Odvetnik 48 / Junij 2010 1

Odvetnik 48 / junij 2010 1

Odvetnik Revija Odvetniške zbornice Slovenije / Leto XXIII, št. 2 (100) – poletje 2021 / ISSN 1408-9440

mag. Roman Završek Zbornica je bila del mojega življenja

Robert Preininger Ustavna pritožba – saga o kreditih v švicarskih frankih (2. del)

Matija Urankar Izročitveni postopki: vezanost ministra za pravosodje na odločitve (kazenskih) sodišč

dr. Sara Ahlin Doljak Uporaba 83. člena Družinskega zakonika v stečajni praksi

Katarina Bervar Sternad Pravna mreža za varstvo demokracije

Intervju z novim predsednikom OZS Janezom Starmanom Odvetniška šola 2021 in dan slovenskih odvetnikov 21. in 22. oktober 2021, Kongresni center Bernardin v Portorožu

četrtek, 21. oktober 9.30 – 10.00 Sprejem udeležencev Sekcija A – uvodna 10.00 – 10.45 Državno odvetništvo se ne poravnava mag. Jurij Groznik, generalni državni odvetnik 10.45 – 11.30 Razmerje med kaznovalno odškodnino in civilnopravnim odvzemom pridobljene koristi dr. Maruša Varl, odvetnica 11.30 – 11.45 Odmor 11.45 – 13.15 Dopuščena revizija mag. Nina Betetto, vrhovna sodnica, Vrhovno sodišče RS 13.15 – 14.30 Odmor Sekcija B – civilna 14.30 – 15.15 Poslovna skrivnost Luka Gaberščik, odvetnik 15.15 – 16.00 Čezmejno dedovanje – glavni poudarki za odvetnike dr. Vesna Rijavec, dekanica Pravne fakultete Univerze v Mariboru 16.00 – 16.15 Odmor 16.15 – 17.45 Vampirji v delovnem okolju – pregled sodne prakse na področju mobinga dr. Nana Weber, odvetnica 17.45 – 19.15 Zastopanje strank v stečajnem postopku – pregled skozi vse faze postopka Marko Zaman, odvetnik Sekcija C – kazenska 14.30 – 15.15 Problematika, dileme različnih izvedenskih mnenj v istem postopku – predstavitev primera (1.) dr. Bojana Avguštin Avčin, sodna izvedenka psihiatrične stroke 15.15 – 16.00 Problematika in dileme različnih izvedenskih mnenj v istem postopku (2.) dr. Igor Areh, sodni izvedenec psihološke stroke 16.00 – 16.15 Odmor 16.15 – 17.00 Praktični nasveti za pravdanje pred Evropskim sodiščem za človekove pravice dr. Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice 17.00 – 17.45 Korona in kazensko procesno pravo – videokonferenca in načelo neposrednosti dr. Miha Šošič, odvetnik 17.45 – 18.30 Smeri razvoja kazenskega prava Timon Hren, odvetnik 18.30 – 19.15 Kazenska odgovornost sodnika Aleksander Pevec, odvetnik Sekcija D – »samopomoč« 14.30 – 16.00 »NA-VDIH – kako enostavno in učinkovito do notranjega miru« Alenka Košorok Humar, odvetnica, mednarodno certificirana učiteljica joge in qigonga 16.00 – 16.15 Odmor 16.15 – 18.00 Zdravnikov pogled na odvetniški stres in temeljni postopki oživljanja dr. Gordana Kalan Živčec, specialistka družinske in urgentne medicine 20.00 Večerni sprejem s prigrizkom in glasbo v GH Bernardin coctail lounge Sekcija E 16.15 – 18.00 Kako posodobiti poslovanje odvetniške pisarne

petek, 22. oktober DAN SLOVENSKIH ODVETNIKOV Svečana podelitev plakete dr. Danila Majarona v letu 2021

Informacije: Odvetniška zbornica Slovenije, Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana tel.: 01 / 300 34 20, faks: 01 / 300 34 32, e-pošta: [email protected]

oglasODVETNIK odvetniška st-100-okey_.indd šola-2021-1.indd 2 1 21/06/2021 10:2513:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Uvodnik 3 mag. Roman Završek Odvetniška šola 2021 in odvetnik in nekdanji predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (2012–2021) dan slovenskih odvetnikov 21. in 22. oktober 2021, Kongresni center Bernardin v Portorožu četrtek, 21. oktober Zbornica je bila del mojega življenja 9.30 – 10.00 Sprejem udeležencev inilo je dobrih devet let, odkar sem je prinesla številna plodna sodelovanja naše zbornice s Sekcija A – uvodna bil izvoljen za predsednika Odve- tujimi zbornicami, mnoga (tudi osebna) prijateljstva. Ta 10.00 – 10.45 Državno odvetništvo se ne poravnava tniške zbornice Slovenije (OZS). so nam nemalokrat odprla vrata, ki so bila za nas do te- mag. Jurij Groznik, generalni državni odvetnik Leta 2012, natančneje 12. apri- daj zaprta. Številni dobri kolegialni odnosi so prerasli v 10.45 – 11.30 Razmerje med kaznovalno odškodnino in civilnopravnim odvzemom pridobljene la, ko sem bil v triletni mandat na prava prijateljstva in to je ena največjih dodanih vredno- koristi čelu zbornice izvoljen prvič, nisem sti predsedovanja zbornici, ki jih ni mogoče honorirati in dr. Maruša Varl, odvetnica niti razmišljal o tem, da bom pred- ki jih nikoli ni pogojeval finančni interes, temveč le sku- 11.30 – 11.45 Odmor sedoval toliko časa. Pravzaprav mi je čas minil hitreje, kot pen interes in neizmerna predanost opravljanju odvetni- 11.45 – 13.15 Dopuščena revizija je dejansko tekel. Spomnim se, da tistega aprila sploh ni- štva ne glede na kraj in politični sistem. sem imel časa za slavje, saj sem se moral nemudoma lo- mag. Nina Betetto, vrhovna sodnica, Vrhovno sodišče RS M Seveda pa mednarodna aktivnost ni bila edina aktivnost titi ene najtežjih zadev, s katero se vse od leta 1868, ko 13.15 – 14.30 Odmor zbornice v vsem tem času. Vodenje zbornice na domačem sta bili odvetniški zbornici na Slovenskem priznani samo- Sekcija B – civilna parketu je bilo prav tako zelo pestro. OZS je namreč pre- stojnost in neodvisnost – kar pomeni, da je sama odlo- 14.30 – 15.15 Poslovna skrivnost vzela aktivno vlogo pri sodelovanju v zakonodajnih po- čala o vpisih in izbrisih odvetnikov – ni bilo treba ukvar- Luka Gaberščik, odvetnik stopkih, k čemur nas je prisilila velika aktivnost predlaga- jati, kljub različnim političnim režimom in družbenopo- 15.15 – 16.00 Čezmejno dedovanje – glavni poudarki za odvetnike telja predpisov. Zbornico smo poskušali nadgraditi tudi s litičnim situacijam. dr. Vesna Rijavec, dekanica Pravne fakultete Univerze v Mariboru številnimi aktivnostmi, s kate- 16.00 – 16.15 Odmor Vlada RS se je namreč leta rimi se do tedaj še ni ukvarjala. 2012 odločila, da bo posegla 16.15 – 17.45 Vampirji v delovnem okolju – pregled sodne prakse na področju mobinga Novemu vodstvu želim vse dobro Kot enega večjih in uspešnej- dr. Nana Weber, odvetnica v samostojnost in neodvisnost pri nadaljnjem delu. ših projektov moram vseka- zbornice ter s tem v položaj od- 17.45 – 19.15 Zastopanje strank v stečajnem postopku – pregled skozi vse faze postopka kor omeniti sistem stalnega iz- , odvetnik vetništva tako, da bo postopke Marko Zaman obraževanja odvetnikov, kate- vpisov, izbrisov in vodenja disciplinskih postopkov pre- Sekcija C – kazenska rega začetki prav tako segajo v leto 2012. Sistem, ki je v nesla na eno od ministrstev. Slovenski odvetniki smo se 14.30 – 15.15 Problematika, dileme različnih izvedenskih mnenj v istem postopku – tem obdobju šel skozi različne faze in imel različne obli- – tudi s pomočjo tujih odvetniških združenj, vključno s predstavitev primera (1.) ke, se je začel razvijati v zbornici, največji razcvet pa je Svetom evropskih odvetniških in pravniških organizacij dr. Bojana Avguštin Avčin, sodna izvedenka psihiatrične stroke doživel prav s prenosom celotnega izobraževanja članov (CCBE) – temu odločno uprli. Namero tedanje Vlade 15.15 – 16.00 Problematika in dileme različnih izvedenskih mnenj zbornice na Odvetniško akademijo OZS. Odločitev, da RS nam je konec leta 2012 uspelo preprečiti. Šele takrat v istem postopku (2.) se s tem začne ukvarjati pred tem ustanovljen zavod, ki sem se lahko začel ukvarjati z drugimi, rednimi zadeva- dr. Igor Areh, sodni izvedenec psihološke stroke ga je zbornica sicer ustanovila za namen mediacije, se je mi zbornice. 16.00 – 16.15 Odmor izkazala za dobro. To kažejo tudi številni zadovoljni od- 16.15 – 17.00 Praktični nasveti za pravdanje pred Evropskim sodiščem za Začetek je bil torej težji, kot bi si človek želel, po drugi zivi članov zbornice, ki so se dobro navadili na dodatna človekove pravice strani pa mi je prav ta »prva« izkušnja dala vedeti, da izobraževanja. Trend rasti je sicer rahlo zavrla epidemi- dr. Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice razmere terjajo nenehne aktivnosti zbornice v domačem ja covida-19, ki pa je bila hkrati dober pokazatelj, da bo 17.00 – 17.45 Korona in kazensko procesno pravo – videokonferenca in načelo neposrednosti prostoru in tudi na mednarodnem parketu. Brez podpo- trenutno situacijo seveda treba »izkoristiti« in izobra- dr. Miha Šošič, odvetnik re mednarodnih odvetniških organizacij in tujih odvetni- ževanja nadgraditi z večjo ponudbo t. i. spletnih izobra- 17.45 – 18.30 Smeri razvoja kazenskega prava ških zbornic, torej podpore iz tujine, ostaneš v kriznih do- ževanj, delavnic in tečajev. Prav epidemija je bila tista, ki Timon Hren, odvetnik mačih situacijah sam ter prepuščen na milost in nemilost je razkrila nekatere slabosti stalnega sistema izobraževa- 18.30 – 19.15 Kazenska odgovornost sodnika domačim oblastnikom. nja odvetnikov in nam ponudila nove ter boljše možno- Aleksander Pevec, odvetnik sti, povezane z izvedbo izobraževanj, ki so z izvedbo prek In prav ta prva izkušnja, ki me je nekako usodno zazna- Sekcija D – »samopomoč« spleta zagotovo stroškovno učinkovitejša, jih bo pa treba movala, je moja teoretična razmišljanja o domači in med- 14.30 – 16.00 glede na »medij« in »udeleženca« tudi nekoliko prila- »NA-VDIH – kako enostavno in učinkovito do notranjega miru« narodni aktivnosti zbornice – ta so se do tedaj lepo pre- Alenka Košorok Humar, odvetnica, mednarodno certificirana učiteljica joge in qigonga goditi naravi takega izobraževanja. birala v programu, ki sem ga predstavil pred izvolitvijo – 16.00 – 16.15 Odmor usmerila v dejanja, ki so nemudoma postala nujno po- V začetku mojega prvega mandata smo zagotovili tudi na- 16.15 – 18.00 Zdravnikov pogled na odvetniški stres in temeljni postopki oživljanja trebna in prioritetna. Te aktivnosti so me kot osrednje daljnje delovanje sistema, ki je odraz največje vzajemnosti dr. Gordana Kalan Živčec, specialistka družinske in urgentne medicine spremljale ves čas mojega predsedovanja zbornici. Zato med odvetniki – v mislih imam sistem vzajemne pomo- 20.00 Večerni sprejem s prigrizkom in glasbo v GH Bernardin lahko rečem, da je bilo obdobje zadnjih devetih let plo- či, ki je bil vzpostavljen davnega leta 1956. Leta 2012 je coctail lounge dno tako glede domačega kot tudi glede mednarodnega sistemu zaradi njegove finančne nevzdržnosti grozil pro- Sekcija E sodelovanja; v tem času smo sodelovali v številnih inici- pad, toda z redefiniranjem pogojev iz Pravilnika o vzaje- 16.15 – 18.00 Kako posodobiti poslovanje odvetniške pisarne ativah, ki jih je OZS vodila v regiji ter v srednji in vzho- mni pomoči smo uspeli vzpostaviti dvostransko genera- dni Evropi. Naj poudarim, da so zbornične aktivnosti v cijsko vzajemnost, torej vzajemnost med starejšimi kole- petek, 22. oktober zadnjem obdobju zajemale celotno Evropo, saj je pred- gi, ki so odhajali iz odvetniškega poklica in se upokojevali, vsem v okviru CCBE delegacija OZS postala zanesljiva in ter mlajšimi kolegi, ki so vstopali v poklic (in seveda tudi DAN SLOVENSKIH ODVETNIKOV verodostojna partnerica, ki je bila kljub majhnosti delega- med vsemi preostalimi kolegi, ki so nekje vmes). Spre- Svečana podelitev plakete dr. Danila Majarona v letu 2021 cije in majhnemu število glasov v okviru asociacije vedno memba je bila sicer deležna številnih pripomb in naspro- sogovornica, katere glas je imel težo, in mnogokrat so ji tovanja starejših kolegov, vendar je bil pravilnik z vsemi sledile tudi bistveno večje delegacije (na primer delega- spremembami sprejet. Sistem vzajemne pomoči, ki tako Informacije: cija Nemčije, Avstrije). Mednarodna aktivnost zbornice deluje že 65 let, kaže na to, da smo uspeli ohraniti tudi Odvetniška zbornica Slovenije, Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana tel.: 01 / 300 34 20, faks: 01 / 300 34 32, e-pošta: [email protected]

oglas odvetniška šola-2021-1.indd 1 21/06/2021 10:25 ODVETNIK st-100-okey_.indd 3 21/06/2021 13:54 4 Uvodnik Odvetnik 100 / poletje 2021

del naše tradicije, kljub bistveno drugačnim časom. Bo priznanje, saj so bili skrajni ukrepi uvedeni le v primerih, pa v prihodnje zagotovo treba preiti na povsem preno- ko so bile izčrpane vse druge manj invazivne možnosti. vljen sistem, ki bo članstvu zbornice omogočil zaprt sistem pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavaro- Med lepše in neponovljive trenutke, ki bodo zagotovo vanja. Slovenska odvetniška zbornica se je s tem že ukvar- ostali v spominu vseh odvetnikov – tudi v mojem – za- jala in celo pridobila načelno soglasje avstrijske odvetni- gotovo spadajo dogodki v letu 2018, povezani s prazno- ške zbornice, da se pridružimo njihovemu zaprtemu od- vanjem 150-letnice obstoja slovenskega odvetništva, ki vetniškemu sistemu pokojninskega, zdravstvenega in so- smo jo domači odvetniki slavnostno obeležili skupaj s tu- cialnega zavarovanja, vendar ideja za slovensko oblast ta- jimi gosti. Ob tej častitljivi obletnici je predsednik Repu- krat ni bila sprejemljiva. blike Slovenije Odvetniški zbornici Slovenije za njen prispevek k razvoju pravne države podelil zlati red za zaslu- Prvič v zgodovini odvetništva je bila narejena tudi študija ge. V počastitev visoke obletnice je zbornica izdala eno o ekonomskem položaju odvetništva v Sloveniji, ki je za- najlepših knjig o zgodovini odvetništva na Slovenskem z jela obdobje vse od osamosvojitve dalje. Gre za zelo zah- naslovom Slavni slovenski pravdarji – slovenski odvetniki v teven projekt, ki je bil izveden v sodelovanju z Ekonom- umetnosti, znanosti in politiki, pod njenim okriljem pa je skim inštitutom Pravne fakultete Univerze v Mariboru. nastal tudi dokumentarni filmParagraf št. 1, ki je bil pred- Študija, ki je bila objavljena doma in v tujini, je zelo po- vajan na 21. festivalu slovenskega filma v Portorožu. Gre membna, saj je omogočila vpogled v ekonomski položaj za resnično veliki deli, ki bosta našim zanamcem ponu- slovenskega odvetništva. Ugotovitve iz študije so prispe- jali celovit vpogled v 150 let zgodovine slovenskega od- vale tudi k dvigu točke v Odvetniški tarifi, prav tako so vetništva, predvsem pa, kar ni zanemarljivo velik prispe- bile podlaga za pripravo novega zakona o odvetništvu, vek, kolegov, ki so skrbeli za realizacijo obeh projektov. ki ga je OZS maja 2020 predložila Ministrstvu za pravo- V času mojega predsedovanja smo se iz starih prostorov, sodje, da ga kot zakonodajni predlog predloži v zakono- ki smo jih prodali, preselili v nove in jih v preteklem letu v dajno proceduro. V zvezi s predlogom zakona še vedno celoti obnovili. Zbornica zdaj deluje v prostorih, v katerih tečejo usklajevanja med ministrstvom in zbornico. Eko- je mogoče izvajati izobraževanja in protokolarne aktivno- nomska študija in predlog zakona o odvetništvu sta bila sti, odvetniki so dobili pravi »odvetniški dom«, zaposle- zelo zahtevna projekta, ki sta od vseh sodelujočih terjala ni pa primerne delovne prostore, v katerih je dovolj pro- številne aktivnosti. Predlog zakona ne vključuje le števil- stora za delo vseh zborničnih komisij in delovnih teles. nih novosti in sprememb na področju odvetništva, tem- več tudi vse nomotehnične zahteve za pripravo zakono- Pomembno je tudi omeniti, da smo številne delovne pro- dajnih gradiv, torej ne gre le za golo besedilo zakona, am- cese zbornice informatizirali, vse postopke, ki jih zbornica pak tudi primerjalnopravni pregled ureditev v drugih dr- vodi, smo prenovili in digitalizirali, prav tako se je vzpo- žavah in analizo finančnih učinkov zakona ter pojasnila stavil informacijski sistem za vodenje stalnega izobraže- in obrazložitve k posameznim členom. vanja odvetnikov. Naj omenim vsaj še vzpostavitev in za- četek delovanja Centra za mediacijo pri Odvetniški aka- V mojem mandatu je zbornica v skrbi za položaj odve- demiji OZS, ki se je v tem času dobro uveljavil in nudi tništva okrepila tudi svojo aktivnost na področju vode- možnost reševanja sporov vsem prebivalcem Slovenije. nja sodnih in drugih postopkov, kar je privedlo tudi do znamenite odločitve Ustavnega sodišča RS (U-I-115/14- Predsedovanje zbornici v preteklih devetih letih je večino 28, Up-218/14-45, 21. januar 2016) v primeru preiska- časa od mene zahtevalo dvojni angažma. Čas, prebit na ve odvetniške pisarne, ki je ugotovila neskladnost Zako- zbornici ali pri aktivnostih, povezanih s slovenskim od- na o kazenskem postopku (ZKP) in Zakona o odvetni- vetništvom, je pogosto terjal nesorazmerne napore. Za štvu z Ustavo. Ta odločba je bila podlaga za spremem- zbornične aktivnosti sem namenil prav toliko ali še več ur bo ZKP in je bila sploh prelomna na tem področju. Od- kot delu v svoji odvetniški pisarni. Na zbornici smo na- ločitev slovenskega Ustavnega sodišča je bila pogosto ci- redili izračun in ugotovili, da letni angažma predsednika tirana ob podobnih situacijah v drugih državah. Zagoto- zbornice terja od 1800 do 2000 delovnih ur. Gre za izre- vo lahko zapišem, da je bila zbornica tista, ki si je priza- dne obremenitve, ki so zagotovo terjale svoj davek, ven- devala zanjo, in da je do nje prišlo prav zaradi predstav- dar je to hkrati nepozabno obdobje, na katerega se bom nikov zbornice, ki so bili po zakonu dolžni sodelovati v vedno lahko ozrl s ponosom. preiskavah odvetniških pisarn ter so se uprli načinu izva- A vsega tega zagotovo ne bi bilo brez dobrih sodelavcev, janja teh preiskav. odvetnikov in ekipe na zbornici, ki je nesebično in po- trpežljivo, pogosto tudi v svojem prostem času izpolnje- V tem času so se izboljšale in modernizirale tudi do- vala zastavljene cilje in tudi v ključnih trenutkih ni nikoli mala vse zbornične dejavnosti. Uvedeno in okrepljeno obupala. Zahvaljujem se vsem, ki so me na prehojeni poti je bilo obveščanje članstva o aktivnostih zbornice ter o spremljali in mi pomagali ustvariti pogoje, v katerih da- pomembnih dogodkih in novicah – tudi prek nekate- nes delujeta zbornica in slovensko odvetništvo. Novemu rih družbenih omrežij. Zbornica je prevzela vlogo aktiv- vodstvu pa želim vse dobro pri nadaljnjem delu. ne partnerice svojih članov na vseh področjih. Žal se je morala ukvarjati tudi z aktivnostmi, ki so vodile celo do Toda moje delo v korist slovenskega odvetništva se s tem izbrisa članov iz imenika odvetnikov. Prav tako je nasto- vendarle ne končuje: ker je bilo prepoznano kot dobro pala kot interna regulatorka in izvrševalka skrajnih zakon- tako doma kot v tujini, sem se odločil, da ob podpori OZS skih ukrepov, ko odvetniki, kljub večkratnim pozivom, v letu 2021 kandidiram za mesto v predsedstvu CCBE. niso izpolnjevali svojih dolžnosti, ko so kršili zakonske Ob ugodnem izidu bi tako slovenska odvetniška zborni- obveznosti ali niso več izpolnjevali pogojev za opravlja- ca prvič v zgodovini dobila svojega predsednika v tem nje odvetniškega poklica. Vendar je treba z vidika samo- združenju, kar bi bilo za slovensko odvetništvo zagoto- stojnosti in neodvisnosti zbornice tudi tej njeni vlogi dati vo eno največjih priznanj.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 4 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Beseda urednika 5 Andrej Razdrih odvetnik v Ljubljani, odgovorni urednik revije Odvetnik in član Sodnega sveta RS Sodni svet in stota številka revije Odvetnik Sodni svet RS ima kot poseben Novoizvoljen predsednik OZS Janez Starman, prvi – sui generis – neodvisen držav- predsednik, ki ne prihaja iz Ljubljane, je v svojem ni organ dve osnovni funkciji, predvolilnem programu (objavljen je na zbornični in sicer varuje samostojnost in spletni strani) izpostavil boljšo promocijo odvetni- neodvisnost sodne veje oblasti, štva v slovenski družbi. Tudi o tej temi podrobneje na eni strani, ter skrbi za kako- spregovori v intervjuju, ki ga objavljamo v tej številki. vost dela sodnikov in sodišč, na drugi strani. Odvetniki mo- To nalogo po moji oceni že od vsega začetka zelo ramo v skladu z načelom 18. čle- kakovostno opravlja tudi naša stanovska revija Od- na Kodeksa odvetniške poklic- vetnik, ki je s to številko izšla že stotič! ne etike varovati ugled sodišč, kar je v sozvočju z obema ome- Prvi urednik dr. Bojan Kukec, ki je revijo spravil na njenima funkcijama Sodnega svet, je v uvodniku prve številke, ki je izšla 1. decem-

Foto: Boštjan Vrhovec sveta. Ugled sodišč in sodni- bra 1998, skupaj s takratnim predsednikom zbornice kov odvetniki namreč varuje- Mitjo Stupanom zapisal, da bi moralo »naše glasilo mo z ustrezno ter včasih, če je treba, tudi ostro kri- odmevati tudi v širši, ne zgolj v naši cehovski javnosti«. tiko glede ravnanja posameznih sodnikov in poslovanja sodišč ter sodne uprave (kar vse tvori sodno vejo oblasti), saj smo k temu poklicani kot varuhi člove- Danes lahko rečemo, da so se njuna pričakovanja kovih pravic in kot sestavni del pravosodja. uresničila in da revija Odvetnik v strokovni pravni periodiki ter na splošno v slovenski javnosti zaseda Ključna stvar za dobro sodstvo je dobro pripravljen pomemben prostor. in kompetenten sodnik. To je danes morda najšibkej- ša točka sistema, kajti izbira novih sodnikov ali njihovo napredovanje morata biti v skladu z načeli me- K promociji odvetništva je brez dvoma prispeva- ritokracije. Niti pri izbiri kandidatov za sodnike niti la tudi razglasitev doajena v naših vrstah dr. Petra pri napredovanju ne sme biti političnega vpliva, prav Čeferina za častnega meščana Ljubljane. To si je tako ne vpliva interesnih skupin, izključena mora biti zaslužil kot »odločen borec za človekove pravice in de- tudi t. i. »znotrajsodniška solidarnost«. mokracijo«, ki je »v svojih leposlovnih delih z odvetni- ško tematiko na duhovit način prispeval k populariza- Maja je predsednik republike Borut Pahor v parla- ciji tega zahtevnega poklica«. ment poslal kandidatno listo za izvolitev dveh članov Sodnega sveta iz nesodniških vrst. Mandat je potekel V 200-letni zgodovini podeljevanja tega častnega na- tudi dosedanji članici Sodnega sveta odvetnici Maji ziva v Ljubljani je dr. Čeferin šele drugi odvetnik, ki Praviček, zato smo odvetniki utemeljeno pričakova- je prejel tako priznanje. Zanimivo pa je, da je bil za li, da bo Državni zbor RS izvolil vsaj enega kandida- prvega častnega meščana razglašen prav tako odve- ta iz odvetniških vrst, ki jo bo nadomestil. tnik Janez Nepomuk Rozman. Čestitke kolegu dr. Petru Čeferinu! Poslanci Državnega zbora so tako 14. junija 2021 na tajnem glasovanju izmed štirih predlaganih kandida- Zaradi vsega navedenega morda ni nenavadno, da tov izvolili oba kandidata, ki ju je predlagala Odve- po raziskavi Ogledalo Slovenije, ki jo je letos izve- tniška zbornica Slovenije (OZS): odvetnico dr. Ur- dla družba Valicon, med ljudmi zaupanje v odvetni- ško Kežmah in pisca tega uvodnika Andreja Raz- ke narašča. driha. To je močan signal družbi, da zakonodajna veja oblasti odvetništvo šteje za zelo pomemben del Z jubilejno stoto številko Odvetnik prvič v svojem pravosodja, ki lahko in mora poskrbeti, da bo slovensko sodstvo delovalo kakovostno, transparentno obstoju uvaja recenziranje člankov, kar pomeni, in nepristransko. da za objavo ponujen članek v postopku dvojne anonimizirane recenzije (angl. double blind Skupaj z dosedanjim članom mag. Emilom Zakonj- review) ocenita dva strokovnjaka – recenzenta.1 škom ima OZS v 11-članskem Sodnem svetu prvič kar tri člane, kar ji daje posebno težo in ji seveda nalaga temu primerno odgovornost. Na ta način namerava uredniški odbor pridobiti avtorje najbolj zahtevnih znanstvenih prispevkov, ki Ker je treba za vsako kadrovsko odločitev Sodnega jim je recenzirana objava potrebna za njihovo aka- sveta zbrati vsaj osem glasov, bo vpliv odvetništva na demsko kariero, hkrati pa uredništvo želi, da bi Od- dogajanje v pravosodju večji kot kadarkoli prej. Pre- vetnik poleg informativnega glasila zbornice postal pričan sem, da bo ta naša vloga tvorna in načelna. tudi kakovostna znanstvena revija.

1 Podrobnejša navodila so na voljo na spletni strani OZS.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 5 21/06/2021 13:54 6 Kazalo Odvetnik 100 / poletje 2021

Uvodnik / Editorial mag. Roman Završek 2 Zbornica je bila del mojega življenja / The Bar Was a Part of My Life

Beseda urednika / Editor's Note Andrej Razdrih 5 Sodni svet in stota številka revije Odvetnik / The Judicial Council and the Hundredth Issue of the Odvetnik Journal

Članki / Articles Robert Preininger 8 Ustavna pritožba – saga o kreditih v švicarskih frankih (2. del) / Constitutional Complaint – The Swiss Franc Loans Saga (Part 2) Matija Urankar 14 Izročitveni postopki: vezanost ministra za pravosodje na odločitve (kazenskih) sodišč / Extradition Proceedings: Boundness of the Minister of Justice to the Decisions of (Criminal) Courts dr. Sara Ahlin Doljak 18 Uporaba 83. člena Družinskega zakonika (določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju) v stečajni praksi / Application of Article 83 of the Slovenian Family Code in Bankruptcy Practice Anja Jelen 21 Ključne novosti predloga novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-H) / Key Novelties of the Draft Amendment to the Slovenian Financial Operations, Insolvency Proceedings and Compulsory Dissolution Act (amendment ZFPPIPP-H) Jasmina Mitev 23 Spori o varstvu firme na prvi stopnji po 103. členu Zakona o sodiščih – izključna krajevna pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani / Disputes over the Protection of a Company Name at First Instance under Article 103 of the Slovenian Courts Act – Exclusive Territorial Jurisdiction of the Ljubljana District Court Jože Ilc 24 Raba in zloraba oblasti / Use and Abuse of Power Žiga Novak 27 Pravna narava pogodbe o zdravljenju / The Legal Nature of the Treatment Contract Jure Logar 31 O nadomestilih za vzgojo amaterskih športnikov / On Benefits for the Education of Amateur Athletes Leon Recek 34 Nekaj stališč Evropskega sodišča za človekove pravice o določenem vidiku pravice do nepristranskega sojenja / Selected Views of the European Court of Human Rights on a Particular Aspect of the Right to a Fair Trial

Članki – primerjave / Articles – Comparisons doc. dr. Boštjan Tratar 39 »Nadležno pravdanje« – kverulantstvo / “Vexatious Litigation” – Litigiousness

Civilna družba / Civil Society Katarina Bervar Sternad 42 Pravna mreža za varstvo demokracije / Legal Network for the Protection of Democracy

Odmev / Response dr. Igor Areh 44 Ko znanstveni dokazi postanejo sovražnik / When Scientific Evidence Becomes the Enemy

Intervju / Interview 48 Janez Starman: Odvetniki naj se vključijo v družbena dogajanja (Andrej Razdrih) / Attorneys Should be Involved in the Developments in Society

Evropsko sodišče za človekove pravice / European Court of Human Rights Mojca Mlinarič 50 Sekundarna viktimizacija domnevne oškodovanke spolnega napada zaradi obsojajočih in seksističnih komentarjev / Secondary Victimization of the Alleged Victim of Sexual Assault due to Condemnatory and Sexist Comments Odvetnik 100 / poletje 2021 Kazalo 7

Odvetniška zbornica slovenije / Bar Association of Slovenia 53 Erozija institucij pravnega sistema (mag. Roman Završek) / An Erosion of the Legal System Institutions 55 Zapisnik s skupščine Odvetniške zbornice Slovenije / Minutes of the Bar Association of Slovenia Assembly 57 O delu upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije / On the Work of the Steering Committee of the Bar Association of Slovenia (Jana Huč Uršič) 58 Sodelovanje odvetnikov s tretjimi osebami pri pridobivanju strank (23. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike) / Opinion of Principle: Cooperation of Lawyers with Third Parties in Acquiring Clients (Article 23 of the Code of Professional Ethics for Lawyers) 59 Prisege / Taking the Oaths 82 Statistika OZS / Statistics

Mednarodna delovanje OZS / International Activity of the Bar Klavdija Kerin in mag. Roman Završek 60 Seji Stalnega odbora CCBE / Two Sessions of the CCBE Standing Committee

Fakulteta / The Law School Dean Zagorac 63 Slavnostna akademija PF Univerze v Ljubljani / Solemn Academy of the University of Ljubljana Law Faculty

Pravna zgodovina / Legal History mag. Marjeta Oven 65 Dr. Jožef Kranjc (1821–1875) / Jožef Kranjc, PhD (1821–1875) Martina Golob 67 Kaj pa naš stric Arturo Lokar (1865–1926)? / What about Our Uncle Arturo Lokar (1865–1926)?

Knjige / Books 68 Zdenko Čepič, … [et al.]: Slavni slovenski pravdarji (dr. Jože Dežman) / Zdenko Čepič et al.: Famous Slovenian Litigants 70 mag. Andrej Ferlinc: Motivi za kazniva dejanja (Martina Žaucer Horvatin) / Andrej Ferlinc, LLM: Motives for Crimes 71 Feri Lainšček: Kurji pastir (mag. Igor Karlovšek) / Feri Lainšček: Chicken Shepherd 72 Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) z razširjenimi uvodnimi pojasnili – dr. Vesna Rijavec, dr. Aleš Galič, dr. Tomaž Keresteš, dr. Tjaša Ivanc, Miha Verčko (Marija Bele Vatovec) / Non-Contentious Civil Procedure Act (ZNP-1) with Extended Introductory Notes – Vesna Rijavec, PhD, Aleš Galič, PhD, Tomaž Keresteš, PhD, Tjaša Ivanc, PhD, Miha Verčko 73 Dr. Marko Pavliha: Onkraj materialističnega prepričanja (Alenka Košorok Humar) / Marko Pavliha, PhD: Beyond Materialistic Belief

Pravna terminologija / Legal Terminology Stanislav Fortuna 75 Šestjezični pravni slovar (26.) / Six-lingual legal dictionary (26.)

Jezik / Language Timon Hren 76 Zmotno pojmovanje instituta je dokaj pogosto / Misconceptions about the Institute are Quite Common

Zavite zgodbe / Tortuous Tales Stanislav Fortuna 77 Kri ni voda / Blood is Thicker Than Water

Potopis / Travelogue Gregor Velkaverh 79 Po Jakobovi poti / On the Jacob’s Trail

Pridružite se jim s svojim prispevkom v Odvetniku št. 3 (101) – jesen 2021! Prevodi v angleščino: Dean Zagorac.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 7 21/06/2021 13:54 8 Ustavna pritožba Odvetnik 100 / poletje 2021 Robert Preininger odvetnik v Šmarju pri Jelšah Ustavna pritožba – saga o kreditih v švicarskih frankih (2. del) Anonimizirano besedilo ustavne pritožbe1

Slovenska redna sodišča sodijo v zadevah kreditov v švicarskih frankih (CHF) že sedmo leto. Besedilo ustavne pritožbe bo razgledanemu bralcu predstavilo pogled avtorja tega prispevka na očitne kršitve etič- nih načel in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin v sojenjih pred rednimi sodišči. Nekaterim slovenskim sodnikom je bilo v preteklih sedmih letih malo mar za pošteno sojenje, kar je ne- vredno sodne funkcije. Ena od sodnic je stranki, ki jo je zastopal avtor tega prispevka, na sodni obravnavi izrecno postavila vprašanje, ali se zaveda, kaj bi se zgodilo, če bi ona ugodila tožbenemu zahtevku, pri čemer je bilo očitno, da je imela v mislih izjemno povečanje pripada novih tovrstnih zadev. Podobne ko- mentarje je bilo slišati tudi na drugih obravnavah, kar razgalja dejstvo, da so bili v ozadju sojenja tudi nepravni razlogi. Učinek je bil dosežen. Glede na tako prevladujočo preteklo sodno prakso se potrošniki po januarju 2020 praktično niso več odločali za vlaganje novih tožb, tako da je zdaj teh zadev pred rednimi sodišči samo kakšnih tri do pet odstotkov glede na skupno število vseh sklenjenih kreditnih pogodb. V tej sodni spirali je bistveno vlogo odigralo Vrhovno sodišče RS, zlasti v t. i. »drugem valu« odloči- tev, ko je bilo sojenje Vrhovnega sodišča utemeljeno na prozorni pretvezi liberalizma, češ da naj vsak po- trošnik nosi posledice za svojo izraženo pogodbeno voljo sam. In to ne glede na to, kako površno in tudi zavajajoče so banke predstavljale valutna tveganja in glede slednjih spravljale potrošnike v nezakrivljeno zmoto, ter ne glede na to, kako je treba uporabiti sodno prakso Sodišča EU in ustavnopravna načela z vidika koncepcije pravne in socialne države ter zagotovitve zaščite temeljnih pravic. Bralec si bo o tem lahko ustvaril lastno predstavo, ko bo prebral ustavno pritožbo. Pri tem je bistven tudi njen tretji – sklepni del, v katerem so vsebovani izključitveni razlogi glede sojenja sodnika poročevalca na Vrhovnem sodišču, ki je najbolj intenzivno prispeval k takemu sojenju v že omenjenem drugem valu, to sojenje pa vsebinsko bistveno odstopa od stališč istega Vrhovnega sodišča iz zadev II Ips 201/2017 in II Ips 141/2017. Ni pa več vse tako črno, kot se zdi. V letošnjem letu se je pojavil »novi val« sodnih odločitev na prvi in drugi stopnji. Pritožbeni senati Višjega sodišča v Mariboru in Višjega sodišča v Ljubljani že odkrito nasprotujejo nekaterim zmotnim stališčem Vrhovnega sodišča ali pa se jim spretno izogibajo, pri čemer korektno in pravilno obravnavajo ključna dejanska in pravna vprašanja, ki so odločilna za sojenje. Gre za sodnike in senate, ki jim je treba priznati moralno avtoriteto in visoko sodniško držo. Prepričan sem, da bo takih odločitev vedno več in da se bo ta sodna praksa tudi dokončno ustalila. V tem kontekstu bi pričakovali, da bi tudi Vrhovno sodišče »priznalo« resne in hude napake pri sojenju, ki jih je zagrešilo, ne pa da zdaj kot po tekočem traku odklanja odločanje o vloženih predlogih za dopustitev revizij ter s tem odločanje prevaljuje na preobremenjeno Ustavno sodišče RS. Sklep je nedvoumen: slovenski sodni sistem, na čelu z Vrhovnim sodiščem, je v sedmih letih sojenja v zadevah kreditov v CHF generalno gledano odpovedal in številnim posameznikom ter njihovim družinam je bila škoda že dokončno storjena. Zato pozivam vse kolege, da se pridružijo protestu zoper tako delo slovenskih sodišč, od katerih je treba terjati bistveno več in se ne izogibati utemeljeni kritiki njihovega dela. To je edini način, da dosežemo višjo stopnja zaupanja v sodstvo kot temeljno institucijo pravne države.

12 in da so bile pritožnikoma predstavljene možnosti kre- III. (nadaljevanje Obrazložitve) dita v EUR in CHF ter grafi tečajev (16. točka obra- zložitve drugostopenjske sodbe). Pojasnilna dolžnost bank – odstop od sodne prakse Sodišča EU in Sodišče EU (SEU) je v sodbi C-186/16 citiralo Pri- poročilo Evropskega odbora za sistemska vlaganja protiustavno sojenje s tem v zvezi ESRB/2011/1 z dne 21. septembra 2011 in v zvezi z njim navedlo lastno stališče, ki se tiče razlage pra- Sodišči prve in druge stopnje sta se pri ugotavljanju va EU, da potrošnikom morajo biti posredovane in- dejstva, ali je Banka izpolnila pojasnilno dolžnost ali formacije, ki morajo zadostovati za sprejetje pouče- ne, omejili zgolj na informacijo v zvezi z opozorilom, nih in preudarnih odločitev, ki bi morale vsebovati vsaj da bo »obrok odvisen od gibanja tečaja EUR/CHF« to (kot minimum v okviru vsebine standarda pojasnilne

1 Preininger, R.: Ustavna pritožba – saga o kreditih v švicarskih frankih (1. del), Odvetnik št. 1 (99) – pomlad 2021, str. 13–19. 2 Besedilo, objavljeno v Odvetniku, ne vsebuje uvodne strani s podatki o pritožnikih. Ustavna pritožba je bila na Ustavno sodišče RS vložena jaunarja 2021 (prva ustavna pritožba v eni od slovenskih zadev pa je bila na Ustavno sodišče vložena že januarja 2019, torej pred dvema letoma).

ODVETNIK st-100-okey_.indd 8 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Ustavna pritožba 9

dolžnosti banke), kako bi na obroke za odplačilo posoji- tedaj, ko informacije, ki jih potrošnik prejme od ban- la vplivala zelo velika depreciacija (sic!) zakonitega pla- ke, omogočajo oceno tveganja glede možnosti zelo veli- čilnega sredstva države članice, kjer ima posojilojemalec ke depreciacije domače valute, pa tudi v povezavi z vpli- stalno prebivališče, in povečanje tujih obrestnih mer (to- vom spremenljive obrestne mere, anuitetnim načinom od- rej oboje skupaj in soodvisno). Ob tem je bistveno tudi plačevanja kredita, ki že minimalne tečajne spremembe nadaljnje stališče SEU iz uvodoma citirane sodbe, da zelo specifično odraža v povečanju glavnice (kot bo po- mora banka navesti tudi mogoče spremembe menjalnih drobneje obrazloženo v nadaljevanju), in izjemno dolgo- tečajev in tveganja v zvezi s sklenitvijo posojila v tuji va- ročnostjo kreditnega razmerja (to so t. i. drugi pogodbeni luti, pri čemer »ne zadošča zgolj informacija o možno- pogoji po praksi SEU). Splošna informacija, da se pri- sti zviševanja ali znižanja vrednosti tuje valute, v kateri tožnika izpostavljata valutnemu tveganju zaradi spreje bilo sklenjeno posojilo« (sic!). SEU v navedeni sodbi membe tečajnega razmerja glede obroka, ki je vedno omenja citirano priporočilo v kontekstu lastnih stališč in možno kot nihanje navzgor in navzdol v okoliščinah se nanj ne sklicuje kot na predpis. dveh stabilnih valut CHF in EUR, objektivno gledano skrajno bagatelizira tveganje in pri povprečnem potrošni- Sodišči prve in druge stopnje torej nista upoštevali ja- ku ustvari prepričanje, da tveganja dejansko ni in da se sne vsebine razlage prava EU, kot jo je podalo SEU. tečajno nihanje lahko na daljši rok tudi izravna, ob gi- Bolje rečeno, razlago prava EU, kot jo je podalo SEU, banju tečaja v eno in/ali drugo smer. sta v ključnem segmentu njene vsebine neposredno ignorirali, kar kaže na izkrivljanje razlage prava EU, kot Ob tem bi sodišča morala upoštevati, da je bil v sporno jo je podalo SEU. Pritožnika sta na omenjeno stališče Kreditno pogodbo kot potrošniško stanovanjsko kre- SEU opozarjala ves čas pravdnega postopka, sodišči ditno pogodbo vnesen element neomejenega dolgo- prve in druge stopnje pa sta se na zadevo C-186/16 ročnega tveganja (neomejeno valutno tveganje, poten- tudi izrecno sklicevali, pri čemer ne more biti nobe- cirano z obrestnim tveganjem zaradi variabilne obre- nega dvoma, da sta bili z navedeno zadevo in vsebi- stne mere, anuitetnega načina odplačevanja kredita in no razlage prava EU, kot jo je podalo SEU v navede- njegove dolgoročnosti), ki vsebuje tveganje zelo ve- ni zadevi, zagotovo seznanjeni. Arbitrarnost in samo- like premoženjske izgube. V takšnem primeru izsto- volja sodišč prve in druge stopnje sta torej v danem pa predvsem ekonomski vidik možnosti izjemne pre- primeru nedvomni. Omenjeno stališče SEU pa je do moženjske izgube za potrošnika, kar lahko drastično take mere jasno izraženo in preprosto razumljivo, da vpliva na njegov socialni položaj. Tak kredit namesto ne terja nobenega razlagalnega napora in je njegova da bi okrepil svobodo in varnost posameznika, ki z vsebina vsakomur jasna že na prvi pogled. Zato je ne- njegovim najemom uresničuje pridobitev stanovanj- upoštevanje te vsebine razlage prava EU, kot jo je po- ske nepremičnine v okviru uveljavitve ustavno varova- dalo SEU, ki je formalni pravni vir erga omnes, očiten ne pravice do doma, kot temeljnega elementa človekove- in nedvomen dokaz (sistemske) samovolje slovenskih ga dostojanstva, učinkuje povsem nasprotno. Na ključ- sodišč, ki se pojavlja v večini zadev, in ne samo v tej nem področju ustvarjanja temeljev za osebni razvoj (zaradi česar zdaj teče tudi postopek zoper Slovenijo ga potisne v nestabilno okolje možnosti in tudi ver- pred Evropsko komisijo). Če upoštevamo še to, da sta jetnosti velike izgube, v katerem obstaja resno tvega- se sodišči prve in druge stopnje formalno sklicevali na nje, da bo okrnjeno njegovo osebno dostojanstvo in zadevo C-186/16, pri čemer sta izpustili njen ključen osebno dostojanstvo njegovih družinskih članov zara- in nosilen kontekst, kot je citiran zgoraj, pa to vsake- di tveganja učinka dolžniške spirale in posledično tvega razumnega in objektivnega bralca prepriča, da je s ganja revščine. Ustavni vidik takšnega položaja objek- sojenjem nekaj »hudo narobe« in da ne gre zgolj za tivno gledano utrjuje stališče o nepoštenosti potrošni- odsotnost lege artis pristopa sodišč pri sojenju, ampak škega stanovanjskega kredita, ki ne vsebuje omejitve tve- so v ozadju nepravni razlogi za sojenje zaradi namena ganja, ki ga prinaša vezanost kredita na tujo valuto. Po odvračanja potrošnikov od vlaganja tožb, o čemer se drugi strani pa tudi kreditno razmerje z omejenim tve- odkrito govori v kuloarjih slovenskih sodišč. ganjem še vedno omogoča razumen dobiček, ki mu v okviru ekonomske funkcije sledi banka. Ni dvoma, da Pritožnika bi torej morala biti opozorjena na možnost vse to kaže na nemoralnost Banke, ki je z neodgovor- zelo velike depreciacije domače valute kot zakonitega nim kreditiranjem dala na trg izjemno tvegan bančni plačilnega sredstva Slovenije, v kateri imata stalno pre- produkt, pri tem pa pritožnikov kot laičnih kreditoje- bivališče. Ker sta sodišči ugotovili zgolj dejstvo obstoja malcev ni seznanila s tveganji takšnih kreditov, čeprav informacije o možnosti zvišanja ali znižanja vrednosti je vedela, kakšna so ta tveganja in kakšne so možno- tuje valute, in to zgolj glede gibanja obroka (ne tudi sti prihodnjih gibanj valutnih tečajev, kot tudi, da je glavnice), kar za izpolnitev pojasnilne dolžnosti ban- bilo vsaj pretežno verjetno, da se bodo ta tveganja do ke nedvomno ne zadošča, bi ob takšnem ugotovljenem neke mere uresničila (kar izrecno ugotavlja tudi sodi- dejanskem stanju morali ugotoviti – na podlagi druge šče druge stopnje), sama pa se je pred temi tveganji premise sodnega silogizma, ki je skladna z razlago pra- zavarovala v skladu z bančnimi predpisi, kar je potro- va EU – da Banka pojasnilne dolžnosti ni izpolnila. Ob šnikom praviloma vedno prav tako zamolčala. tem pa tudi ugotoviti, da je Banka dala pritožnikoma zavajajoče informacije, ko jima je predstavila grafe te- Neomejeno valutno tveganje je tudi očitno v naspro- čajev za kratko obdobje pred sklenitvijo Kreditne po- tju z utemeljenimi pričakovanji povprečnega potrošni- godbe, ko so bili tečaji relativno stabilni, s čimer jima ka glede stabilnega kreditiranja. V tej zvezi je pomemb- je prikrila, da lahko pride do znatnih tečajnih nihanj, no poudariti pričakovano potrošnikovo povprečno la- ki so pretežno nepredvidljiva. Sodišča morajo pri so- ično ekonomsko razumevanje, po katerem je najugo- jenju v tovrstnih pravdah izhajati iz ključnega izhodi- dnejši kredit tisti z najnižjo obrestno mero. Potrošnik šča, da je pojasnilna dolžnost banke lahko izpolnjena le tudi verjame, da je v stabilnem, varnem, reguliranem in

