DOCSLIB.ORG

Slovenija Pred ESČP V Strasbourgu – 2. Del Factoring V Zavarovanje

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Slovenija Pred ESČP V Strasbourgu – 2. Del Factoring V Zavarovanje odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:25 PM Page I Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Odvetnikdvetnik OLeto VIII, št. 10 (31) - julij 2006 dr. Ciril Ribičič Slovenija pred ESČP v Strasbourgu – 2. del dr. Luigi Varanelli Factoring v zavarovanje mag. Pavla Sladič Zemljak Luksemburško sodišče in odvetništvo Jože Ilc Smotrnost dokaza zaslišanja strank Jernej Podlipnik Novosti ZGD – 1 ISSN 1408-9440 Revija Odvetniške zbornice Slovenije odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:25 PM Page II 3 Uvodnik Editorial s o l Hinko Jenull: Odvetniške njive Hinko Jenull: Attorney’s fields t a 4 n z Članki Articles e a Dr. Ciril Ribičič: Slovenija pred ESČP v Strasbourgu (2. del) Dr. Ciril Ribičič: Slovenia at the ECHR (Part 2) t Dr. Luigi Varanelli: Factoring v zavarovanje Dr. Luigi Varanelli: Factoring for insurance K n Mag. Pavla Sladič Zemljak: Luksemburško sodišče in odvetništvo Pavla Sladič Zemljak, LL.M: The Court in Luxembourg and attorneyship o Jože Ilc: Smotrnost dokaza zaslišanja strank Jože Ilc: Expediency of the interrogation of clients c Jernej Podlipnik: Novosti ZGD-1 Jernej Podlipnik: Novelties in the ZGD-1 (Companies Act) Boštjan Koritnik: Zakaj so vzajemni skladi tako priljubljeni? Boštjan Koritnik: Why are mutual funds so popular? f o 19 Seminar Seminar e Drago Teržan: Preprečevanje diskriminacije v sodnih in drugih postopkih Drago Teržan: Prevention of discrimination in court and other proceedings l 20 b Ocena ustavnosti Constitutional Review a Ustavljeno izplačilo starostne pokojnine zaradi ponovnega vstopa v OZS Payment of retirement pension suspended due to renewed entry into the Bar T (Irena Vovk) Association of Slovenia (by Irena Vovk) 21 Odvetniška zbornica Slovenije Bar Association of Slovenia Volilna skupščina OZS v Portorožu (Tanja Sedušak) Election Assembly of the Slovenian Bar Association in Portorož (by Tanja Sedušak) Predsedniki območnih zborov odvetnikov The work of Management Committee of the Bar Association of Slovenia (by Iz dela UO OZS (Tanja Sedušak) Tanja Sedušak) Statistika Statistics 28 Sodna praksa Case-Law Družbena lastnina, lokacijsko in gradbeno dovoljenje (dr. Bojan Kukec) Public property, location and building permit (by dr. Bojan Kukec) 30 Recenzije Reviews Dr. Peter Čeferin: Odvetniška zbornica Slovenije – odlomki iz zgodovine Dr. Peter Čeferin: Bar Association of Slovenia – fragments from the history (dr. Bojan Kukec) (by dr. Bojan Kukec) 32 Prikazi Surveys Dr. B. M. Zupančič: O Spoštovanju – pismo iz Strasbourga Dr. B. M. Zupančič: About Respect – letter from Strasbourg (by dr. Bojan (dr. Bojan Kukec) Kukec) 34 Iz disertacij Dissertations Dr. Bojan Kukec: Pravo in management (Jernej Podlipnik) Dr. Bojan Kukec: Law and Management (by Jernej Podlipnik) 35 Intervju Interview Mag. Viktor Planinšec: 15. srečanje medicincev in pravnikov (dr. B. K.) Viktor Planinšec: 15th meeting of medics and lawyers (by dr. B. K.) 36 Mednarodna srečanja International meetings Obisk iz Škotske (Tanja Sedušak) Visit from Scotland (by Tanja Sedušak) Janez Hočevar: 51. skupščina Odvetniške zbornice Makedonije Janez Hočevar: 51st assembly of the Bar Association of Macedonia Maja Krašovec Orel: Odvetniki v Novem Sadu Maja Krašovec Orel: Attorneys in Novi Sad 37 Pravna zgodovina Legal History Tomaž Marušič: Sto slovenskih politikov – četrtina odvetnikov Tomaž Marušič: Hundred Slovene politicians – one quarter of them lawyers 38 Anekdote Anecdotes Mag. Viki Planinšec: Iz mariborskih odvetniških in sodnih logov Viki Planinšek, LL.M: From attorneys’ and court groves of Maribor 39 Mediji o