (ilustrirala Jelka Godec Schmidt)
vir: Möderndorfer, 2002, str. 80
Čarovnička Gajka je "nekaj zelo kričavega, nekaj zelo čudnega, nekakšno človeško bitje, ki nosi ogromen črn klobuk in okobal sedi na zelo stari in ocufani metli" (Möderndorfer, 2002, str. 11) ter je obuta v velike čarovniške čevlje. Občasno za letenje uporablja sesalec za prah in ima namesto čarovniškega klobuka "ogromen in zelo pisan slamnik, ki je okrašen z razno raznimi rečmi" (Möderndorfer, 2002, str. 62), kot so cvetoče koprive, nagačen močerad in posvaljkan škrpetelj (Möderndorfer, 2002, str. 67). O sebi pravi, da ni navadna čarovnica. Doma je od Nikjer, od tam, kjer jo potrebujejo in si jo vroče zaželijo. Pravi, da je "malo jaga baba, malo pa rusalka … , en živ in samcat obup! Najboljša čarovnička za hrup!" (Möderndorfer, 2002, str. 16) Pred rokovanjem "potegne smrkelj vase … ter pljune v svojo dlan" (Möderndorfer, 2002, str. 18), občasno si s kazalcem vrta po nosu. Že 5687 let ni napisala nobene domače naloge, kar pomeni, da je njena starost še višja. Je občutljiva in zelo glasna ter večinoma govori v rimah.
59
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.1.2.4. Coprnica Zofka (Svetlana Makarovič, 1989)
Slika 6: Coprnica Zofka Slika 7: Coprnica Zofka (ilustrirala Svetlana Makarovič) (ilustriral Gorazd Vahen)
vir: Makarovič, 1989, str. 22 vir: http://www.emka.si/coprnica- zofka/PR/32674,17797
Coprnica Zofka je bila "prava, grozna in neugnana" (Makarovič, 1989, str. 1). Živela je pred davnimi časi, stara čez 500 let, in se je spoznala na vreme. "Bila je mojstrica za majski sneg, za decembrske telohe, pa za poletne nevihte z mrzlim babjim pšenom ravno ob času košnje, pa za izletniške plohe z burjo (Makarovič, 1989, str. 1). Zase pravi, da je "nevarna in grozna" (Makarovič, 1989, str. 9), čeprav v resnici ni bila taka. Bila je hitre jeze, rada je pletla in ob tem hitro zaspala. Pred kratkim se je zredila, zato je metla ni več nosila. Večinoma je govorila v rimah.
Kot vsaka druga coprnica je morala noč in dan "delati zmešnjavo, krivo spremeniti v pravo, levo spremeniti v desno, smešno spremeniti v resno, belo v črno, črno v belo" (Makarovič, 1989, str. 10).
6.1.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – čarovnice
Tako kot bajeslovna bitja čarovnice tudi literarna lika coprnica Zofka in čarovnička Gajka jezdita na metli, medtem ko čarovnica Čirimbara hodi in si pri hoji pomaga s čarobno palico (Kropej, 2008).
60
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
V ljudskem verovanju je bilo razširjeno prepričanje, da so čarovnice in čarovniki vedeli za zaklade (Kropej, 2008). V delih, ki smo jih natančneje obravnavali, je čarovnica Čirimbara vedela za zaklad, za coprnico Maramudo, coprnico Zofko in čarovničko Gajko pa v literaturi ni omenjeno, da bi imele tovrstno védenje.
Medtem ko imajo bajeslovna bitja čarovnice ter literarna lika coprnica Maramuda in čarovnica Čirimbara negativno podobo, imata lika coprnica Zofka in čarovnička Gajka pozitivno podobo (Kropej, osebna komunikacija, avgust 2016).
6.2. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ČAROVNIKI
6.2.1. Bajeslovno bitje – čarovniki v ljudskem slovstvu
Iz ljudskega slovstva so znana tudi druga poimenovanja: "čarnik, čarovniški mojster, črni gospod, mag, čarodej, vrač, štrigon, štregon, strupenjak, vilenjak, vilovnjak, vedomec, vedamec, vidovina, zduhač, mesečnik, morlak, brat po Kolomonu in kresnik" (Kropej, 2008, str. 315).
Več o čarovnikih smo zapisali v podpoglavju 6.1.1.
6.2.2. Literarni lik – čarovniki v slovenski mladinski književnosti
6.2.2.1. Čarovnik Fičifik (Janez Bitenc, 2004, 2008)
Slika 8: Čarovnik Fičifik (ilustrirala Jelka Reichman)
vir: Bitenc, 2008, str. 12
61
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Je "poln hvale in odlik, vselej čil, nikdar zaspan" (Bitenc, 2008, str. 11), ter čara podnevi in ponoči.
6.2.2.2. Čarovnik Ujtata v Veliki čarovnik Ujtata (Vida Brest, 1974)
Slika 9: Čarovnik Ujtata Slika 10: Veliki čarovnik Ujtata (ilustrirala Melita Vovk-Štih) (ilustrirala Melita Vovk)
vir: Brest, 1974, str. 7 Vir: Brest, 2005
Ujtata je "bil velik kakor glinasti škratje … . Imel je dolgo belo brado, obraz pa poln veselih gubic. Oblečen je bil v obleko z rožami … . Njegov dežnik pa je bil … pisan in spreminjast" (Brest, 1974, str. 6). Njegova brada je iz dneva v dan spreminjala barvo, dežnik pa je Ujtata uporabljal tudi kot prevozno sredstvo za letenje. Bil je prijazen možakar, ki je bolehnemu fantku uresničeval želje.
6.2.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – čarovniki
Bajeslovni lik čarovnik ter literarna lika čarovnik Fičifik in čarovnik Ujtata so si zelo različni. Bajeslovni lik ima praviloma negativno podobo, medtem ko imata Fičifik in Ujtata pozitivno. Bajeslovni liki čarovniki naj bi se ponoči zbirali na Kleku, medtem ko za čarovnika Fičifika in čarovnika Ujtataja ni omenjeno, da se udeležujeta čarovniških shodov. Ravno tako ni omenjeno, da imata pomoč v obliki duhov ali hudičev, medtem ko naj bi bajeslovna bitja čarovniki po ljudskem verovanju imeli tovrstno pomoč (Kropej, 2008).
62
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
M. Kropej (2008) omenja tudi, da so imeli čarovniki moč ljudem, živalim ali naravi povzročati škodo. V delu Veliki čarovnik Ujtata pa čarovnik Ujtata dečku, ki je dolgotrajno bolan, pomaga.
6.3. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – DUŠE MRTVIH
6.3.1. Bajeslovno bitje – duše živih in duše mrtvih v ljudskem slovstvu
V ljudskem slovstvu je veliko bajeslovnih bitij povezanih s predstavami o smrti in z življenjem po smrti. Te predstave pogosto "izvirajo iz strahu pred mrtvimi predniki in vračajočimi se dušami, … ki se v strašljivih podobah ali pa kot lučke vračajo na ta svet, kjer prestajajo kazen" (Kropej, 2008, str. 276). Duše so si ljudje prestavljali kot človekovega dvojnika, ki samostojno blodi po svetu. Ljudje so si jih "predstavljali kot meglico ali dih, ki zapusti spečega ali umirajočega skozi usta … . Poleg tega lahko duša kot skrivnostna luč ponoči švigne prek neba ali pleše nad poljem in po gozdu" (Kropej, 2008, str. 277).
"Dušo, ki se ob smrti loči od telesa in ga zapusti … , so si ljudje včasih predstavljali tudi kot majhnega človečka s prozornim telesom ali kot otroka s krilci" (Kropej, 2008, str. 278). Da bi duša ob smrti lahko zapustila hišo, so domači odprli vrata in okna, saj so verjeli, da lahko duša še štirideset dni po smrti obiskuje domače kraje in se zadržuje na grobu. Verjeli so tudi, da veliko duš po smrti ne najde miru zaradi zaobljube, dolga, neporavnanih grehov, ubojev, neprejema zakramentov, ker niso bili pokopani ali niso bili pokopani v posvečeno zemljo in podobnega, zato se vračajo na svet (Kropej, 2008, str. 278–279). Tisti pa, "ki so umrli nasilne smrti, naj bi se prikazovali zločincem, ki so zagrešili njihovo smrt" (Kropej, 2008, str. 279).
Duše, ki so v vicah, "naj bi se prikazovale tudi v mrtvaški procesiji kot skupina brezglavih ljudi pri nočni maši, še posebej okoli dneva mrtvih" (Kropej, 2008, str. 279). Na dan mrtvih naj bi se duše vračale iz vic v domove, na pokopališča in v cerkve, prikazovale "pa bi se lahko tudi kot pastir sredi žareče črede ali pa kot nočna jaga" (Kropej, 2008, str. 279). Duše v vicah "bi bilo mogoče rešiti z molitvijo, romanjem in postom, z izpolnitvijo njihove prošnje" (Kropej, 2008, str. 279), pa tudi z blagoslovljeno vodo in s poravnavanjem krivic. Tistim, ki so zanje molili, naj bi duše izkazale hvaležnost z molitvijo v nebesih.
63
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.3.2. Literarni lik – duše živih in duše mrtvih v slovenski mladinski književnosti
6.3.2.1. Deklica v Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka (Kristina Brenkova, 1972)
Slika 11: Deklica Delfina (ilustrirala Marlenka Stupica)
vir: Brenkova, 1972. str. 121
Na začetku pravljice je bila "lahka kot regratov kosmič" (Brenkova, 1972, str. 6) in je imela okrog vratu na zlati verižici obešen zlati ključ. Skozi pravljico je dobila rdeče-rumeno poslikan "majhen, ličen vojaški boben" (Brenkova, str. 8), zajetno pisano torbo, tople rdeče škorenjčke, podložene z janjčjo kožo, ter bel kožušček s kapuco.
Rada je pela in poslušala zgodbe ter je vsakega, ki je želel, vzela s seboj na pot. Sredi pravljice je dobila sposobnost branja misli drugih.
6.3.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – duše živih in duše mrtvih
O bajeslovnem bitju duši živih in duši mrtvih M. Kropej (2008) pravi, da so si jih ljudje "predstavljali kot človekovega dvojnika, ki samostojno blodi po svetu" (str. 277). Podobno podobo ima tudi literarni lik deklica Delfina, le da ona hodi po drugem svetu in ima za družbo lisico. Bajeslovno bitje dušo so si ljudje včasih predstavljali tudi kot otroka s krilci ali malega človeka s prozornim telesom. Tudi literarni lik Deklica je majhen, a v književnem besedilu ni omenjeno, da ima krila. Po tem, da dobi tekom zgodbe obleko, sklepamo, da kril nima.
64
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.4. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – DIVJI MOŽJE IN ŽENE
6.4.1. Bajeslovno bitje – divji možje in žene v ljudskem slovstvu
Slika 12: Divji mož, hostnik (ilustriral Boris Kobe)
vir: Kropej, 2008, str. 362
Divjim možem so rekli tudi dujak, douji mož, pogorni mož, gorni mož, gorski mož, hostnik, gozdni mož, podzemeljski mož, vilenjak, lesni mož, podlesni mož ipd.
Divjim ženam pa so rekli tudi pogorna žena, divja baba, divja dekla, divjačesa, dujačesa, krivopeta, krivapeta in krivopetnica (Kropej, 2008, str. 219–220).
Po ljudskem izročilu naj bi se divji možje zadrževali po gozdovih in v hribovitem svetu. Bili so "močnejše postave kot vile pa tudi bolj divjega videza in večji" (Kropej, 2008, str. 219). S svojim poznavanjem in obvladovanjem narave, živalskega in rastlinskega sveta ter vremenskih pojavov so lahko bili človeku naklonjeni, lahko pa nevarni in škodljivi (Kropej, 2008, str. 219). "Bili so jasnovidni in so napovedovali dobro ali slabo letino, kakšno bo vreme in tudi dogodke, ki se bodo zgodili skozi leto" (Kropej, 2008, str. 219). Ljudem so svetovali pri obdelovanju polja in jih naučili nekaterih veščin. "Če so dobili daritev v obliki hrane, so se zahvalili in ljudem pomagali na polju" (Kropej, 2008, str. 219), pri živini in v gozdu.
Divje može in žene so si ljudje prestavljali kot bitja "orjaške postave, pogosto tudi poraščene z dlako ali celo z mahom" (Kropej, 2008, str. 220).
65
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Ker so lahko bili ljudem tudi nevarni, saj so ugrabljali dekleta, da so jim bila za gospodinje in žene, teptali pridelek in odnašali živino, so se jih želeli znebiti. Nastavljali so jim pasti, jih opijanjali, jim dali drseče škornje, jih skušali spoditi z medvedom ali pa jim kot tobak in pipo ponujali puško in smodnik (Kropej, 2008, str. 221). V nekaterih povedkah nastopa divji mož kot vodja divje jage ali kot preganjani s strani divjega lovca.
Divje žene ljudska domišljija pogosto povezuje s kanibalizmom in naj ne bi bile nevarne samo otrokom, ampak tudi odraslim. Podobno kot divji možje so ljudem pomagale, naredile pa so jim tudi veliko škode. Pogosto so se prikazovale pred nevihtami in slabim vremenom in naj bi, tako kot čarovnice, prinašale točo. "Včasih so privabile človeka, da jim je opravljal različna dela, pri tem so ga tudi naučile raznih skrivnosti in znanja, a gorje mu, če bi jih ob povratku domov razodel drugim" (Kropej, 2008, str. 228).
"Živele na bi po votlinah in imele dolge razmršene zelene lase in nazaj obrnjena stopala in dlani" (Kropej, 2008, str. 229), ponekod pa so verjeli, da so imele konjska kopita.
O divjih ženah in vilah pogosto pripovedujejo, da so svojega otroka zamenjale s človeškim otrokom v zibki. Takšnemu otroku so rekli podmenek, premenk, obranov otrok ali odmenik (Kropej, 2008, str. 229).
6.4.2. Literarni lik – divji možje in žene v slovenski mladinski književnosti
6.4.2.1. Gozdni mož v Lešniki, lešniki (Anja Štefan, 2000)
Slika 13: Divji mož (ilustrirala Jelka Reichman)
66
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
vir: Štefan, 2000, str. 5
Gozdni mož je bil raztrgan. Stric Viktor "je dal gozdnemu možu svoj plašč" (Štefan, 2000, str. 5), on pa njemu "svojo popotno palico" (Štefan, str. 6). Palica ima tako moč, da odslej stari stric lažje hodi po svetu.
6.4.2.2. Gozdni mož v Mala Marjetica in gozdni mož (Vida Brest, 1985)
Slika 14: Gozdni mož (ilustrirala Marjanca Jemec-Božič)
vir: Brest, 1985, str. 11
Živi v skalnem gradu sredi temnega gozda in ima v njem zaprto Pomlad. Če ga kdo zbudi, se razjezi in vse zmikasti.
"Velik kot smreka v dvorani leži.
