Mestna občina Slovenj Gradec

Šolska ulica 5

SI – 2380 Slovenj Gradec

Lokalni program za kulturo 2014 - 2017

Kreativna baza

Zavod za razvoj in promocijo kulture, Kunaverjeva 1, Ljubljana

Kazalo vsebine 1. UVOD ...... 2 1.1 PRAVNE PODLAGE ZA SPREJEM LOKALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO 1.1.1 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo ...... 3 1.1.2 Nacionalni program za kulturo ...... 3 2. MESTO IN KULTURA 2.1 PREDSTAVITEV REGIJE IN MESTA 2.1.1 Slovenj Gradec – regionalno središče Koroške ...... 4 3. EVROPSKE RAZVOJNE STRATEGIJE NA PODROČJU KULTURE IN USTVARJALNOSTI ...... 10 4. ANALIZA STANJA NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC 4.1 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE ...... 12 4.2 DOSEDANJA ORGANIZIRANOST KULTURE IN KULTURNE POLITIKE ...... 15 4.3 JAVNI ZAVODI IN SKLAD NA PODROČJU KULTURE ...... 16 5. RAZVOJNE STRATEGIJE JAVNIH ZAVODOV NA PODROČJU KULTURE ...... 24 5.1 Skupni cilji ...... 24 5.2 Razvojni cilji za posamezne javne zavode ...... 26 6. NEVLADNE IN ZASEBNE ORGANIZACIJE NA PODROČJU KULTURE ...... 28 7. JAVNI INTERES NA PODROČJU KULTURE IN SPLOŠNA KULTURNA POLITIKA V OBDOBJU 1 2014 - 2017 7.1 JAVNI INTERES NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC ...... 31 7.1.1 Splošni cilji kulturne politike in ukrepi ...... 33 7.2 FINANCIRANJE IN DRUGI UKREPI NA PODROČJU KULTURE 7.2.1. Splošna načela ...... 36 7.2.2 Dosedanja ureditev financiranja nevladnih in zasebnih organizacij na področju kulture ...... 38 7.2.3 Ureditev financiranja nevladnih in zasebnih organizacij ter posameznikov na področju kulture v obdobju veljavnosti lokalnega programa kulture 2014 – 2017 ...... 39 7.2.4 Drugi podporni ukrepi na področju kulture ...... 40 7.2.5 Investicije v javno infrastrukturo, namenjeno kulturi ...... 41

7.3 EVROPSKI MEHANIZMI FINANCIRANJA KULTURE ...... 41 8. KULTURA KOT GENERATOR RAZVOJA ...... 46 8.1 RAZVOJ KULTURNEGA TURIZMA ...... 47 8.2 MREŽA KREATIVNIH MEST ...... 51 9. VIRI IN LITERATURA ...... 53

1. UVOD

Lokalni program za kulturo je temeljni dokument razvojnega načrtovanja kulturnih politik v Mestni občini Slovenj Gradec, ki določa njihove prioritete in ciljne usmeritve. Ob tem je pomemben utrjevalec položaja in pomena kulture, tudi družbeno razvojnega, v javnem prostoru lokalne skupnosti in širše.

Širše uveljavljeni nacionalni kulturno politični model je zagotavljal razvejano in raznoliko kulturno produkcijo ter njeno sorazmerno dobro dostopnost, v zadnjih letih pa se producenti in ustvarjalci vedno bolj neposredno soočajo z vse težjimi okoliščinami za svoje delovanje. Zainteresirana in strokovna javnost soglaša, da se normativni pogoji slabšajo, da se javni zavodi vse težje odzivajo na spremembe produkcijskih modelov in njihovega financiranja iz različnih virov in da se tako na ravni javnega kot zasebnega sektorja soočamo z relativno zaprtima sistemoma, ki mladim ustvarjalcem ne omogočata hitrega vstopa. Produkcija vsebin je zelo obsežna, tudi zaradi tega so prireditve pogosto slabše obiskane, javna sredstva so razpršena in jih pogosto zmanjka prav na področjih promocije in razvoja novih občinstev. Pred državo in lokalnimi skupnostmi, še zlasti mestnimi občinami, so pomembni kulturnopolitični izzivi, na katere bodo odgovarjali tako nacionalni kot lokalni programi za kulturo.

S koncem leta 2012 se je v Slovenj Gradcu in partnerskih mestih iztekel najodmevnejši evropski projekt na področju kulture, ki ga je leta 1985 na pobudo grške ministrice za kulturo Meline Mercouri uvedel Svet Evropske unije, Evropska prestolnica kulture 2 Maribor 2012. V mreži partnerskih mest je uspešno sodeloval tudi Slovenj Gradec, ki je svoj pristop utemeljil na tradiciji in odličnosti obstoječih programov ter ustvarjalnem pristopu pri iskanju novih vsebin. Partnerska mesta so se povezala v mrežo, ki je prepletla skupno konceptualno zgodbo, znotraj katere je vsako mesto predstavilo specifičen izraz lastne ustvarjalnosti in bogastvo moči svojih ustvarjalcev in kulture ter tako odločilno prispevalo k uspešni skupni izvedbi Evropske prestolnice kulture. Strokovna in zainteresirana javnost sodelovanje Slovenj Gradca v tem projektu, pa tudi celotno izvedbo Evropske prestolnice kulture in njene učinke, ocenjuje kot zelo uspešno.

Vodstvo in strokovne službe Mestne občine Slovenj Gradec po uspešni izvedbi projekta Evropska prestolnica kulture s številnimi akterji na področju mestne kulture in javnih politik pristopa k pripravi lokalne strategije na področju kulture, s katero bo na podlagi poglobljenega razumevanja in pridobljenih izkušenj ter prepoznanih razvojnih potreb in razumevanja sodobnih trendov na področju kulturno političnih modelov in razvoja urbanih središč (ter obmestnih področij) v sodelovanju s strokovnjaki oblikovala strateške usmeritve in določila javni interes na področju kulture.

Ta dokument bo skladno z zakonom ustrezna strateška podlaga za izvajanje kulturnih politik in iz njih izhajajočih ukrepov v naslednjem razvojnem obdobju, hkrati pa bo predstavljal skupni temelj za usklajeno in premišljeno delovanje vseh deležnikov na področju kulture in javnih politik v Mestni občini Slovenj Gradec.

1.1 PRAVNE PODLAGE ZA SPREJEM LOKALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO

1.1.1 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Republika Slovenija je leta 1994 sprejela krovni zakon na področju kulture (ZUJIPK), s katerim je opredelila način določitve javnega interesa za kulturo na nacionalni in lokalni ravni ter navedla, da se javni interes na področju kulture med drugim uresničuje z nacionalnim kulturnim programom ter s kulturnimi programi lokalnih skupnosti.

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, sprejet leta 2002 (s kasnejšimi popravki) (ZUJIK-UPB1; Uradni list Republike Slovenije štev. 77/2007) v 9. členu določa, da se javni interes za kulturo določi z nacionalnim in lokalnimi programi za kulturo, pri čemer je nacionalni program za kulturo opredeljen kot »strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike, ki izhaja iz zgodovinsko doseženega položaja kulture in s katerim se ugotovi vlogo kulture v razvoju Slovenije in slovenskega naroda ter javni interes zanjo, opredeli področja kulture, kjer se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, načrtuje investicije v javno kulturno infrastrukturo, postavi cilje in prioritete kulturne politike in določi čas za njihovo uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Nacionalni program za kulturo predvidi usmeritve na področju investicij ter pravne, finančne in organizacijske usmeritve, ki so potrebne za njegovo uresničitev na državni in lokalnih ravneh. Nacionalni program za kulturo se sprejema za obdobje štirih let, pri čemer vsebuje tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje.« 3

Nacionalni oziroma lokalni program za kulturo je strateški dokument razvojnega načrtovanja države oziroma lokalne skupnosti, ki postavi cilje in prioritete kulturne politike. Lokalni program upošteva načela in usmeritve nacionalnega programa, hkrati pa odgovarja na izzive, posebnosti in priložnosti lokalne skupnosti.

Ministrstvo za kulturo je konec maja 2013 v javno razpravo posredovalo tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki je trenutno v parlamentarni proceduri, njegovo sprejetje pa lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih. Ministrstvo za kulturo lokalne skupnosti, zlasti mestne občine, na ravni tega zakona izrecno zavezuje k sprejetju lokalnih programov za kulturo. Mestne občine kot kulturno središče širšega območja se zavežejo k sprejemu samostojnega lokalnega programa za kulturo, za preostale lokalne skupnosti pa bi zadostovalo, da so javni interes, cilji, prioritete, ukrepi in kazalci na področju kulture zajeti v katerem drugem dokumentu razvojnega načrtovanja lokalne skupnosti.

1.1.2 Nacionalni program za kulturo

Republika Slovenija v času nastajanja pričujočega lokalnega programa za kulturo ni imela veljavnega nacionalnega programa, je pa Državni zbor Republike Slovenije Nacionalni program za kulturo za obdobje 2014 – 2017 sprejel konec oktobra 2013, v času, ko so ta dokument obravnavala pristojna telesa Mestne občine Slovenj Gradec.

Sprejeti Nacionalni program za kulturo 2014 – 2017 po besedah pristojnega ministrstva postavlja temelje novega kulturnopolitičnega modela, usmerjenega v skrb za formalne pogoje njenega delovanja, ob tem pa daje zavezo, da kultura svoj smisel, namen in mesto v svetu artikulira sama. Program je podnaslovljen »Pot do novega modela kulturne politike«, v njem pa lahko razberemo ambicijo, da naj kultura odločneje postaja vladna kategorija. Nove pobude se bodo utemeljevale zlasti na področjih arhitekture ter kreativnih in kulturnih industrij. Program sledi trem temeljnim načelom kulturne politike: vrhunskosti, raznovrstnosti in dostopnosti. Oblikovanje ciljev kulturne politike je osredotočeno tudi na uporabnike kulture, na večini področij se kot cilj izpostavlja večanje dostopnosti kakovostnih vsebin.

Nacionalni program za kulturo (ponovno) izpostavlja izjemen potencial kulturnih in kreativnih industrij, ki jih razume kot polje povezovanja kulture in gospodarstva ter generator rasti in razvoja, sočasno pa se usmerja tudi v novo evropsko finančno perspektivo, ki utegne zagotoviti prepotrebne nove vire financiranja.

Dokument artikulira tudi nove zaposlitvene strategije s ciljem povišanja delovnih mest v nevladnih in zasebnih organizacijah ter med samozaposlenimi.

2. MESTO IN KULTURA

2.1 PREDSTAVITEV REGIJE IN MESTA

2.1.1 Slovenj Gradec – regionalno središče koroške 4

Slovenj Gradec je pomembno središče Koroške statistične regije, ki jo tvorijo Mislinjska, Dravska in Mežiška dolina. Regija leži na stiku južnih in centralnih Alp, sestavlja pa jo 12 občin: Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Mislinja, Slovenj Gradec, Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka in Ribnica na Pohorju. Slovenj Gradec je sedež edine mestne občine v Koroški regiji in zato pomembno upravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno, prometno in kulturno središče.

Koroška statistična regija, geološko najstarejši del slovenskega ozemlja, sodi z nekaj nad 1000 km2 in nekaj nad 74.000 prebivalci med manjše slovenske regije. Izstopajoče pokrajinske značilnosti so predvsem velik delež z gozdom pokritega površja (68 odstotkov), pri čemer prevladujejo iglasti gozdovi, gosta rečna mreža (2,24 km/km2) in hribovita pokrajina, ki je kar v 93 odstotkih sestavljena iz vzpetin. Ena od posebnosti regije je tudi skoraj 100 km dolg obmejni pas s sosednjo Avstrijo, na katero meji kar 8 občin. Področje Koroške regije je zelo star naselitveni prostor, o čemer pričajo tudi številne arheološke najdbe. Te dokazujejo, da so ljudje na tem območju prebivali že v stari kameni dobi.

Na Koroškem se zaradi hribovite pokrajine in strmih pobočij kmetijska dejavnost nikoli ni mogla dodobra razmahniti, zato pa je geološka sestava tal omogočila nastanek ene najstarejših slovenskih industrijskih regij, kar je danes povezano ne le z bogato tehniško

dediščino, temveč v zadnjih dveh desetletjih predvsem z razvojnimi težavami regije in njeno relativno zaostalostjo – regija je namreč z izjemo relativno mladega prebivalstva, ki pa se hitro stara, v primerjavi z drugimi regijami v vseh kazalnikih pod slovenskim povprečjem. Po kazalcih razvitosti in kazalcih razvojnih možnosti, ki jih izraža indeks razvojne ogroženosti, je Koroška regija na 6. mestu med 12 regijami (indeks 103,9), zato išče priložnosti v razvoju novih, okolju prijaznih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. V tem kontekstu je lahko tudi kultura, obogatena z novimi koncepti in pristopi, predvsem v smislu spodbujanja razvoja kreativnih industrij, s posebnim poudarkom na lesu, in kulturnega turizma, izrazit razvojni potencial in strateško zasnovani odgovor na aktualne gospodarske razmere. Kljub temu, da je Koroška kot pokrajina z izjemno pestro in bogato kulturno dediščino že danes privlačna za turiste, je področje kulturnega turizma razvojno izjemen potencial. Kulturna dediščina je v tem kontekstu lahko pomemben generator družbenega in ekonomskega razvoja regije. Ob materialni dediščini ne smemo pozabiti tudi na bogato nesnovno dediščino, v kateri se odslikavajo vrednote, identiteta, verska in druga prepričanja, znanja in tradicije Korošcev; pomemben del tega duhovnega izročila je namreč živ tudi danes. V mislih imamo slikovito sakralno dediščino, srednjeveške plastike, gotske stavbe, ljudske pesmi, šege, navade, plese, likovna dela, številne stare žage in mline, bogato izrabo lesa v umetnostne namene, kot so recimo pogosta poslikava panjskih končnic ali rezbarsko okrašene kašče, ki se jih je samo po obronkih Mežiške doline in na slovenjgraškem koncu ohranilo okoli 90. Arhitektura cerkva ohranja koroško pokrajino prepoznavno in jo uvršča med kulturno najbolj privlačna območja v Sloveniji. Najstarejši sakralni spomeniki so se tu 5 ohranili celo iz dobe pokristjanjevanja Slovencev (na primer v notranjosti cerkve sv. Jurija na Legnu iz prve polovice 9. stoletja). Med pomembnejše spomenike sakralne arhitekture spadajo še poznogotski podružnični cerkvi sv. Ane in sv. Volbenka na Lešah nad Prevaljami, cerkev sv. Uršule na Uršlji gori kot najvišje stoječa cerkev v srednji Evropi ter župnijska cerkev sv. Elizabete v srednjeveškem mestnem jedru Slovenj Gradca.

Kljub majhnosti sta za Koroško že od nekdaj značilni bogata kulturna ustvarjalnost in živahno kulturno dogajanje, ki so ga s svojo kreativnostjo in iskrivostjo prežemali duhovni očetje svojega časa pisatelj in dramatik Franc Ksaver Merško, kipar Franc Berneker, pisatelj Prežihov Voranc, zbiralec, publicist in ljubitelj likovne umetnosti Jakob Soklič, profesor dr. Franc Sušnik, pisateljica, publicistka

in pravnica dr. Ljuba Prenner, pisatelj Leopold Suhodolčan, slikar Jože Tisnikar, slikar in mentor Karel Pečko in mnogi drugi. Nekateri med njimi so še posebej zaslužni, da ima danes Koroška pomembne kulturne ustanove, priznane tako doma kot v tujini.

Ključni kulturni ustanovi regije sta poleg Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem Koroški pokrajinski muzej z enotami v Slovenj Gradcu, na Ravnah na Koroškem, Radljah ob Dravi in v Dravogradu, ki izvaja javno službo varovanja premične kulturne dediščine v regiji z vsemi temeljnimi oddelki muzejske dejavnosti in številnimi in situ zbirkami, ter Koroška galerija likovnih umetnosti, ki zbira, hrani, razstavlja in predstavlja reprezentativna dela koroške in slovenske sodobne ter moderne likovne umetnosti.

V regiji delujejo štiri društva, ki z 6 literarnimi večeri bogatijo kulturno življenje na Koroškem in omogočajo predstavitve še neuveljavljenim domačim avtorjem: Društvo Odsevanja v Slovenj Gradcu, Literarno društvo Treska v Mežici, Kulturno društvo literatov Mežiške doline in Literarno kulturno društvo Beseda v Dravogradu. Vsako leto jeseni poteka v Slovenj Gradcu v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in revije Mentor ter ob dragoceni pomoči pisatelja in mentorja Andreja Makuca ter srednješolske skupine SPUNK medijsko izjemno odmeven in širše prepoznaven tradicionalni festival mlade literature Urška.

Koroška ima dokaj dobro razvito javno mrežo glasbenih šol na nižji stopnji, ki jo tvorijo Glasbena šola Ravne na Koroškem, Glasbena šola Slovenj Gradec in Glasbena šola Radlje ob Dravi. Glasbene šole se čezmejno povezujejo predvsem s slovensko glasbeno šolo v Pliberku, najboljše mednarodne povezave pa je razvila slovenjgraška glasbena šola, ki že vrsto let organizira glasbene tabore, gostovanja in nastope združenih orkestrov z glasbeno šolo is Češkega Krumlova. Pomembno je, da se te povezave ohranijo tudi v prihodnje.

Poleg kulturnih ustanov ter edine koroške literarne in intelektualne revije Odsevanja koroško regijo odlikuje tudi razvejana mreža kulturnih društev, ki pod okriljem Zveze kulturnih društev ter ob organizacijski in strokovni pomoči območnih izpostav Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti negujejo številne ljubiteljske kulturne dejavnosti, in kulturni domovi, ki med drugim skrbijo tudi za ponudbo gledaliških dogodkov, medtem ko je polje novih urbanih in družbeno angažiranih aktivnosti še relativno neizkoriščeno, čeprav se že pojavljajo nove pobude, kot so koncertna dejavnost ravenskega Kompleksa, tamkajšnjo lutkarsko kulturno društvo Kunkuvo, slovenjgraška srednješolska kulturna skupina SPUNK, GVIDo, ki izvaja dejavnost zasebne glasbene šole, prireja različne delavnice in med drugim skrbi za kulturna razgrajanja otrok in mladine, ter Postaja RAUM AU, ki odpira prostor likovnim umetnikom in družbeno kritični misli. 7 Za Koroško je bilo od nekdaj značilno, da nima izrazitega regionalnega središča in tako so tudi danes nekatere pomembne funkcije razdeljene med Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, pri čemer je Slovenj Gradec sedež edine mestne občine v Koroški regiji in pomembno upravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, zdravstveno, oskrbovalno in prometno središče. Hkrati postaja to starodavno mesto, ki se lahko edino v Sloveniji pohvali z nazivom Mesto, glasnik miru, tudi na podlagi izkušenj in pozitivnih odzivov Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, najpomembnejše kulturno središče Koroške.