odvetništvu Media and Attorneys Začasni sodniki – raj za odvetniške mačke (dr. Bojan Kukec) Provisional judges – heaven for attorney-cats (by dr. Bojan Kukec) 41 Iz sodne dvorane From a court hall Igor Karlovšek: Umor Sonje Lipec (3. poglavje) Igor Karlovšek: Murder of Sonja Lipec (3rd chapter) 42 Zgodovina History Dr. Peter Čeferin: Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška Dr. Peter Čeferin: The archives of the Bar Association of Slovenia – The zbornica v letu 1975 Bar in 1975 Na spletu Web Indicator Boštjan Koritnik: Domena EU Boštjan Koritnik: EU domain-name Boštjan Koritnik: Prekrškovno pravo Boštjan Koritnik: Offences law Boštjan Koritnik: Klik do Ustavnega sodišča RS Boštjan Koritnik: A click to the Constitutional Court of the Republic of Slovenia Avtorski synopsis Authorial Synopses Prevodi v angleščino: Jaka Repanšek, univ. dipl. pravnik, spec., sodni tolmač za angleški jezik S prispevki sodelujejo: Dr. Peter Čeferin, odvetnik v Grosupljem. Janez Hočevar, odvetnik v Kranju. Jože Ilc, odvetnik v Ljubljani. Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Igor Karlovšek, odvetnik v Celju. Boštjan Koritnik, univ. dipl. pravnik, novinar Pravne prakse. Maja Krašovec Orel, odvetnica v Novi Gorici in podpredsednica OZS. Dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki – specialist za delovno pravo. Tomaž Marušič, upokojeni odvetnik iz Solkana. Jernej Podlipnik, odvetniški pripravnik na Vrhniki. Mag. Viktor Planinšec, upokojeni vrhovni sodnik. Dr. Ciril Ribičič, sodnik na Ustavnem sodišču RS in profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Tanja Sedušak, strokovna sodelavka na OZS. Mag. Pavla Sladič Zemljak, odvetnica v Ljubljani. Drago Teržan, odvetnik v Celju. Dr. Luigi Varanelli, odvet- nik v Ljubljani. Irena Vovk, novinarka urednica Pravne prakse. Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku št. 32/2006! odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:33 PM Page 3 3 Odvetnik 30/julij 2006 Uvodnik Odvetniške njive ravosodna problematika vztraja med osrednji- ništvu kot pogoj ali celo zahteva za učinkovitejše mi temami strokovnih in političnih razprav. delovanje pravosodja. PStrasbourške obsodbe zaradi kršitve pravice do Ali in kako je mogoče povečati kakovost odvet- sojenja v razumnem roku, nezmanjšani sodni zaos- niškega dela z oblikovanjem velikih pisarn in moč- tanki, ustavne spremembe glede sodniškega manda- nih odvetniških družb, s specializacijo, s podeljeva- ta, številne zakonske spremembe, vroči sodni pro- njem licence za dostop na višja sodišča? Je pokri- cesi… Vrstijo se teme, ki jih slovensko odvetništvo tost z odvetniško mrežo zadostna ali bi morali pre- ne sme zanemariti. Posebej ker se je politični pris- seči omejitve pri odpiranju podružnic ali pisarn? Se top bistveno spremenil. Nesposobnost pravosodnih lahko spremeni odvetniška tarifa, tako da bo pos- institucij, da bi same dosegle izboljšanje, je oblast peševala reševanje zadev, hkrati pa odvetniki in nji- prisilila k aktivnemu zagotavljanju delovanja prav- hove stranke ne bodo »finančni ujetniki« nepotreb- ne države. Sodstvo je novo razmerje moči že spre- nega kopičenja narokov? Res ni boljših rešitev za jelo, ko je brez zadržkov z vrha poslalo izjavo, da obdavčenje odvetniških storitev v korist proračuna, bodo »ministrstvu pomagali pri odpravi zaostan- ob razumni finančni obremenitvi strank in v spod- kov«. budo povečanju obsega dejavnosti? Kam so se pre- V obrambni položaj so po lastni krivdi drug za maknile meje tekmovanja, pridobivanja strank, re- drugim potisnjeni vsi deli pravosodja. Skrivanje klamiranja? Na kakšen način je potrebo po preži- problemov, zanemarjanje razvojnih vprašanj, ignori- vetju na gosto posejanem trgu pravnih storitev mo- ranje opozoril in odklanjanje notranjih sprememb se goče združiti