V steno je uprl noge,
zvil pod glavo roke,
brada mu iz kota v kot valovi." (Brest, 1985, str. 11)
67
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.4.2.3. Divji mož v zbirki Pomladna ladja (Župančič, 1980)
Slika 15: Divji mož (ilustrirala Marjanca Jemec-Božič)
vir: Župančič, 1980, str. 47
"Divji mož, kosmati mož" (Župančič, 1980, str. 46) si je tri doline ogradil z željo, da si bo zgradil dom. "Pluga nima ne brané" (Župančič, 1980, str. 46), zato je vrt obdelal z golimi rokami. Ker je neroden, si je poteptal vrt in podrl novozgrajen dom, kar komentira z besedami: "Za nezgodo gre nezgoda." (Župančič, 1980, str. 46)
6.4.2.4. Divji mož (Bevk, 1958)
Divji mož je živel globoko v gozdu pod Kojco, v podzemski jami ob jezercu, kjer se je vse lesketalo od zlata. Bil je porasel velikan, oblečen v živalske kože. Imel je dolgo sivo brado in lase do ramen. "Bil je grozen na pogled, le oči so se mu prijazno svetile in usta so se mu krivila v nasmeh" (Bevk, 1958, str. 96). Kadar se je razjezil, je bil strašen.
68
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.4.2.5. Prisanek v Kekčeve zgodbe (Josip Vandot, 1969, 1983)
Slika 16: Prisanek (ilustrirala Marička Koren)
vir: Vandot, 1983, str. 7
Slika 17: Kekec in Prisank Slika 18: Kekec in Prisank (ilustriral Zvonko Čoh) (ilustrirala Ajda Erznožnik)
vir: http://www.emka.si/kekec-in- vir: Vandot, Bevk in Grafenauer, 2012 prisank/PR/2138717
Živel je v koči iz belega kamna. "Imel je brado, ki mu je valovila do pasu, a brki so mu bili le malo krajši" (Vandot, 1983, str. 7). "Bil je velik in močan, na glavi mu je tičal zelen klobuk z orlovim peresom" (Vandot, 1983, str. 9). Oči so se mu šegavo svetile (Vandot, 1983, str. 16). Rad je imel otroke (Vandot, 1983, str. 23) in med spanjem ga je pogosto tlačila mora (Vandot, 1983, str. 24).
69
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.4.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika– divji možje in žene
Bajeslovno bitje divji možje in žene ter literarni lik divji možje in žene so si podobni v tem, da so oboji "močnejše postave kot vile pa tudi bolj divjega videza in večji" (Kropej, 2008, str. 219) ter so poraščeni oz. oblečeni v kožuh, mah ali listje. Divji mož (Bevk) je oblečen v živalske kože, Divji mož (Župančič) je poraščen, medtem ko za Gozdnega moža (Brest) ter Divjega moža (Štefan) tovrstna oprava ni omenjena. Tako Divji mož (Bevk), Gozdni mož (Brest) kot Prisank imajo dolge brade.
Bajeslovno bitje divji možje in žene so lahko bili človeku naklonjeni ali nevarni in škodljivi (Kropej, 2008), med literarnimi liki pa je Gozdni mož (Brest) škodljiv, Divji mož (Bevk) deloma škodljiv, za Divjega moža (Župančič) in Gozdnega moža (Štefan) pa njuna naklonjenost/nenaklonjenost ljudem ni omenjena.
6.5. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – HUDIČ
6.5.1. Bajeslovno bitje – hudič v ljudskem slovstvu
Slika 19: Hudič polhe pase, izsek (v knjigi Slava Vojvodine Kranjske)
vir: Kropej, 2008, str. 104
70
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
V slovenskem ljudskem slovstvu ima bajeslovno bitje vrag različna poimenovanja: hudoba, hudobec, zlodej, netek, čotasti, letotek, brezen, brezec, zelenec, črt, bes, plent in skušnjavec, različni viri pa zanj imena, kot so Belcebub, Lucifer, Asmodej, Meridian, Zabulan in diabolos.
V ljudskem izročilu ima zelo malo podobnosti s teološko podobo Satana. "Starejše upodobitve ga prikazujejo kot pošast s ptičjim kljunom, perutmi, kremplji; šele pod vplivom antičnega izročila o panu so si ga začeli predstavljati z rogovi, kopiti in repom" (Kropej, 2008, str. 334). Hudič je prevzel vlogo drugih bajnih bitij, kot so velikani, divji lovci, škrati, volčji pastirji, zmaj in drugi. Ljudsko izročilo pripoveduje o tem, da je zidal most, sklenil pogodbo za nerojenega otroka, zamenjal otroka, na pergament zapisoval duše, odnesel nevesto, pasel polhe, gonil živali, sušil denar na ponjavi, prinašali ali mlel denar, se udinjal za pomočnika, izumil žganje, tobak, vinsko trto in plevel, ustvarjal ovce in konje, Vražje pečine, Hudičevo jamo in podobno (Kropej, 2004).
6.5.2. Literarni lik – hudič v slovenski mladinski književnosti
6.5.2.1. Malič v Mali parkelj Malič (Svetlana Makarovič, 1992b, 2005)
Slika 20: Parkelj Malič Slika 21: Mali parkelj Malič, izsek (ilustriral Dušan Klun) (ilustrirala Svetlana Makarovič)
vir: Makarovič, 2005, str. 18 vir: Makarovič, 1992b
Malič, "najmanjši parkelj, čisto najmanjši" (Makarovič, 2005, str. 14), je pameten in prebrisan, saj je uspešno zvabil Miklavža in angelčke stran od peči s piškoti. Ima rožičke in krempeljce, po telesu pa kožuh.
71
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.5.2.2. Peklenšček v Peklenšček in Špela (France Bevk, 1938, 1958)
Slika 22: Peklenšček (ilustriral Karel Hrovatin)
vir: Bevk, 1958, str. 75
Peklenšček je bil "zlodej, ki je bil zelo suh in je šepal na eno nogo" (Bevk, 1958, str. 73). Spremenil se je v hlapca in delal pri gospe, ki je bila "hudobna in huda" (Bevk, 1958, str. 72). Pridno je naredil vse, kar mu je naročila, in "prenašal najtežja bremena kakor da bi bila peresce. Naj mu je gospodinja ukazala karkoli, je storil takoj in brez obotavljanja" (Bevk, 1958, str. 74). Če ga je zmerjala in tepla, "niti zacvilil ni, nikar da bi pobegnil" (Bevk, 1953, str. 74). Gospodinja je zanj rekla, da je smrdel že od daleč. Kljub šepanju je s svojo počasno hojo še vedno dovolj hitro vse opravil. Od jeze se je pogreznil v tla in se ni več vrnil na zemljo.
6.5.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – hudič
V ljudskem slovstvu ima bajeslovni lik hudič podobo, ki spominja na pana iz antičnega izročila: kopita, rep in rogovi (Kropej, 2008). Medtem ko ima literarni lik Malič krempeljce in rožičke, ima lik Peklenšček glede na to, da se je izdajal za človeka, človeško podobo, torej ima noge ter nima repa in rogov.
Tako bajeslovni kot literarni liki imajo negativno podobo, ima pa Malič prijetnejši značaj.
72
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.6. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – POVODNI MOŽJE
6.6.1. Bajeslovno bitje – povodni možje v ljudskem slovstvu
Slika 23: Povodni mož, izsek (ilustriral Gvido Birolla)
vir: Möderndorfer, 1941
V slovenskem ljudskem slovstvu so jih poimenovali gestrin, jezernik, mamalič, mital, motovilec, muk, povodnjak, salemsonar, vancaš, vodeni človek, vodnar, vodni mož in vodovnik (Kropej, 2008, str. 250).
Številne povedke pripovedujejo o povodnih možeh v rekah, potočkih, potokih, izvirih studencev in jezerih. Prebivali naj bi v morjih, jezerih in rekah, izvirih studencev, potokih in mlakužah ter se prikazovali ljudem. Živeli naj bi v podvodnih gradovih, pokorne naj bi jim bile vse vodne živali in vodne vile. "V pravljicah so gradovi povodnih mož opisani kot čudovite palače, polne draguljev, grajske dvorane naj bi razsvetljevale zlate ribice" (Kropej, 2008, str. 249). Ljudje so si jih prestavljali kot velike, zelene, luskinaste, pa tudi kot kosmate može. "Ljudska domišljija ga je slikala oblečenega v zeleno suknjo in pisane hlače, na glavi naj bi imel rdečo kapo in na nogah bodisi steklene bodisi srebrne čevlje" (Kropej, 2008, str. 248).
K ljudem bi lahko prišel v podobi berača, mladega moža, kot mlad fantič ali na vodi plešoči deček. Zaradi obnašanja ljudi so se povodni možje tudi selili iz enega jezera v drugo, lahko pa tudi z jezerom vred. Nekatere pripovedke pripovedujejo, da so ljudje povodnega moža ujeli. Če se je povodni mož razjezil, je razburkal vodo in naredil valove, ki "povzročajo nevihto in
73
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. burjo ter potapljajo ladje in čolne" (Kropej, 2008, str. 251). Nekateri so podnevi živeli v vodnih globočinah, ponoči pa se prikazovali na vodni površini. Tiste ljudi, ki so povodni možje našli v vodi, so potegnili na morsko dno, kjer so jih zakopali ali shranili, da so se pozneje tudi oni spremenili v povodne može. Nekateri povodni možje so se prikazovali v pasji podobi ali v podobi raka.
"Skorajda najbolj pogost motiv v povedkah o povodnih možeh … je ugrabitev otrok ali žene" (Kropej, 2008, str. 255), ki so jih odnesli v svoj grad za svoje soproge.
6.6.2. Literarni lik – povodni možje v slovenski mladinski književnosti
6.6.2.1. Povodni mož (France Prešeren, 1947, 1985)
Slika 24: Povodni mož, izsek (ilustrirala Slika 25: Povodni mož Jelka Reichman) (ilustrirala Milanka Fabjančič)
vir: Prešeren, 1985, str. 8 vir: Renčelj, 2014, naslovnica
74
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Slika 26: Urška (ilustriral Zvonko Čoh)
vir: Rozman Roza, 2010b
Literarni lik Povodni mož je "mladenič prelepi" (Prešeren, 1985, str. 10), ki zna pihati na dušo, je dober plesalec in se pri plesu ne utrudi, saj "plesala sta, ko bi ju nosil vihar" (Prešeren, 1985, str. 10). "Enac´ga pod soncem mu ni korenjaka, želi si plesati z njim deklica vsaka" (Prešeren, 1985, str. 8). Da živi v vodi, sklepamo iz povedi, ki jo reče Urški: "Ne boj se potokov ti mojih šumenja" (Prešeren, 1985, str. 14). Ob koncu pesmi pa pripovedovalec sporoči tudi, da sta "plesaje v valove šumeče planila" (Prešeren, 1985, str. 15). Ko Urški sporoči, da gresta "do bele Turčije, kjer v Donavo Sava se bistra izlije" (Prešeren, 1985, str. 14), sklepamo, kje je njegov dom.
75
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.6.2.2. Povodni mož iz Pravljica o povodnem možu, ki je šel v toplice (Peter Svetina, 2012)
Slika 27: Povodni mož (ilustriral Damijan Stepančič)
vir: Svetina: 2012, str. 46
Literarni lik Povodni mož, ki je bil "že star in betežen" (Svetina, 2012, str. 38), je živel v velikem Babičevem ribniku. "Od dolgega potikanja po hladni vodi ga je v sklepih tudi že dajala revma. Edino, kar si je res želel, je bilo, da bi se na stara leta odselil v kake toplice" (Svetina, 2012, str. 39). Govoril je gostobesedno, v dialektu in zelo glasno.
6.6.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – povodni mož
Tako bajeslovna bitja kot literarni liki povodni možje živijo v vodi. Bajeslovna bitja povodne može so si ljudje predstavljali kot velike, zelene, luskinaste ali kosmate može (Kropej, 2008), literarni lik Povodni mož (Prešeren) pa je lep mladenič, ki ima človeško podobo. Za Povodnega moža (Svetina) ni omenjeno, kakšno podobo ima, vemo le, da ima revmatizem.
Pogost motiv v povedkah, kjer nastopajo bajeslovna bitja povodni možje, je tudi ugrabitev otrok ali žene (Kropej, 2008). Tukaj vidimo podobnost z literarnim likom Povodni mož (Prešeren), ki je z Urško odplesal v vodo.
76
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.7. BAJESLOVNA BITJA IN LITERARNI LIKI – ŠKRATI IN PALČKI
6.7.1. Bajeslovno bitje – škrati in palčki v ljudskem slovstvu
Slika 28: Gorski škrat, izsek (ilustriral Gvido Birolla)
vir: Möderndorfer, 1941
Bajeslovna bitja škrate so imenovali tudi: babji šentek, belič, berkmandeljc, dimek, gugljaj, kapič, laber, labus, lesnik, kranjček, perkmandelj, polesnjak, squberl, ščtek, šent, škarifić, škrabec in vedounz (Kropej, 2008, str. 258).
Palčke pa: malič, malik, nendljek, ninek, palček in palečnjak (Kropej, 2008, str. 267).
Živijo v gozdovih, starih drevesnih panjih, gorah, rudnikih, močvirjih, prikazujejo pa se tudi "ob domačem ognjišču, v kovačiji ali v čevljarski delavnici" (Kropej, 2008, str. 258). So čuvaji zemeljskih zakladov.
Bajeslovni bitji palčka in škrata so si predstavljali kot bitje "pritlikave postave, s starikavim obrazom in dolgo belo brado. Oblečen je navadno v višnjevo jopico in rdeče ali zelene hlače in tako že z barvo svojih oblačil poudarja življenjsko energijo" (Kropej, 2008, str. 258). Na glavi po navadi nosijo rdečo koničasto kapico, s seboj pa nosijo modro ali zeleno lučko. Včasih so bili šepavi ali grbasti.
Slovenci poznamo veliko vrst škratov: bedomce, budekiče, drevesne, gozdne, planinske, podzemne, poljske, rudniške in vodne škrate ter dimca, škarifiče, škrate kot hišne duhove ter škrata "hudobača".
77
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
"Tako kot številna druga bajeslovna bitja narave tudi škratje ne trpijo preklinjanja, priseganja, žvižganja, popivanja v rudniških rovih ter krohotanja v gozdovih" (Kropej, 2008, str. 267).
Palček je bližnji sorodnik škrata in se po njem loči po prijaznejšem značaju. Rad pomaga ljudem pri delu (šiviljstvo, čevljarstvo) in pri iskanju ter obdelovanju dragih kamnov in kovin.
Med škrate spadajo tudi hišnemu škratu soroden kanih, velikost spreminjajoči in izginjajoči čatež, orko, vuorek, podlegaj, škopnik ter veter.
6.7.2. Literarni lik – škrati in palčki v slovenski mladinski književnosti
6.7.2.1. Gal v Gal v galeriji (Svetlana Makarovič, 1981)
Slika 29: Škrat Gal (ilustriral Kostja Gatnik)
vir: Makarovič, 2011
"Škrat Gal je bil najbolj učen od vseh učenih škratov, ... Zeleno brado je imel, zeleno polt, lase, zelene nohte na rokah, pa jezik in zobe." (Makarovič, 1981, str. 7) Imel je zelene oči in je bil od copat do čepice oblečen v zeleno. Velik je toliko, da se lahko splazi skozi luknjo v ključavnici. Ko ga zebe, mu uhlji in obraz pomodrijo.
Včasih je živel na gradu, med lepimi stvarmi, v sobani s slikami in z zloščenim parketom. Sedel je na zelenem stolu, bral je zelene knjige in spal v zeleni postelji. Zdaj živi v galeriji,
78
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
"ponoči s slikami kramlja, a dan kje dobro skrit prespi" (Makarovič, 1981, 27). Ponoči si sveti s svojimi očmi in zna čarati. Gal ima rad tišino in se ukvarja z zgodovino. Rad si ogleduje kipe in pozna vse slike.