ODVETNIK st-100-okey_.indd 9 21/06/2021 13:54 10 Ustavna pritožba Odvetnik 100 / poletje 2021

nadzorovanem bančnem okolju, ko pri banki najema sta- domači valuti, ki jih potrošnik izkazuje ob najetju kre- novanjski kredit. Potrošnik tudi razume dana opozori- dita. Ker je znaten del teh prihodkov namenjen odpla- la in informacije skozi prizmo razumevanja okolja, v čevanju stanovanjskega kredita, je za banko in potro- katerem sklepa pogodbo. Špekulativnost in neomejena šnika nedvomno, da slednji lahko obvladuje le majh- nevarnost izgube, ki iz nje izvira, sta mu v bančnem oko- ne spremembe višine kreditnega obroka. Že sama va- lju, ki temelji na stabilnosti in omejevanju tveganj, pov- riabilna obrestna mera lahko občutno vpliva na višino sem tuja. Gre za splošno znana dejstva. kreditnega obroka. Zato je vnaprejšnje obvladovanje valutnega tveganja, ki predstavlja levji delež tveganja Pritožnika sta med pravdo in v pravnih sredstvih nave- (potencialno gledano je bistveno večje od obrestnega dla podatke in grafe iz uradnih publikacij Banke Slo- tveganja), pri povprečnem potrošniku nujno in pred- venije s predstavitvijo daljšega obdobja gibanja CHF stavlja temeljni pogoj za najetje kredita in osnovno (1991–2007) z vso širino razpona vrednosti nihanj, ki izhodišče za odločitev. Potrošnikov položaj pa glede so bila dosežena v preteklosti, pri čemer so bile prika- tveganja dodatno poslabšuje še dolgoročnost kredita. zane mere volatilnosti s koeficientom variacije, kar je Vse to banke vedo in so vedele glede na njihove iz- jasno kazalo na prisotno tveganje. Banka Slovenije je v kušnje in znanje, kar je eno ključnih izhodišč za soje- teh uradnih publikacijah izrecno izpostavila opozorilo nje po sodni praksi SEU. Zato morajo banke izpolniti bančni strokovni javnosti, da v slovenskih okoliščinah pojasnilno dolžnost na specifičen način, kot je izrecno komitenti evidentno nimajo zadostnega znanja o gro- navedlo SEU, in ne zgolj z opozorilom, da obrok lah- zečih tveganjih in da banke ne posvečajo dovolj pozor- ko niha zaradi nihanja tečaja, kot sta ugotovili sodišči nosti temu, da bi jih opozorile na potencialne posledi- prve in druge stopnje. ce. V tem kontekstu sta se pritožnika sklicevala na vsebino Priporočila o dajanju posojil v tujih valutah Evrop- Ustavno sodišče Republike Slovenije (US RS) šteje, skega odbora za sistemska tveganja (ESRB), C-342/13 da je pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena z dne 22. novembra 2011, na katero se je SEU izrecno Ustave RS (Ustava) v postopkih pred sodišči poseben sklicevalo v zadevi Andriciuc in v katerem je izrecno za- izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstav- pisana »predpostavka ničelnega tečajnega tveganja« pri ka 14. člena Ustave. Ta pravica je bila pritožnikoma jemalcih kreditov v državah s stabilno domačo valuto, kot očitno kršena, ker sta sodišči prve in druge stopnje po- tudi t. i. »kognitivna pristranskost«, kot je bilo zapisano polnoma izvotlili ključno vsebino ustaljene in enotne v poročilu Evropskega parlamenta in Generalnega direk- sodne prakse SEU glede vsebine pojasnilne dolžnosti torata za notranje politike o zavajajoči prodaji finančnih banke in sta od nje odstopili v njeni bistveni vsebini. produktov (junij 2018). Sodišči prve in druge stopnje sta te dokaze in navedbe ignorirali. Omenjeno priporočilo Neenotnost sodne prakse Vrhovnega je bilo sestavni del argumentacije SEU v zadevi Andri- ciuc, kar mora nacionalno sodišče upoštevati po uradni sodišča RS – sodišči prve in druge dolžnosti. SEU (na primer zadnja zadeva Kancelaria stopnje sta upoštevali sodno prakso Medius SA proti RN, C-495/19, 4. junij 2020) izhaja VS RS, ki bistveno odstopa od sodne iz stališča, da je nadzor nad nepoštenostjo pogodbenih pogojev v potrošniških pogodbah lahko učinkovit prakse SEU (zadeve II Ips 195/2018, le, če nacionalno sodišče po uradni dolžnosti preizkusi II Ips 197/2018, II Ips 32/2019) nepoštenost pogodbenega pogoja s področja uporabe Direktive 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potro- Vrhovno sodišče RS (VS RS) je v sklepu II Ips šniških pogodbah (Direktiva), pri čemer mora nacio- 201/2017 izrecno ugotovilo izhodišča za sojenje iz za- nalno sodišče v primeru dvoma o poštenosti pogod- deve SEU C-186/16. Ta stališča je VS RS izpostavilo benih pogojev po uradni dolžnosti izvesti tudi potreb- v kontekstu vsebine pisne izjave kreditojemalca, ki je ne ukrepe, na podlagi katerih po uradni dolžnosti iz- vsebovala opozorilo, da se ob spremembi tečaja tuje vede nadzor nad spornimi potrošniškimi pogoji s po- valute lahko spremenijo zneski odplačil v domači va- dročja uporabe Direktive, in preveriti, ali so pogodbe- luti (23. točka obrazložitve), kar je ocenilo za nezado- ni pogoji pošteni, ter ugotoviti, ali je mogoča razlaga, stno, v nadaljevanju tega sklepa pa se je sklicevalo na ki je skladna s pravom Unije. V potrošniškem sporu je sodbi v zadevi Kásler in Káslerné Rábai ter Andriciuc, dolžnost nacionalnega sodišča, da tudi v primeru, ko češ da je zahtevo po jasnem in razumljivem oblikova- tožena stranka (potrošnik) kljub pravilni vročitvi tož- nju pogodbenih pogojev treba razlagati široko. Pri tem be na tožbo ne odgovori, po uradni dolžnosti še pred je izhajalo iz izhodišča, da sistem varstva potrošnikov izdajo zamudne sodbe preizkusi poštenost pogodbe- temelji na ugotovitvi, da je potrošnik v razmerju do po- nih pogojev, kadar dvomi, ali so takšni pogoji pošteni nudnika v podrejenem položaju, kar velja zlasti glede v smislu ciljev Direktive. Ignoranca slovenskih sodišč ravni obveščenosti, da zahteve po transparentnosti po- je torej očitna in je z vidika pravne varnosti potrošni- godbenih pogojev ni mogoče zožiti na njihovo formal- kov skrajno skrb vzbujajoča. no in slovnično razumljivost, temveč morajo finančne ustanove posojilojemalcem posredovati vse informaci- Vsak razumen človek ve, da povprečni potrošnik vzaje, ki jih ti potrebujejo za sprejem poučenih in preudar- me stanovanjski kredit, ker nima sredstev za financira- nih odločitev, oziroma vse elemente, ki bi lahko vplivali nje pridobitve oziroma adaptacije stanovanja, s čimer na obseg njihovih obveznosti, da bi posojilojemalci tako praviloma ne gre v posel s presežnim kapitalom, s ka- lahko ocenili skupne stroške svojega kredita. Pri tem je terim bi lahko ublažil učinke morebitnih večjih nihanj VS RS povzelo že navedeno razlago prava EU, ki jo je kreditne obveznosti. Banka, ki vedno ugotavlja kredi- SEU podalo ob sklicevanju na Priporočilo Evropskega tno sposobnost potrošnika, po naravi stvari ve, da so odbora za sistemska vlaganja ESRB/2011/1 z dne 20. vir odplačevanja kredita praviloma mesečni prihodki v septembra 2011, in zahtevo SEU, da bi morale banke

ODVETNIK st-100-okey_.indd 10 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Ustavna pritožba 11

potrošnike obvestiti vsaj o tem, kako bi na obroke za ne kot na predpis, ki bi bil pravno zavezujoč. V zade- odplačilo posojila vplivala zelo velika depreciacija zako- vi Andriciuc pa je šlo za presojo kreditnih pogodb v nitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima posoji- CHF, ki so bile sklenjene v letih 2007 in 2008, kar je lojemalec stalno prebivališče, in povečanje tujih obrestnih izrecno zapisano na drugi strani sodbe SEU ob opi- mer, ter da bi moral biti posojilojemalec jasno obve- su spora o glavni stvari in vprašanju za predhodno ščen, da prevzema valutno tveganje, ki ga bo ob de- odločanje. SEU torej v tem kontekstu povsem jasno valvaciji valute, v kateri prejema dohodke, morda tež- in nedvoumno izraža lastna stališča glede kreditnih ko nosil, in da bi morala banka navesti mogoče spre- pogodb, ki so bile prav tako iz časa pred navedenim membe menjalnih tečajev ter tveganja v zvezi s skleni- priporočilom. Torej ob enaki premisi sodnega silo- tvijo posojila v tuji valuti, če posojilojemalec dohod- gizma, kot jo je imelo pred seboj VS RS. Sicer pa je kov ne prejema v tuji valuti. VS RS je v sklepu II Ips notorno znano in ni sporno, da banke tovrstnih kre- 201/2017 zapisalo še, ob sklicevanju na sodno prakso ditnih pogodb, ki bi bile vezane na CHF, že od konca SEU, da mora nacionalno sodišče upoštevati vse oko- leta 2008 ali najkasneje od prve polovice leta 2009 liščine konkretne zadeve ter zlasti strokovno znanje in dalje niso več ponujale niti v Sloveniji niti v drugih izkušnje banke glede mogočih sprememb menjalnih teča- državah EU, kar logično gledano pomeni, da prav- jev in tveganj pri posojilih v tuji valuti ter ali bi ban- na razlaga prava EU in ustaljena sodna praksa SEU, ka, če s potrošnikom lojalno in pravično posluje, lahko kot jo je izkrivljeno podalo VS RS, ne pride v poštev v pričakovala, da bi potrošnik tak pogoj sprejel v okvi- nobenem primeru, ker pogodbe, ki bi bile sklenjene po ru posamičnih pogajanj. Takšno vsebinsko stališče je datumu omenjenega priporočila, ne obstajajo v zuna- SEU sprejelo že v sodbi C-415/11 z dne 14. marca njem svetu. Posledica navedenega načina interpreta- 2013 v zadevi Aziz. cije VS RS je bila v tem, da je VS RS v zadevi II Ips 195/2018 povsem izvotlilo zavezujočo razlago SEU v Vsebinsko podobna stališča, ki so v tem segmentu skla- ključnem segmentu njene vsebine in odstopilo od ustalje- dna ustaljeni sodni praksi SEU, izhajajo tudi iz sklene sodne prakse SEU. Ob tem ni podalo jasnega stališča, pa VS RS II Ips 141/2017, v katerem se daje pouda- kako bi bilo treba pojasnilno dolžnost bank vsebinsko rek poznavanju vseh pomembnih dejstev, kar VS RS razlagati, če se ne upoštevata navedena vsebinska raz- izpostavlja kot osnovo zaščite potrošnikov, da se jim laga prava EU in ustaljena sodna praksa SEU. Podob- omogoči sprejem racionalne oziroma preudarne odlo- no vsebino pa najdemo tudi v zadevah II Ips 137/2018 čitve, ki kot taka vključuje obveznost banke, da potro- in II Ips 32/2019. šniku predstavi kredit v tuji valuti na način, »da lahko na podlagi natančnih in razumljivih meril oceni celo- Na arbitrarnost in samovoljo VS RS kaže tudi dej- tni strošek posojila«, ter da je banka dolžna potrošniku stvo, da je VS RS v sklepu II Ips 201/2017, kot tudi »posredovati vsaj informacijo, kako bi na obroke za od- v sklepu II Ips 141/2017, jasno zavzelo stališče, da plačilo posojila vplivala zelo velika depreciacija zakoni- ima razlaga prava EU, kot jo je podalo SEU v zadevi tega plačilnega sredstva države članice, kjer ima posoji- Andriciuc, precedenčno pravno naravo in je formal- lojemalec stalno prebivališče, in povečanje tujih obrestnih ni pravni vir z učinkom erga omnes, pri čemer je bilo mer«, kar vključuje tudi »mogoče spremembe menjal- v obeh citiranih sklepih VS RS izrecno povzeto tudi nih tečajev in tveganja s sklenitvijo posojila v tuji valu- Priporočilo Evropskega odbora za sistemska vlaganja ti«. VS RS je ob tem v sklepu II Ips 141/2017 izha- ESRB/2011/1 z dne 21. septembra 2011 z njegovo jalo iz stališča, ki je prav tako skladno s sodno prakso že navedeno vsebino glede minimalne vsebine poja- SEU, da SEU ni omejilo retroaktivnega učinka sprejetih snilne dolžnosti bank vsaj o tem, kako bi na obroke stališč o vsebini bankine pojasnilne dolžnosti, kot je poja- za odplačilo posojila vplivala zelo velika depreciaci- snjena zgoraj, ki pa učinkujejo ex tunc. V sklepu II Ips ja zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer 141/2017 je VS RS še navedlo, da je v našo zakono- ima posojilojemalec stalno prebivališče, in povečanje dajo implementirana tudi Direktiva 87/102, ki dolo- tujih obrestnih mer, in to brez vsakršnega pridržka. ča, da mora banka potrošniku zagotoviti nedvomen in Poleg tega je v obeh zadevah, II Ips 201/2017 in II verodostojen podatek o tem, koliko bo dejansko od- Ips 141/2017, šlo za kreditni pogodbi iz leta 2008 plačal na podlagi sklenjene kreditne pogodbe, in da je in 2007, torej iz časa pred navedenim priporočilom. treba pri vsakem oglaševanju in ponujanju kreditov ter Enako je v primeru te zadeve. Dvojna merila VS RS v poslovnih prostorih, kjer se sklepajo kreditne pogod- so torej več kot očitna, kar se upira občutku za pra- be, objaviti efektivno obrestno mero skupaj z nazornim vo in pravno varnost. in ilustrativnim izračunom. Ustaljena sodna praksa SEU izhaja iz temeljne zahteve Po drugi strani je v sodbi in sklepu VS RS II Ips po enotni in splošni uporabi prava Unije, ki je posle- 195/2018 z dne 25. oktobra 2018 (odločba, na katero dica izrecnega stališča in ustaljene sodne prakse SEU, se primarno sklicuje sodišče druge stopnje v 11. toč- da je le SEU pristojno za odločanje o časovni omejitvi ki obrazložitve drugostopenjske sodbe) zapisano (51. razlage, ki jo poda glede prava Unije (arg. sodba SEU v točka obrazložitve), da uporaba Priporočila Evrop- združenih zadevah C-154/15, C-307/15 in C-308/15 skega odbora za sistemska vlaganja ESRB/2011/1 z z dne 21. decembra 2016). SEU v zadevi Andriciuc svo- dne 20. septembra 2011 na pravno zavezujoč način je razlage ni omejilo na pogodbe, ki bi bile sklenjene ne bi bila v skladu z ustavno prepovedjo povratne ve- po datumu omenjenega priporočila, ampak je podalo ljavnosti predpisov (155. člen Ustave), češ da gre za razlago glede na predhodno sklenjene pogodbe v le- priporočilo iz leta 2011, medtem ko sta bili sporni tih 2007 in 2008. To pomeni, da je VS RS v zadevah kreditni pogodbi sklenjeni leta 2008. Pri tem je tre- II Ips 195/2018 in II Ips 137/2018 ter II Ips 32/2010 ba poudariti, da se SEU v zadevi Andriciuc na citira- ob tem, ko je odstopilo od sodne prakse SEU, tudi nepo- no priporočilo sklicuje v kontekstu lastnih stališč, in sredno poseglo v pristojnost SEU.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 11 21/06/2021 13:54 12 Ustavna pritožba Odvetnik 100 / poletje 2021

Če povzamemo, sta sodišči prve in druge stopnje iz- zapoved razkritja vseh okoliščin, ki bi jih banka ob hajali zgolj iz seznanjenosti pritožnikov z možnostjo sklenitvi pogodbe lahko poznala, kar skupaj učinkuje zvišanja ali znižanja vrednosti tuje valute, kar lahko tako, da prepreči nedobroverno vzpostavitev znatne- vpliva na obrok in samo po sebi po izrecnem stali- ga neravnotežja v pogodbenih pravicah in obvezno- šču in ustaljeni sodni praksi SEU ne zadošča za izpol- stih strank, ki sta kvalifikatorna znaka nepoštenega/ nitev pojasnilne dolžnosti bank. To je samo eden od nedovoljenega pogoja v skladu s prvim odstavkom 3. segmentov pogodbenih pogojev, ki lahko vplivajo na člena Direktive«). oceno ekonomskih posledic sklenjenih kreditnih pogodb in oceno celotnega stroška posojila, ki pa mora- Zgoraj navedeno je bistveno z vidika izrecnega stali- jo biti potrošniku predstavljeni celovito in v medse- šča SEU, da je treba upoštevati strokovno znanje in iz- bojni odvisnosti. kušnje banke glede mogočih sprememb menjalnih tečajev in tveganj pri posojilih v tuji valuti, pri čemer samo napo- Sodišči prve in druge stopnje nista vedovanje tečajnih sprememb ni bistveno, bodisi kratko- ročno ali dolgoročno ali z večjo ali manjšo natančnostjo, dali odgovora na trditve, da je Banka ampak je celo docela brezpredmetno za sojenje. glede na njeno bančno strokovno znanje in izkušnje vedela oziroma vsaj Sodišči nista dali odgovora niti na naslednje bistvene navedbe pritožnikov, ki so ključne z vidika vsebine slo- mogla in morala vedeti, da lahko pride venskega obligacijskega prava, in sicer: do zelo velikih tečajnih sprememb v – da je med pritožnikoma in toženo stranko nasta- prid krepitve CHF (kar je za sojenje lo svetovalno razmerje, in sicer konkludentno in v glede na gornja izhodišča ključno) okviru konkretnih pravnih poslov, ko je dejansko prišlo do svetovanja s strani Banke oziroma sta to To so trditve: od Banke pričakovala pritožnika s pristopom k raz- – da ima CHF med svetovnimi valutami najmočnejše govorom o sklenitvi bodoče kreditne pogodbe in je atribute valute varnega zatočišča oziroma zavetja, Banka to lahko nedvomno razbrala; kar je splošno znano, in da je bilo že zaradi tega – da med banko kot svetovalko in potrošnikom kot breme negativnega gibanja tečaja za pritožnika po- stranko obstaja v primerih tovrstnih kreditnih pomembno večje kot verjetnost pozitivnega gibanja, kar godb skrit konflikt interesov, ki se odraža preko pojmovno gledano nima neposredne zveze s samim različnega interesa v zvezi z gibanji tečajev valut; napovedovanjem, kdaj in v kakšnem obsegu lahko – da so bili tovrstni krediti za potrošnike visoko tve- pride do tečajnih sprememb; gani, za banke pa ne; – da je breme pritožnikov večje, če do negativne – da bi banke morale ob sklenitvi teh kreditnih po- spremembe tečaja pride že v zgodnji fazi izvajanja godb potrošnike opozoriti tudi na dejstvo, da za kreditne pogodbe, kar glede na anuitetni način od- oceno tveganj potrebujejo znanje o specifičnosti plačevanja kredita, ko so v obroku pretežno zajete CHF kot valute varnega zavetja in podatke o tem, obresti, vpliva na zgodnje povečanje glavnice kre- kaj vse lahko vpliva na tečajne spremembe, ki so dita, na katero se obračunavajo pogodbene obresti; lahko hipne in nenadne ter povsem neomejene; – da se je Banka pred tečajnimi tveganji zaščitila, kar – da je legitimno in pravno upravičeno pričakova- je bila dolžna storiti skladno s 85. členom Zakona nje potrošnika kot bančne stranke, da bo banka o bančništvu (ZBan) oziroma 155. členom ZBan-1, kot svetovalka svoje interese podredila interesom pri čemer je bilo vračilo kredita zavarovano (hipo- stranke in predvsem tudi jasno izpostavila morebi- teka in preostala zavarovanja), zaradi česar Banka tne interesne konflikte ter tveganja, pri čemer sta ni bila izpostavljena kreditnemu tveganju kot pri- se pritožnika sklicevala na sodno prakso nemških tožnika oziroma je to bilo znatno omejeno, kar je sodišč (pretežno nemškega zveznega sodišč), v ka- bilo pritožnikoma zamolčano; teri se zrcalijo slovenski obligacijski predpisi, da je – da je primerjava obrestnih mer in anuitet ob sklenitvi s pristopom stranke k razgovorom o sklenitvi po- kreditnih pogodbe vzbujala vtis, da je kredit, nomi- godbe tiho in s konkludentnimi dejanji sklenjena niran v tuji valuti, bolj ugoden od kredita v domači svetovalna pogodba, pri čemer ni bistveno, ali gre valuti, kar pomeni, da je Banka lahko pričakovala, da za odplačno ali neodplačno svetovanje; bosta pritožnika zaradi tega izbrala takšen kredit; – da je šlo za kreditno pogodbo, ki je glede vezanosti – da je v sklopu okoliščin, ki jih je Banka poznala, na tečaj CHF igra na srečo, ki sta jo pravdni stranki bistveno tudi gibanje tečaja CHF v preteklih dese- kot pogodbeni stranki igrali z različnimi možnost- tletjih. mi uspeha (neprimerno večjo možnostjo Banke), in da ima prav zaradi tega Banka dolžnost, da stranko opozori točno na to lastnost takšne pogodbe in Sodišče druge stopnje je ob tem ugotovilo (17. točka nujnost predhodne profesionalne ter na relevantnih obrazložitve drugostopenjske sodbe), da gibanje teča- modelih tveganja temelječe presoje tveganj, ki jih ja ni bilo popolnoma nenapovedljivo za strokovnjake konkreten posel prinese s seboj; (Banko), kar pomeni, da je Banka lahko predvidela, – da je bilo nemogoče, da bi pritožnika kot laika lah- da se tveganja pritožnikov v zvezi s tečaji dolgoročno ko izračunala možnosti uspeha v takšnem pogodbene bodo realizirala v njuno korist. V tem kontekstu je nem razmerju zgolj na podlagi lastnega vedenja, kot izostal zdravorazumski zaključek o slabi veri Banke, ki tudi ne na podlagi morebitnega vedenja o gibanju bi to dejstvo morala predstaviti pritožnikoma skladno menjalnih tečajev valutnega para CHF/EUR za s stališči iz zadeve VS RS II Ips 5/2020 (»prepoved relativno kratka obdobja pred sklenitvijo Kreditne prikritja katerekoli pomembne informacije ter hkratna pogodbe;

ODVETNIK st-100-okey_.indd 12 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Ustavna pritožba 13

– da asimetrija informacij banko zavezuje, da potro- svoje odločitve o pritožbi ni obrazložilo na konkreten šnika seznani z vsemi potrebnimi informacijami, način, ki ne bi bil pavšalen, abstrakten in splošen, da bi predvsem s tveganji, ki niso transparentna, in da bila mogoča presoja pravilnosti, pa tudi samovoljen in pojasnila banke morajo vsebovati opozorilo, da arbitraren. V takem primeru so pravna sredstva zgolj potrošnik tveganja ne more oceniti brez poseb- navidezna (primerjaj odločbe US RS št. Up-118/95 z nih znanj in zgolj na podlagi splošno dostopnih dne 11. junija 1998, Up-205/96 z dne 10. decembra informacij, ter da je ob tem zavajajoče, če banka 1996, Up-75/95 z dne 7. julija 1995). potrošnike zavaja in jim pusti verjeti, da je tveganje mogoče presoditi tudi kako drugače: Navedbe pritožnikov so šle v smer, da je švicarski – da vse že navedeno velja ne glede na to, na kakšen frank specifična valuta, za katero je značilen učinek način so bila tveganja razdeljena, četudi če bi bila varnega zatočišča brez rizika bistvenega zmanjšanja razdeljena pravično, pa v konkretnem primeru niso vrednosti te valute in z verjetnostjo njenega poveča- bila; nja vrednosti, pri čemer je bilo tveganje prevzeto le – da banka lahko upravičeno pričakuje, da se bo po- na strani pritožnikov, ki za tovrstno in takšno raz- trošnik odločil za kredit v CHF, če mu je predsta- poreditev tveganj nista vedela, v nasprotju z Banko. vljen marketinški pristop banke o privlačnosti ugo- Pritožnika sta zatrjevala, da sta nevede prevzela ne dne obrestne mere in nižjega obroka, pa ob tem samo splošno tveganje, ki je vedno vezano na vsako nima informacij o možnosti zelo velike depreciacije valuto ali valutno klavzulo, ampak tudi tveganje, ki domače valute in tistih, ki so navedene v prejšnjih je specifično za CHF kot valuto varnega zatočišča, in alinejah. to dolgoročno, dokler traja pogodbeno razmerje, pri čemer je Banka določila vezanosti kredita na CHF in Vse to je ključno za pošteno sojenje tudi z vidika do- njihove posledice zagotovo razumela in se pred nji- mačega obligacijskega prava. mi zavarovala, pritožnika pa ne in se jih nista zave- dala, misleč, da prevzemata zgolj splošno tveganje, Po stalni in uveljavljeni praksi US RS pravici stranke, ki je vezano na pojem vsake valute oziroma valutne da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da klavzule. Pritožnika sta še zatrjevala, da je Banka ve- navedbe stranke vzame na znanje in da jih pretehta ter dela, da potrošniki ne razumejo tveganj, ki so veza- da se do tistih, ki so relevantne oziroma za odločitev na na CHF kot specifično valuto varnega zatočišča, s bistvenega pomena, v obrazložitvi svoje odločbe tudi čimer je ravnala v slabi veri (ni mišljeno v smislu čle- opredeli. Odločbe sodišč, ki ne vsebujejo prepričljivih na 4(2) Direktive) in v nasprotju z načelom vestno- odgovorov na vsa navedena vprašanja – ne glede na sti in poštenja, in da sta pritožnika v skladu z nače- to, ali so pravilne ali ne – kršijo pravico do enakega lom zaupanja zaupala Banki, ki je profesionalna ose- varstva pravic (na primer odločba US RS Up-314/99 ba in strokovnjakinja na finančnem področju, ki de- z dne 12. julija 2001, tudi odločba Up-373/97 z dne luje v reguliranem bančnem okolju, in sta na podlagi 22. februarja 2001). Navedeno pravilo je eno od te- nižje obrestne mere v primeru kredita, nominirane- meljnih ustavnih procesnih jamstev (arg. odločbe US ga v CHF, zmotno ocenila, da bosta svoje obvezno- RS št. Up-771/11 z dne 21. februarja 2013, št. Up- sti tako najlažje izpolnjevala, ker so bili obroki zara- 905/12 z dne 19. decembra 2012 in št. Up-197/12 z di nižjih obrestnih mer nižji. dne 4. oktobra 2012). V danem primeru ta temeljna ustavna procesna jamstva niso bila spoštovana oziroma so bila grobo kršena pred sodiščem prve stopnje Na te trditve pritožnika nista dobila odgovora. Tudi in pritožbenim sodiščem. ne na trditve, da navedeno jasno kaže na obstoj znatnega neravnotežja.3 V danem primeru je bila kršena tudi pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ker pritožbeno sodišče

3 Tretji (in zadnji) del bo objavljen v jesenski številki Odvetnika, ki bo izšel oktobra.

ČLANI Nataša Pirc Musar Ljubljana Andrej Janežič Celje Uroš Pogačnik Ljubljana Rok Trbovc Celje Nina Šelih Ljubljana Giani Flego Koper Luka Švab Ljubljana Dolores Maučec Koper Maruša Varl Ljubljana Novi Upravni odbor OZS Lara Savnik Kranj Andreja Dajčman Maribor Klavdija Kerin Krško Mojca Veljkovič Maribor Živa Drol Novak Ljubljana Tanja Marušič Nova Gorica PREDSEDNIK Timon Hren Ljubljana Tatjana Sitar Novo mesto Janez Starman Koper Alenka Košorok Humar Ljubljana Slavko Fartelj Pomurje PODPREDSEDNIKA Alja Markovič Čas Ljubljana Gregor Resnik Ptuj Aleksander Cmok Celje Uroš Miklič Ljubljana Blaž Štumpfl Slovenj Gradec Luka Gaberščik Ljubljana Pavle Pensa Ljubljana

ODVETNIK st-100-okey_.indd 13 21/06/2021 13:54 14 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021 Matija Urankar odvetnik v Odvetniški pisarni Senica & partnerji, d. o. o. Izročitveni postopki: vezanost ministra za pravosodje na odločitve (kazenskih) sodišč Država v izročitvenem (ekstradicijskem) postopku ugotavlja izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev za izročitev zahtevane osebe državi prosilki. Končna odločitev v teh postopkih je rezultat pravne in politične presoje, pri čemer tudi slednja pogosto zahteva presojo številnih pravnih vidikov (na primer, a ne izključno, obstoj mednarodne zaščite) in kot takšna predstavlja vse prej kot pravno nevezano odločitev. Razmejitev med pravno in politično presojo se tako pri nas kot v nam bližnjih (sosedsko, vrednostno) pravnih redih pogosto prekriva z dihotomijo odločanja med sodnimi in upravnimi organi. Kljub številnim predpisanim formalnim pogojem za izročitev je – vsaj z vidika prava človekovih pravic – bistveno, da se država pred izročitvijo posameznika prepriča in pridobi ustrezna zagotovila, da zahtevani osebi v primeru izročitve v državi prosilki ne bodo kršene (z gledišča evropskega pravnega reda) določene temeljne človekove pravice in svoboščine.

V članku obravnavam problematiko razmejitve pristoj- traja največ (in kar!) 30 mesecev.9 Ureditev izročitve- nosti med (kazenskim) sodiščem in ministrom za pra- nega pripora v ZKP je po mojem mnenju pomanjklji- vosodje. Zavzemam se za takšno interpretacijo veljav- va do mere, da ji je mogoče očitati protiustavnost.10 ne ureditve, skladno s katero mora minister za pravosodje v upravnem delu izročitvenega postopka napra- Tudi pri nas – podobno kot v soseščini11 – izročitveni viti samostojno presojo (najmanj) o tem, ali obstaja postopek poteka v dveh fazah oziroma delih, t. i. »so- verjetnost, da bo zahtevana oseba v državi prosilki mu- dnem« in »upravnem« delu. čena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se jo na ta način kaznovalo. V sodnem delu izročitve zunajobravnavni senat kazenskega sodišča na podlagi mnenja preiskovalnega so- 12 Izročitveni postopek v RS dnika presoja pogoje iz prvega odstavka 522. člena ZKP, na primer, a ne izključno, pogoj dvojne kazni- Izročitveni postopek je v Republiki Sloveniji (RS) ure- vosti13 in odsotnost smrtne kazni (oziroma zagotovi- jen v XXXI. poglavju Zakona o kazenskem postopku lo o njeni neizvršitvi).14 Izpostaviti velja pogoj iz 14. (ZKP),1 in sicer v določbah 521. do 537. člena. Izro- točke prvega odstavka 522. člena ZKP, ki ga v nada- čitveni postopek se uvede na prošnjo tuje države za ljevanju posebej obravnavam in ki določa, da se zah- izročitev,2 ki mora biti podana po diplomatski poti.3 V tevane osebe ne izroči, če obstaja verjetnost, da bi izjemnih primerih je mogoče tujcu odvzeti prostost in bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi pro- ga pripreti tudi brez prošnje za izročitev.4 Gre na pri- silki mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujo- mer za odvzem prostosti na podlagi mednarodne (In- če ravnalo oziroma bi se jo na ta način kaznovalo.15 terpolove) rdeče tiralice,5 kar je v meni znani praksi prevladujoč način »začetka« izročitvenega postopka. Zunajobravnavni senat odloči o izpolnjevanju pogojev s sklepom. Zoper sklep, s katerim ugotovi, da so iz- V izročitvenem postopku je zoper zahtevano ose- polnjeni pogoji za izročitev, ima zahtevana oseba mo- bo mogoče izreči t. i. izročitveni pripor. Ta je lah- žnost vložiti pritožbo, o kateri odloča sodišče druge ko »začasni«,6 ki traja od trenutka odvzema prosto- stopnje.16 Če zunajobravnavni senat ugotovi, da pogosti do vložitve prošnje za izročitev, vendar ne več kot ji za izročitev niso izpolnjeni, izda sklep, da se prošnja pet mesecev,7 ali »redni«,8 ki lahko (skupaj s časom, za izročitev zavrne.17 Tak sklep se pošlje sodišču druge prebitim v priporu pred vložitvijo prošnje za izročitev) stopnje, ki po zaslišanju državnega tožilca sklep potrdi,

1 Ur. l. RS, št. 63/94 in nasl.; novela ZKP-O (Ur. l. RS, št. 200/20). 2 Prvi odstavek 523. člena ZKP. 3 Drugi odstavek 523. člena ZKP. 4 Prvi odstavek 525. člena ZKP. 5 T. i. red notice. 6 Prvi odstavek 525. člena ZKP. 7 Tretji odstavek 525. člena ZKP. 8 Tretji odstavek 524. člena ZKP. 9 Peti odstavek 524. člena ZKP. 10 Na kratko: zaradi dolžine trajanja pripora (30 mesecev) ter hkratnega neobstoja mehanizma za periodično preverjanje nadaljnje utemeljenosti pripora in učinkovitega »sankcioniranja« države prosilke, ki na pozive za dopolnitev oziroma dodatno razjasnitev prošnje za izročitev odgovarja površno ali z zamudo. 11 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, EVA: 2016-2030-0033, prva obravnava (Predlog), str. 45 in 46. 12 Preiskovalni sodnik poda mnenje na podlagi prošnje za izročitev, dejstev in dokazov, zbranih ob drugih poizvedovalnih dejanjih ter izjavi državnega tožilca in zahtevane osebe. 13 Določba 3. točke prvega odstavka 522. člena ZKP. 14 Določba 9. točke prvega odstavka 522. člena ZKP. 15 Določba 14. točke prvega odstavka 522. člena ZKP. 16 Člen 528 ZKP. 17 Prvi odstavek 527. člena ZKP.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 14 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 15

razveljavi ali spremeni.18 Zoper odločitev višjega sodi- – ali pravnomočna odločitev glede teh vprašanj in gle- šča ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.19 de pogoja iz 14. točke prvega odstavka 522. člena ZKP ministra za pravosodja veže pri njegovi odlo- V upravnem delu izročitve minister za pravosodje čitvi? izda odločbo, s katero izročitev dovoli ali je ne dovoli, pri čemer ne dovoli izročitve tujca, če mu je priznana mednarodna zaščita ali če gre za politično ali vo- Sprememba ZKP in sklep Vrhovnega jaško kaznivo dejanje.20 Zoper odločitev ministra za sodišča opr. št. X DoR 330/2020, pravosodje je mogoče vložiti tožbo v upravnem spo- 20. januar 2021 ru, v postopku sodnega varstva pa se uporablja Zakon o upravnem sporu (ZUS-1).21 Zoper sodbo upravne- Zakonodajalec je z novelo ZKP-N29 pri institutu izro- ga sodišča je mogoče vložiti predlog za dopustitev re- čitve uvedel pomembne spremembe, ki v delu navide- vizije in če Vrhovno sodišče predlogu ugodi, tudi re- zno spreminjajo potek izročitvenega postopka, kot je vizijo na Vrhovno sodišče.22 obstajal pred novelo. Tako je bila v prvem odstavku 522. člena ZKP (pogoji za izročitev) dodana nova 14. Ekstrateritorialna aplikacija EKČP23 točka (ta se zdaj glasi: »da ne obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki Citiran »negativni« pogoj iz 14. točke prvega odstav- mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravna- ka 522. člena ZKP se po vsebini pokriva s tistim, kar je lo oziroma bi se jo na ta način kaznovalo«) in spreme- mogoče opredeliti kot pozitivne in negativne obvezno- njen je bil tretji odstavek 530. člena ZKP (ta se zdaj sti RS po 3. členu EKČP (prepoved mučenja oziroma glasi: »Minister, pristojen za pravosodje, ne dovoli izro- pravica do osebnega dostojanstva). ZKP pri našteva- čitve tujca, če mu je priznana mednarodna zaščita ali če nju pogojev za izročitev »vsebinsko« prav tako pokri- gre za politično ali vojaško kaznivo dejanje.«). je 2. člen EKČP24 (pravica do življenja) in v primeru, če gre za izročitev zaradi izvršitve sankcije, tudi 6. člen Sprememba je bila utemeljena z zagotovitvijo neodvisne EKČP25 (pravica do poštenega postopka). sodne presoje v primeru zatrjevanja verjetnosti kršitve člo- vekovih pravic,30 kar naj bi sledilo ustavnopravnim stan- Ne glede na to, da ZKP tega izrecno ne določa, mora dardom sodnega varstva.31 Predlagatelj je ob predlaga- RS zaradi neposredne uporabe EKČP zavrniti prošnjo ni spremembi prav tako zapisal, da mora o morebitnih za izročitev (oziroma je ne dovoliti): zatrjevanih kršitvah človekovih pravic, vključno s prepo- 1. če obstaja verjetnost, da bodo zahtevani osebi v pri- vedjo mučenja in nečloveškega in ponižujočega ravnanja, meru izročitve v državi prosilki flagrantno kršene v prvi vrsti in primarno odločati neodvisno in nepristran- temeljne kavtele iz 6. člena EKČP (gre za standard sko sodišče32 in da lahko minister kljub pravnomočni od- flagrant denial of justice),26 ločitvi sodišča, da so izpolnjeni pogoji za izročitev, odklo- 2. če bi izročitev pomenila nesorazmeren poseg v pra- ni izročitev osebe državi prosilki, če oceni, da izročitev ne vico zahtevane osebe do družinskega in zasebnega bi bila primerna.33 Pri tem je zanimivo, da je Vrhov- življenja iz 8. člena EKČP27 oziroma, no državno tožilstvo v svojem odzivu na predlog no- 3. če obstajajo humanitarni razlogi in bi izročitev zah- vele to predlagano spremembo štelo za nepotrebno in tevane osebe zaradi teh razlogov pomenila kršitev se pri tem sklicevalo na možnost sodišča, da neposre- pravice te osebe do osebnega dostojanstva iz 3. dno uporabi EKČP. Ob tem je navedlo, da bo takšna člena EKČP.28 sprememba obremenila državno tožilstvo in sodišče, saj bo moralo slednje preko ministrstva pridobivati doda- Vprašanji, ki se pojavita na tem mestu, sta: tna pojasnila iz tujine, to pa bo podaljševalo postopke.34 – v katerem delu izročitvenega postopka po ZKP se presojajo argumenti glede ekstrateritorialnega učin- Ta sprememba je predmet razvijajoče se sodne prakse. kovanja 3. (humanitarni razlogi), 6. in 8. člena EKČP, Vrhovno sodišče je namreč s sklepom opr. št. X DoR

18 Prav tam. 19 Člen 420 ZKP. 20 Člen 530 ZKP. 21 Člen 530a ZKP. 22 Zoper odločitev upravnega sodišča je mogoče vložiti tudi pritožbo, a zgolj v primeru, če sodišče ugotovi drugačno dejansko stanje in na podlagi tega s sodbo spremeni izpodbijani akt. 23 Vse, kar je zapisano v tej točki, je mutatis mutandis mogoče aplicirati tudi na Ustavo in Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. 24 Gre za pogoj iz 9. točke prvega odstavka 522. člena ZKP. 25 Gre za pogoj iz 10. točke prvega odstavka 522. člena ZKP. 26 Prim. sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Othman (Abu Qatada) proti Združenemu kraljestvu, opr. št. 8139/09 z dne 17. januarja 2021, par. 285. V tej zadevi je ESČP štelo, da bi uporaba dokazov v postopku proti zahtevni osebi, ki so bili pridobljeni z mučenjem, pomenila izvotlitev bistva pravice iz 6. člena EKČP. 27 Prim. sodbo ESČP v zadevi Chahal proti Združenemu kraljestvu, opr. št. 22414/93 z dne 15. novembra 1996, in pritrdilno ločeno mnenje sodnika De Meyerja. V tej zadevi se sicer ESČP ni izrecno izreklo o tem, ali bi bila v primeru izročitve zahtevani osebi kršena pravica iz 8. člena EKČP, vendar je iz konteksta zadeve očitno, da si ESČP pridrži možnost takšnega zaključka. Prim. tudi sodbo Višjega sodišča za Anglijo in Wales v zadevi BY, opr. št. CO/5152/2018 z dne 10. oktobra 2019. V tej zadevi je sodišče ugodilo pritožbi in zavrnilo izročitev zahtevane osebe, pri čemer se je sklicevalo na slabo duševno zdravje zahtevane osebe in dejstvo, da zahtevana oseba vzdržuje pet mladoletnih otrok. 28 Prim. sodbo ESČP v zadevi D proti Združenemu kraljestvu, opr. št. 30240/96 z dne 2. maja 1997, par. 51–54. V tej zadevi zahtevani osebi glede na zdravstvene razmere v državi prosilki (takšne, zaradi katerih bi obstajala resna nevarnost za smrt zahtevane osebe) ne bi bila zagotovljena adekvatna zdravstvena oskrba. 29 Ur. l. RS, št. 22/19. 30 Predlog, str. 36. 31 Prav tam. 32 Predlog, str. 182. 33 Prav tam. 34 Predlog, str. 69.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 15 21/06/2021 13:54 16 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021

330/2020 z dne 20. januarja 202135 dopustilo revizijo Vezanost ministra na (pozitivno) odločitev iz 527. in/ glede naslednjega pomembnega pravnega vprašanja: ali 528. člena ZKP bi torej lahko pripeljala do pravno – ali je minister, pristojen za pravosodje, pri svoji nevzdržnih situacij, ki bi Republiko Slovenijo izposta- odločitvi v postopku izročitve vezan na odločitev vile tveganju obsodbe pred ESČP. kazenskih sodišč na podlagi 527. in 528. člena ZKP? Tretjič, očitno se je že sam predlagatelj novele ZKP Revizija je bila dopuščena na predlog tožene stranke, zavedal, da mora imeti tudi minister za pravosodje tj. RS, ki jo zastopa minister za pravosodje. Naracije možnost, da neodvisno in nevezano na pravnomoč- konkretnega predloga za dopustitev revizije sicer ne no (pozitivno) odločitev o izpolnjevanju pogojev za poznam, iz podobnih primerov pa sklepam, da ga to- izročitev le-te ne dopusti. V zgoraj citiranem predlo- žena stranka utemeljuje z: gu je namreč navedeno, da »kljub pravnomočni odlo- 1. argumentom o učinku pravnomočnosti sklepa zu- čitvi sodišča […] lahko minister odkloni izročitev drža- najobravnavnega senata in/ali (kazenskega) sodi- vi prosilki, če oceni, da izročitev ne bi bila primerna«.37 šča druge stopnje ter 2. argumentom o razmejitvi med stvarno pristojnostjo In četrtič, stvarni pristojnosti (kazenskega) sodišča na (kazenskega) sodišča na eni strani in ministra za eni strani ter ministra za pravosodje (oziroma uprav- pravosodje ter upravnega sodišča na drugi strani. nega sodišča) na drugi strani nista komplementarni in izključujoči se. Takšno prekrivanje je navidezno. Stvarni pristojnosti sta kvečjemu vzporedni in med Vezanost ministra za pravosodje na seboj neodvisni. To stališče utemeljujem z argumen- V E N O I M odločitev kazenskih sodišč tom neposredne uporabe določb mednarodnih po- E E T godb in iz njih izvirajočih pozitivnih obveznosti dr- S N V I Menim, da bi moral biti odgovor na dopuščeno vpra- žav. Pri končni odločitvi glede izročitve zahtevane ose- K A šanje iz citiranega sklepa Vrhovnega sodišča negati- be namreč ne gre za vprašanje, ali sme minister za pra- E Z ven. Minister za pravosodje (in upravno sodišče v pri- vosodje »zavrniti« izročitev iz konvencijskega razloga 6 meru sodnega nadzora) pri svoji odločitvi v postop- kljub temu, da mu ZKP te možnosti izrecno ne daje, MESECEV ku izročitve ni vezan na odločitev kazenskega sodišča. ampak za vprašanje, ali je to dolžan storiti ob nepo- BREZPLAČNO Obstajajo številni prepričljivi razlogi za takšno stališče. sredni uporabi EKČP. Menim, da mora. VODENJE Prvič, ZKP ne določa, da je minister za pravosodje Zapisano prav tako velja za preostale »konvencijske« PAKETA vezan na odločitev iz 527. in 528. člena ZKP, ampak razloge za zavrnitev zahteve za izročitev. Gre za tiste zgolj to, da se v primeru izpolnjevanja pogojev za izro- primere, ki jih ZKP (izrecno) niti ne našteva med po- čitev zadeva pošlje ministru za pravosodje, ki nato odloči goji za izročitev. Že zgolj zaradi tega je treba šteti, da PAKET o izročitvi (528. člen ZKP). O nevezanosti ministra za jih lahko presojata tako (kazensko) sodišče kot mi- pravosodje je torej mogoče sklepati na podlagi pozi- nister za pravosodje in da slednji ni vezan na odloči- tivnopravnega dejstva, da le-te ne predpisuje niti ZKP. tev iz 527. in 528. člena ZKP. Bi pa bila morda smiselna sprememba besedila 14. člena prvega odstavka PREMIUM Drugič (v povezavi s prvič), v skladu z 8. členom Usta- 522. člena ZKP na naslednji način: »če [izročitev] ne ve RS se ratificirane in mednarodne pogodbe v Repu- nasprotuje EKČP oziroma drugim mednarodnopravnim bliki Sloveniji uporabljajo neposredno. EKČP je torej obveznostim Republike Slovenije«. del našega pravnega reda in jo mora »država«, torej tako sodišča kot minister za pravosodje, uporabljati Sklep Predani vašim visokim ciljem. neposredno.36 Zaradi tega minister za pravosodje ni zgolj upravičen napraviti samostojne presoje obstoja Izročitveni postopki odpirajo tudi številna druga za- morebitnih ovir za izročitev (tistih, ki bi izhajale iz eks- nimiva in kompleksna vprašanja, ki presegajo načr- trateritorialne aplikacije EKČP), ampak je takšno pre- tovano dolžino tega prispevka. Eno takih vprašanj je Poslovanje s Letno Ekskluzivne sojo celo dolžan napraviti. K temu ga zavezuje Ustava prav gotovo učinkovitost pravnih sredstev (tožba zo- RS (8. člen v povezavi s 153. členom). per odločbo ministra za pravosodje nima učinka su- pomočjo osebnega 360-stopinjsko ugodnosti in spenzivnosti). v , ki Poleg tega je minister za pravosodje tisti, ki »odloči o bančnika ločenih finančno svetovanje doživetja izročitvi« in ima v zvezi z izročitvijo že po sistemati- Organi v trenutni upravni praksi z izročitvijo počaka- poslovnih prostorih z izdelavo jih prinašajo ki ZKP »zadnjo besedo« (podvrženo sodnemu nad- jo do pravnomočnosti odločbe ministra za pravosodje. zoru). V nasprotnem primeru bi namreč lahko nasta- Nato pa se izročitveni postopek pogosto prelevi v tek- ali na daljavo. finančnega načrta. kartice Visa. la situacija, da bi se po odločitvi iz 527. in/ali 528. mo med pooblaščenci zahtevane osebe in uslužbenci člena ZKP sodna praksa ESČP in/ali okoliščine v dr- ministrstva za notranje zadeve. Prvi tečejo s predlogom žavi prosilki spremenile (na slabše), pa bi moral miza revizijo in izdajo začasne odredbe v roki na vložišče nister kljub temu dovoliti izročitev zahtevane osebe. (Vrhovnega) sodišča, drugi skupaj z zahtevano osebo Izberite Paket Premium z vrhunskimi bančnimi storitvami. V zvezi s tem je pomemben poudarek, da ZKP zoper na letalo oziroma mejni prehod. odločitev iz 527. in/ali 528. člena ZKP ne predvideva nobenega izrednega pravnega sredstva (niti obnove). A več o tem v kakšnem drugem prispevku.

35 Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. X DoR 330/2020 z dne 20. januarja 2021. 36 V tem kontekstu izpostavljam tudi argument iz prava Evropske unije. Tako kot EKČP tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah vsebuje (vsaj) katalog (po vsebini istih) pravic; skladno s tretjim odstavkom 52. člena Listine sta vsebina in obseg ujemajočih se pravic enaka kot vsebina in obseg pravic, ki ju določa EKČP. Tudi v tem smislu je mogoče trditi, da minister za pravosodje skladno z načelom lojalne oziroma konsistentne interpretacije določb ZKP v primeru obstoja »zavrnitvenega razloga« po Listini (verjetnost kršitve pravice) ne sme dovoliti izročitve zahtevane osebe. 37 Predlog, str. 182. nkbm.si/paket-premium

ODVETNIK st-100-okey_.indd 16 21/06/2021 13:54 O V E I M N E E T S N V I K A E Z 6 MESECEV BREZPLAČNO VODENJE PAKET PAKETA PREMIUM Predani vašim visokim ciljem.

Poslovanje s Letno Ekskluzivne pomočjo osebnega 360-stopinjsko ugodnosti in bančnika v ločenih finančno svetovanje doživetja, ki poslovnih prostorih z izdelavo jih prinašajo ali na daljavo. finančnega načrta. kartice Visa.

Izberite Paket Premium z vrhunskimi bančnimi storitvami.

nkbm.si/paket-premium

ODVETNIK st-100-okey_.indd 17 21/06/2021 13:54 18 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021 Sara Ahlin Doljak odvetnica, mediatorka in predavateljica na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, [email protected]

Uporaba 83. člena DZ v stečajni praksi Namen članka je prispevati k bodočemu urejanju (de lege ferenda) deleža dolžnika v skupnem pre- moženju pri zapolnjevanju pravnih praznin s sodno prakso, ki se bo šele izoblikovala, saj se Družinski zakonik (DZ)1 uporablja šele od 15. aprila 2019. Do sprejetja DZ ni bil urejen položaj skupnega pre- moženja zakoncev za primer, ko je bil eden od zakoncev v postopku osebnega stečaja. DZ v tretjem, četrtem in petem odstavku 83. člena ureja določitev deležev v skupnem premoženju zakoncev v primeru, ko je eden od zakoncev v postopku osebnega stečaja. V članku je podrobneje analiziran 83. člen DZ, ki obravnava določitev deleža zakonca v skupnem premoženju na predlog upnika v primeru individualne izvršbe ali kadar je eden od zakoncev v postopku osebnega stečaja. Še preden se bo izoblikovala sodna praksa, lahko predvidimo nekaj pomanjkljivosti, ki bi lahko pov- zročile zaplete v praksi.

