Muzikološki Z B O R N I K Liv

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Muzikološki Z B O R N I K Liv MUZIKOLOŠKI ZBORNIK MUSICOLOGICAL ANNUAL LIV / 2 ZVEZEK/VOLUME L J U B L J A N A 2 0 1 8 Glasba in družbene spremembe v 20. stoletju MZ_2018_2_FINAL.indd 1 15.11.2018 12:44:59 Izdaja • Published by Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik zvezka • Edited by Gregor Pompe (Ljubljana) Glavni in odgovorni urednik • Editor-in-chief Jernej Weiss (Ljubljana) Asistentka uredništva • Assistant Editor Tjaša Ribizel (Ljubljana) Uredniški odbor • Editorial Board Matjaž Barbo (Ljubljana), Aleš Nagode (Ljubljana), Svanibor Pettan (Ljubljana), Leon Stefanija (Ljubljana), Andrej Rijavec (Ljubljana), častni urednik • honorary editor Mednarodni uredniški svet • International Advisory Board Michael Beckermann (Columbia University, USA) Nikša Gligo (University of Zagreb, Croatia) Robert S. Hatten (Indiana University, USA) David Hiley (University of Regensburg, Germany) Thomas Hochradner (Mozarteum Salzburg, Austria) Bruno Nettl (University of Illinois, USA) Helmut Loos (University of Leipzig, Germany) Jim Samson (Royal Holloway University of London, UK) Lubomír Spurný (Masaryk University Brno, Czech Republic) Katarina Tomašević (Serbian Academy of Sciences and Arts, Serbia) Michael Walter (University of Graz, Austria) Uredništvo • Editorial Address Oddelek za muzikologijo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: [email protected] http://revije.ff.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik Prevajanje • Translations Urban Šrimpf Cena posamezne številke • Single issue price 10 EUR Letna naročnina • Annual subscription 20 EUR Založila • Published by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo • For the publisher Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk • Printed by Birografika Bori d.o.o., Ljubljana Naklada 300 izvodov • Printed in 300 copies Rokopise, publikacije za recenzije, korespondenco in naročila pošljite na naslov izdajatelja. Prispevki naj bodo opremljeni s kratkim povzetkom (200–300 besed), izvlečkom (do 50 besed), ključnimi besedami in kratkimi podatki o avtorju. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Manuscripts, publications for review, correspondence and annual subscription rates should be sent to the editorial address. Contributions should include a short summary (200–300 words), an abstract (not more than 50 words), keywords and a short biographical note on the author. Unsolicited manuscripts are not returned. Izdajo zbornika je omogočila Javna Agencija za Raziskovalno dejavnost Republike Slovenije With the support of the Slovenian Research Agency This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca MZ_2018_2_FINAL.indd 2 15.11.2018 12:45:00 Vsebina • Contents Gregor Pompe Uvodnik Foreword 5–12 Marcello Potocco Ideology at the Crossroad of Arts Ideologija na križišču umetnosti 13–30 Martin Knust 20th-century Music in Sweden. An Overview Glasba 20. stoletja na Švedskem. Pregled 31–43 Gražina Daunoravičienė Compositional System of Osvaldas Balakauskas: An Attempt to Restore the Theoretical Discourse Kompozicijski sistem Osvaldasa Balakauskasa: Poizkus obnovitve teoretičnega diskurza 45–95 Jānis Kudiņš Latvian Music History in the Context of 20th-century Modernism and Postmodernism. Some Specific Issues of Local Historiography Latvijska zgodovina glasbe v kontekstu modernizma in postmodernizma 20. stoletja. Nekaj posebnosti lokalnega zgodovinopisja. 