6.7.2.2. Kuzma v Škrat Kuzma dobi nagrado (Svetlana Makarovič, 1974, 2014a) in Kuzma, trinajsti škrat (Svetlana Makarovič, 2014b)
Slika 30: Škrat Kuzma Slika 31: Škrat Kuzma dobi nagrado (ilustriral Zvonko Čoh) (ilustrirala Jelka Reichman)
vir: Makarovič, 2014b, str. 8 vir: Makarovič, 1974
79
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Slika 32: Predstava o škratu Kuzmi v Narodnem domu Maribor (kostumografinja Barbara Stupica)
vir: http://www.nd-mb.si/predstava/predstava/svetlana-makarovic-skrat-kuzma-dobi- nagrado/cHash/b90941d1fb8456729955a72a8b599a22/
V Škrat Kuzma dobi nagrado je Kuzma živel v duplini, ki je imela zaveso iz bršljana (Makarovič, 2014a, str. 119), v Kuzma, trinajsti škrat, pa je Kuzma živel v brlogu, "ki ga je imel v votlem drevesu" (Makarovič, 2014b, str. 5).
"Škrat Kuzma je bil ves rjavkasto zelenkaste barve" (Makarovič, 2014a, str. 119). Imel je krempljaste roke in razkuzmano grivo. Imel je slab vid in si je "pred leti izdelal priročna očala iz dnov dveh odvrženih steklenic – a jih je nekam založil" (Makarovič, 2014b, str. 29). Njegov "občutljivi dolgi nos" je lahko odkril "vsak, še tako skrit vodni izvir" (Makarovič, 2014b, str. 22) in je z njim lahko navrtal luknje v gorska pobočja. Star je bil več kot 300 let in se je tekom zgodbe "že približno petstotič … zavedel, da nima posluha" (Makarovič, 2014a, str. 120). Bil je razdražljive, godrnjave, togotne, prefrigane in maščevalne narave ter je rad nagajal drugim. O sebi je rekel, da je "pač takšen grd značaj" (Makarovič, 2014b, str. 26). Govoril je, da ima težave z revmatizmom. Med spanjem je smrčal in je bil pravi zaspané (Makarovič, 2014b, str. 15). Kadil je "pipo, iz katere se je črno kadilo in smrdelo" (Makarovič, 2014b, str. 25). Za spanje je imel mahovnato posteljo in mahovnato blazino (Makarovič, 2014b, str. 49–50).
80
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.7.2.3. Cvilimožek (Fran Levstik, 1921, 1999)
Slika 33: Cvilimožek Slika 34: Cvilimožek (ilustriral Silvan Omerzu) (ilustriral Vlasto Kopač)
vir: Levstik in Stritar, 1999, str. 2 vir: Levstik, 1994
Slika 35: Cvilimožek, izsek Slika 36: Cvilimožek (ilustriral Francé Mihelič) (ilustriral Uroš Horvat)
vir: Levstik, 1956 vir: Levstik, 1999
"Cvilimožek, debel možek, íma hlače dopetáče." (Levstik in Stritar, 1999, str. 1)
81
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Ima velik trebuh in se z njim ne more pripogibati. Je bos in oblečen v suknjo ter hlače. Če ga kdo stiska, piska.
6.7.2.4. Škrat Dobrošin (Srečko Kosovel, 1922, 1969)
Slika 37: Škrat Dobrošin Slika 38: Škrat Dobrošin (ilustrirala Lidija Osterc) (ilustrirala Lidija Osterc)
vir: Kosovel, 1969, str. 1 vir: Kosovel, 1981
"Majhen škrat je Dobrošin ali velik bogatin." (Kosovel, 1969, str. 1)
Ima skrinjo zlatnikov, ki jih doma skrbno čuva. Če bi ga prosili zanje, bi jih dobili. Ne vemo, kje je doma.
82
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.7.2.5. Škrat Sanjavec v zbirki Feri Lainšček in Škrat Sanjavec (Feri Lainšček, 1992)
Slika 39: Škrat Sanjavec, izsek (ilustriral Sandi Červek)
vir: Lainšček, 1992, naslovnica
"So na tem svetu tudi take niti, ki jih domišljija spleta in pa tisti škrat Sanjavec, ki ob polni luni leta." (Lainšček, 1992, 4) Škrat Sanjavec je škrat, ki leta ob polni luni. Po niti nas spusti v mesto, do katerega ni mogoče priti po cesti, ampak samo po niti. Če ujamemo tisto nit, si lahko iz nje naredimo vrečo, v katero bomo shranili srečo in se odpravili po čudežni dobravi. Pomembno je, da hodimo pogumno in vreče ne odvržemo tudi, če je prazna.
6.7.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – palčki in škratje
M. Kropej (2008) navaja, da živijo bajeslovna bitja škratje in palčki v drevesnih panjih, gorah, rudnikih, močvirjih pa tudi v zasebnosti domov in delavnic. Literarni lik škrat Gal živi sprva na gradu, potem v galeriji, škrat Kuzma v gozdu v duplini ali brlogu, škrat Sanjavec pa v mestu. Za Cvilimožka in škrata Dobrošina ni omenjeno, kje živita.
Ljudje so si po M. Kropej (2008) bajeslovno bitje škrata predstavljali kot "bitje pritlikave postave, s starikavim obrazom in dolgo belo brado. Oblečen je navadno v višnjevo jopico in rdeče ali zelene hlače" (str. 258), na glavi ima rdečo kapico, v rokah pa nosi lučko. Literarni lik škrat Gal je ves v zelenem, škrat Kuzma je oblečen v zelene in rjave barve, pri Cvilimožku
83
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. piše samo, da je oblečen v hlače in suknjo, za škrata Dobrošina in škrata Sanjavca pa ni omenjeno, kako sta oblečena.
Bajeslovna bitja palčki se od škratov ločijo po prijaznejšem značaju (Kropej, 2008). Literarni lik škrat Kuzma ima značaj škrata, škratje Gal, Dobrošin in Sanjavec imajo značaj palčka, pri Cvilimožku pa značaj ni omenjen.
6.8. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – VELIKANI
6.8.1. Bajeslovno bitje – velikani v ljudskem slovstvu
Slika 40: Velikan (ilustriral Stane Kumar)
vir: Kunčič, 1944
V ljudskem slovstvu so velikani imenovani tudi: ajdi, gejdi, gejdukne, grakinje, grki, grkinje, hajdi, lahi, ogri, rimske deklice in vizeri.
Ljudje so si jih "predstavljali kot nadnaravno velika bajna bitja, silake, ki utelešajo naravne moči in so lahko prijazni, še pogosteje pa sovražni do okolice" (Kropej, 2008, str. 199).
"Ljudem so bili lahko naklonjeni, pomagali so jim pri težkem delu, zlasti oranju, gozdarskem in gradbenem delu ipd., s svojo jasnovidnostjo in sposobnostjo prerokovanja" (Kropej, 2008, str. 211), "istočasno pa so jim bili v nadlogo, jim kradli živino in pridelek, uničevali polja in poslopja, zato so se jih ljudje … skušali znebiti" (Kropej, 2008, str. 213). Ajdi naj bi kot prvo prebivalstvo živeli le na "Zlati gori" in se z nje razselili na ostale gore. Predstavljali so staro prebivalstvo "velike rasti, ki živi odmaknjeno od ostalega prebivalstva v
84
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. gorah" (Kropej, 2008, str. 200). Zidali so si gradove in oltarje ter si podajali orodje z enega vrha na drugega.
Stare antične utrdbe ali svetišča so si ljudje velikokrat razlagali kot ajdovske (poganske) gradnje. Po ljudski razlagi naj bi nekateri gorski vrhovi, skalne pečine in kamniti skladi nastali zato, ker so velikani prenesli kamnite pečine z ravnine na hribe.
Ajdovske deklice so imele sposobnost jasnovidnosti. V mnogih povedkah velikanovi otroci odnesejo ljudi, ker mislijo, da so igračke. Zgodbe o ajdovski deklici so podobne zgodbam o rimski deklici (Kropej, 2008, str. 209).
Velikane, imenovane grki, poznamo predvsem v belokranjskem ljudskem slovstvu. Bili so "močni hišni delavci, ki so marsikaj veliko hitreje in učinkoviteje postorili kot ljudje" (Kropej, 2008, str. 208).
Poznamo tudi lokalne velikane, kot so Blagodej, Dardaj, Hrust, Lubniški velikan, orjaška Špelca, Repoštev, Robavs, Rogovilež in Tuhinc (Kropej, 2008, str. 210–217).
6.8.2. Literarni lik – velikani v slovenski mladinski književnosti
6.8.2.1. Velikan Gorjan (Janez Bitenc, 1992)
Slika 41: Velikan Gorjan, izsek (ilustrirala Marjeta Cvetko)
vir: Bitenc, 1992, str. 43
85
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Živi "na zelenici, pod strmo skalno steno, čisto na koncu gostega smrekovega gozda" (Bitenc, 1992, str. 39), pod Strmo goro. "V dolino gre malokdaj, pa še to ponoči. Raje samotari na svoji zelenici pod strmimi vrhovi in živi čisto svoje življenje" (Bitenc, 1992, str. 39). Kadar ga kdo od vaščanov potrebuje, ga pokliče in velikan pride vedno na pomoč.
"Je precej večji od najvišje smreke." (Bitenc, 1992, str. 39)
"Skrbno si obdeluje vrt, ko pa delo konča, si zapiska na velikansko leseno piščal in prepeva" (Bitenc, 1992: 39). Prehranjuje se z zelenjavo s svojega vrta, borovnicami, jagodami in malinami, jeseni pa "si nabere gob in peče kostanj" (Bitenc, 1992, str. 39).
6.8.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – velikani
Bajeslovna bitja velikane so si po M. Kropej (2008) ljudje predstavljali kot nadnaravno velika bitja, ki so pogosto sovražni do ljudi. Tudi literarni lik velikan Gorjan je nadnaravno velik, a je prijazen in je z ljudmi v dobrih odnosih. Bajeslovna bitja velikani so v svoji naklonjenosti včasih ljudem pomagali pri obdelovanju polja in gozda, podobno je literarni lik Gorjan pomagal ljudem pri težjih opravilih.
Bajeslovna bitja velikani so živeli odmaknjeno od ostalega prebivalstva (Kropej, 2008), literarni lik Gorjan pa je živel v hribih, a vseeno dovolj blizu, da so ga ljudje zlahka doklicali.
86
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.9. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – VILE
6.9.1. Bajeslovno bitje – vile v ljudskem slovstvu
Slika 42: Žalik žene (ilustriral Gvido Birolla)
vir: Möderndorfer, 1941
Bajeslovno bitje vile so ljudje poimenovali bele žene, božje deklice, častitke, častitljive žene, črne žene, jebek žene, matice, svete žene, zale žene, zalke, zavdane žene, žalik žene in žar žene (Kropej, 2008, str. 230).
Po ljudskem izročilu naj bi bile podobne antičnim nimfam, eteričnim bitjem z dolgimi svetlimi lasmi. Oblečene so bile v belo, bile so vedno mlade in zlatolase. Živele so predvsem na kopnem. Bile so nevidne, vendar so se včasih prikazale nekaterim ljudem. Podobno kot divje žene so svetovale ljudem pri poljedelstvu in živinoreji.
Vile kot staroselske modre žene so si predstavljali kot svečenice, duhovnice in prerokinje. Verjeli so, "da prebivajo vile v drevesih, v težko dostopnih gozdovih, v razpokah in votlinah skalnih sten, na vrhovih gora, kjer naj bi imele svoj skriti gaj, tudi v bližini vodnih izvirov in studencev, vodnjakov, jezer in v ločju na bregovih rek" (Kropej, 2008, str. 232).
Ob mraku in ponoči naj bi se zbirale ter plesale, pele ali pohajale. Kjerkoli so se zadrževale, tja so prinesle rodovitnost in blaginjo. Imele naj bi noge nenavadne ali živalske podobe. (Kropej, 2008, str. 232). Kdor je storil vilam dobro delo, je bil nagrajen. Imele so zdravilno moč in naj ne bi poznale le zdravilnih učinkov zelišč in rastlin, ampak naj bi ozdravljale tudi s
87
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. svojimi nadnaravnimi sposobnostmi (Kropej, 2008, str. 235). Lahko so bile tudi strašne in pogubne. Če je kdo zašel v njihov skrivni svet ali ga poskušal poškodovati, ga je doletela kazen. "Podobno se je godilo tistim, ki so jih želeli opazovati na mestih, kamor so hodile pet ali plesat" (Kropej, 2008, str. 236).
Posebna vrsta vil so bile rojenice. Rekli so jim tudi jesenice, rajnice, rojnice in sojenice ter so ob rojstvu otroka krojile in napovedovale njegovo prihodnost (Kropej, 2008, str. 237).
Vodna vila ali morska deklica je žensko vodno bitje, vselej mlada in lepa deklica z ribjim repom. "Živele naj bi v globinah bistrih voda, v jasnih nočeh pa naj bi prihajale na bregove, plesale, pele in si česale dolge lase" (Kropej, 2008, str. 244). Na Slovenskem so jih imenovali tudi divja dekla, matica, nimfa, povodna devica, rusalka, sirena in vodna deklica.
6.9.2. Literarni lik – vile v slovenski mladinski književnosti
6.9.2.1. Vila malina (Svetlana Makarovič, 1987, 2014a)
Slika 43: Vila Malina, izsek (ilustrirala Svetlana Makarovič)
vir: Makarovič, 1987, naslovnica
88
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Slika 44: Vila Malina (ilustrirala Ana Košir)
vir: http://www.zalozbamis.com/knjiga/vila-malina
Mala gozdna vila je bila zelo umazana. Ko se je bolje pogledala, je videla, da so bili "drobni podplati … umazani" (Makarovič, 2014a, str. 147). Umivala se je samo na vsake kvatre. Zdelo se ji je tudi, "da je nekam bleda" (Makarovič, 2014a, str. 147). "Vse vile imajo maline neznansko rade" (Makarovič, 2014a, str. 149). Čeprav je bila vsa umazana od soka maline, se pred spanjem ni umila.
6.9.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – vile
Po ljudskem izročilu so bile bajeslovna bitja vile oblečene v belo, vedno mlade in zlatolase. Živele so predvsem na kopnem (Kropej, 2008). Podobno tudi literarni lik vila Malina živi na kopnem. Njena oblačila v književnem besedilu niso opisana. Po umazanosti njenih podplatov in rok sklepamo, da njena oblačila niso (več) bela.
89
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.10. BAJESLOVNO BITJE IN LITERARNI LIK – ZMAJI
6.10.1. Bajeslovno bitje – zmaji v ljudskem slovstvu
Slika 45: Junak v boju z zmajem, panjska končnica
vir: Kropej, 2008, str. 354
Na Slovenskem so zmaja poimenovali: drak, iza, lintvern, lintvurm, pozoj, viza in zmij (Kropej, 2008, str. 176).
"Zmaj je mešanica ptiča, kače in kuščarja, zato lahko leti po zraku, živi v vodi, največkrat pa ima svoje prebivališče pod zemljo ali na zemlji, lahko tudi v drevesni duplini" (Kropej, 2008, str. 176). Je simbol vladarskih in življenjskih moči ter je povezan tudi z vremenskimi neprilikami in rodovitnostjo (Kropej, 2008, str. 175–177). Pojavljali so se kot mitični predniki, daritelji in čuvaji skritih zakladov. Izročilo o zmajih in izročilo o kačah sta zelo prepletena in podobna. Zmaji imajo velikokrat več glav, ki bruhajo ogenj. Število glav je vedno mnogokratnik števil 3 ali 7 (Kropej, 2008, str. 176).