Leta 1091 je prvič omenjena grajska stavba na današnjem Gradu nad Starim trgom. Mesto je skozi stoletja raslo med Uršljo goro in zahodnim Pohorjem, ob sotočju Mislinje in Suhodolnice. Njegova zgodovina sega vse do rimskih časov in poštne naselbine z imenom Kolaciona, ki je bila del rimske ceste med Celeio in Virunom na Gosposvetskem polju. Danes na njegovem mestu leži Stari trg z grajsko vzpetino in starorimskim pokopališčem. Mesto so ustanovili grofje Andeški, nato pa je doživljalo nemirna stoletja, ko je prehajalo iz rok v roke, se obdalo z obzidjem in se iz pretežno protestantskega prelevilo v večinoma katoliško. Sledila so obdobja razmaha obrti, industrije, trgovine in umetnosti, zato je logično, da današnji Slovenj Gradec v veliki meri stavi na izročilo preteklosti in rokodelstva. Mestna občina Slovenj Gradec, ki je po teritoriju največja koroška občina, ima daleč največ enot kulturne dediščine v regiji. Ker je bilo mesto že od zgodnjega srednjega veka

pomembno urbano središče, je v njegovem središču in bližnji okolici ohranjene največ profane stavbne dediščine, prav tako je ohranjenih največ sakralnih stavbnih spomenikov - Slovenj Gradec premore skupaj z Mislinjsko dolino več kot 200 enot etnološke dediščine, okrog 20 enot tehniške dediščine in dobrih 20 enot gradov in dvorcev. Zanje skrbi Koroški pokrajinski muzej, ki je osrednja muzejska ustanova na Koroškem, zadolžena za varovanje premične kulturne dediščine na območju 12 občin Koroške regije, povezuje pa se tudi čez mejo.

Slovenjgraško staro mestno jedro je zaščiten kulturno zgodovinski spomenik in vrednota, ki mesto uvršča med najpomembnejše slovenske srednjeveške urbanistične zasnove. Ohranjen urbanistični tloris historičnega jedra znotraj nekdanjega srednjeveškega obzidja ponuja izjemno simbolno meščansko tradicijo. Tu so nekdanja

8

mestna hiša s Koroško galerijo likovnih umetnosti in Koroškim pokrajinskim muzejem, prva cerkev na svetu, posvečena ogrski princesi in turingijski vojvodinji sv. Elizabeti, rojstna hiša in muzej Huga Wolfa, graščina Rotenturn in cerkev sv. Duha. Nedaleč stran je znamenita cerkev Sv. Jurija na Legnu, ki je s steklenimi tlemi in arheološkimi najdbami pod njimi slovenski unikum, na drugi strani mesta pa se na grajskem hribu vzpenja cerkev Sv. Pankracija, pomnik in spomenik grofom Andelškim. Vse tri cerkve s svojo pomembnostjo in posebnostjo tvorijo dobro osnovo za večji razmah romarskega oziroma verskega turizma, grofje Andelški pa so zlasti zanimivi za Bavarske turiste.

Slovenj Gradec zadnji dve desetletji skrbi za ohranjanje spomina na svetovno znanega

skladatelja, mojstra pozno romantičnega samospeva, ki se je leta 1860 rodil v hiši na slovenjgraškem osrednjem trgu. Društvo Huga Wolfa izvaja skupaj z Glasbeno šolo Slovenj Gradec in profesorico Bredo Zakotnik s Salzburškega Mozarteuma mednarodno solopevsko šolo Hugo Wolf, v času EPK pa je s Koroškim pokrajinskim muzejem izvedlo odmevno mednarodno tekmovanje v interpretaciji samospeva Huga Wolfa. Mestna občina Slovenj Gradec je v letu 2011/2012 obnovila Wolfovo rojstno hišo in jo spremenila v muzej Huga Wolfa, ki ga upravlja Koroški pokrajinski muzej.

Ob glasbi in Wolfu je v središču mesta močno zastopana tudi likovna umetnost, saj nedaleč stran stoji ena najpomembnejših ustanov regije, Koroška galerija likovnih umetnosti. Galerija se je v zadnjih štirih desetletjih, zlasti s prireditvami pod pokroviteljstvom Združenih narodov, uveljavila daleč preko meja domovine in Slovenj Gradec trajno zaznamovala kot mesto miru in mednarodnega sporazumevanja. Krona teh prizadevanj je listina, s katero je leta 1989 generalni sekretar Organizacije Združenih narodov Perez de Cuellar Slovenj Gradec uvrstil med častne nosilce naziva mesto Glasnik miru. Kultura miru je danes prepoznavna identiteta Slovenj Gradca in Koroške, ki jo v svoje programe in aktivnosti vključujejo domala vse kulturne ustanove, društva in nevladne organizacije. Vrh dogajanja sta vsakoletni natečaj za otroško literarno in likovno delo z jasnim mirovniškim sporočilom in mirovniški festival, ki čaka na nov zagon. Na svojo razvojno priložnost in posodobitev čaka tudi Bienalna razstava domačih in umetnostnih obrti, ki jo skupaj z Obrtno zbornico Slovenije pripravljajo Podjetniški center, Spotur ter Mestna občina Slovenj Gradec, predstavljena pa je v razstavnih 9 prostorih galerije. Mesto Slovenj Gradec pa je tudi Tisnikarjevo mesto. V prihodnjih letih tako upravičeno pričakujemo ureditev prostorsko umestitvenega problema zbirke ter oblikovanje stalne postavitve del tega priznanega koroškega umetnika in zbirke Hommage a Tisnikar.

V mestu pokriva institucionalna kulturna domala vse segmente kulturnih dejavnosti, razen profesionalnega gledališča. To vrzel s svojimi abonmaji zapolnjuje Kulturni dom, dasiravno zaradi finančnih omejitev v zadnjem času pogosto gosti tudi predstave ljubiteljskih skupin. Ta kulturna ustanova svoje poslanstvo izpolnjuje tudi na drugih področjih ustvarjalnosti, predvsem kinematografskem in koncertnem, pa tudi v obliki nudenja infrastrukturne pomoči drugim.

Slovenj Gradec je uveljavljen kot urejeno mesto z bogato kulturno zgodovino in živo ustvarjalnostjo, ki ga med drugim odlikuje lepo obnovljeno središče mesta s prireditvenim prostorom. Zaradi finančne krize in novih trendov v razvoju kulturne produkcije in njenem prepletanju z izobraževanjem, vzgojo, turizmom, industrijo, ekologijo ter digitalno sfero je nujno znova premisliti prihodnost ter najti sveže poti in pristope za nadaljnji razvoj. Pomembni so vsi potenciali kulture tako v širšem kulturnem kot tudi socialnem in ekonomskem smislu. Prehod ustaljenih meja namreč danes kulturo potiska v središče družbenega fokusa v iskanju modelov prihodnosti.

3. EVROPSKE RAZVOJNE STRATEGIJE NA PODROČJU KULTURE IN USTVARJALNOSTI Evropska komisija je novembra 2011 predlagala novi program Evropske skupnosti Kreativna Evropa, utemeljen v polju kulture in ustvarjalnosti. Med ugotovitvami komisija navaja, da je potrebno več investirati v kulturne in ustvarjalne sektorje, saj ti znatno prispevajo h gospodarski rasti, zaposlenosti, inovativnosti in družbeni povezanosti. Program bo varoval in spodbujal kulturno in jezikovno raznolikost in krepil konkurenčnost kulturnega in ustvarjalnega sektorja v Evropi. Organizacije, ki sodijo v ta sektor, že danes ustvarijo 4,5 odstotka BDP in zaposlujejo 8.5 milijona ljudi v ES. Evropska komisija želi s tem programom ob konkurenčnosti povečati tudi izvozni potencial teh sektorjev, hkrati pa dosegati pozitivne učinke tudi na ostalih področjih, denimo inovacijah, informacijski in komunikacijski tehnologiji ter oživljanju mest. Strategija med ukrepi za doseganje teh ciljev navaja usposabljanja, dostop do financiranja, spodbujanje novih poslovnih modelov, razvoj občinstva, dostop do mednarodnih trgov in boljšo povezanost z drugimi sektorji. Komisija poziva države članice, naj sektorja kulture in kreativnih industrij vključijo v strategije za spodbujanje rasti in razvoja, zlasti v specializirane strategije za pametno rast, pri čemer komisija posebej poudarja pomen povezovanja omenjenih sektorjev z drugimi, zlasti informacijsko komunikacijskim in gospodarstvom (turizem). Zlasti pomembne so tiste ugotovitve, ki kažejo na to, da so strateške naložbe v teh sektorjih pogosto požele izjemne rezultate, o čemer pričajo prav mnoge evropske prestolnice kulture, tudi slovenska. 10

Evropska komisija je septembra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij posredovala naslednje sporočilo:

MOČNO NEIZKORIŠČEN VIR ZA STRATEGIJO EVROPA 2020

V središču našega družbenega tkiva kultura oblikuje naše identitete, želje in odnose z drugimi in svetom. Prav tako oblikuje kraje in krajine, kjer živimo, življenjske sloge, ki jih razvijamo. Dediščina, vizualne in uprizoritvene umetnosti, kinematografija, glasba, založništvo, moda ali oblikovanje so močno navzoči v vsakdanjem življenju, vendar pa možen prispevek kulturnih in ustvarjalnih sektorjev k družbenemu in gospodarskemu razvoju v EU še ni v celoti priznan. Poleg tega prinašata globalizacija in digitalni premik pomembne izzive, vendar je treba pospešiti potrebne prilagoditve, da bi ti sektorji lahko razvili svoj celotni potencial in da bi dolgoletna odličnost Evrope bolje prišla do veljave kot komparativna prednost na svetovnem prizorišču. To sporočilo predlaga strategijo za dodatno izkoriščanje potenciala teh sektorjev v EU, da bi prispevali k ustvarjanju rasti in delovnih mest.

Program Kreativna Evropa, utemeljen na uspešni izvedbi predhodnih programov Kultura in Media, bo kulturnemu in kreativnemu sektorju pomagal izkoristiti priložnosti,

ki jih ponujata digitalizacija ter globalizacija, s čimer bo moč izkoriščati potenciale in prispevati k skupnim strateškim ciljem Evropa 2020, zlasti na področjih trajnostne rasti, zaposljivosti in družbene povezanosti. Program bo več sredstev namenjal za razvoj kompetenc in čezmejno delovanje umetnikov in kulturnih delavcev ter za transnacionalne aktivnosti na področju kulture. Cilj programa je razvijanje konkurenčnosti evropskega kulturnega sektorja ter varovanje kulturne in jezikovne raznolikosti. Program Kreativna Evropa bo ponudil številne priložnosti za financiranje dela 300.000 umetnikov in kulturnih delavcev, kar bo omogočilo prenos njihovega dela in ustvarjalnosti preko meja s pomočjo tradicionalnih in digitalnih platform. Tisoče organizacij in profesionalcev s področja kulture bo razvijalo in krepilo svoje kompetence ter potenciale na področju mednarodnega delovanja, 2.500 evropskih kinematografov bo prejelo podporo, ki bo omogočila, da bodo v okviru svojega programa predvajali najmanj 50 odstotkov evropskih filmov. Prevajalsko podporo bo prejelo tudi več kot 5.000 knjig in drugih literarnih del. Učinki programa Kreativna Evropa bodo dosegli milijone ljudi.

V sporočilu, ki ga je Evropska komisija posredovala Evropskemu parlamentu in ostalim evropskim telesom, je sektor kulturnih industrij umeščen na strateško stičišče umetnosti, posla in tehnologije, predstavljen pa je kot katalizator inovacij, ki spodbuja ostale industrije. Sočasno komisija opozarja, da je potrebno razvojni potencial kulture in ustvarjalnosti razumeti v smislu temeljnega vira za družbene inovacije in odzive na velike družbene spremembe, denimo tiste, ki jih prinašajo klimatske spremembe, 11 trajnostni razvoj, demografske spremembe in kulturna raznolikost. V povezavi z izobraževanjem lahko kulturne industrije pripomorejo k dvigu kompetenc na številnih področjih, kar v končni fazi pripomore k izgradnji družbe znanja. Evropska komisija je države članice povabila, da izkoristijo potencial kulturnega in kreativnega sektorja za pametno, vključujočo in trajnostno rast, hkrati pa naj te paradigme vključijo v svoje razvojne strategije na vseh ravneh. Ob tem je EK priporočila tudi krepitev sodelovanja znotraj kulturnih industrij ter sodelovanja z drugimi sektorji, denimo ITK, turizmom itd., ki naj rezultira v skupnih razvojnih pobudah za bolj odprto, inovativno in uspešno ekonomijo. Ob tem želijo spodbuditi tudi vzpostavitev platform, mrež in grozdov med javnimi in zasebnimi organizacijami s področja kulturnih industrij, krepiti strukturirana partnerstva med ustvarjalnim sektorjem ter izobraževalnimi organizacijami, promovirati kvalifikacije na področju kulturnih industrij, pridobljene v okviru neformalnih in formalnih izobraževanj, izboljšati pripravljenost finančnih institucij za investiranje v sektor, hkrati pa izboljšati pripravljenost sektorja na sprejetje takih oblik pomoči. Evropska komisija bo podprla pripravo razvojnih strategij za pritegnitev novega občinstva in sodobnih poslovnih modelov, povezanih s prehodom v digitalizacijo, digitalizacijo kulturnih vsebin in razvoj spletnih platform, polje kulture in ustvarjalnosti pa bo spodbudila h krepitvi prisotnosti na mednarodnih trgih, vključno z razvojem mednarodnih partnerstev in sodelovanja s tretjimi državami.

Tudi v strategijo Evropa 2020 ES vključuje razvoj okolij, ki bodo omogočala razvoj konkurenčne ekonomije in višje stopnje zaposlenosti. Med ključnimi cilji strategije je

tudi pametna rast, ki naj jo Evropa dosega z učinkovitejšim vlaganjem v izobraževanje, raziskovanje in inovacije, ter vključujoča rast, pri kateri Evropska komisija poudarja pomen ustvarjanja novih delovnih mest.

Slovenska mesta ob varčevanju iščejo tudi svoje razvojne priložnosti. Kulturo in kreativni sektor je potrebno po vzoru razvitih evropskih držav in skladno z zadnjimi priporočili ter razvojnimi strategijami ES prepoznati kot izrazito razvojno priložnost. Če želi Mestna občina Slovenj Gradec kulturi in razvoju ustvarjalne družbe v naslednji finančni perspektivi 2014 – 2020 nameniti posebno mesto, mora na tem polju voditi aktivno politiko.

Na podlagi navedenih strategij je potrebno pristopiti k izvajanju kulturnih in razvojnih politik v Mestni občini Slovenj Gradec. Celovitejšo reformo kulturnega sektorja oz. oblikovanje novih modelov kulturnih politik pa lahko pričakujemo tudi na nacionalni ravni, zlasti po sprejetju novega Nacionalnega programa za kulturo.

4. ANALIZA STANJA NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC 4.1 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE V času priprav, še preden se je v Slovenj Gradcu dvignil zastor 12 prestolovanja evropski kulturi, je slovenjgraška projektna ekipa sprejela odločitev, da je potrebno v projekt vključiti tudi obstoječe in uveljavljene kvalitetne programe, ki se jim bo mesto na ravni strategije kulturne politike posvečalo in za njih skrbelo tudi v prihodnje. Projekt Evropska prestolnica kulture – partnersko mesto Slovenj Gradec je bil tako že od začetka razumljen kot premišljen spodbujevalec trajnostno naravnane skrbi lokalne skupnosti za razvoj potencialov na področju ustvarjalnosti, pa tudi kot polje možnih refleksij o prihodnjih ureditvah javnega interesa za kulturo. Mesto je sprejelo odločitev, da bo v okviru tega projekta razvijalo in nadgrajevalo zlasti uspešne obstoječe programe, saj je Slovenj Gradec tudi na širšem področju prepoznan kot središče bogate ustvarjalnosti na področju vizualnih umetnosti, pa tudi kot stičišče kulturnega izročila preteklosti in sodobnosti. Med odmevnejše dogodke, ob katerih so v Slovenj Gradcu zaznali tudi znatno večji obisk, sodijo razstave Angeli apokalipse srbskega umetnika Vladimirja Veličkovića in

slovenjgraškega slikarja samouka Jožeta Tisnikarja, mednarodno odmevni projekt Soft Control in odprtje Muzeja Huga Wolfa. Najbolj obiskana prireditev je bila mednarodna rokodelska razstava Art@Craft Europe 2012. V letu 2012 je bilo predstavljenih tudi nekaj zanimivih novih programov, med njimi denimo mednarodno solopevsko tekmovanje v interpretaciji samospevov Huga Wolfa. Mesto se je v projekt vključevalo na ravni skupnih projektov, kot so RAZUM (Univerza Maribor), digitalna platforma Življenje na dotik in Kulturne ambasade, med odmevnejšimi mrežnimi projekti pa omenimo Uf, industrija!, Harmonije, Glasba brez meja, filmske delavnice, Evropska pravljica, Skate festival, ... Med že tradicionalne, a leta 2012 tudi z mednarodno razsežnostjo nadgrajene vsebine v okviru programa EPK sodijo Mirovniški festival, Bienale domače in umetnostne obrti, poletno festivalsko dogajanje in festival mlade literature Urška.

V letu 2012 je bilo izvedenih 25 zahtevnih večjih projektov, zvrstilo se je čez 100 kulturnih dogodkov, ki jih je izvajalo 15 nosilcev z 2.135 sodelujočimi. Število obiskovalcev na letni ravni je bilo 52.550, za skoraj 30 odstotkov se je povečal turistični obisk, pri čemer pozitivni trendi ostajajo tudi v letu 2013.

