OB ČINA RADENCI

Ob inski prostorski na rt (dopolnjen osnutek)

Priloga

OBRAZLOŽITEV PROSTORSKEGA AKTA

V Murski Soboti, november 2012, dopolnitev februar 2015

VSEBINA:

1. UVOD ...... 4

2. IZHODIŠ ČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE ...... 6

2.1 Analiza stanja ...... 6 2.1.1 Splošno ...... 6 2.1.2 Demografski oris ob ine Radenci ...... 8 2.1.3 Gradbeno tehni no stanje objektov ...... 9 2.1.4 Vloga in položaj ob ine in ob inskega središ a v širšem prostoru ...... 10 2.2 Analiza teženj prostorskega razvoja ...... 10 2.2.1 Razvojne težnje poselitve ...... 10 2.2.2 Razvojne težnje na podro ju infrastrukture ...... 10 2.2.3 Razvojne težnje v odprtem prostoru ...... 11 2.3 Analiza možnosti prostorskega razvoja ob ine ...... 11 2.4 Razvojne potrebe ob ine, države in regije ...... 13 2.5 Vplivi in povezave s sosednjimi obmo ji ...... 15 2.6 Cilji skladnega prostorskega razvoja ...... 16 3. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OB INE ...... 17 3.1 Prednostna obmo ja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti ...... 17 3.1.1 Zasnova organizacije prostora ...... 17 3.1.2 Zasnova poselitve ...... 19 3.1.3 Koncept prostorskega razvoja naselja Radenci ...... 19 3.1.4 Koncept prostorskega razvoja naselij v ob ini Radenci ...... 19 3.1.5 Zasnova razporeditve dejavnosti ...... 23 3.1.6 Omrežje naselij, njihova vloga in funkcija ...... 23 3.1.7 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v ob ini in regiji ...... 24 3.1.8 Ostala pomembna obmo ja ...... 24 3.1.9 Obmo ja urbanisti nih na rtov ...... 25

4. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA ...... 25

4.1. Prometna infrastruktura ...... 25 4.2 Železniško omrežje ...... 25 4.3 Kolesarske povezave in peš površin ...... 26 4.4 Omrežje javnega avtobusnega potniškega prometa ...... 26 4.5 Ureditev površin za mirujo i promet ...... 26 4.6 Zra ni promet ...... 26 4.7 Elektronske komunikacije ...... 26 4.8 Energetska infrastruktura ...... 27 4.9 Plinovod ...... 28 4.10 Alternativni viri energije ...... 28 4.11 Oskrba s pitno vodo ...... 28 4.11 Odvajanje in iš enje odpadnih voda ...... 28 4.13 Ravnanje z odpadki ...... 29

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 2

5. DOLO ČITEV OKVIRNIH OBMO ČIJ NASELIJ ...... 29

5.1 Kriteriji za dolo itev okvirnih obmo ij naselij ...... 29 5.2 Dolo itev strnjenih naselij in delov naselij ...... 30 5.3 Dolo itev obmo ij razpršene poselitve ...... 30 5.4 Razpršena gradnja in dolo itev obmo ij sanacije ...... 30

6. USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OB ČINE ...... 32

6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ...... 32 6.1.1 Usmeritve za razvoj naselij ...... 32

7. USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI ...... 36

7.1 Razvojna obmo ja za posamezne dejavnosti ...... 36 7.1.1 Razvojna obmo ja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire ...... 36 7.2 Posebna obmo ja ...... 37 7.3 Obmo ja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre ami ...... 38 7.4 Obmo ja in objekti za potrebe obrambe ...... 39

8. USMERITVE ZA DOLO ČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠ Č ...... 40

9. USMERITVE ZA DOLO ČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV ...... 42

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 3

1. UVOD

Ob inski prostorski nart (OPN) je temeljni prostorski razvojni dokument, ki bo nadomestil vse sedanje osnovne prostorske akte v ob ini in sicer: - prostorske sestavine planov iz leta 1986, sprejete še v bivši ob ini Gornja Radgona in vse njegove spremembe in dopolnitve, - prostorske ureditvene pogoje za obmo je Ob ine Radenci iz leta 2005, - izvedbene akte, za katere bo ugotovljeno, da niso skladni z ob inskim prostorskim na rtom.

Ob inski prostorski na rta se pripravi v skladu z Zakonom o prostorskem nartovanju, v nadaljnjem besedilu: ZPNa rt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10- ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl.US: U-I-43/13-8 ) in Pravilnikom o vsebini, obliki in na inu priprave ob inskega prostorskega na rta ter pogojih za dolo itev obmo ij razpršene gradnje in obmo ij za razvoj in širitev naselij, v nadaljnjem besedilu Pravilnik o OPN (Uradni list RS, št. 99/07).

Ob inski prostorski na rt vsebuje strateški del in izvedbeni del. Strateški del OPN je opredeljen v 39. lenu ZPNa rt in dolo a: 1. izhodiš a in cilje prostorskega razvoja ob ine, 2. usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za dolo itev namenske rabe zemljiš in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, 3. obmo ja naselij vklju no z obmo ji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezani 4. obmo ja razpršene poselitve

Vsebina strateškega dela OPN je opredeljena tudi v 3. lenu Pravilnika o OPN in dolo a: - izhodiš a in cilji prostorskega razvoja ob ine, - zasnova prostorskega razvoja ob ine, - zasnova javne gospodarske infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena, - okvirna obmo ja naselij, vklju no z obmo ji razpršene gradnje, ki so z njim prostorsko povezana, - okvirna obmo ja razpršene poselitve, - usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, - usmeritve za razvoj v krajini, - usmeritve za dolo itev namenske rabe zemljiš , - usmeritve za dolo itev prostorskih izvedbenih pogojev.

Prvi dopolnjeni osnutek OPN Radenci je bil predan za izdelavo okoljskega poro ila oktobra 2009, dopolnjen maja 2011 zaradi vklju itve predloga 154, dopolnjen novembra in januarja 2012 zaradi vklju itve usklajenih posegov, dopolnjen junija 2013 zaradi vklju itve komasacij na obmo je varstva narave in dopolnjen z novimi smernicami ZRSVN julija 2012. Osnutek OPN Radenci je bil dopolnjen aprila 2013 (izvzem komasacij), julija 2013 (vklju itev komasacij) in vklju itev pripomb ob ine od novembra 2012 do novembra 2013 (ve kratne spremembe namenske rabe in enot urejanja na obmo ju centralnih dejavnosti (obmo je Jager, DOSOR,..), za obmo je Sims – izvzem OPPN, novi OPPN za RA 38, sprememba centralnega dela, vklju itev BT, prilagoditev PIP za Erinoks, sprememba faktorja izrabe, usklajevanje parcelacije,

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 4

gradbenih linij), november 2013 (poprava z nezahtevnimi in enostavnimi objekti, dopolnitve za TU 3, ravne strehe RA 15/1). Vse spremembe so usklajene z okoljskim poro ilom.

Dne 7.3.2014 je ob ina Radenci na Okoljsko poro ilo za Ob inski prostorski na rt za Ob ino Radenci ( v nadaljevanju: OP) pridobila od Sektorja za CPVO obvestilo o neustreznosti OP-ja. Ob ina je pristopila k usklajevanju zahtev iz negativnih mnenj z NUP-i in k dopolnitvi OP-ja.

V asu pridobitve mnenj na OP in pripravo dopolnitev OP-ja so bile izdane nove splošne smernice MKGP glede posegov na kmetijska zemljiš a. Hkrati je podana trudi zahteva po uskladitvi gozdnih površin v OPN z dejanskim stanjem v prostoru. Tako so se v dopolnitev dopolnjenega osnutka OPN Radenci vklju ile tudi nove površine gozdnih zemljiš , ki so bila ažurirana na podlagi usmeritev splošnih smernic MKGP. Namenska raba gozdov tako sledi dejanskemu stanju v prostoru. Pri vrisu se je upoštevala tudi maska gozdov Zavoda za gozdove Slovenija.

Ker so v osnutku OPN Radenci bile vrisane le državne in lokalne ceste, so se tej fazi vrisale ostale ob inske poti, ki povezujejo naselja in poselitev med seboj in veljajo za ob inske kategorizirane ceste.

Objavljeni so bili novi posnetki iz zraka, zato je hkrati bilo izvedeno ažuriranje obstoje ih objektov, ki so bili zgrajeni na podlagi prostorsko izvedbenega akta - PUP-a. V asu priprave OPN so se evidence obstoje ega stanja torej ve krat spremenile in zadnjega stanja legalno obstoje ih objektov ni bilo v tisti fazi postopka priprave OPN-ja možno vklju iti. Zaradi slednjega se je ob ina odlo ila, da tudi te objekte vklju i v stavbna zemljiš a.

V OPN Radenci so vklju ene (ažurirane) ve je vodne površine. Obstoje e (ve ji obstoje i ribniki,…) pa so nekoliko korigirane glede na dejansko stanje (DOF, DR).

Spremembe dopolnjenega osnutka se nanašajo tudi na usmeritve nosilcev urejanja okolja. Posledi no temu so se nekatera stavbna zemljiš a izlo ila iz poselitve, sak se nahajajo na poplavnem obmo ju.

Posamezni izbrisi so se zmanjšali na zahteve lastnikov oz. ob ine ali pa zaradi obstoje ih objektov, ki so bili zgrajeni na obmo ju izbrisov.

Del EUP TU 4 je izlo ena iz stavbnega zaradi poplav. Zaradi zmanjšanja obmo ja je bil spremenjen tudi na in urejanja iz OPPN na OPN. Ohranjeni del stavbnega zemljiš a se je priklju il k EUP TU 1. Prav tako se na obmo ju EUP PA 5 spremeni na in urejanja iz OPPN v OPN, saj gre za obstoje o in izvedeno ureditev.

Dodano je bilo novo komasacijsko obmo je Rihtarovci – Hrastje Mota, prav tako je bilo na dveh obmo jih komasacij Rihtarovci – Hrastje Mota, komasacijsko obmo je zmanjšano zaradi drenažnega jarka v predvidenem DPN-ju hidroelektrarn na Muri in njegovega 10 m buffer pasu, isto asno se je izven obmo ja komasacij izvzelo obmo je EUP TU 3.

Korigiral se je vris regionalne ceste R 1/230, dodane so bile manjše odmerjene parcele.

Oblikovana je bila nova podenota KV 5/1, kjer se lahko uredi tudi postajališ e za avtodome.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 5

Z Radensko je bil usklajen vris obstoje ih mineralnih vrtin, vse eksploatacijske vrtine imajo PNRP O, s PNRP O pa so bila ažurirane tudi nekatere rezervne vrtine.

V EUP RA 24 se stari zazidalni na rt prekli e, predpisani je novi OPPN, podrobnejša namenska raba je ZS.

V EUP BO 2 je zaradi obstoje e situacije, torej lege stanovanj znotraj gospodarske cone, dolo ena podrobnejša namenska raba SSm (mešana stanovanjska obmo ja), katera ima dolo eno III. stopnjo varstva pred hrupom.

Dodani so bili dodatni izbrisi obmo ij razpršene gradnje, isto asno so bila dodana nekatera obmo ja, ki so bila izbrisana iz OPN brez evidentiranega izbrisa in so stavbna zemljiš a na katerih stojijo objekti ali se nahajajo znotraj naselij.

Korigirana so bila nekatera neskladja med digitaliziranim in analognim delom veljavnega plana in s tem tudi OPN. Hkrati opozarjamo na karte v prikazu stanja prostora in sicer na veljavni digitalni plan, ki je v nekaterih delih napa no povzel analogne grafi ne podlage, predvsem na obmo ju poselitve. Tako so ta obmo ja vklju ena v prikaz stanja prostora. Priloženi so tudi skenogrami, ki prikazujejo obstoje a stavbna zemljiš a, ki so bila korigirana v digitalnem delu.

2. IZHODIŠ ČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE

2.1 Analiza stanja

2.1.1 Splošno

Teritorij ob ine obsega približno 34 km 2. Razdeljena je na 12 katastrskih ob in in 22 naselij. Ob ina leži jugovzhodno od Gornje Radgone ter meji na ob ini Tišina in Križevci pri Ljutomeru na vzhodu ter ob ini Gornja Radgona in Sv. Jurij ob Š avnici na zahodu. Severno mejo v dolžini 400 m tvori tudi državna meja z Republiko Avstrijo. Po zadnjih podatkih iz popisa leta 2002 je v ob ini Radenci živelo 5.265 prebivalcev v 22 naseljih, od tega ve kot 40% v ob inskem središ u Radenci.

V ob ini Radenci je 72 ha zemljiš zaš iteno v okviru obmo ja kompleksnega varstva pomembnejše kulturne dediš ine, 513 ha imajo poplavnega obmo ja reke Mure in 1478 ha zaš itenega obmo ja zaradi varovanja vrelcev mineralne vode. Velik del ob ine se nahaja pod Naturo 2000, ki zajema 680 ha, EPO, ki zajema 574,3 ha in na površini 500 ha so naravne vrednote. Pretežno je obmo je ob ine, kot tudi celotne Slovenske gorice, obmo je razložene poselitve. Strnjena naselja so nastala samo v dolinah. Ker so bile ravnice mokrotne, so naselja postavljena na pleistocenske terase in robove pobo ij. Domovi so razporejeni v dolgih nizih po slemenih. Cerkve, ki danes kraljujejo po vrhovih, so na splošno mlajše in so nastale potem, ko je vinogradništvo tja privabilo ljudi. Ob cerkvah so nastala zna ilna cerkvena naselja. Jedro sestavljajo poleg cerkve in župniš a še gostilna, trgovina, pošta, osnovna šola, kulturni dom, dom gasilcev in podobno. Kme ki domovi so najve krat zgrajeni na vogal. V dolinah prevladujejo ve ji domovi s prostornejšo stanovanjsko hišo.

Število prebivalcev se je zmanjševalo, njegovo zmanjševanje pa sta neposredno povzro ala negativni naravni in selitveni prirastek prebivalstva, neposredno pa tudi zmanjševanje rodnosti in

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 6

staranje prebivalstva. Demografska slika v ob ini Radenci se je v zadnjih petnajstih letih po asi slabšala, kar lahko pripišemo predvsem izgubam delovnih mest, dosedanjim slabih prometnim povezavam v ob ini in v širšem zaledju ter slabe opremljenosti naselij z javno gospodarsko infrastrukturo. V zadnjih petih letih se je stopnja registrirane brezposelnosti sicer zmanjšala za dobrih 4 % a se bo v prihodnosti, zaradi trenutne gospodarske krize verjetno zopet pove ala. Na brezposelnost v ob ini najbolj vpliva pomanjkanje ustreznih delovnih mest za izobrazbeno strukturo tamkajšnjih prebivalcev. Stopnja registrirane brezposelnosti v ob ini je leta 2007 znašala 10,6 % in je primerljiva s stopnjo registrirane brezposelnosti v Pomurju (11,2 %). Povpre na gostota prebivalstva v ob ini tako znaša 154 prebivalcev/km 2 (2008). Najve je naselje v ob ini po številu prebivalstva predstavljajo Radenci z 2.162 prebivalci, ki so hkrati tudi ob insko središ e (2002).

Gostota poselitve v ob ini je nad slovenskim povpre jem, in sicer znaša 154,3 prebivalca/km 2 (1,5 prebivalca/ha). Naselja se med seboj razlikujejo po velikosti, legi, tipu in razporeditvi objektov. Zaradi razpršene naseljenosti je zaokroževanje naselij v ureditvena obmo ja težavno. Urbani sistem v ob ini Radenci danes tvorijo ob insko središ e Radenci, ki je najve je naselje v ob ini ter krajevno središ e Kapelski Vrh.