s poklicno etiko? Lahko solidarnost v ni obneslo. Najprej je bil na vrsti notariat. Sesuva- disciplinskih postopkih ogrozi odvetniško avtonomi- nje napuha, poslovnega zadovoljstva in monopolne jo tudi na tem področju? Kakšne so izkušnje v pos- uspešnosti je bilo tako silovito, da je precej okrni- topkih brezplačne pravne pomoči, je pravo razmer- lo neodvisnost pri določanju tarife, števila notarskih je med njenim obsegom, stroški in učinki za pre- mest, imenovanju notarjev in uveljavljanju disciplin- jemnike in izvajalce? Bi z drugačno organizacijo ske odgovornosti. Državni tožilci so po razkritju pol- odvetniške zbornice in območnih zborov lahko za- nih omar starih spisov dočakali parlamentarno pre- gotovili večji vpliv članstva in boljše izvrševanje iskavo in močno zmanjšanje ugleda zaradi slabega javnih pooblastil? Kako olajšati vstop pripravnikov uspeha v slavnostno napovedanih velikih procesih. v odvetniške vrste? Bo z evropskimi direktivami pri- Sodstvu je program za odpravo zaostankov moral šlo le več tuje konkurence ali je mogoč prodor na napisati sam minister, podprl ga je s službenimi nad- evropske odvetniške trge? Kakšna sta potrebna teža zori, predlogom za uvedbo začasnega sodniškega in odmevnost odvetniške besede v javnosti? mandata in dodatkom na delovno uspešnost ob zni- Vprašanja terjajo oceno stanja in razvojne vizije žanju fiksnih plač. v dobro odvetniškega poklica, slovenskega pravo- sodja in pravne države. Pripraviti in predstaviti bi Bo ob takem razvoju dogodkov odvetništvo lah- jih morali čimprej. Vsekakor še preden nastopijo ko obdržalo, kar je pridobilo na podlagi ustavnega »zagovorniki pravic klientov« s predlogi, proti ka- položaja »samostojne in neodvisne službe«? Koliko terim bo vsak nastop vnaprej obsojen kot »obram- časa še in v kolikšnem obsegu? ba pridobljenih privilegijev«. Iz vsiljene razprave, v Do zmanjšanja čakalnih vrst na sodiščih se pri- kateri bi bile v ospredju senčne strani odvetniške- de tako s povečanjem obsega rešenih zadev kot tu- ga poklica in pridobivanje političnega dobropisa na di z zmanjšanjem pripada, z zoženim dostopom na račun še enega »krivca za stanje v pravosodju«, ne sodišča. Druga pot pa v velikem delu pelje čez »od- more za odvetništvo nastati nič dobrega. Razumni vetniške njive«. Manjši
Load more

Recommended publications
  • Reform of Democracy and the Rule of Law in Slovenia
    Reform of Democracy and the Rule of Law in Slovenia Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič New University Faculty of Government and European Studies Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič Reform of Democracy and the Rule of Law in Slovenia Title of the original publication Jernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji, Kranj: Nova univerza, Fakulteta za državne in evropske študije, cop. 2018. Editor Jernej Letnar Černič Original title (Slovenian) Reforma demokratične in pravne države v Sloveniji Translated by Aleš Lampe Design Tiskarna Januš Publisher New university Faculty of Government and European Studies Žanova 3 4000 Kranj Slovenia 2019 First edition © Jernej Letnar Černič et al., 2019 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=299668224 ISBN 978-961-6901-12-3 (pdf) This publication was co-financed by the Slovenian Research Agency (research project J5­7359). 2 Table of contents 1 Introduction ....................................................................................................................... 4 2 Slovenia as a democracy governed by the rule of law ................................................... 6 3 Reform of the Slovenian legislative branch .................................................................. 11 4 Reform of the Slovenian executive branch ..................................................................