Mestna občina Slovenj Gradec je v času priprav na Evropsko prestolnico kulture uspešno izpeljala tudi infrastrukturni del projekta, kar večini partnerskih mest ni uspelo. Infrastrukturne pridobitve so v pomembni meri omogočale uspešno sodelovanje v Evropski prestolnici kulture, sočasno pa predstavljajo pomemben razvojni zagon za 13 mesto in regijo ter dolgoročno pridobitev na ravni novih kulturnih programov, razvoja turistične destinacije ter ustvarjenih novih delovnih mest. Tako je bila v okviru investicijskega programa Zrcaljenje podob-oživljeni zven preteklosti obnovljena rojstna hiša Huga Wolfa, v kateri je urejen informacijsko-dokumentacijski center in spominski muzej Huga Wolfa. Ob tem sta svoje prostore posodobila tudi Koroška galerija likovnih umetnosti in Koroški pokrajinski muzej, celotna naložba, v katero je bila vključena tudi prenova, je znašala 1.9 milijona evrov. Sredstva so bila v celoti pridobljena prek razpisa Ministrstva za kulturo RS in vključujejo tudi sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Ob tem je bilo dokončno prenovljeno tudi staro mestno jedro, projekt, ki se je pričel že pred leti, kamor se je preselilo poletno festivalsko dogajanje, s čimer je Mestna občina Slovenj Gradec sledila zamislim o revitalizaciji starega mestnega jedra.

Zavod Maribor 2012, ki je skrbel za pripravo in izpeljavo celotnega projekta, je kot del notranje ocenitve naročil analizo ekonomskih učinkov, ki je, kot zavod poroča v zaključnem poročilu, privedla do treh temeljnih sklepov: »(1) Razvoj EPK je eno najuspešnejših področij evropske integracije in pomemben dejavnik revitalizacije evropskih mest in regij. Pozitivni učinki kulturne revitalizacije so sorazmerni s trajanjem in kontinuiteto poepekajevske dejavnosti v evropskih prestolnicah kulture. (2) Empirična in ekonometrična študija učinkov dokazuje pozitivne ekonomske učinke, ki so sicer različno porazdeljeni med mesti. Prvič razkrije tudi celovito oceno donosnosti javnega investiranja v kulturni projekt EPK, ki je primerljiva z drugimi ekonomskimi dejavnostmi. (3)

Optimalna strateška razvojna alternativa je nadaljevanje dejavnosti EPK v okviru nove institucije. (…) Institucionalna kontinuiteta namreč povečuje pozitivne ekonomske učinke. (…) Razvojne možnosti take institucije so odvisne od različnih scenarijev potencialnih ustanoviteljev (Maribor, partnerska mesta ...), kjer je mogoče doseči primeren kompromis med viri sredstev, programi in dejavnostmi zavoda ter učinki delovanja in poslovanja. (…) Študija je temeljila tudi na anketah, ki po analizi pričajo, da so prebivalci mest in obiskovalci sprejeli projekt EPK kot pozitiven dejavnik. Kultura je tako postala razvojni dejavnik, ki po mnenju ljudi lahko prispeva k revitalizaciji razvoja Maribora in partnerskih mest ter celotne regije.«

Avtorji omenjene študije ugotavljajo, da je z veliko gotovostjo mogoče trditi, da je skupni agregirani učinek porabe obiskovalcev prireditev na proizvodnjo v partnerskih mestih znašal med 45 in 59 milijoni EUR ter je na podlagi porabe ustvaril med 521 in 627 novih delovnih mest. Na podlagi teh ocen so avtorji zaključili, da je donos na javno investicijo v ta projekt znašal med 3.32 in 3.99 EUR. Vsak dodaten EUR, investiran v kulturo, je ustvaril skoraj 4 EUR v gospodarstvu. 14

Uspešna izvedba projekta Evropska prestolnica kulture razpira nova polja premišljevanj o pozitivnih učinkih kulture v mestu in širši regiji. Mreženje producentov in ustvarjalcev ter povezovanje partnerskih mest so okrepili celotno regijo, kultura pa je postala katalizator širših ekonomskih in družbenih premikov. Evropska prestolnica kulture je na inovativen način povezala in prepletla področja kulture, gospodarstva, informatike, tehnologij, izobraževanja, raziskovanja, ekologije in turizma. Izrazito se je okrepil kulturni turizem, celotna vzhodna kohezijska regija pa je danes mnogo bolj mednarodno povezana in vpeta v širši kulturni, politični in ekonomski prostor. Posamezniki, institucije, producenti in mesta so vključeni v številne partnerske povezave, ki ponujajo mnoge ustvarjalne priložnosti v prihodnosti. Novi modeli delovanja in povezovanja ter nove prakse prinašajo nove izzive in priložnosti.

Evropska prestolnica kulture je izrazito razvojni projekt, ki je dokončno učvrstil prepričanje, da je kultura lahko tudi generator širšega družbenega razvoja mesta in regije. Identitetna podoba Slovenj Gradca se je v letu 2012 spremenila, izziv poepekajevskih kulturnih politik pa je povezan z negovanjem in usmerjanjem teh sprememb in ohranjanjem dediščine in trajnostnih učinkov tega projekta, da bi dosegli čim večje pozitivne učinke in čim višjo stopnjo zadovoljstva prebivalcev in obiskovalcev mesta.

4.2 DOSEDANJA ORGANIZIRANOST KULTURE IN KULTURNE POLITIKE

V Slovenj Gradcu deluje razvejana mreža producentov in organizatorjev kulturnih programov ter projektov. Značilnost mesta je, da se institucionalna in tradicionalno močno zastopana ljubiteljska kultura prepletata v družbenem življenju meščanov in obiskovalcev obe polji igrata pomembno vlogo in skupaj izrisujeta ustvarjalno in kulturno bogato krajino. Ob javnih zavodih, ki podobno kot v ostalih večjih slovenskih mestih uresničujejo pomemben delež javnega interesa na področju kulture, v Slovenj Gradcu delujejo številna kulturna društva in skupine. Zaradi pomembne vloge in velikega obsega delovanja ljubiteljske kulture podporne naloge izvajata tudi Zveza kulturnih društev Slovenj Gradec in območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki uspešno sodelujeta že vrsto let in zagotavljata visoko kakovost ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja.

Tabela 1.

Gibanje sredstev za kulturo v proračunu Mestne občine Slovenj Gradec, obdobje 2011 - 2013

1,600,000

15 1,400,000

1,200,000

1,000,000

800,000 EPK Kultura 600,000

400,000

200,000

0 2011 2012 2013

Tabela 2.

Razrez sredstev na področju kulture, leto 2013

proračun za kulturo 2013 Javni zavodi

Invescijsko vzdrževanje - javni zavodi JSKD

ljubiteljska kultura

kulturni projek

ostalo

4.3 JAVNI ZAVODI IN SKLAD NA PODROČJU KULTURE

Skladno s predpisi, ki urejajo vprašanja javnega interesa in delovanje javne službe na področju kulture, je Mestna občina Slovenj Gradec ustanoviteljica petih javnih zavodov na področju kulture. V Slovenj Gradcu deluje tudi območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Za njihovo delovanje je občina v letu 2013 16 skupno namenila 723.584 EUR.

Javni zavodi izvajajo javno službo na področju knjižnične dejavnosti, galerijske in muzejske dejavnosti, mladinskih kulturnih programov, drugih kulturnih programov in kinematografije ter podpore ljubiteljski kulturni dejavnosti.

Tabela 3.

Razrez sredstev za javne zavode, leto 2013

Javni zavodi Knjižnica Ksaverja Meška

Koroška galerija likovnih umetnos Kulturni dom

Koroški pokrajinski muzej

Vetrnica - OE MKC

JSKD

invescijsko vzdrževanje

♦ Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec

Pričetki delovanja dejavnosti, katere naslednica je Knjižnica Ksaverja Meška, segajo v leto 1949, ko je bila ustanovljena Okrajna ljudska knjižnica, ki je samostojno delovala do leta 1975. Istega leta je bila kot samostojna enota vključena v Zavod za kulturo Slovenj Gradec, ki je deloval do leta 1991. Poslanstvo Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec kot javnega zavoda je trajno in nemoteno opravljanje knjižnične dejavnosti. Knjižnica zaposluje 11 ljudi. Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec je splošna javna knjižnica, namenjena izobraževanju, informiranju, kulturni razgledanosti in razvedrilu občanov. Dejavnost v štirih enotah (Slovenj Gradec, Mislinja, Pameče – Troblje, Podgorje) opravlja za 21.497 prebivalcev Mislinjske doline. Ustanoviteljici zavoda sta Mestna občina Slovenj Gradec in Občina Mislinja. Zaradi izposoje knjig na dom obišče knjižnico več kot 80.000 obiskovalcev, kulturnih prireditev 17 pa se je v letu 2012 udeležilo 13.807 obiskovalcev. Skupno število obiskovalcev v letu 2012 (brez obiskovalcev čitalnice) je bilo 98.291. Knjižnica se uspešno povezuje z različnimi deležniki s področja kulture in izobraževanja.

Temeljno poslanstvo knjižnice v prihodnjem obdobju je postati sodobno kulturno, izobraževalno in socialno središče za dostopnost knjižničnih gradiv in raznorodnih informacij, ob tem pa izvajati programe za vseživljenjsko razvijanje bralne kulture. Ob tem bo knjižnica razvijala vlogo družbenega povezovalca, ki vsem prebivalcem ne glede na njihov status ponuja enake možnosti za dostop do informacij, izobraževanja in kulturnih dobrin. Knjižnica si bo prizadevala za posodobitev tehnične opreme in prilagoditev sodobnim informacijsko komunikacijskim standardom.

Število zaposlenih, oktober 2013: 11 Sredstva iz proračuna MO SG v letu 2013: 323.824 EUR Sredstva, prejeta od drugih občin: 86.481 EUR Sredstva Ministrstva za kulturo: 26.035 EUR Sredstva za amortizacijo opreme: 1.872 EUR

♦ Kulturni dom Slovenj Gradec

Zavod je pravni naslednik Kulturnega doma Slovenj Gradec, ki ga je Skupščina občine Slovenj Gradec z odlokom ustanovila leta 1991. V obdobju od začetka delovanja, torej od leta 1983, pa do konca oktobra 1991, ko je bil ukinjen, je Kulturni dom Slovenj Gradec deloval kot enota Zavoda za kulturo. Do ustanovitve samostojnega zavoda je bil Kulturni dom Slovenj Gradec začasno priključen kot samostojna enota Zvezi kulturnih organizacij Slovenj Gradec. Danes je poslanstvo zavoda trajno in nemoteno izvajanje kulturnih, zabavnih in drugih prireditev ter posredovanje umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na vseh področjih kulturnih dejavnosti v občini in regiji. Temeljni programi Kulturnega doma so gledališki, lutkovni, operno baletni in filmski abonmaji, med katerimi ima posebno mesto Wolfov abonma, 18 filmska vzgoja, redni kino program ter poletni festival Slovenjgraško poletje – Koroško kulturno poletje. Osnovno programsko dejavnost zavod dopolnjuje še z raznimi koncerti, gledališkim programom, obeležitvijo kulturnih in drugih praznikov ter izvedbo seminarjev. Pri svojem delu zavod povezuje poklicne in ljubiteljske skupine, dejavnost pa dopolnjuje tudi z nudenjem infrastrukturnih pogojev za vadbo glasbenih skupin ter drugih oblik podpore. Na področju kinematografske dejavnosti je zavod vključen v Združenje mestnih kinematografov Art kino mrežo in Evropsko združenje Europa Cinemas. Kulturni dom med drugim sodeluje z ustanovo Imago Sloveniae in je član Združenja kulturnih domov regionalnega pomena KUDUS. Za Wolfov koncertni abonma je zavod pridobil večletno sofinanciranje s strani pristojnega ministrstva, uspešne pa so bile tudi tri zavodove prijave za sofinanciranje kinematografske dejavnosti (art kino, filmska vzgoja, digitalizacija) .

V prihodnjih letih se bo zavod posvetil promociji in vpeljavi programov kakovostnih slovenskih in evropskih kinematografskih del, pri čemer se bo sočasno posvetil tudi programom za razvoj občinstva – težava, s katero se zavod sooča pri izvajanju kinematografskih programov, je sorazmerno slab obisk, kar je med drugim povezano tudi s slabo tehnično opremljenostjo. Zavod bo povečal delež kvalitetnih kulturnih vsebin, zlasti na tistih področjih, kjer je doslej predstavljal dela ljubiteljskih skupin. Ohranjal in krepil bo podporne programe za nevladne in zasebne organizacije ter samostojne ustvarjalce (infrastruktura in strokovna podpora). Posebno pozornost bo zavod posvečal obveščanju prebivalstva o kulturnih vsebinah in aktivnostih na tem

področju s ciljem povečanja obiska kulturnih programov, ki jih izvaja. Zaradi dotrajanosti in slabe opremljenosti bo zavod v dogovoru z ustanoviteljem pričel z izvedbo postopkov za posodobitev dvorane in odra ter energetske sanacije celotne zgradbe.

Število zaposlenih, oktober 2013: 7 Sredstva iz proračuna MO SG v 2013: 230.178 EUR Finančna sredstva, prejeta od Ministrstva za kulturo v 2013: 1.600 EUR Finančna sredstva, prejeta iz drugih državnih virov: 5.600 EUR Finančna sredstva za amortizacijo objekta ali opreme: 2.000 EUR

♦ Koroška galerija likovnih umetnosti

Koroška galerija likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu je pravni naslednik Umetnostnega paviljona Slovenj Gradec (ustanovljen leta 1957), ki ga je leta 1991 nasledila Galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Leta 2002 se je 19 preoblikovala v javni zavod Koroška galerija likovnih umetnosti, katerega ustanoviteljice so bile Občina Črna na Koroškem, Občina Mežica, Občina Prevalje, Občina Dravograd, Občina Vuzenica, Občina Muta, Občina Radlje ob Dravi, Občina Ribnica na Pohorju, Občina Podvelka, Občina Mislinja, Občina Ravne na Koroškem in Občina Slovenj Gradec. Razen Občine Ravne na Koroškem so z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Koroška galerija likovnih umetnosti leta 2012 vse občine prenesle ustanoviteljske pravice na Občino Slovenj Gradec. Sedež galerije je od ustanovitve dalje v Slovenj Gradcu, Glavni trg 24 (stara mestna hiša), razpolaga pa tudi z razstavnimi in poslovnimi prostori v sosednji stavbi. Leta 1966 je bil na dvoriščni strani omenjenih stavb dograjen razstavni paviljon, ki je tudi danes glavni razstavni prostor galerije. Koroška galerija likovnih umetnosti je pooblaščen muzej za opravljanje javne službe varovanja kulturne dediščine, ki jo izvaja na območju vseh dvanajstih koroških občin. Galerija ima enoti Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem ter 8 zaposlenih. Upravlja z razstaviščema Slovenj Gradec ter Ravne na Koroškem (razstavna dvorana).

V skladu s poslanstvom in namenom, za katerega je bila ustanovljena, je galerija pokrajinski muzej za področje likovne umetnosti, ki opravlja javno službo varovanja premične likovne dediščine na območju dvanajstih občin Koroške regije in se s

posebnimi programi povezuje s Slovenci v zamejstvu na avstrijskem Koroškem, v strateškem smislu zlasti s programi in projekti čezmejnega sodelovanja. V smislu skladnega kulturnega razvoja na teritoriju celotne države se povezuje in sodeluje z drugimi galerijami in muzeji v nacionalni mreži Republike Slovenije. Institucijo odlikuje programska kontinuiteta, ki se je vzpostavila v preteklih desetletjih in ki temelji na spodbujanju razvoja sodobne vizualne umetnosti na Koroškem in širše ter na razstavni dejavnosti, povezani z zbirkami koroške in mednarodne umetnosti s poudarkom na angažiranih umetniških praksah.

Galerija kontinuirano razvija koncept žive razstavne dejavnosti s poudarkom na angažiranih likovno–vizualnih praksah, zaradi katerih je prepoznavna doma in v tujini. Galerija ima specifične zbirke koroške in mednarodne likovne ustvarjalnosti, ki so nastale z darili, volili in odkupi, načrtno zaokroža in dopolnjuje pa jih z novimi pridobitvami.

Kot osrednja institucija na področju vizualnih umetnosti bo galerija v prihodnjem razvojnem obdobju posebno pozornost posvečala zbirkam kot tematskemu izhodišču za razstavno dejavnost, vključno z ustrezno postavitvijo in predstavitvijo stalnih galerijskih zbirk. V sodelovanju s pristojnim ministrstvom in ustanoviteljem ter drugimi deležniki bo galerija rešila predhodni problem ustrezne prostorske umestitve Tisnikarjevih del in oblikovala stalno zbirko njegovih del, ki jo bo ustrezno predstavila domači in tuji javnosti. Galerija bo v prihodnjem obdobju posebno pozornosti namenjala tudi 20 angažirani umetnosti, programska usmeritev galerije v sklopu angažiranih vizualnih praks pa bo temeljila na tematizaciji statusa galerije ne samo kot prostora za predstavljanje umetniških praks ampak tudi kot prostora družbenega dialoga. Ta usmeritev je tesno povezana z vzpostavljanjem kontinuiranih izobraževalnih aktivnosti, zato se bo ustanova v naslednjem obdobju intenzivno razvijala na področju izobraževalnih vsebin in postala center kulturno umetnostne vzgoje v širši regiji. Ob tem bo galerija v sodelovanju z ostalimi deležniki razvijala mednarodne razstavne in simpozijske aktivnosti na področju ohranjanja in krepitve blagovne znamke »Mesto glasnik miru«, zlasti v povezavi z identiteto mesta Slovenj Gradec na področju likovne umetnosti.

Galerija se bo pri izvajanju svojih programov intenzivno povezovala s tujimi sorodnimi institucijami s ciljem aktivnega pridobivanja evropskih sredstev.

Število zaposlenih, oktober 2013: 8 Sredstva iz proračuna MO SG v letu 2013: 26.401 EUR Sredstva, prejeta od drugih občin: 11.306 EUR Sredstva, prejeta od Ministrstva za kulturo: 327.241 EUR Sredstva, prejeta iz drugih državnih virov: 32.602 EUR Sredstva za amortizacijo: 18.042

♦ Koroški pokrajinski muzej

Leta 1951 je bil v Slovenj Gradcu ustanovljen Okrajni muzej NOB, ki je v petdesetih letih delovanja prerasel vsebine Muzeja ljudske revolucije vezane zgolj na obdobje 2. svetovne vojne. Leta 1981 je muzej s širitvijo delovanja dobil pokrajinski status. Idejo o preoblikovanju muzeja iz posebnega v splošni muzej je narekovala potreba po širitvi muzeja iz ozko specializiranega muzeja v muzej z razvejano splošno dejavnostjo, v katerega se je muzej preoblikoval deset let kasneje, leta 1991. Muzej je v naslednjem desetletju razvijal nova področja delovanja z ustanovitvijo arheološkega oddelka leta 1992 in etnološkega oddelka leta 1997, prav tako se je bolj jasno izoblikovala pedagoška dejavnost. Leta 1995 je začela delovati konservatorsko-restavratorska delavnica, hkrati pa je muzej pridobil ustreznejše depojske prostore. Koroški pokrajinski muzej je junija leta 2002 ustanovilo dvanajst koroških občin. V nov muzej sta se združila dotedanji Koroški muzej Ravne in Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec.