Zdraviliški turizem in proizvodnja mineralne vode sta glavni zaposlitveni panogi v ob ini. Ugotavljamo razmeroma monotono strukturo dejavnosti v ob ini, v kateri iš emo tudi vzroke razmeroma visoke brezposelnosti. Najpomembnejše zaposlitveno središ e je naselje Radenci, sledi mu naselje Bora eva. Druga naselja v ob ini so iz vidika zaposlovanja manj pomembna.

Statisti na naselja v ob ini Radenci so: 1. Šratovci, 2. Radenci, 3. Bora eva, 4. Janžev Vrh, 5. Kobilš ak, 6. Melanjski vrh, 7. Žrnova, 8. Radenski vrh, 9. Kapelski vrh, 10. Zgornji Kocjan, 11. Spodnji Kocjan, 12. Kocjan, 13. Okoslavci, 14. Pari jak, 15. Turjanski vrh, 16. Ra ki vrh, 17. Hrašenski vrh, 18. Murski vrh, 19. Murš ak, 20. Hrastje – Mota, 21. Turjanci, 22. Rihtarovci.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 7

2.1.2 Demografski oris ob čine Radenci

V ob ini Radenci, danes na 34,1 km 2 v dvaindvajsetih naseljih živi 5.248 prebivalcev. Povpre na gostota prebivalstva v ob ini tako znaša 154 prebivalcev/km 2 (2008). Najve je naselje v ob ini po številu prebivalstva predstavljajo Radenci z 2.162 prebivalci, ki so hkrati ob insko središ e (2002).

Ob ino sestavljata dva naravnogeografsko povsem razli na dela; ravninski svet in gri evnat svet Radgonsko – Kapelskih goric. Na splošno je zna ilno, da so se prebivalstvo in razli ne dejavnosti skoncentrirale v ravninskem delu ob ine, medtem ko je gri evnat del ostal predvsem vinogradniški. Tak razvoj je povzro il, da je gri evnat del ob ine vedno bolj zaostajal za ravninskim delom, tako v gospodarskem kakor tudi v demografskem razvoju. V Uredbi o obmo jih, ki štejejo za demografsko ogrožena obmo ja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 48/90 in 12/92) je bil gri evnat del ob ine že leta 1999 opredeljen kot demografsko ogroženo obmo je, demografska ogroženost pa se je v zadnjih letih s slabšanjem demografskih kazalcev po asi pove evala. Kot demografsko ogrožena tako veljajo naselja Hrašenski Vrh, Janžev Vrh, Kapelski Vrh, Kobilš ak, Melanjski Vrh, Murski Vrh, Murš ak, Ra ki Vrh, Radenski Vrh, Spodnji Kocjan, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan in Žrnova.

Demografska slika v ob ini Radenci se je v zadnjih petnajstih letih po asi slabšala. Število prebivalcev se je zmanjševalo, njegovo zmanjševanje pa sta neposredno povzro ala negativni naravni in selitveni prirastek prebivalstva, neposredno pa tudi zmanjševanje rodnosti in staranje prebivalstva. Število prebivalcev v ob ini se je tako iz 5.471 leta 1995 zmanjšalo na 5.248 leta 2007. Proces staranja prebivalcev je viden predvsem v zmanjšanju deleža mladega prebivalstva, starega do 15 let (1995 – 16,8 %, 2007 – 13 %), na ra un pove evanja deleža ostarelega prebivalstva, starega nad 65 let (1995 – 11,7 %, 2007 – 15,7 %). Le-ta je že presegel delež mladega prebivalstva, kar poleg zmanjšane rodnosti še dodatno zmanjšuje naravno obnavljanje prebivalstva. Neugoden je tudi konstanten trend naraš anja povpre ne starosti in indeksa staranja. Povpre na starost v ob ini Radenci se je v zadnjih petih letih pove ala za tri leta in je leta 2007 znaša 41,8, kar je tako nad regijskim (41,6 let) kakor tudi državnim povpre jem (41,1 let). Medtem ko se je indeks staranja v petih letih povišal iz 89,1 na kar 120,1. Po Klemen iu taka vrednost indeksa staranja predstavlja že odmirajo e prebivalstvo. Zaskrbljujo e pa je predvsem dejstvo, da se je indeks staranja pove al tako skokovito v zadnjih letih. Kljub negativnim demografskim kazalcem pa lahko dolgoro no, glede na trenutni »baby boom« pri akujemo izboljšanje celotnega demografskega stanja v ob ini.

Na opisano demografsko stanje v ob ini Radenci je neposredno vplival tudi negativen selitveni prirastek. Le-ta je negativen že vse od konca 90. let prejšnjega stoletja. Leta 2006 je znašal celo – 30 prebivalcev. Re emo torej lahko, da se iz ob ine Radenci ve ljudi odseli kot vanjo priseli. V povpre ju tako v naselju prebivališa od rojstva živi le 38 % prebivalcev, medtem ko jih je ostalih 62 % priseljenih od drugod. Od tega najve iz druge ob ine iste statisti ne regije (32 %), iz drugega naselja iste ob ine (18 %) in iz druge statisti ne regije (9 %), medtem ko jih je iz tujine priseljenih le slabih 2,7 %.

V preteklosti, pred razvojem zdraviliške dejavnosti je bila v ob ini poglavitna dejavnost kmetijstvo, ki je predvsem v gri evnatem delu bila usmerjena v vinogradništvo. Z razvojem industrije in v ve ji meri zdraviliške dejavnosti se je pomen kmetijstva pri el po asi zmanjševati, z njim pa tudi delež kme kega prebivalstva in število kmetij. Danes kmetijska dejavnost v ob ini zaposluje le 7,3 % prebivalcev (Slovenija – 4 %, Pomurje – 12,2 %). Nekmetijske oziroma

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 8

sekundarne dejavnosti zaposlujejo 42 % prebivalcev, medtem ko najve ji delež prebivalcev zaposlujejo storitvene dejavnosti (44 %), kar je glede na razvoj zdraviliške dejavnosti razumljivo. V povpre ju je v ob ini Radenci delavno aktivnega 51 % prebivalstva. Preostalih dobrih 49 % predstavlja neaktivno prebivalstvo, med katerimi prevladujejo otroci, u enci, dijaki in študentje s 25 % in upokojenci z 22 %. Stopnja registrirane brezposelnosti v ob ini je leta 2007 znašala 10,6 % in je primerljiva s stopnjo registrirane brezposelnosti v Pomurju (11,2 %). V zadnjih petih letih se je stopnja registrirane brezposelnosti sicer zmanjšala za dobrih 4 % a se bo v prihodnosti, zaradi trenutne gospodarske krize verjetno zopet pove ala. Na brezposelnost v ob ini najbolj vpliva pomanjkanje ustreznih delovnih mest za izobrazbeno strukturo tamkajšnjih prebivalcev. Le-ta je dobro primerljiva s izobrazbeno strukturo tako na državni kakor tudi regionalni ravni. V primerjavi s Slovenijo in Pomurjem ima ob ina nizek delež prebivalcev z nepopolno osnovnošolsko izobrazbo (3,7 %). Delež prebivalcev z kon ano osnovnošolsko izobrazbo znaša 29 %, delež prebivalcev z nižjo strokovno in srednje poklicno izobrazbo 30 % ter delež prebivalcev s srednjo in splošno izobrazbo 24 %. Vsi nešteti deleži se gibljejo nekje med regijskim in državnim povpre jem. Medtem ko ima ob ina kar visok delež prebivalcev z višjo in visoko izobrazbo kar 12 %, omenjeni delež je enak državnemu povpre ju (12 %) in znatno višji od regijskega povpre ja (7 %).

Na pomanjkanje delovnih mest v ob ini Radenci kažejo dnevne delavske migracije. Vsak dan tako delavno migrira dobrih 68 % prebivalcev, medtem ko jih je ostalih 32 % zaposlenih v naselju stalnega prebivališ a. Med dnevnimi delovnimi migracijami prevladujejo migracije v druge ob ine iste statisti ne regiji (64 %) in v druga naselja ob ine (24 %), medtem ko v drugo statisti no regijo dnevno migrira 12 % delavno aktivnih prebivalcev.

2.1.3 Gradbeno tehni čno stanje objektov

Po podatkih iz Popisa 2002 je bilo v ob ini Radenci leta 2002 1.630 stavb s stanovanji, dale najve v naselju Radenci, kar 31 % vseh stavb v ob ini. V ostalih naseljih se število stavb giblje okoli 100 in manj. Ve ina stavb v ob ini je bila zgrajena po drugi svetovni vojni, slabih 80 %, najve v obdobju med leti 1971 in 1990 (46 %). Starejših objektov, zgrajenih do leta 1918, je v ob ini 16,4 %, najve jih najdemo v gri evnatem delu ob ine v naseljih Murski Vrh, Kapelski Vrh, itd. Po letu 1991 je gradnja stavb s stanovanji mo no upadla, saj jih je bilo po tem letu zgrajenih le slabih 10 %, najve v nekaterih gri evnatih naseljih Janžev Vrh (18,5 %), Murski Vrh (17,3 %) in Murš ak (16,4 %). e upoštevamo trenutne trende na podeželju in dejstvo, da je bilo najve novih stavb v ob ini zgrajenih v gri evnatem delu ob ine, bi lahko rekli, da gre v ve ji meri za po itniške hišice, vikende in zidanice.

Glede na to, da velik del ob ine predstavlja tradicionalni podeželski prostor, v njenih naseljih prevladujejo enostanovanjske hiše (povpre no število stanovanj na stavbo – 1,3), z nekoliko obsežnejšimi stanovanjskimi površinami. Povpre na površina stanovanj oziroma stanovanjskih hiš v ob ini je 85,5 m 2 in presega tako povpre no površino stanovanj v Pomurju (83,6 m 2), kakor tudi v Sloveniji (61,6 m 2). Najve jo povpre no površino stanovanj v ob ini imata naselji Hrastje – Mota (106,5 m 2) in Šratovci (104,7 m 2).

Opremljenost stanovanj z napeljavami in pomožnimi prostori v ob ini je trenutno zadovoljiva, eprav je nekoliko nižja od slovenskega povpre ja. K osnovni opremljenosti stanovanj prištevamo vodovod, elektriko, kanalizacijo, urejeno kopalnico in centralno ogrevanje. V ob ini Radenci ima 97 % stanovanj urejen vodovod, 98 % ima elektriko, 98 % ima kanalizacijo, 88 % ima urejeno kopalnico in 76 % ima centralno ogrevanje. Pri tem opremljenost z vodovodom ne

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 9

pomeni, da gre za javni vodovodni sistem, ampak vklju uje tudi vodnjake s talno vodo, lastno vodno zajetje, itd., prav tako tudi opremljenost stanovanj s kanalizacijo ne pomeni vzpostavitve urejenega odvajanja in iš enja komunalnih odplak, ampak le urejen odvod v greznico oziroma prosti izpust.

2.1.4 Vloga in položaj ob čine in ob činskega središ ča v širšem prostoru

Radenci kot ob insko središ e spadajo v slovenskem merilu med pomembnejša lokalna središ a, ki imajo sedež lokalne samouprave, šolske in športno-igralne kapacitete, osnovno socialno in zdravstveno opremo ter zadovoljive trgovinske in služnostne kapacitete. Gravitacijsko zaledje središ a je zadovoljivo. Poleg osnovnih zahtev za opredelitev vloge v zasnovi omrežja naselij v Sloveniji pa ima naselje tudi poudarjeno turisti no-rekreacijsko funkcijo in zato svojstvena naselbinska obeležja (turisti ni objekti in stavbe) ter prevladujo o gospodarsko in socialno usmerjenost v turisti ne dejavnosti. Teritorij ob ine Radenci v ve jem delu sovpada s Kapelskimi goricami, ki so krajinsko obmo je s prepoznavnimi zna ilnostmi. Iz tega naslova, kakor tudi iz naslova dejavnosti, vezanih na izrabo mineralne in termalne vode, ima celotno obmo je ob ine tudi primerjalne prednosti za turizem v Sloveniji. Vendar pa zdraviliški turizem in proizvodnja mineralne vode ne zadostujeta zaposlitvenim potrebam prebivalcev, zato jih ve ina (56% prebivalcev ob ine) dela v drugih ob inah. Razen v mati ni ob ini (24% dnevnih delovnih migrantov) veliko delovnega aktivnega prebivalstva dnevno migrira v ob ine Gornja Radgona (41%), Murska Sobota (14,5%), Maribor (4,5%), Lenart (2,9%), Sveti Jurij ob Š avnici (2,1%) in Ljutomer (2,3%).

2.2 Analiza teženj prostorskega razvoja

2.2.1 Razvojne težnje poselitve

V naselju ob ini Radenci so težnje za gradnjo individualnih stanovanj. Ob ina spodbuja gradnjo individualnih stanovanj znotraj naselja Radenci s imer bi omilila množi no preseljevanje in težnjo gradnje stanovanjskih objektov v vinorodnih obmo jih oziroma težnjo po spremembi namembnosti vinogradniških objektov v stanovanjska, kar povzro a probleme pri zagotavljanju oblikovnih in prostorskih pogojev ter gospodarske javne infrastrukture. Tako je na gri evnatem obmo ju predvideno zapolnjevanje obcestne slemenske pozidave, manjše zaokrožitve in zarobitve naselij in zaselkov.

V naselju Radenci so prisotne težnje po ureditvi oskrbnih centralnih, trgovskih, poslovnih servisnih površinah ter težnje po razširitvi gospodarske cone. Zdraviliški turizem in proizvodnja mineralne vode ostajata pomembni zaposlitveni panogi v ob ini, ki se ju dopolnjuje in razvija. Prisotne so tudi težnje po obnovi opuš enih turisti nih objektov (kopališ a, restavracije,…) znotraj zdraviliškega kompleksa.

2.2.2 Razvojne težnje na podro čju infrastrukture

Tako kot v celotni državi, tudi v Ob ini Radenci naraš a težnja po ureditvi cestnih prometnih površin, saj naraš a osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ceste in ulice v naselju Radenci in v strnjenih naseljih. Urejene so tudi ceste gri evnatem delu ob ine. Ob ina spodbuja razvoj javnega potniškega prometa znotraj ob ine.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 10

V ob ini Radenci je s kanalizacijskim omrežjem pokrito naselje Radenci, delno Bora eva in delno Šratovci. V naseljih brez komunalne opreme naraš a predvsem težnja po gradnji kanalizacije. Predvidena je gradnja kanalizacije v vseh strnjenih naseljih. Na gri evnatem obmo ju zaradi konfiguracije terena ob ine ni možno reševati zbiranja, odvajanja in iš enja odpadnih voda z enotnim gravitacijskim sistemom, zato je v nadaljnjem na rtovanju kanalizacijskega sistema potrebno razmisliti o ve malih istilnih napravah na katere bi se navezovala zaklju ena obmo ja. V nasprotnem primeru bi bilo potrebno zgraditi ve pre rpališ oz. vakumski kanalizacijski sistem s pomo jo katerih, bi se celotna komunalna odpadna voda speljala na centralno istilno napravo v Radencih. Ker je kanalizacijsko omrežje v naselju Radenci relativno staro bo potrebno pristopiti k obnovi le tega.