97–139 Anu Veenre Beyond Polystylism: Blurring the Boundaries between Different Musics in late-Soviet Estonia Onkraj polistilizma: Brisanje meja med različnimi glasbami v pozni sovjetski Estoniji 141–163 Dalibor Davidović Margins of Music Meje glasbe 165–186 MZ_2018_2_FINAL.indd 3 15.11.2018 12:45:00 Gregor Pompe Slovenian Music in the First Decade after the Second World War – In Search of Socialist Realism Slovenska glasba v prvem desetletju po drugi svetovni vojni – v iskanju socialističnega realizma 187–208 Darja Koter Slogovni pluralizem v delih Karola Pahorja Stylistic Pluralism in the Works of Karol Pahor 209–221 Nejc Sukljan Tržaško vprašanje in Tržaška filharmonija The Trieste Question and the Trieste Philharmonic 223–280 Urška Rihtaršič Odprta oblika in njen odmev v slovenski glasbi Open Form in its Resonance in Slovenian Music 281–306 Imensko kazalo • Index 307–324 Avtorji • Contributors 325–328 MZ_2018_2_FINAL.indd 4 15.11.2018 12:45:00 G. POMPE • UVODNIK DOI: 10.4312/mz.54.2.5-12 Gregor Pompe gostujoči urednik Uvodnik V duhovnozgodovinskem pogledu je 20. stoletje večinoma prekinjalo z osnovni- mi potezami, ki so zaznamovale 19. stoletje, v nekaterih pogledih pa je določene značilnosti še stopnjevalo. To v prvi vrsti velja za poudarjen subjektivizem in željo po inovaciji – obe premisi izhajata iz romantične želje po karakterističnem, torej vsakič novem in subjektivno zaznamovanem. Zahteva po novem postane celo eden izmed osrednjih estetskih postulatov modernizma 20. stoletja. Posledično je za 20. stoletje značilen ne samo odmik od tradicionalnih izrazil, ki so še zaznamovala 19. stoletje, temveč tudi zelo hitro menjavanje osnovnih slogovnih značilnosti in vpeljevanje številnih novih kompozicijskih tehnik. Za umetnosti in med njimi tudi glasbeno je zato v 20. stoletju značilen hiter tempo slogovnih sprememb (svojskih potez naj ne izka- zuje le posamezen skladateljski opus, temveč vsaka posamezna skladba), ki prav zaradi svoje hitrosti niso potekale vedno premočrtno in periodično zapovrstno. Slogovno zaporedje, ki bi si ga lahko metaforično razlagali v obliki drevesa, pri katerem en slog logično poganja iz drugega, bi bilo mogoče ob preučevanju glasbe 20. stoletja zamen- jati s postmoderno strukturo rizoma (G. Deleuze in F. Guattari), torej s sistemom kore- nin in poganjkov. »Fetišistični« gon po inovaciji je podrl razvidno strukturo postopnih slogovnih evolucij, kar gre razumeti kot eno izmed osrednjih modernističnih doktrin, ki so zaznamovale 20. stoletje. Slogovno razpada zgodovina umetniške glasbe 20. stoletja tako na vrsto tokov in slogovnih »otokov«, ki so včasih izhajali drug iz drugega, spet drugič so bili v močnem antitetičnem razmerju, včasih so se izkazali kot stranpoti, drugič pa si brez njih ni mogoče zamisliti nadaljnjega zgodovinskega poteka. Slogovno enotnost, razprostrtost čez daljše obdobje in s tem logično zaporedno »nadaljevanje« je prekinila množica slogov, ki lahko sobivajo drug ob drugem ne glede na svoje mate- rialne, vsebinske in kompozicijskotehnične značilnosti. Ni več mogoče govoriti zgolj o linearnem sosledju slogov, temveč tudi o hkratnem bivanju disparatnega. Podobno kot slogi so se hitro spreminjale tudi prevladujoče družbene doktrine, kar je najbrž mogoče postaviti v soodvisno razmerje – slogovna miceljska mreža je poveza- na s hitro in včasih tudi abruptno menjavo političnih sistemov, državnih zemljevidov in vladajočih ideologij, ki so v 20. stoletju zanetile kar dve svetovni vojni kataklizmatičnih razsežnosti in v sponah katerih se je znašla tudi glasba 20. stoletja. V tem pogledu se kot najpomembnejše prekretnice v 20. stoletju kažejo prva (1918) in druga svetovna vojna (1945) ter padec berlinskega zidu (1990). Ves ta čas se je tudi aktivno spreminjal zemljevid Evrope in nanj so postopoma vstopale številne manjše nacionalne države, ki 5 MZ_2018_2_FINAL.indd 5 15.11.2018 12:45:00 