Muzej je osrednja muzejska ustanova na Koroškem, ki izvaja javno službo varovanja premične kulturne dediščine na območju dvanajstih občin Koroške regije in se s posebnimi programi povezuje s Slovenci na avstrijskem Koroškem. Poslanstvo in zbiralna politika sta usmerjena zlasti v varovanje, zbiranje, proučevanje, prezentacijo in popularizacijo, konservacijo železarske, rudarske in druge tehniške dediščine, etnološke dediščine in lokalno značilne ljudske kulture, zbiranje umetnostnega in kulturnozgodovinskega gradiva starejših obdobij s posebnim poudarkom na varovanju 21 predmetov arheološke dediščine ter sistematično raziskovanje in izpopolnjevanje zbirk novejše zgodovine. Trenutno muzej obsega sedem oddelkov in štiri lokacijske enote, ob Slovenj Gradcu še Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje ob Dravi. Muzej ima največ »in situ« zbirk v Sloveniji (teh je kar šestintrideset) ter skrbi za zbirke, zbrane v Kovaškem in gasilskem muzej Muta, za Sokličevo zbirko, Rudarsko zbirko v Črni, Povhov mlin, Ribiški muzej, zbirko Tako so nekoč živeli knapi, Spominsko sobo Franca Ksaverja Meška in Galobovo čebelarsko zbirko Mežica. Muzej upravlja tudi z rojstno hišo Huga Wolfa.

Občine ustanoviteljice so Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Muta, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Muzej zaposluje 18 delavcev.

Zavod si bo ob sodelovanju ustanovitelja in pristojnega ministrstva v prihodnjem obdobju prizadeval za ustrezno trajno prostorsko ureditev za lastne zbirke (zlasti Tretjakovo in Sokličevo), po katerih se tudi sicer odlikuje v širšem mednarodnem prostoru. V sodelovanju z društvom Huga Wolfa si bo prizadeval za razvijanje dejavnosti Muzeja Huga Wolfa in informacijsko – komunikacijskega centra ter popularizacijo skladateljevega življenja in dela, pri čemer bo intenzivno promoviral Muzej Huga Wolfa in privabljal obiskovalce. In situ zbirke bo zavod v sodelovanju z deležniki na področju turizma promoviral kot ključne destinacije kulturno turističnih produktov, njihov pomen in zanimivost pa bo zavod vključeval na vseh razvojnih področjih. Prav tako bo tudi v prihodnje posebno pozornost namenjal programom, namenjenim razvoju

občinstva, povezovanju z drugimi muzeji in digitalizaciji vsebin. Zavod bo pripravil projekt »Zgodovina mesta« (stalna postavitev predstavitve več kot 900. letne arheološke, etnološke in arhitekturne zgodovine mesta in širšega območja).

Število zaposlenih, oktober 2013: 18 Sredstva iz proračuna MO SG v 2013: 29.100 EUR Sredstva, prejeta od drugih občin: 71.437 EUR Sredstva, prejeta od Ministrstva za kulturo: 540.369 EUR Sredstva, prejeta iz drugih državnih virov: 7.906 EUR Sredstva za amortizacijo: 3.141 EUR

♦ Javni zavod Vetrnica – OE Mladinski kulturni center Slovenj Gradec (Javni zavod Spotur Slovenj Gradec)

Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec je spomladi 2013 sprejel spremenjeni Odlok o ustanovitvi javnega zavoda za turizem, šport, mladinske in socialne 22 programe Spotur Slovenj Gradec, s katerim je javni zavod Vetrnica pripojil k zavodu Spotur. Postopki pripojitve bodo zaključeni z iztekom leta 2013.

Javni zavod Vetrnica na področje kulture sodi le deloma, ustanovljen pa je za izvajanje javne službe na področju mladinskih in socialnih programov ter dejavnosti mladinskega hotela. Področje mladinskih programov pokriva Organizacijska enota Mladinski kulturni center Slovenj Gradec, področje mladinskega hotela pokriva Organizacijska enota Mladinski hotel Slovenj Gradec, področje socialnih programov pa pokriva Organizacijska enota Socialni programi. OE Mladinski kulturni center deluje skladno z usmeritvami in mladinskimi politikami Urada RS za mladino, deloma tudi na področju mladinskih kulturnih programov. Vsebinsko je program strukturiran v več sklopov, na področje kulture sodita predvsem klubski program ter sklop inovativnost in kulturna ustvarjalnost. Pomemben premik v modalitetah delovanja zavoda je omogočila preselitev na novo lokacijo (Ozare 18), kjer se je lahko povečal obseg aktivnosti na področju kulturnih programov, zlasti organizacija večjih koncertov, česar stari prostori niso omogočali. Zavod mladim omogoča kulturno udejstvovanje (likovna in glasbena

dejavnost, literatura, kreativne delavnice, plesni tečaji, šola šaha, jezikovni tečaji, ...), posebno pozornost pa namenja tudi razvoju prostovoljstva in medgeneracijskega dialoga.

Zavod Spotur bo v prihodnjem obdobju razvil središče sodobne mladinske urbane kulture, v katerem bodo potekali tudi programi koncertne in ostalih klubskih dejavnosti, vključno z druženjem, literarnimi večeri, manjšimi koncerti in neformalnim izobraževanjem. V letu 2014 bo zavod pripravil in z ustanoviteljem uskladil celovito prenovo in nadgradnjo mirovniškega festivala z atraktivnimi programi na prostem in konceptualno domišljenim spremljevalnim programom, s čimer bo mesto ponovno pričelo krepiti blagovno znamko Slovenj Gradec - mesto glasnik miru. Na področju sodobnih trendov v kulturi bo zavod razvijal inkubatorske programe, kot sta coworking in crowdfunding.

Število zaposlenih, oktober 2013: 6,25 Sredstva iz proračuna MO SG v letu 2013: 87.177 EUR Sredstva, prejeta iz drugih državnih virov: 40.925 EUR Sredstva za amortizacijo: 1.541 EUR

♦ Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) – območna izpostava Slovenj Gradec 23 Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Slovenj Gradec zagotavlja strokovno in organizacijsko pomoč ljubiteljskim kulturnim društvom v občinah Slovenj Gradec in Mislinja ter Zvezi kulturnih društev Slovenj Gradec. Je uveljavljen nosilec, organizator in soorganizator neinstitucionalnih kulturnih dogodkov. Trenutno je v občini Slovenj Gradec delujočih 25 kulturnih društev in 47 skupin, v katere je vključenih približno 2.950 članov. Med skupinami so najštevilčnejši zbori, tako odrasli kot otroški in mladinski, sledijo folklorne skupine, gledališke skupine, literati, likovni ustvarjalci in plesne skupine.

Območna izpostava JSKD Slovenj Gradec na področju svojega delovanja organizira pregledna srečanja in revije ter izvaja izobraževalne programe. Na območni ravni organizira pregledna srečanja in revije, s čimer omogoča medsebojno primerjavo, letni pregled napredka in umestitev glede na kakovost dosežkov. Strokovno mnenje skupinam služi kot napotek za delo v naprej, podpira napredovanje, odpravlja pomanjkljivosti in jih vzpodbuja pri njihovem delovanju. JSKD se še posebej pozorno posveča programom izobraževanja na vseh področjih delovanja.

Osrednji program JSKD v Slovenj Gradcu je Festival mlade literature Urška, ki je bil v letu 2013 izveden že dvanajstič, v letu 2012 pa je s svojo razširitvijo na mednarodno raven in dogodki čez vse leto občutno zaznamoval program Evropske prestolnice kulture v Slovenj Gradcu. K sodelovanju so skozi leta uspeli privabiti dijake in profesorje

Gimnazije Slovenj Gradec. V teh letih je na srečanjih sodelovalo več kot pet tisoč mladih avtorjev, od katerih so mnogi danes uveljavljeni književniki. S temi srečanji se je začela razvijati obsežna literarna dejavnost, ki je med drugim spodbudila izhajanje revije Mentor, številne literarne seminarje in delavnice, šole kreativnega pisanja, literarne kolonije in prevajalske šole.

JSKD bo tudi v prihodnje izvajal tudi širše uveljavljeno piramidno programsko shemo in z namenskim sofinanciranjem spodbujal in omogočal delovanje širokemu krogu kulturnih društev in skupin. Nadaljeval bo s sistemom izobraževanj in usposabljanj za posamezna področja delovanja mentorjev in ljubiteljskih ustvarjalcev, predvsem tista, ki jih druge ustanove ne pokrivajo. Med cilje ustanove sodijo še: sistematično organiziranje dogodkov v lokalni skupnosti za vsa področja ljubiteljskega delovanja in ustvarjanja, krepitev regionalnega povezovanja posameznih področij in združitev sistema izobraževanja, skrb za enakomeren razvoj posameznih kulturnih dejavnosti v lokalnem okolju in ohranitev obsega in kvalitete kulturnih programov skupin in društev, ohranitev sofinanciranja redne dejavnosti in projektov društev in skupin, skrb za ustrezno raven produkcije in spodbujanje gostovanja kvalitetnejših projektov, sodelovanje z zamejskimi in drugimi mednarodnimi organizacijami, podpiranje projektov mladinskih kulturnih društev in obšolskih dejavnosti ter skrb za vzgojo ciljne publike in kasnejših uporabnikov.

Število zaposlenih, oktober 2013: 1 Sredstva iz proračuna MO SG v letu 2013: 11.592 EUR 24 Sredstva, prejeta iz drugih državnih virov: 37.743 EUR

5. RAZVOJNE STRATEGIJE JAVNIH ZAVODOV NA PODROČJU KULTURE

V Mesti občini Slovenj Gradec je mreža javnih zavodov, podobno kot v drugih večjih mestih po Sloveniji, nosilka večine programov v javnem interesu oz. izvajalka pretežnega dela javne službe na področju kulture. Ureditev delovanja javnih zavodov se na ravni predpisov in modela delovanja pravzaprav ni veliko spreminjala, v zadnjih letih pa se vse pogosteje napoveduje temeljita prenova tega segmenta organiziranosti kulture, napovedal jo je tudi aktualni minister za kulturo.

5.1 Skupni cilji javnih zavodov

Predlog sprememb krovnega zakona na področju kulture napoveduje nekaj popravkov; pomanjkljivosti se kažejo zlasti pri strateškem načrtovanju, ureditvi začasnega financiranja in predhodnih uskladitvah načrtov dela z ustanoviteljem ter v nezadostni usposobljenosti članov svetov zavodov. Da bi javni zavodi lahko nemoteno in kvalitetno izvajali javno službo, zaradi katere so ustanovljeni, morajo imeti sprejet večletni strateški okvir.

Skupni cilj 1.: Javni zavodi bodo v obdobju največ 12 mesecev od sprejetja lokalnega programa kulture sprejeli petletne strateške načrte, ki jih bodo predhodno uskladili z ustanoviteljem.

Med temeljne razvojne usmeritve na ravni Evropske skupnosti sodijo tudi projekti in strategije za razvoj občinstva. Pojem razvoj občinstva (Audience Development) označuje specifične aktivnosti, povezane s potrebami obstoječih in novih občinstev, ter sistematično izgradnjo trajnega odnosa med kulturno organizacijo ter občinstvom. Običajno ta pojem označuje tudi vidike marketinških dejavnosti, programiranja vsebin, kulturno umetniškega izobraževanja, odnosov z javnostmi ter distribucije vsebin. Zlasti pomembno je pridobivanje novih občinstev, vključno s predstavniki socialno izključenih skupin. Zaradi specifičnosti kulturnih vsebin in modalitet delovanja različnih organizacij so tudi pristopi na tem področju zelo različni. Na procesni ravni razvoj občinstva vključuje tudi raziskovalna orodja.

Skupni cilj 2.: Javni zavodi bodo v obdobju 12 mesecev od sprejetja tega programa pripravili celovito strategijo za povečanje dostopnosti kulturnih vsebin in razvoj novih občinstev, ki bo vključevala tudi ukrepe na področju kulturno umetniške vzgoje in izobraževanja na področju kulture s poudarkom na socialno izključenih skupinah.

Digitalizacija kulturnih vsebin je že od leta 2006 pomemben ukrep evropskih kulturnih politik, ki omogočajo večjo dostopnost ter ohranjanje kulturnih vsebin. Vsako leto izgubimo številne filme in video zapise, ker izvirniki preprosto izgubljajo kvaliteto. Edini način za ohranitev te kulturne dediščine je digitalizacija. Muzeji in knjižnice ne morejo zagotavljati neomejenega dostopa do redkih eksponatov, digitalne različice pa to omogočajo. To pomeni, da lahko z digitalizacijo dosežemo tako ohranitev kulturne dediščine kot tudi njeno bistveno večjo dostopnost za javnosti brez tveganja za 25 ohranitev izvirnika. Prek digitalnih knjižnic lahko ljudje virtualno in neomejeno dostopajo do kulturnega bogastva in raznolikosti kulturnega izročila evropskih dežel. Na tem področju velja omeniti Europeana.eu, spletni portal (meta agregator in prikazovalnik), ki od leta 2008 združuje različne digitalizirane vsebine s področja evropske kulture. Trenutno je v povezavi s Slovenj Gradcem na Europeani moč najti 135 zadetkov.

Skupni cilj 3.: Javni zavodi bodo v okviru večletne strategije (glej skupni cilj 1.) opredelili projekte na področju digitalizacije, ki jih bodo izvajali, in vsebinsko ovrednotili svoj prispevek k razvoju digitalizacije kulturnih vsebin v MO Slovenj Gradec.

Kulturne vsebine bogatijo urbani prostor, spreminjajo in preoblikujejo njegovo identiteto in so generator povečanega interesa domačih in tujih obiskovalcev. Kulturni programi, izvajani v prenovljenem mestnem jedru, so sočasno tudi pomemben gospodarski in družbeno kohezivni razvojni dejavnik.

Skupni cilj 4.: Javni zavodi bodo v okviru letnih načrtov dela pripravili kulturne vsebine, ki jih bodo izvajali v starem mestnem jedru in jih bodo predhodno vsebinsko in terminsko uskladili s pristojno službo Mestne občine Slovenj Gradec. Te vsebine se v letne načrte dela zavodov vključijo že z letom 2014.

Javni zavodi na področju kulture bodo aktivneje izkoriščali možnosti sofinanciranja iz skladov EU. V okviru programa Kreativna Evropa bo v obdobju 2014 – 2020 na voljo 1.46 milijarde EUR, kar predstavlja 9 odstotno povišanje sredstev glede na iztekajoče se obdobje. Cilj programa je krepitev medsektorskega povezovanja med kulturnimi in kreativnimi sektorji v EU in širše, kar bo prispevalo k razvoju kulturne raznolikosti, dvigu zaposljivosti ter rasti, skladno s cilji strategije Evropa 2020. Ob zagotavljanju dodatnih sredstev vključevanje v evropske projekte izrazito promovira mreženje in povezovanje ter vključevanje najkvalitetnejših projektov na področju kulture v širši evropski prostor.

Skupni cilj 5.: Javni zavodi bodo v večletne strategije (glej skupni cilj 1.) vključili vsebinske in konceptualne opredelitve, potencialne partnerje, cilje in ukrepe s področja izvajanja projektov, ki bodo sofinancirani iz skladov EU.

5.2 Razvojni cilji za posamezne javne zavode a. Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec:

- posodobitev spletnega omrežja (prehod na optiko), - razvoj programov in storitev na področju elektronske knjige, - razvoj novih storitev, zlasti za srednješolce in študente, - razvoj blagovne znamke »Branju prijazno mesto«, - prostorska širitev knjižnice za ločeno postavitev zbirke neknjižnega gradiva in 26 multimedijo z nabavo ustrezne računalniške, tehnične in ostale opreme. b. Kulturni dom Slovenj Gradec:

- izvajanje programov kakovostnih slovenskih in evropskih kinematografskih in avdiovizualnih del ter kakovostnih kinematografskih in avdiovizualnih del kinematografij tretjih držav, - digitalizacija kinematografa, - izvajanje kvalitetnih filmsko vzgojnih programov in s tem razvoj občinstva, - povečanje obiska kulturnih programov, - krepitev in razvoj čezmejnega sodelovanja, - razširjena prostorska in tehnična prenova kulturnega doma. c. Koroška galerija likovnih umetnosti:

- ureditev trajne prostorske umestitve (v sodelovanju z ustanoviteljem in ostalimi deležniki) ter oblikovanje stalne postavitve del Jožeta Tisnikarja ter zbirke Hommage a Tisnikar ter njuna promocija in predstavitev v Sloveniji in mednarodnem prostoru, - postavitev in predstavitev stalnih galerijskih zbirk, - vzpostavitev rezidenčnega programa za tuje umetnike v Slovenj Gradcu,

- povezovanje s sorodnimi institucijami v mednarodnem prostoru in sodelovanje v mednarodnih projektih, - razvoj institucije na področju izobraževalnih vsebin, vzpostavitev galerije kot centra kulturno umetnostne vzgoje, - ureditev depojske problematike. d. Koroški pokrajinski muzej:

- trajna prostorska ureditev za lastne zbirke (zlasti Tretjakovo ter Sokličevo), - promoviranje in dvig širše prepoznavnosti zbirk »in situ«, - vključitev muzejskih zbirk v turistične strategije mesta, - razvoj dejavnosti Muzeja Huga Wolfa v sodelovanju z društvom Huga Wolfa (solopevska šola, solopevsko tekmovanje), - okrepljena promocija in trženje Muzeja Huga Wolfa, - oživitev atrija stavbe Muzeja Huga Wolfa v sodelovanju z društvo Huga Wolfa, zlasti na področju poletnih kulturnih prireditev in koncertov, - ureditev depojske problematike. f. Javni zavod Vetrnica Slovenj Gradec – OE MKC (Javni zavod Spotur Slovenj Gradec):

- v sodelovanju z ustanoviteljem intenzivirati aktivnosti za razvoj središča sodobne mladinske urbane kulture s progresivno koncertno in spremljajočimi 27 dejavnostmi, - razvoj in promocija mirovniškega festivala kot festivala pretežno mladinske kulture z atraktivnimi dogodki na prostem in tematskim spremljevalnim programom, - ustanovitev programskega sveta festivala z namenom razvoja novega koncepta festivala, - razvoj novih skupnostnih praks na področju kulture, kot sta coworking1 in crowdfunding2.