2.2.3 Razvojne težnje v odprtem prostoru

Zaradi spremenjenih razmer v kmetijstvu, na katere vpliva predvsem vstop Slovenije v Evropsko skupnost, so se ukrepi za izboljšanje kmetijskih zemljiš nekoliko zmanjšali oziroma povsem ustavili. Agromelioracije so bile izvedene že v asu ob ine Gornja Radgona in so izvedene pretežno na ravnem delu ob ine v okolici Bora eve, v okolici Turjancev, v okolici Hrastje Mota ter v ravninskem delu katastrske ob ine Okoslavci. V gri evnatem delu so se izvedle v okolici naselja Kocjan in Spodnji Kocjan. Novih agromelioracij ob ina na kmetijskih zemljiš ih ne na rtuje. Zaradi neugodnih klimatskih razmer (neugodna razporeditev padavin), ki zaradi suše zmanjšujejo proizvodnji potencial kmetijskih zemljiš , je vse ve teženj po intenzivni pridelavi pod rastlinjaki z namakanjem in tudi ogrevanjem. Pri tem se ra una na namakalno vodo iz vodotokov ter na izkoristek geotermalne vode za ogrevanje.

Pove uje se število ve jih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje. Tudi pove an trend razvoja ljubiteljskega vinogradništva iz 80-ih in 90-ih let se zmanjšuje, prisotno je edalje ve je opuš anje vinogradništva, površine so tudi v zaraš anju.

2.3 Analiza možnosti prostorskega razvoja ob čine

Radenci so turisti no središ e pomembni v Slovenskem prostoru. Naravni viri (mineralna voda, termalna voda,…), krajinske posebnosti (reliefna razgibanost, pestra kulturna krajina, …), kulturno-zgodovinske posebnosti (sakralna in kme ka arhitektura, gomilna grobiš a, vodnjaki), nudijo dobre osnove oz. možnosti za nadaljnji gospodarski in turisti ni razvoj ob ine. Ugodne naravne razmere nudijo dobre možnosti za poselitev in kmetijsko dejavnost, predvsem so dobre možnosti v dolinskem delu (ravnina) za intenzivno kmetijstvo. V naselju Radenci so razmeš ene površine za dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti, površine za turizem, rekreacijo in šport ter proizvodne površine. Ker naselje nima izrazitega centralnega dela se ta oblikuje ob obstoje ih centralnih dejavnostih. V naselju je treba zagotoviti dodatne površine za naraš ajo e gospodarske in posebne dejavnosti ter za individualno stanovanjsko gradnjo, za kar so dane možnosti na robovih naselja in praznih vrzelih znotraj poselitve.

Ob ina ima velik potencial nezazidanih stavbnih zemljiš , ki bi naj predstavljala osnovo za prostorski razvoj naselij. Pri podrobnejši analizi teh zemljiš pa je ugotovljeno, da je pretežni del nezazidanih zemljiš na obmo ju razpršene poselitve in da so del kme kih gospodarstev. V strnjenih delih naselij je nezazidanih stavbnih zemljiš manj. Torej so možnosti za nadaljnji

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 11

razvoj naselij omejene, predvsem zato, ker so vsa strnjena naselja in ve ji strnjeni deli naselij, ki so komunalno opremljena v nižinskem delu ob ine, kjer so tudi najboljša kmetijska zemljiš a.

Tudi ostali (podeželski) prostor, ki obsega pretežni del Ob ine Radenci, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se spodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z ob inskim središ em. Poselitev se usmerja v nezazidana stavbna zemljiš a znotraj naselij, zaradi ve je izkoriš enosti zgrajene gospodarske javne infrastrukture pa tudi v vrzelih, ki se opredelijo kot stavbna zemljiš a. Z zapolnitvijo vrzeli se ohranja tradicionalna struktura naselij. Nova razpršena gradnja se omeji.

Vinorodna obmo ja so v obravnavanem obmo ju mešana obmo ja gradenj gospodarskih objektov (vinskih kleti, stanovanjskih objektov z gospodarskim poslopjem in po itniških hišic). Obmo ja se na rtujejo kot strnjena, racionalno parcelirana obmo ja, ki so skladna z lokalno arhitekturo, naselbinsko in krajinsko tipiko ter varstvenimi usmeritvami. Ustaviti je treba trend gradnje stanovanjskih objektov ve jih dimenzij, sicer pa se zapolnijo vrzeli v obmo jih z izgrajeno infrastrukturo.

Možnosti za prostorski razvoj nudi tudi dobra prometna dostopnost (navezava na daljinsko cestno omrežje): - skozi naselje Radenci in vsa nižinska naselja vodi glavna cesta G1-3 Radenci – Vu ja vas, - pravokotno na njo je navezana regionalna cesta R3-714 in - najpomembnejša cestna povezava, ki poteka tudi po obmo ju ob ine Radenci je vsekakor avtocestna povezava A5 in povezuje severovzhodni del Slovenije z Madžarsko in Slovenijo, - možnosti za prostorski razvoj nudi tudi trasa regionalne enotirne železniške proge Ljutomer – Gornja Radgona, po kateri se odvija le tovorni promet. Na podlagi Nacionalnega programa razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Ur. l. RS, št. 13/96, 110/02) je za obstoje e proge predvidena obnova in gradnja izven nivojskih križanj cest s progo, iz prilog Nacionalnega programa mo razbrati novo železniško povezavo Murska Sobota – Radenci, ki je v prou evanju ter - v ob ini Radenci je sorazmerno dobra infrastrukturna opremljenost.

V ob ini Radenci je vsa gospodarska javna infrastruktura izgrajena le v ob inskem središ u, ki se sproti obnavlja. V ostalih naseljih je izgrajena osnovna gospodarska infrastruktura. Na podlagi Državnega operativnega programa odvajanja in iš enja komunalne odpadne vode je ob ina pristopila k izgradnji kanalizacijskih sistemov. S tem bodo dani pogoji za nadaljnji razvoj vseh strnjenih delov naselij, saj gospodarska javna infrastruktura pomembno vpliva na kvaliteto bivalnih obmo ij. Na gri evnatem obmo ju ob ine na obmo ju razpršene poselitve je gradnja kanalizacije tehni no zahtevna, zato se spodbuja gradnja manjših skupnih sistemov. Opremljenost naselij z osnovno gospodarski infrastrukturo nudi dobre možnosti za razvoj poselitve, zato je širitev racionalna tudi z vidika ve je izkoriš enosti gospodarske javne infrastrukture.

Prednostna razvojna obmo ja so turisti na obmo ja, to so obmo ja z naravnimi kakovostmi, kulturno dediš ino in prepoznavna krajinska obmo ja. Predvsem so to obstoje a turisti na obmo ja, obmo ja ob Muri in vinorodne gorice.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 12

2.4 Razvojne potrebe ob čine, države in regije

Temeljni cilj Strategije prostorskega razvoja Slovenije je pomembnejša vloga mest, ki bodo pospeševala razvoj Slovenije v nacionalnem in evropskem okviru. Državni strateški plan spodbuja policentri ni razvoj naselij. Krepi se vloga lokalnih središ , spodbuja se razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne migracije. Podeželski prostor, ki obsega pretežni del Ob ine Radenci, je pomemben življenjski in gospodarski prostor, zato se spodbuja njegov celovit razvoj v povezavi z urbanimi središ i. Poselitev se usmerja v lokalna središ a in druga strnjena naselja. Ohranja se tradicionalna struktura naselij, gradnja se prilagaja tradicionalni arhitekturi.

Ustvarja se pogoje za gospodarski in socialni razvoj ob ine ter posameznih naselij. Na širši ravni se oblikujejo atraktivna, enakomerno razmeš ena in dostopna centralna obmo ja, z možnostjo zagotavljanja oskrbnih, storitvenih, poslovnih, servisnih in drugih centralnih dejavnosti. V ta namen je potrebno opredeliti dovolj zemljiš za stanovanjsko gradnjo, za proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti ter za rekreacijo in turizem. S tem bodo ustvarjeni pogoji za priselitve in posredno izboljšanje gospodarskega položaja naselij in ob ine. Pove ati je treba delež organizirane stanovanjske gradnje, ki zagotavlja racionalnejšo (in cenejšo) gradnjo ter kvalitetnejše oblikovanje.

Zagotavlja se trajnostni razvoj naselij in varovanje okolja mora postati osnova urejanja. Temu morajo biti prilagojene vse prostorske ureditve. Prizadevati si je potrebno za postopno sanacijo ekoloških konfliktov (sanacija deponije komunalnih odpadkov v Hrastje-Mota), izgradnjo in modernizacijo komunalnega in energetskega omrežja, racionalnejšo rabo zemljiš , zbiranje in neopore no odstranjevanje odpadkov ter nemoteno oskrbo z vodo, varovanje narave in kulturne dediš ine, izboljševanje kvalitete bivalnega okolja. V naseljih je potrebno ustvariti pogoje za razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti, in sicer v skladu s centralnostjo naselij. Izboljšati je treba dostopnost oskrbnih središ ter omrežja infrastrukture, urediti odprte javne površine s socialno funkcijo. Izboljšati bo potrebno oblikovno podobo naselij ter sanirati oblikovno najbolj mote e ureditve.

Varuje in izboljšuje se podoba naselij. Manj kvalitetna stanovanjska obmo ja je potrebno sanirati in s kvalitetnejšim oblikovanjem objektov in izboljšati podobo naselij. Predvsem je potrebno zavarovati histori na jedra naselij in prepre iti nadaljnjo degradacijo kvalitetnih avtohtonih objektov. Poleg kvalitetnejše gradnje je potrebno urediti tudi morfološko prepoznavna središ a naselij in lokalna vozliš a.

Vinorodna obmo ja so v obravnavanem obmo ju predvsem obmo ja gradenj gospodarskih objektov (vinskih kleti), individualnih stanovanj in po itniških hišic. Obmo ja se na rtujejo kot strnjena, racionalno parcelirana obmo ja, ki so skladna z lokalno arhitekturo, naselbinsko in krajinsko tipiko ter varstvenimi usmeritvami.

Urejanje prometa mora postati prednostna naloga, predvsem zmanjševanje ravni hrupa v stanovanjskih obmo jih, vzpostavljanje pregledne prometne mreže in s tem zagotavljanje dobre dostopnosti in prepustnosti, izboljšanje pre nega profila prometnic (urejanje plo nikov in kolesarskih površin, zelenih pasov ob cestiš ih), zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest v obmo jih oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 13

Izboljševanje komunalne infrastrukture – obstoje o komunalno infrastrukturo je potrebno dograditi v smislu zagotavljanja enakomernega komunalnega standarda v vseh naseljih, rekonstruirati in modernizirati dotrajano omrežje.

Na podro ju prometne infrastrukture v Ob ini Radenci niso na rtovane nove povezave na državni ravni. Rekonstruira in posodobi se glavna cesta G1-3, s ciljem zmanjšati hitrost skozi naselja in zagotoviti ve jo varnost za pešce in kolesarje in ve jo varnost pri vklju evanju v promet na njej s stranskih ulic in cest. Rekonstrukcija in posodobitev regionalne ceste RT-941 (Grabonoš – Kapela – Radenci). Izboljša se ponudbe javnega avtobusnega potniškega prometa (zmanjšanje intervalov voženj, udobnost, hitrost, to nost), ki bi prevzela delež potovanj dnevnih migrantov, ki jih je v ob ini 56%. Spodbuja se tudi razvoj potniškega prometa po regionalni progi Gornja Radgona – Ljutomer in s sosednjo Avstrijo. Na rtuje se kolesarsko omrežje s vklju itvijo državnega kolesarskega omrežja. Država spodbuja nadaljnje povezovanje omrežja kolesarskih poti in turisti nih rekreacijskih poti z evropskimi omrežji.

Spodbuja se povezovanje in združevanje obstoje ih TK omrežij in sistemati no uvajanje novih tehnologij. Konkretnih ukrepov za obmo je Ob ine Radenci ni.

Oskrba države z energijo temelji na posameznih energetskih sistemih, s katerimi se omogo a skladen razvoj ter zagotavlja kvalitetno, zanesljivo, ekonomi no in zadostno oskrbo z elektri no energijo. Ob ina Radenci ima izdelano Energetsko zasnovo, v kateri so dolo eni ukrep za boljšo energetsko u inkovitost. Predvsem je to sanacija objektov in energetskih naprav ter iskanje alternativnih energetskih virov. Spodbuja se pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije. Na obmo ju ob ine so za zagotavljanje elektri ne energije zgrajeni elektroenergetski vodi, naprave in objekti: 110 kV DV (Sladki vrh – Radenci in Radenci - Murska Sobota – predvidena rekonstrukcija – v dvosistemskega), srednjenapetostno omrežje (20kV), transformatorske postaje 20/0,4 kV in pripadajo e nizkonapetostno omrežje. Na samih Radencih se nahaja RTP Radenci.

Za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektri no energijo se preko ob ine predvidevajo vodi: - državnega in ob inskega pomena (DV 2 x 110 kV Lenart – Radenci, DV 110 kV Maribor – MS in DV 110 Radenci – Murska Sobota –rekonstrukcija,…). - 20 kV daljnovodi kot povezava TP Radenci Zemlji eva slatina (t-479) - TP Radenci Kapelska cesta (t-199) in povezava TP Radenci Radgonska cesta (t-550) – TP Radenci Ljutomerska cesta, -20 kV kablovodi: KB Bora eva vas 2, KB Kapela – šola, KB Bora eva – lovski dom, vklju itev KB iz TP Radenci center jug (t-278) – TP Radenci vas (t-111), KB Žrnova, KB Kocjan, KB Murski vrh 3, KB Moravski vrh 3, KB Radenski vrh 2, KB Mali Kocjan 2. - Transformatorske postaje 20/0,4 kV: TP Bora eva vas 3, TP Kapela 3 – šola (t-740), TP Bora eva – lovski dom, TP Žrnova, TP Obrtno poslovna cona v Radencih, TP Kocjan 2, TP Murski vrh 3, TP Kocjan 3, TP Radenski vrh 2, TP Mali Kocjan 2.

Poleg na rtovanih TP in pripadajo ih omrežij je predvideno na rtovanje in ureditev novih elektroenergetskih vodov na obmo jih, kje se bo pove ala obremenitev, ali se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih in se bo nartovalo obmo ja poselitve, kjer bo potrebna ve ja priklju na mo .

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 14

Na obmo ju ob ine Radenci poteka regionalni plinovod R15. Za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom se pove a preto no fleksibilnost. Težnja v ob ini Radenci je tudi po širitvi mestnega plinovodnega omrežja.

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, u inkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V Ob ini Gornja Radgona je zgrajeno vodno zajetje v Podgradu, od koder je oskrbovan pretežni del ob ine Radenci.

Kmetijska dejavnost se prednostno usmerja na obmo ja z visokim pridelovalnim potencialom tal za kmetijsko rabo. To so ravninski deli ob ine Radenci (Mursko polje in Š avniška dolina). Pomembna kmetijska obmo ja so v ob ini Radenci tudi vinorodne gorice.

Gozdovi v obravnavanem obmo ju imajo velik krajinski, ekološki, kulturni in rekreativni pomen, zato se gospodarjenje prilagodi zahtevam po ohranitvi, eprav se ne spodbuja pove evanje gozdnih površin. Ohranja se tudi gozdne površine ob in v naseljih in se jih vklju i v zeleni sistem.

Vode so najpomembnejši vir za prostorski razvoj ter hkrati najbolj ranljiv naravni vir. Med najpomembnejšimi sistemi celinskih voda je tudi Murski hidrografski sistem, ki zagotavlja oskrbo z vodo ter za gospodarsko in rekreacijsko rabo.

Varovanje krajinskih kvalitet prostora, kvalitetnih pogledov na naselja in krajinsko atraktivnih ambientov, lo evanje naselij z vmesnimi zelenimi površinami (gozdom) ter upoštevanje naravnih determinant in topografskega položaja pri na rtovanju novih površin za urbane dejavnosti. Ohranja se obstoje e krajinske elemente na obmo ju intenzivne agrarne krajine (živice, soliteri, itd.), ohranja se mozai na in slikovita krajina v gri evnatem delu ob ine in poplavni logi ob reki Muri.