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL LIV/2 so bile prej del večjih večnacionalnih zvez po svoji volji ali tudi ne. Če so se Lyotardove »velike zgodbe« spremenile v vrsto malih »narečij«, potem je velika zgodovina evrop- ske/zahodne glasbe razpadla na vrsto manjših, nacionalnih zgodovin, ki živijo sicer v veliki odvisnosti od osrednjega zahodnoevropskega »narativa«, pa vendar kažejo tudi določene lokalne specifike. Namen pričujoče tematske številke Muzikološkega zbornika je prav razkrivanje slogovne in kompozicijsko-tehnične raznolikost manjših (»nezgodovinskih«) glasbenih nacionalnih ali tudi ožjih kultur v odvisnosti od vsakokratnih družbenih koordinat. K sodelovanju so bili povabljeni predvsem muzikologi iz tistih držav, ki si s Slovenijo delijo podobno družbeno-zgodovinsko usodo – vpetost v večnacionalno državno združbo, sorazmerno perifernost glede na glavne glasbene centre ter močno odvis- nost od močnih, tudi totalitarističnih ideologij. Uvodni prispevek Marcella Potocca (»Ideology at the crossroads of arts«) skuša začrtati teoretično-metodološka vodila soodvisnosti med umetniškimi praksami in ideološkimi diskurzi. Avtor se naslanja na obravnavo ideologije pri althusserjancih, na teorijo diskurza in branje ideologije znotraj kulturnih študij, pri opredeljevanju razmerja med ideologijo in umetnostjo pa izhaja predvsem iz definicije t.i. družbeno imaginarnega (C. Castoriadis) in fiktivnega (W. Iser). Ugotovitve, ki so bile sicer razvite v literarni vedi, skuša premestiti še na glasbeno umetnost, pri čemer ob jasnih razlikah odkriva tudi podobnosti v produkciji pomena/smisla, saj naj bi tako literatura kot tudi glasba izkazovali dvojni referencialni sistem. Prav to odpira možnost razmišljanja »o referenci na zunajtekstualno oziroma zunajglasbeno realnost kot o osnovnem impulzu ideološkega delovanja«. Nadaljnja »pot« člankov sledi »geografski« logiki in nas vodi od oddaljenih skandi- navskih in baltskih držav (Švedska, Litva, Latvija, Estonija) k našim sosedom (Hrvaška) do vprašanj, ki se tičejo slovenske glasbene kulture 20. stoletja. Martin Knust (»20th-century Music in Sweden. An Overview«) odkriva, da
Recommended publications
  • Euroradio Folk Festival RÄTTVIK 28–30 JUNI
    P2 sveriges radio presenterar Euroradio folk festival RÄTTVIK 28–30 JUNI 2014 AN ILJ S ID V IK S U M V A L E 29 JUNI – 5 JULI D LEKSAND • MORA SID 1 Euroradio folk festival N MED RESERVATION FÖR& ÄNDRINGAR RÄTTVIK E FOTO: MICKE GRÖNBERG/ SVERIGES RADIO Welcome! The Swedish Radio is both proud and happy to be able to present a part of Sweden which is famous for its blue hills, its flowery mead- ows, its magical lakes and its music. Folk musicians in the beautiful national cos- tumes of the province of Dalecarlia are a common feature at Swedish weddings, re- Välkommen! gardless of where in the country the wedding Vi från Sveriges Radio är stolta och glada över takes place, and when Swedes celebrate att få visa upp en del av Sverige som är känt midsummer and erect a maypole decorated för sina blåa kullar, sina blommande ängar, with summer flowers and green birch leaves, sina trollska sjöar och sin musik. nowhere in Sweden are people more eager to dance round the maypole to the accom- Spelmän i vackra folkdräkter från Dalarna paniment of accordion and fiddles than in är ett vanligt inslag på svenska bröllop oav- Dalecarlia. sett var i landet bröllopet står och att resa en midsommarstång klädd med sommarens Never before have tradition and innovation blommor och gröna björkris som man dansar been as intimately linked as they are in the kring till dragspel och fiol gör man ingenstans folk music of today, and therefore we are es- så gärna som här.