    [Show full text]
  • 1945 – PRELOM S PRETEKLOSTJO Zgodovina Srednjeevropskih Držav Ob Koncu Druge Svetovne Vojne
    1945 – A BREAK WITH THE PAST A History of Central European Countries at the End of World War Two 1945 – PRELOM S PRETEKLOSTJO Zgodovina srednjeevropskih držav ob koncu druge svetovne vojne Edited by ZDENKO ČEPIČ Book Editor Zdenko Čepič Editorial board Zdenko Čepič, Slavomir Michalek, Christian Promitzer, Zdenko Radelić, Jerca Vodušek Starič Published by Inštitut za novejšo zgodovino/ Institute for Contemporary History, Ljubljana, Republika Slovenija/Republic of Slovenia Represented by Jerca Vodušek Starič Layout and typesetting Franc Čuden, Medit d.o.o. Printed by Grafika-M s.p. Print run 400 CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(4-191.2)"1945"(082) NINETEEN hundred and forty-five 1945 - a break with the past : a history of central European countries at the end of World War II = 1945 - prelom s preteklostjo: zgodovina srednjeevropskih držav ob koncu druge svetovne vojne / edited by Zdenko Čepič. - Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino = Institute for Contemporary History, 2008 ISBN 978-961-6386-14-2 1. Vzp. stv. nasl. 2. Čepič, Zdenko 239512832 1945 – A Break with the Past / 1945 – Prelom s preteklostjo CONTENTS Zdenko Čepič, The War is Over. What Now? A Reflection on the End of World War Two ..................................................... 5 Dušan Nećak, From Monopolar to Bipolar World. Key Issues of the Classic Cold War ................................................................. 23 Slavomír Michálek, Czechoslovak Foreign Policy after World War Two. New Winds or Mere Dreams?
    [Show full text]
  • Društvo Za Ustavno Pravo Slovenije
    PRAVNA FAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI IN USTAVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE Mednarodna znanstvena konferenca Ljubljana, 21. in 22. december 2011 DVAJSET LET USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE: POMEN USTAVNOSTI IN USTAVNA DEMOKRACIJA Program konference Sreda, 21. december 2011 Pravna fakulteta v Ljubljani, Poljanski nasip 2 (zlata predavalnica) POMEN USTAVNOSTI IN USTAVNA DEMOKRACIJA Moderator: Prof. dr. Igor Kaučič Delovni jezik: slovenski 08.30 – 09.00 Prihod udeležencev 09.00 – 09.05 Otvoritev konference 09.05 – 09.15 Pozdravna nagovora Prof. dr. Peter Grilc, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Prof. dr. Ernest Petrič, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije 09.15 – 09.45 Slavnostno predavanje Prof. dr. France Bučar: Dvajset let Ustave Republike Slovenije 09.45 – 11.00 Prof. dr. Peter Jambrek: Iskanje neusahljivega vira slovenske državnosti: zgodovinski procesi, travaux préparatoires, ustavni dokumenti? Prof. dr. Franc Grad: Ustavna ureditev organizacije državne oblasti Prof. dr. Lojze Ude: Svobodna gospodarska pobuda in poseganje države v gospodarstvo Mag. Matevž Krivic: Ali lahko še upamo v Ustavno sodišče? 11.00 – 11.15 Odmor 11.15 – 13.00 Prof. dr. Lovro Šturm: Vloga Ustavnega sodišča pri razmejitvi totalitarnega sistema in svobodne demokratične družbe temelječe na človekovem dostojanstvu in temeljnih svoboščinah Prof. dr. Dragica Wedam Lukić: Načelo sorazmernosti kot kriterij ustavnosodne presoje Jože Tratnik: Nekatera vprašanja o delu Ustavnega sodišča Prof. dr. Ivan Kristan: Referendumu vrniti legitimnost, Državnemu zboru pa avtoriteto Prof. dr. Igor Kaučič: Ustavnorevizijska dinamika: de constitutione lata in de constitutione ferenda 13.00 – 14.30 Kosilo 14.30 – 16.15 Prof. dr. Miro Cerar: Slovenska ustavna kultura (20 let kasneje) Prof. dr. Rajko Pirnat: Odprta vprašanja mandata ministra Prof.
