odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:25 PM Page I

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Odvetnikdvetnik OLeto VIII, št. 10 (31) - julij 2006

dr. Ciril Ribičič Slovenija pred ESČP v Strasbourgu – 2. del

dr. Luigi Varanelli Factoring v zavarovanje

mag. Pavla Sladič Zemljak Luksemburško sodišče in odvetništvo

Jože Ilc Smotrnost dokaza zaslišanja strank

Jernej Podlipnik Novosti ZGD – 1

ISSN 1408-9440 Revija Odvetniške zbornice Slovenije odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:25 PM Page II

3 Uvodnik Editorial s o l Hinko Jenull: Odvetniške njive Hinko Jenull: Attorney’s fields t

a 4 n z Članki Articles e

a Dr. Ciril Ribičič: Slovenija pred ESČP v Strasbourgu (2. del) Dr. Ciril Ribičič: Slovenia at the ECHR (Part 2) t Dr. Luigi Varanelli: Factoring v zavarovanje Dr. Luigi Varanelli: Factoring for insurance K n

Mag. Pavla Sladič Zemljak: Luksemburško sodišče in odvetništvo Pavla Sladič Zemljak, LL.M: The Court in Luxembourg and attorneyship o

Jože Ilc: Smotrnost dokaza zaslišanja strank Jože Ilc: Expediency of the interrogation of clients c Jernej Podlipnik: Novosti ZGD-1 Jernej Podlipnik: Novelties in the ZGD-1 (Companies Act) Boštjan Koritnik: Zakaj so vzajemni skladi tako priljubljeni? Boštjan Koritnik: Why are mutual funds so popular? f o 19 Seminar Seminar e Drago Teržan: Preprečevanje diskriminacije v sodnih in drugih postopkih Drago Teržan: Prevention of discrimination in court and other proceedings l 20 b Ocena ustavnosti Constitutional Review a Ustavljeno izplačilo starostne pokojnine zaradi ponovnega vstopa v OZS Payment of retirement pension suspended due to renewed entry into the Bar T (Irena Vovk) Association of Slovenia (by Irena Vovk) 21 Odvetniška zbornica Slovenije Bar Association of Slovenia Volilna skupščina OZS v Portorožu (Tanja Sedušak) Election Assembly of the Slovenian Bar Association in Portorož (by Tanja Sedušak) Predsedniki območnih zborov odvetnikov The work of Management Committee of the Bar Association of Slovenia (by Iz dela UO OZS (Tanja Sedušak) Tanja Sedušak) Statistika Statistics 28 Sodna praksa Case-Law Družbena lastnina, lokacijsko in gradbeno dovoljenje (dr. Bojan Kukec) Public property, location and building permit (by dr. Bojan Kukec) 30 Recenzije Reviews Dr. Peter Čeferin: Odvetniška zbornica Slovenije – odlomki iz zgodovine Dr. Peter Čeferin: Bar Association of Slovenia – fragments from the history (dr. Bojan Kukec) (by dr. Bojan Kukec) 32 Prikazi Surveys Dr. B. M. Zupančič: O Spoštovanju – pismo iz Strasbourga Dr. B. M. Zupančič: About Respect – letter from Strasbourg (by dr. Bojan (dr. Bojan Kukec) Kukec) 34 Iz disertacij Dissertations Dr. Bojan Kukec: Pravo in management (Jernej Podlipnik) Dr. Bojan Kukec: Law and Management (by Jernej Podlipnik) 35 Intervju Interview Mag. Viktor Planinšec: 15. srečanje medicincev in pravnikov (dr. B. K.) Viktor Planinšec: 15th meeting of medics and lawyers (by dr. B. K.) 36 Mednarodna srečanja International meetings Obisk iz Škotske (Tanja Sedušak) Visit from Scotland (by Tanja Sedušak) Janez Hočevar: 51. skupščina Odvetniške zbornice Makedonije Janez Hočevar: 51st assembly of the Bar Association of Macedonia Maja Krašovec Orel: Odvetniki v Novem Sadu Maja Krašovec Orel: Attorneys in Novi Sad 37 Pravna zgodovina Legal History Tomaž Marušič: Sto slovenskih politikov – četrtina odvetnikov Tomaž Marušič: Hundred Slovene politicians – one quarter of them lawyers 38 Anekdote Anecdotes Mag. Viki Planinšec: Iz mariborskih odvetniških in sodnih logov Viki Planinšek, LL.M: From attorneys’ and court groves of Maribor 39 Mediji o odvetništvu Media and Attorneys Začasni sodniki – raj za odvetniške mačke (dr. Bojan Kukec) Provisional judges – heaven for attorney-cats (by dr. Bojan Kukec) 41 Iz sodne dvorane From a court hall Igor Karlovšek: Umor Sonje Lipec (3. poglavje) Igor Karlovšek: Murder of Sonja Lipec (3rd chapter) 42 Zgodovina History Dr. Peter Čeferin: Iz arhiva Odvetniške zbornice Slovenije – Odvetniška Dr. Peter Čeferin: The archives of the Bar Association of Slovenia – The zbornica v letu 1975 Bar in 1975

Na spletu Web Indicator Boštjan Koritnik: Domena EU Boštjan Koritnik: EU domain-name Boštjan Koritnik: Prekrškovno pravo Boštjan Koritnik: Offences law Boštjan Koritnik: Klik do Ustavnega sodišča RS Boštjan Koritnik: A click to the Constitutional Court of the Republic of Slovenia

Avtorski synopsis Authorial Synopses

Prevodi v angleščino: Jaka Repanšek, univ. dipl. pravnik, spec., sodni tolmač za angleški jezik

S prispevki sodelujejo: Dr. Peter Čeferin, odvetnik v Grosupljem. Janez Hočevar, odvetnik v Kranju. Jože Ilc, odvetnik v Ljubljani. Hinko Jenull, vrhovni državni tožilec na Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Igor Karlovšek, odvetnik v Celju. Boštjan Koritnik, univ. dipl. pravnik, novinar Pravne prakse. Maja Krašovec Orel, odvetnica v Novi Gorici in podpredsednica OZS. Dr. Bojan Kukec, odvetnik na Vrhniki – specialist za delovno pravo. Tomaž Marušič, upokojeni odvetnik iz Solkana. Jernej Podlipnik, odvetniški pripravnik na Vrhniki. Mag. Viktor Planinšec, upokojeni vrhovni sodnik. Dr. Ciril Ribičič, sodnik na Ustavnem sodišču RS in profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Tanja Sedušak, strokovna sodelavka na OZS. Mag. Pavla Sladič Zemljak, odvetnica v Ljubljani. Drago Teržan, odvetnik v Celju. Dr. Luigi Varanelli, odvet- nik v Ljubljani. Irena Vovk, novinarka urednica Pravne prakse. Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku št. 32/2006! odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:33 PM Page 3

3 Odvetnik 30/julij 2006 Uvodnik Odvetniške njive

ravosodna problematika vztraja med osrednji- ništvu kot pogoj ali celo zahteva za učinkovitejše mi temami strokovnih in političnih razprav. delovanje pravosodja. PStrasbourške obsodbe zaradi kršitve pravice do Ali in kako je mogoče povečati kakovost odvet- sojenja v razumnem roku, nezmanjšani sodni zaos- niškega dela z oblikovanjem velikih pisarn in moč- tanki, ustavne spremembe glede sodniškega manda- nih odvetniških družb, s specializacijo, s podeljeva- ta, številne zakonske spremembe, vroči sodni pro- njem licence za dostop na višja sodišča? Je pokri- cesi… Vrstijo se teme, ki jih slovensko odvetništvo tost z odvetniško mrežo zadostna ali bi morali pre- ne sme zanemariti. Posebej ker se je politični pris- seči omejitve pri odpiranju podružnic ali pisarn? Se top bistveno spremenil. Nesposobnost pravosodnih lahko spremeni odvetniška tarifa, tako da bo pos- institucij, da bi same dosegle izboljšanje, je oblast peševala reševanje zadev, hkrati pa odvetniki in nji- prisilila k aktivnemu zagotavljanju delovanja prav- hove stranke ne bodo »finančni ujetniki« nepotreb- ne države. Sodstvo je novo razmerje moči že spre- nega kopičenja narokov? Res ni boljših rešitev za jelo, ko je brez zadržkov z vrha poslalo izjavo, da obdavčenje odvetniških storitev v korist proračuna, bodo »ministrstvu pomagali pri odpravi zaostan- ob razumni finančni obremenitvi strank in v spod- kov«. budo povečanju obsega dejavnosti? Kam so se pre- V obrambni položaj so po lastni krivdi drug za maknile meje tekmovanja, pridobivanja strank, re- drugim potisnjeni vsi deli pravosodja. Skrivanje klamiranja? Na kakšen način je potrebo po preži- problemov, zanemarjanje razvojnih vprašanj, ignori- vetju na gosto posejanem trgu pravnih storitev mo- ranje opozoril in odklanjanje notranjih sprememb se goče združiti s poklicno etiko? Lahko solidarnost v ni obneslo. Najprej je bil na vrsti notariat. Sesuva- disciplinskih postopkih ogrozi odvetniško avtonomi- nje napuha, poslovnega zadovoljstva in monopolne jo tudi na tem področju? Kakšne so izkušnje v pos- uspešnosti je bilo tako silovito, da je precej okrni- topkih brezplačne pravne pomoči, je pravo razmer- lo neodvisnost pri določanju tarife, števila notarskih je med njenim obsegom, stroški in učinki za pre- mest, imenovanju notarjev in uveljavljanju disciplin- jemnike in izvajalce? Bi z drugačno organizacijo ske odgovornosti. Državni tožilci so po razkritju pol- odvetniške zbornice in območnih zborov lahko za- nih omar starih spisov dočakali parlamentarno pre- gotovili večji vpliv članstva in boljše izvrševanje iskavo in močno zmanjšanje ugleda zaradi slabega javnih pooblastil? Kako olajšati vstop pripravnikov uspeha v slavnostno napovedanih velikih procesih. v odvetniške vrste? Bo z evropskimi direktivami pri- Sodstvu je program za odpravo zaostankov moral šlo le več tuje konkurence ali je mogoč prodor na napisati sam minister, podprl ga je s službenimi nad- evropske odvetniške trge? Kakšna sta potrebna teža zori, predlogom za uvedbo začasnega sodniškega in odmevnost odvetniške besede v javnosti? mandata in dodatkom na delovno uspešnost ob zni- Vprašanja terjajo oceno stanja in razvojne vizije žanju fiksnih plač. v dobro odvetniškega poklica, slovenskega pravo- sodja in pravne države. Pripraviti in predstaviti bi Bo ob takem razvoju dogodkov odvetništvo lah- jih morali čimprej. Vsekakor še preden nastopijo ko obdržalo, kar je pridobilo na podlagi ustavnega »zagovorniki pravic klientov« s predlogi, proti ka- položaja »samostojne in neodvisne službe«? Koliko terim bo vsak nastop vnaprej obsojen kot »obram- časa še in v kolikšnem obsegu? ba pridobljenih privilegijev«. Iz vsiljene razprave, v Do zmanjšanja čakalnih vrst na sodiščih se pri- kateri bi bile v ospredju senčne strani odvetniške- de tako s povečanjem obsega rešenih zadev kot tu- ga poklica in pridobivanje političnega dobropisa na di z zmanjšanjem pripada, z zoženim dostopom na račun še enega »krivca za stanje v pravosodju«, ne sodišča. Druga pot pa v velikem delu pelje čez »od- more za odvetništvo nastati nič dobrega. Razumni vetniške njive«. Manjši bo pridelek – hitrejše bo so- rok za predstavitev lastnih pogledov na prihodnost jenje. Kako se to doseže, ni skrivnost. Zato skriv- slovenskega odvetništva zato že teče. nost tudi ne bi smela biti stališča zbornice do vpra- šanj, ki so ali bodo prav kmalu postavljena odvet- Hinko Jenull odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 4

4 Odvetnik 30/julij 2006

i k Slovenija pred ESČP v n

a l

Č Strasbourgu (2. del)

dr. Ciril Ribičič

V Odvetniku, št. 9 (30) – marec 2006 smo objavili prvi del obširnejšega strokovnega članka, ki ga je napisal ustavni sodnik prof. dr. Ciril Ribičič, redni profesor za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri predava predmet Pravo Sveta Evrope. Tretji del članka bomo objavili v jesenski številki revije Odvetnik. Uredništvo

1. Rehbock proti Sloveniji konvencijske pravice, ter 8. člen EKČP z nadzorom nad dopisovanjem pritož- Obsodba Slovenije v zadevi Reh- nika z Evropsko komisijo za človekove bock proti Sloveniji iz novembra 2000 pravice. Pritožniku je morala Sloveni- Ustavni sodnik prof. dr. Ciril Ribičič na je udarila kot strela z modrega neba. S ja plačati pravično zadoščenje za bole- predavanju Odvetniki in ustavno sodstvo to obsodbo je Slovenija izgubila svojo čine in trpljenje ob kršitvi konvencij- na ljubljanski pravni fakulteti 7. 3. 2006 nedolžnost nasproti ESČP, o katerega skih pravic v višini 25.000 DEM in vlogi se je dotlej razpravljalo le v ožji 7.000 DEM stroškov (zmanjšanih za resno naravo poškodbe in ne glede na strokovni javnosti.1 Zaprepadenost je pomoč, ki jo je dobil od Sveta Evrope). zaključke, navedene v zgoraj omenje- bila velika tudi zato, ker je bila Slove- Omeniti velja nekaj posebnosti nem poročilu, je Sodišče mnenja, da nija obsojena za nečloveško ravnanje primera Rehbock proti Sloveniji. Vlada ni predložila prepričljivih in ve- (kršitev 3. člena EKČP), in to v prime- Prva je v tem, da se Slovenija v tis- rodostojnih argumentov, na podlagi ru tujca, nemškega državljana Ernesta tem času ni bila sposobna pravdati katerih bi lahko razložila ali upravičila Rehbocka (zastopal ga je nemški od- pred ESČP, saj ni znala pravočasno vrsto sile, ki jo je uporabila med ope- vetnik F. X. Brem), ki je prišel v Slo- ugovarjati niti tega, da pritožnik ni iz- racijo odvzema prostosti. Zatorej je bi- venijo tihotapit mamila (tablete ec- črpal pravnih sredstev, določenih v la uporabljena sila v danih okoliščinah stasy) in ni hotel uporabiti nobenih slovenskem pravnem sistemu (enako je pretirana in neupravičena.« (t. 76 sod- pravnih sredstev slovenskega pravnega o vprašanju, do kdaj je mogoč tovrstni be ESČP). reda niti privoliti v zdravniške posege ugovor, ESČP odločalo že prej, npr. v slovenskih zdravnikov. Evropska ko- Četrta posebnost je povsem nepri- zadevi Nikolova proti Bolgariji, pritož- merno urejen in izveden nadzor nad misija za človekove pravice je ocenila, ba št. 31195/96). da je Slovenija prepozno ugovarjala, domnevnimi kršitvami človekovih pra- Iz prve izhaja druga posebnost, ki vic policije (notranja preiskava, ki je da niso bile izkoriščene pravne poti v je bila v tem, da ESČP pred seboj ni Sloveniji, in je pritožbo sprejela v ob- ocenila, da je policija ravnala povsem imelo sodno ugotovljenega dejanskega zakonito, je bila odrejena pet mesecev ravnavo (v nasprotnem primeru bi jo stanja, na kar je posebej opozoril sod- razglasila za nedopustno). po incidentu, in so jo vodili policisti, nik dr. Boštjan M. Zupančič v svojem kolegi tistih, ki so izvedli aretacijo, ESČP je 28. novembra 2000 (pri- 2 ločenem mnenju. zaslišani pa so bili samo policisti). tožba št. 29462) odločilo, da je Slove- Tretja posebnost so velike napake, nija kršila 3. člen EKČP (nečloveško Peta je omejevanje in nadzor ko- ki jih je storila slovenska policija, če- municiranja pripornika s tistimi, ki so ravnanje) z ravnanjem med odvzemom prav je bila vnaprej obveščena o priho- prostosti, 5. člen EKČP, ker ni bilo do- mu dajali pravno pomoč, in tudi z Ev- du osumljenca in je imela dovolj časa ropsko komisijo za človekove pravice. volj hitro odločeno o zakonitosti od- za priprave na aretacijo in veliko pre- vzema prostosti, temveč šele po 23 ESČP je ocenilo, da takšne omejitve v moč pri tem (tri osumljence je pričaka- demokratični družbi niso nujne, dru- dneh, in ker pobudniku ni bila zago- lo 13 policistov), osumljenci pa niso tovljena odškodnina zaradi kršitve gače povedano, ne morejo prestati tes- bili oboroženi. Glede na take okolišči- ta sorazmernosti in niso skladne z mi- ne je ESČP štelo, da bi morala država nimalnimi standardi varstva človeko- 1 Prim.: dr. Peter Jambrek, Slovensko ustavno prepričljivo pojasniti okoliščine, v ka- sodišče pod okriljem evropskih standardov in vih pravic, kot so določenih v EKČP in mehanizmov za varovanje človekovih pravic, Po- terih je prišlo do dvojnega zloma če- sodni praksi ESČP. ročilo o raziskavi v okviru raziskovalnega pro- ljusti (težke telesne poškodbe) in udar- Šesta posebnost je neprimerno rav- jekta Temeljne pravice, Pravna fakulteta Univer- nin na obrazu g. Rehbocka. »Glede na ze v Ljubljani, Ljubljana, januar 1996. Zanimiva nanje s pripornikom, ki mu pazniki ni- je skepsa dr. Antona Pereniča v zvezi s pretirani- so dajali predpisanih zdravil proti bo- mi upi in varljivimi iluzijami, povezanimi z vlogo 2 V zvezi s tem je zanimivo stališče predsednika lečinam (kar ESČP ni ocenilo kot krši- ESČP: »Sprijaziti se kaže z dejstvom, da je bil in ESČP, da mora ESČP ravnati previdno, kadar se ostaja pomen Sodišča predvsem na splošni (sim- loteva nalog sodišča na prvi stopnji (ugotavlja- tev 3. člena EKČP) in je v priporu pos- bolni) ravni, ki nenehno opozarja, da so človeko- nje dejanskega stanja), pri čemer se sklicuje na kusil storiti tudi samomor itd. ve pravice prerasle meje posamezne države.« sodbo v zadevi Tanli proti Turčiji z dne 10. 4. Sodba v zadevi Rehbock proti Slo- Prim. tudi: dr. Aleš Galič, EKČP in ESČP, v: 2001, pritožba št. 26129/95 (dr. Luzius Wildha- veniji pa je najbolj znana po nečem Ustavno sodstvo, zbornik, ur. M. Pavčnik in ber, Človekove pravice: vprašanje ravnotežja?, A. Mavčič, CZ, Ljubljana, 2000, s. 323 in nasl. Dignitas, št. 15-16/2003, str. 8). drugem. Njena precedenčna vrednost odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 5

5 Odvetnik 30/julij 2006

je v oceni ESČP, da je 23 dni predolgo nanašala, pa se je končal z delno ugod- bodisi popravo (ustrezno odškodnino) i obdobje za preučitev ugovora pripor- no pravnomočno sodbo, in sicer precej zaradi nastale zamude. k nika, da pripor ni zakonit in pomeni pred odločitvijo ESČP. n V Sloveniji so sodni zaostanki ve- a zato kršitev četrtega odstavka 5. člena Pregled sodne prakse ESČP poka- liki. Poleg tega kljub nekaj nepreprič- l EKČP. To stališče je povzelo ESČP v že, da spada kršitev pravice do sojenja ljivim spremembam zakonodaje in pr- Č relativno zelo veliko poznejših podob- v razumnem roku med najbolj pogoste vim primerom, ko so sodišča prisodila 3 nih primerih iz drugih držav. kršitve EKČP. ESČP je v preteklih treh odškodnino zaradi predolgega sojenja Slovenska javnost in pravna stroka desetletjih v nešteto primerih zaradi te (ki pomeni tudi kršitev ustavne pravice sta se na obsodbo odzvali prizadeto. V kršitve obsodilo zdaj eno, zdaj drugo do sojenja brez nepotrebnega odlaša- reakcijah ni prevladovalo začudenje ustanovno ali pozneje sprejeto državo nja), po oceni ESČP v Sloveniji ni mo- nad obsodbo, temveč prizadevanje, da članico Sveta Evrope.5 Pri tem se je goče učinkovito uveljavljati kršitve bi tako spremenili pravno ureditev in obsodba pogosto nanašala na posa- konvencijske pravice do sojenja v ra- prakso, da do podobnih kršitev v pri- mezno kršitev konvencijske pravice do zumnem roku. Lahko bi rekli, da je dr- hodnje ne bi prihajalo; če pa bi do njih sojenja v razumnem roku, v zadnjem žava naravnost spodbujala svoje držav- prišlo, naj bi bile rešene v okviru prav- obdobju pa je ESČP vse pogosteje za ljane, da naj jo tožijo pred ESČP. S te- nega sistema Republike Slovenije. Že posamezne države ugotovilo sistemske ga vidika niso na mestu očitki odvet- med postopkom je bila spremenjena pomanjkljivosti, ki vodijo do številnih niški pisarni Verstovšek, ki je sprožila ureditev glede možnosti nadzorovanja kršitev te pravice. To se dogaja še zlas- v Strasbourgu večino vseh sporov gle- pripornikovega komuniciranja, nak- ti po tem, ko je ESČP v zadevi Kudla de sojenja v razumnem roku, blizu nadno pa tudi mehanizem nadzora nad proti Poljski (pritožba št. 30210/96) za- 400, saj so iz obstoječih sodb ESČP v delovanjem policije (v nadzor vključu- čelo kršitev pravice do sojenja v ra- primerih iz Slovenije, iz sklenjenih pri- je ministrstvo za notranje zadeve tudi zumnem roku obravnavati v tesni po- jateljskih poravnav, zlasti pa iz obsodb zunanje člane, ki niso policisti), čeprav vezanosti s pravico do učinkovitega drugih držav lahko ocenili, da so mož- verjetno še vedno ne povsem v skladu pravnega sredstva po 13. členu EKČP.6 nosti za uspeh pobud njihovih klientov z evropskimi standardi. Koliko se je Države, ki so jih zadele takšne vrs- več kot realne, skoraj zanesljive. policija usposobila na takšno ravnanje, te obsodbe ESČP, so se nemudoma lo- ki mu ni mogoče očitati kršitve 3. čle- Kriteriji, ki jih je v svoji sodni tile normativnih sprememb: Italija je na EKČP, bosta pokazala prihodnja praksi postopno izoblikovalo in jih do- sprejela znani Pinto zakon, Hrvaška sodna praksa Ustavnega sodišča in sledno upošteva in vztrajno ponavlja ustavni zakon o ustavnem sodišču, ESČP. ESČP, so enostavni, lahko razumljivi Slovaška je spremenila ustavo tako, da Najbolj daljnosežno je pomen ob- in tudi prepričljivi. Z malo pretiravanja lahko po vzoru na ESČP nameni pri- lahko trdimo, da je za vsak primer mo- sodbe Slovenije v zadevi Rehbock pro- tožnikom pravično zadoščenje itd. ti Sloveniji ocenil dr. Boštjan M. Zu- goče brez večjega napora napovedati pančič, ki je opozoril na ostanke poli- In katere države so se takšni obsod- ne le izid spora, temveč tudi, kakšno cijske države in se zavzel, da se spre- bi izognile? bo pravično zadoščenje, ki ga bo po- meni kazenski postopek ter – pred- Tiste, ki ne poznajo večjih sodnih budniku namenilo ESČP. Hrvaška iz- vsem v sami sodni veji oblasti – tudi zaostankov ali pa zaostanke sicer po- kušnja je pokazala, da lahko država »celotno držo in odnos do osumljenca znajo, vendar so na podlagi analize potem, ko uvede učinkovito pravno in obdolženca kot enakopravnega sub- sodb ESČP v lastnih zadevah in na sredstvo, nameni za pravično zadošče- jekta kazenskoprocesnega spora«.4 podlagi obsodb drugih držav zagotovi- nje precej nižje zneske kot ESČP, kar le v svoji notranji pravni ureditvi učin- je verjetno povezano s tem, da lahko v 2. Lukenda proti Sloveniji kovito pravno sredstvo zoper kršitve nasprotju z ESČP neposredno pospeši pravice do sojenja v razumnem roku. konkretni sodni postopek, pa tudi Sodba v zadevi Lukenda proti Slo- To pomeni, da povprečna evropska dr- stroški prizadetega so nižji, če kršitev veniji (pritožba št. 23032/02) obravna- žava sama ugotovi kršitev te pravice, uveljavlja pred domačimi sodišči, in ne va primer rudarja (Franja Lukende, ki pospeši konkretni sodni postopek in v Strasbourgu. Da ne omenjam omaja- so ga pred ESČP zastopali odvetniki nameni prizadetemu pravično materi- nega ugleda države, za katero ESČP Verstovšek), katerega sodni postopek alno zadoščenje zaradi kršitve konven- ugotovi, da ne spoštuje minimalnih ev- v zvezi z zahtevo po povečanju stopnje cijske pravice. Tako ni nobene potrebe, ropskih standardov varstva človekovih invalidnosti (do katere je prišlo zaradi da bi zaradi tega moral tožiti svojo dr- pravic.7 nesreče pri delu v rudniku lignita Ve- žavo pred ESČP, ki je v zadevi Mifsud lenje leta 1994) je trajal več kot pet let proti Franciji (pritožba št. 57220/00) (1998–2004), od tega štiri leta na prvi odločilo, da morajo podpisnice EKČP 7 Dr. Peter Jambrek pravi v zvezi z dosojanjem pravičnega zadoščenja s strani ESČP, da pomeni stopnji. Pritožba na ESČP je bila dana v svojem pravnem sistemu zagotoviti »pritisk na državo kršiteljico v moralnem, stro- leta 2002, postopek, na katerega se je bodisi pospešitev sodnega postopka kovnem in finančnem pogledu. Za državo ni pri- jetno niti ugledno, če v skupnosti Sveta Evrope velja za članico, ki ne spoštuje predpisanega do- 3 5 »In a case of a straightward bail application of Širše o starejših sodbah ESČP, ki se nanašajo govora (beri: ratificirane Konvencije) in ki se je drug-trafficking, for example, the Court held na sojenje v razumnem roku (Neumeister proti s tem postavila nekako izven ‘evropskega javne- that three weeks was too long.« (Clare Ovey & Avstriji iz leta 1968, Eckle proti Nemčiji in Abdo- ga reda’ (Ordre Public de lę Europe), kot ga ra- Robin C.A. White, European Convention on Hu- ella proti Nizozemski): Mojca Papič, Sojenje v zume in ustvarja Evropsko sodišče.« (Slovensko man Rights, Oxford University press, 2002, str. razumnem roku pred ESČP, dipl. naloga, Pravna ustavno sodišče pod okriljem evropskih standar- 135). fakulteta v Ljubljani, Ljubljana, 2004, str. 28–33. dov in mehanizmov za varovanje človekovih 4 Dr. Boštjan M. Zupančič, Spremna beseda, v: 6 Prim.: dr. Janez Čebulj, Pravica do sojenja pravic, Poročilo o raziskavi v okviru raziskoval- dr. Zlatko Dežman, Anže Erbežnik, Kazensko brez nepotrebnega odlašanja, v: Komentar Usta- nega projekta Temeljne pravice, Pravna fakulte- procesno pravo RS, GV Založba, Ljubljana, ve RS, ur. L. Šturm, FDŠ, Ljubljana, 2002, ta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, januar 1996, 2003, str. 9. str. 256. str. 68). odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 6

6 Odvetnik 30/julij 2006

i Slovenija je dolžna odpravljati kr- nega sodišča prizanesljivo in razume- ji v letu 2000, je s sodbo Lukenda pro- k šitve sojenja v razumnem roku tudi za- vajoče. Slednje se je še zlasti jasno iz- ti Sloveniji postala »normalna« drža- n to, ker njena ustava pozna konvencijski razilo v zadevi Tričković proti Sloveni- va, kot so vse ostale, ki so občasno ob- a l najmanj enakovredno pravico do soje- ji, ko je ESČP poudarilo, da je bila po- sojene pred ESČP. Slovenija se je na Č nja brez nepotrebnega odlašanja. S te- časnost reševanja ustavne pritožbe v prvo obsodbo odzvala občutljivo in ga vidika ESČP s sodbo v zadevi Lu- konkretnem primeru opravičljiva glede dokaj zavzeto. Nič manj ni razlogov, kenda proti Sloveniji pravzaprav spod- na posebne obveznosti, ki jih je imelo zaradi katerih se mora Slovenija za- buja in sili državo, da začne dosledne- ustavno sodišče v obdobju tranzicije. vzeto in učinkovito odzvati na sodbo je spoštovati in uresničevati pravice iz Tovrstni argumenti danes skoraj zanes- Lukenda proti Sloveniji. Kršitev, ugo- lastne ustave. Kot je ESČP izdelalo ljivo ESČP ne bi več prepričali. Slove- tovljena v tej sodbi, seveda ni niti pri- standarde in kriterije za presojo kršitve nija ni več v tranziciji, med drugim je bližno tako huda, je pa zato v ozadju sojenja v razumnem roku, bi morala medtem postala polnopravna članica zelo veliko enakih oziroma podobnih slovenska sodišča, na čelu z ustavnim Evropske unije. Trajalo je relativno kršitev. sodiščem, podobno storiti tudi za soje- dolgo, preden je ESČP obsodilo Slove- Napovedi o tem, da bo Slovenija 8 nje brez nepotrebnega odlašanja. nijo zaradi kršitev konvencijske pravi- slej ko prej obsojena zaradi kršitev Z odločbo v zadevi št. U-I-65/05 ce do sojenja v razumnem roku in Slo- konvencijske pravice do sojenja v ra- (pobudnica Marta Dominika Jela- venija bi se tej obsodbi lahko izognila zumnem roku in zato, ker sama nima čin), sprejeto 22. 9. 2005, torej pred z upoštevanjem sodne prakse ESČP in učinkovitega pravnega sredstva za pri- objavo obravnavane odločitve ESČP, prakse drugih držav članic Sveta Evro- mere teh kršitev,11 ni bilo težko dati.12 9 je ustavno sodišče storilo prav to. V pe. Sam sem jo podal v številnih ločenih obrazložitvi te odločbe je zapisano: Slovenija je tik pod vrhom članic mnenjih, med drugim v ločenem mne- »... Da bo zadostil jamstvom 5. čle- Sveta Evrope po številu pobud, ki jih nju v zadevi št. Up-95/03: na in četrtega odstavka 15. člena Usta- pred ESČP sprožajo njeni državljani »Popolnoma nerealno bi bilo na- ve ter zahtevam ESČP, bo moral zako- (ob upoštevanju števila prebivalcev). mreč pričakovati, da bi lahko ESČP nodajalec celovito urediti varstvo pra- Po drugi strani je bila Slovenija, pre- nasploh ali posebej za Slovenijo omili- vice do sojenja brez nepotrebnega od- den je bila sprejeta sodba v zadevi Lu- lo kriterije in merila, ki si jih je skozi lašanja v Zakonu o upravnem sporu ali kenda proti Sloveniji, med državami, desetletja izoblikovalo glede kršitev pa v drugem zakonu. Pri vzpostavitvi na katere se nanaša najmanj končnih konvencijske pravice o sojenju v ra- sistema varstva pravice do sojenja brez sodb ESČP (samo štiri!). Pri tem velja zumnem roku ali glede tega, kako ra- nepotrebnega odlašanja bo moral za- upoštevati, da odločitev ESČP v zade- zumeti konvencijsko pravico do učin- konodajalec posebno pozornost name- vi Lukenda proti Sloveniji po svoji teži kovitega pravnega sredstva. Ti kriteriji niti temu, da ne bo še dodatno (pre)ob- in učinkih močno presega povprečno in merila so prestali preizkušnjo v šte- remenil sodišč, oziroma povedano sodbo ESČP, saj gre za vodilno sodbo, vilnih primerih iz različnih držav, čla- drugače, da ne bo novo pravno sred- v kateri je izrecno omenjeno, da je nic Sveta Evrope.13 Seveda ESČP, ki ni stvo za varstvo pravice do sojenja v pred ESČP sproženih kakšnih 500 po- sodna instanca najvišjim sodiščem dr- dobnih (kloniranih) pobud, ki se nana- razumnem roku povzročilo še dodat- 10 žav članic Sveta Evrope in deluje po nega podaljšanja trajanja sodnih pos- šajo na sojenje v razumnem roku. načelu subsidiarnosti, ne more razve- topkov.« Če je ESČP Sloveniji vzelo nedolž- ljaviti pravnomočnih odločitev nacio- nost že s sodbo Rehbock proti Sloveni- Ta odločba na eni strani jasno za- nalnih sodišč, lahko pa obsodi državo zaradi kršitve konvencijskih pravic in vezuje zakonodajalca in redna sodišča, 9 Širše: dr. Ciril Ribičič, Hrvaška v objemu jo v sodelovanju z Odborom ministrov kako morajo ravnati, da bo to ravnanje ESČP, Pravna praksa, št. 17-18, 28. 4. 2005, pri- skladno z ustavo, EKČP in ustaljeno loga. Če se Slovenija preveč obotavlja pri upo- prisili k njenemu spoštovanju in izvr- sodno prakso ESČP, obenem pa jim števanju standardov, ki izhajajo iz sodb ESČP, je šitvi.« pušča precej proste roke pri samostoj- s Hrvaško ravno obratno: zelo hitro, skoraj pre- več refleksno vgrajuje stališča ESČP v svoj prav- In prav slednje je ESČP storilo v nem izbiranju najprimernejšega načina ni red. Iz tega izhaja nedvomna slabost hrvaške zadevi Lukenda proti Sloveniji. Prav pri dograjevanju normativne ureditve veljavne ureditve, da je določila ustavno sodišče tako je bilo vnaprej jasno, da bolj ali in spreminjanju sodne prakse. kot pristojno na prvi stopnji za presojo kršitev konvencijske pravice o sojenju v razumnem roku, Če je bila obsodba Slovenije v za- zaradi česar trpi obravnava drugih ustavnih pri- 11 devi Rehbock proti Sloveniji prvo opo- tožb in presoja ustavnosti predpisov. Ustavno so- Že leta 2000 je npr. dr. Aleš Galič opozoril, da možnost tožbe za plačilo odškodnine ESČP ne zorilo ESČP o nespoštovanju minimal- dišče je pristojno, da ugotovi kršitev, pospeši konkreten postopek in dosodi odškodnino zaradi šteje za učinkovito pravno sredstvo, ki bi ga mo- nih evropskih standardov, označuje ob- kršitve konvencijske pravice. Samo v letu 2004 je ral pritožnik izčrpati, preden se obrne na ESČP sodba v zadevi Lukenda proti Sloveni- obravnavalo 923 ustavnih pritožb, ki so se nana- (EKČP in ESČP, v: Ustavno sodstvo, zbornik, ur. ji konec obdobja, v katerem je bilo šale na kršitev pravice do sojenja v razumnem M. Pavčnik in A. Mavčič, CZ, Ljubljana, 2000, str. 338). ESČP do Slovenije in njenega Ustav- roku. Zato se je ustavno sodišče obrnilo na sa- bor, da spremeni ureditev, po kateri je ustavno 12 Prim.: Hinko Jenull, Zagotavljanje sojenja v sodišče pristojno za presojo kršitev navedene razumnem roku de lege lata in de lege ferenda, 8 Ustavno sodišče je v svojih odločbah razlagalo pravice kot prva in edina sodna instanca. Pravna praksa, št. 13/2003. četrti odstavek 15. člena ustave (»zagotovljeno je 10 Sodnik V. Zagrebelsky v svojem delno odklo- 13 Matija Longar opozarja, da je ESČP že tudi v sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svo- nilnem ločenem mnenju k sodbi v zadevi Luken- slovenskih primerih zavzelo stališča, ki jih je po- boščin«) kot samostojno človekovo pravico: pra- da proti Sloveniji opozarja, da gre za sodbo »ti- trdilo v primeru Lukenda proti Sloveniji: »Pre- vico do sodnega varstva človekovih pravic (npr. v pa Broniowski«, ki je po njegovem mnenju ne bi den je ESČP odločalo o zadevi Lukenda, je že v odločbi US RS, št. U-I-321/96), kar bi lahko bila smel sprejeti senat, temveč kvečjemu veliki senat, zadevah Majarič, Tričkovi} in Belinger odločilo, podlaga tudi za varstvo pravice do sojenja brez kolikor ne gre pri odločitvi o tem, da mora Slo- da nadzorstvena pritožba, upravni spor in ustav- nepotrebnega odlašanja. Širše: Franc Testen, venija zagotoviti učinkovito pravno sredstvo zo- na pritožba niso pravna sredstva, s katerimi bi Sodno varstvo človekovih pravic, v: Komentar per kršitve sojenja v razumnem roku, celo za ne- pritožniki lahko učinkovito vplivali na hitrost po- Ustave RS, FDŠ, ur. L. Šturm, Ljubljana, 2002, primerno poseganje v pristojnosti odbora minis- teka postopka ...« (Lukenda proti Sloveniji, Prav- str. 201, 202. trov Sveta Evrope. na praksa, št. 41/2005, str. 26) odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 7