1 1. Opredelitev skupnega premoženja Odgovornost zakoncev za obveznosti, ki nastanejo na zakoncev podlagi 82. člena DZ, je solidarna. Če obveznost izvira iz skupnega premoženja, odgovarjata zakonca soli- Na podlagi 67. člena DZ spadajo v skupno premože- darno (vsak izmed njiju odgovarja za celoten dolg) z nje zakoncev premoženjske pravice, pridobljene z de- vsem svojim premoženjem, tudi v primeru, ko je ob- lom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in ži- veznost/dolg prevzel/povzročil le en zakonec. Upnik vljenjske skupnosti zakoncev. Kot skupno premoženje prostovoljno izbere, od katerega zakonca bo terjal iz- zakoncev je ovrednoteno tudi premoženje, ki se pri- polnitev obveznosti. Navadno izbere tistega, pri kate- dobiva na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja rem je verjetnost, da bo dolg poplačan, večja. Zako- zakoncev ali iz premoženja, ki iz skupnega premože- nec, ki je dolg poplačal, ima regresni zahtevek do dru- nja izhaja. Ob tem nas zmoti formulacija »življenjska gega zakonca za povrnitev presežka od njegovega so- skupnost zakoncev«, saj bi bilo pravilneje, da bi za- lastnega dela obveznosti.4 konodajalec zapisal »življenjska skupnost moškega in ženske«, ki predstavlja zunajzakonsko skupnost, kot je Obveznosti zakoncev, ki so nastale v času njune zve- opredeljena v 4. členu DZ. V nadaljevanju tega članka ze, tudi po razpadu zakonske zveze ostajajo njuna so- bomo uporabljali termin zakonec, ki velja tudi za zu- lidarna odgovornost, torej sta solidarno odgovorna za najzakonskega partnerja. to, da obveznosti poravnata, saj so deleži v skupnem premoženju nespremenjeni. Skupno premoženje zakoncema pripada skupaj, kar pomeni, da njuni deleži v skupnem premoženju niso določeni. Ker deleži niso določeni, zakonec ne more 2. Osebni stečaj zakonca razpolagati z deležem s pravnimi posli, ga ne obre- meniti in tudi ne odsvojiti. Zakonca imata na tem 2.1. Nepremično premoženje, vknjiženo v premoženju lahko le skupno lastnino.2 Ob tem je tre- zemljiško knjigo na stečajnega dolžnika ba poudariti, da se institut solastnine pojmovno in dejansko razlikuje od institutov skupne lastnine in Na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih raz- skupnega premoženja zakoncev. Solastnik lahko sa- merjih (ZZZDR)5 je moral biti zakonec, ki ni bil v ste- mostojno razpolaga3 s svojim solastnim deležem v čajnem postopku, aktiven in prijaviti izločitveno pra- določenem premoženju oziroma stvari, zakonec brez vico v zakonskem roku, ki ga določa Zakon o finanč- strinjanja drugega zakonca pa ne more pravno ve- nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in ljavno razpolagati s svojim deležem, ne na posame- prisilnem prenehanju (ZFPPIPP),6 ter v prijavi izka- zni stvari ne na določenem premoženju. Kaj sploh zati skupno premoženje. DZ ni uzakonil aktivnosti so- pomeni, da nepremičnina spada v skupno premože- zakonca, temveč je uzakonil pravno domnevo, da ste- nje? To pomeni, da sta nosilca lastninske pravice čajni upravitelj šteje, kot da je zakonec prijavil izloči- oba zakonca skupaj kot enota in jima ne pripada so- tveno pravico v višini polovičnega solastninskega de- lastninski delež na nepremičnini, saj ta do razdru- leža.7 Prijava izločitvene pravice se preizkusi po pra- žitve ni določen. vilih, ki jih določa 303. člen ZFPPIPP. Zakonec, ki je

1 Ur. l. RS, št. 15/17 in nasl. 2 Člen 68 DZ. 3 Tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika ‒ SPZ (Ur. l. RS, št. 87/02 in nasl.). 4 Drugi odstavek 82. člena DZ. 5 Člen 56 ZZZDR (Ur. l. RS, št. 15/76 in nasl.). 6 Ur. l. RS, št. 126/07 in nasl. 7 Tretji odstavek 83. člena DZ.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 18 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 19

prijavil izločitveno pravico, ki je bila prerekana,8 mora 83. člena DZ stečajni upravitelj deluje v škodo upni- v pravdi uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ter- ka. Skupna lastnina se preoblikuje v solastnino in ne- jatve na podlagi 69. člena ZFPPIPP. premično premoženje se prodaja po idealnih solastninskih deležih v postopku stečaja. Solastniški dele- Stečajni upravitelj mora po oklicu osebnega steča- ži za kupce niso zanimivi in se na trgu težje prodajo. ja preveriti dejansko in premoženjsko stanje dolžni- SPZ ureja skupno lastnino v 72. členu. Skupna lastnika. Preveri podatke o dolžnikovem nepremičnem prena pomeni, da deleži skupnih lastnikov na nepremič- moženju, kdaj je bilo pridobljeno in ali obstajajo prav- nini niso vnaprej določeni. Skupno premoženje pripa- ne prepovedi za njegovo prodajo in/ali obremenitev. da zakoncema skupaj in deleži vsakega od njiju v tem Pomembno in nujno je ugotoviti obseg celotnega premoženju niso določeni.10 Pogoj za nastanek sku- skupnega premoženja, prispevek zakoncev k nastan- pnega premoženja in skupne lastnine na nepremični- ku skupnega premoženja, kaj obsega skupno premo- ni je, da obstaja zakonska zveza oziroma zunajzakon- ženje in kaj spada v posebno premoženje stečajnega ska skupnost. dolžnika. Stečajni upravitelj ima pooblastila, da lahko pridobiva podatke o premoženju zakonca, ki je v po- Zakonodajalec pri pisanju 83. člena DZ ni uvidel postopku osebnega stečaja, podatkov zakonca stečajne- mena gospodarne rešitve v stečajnem postopku in poga dolžnika pa ne sme pridobivati, kar velikokrat ote- stopki zaradi obveznosti, ki jih določba tega člena na- žuje določitev skupnega in posebnega premoženja ste- laga stečajnim upraviteljem, se bodo zagotovo podalj- čajnega dolžnika. ševali.

Na podlagi tretjega odstavka 83. člena DZ mora ste- 2.3. Oba zakonca v postopku osebnega čajni upravitelj polovični delež nepremičnine določi- stečaja ti v korist zakonca stečajnega dolžnika. Zaradi te obli- gatorne določbe stečajni upravitelj ne more delovati v DZ postopka, ko sta v stečaju oba zakonca istočasno, največjem interesu upnikov, kot določa 8. točka druge- izrecno ne ureja. Menim, da se v takih primerih lahko ga odstavka 108. člena ZFPPIPP. Z izločitvijo nepre- uporabita tretji in peti odstavek 83. člena DZ. mičnine postaneta dolžnika oba zakonca. Unovčenje stečajne mase je bistveno nižje, ko se prodaja le ide- Pri skupnem nepremičnem premoženju, pridoblje- alni delež stečajnega dolžnika na skupni nepremični- nem v času zakonske zveze, je v primeru, ko sta v poni. Prodaja solastninskih deležev nepremičnine v pri- stopku stečaja oba zakonca, polovica nepremičnega merjavi s prodajo celote je za kupce manj zanimiva. premoženja v stečajni masi enega zakonca, druga polovica pa v stečajni masi drugega zakonca. Nepremič- Če stečajni upravitelj pridobi podatke o premoženju no premoženje zakoncev se prodaja v dveh ločenih zakonca stečajnega dolžnika in pri tem ugotovi, da je stečajnih postopkih. Stečajni upniki so zato v slabšem lastninski delež stečajnega dolžnika v skupnem premo- položaju, saj bi bilo unovčenje stečajne mase večje, če ženju večji od polovice, mora v pravdnem postopku bi se nepremičnina prodajala v enem stečajnem po- zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika.9 Sodi- stopku kot celota. Tak način unovčenja stečajnih mas šče pri določitvi deleža upošteva dohodke zakoncev, v dveh ločenih stečajnih postopkih je v nasprotju z njuno medsebojno pomoč, njuno vlogo pri varstvu in načelom zagotavljanja najboljših pogojev za poplači- vzgoji skupnih otrok, kdo izmed njiju je opravljal golo upnikov. Določba 47. člena ZFPPIPP je obligator- spodinjska dela, skrbel za skupen dom in družino ter na, saj nalaga, da je treba postopek zaradi insolven- vsako drugo obliko sodelovanja ali dela pri povečanju tnosti voditi na način, da so zagotovljeni najugodnej- ter ohranjanju skupnega premoženja, kot našteva dru- ši pogoji glede rokov za poplačilo upnikov in glede vi- gi odstavek 74. člena DZ. Spor glede ugotavljanja de- šine poplačila upnikom. Kako zadostiti načelu zagota- leža v skupnem premoženju povečuje stroške stečaj- vljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov? Meni- nega postopka in ga časovno podaljšuje. mo, da je rešitev treba iskati v medsebojnem dogovoru med obema upraviteljema, ki vodita postopka osebne- 2.2. Nepremično premoženje, vknjiženo ga stečaja zakoncev, da se skupno premoženje zakon- v zemljiško knjigo na zakonca stečajnega cev proda v stečajnem postopku enega izmed zakon- dolžnika cev v celoti, navadno pri tistem zakoncu, ki je v ze- mljiško knjigo pri skupni nepremičnini vpisan do ce- Podatkov o premoženju zakonca stečajnega dolžnika lote. Na ta način bi se zmanjšali stroški postopka ste- stečajni upravitelj navadno ne more pridobiti in ima čaja in stečajni upniki bi imeli boljše pogoje/izhodi- zaradi tega pomanjkljive podatke, kar lahko vodi do šče za poplačilo svojih terjatev.11 napačne ocene obsega skupnega premoženja in loče- nega premoženja stečajnega dolžnika. 3. Določitev dolžnikovega deleža na Eno izmed vodilnih načel stečajnega postopka je hi- podlagi 83. člena DZ ter zaključek postopka s čim ugodnejšim poplačilom upnikov iz celotnega premoženja stečajnega dolžni- Po prvem odstavku 83. člena DZ ima upnik na vo- ka. Na podlagi pravne domneve iz tretjega odstavka ljo sodno varstvo, v okviru katerega lahko na podlagi

8 Glej prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP: »Upravitelj se mora v enem mesecu po poteku roka za prijavo terjatve iz prvega ali drugega odstavka 59. člena tega zakona o vsaki pravočasno prijavljeni terjatvi določno izreči, ali jo priznava ali prereka.« 9 Četrti odstavek 83. člena DZ. 10 Člen 67 DZ. 11 Čujovič, M., et al.: Komentar Družinskega zakonika. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2019, str. 259–260.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 19 21/06/2021 13:54 20 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021

pravnomočne sodne odločbe v pravdnem postopku enak polovičnemu deležu. Do pravdnega postopka pri- zahteva, da sodišče določi delež dolžnika v skupnem de le v dveh primerih: če upravitelj oceni, da je delež premoženju in nato zahteva izvršbo na podlagi Zako- stečajnega dolžnika večji od polovice, ali če drugi zana o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).12 Če se v izvršilnem konec vloži prijavo izločitvene pravice, s katero zah- postopku prodaja delež dolžnika v skupnem premo- teva delež, večji od polovice. ženju, ima drugi zakonec zakonito predkupno pravico za nakup deleža. Zakonska domneva polovičnih deležev zakoncev v skupnem premoženju, določena v tretjem odstavku Do sprejetja DZ v naši zakonodaji niso bili urejeni pri- 83. člena DZ, lahko v praksi povzroča zaplete in po- meri skupnega premoženja zakoncev, ko je bil zako- daljšanje postopkov osebnega stečaja. Po določbi 83. nec insolventen. člena DZ mora upravitelj sprožiti sodni spor, če meni, da je delež insolventnega zakonca v skupnem premo- Če zakonec, ki ni v postopku stečaja, meni, da je nje- ženju drugačen od polovice. gov delež v skupnem premoženju večji od polovice, lahko v trimesečnem roku13 od oklica osebnega ste- Tožba na podlagi 83. člena DZ je potrebna le takrat, čaja zakonca vloži prijavo izločitvene pravice do svo- ko imata zakonca pravilno vpisano skupno lastnino na jega deleža v skupnem premoženju, večjega od polo- nepremičnini. V primeru vpisa solastnine do ene po- vice. Če prijave izločitvene pravice do večjega deleža lovice v korist vsakega od zakoncev tožba ni potrebne vloži, velja pravna domneva, da je v postopku ste- na, saj je prodaja idealnega deleža mogoča in ima dru- čaja zakonca prijavil izločitveno pravico do polovične- gi zakonec le zakonito predkupno pravico, ki je dolo- ga deleža skupnega premoženja.14 čena v tretjem odstavku 66. člena SPZ in drugem odstavku 83. člena DZ. Preizkus izločitvene pravice se izvaja na podlagi 303. člena ZFPPIPP. Če upravitelj prereka zakončevo iz- Ob tem se poraja nekaj vprašanj. Ali je delitev sku- ločitveno pravico, je zakonec napoten na pravdo. V pnega premoženja sodišču dolžan predlagati stečaj- roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu ter- ni upravitelj, ali je to dolžnost zakonca stečajnega jatev lahko vloži tožbo za uveljavljanje večjega deleža dolžnika, glede na določilo 83. člena DZ? Ali lahko v skupnem premoženju.15 stečajni upravitelj zaobide določbo četrtega odstavka 83. člena DZ, v smislu sporazuma z zakoncem stečaj- V sodbi I Cp 3091/2016 z dne 14. decembra 2016 je nega dolžnika, da bi njuno skupno premoženje pro- Višje sodišče v Ljubljani izpostavilo, da je določitev dal in poplačal upnike? S tem vprašanjem sem žele- solastninskih deležev zakoncev na posamezni stva- la poudariti, da zakonec stečajnega dolžnika na pod- ri skupnega premoženja dopustna šele takrat, ko je lagi sporazuma, sklenjenega med njim in stečajnim znan obseg celotnega skupnega premoženja zakon- upraviteljem, ne bi zahteval in ne bi uveljavljal niče- cev in njuni deleži v tem premoženju. Pri tem je treba sar iz stečajne mase. Če bi zakon dopuščal možnost upoštevati, da namen delitve skupnega premoženja izbire, bi unovčenje stečajne mase stečajnega dolžni- v osebnem stečaju ne more biti zgolj določitev dele- ka v postopkih osebnega stečaja v mnogih primerih žev v skupnem premoženju, ampak mora delitev nuj- lahko bilo hitrejše in učinkovitejše. Tako bi prišli do no voditi do transformacije v solastnino. Glavni na- ugodnejše končne rešitve za stečajne upnike in tudi men stečajnega postopka je unovčenje dolžnikovega za oba zakonca. premoženja, kar pa se lahko doseže le s prodajo sola- 16 stniškega deleža premoženja v stečajnem postopku. Na nekatera postavljena vprašanja bo v prihodnje odgovorila sodna praksa s področja stečajnega 4. Sklep in družinskega prava, medtem ko bo na druga V tretjem do petem odstavku 83. člena DZ so ureje- moral odgovoriti zakonodajalec. De lege ferenda ne situacije, ko je v postopku osebnega stečaja eden zakonodajalcu predlagamo, da bi 83. člen DZ od zakoncev. Če se zakonec, ki ni v postopku stečaja, dopolnil tako, da bi imel stečajni upravitelj pri s tem strinja, sta deleža v celotnem skupnem premo- vodenju stečajnega postopka nad dolžnikom ženju, ki sta ga zakonca v času trajanja zakonske zveze ustvarila, enaka, kot je opredeljeno v prvem odstav- možnost dogovarjanja in več avtonomije, kot mu ku 74. člena DZ. Stečajno sodišče s sklepom o preiz- je nalagata sedanji tretji in četrti odstavek tega kusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja odloči, člena. da je delež stečajnega dolžnika v skupnem premoženju

12 Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl. 13 Drugi odstavek 53. člena ZFPPIPP. 14 Peti odstavek 83. člena DZ. 15 Prvi odstavek 310. člena ZFPPIPP. 16 Orož, D.: Skupno premoženje zakoncev v osebnem stečaju. Zbornik, 11. dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. Lexpera (GV Založba), Ljubljana 2019, str. 52–53.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 20 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 21 Anja Jelen odvetniška pripravnica v Odvetniški pisarni Feguš

Ključne novosti predloga novele ZFPPIPP-H Ministrstvo za pravosodje pripravlja predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-H).1 Gre za že osmo novelo zakona, ki ohranja temeljna načela postopkov zaradi insolventnosti, zlasti načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in načelo hitrosti postopka, medtem ko je načelo enakega obravnavanja upnikov s predlagano novelo nekoliko zamajano.

1 Uvedba novih postopkov in ukinitev poenostavitev, ki je povezana s stroški; po novem starih predlogu za začetek postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo ne bo več treba priložiti poroči- ZFPPIPP je v letu 2008 nadomestil takratni Zakon la revizorja, poročila pooblaščenega ocenjevalca vre- o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in dnosti podjetja, v poročilo o finančnem položaju in Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), pri poslovanju dolžnika pa pod določenimi pogoji ne bo čemer insolventnost že od vsega začetka opredeljuje več treba priložiti ocene vrednosti premoženja, ki je kot položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju predmet ločitvene pravice.4 Pri tem postopku se še ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so v predlaga, da naj ne bi učinkoval na terjatve za pla- tem obdobju zapadle, ali če postane dolgoročno pla- čilo davkov, razen če Republika Slovenija kot upni- čilno nesposoben.2 ca glasuje za potrditev prisilne poravnave, s čimer je vprašljiva enakost položaja upnikov. S predlogom novele ZFPPIPP-H pa se predlaga uvedba novega položaja, t. i. grozeče insolventnosti; z novim 4.a členom ZFPPIPP se z novelo predlaga uved- Večja zaščita dolžnikov in ba postopka sodnega prestrukturiranja zaradi odpra- učinkovitejše poplačilo upnikov ve grozeče insolventnosti, ki se skupaj z že uveljavlje- nim postopkom preventivnega prestrukturiranja uvr- Predlagatelj s predlagano novelo v nov 24.c člen za- šča med postopke zaradi grozeče insolventnosti. kona vpeljuje nov pojem »ključnih pogodb«, s katerim označuje pogodbe, izvajanje katerih je potrebno Ključna novost bo tako možnost uporabe instituta priza nemoteno delovanje podjema dolžnika, vključno z silne poravnave že v fazi, ko dolžniku insolventnost določenimi pogodbami glede dobav. Na tak način za- šele grozi, pri čemer grožnjo insolventnosti pomeni kon dodatno ščiti poslovanje dolžnika, nad katerim je verjetnost, da bo dolžnik v roku enega leta postal in- začet postopek zaradi grozeče insolventnosti ali insol- solventen. Postopek je v predlagani noveli umeščen v ventnosti, saj pogodbeni stranki insolventnega dolžni- nov 221.aa in 221.ab člen zakona, poleg teh členov pa ka prepoveduje odpoved, zadržanje izvajanja ali spre- se zanj smiselno uporabljajo tudi splošna pravila zara- minjanje ključne pogodbe v škodo dolžnika. Takšna di insolventnosti in pravila, ki urejajo postopek prisilne sprememba bo v poslovanje zagotovo vnesla več pre- poravnave. V duhu predlagane uvedbe postopka zara- vidnosti pri sklepanju pogodb, tudi s strani bank, do- di grozeče insolventnosti bo morala družba, ki ji gro- baviteljev plina, elektrike ipd., saj bo predlagana do- zi insolventnost, v enem mesecu po nastanku razlogov ločba učinkovala za vse. pripraviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Trenutno velja, da mora družba tako poročilo Sprememba se obeta tudi pri izrednih pravnih sred- sestaviti šele, ko postane insolventna.3 stvih. Predlagatelj namreč dopušča možnost vložitve revizije, ki po trenutno veljavnem ZFPPIPP ni dovo- Nadalje se predlaga ukinitev postopka poenostavlje- ljena. V drugem odstavku 121. člena zakona je pred- ne prisilne poravnave, ki ga v 2. točki prvega odstav- videna možnost vložitve revizije zoper drugostopenj- ka 5. člena zakona nadomešča postopek prisilne po- ski sklep, s katerim se postopek zaradi insolventnosti ravnave za malo gospodarstvo. Postopek ureja novi pravnomočno konča, zoper sklep o odpustu obvezno- 221.a člen ZFPPIPP, ki bo predvidoma namenjen sti in zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpust obve- dolžniku, ki je gospodarska družba ali podjetnik, ki znosti. S tem se poskuša razbremeniti Ustavno sodi- po ZGD-1 sodi med mikro družbe, pod pogojem, da šče RS, saj se le-to trenutno ukvarja z vprašanji, ki bi višina njene oziroma njegove obveznosti ne presega jih moralo reševati Vrhovno sodišče RS v okviru revi- 350.000 evrov. V zvezi s tem postopkom je bistvena zijskega postopka.5

1 Predlog novele je dostopen na e-upravi: . 2 Glej 14. člen ZFPPIPP. 3 Primerjaj 12. člen ZFPPIPP-H (spreminja 35. člen zakona) in 35. člen ZFPPIPP. 4 Primerjaj 221.a do 221.g člen ZFPPIPP z 48. členom ZFPPIPP-H (spreminja 221.b člen zakona). 5 Povzeto po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, delovno gradivo, EVA 2106-2030-0030, str. 36–37.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 21 21/06/2021 13:54 22 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021

Sprememba se praviloma obeta tudi pri prijavi terja- preizkusno obdobje, ki je tudi krajše od dveh let, ven- tve v postopku zaradi insolventnosti, kjer predlagatelj dar ne krajše od šestih mesecev. skuša odpraviti dilemo glede prijave stroškov sodnega postopka, ki upniku v obdobju za prijavo terjatev še Prav tako so pomembna novost novele spletne javne niso bili odmerjeni. Glede na navedeno se v 3. točki dražbe; prodaja v sodnih izvršilnih postopkih sicer od drugega odstavka 60. člena zakona predlaga, da zah- 1. februarja 2021 že poteka preko spleta na povezavi tevek za priznanje terjatve vsebuje tudi zneske takih . Spletne javne dražbe podrobneje stroškov, katerih dejansko višino bo predlagatelj smi- ureja zakon, ki ureja izvršbo in zavarovanje (v iskal- selno prijavil šele naknadno. no vrstico vpišete konkreten zakon oziroma člen in številko Uradnega lista RS). Sprememba se prav tako predlaga pri stečajnem postopku, kadar njegov začetek predlaga dolžnik. V ta- Ni odveč poudariti, da bo tak sistem spletnega iskal- kem primeru bi lahko domnevo o dolžnikovi insolven- nika prodaj v sodnih postopkih in elektronskega dra- tnosti po novem izpodbijal le osebno odgovorni druž- ženja zagotovo preprečil dogovarjanja in izsiljevanja benik dolžnika, in ne več vsak družbenik dolžnika.6 med dražitelji, ki so bila doslej množično prisotna na Predlagana omejitev je posledica ugotovitve, da inte- javnih dražbah, posledično pa bo tudi poplačilo upni- res družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne kovih terjatev bolj učinkovito. odgovarjajo, v taki začetni fazi postopka ne more biti varovan na enak način, kot je varovan interes osebno odgovornega družbenika.7 Vpliv epidemije covida-19 na določbe, predlagane v noveli Pomembno je omeniti tudi predlog spremembe pri prijavi izločitvenih pravic, kadar upnik zamudi rok Predlagatelj novele zakona je v luči trenutne situacije za njihovo prijavo. V takem primeru še naprej velja, s covidom-19 v predlog zajel tudi določbe, ki urejajo da izločitvena pravica ne preneha, pri čemer se pre- tek rokov, kadar na konkretno zadevo vpliva epidemi- dlaga, da upnika bremenijo vsi stroški, ki so v zvezi ja. V spremenjenem 38. členu zakona je tako za prime- s prodajo tega premoženja do prijave izločitvene pra- re, kadar bo razlog za insolventnost naravna ali druga vice nastali.8 Po predlagateljevem mnenju je namreč hujša nesreča, epidemija ali drug podoben izredni do- nedopustno, da bi stroški, ki nastanejo zaradi opu- godek, določeno, da bo moralo poslovodstvo predla- stitve ravnanja izločitvenega upnika, bremenili ste- gati podaljšanje roka za vložitev predloga za začetek čajno maso in tako zmanjševali delež poplačila dru- postopka zaradi insolventnosti z enega na tri mesece. gih upnikov.9 S predlagano določbo novega četrtega odstavka 121. Ena bistvenih sprememb je tudi skrajšanje preizkusne- člena zakona pa je predlagatelj novele omogočil, da ga obdobja v postopku za odpust obveznosti pri oseb- bo sodišče obravnavalo tudi zadeve, glede katerih bo nem stečaju. Po spremenjenem petem odstavku 400. stranka v času trajanja ukrepov, ki jih bo zaradi epi- člena preizkusno obdobje ne bo smelo biti krajše od demije ali drugih večjih izrednih dogodkov z odred- enega in ne daljše od treh let, šteto od začetka po- bo določil predsednik Vrhovnega sodišča RS, zamu- stopka odpusta obveznosti, s čimer je predlagatelj sle- dila rok ali izostala z naroka. dil Direktivi o prestrukturiranju in insolventnosti. Po trenutno veljavnem ZFPPIPP sicer še vedno velja, da Prav tako se za primer navedenih okoliščin v novem preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh in ne sedmem odstavku 237. člena zakona določa, da so- daljše od petih let, izjemoma lahko sodišče na predlog dišče za štiri mesece odloži odločanje o upnikovem upravitelja ob izpolnjevanju določenih pogojev določi predlogu za začetek stečajnega postopka.

6 Glej tretji odstavek 55. člena ZFPPIPP-H (spreminja 234. člen zakona). 7 Povzeto po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, delovno gradivo, EVA 2106-2030-0030, str. 116. 8 Glej 65. člen ZFPPIPP-H (spreminja četrti odstavek 299. člena zakona). 9 Povzeto po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, delovno gradivo, EVA 2106-2030-0030, str. 124–125.

Izdaja: Odvetniška zbornica Slovenije • Predsednik: Janez Starman Odgovorni urednik: Andrej Razdrih, e-pošta: [email protected] Uredniški odbor: mag. Igor Karlovšek, Dino Bauk, Hinko Jenull, Alenka Košorok Humar, Rija Krivograd, Tanja Sedušak Izvršna urednica: Irena Vovk • Zasnova oblikovanja revije: Ranko Novak • Računalniški prelom: Vinko Kimovec • Tisk: NONPAREL d. o. o. Oglasno trženje: Jelka Arko, tel.: 01/30 91 816, e-pošta: [email protected]. Naslov uredništva: Odvetniška zbornica Slovenije, Slovenska cesta 58, Ljubljana tel.: 01/300 34 20, faks: 01/300 34 32, e-pošta: [email protected] Naročnina za leto 2021: 33,38 EUR (posamezna številka: 8,34 EUR; za študente: 2,08 EUR). Revija izhaja petkrat na leto. Naklada: 4350 izvodov Copyright (c) 2021 Odvetniška zbornica Slovenije. Vse pravice pridržane. Izdajatelj Odvetniška zbornica Slovenije, založnik LEXPERA d.o.o. Stališča in mnenja, izražena v člankih, niso nujno tudi stališča in menja uredniškega odbora revije Odvetnik oziroma Odvetniške zbornice Slovenije. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 860.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 22 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 23 Jasmina Mitev diplomirana pravnica (UN), Odvetniška pisarna Gorjup Spori o varstvu firme na prvi stopnji po 103. členu ZS Izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani Zahtevek za varstvo firme v pravdnem postopku v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)1 bi bilo na prvi pogled mogoče obravnavati kot tipičen statusni spor glede zamenljivosti firme, še zlasti takrat, kadar pravdni stranki nikjer ne omenjata dejstva, da bi zaradi uporabe firme prišlo do poseganja v pravico iz kroga znakov razlikovanja, tj. pravico modela, znamke in geografske označbe, oziroma da bi prišlo do kršenja nelojalne konkurence, a ni tako. Slovenije namreč ne zavezujejo le določbe ZGD-1, temveč tudi mednarodni predpisi, med katerimi je tudi Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine z dne 20. marca 1883, ki firmo oziroma trgovsko ime opredeljuje kot pravico industrijske lastnine, kar firmo nedvomno uvršča med pravice intelektualne lastnine, za katere pa je v skladu z Zakonom o sodiščih (ZS)2 v drugem odstavku 103. člena določena izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. 1 2 Spori o varstvu firme kot spori o firmo oziroma trgovsko ime opredeljuje kot pravico pravicah intelektualne lastnine industrijske lastnine. Kadar tožeča stranka v pravdnem postopku svoj zahtevek opira na določbo drugega odstavka 23. člena Izključna pristojnost Okrožnega ZGD-1, s tako tožbo uveljavlja opustitev uporabe fir- sodišča v Ljubljani me tožene stranke, njen izbris iz registra in morebitno odškodnino. Z drugimi besedami: zahteva torej izbris ZS v drugem odstavku 103. člena za odločanje v spo- iz sodnega registra in prepoved uporabe dosedanje in rih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji skrajšane firme. Tak spor bi bilo mogoče obravnavati določa izključno krajevno pristojnost Okrožnega so- kot tipičen statusni spor glede zamenljivosti firme, še dišča v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in zlasti takrat, kadar pravdni stranki nikjer ne omenja- delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risba- ta dejstva, da bi zaradi uporabe firme prišlo do pose- mi in tehničnimi izboljšavami. V zvezi s tem se poja- ganja v pravico iz kroga znakov razlikovanja, tj. pravi vprašanje, ali je firmo kot pravico industrijske la- vico modela, znamke in geografske označbe, oziroma stnine mogoče opredeliti kot splošno pravico inte- da bi prišlo do kršenja nelojalne konkurence. Če bi lektualne lastnine. sledili taki razlagi, bi bilo treba pri presoji utemeljenosti takih zahtevkov s strani sodišč uporabiti le do- Odgovor je seveda pritrdilen, saj teorija intelektual- ločbe ZGD-1, ne pa tudi določb o pravicah intelek- no lastnino opredeljuje kot vrsto lastnine, ki izhaja iz tualne lastnine. človeškega intelekta in se nanaša na tri kategorije pravic: na avtorsko ter sorodne pravice, na pravice indu- Ključnega pomena je torej vprašanje, ali je mogoče strijske lastnine in na preostale pravice.4 Konvencija zgoraj opisane tožbene zahtevke v zvezi z varstvom o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno firme opredeliti kot spore o pravicah intelektualne la- lastnino5 v VIII. točki 2. člena izrecno določa, da iz- stnine ali pa (le) kot gospodarske statusne spore, kjer raz »intelektualna lastnina« zajema tudi pravice, ki se se uporabi izključno ZGD-1. Kljub temu temeljnemu nanašajo (med drugim) na trgovska imena oziroma predpisu, ki v Sloveniji ureja gospodarske družbe in firmo. Podobno tudi že omenjena Pariška konvencija s tem firmo, pa se ni mogoče izogniti mednarodnim za varstvo industrijske lastnine v drugem odstavku 1. predpisom, ki Slovenijo prav tako zavezujejo. Ena od člena izrecno določa, da je varstvu industrijske lastni- teh je nedvomno Pariška konvencija za varstvo indu- ne podvržena tudi firma. Tukaj bi lahko kdo morebi- strijske lastnine z dne 20. marca 1883, katere članica ti sledil stališču, da je kljub jasni kvalifikaciji firme kot je Republika Slovenija postala na podlagi Akta o no- industrijske lastnine v Pariški konvenciji venomer tre- tifikaciji nasledstva.3 Ta v drugem odstavku 1. člena ba slediti namenu spora, in ne kar vseh sporov, ki se

1 Ur. l. RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21. 2 Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE. 3 Ur. l. SFRJ – MP, št. 5/74 in 7/86; Ur. l. RS, št. 24/92; Ur. l. RS – MP, št. 9/92 in 3/07. 4 Pretnar, B.: Intelektualna lastnina v sodobni konkurenci in poslovanju, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 19; Pretnar, B.: Intelektualna lastnina in tržno uspešne inovacije, Priročnik za managerje, raziskovalce in izumitelje, GV Založba, Ljubljana 2020, str. 46; Trampuž, M.: Komentar Ustave RS, 2002 (60. člen). 5 Ur. l. SFRJ – MP, št. 31/72 in 4/86; Ur. l. RS, št. 24/92; Ur. l. RS – MP, št. 9/92, 3/01, 3/07.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 23 21/06/2021 13:54 24 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021

nanašajo na firmo, klasificirati kot spore industrijske spore glede zamenljivosti firme, še posebej takrat, ka- lastnine, a temu ponovno ni mogoče pritrditi. dar pravdni stranki nikjer ne omenjata dejstva, da bi zaradi uporabe firme prišlo do poseganja v pravico iz Pojem intelektualne lastnine, kot je uporabljen v dru- kroga znakov razlikovanja, tj. pravico modela, znamke gem odstavku 103. člena ZS, je namreč treba razu- in geografske označbe, oziroma da bi prišlo do krše- meti kot nadpomenko za vse zakonsko urejene obli- nja nelojalne konkurence, se ti ne obravnavajo kot take tovrstnih pravic, med katere torej nedvomno spa- kšni, temveč kot spori o pravicah industrijske lastnine, da tudi firma kot neopredmetena intelektualna stvari- ki je ena izmed kategorij intelektualne lastnine. Slove- tev. Za opredelitev firme kot pravice intelektualne la- nije namreč ne zavezuje le ZGD-1, temveč tudi Pariška stnine zato ni izključujoča okoliščina, da samo pravico konvencija za varstvo industrijske lastnine kot med- in njeno varstvo ureja ZGD-1, katerega določbe sicer narodni predpis, ki v drugem odstavku 1. člena firmo v pretežnem delu urejajo organizacijo in delovanje go- oziroma trgovsko ime opredeljuje kot pravico indu- spodarskih družb. Tudi Vrhovno sodišče se je že izre- strijske lastnine. klo, da gre pri sporu zaradi opustitve uporabe firme za spor o pravicah industrijske lastnine, kot take pa torej Ker pa je treba pojem intelektualne lastnine, kot je intelektualne lastnine, in da je za sojenje v takem spo- uporabljen v drugem odstavku 103. člena ZS, razu- ru glede na 103. člen ZS na prvi stopnji izključno kra- meti kot nadpomenko za vse zakonsko urejene obli- jevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.6 ke tovrstnih pravic, med katere torej nedvomno spada tudi firma kot neopredmetena intelektualna stva- Sklep ritev, je za predmetne spore na prvi stopnji nedvomno izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče Čeprav bi bilo zahtevke iz drugega odstavka 23. čle- v Ljubljani. na ZGD-1 mogoče obravnavati kot tipične statusne

6 Vrhovno sodišče RS, III R 37/2020 z dne 11. avgusta 2020.

Jože Ilc upokojeni odvetnik – specialist civilnega prava

Raba in zloraba oblasti Banka je vložila tožbo zoper dva člana svoje uprave. Pojasnila je, da od tožencev zahteva solidarno plačilo škode, ki sta jo povzročila z nevestnim delovanjem v banki. Toženca sta v vlogah navedla konkretne osebe, ki so v spornem času, ko naj bi škoda nastala, delovale v banki kot člani njenih organov. Na tej osnovi so štiri osebe priglasile intervencijo v pravdi. Postopek je potekal na Okrožnem sodišču v Mariboru (I Pg 1229/2013). Sodišče je na prvem naroku izdalo sklep in dopustilo intervencijo štirim intervenientom. Naknadno sta še dve osebi priglasili intervencijo, ki jo je sodišče dopustilo.

Mariborsko okrožno sodišče je 26. februarja 2015 iz- Vrhovno državno tožilstvo RS je 16. maja 2018 vloži- dalo vmesno sodbo, s katero je razsodilo, da je tož- lo zahtevo za varstvo zakonitosti Ctz 51/2018 zoper beni zahtevek po temelju utemeljen. Višje sodišče v sklep o stroških sodbe VSM I Cpg218/2017, in sicer Mariboru (v nadaljevanju VSM) je pritožbi ugodilo v delu, v katerem je VSM priznalo stroške interveni- in razveljavilo sodbo mariborskega okrožnega sodi- entom. Vrhovno sodišče RS je 10. marca 2020 izda- šča. Prvostopenjsko sodišče je v ponovnem postop- lo sklep III Ips 59/2018, s katerim je ugodilo zahtevi ku izdalo enako vmesno sodbo, zoper katero sta se za varstvo zakonitosti, spremenilo sklep VSM tako, toženca pritožila. Na osnovi pritožb je VSM opravi- da se stranskim intervenientom nagrada za postopek lo obravnavo in 6. februarja 2018 izdalo sodbo I Cpg pred tem sodiščem ne prizna, glede preostalih stro- 218/2017. Pritožbi tožencev je ugodilo in razsodilo, škov pa je sklep razveljavilo in vrnilo drugi stopnji da se vmesna sodba sodišča prve stopnje spremeni v ponovni postopek. tako, da se tožbeni zahtevek zavrne. VSM je z isto sodbo tožeči stranki naložilo, da vsem tožencem in Postopek Vrhovnega državnega tožilstva v zahtevi za vsem intervenientom plača pravdne stroške. Tožeča varstvo zakonitosti Ctz 51/2018 in sklep Vrhovne- stranka revizije ni vložila, čeprav ji je bila dovoljena ga sodišča III Ips59/2018 sta vzorčna primera zlora- po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP).1 be prava. Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljuje

1 Ur. l. RS, št. 73/07 in nasl.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 24 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 25

svojo vlogo s pogoji iz 367.a člena ZPP. V zvezi s tre- postopku in predlaga, da se intervencija zavrne; so- tjim odstavkom 385. člena ZPP pričakuje odločitev dišče lahko tudi brez izjave strank intervencijo zavr- o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovi- ne, če ugotovi, da ni podan pravni interes. Člen 200 tev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj ZPP ne daje sodišču nobenega pooblastila, da ukre- prava preko sodne prakse. Po mnenju zahteve za var- pa po uradni dolžnosti. Vrhovno sodišče ne spoštu- stvo zakonitosti so problematični stroški odvetnikov je zakona, ampak ga vedoma krši. Zgolj v pojasnilo: stranskih intervenientov. sodišče je dopustilo stransko intervencijo vsem intervenientom. Zoper odločbo, s katero sodišče do- Odvetniški stroški so se odmerili na osnovi Zako- pusti udeležbo, ni posebne pritožbe (tretji odstavek na o odvetniški tarifi (ZOdvT).2 ZOdvT je začel ve- 200. člena ZPP). Sklepa o dopustitvi udeležbe sta ljati 1. januarja 2009 in prenehal veljati 10. januar- postala pravnomočna. Eno je zavrnitev intervencija 2015, ko se je začela uporabljati Odvetniška ta- je na začetku postopka, drugo je razveljavitev prav- rifa.3 Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vložena nomočne intervencije, ki je člen 200 ZPP ne pozna. 18. maja 2018. Vrhovno sodišče je sprejelo sklep III Ips 59/2018 dne 10. marca 2020. Kakšen pomen ima Vrhovno sodišče nepravilno razlaga postopek, po ka- ugotavljanje pravnega vprašanja zakona, ki od 10. ja- terem je v stroškovnem smislu stranske intervenien- nuarja 2015 ne velja več? V nekdanji FLRJ in SFRJ je te treba obravnavati kot enotne sospornike. Po 195. izhajala zbirka sodnih odločb, ki je objavljala najpo- členu ZPP je vsak sospornik v postopku samostoj- membnejše sodne odločbe Vrhovnega sodišča Jugo- na stranka. Enotni sosporniki so samo takrat, kadar slavije, Zveznega sodišča, Vrhovnega gospodarskega se po zakonu ali naravi pravnega razmerja postopek sodišča, republiških vrhovnih sodišč in Vrhovnega reši na enak način za vse sospornike (196. člen ZPP). sodišča Avtonomne pokrajine Vojvodine. Zbirka je v celotnem času obstoja objavila dve odločbi, ki sta se Nadaljevanje nemogočih stališč je navodilo Vrhov- ukvarjali s stroški stranskega intervenienta.4 nega sodišča, da mora Višje sodišče v Mariboru upo- števati, da stranka, ki je dolžna povrniti stroške in- Vrhovno sodišče v sklepu III Ips 59/2018 glede do- tervenientom, z vidika enakega varstva pravic (22. voljenosti zahteve za varstvo zakonitosti zapiše: člen Ustave) ne sme biti v bistveno slabšem položa- »Stroškovni sklep ima naravo akcesorne odločbe, s ju, kot če intervenienti v pravdi ne bi sodelovali. To katero se ne odloča meritorno o sporu, in nima la- si lahko razlagam tako, da intervenienti niso upra- stnosti končnosti v procesnem smislu, to je, da bi se vičeni do povrnitve pravdnih stroškov, ker bi druga z njim postopek pravnomočno končal.« Večjo neka- stran, ki nima intervenientov, plačala več. Tudi če bi kovost je težko najti. Sodba VSM I Cpg 218/2017 bilo torej na eni strani več sospornikov in na dru- je nesporno pravnomočna, tako o zahtevku kot o gi strani nobenega, bi vsi sosporniki dobili plačane stroških. Stališče Vrhovnega sodišča, da stroškov- samo stroške za enega samega. ni sklep ni pravnomočen, ne vzdrži resne ocene. Vr- hovno sodišče nadaljuje z razlogi o dovoljenosti zah- Člen 22 Ustave predpisuje enako varstvo pravic, s či- teve za varstvo zakonitosti v enako nekvalitetnem mer je v postopku pred sodiščem in drugimi organi smislu, ko se ubada s standardom obrazložitve sodb. vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic. Ustavno sodišče RS je v svoji odločitvi poudari- Kaj je standard? Standard je metoda, katere bistvo lo, da iz pravice do enakega varstva pravic izhaja pra- je odstranjevanje raznovrstnosti in določanje eno- vica do zastopanja po odvetniku in pravica do svo- značnosti glede na kakovost oblike, mere in tehno- bodne izbire odvetnika.6 Pravica do odvetnika pri- loškega postopka. Standardizacijo poslovenimo kot pada stranki v postopku (tožniku in tožencu) in in- poenotenje. Standard je tehnični pojem in nujno je tervenientu, ki sodeluje v istem postopku. ustrezno uporabiti ta pojem na pravnem področju kot družbenem področju.5 Standard zahteva vsebi- Zahteva za varstvo zakonitosti opozarja, da ni bilo no, zahteva za varstvo zakonitosti in Vrhovno sodi- uporabljeno načelo sorazmernosti. Čeprav Ustava šče pa govorita o standardu samo kot o abstraktnem načela sorazmernosti izrecno ne omenja, je splošno pojmu, brez zahtevane obrazložitve vsebine pojma. sprejeto stališče, da gre za eno od načel pravne drža- ve. Na ustrezno raven ga je povzdignilo Ustavno so- Vrhovno sodišče v obrazložitvi sklepa (točka 15) za- dišče.7 Načelo sorazmernosti prepoveduje čezmerne piše, da pravico do udeležbe intervenienta sodišče posege države. Predstavlja ugotovitev, ali je cilj, ki lahko presoja po uradni dolžnosti (200. člen ZPP), mu sledi država, legitimen, ali so uporabljena sred- zato bo moralo sodišče druge stopnje v novem po- stva dopustna, in oceno, ali so sredstva, izbrana za stopku preizkusiti, v čem je pravni interes posame- dosego cilja, primerna.8 znega stranskega intervenienta. Načelo sorazmernosti se ne more uporabiti kot uni- Prvi odstavek 200. člena ZPP določa, da lahko vsaka verzalno pravilo. Ni možna njegova uporaba na ci- stranka intervenientu oporeka pravico do udeležbe v vilnem in gospodarskem področju. Temeljna načela

2 Ur. l. RS, št. 67/08. 3 Ur. l. RS, št. 2/15. 4 VSJ, sodba Gž55/1968, ZSO, knjiga 13/4‒413. VGS Slovenije, sodba 309/70, ZSO, knjiga 15/4‒551. 5 Furlan, B.: Problem realnosti prava, Zbornik znanstvenih razprav, Ljubljana 1932/1933, str. 42‒87. Zbor profesorjev juridične fakultete. 6 Sklep Ustavnega sodišča Up 80/99, 24. marec 2000. 7 Wedam Lukić, D.: Načelo sorazmernosti kot kriterij ustavosodne presoje. Zbornik znanstvenih razprav, letnik LXVIII, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2008, str. 262. 8 Šturm, L. (ur.): Komentar Ustave RS (L. Šturm in drugi), Fakulteta za podiplomske in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 54 in 55.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 25 21/06/2021 13:54 26 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021

obligacijskega razmerja so enakovrednost dajatev sorazmernosti, ki je sestavni del načela pravne države (prvi odstavek 8. člena Obligacijskega zakonika – (2. člen URS), je, če je odvetnik kot pooblaščenec stran- OZ), dolžnost izpolnitve obveznosti (prvi odstavek skega intervenienta upravičen do nagrade za delo, ki ni 9. člena OZ) in prepoved povzročanja škode. Dol- sorazmerna dejansko vloženemu odvetnikovemu delu žnik je dolžan plačati v celoti, kot se je zavezal. Ne in strokovnemu prispevku k izidu spora, skratka obse- more zahtevati znižanja plačila zaradi načela soraz- gu in težavnosti odvetniške storitve. Pri tem velja izha- mernosti. Še bolj je nevzdržno pri gospodarskih po- jati tudi iz plačnih razmerij, ki veljajo v Sloveniji, na slih. Lastnik delnic, ki kotirajo na borzi, bi prodal primer v primerjavi s plačo sodnika. Zakon in njegova delnice po trenutni zelo nizki ceni. Kupec bi kasne- razlaga mora biti takšna, da nimajo koristi od udelež- je, ko bi vrednost delnic izredno narasla, delnice pro- be stranskih intervenientov v postopku predvsem poo- dal po takratni ceni. Prvi prodajalec ne bi mogel zah- blaščenci – odvetniki, s prejemom visoke nagrade. To tevati od kupca razlike do višje cene, ker med prvo ni namen pravdnega postopka.« in drugo prodajno ceno na osnovi nesorazmernosti obstaja velika razlika. Utemeljitev zahteve za varstvo zakonitosti je na- vadna beda in izraz zavisti. Spominja na ekspozeje Teorija in praksa se ukvarjata s takrat veljavnimi za- ljudskih tožilcev v letu 1945 v borbi zoper zasebni- koni. Profesor Jože Juhart je leta 1960 izdal knjigo ke, zasebne dohodke in notranje sovražnike. Civilno procesno pravo FLRJ. Takrat je veljal Zakon o pravdnem postopku.9 Prvi odstavek 6. člena tega Nesporno je, da velja ZPP. Prav tako je bil v času kon- zakona je predpisal: »Sodišče mora popolnoma ali po kretnega postopka veljaven ZOdvT. Ustavno sodišče resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna je z odločbo U-I-80/17 z dne 5. decembra 2018 iz- utemeljenost zahtevka.« Zakon je predpisal temelj- recno poudarilo ustavnost in zakonitost ZOdvT. Kaj no načelo materialne resnice. Materialna resnica je hoče zahteva za varstvo zakonitosti? Kakšna plačna stanje, kadar se razum in čutna predstava popolno- razmerja v Sloveniji se bodo upoštevala? Se bo upo- ma skladata s stvarnim stanjem in vsebino predme- rabila minimalna plača, dohodki članov uprav uspe- ta ter stvarnim stanjem dejanja. ZPP iz leta 1957 je šnih gospodarskih družb ali zahtevalo sporazum re- poleg načela materialne resnice zahteval tudi načelo prezentativnih sindikatov? Kaj imajo plače sodni- aktivnega pravdnega vodstva. Enako je predpisoval kov z Odvetniško tarifo, razen zavisti? Prazna bese- Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977.10 Zakon da brez vsebine. Ali se bo računalo na osnovi plače o pravdnem postopku iz leta 199911 je opustil nače- okrajnega sodnika začetnika ali na osnovi plače so- lo materialne resnice. Postrožil je sodelovalno dol- dnikov višje kategorije in kje so dodatni parametri? žnost strank s pravočasnim predlaganjem dokazov Ali bo osnova bruto ali neto plača? Ne bi škodovalo, in navedb ter vsebinskih ugovorov. Uvedena je bila če bi se nagrada odvetnikov obračunala v višini bru- prekluzija dokazovanja, kar poveča skrbnost ravna- to plače predsednika Vrhovnega sodišča, Ustavnega nja strank in potrebo po poznavanju postopka. Tretji sodišča in Računskega sodišča, z vsemi dodatki, tudi odstavek 87. člena ZPP je predpisal, da je lahko po- honorarnimi, za celoten potek predmetne pravde. oblaščenec v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem samo odvetnik ali oseba s pravni- Zahteva za varstvo zakonitosti in sklep Vrhovnega škim državnim izpitom. Ustava RS je poudarila pra- sodišča ne dosegata »standardov« kozlovske sodbe vico strank v sodnih postopkih in s tem tudi pravi- v Višnji Gori in abderitske pravde o oslovi senci. Od- co do izbire svojega odvetnika. rekata obstoj ZPP in ZOdvT ter odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-80/17. Pod krinko varovanja zakoni- Zahteva za varstvo zakonitosti takole utemeljuje tosti zlorabljata zakonske pristojnosti, da se uresni- svoje stališče: »Z izpodbijanim sklepom so odmerje- čijo osebne zavisti, antipatije in banalno podcenje- ne enormne nagrade za delo odvetnikov, ne nujno, če vanje vloge odvetnika. To je vzorčen primer zlorabe sploh, sorazmerne prispevku posameznega stranskega oblasti in najslabši pravni primitivizem. intervenienta pri vsebinski rešitvi spora in vplivu njegovih procesnih dejanj na končno odločitev v sporu. Izpod- Postopek I Pg1229/2013 se je končal s sklepom Viš- bijani sklep nima razlogov za preizkus, če je podana so- jega sodišča v Mariboru I Cpg 78/2020 z dne 24. av- razmernost med vloženim delom in strokovnim prispev- gusta 2020. Sodišče je s tem ohranilo dostojanstvo kom pooblaščencev stranskih intervenientov ter višino svoje institucije in izreklo pravno sprejemljiv sklep prisojenih odvetniških nagrad. V nasprotju z načelom o odmeri odvetniških stroškov.

9 Ur. l. FLRJ, št. 4/57. 10 Ur. l. SFRJ, št. 4/77. 11 Ur. l. RS, št. 26/99.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 26 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 27 Žiga Novak odvetniški kandidat, Odvetniki Šelih & partnerji, o. p., d. o. o.