    [Show full text]
  • Procesi in Faze Reševanja Sporov Course Title: Processes and Stages of Conflict
    UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Procesi in faze reševanja sporov Course title: Processes and Stages of Conflict Letnik Študijski program in stopnja Študijska smer Semester Academic Study programme and level Study field Semester year 2. stopnja - magisterij Alternativno reševanje sporov 1 1 Alternative Dispute 2. stopnja - magisterij 1 1 Resolution Vrsta predmeta / Course type Obvezni Compulsory Univerzitetna koda predmeta / University course code: Samost. Klinične Druge Predavanja Seminar Vaje delo vaje oblike ECTS Lectures Seminar Tutorial Individ. work študija work 40 0 0 0 0 160 8 Nosilec predmeta / Lecturer: prof. dr. Peter Jambrek Jeziki / Predavanja / prof. dr. Peter Jambrek Languages: Lectures: Slovenski jezik Vaje / Tutorial: Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje Prerequisits: študijskih obveznosti: Vpis v prvi letnik. Enrollment in 1st year. Vsebina: Content (Syllabus outline): 1. Procesi alternativnega in 1. Alternative dispute resolution komplementarnega načina processes razreševanja sporov 2. The Mediation process and the stages 2. Mediacijski proces in faze mediacije of mediation 3. Vloga mediatorja in vloga 3. The role of the mediator and the role udeležencev v mediaciji of the participants in the mediation 4. Vodenje procesa mediacije in 4. The management of the process of komediacija mediation and comediation 5. Priprave na mediacijo (mediatorja, 5. Preparation for mediation (mediator, strank, odvetnikov) parties, lawyers) 6. Institut predmediacije 6. Institute of mediation 7. Pričetek mediacije in mediacijska 7. Start of mediation and mediation pogodba contract 8. Prva faza: uvodno srečanje 8. First phase: first meeting 9. Druga faza: raziskovanje v mediaciji 9. Second phase: research in mediation 10. Tretja faza: razreševanje in pogajanja 10. Third phase: resolution and 11.
    [Show full text]
  • Slovenia's Self-Determination
    UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Predmet: Slovenska samoodločba Course title: Slovenia's Self-determination Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Study programme and level Study field Academic year Semester Slovenski študiji II, 2. stopnja 1 2 Slovenian studies II, 2nd degree 1 2 Vrsta predmeta / Course type Obvezni / Obligatory Univerzitetna koda predmeta / University course code: FSMS-1-1-SS-PJ Predavanja Seminar Vaje Klinične vaje Druge oblike Samost. delo ECTS Lectures Seminar Tutorial work študija Individ. work 30 30 - - - 140 8 Nosilec predmeta / Lecturer: zasl. prof. dr. Peter Jambrek, zasl. prof. dr. Dimitrij Rupel Jeziki / Predavanja / slovenščina/Slovene Languages: Lectures: angleščina/English Slovenščina/ Vaje / Tutorial: slovenščina/Slovene Slovene angleščina/English Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje Prerequisits: študijskih obveznosti: Prisotnost in sodelovanje na predavanjih in vajah: Active participation in lecture and tutorial. - prisotnost ni obvezna, sodelovanje na predavanjih - Attendance is not obligatory in vajah je pričakovano; - Constructive participation during lecture and - aktivnost in kakovost sodelovanja je po prosti tutorial time is expected and may represent by the presoji profesorja lahko sestavni del preizkusa choice of the professor elements in final examination znanja for the course Vsebina: Content (Syllabus outline): Predmet ima dve časovni razsežnosti: The course has two temporal dimensions: the zgodovinsko in sodobno. Glede na zgodovinsko historic and the contemporary