    [Show full text]
  • Dissertation First Pages
    Dissertation in Music Performance by Joachim C. Angster A dissertation submitted in partial fulfillment of the requirements for the degree of Doctor of Musical Arts (Music: Performance) in the University of Michigan 2020 Dissertation Committee: Assistant Professor Caroline Coade, Co-Chair Professor David Halen, Co-Chair Professor Colleen Conway Associate Professor Max Dimoff Professor Daniel Herwitz Joachim C. Angster [email protected] ORCID iD: 0000-0002-2563-2819 © Joachim C. Angster 2020 ACKNOWLEDGEMENTS I would like to express my gratitude to members of my Doctoral Committee and to my teacher Professor Caroline Coade in particular, for making me a better musician. I also would like to give special thanks to my collaborators Arianna Dotto, Meridian Prall, Ji-Hyang Gwak, Taylor Flowers, and Nathaniel Pierce. Finally, I am grateful for the continuous support of my parents, and for the invaluable help of Anna Herklotz and Gabriele Dotto. ii TABLE OF CONTENTS ACKNOWLEDGEMENTS ii ABSTRACT iv FIRST DISSERTATION RECITAL: Program 1 Program Notes 2 SECOND DISSERTATION RECITAL: Program 18 Program Notes 19 THIRD DISSERTATION RECITAL: Program 27 Program Notes 28 BIBLIOGRAPHY 40 iii ABSTRACT This dissertation pertains to three viola recitals, which were respectively performed on 2 October 2019, 20 January 2020, and 9 March 2020. Each recital program embraced a specific theme involving little-performed works as well as staples from the viola repertoire, and covered a wide range of different musical styles. The first recital, performed with violinist Arianna Dotto, focused on violin and viola duo repertoire. Two pieces in the Classical and early Romantic styles by W. A. Mozart and L.
    [Show full text]
  • Reform of Democracy and the Rule of Law in Slovenia
    Reform of Democracy and the Rule of Law in Slovenia Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič New University Faculty of Government and European Studies Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič Reform of Democracy and the Rule of Law in Slovenia Title of the original publication Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji, Kranj: Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, cop. 2018. Editor Jernej Letnar Černič Original title (Slovenian) Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji Translated by Aleš Lampe Design Tiskarna Januš Publisher New university Faculty of Government and European Studies Žanova 3 4000 Kranj Slovenia 2019 First edition © Jernej Letnar Černič et al., 2019 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=299668224 ISBN 978-961-6901-12-3 (pdf) This publication was co-financed by the Slovenian Research Agency (research project J5­7359). 2 Table of contents 1 Introduction ....................................................................................................................... 4 2 Slovenia as a democracy governed by the rule of law ................................................... 6 3 Reform of the Slovenian legislative branch .................................................................. 11 4 Reform of the Slovenian executive branch ..................................................................
    [Show full text]
  • Cultural Trauma and Life Stories
    Aili Aarelaid-Tart Cultural Trauma And Life Stories KIKIMORA PUBLICATIONS A 15 Cultural Trauma and Life Stories ISBN 952-1-3416-5 ISSN 1455-481X Cover design: Vesa Tuukkanen Layout: Indrek Tart and Anu Heiskanen © The Aleksanteri Institute and the author Gummerus Printing 2006 Vaajakoski Contents Abbreviations 6 List of the table and figures 6 Preface 7 I Introduction 10 I.1 My life story: the framework for my field of study and research interests 10 I.2 Research design 14 1.2.1 The composition of the sample. Collaborations 14 1.2.2 Theoretical objectives 18 II Human time and life course 22 II.1 Human time: the compass within uncertainty 22 