7 Odvetnik 30/julij 2006

manj kozmetični popravki zakonodaje nadzorstvena pritožba, odškodninska k dolžini postopka in da zadeva, kljub i glede nadzorstvene pritožbe in posa- pravda in ustavna pritožba14) niti nji- temu da je bilo treba imenovati izve- k mične, zelo redke sodbe upravnih so- hova vsota ali kombinacija niso učin- denca, ni bila posebej zapletena. Torej n a dišč ter prijateljske poravnave ne bodo kovito pravno sredstvo, kot izhaja iz je tudi ta del sodbe oblikovan korektno l zadoščale za to, da bi ESČP še naprej 13. člena EKČP in sodne prakse ESČP in skladno z dosedanjo prakso ESČP. Č odlašalo z obsodbo. ESČP je vrhovna (70. in 71. točka sodbe ESČP). Tudi kritika, da ESČP samo ne instanca pri razlagi EKČP, kot je deni- Po mnenju nekaterih je konkretna spoštuje konvencijske pravice do soje- mo ustavno sodišče vrhovna instanca analiza dolgotrajnosti sojenja v prime- nja v razumnem roku in je potrebovalo pri razlagi ustave, zato je njegovo sod- ru Lukenda premalo argumentirana in več kot tri leta (od maja 2002 do ok- no prakso treba dosledno upoštevati. prepričljiva. Toda zdi se, da je tako le tobra 2005) za rešitev zadeve Lukenda Ugovori o tem, da priznavanje pra- iz slovenske perspektive. V Sloveniji proti Sloveniji, ni prepričljiva, vsaj v vičnega zadoščenja samo po sebi ne sojenje, ki se konča v petih letih, ne slednjem primeru ne. O tej in številnih rešuje bistvenega problema, to je prob- pomeni nekaj posebnega, saj imamo drugih zadevah ESČP sploh ne bi bilo lema sodnih zaostankov, temveč ga opravka z množico bistveno daljših treba odločati, če bi Slovenija in druge lahko celo zaostri (ker se morajo sodi- sodnih postopkov. To pa še ne pomeni, države upoštevale jasne odločitve tega šča ukvarjati s kršitvami sojenja v ra- da je tako dolg čas sprejemljiv iz ev- sodišča v številnih drugih zelo podob- zumnem roku in jim še bolj zmanjkuje ropske perspektive. Poleg tega mora- nih zadevah. Za ESČP, ki je tudi samo časa za odpravljanje zaostankov), ima- mo upoštevati, da je v konkretnem pri- zatrpano s številnimi zadevami iz 46 jo svojo težo. V zvezi s tem je sloven- meru sojenje na prvi stopnji trajalo kar držav članic Sveta Evrope, je nespre- sko ustavno sodišče zakonodajalca za- štiri leta. Končno je z vidika ESČP jemljivo, da mora neštetokrat ponav- vezalo, da dogradi ustrezno zakonoda- idealen ravno takšen primer, s pomoč- ljati tisto, kar je iz njegove ustaljene jo tako, da bodo upoštevane zahteve jo katerega je mogoče najbolje oprede- sodne presoje povsem jasno razvidno. ESČP in da to ne bo dodatno obreme- liti minimalne standarde, ki jih mora In ko gre za sojenje v razumnem roku, nilo rednega in ustavnega sodstva. To spoštovati država članica Sveta Evro- je jasno, kateri so kriteriji za ugotovi- je sicer lahko reči, mnogo težje pa je pe. Če bi bil primer bolj skrajen glede tev kršitve in za to, da se prisodi pravi- uresničiti. Niti ESČP niti ustavno sodi- trajanja sodnega postopka, bi bilo tež- čno zadoščenje, in katere pogoje mora šče za to nista ponudili nobenih recep- je ugotoviti, kako dolge neupravičene država izpolniti, da bi ji bilo mogoče tov, kar je razumljivo, saj gre za odgo- zamude šteje ESČP za kršitev konven- priznati, da zagotavlja učinkovito var- vornost zakonodajalca, da ob upošte- cijske pravice do sojenja v razumnem stvo te konvencijske pravice. vanju njunih odločitev sam poišče naj- roku. Če bo Slovenija sledila standardom in kriterijem iz sodne prakse ESČP in ustreznejšo rešitev. Tako ostajajo odpr- ESČP je v sodbi v zadevi Lukenda še zlasti iz sodbe v zadevi Lukenda te različne možnosti: zakonodajalec se proti Sloveniji ponovilo enostavne, proti Sloveniji, bo začela sama reševa- bo moral sam odločiti, ali bo rešitev is- pregledne in prepričljive kriterije za ti številne kršitve sojenja v razumnem kal v dograditvi enega samega pravne- presojo, ali je prišlo do kršitve konven- roku, v nasprotnem primeru pa bo sili- ga sredstva ali pa bo poskusil s kombi- cijske pravice do sojenja v razumnem nacijo različnih pravnih sredstev zado- la ESČP, da to še naprej počne samo roku. »Sodišče ponovno poudarja, da voljiti kriterije, ki izhajajo iz ustave in od primera do primera, in to seveda je treba razumnost trajanja postopka EKČP. počasneje, kot je to sposobna zagotovi- presojati glede na okoliščine zadeve in ti vsaka posamezna država. Po moji oceni je najbolj preprič- ob upoštevanju naslednjih kriterijev: ljiv tisti del sodbe ESČP v zadevi Lu- zapletenost zadeve, ravnanje pritožni- Zadeva Lukenda proti Sloveniji se kenda proti Sloveniji, ki vsestransko ka in relevantnih organov ter tega, kaj nanaša na dolgotrajnost sodnega pos- analizira normativno ureditev in prak- je zadeva, za katero je šlo v postopku, topka, ki je bil končan še pred odloča- so slovenskih sodišč. Iz tega dela sod- pomenila za pritožnika.« (točka 74 njem ESČP. Tudi s tega vidika se zdi be je mogoče med drugim sklepati, da sodbe ESČP). izbor pravi, saj po eni strani odloča o so za nami otroške bolezni iz obdobja, spornem vprašanju (ustavno sodišče je Pri tem se je ESČP sklicevalo na v katerem se Slovenija ni bila sposob- v preteklosti, dokler ni sprejelo ome- svojo ustaljeno sodno prakso in še po- na uspešno pravdati pred ESČP (kot njene odločbe v zadevi št. U-I-65/05, sebej na sodbo v zadevi Frydlender zadnje recidive omenjenih bolezni lah- usmerjalo pritožnike v takšnih prime- proti Franciji (pritožba št. 30979/96). ko omenim poskuse, da se s prijatelj- rih na odškodninsko pravdo, kot da bi ESČP zadeve ni obravnavalo kot po- skimi poravnavami odlaga obsodbo bilo mogoče pravično zadoščenje, ki membne in prednostne, ker je šlo za Slovenije). Ko ESČP analizira stanje v ga prisodi ESČP posamezniku zaradi vprašanje relativno majhnega poveča- Sloveniji, priznava napredek na nor- predolgega sojenja, enačiti s klasično nja stopnje invalidnosti. Ugotovilo pa 15 mativni ravni in v sodni praksi, kar da- odškodnino ), po drugi strani pa je je, da pobudnik ni odločilno prispeval je njegovim ocenam dodatno kredibil- nost. Toda ne glede na napredek v ure- 15 V zvezi s tem je Ustavno sodišče v že omenjeni ditvi in praksi glede upravnih sporov, 14 Ustavna pritožba seveda ni klasično ali redno odločbi U-I-65/05 poudarilo: »Pravično zado- pravno sredstvo. Z njo se pritožnik ne obrača k ščenje (just satisfaction) zaradi kršitve sojenja v nadzorstvene pritožbe in odškodnin- Ustavnemu sodišču kot instančnemu sodišču, razumnem roku v smislu EKČP namreč ne pome- skih pravd, je ESČP ocenilo, da niti temveč kot vrhovnemu varuhu človekovih pravic ni odškodnine v klasičnem smislu po kriterijih ci- posamezna od navedenih pravnih sred- in temeljnih svoboščin, zapisanih v ustavi. S tega vilnopravne odgovornosti za premoženjsko ali stev niti njihov seštevek ne zadovolji vidika je razumljivo, da je lahko uspešen le rela- nepremoženjsko škodo, kar velja tudi za odško- tivno majhen delež ustavnih pritožb. Iz Poročila dnino po 26. členu ustave. Gre za zadoščenje, ka- minimalnih standardov, ki izhajajo iz o delu Ustavnega sodišča v letu 2005 (www.us- terega prvenstveni namen je odmena zaradi EKČP in sodne prakse ESČP. rs.si) izhaja, da je bilo v tem letu rešenih 912 opustitve pozitivne dolžnosti države, da zagotovi ESČP zato zaključuje, da niti posa- ustavnih pritožb, od tega sprejetih 66 (7,2 odstot- tak sistem oziroma organizacijo postopkov, ki ka) in uspešnih 38 (4,2 odstotka) ustavnih pri- bodo omogočali, da posameznik pride do odlo- mezna pravna sredstva (upravni spor, tožb. čitve v razumnem času.« odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 8

8 Odvetnik 30/julij 2006

i očitno, da vse, kar velja za takšen pri- vključno s plačevanjem pravičnega ne bo treba pred mednarodnim sodi- k mer, obenem velja toliko bolj za kršit- zadoščenja vsem, ki jim je bila ta pra- ščem tožiti lastne države. n ve sojenja v razumnem roku, ki še tra- vica kršena. Končni cilj bi moral biti, a l jajo. da se postopno odpravijo sodni zaos- 3. Druge sodbe zoper RS in Č Slovenija mora na sodbo ESČP v tanki in s tem temelj za vedno nove in prijateljske poravnave zadevi Lukenda proti Sloveniji reagi- nove kršitve pravice do sojenja v ra- rati hitro in premišljeno hkrati. Za zumnem roku. Ta cilj pa je le v po- Že prva obsodba Slovenije pred spremembo veljavne zakonodaje bo sredni zvezi s sodbo Lukenda proti ESČP 8. februarja 2000 v zadevi Ma- potrebovala precej časa. Ustavno so- Sloveniji. Plačevanje pravičnega za- jarič proti Sloveniji (pritožba dišče je za uskladitev z ustavo in doščenja in ponovne ugotovitve do- št. 28400/95) se je nanašala na kršitev EKČP določilo zakonodajalcu enolet- mačih sodišč in ESČP o kršitvah naj pravice do sojenja v razumnem roku, ni rok (k čemur ga ESČP ne bi moglo bi silile in spodbujale državo, da stori določene v prvem odstavku 6. člena tako neposredno zavezati). Zato je več za zmanjševanje sodnih zaostan- EKČP. Ljubo Majarič, ki ga je pred mogoče ugotoviti, da sta obravnavani kov. To je dolgoročni cilj, medtem ko ESČP zastopal odvetnik E. Dokič iz sodba ESČP in odločba US RS vse- je treba kratkoročno vsaj preprečiti, Pirana, se je pritožil zaradi predolge- binsko usklajeni in se koristno dopol- ga trajanja kazenskega postopka in s da ne bi prišlo do dodatne preobreme- njujeta. Nejasno pa ostaja, kako bo pritožbo uspel. Ugovor vlade glede nitve sodišč in s tem do nasprotnega ESČP ravnalo s pritožbami zoper Slo- neizčrpanja pravnih sredstev je bil venijo, ki so, prihajajo in bodo še pri- učinka, kot ga je želelo doseči ESČP. 17 prepozen, kolikor je bil pravočasen, šle na ESČP, preden bo Slovenija Oboje je uresničljivo. Nobenega pa je bil preozek (pred Evropsko ko- vzpostavila učinkovito pravno var- razloga ni, da ne bi zmogla Slovenija misijo za človekove pravice je zatrje- stvo. Ob upoštevanju dosedanje sodne tudi na področju trajanja sojenja biti vala, da je bila edino pravno sredstvo, prakse ESČP je še najbolj verjetno, da enako in bolj uspešna kot večina držav ki ga je imel pritožnik na razpolago, bo po spremembi slovenske zakono- članic Sveta Evrope. nadzorstvena pritožba, ki pa že na pr- daje pritožbe iz Slovenije vrnilo z ob- S tega vidika ima negativna izkuš- vi pogled ni izpolnjevala kriterijev razložitvijo, da bo o kršitvah odločalo nja z obsodbo v zadevi Lukenda proti učinkovitega pravnega sredstva, kot šele po izčrpanju domačih pravnih Sloveniji lahko pozitivne posledice, če izhaja iz sodne prakse ESČP). Poleg sredstev. bo zaradi nje Slovenija začela bolj pa- tega je vlada ugovarjala, da je šlo za Toda marsikaj je mogoče storiti ta- zljivo presojati kršitve minimalnih zapleteno zadevo, da je pritožnik sam koj, da bi se čim bolj ažurno reševale standardov varstva človekovih pravic, prispeval k dolžini trajanja postopka tekoče zadeve in ne bi prihajalo do kot izhajajo iz EKČP in iz sodne prak- in da velja upoštevati korenito spremi- vedno novih pobud na ESČP. Redna se ESČP.18 Še bolj je sodba pomembna njanje pravnega in gospodarskega sis- sodišča in ustavno sodišče lahko vsaj za prizadete prebivalce Slovenije, ki tema, ki poteka v Sloveniji in čezmer- deloma spremenijo svojo prakso še bodo lahko pred domačimi sodišči iz- no obremenjuje sodišča. pred spremembo zakonodaje. Iz sodbe terjali pravico19 hitreje, ceneje in jim ESČP je ugotovilo, da je bila za- v primeru Lukenda proti Sloveniji jas- deva resnično dokaj zapletena, da pa no izhaja, da ESČP pri presoji, ali po- vlada ni navedla, kako naj bi pritož- zna Slovenija učinkovito pravno sred- 17 Minister za pravosodje dr. Lovro Šturm je nik prispeval k dolžini postopka. Dol- stvo, ne presoja le normativne uredit- predstavil poseben Projekt Lukenda, po katerem žino trajanja je zato treba pripisati ve, temveč tudi njeno praktično uresni- naj bi se sodni zaostanki odpravili v desetih letih. predvsem delovanju sodišč. Pri tem je čevanje, in da je na slednjem področju V okviru tega projekta je predvidena tudi dogra- ditev zakonodaje, ki bo uredila pravico do od- ESČP poudarilo, da bi morala Slove- Slovenija ponudila kaj malo dokazov, škodnine zaradi kršitve pravice do sojenja v ra- nija organizirati pravosodni sistem ta- da v praksi uresničuje številne mož- zumnem roku, dogradila sistem učinkovitih prav- ko, da sodišča lahko izpolnijo svoje nosti, ki jih daje veljavna pravna uredi- nih sredstev za uresničitev te pravice in nadzor- obveznosti, pri čemer se je sklicevalo tev (upravni spor, nadzorstvena pritož- stveno pritožbo (točki 4 in 12). 18 na svojo sodno prakso in zlasti na pri- ba, odškodninske pravde, ustavna pri- Širše o tem: mag. Andraž Teršek, Med Strasbourgom in Ljubljano, Pravna praksa, mer Ledonne proti Italiji (pritožba tožba). št. 6/2003, str. 45, in Ustavnopravna analiza št. 38414/97). Država ni navedla, da bi Seveda ne mislim na to, da bi sodi- razmerja med 35. členom in drugim odstav- ustrezno ukrepala zoper sodne zaos- šča začela aktivnosti, za katere ne bi kom 37. člena Ustave RS, Pravna praksa, št.10-11/2003, priloga. Dr. Luzius Wildhaber, tanke. Na tej podlagi je ESČP ugoto- bilo pravne podlage. Mislim na to, da predsednik ESČP, poudarja, da namen EKČP ni vilo kršitev pravice do sojenja v ra- bi začela učinkoviteje uporabljati mož- v vsiljevanju enotnih rešitev na področju varova- zumnem roku iz prvega odstavka nosti, ki izhajajo iz ustave, zakonodaje nja človekovih pravic, temveč »želi opredeliti 6. člena EKČP, ker je sojenje trajalo in njune razlage v odločbi US RS, skupna minimalna merila kot okvir državnega varstva človekovih pravic po vsej Evropi« (Člove- štiri leta in pet mesecev (pri čemer št. U-I-65/05 in za katere pravi ESČP, kove pravice: vprašanje ravnotežja?, Dignitas, št. ESČP ni upoštevalo prvih dveh let in da so v zametku prisotne v novejši 15-16/2003, str. 6). pol trajanja kazenskega postopka, ker 16 praksi slovenskih sodišč. 19 Mag. Saša Zagorc pravi, da »bo dosledno takrat še ni bila ratificirana EKČP v Končni cilj ne more biti v tem, da uveljavljanje pravičnega denarnega zadoščenja s Sloveniji). ESČP je prisodilo pritožni- strani državljanov zaradi kršitev pravice do soje- se zagotovi ustrezna raven varstva nja v razumnem roku pomenilo še večji (zlasti fi- ku 300.000 SIT pravičnega zadošče- pravice do sojenja v razumnem roku, nančni) pritisk na državne organe, da razrešijo nja za nepremoženjsko škodo (s pripa- stanje, ki se je razbohotilo v zadnjih petnajstih le- dajočimi zamudnimi obrestmi), sod- tih«. V zvezi s tem poudarja ne le pomen spre- 16 Širše o vprašanju priznavanja odškodnin za membe zakonodaje, temveč tudi večje sodniške nih stroškov pa pritožnik ni terjal. predolgo sojenje: mag. Marija Krisper Kram- samozavesti in samoinciativnosti. (Dvojna pred- V zadevi Tričković proti Sloveni- berger, Pritrdilno ločeno mnenje v zadevi ramitev za slovensko oblast: odprava kršitev pra- ji (pritožba št. 39914/98) je ESČP št. U-I-65/05, ki se mu je priključil tudi sodnik vice do sojenja v razumnem roku – kako naprej?, dr. Zvonko Fišer. Revus, št. 5/2005, str. 53) 12. junija 2001 odločilo, da ustavno odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 9

9 Odvetnik 30/julij 2006

sodišče ni nerazumno dolgo odločalo sklenjena prijateljska poravnava, na primer na osmih stopnjah pred redni- i o pritožnikovi ustavni pritožbi. Pritož- podlagi katere sta pritožnika prejela mi sodišči in ustavnim sodiščem) v k bo je vložil Ljuben Tričković, ki ga 3.700 evrov pravičnega zadoščenja in obdobju, ko ni bilo rešeno vprašanje n a je zastopal Helsinški monitor. Ustav- se odpovedala nadaljnim zahtevam in nasledstva razpadle jugoslovanske dr- l na pritožba je bila vložena na ustav- pravnim sredstvom. Zadeva je bila iz- žave. ESČP je ocenilo, da čas trajanja Č no sodišče 29. 8. 1994, sklep o zavr- brisana s seznama zadev ESČP. sojenja pred posameznimi sodišči in nitvi pa je pritožnik prejel 17. 5. 1997. In kakšno prednost ima prijateljska gledano v celoti ni presegel razumne- ESČP ugotavlja, da je postopek trajal poravnava za državo, ki jo sklene? Po- ga roka, kot je določen v prvem od- dve leti, sedem mesecev in 19 dni. membno je, da se država ne šteje za stavku 6. člena EKČP. ESČP je nega- ESČP se je sklicevalo na svojo sod- obsojeno zaradi kršitve EKČP, čeprav tivno odločilo tudi o trditvah pritožni- no prakso v nekaj nemških primerih, je na drugi strani jasno, da sklenitev kov, da so bili žrtve politične diskri- denimo v zadevi Probstmeier proti prijateljske poravnave temelji na oce- minacije (14. člen EKČP v poveza- Nemčiji, v katerih je poudarilo pose- ni države, da bi se postopek najverjet- nosti s kršitvijo pravice do poštenega ben pomen in vlogo ustavnega sodi- neje končal v njeno škodo. S to in sojenja iz prvega odstavka 6. člena šča, ki ob svojih drugih pristojnostih drugimi poravnavami je Slovenija od- EKČP). Pritožniki so zatrjevali, da se odloča tudi o ustavnih pritožbah za- lagala obsodbo v zvezi s kršitvami je diskriminacija, pogojena z mašče- radi kršitve človekovih pravic in te- konvencijske pravice do sojenja v ra- valnim odnosom do pripravnikov nek- meljnih svoboščin. zumnem roku, na žalost pa ni izkoris- danje JLA, kazala pri očitkih o sode- ESČP opozarja, da je ustavno so- tila tako kupljenega časa za to, da bi lovanju pri agresiji na Slovenijo, pri dišče delovalo v specifičnih razmerah, ustrezno spremenila normativno ure- sprejemanju v slovensko državljan- ko ni bilo nikakršnega sporazuma o ditev in sodno prakso. stvo, izbrisu iz registra oseb s stalnim nasledstvu, in je moralo dajati pred- V zadevi Predojević, Prokopović, prebivališčem, pri vojaških stanova- nost reševanju vprašanj, kot so dena- Prijović in Martinović proti Slove- njih itd. ESČP je ocenilo, da je glede cionalizacija, referendumi in lokalna niji (pritožba št. 43445/98) je ESČP na odločitev o tem, da ni bil kršen samouprava. Upoštevalo je tudi, da je svojo sodbo sprejelo 9. decembra 6. člen konvencije (pošteno sojenje), ustavno sodišče šele v letu 1994 (po 2004. Prve tri pritožnike je v začetku treba zavrniti pritožbo v zvezi s 14. sprejemu zakona o ustavnem sodišču) zastopala odvetniška družba Čeferin, členom EKČP, ki se nanaša na prepo- začelo reševati ustavne pritožbe, zara- četrtega pa M. Krivic, ki je pozneje ved diskriminacije. di česar razumen čas, določen z zastopal tudi druge pritožnike. Vsi Prijateljske poravnave, ki jih je EKČP, ni bil prekoračen. pritožniki so bili pripadniki nekdanje sklepala slovenska vlada s pritožniki Ne gre pa spregledati tega, da je JLA in so si prizadevali dobiti v Slo- pred ESČP, so bile do leta 2004 rela- ESČP v tej sodbi, v kateri sicer ni veniji stalno bivališče in državljanstvo tivno redke (štiri), v letu 2004 je bilo ugotovilo kršitve konvencijske pravice ter pravico do vojaške pokojnine. sklenjenih 23 prijateljskih poravnav in do sojenja v razumnem roku, Sloveni- ESČP je presodilo, da pritožni- v letu 2005 le 14. Višina zahtevkov jo opozorilo, da zaenkrat konkretni kom niso bile kršene zatrjevanje kon- pritožnikov za pravično zadoščenje se primer ni zadostna podlaga za medna- vencijske pravice. Pri tem je izhajalo je gibala od 9.000 do 100.000 evrov, rodno odgovornost države, vendar le od tega, da EKČP zavezuje Slovenijo Slovenija pa se je pritožnikom zave- pod pogojem, da bo sprejela ustrezne šele od 28. 6. 1994. ESČP je ugoto- zala za plačilo pravičnega zadoščenja ukrepe v primernem času. Na žalost vilo, da so pritožniki lahko pred slo- v tolarski protivrednosti od 2.000 do to opozorilo ni bilo upoštevano. venskimi sodišči v številnih postop- 4.800 evrov. Ko prijateljsko poravna- Običajno je v senatu, ki obravna- kih ustno in pisno predstavili svoja vo potrdi ESČP, dobi pravni učinek va pritožbo, tudi nacionalni sodnik, stališča in dokaze ter spodbijali doka- njegove sodbe. Pritožniki pridejo prek kar naj olajša seznanjanje s pravom ze nasprotne strani. Vsi brez izjeme prijateljske poravnave hitreje do pra- tožene države. V primeru Tričković so v teh postopkih uspeli v tem smi- vičnega zadoščenja, ESČP se razbre- proti Sloveniji je bil sodnik iz Slove- slu, da ni bilo potrjeno njihovo sode- meni nepotrebnih postopkov, prizade- nije dr. Boštjan M. Zupančič na last- lovanje v agresiji zoper Slovenijo. Po ta država pa se izogne obsodbi pred no željo izločen, ker je kot sodnik mnenju ESČP pritožnikom ni uspelo ESČP. ustavnega sodišča sodeloval pri odlo- dokazati, da bi bila sodišča do njih Vse prijateljske poravnave, ki jih čanju o ustavni pritožbi v postopku, v pristranska, sodniki pa osebno nena- je sklenila Slovenija pred ESČP, so se katerem naj bi bile pritožniku kršene klonjeni; sodne odločitve so obrazlo- nanašale na kršitev pravice do sojenja konvencijske pravice. Država ni uspe- žene, v njih so v zadostni meri nave- v razumnem času. Njihova slaba stran la imenovati nadomestnega sodnika, deni razlogi, na katerih temeljijo. Za- je bila v tem, da je Slovenija s tem zato je bil v senat imenovan drug sod- to je ESČP ocenilo, da niso bila kr- odlagala sprejem sodbe ESČP, iz ka- nik ESČP. šena procesna jamstva, določena v 6. tere bi bilo jasno razvidno, da ne po- Tudi v zadevi Belinger proti Slo- členu EKČP (pravica do poštenega zna učinkovitega pravnega sredstva in veniji (pritožba št. 42320/98) je šlo za sojenja), ali da bi sodnim odločitvam da je število zadev, v katerih je prišlo zatrjevanje pritožnikov (Ivanka in lahko očitali arbitrarnost. do tovrstnih kršitev, zelo veliko. Zato Franc Belinger), da jima je bila krše- Ne glede na pomanjkljivosti ure- se je Slovenija pozneje, kot bi se si- na pravica do sojenja v razumnem ditve in prakse glede kršitve pravice cer, lotila odpravljanja sodnih zaos- roku. Šlo je za civilno pravdo, ki je do sojenja v razumnem roku so bili tankov, pospeševanja predolgo trajajo- trajala med letoma 1991 in 2000, torej postopki, ki sta jih sprožila pritožnika čih sodnih postopkov in prisojanja od- skoraj deset let. Na predlog sodnega Predojević in Prokopović, zelo zaple- škodnin tistim, ki jim je kršena pravi- tajnika in na podlagi ustreznih izjav teni in so potekali na številnih stop- ca do sojenja v razumnem roku ozi- vlade in pritožnikov je bila 13. 6. 2002 njah (pri pritožniku Predojeviću na roma brez nepotrebnega odlašanja. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 10

10 Odvetnik 30/julij 2006

i bitni presežek pa mora izročiti cedentu. k Factoring v zavarovanje Poplačilo je lahko izvedeno tako, da n cesionar sam izterja terjatev, lahko jo a l odstopi v izterjavo tretjemu ali pa po- dr. Luigi Varanelli Č oblasti tretjo osebo za izterjavo. V zvezi s tem členom se – podobno kot pri prenosu lastninske pravice v za- Factoring je sodobna, atipična oblika pogodbe, pri kateri se banki ali finanč- varovanje – poraja vprašanje uporabe ni organizaciji (cesionarju) odstopijo vse sedanje in bodoče terjatve, ki jih prepovedi lex commissorie. Ta velja tu- ima oziroma bo imelo neko podjetje (cedent) do svojih strank. Obstajata dve di za odstop terjatve v zavarovanje. obliki factoringa. Pri t. i. pristnem factoringu cesionar odkupi vse sedanje in Razlogi in osnovni pogoji za uporabo bodoče terjatve, ki jih ima cedent do svojih strank. Cedent pa v zameno za te prepovedi so enaki, ko je predmet odstopljene terjatve pridobi kupnino zanje. Pri tej obliki factoringa gre za prenosa stvar in tudi ko je predmet pre- obliko prodajne pogodbe, katere predmet je odstop svežnja terjatev. Pri dru- nosa pravica (ali terjatev). Nično je po- godbeno določilo, s katerim si cesionar gi obliki factoringa, tj. pri nepristnem factoringu oziroma pri factoringu v izgovori pravico poplačati se s celotno zavarovanje, pa se odstopijo v zavarovanje vse sedanje in bodoče terjatve. terjatvijo v primeru cedentove neizpol- Sredstva, ki jih cedent pridobi na podlagi odstopa terjatev, so le posojilo. nitve zavarovane obveznosti. V zvezi s tem določilom 208. člena SPZ predpisuje, da v primeru, ko »za- veden pod razveznim pogojem, vendar Factoring kot posebna varovana terjatev ob zapadlosti ni po- se lahko pogodbeni stranki odločita za oblika odstopa terjatve plačana, cesionar poplača iz odstoplje- odstop z odložnim pogojem. Menim, da v zavarovanje ne terjatve, vendar mora morebitni pre- v primeru odstopa terjatve v zavarova- sežek izročiti cedentu« (prim. 208. člen Factoring v zavarovanje torej teme- nje z razveznim pogojem poplačilo za- SPZ in 426. člen OZ). Kljub visoki lji na institutu pogodbenega odstopa varovane terjatve pomeni izpolnitev stopnji avtonomije, ki jo imata pogod- terjatve v zavarovanje. razveznega pogoja, kar omogoča avto- beni stranki v primeru odstopa terjatve matični prenos zavarovane terjatve v Odstop terjatve v zavarovanje je ob- v zavarovanje, moramo šteti določili korist cedenta. Sporno je, ali je treba lika zavarovanja terjatve, pri kateri ce- 208. člena SPZ in 426. člena OZ kot izvesti ponovni prenos v primeru reali- dent ali odstopnik odstopi terjatev kogentni, saj stranki ne moreta spreme- zacije odložnega pogoja. V ostalih pri- prevzemniku ali cesionarju. Urejen je v niti tega pravila. Pri sestavi pogodbe o merih (tj. v primeru nepogojnega od- 207. do 209. členu SPZ. Tudi OZ ima odstopu terjatve v zavarovanje je torej stopa terjatve v zavarovanje) pa popla- posebno določbo, ki predvideva odstop treba upoštevati to pravilo in se tako čilo zavarovane terjatve ne pomeni av- terjatve v zavarovanje (426. člen OZ), a izogniti sankciji ničnosti. je popolnejša ureditev v SPZ de facto tomatičnega prenosa terjatve v korist izpodrinila izjemno skopo in nepopol- cedenta, saj ima cedent v razmerju do Plačilna nesposobnost cesionarja; no ureditev v OZ, kar pomeni, da do- cesiornarja le obligacijskopravni zah- plačilna nesposobnost cedenta ločba 426. člena OZ ni več potrebna.1 tevek za ponovni prenos terjatve v svo- Poleg omenjene določbe SPZ je odstop jo korist. Zakon določa posledice plačilne ne- terjatve v zavarovanje posredno urejen sposobnosti pogodbenih strank, ceden- tudi v številnih drugih določbah OZ. Pravice in obveznosti strank ta in cesionarja. V primeru plačilne ne- Kot je določeno v drugem odstavku pri navadnem odstopu ter- sposobnosti cesionarja je treba razliko- 207. člena SPZ, se za odstop terjatve v jatve v zavarovanje vati med dvema situacijama, in sicer zavarovanje smiselno uporabljajo dolo- med stečajem oziroma prisilno porav- čila o odstopu terjatev (417. do 426. Zakonodajalec je prepustil ureditev navo ter individualno izvršbo. V prime- člen OZ). Seveda pa se uporabljajo le pretežnega dela medsebojnega fiduci- ru začetka stečaja ali postopka prisilne tista določila OZ, ki niso v neskladju s arnega razmerja avtonomiji volje po- poravnave nad cesionarjem ima cedent specifično naravo fiduciarnega posla, godbenih strank. V SPZ so določbe o izločitveno pravico na fiduciarno pre- kakršen je odstop terjatve v zavarova- odstopu terjatve v zavarovanje skope, neseni terjatvi (prvi odstavek 209. čle- nje.2 medtem ko v OZ obstaja le ena določ- na SPZ v zvezi z 205. členom SPZ). To Pri pojmovanju odstopa terjatve v ba, ki govori o tovrstnem poslu. v praksi pomeni, da odstopljena terjatev zavarovanje je pomemben drugi del pr- V nadaljevanju bomo pregledali in ne sodi v stečajno maso in stečaj nanjo vega odstavka 207. člena SPZ. Navede- komentirali pomembnejše določbe za- ne vpliva (tretji odstavek 10. člena no določilo namreč predpisuje, da se kona. ZPPSL).3 V primeru individualne iz- šteje – če ni drugače dogovorjeno – da vršbe nad premoženjem cesionarja ima je cesionar pridobil terjatev pod razvez- Poplačilo cesionaria – prepoved lex cedent v skladu s 64. členom ZIZ ugo- nim pogojem plačila zavarovane ter- commissorie vor nedopustnosti izvršbe. jatve. Praviloma je odstop terjatve iz- Pri plačilni nesposobnosti cedenta V okviru odstopa terjatve v zavaro- se smiselno uporabljajo določila 1 vanje je ključna določba 208. člena Tako Juhart, Obligacijski zakonik s komentar- 3 M. Tratnik zagovarja stališče, da ima cedent iz- jem, II. knjiga, Ljubljana, 2004, str. 605. SPZ, ki je vsebinsko enaka določbi ločitveno pravico le, če je plačal zavarovano ter- 2 Tako Tratnik, Stvarnopravni zakonik s komen- 426. člena OZ. V njej je določeno, da jatev ali je dal drugo ustrezno zavarovanje. V tarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 862. V se lahko v primeru, ko zavarovana ter- Tratnik, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, njem najdemo tudi seznam členov iz OZ, ki se jatev ob zapadlosti ni plačana, cesionar op. cit., str. 869. Čeprav se mi zdi rešitev smotrna lahko uporabljajo za ureditev pri odstopu ter- in zanimiva, v slovenskem pravnem redu ne vidim jatve v zavarovanje. poplača iz odstopljene terjatve, more- nobene zakonske opore temu stališču. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 11