    [Show full text]
  • LOKALNI PROGRAM KULTURE Mestne Občine Slovenj Gradec 2021-2024
    Vir: Arhiv MOSG LOKALNI PROGRAM KULTURE Mestne občine Slovenj Gradec 2021-2024 LPK MOSG 2021-2024 IZKAZNICA DOKUMENTA DOKUMENT: Lokalni program kulture Mestne občine Slovenj Gradec za obdobje 2021–2024 NAROČNIK: Mestna občina Slovenj Gradec Odgovorna oseba naročnika: Tilen Klugler, župan IZVAJALEC: Mestna občina Slovenj Gradec Odgovorna oseba izvajalca: Darko Sagmeister, vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve Pripravljavci dokumenta: Darko Sagmeister, vodja oddelka za negospodarske dejavnosti, proračun in splošne zadeve MOSG Martina Šisernik, podžupanja MOSG Niko R.Kolar, mestni svetnik MOSG Franjo Murko, mestni svetnik MOSG mag. Alenka Primožič, sekretar za kulturo MOSG Valerija Bricman, mag., strokovna sodelavka, MOSG OBDOBJE PRIPRAVE: september 2020 – januar 2021 2 LPK MOSG 2021-2024 KAZALO VSEBINE 1. UVOD 6 1.1 Namen Lokalnega programa za kulturo 6 1.2 Pravna podlaga in temeljna načela 7 1.2.1 Ustava Republike Slovenije 7 1.2.2 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo 8 1.2.3 Nacionalni program za kulturo 8 1.2.4 Evropska podpora kulturnim politikam 9 1.3 Pristop k izdelavi Lokalnega programa za kulturo 11 1.3.1 Proces izdelave dokumenta LPK 11 1.3.2 Spremljanje izvajanja ciljev LPK 12 2. OSNOVNA IZHODIŠČA IN VIZIJA 13 2.1 Slovenj Gradec v Koroški regiji 13 2.1.1 Področje 13 2.1.2 Prebivalstvo in kulturna dediščina 14 2.1.3 Kultura in javni interes 14 3. KULTURA V SLOVENJ GRADCU – POSLANSTVO, VIZIJE IN CILJI 18 3.1 Nosilci javnega interesa na področju kulture 18 3.1.1 Javni zavod Koroška galerija
    [Show full text]
  • © Nova Univerza, 2018 DIGNITAS Revija Za Človekove Pravice
    DIGNITAS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Komentar preambule ustave Republike Slovenije Peter Jambrek Article information: To cite this document: Jambrek, P. (2018). Komentar preambule ustave Republike Slovenije, Dignitas, št. 77/78, str. 5-28. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/77/78-1 Created on: 16. 06. 2019 To copy this document: [email protected] For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on [email protected] for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. © Nova univerza, 2018 DIGNITAS n Komentar preambule ustave Republike Slovenije Komentar ustave Preambula Peter Jambrek Razglasitev Ker je izpolnjen pogoj iz tretjega odstavka 438. člena ustave Republike Slovenije, sprejema Skupščina Republike Slovenije na skupni seji vseh zborov dne 23. decembra 1991, na podlagi 440. člena ustave Republike Slovenije ODLOK O RAZGLASITVI USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Razglaša se ustava Republike Slovenije, ki jo je sprejela Skupščina Republike Slovenije na seji Družbeno-politične- ga zbora dne 23. decembra 1991, na seji Zbora občin dne 23. decembra 1991 in na seji Zbora združenega dela dne 23. decembra 1991. PREAMBULA Izhajajoč iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe, in iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost, sprejema Skupščina Republike Slovenije Ustavo Republike Slovenije. 5 DIGNITAS n Komentar preambule ustave Republike Slovenije Pregled 1.