2.5 Vplivi in povezave s sosednjimi obmo čji

Ob ina Radenci leži ob V. panevropskem prometnem koridorju, ki ga pokrivajo glavne prometne povezave in mejni obodni prometni smeri zasnovani v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Mejni obodni obro omogo a povezovanje obmejnih obmo ij z osrednjim obmo jem države.

Preko ob ine Radenci poteka daljinska cestna povezava avtocesta A5 Maribor – Lenart – Cogetinci – Vu ja vas – Murska Sobota – Lipovci (Beltinci – Pince). V širšem prostoru leži ob ina med mednarodnim prometnim vozliš em v Mariboru in regionalnim prometnim vozliš em v Murski Soboti.

Nove cestne povezave (avtocesta) bodo približale obino in naselje Radenci Sloveniji in Evropi, s sprostitvijo tranzitnega prometa pa bodo dani pogoji za ve jo preto nost medob inskih prometnih tokov, ki se bodo navezovali na avtocesto. Avtocesta je tudi pomembna vez med državo Slovenijo in sosednjimi državami.

Naselje Radenci z okolico je pomembno središ e gospodarskih in centralnih dejavnosti, ki zagotavljajo delovna mesta ožji regiji. Poleg zagotavljanja delovnih mest nudi tudi oskrbo z družbenimi, trgovskimi, upravnimi in kulturnimi funkcijami.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 15

Razvoj ob ine temelji na razvoju turizma in spremljajo ih dejavnosti. Zdraviliški turizem in proizvodnja mineralne vode sta pomembni zaposlitveni panogi v ob ini, ki nudita ne le zaposlitev prebivalcem ob inskega središ a temve tudi precejšnjemu delu prebivalcev iz drugih delov ob in ter sosednjih ob in. Vrelci mineralne vode se nahajajo na ve razli nih lokacijah po ob ini, kar je pogojevalo nastanek ve vrtin pija na osnovi te vode, s tem pa tudi dodatna delovna mesta. Razen ob inskega središ a druga naselja ne predstavljajo pomembnih zaposlitvenih obmo ij. Ob ina se soo a s precej enoli no strukturo dejavnosti, primanjkuje ji raznolikih dejavnosti. Precejšen del prebivalcev se vozi na delo v druge ob ine.

2.6 Cilji skladnega prostorskega razvoja

Splošni razvojni cilji na analizi gospodarskih in družbenih podro ij: - trajnostni razvoj celotne ob ine, - višja kakovost življenja v ob ini, - ve ja zaposlenost prebivalcev ob ine, - pospeševanje razvoja urbanega in podeželskega okolja, - varovanje okolja, narave in kulturne dediš ine, - višji nivo kakovosti javnih storitev v ob ini, - ve ja informiranost, osveš enost in odgovornost prebivalcev na vseh podro jih razvoja ob ine.

Prednostni cilji urejanja prometa so: - odpravljanje prometnih konfliktov, - zagotavljanje gospodarnosti prometa in trajnostne mobilnosti, - varovanje okolja in zmanjševanje obremenitev okolja in prebivalstva, - zagotavljanje varne dostopnosti do objektov v javnem interesu, - zagotavljanje prometne varnosti vseh udeležencev v prometu s poudarkom varovanja pešcev in kolesarjev, - izboljšanje prometne dostopnosti in gradnja parkiriš v okolici VIZ (vzgojno izobraževalni zavodi), - izboljšanje prometnih komunikacij na vseh ravneh prometa.

Cilji na podro ju gospodarskih dejavnosti: - pospeševanje podjetništva kot regeneratorja razvoja, - organiziranje podjetniške podpore , - povezovanje navzven, - širitev in razvoj obrtne cone.

Cilji na podro ju turizma in kmetijstva z razvojem podeželja: - širitev turisti ne ponudbe (vzletiš e, kamp in apartmajski kompleks), - oblikovanje destinacije turisti ne ponudbe, - pospeševanje zdraviliškega turizma, - nadaljnji razvoj kmetijstva (podpora ekološkemu kmetovanju, razvoj dopolnilnih dejavnosti, turizem na kmetiji, podpora trženju kmetijskih pridelkov, povezovanje pridelave in predelave), - z dodatnimi in novimi oblikami kmetijske ter dopolnilne dejavnosti pove ati gospodarsko uspešnost kmetij in tako ohraniti poseljenost podeželskega prostora, - pospeševanje raznih oblik dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - pove anje vinogradniške proizvodnje na neizkoriš enih ugodnih legah,

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 16

- gramoznice izkoristiti za turisti ni ribolov s kvalitetno ponudbo doma e hrane in pija e, - ohraniti stare na ine pridobivanja, predelave in hranjenja hrane.

Cilji na podro ju okolja in prostora: - zagotavljanje zdrave pitne vode v ob ini (skupni sistem, obnova sistemov), - urediti sisteme za odvajanje in iš enje odpadnih voda in padavinskih voda, - ravnanje z odpadki (saniranje odlagališ a kom. odpadkov), - stanovanjska gradnja, - cestna infrastruktura, - izdelava programov opremljanja zemljiš , - spodbujanje investicij na podro ju cestne infrastrukture.

Cilji na podro ju ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti:

- Poselitev naj se praviloma na rtuje izven obmo ij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih obmo ij oz. posebnih in potencialnih posebnih varstvenih obmo ij. - Ohranja naj se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna obmo ja in posebna varstvena obmo ja). - Na rtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na obmoju voda in obvodnih zemljiš ih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. - Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko pore ja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne re ne dinamike. - Na reguliranih vodotokih se omogo i izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij, pri katerih so bile uni ene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na retenzijskih površinah ob vodotoku. - Pri na rtovanju obmo ij turizma in rekreacije naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. - V obmo jih z naravnimi kakovostmi se na rtuje prilagojene, ne-množi ne in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri emer se turisti no in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih obmo jih. - Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, ve je gradbene posege in predstavljajo ve je onesnaževanje (npr. golf igriš a) se na rtujejo zven obmo ij, ki so ob utljiva za onesnaženje (vodotoki) in ob obstoje i poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih obmo ij.

3. ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OB ČINE

3.1 Prednostna obmo čja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

3.1.1 Zasnova organizacije prostora

Ob ino Radenci sestavljajo tri morfološko razli na obmo ja: nižinski del s strnjenimi obcestnimi naselji, gri evnate vinorodne gorice in turisti no naselje Radenci. Morfološka raznolikost vpliva tudi na rabo, organizacijo prostora in nadaljnji prostorski razvoj.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 17

Naselje Radenci se je razvilo z razvojem zdraviliš a in polnilnico mineralne vode. Z razširitvami naselja v 70 letih je pridobilo »mestni« zna aj. Prostorski razvoj ob inskega središ a je usmerjen v izboljšavo obstoje ih in urejanje novih poselitvenih obmo ij, v ureditev urbanega centra naselja in v razvoj poslovno-trgovske cone.

Razvoj poselitvenih obmo ij se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljiš , v zgostitev obstoje ih stanovanjskih obmo ij in v širitev stanovanjskega obmo ja med Radenci in Šratovci in v dolgoro no širitev južnega dela naselja v Radencih.

Prostorski razvoj centralnih dejavnosti se usmerja v osrednji del naselja Radenci, med obstoje e centralne dejavnosti ob glavni cesti in med cerkvijo oz. stanovanjskim obmo jem zahodno od železnice, kjer je dovolj razpoložljivih stavbnih zemljiš .

Poslovno trgovska cona se umeš a med glavno cesto in železniško progo v naselje Šratovci, pred vstopom v naselje Radenci, kjer se že nahaja trgovina za kmetijske izdelke in bencinska rpalka ter ob cesti v Bora evo. Poslovno servisne dejavnosti se še umestijo v južni del Radencev, prav tako na zemljiš e med glavno cesto in železniško progo, ki je zaradi oblike in lege najbolj primerno za te vrste dejavnosti.

Za širitev turisti ne dejavnosti znotraj naselja Radencev se namenijo površine južno od obstoje ega zdraviliškega kompleksa, ki so že stavbne površine po osnovni namenski rabi in površine ob lovskem domu, ki ga zaokrožajo gozdne površine. Razvoj turisti nih obmo ij se spodbuja na celotnem ozemlju ob ine Radenci (vzletiš e v Pari jaku, turisti no rekreacijsko obmo je z mini živalskim vrtom, …).

Nižinski del ob ine s strnjenimi naselji je dobro opremljen ali pa je v fazi izgradnje in projektiranja z javno gospodarsko infrastrukturo zato predstavljajo prednostna obmo ja za razvoj poselitve in sicer kot obmo ja za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Nova zemljiš a se vklju ijo v obmo ja naselij na robovih naselij in v vrzelih zaradi zaokrožitve obmo ja naselij in zaradi boljšega izkoristka zgrajene gospodarske javne infrastrukture.

Posebna obmo ja poselitve so v gri evnatem delu ob ine, ki so se na tem obmo ju oblikovala z razvojem vinogradništva. Ve ina naselij se namre pojavlja v obliki manjših trških naselij na kopastih vrhovih, slemenih ali terasah z zna ilno postavitvijo cerkva v osrednji trški prostor, ki vidno izstopajo v širšem krajinskem prostoru (Kapela). Znotraj teh obmo ij je zaslediti nov tip gradnje - po itniških hišic, ki obi ajno izbirajo izpostavljene lege, ali pa so grajeni v podaljšku obstoje ih naselij. V zadnjem asu pa obmo je pridobiva stanovanjsko funkcijo. Tako so obmo ja v ve ji meri opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo ali pa je ta v fazi projektiranja ali izgradnje. Na teh obmo jih se omeji nadaljnja širitev stanovanjskih obmo ij. Na obmo ju strnjene slemenske pozidave se tako nova stavbna zemljiš a vklju ijo na robovih naselij in v vrzelih zaradi zaokrožitve obmo ja naselij in zaradi boljšega izkoristka zgrajene gospodarske javne infrastrukture. Posebnih obmo ij s po itniškimi hišami v prostorskem na rtu ni opredeljenih, saj se nahajajo med stanovanjskimi in gospodarskimi objekti.

Rekreacijske dejavnosti so razvite predvsem na obmoju naselja Radenci (znotraj kopališkega kompleksa, šolah in novih naseljih). Na rtujejo se v vseh ostalih naseljih ali tudi na obmojih izven poselitve (motokros, vzletiš e, manjši rekreacijsko turisti ni center z živalmi, mini hotel na Kapeli,…itd.).

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 18

Gospodarske dejavnosti se širijo izven strnjenega dela naselja, poleg obstoje e proizvodne cone v Bora evi.

3.1.2 Zasnova poselitve

Zasnova poselitve zagotavlja umeš anje dejavnosti, stanovanj in infrastrukture v omrežju naselij ter zadostne komunalno opremljene površine za bivanje in delo ter rekreacijo.

Prednostna obmo ja za razvoj poselitve so: urbano naselje Radenci s pripadajo ima naseljema Bora evo in Šratovci ter Kapelski Vrh s Pari jakom, ki ima razvite centralne dejavnosti, ter vsa strnjena naselja, ki so opremljena z gospodarsko javno infrastrukturo oziroma je ta na rtovana in predstavljajo kvalitetna bivalna obmo ja, ki imajo prednost pred bivanjem v ve jih urbanih naseljih.

Kot dopolnilna gradnja, zapolnitve in zaokrožitev se razvijajo tudi ostala podeželska naselja, vasi in zaselki ter tudi vsa ostala obmo ja razpršene poselitve. Prebivalstvo v ob ini upada, nekatera naselja se praznijo, zato ob ina usmerja poselitev tudi na obmo ja razpršene poselitve. Usmeritev je skladna z izhodiš i iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije, saj se poseljenost ohranja na obmo jih, ki so pomembna z obrambnega vidika in na obmo jih kvalitetnih kulturnih krajin, kar Radgonsko Kapelske gorice nedvomno so.

Vsa naselja v ob ini so neposredno povezana z lokalnim središ em po lokalnih in državnih cestah. Radenci so neposredno povezani tudi z ostalimi regijskimi centri (Maribor, Ptuj, Murska Sobota) in sosednjo Avstrijo. 3.1.3 Koncept prostorskega razvoja naselja Radenci

Koncept prostorskega razvoja naselja Radenci je opredeljen v konceptualnem delu urbanisti nega na rta.

3.1.4 Koncept prostorskega razvoja naselij v ob čini Radenci

3.1.4.1 Opis nižinskih naselij

Opis naselja Bora čeva Gru asto naselje na Radenskem polju leži ob Bora evskem potoku, ob vznožju Radgonsko – Kapelskih goric, vzhodno od Radencev. Proti jugu se širijo njive in travniki, na vznožju goric pa je mešani gozd Bora evski les. V naselju je nekaj vrelcev mineralne vode, tako imenovane radenske slatine. V Bora evi je tudi žagarski obrat. Na vznožju pod krajem Janževim Vrhom je razloženi zaselek Žabjak. Vas se omenja že med letoma 1106 in 1124.

Opis naselja Hrastje – Mota Dvojno gru asto naselje v južnem delu Radenskega polja leži ob cesti Radenci – Ljutomer. Prvotno sta ga sestavljali dve lo eni naselji, Hrastje na jugovzhodu in Mota na severozahodu. Zaselek Trata leži južno od Hrastja. Njive prehajajo na vzhodu v travnike, ob reki Muri pa je poplavni gozd. Med posameznimi starejšimi kmetijami je v zadnjem asu vse ve stanovanjskih hiš predmestnega videza. Naselji sta se za eli s skupnim imenom imenovati leta 1890, ko sta ob železnici Ljutomer – Gornja Radgona postavili skupno železniško postajo. Iz Mote vozi brod ez Muro, ki skrajša pot do Murske Sobote.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 19

Opis naselja Rihtarovci Majhno gru asto naselje na Radenskem polju leži na desni strani Mure, med cesto Gornja Radgona – Ljutomer in vznožjem Radgonsko – Kapelskih goric. Jedro naselja je ob kapelici. Sadovnjaki za hišami na vseh straneh prehajajo v njive, ki jih na zahodu in jugu po Kapelo obdaja mešani gozd. Skozi naselje je speljana železniška proga Ljutomer – Gornja Radgona.

Opis naselja Šratovci Obmejno gru asto naselje na Radenskem polju leži med Gornjo Radgono in Radenci, ob glavni cesti Maribor – Murska Sobota in železnici Ljutomer – Gornja Radgona, na murski terasi ob Radenskem potoku. Pod teraso se do poplavnega gozda ob reki Muri širijo vlažni travniki, nad teraso pa onstran železniške proge prevladujejo njive. V gozdu na robu terase je izvir slatine Železni vrelec. Zaradi bližine Radencev je tu precej zasebnih turisti nih sob.

Opis naselja Turjanci Jedro razloženega naselja na Radenskem polju je južno od ceste Radenci – Ljutomer, od koder segajo prek železniške proge Ljutomer – Gornja Radgona do vznožja Radgonsko – Kapelskih goric njive in travniki, na severu pa pod teraso mokrotni travniki z zaplatami gozda ob reki Muri prehajajo v sklenjeni poplavni gozd. Med kme kimi domovi so nove stanovanjske hiše prebivalcev, zaposlenih ve inoma v Gornji Radgoni in Radencih in Murski Soboti.