1 Coworking je sodoben način dela, ki se je po svetu razvil v zadnjih dveh letih in ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo prostor z drugimi ustvarjalci iz svoje ali sorodnih panog ter razvijajo svoje ali skupne koncepte ter se po možnosti povezujejo tudi s podjetji v določenem okolju. Coworking je nov koncept, povezan z razvojem kulturnih in kreativnih industrij. Coworking posamezniku ne ponuja le brezplačne uporabe prostora, elektrike, spleta in kave, temveč tudi vstop v skupnost, ki temelji na aktivnem skupnem delu, izmenjavi znanj, informacij, spletanju novih vezi itd. MKC bi lahko sprva enkrat mesečno organiziral coworking za celotno regijo (Coworking Koroška), pri čemer bi se bilo smiselno povezati z organizacijo, ki se sistematično pri nas ukvarja s tovrstno prakso, Slovenia Coworking (http://coworking.si).

2 Crowdfunding je nov način množičnega financiranja svežih projektov na način zbiranja donacij in je tesno povezan s coworkingom. Sodelovalna ekonomija v Evropi je v razcvetu. Vse številčnejše iniciative izumljajo nove načine proizvajanja in uporabe dobrin, virov, storitev in drugih aspektov skupnostnega delovanja in načinov opolnomočenja posameznikov. Sodelovalna potrošnja, odprtost znanja, množično financiranje, coworking in souporaba so le eni izmed konceptov, ki vse močneje zaznamujejo ekonomske izmenjeve v sedanjosti.

6. NEVLADNE IN DRUGE ORGANIZACIJE NA PODROČJU KULTURE

V naslednjem obdobju si bodo deležniku na področju ljubiteljske in neinstitucionalne kulture prizadevali za uresničevanje naslednjih prioritet in ciljev: izvajanje piramidne programske sheme (lokalna, regijska in državna srečanja), široko vključenost društev v ukrepe finančne podpore, izvedbo izobraževanj in usposabljanj za posamezna področja delovanja mentorjev in ljubiteljskih ustvarjalcev, zlasti za deficitarna področja (kreativne delavnice, šole za mentorje, seminarji, delavnice, animacije, posveti, strokovno izpopolnjevanje), organizacijo dogodkov v lokalni skupnosti na vseh področjih delovanja in ustvarjanja, krepitev regionalne povezanosti področij in sistemov izobraževanja, organizirano skrb za enakomeren razvoj dejavnosti ter ohranitev vzpostavljenega obsega in kvalitete programov ter ustrezno raven produkcije in gostovanj kvalitetnih programov, nadaljevanje sodelovanja z zamejskimi organizacijami in drugimi mednarodnimi institucijami, podporo kulturnim projektom mladinskih kulturnih društev ter obšolskih dejavnosti, skrb za vzgojo občinstva, vključitev ustvarjalcev na področju ljubiteljske kulture v sistem infrastrukturne podpore in usposabljanja ter zagotovitev ustreznih prostorov in vzpostavitev centra za ljubiteljsko kulturo in produkcijo.

Pri nevladnih organizacijah v nadaljevanju omenjamo tiste, ki so do leta 2013 imele z odločbo občine poseben status delovanja v javnem interesu na področju kulture. Ob teh pa je na območju občine še veliko društev na področju kulture, ki so aktivna in v pomembni meri bogatijo kulturno življenje. Za sofinanciranje ljubiteljske dejavnosti na 28 področju kulture MO Slovenj Gradec v primerjavi z drugimi primerljivimi lokalnimi skupnostmi namenja visok delež sredstev.

Zveza kulturnih društev Slovenj Gradec od svojega nastanka leta 1974 povezuje in usmerja kulturna društva, vključena v zvezo. Teh je danes 21, znotraj zveze se povezujejo po dejavnostih: glasbeno-vokalna dejavnost (pevska društva in zbori, pihalni orkestri, šolska društva in zbori in različne vokalno- instrumentalne glasbene skupine), gledališka dejavnost (gledališke skupine in društva, mladinska gledališka društva in skupine, lutkovne skupine, otroške gledališke skupine), folklorna dejavnost (odrasle folklorne skupine in mladinske ter otroške folklorne skupine), likovna dejavnost (posamezni fotografski ustvarjalci, likovniki posamezni ustvarjalci in likovna društva), literarna dejavnost (literarni ustvarjalci in literarna društva), multimedijska dejavnost (neformalne mladinske skupine, alternativne skupine po različnih dejavnosti), plesna dejavnost (posamezne šolske skupine). V zvezo so trenutno vključeni: KD Claritet, KD Odsevanja, KD Ženski PZ Splošne bolnišnice, Koroški deželni teater, KD Šmiklavž, KD Sele Vrhe, KD Šmartno, KD SPUNK Gimnazije Slovenj Gradec, KD Slovenj Gradec, KD Podgorje, KD Razbor, KD Stari trg, KD Moški PZ Adoramus, KD Graška Gora, KD Viktor Breznik Pameče, KD Ženski PZ Nova Slovenj Gradec, KUDF Trlice, KD Pameče Troblje, KD Carinthia Cantat, KD Pihalni orkester in KD Gradiški Fantje. Znotraj kulturnih društev deluje 45 posameznih zasedb. Programsko se vključujejo vse šolske kulturne skupine s svojimi programi.

Cilj delovanja zveze je zagotavljanje dostopnosti kulturnih dobrin najširšemu krogu uporabnikov na različnih ravneh ter zagotavljanje pogojev za ustvarjalnost posameznikov in društev. Zveza že vrsto let sodeluje in vključuje v program skupine iz zamejske Koroške, preko Prosvetne kulturne zveze iz Celovca in Krščanske kulturne skupnosti iz Celovca. Njihove skupine se vključujejo predvsem v programe medobmočnih srečanj ali posameznih gostovanj svojih skupin za posamezna področja dejavnosti.

V prihodnje bo zveza spodbujala razvoj na deficitarnih področjih ljubiteljske kulture (film, fotografija, multimedijska ustvarjalnost, literatura ter likovno ustvarjanje). Tradicionalne in uveljavljene oblike delovanja bo dopolnjevala s programi, ki bodo utemeljeni na izvirni in raziskovalni dejavnosti, pri čemer bo spodbujala sodelovanje z gospodarstvom. Zveza si bo prizadevala za zagotovitev ustreznih prostorskih pogojev za delovanje društev in posameznikov.

Poseben poudarek zveza posveča izobraževanju društev in posameznikov, ki ga strukturira nivojsko in po ciljnih skupinah. V prihodnje si bo v sodelovanju z JSKD prizadevala za razvoj lokalno deficitarnih dejavnosti na področju kulture, posebno pozornost pa bo posvečala vključevanju mladih, izobraževanju ter povezovanju.

Zveza si bo prizadevala za nadaljevanje projekta Harmonije (uspešen projekt v okviru EPK 2012), mednarodna gostovanja kulturnih skupin ter za uspešno črpanje sredstev za 29 razvoj ljubiteljske kulture iz strukturnih skladov.

Zveza je v letu 2013 iz proračuna MO Slovenj Gradec prejela skupaj 103.271 EUR.

Društvo Hugo Wolf, ki ima sedež v skladateljevi rojstni hiši, promovira Wolfovo glasbo v Sloveniji in v tujini. Pri tem spodbuja ansamble in poustvarjalce, da bi segali po Wolfovi glasbeni literaturi in jo uvrščali v svoje programe, predvsem pa si prizadeva, da bi Wolfova osebnost in delo v enaki meri kot je to običaj drugod po svetu dobila pravo veljavo in vstopila v zavest širše slovenske kulturne javnosti. S prepoznavnim in že tradicionalnim programom koncertnega cikla Wolf povezuje, z večeri samospevov v rojstni hiši, z mednarodno solopevsko šolo, ki jo vrsto let uspešno vodi častna članica društva profesorica Breda Zakotnik s salzburškega Mozarteuma, izdajami spominskih zapisov o Wolfu in edicijami prevodov Wolfovih pesmaric in z organizacijo mednarodnih muzikoloških simpozijev ter še posebej v letu 2012 uspešno izvedenim mednarodnim tekmovanjem v interpretaciji samospeva Huga Wolfa se je izgradila podlaga, ki pripomore k identiteti mesta. Društvo je za koncertni cikel Wolf povezuje pridobilo tudi sredstva Ministrstva za kulturo, sodelovalo pa je tudi v procesih prenove rojstne hiše Huga Wolfa. Društvo je iz proračuna MO Slovenj Gradec v letu 2013 prejelo 9.025 EUR.

Kulturno društvo Pihalni orkester Slovenj Gradec ima bogato zgodovino, razvilo se je iz leta 1934 ustanovljene Mestne godbe Slovenj Gradec. Deluje predvsem na območju občine Slovenj Gradec ter se udeležuje revij in srečanj doma in v tujini. Letno opravi orkester okoli osemdeset rednih ter dvajset izrednih vaj in izvede štiri ali pet samostojnih koncertov ter okoli štirideset različnih nastopov. Število članov orkestra je okoli sedemdeset. Društvo je iz proračuna MO Slovenj Gradec v letu 2013 prejelo 21.375 EUR.

KD SPUNK Gimnazije Slovenj Gradec deluje od leta 1997. Člani društva so aktualni gimnazijci in učiteljski zbor, dejavnih ustvarjalcev je vsako leto več kot sto. Mladi se v okviru društva posvečajo gledališču, plesu, glasbi, fotografiji, literaturi, likovni dejavnosti, projektu festivala mlade literature Urška, pevskemu zboru itd. SPUNK sodi med bolj dejavna srednješolska kulturna društva v regiji in državi, skrbi pa za ustvarjalnost mladih in kulturno vzgojo ter razvoj občinstva. Društvo je iz proračuna MO Slovenj Gradec v letu 2013 prejelo 3.970 EUR

Kulturno društvo Odsevanja je izdajatelj revije Odsevanja, ki izhaja od leta 1979, najprej dve, že lep čas pa štiri številke letno. Prvi izdajatelj je bil Literarni klub. Revija se je zamejila v (slovenski) koroški prostor in odpira vrata Koroški na avstrijski strani. Ker je to revija za kulturna vprašanja, tematizira tudi likovne dejavnosti, zgodovino, čezmejnemo sodelovanje itd. Mestna občina Slovenj Gradec revijo vsa leta tudi finančno podpira. Revija bo svoje poslanstvo edine literarne in intelektualne revije na Koroškem 30 negovala še naprej. Društvo je iz proračuna MO Slovenj Gradec v letu 2013 prejelo 3.705 EUR

Glasbena šola Slovenj Gradec je javni vzgojno izobraževalni zavod, ki je imel do nedavnega sedež v rojstni hiši skladatelja Huga Wolfa, in pomembno prispeva h kulturnemu življenju v občini. Ustanovljena je bila leta 1953. Šola je vključena v javno mrežo glasbenih šol Slovenije in je članica Zveze slovenskih glasbenih šol. V glasbeni šoli se izobražujejo predšolski otroci, učenci osnovnih šol, dijaki, vajenci, študentje višjih in visokih šol ter odrasli pod pogoji, določenimi z vzgojno izobraževalnimi programi osnovnega glasbenega in plesnega izobraževanja. V te programe sodijo: program predšolske glasbene vzgoje, program glasbene pripravnice, program plesne pripravnice, glasbeni program in plesni program. Glasbena šola Slovenj Gradec ima dobro razvite mednarodne povezave, saj že vrsto let organizira skupne glasbene delavnice in tabore ter nastope z glasbeno šolo iz Češkega Krumlova ter bogati kulturno dogajanje v mestu. Glasbena šola je skupaj z Društvom Hugo Wolf organizator mednarodne solopevske šole Hugo Wolf.

Fundacija akademskega slikarja Karla Pečka je bila ustanovljena leta 1996 z namenom ohranjanja imena in dela slikarja ter mentorja Karla Pečka. Ob ustanovitvi je slikar Pečko vanjo kot premoženje vložil 252 svojih slik iz obdobja 1946 – 1990. Fundacija razpolaga s kapitalskimi vložki ustanoviteljev, donacijami in dotacijami Mestne občine Slovenj Gradec. Kapitalski delež fundacije se vsako leto povečuje z

različnimi donacijami in sponzorstvi, zadnja leta v občutno zmanjšanem obsegu. Fundacija od leta 1999 podeljuje štipendije koroškim študentom umetniških in humanističnih smeri in je doslej štipendirala ali pa še štipendira 23 študentov. Sredstva za štipendije sklad črpa iz obresti finančnih naložb. Fundacija si bo prizadevala vsako leto podeliti dve štipendiji za dodiplomski študij in eno za podpilomski študij. Prav tako si bo prizadevala za trajno ureditev statusa fonda del Karla Pečka.

V bogato razvejani mreži ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti je še veliko društev, ki jih je strokovna komisija Mestne občine Slovenj Gradec v preteklih letih izbrala za sofinanciranje iz proračunskih sredstev in pomembno bogatijo kulturno krajino Slovenj Gradca, njihovo delovanje in razvoj pa sta v širšem javnem interesu.

7. JAVNI INTERES NA PODROČJU KULTURE IN KULTURNA POLITIKA V OBDOBJU 2014 – 2017 7.1 JAVNI INTERES NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC Temeljni namen priprave in sprejetja lokalnega programa kulture je določitev javnega interesa na področju kulture, ki deležnikom omogoča razvojno naravnano delovanje na področju kulture, Mestni občini Slovenj Gradec pa izvajanje usklajenih in učinkovitih javnih politik in podrejenih ukrepov. Skladno z zakonodajno ureditvijo lokalne skupnosti zagotavljajo pogoje za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, ki se na trgu ne zagotavljajo v zadostnem obsegu ali kakovosti ali zaradi 31 dostopnosti najširšemu krogu uporabnikov. Država oziroma lokalna skupnost zagotavlja javne kulturne dobrine v obliki oziroma na način javne službe in s podporo posamičnim kulturnim projektom ter javnim kulturnim programom. Kadar je v javnem interesu potrebno zagotavljati javne kulturne dobrine trajno in nemoteno, jih zagotavlja lokalna skupnost neposredno ali tako, da ustanovi javni zavod na področju kulture. Pod enakimi pogoji in na način javne službe se zagotavljajo tudi tiste javne kulturne dobrine, ki jih na podlagi večletnega javnega kulturnega programa drugih kulturnih izvajalcev financira lokalna skupnost.

Javni interes na področju kulture se skladno z določbami krovnega zakona udejanja predvsem na podlagi letnih izvedbenih načrtov nosilcev javnega interesa, javnih razpisov in javnih pozivov za financiranje javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, aktov o ustanovitvi javnih zavodov, njihovih strateških načrtov in letnih programov dela, javnih razpisov za oddajo javne kulturne infrastrukture in drugih prostorov za potrebe kulture ter upravnih odločb.

Župan Mestne občine Slovenj Gradec ima za obravnavo najpomembnejših vprašanj, ki se nanašajo na urejanje in organizacijo javne službe, razvoj in splošno ter specifično problematiko področja ter razdeljevanje javnih sredstev, strokovne komisije. Strokovne komisije so svetovalna telesa župana za posamezna področja oz. vidike kulture.

Skupni cilji kulturnih politik Mestne občine Slovenj Gradec v obdobju 2014 – 2017 so spodbujanje kakovostne ustvarjalnosti na vseh področjih kulture, visoka stopnja dostopnosti kulturnih vsebin, skrb za kulturno dediščino, krepitev sodelovanja med akterji tega področja, vzpostavitev inovativnih oblik skupnostnega delovanja na področju kulture, krepitev identitetne podobe mesta, oplemenitene z dediščino Evropske prestolnice kulture, razvoj blagovne znamke mesto Glasnik miru ter kulturnih in kreativnih industrij kot polja povezovanja in medsebojnega plemenitenja kulture in gospodarstva. Občina želi spodbuditi razumevanje kulture kot izrazito razvojno in družbeno pomembnega polja, ki investicije vrača na več ravneh in z večplastnimi pozitivnimi učinki.

Ob ohranjanju visoke ravni sedanje ponudbe kulturnih vsebin so razvojne priložnosti povezane predvsem s projekti oživljanja starega mestnega jedra, razvojem kulturno umetniških izobraževalnih programov in razvoja občinstva, dvigom kompetenc producentov in organizatorjev, razvojem nevladnih in zasebnih organizacij na področju kulture, ki v mestu razvijajo najsodobnejše ustvarjalne, producentske in organizacijske pristope, zagotavljanjem novih prostorov za izvajanje programov, vključno z večjim koncertnim prostorom, ter pridobivanjem izvenproračunskih sredstev, zlasti nacionalnih in evropskih. Vsebine s področja kulture bodo v naslednjem obdobju še tesneje vključene v turistične in razvojne strategije mesta, s čimer se bo krepila identitetna podoba in kvaliteta bivanja, zadovoljstvo občanov in obiskovalcev ter gospodarski učinki, med ostalim povezani tudi s kulturnim turizmom. 32 Ker se zaveda, da je na področju kulture razvojne izzive težko uresničevati brez stabilnega institucionalnega, infrastrukturnega in finančnega okvira, se s sprejetjem tega dokumenta Mestna občina Slovenj Gradec zavezuje ohranjati predvidljivo in stabilno okolje za razvojno naravnano dogajanje na področju kulture.

Ob tem pa se občina zavezuje tudi, da bo ob ugodnih javnofinančnih okoliščinah v obdobju veljavnosti tega programa na letni ravni povečevala proračunska sredstva za kulturo za odstotno točko. Te zaveze ne izpričujejo zgolj skrbi za nadaljnji razvoj področja, pač pa tudi na številnih primerih dobre prakse ter poglobljenih analizah utemeljeno zavedanje, da investicije v kulturo sodijo med najbolj daljnosežne in učinkovite naložbe v razvoj in napredek družbe, kar pomeni, da med drugim pozitivno vplivajo na medsebojne odnose, krepijo pametno in trajnostno naravnano družbeno rast, dvigujejo splošno raven kvalitete bivanja ter občutek pripadnosti določenemu okolju.