    [Show full text]
  • Intervjujski Nagovori V Političnih Revijah 'Mladina' in 'Der Spiegel'
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mirjana Pintar INTERVJUJSKI NAGOVORI V POLITIČNIH REVIJAH 'MLADINA' IN 'DER SPIEGEL' Diplomsko delo Ljubljana, 2006 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mirjana Pintar Mentorica: izr. prof. dr. Monika Kalin Golob INTERVJUJSKI NAGOVORI V POLITIČNIH REVIJAH 'MLADINA' IN 'DER SPIEGEL' Diplomsko delo Ljubljana, 2006 Zahvala: Najlepše se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Moniki Kalin Golob za pomoč, potrpežljivost in nasvete pri pisanju diplomskega dela. Intervjujski nagovori v političnih revijah ‘Mladina’ in ‘Der Spiegel’ Intervju je pogovor med osebama ali osebami za javnost, v katerem udeleženca intervjujskega dvogovora – vpraševalec in odgovarjalec – tvorita dvogovorno besedilo. Vpraševalec je spodbujevalec, usmerjevalec dvogovora in pri časopisnem intervjuju tudi zapisovalec intervjujskega besedila, ki poskuša od odgovarjalca, ki je v intervjujskem dvogovoru pasiven, saj le odgovarja na spodbude, dobiti za javnost pomembne informacije. V političnih intervjujih pogosto zasledimo neupoštevanje teh pravil, saj se politiki izmikajo odgovorom na provokativna vprašanja, odgovarjajo z vprašanji, komentirajo novinarjeva vprašanja, poskušajo preusmerjati pogovor in vpeljevati svoje teme ali odklanjajo odgovore. Novinarji ne postavljajo zgolj vprašanj v obliki vprašalnih povedi, ampak uporabljajo različne intervjujske nagovore, s katerimi spodbudijo odgovarjalca k odgovarjanju. Raznovrstnost intervjujskih nagovorov pripisujem sposobnosti dobrih novinarjev, ki kljub zahtevnim temam, o
    [Show full text]
  • Bled, Slovenia, 26-27 November/Novembre 1999 CDL-STD(1999)029
    Bled, Slovenia, 26-27 November/novembre 1999 CDL-STD(1999)029 Science and technique of democracy No. 29 Science et technique de la démocratie, n° 29 Bil. EUROPEAN COMMISSION FOR DEMOCRACY THROUGH LAW COMMISSION EUROPEENNE POUR LA DEMOCRATIE PAR LE DROIT SOCIETIES IN CONFLICT: THE CONTRIBUTION OF LAW AND DEMOCRACY TO CONFLICT RESOLUTION SOCIETES EN CONFLIT : LA CONTRIBUTION DU DROIT ET DE LA DEMOCRATIE AU REGLEMENT DES CONFLITS TABLE OF CONTENTS / TABLE DES MATIERES OPENING SPEECH, Mr Vojko Volk........................................................................................................................... 2 OPENING SPEECH, Mr Serhiy Holovaty.................................................................................................................... 4 INDIVIDUAL AND COLLECTIVE SECURITY IN THE BALKANS, Mr Peter Jambrek........................................................................................................................ 5 ENSURING HUMAN SECURITY IN CONFLICT SITUATIONS, Mr Roman Kirn ........................................................................................................................ 20 LE ROLE DU DROIT INTERNATIONAL DANS LE REGLEMENT DES DIFFERENDS ENTRES ETATS, M. Constantin Economides ...................................................................................................... 23 MOLDOVA: TWO CONFLICTS WITH DIFFERENT HISTORIES, Mr Vladimir Solonari,.............................................................................................................. 28 THE NORTHERN IRELAND
    [Show full text]
  • UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek Za Sociologijo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za sociologijo Diplomsko delo KULTURA IN UMETNOST 19. IN 20. STOLETJA V OBČINI SLOVENJ GRADEC Mentor Kandidatka: Izr. prof. dr. Andrej VOVKO Alenka TRIPLAT Somentor: Doc. dr. Igor KRAMBERGER Maribor, februar 2009 1 ZAHVALA Najprej se iskreno zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Andreju Vovku in somentorju doc. dr. Igorju Krambergerju, ki sta s svojimi strokovnimi nasveti in strokovno pomočjo nadzorovala in usmerjala nastajanje in dokončanje pričujočega diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi zaposlenim v knjiţnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu, ki so mi bili v veliko pomoč pri zbiranju in iskanju gradiva . Še posebna zahvala pa velja moji druţini in fantu Gregi, ki so me v času študija in nastajanju diplomskega dela podpirali in spodbujali. 2 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana Alenka TRIPLAT, rojena 7. 2. 1983, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer zgodovina in sociologija, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Umetnost in kultura 19. in 20. stoletja v občini Slovenj Gradec pri mentorju dr. Andreju VOVKU in somentorju dr. Igorju KRAMBERGERJU avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Alenka TRIPLAT Razbor, februar 2009 3 POVZETEK Pričujoče delo predstavlja kulturo in umetnost v občini Slovenj Gradec v 19. in 20. stoletju. Namen moje naloge je opisati kulturo in umetnost v občini v omenjenem obdobju, ter ugotoviti kakšne so bile druţbene spremembe v mestu v 19. in 20. stoletju in kako je razvoj mesta v preteklosti pripomogel k razvoju kulture in umetnosti danes. Občina Slovenj Gradec s širšo okolico sodi med pokrajinsko najzanimivejše in kulturno zelo bogate predele Slovenije.