Pravna narava pogodbe o zdravljenju V letu 20191 je bilo zgolj v okviru izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja v osnovni zdravstveni dejavnosti (obiski izbranega osebnega zdravnika, ginekologa, zobozdravnika itd.) opravljenih kar 15,1 milijona obiskov zavarovanih oseb (v vrednosti 498,1 milijona evrov) in dodatnih 6,6 milijona obiskov v specialistični dejavnosti (v vrednosti 1392 milijonov evrov).2 Glede na tako visoko število zdravstvenih obravnav (brez upoštevanja zdravstvenih obravnav pri zasebnih zdravnikih izven mreže javne zdravstvene službe) in njihovo visoko vrednost preseneča dejstvo, da niti v splošni niti v strokovni javnosti še vedno ni povsem jasno, da gre med zdravnikom in pacientom za pogodbeno razmerje. 1 2 V pravni teoriji in sodni praksi je sicer že dlje časa uve- Kot bistveni sestavini pogodbe o zdravljenju7 je treba ljavljeno stališče, da gre v odnosu med zdravnikom in šteti obveznost zdravnika (oziroma zdravstvenega za- pacientom za pogodbeno razmerje, kar velja kljub dej- voda), da opravi določeno zdravstveno storitev, in ob- stvu, da se v praksi ob odločanju za določeno zdra- veznost pacienta, da to storitev plača, pri čemer ni re- vstveno storitev pravzaprav nikoli ne izpostavi vpraša- levantno, ali pacient storitev plača sam ali jo zanj pla- nje, ali je prišlo do sklenitve pogodbe, na podlagi ka- ča zavarovalnica (ali je to Zavod za zdravstveno zava- tere bi zdravnik pacientu opravil določeno zdravstve- rovanje ali katera izmed drugih zavarovalnic, pri kate- no storitev. Pogodba o zdravljenju je sklenjena kon- ri ima pacient sklenjeno zavarovanje, za potrebe tega kludentno – že z obiskom pacienta pri zdravniku, ko prispevka ni relevantno). Poleg tega bi kot bistveni se pogodbeni stranki v skladu s 15. členom Obligacij- značilnosti pogodbe o zdravljenju lahko šteli zaupnost skega zakonika (OZ)3 sporazumeta o njenih bistve- razmerja in zahtevo po osebni izpolnitvi obveznosti.8 nih sestavinah. V nadaljevanju prispevka bom analiziral ključne la- Vendar pa pravna teorija že dlje časa ni enotna glede stnosti temeljnih izpolnitvenih ravnanj podjemne in vprašanja pravne narave pogodbe o zdravljenju. Nita mandatne pogodbe ter poskušal ugotoviti, katere la- Vizlar Rovan in dr. Viktorija Žnidaršič Skubic sta stnosti najbolj ustrezajo pogodbi o zdravljenju. v zvezi s tem vprašanjem zavzeli stališče, da gre v tem 4 primeru za podjemno pogodbo (pogodba o delu), Podjemna pogodba medtem ko sta dr. Maja Ovčak Kos in dr. Ana Bo- žič Penko mnenja, da gre za mandatno pogodbo (po- Temeljno izpolnitveno ravnanje, ki je značilno za pod- godbo o naročilu).5 V literaturi najdemo tudi mnenje, jemno pogodbo, opredeljuje OZ v 619. členu. S pod- da gre za pogodbo sui generis.6 jemno pogodbo se podjemnik zaveže opraviti dolo- čen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, Naj poudarim, da kljub temu, da je končni interes pa- kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se za- cienta ob sklenitvi pogodbe o zdravljenju v tem, da veže, da mu bo za to plačal. se na primer izvede določena zdravstvena storitev, ki bo izboljšala oziroma odpravila določeno bolezen (ali Iz navedene dikcije izhaja, da je predmet podjemni- stanje), takega interesa ob upoštevanju dejstva, da je kovega izpolnitvenega ravnanja v tem, da bo določen postopek zdravljenja v veliki meri odvisen tudi od de- posel opravil, njegova obveznost pa ima tako pravno javnikov, na katere zdravnik nima vpliva, ni mogoče naravo obligacije rezultata (uspeha).9 Z drugimi be- opredeliti kot tipičnega. Tako lahko kot tipični interes sedami – podjemnik se zaveže, da bo dosegel konč- pogodbenih strank štejemo izvedbo zdravstvene sto- ni interes naročnika, zaradi katerega je ta sklenil po- ritve, katere namen je sicer res izboljšanje zdravstve- godbo, merilo za presojo, ali je podjemnik izpolnil nega stanja (oziroma ozdravitev) pacienta, vendar se svojo obveznost, pa je samo končni rezultat njego- je ob sklenitvi pogodbe treba zavedati, da do izbolj- ve storitve.10 Za pravilno izpolnitev podjemnikove šanja morda ne bo prišlo. obveznosti tako ne zadostuje zgolj prizadevanje za

1 Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2020 v času priprave tega prispevka še niso bili dostopni. 2 Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: Poslovno poročilo za leto 2019, . 3 Ur. l. RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631. 4 Rovan Vizlar, N.: Odgovornost zdravnika pri zdravljenju, magistrska disertacija, Ljubljana 2016, str. 143; Žnidaršič Skubic, V.: Civilno medicinsko pravo – izbrane teme, Ljubljana 2018, str. 80. Glej tudi Polajnar-Pavčnik, A., Wedam-Lukić, D. (ur.): Pravo in medicina, Ljubljana 1998, str. 94, 5 Ovčak Kos, M., Božič Penko, A.: Dileme v primerih odškodninskega prava v zvezi z odgovornostjo za medicinsko napako (1.), Odvetnik, št. 5 (83) – zima 2017, str. 12–13; Božič Penko, A.: Nekatera pravna vprašanja v zvezi z zdravniško napako v sodni praksi, Pravni letopis 2017, Ljubljana 2017, str. 77–78. 6 Unver, Y.: The Legal Nature of Doctor Patient Relationship in Turkish Medical Law, Medicine, Law & Society, Vol. 9, No. 1, str. 60. 7 V teoriji je za pogodbo o zdravljenju včasih uporabljen tudi drug izraz, na primer pogodba o opravljanju zdravstvenih storitev. 8 Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik po sklenitvi pogodbe, s katero se denimo zaveže, da bo zdravil opekline, na podlagi te iste pogodbe pacienta ne sme napotiti v drug zdravstveni zavod. 9 Brus, M.: Podjemna pogodba, Pravna praksa, št. 24/2016, str. 18. 10 Plavšak, N., Juhart, M. (ur.): Obligacijski zakonik s komentarjem: Posebni del, 3. knjiga, Ljubljana 2004, str. 726.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 27 21/06/2021 13:54 28 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021

uresničitev interesa, zaradi katerega je naročnik skle- zavodu, oziroma zdravnikom zasebnikom, ki v njenem nil pogodbo, temveč je potrebna končna uresničitev imenu in za njen račun storitev opravi.12 Nikakor pa tega interesa. si ni mogoče predstavljati scenarija, da bi ta splošna bolnišnica za določen poseg angažirala drugo bolnišni- Če to tipično značilnost postavimo v kontekst pogod- co, ki bi v svojem imenu in za svoj račun opravila pobe o zdravljenju, je jasno, da podjemna pogodba v ve- seg, pri čemer bi prvotna bolnišnica naročniku še ve- čini primerov ne bo ustrezala interesom obeh pogod- dno odgovarjala za uspešno opravljeno delo (gl. dru- benih strank, zaradi katerih sta sklenili pogodbo. Ne- gi odstavek 629. člena OZ). predstavljivo je namreč, da bi se zdravnik oziroma zdravstveni zavod zavezal, da bo dosegel končni inte- Iz navedenega lahko zaključimo, da sicer tudi pri pod- res, zaradi katerega je pacient sklenil pogodbo o zdra- jemni pogodbi obstaja možnost, da je podjemnik dol- vljenju, zaradi denimo zdravljenja borelioze, saj proces žan osebno opraviti posel, vendar pa v tem primeru in rezultat zdravljenja nista odvisna zgolj od ustrezno govorimo zgolj o izjemi, ki ne zadostuje za to, da bi skrbnega ravnanja konkretnega zdravnika, ki bo stori- lahko pogodbo o zdravljenju že iz tega razloga kvali- tev opravil, temveč sta v veliki meri odvisna od dejav- ficirali kot podjemno pogodbo. nikov, na katere zdravnik nima vpliva. Da podjemna pogodba ni najprimernejša kvalifikaci- Nadalje je ena izmed bistvenih lastnosti podjemne poja za uporabo v povezavi s pogodbo o zdravljenju, je godbe, ki jo OZ določa v 629. členu, tudi to, da pod- razvidno tudi ob upoštevanju nekaterih drugih pravil, jemnik ni dolžan osebno opraviti posla, če iz pogod- ki jih OZ določa v zvezi s podjemno pogodbo (deni- be ali narave posla ne izhaja kaj drugega. Tudi če pomo odgovornost za napake, nevarnost v zvezi z mate- sla ne opravi osebno, je podjemnik zanj naročniku še rialom, zastavna pravica). naprej odgovoren. Pri pacientu, ki v zvezi z izvedbo določene zdravstvene storitve nima posebnih prefe- Mandatna pogodba renc glede tega, kateri izmed zdravnikov, zaposlenih v zdravstvenem zavodu, naj storitev opravi, lahko re- Drugače kot pri podjemni pogodbi OZ v 766. členu čemo, da obveznost, da je storitev osebno opravljena, določa, da se s pogodbo o naročilu (tj. mandatno po- ne izhaja že iz same pogodbe. godbo) prevzemnik naročila naročitelju zavezuje, da bo zanj opravil določene posle, pri čemer teorija opo- Morda bi tak sklep lahko izpeljali iz določil Zakona zarja, da navedena dikcija ni dosledna, saj se prevze- o pacientovih pravicah (ZPacP),11 ki v drugem od- mnik zavezuje zgolj, da si bo prizadeval opraviti po- stavku 20. člena določa, da mora pojasnilno dolžnost sel in s tem uresničiti naročiteljev interes.13 V prime- opraviti zdravnik, odgovoren za zdravljenje, v neposre- ru mandatne pogodbe gre torej za obligacijo prizade- dnem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način ozi- vanja, saj se mandatar ne zaveže, da bo opravil do- roma skladno z individualnimi sposobnostmi spreje- ločen posel za naročnika, temveč se zgolj zaveže, da manja informacij, v celoti in pravočasno. Za operativ- si bo z ustrezno strokovno skrbnostjo prizadeval, da ni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tvega- bo ta posel opravil.14 Morebiten mandatarjev neuspeh njem ali večjo obremenitvijo, pacientu da razumljiva pri opravljanju posla torej ne pomeni kršitve pogod- ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medi- be, merilo, ali je bila mandatna pogodba pravilno iz- cinski poseg, če to ni možno, pa drug zdravnik, ki je polnjena, pa je v presoji, ali je mandatar pri opravljanju usposobljen za tak medicinski poseg. Iz navedenega storitev ravnal z ustrezno strokovno skrbnostjo, kot se tako izhaja, da ni nujno, da pojasnilno dolžnost opra- od njega zahteva v skladu s 6. členom OZ – ker je po- vi zdravnik, ki bo dejansko opravil določen medicin- godba o zdravljenju sklenjena med pacientom in zdra- ski poseg oziroma storitev. vstvenim zavodom oziroma zasebnim zdravnikom, gre v konkretnih primerih nedvomno za skrbnost dobre- Po mojem mnenju bi bila taka interpretacija za potre- ga strokovnjaka.15 be kvalifikacije pogodbe o zdravljenju preširoka. Treba se je zavedati, da pacient v veliki večini primerov po- Ker je predmet izpolnitvenega ravnanja podjemnika in godbo o zdravljenju sklene z zdravstvenim zavodom, mandatarja lahko enak (lahko gre za opravljanje ena- in ne konkretnim zdravnikom (kakor denimo v prime- kih poslov), je za odgovor na vprašanje, ali gre v kon- ru zasebnega zdravnika). V zdravstvenih zavodih je za- kretnem primeru za podjemno ali mandatno pogodbo, poslenih več zdravnikov različnih specialnosti, storitev pomembna predvsem vsebina obveznosti, ki jo je iz- pa bo na koncu opravil eden izmed zaposlenih zdrav- vajalec storitve prevzel glede uresničitve končnega in- nikov, ki imajo ustrezno kvalifikacijo. Vsekakor je mo- teresa naročnika storitve v zvezi s poslom, ki je pred- goča situacija, da manjša splošna bolnišnica v določe- met storitve – če se je izvajalec zavezal, da bo posel nem trenutku ne zaposluje zadosti zdravnikov določe- opravil, gre nedvomno za obligacijo rezultata in tako ne specialnosti, zato za izvedbo storitve sklene pogod- za podjemno pogodbo, če pa se je zgolj zavezal, da si bo z zdravnikom, zaposlenim v drugem zdravstvenem bo ob ustrezni strokovni skrbnosti prizadeval, da bo

11 Ur. l. RS, št. 15/08 in 55/17. 12 Menim, da bi bila med zdravstvenim zavodom in zdravnikom sklenjena podjemna pogodba, saj je predmet pogodbe izvedba točno določenega posega, ki pa bi imela v tem primeru pravno naravo obligacije rezultata. Na tak sklep napeljujeta tudi določbi 53.c in 53.č člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki primarno govorita o podjemni pogodbi. 13 Plavšak, N., Juhart, M. (ur.): Obligacijski zakonik s komentarjem: Posebni del, 4. knjiga, Ljubljana 2004, str. 188. 14 V smeri te interpretacije govori tudi na primer prvi odstavek 776. člena OZ, ki določa, da mora naročitelj prevzemniku naročila povrniti vse potrebne stroške, ki jih je imel z izpolnitvijo naročila, skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plačal, celo v primeru, če se je njegov trud brez njegove krivde izjalovil. 15 Plavšak, N., Juhart, M. (ur.): Obligacijski zakonik s komentarjem: Posebni del, 4. knjiga, Ljubljana 2004, str. 190–191.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 28 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 29

posel opravil, gre za obligacijo prizadevanja in mandatno pogodbo.16 Ob upoštevanju že navedenega je bistvena razlika med obema vrstama pogodb v tem, kaj OZ v prvem odstavku 768. člena določa, da mora prese podjemnik oziroma mandatar zaveže storiti – vzemnik naročila izvršiti naročilo po prejetih navodi- ali uresničiti končni interes naročnika (podjemna lih, kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober go- pogodba) ali si zgolj prizadevati za uresničitev spodar, pri čemer mora ostati v mejah naročila in v končnega interesa naročnika (mandatna vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo 19 biti vodilo. V zvezi s tem je treba ločiti: pogodba). Ker je v primeru pogodbe o zdravljenju 1. navodila, s katerim naročitelj opredeli predmet bistveno primernejše stališče, da se zdravnik pogodbe (tj. posel, ki naj ga mandatar opravi) – v zaveže, da si bo zgolj prizadeval za ozdravitev bistvu gre za določitev mandatarjevega izpolnitve- pacienta (in ne, da bo to tudi dosegel), menim, da nega ravnanja, mandatarjeva dolžnost ravnanja v ima to razmerje bistveno več lastnosti mandatne skladu s temi navodili pa ne omejuje njegove sa- mostojnosti pri tem, kako bo posel opravil; pogodbe, zaradi česar je pogodbo o zdravljenju 2. navodila o načinu izvršitve posla – mandatar je treba obravnavati v skladu s temi pravili. pri izvrševanju izpolnitvenega ravnanja vezan zgolj na pravila stroke, naročitelj pa nima pravice dajati navodil o načinu izvršitve (in mandatar ni zavezan, Posebni primeri da jih upošteva, ter jih nima pravice zahtevati).17 Kljub stališču, da gre v primeru pogodbe o zdravljenju načeloma za obligacijo prizadevanja, sta pravna teorija in Dalje OZ v 770. členu določa, da mora prevzemnik sodna praksa enotni glede tega, da v nekaterih primerih naročila le-tega izvršiti osebno, izvršitev pa sme za- pogodba o zdravljenju predstavlja obligacijo uspeha.20 V upati drugemu zgolj pod pogojem, da mu je naroči- teh primerih gre za položaje, ko se pacient za neko sto- telj to dovolil ali pa so ga k temu prisilile okoliščine. ritev odloči zgolj ob pogoju, da bo njegov končni inte- V skladu z navedenim je treba v primeru, da je man- res v celoti izpolnjen, in zdravnik jamči za uspešno opra- datna pogodba sklenjena z mandatarjem kot pravno vljeno delo, in ne zgolj za to, da si bo prizadeval, da bo osebo, upoštevati, da je pravna oseba umetna tvor- delo opravljeno v skladu s pravili stroke. Če končni in- ba in v zunanjem svetu nastopa preko fizičnih oseb, teres pacienta v teh primerih ni izpolnjen, zdravstveni ki tvorijo njen personalni substrat, tj. oseb, ki so za- zavod pogodbo krši, s tem pa so lahko povezane neka- poslene pri njej (oziroma pri njej opravljajo delo na tere posledice (na primer odškodninska odgovornost). drugi pravni podlagi), in poslovodstva. Če te osebe v imenu pravne osebe izpolnijo obveznosti iz man- Obstaja tudi možnost, da med zdravnikom in pacien- datne pogodbe, se šteje, da jih je kot mandatar izpol- tom sploh ne pride do pogodbenega razmerja, in sicer nila pravna oseba. Iz navedenega torej izhaja zaupna v okoliščinah, ko pacient ne more podati svoje privoli- narava kavze mandatne pogodbe, ki ob upoštevanju tve. Za te primere se uporabljajo pravila nujne gestije. 784. člena OZ preneha s smrtjo oziroma preneha- njem mandatarja. Glede na že pojasnjeno v zvezi s Sodna praksa podjemno pogodbo je jasno, da mandatna pogodba tudi v tem vidiku bistveno bolj ustreza potrebam po- Z vprašanjem pravne kvalifikacije pogodbe o zdravlje- godbe o zdravljenju in tipičnim dejanskim stanjem, nju se je ukvarjala tudi sodna praksa, ki je sprva enotno ki se v zvezi z njo pojavljajo. zagovarjala stališče, da gre v tem primeru za podjemno pogodbo. Tako je Vrhovno sodišče RS ob sklicevanju na Dr. Nina Plavšak pri obravnavi mandatne pogodbe (starejša) stališča pravne teorije v sodbi II Ips 94/2015 posebej izpostavi, da je za nekatere posle značilno, da z dne 2. julija 2015 zapisalo, da pravna teorija pogodbe- mandatar ne more prevzeti obveznosti, da bo dose- no razmerje med zdravnikom in pacientom opredeljuje gel rezultat, ki je enak končnemu interesu naročni- kot podjemno pogodbo, pri kateri se zdravnik zaveže, da ka. Navedeno je značilno predvsem za tiste vrste po- bo v bolnikovo okrevanje vložil vso skrb, ki jo njegova slov, glede katerih mandatar, kljub ravnanju v skladu stroka zahteva, za zdravje pa ne odgovarja. Prav zara- s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in uspešnemu ob- di dejstva, da naj zdravnik za zdravje pacienta ne odgo- vladovanju vseh okoliščin, ki izvirajo iz njegove sfere, varja, se izpostavi vprašanje primernosti uporabe pravil iz objektivnih razlogov ne more vedno doseči rezul- podjemne pogodbe v konkretnem primeru, saj je tipič- tata, saj je uspeh posla odvisen od zunanjih okoliščin na obveznost podjemnika v tem, da bo dosegel določen – v primeru pogodbe o zdravljenju med take okolišči- rezultat, in ne zgolj v tem, da si bo za to prizadeval.21 ne spadajo predvsem osebne lastnosti naročnika (morebitne predhodne bolezni/poškodbe, genska nagnje- Ključen premik v smeri presoje pogodbe o zdravljenju nost k določenim obolenjem, reakcija organizma na na podlagi pravil mandatne pogodbe pomeni sodba Vr- določen poseg ipd.).18 hovnega sodišča RS II Ips 148/2017 z dne 25. oktobra 2018. Čeprav v konkretnem primeru opredelitev

16 Prav tam, str. 205. 17 Prav tam, str. 218–219. 18 Prav tam, str. 198–199. 19 Glej sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 985/2012 z dne 4. septembra 2013. 20 Na primer lepotne operacije in nekatere zobozdravstvene storitve. 21 Enako stališče je Vrhovno sodišče RS zavzelo tudi v sodbah II Ips 342/2014 z dne 22. januarja 2015, II Ips 207/2015 z dne 14. januarja 2016 in II Ips 290/2017 z dne 17. maja 2018.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 29 21/06/2021 13:54 30 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021

razmerja med zdravnikom in pacientom ni bila ključ- da je podjemnikovo tipično izpolnitveno ravnanje v na, je sodišče sprva izpostavilo starejše stališče pravne tem, da bo dosegel končni interes naročnika, česar pa teorije, vendar se je opredelilo tudi do novejših teoret- ob upoštevanju specifik področja medicine v prime- skih ugotovitev in pojasnilo, da je uspeh zdravljenja po- ru pogodbe o zdravljenju seveda ni mogoče zahtevati. membno odvisen od pacientovih osebnih okoliščin in lastnosti, zato se zdravnik s pogodbo ne zaveže k do- Bistveno primernejša je opredelitev pogodbe o zdrav segu rezultata (ozdravitvi pacienta), temveč prevzame ljenju kot mandatne pogodbe, saj v mnogih lastnostih obveznost, da si bo s profesionalno skrbnostjo (v skla- ustreza interesom mandatarja in interesom naročnika. du s pravili stroke oziroma medicinske doktrine, etič- Kljub temu je ob upoštevanju specifik pogodbe o zdra- nimi pravili, zakonodajo in veljavno privolitvijo v po- vljenju na mestu tudi pomislek, da gre v teh primerih seg) rezultat prizadeval doseči. Na tej podlagi je sodi- za pogodbo sui generis. šče zaključilo, da tipično izpolnitveno ravnanje podjemne pogodbe ni v obligaciji prizadevanja. V prid opre- Število zdravstvenih obravnav vsakoletno narašča. V delitvi razmerja med zdravnikom in pacientom na pod- vsakdanjem življenju smo prišli do točke, ko se vedno lagi pravil o mandatni pogodbi govorita tudi zaupnost pogosteje izpostavi vprašanje odgovornosti zdravnikov razmerja in praviloma osebna izvedba storitev. Vrhov- za strokovno napako oziroma kršitev pojasnilne dol- no sodišče RS je izrecno opozorilo tudi na stališče tu- žnosti, kar se kaže na primer v pojavu defenzivne medijih teoretikov, da bi bilo treba pogodbo o zdravljenju cine, težnjah po vzpostavitvi sistema nekrivdne odško- opredeliti kot pogodbo sui generis in jo posebej urediti. dninske odgovornosti,22 naraščanju zavarovalnih vsot za škodo, ki bi zdravnikom lahko nastala pri njihovem 23 Sklep delu. Nedvomno bi bilo zaradi vseh teh razlogov smiselno razmisliti o normativni ureditvi pogodbe o zdrav Glede na predstavljene bistvene lastnosti podjemne in ljenju (na primer v Zakonu o zdravstveni dejavnosti), mandatne pogodbe je nedvomno mogoče zaključiti, ki bi lahko odpravila mnogo dilem, s katerimi se sodi- da opredelitev pogodbe o zdravljenju kot podjemne šča vsakodnevno soočajo, predvsem pa bi pripomogla pogodbe ni ustrezna. O tem govori predvsem dejstvo, k pravni varnosti zdravnikov in pacientov.

22 Glej predlog Zakona o nekrivdni odškodninski odgovornosti države v primeru zdravljenja, https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/pravni-oddelek/ zakon_o_nekrivdni_odskodninski_odgovornosti_drzave-(1).pdf?sfvrsn=769c3636_0. 23 Primerjaj Sklep o zavarovanju zdravnikov in zobozdravnikov za škodo, ki bi lahko nastala pri njihovem delu (Ur. l. RS, št. 11/01), v skladu s katerim je bila določena Untitled-1 copy.pdf 1 3. 12. 2020minimalna 14:09:51 zavarovalna vsota v višini 3.000.000 tolarjev (12.518,77 evra), in Sklep o zavarovanju zdravnikov in doktorjev dentalne medicine za škodo, ki bi lahko nastala pri njihovem delu, za leto 2019 (Ur. l. RS, št. 24/19), ki določa minimalno zavarovalno vsoto v višini 130.000 evrov.

PORTAL TFL

VSE NA ENEM MESTU. Jaz ga imam. Kaj pa vi?

PREIZKUSITE GA ŠE VI! www.tax-ﬁn-lex.si

ODVETNIK st-100-okey_.indd 30 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 31 Jurij Logar odvetniški pripravnik v Odvetniški družbi Završek & Šnajder O nadomestilih za vzgojo amaterskih športnikov

Novela Zakona o športu (ZŠpo-1),1 ki je začela veljati 24. junija 2017, je v pravno ureditev športnih dejavnosti uvedla nekatere novosti – ena izmed njih je ureditev nadomestil za prestope športnikov iz ene športne organizacije v drugo. Ta problematika je urejena v 34. členu ZŠpo-1, ki v prvem odstavku določa, da lahko športnik prosto prestopi iz ene športne organizacije v drugo. S tem je zakonodajalec postavil temeljno pravilo prostega prestopanja športnikov. 1 Predhodnik ZŠpo-1 je Zakon o športu,2 ki je v Slo- je možno omejiti le, če to zahteva varnost države, veniji nastal leta 1998 in je izhajal iz načela prosto- javna varnost ali varstvo pred širjenjem nalezljivih voljnega delovanja v športu. Zakon je pretežno urejal bolezni, kar pomeni, da na podlagi dikcije te ustav- le uresničevanje javnega interesa v športu, status javne določbe prestopi med različnimi športnimi klu- nih športnih objektov, položaj strokovnih delavcev in bi v osnovi ne bi smeli biti omejeni oziroma oteže- športnikov ter pogoje za organiziranje športnih prire- ni z različnimi prestopnimi taksami, seveda ob do- ditev.3 Prvoten zakon ni urejal prestopov športnikov, ločenih izjemah. kar je zakonodajalec z novelo zakona v letu 2017 spremenil, vendar ne docela. V 34. členu ZŠpo-1 je določeno, da športnik lahko prosto prestopi iz ene športne organizacije v drugo. Na- Ob postopku sprejemanja novega zakona v letih slednji odstavek tega člena določa, da lahko športna 2016 in 2017 je po podatkih Poročevalca Državne- organizacija od športnika, starejšega od 15 let, zahteva ga zbora RS dejavnost civilne športne sfere obsegala plačilo nadomestila za prestop, če ima z njim sklenje- Untitled-1 copy.pdf 1 3. 12. 2020 14:09:51 7232 športnih društev oziroma 36 odstotkov vseh no pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na pod- društev v Sloveniji, 96 športnih zvez na nacional- lagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto mini ravni in 87 športnih zvez na lokalni ravni, ki so nimalne plače v Republiki Sloveniji. Nadomestilo pa združevali okoli 334.000 članov športnih društev.4 se ne sme zahtevati, če so dejanski stroški, ki jih krije Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v športnik za pripravo in tekmovanja, v uradnih tekmo- svojem mnenju glede 34. člena ZŠpo-1 zapisalo, da valnih sistemih višji od prejetega plačila. To pomeni, je v javnem interesu, da se prebivalci Republike Slo- da se nadomestilo za prestop lahko zahteva le od pro- venije več in bolj kakovostno ukvarjajo s športom, fesionalnega športnika, amaterski športniki pa so že po zato si ministrstvo prizadeva, da se načelo proste- principu izvzeti, kar je povsem razumljivo, saj načelo- ga prestopa športnikov takoj uveljavi v celoti in da ma športna organizacija v profesionalnega športnika PORTAL TFL se otrokom ter amaterskim športnikom ne onemo- vlaga precej več kot v amaterskega športnika. Športnik goča športnega udejstvovanja.5 mora imeti pred prestopom v drugo športno organizacijo poravnane vse dokazljive finančne obveznosti, 8 VSE NA ENEM MESTU. Predstavitev problematike kot sta članarina in vadnina itd. Jaz ga imam. Ustava RS v drugem odstavku 42. člena omogoča or- V poročilu k predlogu ZŠpo-1, ki je bilo v zakonodaj- ganizirano povezovanje ljudi v različne oblike dru- ni postopek predloženo 12. maja 2017 (EPA 1691– štev in političnih organizacij z namenom lažjega za- VII), je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora Kaj pa vi? gotavljanja svojih ciljev, potreb ter interesov.6 Pravi- zakon proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo in ca do zbiranja in združevanja, ki je opredeljena v 42. pravnim sistemom ter z zakonodajno-tehničnega vidi- členu, je ena izmed temeljnih človekovih pravic in ka in k njemu podala nekatere pripombe. Izpostavila svoboščin. Gre namreč za eno izmed političnih pra- je, da je ureditev prestopa športnikov nekoliko neja- vic, ki so se oblikovale z nastajanjem meščanske de- sna, saj zakon določa temeljno pravilo prostega pre- mokracije.7 stopa športnika, nadaljnje določbe pa to pravilo rela- tivizirajo z dvema institutoma, in sicer z odškodnino Navedeni ustavni člen določa, da ima vsakdo pravico za prestop in nadomestilom za vzgojo športnika. Me- do svobodnega združevanja z drugimi. To pomeni, nila je, da je ureditev še vedno vprašljiva in nejasna da mora biti vključevanje v različna društva prosto ter da bi jo bilo treba ponovno temeljito proučiti, če- in v osnovi brez kakršnihkoli omejitev. To pravico prav je določeno, da sta instituta združljiva, in čeprav

1 Ur. l. RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20. 2 Ur. l. RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP in 15/03 – ZOPA. 3 Bergant Rakočević, V. (ur.): Šport in pravo. Inštitut za lokalno samoupravo, Maribor 2020, str. 12. 4 Predlog Zakona o športu (EVA 2013-3330-0161), 15. december 2016. 5 Mnenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede 34. člena Zakona o športu, št. dokumenta 092-9/2018/225. Ljubljana, 14. junij 2018. 6 Kaučič, I., in Grad, F.: Ustavna ureditev Slovenije, 5., spremenjena in dopolnjena izdaja, GV Založba, prvi natis, Ljubljana 2008, str. 138. 7 Prav tam, str. 137. 8 Olimpijski komite Slovenije. Prestopi športnikov in zaračunavanje nadomestil pri prehodu iz ene športne organizacije v drugo organizacijo, št. dok. 3-8/2017-23, 31. januar 2019. PREIZKUSITE GA ŠE VI! www.tax-ﬁn-lex.si

ODVETNIK st-100-okey_.indd 31 21/06/2021 13:54 32 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021

je dodana starostna omejitev za plačilo nadomestila. omenja, da so nadomestila za prestop dopustna zgolj Po njenem mnenju je ureditev preveč odprta, s tem pa ob individualiziranem pisnem dogovoru, pri čemer je tudi nejasna, saj ni jasno, kakšen je namen odškodni- upravičena višina nadomestila izračunana na podlagi ne oziroma nadomestila, kdaj se uporabita, kaj obsega- dejanskih stroškov, ki jih je športna organizacija imela ta, kako se opredelita v konkretnem primeru. Zastav z vlaganjem v individualni razvoj športnika. lja se tudi vprašanje ustrezne terminologije; verjetno gre po vsebini v obeh primerih za nadomestilo, in ne V praksi še vedno nastajajo sporne situacije, saj so klasično odškodnino, in tudi sicer je lahko njuno poj- prestopi amaterskih športnikov posredno omejeni movanje v različnih panogah različno, zaradi teh ne- zaradi nadomestil za vzgojo, ki v praksi ne temelji- jasnosti pa je otežena tudi presoja.9 jo na dejanskih stroških, ki jih je športna organizacija imela z vlaganjem v individualni razvoj športnika, V obrazložitvi 34. člena ZŠpo-1, ki je bil v zakonodaj- ampak je višina teh nadomestil večinoma določena ni postopek vložen 15. decembra 2016 (EPA 1691– pavšalno. Upoštevati je treba dejstvo, da amaterska VII), je bilo določeno, da »nacionalne panožne špor- športna društva pogosto ne razpolagajo z velikimi tne zveze lahko določijo sistem nadomestil za vzgojo prihodki in da športno dejavnost posameznih ama- športnikov, ki se sme urejati zgolj med športnimi dru- terskih športnikov večinoma financirajo ti športniki štvi in ne sme v nobeni obliki vplivati na možnost pro- sami oziroma njihovi starši ali skrbniki. Previsoka in stega prestopa športnika v drug klub«.10 neutemeljena nadomestila med športnimi organizacijami za prestop amaterskih športnikov zato lahko Nacionalne panožne zveze s svojimi avtonomnimi povzročijo dve situaciji. Prva je, da športna organi- pravnimi predpisi torej ne smejo posegati v ustav- zacija, ki amaterskega športnika želi sprejeti v svoje no pravico amaterskih športnikov do združevanja vrste, vendar nima dovoljšnih sredstev za plačilo na- v različnih društvih in organizacijah, prav tako nadomestila, znesek le-tega prevali na športnika oziro- domestila, določena s strani nacionalnih panožnih ma v večini primerov takšno nadomestilo plačajo nje- zvez, ne smejo vplivati na možnost prostega presto- govi starši ali skrbniki, kar je absolutno v nasprotju z pa športnika v drugo športno organizacijo. V večji določbami ZŠpo-1, vendar se to ne glede na vse do- meri imajo nacionalne panožne zveze v svojih in- gaja, še zlasti če si športnik zelo želi prestopiti v dru- ternih aktih predpisane prestopne roke in tudi vi- go športno organizacijo. Druga opcija je, da športna šino nadomestil za vzgojo športnikov, vendar je to organizacija amaterskega športnika ne bo sprejela v nadomestilo upravičena terjati ena športna organi- svoje društvo, s čimer mu bo onemogočila nadaljnjo zacije od druge, športnik pa pri svojemu prestopu športno aktivnost in nastopanje na tekmovanjih. Tak ne sme biti omejen. izid pa pomeni poseg v 42. člen Ustave in 34. člen ZŠpo-1. Trenutna ureditev je v nasprotju z interesi Bistveno je poudariti dve besedni zvezi: »športnik« in posameznih amaterskih športnikov in z njo se daje »športna organizacija«. Trenutno je po razlagi Mini- prednost finančnim interesom športnih organizacij strstva za izobraževanje, znanost in šport z dikcijo 34. ter avtonomiji ureditev panožnih zvez. člena ZŠpo-1 zaobjeto le razmerje med športnikom in športno organizacijo, ne pa tudi razmerje med dvema Trenutna ureditev in interpretacija ZŠpo-1 dejansko športnima organizacijama, ne glede na to, ali gre za onemogočata prost prestop športnikov iz ene športne amaterske športnike ali za profesionalce. To pomeni, organizacije v drugo, saj športne organizacije pogosto da se v praksi še vedno pojavljajo nadomestila za pre- ne morejo same vzdržati finančnega bremena presto- stop športnikov, vendar se ta zaračunavajo športnim pov amaterskih športnikov, ki zaradi različnih razlo- organizacijam, ne pa direktno športnikom. Možnost in gov (selitev, večja kakovost neke organizacije, osebni višina nadomestil za prestop amaterskih športnikov sta razlogi itd.) pogosto menjajo članstvo v športnih or- določeni v pravilnikih posameznih panožnih zvez, kot ganizacijah. Zato bodo neizbežno nastajale situacije, sta na primer Registracijski pravilnik Košarkarske zve- ko bodo športne organizacije nehale sprejemati nove ze Slovenije ter Pravilnik o registraciji in statusu igral- športnike oziroma bodo morali športniki sami porav- cev Nogometne zveze Slovenije, ki oba določata na- nati nadomestilo za vzgojo, če bodo želeli prestopiti domestila za prestop igralcev. v drugo športno organizacijo. S tem pa bo prost prestop športnikov omejen. Iz mnenja11 Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z dne 14. junija 2018 so dodatno razvidne nje- Sodna praksa Sodišča EU gove ugotovitve, da se v praksi še vedno ni uveljavi- lo načelo prostega prestopa športnikov, saj se je ama- Problematika nadomestil za prestop športnikov v slo- terskim športnikom onemogočalo športno udejstvova- venski sodni praksi podrobneje še ni bila obravnavanje, čeprav je šlo za športnike, ki so lastnoročno (ozi- na, o tem vprašanju pa je že presojalo Sodišče EU, pri roma preko svojih staršev) financirali svojo udeležbo čemer sta nosilni sodbi v primerih Bosman13 in Olivi- v različnih športnih programih s plačilom vadnin, ti er Bernard.14 Iz teh sodb izhaja, da pogojevanje pre- športni programi pa so bili dodatno sofinancirani iz stopa s plačilom nadomestila za prestop omejuje pro- javnih sredstev.12 V svojem mnenju ministrstvo tudi sto gibanje delavcev. V drugi sodbi je navedeno, da

9 Poročilo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino k predlogu zakona o športu – dopolnjen predlog zakona, št. 104-01/17-1/, 12. maj 2017, str. 3–4. 10 Predlog Zakona o športu (EVA 2013-3330-0161), 15. december 2016, str. 64. 11 Mnenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede 34. člena Zakona o športu, št. 092-9/2018/225, 14. junij 2018. 12 Prav tam. 13 Sodba Sodišča EU v zadevi C-415/93, Union royale belge des sociétés de football association ASBL proti Jeanu-Marcu Bosmanu, 15. december 1995. 14 Sodba Sodišča EU zadevi C-325/08, Olympique Lyonnais SASP proti Olivierju Bernardu in Newcastle UFC, 16. marec 2010.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 32 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 33

je sistem nadomestil lahko dopusten, če je cilj omeji- organizacijami, vendar je na mestu tudi vpraša- tve legitimen. Sodna praksa kot legitimna cilja ome- nje, koliko nadomestila za vzgojo amaterskih špor- jitve izpostavlja na primer spodbujanje zaposlovanja tnikov pri prestopu med športnimi organizacijami in usposabljanje mladih poklicnih igralcev,15 vendar je dejansko pripomorejo h konkurenčnosti športnih šlo v predmetnih zadevah za prestope profesionalnih organizacij in zaščiti manjših organizacij pred ve- športnikov, in ne amaterskih. Obe sodbi se tudi na- čjimi, če bi te želele prevzemati njihove boljše šport našata izključno na prestope športnikov iz ene države nike. v drugo in neposredno ne vplivata na notranja pravila nacionalnih športnih zvez države članice oziroma na Gotovo ni cilj slovenske športne zakonodaje ta, da prestope znotraj države članice, vendar je njuna vsebi bili prestopi v amaterskem športu oteženi oziro- bina kljub temu relevantna tudi za urejanje pravil zno- ma onemogočeni zaradi previsokih nadomestil, do- traj posamezne države. Na podlagi logične razlage je ločenih s strani športnih zvez. Vprašati se je tudi jasno, da če pravila evropskega prava prepovedujejo treba, ali nadomestila za vzgojo amaterskih špor- nadomestila za prestop profesionalnih športnikov, bi tnikov le-tem koristijo, ali pa koristijo zgolj špor- to še toliko bolj moralo veljati za amaterske športni- tnim organizacijam. Težko je namreč trditi, da je ke, ne glede na to, ali gre za nadomestila med špor- več tisoč evrov visoko nadomestilo za vzgojo, ki ga tnimi organizacijami ali za nadomestilo med športni- mora plačati športna organizacija, v katero amater- kom in športno organizacijo. ski športnik želi prestopiti, v njegovem interesu, še posebej v primeru, če so njegovi starši redno plače- V zadevah Bosman in Olivier Bernard je Sodišče EU kot vali vadnino, članarino in vse stroške tekmovanj ter legitimen cilj opredelilo tudi »zagotavljanje ohranitve priprav v prejšnjem klubu. Tako nadomestilo dejan- ravnovesja med klubi z ohranjanjem določenih stopenj sko lahko pripelje do tega, da takšnega športnika v enakih možnosti in negotovosti glede rezultatov«.16 novem športnem klubu ne bodo sprejeli, še posebej To pomeni, da se s sistemom nadomestil za prestop če nimajo potrebe po njem oziroma niso sposobni športnikov ohranja konkurenčnost posameznih špor- poravnati več tisoč evrov visokega zneska nadome- tnih organizacij, s čimer naj bi bili finančno šibkejši stila za vzgojo. klubi zaščiteni pred finančno močnejšimi, če bi jim le- -ti poskušali prevzeti najboljše športnike. V tem delu Trenutna zakonska ureditev, ki športnim zvezam je treba poudariti, da je Sodišče EU v omenjenih zadevah obravnavalo odnos med večjimi evropskimi špor- omogoča avtonomno ureditev nadomestil za tnimi klubi in profesionalnimi športniki. Pri amater- vzgojo amaterskih športnikov, postavlja v ospredje skih športnih klubih v Sloveniji bi bilo smiselno dati finančni interes športnih društev, ne pa interese prednost preprosti možnosti prestopa športnikov, da posameznih športnikov, ki se ukvarjajo s športom bi le-ti lahko brez večjih komplikacij zamenjali športno bodisi ljubiteljsko bodisi z željo, da bi v prihodnosti društvo, ko bi to želeli. Sistem nadomestil med špor- dosegali najvišja svetovna odličja. Takim tnimi društvi bi v primeru amaterskih športnikov (še posebej otrok) moral veljati bolj za izjemo kot pravi- športnikom je lahko prehod iz enega društva v lo, znesek nadomestila pa bi se izračunal na podlagi drugo zaradi (pre)visoko določenih nadomestil za dejanskih vlaganj športne organizacije v posamezne- prestop močno otežen, hkrati pa nadomestila ne ga športnika, upoštevajoč pri tem dejstvo, da so špor- temeljijo na dejanskih stroških, ki jih je športna tna društva delno sofinancirana s strani države in lokal- organizacija imela z vlaganjem v individualni razvoj nih skupnosti ter da športno udejstvovanje amaterskih športnikov večinoma financirajo športniki sami oziro- športnika. ma njihovi starši in skrbniki. Za odpravo nejasnosti in zaščito interesov športnikov Sklep bi bilo smiselno, da bi zakonodajalec v okviru prestopov amaterskih športnikov uredil tudi razmerje med Seveda je smiselno slediti čim večji konkurenč- športnimi organizacijami. nosti v športu in načelu enakosti med športnimi

15 Sodba Sodišča EU v zadevi C-415/93, 106. odstavek; v zadevi C-325/08, 39. odstavek. 16 Sodba Sodišča EU v zadevi C-415/93, 106. odstavek.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 33 21/06/2021 13:54 34 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021 Leon Recek svetovalec na Ustavnem sodišču RS Nekaj stališč ESČP o enem od vidikov pravice do nepristranskega sojenja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je večkrat presojalo položaj, ko je obsodilna sodba, izrečena neki osebi, vsebovala zapise o vlogi druge osebe pri storitvi kaznivega dejanja, tej drugi osebi pa je naknadno sodil isti sodnik. Gre za problematiko, ki tudi v našem prostoru ni tako redka, o njej se je večkrat izrekalo Ustavno sodišče RS, ki se je v svojih odločbah opiralo na prakso ESČP. V prispevku je razčlenjenih nekaj značilnih odločitev ESČP, iz katerih je razvidno, kako je ESČP razdelalo merila za presojo vprašanja, ali takšno sojenje krši pravico do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Izbrane odločitve so v prispevku razporejene kronološko.

Sodba v zadevi Ferrantelli in nanašalo na pritožnika kot organizatorja in pobudni- Santangelo proti Italiji, 7. avgust 1996 ka trgovine s prepovedano drogo. Sodišče je dva pritožnika obsodilo v senatu pod pred- ESČP je ugotovilo kršitev pravice do nepristranskega sedstvom istega sodnika, ki je predsedoval tudi sena- sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP. tu, ki je pred tem obsodil osebo G. ESČP je dokaj la- pidarno zapisalo, da prva sodba zoper osebo G. vsebuje številne zapise o obeh pritožnikih in njuni vlogi Sodba v zadevi Schwarzenberger pri kaznivem dejanju (predvsem da gre za sostorilstvo proti Nemčiji, 10. avgust 2006 pritožnikov in osebe G., saj je oseba G. skupaj z drugim pritožnikom odgovorna za fizično izvedbo umo- Sodišče je osebo D. spoznalo za krivo storitve kaznivih rov, prvi pritožnik pa je pomagal pri naknadni najd- dejanj v sostorilstvu s pritožnikom, ki je bil za isto de- bi in transportu ukradenega blaga) ter da tudi sodba janje obsojen naknadno v drugem postopku. V obeh zoper pritožnika vsebuje številna sklicevanja na sod- zadevah je sodišče (sodelovala sta ista sodnika) ugo- bo zoper osebo G. tovilo sostorilstvo osebe D. in pritožnika.

ESČP je ugotovilo kršitev pravice do nepristranskega V prvi sodbi (izrečeni osebi D.) je sodišče pri opisu sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP. dejanskega stanja podrobno opisalo pritožnikovo vlogo tako z vidika objektivnih kot z vidika subjektivnih zakonskih znakov. Posebej je pojasnilo, da je dejstva Sodba v zadevi Rojas Morales proti ugotovilo na podlagi zagovora osebe D., ki se je sku- Italiji, 16. november 2000 šala razbremeniti krivde na račun pritožnika.

Sodišče je kazenski postopek zoper pritožnika izločilo ESČP je pojasnilo, da je sodišče v prvi sodbi, ki vse- iz kazenskega postopka zoper več soobtožencev. So- buje zapise o pritožniku, izrecno zapisalo, da ugoto- dnici, ki sta sodelovali pri izreku obsodilne sodbe zo- vljena dejstva temeljijo na zagovoru osebe D., kar po per enega od pritožnikovih soobtožencev, sta nato so- oceni ESČP pomeni, da zapisi ne pomenijo ugotovi- delovali pri sojenju pritožniku. tve sodišča o pritožnikovi krivdi. ESČP je zapisalo, da je sodišče vzelo na znanje dejstvo, da je pritožnik so- ESČP je pojasnilo, da zgodnejša sodba zoper soobto- dišču nedosegljiv, saj je bil tedaj priprt v tujini; da iz ženca vsebuje številne zapise o pritožnikovi pomemb- tega izhaja, da se je senat zavedal, da zadeve s prito- ni vlogi v hudodelski združbi (v zgodnejši sodbi je so- žnikovega vidika še ni presodil; in da to potrjuje tudi dišče zapisalo, da je skupni temelj za odločitve glede uradna izjava senata, da se zaveda spoznavnih omeji- drugih soobtožencev ugotovitev o obstoju hudodel- tev in da bo ugotovitev pritožnikove morebitne vple- ske združbe, v kateri so imeli nekateri člani, med nji- tenosti v kaznivo dejanje stvar postopka zoper prito- mi pritožnik, vlogo organizatorjev in pobudnikov; da žnika. ESČP je ugotovilo, da se ugotovljena dejstva v je pritožnik organiziral uvoz kokaina; da je imel prito- obeh sodbah jasno razlikujejo in da se sodba, izrečena žnik povsem prevladujočo vlogo v hudodelski združ- pritožniku, ne sklicuje na sodbo zoper osebo D., kar bi in podobno). pomeni, da je senat o pritožnikovi zadevi presojal na novo. ESČP ni izrecno pojasnilo, v čem se ugotovlje- Presodilo je, da so dvomi o nepristranskosti sojenja, ki na dejstva razlikujejo, iz primerjave povzetkov sodb je v izločenem postopku pritožnika obsodilo, objektiv- pa je mogoče zaključiti, da je razlika v nagibu (v prvi no utemeljeni, saj sodba, izrečena soobtožencu, vsebu- sodbi je sodišče ugotovilo, da je pritožnik oškodovan- je številne navedbe o pritožniku in njegovi vlogi v hu- ko ubil, da bi si pridobil premoženjsko korist, v drugi dodelski združbi. Poudarilo je, da se je več odstavkov pa, da bi prikril rop).

ODVETNIK st-100-okey_.indd 34 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 35

ESČP je zapisalo, da je sodišče pri obsodbi osebe D. eden od kupcev opredeljen pritožnik (označen je bil v bistvu sledilo njenemu zagovoru, po katerem je smr- kot oseba, ki se jo kazensko preganja ločeno). tne udarce oškodovancu zadal pritožnik, in da je sodi- šče moralo oceniti tudi pritožnikova ravnanja in name- V naknadnem postopku zoper pritožnika je senat pod ne, če je želelo presoditi, ali je oseba D. vedela zanje predsedstvom istega sodnika pritožniku ponudil mi- in jih odobravala. Na tej podlagi je ESČP predmetno lejšo kazen v zameno za priznanje krivde (obtožen je zadevo razlikovalo od zadev Ferrantelli in Santangelo bil nakupa prepovedane droge od osebe H.). Prito- proti Italiji ter Rojas Morales proti Italiji. žnik krivde ni priznal, sodišče mu je izreklo obsodilno sodbo. Izrecno je pojasnilo, da priznanje osebe H. ESČP ni ugotovilo kršitve pravice do nepristranskega v sojenju pritožniku ni bilo upoštevano. sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP. ESČP se je sklicevalo na svoja že sprejeta stališča (le dejstvo, da je sodnik odločal o podobnih, vendar ne- Sodba v zadevi Poppe proti povezanih obtožbah ali da je že sodil soobtožencu v Nizozemski, 24. marec 2009 ločenem kazenskem postopku, ne zadošča za vzbuditev suma o pristranskosti v naknadnem postopku zo- Sodišče je še pred izrekom sodbe pritožniku njegove per drugega soobtoženca). Zapisalo je, da je sodniko- soobtožence spoznalo za krive. V sodbah zoper dva vo ponudbo pritožniku za priznanje krivde mogoče soobtoženca je omenilo tudi pritožnika na način, da upravičiti z vidika prizadevanj za pospešitev postopka, je v razgrnitvi vlog različnih oseb znotraj hudodelske da pa je stek okoliščin tak, da bi lahko vzbudil dvom, združbe opisalo organizatorje in financerje, za prito- ali je sodišče svoje zaključke o zadevi sprejelo že v zgo- žnika pa je zapisalo, da je spadal med zaupnike enega dnji fazi sojenja (tj. v postopku zoper osebo H.). Spre- od organizatorjev, da je imel izvršilno funkcijo (dejan- jelo je stališče, da tak dvom ni objektivno utemeljen, sko opravljanje dela) in da je nudil prostore ter stori- saj postopek in sodba zoper osebo H. ne omogočata tve za enega od organizatorjev. sklepa o prejudiciranju pritožnikove krivde.