II.2 Modes of human time 24 II.2.1 Cultural time 25 II.2.2 Political time 26 II.2.3 Generational time 26 II.3 Individual life course and life story 30 II.4 Human time throughout the trauma prism 34 III Understanding of cultural trauma 40 III.1 Making sense of the theory of cultural trauma 40 III.1.1 Cultural trauma as a new master paradigm 40 III.1.2 Cultural trauma as social practice 41 III.1.3 Cultural trauma as a discourse 45 III.1.4 Discourses as a search for usable past 49 III.2 Trauma and explosion: re-building the cultural fabric 51 III.3 From life stories to the discourse of cultural trauma 53 IV Framing biographical research in post-traumatic social practice 57 IV.1 Unbalanced social memory 57 IV.1.1 A double trauma discourse let loose by the collapse of Socialism 57 IV.1.2 A non-unified European memory as the cause of new traumas 59 IV.2 Living through Estonia: the contours of the main CT
    [Show full text]
  • Xamsecly943541z Ç
    Catalogo 2018 Confezione: special 2 LP BRIL 90008 Confezione: Jewel Box 1 CD BRIL 95388 Medio Prezzo Medio Prezzo Distribuzione Italiana 07/03/2017 Distribuzione Italiana 01/12/2017 Genere: Classica da camera Genere: Classica da camera Ç|xAMSECLy900087z Ç|xAMSECLy953885z JOHANN SEBASTIAN BACH JOHN ADAMS Variazioni Goldberg BWV 988 Piano Music - Opere per pianoforte China Gates, Phrygian Gates, American Berserk, Hallelujah Junction PIETER-JAN BELDER cv JEROEN VAN VEEN pf "Il minimalismo, ma non come lo conoscete”, così il Guardian ha descritto la musica di John Adams. Attivo in quasi tutti i generi musicali, dall’opera alle colonne sonore, dal jazz Confezione: long box 2 LP BRIL 90007 Medio Prezzo alla musica da camera, la sua apertura e il suo stile originale ha catturato il pubblico in Distribuzione Italiana 15/12/2015 tutto il mondo, superando i confini della musica classica rigorosa. Anche nelle sue opere Genere: Classica da camera per pianoforte, il compositore statunitense utilizza un 'ampia varietà di tecniche e stili, come disponibile anche ci mostra il pioniere della musica minimalista Jeroen van Veen assecondato dalla moglie 2 CD BRIL 95129 Ç|xAMSECLy900070z Sandra van Veen al secondo pianoforte. Durata: 57:48 Confezione: Jewel Box 1 CD BRIL 94047 YANN TIERSEN Medio Prezzo Pour Amélie, Goodbye Lenin (musica per Distribuzione Italiana 01/01/2005 pianoforte) Genere: Classica Strum.Solistica Ç|xAMSECLy940472z Parte A: Pour Amélie, Parte B: Goodbye Lenin JEROEN VAN VEEN pf ISAAC ALBENIZ Opere per chitarra Confezione: long box 1 LP BRIL 90006 Alto Prezzo Distribuzione Italiana 15/12/2015 Genere: Classica Orchestrale GIUSEPPE FEOLA ch disponibile anche 1 CD BRIL 94637 Ç|xAMSECLy900063z Isaac Albeniz, assieme a de Falla e Granados, è considerato non solo uno dei più grandi compositori spagnoli, ma uno dei padri fondatori della musica moderna spagnola.
    [Show full text]
  • Scherzo Noviembre 2013.Indd
    REVISTA DE MÚSICA Año XXVIII - Nº 290 - Noviembre 2013 - 7 € DOSIER Benjamin Britten ENCUENTROS Jonas Dvorák a los 50 Año XXVIII - Nº 290 Noviembre 2013 Kaufmann ACTUALIDAD Alfred Brendel DISCOS Réquiem alemán de Brahms nueva revista digital y tienda online Acaba de nacer El arte de la fuga, nueva revista digital y tienda online, dedicada a cubrir el mundo de la música clásica internacional desde una perspectiva española, con colaboradores de primer nivel que ofrecen reseñas y noticias diarias. Además, y en asociación con El arte de la fuga, en breve comenzará su andadura La Quinta de Mahler, una tienda física ubicada en el centro de la ciudad de Madrid, a pocos pasos de la Puerta del Sol, el Teatro Real y la Plaza Mayor. 5 oficina & almacén: Timoteo Padrós, 31 | 28200 San Lorenzo de El Escorial | España información & pedidos: tel. (+34) 91 896 1480 | [email protected] www.elartedelafuga.com 290-Pliego 1_207-pliego 1 22/10/13 14:59 Página 1 AÑO XXVIII - Nº 290 - Noviembre 2013 - 7 € 2 OPINIÓN Introducción y allegro Juan Lucas 72 CON NOMBRE Donde habita el recuerdo PROPIO Juan Antonio Llorente 75 6 Alfred Brendel La narrativa, inspiración Christian Springer operística Santiago Martín Bermúdez 78 8 AGENDA La música audiovisual David Rodríguez Cerdán 84 14 ACTUALIDAD NACIONAL ENCUENTROS 30 ACTUALIDAD Jonas Kaufmann INTERNACIONAL Rafael Banús Irusta 88 40 ENTREVISTA EDUCACIÓN Anne-Sophie Mutter Joan-Albert Serra 92 Benjamín G. Rosado 44 Discos del mes JAZZ Pablo Sanz 93 45 SCHERZO DISCOS Sumario LA GUÍA 94 71 DOSIER CONTRAPUNTO Norman