3.1.4.2 Koncept prostorskega razvoja nižinskih strnjenih naselij

Naselji Bora eva in Šratovci, ki sta funkcionalno povezana z ob inskim središ em Radenci sta obdelana v urbanisti nem na rtu in je koncept njunega razvoja povezan z ob inskim središ em. Del naselja Bora eve, ki se nahaja ob vznožju Janževega vrha (obmo je zaselka Žabjek) in ni zajet v UN se med sabo poveže in je kakor v gri evnatem delu predvideno postopno zapolnjevanje prekinjene obcestne pozidave, kjer so urejene in asfaltirane poti in je izgrajena ali pa je na rtovana osnovna gospodarska infrastruktur. V strnjenih delih naselja se na robovih priklju ijo tudi posamezne manjše pobude ob pogoju, da je ob parceli izgrajena osnovna gospodarska infrastruktura.

V vseh ostalih nižinskih naselij ni predvidenih ve jih širitev poselitve, saj se poselitev prednostno usmerja v notranji razvoj, to je na nezazidana stavbna zemljiš a znotraj obstoje e poselitve. Teh zemljiš je prav v teh naseljih manj in ob ina zato spodbuja razvoj oziroma širitev poselitve v ob inskem središ u, kot je prikazano v strokovni podlagi v UN. Znotraj teh naselij so predvidene le manjše zaokrožitve ali zapolnitev poselitve ob izgrajeni GJI s imer se ustvari zgoš evanje poselitve. Ve je zaokrožitve se nanašajo na širitev stavbnega zemljiš a zaradi razširitve obstoje e kmetijske ali gospodarske dejavnosti in ažuriranja zelenih igriš , ipd.

3.1.4.3 Opis naselij na gri čevnatem delu ob čine

Hrašenski vrh Razloženo, deloma slemensko naselje na severnem obrobju Kapelskih goric sestavljajo nekdanje vini arje, med katerimi so vinogradi. Nekaj je tudi sadovnjakov.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 20

Janžev Vrh Razloženo naselje na prehodu med Radgonskimi in Kapelskimi goricami leži na podkvastem slemenu vzhodno od ceste Gornja Radgona - Spodnji Ivanjci. Med obema Janževima gri ema je zaselek Nori je, kjer izvira nori ka slatina. Naselje sestavljajo nekdanje vini arije, med njimi pa so novejše hiše prebivalcev, zaposlenih predvsem v Gornji Radgoni in Radencih. Na prisojah so na peš eni rjavi prsti obsežni vinogradi.

Kapelski vrh Razloženo slemensko naselje, ki ga sestavljajo jedro pod Kapelskim vrhom (312m), zaselek Hlaponci jugozahodno od jedra in številne po itniške hišice, je središ e Kapelskih goric. Te so po kraju tudi dobile ime. Pod slemeni in na podkvastem pobo ju jugovzhodno pod vrhom se na vse strani širijo obsežni vinogradi, pod njimi pa so sadovnjaki, njive in travniki. Na osojah severno od naselja raste mešani gozd. Na razglednem vrhu stoji klasicisti na župnijska cerkev sv. Marije Magdalene iz prve polovice 19.stoletja. Cerkev se na tem mestu prvi omenja že leta 1617.

Kobilš čak Razloženo naselje v Kapelskih goricah leži jugozahodno nad Radenci, na slemenu Kobilš aka (311 m). Sestavljajo ga predvsem nekdanje vini arije. Z vrha slemena se širijo obsežni vinogradi in sadovnjaki, proti severu je nižje na pobo ju mešani gozd Bora evski les.

Kocjan Razložena vasica v Kapelskih goricah leži na stranskem slemenu južno od Kapelskega vrha in severno nad Š avniško dolino. Z vrha slemena se širijo obsežni vinogradi. Južna pobo ja v nižjih legah so gozdnata. V naselju in okolici je neko stalo ve manjših gradov.

Melanjski vrh Razložena slemenska vasica v Kapelskih goricah leži med Nori ko in Žrnovsko grabo, južno od Janževega vrha. Vinogradi so na slemenih in zgornjih delih pobo ij. Nižje prehajajo v travnike in njive, na dnu dolin pa mešani gozd. Na slemenu so tudi številne po itniške hišice.

Murski vrh Razloženo slemensko naselje na vzhodu Kapelskih goric leži nad Radenskim poljem, jugovzhodno od Hrašenskega vrha. Na pobo jih so obsežni vinogradi, nižje so ponekod ozki pasovi sadovnjakov, sicer pa prevladuje mešani gozd. Zahodno od slemenske ceste je Murš ak.

Murš čak Razpotegnjeno razloženo slemensko naselje v Kapelskih goricah leži zahodno in južno od Murskega Vrha, od katerega ga v severnem delu lo i le slemenska cesta. Na pobo ju pod slemenom so obsežni vinogradi, nižje proti zahodu in jugu pa rase mešani gozd. Nižje na južnem slemenskem odrastku je zaselek Zabrš ina, ki ga obdajajo sadovnjaki in vinogradi.

Okoslavci Razloženo naselje z gru astim jedrom na severnem obrobju Š avniške doline leži ob vznožju Kapelskih goric, ob cesti Videm ob Š avnici – Radenci. Na slemenu južno od Spodnjega Kocjana, kjer prevladujejo vinogradi in sadovnjaki, je zaselek nekdanjih vini arij Okoslavski vrh. Na za etku 20. stoletja so tu izdelovali vinske kamne. V naselju sta tudi vrelca slatine slabše kakovosti.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 21

Pari čjak Obcestno naselje v Kapelski goricah leži na slemenu pod Kapelo. Na jugovzhodnih pobo jih so obsežni vinogradi, v manj kakovostnih legah pa sadovnjaki in vinogradi. Na osojnem pobo ju prevladuje mešani gozd, ki sega do Radencev. V najvišjem delu slemena je naselje zraš eno s Kapelo. Pod kapelsko cerkvijo sta velika okrogla objekta in sicer vinska klet in stiskalnica za grozdje.

Ra čki vrh Naselje v Kapelskih goricah leži na slemenskem odrastku nad Radenskim poljem, med Turjanskim vrhom na severozahodu in Hrašenskim Vrhom na jugovzhodu. Vrh slemena so vinogradi, nižje proti Murskemu polju sadovnjaki in njive, na vznožju pa mešani gozd Malo lesovje.

Radenski vrh Razloženo naselje v Kapelskih goricah leži južno od gri a Kobilš aka, od koder se po slemenu med Žrnovsko in Hlaponsko grabo širi proti jugu. Na pobo jih okoli Kobilš aka so ve inoma vinogradi in sadovnjaki, nadaljujejo pa se tudi na slemenske odrastke na zahodu. Nižje in na zahodnem pobo ju slemena sadovnjake zamenjujejo njive in mešani gozd. Na vzhodnem slemenu se naselje ob slemenski cesti stika s Kapelskim vrhom.

Spodnji Kocjan Strnjeno slemensko naselje v Kapelskih goricah leži na vzhodnem odrastku glavnega slemena, na katerem je kraj Kapelski vrh. Pod vrhom slemena so na obeh straneh manjši vinogradi in sadovnjaki, nižje, v Hlaponski in Šutejevi grabi, pa rase mešani gozd.

Turjanski Vrh Razloženo naselje v Kapelskih goricah leži na širokem slemenu nad Šutijevo grabo. Med nekdanjimi vini arijami so novejše stanovanjske hiše prebivalcev. Pod naseljem so obsežni vinogradi, še niže pa njive in gozd.

Zgornji Kocjan Razloženo slemensko naselje v Kapelskih goricah leži na slemenskem odrastku južno od kapele. Med nekdanjimi vini arijami je nekaj novejših stanovanjskih hiš. Na prisojnem pobo ju je so obsežni sodobni urejeni vinogradi in posamezni sadovnjaki, pod njimi so njive, v Šutejevi grabi pa gozd. Na južnem robu vasi so ostanki utrjenega gradu Kocjana, ki ga doma ini imenujejo Atilov grad in se kot dvor omenja že leta 1443. Iz njegovih razvalin so v 19. stoletju sezidali sedanjo kapelsko cerkev.

Žrnova Razložena vasica v Kapelskih goricah leži v Žrnovski grabi med naseljema Radenskim in Melanjskim vrhom. Okoli hiš so predvsem travniki in posamezne njive, višje na prisojnem pobo ju pa sadovnjaki in vinogradi.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 22

3.1.4.4 Koncept prostorskega razvoja naselij v gri čevnatem delu ob čine

Pretežni del naselij tvori slemenska obcestna pozidava z razpršeno poselitvijo v okolici. Koncept prostorskega razvoja naselij je tako tudi tu prvenstveno usmerjen v prenovo in v notranji razvoj. Kakor v strnjeni nižinski poselitve se tudi tu zaradi demografske ogroženosti obmo ja zapolnjuje obcestna slemenska pozidava med obstoje o poselitvijo oziroma se ob obstoje i poselitvi priklju i posamezno obmo je (zaokrožitev) ob pogoju, da se parcela nahaja ob obstoje i ali predvideni GJI.

Obmo je razpršene poselitve se ohranja kot avtohtoni poselitveni vzorec, vendar pa se tudi tu zaradi demografske ogroženosti obmo ja omogo i posamezne zaokrožitve razpršene poselitve.

3.1.5 Zasnova razporeditve dejavnosti

Stanovanja in centralne dejavnosti Razporeditev dejavnosti izhaja iz zasnove organizacije prostora ob ine. Stanovanja se zagotavlja v naselju Radenci z pripadajo ima naseljema z ve stanovanjskimi objekti in z individualno gradnjo. Individualna stanovanjska gradnja se zagotavlja v ob inskem središ u, v nižinskih naseljih ter tudi v naseljih vinorodnih goric po posami nih vrzelih.

Proizvodne in ostale gospodarske dejavnosti Razvoj proizvodnih in poslovnih dejavnosti se usmerja na novo priklju ene površine v naselju Bora eva, ki je zajeto k ob inskemu središ u, v ostalih naseljih se zagotovi le razvoj servisnih in obrtnih dejavnosti. Prostih površin za razvoj gospodarskih dejavnosti v ob ini ni. Obstoje e obmo je opredeljeno za gospodarsko cono ob priklju ku na avtocesto se izvzame iz stavbnih zemljiš , saj se nahaja na poplavnem obmo ju. V ostalih naseljih nove gospodarske cone niso na rtovane, le v Hrastje Mota se opredeli ve ja obrtna dejavnost v gospodarsko cono, ki je predvidena za razširitev.

Razvoj kmetijske dejavnosti se ohranja v vseh naseljih, razen v naselju Radenci. Zaradi prostorskih in okoljskih omejitev se kmetije na rtujejo tudi izven naselij v primerni oddaljenosti in dobri dostopnosti.

Športne, rekreacijske in turisti čne dejavnosti Razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se usmerja na že dolo ene in nove površine izven naselij. V naselju Radenci je že zasnovan ve ja športni center.

V ostalih naseljih so rekreacijske površine travnata igriš a za nogomet, ki so urejena skoraj v vseh naseljih. Urejena je motocros steza in izgrajena je vzletna steza za lahke naprave v Rihtarovcih. Urejeno je turisti no rekreacijsko obmo je za razširitev obstoje ega živalskega vrta. Opuš ene gramoznice se sanirajo in uredijo v rekreacijsko površino. Obmo je za razvoj golf igriš a med Radenci in Hraste Mota se skr i.

3.1.6 Omrežje naselij, njihova vloga in funkcija

Radenci kot ob insko središ e oz. lokalni center spadajo v slovenskem merilu med pomembnejša lokalna središ a, ki imajo sedež lokalne samouprave, šolske in športno-igralne kapacitete, osnovno socialno in zdravstveno opremo ter manj zadovoljive trgovinske in služnostne kapacitete. Gravitacijsko zaledje središa je zadovoljivo. Poleg osnovnih zahtev za

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 23

opredelitev vloge v zasnovi omrežja naselij v Sloveniji pa ima naselje tudi poudarjeno turisti no- rekreacijsko funkcijo in zato svojstvena naselbinska obeležja (turisti ni objekti in stavbe) ter prevladujo o gospodarsko in socialno usmerjenost v turisti ne dejavnosti. Je tudi v celoti opremljeno z javno gospodarsko infrastrukturo.

Zaradi mo nega razvoja naselja Radenci v 70 letih, h kateremu je prispeval razvoj zdraviliš a in Radenske, se je naselje razširilo še v sosednje katastrske ob ine Šratovce in Bore o, ki ju zaradi bližine in funkcionalne povezanosti ter prepredenosti namenske rabe obravnavamo znotraj urbanisti nega na rta za ob insko središ e. Sicer imata naselji svoji središ i, kljub temu pa funkcionirata z naseljem in je celotno obmo je zajeto v urbanisti ni na rt. V k.o. Šratovce se je razširilo naselje z individualno gradnjo, medtem ko se je v k.o. Bore o vrinila velika proizvodna cona. Znotraj OPN Radenci se grajene strukture zgoš ujejo in povezujejo. Tako je Kapelski Vrh s Pari jakom, med ostalimi naselji opredeljen, napram drugim naseljem, kot naselje z izrazitejšo centralno funkcijo, saj je prebivalcem naselja in njegovega zaledja zagotovljena možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Kot nekoliko pomembnejša ostala naselja so naselja Rihtarovci s Turjanci, Hrastje-Mota, Janžev vrh in Okoslavci, ki so namenjena za stanovanja in pripadajo o osnovno preskrbo z obrtnimi servisi ter za kmetijsko dejavnost in vinogradništvo. Vsa ostala naselja so funkcijsko manj pomembna in so opredeljena kot podeželska naselja in so namenjena za stalna in ob asna stanovanja, za gospodarsko in ljubiteljsko vinogradniško dejavnost, dopolnilne kmetijske dejavnosti in za turisti no dejavnost. So pretežno bivalna obmo ja z ohranjeno kmetijsko ali vinogradniško dejavnostjo. eprav ta upada oziroma se koncentrira na posami na ve ja kmetijska gospodarstva, pa so vsa naselja tudi oblikovno še kme ka naselja, zato se v njih ohranja kmetijska dejavnost s so asnim razvojem servisnih in obrtnih dejavnosti.

Radenci in Kapelski Vrh naj ohranita obstoje o stopnjo centralnosti naselja in po možnostih in potrebah dvigujeta stopnjo funkcijske opremljenosti naselja.

3.1.7 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v ob čini in regiji

Dosedanje prometne povezave v ob ini in povezave s širšim obmo jem potekajo po cestnem omrežju predvsem v smeri proti ostalim regijskim centrom Maribor in Murska Sobota ter proti sosednji Avstriji. Po državnih (regionalnih) cestah poteka tranzitni promet s sosednjimi ob inami ter sosednjo državo Avstrijo ter lokalni promet med naselji v ob ini. Tranzitne smeri so se spremenile z izgradnjo avtoceste, kar je razbremenilo predvsem ob insko središ e Radence. Železniški promet služi le tovornemu prometu.

3.1.8 Ostala pomembna obmo čja

Posebna obmo ja so obmo ja režimov, ki so že zavarovana s podro nimi predpisi. To so obmo ja varstva narave, obmo ja kulturne dediš ine in druga obmo ja z režimi, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodiš a.

Na obmo ju ob ine Radenci so evidentirana posebna obmo ja Natura 2000, Ekološko pomembna obmoja, obmo ja naravnih vrednost, obmo ja kulturne dediš ine ter elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci).

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 24

Del obmo ja ob ine (severni in južni obronki Radgonsko – Kapelskih goric) je vrel no obmo je z bogatimi ležiš i naravne mineralne vode, ki se rpa v Radencih oziroma v Bora evi. Obmo je se varuje pred onesnaženjem.