ESČP je zapisalo, da bi bilo delo kazenskih sodišč one- To je pojasnilo s stališči, da sodišče v sodbi zoper ose- mogočeno, če bi bila nepristranskost sodišča postavlje- bo H. ni podalo specifične opredelitve pritožnikove na pod vprašaj le zato, ker bi sodnik sodil soobtožen- vpletenosti ali njegovih ravnanj, da sodba ne vsebuje cem v sklopu različnih postopkov, da pa se mora so- ocene o pritožnikovi krivdi in da se sodba zoper pri- dišče omejiti, kot je mogoče, na presojo konkretne za- tožnika ne sklicuje na sodbo zoper osebo H. S sklice- deve. Pojasnilo je, da le dejstvo, da je sodnik že odlo- vanjem na razmeroma obsežen dokazni postopek (za- čal o podobni, vendar nepovezani obtožbi ali da je že slišane številne priče, šest narokov za glavno obravna- sodil soobtožencu v ločenem postopku, samo po sebi vo in podobno), temeljito obrazloženo dokazno oceno ne vzbuja dvoma o objektivni nepristranskosti, da pa v sodbi in izrecne navedbe sodišča, da priznanja ose- je drugače, če zgodnejša sodba vsebuje ugotovitve, ki be H. ni upoštevalo pri presoji predmetne zadeve, je dejansko prejudicirajo vprašanje krivde pritožnika v ESČP sklenilo, da sodba zoper pritožnika temelji na poznejšem postopku. dokazih in stališčih, ki so bili izvedeni oziroma podani v kazenskem postopku zoper pritožnika, in da zna- ESČP je ugotovilo, da zgodnejša sodba zoper enega čilnosti postopka, ki je sledil pritožnikovi odklonitvi soobtoženca vsebuje zapise, da je bil pritožnik zau- ponudbe za priznanje krivde, ne vzbujajo dvomov o pnik, ki je za združbo opravljal delo in zagotavljal pro- nepristranskosti sodišča. store ter storitve, ne da bi sodišče v sodbi to podrobneje razdelalo, in da so v obeh sodbah zoper soobto- ESČP posledično ni ugotovilo kršitve pravice do nepri- ženca pritožnik in drugi omenjeni mimobežno, le za stranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP. ponazoritev in pojasnitev vodilne vloge soobtožencev, ne da bi se sodišče opredelilo do pritožnikove vloge na način, da bi presodilo, ali dosega vsa potrebna me- Sodba v zadevi Miminoshvili proti rila za kaznivo dejanje, in če jih, ali je prepričano o Rusiji, 28. junij 2011 njegovi krivdi, in ne da bi podalo specifično opredelitev (kvalifikacijo) njegove vpletenosti ali njegovih rav- Sodišče je postopek zoper pritožnika zaradi njegove nanj. Na tej podlagi je ESČP predmetno zadevo raz- nedosegljivosti izločilo iz postopka zoper soobtožence likovalo od zadev Ferrantelli in Santangelo proti Italiji (med drugimi je bil soobtožen njegov brat). V tričlan- ter Rojas Morales proti Italiji. skem senatu (poklicna sodnica, dva laika) je nato spoznalo za krivega pritožnikovega brata. Ugotovilo je, da ESČP ni ugotovilo kršitve pravice do nepristranskega je bil pritožnikov brat član hudodelske združbe in da sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP. je kaznivo dejanje izvršil z neugotovljenimi osebami. V sodbi je pritožnika večkrat omenilo (v opisu dejanskega stanja je navedeno, da je eden od članov združ- Sodba v zadevi Kriegisch proti be oškodovancu izjavil, da je pritožnik nezadovoljen Nemčiji, 23. november 2020 s tem, da oškodovanec denarja ni izročil že po prvem pozivu; v povzetku dokaznega gradiva pa, da je prito- Oseba H. je bila po priznanju krivde (sporazum s so- žnik imel po izjavah prič pomembno vlogo v združbi diščem v zameno za milejšo kazen) spoznana za kri- in je sodeloval pri pogajanjih ter jim je bil predstavljen vo preprodaje prepovedanih drog. V sodbi je bil kot kot vodja združbe, in podobno).

ODVETNIK st-100-okey_.indd 35 21/06/2021 13:54 36 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021

ESČP je zapisalo, da se je sodišče v kasnejši sodbi, s ka- Nemčiji in Poppe proti Nizozemski) razložilo, da le dej- tero je pritožnika spoznalo za krivega, sklicevalo na zgo- stvo, da je sodnik že sodil soobtožencu, samo po sebi dnejšo sodbo zoper njegovega brata, vendar ne kot na ne zadošča za vzbuditev suma o njegovi pristransko- vir svojih ugotovitev, temveč mimobežno, pri uvodnem sti, da v praksi kazenski sodniki pogosto sodelujejo pri povzemanju postopkov zoper preostale člane združbe. sojenju številnim soobtožencem v različnih postopkih ESČP je pojasnilo, da ni neposrednega dokaza, da se je in da bi bilo delo kazenskih sodišč ob nasprotnem sta- sodnica v postopku zoper pritožnika oprla na zgodnej- lišču onemogočeno. Pojasnilo je, da je treba ugotovi- šo sodbo, izrečeno njegovemu bratu. Poudarilo je, da ti, ali zgodnejša sodba vsebuje ugotovitve, ki dejansko je v državnih predpisih jasno določeno, da take ugoto- prejudicirajo pritožnikovo krivdo. vitve (v zgodnejšem postopku) nimajo učinka res iudi- cata v pritožnikovi zadevi in da je s formalnega vidika ESČP je zapisalo, da je predmeten položaj podoben sodišče moralo opraviti novo presojo obtožbe zoper tistemu iz zadeve Miminoshvili proti Rusiji: sodnica v pritožnika ter se opreti le na dokaze, ki jih je izvedlo v nobenem pogledu ni bila vezana na svoje prejšnje ugo- tem postopku. Sodišče bi po ugotovitvah ESČP sme- tovitve v sodbi zoper osebo S. in je morala zadevo lo odločiti tudi, da pritožnik ni sodeloval pri dejanjih, presoditi na novo; sodba zoper pritožnika se ni skli- zaradi katerih je bil predhodno obsojen njegov brat. cevala na zgodnejšo sodbo zoper osebo S.; sodba zoper osebo S. ni vsebovala ugotovitev, ki bi pritožnika ESČP je pojasnilo, da sodišče v zgodnejši sodbi zoper neposredno inkriminirale (pritožnika nista bila opre- pritožnikovega brata pritožnika ni omenjalo v obreme- deljena kot storilca, kršitelja, soavtorja in podobno); nilnem kontekstu v tistem delu sodbe, v katerem je po- v sodbi zoper osebo S. ni analizirana njuna vpletenost dalo svoje lastne ugotovitve (tj. pri opisu ugotovljenih v kaznivo dejanje osebe S. in sodba zoper osebo S. ne dejstev); da ga ni neposredno označilo za (so)storilca vsebuje ugotovitve konstitutivnih elementov kazenske ali na drug način podalo specifične opredelitve (kva- odgovornosti pritožnikov. lifikacije) njegove vpletenosti ali njegovih ravnanj; da se ni opredelilo do pritožnikove vloge na način, da bi ESČP je pojasnilo, da v prvi sodbi zoper osebo S. sicer presodilo, ali njegova ravnanja dosegajo vsa potrebna ni ugotovitev o krivdi pritožnikov, da pa sta pritožni- merila za kaznivo dejanje, in če jih, ali je prepričano ka v njej omenjena v obremenilnem kontekstu. Oce- o njegovi krivdi. nilo je sicer, da bi se te zapise dalo razumeti kot očit- ke pritožnikoma, vendar je poudarilo, da ti »očitki« ESČP je zapisalo, da je nekaj prič pritožnika sicer opre- niso bili predmet obtožb zoper pritožnika. delilo za vodjo hudodelske združbe in da je sodišče to povzelo v sodbi, vendar tega ni predstavilo kot lastne Sodnica je v zgodnejšem postopku zoper osebo S. od- ugotovitve, temveč je te navedbe predstavilo v obliki ločila, da so obremenilni dokazi dopustni, na te doka- poročanega govora. Pojasnilo je, da je iz sodbe razvi- ze (ki sta jih pritožnika v svojem postopku neuspešno dno, da zapisi o pritožnikovi vlogi niso bili nujni za skušala izločiti) pa je oprla tudi sodbo v zadevi zoper obsodbo njegovega brata in da nič ne kaže, da bi so- pritožnika. ESČP je zapisalo, da je v adversarnem ka- dišče v postopku zoper brata prišlo do drugačnih za- zenskem postopku odločitev o dopustnosti dokazov ključkov tudi, če pritožnika sploh ne bi omenjalo. Na v veliki meri odvisna od aktivnosti strank. Na podlagi tej podlagi je ESČP sklenilo, da sodba zoper brata ne hitrega poteka kazenskega postopka in mile kazni, ki vsebuje ugotovitev, ki bi dejansko prejudicirale prito- je bila izrečena osebi S., je ESČP sklepalo, da se ose- žnikovo krivdo v naknadnih postopkih zoper njega. ba S. obtožbi ni upirala tako temeljito kot pritožnika Poudarilo je še, da je ocena sodnikove sposobnosti za in da v takšnih okoliščinah sodnici nič ni preprečeva- nepristransko presojo zadeve lahko odvisna od značil- lo, da bi se oddaljila od svojih odločitev o dopustno- nosti sodnega organa in da je sodnica, ki je odločala o sti dokazov v postopku zoper osebo S. Sklenilo je še, obeh obtožbah, poklicna sodnica ter se je kot taka a da ker gre za profesionalno sodnico, se je bila a prio- priori bolj pripravljena odmakniti od izkušnje s sojenja ri bolj pripravljena odmakniti od svoje prejšnje izku- v zgodnejši zadevi kot nepoklicni sodnik ali porotnik. šnje s sojenja osebi S., in da ni bila ne pravno ne dru- gače vezana na svoje prejšnje ugotovitve. ESČP ni ugotovilo kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP. ESČP ni ugotovilo kršitve pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP. Sodba v zadevi Khodorkovskiy in Lebedev proti Rusiji, 25. julij 2013 Sodba v zadevi Karaman proti Nemčiji, 27. februar 2014 Sodišče je osebo S. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja davčne utaje. V sodbi je omenilo oba prito- Predmetna zadeva odstopa od preostalih, povzetih v žnika. Senat pod predsedstvom iste sodnice je kasne- tem prispevku, ker pritožnik v pritožbi pred ESČP ni je sodil pritožnikoma in jima izrekel obsodilno sodbo. izpodbijal obsodilne sodbe, izrečene njemu osebno (iz sodbe je razvidno, da kazenski postopek zoper njega še ESČP je pojasnilo, da je v zadevah Ferrantelli in San- ni bil končan), temveč sodbo, izrečeno soobtožencem, tangelo proti Italiji ter Rojas Morales proti Italiji zavze- v katerih je bila natančno opisana, dokazno obrazlo- lo stališče, da je sodelovanje istega sodnika v dveh po- žena in pravno opredeljena njegova vloga pri sostori- stopkih glede istega historičnega dogodka lahko pro- tvi kaznivega dejanja. Ni uveljavljal kršitve pravice do blematično z vidika prvega odstavka 6. člena EKČP, nepristranskega sojenja, temveč kršitev domneve ne- da pa je v novejših zadevah (Schwarzenberger proti dolžnosti. Je pa sodba kljub temu zanimiva za predmet

ODVETNIK st-100-okey_.indd 36 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki 37

obravnave, zato je vključena v prispevek. Pritožnik je vtisa, da so prejudicirala pritožnikovo krivdo, in da navajal, da sodba, izrečena soobdolžencem, ne izraža sodba ne vsebuje ničesar, kar bi pritožniku onemogo- zgolj suma o njegovi vlogi pri sostoritvi kaznivega de- čalo pošteno sojenje. janja, temveč vsebuje pravno kvalificirane zaključke o njegovi krivdi in kazenski odgovornosti, ki ne temelji- ESČP ni ugotovilo kršitve domneve nedolžnosti iz jo le na opisu njegovih ravnanj, temveč tudi na ugoto- drugega odstavka 6. člena EKČP. vitvah o njegovem motivu, namenu in drugih subjektivnih elementih kaznivega dejanja. Odločitev v zadevi Bezek proti ESČP je zapisalo, da je v kompleksnih kazenskih po- Nemčiji, 21. april 2015 stopkih zoper več oseb, ki jim ni mogoče soditi skupaj, sklicevanje na vlogo oseb, ki jim bo mogoče sodi- Sodišče je pritožnika spoznalo za kriva storitve kazni- ti kasneje, lahko nepogrešljivo za oceno krivde oseb, vih dejanj; v sodbi se je sklicevalo na zgodnejšo obso- ki se jim sodi. Kazenska sodišča morajo namreč ugo- dilno sodbo, izrečeno osebi G. L. V sodbi, izrečeni pri- tavljati dejstva in odgovornost obtožencev natančno tožnikoma, je zapisalo, da je sodišče v zgodnejši sodbi ter zanesljivo in ugotovljenih dejstev ne smejo pred- zoper G. L. prišlo do prepričanja, da je G. L. skupaj s stavljati le v obliki zatrjevanj ali sumov. Pojasnilo je, pritožnikoma sprožil več strelov v skupino oseb pred da se to nanaša tudi na udeležbo tretjih oseb, da pa nočnim klubom; da je sodba zoper G. L. pravnomoč- mora v tem primeru sodišče navesti le toliko podat- na in da G. L. v predmetnem postopku zoper prito- kov, kot je nujno za ugotovitev odgovornosti tistih, ki žnika ni želel pričati. Predsednik in član senata, ki je se jim v predmetnem postopku sodi. obsodil pritožnika, sta sodelovala tudi v senatu, ki je obsodil G. L. Poleg njiju sta sodila še en poklicni so- ESČP je navedlo, da je v državnih predpisih jasno dolo- dnik in dva porotnika – laika. čeno, da sklepov o krivdi posameznika ni mogoče ute- meljevati na kazenskem postopku, v katerem posame- V zgodnejši sodbi zoper G. L. je sodišče natančno znik ni sodeloval, in poudarilo, da je treba problemati- opisalo vlogo pritožnikov tako z vidika objektivnih zirane zapise v sodbi presojati v tem kontekstu. Zapisa- kot z vidika subjektivnih elementov kaznivega deja- lo je, da mora kljub temu oceniti, prvič, ali je obrazloži- nja (opredelilo jo je kot sostorilstvo z G. L.) in dokaj tev formulirana na način, ki poraja sume o morebitnem podrobno obrazložilo dokazno oceno, na kateri je ute- prejudiciranju pritožnikove krivde, ki bi lahko ogrozilo meljilo svoje ugotovitve o njunih vlogah. poštenost postopka zoper njega v naknadnih sojenjih v Nemčiji in Turčiji, in drugič, ali se ni sodišče do prito- ESČP je zapisalo, da sodba zoper pritožnika vsebuje le žnikove krivde morda opredelilo implicitno. kratek povzetek zgodnejšega postopka; da nič ne kaže na to, da se je sodišče oprlo na ugotovitve iz sodbe ESČP je pojasnilo, da je bilo sodišče soočeno z zago- zoper G. L.; da celo nasprotno dolžina sojenja (119 vorom prvega soobtoženca, da je sam odločal o do- dni) in skrbnost pri razčlenitvi izjav prič kažeta na to, niranih sredstvih, in z nasprotnim zagovorom druge- da sodba zoper pritožnika temelji na sveži oceni doka- ga soobtoženca ter prič, da je bil prvi soobtoženec le zov, izvedenih na sojenju zoper pritožnika. Glede sod- član hudodelske združbe, vodili pa so jo drugi (iz Tur- be zoper G. L. je ESČP zapisalo, da je zajetno število čije). V takem položaju je sodišče moralo ugotoviti, zapisov o vlogah pritožnikov formulirano v obliki po- kdo je načrtoval hudodelski podjem in dajal navodila, ročanega govora in niso predstavljeni kot lastne ugo- kdo pa je ta navodila prejemal in jih izvrševal. ESČP tovitve sodišča. Poudarilo je, da se je sodišče na vlogo je razložilo, da je v takem položaju sodišče nujno mo- pritožnikov sklicevalo le toliko, kolikor je bilo nujno ralo omeniti konkretno vlogo in namene vseh vplete- za ugotovitev kazenske odgovornosti G. L. nih, tudi pritožnika. Pojasnilo je, da je ESČP že sprejelo stališče, da je v ESČP je presodilo, da je sodišče s stalnim opredelje- kompleksnih kazenskih postopkih zoper več oseb, ki vanjem pritožnika kot osebe, ki se jo »ločeno kazen- jim ni mogoče soditi skupaj, sklicevanje na vlogo oseb, sko preganja«, poudarilo dejstvo, da ni poklicano za ki jim bo mogoče soditi kasneje, lahko nepogrešljivo presojo njegove krivde, temveč le za oceno krivde so- za oceno krivde oseb, ki se jim sodi. Kazenska sodišča obtožencev, ki jim sodi. Zapisalo je, da pravna ocena v morajo namreč ugotavljati dejstva in odgovornost obsodbi namiguje na osebe iz ozadja in da sodba ne vse- tožencev natančno ter zanesljivo in ugotovljenih dej- buje zapisa, ki bi ga bilo mogoče razumeti kot oceno stev ne smejo predstavljati le v obliki zatrjevanj ali su- pritožnikove krivde. Navedlo je še, da je v uvodnem mov. Pojasnilo je, da je bilo sodišče za obsodbo G. L. komentarju sodbe, objavljene na spletu (ki vsebuje le znotraj instituta sostorilstva vsem vpletenim dolžno inicialke obtoženih in preostalih vpletenih), in v odlo- pripisati ustrezne prispevke k storitvi kaznivega deja- čitvi nemškega Zveznega ustavnega sodišča o zavrže- nja in da je bilo nujno ugotoviti, da so G. L. in pritožni- nju ustavne pritožbe poudarjeno, da bi bilo v naspro- ka načrtno delovali skupaj. Kot pomembno je ESČP tju z domnevo nedolžnosti pripisati kakršnokoli kriv- ocenilo še dejstvo, da sodba zoper G. L. ni vsebova- do pritožniku in da je ocena njegove morebitne vple- la ugotovitev o individualni krivdi pritožnikov, in dej- tenosti v izvršitev predmetnega kaznivega dejanja stvar stvo, da sta predmetna sodnika profesionalna sodnika postopkov zoper njega. in je zato od njiju mogoče pričakovati, da se bosta od- maknila od predhodne izkušnje pri sojenju zoper G. L. Na tej podlagi je ESČP sklenilo, da so se sodišča (v kontekstu sodbe glede več soobtoženih, od katerih vsi ESČP ni ugotovilo kršitve pravice do nepristranskega niso bili navzoči) izognila, kolikor se je dalo, vzbujanju sojenja iz prvega odstavka 6. člena EKČP.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 37 21/06/2021 13:54 38 Članki Odvetnik 100 / poletje 2021

Nuja Iz povzetih odločitev je mogoče izpeljati stališče, da sta najpomembnejši vprašanji, ki si ju zastavi Če je sodišče glede na strukturo obtožbe in komple- ESČP, ali je zgodnejša sodba zoper drugo osebo ksnost zadeve primorano ugotoviti in ovrednotiti prito- dejansko prejudicirala odločitev o pritožnikovi žnikovo vlogo (na primer v položaju, ko se najprej sodi krivdi in ali se je sodišče izognilo, kolikor se napeljevalcu ali enemu sostorilcu, šele nato pa glavnemu storilcu oziroma sostorilcu), si je pojmovno sicer je le dalo, vzbujanju vtisa o prejudiciranju. mogoče zamisliti obsodbo posameznika zaradi sostori- Na ti vprašanji pa je mogoče odgovoriti prek tve kaznivega dejanja z neznanim sostorilcem (ali po- konkretnejših meril, opisanih v nadaljevanju. magača zaradi pomoči neznanemu glavnemu storilcu), vendar je taka rešitev odvisna od praktičnih vidikov za- Opis ravnanj deve, tj. od prepletenosti ravnanj sostorilcev oziroma udeležencev. Če gre za visoko stopnjo prepleta in je Izhodiščno merilo presoje je vsekakor opis pritožniko- mogoče sprejeti stališče, da sta bili ugotovitev in delna vih ravnanj v zgodnejši sodbi, izdani zoper drugo ose- pravna kvalifikacija pritožnikove vloge nujni za ugota- bo. Le bežna omemba pritožnikove vloge ali celo zgolj vljanje krivde soobtožencev in da se je sodišče pri vre- uvodni povzetek predhodega postopka zoper soobto- dnotenju pritožnikove vloge omejilo na najnujnejše ter žence ima povsem drugačno težo kot natančen in iz- se izogibalo vtisu o prejudiciranju, je stvar manj proble- črpen opis ravnanj, ki jih sodišče ugotovi na podlagi matična od položaja, ko take nuje ni bilo. Po drugi stra- zahtevanega dokaznega standarda in ga predstavi kot ni je ESČP svoj zaključek, da zgodnejša sodba ne pre- lastne ugotovitve. judicira pritožnikove krivde, oprlo na stališče, da zapisi o pritožnikovi vlogi v zgodnejši sodbi niso bili nujni Položaj je spet drugačen, če sodišče pritožnikovo vlo- za izrek te sodbe in da nič ne kaže, da bi sodišče v pogo omeni le v sklopu povzemanja dokaznega gradiva, stopku zoper soobtoženca prišlo do drugačnih zaključ- ne da bi se do tega gradiva opredelilo v smislu ugoto- kov, če pritožnika sploh ne bi omenjalo. vitve dejanskega stanja (t. i. poročani govor). Nevezanost Če se sodišče sklicuje na pritožnikovo vlogo, opisano v zgodnejši sodbi, izrečeni na podlagi sprejetega prizna- Z vidika ocene, ali je sodišče o obtožbi zoper prito- nja krivde, z vidika dokaznega standarda tega ni mo- žnika odločalo neodvisno od zgodnejše sodbe, ki že goče razlikovati od položaja, ko se sodišče sklicuje na vsebuje stališča o njegovi vlogi, sta pomembni pravna vlogo pritožnika, opisano v zgodnejši sodbi, izrečeni in dejanska nevezanost sodnika na zgodnejšo sodbo. po opravljeni glavni obravnavi. Tudi v sodbi, izdani na Pravna nevezanost je razvidna iz predpisov. Zakon o podlagi sprejetega priznanja krivde, se namreč dejstva kazenskem postopku (ZKP)1 sicer ne vsebuje izrecne ugotavljajo s stopnjo prepričanja, le metoda je dru- norme, da sodišče v naknadnem postopku zoper dru- gačna (brez izvajanja dokazov na glavni obravnavi). gega obtoženca ni vezano na predhodno ugotovljena dejstva o istem historičnem dogodku. V sodni praksi2 Pravna stališča, zveznost in je bilo celo (ne da bi se sodišče do stališča opredelilo) omenjeno stališče jugoslovanske procesne teorije, da deklaracije sodišče dejstev, ki jih je glede istega dogodka že ugotovilo v predhodnem kazenskem postopku, v nakna- Bistveno je tudi, kakšna pravna stališča sodišče sprej- dnem kazenskem postopku ne more ugotoviti druga- me o pritožnikovih ravnanjih in kako ta stališča obra- če.3 Menim, da bi bilo tako stališče, če bi se nanašalo zloži. Uporaba izrazov iz splošnega dela kazenskega zana odločilna dejstva naknadne zadeve, v očitnem na- kona (ali celo izrazov, ki so le kazenskopravno obarva- sprotju z domnevo nedolžnosti. Kar se tiče dejanske ni) sama po sebi ne pomeni veliko, pomembno je, ali nevezanosti, je o njej mogoče le indično sklepati na se je sodišče celovito opredelilo do pritožnikove krivde podlagi okoliščin, kot so obsežnost dokaznega postop- (kazenske odgovornosti) v smislu posebnega zaključ- ka (število narokov, količina izvedenih dokazov), sto- ka, da pritožnikova ravnanja izpolnjujejo vse zahteva- pnja obrazloženosti sodbe zoper pritožnika in podobne zakonske znake določenega kaznivega dejanja in da no. ESČP v tem pogledu poudarja pomen poklicnih so podani tudi vsi elementi krivde. Pomembno je se- sodnikov, ki jim pripisuje večjo samokritičnost oziro- veda tudi, ali so pritožnikova ravnanja, ki so opisana ma odprtost glede zadeve, ki jo presojajo. Gre za me- v sodbah zoper druge osebe, sploh predmet obtožbe rilo, ki je v našem prostoru nekako spregledano. ESČP v postopku zoper pritožnika. Vprašanje je, kakšna je upošteva tudi primerjavo stopnje aktivnosti obrambe realna teža deklaracij, da bo o pritožnikovi krivdi od- v postopkih, po katerih sta bili sprejeti zgodnejša sod- ločeno v naknadnem postopku, da se sodišče zaveda ba in sodba zoper pritožnika, vendar je treba upošte- spoznavnih omejitev postopka, v katerem pritožnik ne vati, da pri tem izhaja iz koncepta adversarnosti, kar sodeluje, da bi bilo v nasprotju z domnevo nedolžno- pomeni, da je treba uporabo merila prilagoditi količini sti pripisati pritožniku kakršnokoli krivdo, da sodišče morebitnih inkvizitornih pooblastil sodišča (v povsem pri presoji ni upoštevalo priznanja krivde soobtožen- inkvizitornem postopku takšna primerjava ne bi bila cev in podobno. Gotovo ne morejo biti odločilne, so smiselna, saj bi sodišče ob pasivnosti obrambe določe- pa upoštevne kot podporne okoliščine. na vprašanja presojalo po uradni dolžnosti).

1 Ur. l. RS, št. št. 32/12 – UPB, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153, 154, 22/19, 55/20 – odl. US, 89/20 – odl. US, 191/20 – odl. US in 200/20. 2 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. VII Kp 58591/2011 z dne 10. junija 2015. 3 Vasiljević, T., in Grubač, M.: Komentar Zakona o krivičnom postupku, druga, dopolnjena izdaja, Savremena administracija, Beograd 1982, str. 28.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 38 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki – primerjave 39 doc. dr. Boštjan Tratar višji državni odvetnik na Državnem odvetništvu RS

»Nadležno pravdanje« – kverulantstvo

Vse od nastanka prava in vzpostavitve sodnih poti za njegovo uveljavitev oziroma uveljavljanje pra- vičnosti verjetno obstajajo posamezniki, ki za uresničitev bodisi resnične ali njim (zgolj) domnevno pripadajoče pravičnosti zlorabljajo sodni sistem z množičnim vlaganjem bodisi neutemeljnih tožb bodisi drugih pravnih sredstev, ki ne privedejo do nikakršnega praktičnega rezultata (na primer izboljšanja pravne situacije).1 1 Na območju Evrope (Nemčija, Francija) so zoper take v lastni prav, fanatične, nezaupljive in (v tem smislu) osebe, t. i. kverulante, praviloma ukrepali z medicin- nepoboljšljive.4 Izraz kverulant torej označuje osebo, skimi oziroma psihiatričnimi prijemi, medtem ko an- ki vlaga tožbe ali se pritožuje, ki skratka išče sebi pri- glosaški pravni svet (Velika Britanija, Združene drža- padajočo pravico oziroma svoj nenehni »prav« (lat. ve Amerike, Avstralija) te osebe večinoma dojema kot querela pomeni pritožbo ali tožbo).5 t. i. »nadležne pravdarje« (angl. vexatious litigants, pri čemer gre praviloma za tožnike, ki se zastopajo sami2 Beseda kverulant izvorno ni medicinski strokovni iz- (t. i. pro se litigants), in zoper njih ukrepa predvsem raz, temveč veliko bolj izhaja iz pravne sfere, kjer se je s pravnimi oziroma sodnoadministrativnimi sredstvi. hitro uvrstila med zmerljivke in danes označuje osebe take vrste, ki iščejo nenehen spor (nem. Streitsucher) V vsaki skupnosti oziroma družbi kot celoti pa vsesko- ali ki si kopičijo pravne postopke, praviloma pred so- zi velja načelo upravljanja sodne veje oblasti, ki je eno dišči (nem. Prozesskrämer).6 V svojem prvotnem po- temeljnih načel in ki pravi, naj se (sodni) spori (čim menu je beseda kverulant označevala človeka, ki je me- prej) končajo – interest rei publicae, ut sit finis litium. nil, da se mu dela krivica, in ki je iz neznatnega ali Nekateri pisci se sicer s tem ne strinjajo in navajajo, (zgolj) domnevnega razloga vložil tožbo ali pa se je da so »nadležni pravdarji legitimen strošek demokra- pri sodiščih ali upravnih organih pritoževal ali veno- cije« in da naj sicer »ne bi obstajal noben dober ra- mer postavljal oziroma uveljavljal očitno neutemelje- zlog, zakaj bi njihove stroške morale nositi zgolj na- ne zahtev(k)e. Nemški forenzični psihiater Thomas sprotne stranke, ki so žrtve takih nadležnih postop- Knecht po Leksikonu psihiatrije navaja, da se lahko kov«. Po njihovem mnenju bi morala obstajati pravi- kverulantstvo označi tudi za neke vrste »odvisnost od la, ki bi določala, da »te stroške krije družba kot ce- nerganja« (nem. Nörgelsucht); pri tem gre za kverula- lota, kar bi pomenilo ustrezno distribucijo stroškov« torno obnašanje, ki pa še nima (vseh) značilnosti ozi- (tako npr. meni avstralski pravnik Kirby).3 roma intenzivnosti kverulantske paranoje. Gre za bo- lezensko povečanje kreposti, pravnega občutka, ki je Za kverulanta (lat. querulus, nem. Querulant, špan. pri osebi izredno ranljiv in ki ga lahko vztrajno uvelja- querulante, quejumbroso, rus. жалующийся, iz lat. que- vlja zoper pravno občutenje nasprotnih oseb. Pri kve- ri – tožiti pred sodiščem, pritoževati se) se je izvor- rulantih so bile opažene naslednje lastnosti: gre za ne- no označevala oseba, ki je kljub neznatni možnosti za zaupljive, bolestno nergaške, čeravno prijazne in ob- uspeh v kakem pravnem (sodnem) postopku posebno čutljive osebnosti, ki se zoperstavljajo vsakemu razu- neomajno in trdoživo vodila tak pravni spor; pri tem mnemu predlogu, se stalno pritožujejo zoper ravnanje je šlo praviloma za kak nepomemben, bodisi resničen drugih, se hitro razburijo in z danimi razmerami nika- ali zgolj domneven razlog tož(b)arjenja, ki je bil ne- kor niso zadovoljne. Kverulanti lahko z vložitve tožbe sporno v nesorazmerju z ravnanjem osebe, zaverovane kmalu preidejo tudi k morebitnim nasilnim dejanjem,

1 V Sloveniji se med znanimi primeri bolestnega tožarjenja omenja 150 tožb in več kot 200 pobud za oceno ustavnosti in ustavnih pritožb zdaj že nekdanje ljubljanske mestne svetnice Pavle Murekar, ki ji je sodišče na podlagi mnenja sodnega izvedenca celo delno odvzelo poslovno sposobnost. Lovšin, P.: Sodne vojne kot osebnostne motnje, Dnevnik, 4. november 2014. 2 V sistemu common law pomeni pogosto vlaganje tožb s strani odvetnika posebno kaznivo dejanje (angl. barratry), vendar se nanj gleda kot na arhaično in obsoletno kaznivo dejanje, zato se redko preganja; odvetniki so praviloma kaznovani znotraj odvetniške zbornice zaradi kršitve profesionalnih standardov (disciplinska kršitev), zaradi česar jim je lahko odvzeta licenca (angl. disbarment). 3 Vendar ne gre samo za neposredno povzročanje stroškov, saj ti nastajajo tudi zaradi dolgotrajnosti sojenja, ponavljanja postopkov in lahko privedejo do percepcije o neučinkovitosti pravnega sistema. 4 Navedeno po (6. 3. 2020). Glej še Yves-Marie Morissette: Querulous and Vexatious Litigants as a Disorder of a Modern Legal System, Canadian Criminal Law Review, vol. 24, št. 3/2019, str. 265 in nasl.; Andrea Dinger-Broda, Uwe Koch, Barbara Stein, Johanna Zier: Querulanz in Gericht und Verwaltung, C. H. Beck, München, 1992; Arturo Muñoz Aranguren: La litigación abusiva: delimitación, análisis y remedios, Marcial Pons, Madrid, Barcelona, Buenos Aires, São Paulo, 2018; Carlos Pérez Vaquero: La jurisprudencia sobre el delirio querulante y otras dos psicopatologías jurídicas, Derecho y Cambio Social, vol. 12, št. 40/2015, str. 1–19; Alan Murdie: Vexatious litigants and de Clerambault syndrome, v: New Law Journal, vol. 152, 2002, str. 61 in nasl.; Robert L. Goldstein: Litigious paranoids and the legal system: the role of the forensic psychiatrist, Journal of Forensic Sciences, vol. 32, št. 4/1987, str. 1009 in nasl.; Joanna Lobo: Unreasonable behaviour, New Law Journal, vol. 153, 2002, str. 1387; Alison Meek: A vexing problem, Solicitors Journal, vol. 142, št. 22/1999, str. 534 in nasl.; Bill Eddy: High conflict people in legal disputes, 2006;John Sorabji: Protection from litigants who abuse court process, Civil Justice Quarterly, vol. 24, 2005, str. 31 in nasl.; Ludwig Biswanger: Delirio, Antropoanalisi e fenomenologia, Marsilio Editori, Venezia, 1990. 5 Glej Thomas Knecht: Querulanten – Grenzgänger zwischen Rechtspflege und Psyhiatrie, v: Schweizerisches Medizin-Forum, 12(13)/2012, str. 286. Glej tudi Benjamin Levy: La »quérulence processive«: vacarme, silence ou parole?, Les Cahiers de Droit, vol. 56, št. 3-4/2015, str. 467–489. 6 Glej T. Knecht, naved. delo, str. 286. Glej še: George Winokur: Delusional disorder (paranoia), Comprehensive Psychiatry, vol. 18, 1977, str. 511–521; Hubert Bonner: The Problem of Diagnosis in Paranoic Disorder, American Journal of Psychiatry, vol. 107, 1951, str. 677–683;Steinar Lorentzen: Paranoia querulans, Noridsk Psykiatrisk Tidskrift, vol. 32, št. 7/1978, str. 526–533.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 39 21/06/2021 13:54 40 Članki – primerjave Odvetnik 100 / poletje 2021

pred sodiščem zastavljajo sporna vprašanja, sprožajo interes, niso ukinili nagrade za uspešne tožbe, uvedli vedno nove postopke. Kot navedeno, utegnejo preiti pa so kazni za tiste tožilce, ki bi tožbo po tem, ko so jo tudi k fizičnim napadom, tudi k samouničenju.7 Če se vložili, opustili, in za tiste, katerih obtožba je bila tako vse te značilnosti močneje kažejo v življenju kake ose- slaba, da ni dobila niti petine glasov porote. Zloraba se be, lahko govorimo o kverulantskem psihopatu.8 je lahko sodno preganjala, ena od kazni je lahko bila tudi izguba državljanskih pravic (atimija).13 Kverulantstvo v zgodovini Začetki obravnave kverulantstva v Neke vrste kverulanti so verjetno obstajali povsod in v različnih zgodovinskih obdobjih. Tako so že iz sta- kontinentalnem in angloameriškem re Grčije znani t. i. sikofanti (gr. Συκοφάντης),9 kar sistemu je pejorativen izraz za posameznika, ki venomer vlaga tožbe, da bi si pridobil neko korist (beseda se prevaja Nemški nevrolog in psihiater Gerhard Möllhoff tudi kot ovaduh).10 Obstoj profesionalnih ovaduhov (1922–2005) je kverulantstvo in psihogene blodnje oziroma tistih, ki so sprožali postopke, se pojasnjuje podrobno obravnaval z medicinskozgodovinskega, s posebnostmi atenskega sodnega sistema. Za pregon psihodinamičnega in psihiatričnega vidika, glede na večine kršitev pravnega reda v antičnih Atenah namreč vprašanja, zastavljena v izvedenskih mnenjih. Na po- niso obstajali državni tožilci, temveč je imel vsak drža- jem kverulanta je naletel že v rimskem in normanskem vljan pravico vložiti tožbo zoper tistega, za katerega je pravu, kjer ima pojem svoj izvor in kjer se je izobliko- menil, da je prekršil kak zakon. Tako so nekateri lju- val. Besedna zveza queror de injuriis se je kot quaerimo- dje postali »profesionalni« tožniki oziroma so veno- nia (izraz za bolečino zaradi dejansko utrpljene krivice mer iskali priložnost, da nekoga tožijo, bodisi zato, da in trpljenja) že zelo zgodaj razlikovala od querela (pri- bi dobili denarno nagrado, ki je v nekaterih primerih zadetost zaradi domnevno utrpljene krivice). Besedni pripadala tistim, ki so vložili tožbo, če se je ta končala zvezi querula criminalis levis sive gravis in querulia pos- z obsodbo, bodisi da bi iz človeka, ki je bil tožen, pa se sessionis sta označevali kazensko- in civilnopravno ob- je želel s plačilom izogniti sojenju, z izsiljevanjem izvle- tožbo ter zahtevke, ki so lahko prek pritožb (querela kli denar, ali da bi dobili denar od nekoga, ki je želel, de protracta institutia) prišli tudi do višjih sodišč, če se da bi se določeno osebo obsodilo, sam pa se ni želel je z njimi uveljavljalo pravne napake na nižjih instan- osebno pojaviti kot tožilec, da bi ohranil svoj ugled v cah. Pojem querulus sicer že od srednjega veka ozna- družbi.11 Če je tožba take osebe privedla do obsodilne čuje nergaškega in tečnega tožnika, ki brez objektivne- sodbe, je dobila del denarja, ki ga je kot kazen moral ga temelja obremenjuje upravne in sodne institucije.14 plačati obsojeni. Sikofant zato označuje osebo, ki tož- be ni vložila v javnem interesu, temveč zaradi lastne Nemški dramatik Bernd Heinrich Wilhelm von Kle- premoženjske koristi. Gre torej za neke vrste zlorabo ist (1777–1811) je v svoji zelo znani noveli Micha- sistema; izraz je imel, kot rečeno, v antiki povsem pe- el Kohlhaas upodobil kverulanta, trgovca Hansa Ko- jorativen pomen; grški politik in vojskovodja Demo- hlhaasa.15 Novela je imela velik vpliv tudi v medicini, sten (384–322 pr. n. št.) naj bi za sikofante dejal, da kjer se še danes uporablja pojem sindrom Michaela so »psi med ljudmi«.12 Kohlhaasa,16 ki označuje kverulatorno osebnost, kar v bistvenem ustreza paranoidni osebnostni motnji; gre Naposled so se Atenci nad sikofanti, ki so vlagali neu- za blažjo bolezen z nagnjenostjo do uveljavljanja svo- temeljene tožbe, odločili vzpostaviti nadzor. Ker niso jega prav, kar privede do blodenj in do nadaljnjih ob- želeli odvzeti poguma tožilcem, ki jih je motiviral javni računavanj na sodišču.17

7 O tem glej Benjamin T. Lévy, Cécile Prudent, Florian Liétard, Renaud Evrard: From Querulous to Suizidal: Self-immolation in Public Places as a Symbolic Response to the Feeling of Injustice, Frontiers in Psychology, vol. 8, št. članka 1901, 2017. 8 T. Knecht, naved. delo, str. 286. Obstaja podatek, da naj bi bilo kar od 1 do 5 odstotkov vseh (pri)tožnikov takih, ki bi jih lahko označili za kverulantske; s svojimi dejanji porabljajo kar 15 do 30 odstotkov vseh za to razpoložljivih sredstev. Glej Gordon Skilling: Querulous Complainants, 2017. Zahteve kverulantov so namreč pogosto neutemeljene, kverulanti zaradi pravnih norm (zakonov, uredb, drugih aktov) doživljajo frustracijo (lat. frustra – zaman), ta pa vodi v agresijo (lat. aggressio – napad). Agresija kverulantov se lahko kaže bodisi v bolj ali manj intenzivnih afektih, jezi bodisi v verbalnih ali pisnih žalitvah. Glej tudi Thomas Knecht: The querulant – troublesome or dangerous?, v: Archiv für Kriminologe, vol. 230, št. 3-4/2017, str. 99–107, in Yves-Marie Morissette: Abus De Droit, Querulence et Parties Non Representees, McGill Law Journal, vol. 49, št. 1/2004, str. 23–58. 9 Gre za besedo, sestavljeno iz gr. sykon – figa in gr.phaino – odkriti, vendar izvor ni povsem pojasnjen. Plutarh (48–127) navaja, da je Solon (638–558 pr. n. št.) prepovedal izvoz vseh proizvodov iz Aten (prevsem fig), razen olja, in sikofanti naj bi se prvotno imenovali tisti, ki so prijavljali ljudi, ki so kljub temu izvažali fige. Po mnenju drugih naj bi sikofant označeval tistega, ki »kaže na fige«, ki jih tat skriva v svojem oblačilu. Fige so bile blago široke potrošnje in hkrati majhne tržne vrednosti, zato bi lahko sikofant pomenil tudi tistega, ki mu ni nerodno, da prijavlja krajo nepomembnih stvari. Nenazadnje pa bi beseda sikofant lahko pomenila tudi človeka, ki razkriva tiste, ki kradejo svete fige iz gaja boginje Atene. Navedeno po (19. 3. 2020). 10 Prav tam. Glej še Matthew R. Christ: The Litigious Athenian, The Johns Hopkins University Press, Baltimore, 1998;Robin Osborne: Vexatious litigation in classical Athens: sykophancy and the sykophant, v Paul Cartledge, Paul Millet, S. C. Todd (ur.): Nomos: Essays in Athenian Law, Politics, and Society, Cambridge University Press, Cambridge, 1990, str. 83–102; David Harvey: The sykophant and sykophancy: vexatious redefinition, Paulv Cartledge, Paul Millet, S. C. Todd (ur.): Nomos: Essays in Athenian Law, Politics, and Society, Cambridge University Press, Cambridge, 1990, str. 103–121. 11 Prav tam. Glej tudi Robert Hanulak: Sykophant und Sykophantie im klassischen Athen, Grin, München, 2006. 12 Prav tam. 13 Prav tam. 14 Glej (17. 3. 2020). 15 József Gerevich, Gabor S. Ungvari: The Description of the Litigous Querulant: Heinrich von Kleist's Novella Michael Kohlhaas, Psychopatology, 2014, str. 1 in nasl.; John R. Cary: A Reading of Kleist's »Michael Kohlhaas«, Modern Language Association, vol. 85, št. 2, 1970, str. 212–218. Zgodba te novele je postavljena v sredino 16. stoletja, v deželi Brandenbug in Saška, in govori o trgovcu s konji Michaelu Kohlhaasu, ki zoper krivico, ki naj bi se mu zgodila, uporabi samopomoč; sodstvo vzame v svoje roke in zagovarja rek fiat iustitia et pereat mundus. Ernst Bloch naj bi zato Michaela Kohlhaasa imenoval tudi »don Kihot rigorozne meščanske morale«. Navedeno po (19. 3. 2020). Glej še Hubert Tellenbach: Die Aporie der wahnhaften Querulanz: Das Verfallen an die Pflicht zur Durchsetzung des Rechts in H. v. Kleists »Michael Kohlhaas«, Colloquia Germanica, vol. 7, 1973, str. 1–8; Lindsey Marie Mitzen: Michael Kohlhaas and the limits of Kantian reason, morality, and law, doktorska disertacija, 2014; Karl Wächter: Kleists Michael Kohlhaas, Ein Beitrag zu seiner Entstehungsgeschichte, A. Duncker, Weimar, 1918. 16 Ian P. Stolerman (ur.): Michael Kohlhaas' Syndrome, Encyclopedia of Psychopharmacology, Springer Verlag, Berlin, Heidelberg, 2010. 17 V romanu gre za to, da je plemič, baron Wenzel, glavnemu junaku, trgovcu s konji Michaelu Kohlhaasu, storil krivico, njegovi poskusi, da bi dosegel pravico, pa so bili neuspešni, zato je celotni deželi Saški napovedal vojno in začel svoj nasilen maščevalni pohod. Delo »Michael Kohlhaas« je široko odmevalo tudi zunaj nemško

ODVETNIK st-100-okey_.indd 40 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Članki – primerjave 41

Že davno pred tem, ko se je kverulantstvo (nem. Que- takšnem seznamu, je praviloma prepovedano izvaja- rulanz, fr. querulence, špan. la querulomanía, tudi pleito- ti vsakršna procesna pravdna dejanja oziroma mora- manía, procesomanía) začelo obravnavati kot bolezen- jo zanje pridobiti odobritev za to pristojnega sodnika. sko stanje, tj. kot medicinski problem, je le-to pomeni- Način, kako se oseba uvrsti na seznam nadležnih prav- lo birokratsko težavo, tj. obremenjevanje upravnih ali darjev, je v vsakem sistemu drugačen. V liberalnih de- sodnih organov.18 V tem smislu se je zlasti v nekaterih mokratičnih državah se opredelitev nekoga kot nadle- državah nekdanjega britanskega imperija, kjer velja sis- žnega pravdarja šteje za resen ukrep, ki se ga le redko tem common law (v Avstraliji, Kanadi, Republiki Irski, udejanji, saj so sodniki nenaklonjeni omejevanju po- na Novi Zelandiji, v Združenem kraljestvu in ZDA), sameznikove pravice do dostopa do sodišča.22 razvila posebna zakonodaja z ustreznimi ukrepi (zakonodaja, ki obravnava t. i. nadležne pravdarje – angl. le- Koncept zakonodaje, ki obravnava nadležne pravdar- gislation against vexatious litigation), ki naj bi prepre- je (angl. vexatious litigation), je v Angliji začel velja- čili obremenjevanje sodišč s postopki, ki v bistvu poti v letu 1896, in sicer s posebnim zakonom (Vexati- menijo zlorabo (pravo)sodnega sistema. Kontinental- ous Actions Act),23 kmalu za tem pa se je razširil tudi ni pravni sistemi take obravnave nadležnih pravdarjev na Škotsko in Irsko. V tem primeru je šlo predvsem (še) ne poznajo.19 za odgovor na dejanja Alexandra Chaffersa,24 nižje- ga odvetnika (angl. solicitor), ki je zoper vodilne čla- Nadležno pravdanje (angl. vexatious litigation, iz ne viktorijanske družbe vlagal številne tožbe (48), tudi lat. vexo, vexare – nadlegovati, vznemirjati, škodovati) zoper govornika parlamenta (angl. Speaker of the Hou- označuje pravna dejanja - praviloma vlaganje tožb - se of Commons) in waleškega princa.25 Prvi tak zakon ki so storjena zgolj zato, da bi se nadlegovalo ali ob- izven Britanskega otočja je bil zakon o Vrhovnem so- vladalo nasprotnika; primarno imajo lahko obliko ne- dišču (Supreme Court Act, 1927), ki je bil sprejet v Av- resnih tožb ali pa gre za ponavljajoče se, nadležno, ne- straliji trideset let kasneje. Tudi sprejetje tega zakona utemeljeno vlaganje povsem brezuspešnih vlog zara- so spodbudila ravnanja posameznika, in sicer Ruperta di razlogov, ki bi sicer lahko bili upravičeni razlogi za Millana. V ZDA je bil prvi zakon, ki obravnava nadle- vložitev tožbe. Nadležno pravdanje se v anglosaškem žne pravdarje (angl. vexatious litigant law), uzakonjen pravnem sistemu šteje za zlorabo sodnega procesa leta 1963, v zvezni državi Kalifornija, leta 2007 pa so (sojenja) in lahko privede do sankcij zoper kršitelje.20 še štiri ameriške zvezne države sprejele podobno za- Posamezna dejanja, četudi so neutemeljena, pa pravi- konodajo: Florida, Havaji, Ohio in Teksas.26 loma niso dovolj, da bi tožnik dosegel stopnjo, ko bi ga razglasili za »nadležnega« - doseči mora določe- Zanimivo je, da je število oseb s prepoznano kveru- no stopnjo »nadležnosti«. Ponavljajoči se in brezob- lantsko paranojo v azijski populaciji zanemarljivo ozi- zirni primeri posameznih odvetnikov ali podjetij lah- roma sorazmerno nizko, kar pripisujejo pomenu tam- ko privedejo celo do odvzema pravice do zastopanja kajšnje sociokulturne tradicije.27 (angl. disbarment).21 Nekateri pravni sistemi vzposta- vljajo posebne sezname nadležnih pravdarjev (angl. Pri zakonodaji, ki ima namen omejevati kverulanstvo list of vexatious litigants), tj. oseb, ki so ponavljajoče oziroma nadležno pravdanje, pa je treba vzpostaviti zlorabljale pravni sistem; ker lahko odvetniki v pri- ravnotežje med pravico posameznikov do neomeje- meru nadležnega pravdanja oziroma zlorabe sodne- nega dostopa do sodišč (angl. access to justice) na eni ga procesa izgubijo pravico do zastopanja, si nadležni strani in na drugi strani pravico posameznikov, da niso pravdarji pogosto težko zagotovijo pravno svetovanje žrtve nadležnih postopkov (angl. vexatious proceedin- oziroma zastopanje prek odvetnikov, zato se pravilo- gs), skupaj s splošno zahtevo, da so proračunska sred- ma zastopajo sami (pro se). Tistim, ki se znajdejo na stva in drugi viri sodišča alocirani kar se da pošteno.28

govorečega sveta, saj gre v njem za odnos posameznika do oblasti, ki ga je mogoče urediti le z zakoni, zavezujočimi in izvršljivimi za vsakogar. Michaelu Kohlhaasu se zdi, da so njegove pravice venomer in trajno kršene, zato sledi globoko v sebi občuteni dolžnosti, da ukrepa zoper takšno pravno krivico. Samopomoč (lastno sodstvo – nem. Selbstjustiz) in nasilje se mu zdita zadnje, vendar upravičeno sredstvo za ponovno vzpostavitev reda. Nenazadnje se je zato, da bi dosegel pravičnost, podvrgel lastni smrtni obsodbi (, 21. 3. 2020). 18 Rupert Gaderer: Litigous Paranoia: Sense of Justice, Bureaucracy, and Media, v: Zeitschrift für Verwaltungsgeschichte, št. 3/2018, str. 202. Velikokrat se vzpostavlja primerjava pravne stroke z medicinsko in v tem smislu se kverulanti primerjajo s hipohondri (hipohondrična motnja – namišljena bolezen, bolezenski strah pred boleznimi, ki obstajajo zgolj v bolnikovi domišljiji) v zdravstvu – tako kot ti po nepotrebnem obremenjujejo zdravstveni sistem, kverulanti obremenjujejo pravosodni sistem. Glej Dolorès Albarracin: Narcissism and Object Relations in Hypochondria, v: Psyichoanalytic Review, št. 4/2015, str. 483–502. 19 Navedeno po (17. 3. 2020). Glej še Edmund R. Manwell: The Vexatious Litigant, v: California Law Review, vol. 54, št. 4/1966, str. 1769 in nasl.; Grant Lester: Searching for the spectrum of the querulous, Wayne Petherick, Grant Sinnamon (ur.): The psyhology of criminal and antisocial behavior: Victim and offender perspectives, Elsevier Academic Press, 2017, str. 489–522;Christian Diesen: The Justice Obsession Syndrome, Thomas Jefferson Law Review, vol. 30, 2008, str. 487 in nasl. 20 Prav tam. Glej tudi Grant Lester: The Vexatious Litigant, Judicial Officers' Bulletin, vol. 17, št. 3/2017, str. 17–19;A . To: Vexatious Litigants, Hong Kong Lawyer, 2005, str. 89–91; A. White: Vexatious Litigants – A Lamentable Story, Employment Law Journal, 2006, str. 15–16; Ian Freckelton: Querulent Paranoia and the Vexatious Complainant, International Journal of Law and Psychiatry, vol. 11, št. 2/1988, str. 127–143. 21 Prav tam. 22 Prav tam. 23 Glej C. Adam Coffey, Stanley L. Brodsky, David M. Sams: I'll See You in Court … Again: Psychopatology and Hyperlitigious Litigants, The Journal of the American Academy of Psychiatry and the Law, vol. 45, št. 1/2017, str. 66. Ta zakon je v bistvu podlaga za vse kasnejše podobne zakone, saj je na neki način formaliziral opredelitev nadležnega pravdanja. 24 Michael Taggart: Alexander Chaffers and the Genesis of the Vexatious Actions Act 1896, The Cambridge Law Journal, vol. 63, št. 3/2004, str. 656–684. 25 Glej C. Adam Coffey in drugi,naved. delo, str. 66. 26 Navedeno po (17. 3. 2020). Glej še L. Deborah Neveils: Florida's vexatious litigant law: An end to the pro se litigant's courtroom capers?, Nova Law Review, vol. 25, 2000, str. 343 in nasl. Glede zakonodaje v zvezni državi Teksas glej: Frank O. Carroll III: »Vex my Soul«: A Primer on Vexatious Litigants, Houston Law Review: Off the Record, vol. 6, št. 2/2016, str. 231–240. 27 Alfred H. T. Pang, Gabor S. Ungvari, Francis Lum, Kelly Lai, C. M. Leung: Querulous paranoia in Chinese patients: a cultural paradox, v: The Australian and New Zealand journal of psychiatry, vol. 30, št. 4/1996, str. 463 in nasl. Glej tudi Victor Hall: Uncommon Law: The English and Hong Kong Response to Vexatious Litigants, Asia Pacific Law Review, vol. 13, št. 2/2005, str. 147–166. 28 Eyal Katvan, Boaz Shnoor: Don Quixote de la Corte: Serial Litigants, Emotions, and Access to Justice, Oñati Socio-Legal Series, 2019, str. 1 in nasl. (, 16. 9. 2020).