    [Show full text]
  • JAN 2015 Sponsored by Time Warner Inc
    2015 Winter/Spring Season JAN 2015 Sponsored by Time Warner Inc. Larry Poons, Untitled, 2009, acrylic on canvas, 68”x85” Published by: Season Sponsor: BAM 2015 Winter/Spring Season #MariinskyBAM Brooklyn Academy of Music The Mariinsky Theatre Alan H. Fishman, Valery Gergiev, Chairman of the Board General and Artistic Director, State Academic Mariinsky Theatre William I. Campbell, Frederick Iseman, Vice Chairman of the Board Chairman, Mariinsky Foundation of America Adam E. Max, Donald M. Kendall, Vice Chairman of the Board Chairman Emeritus Karen Brooks Hopkins, Michael D. White, President Vice Chairman Joseph V. Melillo, Executive Producer BAM and the Mariinsky Theatre present The Enchanted Wanderer Season Sponsor: By Rodion Shchedrin Directed by Alexei Stepanyuk BAM engagement made possible by: Mariinsky Opera Musical direction by Valery Gergiev Conducted by Valery Gergiev Leadership support for the Mariinsky Residency at BAM provided by Frederick Iseman BAM Howard Gilman Opera House Jan 14 at 7:30pm VTB Bank is the Principal Partner of the Mariinsky Theatre. Sberbank and Yoko Nagae Ceschina are Principal Sponsors. Running time: one hour and 35 minutes, no intermission Support for the Signature Artists Series Libretto by the composer after the novel by provided by the Howard Gilman Foundation Nikolai Leskov, The Enchanted Wanderer Leadership support for opera at BAM provided by: Set design by Alexander Orlov Aashish & Dinyar Devitre Costume design by Irina Cherednikova Stavros Niarchos Foundation Lighting design by Yevgeny Ganzburg Major support for the Mariinsky Residency at BAM Choreography by Dmitry Korneyev provided by Renova Endowment funding has been provided by Performed in Russian with English titles The Andrew W.
    [Show full text]
  • LOKALNI PROGRAM KULTURE Mestne Občine Slovenj Gradec 2021-2024
    Vir: Arhiv MOSG LOKALNI PROGRAM KULTURE Mestne občine Slovenj Gradec 2021-2024 LPK MOSG 2021-2024 IZKAZNICA DOKUMENTA DOKUMENT: Lokalni program kulture Mestne občine Slovenj Gradec za obdobje 2021–2024 NAROČNIK: Mestna občina Slovenj Gradec Odgovorna oseba naročnika: Tilen Klugler, župan IZVAJALEC: Mestna občina Slovenj Gradec Odgovorna oseba izvajalca: Darko Sagmeister, vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve Pripravljavci dokumenta: Darko Sagmeister, vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve MOSG Martina Šisernik, podžupanja MOSG Niko R.Kolar, mestni svetnik MOSG Franjo Murko, mestni svetnik MOSG mag. Alenka Primožič, sekretar za kulturo MOSG Valerija Bricman, mag., strokovna sodelavka, MOSG OBDOBJE PRIPRAVE: september 2020 – januar 2021 2 LPK MOSG 2021-2024 KAZALO VSEBINE 1. UVOD 6 1.1 Namen Lokalnega programa za kulturo 6 1.2 Pravna podlaga in temeljna načela 7 1.2.1 Ustava Republike Slovenije 7 1.2.2 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo 8 1.2.3 Nacionalni program za kulturo 8 1.2.4 Evropska podpora kulturnim politikam 9 1.3 Pristop k izdelavi Lokalnega programa za kulturo 11 1.3.1 Proces izdelave dokumenta LPK 11 1.3.2 Spremljanje izvajanja ciljev LPK 12 2. OSNOVNA IZHODIŠČA IN VIZIJA 13 2.1 Slovenj Gradec v Koroški regiji 13 2.1.1 Področje 13 2.1.2 Prebivalstvo in kulturna dediščina 14 2.1.3 Kultura in javni interes 14 3. KULTURA V SLOVENJ GRADCU – POSLANSTVO, VIZIJE IN CILJI 18 3.1 Nosilci javnega interesa na področju kulture 18 3.1.1 Javni zavod Koroška galerija
    [Show full text]
