Muzikološki Z B O R N I K L Ii
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
MUZIKOLOŠKI ZBORNIK MUSICOLOGICAL ANNUAL L II / 1 ZVEZEK/VOLUME L J U B L J A N A 2 0 1 6 MZ_2016_1_FINAL.indd 1 23.6.2016 9:58:06 Izdaja • Published by Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik • Editor-in-chief Jernej Weiss (Ljubljana) Asistentka uredništva • Assistant Editor Tjaša Ribizel (Ljubljana) Uredniški odbor • Editorial Board Matjaž Barbo (Ljubljana) Aleš Nagode (Ljubljana) Svanibor Pettan (Ljubljana) Leon Stefanija (Ljubljana) Andrej Rijavec (Ljubljana), častni urednik • honorary editor Mednarodni uredniški svet • International Advisory Board Michael Beckermann (Columbia University, USA) Nikša Gligo (University of Zagreb, Croatia) Robert S. Hatten (Indiana University, USA) David Hiley (University of Regensburg, Germany) Thomas Hochradner (Mozarteum Salzburg, Austria) Bruno Nettl (University of Illinois, USA) Helmut Loos (University of Leipzig, Germany) Jim Samson (Royal Holloway University of London, UK) Lubomír Spurný (Masaryk University Brno, Czech Republic) Katarina Tomašević (Serbian Academy of Sciences and Arts, Serbia) John Tyrrell (Cardiff University, UK) Michael Walter (University of Graz, Austria) Urednici recenzij • Review editors Danijela Špirić Beard (Cardiff University, UK) Katarina Šter (Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Slovenia) Uredništvo • Editorial Address Oddelek za muzikologijo Filozofska fakulteta Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: [email protected] http://revije.ff.uni-lj.si/MuzikoloskiZbornik Prevajanje • Translations Urban Šrimpf Cena posamezne številke • Single issue price 10 EUR Letna naročnina • Annual subscription 20 EUR Založila • Published by Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo • For the publisher Branka Kalenić Ramšak, dekanja Filozofske fakultete Tisk • Printed by Birografika Bori d.o.o., Ljubljana Naklada 300 izvodov • Printed in 300 copies Rokopise, publikacije za recenzije, korespondenco in naročila pošljite na naslov izdajatelja. Prispevki naj bodo opremljeni s kratkim povzetkom (200–300 besed), izvlečkom (do 50 besed), ključnimi besedami in kratkimi podatki o avtorju. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Manuscripts, publications for review, correspondence and annual subscription rates should be sent to the editorial address. Contributions should include a short summary (200–300 words), an abstract (not more than 50 words), keywords and a short biographical note on the author. Unsolicited manuscripts are not returned. Izdajo zbornika je omogočila Javna Agencija za Raziskovalno dejavnost Republike Slovenije With the support of the Slovenian Research Agency © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2016 MZ_2016_1_FINAL.indd 2 23.6.2016 9:58:06 Vsebina • Contents Marija Bergamo »ČAS SEM, KI ODHAJA …« V spomin na Katarino Bedina Lana Paćuka Aspects of Slovenian musicians’ activity in the musical life of Austro-Hungarian Sarajevo (1878–1918) Vidiki delovanja slovenskih glasbenikov v avstro-ogrskem Sarajevu (1878–1918) 11–26 Katarina Tomašević On the Paths of Béla Bartók’s Modernism Followers and Companions: Josip Slavenski and Marko Tajčević Na sledi sledilcem in sopotnikom modernizma Béle Bartóka: Josip Slavenski in Marko Tajčević 27–40 Aida Islam, Stefanija Leshkova Zelenkovska Musical Elements in the Performing Approach: Sonatina in C for Two Pianos from a Macedonian Contemporary Composer Glasbene prvine v službi interpretacijskega pristopa: Sonatina v C za dva klavirja makedonskega sodobnega skladatelja 41–50 Ludim R. Pedroza The Joropo in Venezuela’s Musical Modernity: Cultural Capital in José Clemente Laya’s Sonata Venezolana Joropo v venezuelski glasbeni moderni: kulturni kapital v skladbi Sonata Venezolana Joséja Clementeja Laye 51–72 Dimitar Ninov Functional Nature of the Cadential Six-Four Funkcionalna narava kadenčnega kvartsekstakorda 73–96 MZ_2016_1_FINAL.indd 3 23.6.2016 9:58:07 Andraž Poljanec Akustične lastnosti timpanov in njihova povezava z inštrumentalno prakso The Acoustic Properties of Timpani and their Connection with the Instrumental Practice 97–120 Zoran Potočan Analiza zvena višjih in srednjih moških pevskih glasov s historičnih posnetkov Analysis of the Timbre of High and Middle Voiced Male Singing Voices in Historical Recordings 121–145 Karmen Brina Kodrič, Hotimir Tivadar Instrumentalna fonetična analiza pétih samoglasnikov in pravorečje popularnega pétega besedila popevke Instrumental and Phonetic Analysis of Sung Vowels and the Orthoepy of Sung Lyrics of Popular Slovene “popevka” Songs 147–169 Sonja Weiss Medicine for Body or Soul? Philosophical Reconstruction of the Role of Music in Ancient Healing Practices Zdravilo za dušo ali telo? Filozofska rekonstrukcija vloge glasbe v antičnih zdravilskih praksah 171–187 Barbara Sicherl Kafol, Olga Denac, Jerneja Žnidaršič Interest of Slovene Students in Listening to Various Musical Genres Interes slovenskih študentov za poslušanje različnih glasbenih zvrsti 189–205 MZ_2016_1_FINAL.indd 4 23.6.2016 9:58:07 Recenzije • Reviews 207–222 Disertaciji • Dissertations 223–230 Imensko kazalo • Index 231–241 Avtorji • Contributors 243–248 MZ_2016_1_FINAL.indd 5 23.6.2016 9:58:07 MZ_2016_1_FINAL.indd 6 23.6.2016 9:58:07 M. BERGAMO • »ČAS SEM, KI ODHAJA ...