Najpogosteje ga slikajo "kot nevarno podzemno silo, ki počiva v gorskih pečinah, jamah, rudnikih, pod cerkvenimi zvoniki, na dnu jezera in ob izvirih voda" (Kropej, 2008, str. 177). Čim se premakne, nastanejo potresi, poplave in plazovi. Ujme, ki jih zmaj povzroči, pogosto ubijejo tudi njega (Kropej, 2008, str. 177–178).
90
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Pogosto je omenjeno, da se zmaj izvali iz petelinjega jajca, iz katerega se lahko izvali tudi vrag ali škrat. Zmaju sorodno bitje se lahko razvije iz sto let stare kače, žabe, raka ali ribe (Kropej, 2008, str. 179). Ljudje so verjeli, "da lahko zmaje prežene čarovnija in da imajo moč izganjanja le izbrani ljudje," ki so imeli posebna znanja skrivnih veščin (črnošolci) ali duhovniki (Kropej, 2008, str. 180).
Mnoge povedke govorijo o zmajih, ki so odnašali dekleta in živino ter uničevali bivališča. Med temi poznamo premagane zmaje, kot so postojnski zmaj, celovški lintver, zmaj v gori Krim, rudniški zmaj v Idriji, zmaj v Ormožu, zmaj iz Donačke gore, Ljubljanski zmaj in drugi.
6.10.2. Literarni lik – zmaji v slovenski mladinski književnosti
6.10.2.1. Zmaj Direndaj (Kajetan Kovič, 1981, 2009)
Slika 46: Zmaj Direndaj, izsek (ilustrirala Jelka Reichman)
vir: Kovič, 2009, str. 2
"Imel je debele oči, zmajski rilček, šilasta ušesa in dolg rep, ki je bil tudi zašiljen" (Kovič, 2009, str. 1).
Bil je zelo radoveden in je imel zelo rad zmešnjave.
Velikokrat je uporabil frazo: "Prosim vas!" To naj bi pomenilo: "Kdo pa sploh ste vi?!" Ali: "Kaj vam pride na pamet?" Ali celo: "Tristo zelenih zmajev!" (Kovič, 2009, str. 3)
91
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Kot majhen je pojedel veliko lizik, kot odrasel zmaj pa je bil sposoben pojesti polno mizo hrane. Na začetku je bil majhen zmajček, ki je tekom pravljice odrastel in bil nekaj časa v službi kot stražnik na mostu, ob koncu pravljice pa je "postal glavni znamkolepilec zmajskega mesta" (Kovič, 2009, str. 21).
6.10.2.2. Najzmaj v zbirki Na papirnatih letalih (Dane Zajc, 1978)
Slika 47: Najzmaj Slika 48: Najzmaj (ilustriral Milan Bizovičar) (ilustriral Marjan Manček)
vir: Zajc, 1978, str. 22 Vir: Zajc, 1981
Slika 49: Najzmaj (ilustriral Rudi Skočir)
Vir: Zajc, 2003
92
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Najzmaj je otroška igrača, ki je "odletel najbolj visoko" (Zajc, 1978, str. 21). Narejen je iz papirja, na njem je narisan velik smehljaj. Otrokom se je med igro izmuznil z vrvi.
6.10.2.3. Zmajček Razgrajaček (Niko Grafenauer, 1978)
Slika 50: Zmajček Razgrajaček, izsek (ilustriral Kostja Gatnik)
vir: Grafenauer, 1978, str. 4
"Zmajček jé prav vse od kraja, da bi čim prej zrasel v zmaja" (Grafenauer, 1978, str. 8). Živi z mamo, ki ji veliko nagaja. Nagaja tudi živalim. Je nepredvidljiv: z barvo je poslikal stene in sebe, iz listov knjige je naredil papirnata letala, s fračo je ustrelil v televizijski ekran in ga pokvaril ter z vžigalicami požgal domačo hišo.
93
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6.10.2.4. Zmaj Lakotaj (Janez Bitenc, 1998) v Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu
Slika 51: Zmaj Lakotaj (ilustriral Lucijan Reščič)
vir: Bitenc, 1998, str. 20
Na sončnem pobočju hriba pod Ljubljanskim gradom, pod "strmo steno, je črna luknja. V njej živi hudi zmaj Lakotaj" (Bitenc, 1998, str. 6) skupaj s svojimi sedmimi mladički. Zmajevko mu je ubil junak s sulico.
Zmaji so imeli opletajoče jezike in ostre zobe ter rohneč glas.
Imel je velikanski rep, s katerim je tolkel po stenah svoje luknje, da se je slišalo daleč naokrog. Za mladiče je skrbel, "kakor je vedel in znal. Vsako jutro je že pred sončnim vzhodom odfrfotal na bližnje griče in se vračal s plenom" (Bitenc, 1998, str. 10). Človeka je zaduhal že na daleč.
Zaradi grmenja topov se je odselil in letel preko Ljubljanskega barja v krimske gozdove.
6.10.3. Primerjalna analiza bajeslovnega bitja in literarnega lika – zmaji
V monografiji M. Kropej (2008) izpostavlja, da so bajeslovna bitja zmaji mešanica kače, kuščarja in ptiča. Velikokrat imajo več glav, ki bruhajo ogenj. Literarni lik zmaj Direndaj ima dolg rep, šilasta ušesa in zmajski rilček in lahko pojé veliko količino hrane, zmaj Lakotaj pa ima velikanski rep, zmožnost letenja in dobro razvit čut za vonj. Izgled Razgrajačka in Najzmaja ni opisan.
94
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Bajeslovna bitja zmaji živijo v gorah, jamah, rudnikih, jezerih in ob vodnih izvirih (Kropej, 2008). Literarni lik zmaj Direndaj živi v mestu, zmaj Lakotaj v skalni jami mestnega hriba, za zmajčka Razgrajačka pa kraj bivanja ni opisan. Zmajček Razgrajaček in Zmaj Direndaj živita človeku podobno življenje, zmaj Lakotaj živalskega, Najzmaj pa je papirnata igrača za otroke.
Literarnemu liku zmaju Lakotaju je zmajevko ubil junak s sulico, v čemer vidimo podobnost z legendo o sv. Juriju (Kropej, 2008, str. 185).
95
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. 7. INTERVJU Z ETNOLOGINJO MONIKO KROPEJ TELBAN
Monika Kropej Telban je leta 1980 diplomirala iz etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1989 magistrirala in leta 1993 doktorirala na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskuje ljudsko slovstvo, ljudska verovanja in zgodovino etnološke vede. Je avtorica več monografij na temo slovenskih ljudskih pravljic (SAZU, 2004–2016). V pričujočem diplomskem delu smo obravnavali njeno monografijo Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja.
Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban smo opravili v petek, 19. 8. 2016, ob 10. uri, v prostorih Inštituta za slovensko narodopisje na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Potekal je neposredno in individualno. Izbrali smo nestandardiziran globinski intervju, saj smo želeli, da nam strokovnjakinja "pove "vse", kar je po njihovem [njenem] mnenju pomembno za obravnavano temo in kar mu [nam] bo omogočilo celostno spoznati pojav, ki ga raziskuje" ona in ga raziskujemo skozi diplomsko delo (Vogrinc, 2013, str. 108). Prvi del uradnega dela intervjuja smo opravili pisno in odgovore na prvih osem vprašanj pridobili preko elektronske pošte, drugi del intervjuja pa smo opravili ustno, v prostorih SAZU. Neuradni del intervjuja sva opravili v kavarni ob sproščenem klepetu.
1. Kako je z bajeslovnimi bitji ženskega spola v slovenskih ljudskih pravljicah? Jih je več ali manj kot bajeslovnih bitij moškega spola? Imajo večinoma pozitivno podobo? 2. Kako je z bajeslovnimi bitji kačami in kačoni? Imajo v slovenski ljudski pravljici praviloma pozitivno ali negativno podobo? Mislite, da je to povezano z biblijskim motivom kače? 3. Kaj pa bajeslovna bitja čarovnice in coprnice? Imajo v slovenski ljudski pravljici večinoma negativno podobo? 4. Imajo bajeslovna bitja velikani v ljudskem slovstvu praviloma pozitivno podobo? 5. Kam uvrščate bajeslovno bitje Jutrmana? 6. V sodobnih pravljicah smo zasledili poleg literarnih likov povodnih mož tudi povodne žene. V vaši monografiji so ženski liki bajeslovnih bitij povodnih mož opredeljeni kot morske deklice, bitja s človeškim trupom in ribjim spodnjim delom telesa. V mladinski literaturi so literarni liki povodne žene predstavljene tudi kot povodnim možem podobna bitja. Kako bi jih uvrstili vi?
96
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
7. Med katera bajeslovna bitja bi uvrstili pošasti, ki se pojavljajo v sodobni slovenski mladinski literaturi? S tem mislim naslednje literarne like: Čofle, gorske bogove, Grdavše, kosovirje, mišjega strahca iz Sapramiške, Ščeperja in druge. 8. V sodobnih pravljicah se pojavljajo tudi literarni liki škratovke in palčice, vilenjaki in vilinci. V vaši monografiji ni navedeno, da bi obstajali tudi ženski liki bajeslovnih bitij škratov in palčkov ter moški liki vil. Jih v ljudskem slovstvu ni bilo? 9. Ima kakšna pokrajina na slovenskem etničnem ozemlju kakšne posebnosti, na primer bolj nasilna bajeslovna bitja od bitij katere druge pokrajine? 10. Rezija se po pevskem, glasbenem in plesnem izročilu precej razlikuje od drugih pokrajin. Je tudi pri bajeslovju tako? 11. Obstaja kakšna glasba, pesem ali ples, katerega izvor so pripisovali bajeslovnim bitjem? 12. Ali se razlikujejo bajeslovna bitja med primorskimi in gorskimi pokrajinami? Bi lahko rekli, da so čisto drugačna? 13. Doma sem iz Zgornje Savinjske doline. Se bajeslovna bitja iz izročila naše doline bistveno razlikujejo od bajeslovnih bitij iz izročila drugih pokrajin? 14. Da je izročilo bogato, pomeni, da je obstajalo veliko zapisovalcev, ki so zgodbe zapisovali, ali je bilo enostavno več zgodb? 15. Lahko to prepletanje in podobnost izročila med dvema pokrajinama pripišemo temu, da so določeni ljudje, na primer godci, vagabundi in podobni, veliko potovali in potem te zgodbe pripovedovali, ali da se je kakšna ženska primožila v drugo pokrajino? 16. Katero bajeslovno bitje bi pa vi posebej izpostavili oz. vam je najbolj blizu in zakaj? 17. Imamo tudi na slovenskem etničnem ozemlju ljudske pravljice, podobne pravljicam o Pepelki, Sneguljčici …? 18. Imajo katero od bajeslovnih bitij tudi posebne značilnosti (kar se tiče oblačil in zunanjega izgleda)?
97
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. 8. ZAKLJUČEK PRIMERJALNE ANALIZE
Primerjalna analiza doseže cilj:
K primerjalni literarni analizi desetih izbranih slovenskih bajeslovnih bitij dodati vzporednice literarnih likov v slovenski mladinski književnosti skupaj z opisom, orisom in tipično ilustracijo, pri čemer smo citirali literaturo in literarne like, kot so: 1. čarovnice (Kropej, 2008) in Coprnica Maramuda v reviji Ciciban (Rozman Roza, 1997a), Coprnica Zofka (Makarovič, 1987), Čarovnička Gajka iz Muc Langus & Čarovnička Gajka (Möderndorfer, 2002) ter Čarovnica Čirimbara (Bevk, 1938, 1953). 2. čarovniki (Kropej, 2008) in Čarovnik Fičifik v Vrtiljak (Bitenc, 2008) ter čarovnik Ujtata v Veliki čarovnik Ujtata (Brest, 1974). 3. duše mrtvih (Kropej, 2008) in deklica v Deklica Delfina in Lisica Zvitorepka (Brenk, 1972). 4. gozdni in divji možje (Kropej, 2008) in Gozdni mož v Lešniki, Lešniki (Štefan, 2000), Divji mož v knjigi Pomladna ladja (Župančič, 1901), Divji mož v knjigi Čarovnica Čirimbara (Bevk, 1958), Prisanek v Kekčeve zgodbe (Vandot, 1983) ter Gozdni mož v Mala Marjetica in gozdni mož (Brest, 1985). 5. hudič (Kropej, 2008) in hudiček v Mali parkelj Malič (Makarovič, 1992b) ter Peklenšček v zgodbi Peklenšček in Špela v knjigi Čarovnica Čirimbara (Bevk, 1939, 1958). 6. povodni možje (Kropej, 2008) in Povodni mož (Prešeren, 1985), povodni mož v Pravljici o povodnem možu v knjigi Ropotarna (Svetina, 2012). 7. škrati in palčki (Kropej, 2008) in Gal v Gal v galeriji (Makarovič, 1981), Kuzma v Škrat Kuzma dobi nagrado (Makarovič, 1974, 2013) in Škrat Kuzma, trinajsti škrat (Makarovič, 2014b), Cvilimožek (Levstik in Stritar, 1921), Škrat Dobrošin (Kosovel, 1922, 1969) ter Škrat Sanjavec v Feri Lainšček in Škrat Sanjavec (Lainšček, 1992). 8. velikani (Kropej, 2008) in Velikan Gorjan (Bitenc, 1985, 1992). 9. vile (Kropej, 2008) in Vila Malina (Makarovič, 1987, 2014a). 10. zmaji (Kropej, 2008) in Zmaj Direndaj (Kovič, 1981), Najzmaj (Zajc, 1978), Zmajček Razgrajaček (Grafenauer, 1978) ter Zmaj Lakotaj z ljubljanskega gradu (Bitenc, 1998).
98
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Like, ki smo jih obravnavali skozi analizo, smo zapisali tudi v preglednico.
Preglednica 22: Literarni liki, ki smo jih obravnavali skozi analizo
LIKI LITERARNI LIK AVTOR KNJIŽEVNEGA BESEDILA Coprnica Maramuda Andrej Rozman Roza Coprnica Zofka Svetlana Makarovič čarovnice Čarovnica Čirimbara France Bevk Čarovnička Gajka Vinko Möderndorfer Fičifik Janez Bitenc čarovniki Ujtata Vida Brest duše mrtvih Deklica Delfina Kristina Brenk Divji mož Oton Župančič Divji mož France Bevk gozdni in divji možje Gozdni mož Anja Štefan Gozdni mož Vida Brest Gozdni mož Josip Vandot Mali parkelj Malič Svetlana Makarovič hudič Peklenšček France Bevk Povodni mož France Prešeren povodni možje Povodni mož Peter Svetina Cvilimožek Fran Levstik Dobrošin Srečko Kosovel škrati in palčki Gal Svetlana Makarovič Kuzma Svetlana Makarovič Sanjavec Feri Lainšček velikani Velikan Gorjan Janez Bitenc vile Malina Svetlana Makarovič Direndaj Kajetan Kovič Lakotaj Janez Bitenc zmaj Najzmaj Dane Zajc Zmajček Razgrajaček Niko Grafenauer
Hipoteze:
V slovenskih ljudskih pravljicah je več bajeslovnih bitij ženskega spola kot bajeslovnih bitij moškega spola. Večina bajeslovnih bitij ženskega spola, ki nastopajo v slovenskih ljudskih pravljicah, ima pozitivno podobo. Bajeslovna bitja – kače in kačoni so v slovenski ljudski pripovedi praviloma negativna pravljična bitja. Bajeslovna bitja – čarovnice in coprnice imajo v slovenski ljudski pripovedi praviloma negativno podobo, v slovenski mladinski literaturi pa praviloma pozitivno. so potrjene.