7.1.1 Splošni cilji kulturne politike in ukrepi

Stabilno delovanje in razvojna zagotovitev stabilnega javnofinančnega sistema usmeritev javnih zavodov na področju ureditev problema depojskih prostorov kulture, zlas na področju mednarodnega prostora, vrhunskos kadrovanje v organe zavodov po visokih strokovnih in dostopnos programov ter kriterijih uspešnega pridobivanja izvenproračunskih sredstev. občinska skrb za javno kulturno infrastrukturo vključitev v mrežo ustvarjalnih mest

Stabilno delovanje in razvojna zagotovitev prostorov, namenjenih brezplačni uporabi usmeritev nevladnih in zasebnih kulturnih organizacij s poudarkom na vzpostavitev transparentnega in stabilnega financiranja profesionalizaciji njihovega delovanja prek javnih razpisov in uspešnem pridobivanju konnuirano izvajanje izobraževalnih programov izvenproračunskih sredstev (zlas iz nacionalnih in evropskih razpisov). vključitev v mrežo ustvarjalnih mest

33

Razvoj občinstva. spodbujanje kulturno umetniških in izobraževalnih programov povezovanje kulturnih instucij in vzgojno izobraževalnih ustanov ponovno izdajanje informavnega biltena o kulturnih prireditvah

oblikovanje atrakvnih kulturnih vsebin

Povečanje dostopnos kulture za zagotovitev stabilnega javnofinančnega sistema depriviligirane skupine. ukrepi in prilagoditve za izboljšanje fizične dostopnos kulture (npr. za slepe in slabovidne: odstranjevanje arhitekturnih ovir, taklne oznake, avdio knjige, brajica…)

razvijanje prilagojenih vsebin spodbujanje digitalizacije kulturnih vsebin

Vzpostavitev inkubatorja kulturnih in vzpostavitev okoliščin za zagon inkubatorja kreavnih industrij za krepitev in razvoj kulturnega sektorja (nosilec zagotovitev prostorov za delovanje producentov Podjetniški center Slovenj Gradec). financiranje novih projektov prek javnih razpisov

Razvoj novih družbenih praks na zagotovitev prostorov za delovanje producentov področju kulture (mreženje, coworking, crowdfunding).

Oživljanje starega mestnega jedra s proste infrastrukturne kapacitete v mestnem jedru kulturnimi programi. nameni kulturnim programom adaptacija Ubožne hiše 34 programe poveza v kulturno turisčne produkte

sofinancira programe in projekte v mestnem jedru

Razvoj in izvajanje najkvalitetnejših Bienale domače in umetnostne obr do leta 2015 kulturnih programov. transformira v sodobni fesval kreavnih in kulturnih industrij, v ta namen ustanovi programski svet kompetentnih strokovnjakov s področij umetnos, oblikovanja, kreavne rabe lesa...

Mirovniški fesval do leta 2015 konceptualno redefinira, vsebinsko nadgradi in razvi v pomemben kulturno turisčni produkt konnuirano izvaja najkvalitetnejše programe, zlas programe EPK nadaljevamednarodne razstavne in simpozijske akvnosh na področju ohranjanja in krepitve blagovne znamke Mesto glasnik mir v povezavi z identeto mesta Slovenj Gradec na področju likovne umetnos

Digitalizacija kulturnih vsebin. vzpostavitev osrednjega portala za kulturo v mestu razvoj digitalnih kulturnih vsebin (elektronsko založništvo, virtualne galerije, spletna umetnost, tematski portali, digitalizacija galerijskih in muzejskih zbirk…)

Celovit razvoj kulturnega turizma in operacionalizacija strategije turisčnega razvoja na ustreznih kulturno turisčnih področju kulture produktov. razvoj celovih kulturno turičnih produktov

promocija Slovenj Gradca kot kulturno turisčne desnacije izdaja foto monografije Slovenj Gradec

Zagotovitev dodatnih prostorov za zagotovitev prostorov za delovanje centra urbane 35 kulturne programe. kulture

zagotovitev prostorov za delovanje ljubiteljskih društev

mapiranje neizkoriščenih prostorov v las občine

izvedba javnega razpisa za dodelitev prostorov v brezplačno rabo, s posebnim poudarkom na kulturnih vsebinah in programih, ki bodo oživljali središče mesta

Ureditev trajnih prostorskih in trajna prostorska umestev zbirke Jožeta Tisnikarja infrastrukturnih pogojev za pomembne trajna prostorska umestev zbirke Hommage a Tisnikar mestne zbirke. trajna prostorska umestev Tretjakove afriške zbirke trajna prostorska umestev Sokličeve zbirke

vključitev v mrežo ustvarjalnih mest

Skrb za ohranjanje kulturne dediščine. nadaljevanje prenove mestnega jedra ohranjanje in predstavitev etnološke, arheološke in arhitekturne dediščine "in situ"

novelacija odloka o nepremičnih kulturnih spomenikih revitalizacija parka skulptur na Šbuhu

7.2 FINANCIRANJE IN DRUGI UKREPI NA PODROČJU KULTURE 7.2.1. Splošna načela Vprašanja financiranja področja kulture urejajo Zakon o uresničevanju interesa za kulturo (ZUJIK, Ur.l. RS, št. 96/2002 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) ter podrejeni akti, zlasti Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (Ur.l. RS, št. 43/2010) ter Pravilnik o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture (Ur.l. RS, št. 85/2010). V nadaljevanju povzemamo temeljna načela in določbe zakona. Mestna občina Slovenj Gradec je sprejela tudi Pravilnik o izbiri kulturnih programov in projektov, ki se financirajo iz proračuna Mestne občine Slovenj Gradec 36 (Ur.l. RS, št. 123/2004 in 37/2008), s katerim določa način in merila za izbiro in vrednotenje javnih kulturnih dobrin, javnih kulturnih programov in posameznih kulturnih projektov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna Mestne občine Slovenj Gradec. Javni zavodi: Javna sredstva za financiranje javnih zavodov zagotovijo ustanovitelji oziroma soustanovitelji. Poleg tega se javni zavodi financirajo tudi iz nejavnih virov, ki jih izvajalci pridobivajo z opravljanjem javne službe in z opravljanjem drugih dejavnosti. Pri tem opravljanje drugih dejavnosti ne sme ogroziti izvajanja javne službe. Če je več občin ustanovilo javni zavod in če se ne dogovorijo drugače, zagotavljajo javna sredstva v deležih, ki so sorazmerni številu njihovih prebivalcev. Javna sredstva se zagotavljajo javnim zavodom na podlagi ustanovitvenega akta po postopku, kot ga določa zakon, ki ureja javne finance za posredne proračunske uporabnike. Višino javnih sredstev za financiranje javnega zavoda določi ustanovitelj, upoštevaje osnove za izračun, kot jih določa ZUJIK, ter na podlagi strateškega načrta in iz njega izhajajočega predloga letnega programa dela. Javni zavod dobi javna sredstva v skupnem znesku, v okviru katerega v skladu z akti zavoda samostojno odloča. Javni kulturni program: Javni kulturni program je skladno z načeli krovnega zakona na področju kulture ZUJIK kulturna dejavnost, ki je po vsebini in obsegu zaključena celota in jo izvaja kulturni izvajalec, katerega ustanovitelj ni država ali lokalna skupnost, je pa

njegovo delovanje v javnem interesu do te mere, da ga država ali lokalna skupnost financira na primerljiv način kot javni zavod. Javni kulturni program je določen s cilji kulturnega izvajalca, ki morajo upoštevati cilje in prioritete kulturne politike in biti relevantni, merljivi, uresničljivi in časovno opredeljeni. Obseg dejavnosti in višina sredstev se določi v skladu s temi cilji na podlagi osnov za izračun iz ZUJIK. Lokalna skupnost sklene z izvajalcem javnega kulturnega programa pogodbo na podlagi javnega razpisa oziroma javnega poziva po postopku, določenem v ZUJIK. Pogodba se praviloma sklepa za več let. Izvajalci javnih kulturnih programov so pravne osebe, katerih dejavnost je po kvaliteti ali po pomenu primerljiva s kulturno dejavnostjo javnih zavodov z njihovega delovnega področja, pravne osebe, katerih dejavnost se praviloma ne zagotavlja v javnih zavodih, so pa njihovi kulturni programi v javnem interesu. Podpora kulturnim projektom: Podpora kulturnim projektom je oblika javnega financiranja, ki je namenjena temu, da se omogoči izvedba posameznih kulturnih aktivnosti, ki so v javnem interesu. Lokalna skupnost sklene z izvajalcem kulturnega projekta pogodbo na podlagi javnega razpisa oziroma javnega poziva po postopku, določenem z ZUJIK. Javna sredstva za financiranje kulturnih projektov zagotavljajo tako država kot lokalne skupnosti, pri čemer je država pristojna za financiranje kulturnih projektov državnega pomena, lokalne skupnosti pa za projekte, ki so pomembni za njihovo območje. Za podporo kulturnim projektom lahko konkurirajo pravne osebe, ki niso javni zavodi, oziroma se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni 37 programi in posamezniki. Ne glede na prejšnji odstavek lahko konkurirajo tudi javni zavodi oziroma izvajalci javnih kulturnih programov za kulturne projekte, ki jih financirajo drugi javni financerji.

Izvajalci javnih kulturnih programov in javni zavodi lahko izjemoma pridobijo sredstva od istega financerja tudi za kulturne projekte, ki jih ni bilo mogoče vnaprej načrtovati. Za izvajalca kulturnega projekta šteje tudi lastnik oziroma upravljavec kulturnega spomenika, ki pridobi javna sredstva za prenovo in restavriranje njegovih spomeniških lastnosti.

Financiranje javnih zavodov širšega pomena: Občini, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, ki presega občinski pomen oziroma zadovoljuje tudi potrebe prebivalcev sosednjih občin, in je to v javnem interesu države, se zagotovijo v okviru sistema financiranja občin ustrezna dodatna sredstva. Javni interes države iz prejšnjega odstavka ugotovi vlada na predlog ministra, potem ko ta dobi pobudo občine iz prejšnjega odstavka. Na podlagi sklepa vlade iz prejšnjega odstavka se minister in pristojni organ občine dogovorita o višini sredstev države in obsegu obveznosti občine s pogodbo. Te določbe se smiselno uporabljajo tudi za občinske javne kulturne programe širšega pomena.

Občinska podpora javnim zavodom države: Občina zagotavlja javnemu zavodu, katerega ustanoviteljica je država, njegovo delovanje pa je pomembno za občino, v kateri

ima tak zavod svoj sedež, ustrezna dodatna sredstva za bogatitev njegovega delovanja oziroma del svoje javne kulturne infrastrukture na podlagi sklepa pristojnega organa občine, s katerim ta ugotovi trajni interes občine za delovanje tega zavoda. O višini sredstev iz prejšnjega odstavka in o medsebojnih obveznostih se dogovorita občina in javni zavod s pogodbo.

Vrste razpisnih postopkov: Postopek za zbiranje predlogov javnih kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo iz javnih sredstev, se izvede kot javni poziv ali javni razpis. ZUJIK določa, da se postopek javnega poziva uporabi takrat, ko je mogoče jasno vnaprej določiti umetniške, kulturnopolitične, strokovne in druge kriterije ter zahteve, ki jih mora izpolnjevati javni kulturni program ali kulturni projekt za financiranje iz javnih sredstev, financirajo pa se programi oziroma projekti, ki te kriterije in zahteve izpolnjujejo, in sicer po vrstnem redu prispetja predlogov do porabe sredstev. Postopek javnega razpisa se uporabi takrat, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje predlogov kulturnih programov ali projektov, financirajo pa se tisti programi oziroma projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje.

7.2.2 Dosedanja ureditev financiranja nevladnih in zasebnih organizacij na področju kulture

Mestna občina Slovenj Gradec je financiranje tega segmenta kulture v letu 2013 izvedla s 38 tremi javnimi razpisi, ki jih povzemamo v nadaljevanju.

Javni razpis za sofinanciranje večletnih kulturnih programov, ki so v posebnem interesu MO Slovenj Gradec (obdobje 2010 – 2013): Namen razpisa je bil sofinanciranje kvalitetnih in uveljavljenih večletnih kulturnih programov in s tem zagotavljanje pogojev za kontinuirano izvajanje kvalitetnih kulturnih dogodkov. Upravičeni prijavitelji so morali imeti posebni status delovanja v lokalnem javnem interesu, ki ga je z odločbo na podlagi posebnega pravilnika podelila občina. Razpisna področja so bila: organiziranje dejavnosti ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti, organizacija in promocija programov ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev, zagotavljanje in vzdrževanje materialnih pogojev za izvajanje ljubiteljske kulturne dejavnosti, izvedba tradicionalnih glasbenih programov kulturnih društev, sofinanciranje kulturnih dogodkov državnega pomena, ustvarjalnost srednješolske mladine in založništvo. Za ta področja je občina na letni ravni namenjala med 130.000 in 152.000 EUR, pogodbe o sofinanciranju so bile triletne in se iztekajo s koncem leta 2013.

Javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov iz proračunskih sredstev Mestne občine Slovenj Gradec v letu 2013: Namen javnega razpisa je bil finančno podpreti vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja in posredovanja raznovrstnih javnih kulturnih programov in projektov, ki ne sodijo v programe javne službe, bogatijo pa pestrost kulturnega dogajanja v občini in zagotavljajo kvalitetne kulturne dogodke ali spodbujajo izobraževalno in raziskovalno dejavnost s področja kulture ter strokovni

razvoj kulture in so javno dostopni občinstvu. Upravičeni prijavitelji so bile vse organizacije s področja kulture. Občina je za izvedbo razpisa namenila 10.000 EUR.

Javni razpis za sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine v Mestni občini Slovenj Gradec v letu 2013: Namen javnega razpisa je bil sofinanciranje projektov vzdrževanja in obnove ter javne predstavitve ali odkupov nepremičnih in premičnih kulturnih spomenikov na območju občine. Upravičeni prijavitelji so bile vse organizacije s področja kulture. Občina je za izvedbo razpisa namenila 10.000 EUR. Izvedbo javnih razpisov in ostale vidike financiranja na tem področju je občina uredila s posebnim Pravilnikom o izbiri kulturnih programov in projektov, ki se financirajo iz proračuna Mestne občine Slovenj Gradec (Ur. L. RS, št. 123/04 in 37/08) (v nadaljevanju: pravilnik). Namen pravilnika je določitev načina in meril za izbiro in vrednotenje kulturnih dobrin, javnih kulturnih programov in posameznih kulturnih projektov. Opredeljuje izvajalce kulturnih programov, ki so upravičeni prijavitelji, ter določa neposredne nosilce javne službe v kulturi za programe in projekte, ki so v posebnem javnem interesu občine. Pravilnik določa, da se financiranje izvajalcev javnih kulturnih dobrin izvede po postopku neposrednega poziva za kulturne programe, opredeljene kot javna služba v občinskem strateškem programu za kulturo, pri čemer bi občina smiselno uporabila določbe Pravilnika o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij na področju kulture in Uredbe o metodologiji za določitev osnov za izračun sredstev za izvajanje javne službe na področju kulture. Pravilnik določa tudi sestavo, način imenovanja in naloge strokovne komisije na 39 področju kulture ter minimalna merila in kriterije, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji. Na področju ljubiteljske kulture pravilnik določi neposrednega nosilca javne službe – Zvezo kulturnih društev Slovenj Gradec, na področju kulturne dediščine pa določa sofinanciranje programov obnove kulturnih spomenikov. Financiranje vseh nosilcev javne službe (nejavne organizacije) se po tem pravilniku izvede prek neposrednega poziva.

7.2.3 Ureditev financiranja nevladnih in zasebnih organizacij ter posameznikov na področju kulture v obdobju veljavnosti lokalnega programa kulture 2014 – 2017 Osnovni namen Mestne občine Slovenj Gradec je vzpostaviti enostaven, transparenten in z veljavnimi predpisi usklajen sistem financiranja področja kulture. Za dosego tega cilja občina opušča Pravilnik o izbiri kulturnih programov in projektov, ki se financirajo iz proračuna Mestne občine Slovenj Gradec, saj so mehanizmi financiranja dejavnosti na tem področju v zadostni meri urejeni z nacionalnimi zakonskimi in podzakonskimi akti ter s tem strateškim dokumentom. Sočasno se finančni mehanizmi (javni razpisi in javni pozivi) preoblikujejo v pregleden, razumljiv in povezan sistem, ki temelji na dveh stebrih: večletnem programskem in letnem projektnem financiranju.

V okviru večletnega programskega financiranja bo občina sofinancirala tiste uveljavljene in kvalitetne programe, ki so izjemnega pomena za lokalno okolje in se izvajajo na primerljiv način kot javne službe. Upravičeni prijavitelji so zavodi, društva, zveze društev in druge organizacije s področja kulture (posebni status, ki je bil podeljen na podlagi pravilnika, se opušča in ni pogoj za sodelovanje na javnem razpisu), kriteriji za ocenjevanje in izbor so določeni z besedilom razpisa. V okviru tega razpisa bo občina sofinancirala večletne programe na naslednjih področjih (sklop A): založništvo in literatura, glasba, uprizoritvene dejavnosti, vizualne dejavnosti, kulturno umetniška vzgoja, mladinski kulturni programi ter intermedijska in avdiovizualna ustvarjalnost. Drugi sklop je namenjen sofinanciranju večletnih kulturnih programov koordinatorjev ljubiteljske kulturne dejavnosti (sklop B), ki se izvajajo na področjih: povezovanje in razvoj ljubiteljskih kulturnih programov, promocija ljubiteljskih kulturnih programov, skrb za tehnične in prostorske pogoje za izvajanje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter izobraževalni programi za dvig kompetenc nosilcev ljubiteljskih kulturnih programov. V okviru tega javnega razpisa izraz »program« pomeni celovite, zaokrožene in dolgoročno zasnovane kulturne dejavnosti z določenimi in merljivimi cilji ter načrtom izvedbe, ki trajajo daljše obdobje.

Z javnim razpisom za sofinanciranje kulturnih projektov v posameznem letu (letni javni razpis) bo občina sofinancirala kulturne projekte na področjih uprizoritvenih 40 dejavnosti, glasbe, vizualne dejavnosti, intermedijske in avdiovizualne ustvarjalnosti, literature ter kulturne dediščine. Upravičeni prijavitelji so zavodi, ustanove, društva, zveze društev in druge pravne osebe zasebnega prava ter posamezniki. V okviru tega javnega razpisa kulturni projekt pomeni aktivnost na področju kulture, ki je po vsebini, zasnovi in obsegu zaključena celota.