11 Odvetnik 30/julij 2006

206. člena SPZ. Podobno kot v zgoraj ringa je dejstvo, da bodoča terjatev v i prikazanem primeru ima cesionar ugo- trenutku njenega odstopa pojmovno še Klik do Ustavnega sodišča k vor nedopustnosti izvršbe na podlagi ne obstaja. n RS a 64. člena ZIZ v primeru individualne Pri factoringu je torej glavna težava l izvršbe nad premoženjem cedenta; v vprašanje določenosti oziroma določlji- Ustavno sodišče (US) je v tem Č primeru stečaja ali prisilne poravnave vosti predmeta pogodbe. Določilo dru- mesecu uvedlo storitev samodejne- pa ima cesionar ločitveno pravico na gega odstavka 34. člena OZ predpisuje, ga obveščanja, ki vam omogoča pre- fiduciarno preneseni terjatvi.4 Zakon da mora biti predmet obveznosti dolo- jemanje obvestil o novostih na splet- izrecno določa, da ti pravici (ugovor čen oziroma določljiv. Pri factoringu pa nem mestu US (www.us-rs.si), po- nedopustnosti izvršbe in ločitvena pra- je očitno, da v trenutku sklenitve prav- leg tega pa omogoča tudi obvešča- vica) pripadata cesionarju le, če je spo- nega posla pogodbenima strankama še nje o odločitvah US na podlagi po- razum o odstopu terjatve v zavarovanje ni znano, katere terjatve bodo predmet gojev in meril, ki jih postavite sami. sklenjen v obliki notarskega zapisa. odstopa, saj se factoring nanaša na vse Pohvalno je, da so vam pri težavah s aktualne in bodoče terjatve. Slovenska prijavo na voljo tudi po telefonu. Večkratni odstop iste terjatve sodna praksa se je izrekla v prid do- Vse, kar morate storiti, je, da se pustnosti tovrstnih pravnih poslov. prijavite na spletni strani US in vpi- V primeru večkratnega odstopa iste V odločbi Višjega sodišča v Lju- šete nekaj glavnih podatkov, nato terjatve v zavarovanje pridobi terjatev bljani opr. št. III Cp 1810/1999 z dne pa določite merila, na podlagi kate- tisti, ki mu je bila terjatev najprej od- 24. 11. 1999 je sodišče obrazložilo, da rih želite prejemati obvestila. Ta stopljena (tretji odstavek 207. člena »so lahko predmet cesije tudi bodoče merila med drugim vsebujejo vrsto SPZ). Zakon torej uvaja načelo prior terjatve – če so le individualno določe- zadeve (npr. pobuda, ustavna pri- tempore, potior in iure (prvi po času, ne glede na predmet (razmerje, iz kate- tožba), način rešitve zadeve (npr. močnejši po pravici). Določba se zdi na rega nastanejo)«. Razlagi pa je prepu- zavrženje, razveljavitev), pravno prvi pogled enostavna in neproblema- ščeno, kdaj je mogoče šteti terjatev ali področje (npr. davki, socialna var- tična, vendar ob poglobljenem branju sveženj terjatev, ki so predmet odstopa, nost). Na podlagi opredelitve teh naletimo na nekatere težave. Kdaj se za določljive. Tu sta možni dve varian- meril bodo uporabniki storitve takoj lahko šteje, da je bila terjatev nekomu ti. po objavi odločitve na spletni strani odstopljena? Kako se lahko določi Pri bolj liberalni varianti je pogoj prejeli elektronsko pošto, v kateri prednost odstopa terjatve? določljivosti izpolnjen, kadar sta nave- bo navedena številka zadeve in Če je bila pogodba sklenjena v ob- dena poslovna dejavnost, v okviru ka- opredelitev oziroma opis zadeve s liki notarskega zapisa, je odgovor na tere bodo nastale terjatve, ter obdobje povezavo do spletne strani. Po kliku predmetno vprašanje dokaj enostaven: (npr. vse terjatve, ki bodo nastale od na povezavo se bo odprla odločitev prva je tista pogodba, ki nosi zgodnej- 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 v okviru pro- s polnim besedilom, opremljena z ši datum. Glede na to, da zakon ne daje izdelkov cedenta). Druga, bolj res- dodatnimi podatki ter priponko v predpisuje nobene posebne oblike za triktivna varianta pa predpostavlja na- obliki PDF. sklenitev pogodbe odstopa terjatve v vedbo temeljnega razmerja. Pri tem ni zavarovanje, je vprašanje, kako ravnati, Poleg odločitev se bodo uporab- dovolj, da se navede le poslovna dejav- ko pogodba ni sklenjena v obliki notar- niki lahko naročili še na druge novi- nost cedenta, temveč tudi potencialni skega zapisa. Menim, da ima v takšnih ce, obvestila o začasnih zadržanjih dolžnik (npr. vse terjatve, ki bodo nas- primerih prednost cesionar, ki je prvi izvrševanja izpodbijanih predpisov, tale od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 do obvestil cesusa o odstopu terjatve na dnevnih redih sej in podobno. družbe X). Seveda slednja varianta podlagi analogije s 420. členom OZ.5 predpostavlja, da ima cedent že določe- Naročite se lahko na spletni strani ne poslovne partnerje, s katerimi stalno US oziroma neposredno na naslovu 3. Značilnosti factoringa sodeluje (npr. pri dobavi električne http://www.us-rs.si/indeks.php?type v zavarovanje – sporna energije, računalniških storitev). Slo- =msg. Če potrebuje pomoč, lahko pravna vprašanja venska sodna praksa se o tem vpraša- pokličete na telefonski številki (01) nju še ni izrecno opredelila. 477 64 25 ali (01) 477 64 69 vsak Predmet pogodbe pri factoringu v delovnik med 8.00 in 15.30. Factoring v zavarovanje ima še eno zavarovanje pomeni odstop vseh obsto- značilnost. Denarna sredstva, ki so na- Tudi drugače ponuja spletno ječih in bodočih terjatev, ki lahko nas- kazana cedentu, niso oblika kupnine – mesto US več koristnih orodij, npr. tanejo ob prodaji blaga ali storitev tret- kot je pri pristnem factoringu – temveč iskalnik po odločbah in sklepih ter jim osebam. Glavna značilnost facto- le posojilo. Cedent mora torej vrniti nerešenih zadevah. Prebrati si je mo- 4 Zakonska ureditev je v nasprotju s sodno prak- prejeta sredstva cesionarju. To pomeni, goče tudi pogoje za vložitev pobude so, ki se je uveljavila pred SPZ. V sodbi Vrhov- da so odstopljene terjatve le sredstvo za začetek postopka za oceno ustav- nega sodišča opr. št. III Ips 22/2000 je sodišče zavarovanja. Če cedent poplača posoji- nosti oziroma zakonitosti predpisa cesionarju priznalo izločitveno pravico. Z začet- in pa pogoje za vložitev ustavne pri- kom veljave novega SPZ navedena rešitev ni več lo, se mu terjatve, ki jih ima ta do svo- aktualna in jo je zato treba opustiti. jih strank, vrnejo; če pa ne poplača po- tožbe. Pogledate si lahko tudi krono- 5 Contra Tratnik, ki meni, da v primeru večkrat- sojila, se lahko cesionar poplača s ter- loški seznam začasnih zadržanj, ne fiduciarne cesije ne pride do uporabe jatvami, odstopljenimi v zavarovanje dnevni red posameznih sej, seznam 420. člena OZ. V Tratnik, Stvarnopravni zakonik do višine zavarovane terjatve, ki jo ima natečajev, razpisov, koristnih pove- s komentarjem, op. cit., str. 863. S teoretičnega 6 zav in kontaktnih podatkov posa- vidika je stališče Tratnika sprejemljivo, vendar v do cedenta. praksi utegne imeti določene pomanjkljivosti. Za- meznih zaposlenih na US. sebna listina je lahko podvržena relativni simu- 6 Prim. Serick, Deutsche Mobiliarsicherheiten. laciji (z antedatiranjem), če namerava cedent Aufriß und Grundgedanken, 1988, Heildelberg, Boštjan Koritnik privilegirati drugega cesionarja. str. 91 in nasl. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 12

12 Odvetnik 30/julij 2006

i organu v tej državi. Pristojni organ v k Luksemburško sodišče državi članici gostiteljici registrira od- n vetnika po predložitvi potrdila, ki do- a l kazuje njegovo registracijo pri pristoj- Č in odvetništvo nem organu v matični državi članici. Zahteva lahko, da potrdilo, če ga pred- Možnost trajnega opravljana poklica odvetnika v drugi loži pristojni organ matične države, ne državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija sme biti staro več kakor tri mesece. O pridobljena registraciji obvesti pristojni organ v matični državi članici. mag. Pavla Sladič Zemljak Po 5. členu poklic, ki se opravlja pod poklicnim nazivom v matični drža- vi, pomeni opravljanje enake poklicne Evropski parlament in Svet EU sta sprejela Direktivo 98/5/ES, s katero dejavnosti kot odvetnik, ki opravlja po- sta olajšala trajno opravljanje poklica odvetnika v drugi državi članici ka- klic pod ustreznim poklicnim nazivom kor v tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena. Direktiva je bila spreje- v rabi v državi članici gostiteljici in ta 16. februarja 1998. Države članice so jo morale sprejeti v svojo zakono- lahko med drugim daje pravne nasvete dajo in prilagoditi svoje zakone, ki urejajo odvetništvo v posamezni državi o zakonodaji svoje matične države čla- članici. nice, o zakonodaji Skupnosti, o medna- rodnem pravu in o zakonodaji države članice gostiteljic. V vsakem primeru članku se bom omejila le na tri Ali so nacionalni predpisi o odvet- pa mora spoštovati procesna pravila, ki člene direktive 98/5 CD, ki so ništvu, zlasti o preverjanju znanja jezi- se uporabljajo na nacionalnih sodiščih. Vpomembni v sporih pred Sodi- ka za odvetnike v času opravljanja po- ščem ES v Luksemburgu, ki se vodita klica odvetništva v Luksemburgu, v Zadeva C-193/05 pod št. C-506/04 in C-97/05 in v kate- skladu z direktivo 98/5 CD? rih zadevah je bila 14. marca 2006 Sodišče ES je v zadevi C-193/05, v opravljena in tudi zaključena razprava. Direktiva 98/5 CD kateri je tožeča stranka Komisija ES proti toženi stranki Veliko vojvodstvo Zadeva C-506/04 Direktiva 98/5 CD v 2. členu dolo- Luksemburg, tudi dolžno odločiti o ča, da ima vsak odvetnik pravico, da v tem, ali je Veliko vojvodstvo Luksem- V zadevi C-506/04 je višje upravno kateri koli drugi državi članici pod po- burg izpolnilo obveznosti iz členov 2, sodišče (Velikega vojvodstva Luksem- klicnim nazivom iz svoje matične drža- 3, in 5 direktive 98/5 ES. In sicer s tem, burg) vložilo na Sodišče ES zahtevo za ve trajno opravlja dejavnost po 5. členu ko s svojim zakonom določa vsakoletno uvedbo predhodnega postopka po čle- te direktive. Po 3. členu je določena re- preverjanje znanja jezikov, ki so uradni nu 234 Pogodbe o ES v zadevi Graham gistracija pri pristojnem organu. jeziki v Luksemburgu za osebe, ki J. Wilson proti Svetu odvetniške zbor- Odvetnik, ki želi opravljati poklic v opravljajo poklic odvetnika pod poklic- nice v Luksemburgu. drugi državi članici kakor tisti, v kateri nim nazivom iz njihove matične države. G. Wilson prihaja iz Anglije in je ba- je pridobil svojo poklicno kvalifikaci- Ko bo znana odločitev Sodišča ES, rister. Je član baristrske zbornice Angli- jo, se mora registrirati pri pristojnem bom bralce o tem seveda obvestila. je in Wallesa od leta 1975. Svojo dejav- nost odvetnika izvaja v Luksemburgu od Domena ».eu« že od 7. aprila 2006. Europa.eu bo leta 1994. Leta 2003 je bil g. Wilson po- sčasoma postala edina spletna točka vabljen pred svet odvetniške zbornice, Na dan Evrope, 9. maja, je začel velja- dostopa do vseh institucij in agencij da ustno nastopi in s tem nastopom do- ti novi imenik evropskih spletnih stra- EU. Evropska komisarka za institu- kaže, da pozna vse tri uradne jezike v ni. Spletišča evropskih institucij so za- cionalne odnose in komunikacijsko Luksemburgu (francoščino, nemščino in čela delovati pod vrhnjo domeno .eu, strategijo Margot Wallström je ob luksemburški jezik) in ima torej mož- kar pomeni, da so dobili spletni naslo- tem dejala, da ima »nova spletna nost opravljanja odvetniškega poklica v vi evropskih institucij novo končnico identiteta institucij simboličen po- Luksemburgu tudi v prihodnje. .eu. men«. »EU se mora manj osredoto- G. Wilson je sicer prišel na sesta- Poleg tega so nekateri najpomembnej- čati na .institucije (.int) in bolj na nek v odvetniško zbornico, vendar v ši naslovi dodatno spremenjeni: evropejce (.eu). Z domeno .eu bo sodelovanju z luksemburškim odvetni- •krovni spletni naslov EU: Evropska unija na spletu opaznejša, kom, tako da ta opravi vsa potrebna de- namesto http://europa.eu.int bo tudi za svoje državljane,« je pojas- la. Odvetniška zbornica ni dovolila po novem http://europa.eu; nila. nastopa v tej zadevi odvetniku iz Luk- •Evropski parlament: namesto Sedanji naslovi institucij .eu.int semburga in je z odločbo odločila, da www.europarl.eu.int bo bodo še vedno na voljo najmanj eno ne zadostuje zahtevam njihovega zako- http://europarl.europa.eu; leto, je še zapisano na spletnih stra- na po znanju treh jezikov. •Svet EU: namesto http://ue.eu.int neh Evropskega parlamenta. bo po novem http://consili- G. Wilson je zoper to odločbo upo- Sicer pa je bilo v prvih dvanajstih um.europa.eu. rabil vsa pravna sredstva in vložil tožbo urah po začetku proste registracije ev- ropskih domen .eu 7. aprila registrira- na upravno sodišče, ki jo je najprej za- Domeno .eu lahko tako evropske institucije po novem uporabljajo za nih že več kot milijon domen. vrglo, nato je vložil pritožbo na višje uveljavitev lastne spletne identitete, upravno sodišče, ki je postavilo zahtevo kar je državljanom EU omogočeno Boštjan Koritnik za predhodno odločanje na Sodišče ES: odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 13

13 Odvetnik 30/julij 2006

garancije oziroma kreditne pogodbe, i Smotrnost dokaza za katere rizike je bila sklenjena zava- k rovalna polica in pod kakšnimi pogoji, n a kolikšna je bila plačana premija, kdo je l zaslišanja strank izdal menico, ček, skladiščnico, kono- Č sament, kdaj terjatev zapade v plačilo Jože Ilc in v kolikšnem znesku, kako se je vodil gradbeni dnevnik. Zelo zanimivo bo s strankami opiso- Po 257. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, 36/04 – ZPP) lahko vati razpisne pogoje, ki so podlaga za ugotovi sodišče sporna dejstva, ki so pomembna za odločitev, tudi z zasli- gradbeno pogodbo in včasih obsegajo šanjem strank. Zaslišanje strank je vrsta dokazov, ki jih pozna pravdni pos- tisoč strani. Stranka nikakor ne more topek. Kako se v praksi upošteva in izvaja ta dokaz, najbolje prikažem na natančno vedeti, v katerem zvezku in na primerih, ki sledijo v nadaljevanju. kateri strani je določeno, kako mora bi- ti gradbišče urejeno ter kdo je odgovo- ren za stroje in izvedbo terminskega Civilna pravna Plačilo za konkretne terjatve plana, kakšna je vsebina katastra komu- nalnih naprav, koliko katastrov je bilo V civilni pravdi je sodnik na prvem Druga kategorija postopkov zajema izdanih ipd. Računovodstvo ne more de- naroku zaslišal obe pravdni stranki, za primere, v katerih stranke terjajo plači- lovati, če se ne vodijo listine v predpisa- kar je porabil ves razpravni dan. Na na- lo za konkretne terjatve. Predložijo li- ni obliki in vsebini. Ali bo torej zasliša- daljnjih narokih so se zasliševale priče stinsko dokumentacijo, in sicer fakture, nje člana uprave gospodarske družbe in izvajali drugi listinski dokazi. Ko je potrdila, poštne položnice, bančna na- nadomestilo in v celoti predstavilo bi- bil postopek končan, je sodišče ponov- kazila. Sodišče kljub listinam stranke lanco uspeha, bilanco stanja do zadnje- no razpisalo narok za zaslišanje strank. zaslišuje in jih sprašuje, kakšne izdatke ga stotina natančno in še druge listine, Sodnik je pojasnil, da je ugotovil ne- so imele, komu so jih plačale, v kolik- ki so temelj za sestavljanje bilanc? skladja med izpovedjo strank in drugi- šnem znesku in kdaj. Stranke se težko mi dokazi, ki jih ni predvidel, in zato spomnijo, kdaj in komu je bil plačan Procesna vprašanja mora nejasnosti razčistiti s ponovnim konkretni račun pred tremi in več leti. zaslišanjem strank. Stranki sta bili zas- Odgovori ne morejo biti jasni in se skli- Tretji primer izvira iz procesnih lišani drugič. Po drugem zaslišanju cujejo na obstoječe listine. Ko zastopnik vprašanj. Tožena stranka ugovarja, da strank je sodnik razpisal nov narok za ugovarja taki proceduri, dobi od sodni- sodišče ni stvarno ali krajevno pristojno zaslišanje prič, da bi po njegovem ugo- ka poduk »izvajamo dokaz zaslišanje o zadevi pravnomočno razsojati ali skle- tovil dejansko stanje. Ko so bile priče strank«. niti sodno poravnavo ali pa o istem zah- drugič zaslišane, je sodnik razpisal Kaj dokazuje terjatev in njeno pla- tevku že teče druga pravda. Tožena tretji narok za zaslišanje strank, stranke čilo – ali izjava po spominu stranke ali stranka predloži v dokaz listinske doka- na kratko zaslišal in postopek zaključil. ustrezna listina? Pri tem ne gre prezre- ze. Sodišče ne ravna tako, kot bi moralo. ti pravila, ki določa kakovost javne li- Odločiti bi moralo takoj. Odločitvi bi se Nobenega dvoma ni, da sodnik v stine. Javna listina dokazuje resničnost lahko izognilo, da bi narok končalo in skladu z ZPP vodi dokazni postopek in svoje vsebine, dokler se ne dokaže na- napovedalo, da bo sklep izdalo pisno. prosto presoja, katere dokaze bo izbral sprotno. Nasprotna stranka ne ugovarja Namesto s procesom se začne ukvarjati in jih uporabil v postopku. Ne morem vsebini javne listine, sodišče pa »mr- z dokazi in začne zasliševati stranke. pa se strinjati s ponavljanjem dokazov. cvari« stranko, naj vsebino javne listine Razlaga za to je: »Stranke so nav- To kaže le na neustrezno metodo vode- opiše po spominu. Stranka se vsebine zoče in jih bomo zaslišali, da jih drugič nja, zaporedja izvajanja dokazov in po- ne more spomniti. Kaj ukreniti? Če je ne bo treba. To je ekonomično.« navljanje istih dokazov, ki se dodajajo, dokaz zaslišanja strank tako veličasten, To ni ekonomično, ampak je nepo- dopolnjujejo ali nasprotujejo. Tak način dolg ni bil plačan in je javna listina znavanje postopka. Stvarna pristojnost, nikakor ne more voditi k kvalitetnemu brez vrednosti. Nadaljnja ugotovitev je, ugovori, pravnomočno razsojene zade- postopku, preglednosti spisov, jasnim da ne potrebujemo listin, saj bodo ve ali litispendence so procesne pred- izoblikovanim dokazom in posledično stranke povedale vse. postavke. Sodišče mora po uradni dolž- kvalitetni sodbi. Postopek se tako zap- nosti paziti za procesne predpostavke. leta in čas teče. Kaj je pomembnejše: listina Uradna dolžnost je naloga, da sodišče Opisani način utegne povzročiti še ali zaslišanje strank? pazi in ne čaka na pobudo strank. Če nadaljnjo negativno posledico. Višje ga stranka opozori na problem proces- sodišče, ki obravnava zadevo s ponov- Listina ni le papir z kakršnokoli ne predpostavke in trditev utemelji z ljenimi in dopolnjenimi dokazi, lahko vsebino ali za potrošno rabo. To je iz- dokazi, ni nobene potrebe po zaslišanju zaključi, da je dejansko stanje nepopol- raz obličnosti pravnih poslov. Bančna strank. Kdo odloča, stranke ali sodišče, no, da si dokazi nasprotujejo, ter zade- garancija je bančna garancija, zavaro- če je zadeva pravnomočno razsojena, je vo razveljavi in postopek vrne na prvo valna polica je zavarovalna polica, sodišče stvarno pristojno in ali obstoji- stopnjo. V tem primeru je zadeva res- vrednostni papirji so vrednostni papir- jo procesne predpostavke? Podobno se nično zavožena. Opisani primer ni ji, gradbeni dnevnik in gradbena po- godi z materialnopravnimi ugovori – osamljen. Zelo pogosto se dokazi po- godba so pač listine, ki jih predpisi pobotanje, zastaranje, prepozno graja- navljajo tako, da se izvede dokaz z do- zahtevajo za obstoj pravic in obveznos- nje napak. Poudaril bi ugovor ničnosti. datnim zaslišanjem strank. Število do- ti. Ali bodo torej stranke v zaslišanju Po OZ in po ZOR sodišče pazi na nič- datkov je poljubno. dokazovale natančno vsebino bančne nost po uradni dolžnosti. Namesto da odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 14

14 Odvetnik 30/julij 2006

i bi ocenjevalo, ali ugovor obstoji, sodi- jave strank je ne morejo nadomestiti. Poglavje zase je tudi način izvaja- k šče na dolgo in široko zaslišuje stranke. Sprejeli smo notaritat kot institut, ki bo nja zaslišanja strank. Vrstijo se vpraša- n Zakon o pravdnem postopku iz leta zagotavljal pravno varnost. Vsa notar- nja, kot denimo kakšen vtis je naredil a l 1957 je v 253. členu predvidel, da sodi- ska dejanja pa so pisni akti. Ustno do- na vas sopogodbenik, kaj ste namera- Č šče lahko ugotovi sporna dejstva, ki so kazovanje notarskega zapisa ni spre- vali s konkretnim dejanjem doseči, kaj pomembna za odločbo tudi z zasliša- jemljivo. ste mislili, ali dopuščate možnost, da se njem strank. Po drugem odstavku tega Če se vrnem k zakonu o pravdnem nekaj zgodi. Takšno spraševanje bolj člena je sodišče lahko odločilo, da se iz- postopku iz leta 1957, dokaz – zasliša- spominja na ugibanje kot na dokazova- vede dokaz z zaslišanjem strank, kadar nje strank ni bil dopusten v postopku o nje, ki mora z gotovostjo ali prepriča- ni drugih dokazov ali kadar tudi po iz- motenju posesti in zavarovanju doka- njem ugotoviti dejstva, ki bodo podlaga vedenih drugih dokazih spozna, da je to zov. Sodniki tudi niso bili naklonjeni za uporabo pravne norme. potrebno za ugotovitev pomembnih dej- dokazu o zaslišanju strank pri začasnih Problematiko zaslišanja strank je stev. Dokaz z zaslišanjem strank je bil odredbah še na temelju izvršilnega obravnavala tudi skupna seja zveznega podrejen dokaz, lahko bi rekli izhod v postopnika iz leta 1930. Zdaj se pojavi sodišča takratne SFRJ in civilnih od- sili. Pravdni postopek iz leta 1999 ne zaslišanje strank kot kronski in najbolj- delkov republik. Ugotovili so potrebo pozna dokaza: zaslišanje strank kot sub- ši dokaz. Menim, da gre dokazni pos- po spremembi takratnega 253. člena sidiarni dokaz. Praksa sodišč pa je do- topek na ta način rakovo pot. ZPP in dokaza o zaslišanju strank kot kaz z zaslišanjem strank spremenila v subsidiarnega dokaza. Predlog je bil, V jugoslovanskem pravnem siste- kronski dokaz. To že spominja na pravi- da bi sodišče imelo možnost tudi takoj mu so gospodarska sodišča obstajala lo inkvizicijskega postopka, po katerem zaslišati stranke, vendar le, če bi tak kot samostojna specializirana sodišča, je bilo priznanje kraljica vseh dokazov. dokaz resnično prispeval k pospešitvi in sicer od leta 1954 do Ustave SFRJ iz Vsak procesni zakon ureja varstvo zadeve in pojasnitve dejanskega stanja. leta 1974. Gospodarska sodišča so pou- kršenih pravic na konkretnem material- To stališče niti ni slabo, saj omogoča darjala listinske dokaze. Spomnim se nem področju. V kazenskem postopku prožnost postopka. Nikakor se ne bi pravde, v kateri je tožena stranka ugo- je obvezno pravilo, da sodišče najprej smelo sprevreči v sedanjo prakso. varjala tožbenemu zahtevku, češ da je zasliši obdolženca. Kazenski postopek Pri zasliševanju strank se ne sme bila dobava blaga nekvalitetna, in gra- je kazenski postopek, civilna pravda je pozabiti tudi na naslednjo možnost, ki jala napake. Sodnik je narok preložil in civilna pravda in izvršba je izvršba. jo ima sodnik. Sodnik ugotovi nespor- toženi stranki naložil, naj predloži li- Nesmotrno je, da v sedanjem napredku na dejstva na podlagi izjav obeh strank. stinski dokaz. ostajamo pri najspornejšem dokazu, to Ne potrebuje dolgoveznega zaslišanja, je zaslišanju strank kot najbolj zveli- Na naslednjem naroku je tožena ampak le kratki in jasni izjavi o kon- čavnemu dokaznemu sredstvu. Novela stranka izjavila, da pisnega dokaza o kretnem dejstvu. Tu je sodelovanje k ZPP je ustanovila poravnalni narok. reklamaciji kvalitete nima in v ta dokaz strank koristno, saj nesporna dejstva Poravnalni narok je usmerjen k zasliša- predlaga priče. prihranijo dokazni postopek. nju strank, saj se mora stranka na zah- Sodnik je kot nesporno ugotovil, da tevo sodišča udeležiti poravnalnega na- pisne pritožbe ni, predlog za zaslišanje Menim, da je sedanja praksa za- roka. Po 305. c členu sodišče pravilo- prič zavrnil in tožbenemu zahtevku sliševanja strank kontraproduktivna. ma takoj začne glavno obravnavo, če se ugodil. Kar na naroku je pojasnil: tože- Po nepotrebnem se porabi veliko ča- poravnalni narok ne konča s sodno po- na stranka bo prijavila nekaj prič, ki sa. Dokazni postopek je nepregleden ravnavo. Glavna obravnava pa ni nič bodo vsaka svoje trdile, kdaj, kako in v in postopek se zavleče. To nikakor ni drugega kot zaslišanje strank o vsem kolikšnem obsegu so opravile reklama- v prid kvalitetnemu postopku in mogočem, namesto da bi se najprej cijo, na kar bo tožeča stranka predlaga- zmanjševanju sodnih zaostankov. ugotovila nesporna dejstva in sprejel la svoje priče, ki bodo trdile nasprotno. Čas je naravna danost, ki se je ne dokazni sklep. Tako ne pridemo nikamor. Izjava prič more spremeniti ali podaljšati po Pisna oblika je predpisana za ve- po toliko letih ne more nadomestiti li- prosti presoji. ljavnost konkretnih pravnih poslov. Iz- stine.

Prekrškovno pravo večkrat tedensko), seznamom vseh pre- Da bi olajšali tudi razumevanje vse krškov z dodanimi povezavami na do- te množice prekrškov in pravnih aktov, Sistem IUS-INFO PREKRŠKI ločbe, ki te prekrške opredeljujejo, in so upravljavci sistema v sklop literatu- (www.ius-software.si/prekrski) je os- enostaven dostop prek razvrstitve po re uvrstili izbrane članke s področja rednje informacijsko mesto za področje področjih. Slednje je zelo koristen pri- prekrškovnega prava iz strokovnih prekrškov, saj omogoča celovit pregled pomoček za prebijanje skozi množico pravniških publikacij (Pravna praksa, na enem mestu zbranih predpisov, pove- Podjetje in delo, Revus, Svetovalec – zanih s sodno prakso in strokovno litera- prekrškov in aktov. Da gre za izredno obsežno pravno področje, opozarja tudi priloga Gospodarskega vestnika), za turo. Kot so pojasnili pri družbi Ius Soft- »posvet« s prakso pa lahko pobrskate ware, sta ključni prednosti nove storitve docentka na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Katja Filipčič, ki je na nedavno med izbranimi judikati Vrhovnega so- hiter dostop do vsebin, ki se navezujejo dišča RS, Upravnega sodišča RS in na vse vrste prekrškov, in visoka stopnja končanih prvih Dnevih prekrškovnega Evropskega sodišča za človekove pra- dodane vrednosti. prava pojasnila, da ni znano, koliko prekrškov se v Sloveniji obravnava, da vice s področja prekrškov ali pa posta- Eden od vsebinskih sklopov sistema vite vprašanje kolegu na forumu Prav- pa so ti določeni v približno 5000 aktih: ponuja zbir čistopisov vseh, tj. zaenkrat niki. 283 zakonov in 91 uredb s področja »Govorimo lahko kar o inflaciji prekr- prekrškov (čistopisi se posodabljajo škov.« Boštjan Koritnik odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 15

15 Odvetnik 30/julij 2006

i Novosti ZGD-1 k n

a l Jernej Podlipnik Č

Letos smo imeli člani Odvetniške zbornice Slovenije na Dnevih slovenskih odvetnikov 2006 v Čatežu ob Savi priložnost poslušati odlično, a žal (pre)kratko predavanje o novostih, ki jih je prinesel novi ZGD-1. Predaval je dr. Marijan Kocbek, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mari- boru. Tema predavanja je bila nedvomno aktualna, saj je bil ZGD-1 sprejet 4. aprila, velja pa od 4. maja 2006 (objavljen je v Ur. l. RS, št. 42/06). V nadaljevanju objavljamo povzetek predavanja, ki je malce bolj obši- ren, saj je namenjen tudi kolegom, ki so predavanje zamudili.1

Prof. dr. Marijan Kocbek predava o Zgodovinski razvoj ZGD paziti na spremenjene člene kot na no- novostih ZGD-1 na Dnevih slovenskih ve člene. odvetnikov v Čatežu ob Savi. V tem delu je predavatelj povedal, da je bil ZGD ali »gospodarska ustava« Evropska delniška družba – mogoče ustanoviti na štiri izvirne raz- sprejet leta 1993. Šlo je za prvi sistem- Societas Europea (SE) lične načine: ski zakon, ki ni bil povezan s preteklim –z združitvijo dveh ali več obstoječih sistemom. Ta zakon je bil do leta 2006 Evropska komisija je že leta 1970 delniških družb (zgolj d. d.) kar osemkrat noveliran (novele od A do oblikovala prvi formalni predlog Ured- –z oblikovanjem holdinške SE, ki H), vendar po besedah predavatelja be o statutu SE, ki je bil večkrat spre- ima v lasti delnice oziroma poslov- vseeno vsebinsko ni povsem drugačen menjen in dopolnjen. Uredba je bila ne deleže najmanj dveh družb (d. d. zakon, kot ga je zakonodajalec sprejel sprejeta šele 8. oktobra 2001, njene do- ali d. o. o.) v letu 1993. ločbe pa so začele veljati v treh letih po –z oblikovanjem SE kot hčerinske Prva večja novela (122 členov) je sprejemu. Razlog za tako dolgo uskla- družbe (vse pravne osebe) bila ZGD-F (2001), s katero se je slo- jevanje so bila nesoglasja med država- –s preoblikovanjem obstoječe delniš- vensko pravo družb uskladilo s teda- mi članicami glede načina upravljanja ke družbe v SE (formalno statusno njim normativnim stanjem evropske družb: uvesti nemški (dvotirni) ali an- preoblikovanje); pravne ureditve. Leta 2004 je državni glo-ameriški (enotirni sistem)? Rezul- ter enim sekundarnim načinom: zbor sprejel še dve noveli. Glavni na- tat je kompromis, ki družbenikom –ustanovitev SE kot hčerinske druž- men novele ZGD-G je bil uskladiti slo- omogoča, da sami izberejo sistem be, pri čemer je v vlogi ustanovite- vensko pravno ureditev s pravnim re- upravljanja, ki se jim zdi primernejši. lja hčere SE en sam ustanovitelj, in dom EU na področju podružnic tujih Vprašanje upravljanja SE (pa tudi dru- sicer že obstoječa SE. gih družb) je tesno povezano z vpraša- podjetij iz držav članic EU. Osnovni SE ni registrirana v centralnem re- njem soudeležbe zaposlenih v uprav- namen novele ZGD-H pa je bil v skla- gistru evropskih družb v okviru EU, ljavski strukturi (organih).3 du z uredbo ES uskladiti bilančno pra- ampak v registru gospodarskih družb v vo in uvesti uporabo mednarodnih ra- Predavatelj je poudaril, da je poleg posamezni državi članici. Prenos sede- čunovodskih standardov. uredbe o statutu SE (Council Regulati- ža med državami članicami je enosta- Glavna namena novega ZGD-1 sta on EC No. 2157/2001) nadnacionalni ven. Tam, kjer je sedež uprave. Mini- uskladitev slovenskega pravnega reda z pravni vir še direktiva o sodelovanju za- malni osnovni kapital znaša 120.000 evropskim pravom družb na eni strani poslenih pri upravljanju (Council Di- evrov. in prehod na evro (1. januarja 2007) na rective 2001/86/EC). SE pa ne urejajo drugi. ZGD-1 je nov zakon, saj je raz- zgolj nadnacionalni predpisi, ampak tu- di nacionalne zakonodaje držav članic, Uvedba evra in kosovne veljavil stari ZGD in zaradi pregled- delnice nosti preštevilčil člene,2 zato bo po no- saj uredba ni neposredno uporabljiva. vem pri njihovem citiranju treba še po- Predavatelj je povzel, da je za SE Prehod na novo denarno valuto – sebej paziti. Prav tako je predavatelj značilna specifična normativna zmes evro bo povzročil potrebo po usklaje- poudaril, da je treba pri uporabi bolj določb uredbe, statutarnih določb SE, vanju statutov, delnic, družbenih po- posebnih določb nacionalnih korporacij- godb v delniških družbah in družbah z 1 Pri pisanju tega poročila s predavanja sem si skih zakonodaj, sprejetih v zvezi z SE, omejeno odgovornostjo. Treba bo iz- pomagal s knjigo, ki je izšla v maju: Marijan ter določb splošnega delniškega prava vesti postopke – sklicati skupščine del- Kocbek in Saša Prelič: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) – Uvodna pojasnila, Ljublja- posameznih nacionalnih zakonodaj. ničarjev in družbenikov d. o. o., uskla- na, GV Založba, 2006. Ustanovitelji oziroma družbeniki diti pravne akte, jih podpisati ter izves- 2 Glavni razlog za preštevilčenje členov je v no- lahko za d. d., ki deluje v več državah ti registrske postopke na sodiščih. motehniki. Pri umestitvi poglavja o evropski del- članicah, prosto izbirajo, ali bodo usta- Predavatelj se je bolj ukvarjal z del- niški družbi (Societas Europea – SE) in potreb- novili slovensko d. d. ali SE. Slednjo je nih spremembah zaradi uvrstitve določb o kosov- niškimi družbami. Povedal je, da imajo nih delnicah bi bilo treba dodati več členov, kot delniške družbe dve možnosti za prila- je črk abecede, zato bi bilo treba »podčlene« 3 Člen 38 uredbe določa, da ima v dvotirnem sis- goditev pri prehodu na evro. označevati z več kot dvema črkama, kar bi lahko temu SE skupščino delničarjev, nadzorni organ Prva je preračun nominalnega povzročilo nepotrebno zmedo in zmanjšalo prav- in poslovodni organ, v enotirnem sistemu pa no varnost uporabnikov zakona. zgolj skupščino delničarjev in upravni odbor. zneska delnic in zneska osnovnega ka- odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 16