  • Representative List of the Intangible Cultural Heritage Of
    RL cover [temp]:Layout 1 1/6/10 17:35 Page 2 2009 United Nations Intangible Educational, Scientific and Cultural Cultural Organization Heritage Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity RL cover [temp]:Layout 1 1/6/10 17:35 Page 5 Rep List 2009 2.15:Layout 1 26/5/10 09:25 Page 1 2009 Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity Rep List 2009 2.15:Layout 1 26/5/10 09:25 Page 2 © UNESCO/Michel Ravassard Foreword by Irina Bokova, Director-General of UNESCO UNESCO is proud to launch this much-awaited series of publications devoted to three key components of the 2003 Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage: the List of Intangible Cultural Heritage in Need of Urgent Safeguarding, the Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity, and the Register of Good Safeguarding Practices. The publication of these first three books attests to the fact that the 2003 Convention has now reached the crucial operational phase. The successful implementation of this ground-breaking legal instrument remains one of UNESCO’s priority actions, and one to which I am firmly committed. In 2008, before my election as Director-General of UNESCO, I had the privilege of chairing one of the sessions of the Intergovernmental Committee for the Safeguarding of the Intangible Cultural Heritage, in Sofia, Bulgaria. This enriching experience reinforced my personal convictions regarding the significance of intangible cultural heritage, its fragility, and the urgent need to safeguard it for future generations. Rep List 2009 2.15:Layout 1 26/5/10 09:25 Page 3 It is most encouraging to note that since the adoption of the Convention in 2003, the term ‘intangible cultural heritage’ has become more familiar thanks largely to the efforts of UNESCO and its partners worldwide.
    [Show full text]
  • Eesti Film Estonian Film 2000-2006
    EESTI Eesti fi lm FILM Estonian Film ESTONIAN 2000-2006 FILM 2000 2006 Pikk mängufilm sai jalad alla Eesti mängufilm 2000–2006 20. sajand lõppes eesti filmile masendava pööritav tulemus, eriti just 1990. aastatel ka- ikaldusega: aastal 2000 ei saanud meil valmis tastroofiliselt vähenenud kinokülastatavuse ühtegi täispikka kunstilist linateost. See aga ei taustal. tähendanud, et neid ei tehtud. Arenduse ja toot- mise tsüklid olid mitmel põhjusel veninud, põud Uued sihid hajus, vana kuulujutt eesti filmi surmast oli jälle Areldi strateegiliseks sihiks seatud kolme täis- liialdatud. pika mängufilmini aastas, millest üks pidi olema Järgmise kahe aasta jooksul tehti valmis neli autorifilm festivalide tarbeks, teine film rahvale mängufilmi, mille kunstilistes ambitsioonides ning kolmas laste- ja noorsoofilm, jõuti alles ei maksa kahelda. Kvantiteedi üle võis endiselt 2004. aastal. Ent juba järgmisel aastal suutsime nuriseda, hambaid teritati ka filmide sisulise toota rohkem kui pool tosinat täispikka män- kvaliteedi ja vaadatavuse osas. Näiteks kriiti- gufilmi – justkui oleks NATOsse ja Euroopa Liitu kute poolt aasta parimaks linateoseks valitud, pääsemine ka mängufilmi lüüsid avanud. Lõpuks tööstusmanipulatsiooni- ja spionaažiteemaline ometi võis koguse üle hõisata, publiku üks silm “Agent Sinikael” (rež Marko Raat, 2002) kogus oli televiisori küljest kinosaali kallutatud, noo- ainult kolm tuhat vaatajat, aga riiklikult soo- remale ja teadlikumale vaatajale mängis mõju- situd patriootiline rahvafilm Vabadussõjast kat rolli Pimedate Ööde filmifestival (PÖFF). Ees- “Nimed marmortahvlil” (Elmo Nüganen, 2002) ti Televisiooni moraalse ja ka pisikese rahalise ja suuresti erakapitali toel toodetud komöödia süstiga hakati tegema madala eelarvega video- “Vanad ja kobedad saavad jalad alla” (Rando mängufilme, millele pani õla alla ka Eesti Kul- Pettai, 2003) tõmbasid vastavalt 168 000 ja tuurkapital, lisaks tavapäraselt toetavale Eesti 82 000 vaatajat, mis oli Eesti kohta suisa pead- Filmi Sihtasutusele.