3.1.9 Obmo čja urbanisti čnih na črtov

Izdelan je urbanisti ni na rt za urbano središ e Radenci. Znotraj meje urbanisti nega na rta sta poleg naselja Radenci še funkcionalno povezani naselji Bora eva in Šratovci.

Obmo je urbanisti nega na rta zajema obmo ja stavbnih zemljiš , ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo obmo je naselja Radenci, Šratovci in Bora eva. V obmo je urbanisti nega na rta so vklju ena tudi vsa zemljiš a, ki so predvidena za širitev.

4. ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA

4.1. Prometna infrastruktura

Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentri nega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj obmo ij s skupnimi prostorsko razvojnimi zna ilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih obmo ij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Z optimalnim izkoriš anjem vseh elementov prometnega sistema se razvija uravnotežene in enakomerno obremenjene prometne podsisteme. Pri tem se spodbuja gospodarsko, socialno, okoljsko in prostorsko najbolj smotrne in u inkovite oblike in poteke prometa. Z razvojem prometnih omrežij se omogo a izkoriš anje potencialov prostora za poselitev, infrastrukturo, proizvodne in oskrbne dejavnosti, rekreacijo in turizem ter funkcionalno zaokrožanje naselij in obmo ij drugih dejavnosti. Razvoj prometnih omrežij se na rtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na naravno in bivalno okolje, ohranja kulturno dediš ino in varuje naravne vire, biotsko raznovrstnost ter naravne vrednote.

Za ob ino je najpomembnejša glavna cesta G1-3, ki ob ino direktno povezuje z ostalim delom Slovenije in preko AC priklju ka tudi na avtocestno omrežje.

Cestno omrežje ob inskih cest ostaja v obstoje em okviru. Spodbuja se rekonstrukcije obstoje e cestne mreže, razširitve in posodobitve obstoje ih voznih pasov. Predvidena je izgradnja in ureditev cestnih povezav na novo priklju enih stavbnih zemljiš ih.

4.2 Železniško omrežje

Na obmo ju ob ine poteka trasa regionalne enotirne železniške proge Ljutomer – Gornja Radgona. Po njej se odvija le tovorni promet. Skladno z Nacionalnim programom razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Ur. l. RS, št. 13/96) je za obstoje e proge predvidena obnova in gradnja izven nivojskih križanj cest s progo, je pa iz prilog Nacionalnega programa mo razbrati novo železniško povezavo Murska Sobota – Radenci, ki je v prou evanju.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 25

4.3 Kolesarske povezave in peš površin

Na obmo ju ob ine Radenci se na rtuje kolesarsko omrežje, ki se vklju uje v državno kolesarsko omrežje. Spodbuja se izvedba površin za kolesarje (kolesarske steze, pasovi, poti), ureditev odstavnih mest za kolesa ob vseh objektih javnega zna aja, trgovskih objektih, ipd. V naseljih je predvidena izgradnja plo nikov, kjer ni prostorskih možnosti za izvajanje ukrepov umirjanja prometa ali spremembe prometnih režimov. Spodbuja se izgradnja plo nikov ob lokalni in regionalnih cestah skozi naselje in ob zbirnih cestah v ob ini. Povezuje se površine za pešce v mrežo (trgi, ploš adi, pešpoti, plo niki) in ureditev peš prebojev (bližnjic). V samem ob inskem središ u se in tudi po celotni ob ini spodbuja ureditev turisti nih in rekreacijskih poti.

4.4 Omrežje javnega avtobusnega potniškega prometa

Linije javnega avtobusnega potniškega prometa so speljane pretežno po državnih cestah. asovna dostopnost (glede frekvence prevozov) do pomembnejših središ (Ljutomer, Murska Sobota, Maribor) je ob delavnikih dobra. Spodbuja se ve ja gostota javnih prevozov proti jugu npr. Ptuju in uvajanje novih prog znotraj lokalnega cestnega omrežja med naselji v ob ini Radenci, predvsem na gri evnatem delu ob ine. Avtobusna postajališ a se dodatno opremijo (horizontalna signalizacija, ureditev nadstreškov, voznih redov, itd.).

4.5 Ureditev površin za mirujo či promet

Ob ina spodbuja sistemsko urejanje parkiranja z enovitim sistemom parkiranja ob javnih cestah ter z ureditvijo parkiriš na funkcionalnih zemljiš ih skladno z normativi glede na vrsto in obseg dejavnosti, utrjene in ozelenjene parkirne površine, ureditev jasne zasnove parkirnih površin znotraj zdraviliškega kompleksa (ob glavnih vstopih v kompleks).

4.6 Zra čni promet

Preko obmo ja ob ine Radenci potekajo zra ne poti. Pri na rtovanju posegov v prostor je treba upoštevati omejitve v obmo jih zra nih poti predvsem dolo ila povezana z ovirami za zra ni promet iz 110. lena Zakona o letalstvu (Ur.l. RS, št. 113/06) in v primeru vpliva objektov na varnost zra nega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva, objekt pa je potrebno ozna iti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

Med ovire iz (1) odstavka tega lena štejejo: - objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, e se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za ve kot 100 m, - vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo ve kot 100 m od tal, ter daljnovodi, ži nice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini ve kot 75 m, - za ovire pod zra nimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 m, e se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

4.7 Elektronske komunikacije

Ob ina spodbuja razvoj in opremljenost elektronskega omrežja v vseh naseljih ob ine. Ob ina bo sledila razvoju telekomunikacijske infrastrukture v državi s pove anjem opti nih povezav do klju nih porabnikov, z dograjevanjem kabelske kanalizacije in telekomunikacijskih vozliš ter s

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 26

širitvijo novih storitev in vzdrževanjem obstoje ih kabelskih povezav. Postavitev baznih postaj prenosne telefonije in ostalih telekomunikacijskih objektov je možna znotraj gospodarskih con, na zemljiš ih GJI in na zemljiš ih izven naselij. Pri na rtovanju mobilne telefonije se v im veji meri prepre uje vidna izpostavljenost antenskih objektov in naprav, ki se jih predvsem pri umeš anju na druge obstoje e objekte tako zakrivajo in prilagajajo, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto, da antenske naprave na objektih nepremi ne kulturne dediš ine ne spreminjajo ali razvrednotijo njihovega pomena in videza.

Vsak izmed operaterjev mora proti ustrezni odškodnini omogo iti drugim operaterjem uporabo obstoje ih antenskih stolpov za namestitev potrebnih naprav mobilne telefonije. Spodbujajo se povezovanje in združevanje obstoje e infrastrukture elektronskih komunikacij ter optimizacija uporabe le-te.

Potencialno obmo je na rtovanih baznih postaj v ob ini Radenci je ozna eno v grafi ni prilogi strateškega dela OPN Radenci in sicer na karti 212_1 Zasnova javne gospodarske infrastrukture – 1.del.

4.8 Energetska infrastruktura

Za pridobivanje elektri ne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomeš a obstoje e proizvodne enote z novejšimi in uinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

V okviru u inkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji elektri ne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoje ih termoelektrarnah ter pri vseh ve jih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje preveri možnost soproizvodnje (termoelektrarne – toplarne).

Do leta 2016 je na obmo ju ob ine Radenci predvidena izgradnja naslednjih elektroenergetskih objektov: - daljnovod 2 × 110 kV RTP Lenart – RTP Radenci, - daljnovod 110 kV RTP Maribor – RTP Murska Sobota, - dve 110 kV daljnovodni polji v RTP 110/20 kV Radenci, - ca. 11 transformatorskih postaj 20/0,4 kV (Murš ak, Kapela, Radenci, Bora eva, Žrnova, - Kocjan, Murski Vrh, Radenski Vrh, Mali Kocjan), - ca. 10 km 20 kV povezovalnega in priklju nega omrežja, - ca. 11 km 0,4 kV omrežja - obnova ca. 36 km 20 kV ter 2 km 0,4 kV omrežja. Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajo ega omrežja (20 kV in 0,4 kV) je predvideno na osnovi ocene pove anja obremenitev (stanovanjske zazidave, gradnja poslovno obrtnih in industrijskih objektov ter poveanje elektri nih priklju nih mo i na obstoje ih objektih) in na osnovi predvidevanj pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priklju enih na obstoje e elektroenergetske vode in objekte.

Pri prostorskem umeš anju se prou ijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami.

Sistem prenosnega omrežja napetosti 110 kV in ve se na rtuje in dograjuje tako, da omogo a vklju itev novih proizvodnih virov in skupaj z distribucijskim omrežjem zagotavlja stabilno, zanesljivo in kvalitetno oskrbo naselij in drugih ve jih porabnikov z elektri no energijo na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 27

Elektronske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na pozidanih obmo jih oziroma stanovanjskih obmo jih in na obmo jih kulturne dediš ine se daje prednost kabelski izvedbi. 4.9 Plinovod

Preko ob ine Radenci poteka magistralno plinovodno omrežje. V sklopu magistralnega plinovoda se na obmo ju ob ine Radenci oskrbuje z zemeljskim plinom naselje Radenci, Šratovci in Bora eva. V ostalem delu ob ine plinovodnega omrežja ni. Ob ina spodbuja priklop gospodinjstev na plinsko omrežje.

4.10 Alternativni viri energije

Pri razvoju proizvodnje elektri ne energije se na rtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije kot so veter, geotermalna energija in drugi, z upoštevanjem u inkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

Ob ina spodbuja uporabo alternativne energije, to je uporabo vodne energije, son ne energije, energijo biomase in geotermalne energije ter ostale vire alternativne energije.

4.11 Oskrba s pitno vodo

Vodovodno omrežje je razvejano po pretežnem delu obine, vendar oskrba prebivalstva še ni v celoti zadovoljivo rešena, zato je potrebno težiti k temu, da se vsa naselja v ob ini oskrbijo z javnim vodovodom. Ker je vodovodno omrežje predvsem v ravninskem delu ob ine precej staro in je tudi iz neprimernih materialov (azbestne cevi), je potrebno pristopiti k rekonstrukciji oz. sanaciji le tega. Predvidena je tudi izgradnja oskrbovalnega vodovoda za lokalne potrebe, ki se bo vklju il v sistem predvidene vodooskrbe Pomurja. Vodovod je potrebno rekonstruirati oz. sanirati na na in, da bo nudil tudi zadostno požarno varnost.

Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, u inkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen tudi Ob ina Radenci sodeluje pri pripravi regionalne zasnove vodooskrbe Pomurja.

4.11 Odvajanje in čiš čenje odpadnih voda

V ob ini Radenci je s kanalizacijskim omrežjem pokrito naselje Radenci, delno Bora eva in delno Šratovci, kjer je fekalno omrežje trenutno v izgradnji. V naselju Radenci je zgrajen mešani kanalizacijski sistem, ki se zaklju uje na N napravi, ki je stacionirana v bližini hotelskega kompleksa ob Bora evskem potoku, v katerega se izliva pre iš ena voda. istilna naprava ima kapaciteto 9500 PE in je le delno izkoriš ena. Kanalizacijsko omrežje v naselju Radenci se je v glavnem izgrajevalo v letih 1960 – 1985. Ostali del ob ine je le delno pokrit s kanalizacijskim omrežjem in sicer delno naselje Bora eva, Šratovci (trenutno v izgradnji) ter obcestni del naselij Rihtarovci, Turjanci in Hrastje Mota, ki je bilo zgrajeno ob rekonstrukciji glavne ceste G1-3. Ostali del ob ine predvsem južni del z vinogradi s kanalizacijskim omrežjem ni pokrit.

Zaradi konfiguracije terena ob ine ni možno reševati zbiranja, odvajanja in iš enja odpadnih

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 28

voda z enotnim gravitacijskim sistemom, zato je v nadaljnjem na rtovanju kanalizacijskega sistema potrebno razmisliti o ve malih istilnih napravah na katere bi se navezovala zakljuena obmo ja. V nasprotnem primeru bi bilo potrebno zgraditi ve pre rpališ oz. vakumski kanalizacijski sistem s pomo jo katerih, bi se celotna komunalna odpadna voda speljala na centralno istilno napravo v Radencih.

Ker je kanalizacijsko omrežje v naselju Radenci relativno staro bo potrebno pristopiti k obnovi le tega. Na osnovi Nacionalnega programa varstva okolja na podro ju politike varstva voda ter zahteve po izdelavi implementacijskega programa o iš enju komunalne odpadne vode, ki je usklajen s skupnimi stališ i EU do pogajalskih izhodiš na podro ju okolja, je Vlada RS oktobra 2004 sprejela Operativni program odvajanja in iš enja komunalne odpadne vode h kateremu je tudi pristopila ob ina Radenci. Obstoje a istilna naprava v Radencih je dograjena, kapacitete max. 9500PE. V prihodnje ob ina na rtuje izgradnjo nove istilne naprave v Radencih in tudi v Hrastje-Moti. Vsa ostala naselja se rešujejo parcialno v skladu z državnim operativnim programom odvajanja in iš enja komunalnih odpadnih vod in finan nimi sredstvi.

Padavinske vode se zbira lo eno in se jih im dalj zadrži na mestu, kamor so padle. Odvaja se lo eno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v bližnje površinske odvodnike.

4.13 Ravnanje z odpadki

Ob ina Radenci sledi z ravnanjem z odpadki strategiji ravnanja z odpadki kot jo je sprejela Vlada RS v skladu z evropsko zakonodajo.

Ob ina zagotavlja lo eno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih lo eno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. V ob ini ni odlagališ a odpadkov, ti se vozijo na regijsko odlagališ e v Puconcih. Obstoje e odlagališ e v Hrastje-Moti se sanira.

5. DOLO ČITEV OKVIRNIH OBMO ČIJ NASELIJ

5.1 Kriteriji za dolo čitev okvirnih obmo čij naselij

Okvirna obmo ja naselij se dolo i na podlagi 8. lena Pravilnika o vsebini, obliki in na inu priprave ob inskega prostorskega na rta ter pogojih za dolo itev obmo ij sanacij razpršene gradnje in obmo ij za razvoj in širitev naselij in sicer v: 1. Strnjena naselja 2. Naselja, ki vklju ujejo obmo ja razpršene gradnje 3. Nova naselja razpršene gradnje 4. Posebna obmo ja razpršene gradnje 5. Obmo ja razpršene poselitve

V Ob ini Radenci so glede na naravne razmere evidentni ti tipi naselij: - naselje Radenci - strnjena nižinska naselja kot enovita obcestna naselja, - naselja, sestavljena iz ve jega strnjenega dela (gru e) in ve razloženih ali razpršenih zaselkov in posami nih doma ij, - razpršena, raztresena, razpostavljena in razložena naselja, ki so v ve ini avtohtona razpršena poselitev.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 29

- vinogradniška naselja v gri evnatem delu Slovenskih goric, ki se pojavljajo kot strnjena ali prekinjena obcestna poselitev na slemenih in vrhovih, ki je avtohtoni poselitveni vzorec, - razpršena gradnja kot posami na obmo ja in objekti.

5.2 Dolo čitev strnjenih naselij in delov naselij

Naselja so v prostoru evidentna kot obmo je s strnjenimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeno inženirskimi objekti in javnimi površinami. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb in se delijo na urbana in podeželska naselja.

Naselja v ravninskih obmo jih dolin so nastala na dvignjenih re nih terasah, ki so gru asto - obcestna. To so naselja Šratovci, Bora eva, Radenci, Rihtarovci, Turjanci, Hrastje-Mota. Med ve ja naselja v gri evnatem delu ob ine lahko prištejemo še naselja Kapelski Vrh s Parijakom in Okoslavci, ki se nahajajo ob isti regionalni cesti R3-714.

Znotraj obmo ij razpršene poselitve so opredeljena kot strnjeni deli naselij ve ji zaselki in slemenska pozidava.