16 Odvetnik 30/julij 2006

i pitala v evro ob upoštevanju pravil EU k in nacionalnih pravil. n Druga pa je nova možnost – vpelja- a l va kosovnih delnic (delnic brez nomi- Č nalnega zneska). Pri teh delnicah posa- mezni delničar izračuna svoj delež v delniški družbi na podlagi razmerja med številom vseh delnic delniške družbe in številom delnic, ki jih ima sam. Kosovna delnica nima nominal- nega zneska, vendar pa ima t. i. obra- čunski par, ki je po besedah predavate- lja nekakšen fiktivni nominalni znesek delnice. Izračuna se na podlagi razmer- ja med višino osnovnega kapitala in številom delnic. Pomembna je še opre- delitev, da ima vsaka kosovna delnica z glasovalno pravico en glas. Zakonodajalec je v 698. členu Poleg številnih tujih gostov iz evropskih odvetniških zbornic in združenj so se Dnevov ZGD-1 predvidel dveletno prehodno ob- slovenskih odvetnikov v Čatežu 2. 6. 2006 udeležili, nas pozdravili in nam zaželeli dobje, ki začne teči z dnem uvedbe evra. uspešno delo ter prijetno srečanje tudi številni gostje iz Slovenije (na sliki z leve): prof. V tem času morajo delniške družbe in dr. Marijan Kocbek, Miha Wohinz z ministrstva za pravosodje, vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar in namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala. družbe z omejeno odgovornostjo uskla- diti svoj statut oziroma družbeno pogod- bo. V prehodnih in končnih določbah je Glavni problem pri enotirnem za odločanje, tudi pri vodenju družbe že zdaj predvideno, da je mogoče v red- upravljanju bi lahko bil povezan s par- in tekočih poslov. Tako je tudi skup- ni letni skupščini še letos sprejeti t. i. ticipacijo delavcev. Pri nas je zato za- ščina delničarjev blizu vsakdanjega sklep na zalogo, v katerem skupščina konodajalec v 703. člen ZGD-1 vnesel upravljanja. Vse to je urejeno v statutu pooblasti upravo ali nadzorni svet, da prehodno določbo, ki velja do uvelja- družbe. Upravni odbor družbo vodi in uredi vse potrebno za prehod na evro. vitve posebnega zakona s tega področ- hkrati nadzoruje izvajanje njenih po- Dr. Kocbek je prepričan, da bo ve- ja. Po prehodni ureditvi imajo delavci slov ter jo tudi zastopa in predstavlja. čina gospodarskih družb izbrala kosov- pravico, da imenujejo predstavnika Ureditev je odvisna tudi od velikosti ne delnice. Tudi vlada je dala tak pred- med vsakokratnimi tremi dopolnjenimi družbe in od tega, ali gre za javno ali log družbam, katerih večinski delničar člani upravnega odbora ter predstavni- zasebno družbo itd. je država. ka iz komisije upravnega odbora. Če je Člane upravnega odbora voli (ne zaposlenih več kot petsto delavcev, je imenuje) in odpokliče skupščina. Člani Enotirno in dvotirno lahko član upravnega odbora imenovan upravnega odbora so lahko odpoklicani za izvršnega direktorja, ki opravlja na- upravljanje delniških družb pred potekom mandatne dobe, za kar je loge zastopanja in predstavljanja inte- potrebna najmanj tričetrtinska večina Uvedba enotirnega upravljanja v resov delavcev glede kadrovskih in so- oddanih glasov. Za odpoklic ni potre- slovensko pravo družb je tesno poveza- cialnih vprašanj. Vse to ne velja za ben utemeljen razlog. majhne družbe. na z uvedbo SE. Slovenski zakonodaja- Dr. Kocbek je poudaril, da se z lec je omogočil družbenikom delniških Do zdaj smo sicer za določene del- ureditvijo načina upravljanja odpira družb, da si sami izberejo način uprav- niške družbe imeli možnost uvedbe priložnost za odvetnike. Velika za- ljanja. To je posledica uvedbe SE v slo- enotirnega sistema, čeprav ta zakonsko konska dispozitivnost omogoča sveto- venski pravni red. Predavatelj je pouda- ni bil urejen, ampak je bilo treba način vanje strankam o za njih najugodnejši ril, da tisti delničarji, ki bi želeli imeti upravljanja urediti statutarno. Z ZGD-1 rešitvi. v svoji družbi enotirni način upravlja- je vsem delniškim družbam omogoče- nja, enostavno ustanovijo SE. Ker je no, da izberejo med enotirnim in dvo- prenos sedeža pri SE razmeroma eno- tirnim sistemom upravljanja. Manjšinske pravice staven, bi se kaj lahko zgodilo, da bi Dvotirni sistem, ki smo ga poznali Iz zakona o prevzemih (ZPre) so bi- družbe, ki imajo zdaj sedež v Sloveni- že zdaj, predvideva tri organe: skupšči- le prenesene dve manjšinski pravici, ji, tega preselile v eno od drugih držav no delničarjev, nadzorni svet in upravo. glede posebne in izredne revizije, ter članic. To bi lahko povzročilo dodatne Velja stroga nezdružljivost funkcij med pravica do uveljavljanja odškodninskih težave, predvsem glede prihodkov pro- člani nazornega sveta in člani uprave. zahtevkov delniške družbe (actio pro računa. Zato je, z namenom obdržati Direktor je v tem sistemu brezpogojni socio). Ta materija tudi vsebinsko sodi družbe s sedežem v Sloveniji, zakono- poslovodja in skupščina delničarjev se na področje prava družb v ožjem po- dajalec vsem d. d. omogočil izbiro na- v vodenje poslov ne sme vmešavati. menu. čina upravljanja.4 V enotirnem sistemu pa sta po Novosti na tem področju so glede 4 Predavatelj je dejal, da se v Nemčiji in Avstriji niso odločili za takšno rešitev kot pri nas. Razlog ZGD-1 predvidena dva organa: uprav- stroškov, zaradi česar se bodo po mne- za njihovo odločitev so morebitne težave pri sou- ni odbor in skupščina. Upravni odbor nju predavatelja manjšinski družbeniki pravljanju. Povsem drugačen je položaj, če so združuje funkciji vodenja in nadzora, raje odločali za vlaganje tožb. Po no- delavci v nadzornem svetu, ki je organ nadzora, toda pomembno je, da imajo lahko ve- vem stroške zalaga in nosi družba, ven- kot če so v upravnem odboru, ki je organ vode- nja. činski delničarji pristojnost in možnost dar pa nosijo družbeniki, ki vložijo tož- odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 17

17 Odvetnik 30/julij 2006

bo in neutemeljeno vztrajajo pri njej, rej velja uporaba dvojnih računovod- benih pogodb. Po novem ni več treba, i odškodninsko odgovornost. skih standardov. da je družbena pogodba sestavljena v k Uvedena je tudi nova kategorizaci- obliki notarskega zapisa, ampak je mo- n Za varovanje manjšinskih delničar- a jev je pomembna novost – prepoved iz- ja družb. Na novo je namreč uvedena goč tudi zapis na posebnem obrazcu, in l ključitve delničarja pri zmanjšanju os- »mikro družba«. V to kategorijo sodi- to celo prek elektronskega medija. Č novnega kapitala z združevanjem del- jo tiste gospodarske družbe, ki izpol- Četrta je izključitev prednostne nic. V tem primeru je treba oblikovati njujejo dve od naslednjih meril: pravice pri povečanju osnovnega kapi- pravno skupnost delničarjev na posa- –povprečno število delavcev v po- tala z vložki. Po novem bo izključitev mezni delnici. slovnem letu ne presega deset, prednostne pravice mogoča le ob za- – čisti prihodki od prodaje ne prese- Novosti so tudi pri sklicu skupščine dostitvi formalnih in materialnih pogo- gajo 2.000.000 evrov in na zahtevo manjšine. Potrebna večina za jev. Pri slednjem gre za utemeljen raz- –vrednost aktive ne presega 2 milijo- sklic se sicer ni spremenila (pet odstot- log, ki ga mora poslovodstvo družbe na evrov. kov osnovnega kapitala), jasneje pa so posebej pojasniti v pisnem poročilu. Po Mikro družba po ZGD-1 nima po- predavateljevem stališču gre za razlog, opredeljena postopkovna pravila o pri- sebnosti, zato je po stališču dr. Kocbe- dobitvi pooblastila za sklic skupščine. ki je v interesu podjetja, in ne večin- ka pričakovati, da bo ta kategorija skih (lastnikov). Uvedena sta bila tudi dva povsem družb imela večji pomen v okviru Peta novost se nanaša na minimal- nova instituta – izključitev delničarjev predpisov in ukrepov s področja pospe- no višino osnovnega kapitala, ki bo po iz družbe (squeeze out) in izstop delni- ševanja podjetništva. sprejemu evra znašal 7500 evrov (zdaj čarjev iz družbe (sell out). V prvem Dr. Kocbek je poudaril še eno po- 2.100.000 SIT), minimalni znesek os- primeru gre za pravico glavnega delni- membno novost na področju bilančnega novnega vložka družbenika pa 50 ev- čarja, ki ima absolutni kapitalski delež prava. Gre za enoten način izkazovanja rov (zdaj 14.000 SIT). Celotni osnovni v višini 90 odstotkov osnovnega kapi- lastnih delnic in lastnih poslovnih dele- vložek je sedaj lahko v celoti zagotov- tala družbe. Ta sicer lahko manjšinske žev za vse družbe. Ti se ne prikazujejo ljen s stvarnimi vložki in ni več zahte- delničarje iz družbe iztisne, vendar več na aktivi bilance stanja (sredstva – ve po tretjinskem denarnem vložku. imajo ti pravico do ustrezne odpravni- premoženje družbe), ampak na pasivi – ne. Po predavateljevem pripovedovanju kot odbitna postavka lastnega kapitala je zdaj ta institut urejen v dveh zako- znotraj kategorije rezerv iz dobička. Spremembe pri s. p. p. nih, saj ga vsebuje še zakon o prevze- mih (ZPre). Razlika med njima je pred- Spremembe pri d. o. o. Novosti pri normativnem urejanju vsem glede cene. Medtem ko ZGD-1 s. p. p. so: vsi s. p. p. se ne glede na to, govori o »primerni odpravnini«, ZPre Predavatelj je poudaril naslednje ali izpolnjujejo pogoje za srednje in ve- ureja »prevzemno ceno«. Po drugi stra- novosti: like družbe, registrirajo pri AJPES, in ni pa imajo manjšinski delničarji zrcal- Prva je za pravno prakso, torej tu- ne več pri sodišču. no pravico do izstopa iz družbe. Večin- di za odvetnike, pomembna zakonska ZGD-1 zdaj ureja tudi t. i. normi- ski delničar mora imeti v lasti vsaj 90 ureditev instituta actio pro socio. Gre rance. To so tisti samostojni podjetniki, odstotkov osnovnega kapitala družbe. za tožbo družbenika, s katero lahko v katerim zakon o dohodnini omogoča, svojem imenu in za račun družbe uve- Predavatelj je poudaril še novosti da zahtevajo ugotavljanje davčne os- ljavlja odškodninske zahtevke zoper novne z upoštevanjem normiranih od- glede protipredlogov delničarjev in druge družbenike in zoper poslovodje omejitev razpolaganja do 25 odstotkov hodkov. Novost pri ureditvi s. p. p. je (direktorje) d. o. o. Na tem področju je normativna ureditev materialnega sta- premoženja. V slednjem primeru je po- po mnenju dr. Kocbeka pričakovati po- treben sklep skupščine, ki ga ta sprej- tusnega preoblikovanja v kapitalsko rast števila vloženih tožb, saj ZGD-1 družbo (t. i. izčlenitev). me z večino najmanj treh četrtin pri ureja tudi vprašanje kritja in zalaganja sklepanju zastopanega osnovnega kapi- stroškov. Stroške sodnega postopka in tala (330. člen ZGD-1). Pri svoji razla- stroške postavitve posebnega zastopni- Nadaljnje spremembe v EU in gi je posebej opozoril na znani primer ka nosi družba. S to rešitvijo je zakono- Sloveniji Holzmüller iz nemške sodne prakse. dajalec želel preprečiti neutemeljeno odvračanje družbenikov od uveljavlja- Glede drugih sklopov vprašanj nja njihovih pravic. Te stroške ima Spremembe na področju je predavatelj poudaril, da se pravo družba pravico izterjati od družbeni- bilančnega prava družb nenehno posodablja in sledi kov, ki so sodni postopek neutemeljeno razvoju tehnologije. Že novela Na tem področju je predavatelj naj- sprožili. Predavatelj pa je poudaril, da ZGD-H je omogočila uporabo so- prej navedel, da so s 1. januarjem 2006 sleherni neuspeh v pravdi še ne pome- dobnih elektronskih sredstev (inter- začeli veljati Slovenski računovodski ni, da je vlagatelj tožbe odškodninsko net). Za zdaj je odločitev o uporabi standardi. Novosti so povezane z uskla- odgovoren. sodobnih tehnoloških sredstev še v ditvami z mednarodnimi računovodski- Druga novost se nanaša na zakon- domeni družbenikov (uporabo sred- mi standardi (MRS). Sicer je že novela ske izostritve določenih temeljnih kate- stev vnesejo v statut). Pripravlja pa ZGD-H uzakonila obvezno uporabo gorij pri d. o. o., ki v vsakdanji praksi se direktiva EU s tega področja, ki MRS za družbe, katerih vrednostni pa- še vedno povzročajo težave in so na- bo uporabo interneta denimo pri re- pirji kotirajo ne eni od borz v EU in so pačno razumljene. Gre za razlikovanje gistraciji skupščine delničarjev po ZGD zavezane k izdelavi konsolidi- med instituti osnovni kapital, osnovni predpisala kot obvezno. V nekaterih ranih letnih poročil. Lahko pa so se vložek in poslovni delež. državah EU imajo takšno pravilo v družbe tudi prostovoljno odločile, da Tretja novost je povezana z ustanav- veljavi že zdaj. bodo uporabljale te standarde. Zdaj to- ljanjem d. o. o. in spreminjanjem druž- odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 18

18 Odvetnik 30/julij 2006

i pri izboru vrednostnih papirjev z vidika k Zakaj so vzajemni skladi posameznega vlagatelja količinski po- n pust. Tisoč malih vlagateljev bi plačalo a l vsak po 3000 slovenskih tolarjev za od- Č tako priljubljeni? prtje trgovalnega računa in še enkrat isti znesek provizije za nakup in nato vknjiž- Boštjan Koritnik bo neke delnice za 60 tisočakov, tj. bi imelo še vsak po 10 odstotkov dodatnih stroškov. Vzajemni sklad oziroma v nje- Ob koncu leta 2002 je bilo v Sloveniji po nekaterih ocenah1 skoraj 38.000 govem imenu družba za upravljanje pa ob vlagateljev v vzajemne sklade.2 V istem obdobju je bilo med Italijani kar nakupu 1000 delnic ne bi potrošila šest 8,8 milijona vlagateljev posameznikov, kar pomeni, da je imela povpreč- milijonov tolarjev, temveč le, primeroma, no vsaka tričlanska družina v lasti vsaj enoto enega od vzajemnih skla- 3000 tolarjev za odprtje računa in morda dov!3 tri odstotke provizije borznemu posredni- ku, tj. več kot štiri milijone tolarjev manj. A podatki v tabeli kažejo, da smo z vsakim letom tudi Slovenci bližje Poleg tega pa vzajemni sklad zaradi več- temu. Čemu lahko to množičnost vlaganja v vzajemne sklade pripišemo? je razpoložljive vsote ni omejen na eno samo delnico, temveč lahko svoja sred- stva razdeli med delnice različnih podje- zraz vzajemni skladi uporablja slo- de, ki so pogodbenega nastanka, saj po- tij, s čimer svoje tveganje – v našem pri- venska zakonodaja za označitev od- znamo tudi zaprte in polzaprte ter usta- meru odvisnost od gibanja tečaja enega prtih investicijskih skladov pogodbe- novljene na podlagi statuta (investicijske I samega vrednostnega papirja – precej nega nastanka. družbe (pri nas t. i. idi) ali trusta – vloži zmanjša.6 Odprtih zato, ker lahko vlagatelj, določena sredstva, je upravičen do soraz- tj. imetnik enote takšnega vzajemnega mernega dela pravic, ki izhajajo iz vseh, Da gre za resnično enostaven meha- sklada kadarkoli zahteva, da mu družba v investicijski sklad oziroma, kakor se nizem, ki pa je zaradi svoje uporabnosti za upravljanje (DZU), ki sredstva sklada označuje v tujini, kolektivni naložbeni preživel že štiri tisočletja, dokazuje dej- upravlja, povrne vrednost oziroma odku- podjem vloženih sredstev. stvo, da lahko prve zametke skladov, ki pi te enote sklada. Rok za izplačilo te V ozadju investicijskega sklada je, ne so nastali zaradi podobnih razlogov, kot vrednosti, ki ga določa naš zakon o inve- glede na njegovo obliko oziroma pravno nastajajo danes, datiramo skoraj 2000 sticijskih skladih in družbah za upravlja- naravo, koncept: let pred našim štetjem. V Mezopotamiji nje (ZISDU-1), je pet delovnih dni,4 lah- – zbiranja premoženja z namenom do- so namreč takrat lahko »navadni ljudje«, ko pa je v pravilih upravljanja posamez- seči zadostni obseg za razpršitev na- tj. delavci, obrtniki ipd., sodelovali z nega sklada določen tudi krajši. ložb v portfelju in za stroškovno učin- malimi zneski pri različnih trgovskih in Dejstvo, da gre za sklade pogodbene- kovito delovanje; infrastrukturnih projektih. Na ta način ga nastanka, pomeni, da je temelj za –strokovnega upravljanja premoženja so plemenitili svoje premoženje in hkra- v skladu z naložbeno strategijo.5 ti z razpršitvijo znižali njegovo tvega- upravljanje vloženih sredstev s strani 7 DZU pogodba med DZU in vlagateljem, Ideja je resnično preprosta. Vzemimo nost. poleg tega pa sklad nima pravne oseb- za primer, da si z razpoložljivim delom nosti, temveč gre za skupek vloženega dohodka ne moremo privoščiti nakupa Sklep premoženja. S tem pa je to premoženje več delnic, temveč le eno samo delnico popolnoma ločeno od premoženja DZU. ene od boljših slovenskih družb. V tem Vzajemni sklad je torej kot ustvarjen Skupna značilnost obeh obrazloženih položaju smo soočeni z vrsto neugodnos- za vlagatelja z manj razpoložljivimi sred- lastnosti vzajemnih skladov pa je njuna ti: stvi oziroma tiste, ki za spremljanje kapi- varnostna komponenta. In ravno ta je –reševanje dilem: katero delnico kupi- talskih trgov in analiziranje podjetij ni- eden od glavnih razlogov za priljublje- ti, ali sploh kupiti, če že kupiti, kdaj majo časa, potrebnih znanj ali pa se jim nost vzajemnih skladov med (ne)pouče- nato prodati …; to enostavno ne ljubi in zato za njih to nimi vlagatelji. –imamo relativno visoke fiksne stroš- opravljajo upravitelji in analitiki družb za upravljanje. Vsak vlagatelj, ki v katerokoli obliko ke (odpiranje trgovalnega računa, investicijskega sklada – ne le odprte skla- provizija borznemu posredniku); Dejstvo pa je, da je množičnost vla- – ob nakupu smo podvrženi velikemu ganja v vzajemne sklade v precejšnji me- 1 V zadnjih letih je ponudba tujih skladov še do- tveganju, da bo ravno donos naše na- ri rezultat zrelosti kapitalskega trga in s datno onemogočila ustrezne ocene, saj tuji ložbe (delnice) manjši od pričakovanj tem »kapitalsko naložbene ozaveščenos- upravljavci po večini ne sporočajo podatkov, oziroma da smo izbrali celo v tolikšni ti« prebivalcev posamezne države: na Ir- hkrati pa tudi ne objavljajo podatkov, koliko sredstev je prišlo samo iz Slovenije. Poleg tega je meri »napačen« vrednostni papir, da skem znaša npr. vložek v vzajemne skla- vlagateljev, ki vlagajo v več različnih skladov, nam vložek ne bo povrnjen. de na prebivalca prek 50.000 evrov, v zdaj neprimerno več kot ob koncu leta 2002, za- Vzajemni sklad vlagatelja reši prve Sloveniji po grobih ocenah približno 500 to naj se tovrstni podatki obravnavajo le kot za- težave, saj naložbe (praviloma) izbirajo evrov, na Hrvaškem pa dvakrat manj. Čas nimivost. za to usposobljeni strokovnjaki, v veliki pa bo uravnotežil tudi ta nesorazmerja. 2 Http://vzajemci.com/stevilo_vlagateljev.php. meri zmanjša fiksne stroške, v še večji 3 Assogestioni (2004), I sottoscritori del fondi 6 Podrobneje: B. Koritnik, Anomalija slovenske- comuni, str. 1; http://www.assogestioni.it/as- meri pa tveganje. Lahko rečemo, da ima ga trga odprtih investicijskih skladov pogodbe- so/dati/files/21008_2004.pdf. Pri tem pa ni nave- vzajemni sklad tako pri stroških kot tudi nega nastanka. V Podjetje in delo, št. 3- deno, ali gre le za vlagatelje v italijanske ali 4/2006/XXXII, str. 688–732. morda tudi tuje sklade. 5 OECD (2005), White paper on Governance of 7 Dr. Peter Groznik v intervjuju za finančno pri- 4 Drugi odstavek 134. člena ZISDU-1 (Ur. l. RS, Collective Investment schemes (CIS), str. 138–139. logo časnika Delo: B. Koritnik, Visoka pričako- št. 110/02, 73/03 – skl. US: U-I-127/03, 32/04, URL: http://www.oecd.org/dataoecd/10/10/ vanja z visokim tveganjem. V Delo FT (19. junij 42/04, 68/05 – odl. US: U-I-127/03). 34572343.pdf. 2006), str. 14. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 19

19 Odvetnik 30/julij 2006

ren po splošnih pravilih civilnega prava v r Preprečevanje primeru kršitve prepovedi diskriminacije. a n ZDR je s tem dal možnost vlaganja od- i škodninskih tožb, ki jih dosedanja sodna diskriminacije v sodnih praksa na tej pravni podlagi praktično ni m e

poznala. Pasivno legitimiran za tožbo je S in drugih postopkih delodajalec. Diskriminacija je v ZDR opredeljena kot postavljanje v neenako- Drago Teržan praven položaj zaradi v zakonu taksativ- no navedenih razlikovalnih okoliščin. Pomembna je določba, vsebovana v 6. členu ZDR, o obrnjenem dokaznem Mirovni inštitut je s pomočjo sredstev Evropske unije 26. maja pripravil bremenu, ki omogoča, da delavec zatrju- seminar o preprečevanju diskriminacije v sodnih in drugih postopkih. je le dejstva, ki opravičujejo domnevo, da Dr. Miro Cerar je govoril o pravnih vidikih načela diskriminacije, je kršena prepoved diskriminacije. Delo- dr. Marko Bošnjak o nedopustnem razlikovanju v kazenskem postopku, dajalec se lahko tega očitka obrani, če dr. Bojan Dekleva o psihologiji diskriminacije, mag. Neža Kogovšek je dokaže, da konkretno različno obravnavo predstavila evropsko protidiskriminacijsko zakonodajo, predsednica Am- ali konkretni rezultat (npr. postopka izbi- nesty International Slovenija Andreja Mrak pa je govorila o pravici do re, odpovedi pogodbe) opravičuje vrsta in enakega obravnavanja v civilnem pravu in predstavila študijski primer dis- narava dela. Oškodovani delavec bo v kriminacijskega obravnavanja delavke pri iskanju zaposlitve, ki jo je delo- skladu s splošnimi načeli civilnega prava moral dokazati le dejstvo, da mu je z za- dajalec diskriminiral na podlagi njenega etičnega porekla. trjevanim diskriminatornim dejanjem nastala škoda, obstoj vzročne zveze med ačelo enakosti in prepoved dis- gi rase ali narodnosti, spolne usmerje- zatrjevanim nedopustnim ali protiprav- kriminacije sta temeljni načeli nosti, veroizpovedi ali prepričanja, sta- nim ravnanjem delavca in nastalo škodo. Nvsake demokratične družbe. Ev- rosti in invalidnosti. Predpisi v zvezi z Vzporedno z diskriminacijo se v ropska unija (EU) utemeljuje svoje delo- rasno diskriminacijo pokrivajo tudi dru- praksi pogosto dogaja tudi posebna vrsta vanje na spoštovanju načela enakosti, ki ga področja, kot so izobraževanje, soci- šikaniranja delavcev, t. i. mobbing. To je je izrecno omenjeno v 13. členu Pogod- alna varnost, zdravstveno varstvo, do- oblika šikane v delovnih razmerjih, ko be o ustanovitvi EU. Spoznanje, da bi stop do blaga in storitev ter stanovanjska nadrejeni denimo grdo ravna z delavcem, diskriminacija lahko ogrozila prizadeva- politika. Pred omenjenimi oblikami dis- mu namerno povzroča različne neprijet- nje Unije, da znotraj njenih meja zavla- kriminacije so zaščiteni prav vsi v EU. nosti, ki pomenijo čustveno ali fizično dajo svoboda, varnost in pravičnost, ter Novi predpisi se nanašajo tako na po- nasilje na delovnem mestu (nalaganje ne- spoznanje, da je le z zagotovitvijo ena- sredno kot na neposredno diskriminaci- smiselnih, ponižujočih ali fizično neu- kopravnega vključevanja delavcev v jo. godnih delovnih obveznosti, smešenje, kričanje na delavca, neutemeljeno kritizi- družbo mogoče zagotoviti delovanje te- Za neposredno diskriminacijo gre v ranje, poniževanje, grožnje, ignoriranje meljnih načel EU, je Svet Unije pripelja- primerih, ko se s posameznikom ravna ipd.). lo do soglasnega sprejetja dveh direktiv: slabše kot z drugim posameznikom v – Direktive Sveta 2000/43/EC o ures- primerljivem položaju zaradi njegove ra- ničevanju načela enakega obravna- se ali narodnosti, veroizpovedi ali pre- Sodna praksa vanja oseb ne glede na rasno ali et- pričanja, invalidnosti, starosti ali spolne Na seminarju so bili predstavljeni tu- nično pripadnost (rasna direktiva) in usmerjenosti. Za posredno diskriminaci- di primeri različnih sodb v zvezi z diskri- – Direktive Sveta 2000/78/EC o ena- jo pa gre, če sicer navidezno nevtralne minacijo. Naj omenim le eno od njih – iz kem obravnavanju pri zaposlovanju določbe, merila ali praksa učinkujejo ta- francoskega kazenskega sodstva. in delu (zaposlitvena direktiva). ko, da postavljajo osebe zaradi osebnih V primeru Hamida in Audrey Ha- Direktivi poleg posredne in nepo- lastnosti objektivno v slabši položaj, ra- mida je sodišče obsodilo lastnico nepre- sredne diskriminacije ter nadlegovanja zen če so te določbe, merila ali praksa mičnine zaradi rasne diskriminacije, ker prepovedujeta tudi viktimizacijo. Vikti- objektivno upravičeni ter ustrezni in po- potencialnemu kupcu ni hotela prodati mizacija pomeni neugodne posledice, ki trebni (t. i. pozitivna diskriminacija). zemljišča zaradi njegove rase. Lastnica bi za posameznika nastopile kot posledi- Diskriminacija največkrat hkrati pomeni nepremičnine je ugovarjala, da se je bala, ca pritožbe ali postopka, sproženega za- tudi kršitev načela enakosti pred zako- da bi prišlo težav s sosedi, ker je bil ku- radi diskriminacije. Države imajo dolž- nom (14. člen Ustave RS) in načela ena- pec arabec. Sodišče je lastnico obsodilo nost prepovedati viktimizacijo in spreje- kega varstva pravic (22. člen Ustave na plačilo denarne kazni v višini 6.000 ti ukrepe, ki bodo zaščitili posameznike. RS). evrov, 6-mesečno pogojno zaporno kazen Diskriminacija pomeni »kakršnokoli in ji naložilo plačilo odškodnine 1.500 razlikovanje, izključevanje ... ali dajanje ZDR in prepoved evrov kupcu in 500 evrov njegovi ženi. prednosti na podlagi osebnih značilnos- diskriminacije Hkrati pa je sodišče ukazalo objavo ob- ti … z namenom ali učinkom komu pri- sodbe na nepremičninskih straneh dveh krajšati enakopravno priznavanje ali Tudi slovenski zakon o delovnih raz- glavnih lokalnih časopisov in v poklic- uresničevanje pravic«. merjih (ZDR) v smislu načela prepovedi nem glasilu nepremičninske dejavnosti Nova zakonodaja EU prepoveduje diskriminacije sledi smernicam EU in v ter prisodilo 1.500 evrov odškodnine dve- diskriminacijo na delovnem mestu v ča- petem odstavku 6. člena določa, da je de- ma nevladnima organizacijama, ki sta su zaposlitve ali pripravništva na podla- lodajalec delavcu odškodninsko odgovo- podpirali oškodovanca. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 20

20 Odvetnik 30/julij 2006

i Sklep t Pobuda za oceno ustavnosti s Udeleženci seminarja smo vsekakor o dobili mnogo koristnih informacij. Pre- n pričan sem, da bi pridobljene informaci- Ustavljeno izplačilo starostne v

a je koristile tudi slovenskim odvetnikom, t saj se prav ti pri delu pogosto srečujemo pokojnine zaradi ponovnega s s primeri diskriminacije naših strank. Z u obžalovanjem sem zato ugotovil, da sem vstopa v OZS a bil edini odvetnik med maloštevilnimi n udeleženci tega zanimivega seminarja. Mnenje Vlade RS k pobudi Marka Stupice za e Za zapis s seminarja sem se odločil, začetek postopka za oceno ustavnosti 18., 58., 178. in c ker je mag. Neža Kogovšek z Mirovne- 179. člena ZPIZ-1 O ga inštituta napovedala ponovitev semi- narja. Zato vsem kolegom, ki jih to lada RS je na seji 13. aprila več samostojno opravlja odvetniško pravno področje zanima, priporočam 2006 sprejela mnenje k pobu- dejavnost, za katero je določena za- pravočasno prijavo in udeležbo na pri- di Marka Stupice iz Ljubljane konska obveznost prijave v zavarova- hodnjem seminarju. V za začetek postopka za oceno ustav- nje. Seminar je odlično organiziran, ude- nosti 18., 58., 178. in 179. člena zako- Pobudnik meni, da je odločitev za- leženci pa prejmejo knjigo z naslovom na o pokojninskem in invalidskem za- voda, da se mu ustavi izplačevanje sta- Enakost in diskriminacija ter bogato se- varovanju (ZPIZ-1). Mnenje je posla- rostne pokojnine zaradi ponovne za- minarsko gradivo. la Državnemu zboru RS in Ustavnemu poslitve, nepravilna in protiustavna. sodišču RS. Vlada sicer nima vpogleda v doku- Marko Stupica v pobudi za oceno mente, ki jih je izdal zavod oziroma Primer diskriminacije ustavnosti 18., 58., 178. in 179. člena jih je pobudnik priložil k pobudi, ven- Zgodilo se je na letalu med Johan- ZPIZ-1 meni, da so omenjene določ- dar meni, da v primeru imenovanega nesburgom in Londonom. Belka, stara be zakona v nasprotju s 14., 15., 49. ne gre za ponovno zaposlitev, ampak okoli 50 let, je sedela poleg črnca. in 50. členom ustave. Pobudnik nava- za ponovno opravljanje dejavnosti, kar Očitno jo je to zelo motilo, saj je po- ja, da mu je bilo na podlagi izpodbi- je velika razlika. Imenovani se je ta- klicala stevardeso: janih členov nepravilno in protiustav- koj po pridobitvi pravice do starostne »Je kaj narobe, gospa,« jo je nago- no ustavljeno izplačilo starostne po- pokojnine ponovno vpisal v imenik vorila stevardesa. kojnine zaradi ponovnega vstopa v od- odvetnikov in tako ponovno začel »Vi očitno ne vidite, kaj,« ji je le ta vetniško zbornico ter posledično po- opravljati dejavnost kot samozaposle- odgovorila. »Sedež ste mi določili po- novnega začetka opravljanja samostoj- ni. leg črnca. Odločno nasprotujem temu, ne odvetniške dejavnosti. Imenovanemu ni kratena pravica da sedim poleg nekoga iz tako osovra- S tem v zvezi pobudnik zatrjuje, da do zaposlitve. Popolnoma svobodno žene skupine. Zahtevam drug sedež!« gre za nedopustno in neustavno zago- lahko sklene delovno razmerje za svo- »Pomirite se, prosim,« ji odgovori tavljanje različnih pravic iz sistema bodno izbran čas. Vendar bo lahko, na stevardesa, »Skoraj vsi sedeži v letalu pokojninskega zavarovanja glede na podlagi sedanjih določil zakona uve- so zasedeni. Pogledat grem, ali je ka- različne zavarovalne podlage, saj me- ljavil pravico do delne pokojnine le, če ko mesto prosto.« ni, da se dejstvo, da zavarovanec pred bo v delovnem razmerju z največ po- Stevardesa je odšla. Kmalu se je lovico polnega delovnega časa. vrnila: upokojitvijo ni bil v delovnem razmer- ju, ne bi smelo šteti kot okoliščina, ki Vlada meni, da pobuda za oceno »Gospa, kakor se mi je zdelo, v bi preprečevala uresničevanje ustavno ustavnosti, ki jo je vložil Marko Stu- ekonomskem razredu ni nobenega pica, ni utemeljena, zato Ustavnemu prostega mesta. Govorila sem s kapi- zagotovljene pravice do socialne var- nosti, vključno s pravico do pokojnine sodišču RS predlaga, naj je ne sprej- tanom, in ta mi je zagotovil, da tudi v me. poslovnem oddelku ni prostega mesta. ter ustavno zagotovljene svobode dela Je pa eno prosto mesto v prvem razre- s prosto izbiro zaposlitve. Irena Vovk du.« Vlada je v mnenju zapisala, da iz Pripravila: Preden je ženska lahko kaj rekla, pobude za oceno ustavnosti izhaja, da je stevardesa nadaljevala: je Zavod za pokojninsko in invalidsko Dopisujte v Vaše glasilo »V naši letalski družbi sicer ni v zavarovanje Slovenije pobudniku pri- navadi, da presedamo ljudi iz ekonom- znal pravico do starostne pokojnine od skega v prvi razred. Vendar, glede na 31. 12. 2003 dalje. Pobudnik, ki je bil okoliščine je kapitan začutil, da je res ob upokojitvi zavarovan na podlagi škandalozno, da nekdo sedi poleg tako opravljanja samostojne odvetniške de- ogabne osebe.« javnosti, se je naslednji dan po upoko- •o izkušnjah iz Obrnila se je k črncu in rekla: jitvi ponovno vpisal v imenik odvetni- »Tako da, gospod, če želite, lahko kov ter pri zavodu vložil zahtevek za neposredne odvetniške vzamete svojo ročno prtljago. V pr- priznanje in odmero delne pokojnine prakse, vem razredu vas čaka prost sedež.« od 1. 1. 2004 dalje. Zavod je pobud- •objavite svoja mnenja Drugi potniki, ki so bili nad do- niku zavrnil pravico do delne pokojni- godkom šokirani, so v trenutku vstali ne, saj kot uživalec pokojnine ni skle- o novih predpisih! in zaploskali. nil rednega delovnega razmerja, tem- odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 21

21 Odvetnik 30/julij 2006

Druga od pomembnejših tem na to- e kratni skupščini, ki prinaša korenitejše j Volilna skupščina i spremembe v poklic odvetnika, je bila n odločanje o sprejemu smernic za za- e OZS v Portorožu poslitev odvetnika pri odvetniku ozi- v o roma v odvetniški družbi. Te so po- l S sledica sklepa upravnega odbora OZS na seji 24. 1. 2006, da je zaposlitev od- a c Letošnja skupščina Odvetniške zbornice Slovenije v Portorožu je bila volil- vetnika pri odvetniku oziroma v odvet- i na. Volilo so je predsednika in oba podpredsednika, člane disciplinske ko- niški družbi dovoljena. Smernice so bi- n r

misije prve in druge stopnje ter nadzornega odbora. le sprejete brez razprave, kar je očitno o

Za predsednika zbornice je kandidiral le dosedanji predsednik, odvetnik posledica želje po statusnih spremem- b bah v odvetniškem poklicu in že naka- z Miha Kozinc, ki je svojo predstavitev začel nekoliko nenavadno. Vprašal

se je, ali je kot edini predsednik v zgodovini OZS, ki mu je bil (sicer še ne zuje na potencialne debate o (ne)po- a pravnomočno) izrečen disciplinski ukrep, primeren kandidat za predsedni- trebnosti instituta odvetniškega kandi- k š ka zbornice. Govoril je o dogodku, ki se je zgodil v času njegovega pred- data, ki jih po Evropi in drugod v sve- i sednikovanja in ga zaradi njegove pomembnosti tudi povzemamo. tu skorajda nikjer ni. n t Naj povzamemo še, da je bil podan e predlog po reviziji poslovanja OZS, ki v ani je prišlo do preiskave njego- odvetništvu, disciplinski tožilec moral d ve odvetniške pisarne na podla- vložiti predlog. Disciplinsko sodišče, je naletel na odobravanje, zaradi česar O Lgi odredbe preiskovalnega sod- ki je sestavljeno iz dveh sodnikov vr- bo OZS angažirala revizijsko hišo. nika, ki je določala zgolj to, da se pre- hovnega sodišča in treh odvetnikov, je Prav tako je potekala razprava o išče odvetniška pisarna in osebni avto zahtevo obravnavalo. Med postopkom vpisnini za odvetniške pripravnike, odvetnika, brez kakršnekoli specifika- je disciplinski tožilec predlagal opro- ki je po mnenju mnogih članov previ- cije spisov, ki bi morali biti določeni v stilno odločbo, vendar je disciplinsko soka oziroma bi jo lahko celo ukinili, skladu z 8. členom zakona o odvetniš- sodišče predsednika zbornice spoznalo glede na dejstvo, da gre za osebe, ki se tvu. Ta določa, da je preiskava odvet- za krivega in izreklo opomin. šele zaposlujejo. Odločanje o tem vpra- niške pisarne dovoljena le na podlagi Predsednik zbornice Miha Kozinc šanju bo preloženo na naslednjo skup- odredbe pristojnega sodišča in samo je izrazil zaskrbljenost nad takšno ščino po preučitvi finančnih posledic glede spisov in predmetov, ki so izrec- prakso. Vsak odvetnik tako lahko doži- take odločitve. Preučitev finančnih po- no navedeni v odredbi o preiskavi. Pri vi preiskavo odvetniške pisarne, ki bo sledic je potrebna tudi za primer zniža- preiskavi ne sme biti prizadeta tajnost neopredeljena, tako da bodo krimina- nja vpisnin za odvetnike in za odvetniš- drugih listin in predmetov in mora biti listi pregledali celotno pisarno, vse spi- ke kandidate, ki je bila predlagana. navzoč predstavnik odvetniške zborni- se, predstavnik odvetniške zbornice bo Veliko se je razpravljalo tudi o po- ce. pa pri tem, glede na določbo, da bo rabljenih sredstvih za oglaševalsko drugače pač kaznovan, dogodek zgolj Konkretni sklep oziroma odredba o akcijo OZS, ki po mnenju članstva ni mirno spremljal. Na oder dvorane Ev- preiskavi ni natančno določala spisov. bila uspešna. Predvsem je bil poudarek ropa (kako temi primerno!) v Kongres- Kriminalisti, ki so želeli opravljati pre- na učinkovitosti v konkuriranju od- nem centru Bernardin so prihajali go- iskavo, so želeli preiskati celotno od- škodninskim družbam, ki za svojo pro- vorci, ki so se, z izjemo enega, strinjali vetniško pisarno. Edina reakcija, ki je mocijo porabijo enormna sredstva in so bila tedaj možna, je bil protest pri pre- z ravnanjem predsednika zbornice in z nenehnim oglaševanjem ves čas nav- iskovalnem sodniku, protest pri pred- podprli njegovo pokončno držo v tako zoče v javnosti. sedniku sodišča, vendar eno in drugo ni ključnih trenutkih, ko je za varstvo za- bilo uspešno. Preiskovalni sodnik in sebnosti odvetnikovih strank in za va- Predlagana je bila tudi potreba po predsednik sta vztrajala, da odredba, rovanje načela zaupnega razmerja med organizaciji pogostejšega izobraževa- kakršna je bila dana, zadošča določi- odvetnikom in stranko treba iti prek nja odvetnikov, ki je naletela na odo- lom zakona. Edina rešitev, ki je bila v osebnih interesov posameznika. bravanje. tistem trenutku mogoča, da policisti ne bi pregledovali vseh spisov, je bila pre- kinitev preiskave tako, da se je pred- stavnik odvetniške zbornice s te preis- kave odstranil. Preiskava se je nadalje- vala, odvetnika pa so potem pridržali. Naslednji dan se je preiskava nadaljeva- la v enaki sestavi, vendar je prišlo do dogovora, da se samo del spisov, ki jih iščejo in za katera so povedali, da jih iščejo, izloči v poseben prostor, kjer jih pregledajo. Epilog te preiskave je zahteva pred- sednika sodišča za disciplinski posto- pek pred disciplinskim sodiščem, zara- Predsednik OZS (ponovno izvoljen) – odvetnik Miha Kozinc in minister za pravosodje di česar je, glede na določbe zakona o dr. Lovro Šturm na skupščini OZS 8. 4. 2006 v Portorožu odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 22

22 Odvetnik 30/julij 2006

Skupščina se je sklenila s sprejetjem e j i naslednjih sklepov: n 1. Sprejme se poročilo overovateljev e

v zapisnika skupščine z dne 9. 4.

o 2005 (1 vzdržan). l

S 2. Sprejme se poročilo o delu zborni-

a ce (1 vzdržan), poročilo o delu dis- c i ciplinskih organov (soglasno) in

n poročilo o zaključnem računu 2005 r (soglasno) ter poročilo o finančnem o poslovanju (1 proti, 1 vzdržan). b

z 3. Sprejme se predlog finančnega na- a črta za leto 2006 s predlaganimi vi- k šinami vpisnin in članarin, s tem da š i se v točki 4 prihodkov poleg stro- n t škov za odvetniško šolo dodajo

e stroški izobraževanja (1 proti, 4 v vzdržani). Utrinek iz delovnega vzdušja na seji uredniškega odbora revije Odvetnik 31. 5. 2006 na d sedežu OZS v Ljubljani.