Pri oblikovanju razpisnih kriterijev bo Mestna občina Slovenj Gradec posebej ovrednotila razvojno naravnanost projekta in njegovo usklajenost s kulturnimi politikami. Tako bodo višje ocenjeni tisti projekti, ki bodo izkazovali dodano vrednost na naslednjih področjih: a. oživljanje starega mestnega jedra in vaških jeder, b. bogatitev mrežnih in skupnih projektov mreže kreativnih mest, c. spodbujanje razvoja občinstva (kulturno umetnostna vzgoja in izobraževanje na področju kulture), d. razvoj kulturnega turizma.

7.2.4 Drugi podporni ukrepi na področju kulture

Ob sofinanciranju kulturnih programov in projektov bo občina prek javnega razpisa za oddajo prostorov v lasti Mestne občine Slovenj Gradec v brezplačno uporabo zagotavljala tudi osnovne infrastrukturne pogoje za razvoj kulturnih in s kulturo

povezanih dejavnosti. Upravičene osebe bodo kulturni producenti (pravne osebe zasebnega prava) ter ustvarjalci (fizične osebe). Razpis bo omogočal kandidiranje za pisarniške ter programsko-prireditvene prostore, vključno z umetniškimi ateljeji. Prostori bodo prednostno dodeljeni programskim pobudam s področja kulturnih in kreativnih industrij.

Občina bo za izvajanje kulturnih programov v okviru tega razpisa namenila nezasedene poslovne prostore v mestnem jedru.

7.2.5 Investicije v javno infrastrukturo, namenjeno kulturi

Mestna občina Slovenj Gradec je v času priprav na Evropsko prestolnico kulture uspešno zaključila v daljšem obdobju načrtovane temeljne investicije v javno infrastrukturo, namenjeno kulturnim programom. V obdobju veljavnosti novega lokalnega programa za kulturo niso načrtovane večje novogradnje, pač pa bo investicijski ciklus zaokrožen s projekti investicijske prenove javne infrastrukture, ki so načrtovani že dlje časa, utemeljeni pa v prejšnjih poglavjih vsebinskega dela pričujočega programa. Dinamika uresničevanja načrtovanih investicij je odvisna od javnofinančne situacije in splošnega makroekonomskega okvira, pa tudi od uspešnega črpanja namenskih evropskih sredstev.

Po zahtevnosti je največja investicija prenova Ubožne hiše (dela, ki je v lasti MO Slovenj Gradec), ki bo po zaključku namenjena predstavitvi Sokličeve in Tretjakove afriške 41 zbirke. S tem investicijskim projektom bo občina uredila problematiko ustrezne trajne umestitve pomembnih mestnih zbirk, sočasno pa bo omogočila oblikovanje atraktivnih kulturno turističnih produktov, ki bodo krepili destinacijsko zanimivost za domače in tuje obiskovalce. Sledita prostorska širitev knjižnice, ki bo omogočila ločeno postavitev zbirke neknjižnega gradiva, ter posodobitev dvorane in odra Kulturnega doma Slovenj Gradec, vključno s spremljajočimi prostori ter energetsko sanacijo zgradbe.

7.3 EVROPSKI MEHANIZMI FINANCIRANJA KULTURE

Zaradi zaostrene javnofinančne situacije v Republiki Sloveniji bo v prihodnje težko zagotavljati dodatna proračunska sredstva za širjenje in dvig kvalitete ponudbe kulturnih dobrin. Za uresničevanje ambicioznejših ciljev bo tako potrebno zagotavljati tudi izvenproračunska sredstva, zlasti sredstva iz zasebnih virov ter proračuna Evropske unije.

Za uspešnost pri črpanju evropskih sredstev je pomembno razumevanje, da postopki priprave in izvedbe evropskih projektov terjajo ustrezno pripravo in vzpostavljene okoliščine, ki omogočajo večletno in stabilno načrtovanje. Priprava partnerstev, dokumentacije in projektov je sorazmerno zahtevna, mesto mora na tem področju investirati tudi v ljudi, ki bodo primerno usposobljeni in motivirani. Pomemben

kulturnopolitični ukrep na tem področju je tudi vzpostavitev mreže kreativnih mest, ki bo omogočala medmestno in regionalno sodelovanje ter mreženje.

Slovenija je že leta 2004 z vstopom v Evropsko Unijo postala upravičenka do sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Strukturna sklada sta Evropski socialni sklad (ESS) ter Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Najpomembnejši cilj, h kateremu je usmerjeno delovanje vseh treh skladov, je zmanjševanje razvojnih razlik med regijami. Projekti s področja kulture so lahko sofinancirani zlasti iz ESS in ESRR. Evropske politike se premikajo k celostnemu razumevanju kulture kot orodja za urbano regeneracijo, povečanje atraktivnosti, razvoj podjetništva, inovacije, delovna mesta in trajnostne učinke.

ESS je najstarejši med strukturnimi skladi, ustanovljen je bil z namenom zmanjševanja razlik v bogastvu in življenjskih standardih v državah članicah EU in regijah ter spodbujanja gospodarske in socialne kohezije. Njegovo poslanstvo je investirati v človeški kapital, ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje zaposlenosti in zaposljivosti ter krepitev inovativnosti. Glavni namen ESS ostaja spodbujanje zaposlovanja, sklad predstavlja glavni element Strategije EU za rast in delovna mesta, ki je usmerjena k izboljševanju kakovosti življenja državljanov EU, tako da jim nudi boljše znanje skozi izobraževanja in usposabljanja ter posledično tudi boljše možnosti za zaposlitev. Državam članicam pomaga, da evropsko delovno silo in države članice bolje pripravi za nove, globalne, izzive. V programskem obdobju 2007-2013 bo iz omenjenega sklada 42 državam članicam EU in regijam za doseganje omenjenih ciljev razdeljeno približno 75 milijard evrov.

ESRR predstavlja finančni instrument evropske kohezijske politike za obdobje 2007- 2013. Črpanje sredstev strukturnih skladov se izvaja po principu deljene odgovornosti med Evropsko komisijo in organi držav članic. Slovenija je za obdobje 2007-2013 pripravila dva operativna programa, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. ESRR je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije ter pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah EU. Prispeva k zmanjševanju vrzeli med stopnjami razvitosti različnih regij. Pri tem ESRR izvaja prednostne naloge EU, zlasti potrebo po krepitvi konkurenčnosti in inovativnosti, ustvarjanju in ohranjanju trajnih delovnih mest ter zagotavljanju trajnostnega razvoja.

Organ upravljanja za strukturna sklada ter kohezijski sklad je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije. Slovenija je v obdobju 2007-2013 upravičena do sredstev kohezijske politike iz naslova cilja konvergenca. Tako ima 4.2 milijardi EUR evropskih sredstev, ki jih je treba porabiti do konca leta 2015. Slovenija evropska sredstva usmerja predvsem v dejavnosti, ki bodo pospešile družbeno ekonomski razvoj in prispevale k zmanjšanju regionalnih razlik. Tako se izvajajo projekti

na področju teritorialnega sodelovanja, spodbujanja trajnostnega razvoja, visoke stopnje zaposljivosti ter razvoja zaostalih evropskih regij, podeželja in mestnih okolij.

V okviru Ministrstva za kulturo deluje Projektna enota za izvajanje kohezijske politike, ki koordinira programiranje in izvajanje kohezijske politike ministrstva, aktivnosti, povezane s področjem evropskega teritorialnega sodelovanja ter aktivnosti, povezane s področjem Finančnega mehanizma EGP ter Norveškega finančnega mehanizma. Za področje kulture je država iz tega naslova v sedanji finančni perspektivi namenila okoli 82.5 milijona EUR, za projekte, izvajane v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 67.3 milijonov EUR ter za vsebine, izvajane v okviru Operativnega programa razvoj človeških virov 15.2 milijona EUR.

Okvirni program Evropske skupnosti za področje kulture je Kultura. Leta 2007 je nadomestil program Kultura 2000 (2000 – 2006). Program se izteka v letu 2013 (2007 – 2013), proračun znaša 400 milijonov EUR. Cilj programa je spodbujati transnacionalno sodelovanje v Evropi, s tem da podpira mobilnost oseb, ki delujejo v kulturnem sektorju, transnacionalno kroženje umetniških in kulturnih del in izdelkov ter medkulturni dialog. Nadomestil ga bo program Ustvarjalna Evropa, ki bo s 1. januarjem 2014 združil programa Kultura ter Media.

Prek programa Kultura slovenske organizacije sodelujejo v 37 različnih projektih, 13 jih nastopa v vlogi partnerjev, 26 pa jih ima status vodje projekta. Lani jim je na razpisih 43 uspelo pridobiti skupno kar 3.4 milijona evrov podpore. Slovenija sodeluje v petih od štirinajstih podprtih projektov večletnega sodelovanja, na tretjem mestu je med 37 državami po številu odobrenih dvoletnih projektov, med 99 evropskimi založbami je dobilo podporo kar deset slovenskih, kar pa zadeva evropske festivale, so med zgolj 14 podprtimi celo trije slovenski. Veliko slovenskih festivalov je podprtih tudi v okviru razpisov za projekte sodelovanja oziroma partnerstva.

Program Kultura je bil vzpostavljen, da bi se z razvojem sodelovanja med kulturnimi izvajalci iz držav, ki sodelujejo v programu, uveljavil kulturni prostor, ki je skupen vsem Evropejcem in temelji na skupni kulturni dediščini, ter spodbujala zavest o evropskem državljanstvu. Obsega tri sklope, za katere veljajo različna merila in pogoji za sodelovanje, v okviru vseh pa Evropska komisija sofinancira kulturno-umetniške dejavnosti in projekte sodelovanja, ki se izvajajo na evropski ravni (podpora kulturnim projektom, podpora organizacijam, dejavnim na področju kulture na evropski ravni, podpora analizam, zbiranju in razširjanju informacij ter doseganju čim večjega učinka projektov s področja sodelovanja.

Program Media 2007 (2007 – 2013) podpira evropsko filmsko, avdiovizualno in multimedijsko industrijo. Namenjen je izboljšanju konkurenčnosti evropskega filma in novih medijskih vsebin ter izboljšanju mednarodnega obtoka evropskih avdiovizualnih izdelkov, podporo nudi pred in postprodukciji.

Program Ustvarjalna Evropa bo glavni neposredni instrument EU za promocijo kulturnih in avdiovizualnih pobud v Evropi in preko njenih meja. Prispeval bo tudi k rasti in ustvarjanju delovnih mest, a njegov bistveni cilj ostaja spodbujanje ustvarjalnosti. Združil bo tri trenutno samostojne programe, s katerimi je EU doslej podpirala kulturne in avdiovizualne sektorje, programe Kultura, MEDIA in MEDIA MUNDUS. Ohranjen bo obstoječi sistem podpor EU v obliki sofinanciranja, hkrati pa bo uveden nov instrument, ki bo malim in srednje velikim podjetjem, ki delujejo v ustvarjalnih sektorjih, omogočil dostop do posojil. Kompromisna vrednost proračuna programa za obdobje 2014 –2020 znaša 1.462 milijarde EUR (prvotni predlog proračuna je znašal 1,8 milijarde EUR).

Pripravljavci Uredbe o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa so novembra 2011 zapisali: Okvirni program Ustvarjalna Evropa bo prispeval k uresničevanju ciljev Evrope 2020 in nekaterih njenih vodilnih pobud, tako da bo odgovoril na izzive, s katerimi se kulturni in ustvarjalni sektorji srečujejo v smislu razdrobljenosti, globalizacije in digitalnega premika ter pomanjkanja podatkov in zasebnih naložb. Prizadeval si bo okrepiti konkurenčnost v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tako da se bo odločno osredotočil na ukrepe za krepitev zmogljivosti in podporo nadnacionalnemu kroženju kulturnih del. Hkrati bo program ključen pri izpolnjevanju pravnih obveznosti Evropske unije glede varovanja in spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti. Program bo preprosta , prepoznavna in lahko dostopna platforma za zaposlene na področju evropskih kulturnih in ustvarjalnih 44 sektorjev in bo ponujal možnosti za dejavnosti v Evropski uniji (EU) in zunaj nje. Enotni okvirni program bo omogočal sinergije in izmenjavo med različnimi kulturnimi in ustvarjalnimi sektorji.

Med pomembnejše finančne podpore sodita tudi Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP, ki sta namenjena podpori zmanjšanju socialnih in ekonomskih razlik v Evropskem gospodarskem prostoru. Financiranje je usmerjeno na področja, kjer obstajajo potrebe v državi upravičenki in ki so v skladu z nacionalnimi prednostnimi nalogami in širšimi evropskimi cilji. Ključna področja so varstvo okolja in podnebne spremembe, civilna družba, otroci in zdravje, kulturna dediščina, raziskave in štipendije, dostojno delo ter pravosodje in notranje zadeve. Nepovratna sredstva so na voljo za nevladne organizacije, raziskovalne in akademske ustanove ter javni in zasebni sektor. Slovenija je v okviru obeh finančnih mehanizmov v obdobju 2009–2014 upravičena do skupaj 26.9 milijona EUR in sicer 12.5 milijona EUR iz Finančnega mehanizma EGP in 14.4 milijona EUR iz Norveškega finančnega mehanizma. Slovenija se je s podpisom Memoranduma o soglasju za izvajanje Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora v obdobju 2009–2014 med Republiko Islandijo, Kneževino Liechtenstein, Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo 21. maja 2011 in Memoranduma o soglasju za izvajanje Norveškega finančnega mehanizma v obdobju 2009–2014 med Kraljevino Norveško in Republiko Slovenijo 10.

maja 2011 zavezala, da bo sredstva porabila za naslednja programska področja: okolje in klimatske spremembe (področji biotske raznovrstnosti in ekosistemi ter spremljanje okolja in celostno načrtovanje ter nadzor), civilna družba, človekov in socialni razvoj (področji pobude za javno zdravje in integracija načela enakosti spolov ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja), kulturna dediščina, raziskave in štipendije ter dostojno delo in tripartitni dialog.

Številni projekti na področju kulture so sofinancirani v okviru operativnih programov v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja. Ti se delijo na naslednja področja:

• operativni programi čezmejnega sodelovanja (Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Avstrija 2007-2013, Operativni program čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2013, Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007-2013, Operativni program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013, Operativni program čezmejnega sodelovanja Jadranska pobuda 2007-2013); • operativni programi transnacionalnega sodelovanja (Transnacionalni program Območje Alp, Transnacionalni program Srednja Evropa, Transnacionalni program Jugovzhodna Evropa, Transnacionalni program Mediteran); • operativni programi medregionalnega sodelovanja (Medregionalni program INTERREG IVC , Medregionalni program INTERACT II, Medregionalni program 45 ESPON, Medregionalni program URBACT).

Letos je Evropska komisija sprejela predlog naslednjega večletnega finančnega okvira EU 2014–2020, ki pomeni finančni vir za izvajanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Večletni finančni okvir EU (prej znan kot finančna perspektiva) je dogovor o glavnih prednostnih nalogah in okvirih proračunskih odhodkov za srednjeročno obdobje najmanj petih let. Večletni finančni okvir torej določa temeljni okvir za evropske politike v naslednjih letih in osnovo za sprejemanje letnih proračunov EU.

Slovenija se nahaja v prelomnem trenutku, na eni strani smo soočeni z izzivi konsolidacije javno finančnega položaja in kratkoročnega reševanja posledic finančno- gospodarske krize, na drugi strani smo postavljeni pred izzive dolgoročnega razvoja države. Leta 2013 se izteka veljavnost obstoječi Strategiji razvoja Slovenije, zaključuje se tudi sedemletno obdobje, kjer je bila Slovenija deležna znatnega obsega sredstev v okviru evropske kohezijske politike 2007-2013, dobre 4 milijarde EUR. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo koordinira pripravo Strategije razvoja Slovenije, ki bo v obdobju 2014-2020 začrtala prihodnjo smer gospodarskega in družbenega razvoja ter srednjeročni izvedbeni Državni razvojni program prioritet in investicij do 2017. Sočasno poteka priprava Partnerskega sporazuma ter Operativnih programov na

nacionalni ter čezmejni ravni, v katerih bodo jasno opredeljena investicijska področja. Prednost bodo imeli projekti, ki bodo najbolj vplivali na rast in nova delovna mesta.

Strukturni skladi v novi finančni perspektivi:

Ø Zahodni Sloveniji bo pripadlo 860 milijonov evrov. Ø Vzhodni Sloveniji, ki dosega 73 odstotkov povprečne razvitosti EU, bo na razpolago 1.3 milijarde evrov. Ø Za programe čezmejnega sodelovanja bo namenjenih 100 milijonov evrov.

8. KULTURA KOT GENERATOR RAZVOJA

Področje kulture in kreativnosti se neprenehoma sooča s spremenljivim okoljem. Finančna kriza, zmanjšanja porabe, digitalizacija, krepitev nevladnih organizacij in celotnega polja neodvisne kulturne produkcije, vključno s sodobnimi trendi in novimi produkcijskimi modeli. Razumevanje kulture se širi preko njenih tradicionalno uveljavljenih meja, zlasti v polje družbeno angažiranega, tehnološko digitalnega in skupnostnega. Danes se vzpostavljajo mreže producentov in ustvarjalcev ter koprodukcije akterjev, ki še pred kratkim niso imeli interesa za sodelovanje. Kulturne vsebine intenzivno krožijo, mnogi producenti se vključujejo v evropske projekte in uspešno pridobivajo sredstva iz skladov Evropske unije. V nekaterih primerih na lokalni 46 in regionalni ravni so vložki v kulturne sektorje dali izjemne rezultate in so doprinesli k celovitemu družbenorazvojnemu premiku širših razsežnosti. To velja še posebej za festivale in projekt Evropska prestolnica kulture. Tudi uporabniki kulture razvijajo svoja pričakovanja. Kultura in ustvarjalnost spodbujata mnoge inovacije na različnih področjih, pogosto pa tudi usmerjata življenjski slog. Polje kulture je izjemno dinamično, vseskozi razvijajoče in živo, pa tudi zelo občutljivo za negativne vplive. Po drugi strani pa je organiziranost in povezanost sektorjev ter politik na tem področju pogosto šibka, kultura tudi na ravni vladnih politik pogosto spregledana ali pa fokus varčevalnih ukrepov. V tem težavnem kontekstu producenti vedno težje dostopajo do finančnih sredstev, bančna situacija je v Sloveniji še posebej zaskrbljujoča. S tem se zmanjšujejo možnosti za izvedbo uspešnih razvojnih projektov, prilagoditve novim okoliščinam, razvoj povezanih vsebin ter sinergije. Ti izzivi terjajo usklajene pristope in politike, od lokalne do evropske ravni.