Sklenjena slemenska naselja so poselitvena obmo ja v vinorodnih goricah, ki so prepoznavna kot sklenjena slemenska ali pretežno sklenjena obmoja z objekti ob cestah in dovoznih poteh. To so deli naselij: Janžev Vrh, Kobilš ak, Radenski Vrh, Kapelski Vrh – Pari jak z gru astim jedrom, Kocjan, Zgornji Kocjan, Spodnji Kocjan, Hrašenski Vrh, Murski Vrh, Murš ak, Melanjski Vrh, Ra ki Vrh in Okoslavci z gru astim jedrom. Slemenske pozidave posameznih naselij so med seboj povezane. Delijo jih meje naselij, ki naselja delijo v smeri sever- jug po sredini slemenske ceste.

Obmo ja razpršene poselitve se ohranjajo na obmo ju naselij: Janžev Vrh, Kobilš ak, Radenski Vrh, Kapelski Vrh, Kocjan, Hrašenski Vrh, Murski Vrh, Murš ak, Turjanski Vrh, Žrnova in Okoslavci.

5.3 Dolo čitev obmo čij razpršene poselitve

Obmo je razpršene poselitve so obmo ja, kjer je zna ilna nizka gostota kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, poselitev se pojavlja v obliki samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, na celotnem obmo ju je zna ilna tudi demografska ogroženost.

Razpršena poselitev se pojavlja v gri evnatem delu kot strnjena ali prekinjena pozidava na slemenih, pobo jih in v dolinah. Posami ne redke doma ije izven strnjenih delov naselij se opredeli glede na njihovo funkcijo. e so to ve je kmetije in objekti zgrajeni pred letom 1967 se jim ohrani stavbno zemljiš e in opredeli s podrobno namensko rabo. Obmo ja razpršene poselitve so obmo ja naselij: Janžev Vrh, Kobilš ak, Radenski Vrh, Kapelski Vrh, Kocjan, Hrašenski Vrh, Murski Vrh, Murš ak, Turjanski Vrh, Žrnova in Okoslavci.

5.4 Razpršena gradnja in dolo čitev obmo čij sanacije

Razpršena gradnja je po definiciji obmo je z nizko gostoto naselitve, z nestrjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je ve kot 100 m nepozidanih oziroma kmetijskih

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 30

zemljiš in je negativen pojav v prostoru, ki se ga sanira. V Ob ini Radenci so opredeljeni kot razpršena gradnja le objekti, ki se nahajajo izven sklenjenih gradenj na grebenih in vrhovih, ki so pozidana z novejšimi objekti, pretežno so to vinske kleti, vikendi in tudi ponekod stanovanjske hiše.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 31

6. USMERITVE ZA PROSTORSKI RAZVOJ OB ČINE

6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

6.1.1 Usmeritve za razvoj naselij

Notranji razvoj naselij Razvoj naselij vklju uje notranji razvoj in širitev. V Ob ini Radenci je razvoj vseh naselij prvenstveno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljiš znotraj strnjenih naselij in zaselkov.

V naselju Radenci je v povpre ju še nekaj nezazidanih stavbnih zemljiš na obmo ju Novega naselja, kjer ja na rtovana individualna in blokovska gradnja in na obmo ju starejšega dela Radencev, kjer se prosta zemljiš a parcelirajo in komunalno opremljajo. Proste so še površine namenjene turizmu in rekreaciji ter površine namenjene poslovni coni.

V lokalnih centrih in ostalih strnjenih naseljih je prav tako nekaj prostih površin, ki pa jih zaradi sedanje kmetijske rabe tudi zmanjšujemo, tako da so v povpre ju v posameznih naseljih nepozidane površine zmanjšajo. Nezazidane površine so posami ne vrzeli med obcestno zazidavo in nezazidana dvoriš a pri doma ijah, ve jih kompleksov nezazidanih površin v teh naseljih ni. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš, v obmo jih razpršene poselitve pa tudi za gradnjo kmetijskih objektov.

Tabela 1: Analiza stavbnih zemljiš č in deleži nezazidanih stavbnih zemljiš č v ob čini Radenci NASELJE Stavba zemljiš ča (m2) Nezazidana zemljiš ča (m2) % BORA EVA 523783,618 73169,85 13,97 HRAŠENSKI VRH 83909,7 15143 18,05 HRASTJE -MOTA 477394,432 49047 10,27 JANŽEV VRH 245702,71 32938 13,41 KAPELSKI VRH 232391,295 49283 21,21 KOBILŠ AK 47534,95 2776 5,84 KOCJAN 29519,49 9492 32,16 MELANJSKI VRH 37030,87 9348 25,24 MURŠ AK 101765,16 15464 15,20 MURSKI VRH 156589,42 53396 34,10 OKOSLAVCI 349385,65 42306 12,11 PARI JAK 223659,99 91278 40,81 RA KI VRH 87327,14 11653 13,34 RADENCI 1546811,19 299625 19,37 RADENSKI VRH 142096,44 35031 24,65 RIHTAROVCI 185339,18 26503 14,30 SPODNJI KOCJAN 57180,98 17928 31,35 ŠRATOVCI 249768,62 40638 16,27 TURJANCI 165787,01 11253 6,79 TURJANSKI VRH 65349,74 3828 5,86 ZGORNJI KOCJAN 19676,78 2689 13,67 ŽRNOVA 20622 983 4,77

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 32

SKUPAJ 5048626,365 893771,85 17,70 Op.: Stavbna zemljiš a so vsa zemljiš a, ki so bila uvrš ena med stavbna zemljiš a po osnovni namenski rabi (tudi ceste, zelene površine, okoljska inf.,ipd.)

Prenova naselij S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnine, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja in je ob tem mogoe ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. Obina želi znotraj delnih prenov zagotoviti, da se: - prepre iti nadaljnja degradacija kvalitetnih avtohtonih objektov, - uredi morfološko prepoznavna središ a naselij in lokalna vozliš a, - uredijo javne površine in se opremijo z vsebinami, ki bodo spodbujale socialne stike - prebivalcev (otroška igriš a, manjši trgi), - izboljša oblikovna podoba naselij ter sanira oblikovno najbolj mote e ureditve, - izboljša pre ne profile prometnic (urejanje plo nikov in kolesarskih površin, zelenih pasov ob cestiš ih), - zagotavlja zadostno število parkirnih mest v obmo jih oskrbnih in storitvenih dejavnosti, - obstoje o komunalno infrastrukturo dogradi v smislu zagotavljanja enakomernega - komunalnega standarda v vseh naseljih, rekonstruira in modernizira dotrajano omrežje.

V Ob ini Radenci so degradirana obmo ja v naselju Radenci, kakor tudi v ostalih naseljih in v odprtem prostoru, ki bi jih bilo treba sanirati. V naseljih so degradirana posami na obmo ja z opuš eno dosedanjo rabo in nezadostno izkoriš ena obmo ja, ki se jim dolo i nova namembnost (objekti znotraj zdraviliš a in samo kopališ e v Radencih, potreben sanacije je tudi Janžev hram, ki je pod spomeniškim varstvom, starejši objekti v naselju Radenci, itd.). V odprtem prostoru je predvidena za sanacijo opuš ena deponija komunalnih odpadkov v Hrastje- Mota. Za posami na obmo ja se izdela podrobne prostorske na rte, kjer se definira pogoje sanacije.

Obmo čja širitve naselij Na rtno usmerjanje poselitve je dolgoro na zagotovitev površin za gradnjo stanovanj in ostalih dejavnosti. Na rtno se širi le ob insko središ e Radenci s Šratovci in Bora evo, kjer se prednostno usmerja razvoj poselitve z razširitvijo vseh spremljajo ih dejavnosti in se na tak na in krepi ob insko središ e. Lokalni centri znotraj ob ine so še Kapelski Vrh s Pari jakom, pomožni lokalni centri so Hrastje Mota s Turjanci, Rihtarovci in Okoslavci, kjer se omogo i zmerna in manjša urbanizacija. Ostala naselja so opredeljena kot podeželska naselja, kjer niso predvidene ve je širitve poselitve, pa pa gre v teh naseljih za zarobitve in zapolnitve praznih vrzeli med stavbnimi zemljiš i, kjer je tudi izgrajena javna gospodarska infrastruktura. S priklju itvijo posami nih parcel zagotovimo lastnikom možnost gradnje na lastni parceli. Tovrstne zarobitve in zapolnitve so omejene na posami ne parcele ob pogoju, da je do parcel urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste in da gre za prostorsko zaokrožitev meje naselja ali razpršene poselitve.

Zapolnjujejo in zaokrožujejo se tudi vinogradniška naselja, kjer so evidentirane pobude posameznih lastnikov zemljiš . V ve ini primerov se na rtuje gradnja stanovanjskih objektov in objektov za ob asno bivanje. Glede na demografsko ogroženost obmo ja Slovenskih goric, kjer prebivalstvo nezadržno upada, se s tovrstno gradnjo ohranja poseljenost, s tem se ohranja tudi vinogradništvo. Vinogradništvo je na tem obmo ju pomembna gospodarska panoga, ki se z razvojem dopolnilnih dejavnosti razvija tudi v turisti no ponudbo.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 33

Razvoj dejavnosti Gospodarske dejavnosti (industrija, obrt, servisi) in ve je poslovne dejavnosti se razvija v naselju Radenci, kjer se dejavnosti definira znotraj tega akta, v katerih je poleg pogojev za izvedbo dolo ena tudi podrobna namenska raba posameznega obmo ja. V naselju se s podrobno namensko rabo razvija tudi dodatne centralne, posebne ter gospodarske dejavnosti ter zagotavlja površine za usmerjeno stanovanjsko gradnjo.

Ve ina naselij v ob ini izhaja iz mešane bivalno – delovne (kmetijske) funkcije, ki se sicer postopoma opuš a, vendar je prisotna v pretežnem delu naselij. Število kmetij se sicer zmanjšuje, pove uje pa se njihova velikost in kapaciteta. Da se ohrani funkcija podeželja v celoti (povezanost delovne in bivalne funkcije) se vsa naselja, razen naselja Radenci z deli naselij Šratovci in Bora eva opredeli kot podeželska naselja, kjer bosta omogo ena predvsem ohranitev ter tudi širitev in razvoj kmetijskih in dopolnilnih kmetijskih dejavnosti.

Posebne površine za gospodarske dejavnosti se na rtuje v naselju Bora eva, kjer se nahaja obstoje a gospodarska cona. Kot gospodarske cone se v ostalih naseljih opredelijo tudi obstoje e ve je obrtne dejavnosti (npr. v Turjancih – gradbeno podjetje Weindorfer). V centralnih delih naselij, ki so definirana z javnimi objekti (cerkev, šola) se zagotovi dodatne površine za javne funkcije in dodatne zelene površine, e so za to prostorski pogoji.

Gradnja izven poselitvenih obmo ij je v Ob ini Radenci možna za gradnjo objektov, ki služijo za potrebe kmetijske, gozdarske in turisti ne dejavnosti (tudi športno-rekreacijske dejavnosti). Na obmo jih kjer se zaradi okoljskih in prostorskih problemov kmetije ne morejo širiti je na rtovana selitev ve jih kmetijskih gospodarstev iz naselij.

Na obmo ju ob ine Radenci se spodbuja razvoj turizma in rekreacije tudi izven poselitvenih obmo ij. Tako ob ina na svojem ozemlju na rtuje razvoj motokrosa, turisti nega centra za namen vzletiš a lahkih naprav ter turisti nega rekreacijskega obmo ja za razširitev obstoje ega mini živalskega vrta. Obmo je za ureditev golf igriš a med Radenci in Hraste Mota se povrne v prvotno namensko rabo (K1, K2 in G).

Pri na rtovanju objektov in površin izven poselitvenih obmo ij se upošteva izhodiš a iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije.

Ohranjanje poselitve Razpršena poselitev se v gri evnatem delu ob ine ohranja kot avtohtoni vzorec poselitve. Spodbuja se razvoj vinogradništva in poljedelstva ter se vzpostavljajo pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na teh obmo jih. Poselitev se ohranja z zagotovitvijo ugodnih bivalnih pogojev, z ugodnimi prometnimi povezavami z lokalnimi centri oz. do obmo ij z delovnimi mesti in šolo. Ker je gri evnat del ob ine Radenci demografsko ogroženo, kjer so tudi demografske napovedi pesimisti ne, ob ina zato spodbuja in ohranja poselitev na celotnem obmo ju ob ine.

Urbanisti čno oblikovanje naselij Usmeritve za urbanisti no oblikovanje naselja Radenci so podane v urbanisti nem na rtu tega naselja.

V primeru širitve stavbnih zemljiš in v primeru prenov delov naselij se urbanisti no oblikovanje opredeli z ob inskimi prostorskimi na rti.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 34

V vseh nižinskih obcestnih-gru astih naseljih in v delih naselij, ki so strnjeni ob cesti (slemenska pozidava), se ohranja zna ilno obcestno zazidavo z upoštevanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rasto a doma ija, zato se omogo i nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. Ohranja se zna ilne zelene robove naselij in zaselkov, tu je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov.

V strnjenih naseljih se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin, ki omogo ajo vzdrževanje naselja ali dela naselja. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest in ulic ter površine za javne zelenice v naseljih z objekti družbene infrastrukture.

V naseljih se ohranja identiteta naselij z obnovami objektov, z ohranjanjem arhitekturne tipologije naselja, z ohranjanjem ali vnašanjem zelenih in drugih javnih vsebin v naselja ter z oblikovanjem središ naselij. V vseh naseljih se dosledno upošteva gradbena linija ob cesti, ter ohranja velikostno razmerje grajene strukture. To pomeni, da se omeji gradnjo objektov ve jih tlorisov ali višin. V izvedbenem delu prostorskega na rta se dolo i velikost ali prostornina objektov, ki ne sme odstopati od povpre ne velikosti ožjega naselja. Dolo i se tudi strožje prostorske izvedbene pogoje za oblikovanje objektov.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 35

7. USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI

7.1 Razvojna obmo čja za posamezne dejavnosti

7.1.1 Razvojna obmo čja za dejavnosti, ki so vezane na naravne vire

Razvoj v krajini je usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju turisti nega in gospodarskega razvoja. Dejavnosti na obmo ju ob ine bodo umeš ene na najbolj privla na oz. na obmo ja z najve jimi potenciali zanje ob najmanjši ranljivosti prostora oziroma v skladu z varovanjem naravnih in kulturnih kakovosti prostora, v skladu z varovanjem naravnih virov in kulturne krajine ter v skladu z ogroženostjo prostora zaradi naravnih in drugih nesre .

Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj kmetijstva (poljedelstvo in živinoreja v nižinskem delu ob ine in vinogradništvo, sadjarstvo v gri evnatem delu), razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti z razvojem turisti nih dejavnosti. Na delu kmetijskih zemljiš znotraj ob ine Radenci so že izvedene kmetijske operacije. Tu dodatne kmetijske operacije niso na rtovane.

V gri evnatem delu ima vinogradništvo in sadjarstvo pomembno gospodarsko vlogo, zato se ga ohranja in razvija tudi z ohranitvijo poselitve. Pretežni del vinogradov in tudi sadovnjakov je v lasti fizi nih oseb, vsaj polovica lastnikov se z vinogradništvom ukvarja ljubiteljsko na manjših pridelovalnih površinah. Združevanje vinogradniških površin še ni aktualno, z vidika ohranjanja zna ilne kulturne krajine tudi ni zaželeno. Na vinogradniških obmo jih se spodbuja razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in razvoj turizma.