O Vpisnine: – v imenik odvetnikov in tujih odvet- – za predsednico disciplinske komi- Kmet, Jože Korpič, Oskar Šooš, nikov po 31. členu ZOdv sije I. stopnje OZS je bila izvolje- Nenad Zečević in Primož Žontar 5000 točk na odvetnica Živa Drol Novak – v nadzorni odbor OZS so bili iz- – v imenik odvetniških kandidatov – za člane disciplinske komisije voljeni: odvetnika Samo Jeras in 2500 točk I. stopnje OZS pa so bili izvoljeni: Franc Sever ter odvetnica Joža – v imenik odvetniških pripravnikov odvetnika Zvonko Irt in Martin Konečnik. 500 točk Graj ter odvetnice Marina Ferfo- – prispevek za izdajo potrdila tujemu Upravi odbor OZS: 2006–2009 odvetniku o priglasitvi opravljanja lja Howland, Rosita Gabrilo, Upravni odbor za obdobje storitve 5000 točk Mojca Ropret, Vlasta Horvat in mag. Helena Devetak 2006–2009 sestavljajo člani: Aleksan- der Cmok, Zoran Dular, Borut Gros- Predhodna vplačila vpisnin se upošte- – za predsednika disciplinske ko- man, Janez Hočevar, Miran Kos, Alen- vajo, kar velja tudi za vpis v imenik misije II. stopnje OZS je bil izvo- ka Košorok Humar, Ivan Makuc, Miha tujih odvetnikov po 34.c členu ZOdv. ljen odvetnik Marko Knafeljc Martelanc, Ivan Merčnik, Magda 4. Članarine – za člane disciplinske komisije Mlač, Tomislav Obersnel, Bojana Po- – mesečna članarina za odvetnika in II. stopnje OZS pa so bili izvolje- točan, Andrej Razdrih, Josip Sever, tujega odvetnika po 34.a členu ni: odvetnice Tanja Ahlin, Anka Igor Smolej, Veljko Škovrlj, mag. Na- ZOdv 40 točk Kenda Oražem, Danica Kostevc, taša Vidovič, Roman Završek, Barica – dodatna mesečna članarina odvet- Vida Mayr, Erna Mokorel, Hele- Zidar ter Miha Kozinc kot predsednik nika in tujega odvetnika po 34.a na Neudauer, Karla Pajnik in ter Maja Krašovec Orel in Rok Koren členu ZOdv 10 točk Dragica Vuga ter odvetniki Rok kot podpredsednika. – mesečna članarina za odvetniškega Fink, Marko Globevnik, Boris Pripravila: Tanja Sedušak kandidata 20 točk 5. Sprejmejo se predlagane smernice za izvajanje zaposlitve odvetnika Predsedniki območnih zborov odvetnikov pri odvetniku oziroma odvetniški Nova Gorica Ivan Makuc Rutarjeva ulica 4 5220 Tolmin družbi (3 proti). Celje Aleksander Cmok Odvetniška pisarna 6. Izidi volitev: Cmok & Praznik o.p.-d.n.o. – za predsednika OZS je bil izvoljen Prešernova ulica 23 3000 Celje odvetnik Miha Kozinc Gorenjska Janez Hočevar Hočevar-Mokorel, Odvetniška družba, o.p. – za podpredsednika OZS sta bila Nazorjeva ulica 1 4000 Kranj izvoljena odvetnik Rok Koren in Lljubljana Roman Završek Kotnikova ulica 33 1000 Ljubljana odvetnica Maja Krašovec Orel Pomurje Ivan Merčnik Slovenska ulica 43 9000 Murska Sobota – za disciplinskega tožilca OZS je bil izvoljen odvetnik mag. Mitja Koper Magda Mlač Volaričeva ulica 1 6310 Izola Jelenič Novak Maribor Matjaž Kirbiš Ulica talcev 3 2000 Maribor – za namestnike disciplinskega to- Ptuj Veljko Škovrlj Minoritski trg 5 2250 Ptuj žilca OZS pa so bili izvoljeni: od- Dolenjska Borut Škerlj Škerlj-Tratar in odvetniki, vetnice Maja Butala Pišek, Maja Odvetniška pisarna, d.n.o., o.p. Vrhovčeva 1 8000 Novo mesto Kristan, Katjuša Gorajn in Darja Roblek ter odvetnik Zdenko Cuj- Slovenj Gradec Boris Marčič Meškova ulica 20 2380 Slovenj Gradec nik Krško Franc Pipan Heroja Maroka 17 8290 Sevnica odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 23

23 Odvetnik 30/julij 2006

3. Pobuda za ukrepanje – TRR e j dolžnikov, fizičnih oseb i Odvetnica prosi za ukrepanje zbor- n e

nice v zvezi z načinom opravljanja po- v

izvedb o transakcijskih računih dolžni- o l

kov za namen vložitve predloga za iz- S vršbo. a

Po odločbi US RS, št. U-I-298/04, c je možno zanesljiv podatek o imetniš- i n tvu transakcijskih računov sedaj prido- r

biti le z opravo poizvedb pri posamez- o nih bankah in hranilnicah, ki jih je v b z tem trenutku v Sloveniji 21, kar pome- ni, da je treba v posamezni zadevi po- a slati 21 poizvedb z vsemi prilogami. k š Iz dela UO OZS Pri tem se pojavljata dva problema, to i n je plačilo poizvedb, v nekaterih prime- t

rih celo zahtevajo plačilo pred posre- e 18. 4. 2005, in sicer od tridesetega dovanjem podatkov, pri čemer se skli- v Seja, 24. januarja 2006 d dne po prejemu stroškovnika od so- cujejo, da je tak način poslovanja skla- dišča dalje do plačila, ker meni, da den s stališči Združenja bank Sloveni- O 1. Zaposlitev odvetnika pri iz zakona o izvrševanju proračuna je. Drug problem pa je nezadostno zna- odvetniku izhaja, da se obresti lahko priznajo nje bančnih uslužbencev, ki zavračajo posredovanje podatkov, sklicujoč se na Člani upravnega odbora so nadalje- šele od pravnomočnosti sklepa so- dišča o priznanju nagrade. 40. člen ZIZ, z obrazložitvijo, da sodna vali razpravo o možnosti zaposlitve od- poravnava ni izvršilni naslov. Odvetnik pritožbe zoper sklep ni vetnika pri odvetniku po pregledu tujih Predlaga, naj OZS pozove Združe- vložil. ureditev. Po obširni razpravi so člani nje bank in hranilnic, naj izvedejo izo- upravnega odbora sprejeli sklep. braževanje zaposlenih, da bi se izogni- Sklepi: li nepotrebnim stroškom. Odvetnica Sklep: meni, da bi bilo bankam in hranilnicam 1. Skladno z 22. členom OT sprejme smiselno predlagati, da poenotijo pos- Zaposlitev odvetnika pri odvetniku in upravni odbor obvezno razlago topek in da izkoristijo prednosti, ki jim odvetniških družbah je dopustna. 6. člena OT, po kateri kumulacija jih omogoča ZEPEP, s tem da omogo- Opomba: Na seji 14. 3. 2006 je bil nagrad po 6. členu OT ni dovoljena. čijo opravljanje poizvedb po elektron- izdan sklep, da se pripravi predlog 2. Odločitev Okrožnega sodišča v Ko- ski pošti. smernic o zaposlitvi odvetnika pri od- pru, da ne prizna nagrade za pre- Člani upravnega odbora OSZ so vetniku, ki se da v potrditev skupščini gled spisa, ker meni, da je ta po- menili, da glede na odločbo ustavnega OZS. Predlog s popravki, ki sta jih stavka že zajeta v postavki zagovor sodišča, ki Banki Slovenije prepovedu- predlagali odvetnici Vida Mayr in pred senatom, je pravilna. Glede je nadaljnja posredovanja podatkov o Zdenka Pavlovič, je bil sprejet na skup- podobnega vprašanja je upravni od- transakcijskih računih fizičnih oseb, ščini OZS 8. aprila v Portorožu in je bor na seji 24. 5. 2005 že sprejel druge rešitve, kot so poizvedbe na ban- objavljen v nadaljevanju. Upravni od- tolmačenje, da se storitve, če niso ke, za zdaj ni. Prav tako ni pravne pod- bor OZS pripravlja obvezne sestavine zajete v drugih storitvah, ker so sa- lage, ki bi bankam preprečevala zara- pogodbe o zaposlitvi odvetnika pri od- mostojne, obračunajo posebej po čunavanje stroškov za posredovanje po- vetniku oziroma odvetniški družbi. tar. št. 39 OT, sicer pa so že vštete v datkov. osnovni storitvi. Nagrada za pre- Hkrati se je razvnela razprava o ze- 2. Odvetniška tarifa gled listin in tožbe tožnice so zajete lo različnih izkušnjah, ki jih imajo v v postavki odgovora na tožbo. Odvetnik je prosil za tolmačenje zvezi s posredovanjem podatkov odvet- glede na sklep Okrožnega sodišča v 3. Skladno z 22. členom OT sprejme niki. Pri tem izstopajo zlasti zelo raz- Kopru v kazenski zadevi, v kateri je upravni odbor obvezno razlago: lične zahteve bank po posredovanju iz- postavljen za zagovornika po uradni drugi odstavek 21. člena OT ni v vršilnih naslovov. dolžnosti. nasprotju z 2. točko prvega odstav- ka 23. člena zakona o izvrševanju Sklepa: Sodišče mu ni priznalo: proračuna RS za leti 2004 in 2005. a) povišanja po 6. členu OT, ker meni, Odvetnik je upravičen do zamudnih 1. Banke stroške za posredovanje po- da se le-to izključuje, glede na to, obresti, če sodišče ne odloči o povr- datkov utemeljeno zaračunavajo. da je bilo že priznano povišanje za nitvi stroškov zastopanja v 30 dneh 2. OZS naj pozove Združenje bank delo v nedeljo od prejema odvetnikovega predlo- Slovenije k poenotenju prakse gle- b) nagrade za pregled spisa, ker meni, ga. de zahtev po izkazovanju izvršilnih da je ta postavka že zajeta v postav- 4. Odvetniška zbornica Slovenije naj naslovov. ki zagovor pred senatom znova posreduje na vrhovnemu so- Opomba: Upravni odbor je na seji c) zakonskih zamudnih obresti, ki jih dišču za odgovor na pismo OZS z 14. 3. 2006 obravnaval odgovor Zdru- je odvetnik priglasil v stroškovniku dne 23. 12. 2004. ženja bank Slovenije na poziv OZS k odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 24

24 Odvetnik 30/julij 2006

poenotenju prakse v zvezi z ugotavlja- e j Smernice za izvajanje zaposlitve odvetnika pri odvetniku i njem pravne podlage in posredovanjem

n izvršilnih naslovov ob zahtevkih za po- oziroma odvetniški družbi e sredovanje podatkov o transakcijskih v računih fizičnih oseb. Združenje je 1. Namen smernic o l predlagalo, naj se odvetniki obračajo 1.1. Smernice so posledica sklepa Upravnega odbora Odvetniške zbornice S na banko, na kateri prihaja do proble- Slovenije, po katerem je zaposlitev odvetnika pri odvetniku oziroma odvetniš- a mov. Menijo, da je praksa v bankah že ki družbi dovoljena. c i sedaj enotna. Sprejet je bil sklep, da se 1.2. Smernice zagotavljajo, da se bo ta oblika opravljanja odvetniškega po- n vprašanje OZS in odgovor Združenja klica izvajala v skladu z Zakonom o odvetništvu, Kodeksom odvetniške pokli- r bank Slovenije objavita na zaprtem de- o cne etike, Statutom Odvetniške zbornice Slovenije in drugo veljavno zakono- lu spletnih strani OZS (www.odv- b dajo.

z zb.si).

a 2. Pogoji za zaposlitev odvetnika pri odvetniku oziroma odvetniški druž- k bi š 4. Navajanje članstva i v mednarodnem združenju n Odvetnik lahko nastopi oziroma ohranja delovno razmerje kot delojemalec t Odvetnik sprašuje, ali lahko svoje le pri odvetniku ali v odvetniški družbi, če predmet tega delovnega razmerja e obsega dejavnosti, ki sodijo k nalogam odvetnika, pa tudi to le takrat, kadar je v stranke oziroma potencialne stranke zagotovljeno, da bo izpolnjeval načela odvetniškega poklica. d obvesti o članstvu v evropskem gospo-

O darskem združenju, ki povezuje 25 od- vetniških pisarn iz 25 evropskih držav. 3. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi z obligatornimi sestavinami Prav tako ga zanima, ali članstvo v tem Odvetnik – delojemalec in odvetnik oziroma odvetniška družba – deloda- združenju lahko navede na vizitkah, jalec sta dolžna za sklenitev pogodbe o zaposlitvi upoštevati obvezne sestavi- dopisih in morebitnih spletnih straneh. ne pogodbe, ki jih določi upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije.

Sklep: Sklep: ju ali specializaciji, če ta ni priznana v skladu z zakonom. Navajanje članstva v združenju je do- Predsednika gospodarskega oddelka pustno. Okrožnega sodišča v Murski Soboti se v zvezi z navodilom stečajnim upravi- Sklep: 5. Navodilo gospodarskega oddelka teljem z dne 15. 12. 2005 opozori na Navajanje oznake LL.M., dokler ni pri- Okrožnega sodišča v Murski Soboti dolžnost odvetnikov ravnati in zaraču- znana v Republiki Sloveniji, ni dopust- vsem stečajnim upraviteljem navati odvetniške storitve skladno z OT. no. V zvezi s pripombami glede stro- škov za posamezna opravila, ki jih 6. Predstavljanje z nazivom LL.M. opravljajo odvetniki po pooblastilih Seja, 14. marca 2006 stečajnega upravitelja v stečajnih zade- Odvetnica je leta 2001 pridobila na- ziv LL.M. (Master of Laws in Corpo- vah, gospodarski oddelek okrožnega 7. Prelaganje narokov rate Law) na New York University sodišča v Murski Soboti vse stečajne School of Law. Je v postopku nostrifi- upravitelje opozarja, naj pred določa- Odvetnik je opozoril na prakso so- kacije tega naziva v magisterij. Do ta- njem pooblastila posameznemu odvet- dišč, ki razen v izjemnih primerih ne krat – ko bo imela pravico imenovati se niku pri različnih odvetnikih ali notar- prelagajo razpisanih obravnav niti v magistra – pa želi preveriti, ali lahko jih preverijo njihovo ceno za zastopanje primerih, ko pooblaščenec svoji prošnji uporablja na vizitki in na tabli pridob- oziroma za sestavo listine. Ugotavljajo, za preložitev priloži že prej prejeto va- ljeni tuji naziv LL.M., tako kot to upo- da so pri sestavi posameznih pogodb bilo za glavno obravnavo, razpisano is- rabljajo kolegi, ki so zaposleni denimo trenutno najcenejši notarji. Predlagajo, tega dne ob isti uri. Zahteva sodišča v v akademskem poklicu, kolegi odvetni- takih primerih je, da odvetnik poišče naj stečajni upravitelji poskrbijo za čim ki, zaposleni v pisarnah v tujini (npr. substitucijskega odvetnika, kar pa je nižje stroške postopka ter naj spremlja- Avstrija). Prosi za mnenje, ali krši kak sporno zlasti v zahtevnejših zadevah. jo delo pooblaščenih odvetnikov, da ne predpis, če se kot odvetnica predstavlja Odvetnik, ki substituira, je tudi omejen bi zavlačevali postopka v izogib pove- z dodatkom LL.M. v svojih pooblastilih. Prav tako zaradi čevanja stroškov v škodo stečajne ma- Zakon o strokovnih in znanstvenih izvedenih substitucij prihaja do očitkov se. naslovih (Ur. l. RS, št. 47/98 in 55/03) strank o odvetnikovem odnosu do Člani upravnega odbora so se stri- v 16. členu določa, da v tujini pridob- njali, da je treba predsednika gospodar- ljeni strokovni in znanstveni naziv ve- stranke. skega oddelka Okrožnega sodišča v lja, če je diploma, s katero se izkazuje Odvetnik je obveščen, da je razlog Murski Soboti opozoriti na dolžnost pridobitev naslova, priznana v Repub- za tako ravnanje sodišč navodilo višje- odvetnikov, da zaračunavajo odvetniš- liki Sloveniji. ga sodišča in predsednikov sodišč. ke storitve skladno z OT. Menijo, da je Pravilo 23 Kodeksa odvetniške po- Predlaga, da se zbornica pozanima, ali njegovo navodilo stečajnim upravite- klicne etike kot prepovedano reklami- tako navodilo res obstaja, in se do nje- ljem, naj izbirajo najcenejše odvetnike, ranje šteje tudi sklicevanje na strokov- ga opredeli. Opozarja tudi na nepravo- sporno. nost na posameznem pravnem področ- časna vročanja vlog s strani sodišča. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 25

25 Odvetnik 30/julij 2006

Sklep: Statistika e j Odvetniška zbornica Slovenije pošlje i Iz odvetniškega imenika – stanje na dan 7. junij 2006 n

dopis na Višje sodišče v Ljubljani, s e katerim naj se pozanima o obstoju na- 1067 odvetnikov, 149 kandidatov, 361 pripravnikov, 44 odvetniških v vodil sodnikom, naj ne prestavljajo ob- o družb in tri civilne odvetniške družbe l ravnav, in opozori na 16. člen ZOdv ter S na morebitne posledice takih navodil. Odvetnice/ki a Pozove naj tudi, naj o takih in podob- c nih ukrepih predhodno obveščajo OZS. ● i vpisanih 1067 – med njimi 676 odvetnikov in 391 odvetnic n Opomba: Višje sodišče v Ljubljani ● v razdobju od 24. 2. 2006 do 7. 6. 2006 se jih je vpisalo 25 – 12 odvetnikov r je v odgovoru z dne 18. 5. 2006 zapisa- in 13 odvetnic o lo, da je praksa sodišč, ki le v izjemnih ● izbrisalo pa se jih je 6 – 4 odvetniki in 2 odvetnici b z primerih preložijo narok iz razloga, ker je odvetnik kot pooblaščenec oz. zago- a Odvetniške/i kandidatke/ti k vornik že prejel vabilo za narok v dru- š ● i gi sodni zadevi, pravilna. Odgovor Vi- vpisanih 149 – med njimi 60 kandidatov in 89 kandidatk ● v razdobju od 24. 2. 2006 do 7. 6. 2006 se jih je vpisalo 27 – 10 kandidatov n šjega sodišča v Ljubljani je objavljen t na spletni strani OZS (www.odv-zb.si). in 17 kandidatk) e ● izbrisalo pa se jih je 24 – 11 kandidatov in 13 kandidatk v

d 8. Odvetniška tarifa Odvetniške/i pripravnice/ki O Odvetnik prosi za mnenje glede ter- ● vpisanih 361 – med njimi 122 pripravnikov in 239 pripravnic mina »prva obravnava« in »zadnja ob- ● v razdobju od 24. 2. 2006 do 7. 6. 2006 se jih je vpisalo 48 – 18 pripravnikov ravnava« v kazenskih zadevah. Poudar- in 30 pripravnic ja, da prihaja do različnih interpretacij, ● izbrisalo pa se jih je 33 – 12 pripravnikov in 21 pripravnic zaradi česar je v dilemi glede zaraču- navanja odvetniških storitev. Sprašuje, ali je v primeru, da je v isti kazenski Odvetniške družbe zadevi več obtoženih in traja branje ob- ● aktivno posluje 44 odvetniških družb in tri civilne odvetniške družbe tožbe in zagovori obtoženih tudi po ne- kaj dni, upravičen zaračunati v prime- ru, da se zadeva obravnava pred sena- znanje in odmero stroškov od- Sklep: tom treh sodnikov po 600 točk za vsak vetniška storitev, Predlog za spremembo 21. člena ZOdv dan branja obtožbe in podajanja zago- –če gre za odvetniško storitev, ali se pošlje ministrstvu za pravosodje. vorov in prav tako po 600 točk za vsak se ovrednoti po določbi 3. (50 dan dajanja zaključnih govorov in izre- točk) ali 4. točke (20 točk) tarif- ka sodbe. ne številke 39. Seja, 6. aprila 2006 Prav tako sprašuje, ali zagovorniku Skladno z 22. členom Odvetniške pripada nagrada za navzočnost na zad- tarife sprejme upravni odbor pojasnilo: nji obravnavi kot tudi za pisno vlogo ali 10. Odvetniška tarifa Sestava predloga za priznanje in zgolj nagrada za vlogo oziroma nav- odmero stroškov ni odvetniška storitev. 1. Odvetnik prosi za mnenje, kako zočnost, če poda svojo zaključno bese- naj kot zagovornik po uradni dolžnosti do v pisni obliki. v postopku pridržanja na varovanem 9. Predlog za spremembo ZOdv Skladno z 22. členom OT sprejme oddelku Centra starejših obračuna svo- upravni odbor pojasnilo: Komisija, ki jo je upravni odbor je storitve. 1. Odvetniku pripada nagrada po 1. do OZS na seji 24. 1. 2006 pooblastil za Skladno z 22. členom OT je uprav- 6. točki tarifne številke 10 za zago- sestavo predloga sprememb 21. člena ni odbor sprejel pojasnilo: vor tistega dne, ko se je bral obtož- ZOdv v zvezi z odločbo US RS, št. Zagovornik po uradni dolžnosti ob- ni akt, in za tisti dan oziroma – če U-I-212//03-14 z dne 24. 11. 2005, je računava za zastopanje v postopku jih je bilo več – za tiste dni, ko je pripravila naslednje besedilo spre- pridržanja oseb v varovanih oddelkih imel odvetnik sklepno besedo. memb ZOdv v delu, ki se nanaša na t. zavodov oziroma centrov po tarifni šte- 2. Če zagovornik poda svojo zaključ- i. reklamiranje: vilki 24 OT. no besedo v pisni obliki, se nagrada Člen 21 Zakona o odvetništvu 2. Odvetnik prosi za pojasnilo, ali za navzočnost na zadnji obravnavi (Ur. l. RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US: se v primeru, ko organ druge stopnje in nagrada za pisno vlogo ne kumu- U-I-201/93, 24/01, 48/01 – odl. US: zadevo vrne v ponovni postopek orga- lirata. U-I-371/98, 111/05 – odl. US: nu prve stopnje, zastopanje na prvem 2. Odvetniška pisarna iz Ljubljane U-I-212/03) se spremeni v drugem od- naroku v ponovnem postopku ovredno- prosi za pojasnilo oziroma obvezno stavku tako, da se zdaj glasi: ti po prvi alineji tar. št. 28/4 (torej kot razlago o uporabi določbe drugega »Odvetnik je upravičen informirati prvi narok) ali po drugi alineji tar. št. odstavka 17. člena OT v povezavi s javnost o svoji dejavnosti pod pogojem, 28/4 (kot drugi ali naslednji narok), ob 3. oziroma 4. točko tarifne številke da je informacija stvarna, vestna in ne- predpostavki, da je bil že v prejšnjem 39, in sicer: zavajajoča, varuje zavezo o zaupnosti postopku izveden narok oziroma naro- – ali je sestava predloga za pri- in je skladna z etičnimi zahtevami.« ki. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 26

26 Odvetnik 30/julij 2006

Upravni odbor je skladno z 22. čle- niku, kot se je izrazil odvetnik Avbreht dobro strank in pravičnosti, v službi e j i nom OT sprejel pojasnilo: v dopisu. katere smo.

n Za zastopanje v ponovljenem pos- Splošno pravilo pozna dvoje izjem e topku na prvi stopnji v pravdnih zade- od načelne prepovedi odvetniku, da v vah, za zastopanje ko torej organ druge prevzame v isti stvari zastopanje stran- Seja, 18. aprila 2006 o l stopnje zadevo vrne v ponovni posto- ke, ki jo zastopa/jo je zastopal drug od- S pek organu prve stopnje, se zastopanje vetnik, in sicer: 12. Konstituiranje upravnega a na prvem naroku v ponovnem postop- –če se odvetnik, ki stranko že zasto- odbora OZS c i ku ovrednoti po prvi alineji tar. št. pa, s tem izrecno strinja, pri čemer n 28/4, torej kot prvi narok. pa je slednji dolžan spoštovati dolo- Predsednik zbornice, odvetnik Mi- r ha Kozinc, je pozdravil nove člane o čilo, zapisano v tretjem odstavku

b 11. Pravilo 29 Kodeksa odvetniške pravila 29 kodeksa, ali upravnega odbora in nova podpredsed- z nika OZS – odvetnico Majo Krašovec poklicne etike –če je pooblastilno razmerje med

a stranko in odvetnikom prenehalo. Orel in odvetnika Roka Korena.

k Odvetnik sprašuje: š Nasledstvo odvetnika po odvetniku, Predlagal je, da se tradicija dodelje- i 1. Kako si je v prvem odstavku ki je stranki odpovedal pooblastilo ozi- vanja odškodninskih zahtevkov, nas- n 29. člena kodeksa treba razlagati t roma mu je stranka pooblastilo prekli- lovljenih Zavarovalnici Triglav iz zava- besedo »prevzeti ali prevzame«? e cala, je torej le ena od dopustnih izjem rovanja odvetniške poklicne odgovor- Ali si je dikcijo člena treba razlaga- v od splošnega pravila, s tem da jo je tre- nosti za podajo mnenj, nadaljuje, in si- ti v smislu »sovražnega prevzema« d ba razumeti kot dopustno izjemo le, če stranke odvetniku ali si je besedilo cer tako, da se spisi članom upravnega O do prenehanja pooblastilnega razmerja odbora dodeljujejo po vrstnem redu. tega člena potrebno razlagati le kot ni prišlo na način, ki bi pomenil kršitev Hkrati so bili sprejeti sklepi o for- nasledstvo odvetnika po odvetniku, splošnega pravila. ki je stranki odpovedal pooblastilo miranju naslednjih delovnih teles ozi- oziroma kateremu je stranka poo- roma komisij OZS: Ad. 2 blastilo preklicala? – za področje financ se imenujeta 2. Ali je v drugem odstavku potrebno Namen določila drugega odstavka 29 pravila kodeksa ni v preventivnem odvetnik Miha Martelanc in odvet- dikcijo člena kodeksa razlagati kot nica Alenka Košorok Humar; preventivno opozorilo odvetniku, opozorilu odvetniku niti v kaznovanju – za področje tolmačenja odvetniške ki bi stranko upravičeno prevzel; neplačnikov, zlasti v slednjem primeru tarife se imenujeta odvetnika Josip torej v smislu, naj se odvetnik pre- bi kodeks presegel svoj namen in pose- Sever in Igor Smolej; priča, ali je stranka prejšnjemu po- gel na področje zunaj svoje pristojnos- oblaščencu poplačala vse material- ti, ampak predvsem izraz kolegialnosti – za področje kodeksa odvetniške ne stroške, zato da se v primeru ne- in poklicne solidarnosti med odvetniki, poklicne etike se imenujejo odvet- plačila stranke to ne bi zgodilo tudi vendar ne na škodo pravil kodeksa, ki nik Miran Kos kot predsednik, od- njemu? Ali pa je dikcijo tega člena urejajo odnos odvetnikov do strank, za- vetnika Andrej Razdrih in Veljko treba razlagati v smislu kazni ne- upanje in zvestobo. Škovrlj kot člana. plačnikom odvetniških storitev ozi- Prvi odstavek 29. pravila kodeksa roma kolegialnosti in poklicne soli- vsebuje dikcijo »… v isti stvari ...«, za- 13. Imenovanje glavnega tajnika darnosti do odvetnika, ki plačila za to odvetnik lahko prevzame zastopanje stranke, čeprav to isto stranko v neki opravljeno delo ni dobil, zaradi če- Glavnemu tajniku, odvetniku Mitji drugi zadevi zastopa drug odvetnik, sar se stranki, do popolnega popla- Stupanu, je prenehal mandat, ki je ve- vendar zopet le, če s tem niso kršena čila, ne omogoči nadaljnjega zasto- zan na mandat predsednika zbornice. panja pred sodiščem? In če je tako, oziroma izigrana omenjena kot tudi druga pravila kodeksa. Predsednik zbornice, odvetnik Miha ali to pomeni, da se strankam ne Kozinc, predlaga, da upravni odbor Odvetnik je v svojem dopisu izpo- omogoči nadaljnjega zastopanja le skladno z 51. členom statuta za tajnika stavil razlago pravila 29 kodeksa v v istih ali tudi v vseh drugih zade- ponovno imenuje odvetnika Mitjo Stu- vah? smeri, ki odstopa od »duha« odvetniš- pana. Upravni odbor je sprejel naslednjo kega poklica. Zaradi tega upravni od- razlago komisije za etiko: bor, kljub razumevanju razmer, ki da- nes prevladujejo na trgu in med drugim Sklep: Ad. 1 vse bolj prodirajo tudi v opravljanje od- vetniškega poklica, svoje odvetniške Za glavnega tajnika OZS se imenuje Iz prvega odstavka pravila 29 ko- kolege poziva, da s svojim ravnanjem odvetnik Mitja Stupan. Predsednik deksa lahko izluščimo splošno pravilo, in »zdravim« tekmovalnim duhom še zbornice, odvetnik Miha Kozinc, ima ki odvetniku prepoveduje, da bi v isti naprej (kot do zdaj) ohranjajo in krepi- pooblastilo za sklenitev pogodbe z stvari prevzel zastopanje stranke, ki jo jo ugled odvetniškega poklica, zlasti v glavnim tajnikom. zastopa drug odvetnik. Besedo »prev- zeti« je treba razumeti v pomenu rav- nanja odvetnika, ki bi bilo v nasprotju s pravilom o nedopustni nelojalnosti, de- Poslovili so se od nas: lovnim tekmovanjem, ki krši kolegial- Janko Pučnik, odvetnik iz Ljubljane nost in poklicno solidarnost med od- vetniki oziroma se nanaša na primere t. Branko Verstovšek, odvetnik iz Celja i. sovražnega prevzema stranke odvet- odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 27

