Odlok O Občinskem Prostorskem Načrtu Občine Radenci
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
OBČINA RADENCI PREDLOG OBČINSKI SVET Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C, 57/2012, 57/2012-ZUPUDPP-A, 109/2012, 14/15 – ZUUJFO ) ter 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih Občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na … seji dne … sprejel Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Radenci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (podlaga za občinski prostorski načrt) (1) S tem odlokom se v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) (v nadaljevanju: SPRS) in Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) (v nadaljevanju: PRO) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Radenci (v nadaljnjem besedilu: občinski prostorski načrt). 2. člen (vsebina odloka) (1) Občinski prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del. (2) Strateški del določa: - izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine; - zasnovo prostorskega razvoja občine; - zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; - usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo; - usmeritve za razvoj v krajini; - usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč; - usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. (3) V izvedbenem delu se določijo: - območja namenske rabe prostora; - enote urejanja prostora; - območja urejanja gospodarske javne infrastrukture, - prostorsko izvedbene pogoje; - območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt. II. STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine 3. člen (analiza stanja) (1) Teritorij občine obsega približno 33,74 km2. Razdeljena je na 12 katastrskih občin. Po zadnjih podatkih iz popisa leta 2002 je v Občini Radenci živelo 5.265 prebivalcev v 12 naseljih, od tega več kot 40% v občinskem središču Radenci. (2) Občino sestavljajo trije naravnogeografski povsem različni deli; ravninski svet ob Muri, gričevnat svet Radgonsko – Kapelskih goric in del doline reke Ščavnice. Na splošno je značilno, da so se prebivalstvo in različne dejavnosti skoncentrirale v ravninskem delu občine, medtem ko je gričevnat del ostal predvsem vinogradniški. Tak razvoj je povzročil, da je gričevnat del občine vedno bolj zaostajal za ravninskim delom, tako v gospodarskem kakor tudi v demografskem razvoju. V Uredbi o območjih, ki štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 48/90 in 12/92) je bil gričevnat del občine že leta 1999 opredeljen kot demografsko ogroženo območje, demografska ogroženost pa se je v zadnjih letih s slabšanjem demografskih kazalcev počasi povečevala. Kot demografsko ogrožena tako veljajo naselja Hrašenski Vrh, Janžev Vrh, Kapelski Vrh, Kobilščak, Melanjski Vrh, Murski Vrh, Murščak, Rački Vrh, Radenski Vrh, Spodnji Kocjan, Turjanski Vrh, Zgornji Kocjan in Žrnova. (4) Radenci kot občinsko središče spadajo v slovenskem merilu med razvitejša lokalna središča, ki imajo sedež lokalne samouprave, šolske in športno-igralne kapacitete, osnovno socialno in zdravstveno opremo ter zadovoljive trgovinske in služnostne kapacitete. Gravitacijsko zaledje središča je zadovoljivo. Poleg osnovnih zahtev za opredelitev vloge v zasnovi omrežja naselij v Sloveniji pa ima naselje tudi poudarjeno turistično-rekreacijsko funkcijo in zato svojstvena naselbinska obeležja (turistični objekti in stavbe) ter prevladujočo gospodarsko in socialno usmerjenost v turistične dejavnosti. (5) V občini upada primarna kmetijska dejavnost (živinoreja, poljedelstvo, vinogradništvo). V nižinskem delu občine so izvedeni infrastrukturni objekti državnega pomena (avtocesta, visokovodni nasipi) in predvideni (daljnovod, plinovod, ipd.), kar bo imelo zaradi križanja interesov kmetijstva in poselitve dolgoročne posledice v okolju. Opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo je zadovoljiva predvsem v Radencih, manj zadovoljivo pa je v vseh ostalih naseljih občine in v gričevnatem delu, problem predstavlja predvsem neurejena kanalizacija. (8) Velik del občine je na območju varstva narave, na območju občine so nahajališča mineralne vode, ki se izkoriščajo v gospodarske in turistične namene. Na območju Občine Radenci so ogrožena območja zaradi poplav območja ob vodotokih, plazljiva in erozijska območja v vinorodnih goricah. 