ODVETNIK st-100-okey_.indd 41 21/06/2021 13:54 Civilna družba

42 Civilna družba Odvetnik 100 / poletje 2021 Katarina Bervar Sternad direktorica Centra za pravno varstvo človekovih pravic in okolja – PIC

Pravna mreža za varstvo demokracije

V štirih mesecih delovanja: 640 obravnavanih primerov, 95 pobud organom, 45 pozivov za varstvo zakonitosti državnemu tožilstvu, 50 vloženih pravnih sredstev, 2 strokovna posveta, 1 kazenska ovadba in 1 ustavna pobuda. Epidemija je postavila pred nas mnoge izzive tako na za demokratične vrednote ter da se s tem izenačuje osebni kot na družbeni ravni, predvsem pa je to ve- neravnotežje dostopa do pravnih sredstev med tisti- lik preizkus našega pravnega sistema, tj. preizkus, ka- mi, ki imajo veliko moči in vpliva, in tistimi, ki ima- tere pravne predpise, jo tega manj. na kakšen način in v CENTER ZA PRAVNO VARSTVO kakšnih postopkih je PMVD združuje netradicionalne zaveznike, ČLOVEKOVIH PRAVIC IN OKOLJA treba ali sploh mogo- če uporabiti, ko se ure- nevladne organizacije in odvetniške pisarne, ja tako kompleksno si- pravnike(ce), IT-strokovnjake(inje), profesorje in tuacijo, kot je epidemija, ne da bi se (protipravno) profesorice prava, prostovoljce(ke) in študente(ke). posegalo v položaj in temeljne pravice posameznika. Rezultatov, ki smo jih dosegli, brez tega sodelovanja ne bi bilo mogoče doseči, zato se Kako velik izziv za pravni sistem je epidemija, kaže ve- zahvaljujemo prav vsem, ki ste se nam pridružili ali lik pripad zadev, povezanih z epidemiološkimi ukre- 4 pi, na Ustavno sodišče RS. Hkrati je ves čas na prese nam še boste. izkušnji sistem zavor in ravnovesij. In glede na od- ločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-79/20-241 z dne Naša ideja je zasnovana tudi na novem mehanizmu 13. maja 2021 ta ne deluje. Evropske komisije za spremljanje vladavine prava na podlagi letnih poročil držav članic.5 Namen poročila Konec leta 2020 je bila situacija zelo pereča in je vzbu- je preveriti, ali javni organi delujejo v mejah, dolo- jala skrb tudi v pravni stroki, predvsem so nas skrbeli čenih z zakonom, v skladu z vrednotami demokracije način sprejemanja (in neobjavljanja) odlokov, njiho- in temeljnimi pravicami ter pod nadzorom neodvisnih va vsebina, pomanjkljive strokovne podlage,2 obseg in in nepristranskih sodišč. In to zanima tudi nas. Svoje- način sankcioniranja posameznikov(ic), vse ožji pro- ga delovanja zato ne omejujemo na vlaganje pravnih stor za uresničevanje ustavne pravice svobode govora, sredstev in zaščito posameznikov, temveč nas zanima- popolna prepoved mirnih zbiranj ter splošen upad de- jo sistemske spremembe, tj. kaj je mogoče spremeni- mokratičnih standardov. Štiri nevladne organizacije in ti na ravni zakonodaje, politik in praks, da bomo bliž- nekaj zaskrbljenih posameznikov(ic), ki združujemo je temu, kar je zapisano v 2. členu Pogodbe o Evrop- pravno in digitalno znanje, je to spodbudilo, da po- ski uniji. vežejo svoje kapacitete s strokovnim delovanjem od- vetniških pisarn ter akademskim znanjem in angaži- Mehanizem sicer vsebuje pregled šestih stebrov de- ranjem drugih strok – in ustanovili smo Pravno mre- lovanja pravne države, med katerimi so tudi delo- žo za varstvo demokracije.3 Ob pogovorih s kolegi iz vanje pravosodja ter sistem zavor in ravnovesij z vi- tujine smo dobili veliko podpore tej ideji, ki je očitno dika civilne družbe. Nevladne organizacije sodeluje- tudi v prostoru EU pravzaprav unikatna. Glede na za- mo v tem procesu in smo letos oddale tudi skupno nimanje tujih medijev in institucij za naše delo, dosež- poročilo,6 ki bo prispevalo h končnemu poročilu Ko- ke in predvsem stališča glede dogajanja v Sloveniji pa misije. Lansko poročilo za Slovenijo ni bilo ugodno,7 je to očitno tudi zelo dobra praksa. tudi letošnje gotovo ne bo. Na PMVD bomo v okviru prizadevanj za učinkovito spremljanje stanja vlada- Projekt Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD) vine prava v Sloveniji razvili metodologijo in zasnovali je torej namenjen pravnemu varstvu posameznikov(ic) aplikacijo za spremljanje stanja demokracije, vladavi- in organizacij pri njihovem mirnem zavzemanju za de- ne prava in spoštovanja človekovih pravic, ki bo raz- mokratične vrednote v družbi in spoštovanje človeko- ličnim nevladnim organizacijam omogočala nalaganje vih pravic. Ob tem sta bila za nas pomembna dva ele- informacij, poročil in podatkov, ki jih potrebujemo za menta, in sicer da gre za mirno, nenasilno zavzemanje poročanje mednarodnim varstvenim mehanizmom in

1 . 2 V Pravni mreži za varstvo demokracije (PMVD) smo opravljali preglede zapisnikov Strokovne skupine za preprečevanje širjenja bolezni covida-19 od začetka delovanja dalje. 3 Ustanovitelji PMVD smo: Amnesty International Slovenije, Danes je nov dan, PIC – Center za pravno varstvo človekovih pravic in okolja ter Zavod za kulturo raznolikosti – OPEN, . 4 Mrežo je mogoče tudi finančno podpreti z donacijami na spletni strani (), kar bo mreži omogočilo neprekinjeno delovanje. 5 . 6 . 7 . Odvetnik 100 / poletje 2021 Civilna družba 43

evropskim institucijam. Cilje, ki jim sledimo, bomo pa je eden od temeljev delujoče demokratične družbe. dosegli z delovanjem na nacionalnem nivoju, povezo- Dolžnost policije je, da omogoča in ščiti pravico do vanjem z evropskimi organizacijami in uporabo med- mirnega zbiranja, za kar mora sprejeti vse razumne in narodnih instrumentov, ki nam lahko pomagajo pri za- primerne ukrepe. Primeri, ki jih obravnavamo, kažejo, gotavljanju, da bo naša družba demokratična, vključu- da je delovanje policije vse bolj represivno in da po- joča in solidarna. licijski postopki ne zagotavljajo več zakonskih garan- cij.8 Tako smo na mreži usposobili ekipo prostovoljk in prostovoljcev, ki so spremljali in beležili dogodke. Ključni primeri, s katerimi smo se Monitoring je zasnovan na podlagi smernic in pripo- ukvarjali ročil Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE).9 Spremljanje protestov je sicer že prejšnje Če se vrnemo nazaj k našim dosežkom, naj izpostavi- poletje napovedal Varuh človekovih pravic,10 a napo- mo ključna vprašanja, s katerimi se ukvarjamo, in ti- ved do zdaj še ni bila uresničena. sta, ki nas še čakajo. Lahko potrdimo, da je bilo opazovanje uspešno, saj na Med naše vidnejše primere zagotovo spada primer di- enem od največjih shodov pri nas ni bilo večjih inci- jakov iz Maribora. Okrajno sodišče v Mariboru je po- dentov. Protest sta zaznamovala dva dogodka: poli- trdilo, da ne bi bilo smotrno nadaljevati postopkov zo- cijsko identificiranje skupine študentov s transparen- per mladoletne dijake, obdolžene kršitve določil Za- tom »Študentska fronta« pred stavbo univerze, ki so kona o nalezljivih boleznih, saj so po besedah sodišča bili na poti na proteste, in prisotnost udeležencev(k) dijaki na mirnem shodu in ob upoštevanju vseh varo- protesta v Študentskem kampusu, kjer je posredova- valnih ukrepov želeli zgolj opozoriti na nevzdržnost in nje policije minilo brez interakcije s protestniki(cami). nesorazmernost omejevanja pravice do izobraževanja. Identifikacijski postopki so sicer ena od izstopajočih Uspešni smo bili tudi v kazenski zadevi zoper štu- problematik, s katerimi se srečujemo. Številnost zadev dentko, ki je pred hišo ministra Vizjaka s kredo napisa- in pričevanja posameznikov(ic) kažejo, da se je pristop la: »Spavaš li mirno?« Višje sodišče je potrdilo odloči- policije v času epidemije spremenil, žal na slabše. Iz tega tev sodišča prve stopnje, da ne gre za kaznivo dejanje, razloga smo v sodelovanju s časopisno hišo Dnevnik or- ker ne gre za resno grožnjo, in s tem pritrdilo PMVD. ganizirali pogovor o policijskih postopkih v času epidemije, na katerem smo odprli razpravo o povečanju po- Na pristojno državno tožilstvo smo vložili kazensko licijske represije, nesorazmerno visokih izrečenih glo- ovadbo zoper direktorja Urada Vlade RS za komu- bah, nezagotavljanju temeljnih procesnih pravic in čez- niciranje (UKOM), in sicer zaradi suma storitve ka- mernem poseganju v pravico do zasebnosti ter kršitvi znivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih varstva osebnih podatkov v prekrškovnih postopkih.11 pravic po drugem odstavku in v zvezi s prvim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Ovad- Problematika policijskih postopkov je povezana ba je bila vložena zaradi nezakonitega zadrževanja iz- predvsem s shodi, ki so v Sloveniji rekordno dolgo v plačil, poseganja v uredniško politiko in neupravičene celoti prepovedani. Iz tega razloga smo na Ustavno so- zahteve za dostop do poslovne dokumentacije agencije. dišče RS vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka, ki je prepovedoval shode. K ar- Na Upravnem sodišču RS smo uspeli z zahtevo za iz- gumentaciji pobude je s svojim pravnim znanjem pri- dajo začasne odredbe, s katero je sodišče kljub vladni spevalo več strokovnjakov in strokovnjakinj s področja prepovedi potovanj v države z rdečega seznama to- ustavnega prava. Sodišče je odlok zadržalo in Vladi RS žniku in njegovi družini dovolilo, da zapustijo te- naložilo, da določi razumne in argumentirane omeji- ritorij Republike Slovenije. S tem je sodišče potrdi- tve glede na splošno epidemiološko sliko in specifike lo pravno spornost Odloka o določitvi pogojev vstopa obnašanja ljudi na shodih. Pri tem mora vlada upošte- v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja vati, da imajo shodi večji ustavnopravni pomen kot za- nalezljive bolezni covid-19 z dne 28. marca 2021. To- sebna druženja, shodov pa ne sme obravnavati manj žnik in njegova družina so zato lahko svobodno zapu- ugodno kot zbiranj za namen verskega udejstvovanja. stili državo in uresničevali ustavno zagotovljeno pravi- Žal Vlada tega ni storila, zato smo pobudo za oceno co do svobode gibanja in družinskega življenja. ustavnosti in zakonitosti dopolnili ter Ustavnemu so- dišču predlagali, da začne postopek tudi zoper nov od- Na protestu v zadnjem tednu maja smo prvič v slo- lok, ki je shode ponovno omejil. venski zgodovini opravili opazovanje protestov. Po- treba po monitoringu s strani civilne družbe se je po- Odprt izziv so postopki, v katerih smo podali pobu- trdila na predhodnih protestih, ko je policija po oce- do za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zaradi od- ni udeležencev uporabila čezmerno silo in protestni- lokov, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu RS. ke v nasprotju z načelom enakosti obravnavala selek- PMVD je zbrala 45 pobud in jih posredovala pristoj- tivno. Pravica do protesta, ki se uveljavlja s pravicama nemu tožilstvu. Z večjim številom pobud želimo tožil- do mirnega zbiranja in do svobode izražanja, je izje- stvo opozoriti, da gre za zadevo, ki ima za pobudnike in mno pomembna ustavna pravica, njeno uresničevanje druge udeležence v postopku pomembne posledice ter

8 Enako tudi Varuh človekovih pravic, . 9 Smernice so dostopne na . 10 . 11 Posnetek dogodka si je mogoče ogledati na .

ODVETNIK st-100-okey_.indd 43 21/06/2021 13:54 44 Civilna družba / Odmevi Odvetnik 100 / poletje 2021

prispeva k pravni varnosti in enotni uporabi prava ali In kako naprej? pa je pomembna za razvoj prava preko sodne prakse. V prihodnje se bomo tako posvečali temam, ki pred Odločba Ustavnega sodišča RS, s katero je razveljavi- nas postavljajo nove izzive, predvsem digitalizaciji in lo 2. in 3. točko prvega odstavka 39. člena Zakona človekovim pravicam, ukrepom za okrevanje z vidika o nalezljivih boleznih (ZNB),1 je po našem mnenju varstva posameznikov(c) in narave, volilnemu siste- grenko-sladka odločitev. Dolgo pričakovano odločitev mu, pravni odgovornosti države in odločevalcev(k) za sicer ocenjujemo kot prelomno zaradi njenega pome- sprejem nezakonitih in neustavnih aktov, izzivom in- na za utrjevanje načela zakonitosti kot središča ustav- kriminacij za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, ne demokracije in pomembnih teoretskih dognanj gle- svobodi govora in sovražnemu govoru, ureditvi stra- de razumevanja načela delitve oblasti, demokratično- teških tožb proti sodelovanju javnosti (SLAPP), kosti in pravne države, žal pa prinaša veliko razočaranje rupciji in integriteti ter dostopu do pravice in seveda vsem tistim, ki od prava ne pričakujejo zgolj zgodovin- predsedovanju Svetu EU. skih lekcij, ampak tudi realne učinke za uresničevanje človekovih pravic in svoboščin ljudi. Z vidika uresni- Epidemija nas je pretresla in opomnila, da čevanja pravic ljudi je odločitev prepozna in nezado- stna. Pri PMVD bomo proučili možnosti za morebitne demokracija ni samoumevna in za vse večne čase pravne poti v okviru nacionalnega in evropskega prav- pridobljena, zato je jasno, da bo treba tudi v nega reda, napore pa bomo vložili tudi v pripravo pre- prihodnje prek prava obravnavati in reševati široko dloga zakona, ki bi na sistemski ravni povrnil tisto, kar paleto življenjskih situacij ter družbenih vprašanj. je bilo ljudem z nepravnim delovanjem oblasti odvzeto.

1 .

dr. Igor Areh izredni profesor na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, [email protected]

Ko znanstveni dokazi postanejo sovražnik Poleti 2019 sem mi je pri hotelskem zajtrku v Santiagu de Compostela pridružil profesor Ray Bull, nekdanji predsednik Britanskega psihološkega združenja. Pogovarjala sva se o raziskavi o delu slovenskih izvedencev in proti koncu pogovora je dejal: »Prav si storil, za to je potreben pogum. Se spominjaš, kaj se je zgodilo Elizabeth Loftus, ko je na sodiščih razkrila resnico o potlačenih spominih? Da? Torej, pripravi se.«

V poznih osemdesetih letih se je v ZDA zgodil psi- pisali peticije proti njej in od vodstva univerze zah- hološki škandal, v katerem je bilo uničenih na tiso- tevali, da ukrepa proti njej. V boju je vztrajala zara- če družin. Neobveščena sodišča so dopustila, da so di misli: »Kdo ima korist, če obmolknem in vse ostane bili zaradi domnevnih spolnih zlorab obsojeni šte- skrito v mraku? Moji inkvizitorji.«1 vilni očetje, in to zgolj zato, ker so klinični psihologi oziroma psihoterapevti sodnike prepričali, da se Profesor Ray Bull je imel prav. To, kar se je dogaja- med psihoterapijo lahko obudijo potlačeni spomini lo Elizabeth, se zdaj dogaja meni. Skupina izvedencev na zlorabe. Elizabeth Loftus je z raziskovalnim delom prek dr. Tristana Riglerja in dr. Sane Čoderl Dob- dokazala, da so potlačeni spomini mit, rešila mnoge nik2 izkrivlja moje ugotovitve,3 prireja resnico, širi ža- še ogrožene družine, a s tem doživela gnev tistih, ki ljive klevete, grozi, proti meni so angažirali etično ko- so bili prepričani o nasprotnem. Ob podelitvi prizna- misijo in napisali peticijo, najverjetneje so vpadli na nja Ameriškega psihološkega združenja je povedala, moje spletno predavanje v organizaciji Društva psiho- da so nasprotniki napačno prikazovali njene ugoto- logov Slovenije in od vodstva univerze zahtevali, da vitve, si izmišljali podatke, širili laži, vlagali pritožbe ukrepa proti meni. Tudi jaz ne bom obmolknil, saj na etične komisije, grozili organizatorjem njenih pre- bi s tem zamižal ob škodi, ki lahko nastaja strankam davanj in jih prekinjali, v medijih širili žaljive klevete, v sodnih postopkih. Ker imava z Elizabeth Loftus kar

1 Loftus, E. F.: When scientific evidence is the enemy (2001). Skeptical Inquirer, 25 (6), str. 14–15. 2 Rigler, T., in Čoderl Dobnik, S.: Carthago delenda est, Odvetnik, št. 1 (99) – pomlad 2021, str. 53–57. 3 Areh, I.: Izvedenci brez standardov so kot sodišča brez zakonov (1.), Odvetnik, št. 4 (97) – jesen 2020, str. 20–23; Areh, I.: Kateri psihološki testi so primerni za sodno izvedenstvo? (2.), Odvetnik, št. 5 (98) – jesen 2020, str. 31–34.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 44 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Odmevi 45

nekaj skupnega, sem se odločil, da si za ta članek iz- vplivnih publikacij, kot je priročnik za testiranje Ame- posodim naslov njenega članka. riškega psihološkega združenja.8

A v nečem se razlikujeva: le jaz sem bil anonimno ova- den zdravstveni inšpekciji, češ da opravljam delo kli- Manipulacija št. 3: drugi psihologi ne ničnega psihologa, in inšpekcijski nadzor je pokazal, morejo presojati dela izvedencev ali da je šlo za lažno prijavo. Vse zapisano je dokazljivo, testov a zaradi omejitve obsega članka bom navedel le naj- pogostejše poskuse manipulacije. Argument, da je za presojo načina izdelave izvedenskih mnenj kompetenten le izvedenec klinični psiholog, opozarja na izoliranost od psihološke stroke in na Manipulacija št. 1: raziskava dr. Areha prisotnost mentalitete silosa ali bunkerja.9 Neklinič- je etično sporna ni psihologi težko presojajo o delu izvedencev z vidika specializiranega kliničnopsihološkega znanja, lahko Na pobudo društva, imenovanega Zbornica kliničnih pa o njem presojajo z vidika temeljnega psihološke- psihologov, je o etičnosti raziskave presojala Komisija ga znanja o metodologiji ocenjevanja osebnosti, torej za medicinsko etiko, iz katere se je pri odločanju izlo- s temeljne psihološkometodološke ali postopkovne čila oseba z enakim priimkom, kot ga ima dr. Tristan plati. Ko je upoštevano osnovno metodološko znanje Rigler. Komisija me ni obvestila o presoji, ni me po- in so s tem podatki zbrani, analizirani in interpretirani klicala na zaslišanje in ni prosila za pojasnitev podrob- strokovno verodostojno, šele potem lahko specializira- nosti. Odločila je, da gre za kršitev etike, ker pacienti no znanje vodi v pravilne zaključke.Nesmiseln je tudi niso dali soglasja k raziskavi. Spregledala pa je ključ- argument, da lahko o uporabnosti psihološkega testa no dejstvo: v raziskavi ni bila pregledovana zdravstve- kompetentno presoja le tisti, ki ima z njim praktične na, ampak sodna dokumentacija. Izvedenska mnenja izkušnje. To pomeni, da bi lahko za bolnike na smr- so del sodne dokumentacije in o njej odločajo sodi- tni postelji kompetentno skrbeli le tisti, ki imajo prak- šča, kar mi je potrdil tudi Informacijski pooblaščenec. tične izkušnje s smrtjo, torej so pred tem že umrli. To Sodišča so dovolila proučitev izvedenskih mnenj, zato je nesmisel. O psihološkem testu lahko kritično razmi- kršitve etike ni bilo. šlja vsakdo, še posebej pa psiholog, ki razume razvoj in evalvacijo psiholoških testov. Izvedenci uporablja- O etični primernosti raziskave sta odločali tudi dve jo projekcijske teste, ker vanje verjamejo, in ne zato, pristojni komisiji. Komisija za etična vprašanja Dru- ker so do njih kritični. Je od nekoga, ki na primer za- štva psihologov Slovenije me je povabila na zasliša- govarja sporen Rorschachov test, mogoče pričakova- nje, ki je trajalo več kot dve uri. Podobno je ravnati objektivno kritiko? Pričakujemo jo lahko od neod- la Komisija za etiko na Fakulteti za varnostne vede visnega strokovnjaka, ki od uporabe ali neuporabe te- Univerze v Mariboru, kjer je zaslišanje trajalo uro in sta nima finančne ali kakšne druge koristi. pol. Obe komisiji sta sklenili, da je raziskava etično korektna, skladna z zakonodajo in raziskovalno in- Manipulacija št. 4: Rorschachov test tegriteto. Mnenje Komisije za etična vprašanja Dru- štva psihologov Slovenije je javno objavljeno, a so ga je primeren za sodno ocenjevanje izvedenci zamolčali. osebnosti

Manipulacija št. 2: dr. Areh uporablja Uporaba projekcijskih tehnik je znanstveno zelo spor- na10 in mnenje, da lahko napredek psihologije kot zna- zastarelo klasifikacijo psiholoških nosti ugotavljamo po tem, kako hitro opušča kvazi- testov znanstvene tehnike, je na mestu. Praktiki nenehno ugotavljajo učinkovitost Rorschacha, skeptični raz- Delitev psiholoških testov na objektivne in nestruk- iskovalci pa je z znanstvenimi metodami ne morejo turirane (projekcijske) je razvidna iz sodobne litera- potrditi.11 Praktiki se zanašajo predvsem na subjektiv- ture o psihološki metodologiji ali testiranju. Zaradi ne izkušnje in zanemarjajo raziskovalno metodologi- omejitve obsega članka naj naštejem le tri sodobna jo, ki omogoča izogibanje potrjevanju pričakovanj ozi- dela, ki sodijo med najbolj uveljavljena v stroki, kar roma temu, da vidimo tisto, kar pričakujemo ali želi- je razvidno iz več posodobljenih izdaj: Rust, Kosin- mo videti. ski in Stillwell (2021, 4. izdaja),4 Kaplan in Saccuz- zo (2018, 9. izdaja),5 Cooper (2021, 4. izdaja).6 De- Eden pomembnih izvorov prepričanja o učinkovitosti litev je razvidna tudi iz aktualnih mednarodno uvelja- Rorschachovega testa so iluzorične povezave. Ljudje vljenih standardov psihološkega testiranja7 in drugih težimo k temu, da vzročno povezujemo pojave, ki si-

4 Rust, J., Kosinski, M. & Stillwell, D.: Modern Psychometrics: The Science of Psychological Assessment (2021). Routledge. 5 Kaplan, R. M. & Saccuzzo, D. P.: Psychological Testing: Principles, Applications, and Issues (2018). Cengage Learning. 6 Cooper, C.: Individual Differences and Personality (2021). Routledge. 7 AERA (2014). Standards for educational and psychological testing. 8 Geisinger, K. F., et al. (uredniki): APA handbook of testing and assessment in psychology (2013). Testing and assessment in clinical and counseling psychology. American Psychological Association. 9 Beyerstein, B. L.: Distinguishing between science and pseudoscience (1996). The Centre for Curriculum and Professional Development, Simon Fraser University. 10 Garb, H. N., Wood, J. M., Lilienfeld, S. O. & Nezworski, M. T.: Effective use of projective techniques in clinical practice: Let the data help with selection and interpretation (2002). Professional Psychology: Research and Practice, 33 (5), str. 454–463. 11 Cohen, R. J. & Swerdlik, M. E.: Psychological Testing and Assessment: An Introduction to Tests and Measurement (2018). McGraw-Hill Education.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 45 21/06/2021 13:54 46 Odmevi Odvetnik 100 / poletje 2021

cer niso povezani.12 Poglejmo primer: ko narašča šte- nadzoru in grandioznosti ter narcisistično ranljivost. vilo natisnjenih pravnih učbenikov, narašča število ne- Dokazano je, da Rorschachov test vsaj delno temelji sreč, v katerih umrejo kolesarji. Ujemanje je skoraj po- na iluzoričnih korelacijah.18, 19 polno, saj korelacija znaša neverjetnih 0,93.13 To opa- žanje lahko vodi v iluzoričen sklep: če študent prava Objave s potrditvami Rorschachove učinkovitosti v kupi učbenik in se s kolesom odpelje na fakulteto, bo veliki večini prihajajo od Rorschachovih zagovorni- skoraj gotovo umrl. Sklep je napačen, povezava je zgolj kov, in ne iz vrst znanstvenih raziskovalcev. Zaradi pri- naključna in študenti prava so varni toliko kot vsi dru- padnosti skupini somišljenikov so ugotovitve pogosto gi kolesarji. Poglejmo nekaj iluzoričnih povezav, ki so pristranske v korist Rorschacha.20 Iluzorične povezave, zagovornike Rorschacha prepričale, da gre za vzročno pripadnost in slabo poznavanje raziskovalne metodo- povezane pojave:14, 15 logije so omogočili nastanek trdoživega sistema iraci- - V zadnjih letih pri svojem delu opažam, da narašča onalnih prepričanj, ki se v znanstveno manj verodo- število klientov, ki v črnilnem madežu vidijo ptico, stojnih revijah vztrajno ponavljajo in že 100 let, vse od narašča pa tudi število klientov, ki opisujejo strah pojava Rorschachovega testa, nasprotujejo znanosti. pred zapuščenostjo in propadom. Sklep: tisti, ki vidi ptico, je tesnoben zaradi občutkov osamljenosti in Psiholog Benjamin Radford, član Komisije za skeptič- propada. ne preiskave, katere namen je pojasnjevanje paranor- - Ko narašča število ljudi, ki v madežu vidijo kri, na- malnega, iracionalnih prepričanj in kvaziznanstvenih rašča število tistih, ki v življenju želijo več samo- tehnik, je dve leti po razkritju Rorschacha na Wikipe- nadzora v medosebnih odnosih. Sklep: kdor vidi diji zapisal, da se test uporablja predvsem zaradi tradi- kri, želi več samonadzora. cije, in ne zato, ker bi bil znanstveno utemeljen, razkri- - Večje ko je število ljudi, ki podajo manj kot 5 ali tje pa bo verjetno nehote zabilo zadnji žebelj v njego- več kot 8 popularnih odgovorov, več je osebnostnih vo krsto.21 Rorschachov test bi moral izginiti iz sodnih težav. Sklep: kdor ne poda od 5 do 8 popularnih dvoran, ker pretirano poenostavlja človekovo dušev- odgovorov, ima osebnostne težave. nost, vodi v uničenje življenj posameznikov in družin - Večje ko je število ljudi, ki v madežih vsaj dvakrat ter ogroža ugled psihologije in pravosodja. opišejo, kar vidijo v belih praznih prostorih, večje je število tistih, ki so sovražni, paranoidni ali kažejo Manipulacija št. 5: dr. Areha smo odpor do testiranja. Sklep: kdor vsaj trikrat navede, kar vidi v praznih prostorih, ima odpor do testiranja opozorili na prekoračitev kompetenc ali pa je sovražen oziroma paranoiden. in na pomanjkljivo znanje

Rorschachov test temelji na množici nepreverjenih do- V začetku leta 2015 so me iz Komisije za sodno izve- mnev. Če oseba v madežih vidi oblačila, ali to res po- denstvo kliničnopsihološke stroke prvič povabili na meni, da jo skrbi njen zunanji videz in želi biti atrak- zagovor, ker so v črni kroniki časopisa Delo prebra- tivna? Zakaj naj bi omenjanje rumene in rdeče barve li, da sem diagnosticiral motnjo pozornosti in hipe- povedalo, da je oseba impulzivna ali vodljiva? Na kar- raktivnosti (ADHD), s čimer naj bi prekoračil svo- tici št. 2 je dobro videti dva palčka, ki plešeta, ker naj je kompetence. Pojasnil sem, da ne gre za mojo di- bi to pomenilo, da smo prijazni, družabni in priljublje- agnozo, ampak za diagnozo pedopsihiatrinje, kar v ni. Zakaj potem tudi zaprti nasilni psihopati vidijo ple- črni kroniki ni bilo navedeno. Komisija je nato v za- šoče palčke?16 Kartica št. 4, v kateri navadno prepo- pisniku dne 17. aprila 2015 zapisala: »Pojasnil je, da znamo živalski kožuh ali preprogo, se imenuje očeto- ni deloval v okviru strokovnih znanj, metod in tehnik va karta in odzivi nanjo naj bi kazali na vlogo očeto- dela klinične psihologije ter v nobenem pogledu ni preko- vske figure v razvoju psihoanalitičnega koncepta ega, račil svojih kompetenc in pristojnosti. Sklep 1: Komisi- odnos do ljudi in avtoritete (na primer moralo in ču- ja sprejema pojasnila izvedenca prof. dr. Igorja Areha.« stva) ter domišljijsko predstavnost.17 Zanimivo je, da Komisija je torej ugotovila, da je bil zapis v črni kro- se tudi 4. karta tarota imenuje podobno – karta cesar- niki zavajajoč in da je bilo moje delo korektno opra- ja. Naključje? Na kartici št. 5 ni dobro videti metulja z vljeno. Torej, hoteli so me opozoriti zaradi zapisa v ženskimi nogami, ker naj bi to pomenilo, da smo psi- črni kroniki, a so ugotovili, da so se motili – opozo- hotični. Morda pa le ni dobro verjeti v vile? Zaman rilo je bilo nepotrebno. bi iskali raziskavo, v kateri bi bila potrjena katerako- li omenjena povezava, na primer tudi ta, da če v čr- Na povabilo Centra za usposabljanje v pravosodju sem nilnem madežu vidimo orožje, to razkriva težnjo po 25. septembra 2017 predaval o razlikah med znanostjo

12 Van der Wal, R. C., Sutton, R. M., Lange, J. & Braga, J.: Suspicious binds: Conspiracy thinking and tenuous perceptions of causal connections between co- occurring and spuriously correlated events (2018). European journal of social psychology, 48 (7), str. 970–989. 13 Vigen, T.: Spurious correlations: Correlation does not equal causation (2015). Hachette books. 14 Glej Exner, J. E.: Basic foundations and principles of interpretation (2003). The Rorschach: A comprehensive system. John Wiley & Sons Inc. 15 Glej World Heritage Encyclopedia. Project Gutenberg Self-Publishing Press Mission: Exner system of scoring (2021). 16 Wood, J. M., Lilienfeld, S. O., Nezworski, M. T., Garb, H. N., Allen, K. H. & Wildermuth, J. L.: Validity of Rorschach Inkblot scores for discriminating psychopaths from nonpsychopaths in forensic populations: A meta-analysis (2010). Psychological Assessment, 22 (2), str. 336–349. 17 Salvatore, S., Eleonora, L. P., Marco, L. & Carmela, M.: Trauma and the Father Image: Fantasies and Complexes in the Rorschach Test (2013). The Open Psychology Journal, 6 (1), str. 1–5. 18 Kurtz, R. M. & Garfield, S. L.: Illusory correlation: a further exploration of Chapman's paradigm (1978). Journal of Consulting and Clinical Psychology, 46, str. 1009–1015. 19 Kahneman, D., Slovic, P. & Tversky, A.: Judgment under uncertainty: Heuristics and biases (2001). Cambridge University Press. 20 Boccaccini, M. T., Marcus, D. & Murrie, D. C.: Allegiance effects in clinical psychology research and practice (2017), v S. O. Lilienfeld, & I. D. Waldman (ur.). Psychological scinec under scrutiny. Recent challenges and propsed solutions (str. 323–339). John Wiley & Sons, Inc. 21 Radford, B.: Rorschach Test: Discredited But Still Controversial (2011). Live Science, .

ODVETNIK st-100-okey_.indd 46 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Odmevi 47

in kvaziznanostjo. Navedel sem, da imamo tudi v psi- predsednika Sekcije za sodno psihologijo in etiko pri hologiji težave s kvaziznanostjo, kot so projekcijski te- Mednarodnem združenju za uporabno psihologijo, ter sti. Nekaj dni pozneje sem bil pozvan, da članom dru- članstvo v Evropskem inštitutu za strokovnost in izve- štva Zbornica kliničnih psihologov predstavim del pre- denstvo s sedežem v Parizu. davanja, ki govori o projekcijskih testih. Po predstavitvi mi je dr. Sana Čoderl Dobnik očitala, da je bilo Kar zadeva finančne interese, ki naj bi motivirali moj moje predavanje blamaža, da nepsihologom izdajam kritičen odnos do izvedenstva, je treba omeniti, da je poklicne skrivnosti in da so moji argumenti patološki Inštitut za uporabno psihologijo, preko katerega naj bi obrambni mehanizmi, ki jih klinični psihologi dobro se okoriščal, od leta 2018 brez prihodkov in v likvida- poznajo iz svoje prakse. Dodala je, da bodo ukrepali, ciji. Moji motivi so raziskovanje, učenje, kritično raz- če bom vztrajal pri svojih stališčih. Tokrat sem bil z mišljanje in napredek stroke. grožnjo opozorjen, naj spremenim stališča. Zapisnika te seje nisem prejel. Čez nekaj dni sem društvu poslal Sklep dopis, v katerem sem zapisal, da vztrajam pri v znanosti sprejetih stališčih o projekcijskih testih, da ima- Sedanja organiziranost izvedenstva psihološke stroke jo udeleženci sodnih postopkov in sodišča pravico do pomeni visoko tveganje za razbohotenje klientelizma obveščenosti o tveganjih v zvezi s testi in da zaradi ne- in koruptivnih vedenj. Vzvodi odločanja so v rokah spoštljivega odnosa dvomim o smiselnosti sodelova- približno desetih ljudi, združenih v društvu, ki se pred- nja. To moje sporočilo je bilo zadnje v komunikaciji stavlja kot prava poklicna zbornica. Ta od drugih de- z društvom. Tako nisem protestno izstopil iz društva, lov psihologije izolirana skupina priznava strokovnost kar bi tudi bilo nemogoče, saj nikoli nisem bil njegov le lastnim članom in zavrača ter onemogoča kritiko nji- član, kot trdijo v društvu. hovega dela. Iz objav članov skupine je razvidno, da ignorirajo mednarodne standarde izvedenskega dela in Manipulacija št. 6: raziskava je zagovarjajo kvaziznanost projekcijskih testov. Sodišča bi se lahko vprašala, ali je na primer Rorschachov test, metodološko pomanjkljiva, avtor je ki je v psihologiji tako zelo sporen in ki ga je znanstve- nekompetenten in vodijo ga finančni na skupnost zavrnila, res dovolj dober za pravosodje? interesi Skupina pravosodju vsiljuje izkrivljene informacije in se samooklicano predstavlja za strokovno elito, brez Raziskavo je proučilo šest mednarodno uglednih so- katere bi izvedenstvo propadlo. dnih in kliničnih psihologov. Ob sestavi poročila za Vrhovno sodišče je recenzijo opravila prof. dr. Re- Spremembe so nujne in najbolje bi bilo ustanoviti ne- nate Volbert (Psychologische Hochschule Berlin), ki pristransko komisijo, v kateri bi sodelovali medna- izvaja usposabljanja za nemške izvedence. Pred izi- rodno ugledni sodni psihologi. Ta bi lahko ponov- dom članka v reviji International Journal of Law and no ocenila delo izvedencev in svetovala spremembe. Psychiatry so bile opravljen tri slepe recenzije, kar Potrebno je tudi primerno izobraževanje izvedencev, pomeni, da so recenzente izbrali pri reviji in nihče saj kaže, da sedanji ne razlikujejo med klinično in od njih ni vedel, kdo je avtor članka. Po izidu član- sodno psihologijo. V iskanju rešitve bi se lahko obr- ka sta bili opravljeni še dodatni recenziji profesorja nili na nemške kolege, ki so podobne težave rešili emeritusa Vladimirja Konečnega (University of Ca- pred približno 25 leti, ko je nemško Zvezno vrhov- lifornia, San Diego) in priznanega profesorja Steve- no sodišče postavilo standarde in psihološkim izve- na Jaya Lynna (State University of New York, Bin- denskim mnenjem zagotovilo dokazno vrednost. Iz- ghamton University). Oba sta mednarodno prizna- vedenci, ki se s tem niso strinjali, niso več izveden- na klinična in sodna psihologa. Recenzenta me pred ci. Kriteriji za imenovanje na položaj izvedenca, ve- recenzijo nista poznala. Vseh šest mednarodnih in ljavni v Sloveniji, spadajo med najnižje v EU in ime- neodvisnih recenzij potrjuje pravilnost metodologi- novani izvedenci lahko zadoščajo le proceduralnim je in točnost podatkov. Edino negativno recenzijo so zahtevam sodnih postopkov. si člani društva Zbornica kliničnih psihologov napisali kar sami sebi. Sedanja izvedenska praksa zrcali, kar je zapisal Friedri- ch Nietzsche: »O sveta preproščina!« Slaba praksa se Raziskavi očitajo majhno število proučenih izveden- mora čim prej končati tudi zato, ker sodno izvedenskih mnenj. Pregledano je bilo 166 sodnih ocen, za stvo postaja vedno bolj neverodostojno. Ena od oseb, katere so sodišča dovolila vpogled. Proučen vzorec iz- testiranih z Rorschachovim testom, mi je povedala, da kazuje realno stanje, kar izvedenci tudi sami potrju- se je odgovore naučila na pamet in da je »vse šlo glad- jejo. Raziskava namreč kaže, da ignorirajo mednaro- ko skozi«. Pregled izvedenskega mnenja je to potrdil. dne strokovne standarde, in izvedenci so javno zavrni- Če izvedenci uporabljajo javno razgaljene teste, bi bilo li obstoj ter pomen teh standardov. Torej so potrdili, v takih primerih verjetno bolje, če bi testirane osebe da jih ne uporabljajo. Ugotovljeno je bilo, da upora- izjavile, da želijo biti testirane s standardiziranimi in bljajo sporne teste, in izvedenci so javno zavrnili nji- znanstveno sprejetimi testi ter da so seznanjene s te- hovo spornost ter jih označili za primerne za izveden- stom. Po kodeksu psihološke etike in standardih testi- sko delo. Torej so potrdili, da jih uporabljajo. ranja morajo psihologi v takih primerih uporabiti druge teste. Veliko bolje pa bi bilo, če bi psihologi na uni- Mojo strokovno kompetentnost dokazujejo habilita- verzah in člani Društva psihologov Slovenije, v kate- cija izrednega profesorja za (forenzično) psihologi- rem so tudi klinični psihologi, vendarle lahko prispe- jo, ki mi jo je priznal neodvisen senat univerze, moj vali k vzpostavitvi strokovno utemeljenega in sodob- mednarodni ugled, zaradi katerega sem izvoljen za nega izvedenskega sistema.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 47 21/06/2021 13:54 48 Intervju Odvetnik 100 / poletje 2021

Odvetniki naj se vključijo v družbena dogajanja Janez Starman odvetnik in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman se je rodil in šolal v Kopru, zadnji letnik srednje šole pa je opravil v Združenih državah Amerike. Je veteran vojne za Slovenijo, zaradi česar je prejel tudi državno odlikovanje. Svojo odvetniško pot je začel v letu 1996; po diplomi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani se je namreč zaposlil v družinski odvetniški pisarni očeta Danijela Starmana. Je poročen in ima štiri otroke. Od leta 2000 je samostojni odvetnik (partner) v Odvetniški pisarni/Studio legale Starman/Velkaverh s sedežem v Kopru, ki bo leta 2022 zaznamovala 50 let neprekinjenega delovanja na območju slovenske Istre. V letu 2005 je uspešno zaključil izobraževalni program za zagovornika obtožencev pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) v Haagu ter izobraževanje s področja mediacije in alternativnega reševanja sporov. Na področju mediacij je pridobil tudi naziv »trenerja« mediatorjev. Kot aktivni mediator se ukvarja z izvensodnim vodenjem mediacij in izobraževanji, v postopkih na Okrožnem sodišču v Ljubljani in Kopru ter Višjem sodišču v Ljubljani pa deluje tudi kot mediator, ki ga imenuje sodišče. Od leta 2012 opravlja funkcijo podpredsednika OZS in je član mednarodne delegacije zbornice v CCBE. Od leta 2019 je tudi vodja Centra za mediacijo pri Odvetniški akademiji OZS. Kot član Upravnega odbora pri Društvu mediatorjev Slovenije je aktiven na področju mediacije tudi izven odvetništva. Hkrati je član mestnega sveta Občine Koper in od leta 2021 opravlja tudi funkcijo nepoklicnega pod- župana. Na volilni skupščini OZS 28. maja v Portorožu je bil izvoljen za novega predsednika zbornice.

Na spletni strani OZS je objavljen program tvoje- da se ljudem z lahkoto približam. Dandanes pa je vsaj ga dela v mandatu 2021–2024, ki je zelo obširen. za moje pojme zbornica preveč sterilna in zadržana ter Kaj bo tvoja prva naloga oziroma kaj so ključne zaradi tega tudi nekonkurenčna. In to zagotovo ni ti- točke, ki jim boš posvečal pozornost kot predse- sto, kar odvetništvo potrebuje. V prihodnje zato priča- dnik zbornice? kujem aktivnosti zbornice, ki bodo bolj usmerjene nav- Zagotovo je na prvem mestu prizadevanje za vnovično zven. Seveda to ne pomeni, da bodo naše prihodnje ak- povečanje ugleda in prepoznavnosti odvetništva. Želim cije »diverzantske«, temveč le, da se bomo trudili biti si, da bi se ljudje zavedali, da smo odvetniki koristni bolj proaktivni. V preteklosti smo sicer poskušali z mar- ne le takrat, ko nas potrebujejo za rešitev svojih spo- sičim, tudi s pomočjo zunanjih agencij, a ni bilo uspe- rov, temveč smo tudi tisti posamezniki, ki resnično de- ha. Če niti sami ne vemo, kaj pravzaprav želimo, nam lujemo v smeri boljšega delovanja celotne družbe. To seveda nihče ne more pomagati. je eno od področij, na katerih smo malce zaspali, če se tako izrazim. Zdi se mi, da se v javnosti premalokrat po- Bil si tudi član delegacije OZS, ki se je od maja lani javljamo s pozitivnimi sporočili. S tem, ko smo se odlo- z Ministrstvom za pravosodje pogajala o predlogu čili za nevtralno in od vsakdanjega družbenega dogaja- novega zakona o odvetništvu, ki ga je zbornica pri- nja malce odmaknjeno držo – kar seveda lahko tudi ra- pravila skupaj s pravnima fakultetama v Ljubljani in zumem – smo se hkrati nekako izgubili. In tako nismo Mariboru. Ali meniš, da bo odstop ministrice za pra- nič: nismo niti odmaknjeni, niti nimamo stališč, niti ne vosodje mag. Lilijane Kozlovič vplival na nadaljnja vemo, kaj sploh smo in kakšno je naše mesto v družbi. usklajevanja med ministrstvom in zbornico? Kot sem izpostavil v svojem programu, ki je, mimo- Pod nobenim ministrom zadeve ne potekajo enostav- grede, zelo obširen in presega mandat enega predse- no; tako je po svoje tudi prav, saj gre za usklajevanja. dovanja, bomo skupaj s podpredsednikoma in Uprav- Zdaj smo nekako na polovici predloga zakona; uskla- nim odborom zbornice določili prioritete, zlasti v sme- jevanja namreč potekajo tako, da gremo pravzaprav ri bolj proaktivnega pojavljanja v javnosti. Poudarim od člena do člena in da se pri posameznih členih, če naj, da kakšna drzna ideja od nove Komisije za pro- je to potrebno, resorji med seboj usklajujejo. Pouda- mocijo odvetništva zagotovo ne bo odveč. rim naj, da si skozi zakon prizadevamo, da bi država razumela, da smo odvetniki zagotovilo za boljše delo- V tretjem poglavju programa dela v tem manda- vanje pravne države, a le, če smo visoko usposoblje- tu omenjaš »promocijo odvetništva in zbornice«. ni, se nenehno izobražujemo in smo ustrezno finanč- S to nalogo se je v preteklosti spopadlo že mnogo no nagrajeni. Dandanes si namreč veliko odvetnikov predsednikov, a pravi preboj nikomur ni uspel. V niti ne more privoščiti, da bi odklonili stranko, ki ima čem bo tvoje delovanje drugačno? kakšne tako bizarne ideje, da ne bi smele biti deležne Zbornica mora predvsem postati bolj prepoznavna. Če pravnega varstva niti na tej osnovni ravni, ko stran- so mi člani zbornice – in teh je skupaj s kandidati in prika pride k odvetniku. Seveda s tem ne želim reči, da pravniki skoraj 2300 – zaupali mandat, od mene najbrž so bizarne ideje prepovedane … S predlogom novega pričakujejo, da zbornico navzven predstavljam z vzor- zakona skušamo v zbornici urediti predvsem tista po- nim načinom dela in jo tudi promoviram. Meni to ni niti dročja, ki so bila vzpostavljena s trenutkom, ko smo težko niti tuje. Kdor me pozna, ve, da je v moji naravi, v zdaj veljaven Zakon o odvetništvu (ZOdv) spustili

ODVETNIK st-100-okey_.indd 48 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Intervju 49

korporativne elemente, ki pa jih nismo do konca ure- čas, kaj mi mediacija sploh lahko prinese …, pome- dili, kar povzroča številne anomalije. Predmet ureja- nijo, da smo nekje zašli oziroma da nam ni uspelo. In nja v zakonu so tudi tuje odvetniške družbe z veliki- to kljub temu, da smo pred leti vzpostavili Mediacij- mi kapitalskimi vložki, čeprav moram reči, da smo mi ski center, katerega vodja sem, in da je skozi izobraže- majhen trg in smo – vsaj za nekaj časa – obvarova- valni proces v okviru Odvetniške akademije OZS šlo ni pred vstopom res velikih tujih odvetniških družb. res veliko odvetnikov – mediatorjev. Odvetnikov torej nismo uspeli prepričati, da pogajanja oziroma še tako prizadevna iskanja rešitve spora ne morejo na- domestiti tretje osebe, tj. mediatorja, ki je vključen v ta postopek. In ja, mediacija je postopek. Moram reči, da sem v času epidemije covida-19 sodeloval v res veliko mediacijskih postopkih, kar je bil zagotovo dodaten vir mojega dohodka. Seveda ni šlo brez prepričevanja tako sodnikov kot kolegov odvetnikov, da mediacija ni sojenje in da zato zanjo ne veljajo epidemiološke omejitve, ki so veljale za pravosodje. Vedno znova se trudim – tudi s svojim delovanjem – kolegom dopovedati, da je mediacija lahko zelo pozi- tivna (in to celo ne glede na to, ali je na koncu uspe- šna ali ne) ter predvsem neka dodatna storitev, ki jo lahko kakovostno nudimo svojih strankam. Ker sem postal predsednik zbornice, funkcije vodje Mediacijskega centra seveda ne bom več mogel opravljati, zato bomo morali izbrati novega vodjo. Želim si, da bi me nasledil nekdo, ki bo imel dovolj energije za promocijo mediacije in prepričevanje kolegov.