99
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Hipotezo, da so naslovni junaki Hribci kremeniti (Manček, 2011) v istoimenski slikanici velikani, smo ovrgli. Hribci so praljudje.
Hipotezo, da so literarni liki Čofli (A. Rozman Roza) v istoimenskem literarnem delu škratje, smo ovrgli. M. Kropej Telban v intervjuju pravi, da jih uvršča med pravljične živali.
Hipotezo, da je zlata ptica bajeslovno bitje, smo ovrgli. M. Kropej Telban je v intervjuju povedala, da je pravljična žival.
Hipotezo, da imajo bajeslovna bitja – velikani v ljudskem slovstvu in literarni liki – velikani v slovenski mladinski literaturi pozitivno podobo, smo delno ovrgli. M. Kropej Telban v intervjuju pravi, da imajo bajeslovna bitja velikani v ljudski pripovedi praviloma negativno podobo. Tekom branja in zapisovanja literarnih likov v preglednico smo ugotovili, da imajo literarni liki velikani v slovenski mladinski književnosti praviloma pozitivno podobo. Npr. Brkonja Čeljustnik, velikan Dorotej, velikan Gorjan, velikan Vekoslav.
Skozi primerjalno analizo smo ugotovili tudi, da so literarni liki po zunanjem izgledu velikokrat podobni bajeslovnim bitjem, da pa imajo večinoma pozitivno podobo.
100
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. 9. ZAKLJUČEK
Diplomsko delo v prvem delu predstavlja definicijo, zgodovino in klasifikacijo bajeslovnih bitij v ljudskih pravljicah slovenskega kulturnega prostora po monografiji Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja (Kropej, 2008). Like, za katere smo pred začetkom raziskovanja menili, da se v slovenski mladinski literaturi najpogosteje pojavljajo, to so čarovnice in čarovniki, duše mrtvih, gozdni in divji možje, hudič, povodni možje, škrati in palčki, velikani, vile in zmaji, smo v drugem delu podrobneje razdelali ter jih primerjali s podobnimi bitji iz slovenske mladinske literature. Za lažjo primerjavo smo dodali tudi ilustracije in slike.
Prav tako smo diplomskemu delu dodali seznam bajeslovnih bitij in njihova različna poimenovanja ter nekatere ilustracije.
V prvem delu smo predstavili definicijo, zgodovino in klasifikacijo literarnih likov v sodobnih pravljicah po razpravi Marjane Kobe (1999–2000) Sodobna pravljica s posebnim poudarkom na različici pravljice z glavnim literarnim likom, ki je znan iz ljudskega pravljičnega izročila. Na osnovi njene teorije smo diplomskemu delu dodali tudi seznam literarnih likov, ki so podobna bajeslovnim bitjem iz slovenskih ljudskih pravljic.
Skozi raziskovanje literarnih likov in bajeslovnih bitij smo ugotovili, da imajo tako bajeslovna bitja kot literarni liki, ki so jim podobni, večinoma bajeslovne sposobnosti. Bodisi znajo komunicirati z živalskim in s človeškim svetom, bodisi imajo sposobnosti čaranja, letenja, spreminjanja v druge oblike, prehajanja med svetovi, bodisi pa s svojimi posebnimi sposobnostmi na kak drug način vplivajo na svet okoli sebe.
Marjana Kobe omenja, da se na področju sodobne domišljijske pripovedne proze, ki je namenjena mladini, uveljavlja kategorija besedil, ki jo poimenujemo sodobna umetna pravljica ali sodobna pravljica. Ljudska pravljica je predhodnica klasične umetne pravljice, ki je avtorska pravljica, ki se bodisi neposredno naslanja na model ljudske pravljice bodisi vztraja v tradiciji izvornega vzorca avtorske pravljice iz 19. stol. (1999–2000a). Nastanek klasičnih umetnih pravljic je aktualen tudi v današnjem času, a ne v veliki meri, saj prevladuje nastajanje tako imenovane sodobne pravljice, ki se dogaja v sodobnem času in kraju. Med sodobne pravljice uvrščamo kratko sodobno pravljico in fantastično pripoved. Medtem ko ima kratka sodobna pravljica praviloma 1,5–10 strani, ima fantastična pripoved tudi do 300 strani ali več (Kobe).
101
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Ugotovili smo, da so pisatelji mladinske literature like v svojih delih pogosto poimenovali z izvirnimi imeni (grdavšorodniki, grdavšovidka, Grduhinja, povodni mož Gromač, velikan Grom, vila Zlatolaska, zmaji Zmajda, Zmilan, Zmajedar, Zmagda, Zmarička ...), jih uvrstili v izmišljene dežele (Dežela pravljic, Huda hosta, Mlajeva poljana ...), poleg tega pa so uporabljali ali si izmislili tudi druge besede in besedne zveze (grdavšobil, izmišljač, Super rumenus plezantus čez vse brkatus in nežnus, se muzantus drnjohus v naročju Langus, tristo zelenih zmajev, uzmovič, ženirati se ... ).
V kvalitativni raziskavi, ki temelji na primerjalni literarni analizi bajeslovnih bitij in literarnih likov, nismo obravnavali vseh književnih besedil slovenske mladinske književnosti, ampak samo izbrana literarna dela. Obravnava vseh književnih besedil slovenske mladinske književnosti bi presegala cilje diplomskega dela, vendar bi bila primerna za nadaljnje raziskovanje.
102
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. 10. KLJUČNI VIRI IN LITERATURA
- Androjna, I. (2009). Začarano poletje. Ljubljana: Družba Piano. - Bačič, T. (2010). Moj prijatelj zmaj. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Bauer, J. (2002). Izginjevalec čarovnic. Ljubljana: Vodnikova založba. - Bauer, J. (2011). Groznovilca v Hudi hosti. Ljubljana: Sodobnost International. - Bevc, C. (2009). Pesem za vilo. Ljubljana: Vodnikova založba. - Bevk, F. (1938). Čarovnica Čirimbara. Gorizia: Unione editoriale Goriziana - Bevk, F. (1953). Čarovnica Čirimbara. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Bevk, F. (1994). Čarovnica Čirimbara: pravljice. Lukovica: Libro – ČGP. - Bitenc, J. (1992). Velikan Gorjan. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Bitenc, J. (1998). Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu. Ljubljana: Mladika. - Bitenc, J. (2008). Vrtiljak. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Blažić, M. M. (2013). Jezik v sodobni slovenski mladinski književnosti: 1980–2010. V: Zele, A. ur. Družbena funkcijskost jezika: (vidiki, merila, opredelitve). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 71–76. Pridobljeno 13. 3. 2016, s http://pefprints.pef.uni-lj.si/2679/. - Brest, V. (1974). Veliki čarovnik Ujtata. Ljubljana: Karantanija. - Brest, V. (1985). Mala Marjetica in gozdni mož. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Brest, V. (2005). Veliki čarovnik Ujtata. Ljubljana: Karantanija. - Brinar, J. (2012). Vodni mož Gestrin. Maribor: Založba Pivec. - Dapit, R. in Kropej, M.(1999). Visoko v gorah, globoko v vodah: velikani, vile in povodni možje. Radovljica: Didakta: ZRC SAZU. - Dapit, R., Kropej Telban, M. in Čufer, A. (2002). V somraku kraljestva palčkov in škratov : slovenske pripovedi o palčkih, škratih, skrivnostnih lučkah in drugih prikaznih. Radovljica: Didakta: ZRC SAZU. - Dekleva, M., (1985). Magnetni deček, Sanje o govoreči češnji. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Doneva, T. (2005). Jezerski Sam. Ljubljana: Karantanija. - Emiliani, L. (2014a). Prišel je samorog. Jezero: Morfem. - Emiliani, L. (2014b). Velikan Vekoslav. Jezero: Morfem. - Filipčič, P. (1996). Zlatolaska in zmaj. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Fritz Kunc, Ž. (2009). Mali Drakula. Ljubljana: Pro ars. - Germ, T. (2006). Simbolika živali. Ljubljana: Modrijan.
103
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
- Grafenauer, N. (1978). Zmajček Razgrajaček. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Ivanuša, A. (2002a). Čudovita potovanja zajca Rona: četrto potovanje – Na vzhod. Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak. - Ivanuša, A. (2002b). Čudovita potovanja zajca Rona: drugo potovanje – Na sever. Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak. - Ivanuša, A. (2002c). Čudovita potovanja zajca Rona: prvo potovanje – Na jug. Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak. - Ivanuša, A. (2002č). Čudovita potovanja zajca Rona: tretje potovanje – Na zahod. Ljubljana: Založniški atelje Blodnjak. - Jamnik, T., Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (1999). Priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 1998. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Jamnik, T., Lavrenčič, D., Mahkota, B. in Pogačar, T. (1998). Priporočilni seznam mladinskih knjig: izbor iz let 1991–1997. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Jančar, I. (2008). Zmaji iz našega mesta. Ljubljana: Mladika. - Jančič, M. (1996). O velikanu, ki je kradel letne čase. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Jemec Božič, M. (2001). Prodajamo za gumbe. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Kastelec, J. (2014). Kresnik. Ljubljana: Družina. - Kemperle, K. idr. (ur.). (2011). Geneze – poti v bistroumne nesmisle:priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2011: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2010. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Kemperle, K. idr. (ur.). (2012). Algoritem arene: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2012: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2011. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Kermauner, A. (2009). Zgodba o angelu in hudički. Jezero: Morfem. - Kobal, D. (2005). Škrat Perkmandeljc. Dob pri Domžalah: Miš. - Kobal, D. (2007). Perkmandeljc: navihani škratek iz starodavnih rudnikov v srcu Slovenije, Izgubljena deklica. Litija: Center za razvoj. - Kobe, M. (1999–2000a). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti in s knjigo povezanih medijev [revija], 26(47). Pridobljeno 13. 7. 2016, s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-
104
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Y17E3JUC/?query=%27rel%3dOtrok+in+knjiga%27&sortDir=DESC&sort=title&pa ge=2&pageSize=100. - Kobe, M.(1999–2000b). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti in s knjigo povezanih medijev [revija], 26(48). Pridobljeno 13. 7. 2016, s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- Y17E3JUC/?query=%27rel%3dOtrok+in+knjiga%27&sortDir=DESC&sort=title&pa ge=2&pageSize=100. - Kobe, M. (1999–2000c). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti in s knjigo povezanih medijev [revija], 27(49). Pridobljeno 13. 7. 2016, s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- Y17E3JUC/?query=%27rel%3dOtrok+in+knjiga%27&sortDir=DESC&sort=title&pa ge=2&pageSize=100. - Kobe, M. (1999–2000č). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga: revija za vprašanja mladinske književnosti in s knjigo povezanih medijev [revija], 27(50). Pridobljeno 13. 7. 2016, s http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- Y17E3JUC/?query=%27rel%3dOtrok+in+knjiga%27&sortDir=DESC&sort=title&pa ge=2&pageSize=100. - Kokalj, T. (2013). Češminka in naročje dežnikov. Dob pri Domžalah: Založba Brin. - Koncut Kraljič, H. (2008). Mavrične kraljične in velikan Grom. Ljubljana: Morfem. - Kos, G. (2010). Grdavši. Dob pri Domžalah: Miš. - Kosovel, S. (1969). Naša bela mačica. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Kosovel, S. (1981). Naša bela mačica. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Kovač, P. (1996). Palčki na Smovskem griču. Ljubljana: Mladika. - Kovač, P. (2009). Zelišča male čarovnice. 4., popravljeni natis. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Kovačič, L. (1974). Možiček med dimniki. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Kovič, K. (2009). Zmaj Direndaj. 3. izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Kraljič, H. (2014). Pismo za zobno vilo. Jezero: Morfem. - Kravos, M. (2002). Zlati rog. Čedad: Zadruga Novi Matajur. - Krempl, U. (2004). Čarovnica Mica in severna zvezda. Domžale: Studio Hieroglif. - Kropej Telban, M. (2015). Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic, pripovedk in basni. Pridobljeno 14. 7. 2016, s https://books.google.si/books?id=e1jyCwAAQBAJ&pg=PA14&lpg=PA14&dq=Tipni +indeks+slovenskih+ljudskih+pravljic,+pripovedk+in+basni&source=bl&ots=cjb3J6e
105
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
PJ-&sig=- gDhaGYuFmnhNjEjnsweLHypNgU&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwiwvLPF5_PNAh WmO5oKHdB7CaIQ6AEIMjAC#v=onepage&q=Tipni%20indeks%20slovenskih%20 ljudskih%20pravljic%2C%20pripovedk%20in%20basni&f=false. - Kropej, M. (2008). Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva. - Kropej, M. (2012). Supernatural beings from slovenian myth and folktales. Pridobljeno 14. 7. 2016, s http://sms.zrc-sazu.si/pdf/Kropej_2012_Supp_06.pdf. - Kunčič, M. (1944). Triglavske pravljice. Zv. 2. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. - Kuret, N. (1998). Praznično leto Slovencev; starosvetne šege in navade od pomladi do zime. 3. izdaja. Ljubljana: Družina. - Lah, K. in Inkret, A. (2002). Slovenski literarni junaki. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Lainšček, F. (1992). Feri Lainšček in Škrat sanjavec: zbirka pesmic za otroke in pobarvanka. Murska Sobota: Franc-Franc. - Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2006). Padci in igre: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2005 po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg - Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2007). O niču, odejah in koncu sveta: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2006 po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2008). Polet nad črtasto pižamo ali Pogum iz ptičje perspektive: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2007 po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2008). Polet nad črtasto pižamo ali Pogum iz ptičje perspektive: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2007 po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2009). Pogled na drugo stran: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2009: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2008. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg.
106
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
- Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2010). Ozvezdje Knjiga: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2010: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2009. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2013). Ekvilibristika branja: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2013: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2012. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2014). ¿60:40?: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2014: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2013. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Lavrenčič Vrabec, D. in Mlakar, I. (ur.). (2015). Človek, ne jezi se: priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2015: pregled knjižne produkcije za mladino iz leta 2014. Ljubljana: Mestna knjižnica. - Levstik, F. (1921). Izbrani spisi za mladino. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. - Levstik, F. (1956). Najdihojca. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Levstik, F. (1972). Otroške pesmice. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Levstik, F. (1994). Cvilimožek. Ljubljana: Pegaz International. - Levstik, F. (1997). Martin Krpan. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Levstik, F. (1999). Cvilimožek. Ljubljana. Mladinska knjiga. - Levstik, F. (1999). Najdihojca. Ljubljana: Karantanija - Levstik, F. in Stritar, J. (1999). Cvilimožek. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Magajna, B. (1981). Brkonja Čeljustnik. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Majhen, Z. (2006). Uspavanka za zmajčke. Domžale: Studio Hieroglif. - Makarovič, S. (1974). Škrat Kuzma dobi nagrado. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Makarovič, S. (1981). Gal v Galeriji. [spletna stran] Dostopno na: https://sl.wikisource.org/wiki/Gal_v_galeriji [9. 8. 2016]. - Makarovič, S. (1989). Coprnica Zofka. Radovljica: Knjigoveznica tiskarna. - Makarovič, S. (1992a). Mačja preja. Ljubljana: Mladika. - Makarovič, S. (1992b). Mali parkelj Malič. Ljubljana: Mladika - Makarovič, S. (1993). Zajčkovo leto. Ljubljana: Državna založba Slovenije. - Makarovič, S. (2005). Mali parkelj Malič. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Makarovič, S. (2007). Korenčkov palček. Ljubljana: Center za slovensko književnost.