Turisti na dejavnost izven naselij je usmerjena v ohranjanje in vzdrževanje krajinske podobe gri evnatega dela ob ine. Rekreacijska obmo ja so omejena na travnata igriš a, ki so urejena v vseh naseljih oziroma na njihovem robu. To so travnata igriš a, ki so urejena v vseh naseljih oziroma na njihovem robu. Turisti no rekreacijska obmo ja izven naselij se spodbujajo na celotnem obmo ju ob ine, ve ja na rtovana pa so v Radencih zaradi razširitve turisti no rekreacijskega centra in mini živalskega vrta, v Janževem Vrhu zaradi ureditve steze za motokros in v Pari jaku zaradi ureditve turisti no rekreacijskega obmo ja za na namene vzletiš a lahkih naprav. Obstoje e obmo je namenjeno igriš u za golf se izbriše iz poselitve in se vrne v prvotno namensko rabo.

(5) Na podro ju gozdarstva se ohranja gospodarska in ekološka funkcija gozdov, ter mešana kmetijsko-gozdarska funkcija na obmo jih kmetijskih zemljiš , poraš enih z gozdom.

Mineralna voda se bo še naprej uporabljala v turisti ne in gospodarske namene. Viri geotermalne vode se koristijo za namene turizma, v gospodarskih dejavnostih, za ogrevanje in kmetijstvu.

Bogata ležiš a gramoza ob Muri so potencialna pridobivalna obmo ja. Obstoje i nelegalni kopi se sanirajo.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 36

7.2 Posebna obmo čja

Posebna obmo ja, ki so v ob ini Radenci opredeljena kot kvalitetna in vredna obmo ja, so obmo ja varstva narave in obmo ja kulturne dediš ine. V teh obmo jih se ohranja obstoje e stanje ali na rtuje v skladu z zahtevanimi režimi.

Obmo čja varstva narave Na obmo ju Ob ine Radenci so evidentirana vsa obmo ja varstva narave. Ležijo na severo- vzhodnem delu ob ine, ob Muri in tudi na obmo ju Radgonsko - Kapelskih goricah. To so ekološko pomembna obmo ja, posami na obmo ja in to ke naravnih vrednot ter posebno varstveno obmo je Natura 2000. Varuje se tudi pomembna obmo ja in elementi kulturne in naravne krajine, ki se nahajajo izven zavarovanih obmo ij (mokrotni travniki, vegetacija teko ih voda, gozdovi) ter elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (živice, grmovni in drevesni osamelci, itd).

Obmo čja kulturne dediš čine Obmo ja kulturne dediš ina so obmo ja in objekti iz registra kulturne dediš ine, ki so zavarovani z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena obine Radenci (Uradno glasilo slovenskih ob in, št. 20/07, 26/07, 11/08)) in ki so v registru kulturne dediš ine za obmo je Ob ine Radenci. Celostno se varuje vsa obmo ja in objekte kulturne dediš ine. Poleg objekta kulturne dediš ine se varuje tudi njegovo vplivno obmo je

Varstveni pasovi vodnih zajetij Na obmo ju ob ine Radenci se nahaja širši varstveni pas vodnega vira pitne vode murskosoboške ob ine in sicer varstveni pas vodnega zajetja v Krogu, ki je eno od poglavitnih vodnih zajetij v ob ini in je zavarovan z ob inskim odlokom.

Z Odlokom o dolo itvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v ob ini G. Radgona (Ur.objave, št. 27/84) in z Odlokom o spremembah in dopolnitvah o dolo itvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v ob ini G. Radgona (Ur.l. RS, št., 76/00) je zavarovano obmo je mineralnih vrelcev, ki zajema severni del ob ine in celotno naselje Radenci. Na zavarovanem obmo ju in tudi v okolici so vodovarstvena zajetja ( rpališ a), ki so v podrobni namenski rabi opredeljena kot obmo ja okoljske infrastrukture.

Prepoznavne kvalitete v krajini Na obmo ju ob ine Radenci so evidentirane štiri krajinski enote in njihove podenote. Za posamezne podenote so navedene smernice za varovanje in urejanje; 1) Ravninsko obmo je Prekmurja (podenota: Poplavno obmo je reke Mure) - varovanje gozdnih površin in vseh drugih drobnih vegetacijskih pojavov (žive meje, skupine dreves in posamezna drevesa, obrežne zarasti), - ohranjanje poplavnosti v poplavnem pasu Mure, - ohranjanje obsega poplavnih logov, - revitalizacija reguliranih strug vodotokov na na in sonaravnega oblikovanja korita in zajezitev, potrebnih za ohranjanje višine podtalnice, - vzpostavitev furkacijskega delovanje reke.

2) Ravnina ob Muri (podenota: Mursko polje): - ohranjanje redkih dreves med polji,

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 37

- ohranjanje preostalih mokrotnih površin, - revitalizacija reguliranih odsekov potokov s ponovno zasaditvijo in zajezitvami vode v strugi - sajenje posameznih dreves v odprti krajini, na razpotjih, ob znamenjih ipd., - bogatenje kolobarja kmetijskih kultur, - ureditev gramoznic in odstranitev odpadkov iz gramoznic.

3) Slovenske gorice (podenota: Radgonsko-Kapelske gorice) - ohranjanje topografskih zna ilnosti naravnega in kulturnega nastanka npr. teras (Kapelske gorice, Jeruzalemske gorice), - ohranjanje gozdnih površin med vinogradi v grapah in na strmih legah, - ohranjanje osamelih dreves, predvsem jagnedov, - ohranjanje mo virnih dolin potokov, ki še niso bili regulirani, - ureditve novih sadovnjakov in vinogradov naj se prilagajajo prevladujo emu krajinskemu vzorcu, - poselitveni vzorec naj se prilagaja obstoje im poselitvenim vzorcem (npr. slemenska gradnja proti gradnji po pobo ju), - obmo ja po itniških hišic je treba sanirati z vidika vidne zaš ite s primernimi zasaditvami, npr. sadnih dreves.

4) Slovenske gorice (podenota: dolina Š avnice) • ohranjanje osamelih dreves • ohranjanje mo virnih dolin potokov, ki še niso bili regulirani • dolini Pesnice in Š avnice je treba ponovno oživiti s sajenjem živic in sonaravno ureditvijo strug • sajenje posameznih dreves v odprti krajini kot krajinskih poudarkov in ozna evalcev npr. razpotij; to velja za oba sistema; dolinsko dno (hrast - dob) in gri evje (jagned), • ekološko-krajinska sanacija bi bila dobrodošla tudi ob vodnih zadrževalnikih, katerih brežine se porasle zgolj s travo (dolina Š avnice)

7.3 Obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami

Obmo ja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre ami so poplavna in plazljiva obmo ja, obmo ja zaš ite in reševanja ter obmo ja za obrambo. Poplavna obmo ja v ob ini Radenci so ob reki Muri in ob potoku Š avnica. Naselja so ob reki Muri delno zaš itena z visokovodnimi nasipi. Na ogroženih obmo jih, kjer so nasipi dotrajani in ne nudijo zadostne poplavne ogroženosti je predvidena sanacija nasipov. Poplavna obmo ja so po namenski rabi pretežno kmetijska ali gozdna zemljiš a, kjer ni predvidena sprememba namenske rabe. Na teh obmo jih niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi obmo je predstavljalo nevarnost. Na poplavnih obmo jih se prepove vse dejavnosti in vse posege, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljiš a ali pove ujejo poplavno ogroženost obmo ja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Glede na stopnjo ogroženosti so dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljiš . Možna je gradnja objektov in naprav v skladu s predpisi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na obmo jih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retencijske sposobnosti obmo ja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, e je to mogo e. Spreminjanje retencijskih

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 38

površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljiš u se na rtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. Manjši delež zemljiš se nahaja tudi na obstoje ih stavbnih zemljiš ih, kjer so tudi že izvedeni objekti. Za posege na te površine je treba izdelati opozorilne karte poplavne ogroženosti.

V obmo ju erozije srednje intenzitete, ki se nahajajo na gri evnatem delu ob in Radgonsko – Kapelskih goric, se upošteva varstvene ukrepe oziroma se v teh obmo jih ne na rtuje ureditev, ki lahko povzro ijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri poseganju na erozijska obmo ja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe oz. upoštevati predpise.

V izvedbenem delu prostorskega na rta se upoštevajo ukrepi varstva pred požarom, ki jih dolo ajo predpisi o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, dolo eni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.

Obmo je Ob ine Radenci se nahaja na obmo ju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. V objektih, ki so dolo eni v predpisih o tehni nih normativih za zakloniš a in zaklonilnike, se predvidi oja ena ploš a nad pritli jem, kar je treba upoštevati pri gradnji zahtevnejših objektov in pri izvedbi ostalih posegov.

7.4 Obmo čja in objekti za potrebe obrambe

V ob ini Radenci ni državnih obmo ij za potrebe obrambe. Ob ina ima ob inski na rt zaš ite in reševanja, izdelana je tudi Ocena ogroženosti, v kateri so dolo eni predlogi za izvajanje zaš ite in reševanja po posameznih podro jih ogroženosti.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 39

8. USMERITVE ZA DOLO ČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠ Č

Osnovna namenska raba se dolo i na podlagi sedanje pretežne rabe zemljiš in na podlagi na rtovanih širitev poselitvenih obmo ij. Deli se na stavbna zemljiš a, kmetijska zemljiš a, gozdna zemljiš a, vodna zemljiš a in druga zemljiš a.

Stavbna zemljiš a so v naselju Radenci, v vseh nižinskih naseljih ter v vinogradniških naseljih in ostalih obmo jih razpršene poselitve. Posami ne objekte, ki se jih opredeli kot razpršeno gradnjo, se v prostorskem na rtu prikaže kot stavbiš e (fundus) brez pripadajo ega stavbnega zemljiš a.

Podrobnejša namenska raba se dolo i na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi na rtovane razmestitve dejavnosti; - znotraj stavbnih zemljiš je le v ob inskem središ u in lokalnih centrih ve obmo ij s podrobnejšo namensko rabo, v ostalih naseljih pa so po namenu lo eni centralni objekti (pretežno so to vaško – gasilski domovi, kapele) ter rekreacijske in zelene površine (igriš a, pokopališ a). V ob inskem središ u se površine za individualno gradnjo opredelijo kot stanovanjske površine, ki se prepletajo z obmo ji za centralne dejavnosti, obmo ji za posebne namene, zelenimi površinami in obmo ji za proizvodne dejavnosti, - ve ino ostalih naselij se opredeli kot površine podeželskega naselja, - avtohtona gradnja, kjer se nahajajo pretežno kme ka gospodarstva se opredelijo kot površine razpršene poselitve, - posebej se opredelijo zelene površine (pokopališ a, igriš a), - podrobno se opredelijo zemljiš a namenjena okoljski in drugi infrastrukturi, - znotraj vseh naselij se posebej opredelijo obmo ja prometnih površin. Zemljiš a prometne infrastrukture so zemljiš a državnih cest, to so regionalne ceste ter ob inske ceste, ki so lokalne ceste in javne poti oz. predvsem tiste, ki vodijo do stavbnih zemljiš , - kot prometna infrastruktura so opredeljena tudi parkiriš a.

V izvedbenem delu prostorskega na rta se obmo ja osnovne namenske rabe delijo na podrobnejšo namensko rabo glede na pretežnost rabe. Pri tem se upošteva naslednje usmeritve: - naselja se opredelijo kot kme ka naselja z možnostjo ohranitve kmetijske dejavnosti s servisnimi in obrtnimi dejavnostmi, - v ob inskem središ u s pripadajo im obmo jem se podrobnejša namenska raba dolo i z upoštevanjem obstoje e namembnosti površin, - novim obmo jem se podrobna namenska raba dolo i na podlagi na rtovane razmestitve dejavnosti, - proizvodne, obrtne, poslovne in druge dejavnosti se usmerjajo na ali ob ob insko središ e, - turisti na in podobna obmo ja se opredelijo kot posebna obmo ja.

Kmetijska zemljiš a so vsa zemljiš a, ki so že v prostorskih sestavinah planov opredeljena kot obmo ja kmetijskih zemljiš . Za kmetijsko rabo, razen zemljiš , ki so že v prvi fazi namenjena za gradnjo ali druge ureditve in so v prostorskem na rtu opredeljena kot stavbna zemljiš a. Kmetijska zemljiš a se v izvedbenem delu prostorskega na rta opredelijo najboljša kmetijska zemljiš a in druga kmetijska zemljiš a. Ob ina na kmetijskih zemljiš ih še v nadaljnje na rtuje intenzivno izrabo.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 40

Gozdna zemljiš a so zemljiš a, porasla z drevjem in grmi evjem in so že v prostorskih sestavinah planov opredeljena za gozdno rabo.

Vodna zemljiš a so površine pod vodo in pripadajo a zemljiš a, ki so v katastrskih na rtih del vodne površine. Obvodna zemljiš a, ki znašajo pri vodotokih prvega reda 15 m (Mura, Šavnica), pri vodotokih drugega reda pa 5 m so del širše osnovne namenske rabe (kmetijskih, gozdnih ali stavbnih zemljiš ).

Znotraj obmo ja ob ine se posebej opredelijo obmo ja za potrebe okoljske, telekomunikacijske in energetske infrastrukture.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 41

9. USMERITVE ZA DOLO ČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV

Prostorski izvedbeni pogoji dolo ajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo. Enote urejanja se dolo ijo glede na zna ilnosti prostora. Prostorski izvedbeni pogoji se dolo ijo za celotno obmo je ob ine. Prikazani so v izvedbenem delu ob inskega prostorskega na rta. Z njimi se dolo i merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov po posameznih enotah urejanja prostora: glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede na namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priklju evanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, ipd.

V ob inskem središ u se ohranja zna ilno zazidavo ob uli ni gradbeni liniji. Dotrajane objekte se nadomesti z novimi, pri emer se upošteva uli no gradbeno linijo in višinski gabarit, ki ne presega višine obstoje ih objektov ob ulici. Po podrobni namenski rabi je jedro naselja namenjeno predvsem stanovanjem, centralnim dejavnostim, posebnim dejavnostim in tudi turizmu. Razvoj naselja se usmerja v ponovno oživitev manjših lokalov ter na prostih površinah v ureditev trgovskih, poslovnih in servisnih dejavnosti. Pri novih gradnjah v še nepozidanih obmo jih se nove ulice za rta ortogonalno in vzporedno z obstoje imi ulicami, upošteva se uli na gradbena linija.

Pri dolo anju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva zna ilnosti arhitekturne tipike obmo ja. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva zna ilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiš ih. Ohranja se morfologija naselij (pretežno obcestna pozidava, zaporednost gradnje), zeleni rob naselja in ostale zelene površine. Ohranijo se obmo ja razpršene poselitve v gri evnatem delu ob ine z namenom ohranitve kulturne krajine.

Pri dolo anju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in obmo ja kulturne dediš ine in naravovarstvena obmo ja.

Pri parcelaciji zemljiš v naseljih se upošteva zna ilno obstoje o parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljiš .

V vseh obmo jih, ki bodo obdelana s podrobnimi prostorskimi na rti, se upošteva gradbena linija obstoje ih struktur v prostoru (npr. obstoje e ceste, obstoje i bližnji objekti, potoki, ipd). V teh obmo jih se v izvedbenem delu ob inskega prostorskega na rta zapiše tudi pogoj, da se vsa obmo ja zasadijo s parkovno drevnino.

Ohranja se naravne (travnike,….) in ustvarjene (ekstenzivne sadovnjake, živice…) krajinske elemente, ki soustvarjajo podobo naselja in ostale zelene površine. Razpršena gradnja se omeji.

Ob inski prostorski na rt Obine Radenci – DOPOLNJEN OSNUTEK Obrazložitev prostorskega akta 42