« Marija Bergamo »ČAS SEM, KI ODHAJA ...« V spomin na Katarino Bedina Verz iz naslova – verz Mirka Kovača – posreduje generacijsko občutenje lastnega položaja v obdobju poslavljanja. Iz podobnega občutenja sledi nekaj misli, ki bi jih rada zabeležila ob odhodu kolegice in dolgoletne sopotnice v stroki. Tvegam zagrešiti preoseben pogled na pretekli čas, vendar samo takega zmorem. Izkušnja mi kaže, da z vsakim strokovnim prispevkom – enako kot z gesto, pogledom, obnašanjem – pravza- prav govorimo o sebi. Kdaj pravzaprav govorimo o drugem? S Katarino sva se spoznali v zgodnjih šestdesetih letih. Pravkar sem bila diplomirala na zgodovinskem oddelku beograjske Akademije za glasbo, ko me je leta 1962, ob dru- žinskem obisku v Ljubljani, profesor Ukmar, s katerim so bili v stiku moju starši, povabil na diplomski izpit Boruta Loparnika na zgodovinskem oddelku ljubljanske Akademije. Zame nepozabno popoldne, nov ritual, primerjave. Po izpitu izčrpna debata v Slonu. Katarina, še študentka, je bila prijazno središče dogajanja. Z nekdanjih rednih letnih sestankov študentov raznih akademij smo se bežno poznali, zdaj poglobili znanstvo. Naslednji skoraj dve desetletji smo se »spremljali od daleč«, vedeli drug o drugem, kaj kdo počne, srečevali na Zagrebškem biennalu, prevajala sem slovenske prispevke za Zvuk, zbirala gradivo za Bilten Zveze skladateljev … Generacija si je gradila svoj »prostor pod soncem« s skupnim imenovalcem naših hotenj: z vsemi močmi podpreti stroko, vgraditi svoj delež, biti koristen. Zavedali smo se, da smo na začetku, da nas je prema- lo, da so možnosti šibke, vendar entuziazma ni manjkalo. »Delamo na etični pogon,« je tedaj formuliral Andrej Rijavec, ko sta z Jožetom Sivcem krepko podprla profesorja Dragotina Cvetka pri utemeljevanju (1962-1964) in organiziranju dela Oddelka za muzi- kologijo na Filozofski fakulteti. V dveh drobnih kabinetih so, skoraj kot zarotniki, kovali učne načrte, zbirali zunanje sodelavce, nabavljali strokovno literaturo. (Še danes kažejo knjižnične signature Oddelka za muzikologijo iz 60-ih let preteklega stoletja značilne poteze Rijavčeve pisave.) Začetki institucionalizacije stroke že na Akademiji za glasbo – enako kot nato na Filozofski fakulteti – so bili zelo trdi. Pravo pionirsko delo. Menim, da si malokdo danes lahko predstavi, kako je delati brez kopirnih strojev, avdio opreme, solidne knjižnice, brez prave predavalnice. Kljub temu je bilo delo uspešno, organiza- cija vse trdnejša, ugled Oddelka v širšem prostoru vse večji. Ožjemu predavateljskemu timu so se pridružili zunanji sodelavci, na povabilo profesorja Cvetka je biblioteko leta 1971 prevzela Katarina Bedina. Petnajst let, vse do prehoda v predavateljske vrste, jo je vzorno vodila. Sproti je izpopolnjevala in posodabljala knjižni fond, spremljala nove ob- jave, sugerirala nabavo, sprejemala želje in naročila, opozarjala na članke v strokovnih 7 MZ_2016_1_FINAL.indd 7 23.6.2016 9:58:07 MUZIKOLOŠKI ZBORNIK • MUSICOLOGICAL ANNUAL LII/1 revijah, ki jih ne kaže spregledati. Poleg tega je bila v tej mali skupnosti ljubezniva in ved- no prisotna pomoč v organizaciji dela, urnikov, pri stikih s študenti, tajnica Oddelka. Ne- pogrešljiva opora. Oddelek je za Katarino postal drugi dom. Vzporedno je nadaljevala svoje strokovno izpopolnjevanje, magistrirala je (1979/80 z razpravo o Francu Šturmu), doktorirala (1984 z disertacijo o fenomenu sonatne oblike in njeni fizionomiji v slo- venski tvornosti za klavir), objavljala prispevke v Muzikološkem zborniku, Grlici, Naših zborih, Zvuku, pripravljala radijske oddaje, recenzije, številna gesla za enciklopedije in leksikone (Slovenski biografski leksikon, Enciklopedija Slovenije, Muzička enciklopedi- ja Jugoslovanskega leksikografskega zavoda in dr.). Natančnost in zanesljivost sta bili del njene narave, dragoceni za delo na Oddelku. Predavateljskemu timu sem se na povabilo prof. Cvetka leta 1981 pridružila tudi sama. Z veliko željo prispevati svoj delež, »pokriti«, po dogovoru, nekatera dotlej de- ficitna strokovna področja. S Katarino sva se poslej bližje spoznali, pozneje delili isti kabinet. Družabno agilna mi je odprla tudi vrata svojega doma. Z Borutom smo v troje absolvirali ure pogovorov o glasbi, o novih knjigah, o koncertnih dogodkih. Vedno ob gostiteljskih delikatesah njene