Ministrstvo za pravosodje je na sestanku 21. apri- Tudi sodišču pridružena mediacija, ki je pravza- la predstavnikom OZS predstavilo osnutek nove- prav hrbtenica mediacije v Sloveniji, se uporablja le ZOdv-G, ki se nanaša na ureditev problemati- precej manj kot pred leti … ke plačevanja odvetniških storitev v zadevah brez- Razlogov je seveda več. Prvi je ta, da je nekateri sodniki plačne pravne pomoči in zadevah, v katerih je od- oziroma sodišča mediacije niti ne ponudijo. Sam pa sem vetnik postavljen po uradni dolžnosti (ex offo). V prepričan, da bi morala biti v določenih postopkih ob- skladu z novelo v teh zadevah ne bi bilo več dopu- vezna. Nekateri celo menijo, da gre za konkurenco so- stno nadomeščanje po odvetniškem pripravniku in dnemu postopku, a sam tega sploh ne vidim tako. Dru- odvetniškem kandidatu. gi, a prav tako zelo pomemben razlog za upad postop- V fazi usklajevanja predloga zakona o odvetništvu kov je slaba centralna evidenca oseb, ki so lahko medi- smo na pobudo in pod pritiskom zbornice ter njene- atorji na sodiščih. Te evidence že dolgo ni nihče preve- ga Upravnega odbora ministrstvu predstavili naše sta- tril, nihče že dolgo ni evalviral dela mediatorjev, ki so lišče, da želimo spremembo ureditve, v skladu s kate- na listi. Ključ do tega, da je mediacija sploh lahko uspe- ro je odvetnik za svoje storitve upravičen le do plačila šna, pa so seveda dobri mediatorji. Opažam, da nekateri v višini polovice zneska, ki mu pripada po Odvetniški mediatorji z liste sploh ne delajo ali da ne delajo dobro. tarifi. Z ministrico smo se tako dogovorili, da področje uredimo z novelo ZOdv-G, in sicer da se plačilo odve- Vzpostavitev sistema obveznega izobraževanja od- tniških storitev v zadevah brezplačne pravne pomoči in vetnikov je dolgoletni cilj naše zbornice. Meniš, da zadevah ex offo do leta 2024 postopno dvigne. Predlog bo v tem mandatu projekt zaživel? ministrice, da nadomeščanje po odvetniškem kandida- Prepričan sem, da bo. V predlogu novega zakona o tu in odvetniškem pripravniku ni dopustno, pa je do- odvetništvu, ki bo v tem mojem mandatu v držav- živel buren odziv v odvetniških vrstah. Ocenjujem, da nem zboru zagotovo sprejet, je obvezno izobraževa- je tako omejevanje popolnoma neutemeljeno in nedo- nje opredeljeno kot obveznost. Odvetniška akademi- pustno. S tem mlajšim kolegom odvzamemo možnost ja OZS je že zdaj v popolnosti opolnomočena za izva- za učenje, hkrati pa bi to nedvomno tudi povzročilo janje takega izobraževanja. In to je tista rdeča nit ce- manjši interes, da odvetniki zaposlujejo mlajše sodelav- lotnega zakona: če te tvoje vsakodnevne odvetniške ce. Usklajevanja tako glede novega zakona kot tudi gle- obveznosti ne prisilijo, da se nenehno izobražuješ, te de omenjene novele bomo zdaj nadaljevali z novim mi- bo v to pač »prisilila« zbornica. In to ni nič slabega. nistrom za pravosodje. Verjamem, da nam bo uspelo. Priznati moram, da imaš res veliko funkcij. Kar ne- Si velik privrženec ideje mirnega reševanja spo- kaj pripomb kolegov odvetnikov se je nanašalo na rov s pomočjo mediacije in aktiven mediator, tre- zmožnost krmarjenja med vsemi temi nalogami in ner mediatorjev ter vodja Mediacijskega centra pri obveznostmi. Odvetniški akademiji OZS. Na kakšen način boš Vse to že zdaj usklajujem; kar tri mandate sem bil na- promoviral uporabo mediacije med odvetniki? Ali mreč tudi podpredsednik zbornice. Moja prednost je, sploh vidiš luč na koncu tunela? da sem se naučil, kako delo predati sodelavcem. Mi- Priznam, da sem glede tega precej nejevoljen oziroma slim, da je to lastnost, ki jo ima le malokateri odvetnik. jezen. Jezen sem na kolege odvetnike. Izjave nekate- Če bi svojim sodelavcem bolj zaupali in jim predali delo rih, češ, saj sem dober pogajalec, saj to počnem ves ter seveda do neke mere spustili svoje kriterije, da ne

ODVETNIK st-100-okey_.indd 49 21/06/2021 13:54 50 Intervju / ESČP Odvetnik 100 / poletje 2021

bi bilo potrebe po tem, da mora biti vselej vse perfek- bil tri mandate celo podpredsednik zbornice, kar tno, vključno z vsako vejico in piko, bi hitro ugotoviti je omogočilo, da si se dobro seznanil z delom v li, da je časa za vse dovolj. Tak je moj način delovanja zbornici. Se ti zdi to dober model za vse bodoče in moram reči, da se je skozi leta izkazal za zelo uspe- predsednike zbornice? šnega. Mojim sodelavcem, ki so zelo dobri, so pravi- Zagotovo. V tem času sem dodobra spoznal, kako la igre vnaprej znana; dobro vedo, da se takrat, ko se zbornica pravzaprav deluje, celotno strokovno osebje pojavim, sprejemajo odločitve – in ne izgubljamo časa me že pozna, zato lahko le gremo naprej po začrtani z razglabljanjem o tem, kaj bomo delali. Seveda pa mi poti. Prepričan sem, da bodo kolegi odvetniki tudi ra- tudi moje domače okolje in družina omogočata, da se zumeli, da ni moč voditi, ne da bi gledal naprej in zato lahko lotevam toliko zadev. Naj še enkrat poudarim: te tedaj vidijo v hrbet … delegiranje in zaupanje gresta z roko v roki; sodelavcem Naj dodam, da tokrat prvič vodenje zbornice prevze- zaupaš, a hkrati zahtevaš, da so odgovorni. Ne moreš ma nekdo, ki je bil prej že devet let njen podpredse- pa jim naložiti dela, potem pa tuliti na njih, kaj vse so dnik, in da je hkrati prvič, da predsednik ne prihaja iz naredili narobe, kako bi določeno stvar ti naredil … ljubljanskega območnega zbora odvetnikov.

Ali meniš, da je družbena aktivnost odvetnikov po- Z družino vodiš tudi majhno urbano kmetijo, na trebna in koristna? kateri živi več različnih živali. Spomnim se, da si Moj odgovor se glasi, da je nujna. Odvetnik ni izoliran nekoč z nekega srečanja v Brdih moral navsezgo- posameznik, temveč je nekdo, ki živi in dela v nekam daj na pot, saj si moral pomolsti kravo … času in prostoru, zato mu mora biti jasno, kaj se do- Kmetovanje je moj ventil, ki ga ob delu, ki ga opra- gaja v družbi. Trdim celo, da bi to moralo veljati tudi vljam, potrebujem. Omogoča mi, da sprostim vso ne- za sodnike in ostale deležnike v pravosodju. Odvetnike gativno energijo, ki jo drugi naložijo name. Veliko od- spodbujam, da se aktivno vključijo v družbena dogaja- vetnikov je prav zaradi te negativne energije, ki smo jo nja, seveda pa ob tem hkrati ohranijo ugled odvetništva. deležni, zagrenjenih, žal jih precej tudi podleže »raz- vadam«, ki so zdravju škodljive … Mene kmetovanje Odvetniško pisarno si nasledil po očetu, odvetniku prizemlji, na koncu dneva vem, da znam vsaj kravo do- Danijelu Starmanu, ki je pred leti prav tako kandi- bro pomolsti (smeh). Včasih strankam v hecu rečem, diral za predsednika zbornice. Ne dvomim, da bi da pa vendarle ne molzem samo njih. bil ponosen, ker je tebi uspelo. Pred izvolitvijo si Andrej Razdrih

Mojca Mlinarič pravosodna svetnica, Vrhovno sodišče RS Sekundarna viktimizacija domnevne oškodovanke spolnega napada zaradi obsojajočih in seksističnih komentarjev Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi J. L. proti Italiji (pritožba št. 5671/16) z dne 27. maja 20211 presojalo, ali so nacionalna sodišča z obrazložitvijo oprostilne sodbe posegla v pravico domnevne oškodovanke do spoštovanja zasebnega življenja. 1 Pritožnica J. L. je italijanska državljanka, rojena leta januarju 2013 šest obsodilo, da so pritožnico v stanju 1986. V času spornega dogodka je bila študentka ume- fizične in psihološke oslabelosti pripravili do tega, da tnostne zgodovine in igre. Leta 2008 je pri italijanskih je storila oziroma trpela spolna dejanja (609. člen itali- oblasteh vložila prijavo, da naj bi bila žrtev skupinske- janskega Kazenskega zakonika). Sedmi obtoženec je bil ga posilstva. Ob koncu zabave, na katero jo je povabil oproščen, ker je preiskava pokazala, da pri posilstvu ni eden od domnevnih napadalcev (L. L., s katerim je bil udeležen. Sodišče je ugotovilo, da so obtoženci pri- nekaj mesecev prej posnela kratek film, v katerem je znali, da je prišlo do skupinskega spolnega odnosa, ven- igrala vlogo zlorabljene prostitutke), naj bi bila v avtu dar se je njihova verzija poteka dogodkov od pritožni- prisiljena v spolne odnose s sedmimi moškimi, med- čine bistveno razlikovala glede vprašanja njene privo- tem ko je bila pod vplivom alkohola. litve v spolni odnos. Opozorilo je tudi na nekatere ne- skladnosti v pritožničini izjavi glede poteka dogodkov. Pritožnica je osumljence identificirala, odrejen jim je bil pripor. Pritožnica, osumljenci in priče so bili zasli- Vseh šest obtožencev se je zoper sodbo pritožilo. V šani. Maja 2010 je bila zoper sedem obdolžencev pred marcu 2015 jih je firenško pritožbeno sodišče oprostilo sodiščem v Firencah vložena obtožnica. Sodišče jih je v vseh očitkov. Presodilo je, da so številne nedoslednosti

Stališča avtorice niso nujno stališča organa, pri katerem je zaposlena. 1 Sodba senata bo postala dokončna po poteku treh mesecev od datuma sodbe, če v tem času nobena od strank ne bo zahtevala, da se zadeva predloži v ponovno obravnavo Velikemu senatu (43. in 44. člen EKČP).

ODVETNIK st-100-okey_.indd 50 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Evropsko sodišče za človekove pravice 51

v pritožničini predstavitvi poteka dogodkov, na kate- ESČP je ugotovilo, da v nobeni fazi preiskave in soje- re je opozorilo že sodišče prve stopnje, v celoti spod- nja ni prišlo do neposrednega soočenja med pritožni- kopale njeno verodostojnost. Sodišče prve stopnje ne co in domnevnimi napadalci. Nadalje ni zaznalo, da bi bi smelo njene izpovedbe ocenjevati razdrobljeno in imeli preiskovalni organi do pritožnice nespoštljiv ali nato le glede nekaterih dejstev šteti, da je izpovedo- zastrašujoč odnos ali da bi si prizadevali zapeljati pre- vala verodostojno. iskavo v določeno smer. Vprašanja, ki so ji bila zastavljena, so bila pomembna in namenjena rekonstrukci- Pritožnica je pri tožilstvu podala pobudo za vložitev ji dogodkov, ki bi omogočila pripravo temeljitega pre- pritožbe, ki ji tožilec ni sledil. Oprostilna sodba je tako iskovalnega spisa za namene nadaljnjega sojenja. Če- postala pravnomočna. prav so bili razgovori glede na okoliščine za pritožni- co težka izkušnja, ni mogoče zaključiti, da bi bila za- O postopku pred ESČP radi načina njihovega vodenja izpostavljena neupravi- čeni travmi ali da bi šlo za nesorazmeren poseg v nje- Pritožnica je v postopku pred ESČP trdila, da ji naci- no intimo in zasebno življenje. onalni organi v okviru kazenskega postopka niso zagotovili pravice do spoštovanja zasebnega življenja in Ker pritožnica ni bila mladoletna in ni zahtevala, da bi osebne integritete (8. člen Evropske konvencije o var- bila javnost pri sojenju izključena, so bila zaslišanja jav- stvu človekovih pravic – EKČP). Uveljavljala je tudi kr- na. Kljub temu je predsednik senata sodišča prve sto- šitev 14. člena EKČP (prepoved diskriminacije). Me- pnje novinarjem prepovedal slikovno snemanje, in si- nila je, da je bila diskriminirana na podlagi spola in da cer ravno z namenom zaščite pritožničine zasebnosti. bi lahko oprostitev njenih domnevnih napadalcev ter Med navzkrižnim zasliševanjem pritožnice je tudi več- tudi negativen odnos državnih organov med potekom krat posredoval, kadar so zagovorniki pritožnico spra- kazenskega postopka pripisali seksistični pristranskosti. ševali odvečna ali osebna vprašanja oziroma načenjali teme, ki niso bile povezane z zadevo. Odredil je tudi O utemeljenosti pritožbe kratke odmore, da se je pritožnica lahko zbrala. ESČP je uvodoma poudarilo, da pritožnica ni trdila, da ESČP ni dvomilo, da je pritožnica celoten postopek bi bila preiskava očitanega kaznivega dejanja pomanj- doživljala kot posebno mučen, zlasti ker je morala v kljiva, da bi bili organi pasivni ali premalo skrbni ozi- obdobju več kot dveh let večkrat ponavljati svojo iz- roma da bi preiskava potekala prepočasi. Skušala je le javo o poteku dogodkov in odgovarjati na zaporedna dokazati, da je bil način, na kakršnega sta bila preiskava vprašanja preiskovalcev, tožilstva in osmih zagovorni- in sojenje vodena, zanjo travmatičen ter da so organi kov. Slednji niso oklevali in so v želji spodkopati vero- s svojim odnosom posegli v njeno osebno integriteto. dostojnost pritožnice tej postavljali osebna vprašanja, Pritožila se je nad pogoji, v katerih je bila med pote- ki so se nanašala na njeno družinsko življenje, spolno kom kazenskega postopka zaslišana, in izpodbijala ra- usmerjenost in intimne odločitve; ta vprašanja se niso zloge, s katerimi so sodniki utemeljili svojo odločitev. vselej nanašala na relevantna dejstva v zadevi, kar je bilo v popolnem nasprotju ne samo z načeli mednaro- ESČP je razložilo, da mora način zasliševanja domnev- dnega prava glede zaščite pravic žrtev spolnega nasilja, nih žrtev spolnih kaznivih dejanj omogočati pravično temveč tudi z italijanskim kazenskim pravom. ravnovesje med posameznikovo pravico do osebne integritete in dostojanstva ter na drugi strani pravica- Kljub temu je po presoji ESČP treba upoštevati prime- mi obrambe, do katerih so bili upravičeni obtožen- ren odnos tožilca in predsednika senata sodišča prve ci. Medtem ko je bilo obtožencem treba omogočiti, stopnje, ki je sprejel ukrepe za zaščito pritožničine za- da se branijo tako, da izpodbijajo verodostojnost do- sebnosti in si prizadeval preprečiti, da bi jo zagovorni- mnevne žrtve in razkrivajo možne nedoslednosti v nje- ki med zasliševanjem očrnili ali po nepotrebnem vzne- nih izjavah, se navzkrižnega zasliševanja ne sme upo- mirjali. ESČP tako organom, ki so vodili postopek, ni rabiti kot sredstva za poniževanje ali ustrahovanje do- moglo pripisati odgovornosti za posebno stresne izku- mnevne žrtve. šnje pritožnice ali presoditi, da njene osebne integritete niso ustrezno zaščitili. 1. O vodenju kazenskega postopka in zaslišanj pritožnice 2. O obrazložitvi oprostilne sodbe pritožbenega sodišča V konkretni zadevi so bili pravosodni organi sooče- ni z dvema nasprotujočima si različicama poteka do- ESČP je uvodoma poudarilo, da njegova naloga ni godkov. Neposredni dokazi, ki so jim bili na voljo, so v nadomestitvi nacionalnih organov ali podaji lastne bili v bistvenem izjava pritožnice kot oškodovanke, pri presoje glede kazenske odgovornosti domnevnih sto- čemer so bila v izjavi nekatera protislovja. V takšnih rilcev. Presojalo je izključno vprašanje, ali so – in to okoliščinah je interes po zagotavljanju poštenega so- neodvisno od presoje verodostojnosti njene izpoved- jenja terjal, da ima obramba možnost navzkrižnega za- be – obrazložitev nacionalnih sodišč in uporabljeni ar- slišanja pritožnice, saj ta ni bila mladoletna in tudi ne gumenti pomenili poseg v pritožničino pravico do za- v položaju posebne ranljivosti, ki bi zahteval dodatne sebnega življenja in njeno osebno integriteto. Menilo zaščitne ukrepe. Ker sta stranki podali nezdružljivi raz- je, da je bilo več odlomkov iz sodbe firenškega pritož- ličici poteka dogodkov, je bilo nujno, da se – ob upo- benega sodišča spornih. števanju občutljivega konteksta zadeve – opravi skrbna presoja verodostojnosti izjav in preveri tudi vse spre- Pritožbeno sodišče se je po presoji ESČP neupraviče- mljajoče okoliščine. no sklicevalo na to, da je pritožnica zadevnega večera

ODVETNIK st-100-okey_.indd 51 21/06/2021 13:54 52 Evropsko sodišče za človekove pravice Odvetnik 100 / poletje 2021

»pokazala« svoje rdeče spodnje perilo, nadalje so bile se pravosodni organi v sodnih odločbah izogibajo re- neupravičene opazke glede njene biseksualnosti, pre- produciranju seksističnih stereotipov, da odvračajo od teklih razmerij in priložnostnih spolnih odnosov. Ena- spolnega nasilja in žensk ne izpostavljajo sekundarni ko neprimeren je bil tudi komentar o njenem »am- viktimizaciji s komentarji, ki vzbujajo krivdo in obsoja- bivalentnem odnosu do spolnosti«, kar je pritožbe- jo, kar lahko žrtve odvrne od zaupanja v sodni sistem. no sodišče utemeljilo s sklicevanjem na dejstvo, da je pritožnica privolila v igranje v L. L.-jevem kratkem fil- ESČP je tako menilo, da v oprostilni sodbi pritožbenega mu, čeprav je vedela za njegovo nasilno in eksplicitno sodišča pritožničine pravice in interesi iz 8. člena EKČP seksualno naravo. Po drugi strani pritožbeno sodišče niso bili ustrezno zaščiteni. Nacionalne oblasti pritožnice ni razlogovalo – kar je sicer prav – da bi dejstvo, da niso zaščitile pred sekundarno viktimizacijo, pri čemer je je L. L. napisal in režiral ta kratki film, bilo povedno besedilo sodbe pritožbenega sodišča imelo zelo pomemb- glede njegovega odnosa do spolnosti. Tudi pripombe no vlogo, zlasti zaradi njenega javnega značaja. Glede na pritožbenega sodišča, da je pritožničina prijava posle- navedeno je ESČP ugotovilo kršitev 8. člena EKČP. dica želje po »obtožbi« in zavračanja »trenutka krh- kosti in šibkosti, ki ga je mogoče obsojati«, so bile O kršitvi 14. člena EKČP nepomembne in vredne obžalovanja, enako velja glede omembe pritožničinega »nelinearnega življenja«. Glede na že sprejete zaključke o kršitvi 8. člena EKČP je ESČP menilo, da ni potreben preizkus, ali je v kon- ESČP je menilo, da povzeti argumenti in razmisle- kretni zadevi prišlo tudi do kršitve 14. člena EKČP. ki pritožbenega sodišča niso bili ne odločilni ne pomembni za presojo pritožničine verodostojnosti, ki bi ESČP je s šestimi glasovi proti enemu presodilo, da lahko bila presojana v luči številnih objektivnih ugo- mora Italija pritožnici po 41. členu EKČP plačati od- tovitev. Ker je bilo vprašanje verodostojnosti pritožni- škodnino v višini 12.000 evrov za nepremoženjsko ce še zlasti ključno, je bilo pripravljeno sprejeti, da bi škodo in 1.600 evrov za stroške. se pritožbeno sodišče lahko upravičeno sklicevalo na njeno prejšnje razmerje s katerim izmed obtoženih ali Sklep na nekatere vidike njenega obnašanja v poteku spornega večera. Kljub temu pa ni videlo, kako bi lahko bili Svet Evrope je v marcu 2019 kot odgovor na družbe- pritožničin družinski položaj, pretekla razmerja, spolna gibanja, ki so povečala zavest o seksizmu v druž- na usmerjenost, izbira oblačil ter vsebina njenih ume- bi, sprejel prvi mednarodni pravni dokument za nje- tniških in kulturnih dejavnosti pomembni za presojo govo preprečevanje. Priporočilo Odbora ministrov njene verodostojnosti ter kazenske odgovornosti ob- 2019/1 vključuje prvo mednarodno definicijo sek- tožencev. Tako ni bilo mogoče skleniti, da je bil poseg sizma, in sicer ga opredeljuje kot manifestacijo »zgo- v pritožničino zasebno življenje in podobo upravičen dovinsko neenakih odnosov moči« med ženskami in zaradi zagotavljanja pravice do obrambe. moškimi, ki vodi do diskriminacije in preprečuje poln napredek žensk v družbi. Ker je »široko razširjen in Nadalje je ESČP menilo, da dolžnost zaščite žrtev prevladujoč v vseh sektorjih in vseh družbah ter ker spolnega nasilja pomeni zaščito njihove podobe, do- izvira iz spolnih stereotipov in jih spodbuja«, so bile stojanstva in zasebnega življenja, kar vključuje neraz- države pozvane, naj se s problematiko spopadejo. Pri- krivanje osebnih in drugih podatkov, ki niso povezani poročilo vsebuje seznam ukrepov in področij, na kate- z dejstvi konkretne zadeve. Ta dolžnost izvira iz naci- rih se seksizem pojavlja, ter med drugim vključuje tudi onalnega prava in različnih mednarodnih besedil. Pra- pravosodni sektor. V njem je izražena bojazen, da bi vica sodnikov, da se v odločitvah svobodno izražajo, ki lahko sojenje temeljilo na vnaprej uveljavljenih pre- je odraz diskrecijskih pooblastil sodstva in njegove ne- pričanjih in pristranskostih namesto na ugotovljenih odvisnosti, je tako omejena z dolžnostjo varovati po- dejstvih. Opozorjeno je bilo tudi na škodo, ki jo pov- dobo in zasebno življenje oseb, ki se znajdejo pred so- zročajo pristranski pristop, spolni stereotipi in upora- diščem, pred vsakršnimi neupravičenimi posegi. ba seksističnega jezika, zlasti v primerih spolnega nasilja nad ženskami in deklicami. Poleg tega je ESČP poudarilo, da sta Odbor Združe- nih narodov za odpravo diskriminacije žensk in GRE- V predstavljeni zadevi je ESČP podrobno proučilo ob- VIO ugotovila, da v italijanski družbi obstajajo stere- razložitev oprostilne sodbe in menilo, da so bili neka- otipi o vlogi žensk in odpor do enakosti spolov. Oba teri razlogi, ki so bili nanizani v njeni utemeljitvi, zara- organa sta opozorila na nizko število kazenskih po- di svoje seksistične narave nedopustni. Pripombe, ki so stopkov in obsodb, kar je istočasno vzrok za nezaupa- se nanašale denimo na rdeče spodnje perilo domnev- nje žrtev v sistem kazenskega pravosodja ter razlog za ne žrtve, na njeno spolno usmerjenost in »ambivalen- nizko stopnjo prijav tovrstnih kaznivih dejanj. ESČP ten odnos do spolnosti«, so razkrivale obsojajoč od- je presodilo, da sta jezik in razlogovanje pritožbene- nos do žrtve in vzbujale občutke o njeni krivdi ter so ga sodišča odražala predsodke, ki v italijanski družbi bile za presojo njene verodostojnosti povsem odveč. obstajajo glede vloge žensk ter lahko ovirajo učinko- Italijanskemu sodišču je očitalo, da s takšno obrazlo- vito zagotavljanje pravic žrtev spolnega nasilja, četu- žitvijo ni sledilo širšim dolžnostim glede zaščite pra- di je italijanska zakonodaja na tem področju ustrezna. vic žrtev domnevnih kaznivih dejanj, kar je v konkretnem primeru privedlo do sekundarne viktimizacije. ESČP je izrazilo prepričanje, da imajo odločilno vlogo pri institucionalnem odzivu na spolno nasilje ter boju ESČP je tako zavzelo odločno stališče, da proti neenakosti med spoloma ravno kazenski postopki in izrečene sankcije. Zato je bistvenega pomena, da seksističnega razlogovanja ne bo toleriralo.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 52 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Odvetniška zbornica Slovenije 53

Erozija institucij pravnega sistema

Poslanski skupini SDS in NSi sta 9. aprila vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za pravosodje v zvezi s problematiko odločanja Ustavnega sodišča RS o pobudah in zahtevah za začetek postopka za oceno ustavnosti določb protikoronskih ukrepov in neizločitve sodnikov v primeru obstoja izločitvenih razlogov. Seje, ki je potekala 15. aprila, se je v imenu Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) udeležil njen predsednik mag. Roman Završek. V nadaljevanju objavljamo njegov govor s te seje.

O delu Ustavnega sodišča in pravilnega vodenja postopka njihovega usklajevanja, ki mora zajemati vključitev strokovne javnosti v pripra- V 2. členu Ustave RS je zapisano, da je Slovenija prav- vo predpisov, vse do njihovega sprejema, kar pa je v na država. Da v naši državi velja načelo ustavnosti in zadnjem času težava. Marsikatera pripomba strokovne zakonitosti, da so vsa sodišča, ne le Ustavno sodišče javnosti je spregledana ali pa predpis do sprejema v Dr- RS, pri svojem delu samostojna in neodvisna, je najbrž žavnem zboru RS strokovni javnosti sploh ni posredo- znano nam vsem. van v razpravo. Izredne razmere ne morejo biti opravi- čilo za poplavo nepreglednih in ustavno spornih pred- Ustavno sodišče RS je najvišje sodišče v pisov, krivec za slabo situacijo prav tako ne more biti državi in varuh ter garant ustavnosti in 100 odvetnikov, ki zahtevajo presojo ustavne skladnosti zakonitosti. Institucije v Republiki Slo- teh predpisov pred Ustavnim sodiščem. Odvetniki so veniji pa je treba spoštovati, kar mora zadnji varuh pravic državljanov in prebivalcev Republi- biti izkazano tudi z načinom njihove ke Slovenije, ki so s predpisom porinjeni v ustavno spo- obravnave pred drugo institucijo. Z na- ren položaj. Predpisi se kljub naglici ne smejo sprejema- šim spoštovanjem in njihovim dobrim ti čez noč, s kratkimi roki za uveljavitev in brez ustre- delom se povečuje ugled teh institucij. zne strokovne razprave, ali pa tako, da se iz strokovne razprave izključi del strokovne javnosti, katere namen V vsaki državi Ustavno sodišče v družbi ni rušenje predpisa, temveč takšno njegovo oblikova- opravlja izjemno odgovorno vlogo varu- nje, da bo kar najmanj ustavno sporen. ha in stebra pravne države. Predstavlja- jo ga sodniki. Biti sodnik (ob tem poudarjam, da to ve- Ko pa pride do presoje predpisa pred Ustavnim sodi- lja tudi za redno sodstvo, torej za katerokoli sodišče, ne ščem, mora seveda tudi to sodišče postopati učinkovito samo ustavno) ni privilegij, je osebno poslanstvo, veli- in odgovorno ter z največjo možno mero skrbnosti pri ka odgovornost, pravna, moralna, etična, in sodniki se presoji, skladno s pravom, pravičnostjo in Ustavo RS. morajo tega zavedati. Naloga sodnika je soditi, odloča- ti v sporih, soditi po pravu in pravičnosti. Ob tem mora Če ima Ustavno sodišče organizacijsko-tehnične teža- sodnik skrbeti, da se ohranja načelo neodvisnosti in ne- ve in obsega dela ne zmore, je tudi to treba reševati na pristranskosti, pa tudi učinkovitosti in uveljavljanja la- zakonit način. Ustavno sodišče ni prva institucija, kjer stne odgovornosti. se bo izvedla reforma, in tudi ne zadnja. Reforme svojega poslovanja izvaja tudi Evropsko sodišče za člove- Predpogoj za neodvisnost sodišča, kateregakoli, tudi kove pravice (ESČP). Toda reformo, ki bo izboljšalo Ustavnega sodišča RS, je zahteva, da se politika ali dru- delo sodišča, je treba izvesti pazljivo in ob tehtnem pre- ge veje oblasti ne vmešavajo v delo sodstva. Le tako je misleku ter ob upoštevanju predlogov vseh deležnikov, zagotovljeno, da sodišče ne sodi v skladu z dnevnimi tudi odvetnikov. V okviru Sveta evropskih odvetniških potrebami ene ali druge politične opcije. in pravniških organizacij (CCBE) sem imel priložnost sodelovati v skupini, ki je bila del večje skupine za re- Nujen pogoj neodvisnosti sodišča je tudi sodnikova ne- formo ESČP. Odvetniki smo podajali pripombe zlasti pristranskost. To je eno temeljnih načel pravne države, v zvezi s spremembo pravil, ki se nanašajo na delo pred ki zavezuje predvsem sodnika in strankam v postopkih tem sodiščem. In naše pripombe so bile upoštevane. V jamči, da bo njihov primer obravnavan brez najmanjše- Sloveniji pa se pripomb, ki jih v zvezi z delom Ustav- ga dvoma, da bi sodnik/sodišče lahko zaradi lastnih in- nega sodišča podaja OZS ‒ čeprav je med njimi veliko teresov sprejel/sprejelo neko odločitev. V konkretnem takih, ki se pri delu tega sodišča izkažejo za smotrne ‒ primeru obravnavamo Ustavno sodišče predvsem zara- ne upošteva. Pa vendar sistemske spremembe terjajo di medijsko izpostavljenih primerov, kar pa po mnenju vključitev vseh deležnikov. OZS ni ustrezen razlog za obravnavo. Menim, da je ureditev izločitve oziroma neizločitve Ustavno sodišče je garant ustavnosti, vendar ne sme sodnikov vendarle ustrezna. Razlogi so napisani dovolj prevzeti tudi vloge ocenjevalca ustavnosti in zakonitosti splošno, da jih je mogoče uporabiti v vsakem konkre- predpisov (zakonov in podzakonskih aktov), še preden tnem primeru; če obstajajo razlogi, ki onemogočajo od- ti zaživijo v praksi, zlasti če je obseg predpisov, ki jih je ločanje oziroma vzbujajo tisti kanček dvoma, da odloča- treba oceniti, precejšen. Tega ne opravičujejo niti izre- nje sodnika (Ustavnega sodišča ali rednih sodišč) ne bo dne razmere v času epidemije covida-19. Priprava ustav- nepristransko, je zakonodaja dovolj jasna glede tega, kaj noskladnih predpisov je naloga njihovega pripravljalca naj sodnik v takem primeru stori. Navajanje dodatnih

ODVETNIK st-100-okey_.indd 53 21/06/2021 13:54 54 Odvetniška zbornica Slovenije Odvetnik 100 / poletje 2021

razlogov, ki bi bilo konkretizirano z različnimi situaci- cilj spreminjanja konkretnih odločitev, čeprav si vsi želi- jami, bi pomenilo prenormiranost predpisa, ki bi sodni- mo, da tovrstne situacije pred sodiščem (v mislih imam ka kvečjemu omejevala pri njegovem delu, ko bi se od- vsa sodišča) ne bi nastajale. Hkrati Slovenija ni edina ločal o tem, ali obstajajo razlogi za njegovo izločitev. država, v kateri je do teh kršitev zdaj prišlo, in do njih bo zagotovo še prihajalo. Imune niso niti demokraci- V zvezi s prednostno obravnavo zadev na Ustavnem je z daljšo tradicijo, ki nam jih pogosto dajejo za zgled, sodišču menim, da je to vendarle stvar argumentaci- kar je v svojih odločbah večkrat ugotovilo tudi ESČP. je predlagatelja oziroma vložnika, zakaj je njegova zadeva drugačna od drugih, zakaj si torej zasluži predno- Iskanje razlogov ni opravičilo za storjeno kršitev, vendar stno obravnavo. Področje je urejeno na zelo podoben pa jo je vedno treba pogledati z vidika konkretnega po- način, kot ga v svojih aktih ureja ESČP. stopka in spisovnega gradiva ter pravic strank v postopkih. Tovrstne kršitve se ne bi smele dogajati. O preobremenjenosti Ustavnega sodišča se prav tako pogovarjamo že vrsto let. Pripad zadev je vedno večji, Kljub temu se moram na tem mestu na kratko odzvati povečuje pa se zlasti zaradi razlogov, ki sem jih že na- ne medijsko potvorjene in neresnične navedbe v zve- vedel. Pripad na Ustavno sodišče lahko torej zmanjšu- zi s konkretnim medijsko izpostavljenim primerom. Po jemo le v predhodnih fazah postopka, tj. da se pred- teh navedbah naj bi o zavrnitvi vpisa v imenik odvetni- pisi sprejemajo na način, ki je skladen z Ustavo, da se kov odločal devetčlanski Upravni odbor OZS, katere- ob sprejemu predpisa prisluhne vsem deležnikom, da ga član je bil tudi poznejši ustavni sodnik dr. Rok Če- ustrezno delujejo redna sodišča. Ko bodo ti pogoji iz- ferin, ki je odločal v zadevi pred Ustavnim sodiščem. polnjeni, se bo pripad zagotovo zmanjšal. Upravni odbor OZS je v konkretnem primeru leta 2014 Dejstvo je tudi, da se pripad zadev na ustavnih sodiščih, v šestih mesecih dvakrat odločal o vpisu kandidata v Sodišču EU in ESČP povečuje že vrsto let. Težava, ki imenik odvetnikov. Prvič je bil predlog vpisa zavrnjen bi jo izpostavil, pa je, da pritožniki po enormnem tru- (korespondenčna seja Upravnega odbora je potekala du, ki ga terja priprava takih vlog, dobijo zgolj kratko 25. avgusta 2014; odločalo je 22 od 23 članov, med pismo, iz katerega niti ne uspejo razbrati, zakaj njihova njimi tudi dr. Rok Čeferin), ker predlagatelj ni izpolnje- zadeva ni bila sprejeta v obravnavo. Kot odvetnik bi si val zakonsko določenega pogoja neomejene poslovne vendarle želel in bi pričakoval, da bo stranka (tj. prito- sposobnosti po drugi alineji prvega odstavka 25. člena žnik ali njegov odvetnik), če njena zadeva ni bila spre- Zakona o odvetništvu (ZOdv), saj je zoper njega tekel jeta v obravnavo, prejela vsaj kratko obrazložitev. Re- stečajni postopek. Odločitev je bila sprejeta po skrajša- forma ESČP gre v to smer, saj so ugotovili, da so tam nem postopku po Zakonu o splošnem upravnem po- zaradi pritožnikov, in ne obratno, ter da ima pritožnik stopku, saj se je dejansko stanje dalo ugotoviti na pod- pravico izvedeti, zakaj njegov primer ni zrel za obravna- lagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma pre- vo. Spremembe so torej potrebne, vendar se jih je tre- dložil predlagatelj. ba lotiti ob sodelovanju vseh deležnikov, tj. strokovne javnosti, ustavnih pravnikov, vlade in državnega zbora. Odločitev Upravnega odbora je bila na podlagi kandi- datove vložene tožbe razveljavljena s sodbo Upravne- O neizločitvi sodnikov US v primeru ga sodišča v Novi Gorici z dne 23. septembra 2014, ki jo je sodišče izdalo še pred iztekom roka, v katerem je obstoja izločitvenih razlogov imela OZS možnost odgovoriti na tožbo iz razloga pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja. Sodnik je nepristranski, če na njegovo odločanje ne vplivajo dejavniki, ki bi na njegovo delo vrgli senco dvoma, V ponovljenem postopku je Upravni odbor OZS 11. da je odločil na način, ki je eno od strank spravil v po- januarja 2015 izvedel ustno obravnavo v zvezi z izdajo drejen položaj. To je del nepristranskosti sodnika, ki odločbe v postopku odločanja o vpisu v imenik odve- mora pri svojem delu ves čas skrbeti, da izločitveni ra- tniških kandidatov, na katero je povabil tudi predlaga- zlogi ne obstajajo, in se v primeru njihovega obstoja iz telja Petra Kodriča (navzočih je bilo 18 članov od 23; odločanja izločiti. Le tako je strankama mogoče zago- med njimi je bil tudi dr. Rok Čeferin). Po ustni obrav- tavljati pošten postopek. navi in razpravi Upravnega odbora je bil s potrebno ve- čino sprejet sklep, da se predlog Petra Kodriča za vpis Napake se dogajajo. Dogajajo se tudi pred Ustavnim v imenik odvetniških kandidatov zavrne, in sicer zato, sodiščem, kar je tudi povod te seje. V konkretni zade- ker predlagatelj ni vreden zaupanja za opravljanje od- vi, ki je bila tudi medijsko izpostavljena, je šlo za krši- vetniškega poklica (7. točka prvega odstavka 25. člena tev pravice do poštenega postopka, in to bo moralo re- ZOdv). Predlagatelj je bil namreč v stečajnem postop- šiti Ustavno sodišče samo ali prek zunanje intervenci- ku in pred tem pravnomočno obsojen. To odločbo o je ESČP. Gre za konkretno kršitev v konkretnem po- zavrnitvi vpisa so potrdila tudi vsa sodišča. stopku, in ne za neke splošne kršitve, ki bi bile redna praksa sodišča. Konkretne kršitve pa se rešuje s prav- Naj se na koncu vrnem k svojemu izhodišču, za nimi sredstvi, ki so na voljo strankam postopka, in po- sledično z ukrepi, ki jih ima na voljo sodišče. To ve- katero menim, da bi moralo biti tudi del sklepov leva načelo zakonitosti in ustavnosti. Pravna sredstva te seje. Institucije v Republiki Sloveniji je treba obstajajo in so bila v konkretnem primeru uporablje- spoštovati in spoštovati jih moramo vsi, saj bomo le na. Zunanji pritisk pomeni nedopustno poseganje v od- tako lahko od njih terjali neodvisno, nepristransko, ločanje sodišča, pomeni poseg v neodvisnost in nepri- odgovorno delo. stranskost sojenja. Tak poseg ni ustrezen in legitimen

ODVETNIK st-100-okey_.indd 54 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Odvetniška zbornica Slovenije 55

Zapisnik s skupščine OZS Volilna skupščina Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je potekala 28. maja v Kongresnem centru Bernardin (dvorana Emona) v Portorožu. 1. Timon Hren iz Ljubljane kot zapisnikar ter odvetnika Luka Švab in Ivan Šalinović iz Predsednik OZS mag. Roman Završek je ugotovil, Ljubljane kot overovatelja zapisnika. (Sklep da je bila skupščina po 13. členu Statuta OZS pra- je bil sprejet soglasno.) vilno sklicana, ker je bilo članom zbornice vabilo poslano najmanj 15 dni pred dnem, določenim za zače- tek dela skupščine. Sklicu je bilo priloženo obvesti- 2. lo, kje se nahaja gradivo za delo skupščine. Začetek Predsednik delovnega predsedstva, odvetnik Pavle dela skupščine je bil odložen za pol ure, saj po prete- Pensa, je predlagal izvolitev Volilne komisije. Izvoli- ku časa, določenega za začetek dela skupščine, ni bila tev je potekala z javnim glasovanjem. navzoča tretjina odvetnikov. Glede na določilo druge- Sklep: Imenuje se Volilna komisija v naslednji se- ga odstavka 14. člena Statuta OZS je po preteku tega stavi: predsednica odvetnica Lara Savnik in časa skupščina veljala za sklepčno, ne glede na števi- člani odvetnica mag. Andreja Dajčman, odlo navzočih odvetnikov, zato je predsednik ob 17. uri vetnik David Merslavič, odvetnik Anže Mli- skupščino otvoril. Nato je predlagal sprejem dnevne- narič in odvetnica Meta Rojko. (Sklep je bil ga reda skupščine. sprejet soglasno.) Sklep: Potrdi se naslednji predlagani dnevni red skup- ščine OZS: 3. 1. Začetek skupščine, ugotovitev sklepčnosti, volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in ove- Predsednik Kandidacijske komisije, odvetnik Andrej rovateljev zapisnika Razdrih je podal poročilo komisije in predstavil kan- 2. Volitve volilne komisije didacijske liste, ki so bile 15 dni pred dnevom skup- 3. Poročilo Kandidacijske komisije ščine objavljene na zaprtih straneh OZS. Zbornica je 4. Volitve: pred skupščino prejela umik kandidature odvetnice – predsednika zbornice Tjaše Ažnik za namestnico disciplinskega tožilca. – dveh podpredsednikov zbornice – nadzornega odbora, ki ima 3 člane Sklep: Potrdi se poročilo Kandidacijske komisije. – disciplinskega tožilca in 5 njegovih namestni- (Sklep je bil sprejet soglasno.) kov – Disciplinske komisije I. stopnje, ki ima pred- 4. sednika in 15 članov – Disciplinske komisije II. stopnje, ki ima pred- Predsednica Volilne komisije, odvetnica Lara Savnik, sednika in 15 članov je predstavila potek volitev in navzoče člane povabila – Disciplinskega sodišča (volijo se 3 člani in 3 h glasovanju z glasovnicami. Kandidate za predsedni- namestniki članov Disciplinskega sodišča) ka in podpredsednika zbornice je pozvala, naj poda- 5. Poročilo overovateljev zapisnika skupščine z dne jo predstavitev svoje kandidature, kar so tudi storili. 10. februarja 2021 Nato so se izvedle volitve predsednika zbornice, dveh 6. Poročila o delu zbornice in disciplinskih orga- podpredsednikov zbornice, nadzornega odbora, ki ima nov, zborničnem zaključnem računu 2020 ter 3 člane, disciplinskega tožilca in 5 njegovih namestni- pregledu finančnega poslovanja kov, Disciplinske komisije I. stopnje, ki ima predsedni- 7. Obravnavanje in sklepanje o poročilih in predlo- ka in 15 članov, Disciplinske komisije II. stopnje, ki gih ter sprejem poročila o delu zbornice, poro- ima predsednika in 15 članov, ter Disciplinskega so- čila o delu disciplinskih organov in zaključnega dišča. Po izvedbi volitev so se člani Volilne komisije računa umaknili k štetju glasov. Po zaključku štetja glasov je 8. Sprejem finančnega načrta za leto 2021 predsednica Volilne komisije razglasila rezultate gla- 9. Razno sovanja in sprejete sklepe. (Sklep je bil sprejet soglasno.) Za predsednika OZS je bil izvoljen odvetnik Janez Predsednik zbornice je predlagal izvolitev delovnega predsedstva skupščine, zapisnikarja in overova- Starman, za podpredsednika pa sta bila izvoljena teljev zapisnika. Izvolitev je potekala z javnim gla- odvetnik Aleksander Cmok in odvetnik Luka sovanjem. Gaberščik. Sklep: Potrdi se predlagano delovno predsedstvo skupščine v naslednji sestavi: odvetnik Pavle V nadzorni odbor OZS so bili izvoljeni: Pensa iz Ljubljane kot predsednik delovne- – odvetnica Lea Lokan Ivančić, ga predsedstva, odvetnica Klavdija Kerin iz – odvetnica Katarina Lina Nagode Gogala, Krškega in odvetnica Tatjana Ahlin iz No- – odvetnica Jasna Simčič. vega mesta kot članici predsedstva, odvetnik

ODVETNIK st-100-okey_.indd 55 21/06/2021 13:54 56 Odvetniška zbornica Slovenije Odvetnik 100 / poletje 2021

Za disciplinskega tožilca OZS je bil izvoljen odve- 5. tnik mag. Mitja Jelenič Novak, za njegove namestnike pa so bili izvoljeni: Odvetnica Petja Plauštajner je podala poročilo ove- – odvetnica Katarina Čeč Labernik, rovateljev zapisnika skupščine OZS z dne 10. febru- – odvetnik Uroš Pavlina, arja 2021. – odvetnik mag. David Pogorevc, Sklep: Sprejme se poročilo overovateljev zapisni- – odvetnik Borut Markošek, ka skupščine OZS z dne 10. februarja 2021. – odvetnica Ula Tomaduz. (Sklep je bil sprejet s potrebno večino glasov; 1 vzdržan.) Za predsednika Disciplinske komisije I. stopnje OZS je bil izvoljen odvetnik Mitja Inkret, za člane te komisije pa so bili izvoljeni: 6. – odvetnica Manuela Bencak, – odvetnica Neva Čokert, Predsednik zbornice, mag. Roman Završek, je pred- – odvetnica Klaudija Gaber, stavil poročilo o delu OZS, disciplinski tožilec OZS, – odvetnik Klemen Golob, odvetnik mag. Mitja Jelenič Novak, je podal poročilo – odvetnica Iva Inkret Markovinovič, o delu Disciplinskega tožilca OZS, predsednik Disci- – odvetnik mag. Simon Karlovšek, plinske komisije II. stopnje odvetnik Bojan Makovec – odvetnik Peter Malis, je predstavil poročilo o delu Disciplinske komisije I. – odvetnica Metka Matjašič Šerdoner, in II. stopnje. Članica Upravnega odbora OZS, odve- – odvetnica Tatjana Medic, tnica Nina Šelih, je predstavila poročilo o zborničnem – odvetnik Jernej Radež, zaključnem računu 2020, članica Nadzornega odbora – odvetnik Jurij Redek, zbornice, odvetnica Katarina Lina Nagode Gogala, pa – odvetnica mag. Katja Seljak Varga, je podala poročilo o pregledu zborničnega finančne- – odvetnik Nejc Setnika,r ga poslovanja. Poročilo Komisije za etiko, poročilo o – odvetnik Žiga Šribar, Mediacijskem centru pri Odvetniški akademiji OZS in – odvetnica Nina Škrlec Štumberger. poročilo o delu v CCBE je predstavil odvetnik Janez Starman. S poročilom za revijo Odvetnik je prisotne Za predsednika Disciplinske komisije II. stopnje seznanil odgovorni urednik revije Andrej Razdrih, od- OZS je bil izvoljen odvetnik Bojan Makovec, za čla- vetnica Alenka Košorok Humar pa je poročala o ak- ne te komisije pa so bili izvoljeni: tivnostih Odvetniške akademije OZS. – odvetnica Vesna Bajec, – odvetnik Gorazd Balažic, 7. – odvetnik Mitja Bartenjev, – odvetnik Jure Debevec, Po predstavitvi poročil iz 6. točke je bil sprejet nasle- – odvetnica mag. Nataša Mlakar Sukič, dnji sklep. – odvetnica Mojca Neudauer Meglič, Sklep: Sprejmejo se poročilo o delu zbornice, disci- – odvetnik Anton Nosan, plinskih organov in zaključnem računu OZS – odvetnica mag. Maja Prodan Jurič, za leto 2020. (Sklep je bil sprejet s potrebno – odvetnik Matjaž Šaloven, večino glasov; 1proti.) – odvetnik mag. Miha Šipec, – odvetnik Rok Šonc, – odvetnik dr. Miha Šošić, 8. – odvetnica Anja Štrovs, – odvetnica Petra Valentinčič, Odvetnica Nina Šelih je predstavila finančni načrt – odvetnica Dragica Vuga. OZS 2021 in posamezne postavke na prihodkovni ter odhodkovni strani. Za člane senata Disciplinskega sodišča so bili izvo- Sklep: Sprejme se finančni načrt OZS za leto 2021. ljeni: (Sklep je bil sprejet s potrebno večino glasov; – odvetnica Alenka Cerar, 1 vzdržan.) – odvetnik Rok Petrič, – odvetnik Borut Škerlj. Predsedujoči se je prisotnim zahvalil za udeležbo in Za namestnike članov senata Disciplinskega sodišča ob 20. uri skupščino zaključil. so bili izvoljeni: – odvetnik Luka Divjak, – odvetnik Gregor Simoniti, – odvetnik Igor Smolej.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 56 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Odvetniška zbornica Slovenije 57

