MUZIKOLOŠKI ZBORNIK MUSICOLOGICAL ANNUAL LIV / 2 ZVEZEK/VOLUME L J U B L J A N A 2 0 1 8 Glasba in družbene spremembe v 20. stoletju MZ_2018_2_FINAL.indd 1 15.11.2018 12:44:59 Izdaja • Published by Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik zvezka • Edited by Gregor Pompe (Ljubljana) Glavni in odgovorni urednik • Editor-in-chief Jernej Weiss (Ljubljana) Asistentka uredništva • Assistant Editor Tjaša Ribizel (Ljubljana) Uredniški odbor • Editorial Board Matjaž Barbo (Ljubljana), Aleš Nagode (Ljubljana), Svanibor Pettan (Ljubljana), Leon Stefanija (Ljubljana), Andrej Rijavec (Ljubljana), častni urednik • honorary editor Mednarodni uredniški svet • International Advisory Board Michael Beckermann (Columbia University, USA) Nikša Gligo (University of Zagreb, Croatia) Robert S. Hatten (Indiana University, USA) David Hiley (University of Regensburg, Germany) Thomas Hochradner (Mozarteum Salzburg, Austria) Bruno Nettl (University of Illinois, USA) Helmut Loos (University of Leipzig, Germany) Jim Samson (Royal Holloway University of London, UK) Lubomír Spurný (Masaryk University Brno, Czech Republic) Katarina Tomašević (Serbian Academy of Sciences and Arts, Serbia) Michael Walter (University of Graz, Austria) Uredništvo • Editorial Address Oddelek za muzikologijo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: [email protected] http://revije.ff.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik Prevajanje • Translations Urban Šrimpf Cena posamezne številke • Single issue price 10 EUR Letna naročnina • Annual subscription 20 EUR Založila • Published by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo • For the publisher Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Tisk • Printed by Birografika Bori d.o.o., Ljubljana Naklada 300 izvodov • Printed in 300 copies Rokopise, publikacije za recenzije, korespondenco in naročila pošljite na naslov izdajatelja. Prispevki naj bodo opremljeni s kratkim povzetkom (200–300 besed), izvlečkom (do 50 besed), ključnimi besedami in kratkimi podatki o avtorju. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Manuscripts, publications for review, correspondence and annual subscription rates should be sent to the editorial address. Contributions should include a short summary (200–300 words), an abstract (not more than 50 words), keywords and a short biographical note on the author. Unsolicited manuscripts are not returned. Izdajo zbornika je omogočila Javna Agencija za Raziskovalno dejavnost Republike Slovenije With the support of the Slovenian Research Agency This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca MZ_2018_2_FINAL.indd 2 15.11.2018 12:45:00 Vsebina • Contents Gregor Pompe Uvodnik Foreword 5–12 Marcello Potocco Ideology at the Crossroad of Arts Ideologija na križišču umetnosti 13–30 Martin Knust 20th-century Music in Sweden. An Overview Glasba 20. stoletja na Švedskem. Pregled 31–43 Gražina Daunoravičienė Compositional System of Osvaldas Balakauskas: An Attempt to Restore the Theoretical Discourse Kompozicijski sistem Osvaldasa Balakauskasa: Poizkus obnovitve teoretičnega diskurza 45–95 Jānis Kudiņš Latvian Music History in the Context of 20th-century Modernism and Postmodernism. Some Specific Issues of Local Historiography Latvijska zgodovina glasbe v kontekstu modernizma in postmodernizma 20. stoletja. Nekaj posebnosti lokalnega zgodovinopisja. 97–139 Anu Veenre Beyond Polystylism: Blurring the Boundaries between Different Musics in late-Soviet Estonia Onkraj polistilizma: Brisanje meja med različnimi glasbami v pozni sovjetski Estoniji 141–163 Dalibor Davidović Margins of Music Meje glasbe 165–186 MZ_2018_2_FINAL.indd 3 15.11.2018 12:45:00 Gregor Pompe Slovenian Music in the First Decade after the Second World War – In Search of Socialist Realism Slovenska glasba v prvem desetletju po drugi svetovni vojni – v iskanju socialističnega realizma 187–208 Darja Koter Slogovni pluralizem v delih Karola Pahorja Stylistic Pluralism in the Works of Karol Pahor 209–221 Nejc Sukljan Tržaško vprašanje in Tržaška filharmonija The Trieste Question and the Trieste Philharmonic 223–280 Urška Rihtaršič Odprta oblika in njen odmev v slovenski glasbi Open Form in its Resonance in Slovenian Music 281–306 Imensko kazalo • Index 307–324 Avtorji • Contributors 325–328 MZ_2018_2_FINAL.indd 4 15.11.2018 12:45:00 G. POMPE • UVODNIK DOI: 10.4312/mz.54.2.5-12 Gregor Pompe gostujoči urednik Uvodnik V duhovnozgodovinskem pogledu je 20. stoletje večinoma prekinjalo z osnovni- mi potezami, ki so zaznamovale 19. stoletje, v nekaterih pogledih pa je določene značilnosti še stopnjevalo. To v prvi vrsti velja za poudarjen subjektivizem in željo po inovaciji – obe premisi izhajata iz romantične