107
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
- Makarovič, S. (2008). Coprniški muc. Dob pri Domžalah: Miš. - Makarovič, S. (2010). Vila Malina. Dob pri Domžalah: Miš. - Makarovič, S. (2011). Gal v galeriji. 2. ponatis. Ljubljana: Narodna galerija. - Makarovič, S. (2013). Škrat Kuzma dobi nagrado. 3. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Makarovič, S. (2014a). Kuzma, trinajsti škrat. 3. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Makarovič, S. (2014b). Zlata mačja preja. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Manček, M. (2011). Hribci kremeniti. Ljubljana: Forum. - Maté, M. (1986). Zmajčkov rojstni dan. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Maurer, N. (1999). Zvesti jazbec. Ljubljana: Karantanija. - Maurer, N. (2001). Prstančica. Ljubljana: Karantanija. - Mlakar, I. (2008). Ciper coper medenjaki. Murska Sobota: AJDA, IBO Gomboc. - Mlakar, I. (2008). Čarmelada. Murska Sobota: AJDAD, IBO Gomboc. - Mlakar, I. (ur.). (2002). Lov na klone in superjunake: na sledi popularnim knjižnim zbirkam za mladino: izbor mladinskih knjig iz leta 2001 po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Mlakar, I. (ur.). (2003). Kozmični poljubi vzporednih svetov: izbor mladinskih knjig iz leta 2002 po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Mlakar, I. (ur.). (2004). Pravljični vrtovi, seznami želja in druge dobre zgodbe: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2003 po temah, zvrsteh in žanrih. - Mlakar, I. (ur.). (2005). Klicarji zvezd: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2004 po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Mlakar. I. (ur.). (2001). Med tabuji in fantastiko: izbor mladinskih knjig iz leta 2000 po temah, zvrsteh in žanrih. Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Möderndorfer, V. (1941). Koroške narodne pripovedke. Celje: Družba Sv. Mohorja. - Möderndorfer, V. (2002). Muc Langus & Čarovnička Gajka. Ljubljana: Mladika. - Moškrič, M. (2001). Potovanje v nekoč. Ljubljana: Karantanija. - Muck, D. (2009). Ko se želva izgubi. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Muck, D. (2015). Škratovile in pasje srce. Ljubljana: Založba BP. - Novak, B. (1995). Zaljubljeni vampir. Ljubljana: Mladinska knjiga.
108
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
- Orešnik, U. (2009). Čarobna pot drevesnice Amanne. Ljubljana: Star Elysium. - Pavček, T. (1991). Besede za sladkosnede. Ljubljana: ZSK, Založba Mihelač. - Pavček, T. (1992). Majhen dober dan. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba. - Pavček, T. (2004). Radobesednice. Ljubljana: Prešernova družba. - Pavček, T. (2011). Nina: pesnitev za punčke. Celje: Celjska Mohorjeva družba. - Pavček, T. (2011). Svit, krilati konj: pesnitev za fante. Celje: Celjska Mohorjeva družba. - Peršolja, P. (2014). Tata zmaj. Maribor: Založba Pivec. - Petek, M. (2005). Zgodbe Sinjega ptiča. Ljubljana: Karantanija. - Petelin, R. L. (2005). Ukleti Kamurkam. Celje: Mohorjeva družba. - Pirc, T. (2012). Moj prijatelj zmaj – priročnik po sledeh zmaja. Ljubljana: ALBA. - Prešeren, F. (2012). Povodni mož. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Priporočilni seznam mladinskih knjig (Izbor iz leta 1999). (2000). Pridobljeno 18. 8. 2016 s http://www.mklj.si/prirocnik/item/451#.V7q2druLRdg. - Prunk-Utva, L. (1913). Pravljice. Celovec: Družba Sv. Mohorja. - Prunk-Utva, L. (1951). Otroške pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Reba, M. (1990). Zmajček Bim. Ljubljana: Harlekin. - Reba, M. (2000). Zmajček Bim in Bimbi. Kamnik: Reba. - Reba, M. (2015). Skokomavh. Domžale: Studio Hieroglif. - Rebić, A. (1972). Biblijska prapovijest: Ergzegetsko-teološka obrada prvih jedanaest poglavlija Knjige postanka s uvodom u Mojsijevo Petoknjižje. 2. izdaja. Zagreb: Kršćanska sadašnjost. - Renčelj, M. (2014). Povodni mož. Ljubljana: M. Renčelj s skupino. - Rozman Roza, A. (1997a). Coprnica Maramuda. Ciciban: revija za najmlajše, 5, 20– 21. - Rozman Roza, A. (1997). Skrivnost špurkov. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Rozman Roza, A. (2008). Coprnica Maramuda. Kranj: Panika Records. - Rozman Roza, A. (2010a). Izbrane rozine v akciji. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Rozman Roza, A. (2010b). Urška. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Rozman Roza, A. (2012). Čofli. 1. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Rozman Roza, A. (2013). Pesmi iz rimogojnice. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Rozman Roza, A. (2013). Predpravljice in popovedke. Ljubljana: Mladinska knjiga.
109
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
- Seznam slovenskih mladinskih literarnih likov - Wikipedija, prosta enciklopedija. Pridobljeno 13. 7. 2016, s https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov. - Slovenski etnološki leksikon. 2. ponatis. (2011). Ljubljana: Mladinska knjiga. - Staman, J. B. (2011). Razbojniška hči. Murska Sobota: Ajda, IBO Gomboc. - Stanonik, M. (1999). Od setve do žetve : interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni folklori. Ljubljana: Družina. - Stepančič, D. (2001). O zmaju, ki je želel biti kralj. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Stržinar, J. (1999). Začarane rožice prijazne čarovnice. Ljubljana: samozaložba. - Stržinar, J. (2000). Zaljubljeni zmaj. Grosuplje: Grafis Trade. - Stržinar, J. (2004). Vilinka. Ljubljana: Mavrično gledališče. - Stržinar, J. (2009). Povodni mož in Makov škrat. Ljubljana: Mavrično gledališče. - Sturn, M. (2015). Žar ptica. Ljubljana: Karantanija. - Suhodolčan, L. (1995). Velikan in pajac. Ljubljana: Karantanija. - Svetina, P. (2000). Vidov angel. Velenje: Pozoj. - Svetina, P. (2012). Ropotarna. Dob pri Domžalah: Miš. - Šavli, J. in Korošak, B. J. (2008). Zlati cvet: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije. Bilje: Studio Ro - Humar. - Šmitek, Z. in Simčič, D. (2003). Sledovi potujočih duš: vedomci, kresniki in sorodna bajna bitja. Radovljica: Didakta. - Štampe Žmavc, B. (1990). Čaroznanke. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Štampe Žmavc, B. (1996). Ure kralja Mina. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Štampe Žmavc, B. (1997). Bajka o svetlobi. Ljubljana: EPTA. - Štampe Žmavc, B. (1998). Pismonoša Hubert. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Štampe Žmavc, B. (2000). Princesa kamnitih besed. Grosuplje: Mondena - Štampe Žmavc, B. (2001). Ukradene sanje. Grosuplje: Mondena. - Štampe Žmavc, B. (2002). Škrat s prevelikimi ušesi. Ljubljana: Rokus. - Štampe Žmavc, B. (2003). Pogašeni zmaj. Ljubljana: EPTA. - Štampe Žmavc, B. (2007). Živa hiša. Celje: Celjska Mohorjeva družba. - Štampe Žmavc, B. (2009). Košastka Katka. Radovljica: Didakta. - Štampe Žmavc, B. (2014). O-pravljica. Jezero: Morfem. - Štefan, A. (2000). Lešniki, lešniki. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Tomić, C. (1977). Prapovijest spasenja: Post 1-11. Zagreb: Provincijalat hrvatskih franjevaca konventualaca.
110
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
- Trdina, J. (1981). Kresna noč. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Vandot, J. (1936). Pri Torklji Triborklji. Dostopno na: file:///C:/Users/Janez/Downloads/Pri_URN-NBN-SI-DOC-WBT9ADXE.pdf [20. 8. 2016] - Vandot, J. (1970). Kekec gre na pot. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Vandot, J. (1983). Kekčeve zgodbe. 5. natis. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Vegri, S. (1978). Mama pravi, da v očkovi glavi. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Vegri, S. (1991). Kaj se zgodi, če kdo ne spi. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Voglar, M. (1998). Miška, ki je rada takšna, kakršna je. Ljubljana: DZS. - Vogrinc, J. (2013). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. [e-knjiga] Dostopno na: http://www.biblos.si/lib/book/9789612531270 [17. 8. 2016]. - Zajc, D. (1968). Bela mačica. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Zajc, D. (1978). Na papirnatih letalih. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Zajc, D. (1981). Ta roža je zate. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Zajc, D. (1985). Bridka Ludvikova bitka. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Zajc, D. (1990). Pesmi, pravljice in igre za otroke. Ljubljana: Založba Emonica. - Zajc, D. (2003). Vrata. Ljubljana: Prešernova družba. - Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti SAZU, Pridobljeno 11. 8. 2016.http://isn2.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/monika-kropej-sl#v. - Žebre, Z. (1997). V čudežni svet in nazaj. Grosuplje: Mondena. - Župančič, O. (1980). Pomladna ladja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
111
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. 11. PRILOGE
Priloga 1: Slike naslovnic prvih virov raziskovanja slovenskega bajeslovja ter naslovnica monografije Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja
V teoretičnem delu smo omenili, da smo dodali tudi slike naslovnic prvih virov, v katerih je zapisano bajeslovje slovenskega etničnega področja, ter monografije M. Kropej, ki smo ji v diplomskem delu dali velik poudarek. Dodali smo tudi naslovnico monografije Od ajda do zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja (Kropej, 2008). Razvrstili smo jih bo abecednem redu priimkov avtorjev.
DELO NASLOVNICA VIR19
Brezovnik, A., http://www.dlib.si/streamdb/URN: Šaljivi Slovenec NBN:SI:DOC-5EO3N6CO
Hubad, F., http://www.dlib.si/streamdb/URN: Pripovedke za mladino, NBN:SI:DOC-K2CKKCWZ zvezek I.
Hubad, F., http://www.dlib.si/streamdb/URN: Pripovedke za mladino, NBN:SI:DOC-IQUZRVM0 zvezek III.
19 Viri so pridobljeni 16. 8. 2016. 112
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Krek, B., http://www.dlib.si/streamdb/URN: Slovenske narodne NBN:SI:DOC-TUDUKI0Z pravljice in pripovedke
Kropej, M., http://www.emka.si/od-ajda-do- Od Ajda do zlatoroga: zlatoroga-slovenska-bajeslovna- Slovenska bajeslovna bitja/PR/31661 bitja
Linhart, A. T., Poskus zgodovine http://www.dlib.si/streamdb/URN: kranjske in ostalih dežel NBN:SI:DOC-JUOYXOBQ južnih Slovanov Avstrije
Nedeljko, F., http://www.dlib.si/streamdb/URN: Narodne pripovedke za NBN:SI:DOC-RXOIVTP5 mladino
Valvazor, J. V., http://www.dlib.si/streamdb/URN: Slava vojvodine Kranjske NBN:SI:DOC-NQQSKQM6
113
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Priloga 2: Slike naslovnic ali tipičnih ilustracij obravnavanih del
Preglednico s slikami naslovnic ali tipičnih ilustracij obravnavanih del smo razvrstili po abecednem redu priimkov avtorjev in znotraj tega po abecednem redu naslovov književnih besedil.