    [Show full text]
  • Lokalni Program Za Kulturo 2014 -‐ 2017
    Mestna občina Slovenj Gradec Šolska ulica 5 SI – 2380 Slovenj Gradec Lokalni program za kulturo 2014 - 2017 Kreativna baza Zavod za razvoj in promocijo kulture, Kunaverjeva 1, Ljubljana Kazalo vsebine 1. UVOD .................................................................................................................................................................................... 2 1.1 PRAVNE PODLAGE ZA SPREJEM LOKALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO 1.1.1 Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo .................................................. 3 1.1.2 Nacionalni program za kulturo ........................................................................................... 3 2. MESTO IN KULTURA 2.1 PREDSTAVITEV REGIJE IN MESTA 2.1.1 Slovenj Gradec – regionalno središče Koroške ............................................................ 4 3. EVROPSKE RAZVOJNE STRATEGIJE NA PODROČJU KULTURE IN USTVARJALNOSTI ................... 10 4. ANALIZA STANJA NA PODROČJU KULTURE V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC 4.1 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE ............................................................................................... 12 4.2 DOSEDANJA ORGANIZIRANOST KULTURE IN KULTURNE POLITIKE ............................... 15 4.3 JAVNI ZAVODI IN SKLAD NA PODROČJU KULTURE ................................................................... 16 5. RAZVOJNE STRATEGIJE JAVNIH ZAVODOV NA PODROČJU KULTURE ................................................. 24 5.1 Skupni cilji ....................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Unidem Seminar from the Electoral System
    Strasbourg, 19 May 2004 CDL-UD(2004)008 Engl. only EUROPEAN COMMISSION FOR DEMOCRACY THROUGH LAW (VENICE COMMISSION) in co-operation with THE CONSTITUTIONAL COURT OF THE REPUBLIC OF BULGARIA UNIDEM SEMINAR “EUROPEAN STANDARDS OF ELECTORAL LAW IN THE CONTEMPORARY CONSTITUTIONALISM” Sofia, 28-29 May 2004 FROM THE ELECTORAL SYSTEM REFERENDUM TO CONSTITUTIONAL CHANGES IN SLOVENIA (1996-2000) Report by Prof. dr. Ciril RIBI ČIČ (Judge, Constitutional Court of Slovenia) CDL-UD(2004)008 - 2 - 1. Characteristics of the Electoral System Referendum A referendum was held at the end of 1996 to decide whether to change the electoral system in Slovenia and replace it with one of the three proposals put forward. It was neither the first nor the last time that the fate of a country's electoral system was being decided at a referendum. Let me mention two examples that I have a special appreciation for. The first was the introduction of a combined double-vote electoral system based on the German system 1, introduced in New Zealand in a 1993 referendum. The second example is a set of two attempts to repeal the proportional electoral system by means of a single transferable vote in Ireland. Both attempts failed, which is surprising since the single transferable vote system is considered a system in which the division of votes is very complex to understand; it is appreciated in theory but unpopular with voters. I believe that its success at the Irish referendums - quite tight the first time and convincing the second time 2 - has to do with the fact that the extended use of a system can reduce its shortcomings.
    [Show full text]