    [Show full text]
  • Representative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity As Heritage Fund
    ElemeNts iNsCriBed iN 2012 oN the UrGeNt saFeguarding List, the represeNtatiVe List iNTANGiBLe CULtURAL HERITAGe aNd the reGister oF Best saFeguarding praCtiCes What is it? UNESCo’s ROLe iNTANGiBLe CULtURAL SECRETARIAT Intangible cultural heritage includes practices, representations, Since its adoption by the 32nd session of the General Conference in HERITAGe FUNd oF THE CoNVeNTION expressions, knowledge and know-how that communities recognize 2003, the Convention for the Safeguarding of the Intangible Cultural The Fund for the Safeguarding of the The List of elements of intangible cultural as part of their cultural heritage. Passed down from generation to Heritage has experienced an extremely rapid ratification, with over Intangible Cultural Heritage can contribute heritage is updated every year by the generation, it is constantly recreated by communities in response to 150 States Parties in the less than 10 years of its existence. In line with financially and technically to State Intangible Cultural Heritage Section. their environment, their interaction with nature and their history, the Convention’s primary objective – to safeguard intangible cultural safeguarding measures. If you would like If you would like to receive more information to participate, please send a contribution. about the 2003 Convention for the providing them with a sense of identity and continuity. heritage – the UNESCO Secretariat has devised a global capacity- Safeguarding of the Intangible Cultural building strategy that helps states worldwide, first, to create
    [Show full text]
  • UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek Za Sociologijo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za sociologijo Diplomsko delo KULTURA IN UMETNOST 19. IN 20. STOLETJA V OBČINI SLOVENJ GRADEC Mentor Kandidatka: Izr. prof. dr. Andrej VOVKO Alenka TRIPLAT Somentor: Doc. dr. Igor KRAMBERGER Maribor, februar 2009 1 ZAHVALA Najprej se iskreno zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Andreju Vovku in somentorju doc. dr. Igorju Krambergerju, ki sta s svojimi strokovnimi nasveti in strokovno pomočjo nadzorovala in usmerjala nastajanje in dokončanje pričujočega diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi zaposlenim v knjiţnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu, ki so mi bili v veliko pomoč pri zbiranju in iskanju gradiva . Še posebna zahvala pa velja moji druţini in fantu Gregi, ki so me v času študija in nastajanju diplomskega dela podpirali in spodbujali. 2 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Alenka TRIPLAT, rojena 7. 2. 1983, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer zgodovina in sociologija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Umetnost in kultura 19. in 20. stoletja v občini Slovenj Gradec pri mentorju dr. Andreju VOVKU in somentorju dr. Igorju KRAMBERGERJU avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Alenka TRIPLAT Razbor, februar 2009 3 POVZETEK Pričujoče delo predstavlja kulturo in umetnost v občini Slovenj Gradec v 19. in 20. stoletju. Namen moje naloge je opisati kulturo in umetnost v občini v omenjenem obdobju, ter ugotoviti kakšne so bile druţbene spremembe v mestu v 19. in 20. stoletju in kako je razvoj mesta v preteklosti pripomogel k razvoju kulture in umetnosti danes. Občina Slovenj Gradec s širšo okolico sodi med pokrajinsko najzanimivejše in kulturno zelo bogate predele Slovenije.
    [Show full text]