AVTOR IN NASLOV SLIKA VIR20 KNJIŽEVNEGA BESEDILA
http://www.bukla.si/upload/book_media/5216/5216/544 Androjna, I., Začarano poletje 5_170x260.gif
http://17slon.com/blogs/slovoni/images/Septembrskobra Bauer, J., Izginjevalec čarovnic nje_108E4/image_3.png
http://www.bukla.si/upload/book_media/10811_10943.j Bauer, J., Groznovilca v Hudi hosti pg
Bevc, C., http://www.galarna.si/image.ashx?id=01927 Pesem za vilo
http://racman.si/media/catalog/product/cache/1/image/9 Bevk, F., df78eab33525d08d6e5fb8d27136e95/c/a/carovnica_cim Čarovnica Čirimbara bara.jpg
20 Spletni viri so pridobljeni 22. 8. 2016. 114
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Bevk, F., Bevk, 1938 Plašné in psoglavci
Bitenc, J., Čarovnik Fičifik v Bitenc, 2008, str. 12 Vrtiljak
Bitenc. J., http://mmc.bolha.com/0/image/115025/115469/VELIKA Velikan Gorjan N-GORJAN_5001487320ead.jpg
Bitenc. J., http://mmc.bolha.com/2/image/191507/193373/Pravljic Zmaj Lakotaj z a-Zmaj-Lakotaj-z-Ljubljanskega-gradu-za- Ljubljanskega gradu otroke_5574641052202.jpg
https://lh3.googleusercontent.com/n5Z- Brest, V., AY4sBKmJPwRioRcBRTLVT5-- _lLF6wlI51Knb2Wp51XdfkMJKoej6yJRwPeZQ- Veliki čarovnik Ujtata lDsqlJDy50KQ=w175-h220
Brest, V., http://www.zelnik.net/Novicomat/Upload/Images/14768 Mala Marjetica in gozdni /marjetica1.JPG mož
http://www.emka.si/img/product/19t_2012/vodni-moz- Brinar, J., Vodni mož Gestrin gestrin.jpg
http://www.zalozbakarantanija.si/wp- Doneva, T., Jezerski Sam content/uploads/2015/11/JezerskiSam.jpg
115
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Emiliani, L., http://www.emka.si/img/product/20t_2014/294-velikan- Velikan Vekoslav vekoslav.jpg
Grafenauer, N., http://www2.arnes.si/~osljsjtr/dogodki1011/03recital/02 Zmajček Razgrajaček recital_files/image027.jpg
Jančič, M., http://mmc.bolha.com/3/image/195504/195911/O- VELIKANU--KI-JE-KRADEL-LETNE-CASE-I-- O velikanu, ki je kradel letne čase ANDROJNA-MK-1996_561a7424ac993.jpg
http://www.emka.si/img/product/23t_2015/prodajamo- Jemec Božič, M., Prodajamo za gumbe za-gumbe-naslovka.jpg
Kermauner, A., http://www.bukla.si/upload/book_media/7797/8104/825 Zgodba o angelu in 9_170x260.jpg hudički
http://mmc.bolha.com/1/image/155243/157544/SKRAT Kobal, D., Škrat Perkmandeljc -PERKMANDELJC_5245a8b63523b.jpg
Kobal, D., Perkmandeljc: navihani škratek iz starodavnih Kobal, 2007 rudnikov v srcu Slovenije, Izgubljena deklica
Kokalj, T., http://116533.winknj.si/naslovnice/KS/116533_8734_5 Češminka in naročje 92.jpg dežnikov
116
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Koncut Kraljič, H., http://www.bukla.si/upload/book_media/7821/8132/828 Mavrične kraljične in 6.jpg velikan Grom
Kos, G., http://www.zalozbamis.com/upload/velike/3d9baaa51b6 Grdavši 7599235fd9207b7ac19e4.jpg
https://upload.wikimedia.org/wikibooks/sl/thumb/0/0b/ Kosovel, S., Nasa_bela_macica_kosovel1.jpg/120px- Naša bela mačica Nasa_bela_macica_kosovel1.jpg
Kovač, P., Palčki na Smovskem Kovač, 1996 griču
https://img.rtvslo.si/_up/drown/photos/2015/03/25/1683 Kovač, P., Zelišča male čarovnice 28_e_carovnice_make.jpg
http://mmc.bolha.com/3/image/195504/196613/Mozicek Kovačič, L., Možiček med dimniki -med-dimniki_564b67b4138fb.jpg
http://www.bukla.si/upload/book_media/6837/6999/717 Kovič, K., 9.gif Zmaj Direndaj
http://www.bukla.si/upload/book_media/22001_17543.j Kraljič, H., Pismo za zobno vilo pg
117
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Krempl, U., Čarovnica Mica in http://knjigarna.enakupi.com/images/P/a-693.jpg severna zvezda
Lainšček, F., Feri Lainšček in Škrat http://mmc.bolha.com/1/image/195504/196393/Skrat- sanjavec: zbirka pesmic sanjavec--pravljica---pobarvanka-_563a508f2da01.jpg za otroke in pobarvanka
Levstik, F., Levstik in Stritar, 1999, str. 2 Cvilimožek
http://services.dedi.si/DEDIServer/res/media/image/151 Levstik, F., Martin Krpan 70/MAXIMUM/700?1285327816
Levstik, F., Martin Krpan v Izbrani Levstik, 1921 spisi za mladino
Levstik, F., Pedenjčlovek in Levstik, 1956 Laketbrada, kako sta se metala
Magajna, B., https://sl.wikipedia.org/wiki/Brkonja_%C4%8Celjustni Brkonja Čeljustnik. k
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/a/a2/Naslovni ca_knjige_Uspavanka_za_zmaj%C4%8Dke.jpg Majhen, Z., Uspavanka za zmajčke
118
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Makarovič, S., http://www.svetknjige.si/coprnica.zofka.ai.13167.260.3 Coprnica Zofka 80.1..jpg
Makarovič, S., http://www.xn--blijiknjigi-grc.si/Knjige/Ogled/5924- Mačja preja macja-preja
Makarovič, S., http://www.emka.si/img/product/otroske-knjige/starost- Zajčkovo leto 4-8-let/331609/9789616630498.jpg
http://www.emka.si/img/product/otroske-knjige/starost- Makarovič, S., Mali parkelj Malič 4-8-let/176687/9788611165578.gif
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/7/72/Img0000 Makarovič, S., Korenčkov in palček 01189_3.jpeg
http://www.emka.si/img/product/otroske-knjige/starost- Makarovič, S., Coprniški muc 4-8-let/339804/9789616630559.jpg
http://img.enaa.com/oddelki/knjige/assets/product_imag Makarovič, S., Vila Malina es/najvecje/vila_malina_DIzi77.jpg
http://mmc.bolha.com/1/image/201505/201607/SVETL Makarovič, S., ANA-MAKAROVIC---Gal-v- Gal v galeriji galeriji_579b4a3a122ba.jpg
119
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Makarovič, S., http://www.emka.si/img/product/5t_2014/skrat-kuzma- Škrat Kuzma dobi dobi-nagrado.jpg nagrado
Makarovič, S., http://www.sanje.si/images/dela/kuzma.jpg Kuzma, trinajsti škrat
Makarovič, S., http://www.bukla.si/?action=books&book_id=22498 Zlata mačja preja
http://www.bukla.si/upload/book_media/8812/9182/931 Manček, M., Hribci kremeniti 0.jpg
http://mmc.bolha.com/1/image/183500/183908/SLIKA NICA---ZMAJCKOV-ROJSTNI- Maté, M., DAN_5474d5a4d24ae.jpg Zmajčkov rojstni dan
http://mmc.bolha.com/0/image/195504/195871/Zvesti- Maurer, N., Zvesti jazbec jazbec_561927e80df1e.jpg
http://www.bolha.com/knjige-revije-stripi/mladinska- Maurer, N., literatura/prstancica-n-maurer-karantanija-2001- Prstančica 1277223305.html
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/b/be/Img0171 Mlakar, I., Ciper coper medenjaki .jpg
120
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/thumb/b/be/I Mlakar, I., mg0161.jpg/220px-Img0161.jpg Čarmelada
Möderndorfer, V., http://www.bukla.si/upload/book_media/13808_13942_ Muc Langus & 170x260.jpg Čarovnička Gajka
Moškrič, M., http://mmc.bolha.com/1/image/199503/201423/Potovan Potovanje v nekoč je-v-nekoc_578f689bba57b.jpg
Muck, D., http://zalozbabp.si/wp-content/uploads/Skratovile.png Škratovile in pasje srce
http://www.bukla.si/upload/book_media/6786/6943/712 Muck, D., Ko se želva izgubi 4.jpg
Novak, B., http://www.bralnica.com/knjiga/zaljubljeni-vampir/ Zaljubljeni vampir
Pavček, T., Pavček, 1992 Tolovaj iz Ajdovske jame
Pavček, T., Pavček, 2004 Majska vila
121
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Petek, M., http://www.bukla.si/upload/book_media/6038/6049/623 Zgodbe Sinjega ptiča 2_170x260.jpg
Pirc, T., http://www.emka.si/img/product/51t_2012/moj- Moj prijatelj zmaj – prijatelj-zmaj.jpg priročnik po sledeh zmaja
Prešeren, F., Prešeren, 2012 Povodni mož
Prunk – Utva, L. Prunk – Utva, 1913 Ples gozdne vile
Prunk – Utva, L., Prunk – Utva, 1913 Starka burja
Prunk – Utva, L., Prunk – Utva, 1913 Škratec nagajivček
Prunk – Utva, L., Prunk – Utva, 1913 Cvet ljubezni
http://mmc.bolha.com/1/image/197503/197609/Mateja- Reba, M., Zmajček Bim in Bimbi Reba--ZMAJCEK-BIM-IN-BIMBI_569621de34088.jpg
122
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Reba, M., http://103150.winknj.si/naslovnice/KS/103150_4326_1 Skokomavh 04.jpg
Reba, M., http://www.reba.si/reba1.jpg Zmajček Bim
Rozman Roza, A., http://www.bukla.si/upload/book_media/14922_15113.j Čofli pg
Rozman Roza, A., Rozman Roza, 2013 Vodna romanca
Rozman Roza, A., Rozman Roza, 2013 Zakaj se več ne sme
Rozman Roza, A., Rozman Roza, 2013 Grozobruh in Ognjeblisk
Rozman Roza, A., Prašiček in kozica v Rozman Roza, 2013 gledališču
Rozman Roza, A., Povodni mož v Rozman Roza, 2013 Predpravljice in Popovedke
123
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Rozman Roza, A., Rozman Roza, 1997, str. 21 Coprnica Maramuda
Rozman Roza, A., Eleonora in povodni mož Rozman Roza, 2013
Rozman Roza, A., Rozman Roza, 2013 Vodovodni gost
Staman, J. B., Staman, 2011 Razbojniška hči
Stepančič, D., http://www.bukla.si/upload/book_media/14085_14231_ O zmaju, ki je želel biti 170x260.jpg kralj
http://mmc.bolha.com/1/image/ab/78/_46aad0f814e4e.j Stržinar, J., Zaljubljeni zmaj pg
Stržinar, J., https://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/0/01/Naslovni Začarane rožice prijazne ca_Zacarane_rozice_prijazne_carovnice.JPG čarovnice
http://www.rabljene- Stržinar, J., knjige.si/media/catalog/product/cache/1/image/700x/88a Vilinka fe66b831260b6746cd33e4afc86e1/v/i/vilinka.jpg
124
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Stržinar, J., http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:DOC- Povodni mož in Makov PJPQDLZI škrat
http://www.zalozbamis.com/upload/velike/cf67624b701 Svetina, P., Ropotarna b9f6404c96a457031107a.jpg
Štampe Žmavc, B., Štampe Žmavc, 1996 Ure kralja Mina
Štampe Žmavc, B., Štampe Žmavc, 1997 Bajka o svetlobi
Štampe Žmavc, B., Štampe Žmavc, 2002 Škrat s prevelikimi ušesi
Štampe Žmavc, B., Štampe Žmavc, 2000 Princesa kamnitih besed
Štampe Žmavc, B., Štampe Žmavc, 2003 Pogašeni zmaj
Štampe Žmavc, B., Štampe Žmavc, 2003 Abra in Kadabra
125
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Štampe Žmavc, B., Štampe Žmavc, 2003 Petelin in zmaj
Štampe Žmavc, B., Štampe Žmavc, 2003 Duhec Luka in gregorčki
Štampe Žmavc, B., Štampe Žmavc, 1990 Čaroznanke
Štampe Žmavc, B., Štampe Žmavc, 1990 Čarovnik
Štefan, A., http://ftpmirror.your.org/pub/wikimedia/images/wikiped Lešniki, lešniki ia/sl/2/26/Le%C5%A1niki%2c_le%C5%A1niki.gif
http://www.rabljene- Trdina, J., knjige.si/media/catalog/product/cache/1/image/700x/88a Kresna noč fe66b831260b6746cd33e4afc86e1/k/r/kresna_no_.jpg
http://mmc.bolha.com/3/image/193503/193651/JOSPI- Vandot, J., VANDOT--KEKEC-GRE-NA- Kekec gre na pot POT_5590c8a4651aa.jpg
http://mmc.bolha.com/2/image/195504/196625/Kekceve Vandot, J., Kekčeve zgodbe -zgodbe-_564c409640ea4.jpg
126
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Vandot, J., file:///C:/Users/anja.rajter/Downloads/Pri_URN-NBN- Pri Torklji Triborklji SI-DOC-WBT9ADXE.pdf
Voglar, M., https://www.dzs.si/artikel/8634120031++++++- Miška, ki je rada takšna, 1/miska-ki-je-rada-taksna-kakrsna-je- kakršna je ?folderId=10232299
Zajc, D., Najzmaj v Na papirnatih Zajc, 1978, str. 22 letalih
Zajc, D., Zajc, 1958 Bridka Ludvikova bitka
Zajc,. D., Pesmi, pravljice in igre Zajc, 1990 za otroke
http://mmc.bolha.com/1/image/29134/29508/V-cudezni- svet-in-nazaj-Zdenka-Zebre--Mondena1997-Kamen-na- Žebre, Z., srcu---Zebre-Mondena1996-14x21cm- V čudežni svet in nazaj 166stran_4b1b846973669.jpg
http://mmc.bolha.com/2/thumb2/197503/199187/Pomla Župančič, O., Pomladna ladja dna-ladja---Oton-Zupancic_56f8ecaf0af81.jpg
127
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Priloga 3: Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban Raziskovalni intervju z Moniko Kropej Telban je tretji del empiričnega dela diplomske naloge. Opravili smo ga v petek, 19. 8. 2016, ob 10. uri, v prostorih Inštituta za slovensko narodopisje na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Potekal je neposredno in individualno. Izbrali smo nestandardiziran globinski intervju, saj smo želeli, da nam strokovnjakinja "pove "vse", kar je po njihovem [njenem] mnenju pomembno za obravnavano temo in kar mu [nam] bo omogočilo celostno spoznati pojav, ki ga raziskuje" ona in ga raziskujemo skozi diplomsko delo (Vogrinc, 2013, str. 108). Prvi del uradnega dela intervjuja smo opravili pisno in odgovore na prvih osem vprašanj pridobili preko elektronske pošte, drugi del intervjuja pa smo opravili ustno, v prostorih SAZU-ja. Neuradni del intervjuja sva opravili v kavarni ob sproščenem klepetu. 1. Kako je z bajeslovnimi bitji ženskega spola v slovenskih ljudskih pravljicah? Jih je več ali manj kot bajeslovnih bitij moškega spola? Imajo večinoma pozitivno podobo?
Bajnih bitij ženskega spola je v slovenskem izročilu kar dosti, predvsem v naravi so si ljudje predstavljali, da se pogosto pojavljajo (vile, žalik žene, divje žene, krivopete, fidinje, velikanke, perice, morske deklice ali vodne vile). Ženska bajeslovna bitja tudi prerokujejo usodo otrokom ob rojstvu (rojenice, sojenice). Kar nekaj je bajeslovnih likov, ki bdijo nad tem, da se ženska opravila – predvsem preja – opravljajo po predpisanih pravilih (ne predolgo v noč, ne na kvatrne dni ipd.). Takšna bitja so npr.: Torka, Četrtka, Petka, Kvatrnica. Z vetrovi je povezana Burja in »vetrova mamica«, ki odpira vrata votline, v kateri so počivali vetrovi. 'Ostanek višjih' bajeslovnih bitij je Pehtra baba ali Pehta, tudi Baba ali Zlata baba. Te so na svoj način nasledile slovansko boginjo Mokoš. Prinašajo rodovitnost, povzročajo dež pa tudi druge vremenske pojave, lahko pa so tudi nevarne, če jih ljudje srečajo ob nepravem času na nepravem mestu. Poleg teh pa so tudi strašljiva in demonska ženska bajeslovna bitja – to so predvsem: Smrt (ker je v slovenskem jeziku ženskega spola), Mora, Kuga in ženski strahovi: Preglavica, Teleba, Trnivka, Barbera, Polednica (iz poldan) in številni drugi.
2. Kako je z bajeslovnimi bitji kačami in kačoni? Imajo v slovenski ljudski pravljici praviloma pozitivno ali negativno podobo? Mislite, da je to povezano z biblijskim motivom kače?
Kače in zmaji pa tudi drugi reptili in kuščarji (meglenščak, močerad, modras, malavar, bazilisk) imajo v slovenskem izročilu po navadi negativno vlogo: Zmaj ali večglava kača ogrožata mesto; zmaj ugrabi dekle, princeso; zmaju morajo prinašati teleta in drugo živino za hrano; kača ubije preganjalca kač; zmaj iz petelinjega jajca povzroča neurja in razdejanja. Vendar ima kača lahko tudi pozitivno vlogo: ščiti domačijo in otroke ter prinaša blaginjo (bela kača ali ož sta nekakšna zaščitnika domov: kača položi v skrinjo s pšenico svojo krono, da je vedno polna; čuva otroke, ki so prijazni z njo in ji dajo piti mleka); če pa jo preženejo ali ubijejo, domača sreča in blaginja izgineta, otroci umrejo, nastopi revščina. Kače tudi pomagajo človeku, ki pade v jamo, preživeti, tako da skupaj z njimi liže kamen, da ostane sit.
128
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Negativni značaj kač in zmajev ne prihaja le iz krščanstva, že starejše religije (tudi slovanski osnovni mit) so temeljile na boju med junakom (Perunom) in zmajem (Velesom). Ta arhetip se ponavlja tudi v številnih pravljicah. Pozitivna stran teh živali izvira iz čaščenja kač, ki so lahko tudi poosebljale vladarje, mitske prednike in zaščitne duhove (hišni duh, duh prednikov). Njihova vloga je pomembna, saj npr. na zmaju oz. vodni kači (v Bibliji je to morski zmaj Lerviatan, v slov. izročilu riba Faronika) sloni svet. Predstavljajo silo, ki je latentno prisotna in lahko spremeni svet v kaos.