4. člen (težnje in problemi prostorskega razvoja občine) (1) V naselju Radenci so težnje za gradnjo individualnih stanovanj, zato občina spodbuja gradnjo individualnih stanovanj predvsem znotraj naselja Radenci s čimer bi omilila množično preseljevanje in težnjo gradnje stanovanjskih objektov v vinorodnih območjih oziroma težnjo po spremembi namembnosti vinogradniških objektov v stanovanjska, kar povzroča probleme pri zagotavljanju oblikovnih in prostorskih pogojev ter gospodarske javne infrastrukture. Tako je na gričevnatem območju predvideno zapolnjevanje obcestne slemenske pozidave, manjše zaokrožitve in zarobitve naselij in zaselkov. (2) V naselju Radenci so prisotne težnje po ureditvi oskrbnih, centralnih, trgovskih, poslovnih servisnih površinah ter težnje po razširitvi gospodarske cone. Zdraviliški turizem in proizvodnja mineralne vode ostajata pomembni zaposlitveni panogi v občini. Prisotne so tudi težnje po obnovi opuščenih turističnih objektov (kopališče, restavracije, vile v parku,…) Občinski prostorski načrt Občine Radenci Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Radenci 2 znotraj zdraviliškega kompleksa in obnova samega parkovnega kompleksa. (3) Tako kot v celotni državi, tudi v Občini Radenci narašča težnja po ureditvi cestnih prometnih površin, saj narašča osebni avtomobilski promet. Urejene so vse ceste in ulice v naselju Radenci in v strnjenih naseljih. Urejene so tudi ceste v gričevnatem delu občine, ki so večinoma asfaltirane. Občina spodbuja razvoj javnega potniškega prometa znotraj občine, predvsem v gričevnatem delu občine. (4) V Občini Radenci je s kanalizacijskim omrežjem pokrito naselje Radenci, Šratovci in delno v naseljih Boračeva, Paričjak, Kapelski Vrh in Radenski Vrh ter obcestni del naselij Rihtarovci, Turjanci in Hrastje Mota. V naseljih brez komunalne opreme narašča težnja po gradnji kanalizacije oz. čiščenju in odvajanju odpadnih voda. Na gričevnatem območju zaradi konfiguracije terena občine ni možno reševati zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda z enotnim gravitacijskim sistemom, zato je v nadaljnjem načrtovanju kanalizacijskega sistema potrebno razmisliti o več malih čistilnih napravah, na katere bi se navezovala zaključena območja. V nasprotnem primeru bi bilo potrebno zgraditi več prečrpališč oz. vakumski kanalizacijski sistem, s pomočjo katerih bi se celotna komunalna odpadna voda speljala na centralno čistilno napravo v Radencih. V Radencih je predvidena gradnja nove čistilne naprave ali njena rekonstrukcija. Ker je kanalizacijsko omrežje v naselju Radenci relativno staro bo potrebno pristopiti k obnovi le tega. (5) Občina spodbuja tudi kvalitetnejšo in kvantitativno oskrbo z pitno vodo na celotnem območju občine. (6) Povečuje se število večjih kmetijskih gospodarstev, ljubiteljsko kmetovanje se zmanjšuje. Tudi povečan trend razvoja ljubiteljskega vinogradništva iz 80-ih in 90-ih let se zmanjšuje. Prisotno je čedalje večje opuščanje vinogradništva, površine so tudi v zaraščanju. (7) Kot probleme prostorskega razvoja občine lahko opredelimo neugodne demografske razmere (veliko ostarelega prebivalstva, demografsko ogrožena gospodinjstva, kmetije brez nasledstva, ipd.), neugodna izobrazbena struktura (visoka stopnja brezposelnosti), premalo delovnih mest (velike dnevne delovne migracije), arhitekturni posegi, ki slabijo vrednost prostora (razpršena gradnja, degradirana območja, ipd.), posledično neracionalno izkoriščena komunalna oprema, slabo urejene oz. ozke ceste, premalo tržno usmerjeno kmetijstvo. 5. člen (možnosti prostorskega razvoja občine) (1) Radenci so turistično naselje, pomembni v Slovenskem prostoru. Naravni viri (mineralna voda, termalna voda, …), krajinske posebnosti (reliefna razgibanost, pestra kulturna krajina, …), kulturno-zgodovinske posebnosti (sakralna in kmečka arhitektura, gomilna grobišča, vodnjaki), nudijo dobre osnove oz. možnosti za nadaljnji gospodarski in turistični razvoj občine. Ugodne naravne razmere nudijo dobre možnosti za poselitev in kmetijsko dejavnost, predvsem so dobre možnosti za intenzivno kmetijstvo v ravninskem delu. V naselju Radenci so razmeščene površine za dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti, površine za turizem, rekreacijo in šport ter proizvodne površine. Ker naselje Radenci nimajo izrazitega strnjenega centralnega dela se ta oblikuje oz. zgošča ob obstoječih centralnih dejavnostih. V naselju je treba zagotoviti dodatne površine za naraščajoče gospodarske in posebne dejavnosti ter za individualno stanovanjsko gradnjo, za kar so dane možnosti na robovih naselja in praznih vrzelih znotraj poselitve. (2) Občina ima velik potencial nezazidanih stavbnih zemljišč, ki bi naj predstavljala osnovo za prostorski razvoj naselij. Pri podrobnejši analizi teh zemljišč pa je ugotovljeno, da je Občinski prostorski načrt Občine Radenci Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Radenci 3 pretežni del nezazidanih zemljišč na območju razpršene poselitve in da so del kmečkih gospodarstev. V strnjenih delih naselij je nezazidanih stavbnih zemljišč manj. Torej so možnosti za nadaljnji razvoj naselij omejene, predvsem zato, ker so vsa strnjena naselja in večji strnjeni deli naselij, ki so komunalno opremljena v nižinskem