Uspešni modeli razvojnih strategij na področju kulture v večini primerov temeljijo na mapiranju in mobilizaciji vseh deležnikov kulture na določenem področju. Taki pristopi so celostni in medsektorski, vključujejo javni in zasebni sektor, utemeljeni pa so na raziskavah. Evropska komisija je septembra 2012 države članice pozvala, naj izkoristijo potenciale kulturnih in kreativnih industrij za pametno, vključujočo in trajnostno rast in jih vključijo v razvojne strategije na vseh ravneh. Opozorila je na pomen krepitve sodelovanja v sektorju in z drugimi sektorji, kot sta turizem in informacijsko

komunikacijske tehnologije, kar bo krepilo odprto, inovativno in podjetniško mentaliteto v gospodarstvu. Ob tem Komisija poudarja pomen vzpostavitve platform, mrež in grozdov, ki povezujejo javne in zasebne akterje, pomembne za razvoj področja, ter podbuja strukturirana partnerstva med kulturnimi in kreativnimi sektorji, socialnimi partnerji in izobraževalnimi organizacijami. Poudarja še pomen krepitve investicijske pripravljenosti finančnih institucij ter deležnikov na področju kulture ter vzpostavitve garancijske sheme. Sektor kulturnih in kreativnih industrij je potrebno podpreti pri raziskovanju novih pristopov razvoja občinstev in poslovnih modelov, relevantnih v digitalni dobi, sočasno pa spodbujati digitalizacijo kulturnih vsebin in razvoj spletnih platform. Ob koncu Komisija kulturne in kreativne sektorje spodbuja, naj okrepijo svojo prisotnost na mednarodnih trgih ter razvijajo čezmejna partnerstva, vključno s tretjimi državami.

8.1 RAZVOJ KULTURNEGA TURIZMA

V začetku leta 2011 je javni zavod Spotur v sodelovanju s strokovnim sodelavcem mag. Emilom Juvanom izdelal Strategijo razvoja turizma Mestne občine Slovenj Gradec za obdobje 2011 – 2015 (v nadaljevanju: Strategija). Že v uvodu omenjenega dokumenta lahko preberemo, da vizija razvoja na tem področju temelji na razvoju turistične ponudbe za različne tržne segmente, pri čemer bi se naj primarno osredotočala na razvoj turistične ponudbe na področju kulture, športa in rekreacije, svoj položaj pa naj bi Slovenj Gradec tudi v mednarodnem prostoru utrjeval s sodelovanjem v projektu 47 Evropska prestolnica kulture. Na kratko povzemamo: »Turistična ponudba mestne občine Slovenj Gradec temelji na dobrem počutju, ki si ga domači in tuji obiskovalec in ali turist ustvari z obiskom Slovenj Gradca kot mesta Glasnika miru, ogledom kulturne ali športne prireditve, z rekreacijo in bivanjem v naravi ali spoznavanjem dediščine in tako poskrbi za fizično in duhovno dobro počutje. Svojo ponudbo bo MO Slovenj Gradec tržila na domačem in mednarodnih trgih, kjer bodo ponujali turistične proizvode, prilagojene iskalcem kulture, športa, rekreacije in dediščine, s poudarkom na kratkih in daljših počitnicah. Z bogato kulinarično dediščino bo primarnim elementom razvoja turizma dodala avtentičnost in bogato dodano vrednost.« V nadaljevanju Strategija med prioritetnimi turističnimi produkti omenja najprej Muzej Huga Wolfa, kasneje pa še galerije, muzeje, sakralno dediščino ter EPK. Pri obravnavi problematike razvoja mestne blagovne znamke in njegovih ključnih identitetnih elementov so večkrat omenjeni prav pomembni umetniki in kulturniki, kar pomeni, da je kultura široko prepoznana kot pomemben potencialni generator razvoja turističnih produktov in celotne panoge.

Turizem je v zadnjih nekaj letih obravnavan kot ena najuspešnejših panog svetovnega gospodarstva in je eden temeljnih faktorjev ekonomskega razvoja. Kultura tudi v splošnem predstavlja vse bolj pomemben element turistične ponudbe. Je gonilo globalnega turističnega gibanja in s tem morda najpomembnejša oblika vzpostavljanja medkulturnega dialoga. Povezava kulture in turizma krepi privlačnost in konkurenčnost mesta, regije in države. Ustvarjanje tesne povezanosti med turizmom in kulturo

pripomore k razvoju in privlačnosti novih destinacij ter dvigu prepoznavnosti mesta. Seveda pa mora kulturni turizem, razen če gre za ozko specializirane produkte za poznavalce, poleg kulturnih vsebin ponujati tudi druge dejavnosti in atrakcije (narava, šport, wellness, kulinarika, …).

Ustvarjanje povezanih turističnih storitev dodaja novo izkustveno vrednost, ki se neposredno odraža v večjem zadovoljstvu turistov. Z vidika trženja prispevajo integralne turistične storitve predvsem k uresničevanju ciljev na področju ponudbe višje kakovosti in z njo povezane zaznane vrednosti storitev. Kulturo lahko gostje doživljajo bodisi kot del ključnega doživetja (peak tourist experience), ali pa kot dopolnilno aktivnost (supporting tourist experience). V turistične produkte integrirane kulturne vsebine torej dvigujejo kvaliteto izkušnje obiskovalcev in ugled ter atraktivnost mesta oz. turistične destinacije. Za turiste najzanimivejše kulturne vsebine so povezane s kulturno dediščino, religijo, zgodovino, arheologijo in arhitekturo, vse bolj pa tudi s splošno kulturo dežele in prebivalcev. Razvoj kulturnega turizma se pomika proti »aktivni kulturi«, pri čemer udeleženci ne želijo biti le pasivni gledalci, temveč si želijo avtentičnih prvoosebnih izkušenj.

Kulturnemu turizmu tudi Svetovna turistična organizacija napoveduje uspešno trženjsko prihodnost. Po podatkih UNWTO je bilo med več kot 900 milijoni turistov, ki so potovali v letu 2007 v tujino, cca. 80 odstotkov takšnih, ki so si ogledali vsaj eno kulturno znamenitost ali obiskali vsaj eno kulturno prireditev ter bili s tem statistično 48 zajeti v vzorcu.

V Slovenj Gradcu so v letu 2012 zabeležili za 26 odstotkov več nočitev kot v enakem obdobju leto prej. Od tega so dve tretjini nočitev ustvarili tuji gostje, dobro tretjino pa domači. Povečalo se je tudi število obiskovalcev v slovenjegraškem Turistično- informativnem centru, skoraj za tretjino. Evropska prestolnica kulture je vzhodno kohezijsko regijo utrdila na evropskem zemljevidu zanimivih kulturno-turističnih destinacij, s tem so bili postavljeni temelji za nadaljnji razvoj kulturnega turizma v vzhodno kohezijski regiji in Slovenj Gradu.

Skrbnik Strategije razvoja turizma v MO Slovenj Gradec je javni zavod Spotur, ki koordinira deležnike za učinkovitejše in konkurenčno nastopanje na turističnem trgu. Med temeljne naloge zavoda torej sodi spodbujanje preoblikovanja ter nadgradnje kulturnih programov v celovite kulturno turistične produkte, s katerimi bo moč bogatiti ponudbo turistične destinacije Slovenj Gradec. Pri razvoju kulturnega turizma bosta pomembno vlogo med institucijami odigrala zlasti Koroška galerija likovnih umetnosti ter Koroški pokrajinski muzej kot nosilca pooblastila za izvajanje javne službe ter skrbnika najpomembnejših zbirk, pa tudi za razvoj področja pomembne infrastrukture. Razvojne priložnosti zavoda Spotur so ob spodbujanju povezovanja ter oblikovanja novih turističnih produktov gotovo intenziviranje področja informiranja, marketinga in promocije turistične destinacije s posebej zanimivimi kulturnimi vsebinami, tudi prek

najsodobnejših promocijskih kanalov, tako v Sloveniji kot v tujini. Če želi postati uspešna turistična destinacija, potrebuje mesto Slovenj Gradec sodobno, pregledno in kvalitetno informacijsko platformo, ki bo dostopna tako domačim kot tudi tujim turistom.

Vizualne umetnosti, kulturna dediščina ter glasba (zlasti poletni festivali) so področja, ki posebej pritegnejo turiste, ki jih zanima kultura. Nekatere od nosilnih programov na tem področju bo potrebno šele vzpostaviti, zlasti stalno postavitev zbirke Tisnikarjevih del, za nekatere pa bo potrebno trajno urediti prostorske pogoje (Tretjakova afriška zbirka ter Sokličeva zbirka). Ubožna hiša, ki se v prostorskem smislu smiselno vključuje v prenovljeno mestno jedro, bi po prenovi in predaji v uporabo postala eden ključnih elementov nove mestne identitete na področju kulturne dediščine. Zaradi zelo ugodne lege v mestnem središču bi se bistveno okrepili pozitivni učinki kulturnega turizma na gospodarstvo (gostinstvo, prenočitve, trgovina). Kot primer dobre prakse in generator povečanega obiska turistov velja omeniti uspešno zaključen projekt prenove rojstne hiše Huga Wolfa, v kateri je vzpostavljen spominski muzej ter mednarodni dokumentacijsko informacijski center, pomembna pa je tudi celostna prenova mestnega jedra.

Izjemna lega Slovenj Gradca in naravne ter kulturne danosti omogočajo tudi razvoj integriranih turističnih produktov za najzahtevnejše obiskovalce, ki jih zanimajo narava, šport ter kultura. Tak primer so denimo Paučkove partizanske bolnišnice na zahodnem pobočju Pohorja. Ohranjena je bolnišnica s skrivnim imenom Trška gora na Legnu, deset kilometrov iz Slovenj Gradca, ki je kulturni spomenik državnega pomena. Ob že omenjeni atrakciji muzej skrbi za številne druge in situ zbirke, kot sta denimo Herčeva 49 žaga in mlin, ter stalne in občasne razstave, ki so pomembne za vključitev v nove turistične produkte.

Na področju kulturnega turizma je v naslednjih letih potrebno: a) spodbujati nastanek in oblikovanje celovite kulturno turistične ponudbe (razvojna funkcija) b) prioritetno tržiti turistične storitve, ki temeljijo na mestni/regijski kulturi, kulturni dediščini in tradicijah.

Cilji:

Vzpostavitev integralnih turističnih storitev na področju kulturnega turizma (povezava osamljenih kulturnih produktov in turizma).

Eden od problemov ponudbe na področju kulturnega turizma je pomanjkanje celovitih, integralnih turističnih storitev, ki bi bile naravnane k specifičnim interesom gostov in bi prispevale k celoviti kakovosti, ki jo gostje zaznavajo in ki posledično vodijo k njihovemu večjemu zadovoljstvu in zvestobi. Učinki vzpostavitve integralnih turističnih storitev na področju kulturnega turizma naj vključujejo ponudnike s področja kulture in turistične ponudnike (hoteli, restavracije, turistične kmetije, priložnosti za rekreacijske in športne

aktivnosti itd). Oboji lahko pri ponudbi celovitega turističnega doživetja združujejo svojo ponudbo na različne načine. Potrebno je določiti ciljne segmente gostov, poiskati primerne tematske sklope ter identificirati in povezovati partnerje in ponudnike, ki bodo sodelovali pri ponudbi integralnih kulturno turističnih storitev.

Vključitev kulturnega turizma kot prioritetnega področja v naslednjo strategijo razvoja turizma Slovenj Gradca in okolice (2016 in naprej).

Mestna občina Slovenj Gradec bo v postopku priprave nove celovite strategije razvoja turizma kot prioritetno področje vključila kulturni turizem in oblikovala kulturno turistične produkte, ki bodo ciljno oglaševani in trženi.

Promocija integralne turistične storitve in kulturnega turizma na domačih in tujih trgih.

Potrebno je razviti osnovna promocijska orodja, med drugim tudi sodobne spominke, ki bodo na nov in inovativen način predstavljali lik in delo vodilnih kulturnih osebnosti mesta, kot so Hugo Wolf, Jože Tisnikar, Karel Pečko in drugi, krepili identiteto mesta Glasnika miru ter poudarjali njegovo bogato zgodovino in duhovno žlahtnost (Rimsko obdobje, grofje Andelški, Cerkev sv. Elizabete itd.). Razvoj novih spominkov omogoča povezovanje kreativnih in kulturnih industrij s tradicionalnimi rokodelskimi veščinami. Prav tako se je potrebno povezati s partnerskimi mesti (mreža kreativnih mest) in podobnimi kulturnimi organizacijami v tujini, vzpostaviti stike s turističnimi agencijami doma in v tujini, 50 vzpostaviti sodoben spletni portal, dejavno vstopiti v nove družbene medije, komunicirati z mediji in se vključevati v evropske projekte na področju kulturnega turizma. Naloge prevzame Spotur.

Dvig prepoznavnosti Slovenj Gradca kot atraktivne kulturno turistične destinacije.

Pozicioniranje utemeljiti na primerjalnih naravnih in kulturnih prednostih Slovenj Gradca.

Evropska komisija letno objavlja javni razpis za sofinanciranje pobud, ki promovirajo transnacionalne kulturno-turistične produkte. Namen razpisa je podpreti razvoj in promocijo trajnostnih transnacionalnih tematskih turističnih produktov, ki prispevajo k razvoju in promociji trajnostnega turizma v Evropi ter prispevati k kreaciji naklonjenega okolja za čezmejno sodelovanje deležnikov na področju turizma (Supporting the enhancement and promotion of sustainable transnational thematic tourism products).

Komisija podpira tudi čezmejne turistične projekte sodelovanja, ki temeljijo na evropski kulturni in industrijski dediščini (Cooperation projects to support transnational tourism based on European cultural and industrial heritage ) ter tematske evropske kulturne poti.

8.2 MREŽA KREATIVNIH MEST 51

Mestna občina Slovenj Gradec bo vzpostavila mrežo kreativnih mest, ki bo povezala partnerska mesta.

Namen vzpostavitve mreže kreativnih mest je:

- vzpostavitev aktivnega dialoga z državnimi in evropskimi institucijami ter organi, - razvoj lokalnih in regionalnih kulturnih politik kot generatorja razvoja urbanega okolja, - krepitev vezi med mesti in slovenskimi ter evropskimi regijami, - spodbujanje prepoznave pomembnosti vloge lokalnih oblasti pri razvoju kreativnih in kulturnih industrij, - spodbujanje kulturnih politik in medsektorskih povezovanj kulture in drugih področij, - spodbujanje decentraliziranega in enakomernejšega razvoja Republike Slovenije.

Mreža bo omogočala krepitev lokalnih in regionalnih kulturnopolitičnih modelov in z njimi povezanih ukrepov, tesnejšo vpetost razvojnih potreb regije v nacionalne in evropske strategije, učinkovitejše načrtovanje in izvajanje razvojnih ukrepov in spodbud v lokalni okoljih ter uspešnejšo vpetost v mednarodni prostor. Na programsko vsebinski ravni bo mreža omogočala povezovanje producentov pri izvajanju širše zastavljenih

kulturnih projektov, kroženje kulturnih in izobraževalnih vsebin ter uspešnejše črpanje evropskih sredstev. Združevala bo strokovnjake s področja kulturnih in razvojnih politik, turizma, producente ter lokalne oblasti. S svojim delovanjem bo dolgoročno krepila dostopnost kulture.

52

9. VIRI IN LITERATURA:

- Marko Košan: Razvojne možnosti mreženja kulturnih potencialov, varovanja in promocije kulturne dediščine ter razvojnih perspektiv kulturnega turizma na Koroškem, Ministrstvo za kulturo, 2008 - Strategija razvoja turizma Mestne občine Slovenj Gradec (2011 – 2015) - Statistični urad Republike Slovenije - Regionalna razvojna agencija za Koroško (spletna stran) - Slovenj Gradec in Mislinjska dolina, monografija, občina Slovenj Gradec,1992 - Stane Berzelak, Karla Zajc Berzelak, Tomo Jeseničnik: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina, občina Mislinja, 2005 - Program dela, Konzorcij za razvoj in promocijo kulturnega turizma v Sloveniji, Dijana Madžarac in Mia Miše - Koroška ... barvitost dolin, Regionalna destinacijska organizacija Koroška, RRA Koroška - Slovenj Gradec in Mislinjska dolina I. in II., zbornik, Mestna občina Slovenj Gradec, 1995 - Simona Javornik Ristič, Marija Lah: Slovenj Gradec, rojstno mesto Huga Wolfa, 2012 - Kurelac Svjetlana, Cerkev Sv. Pankracija na gradu nad Starim trgom, MOSG, 1997 - Mira Strmčnik Gulič: Sveti Jurij, zakladnica podatkov, MOSG, 2001 53 - Marko Košan: Cerkev Sv. Elizabete, zakladnica slovenjgraške preteklosti, MOSG, 2001 - Marko Košan, Cerkev na Uršlji Gori, MOSG, 2002 - Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (vir: Ministrstvo za kulturo RS) - Osnutek Nacionalnega programa za kulturo 2014 – 2017 (vir: Ministrstvo za kulturo RS) - Zaključno poročilo Zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture (vir: Zavod Maribor 2012) - Digital Agenda: Recommendation on the digitisation of cultural material and its preservation on line - frequently asked questions - Wikipedia - Sporočilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu Ekonomsko- socialnemu odboru in odboru regij (Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU), Evropska komisija, 2012 - Elaborat Kreativna Slovenija, Aleš Novak in Mitja Čander - Ustanovni akti javnih zavod s področja kulture v Mestni občini Slovenj Gradec (vir: Uradni list Republike Slovenije) - Katalogi informacij javnega značaja javnih zavodov Mestne občine Slovenj Gradec (vir: javni zavodi Mestne občine Slovenj Gradec) - Študije kulture in razvoja v kulturni ekonomiki, dr. Andrej Srakar

- Spletna stran Mestne občine Slovenj Gradec - Spletna stran Evrokultura.org - Spletna stran Norwaygrants.si - ec.europa.eu/culture/our-policy-development/documents/120505-cci-policy- handbook.pdf

54