3. Kaj pa bajeslovna bitja čarovnice in coprnice? Imajo v slovenski ljudski pravljici večinoma negativno podobo?
Čarovnice so v čarobnih pravljicah predvsem bajeslovna bitja, ki imajo večinoma negativno vlogo (Janko in Metka, Čarovnikova hči, Peteršiljka). V povedkah pa so čarovnice predvsem ženske (lahko tudi moški), ki imajo moč čaranja, vedeževanja in zdravljenja ali zavdajanja bolezni in povzročanja drugih nesreč (toče, neurja, kraje mleka živini, žita na poljih ipd.). V povedkah nimajo vedno negativne vloge, pogosto nastopajo kot vračice ali vrači, ki zdravijo in svetujejo ljudem, imajo jasnovidne sposobnosti, zagovarjajo bolezni, 'dvigujejo' zaklade ipd. Včasih se povedke tudi norčujejo iz njihovega šarlatanstva. So pa tudi številne povedke, ki pripovedujejo o njihovih negativnih dejanjih: zavdajo, uročijo, povzročijo, da se človek ponoči izgubi in tava v grmovju v krogu, s svojimi dejanji celo umorijo človeka ali povzročijo nesreče. Pogosto jih tudi povezujejo z vragom (črnim mačkom, škratom), s katerim so sklenile pakt in jim zato služi. V nekaterih pripovedih je čutiti vpliv inkvizicije in krščanskega pregona čarovnic (opisujejo čarovniške shode na sabat in letenje na goro, kjer je ples z vragi). Še danes na odmaknjenem podeželju ljudje pripovedujejo, kako jim je čarovnica povzročila, da so jim krave poginile ali da nimajo mleka, da je toča pobila pridelek, da so zboleli ipd. Po navadi obtožujejo tega sosede ali čudaške stare ljudi. Čarovnicam sorodne so v lokalnih izročilih farce in fidinje na Bovškem; štrige na Primorskem ipd.
4. Imajo bajeslovna bitja velikani v ljudskem slovstvu praviloma pozitivno podobo?
Velikani nimajo le pozitivne vloge, celo večkrat kot ne so ljudem nevarni in jim tudi škodijo, včasih tudi nehote (Velikanova hči odnese v predpasniku ljudi in vprego s polja; velikan hodi ljudem krast hrano). Sicer pa so bolj nevtralni, živijo na gorah in si podajajo orodje, da zgradijo svoje palače. Pogosto so jih povezovali s starim prebivalstvom, ki se je pred prišleki umaknilo v hribe (Ajdi, Grki, Rimska deklica). Številne pravljice pripovedujejo o neumnem velikanu – ogru, ki ga človek pretenta, ali se mu z zvijačo izogne ali reši pred njim (Odisej in Kiklopi).
5. Kam uvrščate bajeslovno bitje Jutrmana?
Kolikor mi je znano, Jutrmana omenja le en vir, in sicer Davorin Trstenjak leta 1859. Po tem opisu bi lahko sklepali, da pooseblja jutranjo prebujanje narave, v tem izročilu npr. jutranje rosenje. Torej bi lahko bil nekakšno poosebljeno bajeslovno bitje, kot je npr. Veter. Kelemina ga je sicer primerjal s Kombalom, ki je imel podobno vlogo kot Kresnik.
129
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
6. V sodobnih pravljicah se pojavljajo tudi literarni liki škratovke. V vaši monografiji ni navedeno, da bi obstajali tudi ženski liki škratov. Jih v ljudskem slovstvu ni bilo?
Starejše slovenske ljudske pripovedi 'škratovk' res ne omenjajo izrecno, zato domnevam, da so škrate povezovali z iskanjem zakladov in kopanjem rud v rudnikih, pa tudi z drugimi hudomušnostmi, ki so jih povzročili človeku v gozdovih in na pašnikih ter močvirjih. Slovensko izročilo jih celo povezuje z zmajem in vragom. Zato so jih pri nas, tako kot vile, ljudje videli predvsem kot možočke. Drugače je s palčki (nineki), ki pa v slovenskih povedkah ne nastopajo pogosto, večkrat jih zasledimo v pravljicah. V tujem izročilu pa se pojavljajo tudi škratice, npr. pri skandinavskih trolih in anglosaksonskih škratih.
7. V sodobnih pravljicah smo zasledili poleg literarnih likov povodnih mož tudi povodne žene. V vaši monografiji so ženski liki bajeslovnih bitij povodnih mož opredeljeni kot morske deklice, bitja s človeškim trupom in ribjim spodnjim delom telesa. V mladinski literaturi so literarni liki povodne žene predstavljene tudi kot povodnim možem podobna bitja. Kako bi jih uvrstili vi?
Tudi tukaj tradicionalno slovensko izročilo ločuje povodne može od vodnih vil (ni nujno, da imajo ribji rep) in morskih deklic ali rusalk. Te so bolj ženstvene in nežne kot pa povodni mož, ki je lahko cel hrust in podoben divjemu možu. Domnevam, da so tudi povodne žene v sodobnih pravljicah njemu podobne.
8. Med katera bajeslovna bitja bi uvrstili pošasti, ki se pojavljajo v sodobni slovenski mladinski literaturi? S tem mislim naslednje literarne like: Čofle, gorske bogove, Grdavše, kosovirje, mišjega strahca iz Sapramiške, Ščeperja in druge.
Grdavši (Gaja Kos) so bitja, ki imajo grde razvade in obožujejo lepo vreme. "Njihova najljubša hrana so popražena mušja krilca s kosmato plesnivimi štrukeljci in z navadnim regratom, posipanim z nohtnimi opilki. Živijo ob robu odpadov. Večina ljudi lahko gleda v grdavša, a ga ne vidi." (Kos, 2010, 8) Ščeper (v Svetlana Makarovič: Ščeper in Mba) je bitje z velikimi, okroglimi očmi. "Obrasel je bil s kratkim, mehkim puhom ... Večino dneva je prespal" (Makarovič, Zlata mačja preja, 2014, str. 279). Imel je veliko vrečo, napolnjeno s sanjami, ki mu zadostujejo za vse življenje. "Bitja njegove vrste lahko spijo samo v skalnih votlinah in nikjer drugje" (Makarovič, str. 289). Imel je tačice, krempeljce in drobna ramena. Hranil se je z robidnicami in pil roso. Tekom dogajanja v pravljici je njegov puh postajal gostejši in daljši. Kadar se je naščeperil, je bil videti precej večji. Mba (v Svetlana Makarovič: Ščeper in Mba) je bitje, ki je malo podobno "črvu, malo pijavki, malo drobni kačici ... ni bila ne pijavka, ne kača, ne črv, ne kuščar, ne polž, ne stonoga, ne riba" (Makarovič, 2014, str. 290). Premikala se je tako, da se je zvila "v lok, se zravnala, se spet zvila v lok in se zravnala, in ves čas si je zadovoljno godla "mba mba" " (Makarovič, 2012, str 290). Čofli (Andrej Rozman Roza):
130
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
"Čofli živijo v podzemlju pod Rožnikom." (Rozman Roza, 2012, str. 5) Njihova jama "ima tri izhode in jezero" (Rozman Roza, 2012, str. 6). "Pet jih je in hodijo ven le ponoči … . Radi imajo vse, … vendar iz nobene hiše nikoli ničesar ne odnesejo drugje kot v svojih želodčkih" (Rozman Roza, 2012, str. 5). Po telesih so kosmati kot medvedki (Rozman Roza, 2012, str. 6), njihove oči pa "imajo tako moč, da lahko hipnotizirajo in zazibajo v sanje kogar koli" (Rozman Roza, 2012, str. 5). Kadar so v nevarnosti, se vedno poslužujejo hipnotiziranja. "Igrajo se … tako, da se lovijo in skrivajo v podzemnih hodnikih in vodah. Pogovarjajo se s signali, ki potujejo po zraku podobno kot telefonski, le da so šibkejši in imajo veliko manjši domet" (Rozman Roza, 2012, str. 6) ter "razumejo vse, kar ljudje govorijo" (Rozman Roza, 2012, str. 41). Kosovirji (v Svetlana Makarovič: Kosovirja na leteči žlici) živijo v deželi Kosoviriji. Kosovirje delimo na radovedne in neradovedne. Imajo mehak črn kožuh in dolg košat rep. Prebivajo v letečih žlicah, na katerih rastejo paradižniki, ki so njihova glavna hrana. Mišji strahec (v Svetlana Makarovič: Sapramiška, Korenčkov palček) lahko leti po zraku in straši do enih zjutraj. Je prijazen, ustrežljiv in včasih ukazovalen.
Tovrstna bitja iz sodobne mladinske literature se uvrščajo med fantazijske like, ki so pogosteje podobne živalicam in redkeje antropomorfnih oblik. S svojo dobrodušnostjo po navadi niso strahovi, pač pa nasprotno, otroku simpatični junaki, ki bi jih lahko imel za svoje igračke oz. prijatelje. 9. Ima kakšna pokrajina na slovenskem etničnem ozemlju kakšne posebnosti, na primer bolj nasilna bajeslovna bitja od bitij katere druge pokrajine?
Ne vem, če je vezano ravno na pokrajino. Res pa je, da recimo so pokrajine, kjer je veliko več pravljic oziroma jih je bilo vsaj nekoč in so tudi danes ohranjene v večjem številu. V drugih pokrajinah so prevladovale povedke; to so kratke zgodbice, bolj vezane tudi na neko resnično doživetje. Ljudje so jih pripovedovali kot nekaj, kar se je njim zgodilo. Na Koroškem so se ohranile predvsem povedke. Izročilo so vselej vezali na realno življenje in zato pravljice tam ne živijo tako zelo. Recimo koroška pravljica Mojca Pokrajculja je živalska pravljica in ne klasična čudežna pravljica. Nasprotno pa so se v Reziji ohranile številne pravljice in to najbolj klasične pravljice z antičnimi motivi, kot so Ojdip, Polifem, Amor in Psihe. V Reziji so s pravljicami živeli. Medtem ko so na Koroškem pripovedovali bolj realne stvari, npr. o Pehtri babi, ki je ohranjena tudi v šegah.
10. Rezija se po pevskem, glasbenem in plesnem izročilu precej razlikuje od drugih pokrajin. Je tudi pri bajeslovju tako?
Bajeslovni liki, ki se pojavljajo v Reziji, so precej podobni kot drugod, imajo pa drugačna imena. Posebnost Rezije je na primer Grdinica; to je v bistvu napol zmaj napol divja kozica; dalje velikan Dardaj in Kodkodeka, Divji možje, vodne deklice, čarovnice … imajo isti značaj kot drugod v slovenskem izročilu. Zanimivo je, da Rezijani nimajo tako zelo veliko bajeslovnih bitij, na primer poosebljenih bolezni, kot je pri nas recimo kuga ali pa netek ... Imajo tudi vile, škrate oz. škarifiče, o katerih pripovedujejo, da včasih hodijo ponoči k dekletom, od tod tudi nezakonski otroci.
131
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
11. Obstaja kakšna glasba, pesem ali ples, katerega izvor so pripisovali bajeslovnim bitjem?
Vile naj bi ljudi naučile peti in plesati. Tudi morske deklice naj bi naučile ljudi peti. Violino naj bi ljudi naučili igrati škratje ali divji možje. Znane so pravljice o tekmovanju v igranju na violine med pastirjem in hudičem.
12. Ali se razlikujejo bajeslovna bitja med primorskimi in gorskimi pokrajinami? Bi lahko rekli, da so čisto drugačna?
V bistvu čisto drugačni … To nikakor ne, ker podobnosti v bajeslovnih bitjih odkrivamo po celi Evropi. Tako germansko kot romansko izročilo imata zelo podobno motiviko. Jasno, da so specifike, ampak velikani, gorni možje, vile, škrati … Ti se pojavljajo povsod. So pa neke specifike. Primorci imajo recimo Krivopete, to so nekakšne divje žene, ki imajo zasukane noge ali pa roke, tega na Gorenjskem in drugod po Sloveniji ni. Poznajo pa na Koroškem na primer žalik žene, ki naj bi tudi imele kopita namesto nog. So razlike, na Primorskem je več morskih deklic, tudi vodnih vil, ki utopijo človeka ali pa mu z lasmi povežejo noge in ga potegnejo v vodo.
13. Doma sem iz Zgornje Savinjske doline. Se bajeslovna bitja iz izročila naše doline bistveno razlikujejo od bajeslovnih bitij iz izročila drugih pokrajin?
V Zgornji Savinjski dolini je ohranjenega veliko ljudskega izročila. O tem je veliko pisal Fran Kocbek. On ima precej teh zgodbic od divjih mož do zmajev. Ohranjenih je tudi veliko pravljic. Kolikor jaz vem, je v Zgornji Savinjski dolini to izročilo zelo bogato. Zelo se navezuje na alpsko izročilo in podobne elemente najdemo tudi v germanskem izročilu.
15. Lahko to prepletanje in podobnost izročila med dvema pokrajinama pripišemo temu, da so določeni ljudje, na primer godci, vagabundi in podobni, veliko potovali in potem te zgodbe pripovedovali ali da se je kakšna ženska primožila v drugo pokrajino?
Sigurno. Prenašanje je bilo zelo močan faktor pri poenotenju izročila. Sorodnosti najdemo v evropskem prostoru. Glede tega obstajajo različne teorije. Difuzionistična teorija zagovarja prenašanje preko ljudi, to, kar ste vi omenili, s potovanji, selitvami, ženitvami, pa tudi prek knjig. Knjige so močno pripomogle, da se je izročilo širilo po celem svetu. Pripovedi iz Pančatantre, pa Tisoč in ena noči, ki so sicer orientalskega izvora, so v Evropi zelo močno prisotne. Drugi zagovarjajo evolucijo in da se je izročilo razvijalo bolj lokalno. Ljudje imajo arhetipski način razmišljanja, zato po celem svetu govorijo o podobnih bitjih in značilnostih. Krivopeta se na primer pojavlja tudi v Južni Ameriki, Afriki, Avstraliji.
16. Katero bajeslovno bitje bi pa vi posebej izpostavili oz. vam je najbolj blizu in zakaj?
132
RAJTER, Anja (2016). Pravljična bitja v slovenski mladinski književnosti. Diplomsko delo. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
(se nasmehne) Vile so mi dosti blizu, po drugi strani pa bi lahko rekla, da tudi škratje. Da bi imela prav neko bitje, ki bi mi bilo prav zelo pri srcu, to pa ne vem, težko rečem. Mislim, da bi to lažje rekla za literarne like, kot pa za bajeslovne. Na primer Sapramiška, Kosovirji in drugi liki Makarovičeve, ki so mi vsi zelo simpatični. Potem Grdavši od Gaje Kos. Recimo to.
Sledi neuradni del intervjuja, ki smo ga opravili ob sproščenem klepetu v kavarni.
Imamo tudi na slovenskem etničnem ozemlju ljudske pravljice, podobne pravljicam o Pepelki, Sneguljčici …?
Ja, tudi mi smo imeli Sneguljčico, Pepelko, Rdečo kapico …, le da so bile malce drugačne od pravljic, ki sta jih zapisala brata Grimm. To kaže na to, da se je naše izročilo razvijalo ločeno od zapisov bratov Grimm. Sneguljčica v eni od slovenskih različic ne pride k palčkom, ampak k razbojnikom. Pokopali so jo s tiktakajočo uro in princ jo je našel po tiktakanju.
Veliko je tudi pravljic, ki imajo, kot npr. Rdeča kapica, v sebi simbolistiko prehoda iz otroštva v odraslost, med njimi tudi Pepelka, Trnuljčica, Peteršiljka.
Ima katero od bajeslovnih bitij tudi posebne značilnosti (kar se tiče oblačil in zunanjega izgleda)?
Vile imajo po navadi prosojna, čipkasta oblačila. Palčki in škrati so znani po tem, da so oblečeni v modre hlače in rdečo kapo ter nosijo v rokah svetilke. Gozdni in gorni možje pa so velikokrat oblečeni ali ogrnjeni v listje, kožuh ali mah.
133