27 Odvetnik 30/julij 2006

14. Odvetniška tarifa e j Čestitke i Odvetnik iz Ljubljane prosi za po- ● Odvetniška pripravnica Katja Plauštajner iz Celja je v New Yorku n jasnilo o uporabi drugega odstavka e 8. člena OT, ki določa, da se za zago- opravila ameriški bar exam. Po naših podatkih je prva odvetniška v varjanje obdolženca v kazenskem pos- pripravnica iz Slovenije, ki ji je uspelo opraviti »ameriški pravosodni o l

topku zviša skupna vrednost storitve za izpit«. S drugo in vsako nadaljnje očitano deja- ● Odgovorni urednik naše revije dr. Bojan Kukec je uspešno obranil a

nje za 25 odstotkov, vendar največ za zagovor doktorske disertacije ter bil 21. junija 2006 promoviran na c 100 odstotkov. Odvetnik je uveljavljal Univerzi v Mariboru. i n zvišanje skupne vrednosti storitve za r 25 odstotkov za drugo kaznivo dejanje. Vodstvo OZS in uredništvo Odvetnika o Sodišče mu ni priznalo zvišanja od b z skupne vrednosti storitve, ki vključuje tudi urnino za porabljeni čas med za- Posledično so v tem delu predla- sledice, kot so predvidene v osmem a gane spremembe, ki za OZS niso poglavju, so zato tudi s tega stališča k stopanjem na narokih. Po stališču pred- š sednika senata lahko odvetnik zaraču- sprejemljive. za stranke prehude in lahko da se i stranke za izbiro pospešenega pravd- n na urnino za porabljeni čas le poleg Uveljavitev stroškovnih sankcij za t plačila za zastopanje (7. člen OT) in se kršitev izbirnih pravil tega pospešene- nega postopka iz previdnosti ne bodo e torej ne more zvišati po drugem od- ga pravdnega postopka bi pomenila kr- odločile. Tako predlagana rešitev v v stavku 8. člena OT. šitev določb ZPP. Pravilo 1. točke VIII. VIII. poglavju programa pospešenega d Podobna vprašanja so že bila ob- poglavja tega programa določa, da vsa- pravdnega postopka bo stranke in od- O ravnavana na številnih sejah upravnega ka stranka krije svoje stroške pravdne- vetnike zgolj odvračala od te možnos- odbora (9. 12. 2003 in 16. 3. 2004). ga postopka ne glede na uspeh v prav- ti in bo v primeru, da obvelja, ostala di, če nobena pravilno vabljena stranka le mrtva črka na papirju. Odvetnik Josip Sever je podal mne- ne pride na uvodni narok ali če obe Zato predlagamo, da se VIII. po- nje, da se zviša skupna vrednost storit- stranki na uvodnem naroku izjavita, da glavje predloga spremeni v skladu z ve. V zvezi z drugim odstavkom 8. čle- ne bosta izpolnili in podpisali skupne določili ZPP in se stroškovne sankcije na OT se je oprl tudi na 4. člen, ki opre- izjave iz šestega poglavja tega progra- nanašajo le na čas in opravila v okviru deljuje določanje vrednosti storitve. ma. izvajanja predhodnega dela programa Med storitve, ki se določajo v točkah, Prav tako ni v skladu z ZPP 2. točka pospešenega pravdnega postopka. pa spada tudi urnina. tega poglavja, ki predvideva sankcijo Odvetnik Josip Sever predlaga za stranko, ki se pravilno vabljena ni Sklep: sprejmem obvezne razlage, da se drugi udeležila uvodnega naroka, ki se ni odstavek 8. člena nanaša na skupno udeležila obveznega sestanka z na- Okrožnemu sodišču v Ljubljani se vrednost storitve. sprotno stranko, ali ki ni omogočila iz- pošlje dopis s predlogom, da se VIII. polnitve in pravočasne predložitve poglavje predloga Programa Okrožne- ga sodišča v Ljubljani – pospešeni Sklep: skupne izjave pravdnih strank iz četrte- ga poglavja tega programa. pravdni postopek spremeni v skladu z določili ZPP in se stroškovne sankcije 1. Upravni odbor sprejme, skladno z Stroški, ki jih zakon opredeljuje v nanašajo le na čas in opravila v okvi- 22. členom OT, obvezno razlago: 156. členu ZPP, se nanašajo na situaci- ru izvajanja predhodnega dela progra- drugi odstavek 8. člena OT se nana- je, ko mora stranka ne glede na izid ma pospešenega pravdnega postopka. ša na skupno vrednost storitve. pravde povrniti nasprotni stranki stroš- 2. Obvezne razlage in pojasnila o upo- ke, ki jih je povzročila po svoji krivdi rabi tarife se objavljajo v Uradnem ali po naključju, ki se je njej primerilo. 16. Revizija poslovanja OZS listu RS. Gre za t. i. separatne stroške. Iz tega Predsednik zbornice, odvetnik Mi- člena torej izhaja, da je stranka dolžna ha Kozinc, je predlagal, da se skladno s 15. Program Okrožnega sodišča v ne glede na uspeh v pravdi kriti zgolj predlogi na skupščini OZS v Portorožu Ljubljani – pospešeni pravdni pos- določene stroške postopka, saj je pri- 8. 4. 2006 opravi revizija poslovanja topek marno treba upoštevati 155. člen. Edi- zbornice. Odvetnik Miha Martelanc je na primerna – in v skladu z ZPP – san- v ta namen predlagal, da se glede na Vodja pravdnega oddelka Okrožne- kcija za stranke v primeru kršitve iz- posebnosti dela zbornice opravi manjši ga sodišča v Ljubljani, okrožni sodnik birnih pravil bi bila, da krijejo stroške, pregled, po možnosti tudi za daljše pre- Aleš Zalar, je zbornici posredoval ki so jih povzročile v času izvajanja teklo obdobje. predlog prenovljenega programa pos- predhodnega dela tega pospešenega programa, nikakor pa se posledice ne pešenega pravdnega postopka. Pripra- Sklep: vila ga je posebna skupina pod vod- morejo razširiti na celoten pravdni stvom vrhovne sodnice mag. Nine Be- postopek. OZS naj zbere ponudbe od priznanih tetto po analizi izvajanja enoletnega Tudi s praktičnega vidika je taka revizijskih hiš za opravo manjšega revi- programa pospešenega pravdnega pos- rešitev neživljenjska. Lahko prihaja zijskega pregleda poslovanja zbornice. topka. Kot glavna pomanjkljivost je bi- do hipotetičnih situacij, ko sprva ka- la ugotovljena odsotnost sankcij za tis- že, da se bo pospešeni pravdni posto- Pripravila: Tanja Sedušak te stranke, ki se ne udeležijo uvodnega pek lahko izpeljal, pa se nato iz raz- naroka in ki praviloma ne izpolnjujejo logov na strani ene stranke ali celo skupne izjave. obeh izkaže, da to ne bo mogoče. Po- odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 28

28 Odvetnik 30/julij 2006

Prvo sodišče je predlogoma za izdajo a s Družbena lastnina, začasne odredbe ugodilo. Zavrnilo je k ugovor tožene stranke proti sklepu o prvi a začasni odredbi. Zoper sklep sodišča o r lokacijsko in gradbeno p zavrnitvi ugovora se je tožena stranka pritožila. S to odločbo pa je sodišče ugo- a voru zoper sklep o drugi začasni odredbi n dovoljenje

d ugodilo, sklep razveljavilo in zavrnilo

o predlog za izdajo začasne odredbe. Svoje S odločitve ni posebej obrazložilo, ker raz- logi izhajajo iz obrazložitve odločitve o Pri delu mediatorja se marsikateri odvetnik sreča z zanimivimi sodnimi od- glavni stvari. ločitvami. Ena takšnih je sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani,1 in sicer glede pogosto spornih, v naslovu citiranih pravnih institutov. Gre sicer za Med pravdnima strankama je bilo ne- obrazložitev po nekdanjem ZTLR, vendar je treba upoštevati, da se danes, sporno, da je prva toženka tožniku izdala pa verjetno (glede na sodne zaostanke slovenskih sodišč) tudi še nekaj na- lokacijsko odločbo in gradbeno dovolje- slednjih let ne bo moč izogniti tovrstnim argumentom za pravilno razume- nje za gradnjo poslovnih objektov na vanje tega pravnega področja. Zdi se mi primerno izpostaviti dober primer spornem zemljišču. Nesporno je bilo tu- kvalitetne sodne odločitve. Menim, da bo odvetnikom v korist objavljena di, da je tožnik na podlagi teh dovoljenj z sodna praksa na vseh treh stopnjah rednega sodstva slovenskih sodišč v tej lastnimi sredstvi zgradil poslovne objek- pravdni zadevi. te in jih leta 1970 začel uporabljati za po- slovno dejavnost. Prav tako je bilo ne- sporno, da mu je prva toženka izdala od- prikazani pravdni zadevi je tož- be Višjega sodišča v Ljubljani, ki je pri- ločbo o ugotovitvi funkcionalnega zem- nik tožil dve slovenski občini za- tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo ljišča k zgradbi. Vradi ugotovitve lastninske pravi- ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve Tožnik pa zatrjuje tudi, da je na pod- ce in prepovedi posegov v lastninsko pra- stopnje in mu naložilo plačilo stroškov lagi navedenih odločb pridobil pravico 2 vico. pritožbe. V isti zadevi je bila vložena tu- do uporabe zemljišča, na podlagi te pra- Prvo sodišče (Okrožno sodišče v di revizija, ki pa je bila kot neutemeljena vice pa v skladu z 2. členom ZTLR tudi 3 Ljubljani) je zavrnilo tožbeni zahtevek, zavrnjena. lastninsko pravico na vseh nepremični- naj se ugotovi, da je tožnik izključni last- nah. Zatrjuje, da je lastninsko pravico nik nepremičnin, kar naj bi bili toženi Za prihodnjo jurisprudenco slo- pridobil tudi neposredno na podlagi 12. stranki dolžni priznati ter mu izročiti venskih pravdnih sodišč je po mojem člena ZTLR. ustrezno listino, sposobno za vknjižbo te mnenju pomembno razlogovanje pr- Tožena stranka je ugovarjala, da tože- pravice v zemljiško knjigo, ker bo sicer vega sodišča, ki je kratko in jedrnato. ča stranka ni aktivno legitimirana za uve- takšno listino nadomestila ta pravnomoč- Odgovori kar na nekaj vprašanj, ki se ljavljanje tožbenega zahtevka. Poudarjala na sodba. Zavrnjen je bil tudi zahtevek, zagotovo marsikateremu odvetniške- je, da je bilo tudi po tedaj veljavnih pred- naj se ugotovi, da je drugotožena stranka mu kolegu, ki rešujemo »stare« zade- pisih za pridobitev lokacijskega in grad- nezakonito in protipravno posegla v last- ve, zastavljajo še dandanes. benega dovoljenja treba predložiti doka- ninsko pravico, pri čemer naj bi motila zilo o lastništvu. Opozarja, da je tožnik tožnika v lasti in posesti nepremičnin, s gradil na črno, vedoč, da gradi na tujem tem da je avgusta 1997 postavila žičnato zemljišču, in je zato v tem primeru treba ograjo na železnih drogovih ter ga one- Iz obrazložitve sodbe I. sopnje uporabiti določbo 25. člena ZTLR. Tože- mogočila pri izvrševanju lastninske pra- Tožnik je od sodišča zahteval, naj na stranka še navaja, da tožnik tudi ne vice in posesti nepremičnine, zato je ugotovi, da je postal lastnik zemljišča, do more uveljavljati negatornega zahtevka, dolžna vzpostaviti prejšnje stanje, tako da uporabe katerega je po zemljiški knjigi saj ni lastnik zemljišča. odstrani ograjo z drogovi v paricijskem upravičena prva toženka, po sporazumu o Sodišče ugotavlja, da tožnik v dru- roku, na stroške drugotožene stranke. razdružitvi premoženja nekdanje X obči- Prvo sodišče je tožbeni zahtevek tož- gem in tretjem odstavku tožbenega zah- ne pa druga toženka. Zahteval je, naj mu tevka, na podlagi 42. člena ZTLR uvelja- nika zavrnilo in mu naložilo, da mora po- tožena stranka izstavi zemljiškoknjižno vrniti pravdne stroške z zakonskimi za- vlja negatorno tožbo zaradi poseganja listino. Zahteval je tudi, naj sodišče dru- druge toženke v sporne nepremičnine. mudnimi obrestmi. Ugodilo pa je ugovo- gi toženki prepove vznemirjanje, ter ru tožene stranke in sklep okrožnega so- Tak zahtevek lahko uveljavlja le lastnik predlagal najprej izdajo začasne odredbe nepremičnin. Zato je sodišče najprej ugo- dišča razveljavilo ter predlog tožnika za glede odstranitve žičnate ograje, nato pa izdajo začasne odredbe (da se drugotože- tavljalo, ali je tožnik na spornih nepre- še zaznambo spora in začasno odredbo z mičninah pridobil lastninsko pravico. ni stranki prepoveduje kakršnokoli pose- navedeno vsebino. ganje, odtujitev in obremenitev gornjih Sodišče je v dokaznem postopku iz- nepremičnin ter da je v primeru te kršit- 2 Sodba Višjega sodišča, opr. št. II Cp vedlo (v sodbi navedene) dokaze, prebra- ve drugotožena stranka dolžna plačati de- 1994/2000, z dne 7. 11. 2001. Podrobneje ne po- lo zemljiškoknjižni izpisek za sporne ne- narno kazen 50.000 SIT). vzemam razlogov sodbe višjega sodišča. Naj premičnine. zgolj opozorim, da je ugotovilo, da v sodbi res ni Odločitev prvega sodišča je postala označena vrednost spora, je pa ta označena v Sodišče je najprej ugotavljalo, ali je pravnomočna 7. 11. 2001, na podlagi sod- tožbi v višini 2,8 milijona tolarjev, ter da ta po- tožnik pridobil lastninsko pravico na manjkljivost ni v ničemer mogla vplivati na zako- podlagi izdanih odločb občine X, na pod- 1 nitost in pravilnost sodbe. Sodba opr. št. II P 472/98, v kateri je sodila ta- lagi zakona o lastninjenju nepremičnin v kratna okrožna (zdaj višja sodnica) dr. Mateja 3 Sklep VS RS opr. št. II Ips 154/2002, z dne Končina Peternel. 16. 1. 2003. družbeni lastnini. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 29

29 Odvetnik 30/julij 2006

Po 22. členu Zakona o regionalnem predloge tožnika: vpogled v odločbo in di in vendar se gradnji ni nikoli uprla. So- a planiranju (Ur. l. SRS, št. 16/67), ki je ve- potrdilo geodetske uporabe občine X. dišče je glede tega v celoti verjelo tožniku. s ljal ob izdaji lokacijskega dovoljenja, je ZTLR je v 12. členu določal: »Če je Zato je sodišče ugotavljalo, ali je bil k a moralo biti zahtevi za lokacijsko dovolje- stavba, na kateri ima kdo lastninsko pra- tožnik kot graditelj pošten. Ugotavljalo r

nje priloženo dokazilo, da je investitor vico, v skladu z zakonom zgrajena na je, ali je tožnik vedel, da gradi na zemlji- p

upravičen razpolagati z zemljiščem. Po zemljišču, ki je družbena lastnina, ima šču, na katerem nima pravice do uporabe. a

19. členu tedaj veljavnega Zakona o gra- njen lastnik pravico uporabe zemljišča, Iz izpovedbe tožnika izhaja, da je dopu- n

ditvi investicijskih objektov (Ur. l. SFRJ, na katerem je stavba zgrajena, in zemlji- ščal možnost, da sta mu bila lokacijsko in d

št. 20/67), na podlagi katerega je bilo tož- šča, ki je namenjeno za njeno redno rabo, gradbeno dovoljenje izdana pod pogo- o niku izdano gradbeno dovoljenje, je mo- dokler stavba obstaja.« jem, da pridobi pravico do uporabe zem- S ral investitor, ki je prosil za gradbeno do- Po tej določbi pridobi graditelj pravi- ljišča. Povedal je, da je mislil, da mu je voljenje, predložiti dokaz o pravici upo- co uporabe na zemljišču v družbeni last- zemljišče dano v uporabo, ker so mu »na rabe ali služnostni pravici na zemljišču, nini le, če je stavbo zgradil v skladu z za- občini« rekli, naj zemljišče kar uredi in na katerem namerava zgraditi investicij- konom (primerjal M. Krisper Kramber- pozida. Rekel pa je, da se mu je zdelo ski objekt. ger, str. 38). Iz zgoraj navedenih dejstev malo čudno, da o tem ni dobil nobenega Zakon je torej od investitorja zahte- pa izhaja, da tožnik zgradbe ni zgradil v dokumenta. Povedal je tudi, da za zemlji- šče ni nikdar nič plačal, ker tega ni od val, da je imel razpolagalno pravico na skladu z zakonom. Zato tudi na podlagi njega nihče zahteval. zemljišču, na katerem bo gradil. Le tako 12. člena ZTLR ni pridobil pravice do uporabe zemljišča. je lahko pridobil pravico gradnje. Z Sodišče se je pri svoji oceni oprlo upravnimi dovoljenji, kot so lokacijska Po pravnem mnenju, sprejetem leta predvsem na izpovedbo tožnika. Ocenilo in gradbena dovoljenja, pa investitor 1987, na zemljišču v družbeni lastnini z je, da je tožnik ob gradnji vedel, da ni pri- dobil pravice do uporabe zemljišča. Tož- ne pridobi pravice gradnje. Lokacijsko gradnjo ni bilo mogoče pridobiti lastnin- ske pravice (glej Poročilo o sodni praksi nik je res poudaril, da ne bi vlagal tolik- dovoljenje le izkazuje, da je gradnja v VS RS, št. II/87). Z Ustavnim amandma- šnih sredstev v gradnjo, če bi vedel, da skladu s prostorsko ureditvijo zemljišča, jem št. IX k Ustavi SRS je postala družbe- zemljišča nima pravice uporabljati. Sodi- gradbeno pa, da načrtovana stavba ustre- na lastnina enakopravna zadružni in za- šče pa ocenjuje, da je tožnik zaradi ravna- za gradbenim normativom (primerjaj M. sebni (drugi odstavek 6. točke amandma- nja občine upravičeno pričakoval, da bo Krisper Kramberger: Gradnja brez pravi- ja, Ur. l. SRS, št. 32/89). Tudi Ustava RS občina z odločbo naknadno legalizirala ce uporabe za graditev na zemljišču v ki družbene lastnine ne pozna več, zago- gradnjo oziroma da bo glede uporabe družbeni lastnini, Pravnik, št.1-2/1987, tavlja enako varstvo vseh oblik lastnine. zemljišča z njim sklenila pogodbo. Ven- str. 29). Pravice uporabe zemljišča tožnik Zato se je spremenila tudi sodna prak- dar se to ni zgodilo. Tožnik torej ni bil ni mogel pridobiti originarno, temveč le s sa, ki zdaj tudi pri družbeni lastnini dopu- dobroveren, zato po 24. členu ZTLR ni pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča za šča uporabo določb ZTLR o gradnji na tu- mogel pridobiti lastninske pravice. gradnjo ali odločbo pristojnega organa. jem zemljišču (glej sklep VS RS, opr. št. II Če je občina izdala lokacijsko in gradbe- Ips 105/95). Zato je sodišče v nadaljeva- Sodišče je tako ugotovilo, da tož- no dovoljenje brez ustreznih dokazil, bi nju postopka ugotavljalo, ali je tožnik pri- nik na spornem zemljišču ni pridobil morala naknadno legalizirati gradnjo ta- dobil lastninsko pravico na spornem zem- lastninske pravice, in je tožbeni zahte- ko, da bi pozneje podelila pravico upora- ljišču z gradnjo na tujem zemljišču. vek (tudi negatorni) zavrnilo. Glede be na zemljišču, na katerem je stavba. Iz ZTLR različno ureja pravna razmerja na ravnanje tožene stranke pa ni odveč izpovedbe tožnika pa izhaja, da mu takš- med graditeljem in lastnikom zemljišča. poudariti, da po petem odstavku 25. na odločba ni bila nikdar izdana oziroma Ureja tri različne položaje: položaj, ko sta člena ZTLR lahko lastnik zemljišča ni nikoli sklenil pogodbe z občino. bila graditelj in lastnik zemljišča poštena, po preteku treh let od dneva, ko je bi- Sodišče je zato odločilo, da tožnik ni položaj, ko je graditelj pošten, lastnik la končana gradnja objekta (to je bilo pridobil pravice uporabe na spornih zem- zemljišča pa nepošten, in položaj, ko sta nesporno leta 1970), od tožnika zahte- ljiščih, s tem pa tudi ne lastninske pravi- nepoštena oba. va le izplačilo prometne cene za zem- ce po zakonu o lastninjenju nepremičnin Nobenega dvoma ni, da je bila tožena ljišče. v družbeni lastnini. Zaradi takšne pravne stranka ob gradnji nepoštena. Tožniku je presoje je sodišče tudi zavrnilo dokazne izdala tri odločbe, vedela je, da tožnik gra- Pripravil: dr. Bojan Kukec odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 30

30 Odvetnik 30/julij 2006

e dr. Peter Čeferin: j i

z n Odvetniška zbornica e

c

e Slovenije – odlomki iz R zgodovine

dr. Bojan Kukec

Spominjam se leta 1987, ko sva se s kolegom Petrom srečala na stopnicah tedanje Pravne fakultete v Ljubljani (današnje poslopje Univerze v Ljublja- ni). Bil je pri koncu s snovanjem doktorata. Že takrat je verjetno nastal za- metek knjige, ki jo tokrat na kratko prikazujem. Naslov njegove doktorske disertacije je bil Odvetnik, njegova neodvisnost nekoč in danes, posebej v Sloveniji.

avtor: dr. Peter Čeferin eveda odvetnika dr. Čeferina ni V predgovoru je predsednik OZS izdajatelj: Odvetniška zbornica Slo- treba posebej predstavljati, saj je Miha Kozinc zapisal, da odvetništvo venije Seden najbolj znanih slovenskih ni poklic, ki bi si ga izbrali zato, da bi, izid: april 2006, 212 strani, 2000 iz- odvetnikov, ki je leta 1993 s sinovoma kot nam pogosto očitajo, na lahek na- vodov ustanovil eno največjih odvetniških čin zaslužili veliko denarja. Način ži- založnik: Bistra, d.o.o., Ljubljana družb v Sloveniji. Odvetniški poklic vljenja, ki smo ga izbrali, dostikrat pri- nepretrgoma opravlja od leta 1967, pri naša poleg veselja tudi slabe trenutke. mevanje vloge in pomena zagovorniš- čemer se pri svojem delu ukvarja pre- Zavedamo se, da nas javnost neupravi- tva je po mojem mnenju temelj nezau- težno s kazenskim in ustavnim pravom čeno enači s strankami, očita nam, ka- panja …« ter pravom osebnostnih (človekovih) ko sploh lahko zagovarjamo takšne lju- Na zadnji strani knjige je – kot ne- pravic. V letih pred osamosvojitvijo je di, skratka vleče vzporednico med kaz- ke vrste vademecum – odtis z naslovom bil član Sveta za varstvo človekovih nivim dejanjem, stranko in odvetni- pravic, od 1985 do 1989 pa tudi pod- Mejniki v zgodovini, ki vsebuje osem kom, ki se trudi svoje delo opraviti na (po avtorjevem izboru) najpomembnej- predsednik Odvetniške zbornice Slove- najboljši način, opozarja predsednik. nije (OZS). Med letoma 1991 in 1995 ših mejnikov v razvoju slovenskega od- V podobnem duhu je tudi avtorjev je bil član Državnega sveta RS. Gre za vetništva: zapis na koncu knjige, ko povzema enega najizkušenejših odvetnikov v – prvi Odvetniški red (Advocaten- uvodni referat zaslužnega profesorja Sloveniji, ki ima dar opazovanja za od- nordnung), ki je pravni temelj delo- ljubljanske pravne fakultete dr. Ljuba vetništvo pomembnih dogodkov, zato vanja Kranjske odvetniške zbornice Bavcona, ki je lani poleti na Dnevih je bila tudi njegova doktorska diserta- še v času avstrijskega cesarstva slovenskih odvetnikov v Rogaški Slati- cija interdisciplinarna. (15. 7. 1868), ni med drugim dejal: »Dolgotrajnost – boj za slovenski jezik, ki je leta postopkov in navidezna neučinkovitost 1898 postal izključni uradni jezik Hic et nunc sodstva je tudi že kar celo desetletje Kranjske odvetniške zbornice, Čeprav je knjiga dr. Čeferina zgo- povod za politične in medijske diskvali- – razširitev in nastanek naziva Odvet- dovinsko obarvana, še ne pomeni, da ni fikacije te vladavine prava, za demo- niške zbornice v Ljubljani (1918), aktualna. Hic et nunc, torej tukaj in kracijo in za človekove pravice najbolj – ustanovne skupščine OZS (1947), zdaj. Avtor je v knjigi nanizal barvit iz- pomembne in obenem politično, soci- – prvi slovenski (republiški) zakon o bor odlomkov iz zgodovine slovenske- alno in moralno najbolj ranljive druž- odvetništvu (1972), ga odvetništva, ki je zanj poslanstvo, bene institucije. Ta destruktivni valjar – izstop OZS iz Zveze odvetniških in način življenja, način razmišljanja. se seveda ni izognil niti odvetništvu, ki pokrajinskih zbornic Jugoslavije in Dr. Čeferin v uvodu zapiše: »Zato ga neposredno, posredno ali kar tako zaprosilo za neposredni sprejem v je mogoče zagotoviti enakost pred za- mimogrede ošvrknejo kot nebodigatre- mednarodno unijo odvetnikov ter konom le tako, da je vsaki od obeh ba družbeni okrasek, ki ne počne dru- ob agresiji na Slovenijo mednarod- strank v kontradiktornem postopku na gega, kot povzroča ali vsaj sopovzroča ni apel odvetnikom vsega sveta s voljo enako kakovostna pravna pomoč. dolgotrajnost, neučinkovitost in vse prošnjo za mednarodno pravno pri- Takšno pravno pomoč lahko zagotavlja druge naglavne grehe pravosodja. V znanje (1991), le profesionalec, ki je samostojen ter zvezi z obrambo obstaja v javnosti več – neposreden sprejem OZS v Medna- neodvisen in ki opravlja svoje delo kot sicer zmotnih, a zelo trdovratnih pre- rodno unijo odvetnikov (1992) in svoboden poklic. Take naloge pa lahko pričanj in predsodkov. V prvi vrsti pa – dokončna uveljavitev OZS v pro- uspešno izvršuje le odvetnik, ki je poleg je treba poudariti, je kar globoko za- storu Evropske unije, ko je bil teoretičnega in praktičnega znanja pri sidran predsodek, da ‘pošteni’ odvet- 27. 11. 2003 naši organizaciji pode- vsakodnevnem opravljanju svojega po- nik pač ne more zagovarjati in braniti ljen status stalne članice CCBE v klica sposoben izkazovati tudi potreben ‘barab’, če to že počne, pa mu gre sa- Bruslju (Združenje odvetniških poklicni in državljanski pogum.« mo za denar. To elementarno nerazu- zbornic in odvetnikov pri EU). odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 31

31 Odvetnik 30/julij 2006

Obdobje od leta 1945 do 1971 opi- pri izvolitvah in imenovanju nosilcev Najpomembnejša obdobja e j suje slovenske odvetnike po drugi sve- pravosodnih funkcij ter spoštovanje i Avtor v nadaljevanju knjige niza tovni vojni (zanimivo je, da je bilo na njihove neodvisnosti, samostojnosti, z najpomembnejša obdobja v časovnih seznamu odvetnikov iz leta 1945, s osebnega in strokovnega ugleda.« n trakovih, in sicer do leta 2005. pravico zastopanja pred sodišči, v smi- Ob koncu leta 1998 OZS začne iz- e c

Tako za obdobje do leta 1868 pri- slu »naredbe« le še 15 odvetnikov), dajati tudi svojo revijo Odvetnik, ka- e

kaže, kako je odvetnik postal dr. zakon o odvetništvu iz let 1946 in tere uvodnik odgovornega urednika in R France Prešeren, ki je v trinajstih le- 1957, njegove spremembe in dopolnit- takratnega predsednika dr. Čeferin tu- tih kar petkrat zaprosil za podelitev ve leta 1965, prikazani so tudi splošni di povzema. advokature, preden je septembra 1846 zakon o odvetništvu in drugi pravni Od leta 2000 do 2005 sledi sode- dobil obvestilo, da je postal odvetnik pomoči (1970). lovanje OZS v mednarodnih odvetniš- v Kranju. V času po Občnem sodnem Sledi obdobje od leta 1971 do kih organizacijah, zakon o spremem- redu, torej do leta 1820, je odvetnike 1979, ki prinese prvi slovenski zakon bah in dopolnitvah zakona o odvetniš- imenoval cesar, od leta 1820 do 1849 o odvetništvu (1972, pa tudi zakon o tvu (2001), ki med drugim prinaša Višje deželno sodišče, od leta 1849 do pravni pomoči, za katerega besedišče »evropskega odvetnika«, in druge 1868 pa justični minister. Šele po Od- dr. Čeferin ugotavlja, da je bilo kom- zbornične aktivnosti. vetniškem redu iz 1868. leta je posta- plicirano in nerazumljivo, saj bi vse Dr. Čeferin sklene kratki zgodovin- lo odvetništvo prosto, kot avtor povze- člene lahko združili v en samcat prvi ski pregled dela in življenja OZS z ma dr. Sergija Vilfana. člen sodobnega zakona, kot je bilo to razveseljivo ugotovitvijo, da je bil Nato opiše obdobje od leta 1868 do urejeno v prvem paragrafu zakona o 11. maja 2005 v imenik slovenskih od- 1914, citirani Odvetniški red, t. i. je- advokatih iz leta 1929. Avtor meni, da vetnikov vpisan 1000. odvetnik. zikovne pravde, ki izražajo boj odvet- je bil ta zakon nesistematičen in za- nikov za dosledno rabo slovenskega nesljivo do tedaj najbolj sporen odvet- Sklep jezika. Jezikovna pritožba iz leta 1906 niški zakon, kar smo jih kdaj imeli pri Naj si ob koncu tega zapisa dovo- je zanimiv primer boja za slovenski je- nas. lim nekoliko oseben vtis. zik. Odpor proti uniformiranosti je ob- V obdobju od leta 1979 do 1990 Kolega Peter ni zgolj vesten in stajal že v začetku 20. stoletja, čeprav slovenska odvetniška zbornica predla- natančen kronist zgodovine slovenske- odvetniki še vedno nosimo odvetniške ga uvedbo postopka za oceno ustav- ga (in evropskega) odvetništva, tem- toge. nosti zakona o vojaških sodiščih pred več je občudovati njegov talent, izvir- Knjiga je pregledna tudi zaradi Ustavnim sodiščem Jugoslavije. OZS nost in delovni elan, čeprav je že sko- seznama objavljenih dokumentov. uspe in doseže odločbo, da ta člen ni raj 40 let zapisan našemu cehu. Malo Gre za originale 16 najpomembnejših v skladu z Ustavo SFRJ (1991). V tem je mož, za katere tudi najvišji sloven- dokumentov, pisem, listin itd., ki se poglavju avtor prikaže tudi originalne ski (mednarodni) sodniki v neformal- nanašajo na posamezna zgodovinska dokumente in seznam ljubljanskih od- nem pogovoru priznavajo, da imajo obdobja in so pomembni za razvoj ter vetnikov, ko je 13 odvetnikov podpisa- pomembne zasluge za izboljšanje neodvisnost slovenskega odvetništva. lo, da smo pripravljeni zagovarjati ob- pravne kulture. Sledi prikaz obdobja od leta 1914 tožene v političnih procesih na Koso- Že res, da velja stara modrost, da do 1945, tj. prve svetovne vojne, kra- vu in tudi brezplačno substituirati tis- je treba biti do ljudi, ki obujajo spo- ljevine Srbov, Hrvatov, Slovencev ozi- te kolege, ki bodo v teh procesih za- mine (če si lahko dovolim sem prište- roma kraljevine Jugoslavije, razširitev govarjali obtožene (takšnih nas je bilo vati tudi pravnozgodovinske vsebine) zborničnega območja, prizadevanja za 25). skeptičen. To, kar nam pripovedujejo slovensko vrhovno sodišče v Ljublja- Med letoma 1990 in 1994 sloven- ali zapišejo, je njihovo osebno videnje ni, dr. Danila Majarona, ki je bil kar ska odvetniška zbornica izstopi iz zve- preteklih dogodkov in njihovega po- 30 let predsednik slovenske odvetniš- ze republiških in pokrajinskih zbornic mena. Le ugibamo lahko o odnosu ke zbornice, zakona o advokatih za Jugoslavije. Avtor prikaže razmerje med njihovim subjektivnim videnjem kraljevino SHS in slovenske odvetnike pred sprejemom zakona o odvetništvu in dejanskim stanjem. V glavi na ža- med drugo svetovno vojno. Čeprav po- in notariatu ter nato predstavi zakon o lost nimamo »traku« s posnetki prete- gosto uradno postavljeni in brez upa- odvetništvu (1993) in statut OZS. Ob- klih dogodkov, ki bi ga lahko po po- nja za uspeh, slovenski odvetniki v dobje od leta 1994 do 2000 zaznamu- trebi zavrteli skeptikom v dokaz. Raz- najtežji dobi naše zgodovine niso nik- je mednarodno sodelovanje OZS. polagamo le z neštetokrat spremenje- dar privolili v formalistično obrambo Dr. Čeferin prikaže zbornični nimi, nič kolikokrat revidiranimi, na obtoženih pred okupacijskim vojaškim apel za ureditev razmer v pravosod- novo montiranimi pogledi na prete- sodiščem. Njihova zahteva italijanske- ju (1999), kar kaže na to, da smo od- klost, pač skladno s tem, kako so se mu vojnemu vojaškemu sodišču, naj vetniki že pred sedmimi leti opozar- skozi življenje spreminjali naši pogle- jim zagotovi minimalne procesne po- jali na velike zaostanke pri delu so- di na stvari. goje za obrambo obtoženih – in to le- dišč in tožilstev, počasno reševanje Pri kolegu dr. Čeferinu je nevar- ta 1941 –, je verjetno edini te vrste sporov in omajano zaupanje v pravno nost tovrstne subjektivnosti minimal- dokument v tedanji okupirani Evro- državo, kar po njegovem mnenju »ter- na, saj je v knjigi veliko podatkov, ki pi. Postavili so sedem zahtev, od sti- ja odgovorno, dosledno in strokovno so podkrepljeni celo z reprodukcijami kov branilcev s klienti, omogočanja ukrepanje vseh organov, ki odločajo izvirnih dokumentov, kar daje knjigi študija spisov, natančnejše določanje o pogojih in rezultatih dela pravosod- posebno verodostojnost. razpravnih dni, obiskov v zaporih v nih funkcionarjev. Razmere terjajo nenavzočnosti jetniškega osebja in ko- umirjeno in premišljeno odločanje ta- respondence. ko pri sprejemanju predpisov kakor odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 32

32 Odvetnik 30/julij 2006

i Boštjan M. Zupančič: z

a

k i r O Spoštovanju – pismo iz P Strasbourga

dr. Bojan Kukec

Širši slovenski javnosti ni treba posebej predstavljati dr. Boštjana M. Zu- pančiča, ki je že osem let eden od 45 sodnikov Evropskega sodišča za člo- vekove pravice v Strasbourgu, zdaj celo predsednik III. senata tega sodišča. Monografija ali točneje personalistični esej, kot ga avtor poimenuje v uvo- du te knjižice, pomeni posebne vrste obogatitev profesorja in sodnika med- narodnega sodišča, ki nikdar ni odklonil sodelovanja pri projektih, ki zago- tovo pomenijo obogatitev slovenske pravne, pa tudi filozofske znanosti. Vzgib za predstavitev eseja pa ni zgolj v namigu iz opombe, ko zapiše: »Ve- sel bom vsakega odziva na to pisanje: [email protected].«