želje po karakterističnem, torej vsakič novem in subjektivno zaznamovanem. Zahteva po novem postane celo eden izmed osrednjih estetskih postulatov modernizma 20. stoletja. Posledično je za 20. stoletje značilen ne samo odmik od tradicionalnih izrazil, ki so še zaznamovala 19. stoletje, temveč tudi zelo hitro menjavanje osnovnih slogovnih značilnosti in vpeljevanje številnih novih kompozicijskih tehnik. Za umetnosti in med njimi tudi glasbeno je zato v 20. stoletju značilen hiter tempo slogovnih sprememb (svojskih potez naj ne izka- zuje le posamezen skladateljski opus, temveč vsaka posamezna skladba), ki prav zaradi svoje hitrosti niso potekale vedno premočrtno in periodično zapovrstno. Slogovno zaporedje, ki bi si ga lahko metaforično razlagali v obliki drevesa, pri katerem en slog logično poganja iz drugega, bi bilo mogoče ob preučevanju glasbe 20. stoletja zamen- jati s postmoderno strukturo rizoma (G. Deleuze in F. Guattari), torej s sistemom kore- nin in poganjkov. »Fetišistični« gon po inovaciji je podrl razvidno strukturo postopnih slogovnih evolucij, kar gre razumeti kot eno izmed osrednjih modernističnih doktrin, ki so zaznamovale 20. stoletje. Slogovno razpada zgodovina umetniške glasbe 20. stoletja tako na vrsto tokov in slogovnih »otokov«, ki so včasih izhajali drug iz drugega, spet drugič so bili v močnem antitetičnem razmerju, včasih so se izkazali kot stranpoti, drugič pa si brez njih ni mogoče zamisliti nadaljnjega zgodovinskega poteka. Slogovno enotnost, razprostrtost čez daljše obdobje in s tem logično zaporedno »nadaljevanje« je prekinila množica slogov, ki lahko sobivajo drug ob drugem ne glede na svoje mate- rialne, vsebinske in kompozicijskotehnične značilnosti. Ni več mogoče govoriti zgolj o linearnem sosledju slogov, temveč tudi o hkratnem bivanju disparatnega. Podobno kot slogi so se hitro spreminjale tudi prevladujoče družbene doktrine, kar je najbrž mogoče postaviti v soodvisno razmerje – slogovna miceljska mreža je poveza- na s hitro in včasih tudi abruptno menjavo političnih sistemov, državnih zemljevidov in vladajočih ideologij, ki so v 20. stoletju zanetile kar dve svetovni vojni kataklizmatičnih razsežnosti in v sponah katerih se je znašla tudi glasba 20. stoletja. V tem pogledu se kot najpomembnejše prekretnice v 20. stoletju kažejo prva (1918) in druga svetovna vojna (1945) ter padec berlinskega zidu (1990). Ves ta čas se je tudi aktivno spreminjal zemljevid Evrope in nanj so postopoma vstopale številne manjše nacionalne države, ki 5 MZ_2018_2_FINAL.indd 5 15.11.2018 12:45:00 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL LIV/2 so bile prej del večjih večnacionalnih zvez po svoji volji ali tudi ne. Če so se Lyotardove »velike zgodbe« spremenile v vrsto malih »narečij«, potem je velika zgodovina evrop- ske/zahodne glasbe razpadla na vrsto manjših, nacionalnih zgodovin, ki živijo sicer v veliki odvisnosti od osrednjega zahodnoevropskega »narativa«, pa vendar kažejo tudi določene lokalne specifike. Namen pričujoče tematske številke Muzikološkega zbornika je prav razkrivanje slogovne in kompozicijsko-tehnične raznolikost manjših (»nezgodovinskih«) glasbenih nacionalnih ali tudi ožjih kultur v odvisnosti od vsakokratnih družbenih koordinat. K sodelovanju so bili povabljeni predvsem muzikologi iz tistih držav, ki si s Slovenijo delijo podobno družbeno-zgodovinsko usodo – vpetost v večnacionalno državno združbo, sorazmerno perifernost glede na glavne glasbene centre ter močno odvis- nost od močnih, tudi totalitarističnih ideologij. Uvodni prispevek Marcella Potocca (»Ideology at the crossroads of arts«) skuša začrtati teoretično-metodološka vodila soodvisnosti med umetniškimi praksami in ideološkimi diskurzi. Avtor se naslanja na obravnavo ideologije pri althusserjancih, na teorijo diskurza in branje ideologije znotraj kulturnih študij, pri opredeljevanju razmerja med ideologijo in umetnostjo pa izhaja predvsem iz definicije t.i. družbeno imaginarnega (C. Castoriadis) in fiktivnega (W. Iser). Ugotovitve, ki so bile sicer razvite v literarni vedi, skuša premestiti še na glasbeno umetnost, pri čemer ob jasnih razlikah odkriva tudi podobnosti v produkciji pomena/smisla, saj naj bi tako literatura kot tudi glasba izkazovali dvojni referencialni sistem. Prav to odpira možnost razmišljanja »o referenci na zunajtekstualno oziroma zunajglasbeno realnost kot o osnovnem impulzu ideološkega delovanja«. Nadaljnja »pot« člankov sledi »geografski« logiki in nas vodi od oddaljenih skandi- navskih in baltskih držav (Švedska, Litva, Latvija, Estonija) k našim sosedom (Hrvaška) do vprašanj, ki se tičejo slovenske glasbene kulture 20. stoletja. Martin Knust (»20th-century Music in Sweden. An Overview«) odkriva, da