Kaj zanimivega je v eseju? In če poskušam odvetniškim kole- avtor: prof. dr. B. M. Zupančič, gom približati vsaj nekaj utrinkov iz predsednik III. senata ESČP Zagotovo to, kar avtor ponudi v ne- zahtevnega, pa zato še bolj dragocene- izdajatelj: GV Založba, d. o. o., ke vrste vademecumu, ko na zadnji ga pravno-filozofskega pisanja dr. Zu- zbirka Pravna praksa (4), Ljubljana strani predstavljene publikacije zapiše: pančiča, naj v uvodu povzamem tisto 2006, 29 strani »Ustvarjalnost – seveda je na koncu njegovo že kar »ponarodelo« med štu- govor o njej. Vendar je treba vedeti, da denti: O omleti, ki naj jo presoja le tis- po moji oceni samo Cankarjev genij je izvirna ustvarjalnost vsestranski uči- ti, ki jo jé – in ne tisti, ki jo peče …, kot tisti, ki je svojo prozo intoniral v molu, nek širšega spleta razmer. Ta splet ima je nekoč dejal Sartre. Že kar na začetku in ne v duru. Pri Stritarju se je to izro- predvsem svoj politični vidik, kajti po- avtor preseneti s pohvalo (v marsičem dilo v svetobolje (Weltschmerz). Pravi, litika je tista, ki z družbo dobesedno sijajnega Pariškega dnevnika) dr. Ca- da je pričujoče pisanje le poskus (esej). poustvarja. Če ne bi bila Slovenija tako pudra, kar je stilno lahkotni in brez In še ena slikovita misel: obremenjena s problemi, ki sem jih dvoma pristnejši približek personalisti- »Značilno za slovenske medsebojne opisal v luči pomanjkanja spoštovanja čnemu stilu pisanja. odnose je, da so nabiti z neadekvatnimi do vseh in vsega, bi bila idealna drža- Zato se zdi novota, ko avtor govori (neracionalnimi, čustveno nezrelimi, ne- va za te vrste izvirnost. V današnjih o slovenskem jeziku, ki je kot sloven- občutljivimi) reakcijami. To ves čas po- razmerah je vstop v duševno zdravje ska ljudska pesem pisan in govorjen v vzroča nesporazume, nepotrebna trenja, lahko le posameznikovo ne kolektivno, tršem in čustvovalno bolj zvedavem zamere, ljubosumnosti itd. Morda od tod izredno in individualno dejanje – prav- (reduktivnem) – asimentalnem! – c- ali tudi naša znana kmečka poslovilna za- zaprav dejanje upora. Revolt je ne-spo- g-duru. V tem izvajanju od sentimenta rotitvena formula: Pa brez zamere!, ki štovanje. Če naj ima smisel, morate va- ločene trde pojme smo enostavno žal izhaja iz pesimistične predpostavke, da diti na spoštovanju – do nečesa druge- bliže nemščini (bolj) in angleščini se je med obiskom prav gotovo namerilo ga. In prav tu je treba presekati ta (manj). Zanimivo je tudi, da ima deni- kaj, kar bi bilo v resnici zamere tudi usodno začarani krog.« mo pridevnik »morale« v francoščini vredno.« Upoštevajoč dejstvo, da je avtor ve- konotacijo sentimenta, se pravi iznian- Nadalje avtor pravi: liko objavljal v tujini, je za uvodni dis- sirane in čustvovalno-racionalne mo- »Zanimivo je, da ljudje pri nas av- kurs zagotovo pomembno omeniti sos- ralne presoje… Francozi se norčujejo toritete sodnika ne jemljejo tako resno, ledje esejev z naslovom K smislu, ki ga iz tistih, ki se ne znajo zlagati, kadar je to je dvomijo o njegovi pravičnosti in je v izvirniku pisal (pa nikoli objavil, to potrebno, medtem ko npr. Nemci in modrosti, čeprav za sodnikom stojita kot zapiše, na strani 27 v post stripctu- Slovenci mislimo, da je naivna odkri- ves državni aparat s svojo nominalno mu) v angleškem jeziku, ko je še živel v tosrčnost celo vrlina. Z drugo besedo, avtoriteto in seveda zakon. To je posle- ZDA. Tam zapiše (v opombi št. 35): razdrugačen francoski sentiment še ni dica nezaupanja med prebivalstvom ter »Če prav premislim, sem se s tem vpra- obenem tudi visoka etična korektnost, prej odtujenim (avstro-ogrskim, jugo- šanjem: ‘Kaj torej pomeni, da eshato- prav kakor nemška korektnost še zda- slovanskim, socialističnim) pravnim loškega obzorja enostavno ni več?’ ra- leč ni čustvena zrelost. Če so Nemci, sistemom, in tega seveda ne more spre- dikalne odsotnosti, vrednot v svojih spi- Švedi, Američani itd. nasproti Franco- meniti govorjenje o pravni državi, o sih, pravzaprav, tako ali drugače, zom »čustveno nezreli«, so pa zato vladavini prava itd. No, nas tu zanima ukvarjal zadnjih 15 let. Po instituconal- Francozi nasproti njim »moralo ne-do- samo to, da moč in prisila sama po se- nem kolapsu socializma pa je na esha- raščeni«. Lahko bi rekli, da je francos- bi lahko vlivata strah in preganjavico, tološkem obzorju zazijala praznina.« In ka morala ženska (jin), med tem ko je ne vlivata pa spoštovanja. Normalna nato pogumno zaključi, da je treba prav germanska etika moška (jang). Morda spoštljiva odzivnost med ljudmi ima, z tu presekati usodno začarani krog re- je to vprašanje kulture. Če govorimo o drugo besedo, veliko opraviti s svobodo volta. stilu pisanja, je bil v slovenskem jeziku in pristno demokratično tradicijo …« odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 33

33 Odvetnik 30/julij 2006

Nekoliko izven konteksta je videti »Prvorojenci, tako imenovani achievers, Za Slovence na srečo ni mogoče tr- i prikaz podatka, da je zdaj že splošno se seveda močneje istovetijo s starši, po- diti, da smo cool – vse prej kot to … z a

znana in mednarodno potrjena ugotovi- leg tega so navajeni braniti ta teritorij Slovensko ne-spoštovanje je na pose- k i tev kopenhaškega psihiatra Shake- pred prevratnimi kasnejerojenci.« ben način boleče … Cankar, ki je svo- r

becka, da je v zadnjih 50 letih število je pojmovanje o slovenskem hlapčev- P spermijev v povprečni moški spermi … stvu skoraj zagotovo prevzel iz Nie- upadlo za 50 odstotkov. To se kaže v tzschejevega dela Onstran dobrega in statistično naraščajočih težavah z mo- »Kadar je govor o politični stabil- zla, je razumel, da suženjska miselnost ško neplodnostjo. Temu ustrezno je sta- nosti neke družbe, je zato ogromno od- in vrednotenje temeljita na tem, kar je tistično upadla količina testosterona v visno od tega, ali odnosi v družbi izha- Nietzsche imenoval s francoskim izra- krvi. Vzrok za ta problem je t. i. xeno- jajo iz privajenega strahu pred avtori- zom résentiment. Pravega prevoda za estrogenski učinek pesticidov, dioxina tarnostjo (nemško, srbsko, policijsko to besedo pravzaprav ni, vendar je »ne- etc. Avtor zapiše: »Ko sem to vprašanje itd.). Šele toliko, kolikor se je ta strah voščljivost« njen poglavitni so-pomen. pred leti omenil nekemu ljubljanskemu umaknil (negativni vidik) in kolikor Gre torej za našo pregovorno, oprostite zdravniku, mi je odgovoril takole: ‘No, lahko vsebinsko govorimo o svobodi, o izrazu, »fovšijo«, pravi pisec. seveda smo mi zdravniki že nekaj časa akumulirani demokratični tradiciji, o vedeli, da imamo opravka z ‘galofak vladavini prava, o človekovih pravicah, generacijo’.« Zato avtor opozarja o o strpnosti do drugačnosti itd. (pozitiv- In naj zaključim. »dobi androgina«, ki je postalo srhljivo ni vidik), sploh lahko pride do izraza V zvezi z spoštovanjem avtor tr- aktualno. Nato postavi provokativno naravno sožitje med ljudmi… Drugače di, da imamo Slovenci kroničen vprašanje: »Je evnuh zmožen ustvarjal- rečeno, samo tisti, ki zna spoštovati, je problem in zato še predobro raz- ne izvirnosti in spoštovanja?« Tako se zmožen pri drugih inducirati spoštova- umemo duševna stanja, na katera se vračamo k filozofskemu vprašanju med nje in tudi sam vladati …« (str. 21) evropski »zgodovinski« narodi šele soma (telo) in psyche (duša) (str. 16). Kot refleksijo na vprašanje spošto- privajajo. V dialektiki gospodarja in Zanimiva je tudi misel pisca, ko po- vanja bi bilo morda treba napisati še sužnja smo vedno igrali švejkovsko jasnjuje pravno bistvo diskriminacije, esej o dostojanstvu, kajti avtor trdi, da vlogo. Od tod denimo ideologija in- ki, kot trdi, ni enostavno v tem, da ne- je svoboda večplasten splet zgodovin- divualističnega »znajdenja«, ki je koga slabše obravnavamo kot druge. skih določnic, na meji med poetičnim za nas tako značilna. Zdaj ko smo Takšno ali drugačno zapostavljanje je in metafizičnim. Ni se težko strinjati. končno gospodarji na svoji zemlji, navsezadnje del vsake pravne sankcije, In naj zaključim z avtorjevo mislijo ko smo vsaj na zunaj suvereni, bi se le da je ta utemeljena v ustavno spre- o stopnji nezaupanja med Slovenci, ki morali čim prej prilagoditi vladavini jemljivih zakonskih razlogih. Za diskri- je najvišje v Evropi, kot kažejo socio- prava, to je razumeti, da je izhod iz minacijo gre, kadar omenjeni razlogi loške raziskave. Ena od kriz, s katerimi dialektike gospodarja in sužnja prav niso racionalno utemeljeni ali pa je san- se v svojem bolečem prehodu iz dikta- v tem, da osebnega in arbitrarnega kcija prehuda. V obeh primerih je torej ture proletariata (militantnega egalitari- gospodarja ni več. govor o samovolji (arbitrarnosti), se zma) v formalno demokracijo (formal- Pravna pravila se seveda ne na- pravi o neracionalnem zapostavljanju. no enakost) sooča človeška družba, je našajo sama na sebe. Pravo uporab- Ker gre za diskriminacijo v najmanj pol zato brez dvoma ne samo kriza, ki izvi- ljajo, razlagajo in ustvarjajo sodišča ustavnosodnih primerih, bi lahko rekli, ra iz nezaupanja med ljudmi, ampak tu- od onega na Rakeku do tega v Stras- da je izkoreninjenje samovolje v samem di kriza, ki izvira iz skoraj popolnega bourgu. Politično to pomeni, da je jedru ideala pravne države. ne-spoštovanja do vsega in vsakogar. treba tej veji oblasti dati čast in ob- Pisec nam postreže še z enim prese- Trditev, da gre tu za splošno ponotra- last, pa čeprav za njo ne stojita ne netljivim podatkom. Zapiše, da neka njen cinizem, je morda pretirana. Cini- podlost vohljaške policije, ne bajo- harvardska psihološka raziskava kaže, zem je, malodane, psihopatska osebnos- net in ne nasilje navadnega pendre- da so bili vsi konzervativni sodniki tna motnja, ki izhaja iz trdosrčnosti, ne- ka. ameriškega vrhovnega sodišča prvo- dovzetnosti, nedojemljivosti, ravnoduš- Ali je tako zašpičenim mislim rojenci, vsi progresivni pa rojeni kot nosti (»biti cool«) itd., skratka iz otope- avtorja sploh še treba kaj dodati? drugi ali kasnejši otroci v družini. losti in pomanjkanja srčne kulture. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 34

34 Odvetnik 30/julij 2006

j mladih zaradi sprememb delovnoprav- i c Pravo in ne zakonodaje. Kandidat je zavzel a konservativno stališče do spremembe t r delovnopravne zakonodaje in jo ovred- e management notil kot način diskriminacije po sta- s i rosti. V zvezi z demonstracijami pa d Jernej Podlipnik povedal, da te niso primer »klasične« z delavske akcije – saj mnogi, ki so so- I delovali na protestih, sploh niso zapos- leni. Po njegovem mnenju bi lahko Odvetnike, odvetniške kandidate in pripravnike bo gotovo zanimalo, kako (mutatis mutandis) njihov pravni inte- je 5. aprila letos ob 10. uri na Fakulteti za organizacijske vede (FOV) v Kra- res našli v 2. in 77. členu slovenske nju Univerze v Mariboru doktorsko disertacijo z naslovom Vloga delovne- ustave – načelo pravne države in pra- ga prava pri razvoju kadrovske funkcije, skozi prizmo reševanja kolek- vica do stavke. tivnih delovnih sporov uspešno zagovarjal odgovorni urednik revije Od- Dr. Ludvik Toplak je želel izve- vetnik, odvetnik Bojan Kukec. deti distinkcijo med kolektivnim inte- resom in civilnopravno causo ter dok- torandovo natančnejše stališče o tem, e naslov doktorske naloge pove, 2 s poudarkom na ADR in kadrovski kateri instituti reševanja KDS bi bili da gre za interdisciplinarno te- funkciji, predlog postopka reševa- uporabni iz štirih, v disertaciji obrav- mo, ki pokriva dve glavni po- Ž nja KDS, pa je povedal nekaj več. navanih evropskih pravnih sistemov dročji: pravo na eni strani in organiza- V luči splošne kritike, ki se nave- (Nemčija, Francija, Velika Britanija in cijo oziroma management na drugi. V zuje na učinkovitosti sodstva, je dok- Hrvaška). predstavitvi smo lahko navzoči ugoto- torand predstavil svoj pogled na meto- vili, da ti dve področji le nista tako lo- Mentor dr. Jože Florjančič je de in način upravljanja na sodiščih. Pri vprašal, kako kandidat vidi medseboj- čeni, kot bi se zdelo na prvi pogled. tem je med visoki management uvrs- Tema je trenutno zelo aktualna, saj se no sodelovanje pri razvoju kadrovske til: državni zbor, vlado; srednji (ope- funkcije med nadzornimi odbori (last- v tem času sodstvu očita neučinkovi- rativni – izvršilni) management: sod- tost, ki se jo skuša odpravljati s plač- niki), visokim managementom kot vo- nike in nižji (izvajalski) management: dilno strukturo organizacije in sindi- no reformo sodnikov. Postavlja se pomožno sodno osebje. Dr. Bojan Ku- vprašanje, ali ne bi bilo bolje z učin- kati kot zastopniki delavcev ter kje so kec meni, da bi se dalo z učinkovitim po njegovem osrednji problemi v zve- kovitejšim upravljanjem dobiti enake vodenjem marsikaj storiti za učinkovi- rezultate. zi z medsebojnim usklajevanjem in s tost sodstva, ker plače le niso edini na- tem reševanjem konfliktov v organi- V komisiji za zagovor disertacije čin za motiviranje sodnikov. Prav to- zaciji. vrstnih znanj (s področja organizacije so bili: prof. dr. Mitja Novak iz PF v Po izčrpnih odgovorih na vsa vpra- in managementa – Court manage- Mariboru (predsednik), prof dr. Lud- šanja (razvila se je zanimiva debata) ment) slovenski sodni upravi najbolj vik Toplak – slovenski ambasador v smo občinstvo in kandidat zapustili primanjkuje, ker npr. predsedniki so- Vatikanu (član) in prof. dr. Jože Flo- prostor in pustili komisijo, da se je v dišč nimajo te usposobljenosti ali po- rjančič s FOV v Kranju (mentor). miru posvetovala. Ni trajalo dolgo, da sebne izobrazbe (o kadrovski funkciji, Po uvodnem nagovoru predsedni- nas je komisija vse poklicala nazaj in financah itd.). ka komisije je doktorand v štiridese- kandidatu čestitala k pridobitvi dok- tih minutah predstavil vsebino diser- Z dvema praktičnima primeroma torskega naslova. V obrazložitvi je tacije, kar sicer res malce presega je popestril predstavitev in tako poka- predsednik komisije dr. Mitja Novak predvideni čas, vendar pa je besedilo zal uporabno vrednost disertacije. Šlo povedal, da ocena v aktih Univerze žal na 366 straneh plod večletnega raz- je za primer arbitraže, ki ji je predse- ni predvidena, bi si pa vsi trije deli iskovalnega dela ter spremljanja (sod- doval in na kateri se je soočil s po- (besedilo naloge, predstavitev in od- ne) prakse in političnega dogajanja na membnimi procesnimi problemi, in govori na vprašanja) zagotovo zasluži- področju kolektivnih delovnih sporov predlog klavzule o mirnem reševanju li oceno cum laude (z odliko). in managementa. Predstavitev je sporov v podjetniških kolektivnih po- spremljala računalniška prezentacija, godbah. kar je občinstvu pomagalo pri raz- Predstavitev je sklenil s (33) su- Le upamo lahko, da besedilo umevanju povedanega. Avtor se je marnimi stališči, pobudami in pred- naloge ne bo ostalo na knjižni po- »sprehodil« skozi kazalo, se ustavil logi. Temu so sledila vprašanja čla- lici, saj bi bilo z manjšimi prila- pri posameznih točkah in jih na krat- nov komisije (nekaj jih tudi ome- goditvami primerno za objavo v ko predstavil. Na ključnih mestih, kot njam). knjižni obliki. Vidi se, da ga je pi- so denimo opredelitev kolektivnega Dr. Mitja Novak je želel slišati sal praktik, ki ve, da teoretiziranje interesa in skupine, predlog defini- kandidatov komentar o vlogi sindika- ni samo sebi namen, ampak ima cije KDS (elementi 6+3),1 reševanje tov v času globalizacije in o aktualnih smisel le, če se ga da uporabiti v kolektivnih delovnih sporov (KDS), dogajanjih v Franciji – demonstracije praksi. Avtor je nalogo obogatil s številnimi praktičnimi primeri, ki 1 Po avtorjevem predlogu je definicija KDS se- sodni, izvensodni ali sodni); ter treh »pomož- so sicer v opombah, tako da ne nih«: krog subjektov – udeležencev (izjemoma stavljena iz šestih glavnih elementov: kolektivni motijo teoretične razprave, vendar interes, subjekti – udeleženci (posameznik le izje- posameznik), posledice spora ter število udele- moma), predmet spora, načini in metode reševa- žencev. dovolj nazorni, da pokažejo ra- nja sporov, določenost v pravnih virih avtonom- 2 ADR – alternative dispute resolution (alterna- zumevanje materije. nega in heteronomnega prava, postopek (pred- tivno reševanje sporov). odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 35

35 Odvetnik 30/julij 2006

nje za podrobnosti, zlasti v zvezi z u 15. srečanje medicincev zdravniško odgovornostjo in izveden- j v stvom (ki se mu večkrat očita v slo- r

gu, da vrana vrani …). Odvetniki pa e in pravnikov seveda sodelujejo tudi kot predavate- t n lji. I Pogovarjali smo se z mag. Viktorjem Planinšcem, vrhovnim Naj omenim doc. dr. Konrada sodnikom v pokoju Plauštajnera, ki je pripravil odmev- no predavanje o zdravnikovi odgovor- nosti pri predpisovanju zdravil s prav- ● Čestitke ob jubilejnem, 15. sre- zali tudi nove vidike zdravniške stro- nega stališča, dr. Petra Čeferina, ki čanju Medicina in pravo v Mari- kovne napake, veliko smo govorili o je govoril o zdravnikovi odškodninski boru, ki se je uveljavilo v našem zapletu kot neljubi spontani posledici odgovornosti zaradi strokovne napake pravnem prostoru. Kaj bi dejali kot sicer korektnega zdravljenja. V os- in pojasnilni dolžnosti, ter Romana popotnico vsem preteklim sreča- predju je bilo vprašanje medicinskega Vrtovca iz Stockholma, ki je predaval njem? izvedenstva, ki ostaja delikatno, zlasti o varstvu bolnika na Švedskem in o v sodnih postopkih. Lex Maria (nanaša se na omenjeni Prednost naših pomladanskih raz- varnostni zaplet). V razpravah pa so Naj omenim še t. i. varnostni zap- govorov o medicinskem pravu je v sodelovali številni odvetniki, denimo let (advance event) kot terminus tech- tem, da res delujemo neinstitucional- Mitja Stupan, Andrej Vovšek, nicus za neželeni dogodek, ki se zgo- no, zato imamo odprta vrata za naj- Nenad Zečevič. različnejše strokovne pravne in medi- di v celotnem postopku obravnavanja cinske ter tudi etične poglede na kla- bolnika in povzroči ali utegne povzro- Organizatorji menimo, da so v sične institute medicinskega prava in čiti škodo na zdravju pacienta. Bistve- vrstah slovenskih odvetnikov velike na moderno intenzivno medicino vi- no pri tem je, da se take dogodke pri- »rezerve«, v mislih imam zlasti aktiv- sokih tehnologij, vključno z biomedi- javi pristojnemu organu (ministrstvu no vključevanje odvetnikov kot refe- cino in genetiko. Iščemo odgovore na ali zbornici), analizira in uvede pre- rentov na prihodnjih srečanjih Medi- zahtevna vprašanja, vendar ne za vsa- ventivne ukrepe. Dogodek se obrav- cine in prava. Odvetniška zbornica ko ceno, kajti omnis definitio pericu- nava popolnoma anonimno in prijava Slovenije pa se je tudi že večkrat iz- losa. Po drugi strani pa niti pravo ni- ne more biti podlaga za kakršnokoli kazala s finančno podporo našim sre- ti medicina zaradi raznolikosti in ne- sankcioniranje povzročitelja dogodka. čanjem, saj smo večno v denarni za- spoznavnosti življenja ne moreta biti To vpliva na redno prostovoljno pri- gati, ker delamo volontersko. eksaktni vedi. javljanje dogodkov. Za to se zavzema Tako bomo nadaljevali tudi v pri- Tudi naši seminarji so prispevali k zlasti luksemburška deklaracija za hodnje, predvsem strokovno in prija- spoznavanju medicinskega prava med varnost bolnika, ki je bila v Evropski teljsko. strokovnjaki, tako pravniki kot tudi uniji sprejeta lani aprila. (dr. B. K.) zdravniki, in poljudno javnostjo. Mor- ● da se tudi zato veča število odško- Kako odvetniki sodelujejo na dninskih tožb zaradi t. i. zdravstvene srečanjih? škode, čeprav pri tem še krepko zaos- Naših dvodnevnih pogovorov se tajamo za ZDA, kjer z rentno psiho- običajno udeležuje od 200 do 300 zo pretiravajo. Aktualnost medicin- zdravnikov in pravnikov – med prav- št. 32 skega prava se kaže tudi v tem, da je niki je veliko odvetnikov, kar je ra- kot izbirni predmet vključeno v učni zumljivo, saj dobro poznavanje medi- Z Vašim program Pravne fakultete v Ljubljani, cinskega prava dobro služi v odško- mariborska pravna fakulteta pa ome- dninskih, t. i. zdravniških pravdah. prispevkom? njeni izbirni predmet pripravlja. Tudi v razpravah, ki sledijo posamič- Za velik uspeh štejemo tudi pet iz- nim temam, kažejo odvetniki zanima- danih zbornikov z referati z naših sre- čanj, junija bo izšel šesti zbornik, pri- pravljamo pa tudi knjigo z izbranimi članki s preteklih srečanj. Obisk iz Škotske ● Letošnji naslov srečanja medi- cincev in pravnikov v Mariboru je Škotski odvetniki, specializirani za delovno pravo, so 26. maja prišli na bil Zapleti v medicini. Kaj bi posta- obisk v Slovenijo. Štirinajst odvetnikov in odvetnic se je najprej srečalo s vili v ospredje? predstavniki Delovnega sodišča v Ljubljani. Poslušali so dve obravnavi, sledi- lo pa je druženje s slovenskimi odvetniki, ki se ukvarjajo s tem pravnim V petnajstih letih smo obdelali področjem. Izmenjali so si izkušnje in mnenja o delovnopravnih sistemih. menda vsa področja medicinskega Škotski kolegi so bili tudi seznanjeni z udejanjanjem zahtev Evropske unije o prava, vedno pa je aktualno vprašanje zaposlovanju v našem pravnem sistemu. civilne odškodninske odgovornosti Ob tej priložnosti se zahvaljujemo Delovnemu sodišču v Ljubljani za spre- zdravstvenih delavcev, zlasti zdravni- jem kolegov in predstavitev našega sodnega sistema. kov. Predavatelji z obeh pravnih in (T. S.) medicinskih fakultet, s sodišč in dru- gih institucij, domači in tuji, so prika- odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 36

36 Odvetnik 30/julij 2006

zala močna udeležba državnih in pra- a j 51. skupščina dvetniške vosodnih funkcionarjev na skupščini. n Vsi so v pozdravnih nagovorih poudar- a jali trdno odločenost za čim hitrejše č zbornice Makedonije e približevanje vključitvi v Evropsko r s unijo. Janez Hočevar Na skupščini je bilo presenetljivo a

n število tujih gostov. Kar sedemnajst de-

d legacij iz tujih zbornic in odvetniških

o Kot predstavnik Odvetniške zbornice Slovenije sem se udeležil 51. skup- združenj, od Libanona do Portugalske r ščine Odvetniške zbornice Makedonije, ki je potekala 27. maja 2006 v Ohri- in Rusije. Zlasti toplo so sprejeli pred- a sednika zbornice iz Črne gore, ki je n du, in sicer v prenovljenem hotelu IneksGorica tik nad Ohridskim jezerom. ravno v teh dneh postala samostojna d

e država. hrid s prekrasnim jezerom in zdravljali makedonske odvetnike, v Prav navezava kontaktov s tujimi M očarljivo okolico je že sam po uradnem delu pa je bil med drugim iz- odvetniki je eden od razlogov, da je Osebi jamstvo za prijetno počut- voljen nov upravni odbor zbornice, ki udeležba na takih odvetniških sreča- je. Ker ima naša zbornica z makedon- je neposredno po skupščini na svoji njih smiselna. Prijateljske odnose z sko zbornico tradicionalno prijateljske konstitutivni seji ponovno podelil man- makedonsko zbornico se zdi smiselno odnose, ki so se kazali na vsakem kora- dat predsednika zbornice dosedanjemu gojiti zato, ker jim z nasveti lahko po- ku, je bilo počutje še toliko prijetnejše. predsedniku Nenadu Janičeviču. magamo, saj smo mi pot do Evropske Skupščina je potekala organizirano Da ima Odvetniška zbornica Make- unije že prehodili, oni pa jo šele zače- in slovesno. V prvem delu so gostje po- donije visok položaj v državi, je poka- njajo.

jo države in neodgovorno odločajo o Odvetniki usodi človeštva. Odvetništvo pa ima tu- di slabosti, ki so posledica neravnotež- ja med osebnimi, medčloveškimi ter v Novem Sadu skupnimi interesi. Prav zato obstaja ko- deks odvetniške etike, ki ga moramo Maja Krašovec Orel odvetniki spoštovati. Naloga odvetniš- ke zbornice pa je, da ustrezno ukrepa zoper vsakega kršitelja. Skrb zbujajoče V Novem sadu je od 11. do 13. maja potekalo praznovanje 225. obletni- je, da so kršitve kodeksa odvetniške etike najpogosteje izraz kršitev, ki so se ce odvetništva v Vojvodini, 130. obletnice ustanovitve Odvetniške zbornice »udomačile« v družbi in ki jim daje v Vojvodini in 85. obletnice ustanovitve Odvetniške zbornice v Novem Sa- slab zgled politična elita. du. Praznovanja smo se udeležili predstavniki odvetniških zbornic z vseh Dr. Beljanski je še opozoril tudi na držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, razen s Hrvaške, udeleži- pomanjkljivosti v srbskem pravosodju, li pa so se je tudi predstavniki odvetniške zbornice Madžarske ter ugledni kjer je vse več nestrokovnosti, neodgo- srbski pravni strokovnjaki in profesorji. vornosti, nizke motiviranosti in celo vplivanja na delo sodnikov, kar je za elegacijo predstavnikov odvet- ve. Poleg tega je soustanoviteljica skla- pravno državo nesprejemljivo. Govor je niških zbornic je sprejel pred- da za štipendiranje nadarjenih študen- sklenil z ugotovitvijo, da so odvetniki v Dsednik skupščine Avtonomne tov na Pravni fakulteti v Novem Sadu. tem obdobju v njihovi državi preveč pokrajine Vojvodine, sledila pa je slav- Kljub temu da so bile v preteklosti na- prepuščeni politiki, ki je rezultat intui- nostna skupščina s praznovanjem vseh cionalizirane nepremičnine velikih cije, in ne kritičnega razuma, in ki ra- navedenih jubilejev. Predsednik Odvet- vrednosti v lasti Odvetniške zbornice čuna na srečo, namesto da bi imela dol- niške zbornice Vojvodine dr. Slobo- Vojvodine, ki jih še danes ni dobila na- goročno vizijo o razvoju družbe. dan Beljanski je v govoru prikazal zaj, ima danes zbornica ugledne pro- Na skupščini sem kolegom prenesla zgodovino odvetništva v Srbiji, zlasti v store v centru Novega Sada, letos pa je prijateljske pozdrave od Odvetniške zbornice Slovenije in vseh njenih čla- Vojvodini in Novem Sadu. Poudaril je, v prostorih tega objekta odprla elitni nov ter poudarila našo pripravljenost za da je iz pretekle in polpretekle zgodo- klub, v katerem so nas gostili prvi ve- medsebojno sodelovanje. Kot podpred- vine mogoče poiskati pot k boljšem po- čer. sednica slovenske odvetniške zbornice ložaju odvetništva v prihodnosti. Kolega Beljanski je v govoru pou- sem bila v Novem Sadu prisrčno spre- Odvetniška zbornica Vojvodine daril, da je potrebna dolga pot, da se jeta. V pogovorih so srbski kolegi po- vključuje približno tisoč štiristo odvet- ustvari taka ustanova, kot je njihova od- kazali veliko zanimanje za sodelovanje. nikov in sto dvajset odvetniških pri- vetniška zbornica, mnogo hitreje pa se Izrazili so željo, da se jeseni člani pravnikov, razdeljena je na 19 območ- jo lahko uniči z napačnimi potezami upravnih odborov OZ Slovenije in OZ nih zborov. Že 78 let izdaja svoj časo- oblasti. Med odvetniki in odvetniškimi Srbije uradno sestanemo v zvezi s pri- pis Glasnik AKV in ima katedro, na zbornicami je povezovalna moč, kakr- pravo srbskega zakona o mednarodni kateri redno potekajo strokovne razpra- šna bi morala biti vzor ljudem, ki vodi- pravni pomoči. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 37

37 Odvetnik 30/julij 2006

rus clausus. Predpisal je pogoje in kva- a lifikacijo za pridobitev odvetništva, ki Sto slovenskih n so jo preverjale odvetniške zbornice in i podeljevale pravico do opravljanja od- v politikov – četrtina o vetništva. d

Odvetniške zbornice so bile razpo- o odvetnikov rejene po sedežih deželnih sodišč za g z Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško Tomaž Marušič Gradiščansko in Trst z Istro. Prosto od- a vetništvo je odprlo vrata številnim slo- n venskim diplomantom prava, ki so se v a V koledarski zbirki Kulturno založniškega društva Prešernove družbe je ob odločili za odvetniški poklic. Narašča- r P koncu leta 2002 izšla zgodovinarja dr. Branka Marušiča z naslovom Sto nje števila slovenskih odvetnikov je bil slovenskih politikov. Avtor je – upoštevajoč njihovo politično dejavnost in razlog, da se je štajerska odvetniška vpliv na slovenski narodni ter državni razvoj – med sto politikov iz obdob- zbornica zavzemala za obnovo starega sistema zaprtega števila odvetniških ja od leta 1860 do danes uvrstil tudi triindvajset odvetnikov. Pri odvetni- mest, ki je šel v korist odvetnikom kih iz druge polovice 19. stoletja je upošteval predvsem njihovo zaslužnost nemškega rodu. pri uveljavljanju slovenščine v uradovanje upravnih in sodnih oblasti. Dunajsko pravosodno ministrstvo je še v letu 1850 določilo za Kranjsko z isec je kakšnega zaslužnega ko- lav Jakob Razlag (1826–1880) – od- Ljubljano le 22 odvetniški mest. Po lega prezrl, recimo mariborska vetnik v Brežicah, dr. Karel Lavrič uvedbi prostega odvetništva je konec Podvetnika dr. Jerneja Glančni- (1818–1876) – odvetnik v Tolminu, 19. stoletja na območju Kranjske in ka (1844–1905) in dr. Frana Rosina brata dr. Josip (1834–1907) in dr. Ni- mesta Ljubljane že poslovalo 32 odvet- (1865–1924) ali celjske odvetnike kolaj (1844–1902) Tonkli – odvetnika niških pisarn. Posledica tega je bila, da dr. Ivana Dečka (1859–1908), dr. Jo- v Gorici, dr. Ivan Tavčar (1851–1923) je slovenska večina v kranjski odvetniš- sipa Vrečka (1856–1931), dr. Alojzija – odvetnik v Ljubljani, dr. Henrik Tu- ki zbornici leta 1898 izglasovala slo- Brenčiča (1856–1912) in dr. Jura ma (1858–1935) – odvetnik v Gorici, venščino za uradni jezik zbornice. S Hrašovca (1958–1957). Omenjeni so dr. Josip Wilfan (1878–1955) – odvet- tem je postala je prva slovenska odvet- slovenskemu jeziku izbojevali pot v nik v Trstu in dr. Josip Agneletto niška zbornica avstro-ogrskega cesar- urade in sodstvo ter bili nosilci sloven- (1884–1960) – odvetnik v Trstu. Tudi stva. skega kulturnega in gospodarskega omenjene avtor knjige uvršča v izbor Odprava zaprtega števila odvetniš- razvoja na Štajerskem. Očitno je avtor stotih politikov. kih mest je šla tudi v korist italijanskim knjige želel podati čimbolj uravnotežen Kljub vsemu pa je ostalo uvajanje odvetnikom, ki so si prizadevali za po- izbor osebnosti, tudi po teritorialnem slovenščine v uradovanje državnih ob- polno uveljavitev svojega jezika v jav- načelu, še zlasti v obdobju pred prvo lasti najtrši oreh – toda ne toliko zaradi nem življenju. Tako denimo tržaška od- svetovno vojno, ko je bila Slovenija centralnih oblasti, temveč zaradi lokal- vetniška zbornica še v letu 1913 ni ho- razdeljena na dežele. Ob vsem spošto- nih nemških (Štajerska) ali italijanskih tela korespondirati s kranjsko zbornico vanju stroke pa bi vendarle moral v (Trst) nacionalističnih krogov. Zasto- v slovenščini (tudi nemški prevod tek- svoj izbor uvrstiti tudi kakšnega od panje slovenskega prebivalstva pred sta), čeprav je bila v Trstu slovenščina omenjenih štajerskih odvetnikov. nemško govorečimi državnimi uradniki že uveljavljena v uradovanju. Naj omenim cesarsko diplomo iz in sodniki je dajala neodvisnim in Iz obdobja pred prvo svetovno voj- oktobra 1860, ki je omogočila uvedbo »prostim« odvetnikom možnost, da so no so po mnenju avtorja knjige (poleg parlamentarizma in javnega delovanja pri opravljanju svojega poklica uvelja- že omenjenih ) še najbolj zaslužni za v deželah avstro-ogrskega cesarstva, vljali uporabo slovenskega jezika v uveljavitev slovenščine v javno življe- kar je pomenilo tudi uveljavljanje de- upravne in sodne postopke. S svojimi nje in prvih zametkov slovenske drža- mokratičnejših oblik političnega življe- vlogami, pisanimi v slovenskem jezi- votvorne misli: nja. Ta sprostitev političnih odnosov in ku, so na vseh instancah, od zadeve do sil je našla ugodna tla v Sloveniji. Na zadeve, trmasto ustvarjali pravno prak- •dr. Matija Kavčič (1802–1863) – taborih je bila med drugim postavljena so, ki je državno oblast silila v sloven- odvetnik v Ljubljani, dr. Lovro To- tudi zahteva po uvedbi slovenščine v sko uradovanje. Začela se je uporablja- man (1827–1870) – odvetnik v Ra- državne urade in sodišča. Nastajala so ti slovenska pravna terminologija, za- dovljici, dr. Ferdinand Dominkuš politična društva, ustanavljale so se či- koni so se pisali tudi v slovenskem je- (1829–1901) – odvetnik v Maribo- talnice, javna glasila in politične stran- ziku, sodne obravnave so bile v sloven- ru, ke, v katerih so delovali tudi odvetniki, ščini. Posledica je bila zahteva po zna- •dr. Etbin Henrik Costa če seveda niso bili sami ustvarjalci in nju slovenskega jezika za državne (1832–1875) – odvetnik v Ljublja- nosilci narodnega prebujanja. uradnike in sodnike, kar je omogočalo, ni, brata dr. Janko (1834–1909) in Na straneh te revije so bili že objav- da so ta mesta prevzemali Slovenci in dr. Josip (1844–1925) Sernec – ljeni članki o aktivnostih odvetnikov v se je ustvarjal slovensko govoreči dr- odvetnika v Mariboru in v Celju, slovenskem preporodnem gibanju, ki žavni aparat. dr. Ivan Šušteršič (1863–1925) – so s svojim pravnim znanjem soustvar- Na povečanje števila odvetnikov odvetnik v Ljubljani, dr. Janko jali našo pravno in državno zavest ter slovenske narodnosti je vplival tudi no- Brejc (1869–1934) – odvetnik v se bojevali za uveljavitev slovenščine v vi odvetniški red iz leta 1868, ki je uki- Ljubljani in dr. Anton Dermota javnem življenju. To so bili dr. Rados- nil omejeno število odvetnikov – nume- (1876–1914) – odvetnik v Gorici. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 38

38 Odvetnik 30/julij 2006

Zgodovinar dr. Branko Marušič v e t knjigi med odvetniki, pomembnimi za Iz mariborskih o slovensko politiko, našteva še odvetni- d ke, ki so pretežni del svojega javnega k dela opravljali med obema vojnama, odvetniških in sodnih e

n med drugo vojno in v povojnem obdob- ju: A logov (2) dr. Vladimir Ravnihar (1871–1954) – odvetnik v Ljubljani, mag. Viki Planinšec dr. Vekoslav Kukovec (1876–1951) – odvetnik v Celju, dr. Dinko Puc (1879–1945), dr. Drago Marušič (1884–1964) – odvetnik v Ljubljani, V Odvetniku, ki je izšel novembra lani, sem se spominjal nekaterih hu- dr. Marko Natlačen (1884–1942) – domušnih, a resničnih dogodivščin iz mariborske sodne zgradbe. Tokrat odvetnik v Ljubljani in dr. Joža Vilfan sem na svetlo znova priklical nekaj takih pripetljajev. (1908–1987) – odvetnik v Kranju.

Odvetnik Plaskan je bil pronic- zen. Kolega je to zanikal, ker da se kot Neodvisni odvetniki so imeli pri 1. ljiv zagovornik (zaslovel je v procesu preiskovalni sodnik Cvirn na te zadeve uveljanju slovenščine v javno življe- proti pisatelju Dragu Jančarju in dose- že spozna. nje, zlasti pri uvajanju narodnega gel, da je bil – žal šele po obsodbi – »Cvirn ali štrik, kazen bote plačali jezika v urade in sodišča, odločilno spremenjen zloglasni 118. člen kazen- pa amen,« se je odrezal miličnik. vlogo. Zato dr. Branko Marušič skega zakonika o sovražni propagan- uvršča v obdobje med letoma 1860 3. Zadnji justificirani obsojenec di). Nekoč, še v 60. letih, je branil ob- in 1914 kar šestnajst odvetnikov, saj Rihtarič je bil med sodnim postopkom čana, ki je vinjen žalil miličnika in ga je bila uvedba slovenskega uradova- odrezav in predrzen. Velikemu kazen- je ta zasebno tožil. nja v državno upravo in sodstvo skemu senatu je predsedoval sodnik prav verjetno njihova zasluga, zara- Miličnik je svojo izpoved zaključil Anton X. Na njegovo vprašanje, kje je di česar je nastal za upravljanje dr- aktivistično: »Tako je bilo in smrt fa- rojen, mu je odgovoril, da v Svetem žave v vseh nadaljnjih obdobjih šizmu!« Antonu v Slovenskih goricah. Sodnik razvoja slovenske državnosti uspo- Odvetnik Plaskan pa njemu v tre- Anton X. ga je opozoril, da se ta kraj sobljen aparat. nutku nazaj: »In svoboda narodu in danes imenuje Cerkvenjak. mojemu obdolžencu!« Rihtarič pa ga je zavrnil: »Potem pa Sledila sta splošen smeh in porav- tudi vi niste sodnik Anton, ampak Cer- kvenjak.« Literatura: nava s plačilom nekaj skesnine za Zve- zo borcev. 4. Ena najpikantnejših kazenskih – dr. Branko Marušič: Sto slovenskih politi- 2. Popularni sodnik – in orkestral- zadev je bilo sojenje natakarici, ki je kov, Koledarska zbirka – Prešernova družba, Ljubljana 2002. ni violinist – se prismeji na jutranjo ka- (res) »sredi noči, sredi maja na gostilniš- vico in pove, da ga je na Glavnem trgu kem vrtu pod cvetočo češnjo« med vr- –Pravnik – letnik XXIII, št. 9-10/1968 – slav- nostna številka ob proslavi stoletnice Odvet- ustavil prometni miličnik, češ da je na- huncem ljubezenske igre in med sočas- niške zbornice v Ljubljani. pravil prekršek in da mora plačati ka- nim poljubljanjem odgriznila jezik (ki ga je še isto noč spreten kirurg prišil na- zaj). Oškodovanec je trdil, da mu je to storila zato, ker je zvedela, da se shaja tudi z njeno znanko, medtem ko je ob- dolženka trdila, da ne ve, kako se je to pripetilo v tistih vročih trenutkih. Toži- lec je predlagal zaslišanje izvedenca psi- hiatra, ki bi naj strokovno pojasnil, kako človek doživlja najslajše trenutke … Izkušeni zagovornik ga je zavrnil, rekoč: »To pa res ni potrebno, saj vsi prav dobro vemo, da smo takrat čisto zmešani!« 5. Izkušen, silno življenjski sodnik je obravnaval posilstvo. Zagovornik je predlagal pritegnitev izvedenca psihi- atra, ker naj bi bil obdolženec abnor- malen. Med služenjem mornarice na podmornici so ga namreč večkrat zasa- čili pri onaniji. »Potem smo mi vsi skupaj abnor- malni,« ga je zavrnil predsednik senata Karikatura je avtorsko delo odvetniškega pripravnika Dejana Kokalja, ki dela pri odvetniku Jerneju Kokalju iz Maribora. in vprašujoče pogledal tožilca. Ta je le spokorno prikimal. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 39

39 Odvetnik 30/julij 2006

odvisno od oddaljenosti od skupne sklede koristi in vplivanj. u Začasni sodniki – raj za v T. Zgaga, Dnevnik, 8. 4. 2006, t š str. 44, v kolumni: Težka kategorija – i odvetniške mačke n TV Zvezde na servisu t

e

7. Na drugi strani pa v postopkih v

velikokrat nastopajo izkušeni odvetni- d

ki. »Ker se od sodnikov zahteva izjem- o 1. Ministrstvo za pravosodje na- mnenja je zadnje čase zasuta z zahte- no natančna obrazložitev, ima vsaka poveduje v začetku leta 2007 sprejem vami različnih pravnih subjektov v o odločba lahko napake. Odvisno je sa- petih novel, in sicer… ter novele zako- Sloveniji; zahtevki za izvedensko delo i mo, kako dober je odvetnik, da jih naj- j na o odvetništvu. Na ministrstvu pri- prihajajo od okrožnih, vedno pogoste- i pravljajo tudi spremembo odvetniške je tudi okrajnih, delovnih in socialnih de,« pravi P. …Večje odvetniške pisar- d tarife v smeri pospešitve postopkov in ter višjih sodišč, zavarovalnic in odvet- ne imajo odvetnike specializirane za e eno samo področje, sodniki pa to nis- priznavanja potrebnih stroškov v skla- nikov. M mo. Pravna področja, ki jih pokrivamo, du z dejansko vloženim delom. … Diana Zajec, Delo, 28. 3. 206, so vedno bolj obsežnejša in zapletena, Hkrati bodo, ob preučitvi ureditve str. 3, v članku: Napake v medicini s spreminja se tudi zakonodaja… Da kri- ZBPP in preučitvi sistema oprostitev sodnim epilogom plačila stroškov postopka v ZPP, preu- za ni samo na sodnikih, izpostavlja tu- čili tudi sistem stroškov in zagovorni- 5. Ustavno sodišče meni, da je di dr. A. G. Za primerjavo daje Nemči- kov po uradni dolžnosti v ZKP. oglaševanje odvetniške dejavnosti vpra- jo, kjer mora odvetnik v času sojenja na prvi stopnji opozoriti na procesno na- Irena Vovk, Pravna praksa, 12. 5. šanje svobodne gospodarske pobude, in pako. Če ne, se nanjo v pritožbi ne mo- 2006, str. 28 svobode izražanja komercialnega zna- čaja. … Popolna prepoved oglaševanja re sklicevat. Pri nas pa lahko odvetniki 2. Objava izvlečkov obdukcijske- odvetniške dejavnosti je protiustavna… tudi taktizirajo in na procesno napako ga poročila v časopisu je nekaj tako Ob koncu leta 2005 je US RS v zadevi opozorijo šele, ko sodišče odloči njiho- grozljivega in nedopustnega, da si niti št. U-I 212/03 odločilo, da je drugi od- vi stranki v škodo. pomisliti ne upam, da bi za vsem tem stavek 21. člena zakona o odvetništvu, Samo Trtnik, Dnevnik, 12. 4. stal odvetnik. Tudi mrtvi imajo pravico ki določa, da odvetnik ne sme reklami- 2006, v članku: Napaka v postopku, do zasebnosti, kaj šele mladoletni. Ta- rati svoje dejavnosti, v neskladju z usta- razlog za razveljavitev 3000 sodb letno ko je predsednik OZS M. K. za Nedelj- vo. US je svojo odločitev utemeljilo s ski dnevnik komentiral namige, ki se 8. Vprašanje: Haider vam grozi, 74. členom ustave in odločilo, da prepo- da vam bodo odvzeli odvetniško licen- širijo v javnosti, da so obdukcijski za- ved reklamiranja odvetnikove dejavnos- pisniki prišli iz rok M. V., zagovornika co, ker v pravnih bojih namerno vzpod- ti pomeni omejitev svobodne gospodar- bujate kršenje zakonov? priprtega lastnika Lipe. ske pobude. … A četudi je ta cilj ustav- Odgovor: Za to ni pristojen Haider, C. R., Delo, 21. 3. 2006, str. 3, v no dopusten, je US ocenilo, da je po- ampak odvetniška zbornica. Od Dunaj- članku: Mrtvi imajo pravico do zaseb- polna prepoved reklamiranja odvetniš- ske odvetniške zbornice imamo jasna nosti ke dejavnosti prekomeren poseg v stališča, s katerimi nas podpirajo. Ko- ustavno pravico odvetnikov. 3. Njeni odvetniki pa so farsična roška zbornica pa noče sprožiti ideo- mešanica arhaičnega uveljavljanja vo- mag. Andraž Teršek, Pravna prak- loškega konflikta med advokati, kar je lje (ki so še posebno ponižani, ker jim sa, 30. 3. 2006, str. 11, v članku: Dok- garancija, da se bo branila uvesti kakr- besedo daje in jemlje ženska sodnica), trinarno neprepričljiva odločba US o šnekoli postopke zoper mene. socialističnih ostankov (zahteve po pre- oglaševanju odvetništva Bernard Nežmah, intervjuju z Ru- kinitvah, češ da se je delovni čas izte- 6. Po drugi strani je presenetil od- dijem Voukom, koroškim odvetnikom kel) in zahodnega blabla novoreka o in politikom, Mladina, 10. 4. 2006, str. človekovih pravicah. vetnik S. Z. Tako je mimogrede utišal L. z besedami »prosim, če ste tiho«, na 39 Tanja Lesničar Pučko, Dnevnik, kratko opravil s prvo uro z mislijo »prej 24. 3. 2006, v članku: Nevednost je ma- sem poslušal dolgočasje med tema 9. Slovenska sodišča so zlata ti predsodkov dvema in sedaj boste še vi mene« ter se jama za advokate in sodne izveden- 4. Doslej najvišji odškodninski izkazal za prvovrstnega ekonomskega ce. zahtevek pri nas je bil 50 milijonov to- eksperta. Končno se je našel nekdo, ki Drago Oblak, Medno, Dnevnik, larjev, dosojeno je bilo 30 milijonov, zna braniti našo ubogo vlado ter njene 28. 4. 2006, str. 38, v rubriki: Vaš pri čemer je treba računati še na zako- odločitve in stopiti v bran A. S. K., na preblisk nite zamudne obresti, je opozoril prof. katero je sedem veličastnih popolnoma B. »Odvetniki so na tem področju ved- pozabilo. Ali se do nje obnašalo skraj- 10. Kaj pričakujete od svojega no bolj aktivni in izobraženi, zato je no nesramno. To, da je Z. njen odvet- odvetnika? Da vedno najde argumente tem bolj pomembno, da zagotovimo nik, je nepomembno. Nenazadnje je v prid svoje stranke. In to prepričljive kompleksno pokritost v izvedeništvu z priznal, da je odvetnik vsem akterjem v argumente, podkrepljene z ustrezno sa- vrhunskimi strokovnjaki, da ti onemo- studiu. Na koncu pa je v dvoboju z J. mozavestnim nastopom. S. Z. to zna. gočijo morebitne manipulacije advo- vehementno priznal, da mu lahko ska- Pogovor z njim je zato kot boksarski katov, po drugi strani pa objektivno če v besedo, sedaj ko ni več predsednik dvoboj. pomagajo sodiščem pri razsojanju v uprave. Zanimiv obrat, ki veliko pove o Rok Praprotnik, intervju z odvet- teh segmentih.« A to v praksi ni vedno vseh vpletenih. Najprej pohlevni muc- nikom Stojanom Zdolškom, Zelena preprosto. Komisija za izvedenska ki, kasneje napadalni bulterjerji. Vse pika, Dnevnik, 29. 4. 2006, str. 38 odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 40

40 Odvetnik 30/julij 2006

11. Še zlasti pa je škandal to, da sodnikih ustavno sporen, saj bi Slove- u ukinja ali vsaj relativizira delitev nija, edina v Evropi, imela dve vrsti v se v teh postopkih upošteva nemoralna oblasti med zakonodajno, izvršno in t pobalinskost, da so namreč prodajo sodnikov. S trajnim mandatom in za- š sodno oblastjo. i enega izvoda »prepovedane« knjige iz- časnike. Zaradi neizkušenosti slednjih Spomenka Hribar, Dnevnik, n silili kar iz odvetniške pisarne, ki je za- bi se verjetno zaostanki še povečali, za t Zelena pika, 3. 6. 2006, str. 40 e stopala tožnice. odvetniške mačke pa bi bile obravnave v Igor Bratož, Delo, 19. 4. 2006, pod vodstvom petletnikov pravi raj. d str. 20, recenzijski izvod v književnih Vlado Šlamberger, Delo, 15. 5. 18. Naš kazenski postopek je o listih 2006, str. 2, v rubriki tedensko ogleda- neustrezen in sramota je, da ta drža- o lo: Šturmovi sodniki dveh vrst va s teorijo in prakso vred ne zmore

i 12. Njegov sosed je odvetnik dovolj intelektualnega napora, da j 15. Štiriinštiridesetletni odvetnik i M. B. (nekdaj generalni sekretar vla- iz Furlanije-Julijske krajine, ki je zma- sprejme jasen, razumljiv in konsisten- d de). Tudi pri P. so prostori urejeni v sti- ten ZKP. Še zlasti, ker gre za zakon, e lu »rad-bi-bil-odvetnik«: že na prvi po- gal na tradicionalnem Hitovem turnirju v Black Jacku, je tretjino nagrade v vi- ki najbolj intenzivno posega v člove- M gled je očitno, da želijo narediti vtis na kove pravice in temeljne svoboščine. obiskovalca. Oprema je draga, zadrža- šini 5.000 evrov namenil bolnišnici za invalidno mladino v Stari Gori. Namesto tega pa zakonodajna veja no resnobna, stene oblečene v temnejši oblasti kar naprej nekaj novelira, po- les. Tla so tiha in mehka. Jani Alič, Dnevnik, 17.5.2006, str. 10, v članku: Italijanski odvetnik navadi zaradi posameznih odločitev Rok Praprotnik, Zelena pika, daroval za Staro Goro ustavnega sodišča. Dnevnik, 6. 5. 2006, str. 37, v članku: dr. Peter Čeferin, 3. 6. 2006, po- Nikoli nisem delal poslov z javnim de- 16. Poleg tega K. opozarja, da dr- vzeto v Dnevniku, 6. 6. 2006, str. 5, v narjem žava odvetnike, ki pomagajo prosilcem rubriki: Nepreslišano za azil, plačuje po polovični ceni. Po 13. C. P. je bil odvetnik, obrambni njegovih besedah bi zaradi zahtevnosti 19. Ljuba Prenner med izobra- minister, senator in poslanec. … B. se je dela morali odvetniki biti plačani po ženci v slovenskem prostoru šteje kot doslej še iz vsake zagate rešil z izjemno 200 odstotni tarifi. odvetnica in pisateljica, v ljudskem dobrimi odvetniki in tudi z novimi zako- Samo Trtnik, Dnevnik, 31. 5. zgodbarstvu od ust do ust pa je pred- ni, predvsem s krajšim rokom zastaranja 2006, str. 2, v članku: Vedno nove teža- vsem še živa najprej njena prislovčna zadev in zakonom, ki preprečuje pritož- ve z azilnim postopkom advokatska spretnost v sodnih dvora- bo na drugi stopnji, če bi bila sodba na nah, kot drugo splošna življenjska ra- prvi stopnji v prid obtoženemu. doživost in nazadnje ali pa kot prvo 17. Sodno vejo oblasti je J. Tone Hočevar, Delo, 6. 5. 2006, njena drugačnost. blokiral, ko je sodnike speljal na li- str. 28, v članku: Vitezov zaupnik za za- manice, da se pogajajo zaradi tistih Andrej Makuc, Delo, 14. 6. 2006, pahi nekaj fičnikov več; prizadeva si celo str. 24, v Književnih listih: Inventura otroštva 14. Pravniki so hitro ugotovili, za neposredni nadzor sodstva. S te- da je predlog ministra L. Š. o začasnih mi in drugimi ukrepi J. pravzaprav Pripravil: dr. Bojan Kukec odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 41

41 Odvetnik 30/julij 2006

– Ni običajno, da želijo mladi čim- 3. poglavje e

prej živeti skupaj? sem vrtal. n

– Sonja je obdržala svojo sobico, a ker je tako čutila, da ima še vedno ne- r Umor Sonje Lipec o ko zatočišče, če bi bilo treba. Ujema- v

la sva se, dajala pa sva si tudi dovolj d Igor Karlovšek svobode, da se nihče od naju ni poču- til pretirano zvezanega. Spodbujala me e n je, naj nadaljujem študij, vendar ni bi- bravnave so zadnja leta pušča- Ujel je glavo v dlani in zaprl oči. d la tiranska kot moja mama, ki je kar le vse globlje sledi v moji du- – Sonjo sem spoznal, ko sem delal o naprej zahtevala samo izpite in to. Ra- s ši. Pričakoval sem, da bo z le- še prek študentskega servisa. Nekak- O z ti lažje, da se ne bom tako grizel in da se je lepo oblekla, rada je šla ven, šna administrativna in kurirska dela. I premleval, kaj sem naredil narobe, kaj Bil sem ji podrejen in zdelo se mi je, meni je to ustrezalo. bi še moral vprašati in česa ne bi smel. da se zanima zame. To mi je godilo in Tomaž je še kar brodil po kalnem, Vnovič in vnovič sem prebiral zapis- poskušal sem … Najprej sem dobil ni se spuščal v podrobnosti, prav to pa nik, si priklical pred oči obraz Mateje košarico, a sem vztrajal. Morava res je bilo tisto, kar je zanimalo mene. Lipec, matere umorjene Sonje, in sku- skozi vse to? – Sta se kdaj v javnosti sprla, step- šal razumeti. – Ja. la, ste ji kdaj posredno grozili, na pri- mer, kakšnemu prijatelju ali znancu iz- Bila je prepričljiva. Poznala je to- Hotel sem vedeti, kako se je zače- liko podrobnosti, tako da nisem smel javili, da bi jo najraje ubili, če ste bi- lo med njima. Kot izbruh, vroč kot pe- li jezni nanjo? vrtati vanjo. Še dobro, da tožilec ni kel, grobok kot gejzir, kot vulkan, ki Iskreno se je začudil. imel svojega dne in se je raje ukvarjal uniči vse pred seboj, ali pa sta se spe- – Ne da bi vedel. Ne. Nisem. Ni- z menoj, kakor da bi izkoristil dobro tljala počasi, previdno in so se njuna sem ji grozil, nisva se tepla. Sonja je pričo. čustva poglabljala dalj časa. Ste se bila takšne sorte, da je zavihala nos in Nisem strpel v pisarni, vedel sem, imela rada ali sta se zgolj prenašala, se je kujala kakšen dan ali dva, potem da bom vse popoldne in potem še dol- ker ni bilo boljše priložnosti in ker je pa je prišla vsa mehka nazaj k meni. go v noč premleval zadevo, če neka- bilo razmerje že utečeno? Zakaj je šla Jaz sem imel ponavadi debelejše živ- terih odgovorov ne bom dobil takoj. z njim? Bil je mlajši, vendar spet ne ce. Kar odneslo me je v pripore. toliko, da bi ga vzela zaradi tega. Po – Dobro, kaj pa zadnji dan? Tomaž je sedel na postelji in bul- izobrazbi ga je prekašala, seveda, To- jil v steno. maž se je hudo mučil že z gimnazijo. – Zadnji dan je bila pač izjema. Bil Ne vem, kaj bi sicer počel druge- Sonja je veliko potovala, Tomaža ni sem razkurjen, ker mi je zapravila pet- ga, revije so nedotaknjene ležale na mogla jemati s seboj, in če bi bil v sto evrov za neko zlatnino, čeprav sva mizici, majhen radio je bil ugasnjen, njegovi koži, bi tega zagotovo ne pre- se dogovorila, da bova šla na krajši nobenega predmeta ni bilo v celici, s nesel. Da bi čakal doma kot kakšen dopust. Res sem zavpil nanjo, vendar katerim bi si krajšal čas ali speljal kuža, kaj mi bo gospodarica prinesla sem se pomiril in odšel. misli na led. iz tujine? – Te je kdo videl, ko si odhajal? – Tiste preklete tercialke v drugem Včasih sem zgolj na podlagi obna- Njegova ljubezenska zgodba, pa nadstropju so me verjetno morale vi- šanja obdolženca v priporu razbral ce- naj jo je pripovedoval še s takšnim ža- deti, saj kar naprej zijajo vame, kakor lotno zgodbo, tokrat pa se mi niti sa- rom, mi ni šla v ušesa. njalo. bi bil kužen. Nekaj se ni skladalo, in to me je Se tako obnaša človek, ki mu je Odločil sem se, da ga poskusim motilo. nekdo ubil najdražjega človeka, neko- omehčati s serijo hitrih, odločnih vpra- ga, brez katerega sploh nočeš več ži- Tomaž Podvin je v vsakem pogle- šanj in nisem pustil časa za premislek. veti? Ali pa se tako obnaša nekdo, ki du ustrezal opisu, ki bi veljal za luzer- – Ob kateri uri si odšel? hoče prikriti zločin, ki ga z razumom ja, če bi se izrazil v žargonu ceste. Na – Ob devetih, pol desetih zvečer. nobenem področju ni uspel. ni mogoče dojeti? – Ni bilo običajno, da bi prespal Brezizrazno je strmel vame, kakor Kaj na njem je pritegnilo uspešno pri njej? da mu je popolnoma vseeno, kaj se bo žensko, da se je zapletla z njim? – Čim manj sem se želel zadrževa- zgodilo z njim. Če bi bil Tomaž Podvin resnično ti tam. Lastnica ji je prepovedala obis- – Tomaž? nadpovprečen ljubimec, bi Sonja Li- ke in tudi sicer je takoj začela tolči z Trznil je, kakor da bi ga moj klic pec živela z njim štiriindvajset ur na metlo ob strop, če je zaslišala kakšno potegnil iz globokega sna, in izostril dan, tako pa je ohranila svoje stanova- škripanje. Tako se nisem nikoli mogel pogled proti meni. nje in se s Tomažem dobivala samo, tam prav sprostiti in sva raje bila pri Pokimal je v znak, da je slišal. kadar je to želela. meni. – Tomaž, povej mi vse od začetka. V življenju Sonje Lipec je bil še – Si šel od nje takoj v svoje stano- – Kako vse? nekdo. Najmanj eden. Tisti, ki ji je vanje? – Vse, kar ti pade na pamet. Ho- prerezal vrat. – Ja. Nisem imel volje, da bi se po- čem, da govoriš, da poveš vse, kar se – Zakaj je Sonja obdržala svoje tikal naokrog, zato sem šel spat. spomniš. Kako sta se spoznala s So- stanovanje? Zakaj nista živela skupaj – In dopoldne naslednjega dne so njo, kdaj, kje, kdaj sta prvič spala sku- ves čas, sem ga prekinil sredi mučne- te že pobrali, preden si šel k Sonji? paj, kdaj zadnjič, kaj je kupovala, kak- ga vlečenja spominov iz nekakšne oto- – Ja. Bila sva dogovorjena, da pri- šne konjičke je imela, vse, vse. pele podzavesti. de k meni popoldne. – Ne vem … Zdrznil se je in nagubal čelo. – Na nožu je tvoj prstni odtis. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:34 PM Page 42

42 Odvetnik 30/julij 2006

– Gotovo. Moji prstni odtisi so po- e vsod po stanovanju in tudi na priboru. n Iz arhiva a – Ti ni brizgnila kri po prstih, ko r si ji prerezal grlo? Odvetniške zbornice Slovenije o

v Podvinu so skoraj izstopile oči iz

d jamic. Nemo je zajecljal, lovil sapo. Prebira in izbira: dr. Peter Čeferin

e – Nisem bil jaz. n Zavpil sem, da bi nepripravljene- Odvetniška zbornica v letu 1975 d mu zagotovo dvignilo srce v grlo. o – Kdo pa drug?! s Dne 31. maja 1975 je bilo v zborničnem imeniku vpisanih 234 odvetnikov Podvin ni vedel, kaj naj stori, pot- z in 13 odvetniških pripravnikov. Iz poročila za to leto izhaja, da »so odvetniki I ne kaplje so mu v hipu stopile na če- na sedežih vseh okrožnih sodišč v SRS, da pa so z odvetniki nezasedena ob- lo. činska sodišča v naslednjih krajih: Ajdovščina, Črnomelj, Idrija, Rakek, Gor- – Gospod… nja Radgona, Ilirska Bistrica, Ormož in Tolmin«. – Kaj, gospod?! Nitke tkanine so Sicer pa v zbornici ugotavljajo, »da so trenutno dobro ali vsaj zadovoljivo iz tvojih hlač! Ti si bil! Gledal si jo v rešeni osnovni problemi, ki so pogoj za razvoj in položaj odvetništva kot samo- oči, ko si potegnil po vratu, gledal si, stojne družbene službe;ta ugotovitev se nanaša tako na zakonodajno ureditev kako trza in krvavi in pada po tleh v položaja odvetništva v naši družbi kakor tudi na ureditev osnovnih materialnih lužo krvi! vprašanj odvetništva v Sloveniji«. Podvinu so stopile solze v oči, se prelile po licih, toda še vedno je gle- Glede zakonodajne ureditve navajajo, »da sta položaj in vloga odvetništva dal vame, kakor da sem mu povsem bila že v prejšnjem obdobju natančno opredeljena z ustavama SFRJ in SRS in po krivici zadal smrtno rano. z republiškim zakonom o odvetništvu in drugi pravni pomoči in je zato osnov- Besno sem vrgel spis na mizo, da na naloga v obdobju, ki ga zajema to poročilo, pripraviti nov statut, ki bi bil se je razletel na desetine prosto frfo- skladen z ustavnimi določili in bi uredil delovanje OZS po načelih delegatske- tajočih listov, ki so pobelili tla. Zasli- ga sistema«. šal sem topotanje stopinj po hodniku, Pri pripravah na novi statut so aktivno sodelovali vsi odvetniški zbori in v paznik je odprl vrata in pogledal v ce- zbornici ugotavljajo, »da bi bilo takšno sodelovanje odvetnikov pri reševanju lico. večine vprašanj, ki so temeljnega pomena za delo in razvoj odvetništva, vseka- – Je vse v redu? kor potrebno tudi v bodoče«. – Ja, sem mu odmahnil, naj naju Iz zborničnega poročila za to leto je mogoče razbrati problem, ki je še ka- pusti sama. ko aktualen tudi danes in ki je v poročilu opisan takole: Podvin je še nekaj hlipal, vendar v meni ni vzbudil posebnega sočutja. Če »Ob tem ko po eni strani ugotavljamo tako široko sodelovanje večine od- sem hotel res dobro opraviti svoj po- vetnikov pri delu odvetniških zborov, žal ne moremo mimo ugotovitve, da so v sel, sem moral vedeti, ali je Tomaž naših vrstah tudi takšni odvetniki, ki se dela odvetniških zborov ne udeležuje- Podvin pravi ali ne. jo in ki smatrajo za svojo edino obveznost do OZS plačevanje zborničnih pri- spevkov. Ni treba posebej poudariti, da je glede na značaj OZS kot samouprav- Zavedal sem se težavnosti naloge v ne skupnosti odvetnikov takšno stališče nesprejemljivo in v nasprotju z ustav- primeru, da ni bil kriv. Slovenija ni nimi načeli in seveda tudi z načeli novega statuta OZS. Zato je v tem statutu Amerika, kjer se morda lahko izvlečeš tudi določilo, da predstavlja kršitev dolžnosti, etike oziroma ugleda odvetniš- na utemeljeni dvom. Tu sodišča ne pa- tva tudi neudeleževanje oziroma nesodelovanje pri delu odvetniških zborov in dajo na »v dvomu v korist obdolžen- zbornice. Nasploh pa bi bilo potrebno v naših vrstah okrepiti tovarištvo, sode- ca«, posebej pa ne v razvpitih prime- lovanje, kolegialnost in strpnost ter se zavedati, da imamo poleg poklicnega de- rih. Tožilec je dosegel že najmanj la tudi druge obveznosti do kolegov in zbornice. Okrepiti bi bilo treba tudi dru- osemdeset odstotkov vsega že zgolj z žabno življenje med odvetniki, ki ga je do zdaj vse premalo.« vložitvijo obtožnice. Imel je osumljen- ca, imel je prsne odtise na morilskem orožju, kopico sledi, da je bil Podvin Mi je bilo treba tega? Lahko bi re- – Prav, Tomaž. Začniva znova, am- na dan umora pri Sonji, priče so sli- kel Podvinovi, da ne jemljem umorov pak tokrat temeljito in počasi. Kdaj si šale grožnje, prepir, priče so ga vide- in naj si najde kakšnega mladega lju- jo prvič videl, kakšna je bila, kaj ti je le, da je zvečer odšel iz njenega sta- bljanskega odvetnika, ki bo podiral padlo v oči, kakšno šminko je imela, novanja. vse pred seboj, vlagal zahtevke za iz- kaj je nosila, je imela prstan, kakšen Kakšna pa naj bo moja zgodba? ločitev sodnikov, tožilcev, sodnih izve- drug nakit, kaj si ji rekel, kaj je odgo- Da se je neznanec odločil kar tako dencev, ugovarjal zoper sleherni pro- vorila… Hočem vedeti vse. Razumeš, stopiti do Sonje Lipec sredi noči v cesni sklep, na vsakem koraku oviral kaj je vse? podstrešno stanovanje in ji tam prere- postopek. Utrujeno je pokimal. zati vrat? Zakaj bi to kdo storil? Ali Ampak, sedaj je bilo tako in tako – In potrudi se, če nočeš sedeti v pa, zakaj bi to storil Tomaž Podvin, če prepozno. takšnem prostoru naslednjih trideset prepir res ni bil hud? Jezilo me je, da še vedno nisem bil let. Nenadoma sem se počutil starega, prepričan. utrujenega, brez prave življenjske mo- Čeprav je Tomaž Podvin prestal či. preizkus z vpitjem in direktno obtož- Kje naj sploh začnem? bo, me je vseeno nekaj grizlo. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:25 PM Page III

s dr. Ciril Ribičič dr. Ciril Ribičič s i e s SLOVENIJA PRED ESČP SLOVENIA BEFORE ECHR IN STRASBOURG – s p V STRASBOURGU – 2. DEL PART 2 p o o n V drugem (od treh) nadaljevanj, avtor predstavi dve naj- In the second prosecution (of three), the author presents i n

s pomembnejše odločitve ESČP, s katerima je bila Slovenija two most important decisions of the ECHR, sentencing y

i obsojena pred tem mednarodnim tribunalom. Gre za zadevi Slovenia in front of this international tribunal. The cases are S

k Rechbock in Lukenda. V prvem primeru je bila Slovenija ob- Rechbock and Lukenda. In the first case, Slovenia was l s sojena zaradi nečloveškega ravnanja nad tujcem, ki je prišel sentenced due to inhumane treatment of a foreigner who a r i r o v Slovenijo tihotapit prepovedane droge. V drugem primeru came to Slovenia to smuggle forbidden drugs. In the second t pa je ESČP ugotovilo sistemsko kršenje konvencijske pravice case, the ECHR established systematic violations of the o v do sojenja v razumnem roku. conventional right to a trial in a reasonable term. h A V zadnji točki avtor predstavi tudi druge sodbe zoper In the last point, the author presents other judgements t Slovenijo. Gre za zadeve: Majarič, Tričković, Belinger, Pre- against Slovenia. Those cases are: Majarič, Tričković, u dojević, Prokopović, Prijović in Martinović. Belinger, Predojević, Prokopović, Prijović in Martinović. A Nadalje pa poda tudi ugotovitve glede prijateljskih porav- The author also presents findings regarding friendly nav, ki jih je do zdaj sklenila Slovenija. Ugotavlja, da so se settlements, so far concluded by Slovenia. The author vse prijateljske poravnave, ki jih je sklenila Slovenija pred establishes that all of the friendly settlements concluded by ESČP, nanašale na kršitev pravice do sojenja v razumnem Slovenia at the ECHR have related to the violation of the času. right to a trial in a reasonable term.

dr. Luigi Varanelli dr. Luigi Varanelli FACTORING V ZAVAROVANJE FACTORING AS MODERN TYPE Članek analizira factoring kot sodobno obliko OF COLLATERAL zavarovanja terjatev. Pri tem obravnava vsa glavna teoretična This article analyses factoring as modern type of in praktična vprašanja, povezana s tovrstno obliko collateral. It talks about all main teoretical and practical zavarovanja, in sicer razmerja med upnikom in dolžnikom, questions refering to this kind of collateral, i.e. relations poplačilo cesionarja, plačilno nesposobnost cedenta ter between creditor and debtor, payment to assignee, insolvency večkraten odstop iste terjatve. Glavna težava pri factoringu of assignor and multiple assignment of the same claim. The kot posebni obliki zavarovanja terjatev je vprašanje main problem with factoring as special kind of collateral določenosti oziroma določljivosti predmeta pogodbe. Avtor represents the question of determination or determinability zagovarja stališče, da je predmet pogodbe o factoringu of the object of the contract. The author holds the opinion določen oz. določljiv, kar pomeni, da je tovrstna oblika that the object of the contract of factoring is determinated or pogodbe dopustna tudi v luči pravnih načel slovenskega determinable, which means that this kind of contract is pogodbenega prava. allowed also considering the slovenian principles of contract law.

Sodelavcem Svoje prispevke – seveda podpisane, z avtorjevim naslovom – dostavite na disketi (z berljivim izpisom – najbolje 30 vrstic na stran), pisane v WORD za Okna ali kot navadno .TXT datoteko (ASCII tekst) – ali seveda tudi po elektronski pošti na naslov uredništva. •Strokovni članek naj obsega največ 9 strani (270 vrstic ali 24.000 znakov) • Razprave, mnenja, recenzije – do 5 strani (150 vrstic ali 12.000 znakov) • Komentar, poročilo, vesti itd. – do 2 strani (60 vrstic ali 5.000 znakov)

Izdaja Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Miha Kozinc Odgovorni urednik: dr. Bojan Kukec, tel.: 01/7552-909 ali 7553-827, GSM 041/762-086 Uredniški odbor: Boris Grosman, Jože Ilc, Hinko Jenull, dr. Bojan Kukec, Andrej Razdrih, dr. Karlo Primožič, Mitja Stupan Urednica: Irena Vovk • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: Schwarz, Ljubljana Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Pražakova 8, Ljubljana, tel. 01/300-34-20, faks: 01/23-01-965, e-pošta: [email protected] Naročnina za leto 2005: 8.000 SIT oz. 33,38 EUR (posamezna številka: 2.000 SIT oz. 8,34 EUR; za študente: 500 SIT oz. 2,08 EUR). Informativna cena v evrih je preračunana po centralnem paritetnem tečju 239,640 SIT /EUR. Revija izhaja štirikrat na leto. Naklada: 1.850 izvodov Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860. odvetnik st/31-prelom 7/7/06 1:25 PM Page IV