O delu Upravnega odbora OZS

Seja, 9. februar 2021 ne pa tudi odvetniški kandidati oziroma odvetni- ški pripravniki. 1. Nedopusten poseg v svobodno gospodarsko Na sestanku z ministrstvom je predsednik OZS mag. pobudo – poziv Združenju bank Slovenije Roman Završek predlog ministrstva označil za nespre- jemljiv, in sicer tako glede višine plačila kot glede ome- Nekateri člani Upravnega odbora Odvetniške zborni- jitve dela odvetniških kandidatov. Po obširni razpravi ce Slovenije (OZS) so izpostavili težave pri ustanavlja- so se navzoči člani Upravnega odbora strinjali, da ni nju gospodarskih družb za svoje stranke in s tem pove- razloga, da bi zbornica popuščala pri svoji zahtevi za zanem odpiranju prehodnega računa pri banki za vpla- plačilo po petem odstavku 17. člena ZOdv v polnem čilo ustanovitvenega kapitala družbe. Banke namreč znesku po Odvetniški tarifi, in da prav tako ni razloga, zavračajo odpiranje prehodnih računov, razlog za to da odvetniški kandidati oziroma odvetniški pripravni- pa naj bi bili ukrepi za preprečevanje pranja denarja ki ne bi smeli nadomeščati odvetnika v zadevah brez- in financiranja terorizma. plačne pravne pomoči oziroma v zadevah zastopanja Član Komisije OZS za preprečevanje pranja denarja po uradni dolžnosti. je pripravil predlog poziva Združenju bank Slovenije OZS bo Ministrstvo za pravosodje seznanila s svojim (ZBS), ki so ga člani Upravnega odbora na seji potr- stališčem in ga vnovič tudi opozorila, da bo morebi- dili. Poziv je bil 11. februarja 2021 poslan ZBS, le-to tno nadaljevanje te nevzdržne situacije lahko pripe- je nanj odgovorilo 19. aprila 2021. Združenje je poziv ljalo do situacije, ko bi bilo ogroženo izvajanje odve- OZS posredovalo svojim članicam in pojasnilo, da ne tniških storitev. more vplivati na poslovno politiko in politiko tveganj posamezne banke. Dejstvo, da je odvetniška pisarna opravila pregled svo- Seja, 13. april 2021 je stranke (KYC), banke ne razbremeni odgovornosti za izvedbo lastnega pregleda stranke na podlagi zako- 1. Vpogled v prekrškovne spise s strani na, Smernic Banke Slovenije in lastnih internih poli- odvetniškega pripravnika tik. ZBS meni, da pri poslovanju bank ne gre za nedo- OZS je Okrajno sodišče v Ljubljani opozorila, da Od- pusten poseg v svobodno gospodarsko pobudo. Drži delek za prekrške odvetniškim pripravnikom ne dopu- pa dejstvo, da so banke v zadnjem času precej zaostri- šča vpogledov v sodne spise, s čimer so ti v primerja- le svoje politike, nobena banka pa ne zavrne stranke vi s sodniškimi pripravniki diskriminirani, kršena pa je brez tehtnega razmisleka in dobre argumentacije. ZBS tudi njihova pravica do izobraževanja. meni, da banke tujim družbam ali slovenskim druž- Sodišče se je na poziv OZS odzvalo 25. marca 2021. bam, družbeniki katerih prihajajo iz tretjih držav, ne Vodja Oddelka za prekrške je navedla, da Zakon o pre- onemogočajo poslovanja. krških (ZP-1) v 90. členu določa, da je lahko v postop- OZS se s stališčem in pojasnili ZBS ne strinja, zato se ku o prekršku zagovornik zgolj odvetnik, njega pa lah- bo vnovič obrnila na pristojne organe in opozorila na ko nadomešča le odvetniški kandidat. Sodnica je še omejevanje prostega pretoka storitev ter nedovoljen pojasnila, da se je o tej temi že pogovarjala s sodniki, poseg v gospodarsko pobudo. tudi v smislu, da se tovrstni vpogledi omogočijo. Kako bodo sodniki odločali, pa bo pokazala sodna praksa, saj se vodja oddelka v procesno vodenje postopka ne Seja, 9. marec 2021 sme vmešavati. OZS bo sodišče vnovič pozvala, naj se vzpostavi pra- 1. Pobuda OZS za spremembo petega odstavka ksa, ki je bila na sodiščih že vzpostavljena in tudi ob- 17. člena ZOdv javljena v Sodnikovem informatorju št. 1/2014 z dne OZS je 16. decembra 2020 na Ministrstvo za pravo- 31. januarja 2014. sodje poslala predlog za spremembo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), in sicer 2. Oddajanje najete nepremičnine v podnajem da naj se zakon spremeni tako, da bo odvetnik, ki bo postavljen po uradni dolžnosti oziroma bo izvajal sto- Odvetnik je na Upravni odbor OZS naslovil vpraša- ritve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila nje, ali lahko za »lastno nepremičnino« v smislu skle- po Odvetniški tarifi v polnem znesku. pa Upravnega odbora z dne 14. maja 2019 šteje tudi O tem je na pravosodnem ministrstvu 5. marca nepremičnino, ki še ni v njegovi lasti (jo še najema), 2021 potekal sestanek, na katerem je ministrstvo vendar jo že ima pravico oddajati v podnajem in jo predstavilo svoj predlog spremembe. Ministrstvo je po Slovenskih računovodskih standardih (2016, uvo- predlagalo, da bi bil odvetnik namesto v višini 50 dne določbe ter standard 1) tudi vključuje med svo- odstotkov upravičen do plačila v višini 65 odstot- ja sredstva. kov vrednosti po Odvetniški tarifi, v primeru uspe- Odvetnik je pojasnil, da je sklenil najemno pogodbo za ha v pravdni zadevi pa v višini 100 odstotkov plači- nepremičnino z opcijo odkupa v njegovo korist, ki je la po Odvetniški tarifi, razen če bi bila tudi naspro- vpisana tudi v zemljiško knjigo. Odvetnik bi želel na- tna stranka upravičenka do brezplačne pravne po- jeto nepremičnino v obdobju, dokler ne postane njen moči. Ministrstvo še predlaga, da bi storitve v za- lastnik, oddajati v podnajem. devah brezplačne pravne pomoči in obveznega za- Sklep: Odvetnik lahko nepremičnino, ki jo najema stopanja lahko izvajali samo postavljeni odvetniki, za potrebe opravljanja odvetniške dejavnosti,

ODVETNIK st-100-okey_.indd 57 21/06/2021 13:54 58 Odvetniška zbornica Slovenije Odvetnik 100 / poletje 2021

odda v podnajem, če se najemodajalec s tem Navzoči člani Upravnega odbora so se strinjali, da strinja. Odvetnik je dolžan paziti, da oddajanje je predlog sprejemljiv zgolj v delu, ki se nanaša na nepremičnine ne nasprotuje ugledu in neodvi- 100-odstotno plačilo, in sicer v primeru, ko je stro- snosti odvetniškega poklica. ške postopka dolžna povrniti nasprotna stranka, ki ni upravičenka do brezplačne pravne pomoči. Seja, 11. maj 2021 Glede predloga, da nadomeščanje po odvetniškem kandidatu in odvetniškem pripravniku ni dopustno, 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi pa je večina menila, da tako omejevanje odvetniških ZOdv – skrajšani postopek (17. člen ZOdv) kandidatov ni dopustno. Predstavniki OZS bodo na sestanku z ministrstvom Ministrstvo za pravosodje je na sestanku 21. aprila poročali o stališču Upravnega odbora glede predlaga- 2021 predstavnikom OZS predstavilo osnutek nove- nih sprememb 17. člena ZOdv. le ZOdv, ki se nanaša na ureditev problematike pla- čila odvetniških storitev v zadevah brezplačne prav- 2. Dan slovenskih odvetnikov in Odvetniška šola ne pomoči in v zadevah, ko je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti (ex offo). Na seji se je s pisnim pre- Podan je bil predlog, da se Dan slovenskih odvetnikov dlogom ministrstva seznanil tudi Upravni odbor OZS. izvede v drugi polovici leta, prav tako Odvetniška šola Ministrstvo predlaga, da se 17. člen ZOdv spremeni 2021, saj njena izvedba z navzočnostjo članov v po- tako, da se plačilo odvetniških storitev v zadevah brez- mladnih mesecih tega leta zaradi omejevalnih ukrepov plačne pomoči in v zadevah ex offo postopno do leta v času epidemije covida-19 ni bila mogoča. 2024 dvigne na 90 odstotkov vrednosti po Odvetniški Sklep: Odvetniška šola 2021 se združi z Dnevom tarifi, v primeru, ko je odvetniške stroške dolžna plača- slovenskih odvetnikov in bo tako potekala v ti nasprotna stranka, ki ni upravičenka do brezplačne četrtek, 21. oktobra 2021, v Kongresnem cen- pravne pomoči, pa je odvetnik upravičen do plačila po tru Hotela Bernardin v Portorožu, Dan slo- Odvetniški tarifi v polnem znesku. Glede nadomeščanja venskih odvetnikov pa bomo zaznamovali v odvetnika v teh zadevah pa ministrstvo predlaga uredi- petek, 22. oktobra 2021. tev, da nadomeščanje po odvetniškem kandidatu v zadevah ex offo in brezplačne pravne pomoči ni dopustno. Pripravila: Jana Huč Uršič, strokovna sodelavka OZS

Sodelovanje odvetnikov s tretjimi osebami pri pridobivanju strank (23. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike)

Načelno mnenje Komisije za etiko, št. 120212019, Komisija za etiko OZS meni, da mora odvetnik v 134612019, 24. februar 2021 primeru odločitve za takšno sodelovanje s tretjo osebo še posebej upoštevati naslednja pravila in V zvezi z vprašanjem, ali odvetnik lahko sodeluje s tre- načela odvetniškega poklica: tjo osebo, ki na trgu deluje kot posrednik med stranka- odvetnik mora ves čas zagotavljati popolno neod- mi, ki potrebujejo odvetniške storitve, in odvetniki na – visnost od tretje osebe, način, da tretja oseba sprejema povpraševanja strank odvetnik mora zavrniti sodelovanje, če pridobi- in jih nato usmerja k odvetnikom, s katerimi sodelu- – vanje strank temelji na pridobivanju ugodnosti je, Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije za stranke ali reklamiranju odvetnika, (OZS) podaja naslednje načelno mnenje: odvetnik mora zagotoviti neposreden stik s stranko, »Kodeks odvetniške poklicne etike v 23. členu – ne zgolj komuniciranja preko tretje osebe, prepoveduje reklamiranje odvetniške dejavnosti zaradi možnosti uveljavljanja pravic stranke iz tudi na način, da odvetnik angažira tretjo osebo, – naslova zavarovanja odvetniške poklicne odda za odvetnika dela reklamo (deseta alineja dru- govornosti mora odvetnik izvajati odvetniške gega odstavka 23. člena Kodeksa odvetniške po- storitve na podlagi mandatnega razmerja z vsako klicne etike). posamezno stranko, in ne na podlagi razmerja s Posredovanje tretje osebe med potencialnimi tretjo osebo, odvetnikovimi strankami in odvetniki, ki sode- odvetnik mora odvetniške storitve zaračunavati ne- lujejo s tretjo osebo na način, da tretja oseba – posredno stranki, skladno z Odvetniško tarifo, ne potencialni odvetnikovi stranki posreduje kon- preko tretje osebe, takt odvetnika na podlagi konkretnega povpra- odvetnik mora stranki pojasniti pravice in dol- ševanja (pravnega problema) potencialne stran- – žnosti odvetnika ter pravice in dolžnosti stranke ke, sicer neposredno ne pomeni kršitve desete ali- po Zakonu o odvetništvu, neje drugega odstavka 23. člena Kodeksa odvetni- pri izvajanju odvetniških storitev mora odvetnik ške poklicne etike, vendar tudi takšno delovanje za – ravnati vestno, pošteno, skrbno in po načelih od- odvetnika pomeni tveganje za kršitev pravil in na- vetniške poklicne etike. čel pri opravljanju odvetniškega poklica.« Pripravili: Živa Drol Novak (predsednica Komisije za etiko), Tatjana Ahlin in Janez Starman

ODVETNIK st-100-okey_.indd 58 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Odvetniška zbornica Slovenije 59

Dne 25. februarja 2021 so pred podpredsednico OZS Alenko Košorok Humar prisegli:

Petra Mavri E d v a r d E r m e n c D e n i s P o t o č n i k odobren vpis: 25. 2. 2021 odobren vpis: 25. 2. 2021 odobren vpis: 25. 2. 2021 sedež: Trubarjeva ulica 21, sedež: Ulica heroja Staneta 9, sedež: Prešernova ulica 23 a, 3270 Laško 3310 Žalec 3000 Celje (zaposlena pri odvetniku (zaposlen pri odvetniku Romanu Mavriju) mag. Primožu Fegušu)

Dne 31. marca 2021 so pred podpredsednico OZS Alenko Košorok Humar prisegli: Sara Habat Manuela Hervatich Iris Javornik odobren vpis: 24. 3. 2021 odobren vpis: 24. 3. 2021 odobren vpis: 24. 3. 2021 sedež: Železna cesta 14, sedež: Komenskega ulica 36, sedež: Tržaška cesta 134, 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana (zaposlena v Odvetniški družbi (zaposlena v Odvetniki Šelih & (zaposlena pri odvetniku Prostran o.p., d.o.o.) partnerji, o.p., d.o.o.) Klemnu Golobu)

Mojca Nagode Matic Kuhar J u r e M r a k a i č odobren vpis: 24. 3. 2021 odobren vpis: 24. 3. 2021 odobren vpis: 25. 3. 2021 sedež: Tivolska cesta 50 sedež: Ajdovščina 4, sedež: Ferrarska ulica 12, (zaposlena v Odvetniški družbi 1000 Ljubljana 6000 Koper Avbreht, Zajc in partnerji o.p., (zaposlen v Odvetniški družbi (zaposlen v Odvetniški družbi d.o.o.) Potočnik in Prebil o.p., d.o.o.) Velkaverh, Štravs, Podgornik o.p., d.o.o.)

Andrej Ocepek Rok Pograjc odobren vpis: 24. 3. 2021 odobren vpis: 24. 3. 2021 sedež: Gubčeva ulica 1, sedež: Ukmarjeva 4, 2380 Slovenj Gradec 1000 Ljubljana (zaposlen pri odvetniku (zaposlen pri odvetniku Miranu Ocepku) Mihi Umku)

Dne 14. maja 2021 so pred podpredsednico OZS Alenko Košorok Humar prisegli: N a t a š a J o v i č i ć Aleksandra Novak B l a ž k a V r s a j k o v i ć odobren vpis: 14. 5. 2021 vpis: 14. 5. 2021 odobren vpis: 14. 5. 2021 sedež: Cesta Franceta Prešerna 50, sedež: Dunajska cesta 9, sedež: Dalmatinova ulica 11, 4270 Jesenice 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana (zaposlena v Brulc, Gaberščik (zaposlena v Odvetniški pisarni in partnerji, odvetniška družba, Razdevšek, d.o.o.) o.p., d.o.o.)

Ana Zorn odobren vpis: 14. 5. 2021 sedež: Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (zaposlena v Odvetniški pisarni Wolf Theiss – Podružnica v Sloveniji)

ODVETNIK st-100-okey_.indd 59 21/06/2021 13:54 60 Mednarodno delovanje OZS Odvetnik 100 / poletje 2021 Klavdija Kerin odvetnica v Krškem mag. Roman Završek odvetnik v Ljubljani, predsednik OZS in predsednik Odbora PECO (CCBE) Seji Stalnega odbora CCBE

Prvi dve seji Stalnega odbora CCBE (Svet evropskih odvetniških in pravniških organizacij), ki sva se jih udeležila s kolegom odvetnikom mag. Romanom Završkom, sta 11. februarja in 26. marca 2021 vnovič potekali videokonferenčno, prek sistema KUDO.

Februarsko zasedanje Stalnega je med delegacijami povzročil kar nekaj dilem, češ da odbora CCBE se spušča na preveč osebno raven ravnanja posameznika. Osnutek vzorčnega člena o odnosih med od- Sejo 11. februarja 2021 je prvič kot predsednica vetniki je bil sprejet. CCBE vodila Margarete von Galen, ki je svoje delo odlično opravila. V uvodnem pozdravu se je zahva- Odbor za človekove pravice oziroma njegov predse- lila delegacijam za tvorno sodelovanje v t. i. covi- dnik Stefano von Raumer nas je seznanil z osnutkom dnem letu 2020, kljub fizični razdalji, seveda pa je posodobljenih meril izbora za podelitev nagrade zahvala šla tudi njenemu predhodniku, predsedni- CCBE za človekove pravice, ki je bil potrjen. ku Ranku Pelicariću. Udeležencem je bilo prav tako predstavljeno izčr- Točka, v kateri smo bili zelo enotni in ki ji je bilo po- pno poročilo o digitalizaciji pravosodja v EU. svečeno tudi kar nekaj časa, zlasti z izražanjem po- Čeprav so prizadevanja v EU že prinesla rezulta- hval, je bilo imenovanje novega generalnega sekre- te, podatki kažejo, da je treba postopno spremeni- tarja. Simoneja Cuoma je posebna skupina izbrala ti potencial sodobnih digitalnih orodij, ob polnem kot najboljšega kandidata za generalnega sekretar- spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Pandemi- ja CCBE, vendar ga mora potrditi še Stalni odbor. ja covida-19 je izpostavila izzive in tveganja glede Po njegovi predstavitvi, brez njegove navzočnosti, ni učinkovitega delovanja pravosodnih sistemov v iz- manjkalo pohval na račun njegovega dela in še bolj jemnih okoliščinah in poudarila potrebo po krepi- njegovega odnosa tako s predsedstvom kot tudi s se- tvi teh sistemov po vsej EU. Hkrati je sprožila po- kretariatom ter delegacijami in seveda zunanjimi in- memben premik k uveljavljanju digitalnih tehnolo- stitucijami. Potrjen je bil soglasno. gij v naših družbah. Pomembno je, da oblikovanju celovitega pristopa k digitalizaciji pravosodja v EU Seznanjeni smo bili z izčrpnim poročilom v zvezi damo nov zagon, pri čemer je treba izkoristiti pri- s sporočilom Evropske komisije Evropskemu par- ložnosti, ki se ponujajo, in hkrati zagotoviti ustre- lamentu, Svetu EU, Evropskemu ekonomskemu in zne zaščitne ukrepe. socialnemu odboru ter Odboru regij. Cilj je utrditi skupno evropsko pravosodno kulturo, ki temelji Prvi podpredsednik James MacGuill nas je seznanil na pravni državi in temeljnih pravicah ter med- z Izjavo CCBE o Poročilu o pravni državi za leto sebojnem zaupanju. Da bi zagotovila uspeh strate- 2020, ki je razultat razprav na zasedanjih Stalnih od- gije, Evropska komisija vse zainteresirane strani, to- borov leta 2020. V njej je CCBE potrdil pomen krepi- rej pravosodna ministrstva, sodstvo in tožilstvo, od- tve pravne države za prihodnost demokracije v Evropi bore za samoregulacije poklicev, evropska združenja in svojo pripravljenost za sodelovanje z institucijami pravosodnih strokovnjakov in druge, poziva k sode- EU. V zvezi s tem je poudaril tudi pomembnost vlo- lovanju za dosego skupnega cilja. Izvajanje strategije ge odvetnikov in odvetniških zbornic pri zagotavlja- bo redno spremljala in sodelovala z drugimi institu- nju dostopa do pravnega varstva in spoštovanja prav- cijami EU, da si zagotovijo potrebno politično pod- ne države. Izjava CCBE je bila poslana Evropski ko- poro za dosego cilja. misiji in Evropskemu parlamentu.

Predstavljeno nam je bilo tudi izčrpno poročilo Evrop- Stalni odbor CCBE je 26. junija 2020 sprejel osnu- ske komisije glede evropskega usposabljanja v pravo- tek Memoranduma o soglasju o sodelovanju med sodju za leto 2020. Komisija je 2. decembra 2020 spre- Svetom Evrope in CCBE. Svet Evrope je zahteval jela novo Evropsko strategijo usposabljanja za so- kar nekaj sprememb oziroma dopolnitev, ki ustreza- dnike. Podan bo tudi predlog, da se zaradi usposa- jo njegovim pravnim zahtevam. Po posvetovanju s bljanja obravnave pred Sodiščem EU prenašajo ne- predsedstvom CCBE in predsednikom delovne sku- posredno. pine Evropske konvencije, ki nadzoruje ta postopek, je bilo ocenjeno, da glede obveznosti strank ni prišlo Predsednik Odbora za kodeks Bertrand Debosque je do bistvenih sprememb v vsebini besedila, sprejete- delegacije seznanil s trenutnim stanjem pri oblikova- ga junija 2020. Glede podpisa memoranduma je tre- nju Vzorčnega kodeksa ravnanja. Predstavil je tudi ba počakati še na soglasje držav članic Sveta Evrope osnutek vzorčnega člena o odnosih med odvetniki, ki oziroma na potrditev zunanjih ministrov.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 60 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Mednarodno delovanje OZS 61

Seznanjeni smo bili (James MacGuill – CEPEJ) tudi Pri pregledu dejavnosti, ki so potekale v času od za- z osnutkom smernic o spoštovanju razumnih ro- dnjega srečanja Stalnega odbora CCBE, smo bili se- kov s strani odvetnika. CCBE je imel glede osnut- znanjeni predvsem z naslednjim: ka številne pomisleke, ki jih je oktobra 2020 predlo- - predsednica nam je poročala o srečanju z evrop- žil delovni skupini. Podpredsednik CCBE James Ma- skim komisarjem za pravosodje in pismu, ki mu cGuill je predstavil pridržke CCBE in pojasnil, zakaj je bilo poslano. Tema srečanja sta bili AI in IT v se CCBE ne strinja s številnimi vidiki osnutka do- pravu. CCBE je predlagal ustanovitev ekspertne kumenta. Petnajstega januarja 2021 je CCBE prejel skupine, ki bi se ukvarjala z AI in IT na področju revidirano različico osnutka smernic. Tudi revidira- EU in bi bila posvetovalno telo Komisije ter sesta- na različica je vključevala določbe, ki so nerazumne vljena tudi iz odvetnikov. Komisar se je strinjal s in dokazujejo nerazumevanje vloge ter funkcije od- predlogom. Debata je tekla tudi o izobraževalnih vetnika kot dela sodnega varstva. CCBE je ponovno projektih za odvetnike, predvsem s poudarkom, da podal pripombe. so sredstva zagotovljena v okviru EU in da morajo biti enostavno dostopna, če se želi doseči čim boljše Simone Cuomo nam je poročal o napredku projek- znanje. Poudarjen je bil tudi dialog (trialog) med ta AI4Lawyers (artificial intelligence ‒ AI). Projekt je Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom ter bil izpeljan skupaj z Evropsko fundacijo za odvetnike CCBE; (ELF) in je usmerjen v prizadevanja, da bi evropski - James MacGuill nas je na kratko seznanil z letnim odvetniki in odvetniške družbe jasno razumeli upo- poročilom Komisije o pravni državi; rabo umetne inteligence ter drugih novih informacij- - predsednica je predstavila webinar CCBE – skih tehnologij (IT) v svoji vsakdanji praksi. Glavni EWLA, na katerem so sodelovali tudi predstavniki cilji projekta so trije: CCBE in nacionalnih delegacij. Evropsko združe- - ustvariti pregled povprečnega stanja IT-usposoblje- nje odvetnic (EWLA) je zveza nacionalnih združenj nosti odvetnikov v EU, odvetnic iz držav Evropske unije in držav EFTA. - prepoznati priložnosti in ovire pri uporabi orodij EWLA si prizadeva za sodelovanje evropskih od- ter vetnic, da bi združila njihovo posebno strokovno - priprava vodnika o uporabi umetne inteligence pri znanje na področju spremljanja prava in politike z odvetnikih in odvetniških družbah v EU. vidika temeljnih pravic in zlasti enakosti spolov; - Panagiotis Perakis je predstavil seminar o sred- Delovna skupina za preglednost pri CCBE nas je se- stvih EU, ki so namenjena spodbujanju progra- znanila, da so Evropski parlament, Svet EU in Evrop- mov za izobraževanje odvetnikov. Na seminarju sta ska komisija 15. decembra 2020 sporočili, da so do- sodelovali tudi direktorica Akademije Odvetniške segli dokončen politični dogovor glede medinstitucio- zbornice Slovenije (OZS) Alenka Košorok Humar nalnega sporazuma o obveznem registru pregledno- in strokovna sodelavka na OZS. Gradivo seminarja sti. To za evropske institucije pomeni mejnik v nji- je na voljo na spletni strani CCBE, CCBE pa je hovih prizadevanjih za dosego »usklajenega pristo- vsem delegacijam poslal še dodatno elektronsko pa k preglednemu in etičnemu zastopanju interesov sporočilo o finančnih spodbudah, ki je bilo posre- na ravni EU«, pa tudi za delovno skupino za pregle- dovano tudi OZS in Akademiji OZS, da ga proučita dnost CCBE pri njenih prizadevanjih za zaščito intere- v okviru svojih aktivnosti. sov pravnih poklicev v tem kontekstu. Do konca marca bo znano, ali bo dogovor podpisan in kakšna bo od- V nadaljevanju seje smo udeleženci potrdili izbor teme zivnost CCBE v zvezi z navedenim. za Dan evropskih odvetnikov 2021, katere naslov je Ni pravice brez neodvisnega odvetnika ali zbor- Marčevska seja Stalnega odbora CCBE nice. Predsednica CCBE Margarete von Galen nam je Brez dodatne razprave smo potrdili tudi osnutek pri- 26. marca 2021 med drugim podrobneje predsta- pomb CCBE, ki se nanaša na digitalizacijo pravosod- vila strategijo CCBE. Pri tem je bistveno izposta- ja v Evropski uniji; vsebinsko je bilo poročilo že pred- viti, da je CCBE prvič pripravil dolgoročno stra- stavljeno. Prav tako je bil brez razprave sprejet osnu- tegijo (in sicer triletno, za obdobje 2021–2023). tek CCBE o predlogu uredbe o računalniškem sistemu za komunikacijo v čezmejnih civilnih in ka- Namen strategije naj bi bil, da bi se bolj strateško zenskih postopkih (sistem e-CODEX). osredotočili na ključne cilje politike, ki zahtevajo usklajen pristop in daljše časovno obdobje, kar lah- Odbor za deontologijo je predstavil osnutek Vzorč- ko CCBE omogoči visoko stopnjo prepoznavnosti v nega kodeksa ravnanja, in sicer predvsem Akt o ta- ključni politiki, pa tudi boljše vključevanje v postop- rifah. Dokument je bil predstavljen zaradi uskladitve ke sprejemanja zakonodaje. Prioritete triletnega na- francoske in angleške verzije. Črtan je bil člen 9, ker črta so izboljšanje dostopa do sredstev EU za usposa- je bil problematičen. V zvezi s posameznimi členi se je bljanje odvetnikov, vzpostavitev skladnih in verodo- zaradi različnih nacionalnih ureditev pojavilo kar pre- stojnih parametrov za inovacije na področju pravnih cej vprašanj in pomislekov. Kljub temu je bil celoten storitev ter oblikovanje učinkovitih načinov za vpli- dokument dan na preliminarno glasovanje in bil tudi vanje na postopek odločanja na ravni Sveta EU – lo- preliminarno sprejet, besedilo z morebitnimi predlo- biranje na nivoju EU. Razvila se je dolga razprava z gi sprememb pa bo dano na glasovanje na naslednji različnimi predlogi. plenarni seji.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 61 21/06/2021 13:54 62 Mednarodno delovanje OZS Odvetnik 100 / poletje 2021

Udeleženci smo nato potrdili osnutek stališča CCBE Udeleženci seje smo nato potrdili osnutek pripomb o Zakonu o digitalnih storitvah in Zakonu o digi- CCBE v zvezi z Evropsko strategijo za usposablja- talnih trgih. nje v pravosodju in osnutek prispevka CCBE za Le- tno poročilo o pravni državi 2021. Nemška delegacija je predlagala, da CCBE v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah Predsednik Odbora za preprečevanje pranja denar- (EKČP) in Poslovnikom Sodišča EU v postopku ja Rupert Manhart nam je predstavil predloge, ki se pred Evropskim sodiščem za človekove pravice osredotočajo zgolj na nadzor in vključujejo opredeli- (ESČP) posreduje kot tretja stranka. Nemška Zve- tev najboljših praks, upoštevajoč priporočila CCBE o zna obveščevalna služba posameznikom prisluškuje na nadzoru boja proti pranju denarja ter razmislek o način sistematičnega iskanja elektronskih poštnih spo- uvedbi novega mehanizma medsebojnega sodelova- ročil po ključnih besedah, na kar je opozoril eden od nja s Komisijo. nemških odvetnikov. Tako so vsak dan dobili na tiso- če zadetkov in to e-pošto je nato prebralo osebje Zve- V nadaljevanju seje nas je predsednik Odbora zne obveščevalne službe. Ta služba ni sprejela nobe- PECO, mag. Roman Završek, seznanil s potekom nih varnostnih ukrepov, da bi se izognila branju e-po- dogajanj v zvezi s prošnjo azerbajdžanske odvetni- štnih sporočil, za katera velja, da spadajo v okvir po- ške zbornice (ABA) za članstvo v CCBE. Na za- klicne skrivnosti odvetnika. Ne ve se, katera elektron- dnjem sestanku odbora je bilo odločeno, da se zara- ska sporočila so bila nadzorovana. Nadzor se je izva- di številnih resnih in utemeljenih pomislekov več dejal po Evropski uniji. Zato je BRAK (Združenje nem- legacij (ki zastopajo polnopravne člane CCBE) od- ških odvetniških zbornic) predlagal, da bi CCBE inter- ločanje o tem ne uvrsti na dnevni red naslednjega veniral v tem postopku pred ESČP. Stroškov postop- plenarnega zasedanja, temveč se nadaljuje dialog z ka ne bo. CCBE je zaprosil tudi za status Amicus Cu- ABA. riae, vendar želi v zadevi tudi intervenirati. Sprejet je bil sklep, da CCBE intervenira v postopku pred ESČP.

Ne spreglejte najnovejših izdaj GV Založbe

NOVO NOVO Zavarovalno pravo Razumevanje prava Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja Nova oporna mesta iz zadnjih let Avtorji: Marko Pavliha, Jernej Veberič, Avtor: dr. Marijan Pavčnik Dejan Srše, Milan Gobec Cena z DDV: 38,00 EUR Cena z DDV: 88,00 EUR Število strani: 268 / Leto izdaje: 2021 Število strani: 460 / Leto izdaje: 2021

NOVO Zakon o gospodarskih NOVO družbah Instituti javnega z uvodnimi pojasnili, z novelo ZGD-1K naročanja Avtor: dr. Marijan Kocbek, Urednica: Miriam Ravnikar Šurk dr. Saša Prelič Cena z DDV: 52,00 EUR Cena z DDV: 146,00 EUR Število strani: 312 / Leto izdaje: 2021 Število strani: 792 / Leto izdaje: 2021

www.gvzalozba.si

LEXPERA d. o. o. (GV Založba),Ljubljana telefon: 01 30 91 820, e-pošta: [email protected]

ODVETNIK st-100-okey_.indd 62 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 100 let Pravne fakultete 63 Dean Zagorac nekdanji odgovorni urednik revije Pravna praksa

Slavnostna akademija PF Univerze v Ljubljani

Ena od prvih znanilk vračanja v normalnost po dobrem letu ukrepov zaradi pandemije covida-19 je bila slavnostna akademija ob stoletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v četrtek, 27. maja 2021, napolnila, kolikor je lahko zaradi še veljavnih ukrepov, Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani (slavnostna akademija bi sicer morala potekati pred dobrim letom). V okviru Mednarodnega foruma PF pa je istega dne videokonferenčno potekala tudi okrogla miza Izzivi in perspektive najvišjih evropskih sodišč, ki sta se je udeležila predsednik Sodišča EU profesor Koen Lenaerts in predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) profesor Robert Spano.

Pred dobrimi sto- prava kot tudi diplomanti PF), ljubljanski ulični bend timi leti, tj. de- Počeni škafi, sopranistka in magistrska študentka PF B. cembra 1919, se je Sara Mitrovič, violinist in pravnik Nejc Avbelj in drugi. tedanji fakultetni svet prvič uradno Izjemno navdušenje občinstva pa je požela pianist- sestal v Parizu, saj ka svetovnega slovesa zaslužna profesorica Dubravka so bili vsi trije matičarji fakultete – Bogumil Vošnjak, Tomšič Srebotnjak, hči profesorja mednarodnega pra- Leonid Pitamic in Ivan Žolger kot člani delegacije va in naslednika enega od matičarjev fakultete dr. Iva- Kraljevine SHS na mirovnih pogajanjih po koncu prve na Tomšiča, ki je odigrala prvi stavek Beethovnovega svetovne vojne. Čeprav sta bili tistega leta ustanovljeni 4. klavirskega koncerta. Glas »očetom« ljubljanske PF, Univerza v Ljubljani in Pravna (takrat Juridična) fakul- profesorju dr. Borisu Furlanu in dr. Ljubi Prenner, pa je teta kot ena od njenih ustanovnih članic, pa ima pou- posodil vrhovni sodnik mag. Matej Čujovič, ki je sicer čevanje prava v našem prostoru še precej daljšo zgodo- eden najprodornejših slovenskih ljubiteljskih igralcev. vino. Kot je poudaril slavnostni govornik na akademiji dekan PF dr. Grega Strban, smo imeli prvi tip višje Strpen dialog v jedru pravne kulture šole, ki jo marsikje štejejo kot neposredno prehodnico sodobne univerze v osrednjeslovenski deželi, torej na »Prihodnost prava, pravnic in pravnikov je svetla. Ni- Ne spreglejte najnovejših izdaj GV Založbe Kranjskem, že konec 16. stoletja. »To je bil jezuitski koli ne smemo opustiti sanj o svobodi, varovanju vseh kolegij, na katerem so občasno predavali tudi pravne človekovih pravic, demokraciji in predvsem vladavini teme in kazuistiko. Dokazano se je to dogajalo že leta prava. Le to nam zagotavlja mirno sožitje vseh, ne gle- NOVO NOVO 1619, kar bi lahko šteli za neuradno ustanovitev UL. de na osebne okoliščine,« je poudaril slavnostni go- Študij prava pa je bil prvič uveden v času Ilirskih pro- vornik dr. Strban. »Brez različnosti in njihovega spo- Zavarovalno pravo Razumevanje prava vinc, ko so predavanja potekala v francoskem jeziku.« štovanja sami in kot družba ne bi bili popolni. Razu- Tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja Nova oporna mesta iz zadnjih let mevanje in spoznavanje drugačnosti se mora odraža- ti v pravu, ki ga je mogoče oblikovati v strpnem dia- Avtorji: Marko Pavliha, Jernej Veberič, Avtor: dr. Marijan Pavčnik V odlični družbi visokih jubilejev logu z upoštevanjem vseh posebnosti tega pomemb- Dejan Srše, Milan Gobec drugih ustanov nega znanstvenega, izobraževalnega in družbeno od- Cena z DDV: 38,00 EUR govornega področja. Strpen dialog je v samem jedru Cena z DDV: 88,00 EUR Število strani: 268 / Leto izdaje: 2021 Število strani: 460 / Leto izdaje: 2021 Kot opozarja vodja programskega in organizacijske- pravne kulture, ki je odraz splošne kulture v družbi.« ga odbora slavnostne akademije dr. Katja Škrubej, In nadaljeval: »Do pravilnih odločitev je težje priti, če »stoletnica Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ni se ne upošteva struktura prava in se sprejema predpi- po naključju v odlični družbi visokih jubilejev tudi ne- se počez, za več pravnih področij hkrati.« katerih drugih ustanov, ki so jih pred sto ali celo več leti ustanovili naši predniki. Pri tem mislimo zlasti na Vreden ogleda pa je tudi dokumentarni film NOVO Zakon o gospodarskih NOVO stoletnico vrhovnega sodstva na Slovenskem (polovica profesorskega zbora je prišla neposredno iz visokih Imeti svoj glas: 100 let Pravne fakultete Univerze družbah Instituti javnega sodniških vrst) in stopetdesetletnico Odvetniške zbor- v Ljubljani, ki je nastal v koprodukciji Pravne z uvodnimi pojasnili, z novelo ZGD-1K naročanja nice kot naslednice (tudi) Kranjske odvetniške zbor- fakultete, AGRFT in RTV Slovenija. nice, katere dolgoletni predsednik je bil 'oče sloven- Avtor: dr. Marijan Kocbek, Urednica: Miriam Ravnikar Šurk ske univerze' doktor Danilo Majaron.« Poleg profesorjev in študentov fakultete ter zgodovi- dr. Saša Prelič narjev z Inštituta za novejšo zgodovino je pri ustvar- Cena z DDV: 52,00 EUR Organizatorji slavnostne akademije so jubilej počasti- janju dokumentarnega filma sodelovalo pet muzejev, Cena z DDV: 146,00 EUR Število strani: 312 / Leto izdaje: 2021 li s približno dveurnim umetniškim programom,1 ki pet arhivov, Narodna in univerzitetna knjižnica, knji- Število strani: 792 / Leto izdaje: 2021 so ga bogatili orkester Slovenske filharmonije, mešani žnica Pravne fakultete in številni posamezniki s svoji- pevski zbor PF Pegius (ki ga sestavljajo tako študenti mi arhivi. Scenarij je napisala dr. Katja Škrubej, ki je www.gvzalozba.si 1 Posnetek celotnega dogodka je dostopen na spletnih straneh PF (). LEXPERA d. o. o. (GV Založba),Ljubljana telefon: 01 30 91 820, e-pošta: [email protected]

ODVETNIK st-100-okey_.indd 63 21/06/2021 13:54 64 100 let Pravne fakultete Odvetnik 100 / poletje 2021

prispevala svoje fotografije in videoposnetke, režiral tudi za udeležence. O tem smo se že pogovarjali z agen- pa ga je Miran Zupančič.2 ti držav članic in tudi s Svetom evropskih odvetniških združenj (CCBE) in vsi so bili precej zadržani do tega.« Večja dostopnost sodišč krepi njihovo »Če lahko predsedniku Lenaertsu kakor koli poma- legitimnost gam pri prepričevanju njegovih kolegov, da je nastopil V okviru praznovanja stoletnice PF Univerze v Ljubljani čas, da se premaknemo v sedanjost, ko gre za obrav- je Mednarodni forum PF pod vodstvom profesorja dr. nave, ga že jutri obiščem,« je bil o izkušnjah ESČP na Janeza Kranjca isti dan (tj. 27. maja) organiziral okro- tem področju jasen njegov predsednik Spano. glo mizo Izzivi in perspektive najvišjih evropskih so- dišč, ki sta se je udeležila predsednik Sodišča EU pro- Odklonilna mnenja za ESČP ne pa tudi fesor Koen Lenaerts in predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) profesor Robert Spano. za Sodišče EU Vodila pa sta jo londonska odvetnica Shaheed Fatima Ali naj luksemburško sodišče sledi strasbourškemu so- QC in profesor na Pravni fakulteti New York (NYU) dišču v praksi sprejemanja pritrdilnih in odklonilnih Joseph H. H. Weiler. Okrogla miza je, kot je običajno ločenih mnenj sodnikov? »Prvič, zaradi formalnega za današnje razmere, potekala videokonferenčno. razloga to v skladu z veljavnim pravom ni možno. Če bi to želeli omogočiti, bi bilo treba namreč spremeni- Sodišče EU po poti ESČP? ti primarno pravo EU,« je bil jasen Lenaerts. Hkra- ti je tudi menil, da kaj takega za Sodišče EU sploh »Pandemija covida-19 je bila za veliko stvari slaba, ne bi bilo modro: »Treba je namreč sprejeti odločbe, za eno pa ne,« je menil Lenaerts. »Kolege sem sku- ki naj združujejo v različnosti. Gre za moto EU. Po- šal prepričati, da bi odprli obravnave. Imam vtis, da skrbeti moramo, da pravo EU deluje kot enoten sku- se je po tehničnih ukrepih, ki smo jih morali sprejeti, pni pravni standard za 27 držav članic. Zato menim, če smo želeli ohraniti delovanje kljub pandemiji (lju- da je bistveno, da prisluhnemo drug drugemu v kole- dje niso mogli priti v Luksemburg), zmanjšal upor ti- gijskem razpravnem procesu, da zagotovimo dodano stih, ki niso bili vajeni video prenosov naših obravnav. vrednost obrazložitvam naših sodb, tako da so te do- Pravzaprav se zdaj vse naše obravnave prenašajo. Si- volj prepričljive.« cer niso javno dostopne, spremljajo pa jih različni organi držav članic. Zato upam, da bomo lahko nasle- »V vlogi predsednika velikega senata se ne vidim kot dnje leto, ko bo Sodišče slavilo 70. obletnico, celotno v vlogi predsedujočega, ampak v vlogi animatorja ozi- leto posvetili večji dostopnosti državljanov in povečali roma nekoga, ki zagotovi, da pride do združitve vseh transparentnost naših obravnav, morda ne prav vseh, močnih argumentov. Kolegi z drugih vrhovnih sodišč, ker jih je zelo veliko, ampak vsaj obravnav pred veliki poznajo ločena mnenja (kot na primer v ZDA in kim senatom oziroma ko gre za pomembna načela.« Združenem kraljestvu) mi pravijo, da ljudje drug drugemu ne prisluhnejo na enako način, ampak se trudijo Na področju prenosa obravnav v živo ima ESČP že bo- tako zloščiti mnenje večine ali mnenje manjšine, da iz- gato prakso, saj jih prek spleta prenaša že od leta 2007 padejo najboljši z vidika lepotnega tekmovanja med ve- in so vse dosegljive tudi v njegovem spletnem arhivu, čino in manjšino. Z vidika tega, za kaj se zavzema EU, ki je pogosto obiskan in uporabljan. »Že večkrat sem bi bilo to zanjo pogubno. Pri EU gre za harmonijo, iz- dejal, da so zaprta, samostanska sodišča stvar preteklo- hajajoč iz raznosmernih interesov, pravnih tradicij, kul- sti. Smo del družbe in skupnosti. Zato moramo biti vi- tur itd. To moramo integrirati. Mi nismo sodišče, kot deni, moramo pokazati, kako delujemo. Razprave med je sodišče za človekove pravice,« je opozoril Lenaerts. sodniki so zaupne, obravnave pa ne,« je bil jasen Spa- no. »Zelo pomembno je razumeti, da so sodišča insti- ESČP sicer pozna ločena mnenja, vendar njegov pred- tucije, ki služijo ljudem. Zato morajo uživati zaupanje sednik Spano do njih ni tako kritičen, kar je povezano javnosti. Kar koli izreče sodnik ali stranka v sodni dvo- tudi z drugačno naravo njegovega sodišča: »Smo so- rani, mora biti odprto in transparentno. To ima tudi dišče za človekove pravice in obravnavamo izključno močno pedagoško prvino, ki je v trenutnem okolju, v razlagalna vprašanja abstraktnih načel, zato smo sodi- katerem smo pričam napadom na sodno neodvisnost šče, ki uporablja pravo na konkretnih dejanskih stano- in koncept vladavine prava, še toliko pomembneje.« vih. Menim, da je za legitimnost sodišča pomembna transparentnost drugačnih mnenj, če so ta prisotna.« Predsednik Lenaerts je nekoliko podrobneje spregovo- ril tudi o razlogih za upiranje video prenosom obravnav: »Nisem prepričan, ali bi lahko moje sodišče delilo izku- »Nekateri kolegi, odvetniki, agenti držav članic in insti- šnjo ameriških kolegov, ki jo je omenil predsednik Le- tucij EU pravijo, da se bojijo, da bi ta odprtost spreme- naerts. Nasprotno – v velikem senatu si zelo prizadeva- nila način vodenja obravnave. Da se bodo vsi udeležen- mo za kulturo soglasja. Gojimo proces razprave in si ne ci vedli drugače, če se bodo zavedali, da so prižgane ka- želimo biti razdeljeni, sploh pa ne 9 proti 8. Zato med mere. Menim, da bi se to morda zgodilo prvič, drugič sodniki poteka intenzivna razprava, s katero si prizade- ali tretjič, potem bi se pa povsem navadili. Glavni strah vamo doseči skupna izhodišča. Ločena mnenja so zato je, da bi ljudje začeli postavljati preveč vprašanj, da bi se bolj izjema. Vendar pa menim, da slednja ne pomenijo, razprave razvlekle, da bi se agenti bali neposredno odda proces ne deluje, saj kot smo lahko videli, so v loče- govarjati na vprašanja, ker bi postopek v živo spremljali nih mnenjih pogosto izražena mnenja, ki sčasoma pri- njihovi nadrejeni. Tako ne gre samo za sodnike, temveč dobijo veljavo v razpravi,« je še dodal Spano.

2 Ogledate si ga lahko v arhivu RTV Slovenija: .

ODVETNIK st-100-okey_.indd 64 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Pravna zgodovina 65 mag. Marjeta Oven svetnica v pravosodju in višja bibliotekarska svetovalka, centralna pravosodna knjižnica, Vrhovno sodišče RS dr. Jožef Krajnc (1821–1875) Dvestota obletnica rojstva pomembnega slovenskega jurista V letošnjem letu obeležujemo 200. obletnico rojstva znamenitega pravnika dr. Jožefa Krajnca, enega najpomembnejših slovenskih juristov 19. stoletja. Njegova prizadevanja za uvedbo slovenskega jezika v šolah in na sodiščih so pustila izrazito sled v razvoju slovenske pravne terminologije. Pripomogel je k dokončanju prevoda Občnega deržavljanskega zakonika in zasnoval moderni sistem avstrijskega civilnega prava v slovenskem jeziku. Dr. Volčič1 je v Krajnčevem življenjepisu zapisal, da nadaljeval v tretjem razredu normalke v Celju, kjer je ima »za Slovence Kranjec največji pomen v tem, da končal tudi gimnazijo. Leta 1841 se je vpisal na prav- je prvi in malone štiri leta predaval na vseučilišči pra- no fakulteto v Gradcu. Že med študijem, ki ga je za- voslovne predmete v slovenskem jeziku ter da je prvi v ključil leta 1845, je pridobil tudi doktorat iz filozofije. slovenskem jeziku dovršil večje pravoslovno delo: po- Leta 1847 je naredil praktični izpit za kazenskega so- polni prevod Avstrijanskega deržavljanskega zakonika. dnika pri apelacijskem sodišču v Celovcu. Z životopisom in sliko smo storili svojo dolžnost, bli- žnji rojaki njegovi bi skazali prvemu slovenskemu pra- Ob marčnih dogodkih leta 1848 se je za nekaj časa voslovcu zasluženo čast, ako mu morda v rojstno hišo usmeril v politiko in bil v slovenjgraškem okraju iz- uzidajo spominsko ploščo, kajti nikedar ni zabiti naših voljen v dunajski državni zbor. Zavzemal se je za pro- prvih borilcev!«2 Kranjcu so prav letos, ob 200. oble- gram Zedinjene Slovenije, ki je bil po njegovem mne- tnici njegovega rojstva, v njegovem rodnem kraju po- nju »temeljni preizkusni kamen slovenske politike 19. stavili spomenik. stoletja«, kot je zapisal v prispevku za časopis Celjske slovenske novine leta 1848. Najbolj odmevno je bilo njegovo glasovanje, predvsem pa zavzemanje za takoj- šnjo uresničitev sklepa dunajskega parlamenta o od- pravi podložništva. Po ukinitvi državnega zbora se je Krajnc prenehal politično udejstvovati. Zaradi svojih političnih stališč pa je imel kasneje precej težav v aka- demski karieri. Tako je bila med drugim zavrnjena njegova prošnja za profesuro na graški univerzi.

Kljub vsemu Krajnc po duši ni bil politik, vleklo ga je v pravne vode. Leta 1849 je opravil še manjkajoč rigoroz in bil v Gradcu promoviran za doktorja prava. Ko so bila slovenska pravna predavanja leta 1849 prenesena na univerzo v Gradec, je bil Krajnc imenovan za do- centa, prevzel je predavanja civilnega prava v slovenskem jeziku. Pri svojem delu se je srečeval s pomanj- kanjem pravne literature v slovenskem jeziku, zato se je lotil prevajanja Občnega deržavljanskega zakonika, ki ga je v slovenščino začel prevajati že Mažgon,4 vendar ga zaradi smrti ni dokončal. Prva slovenska tiskana izdaja civilnega zakonika je izšla leta 1853.

Krajnc je na graški univerzi predaval vse do leta 1854, ko so predavanja v slovenskem jeziku ukinili – uradno

dr. Jožef Krajnc zaradi pomanjkanja slušateljev, v resnici pa zaradi na- (dr. Joseph Krainz) sprotovanja nemških nacionalnih krogov. Leta 1854 je bil na pravni akademiji v Sibiuu sprejet kot profe- Dr. Jožef Krajnc3 se je rodil 17. februarja 1821 na Strže- sor civilnega, trgovskega in meničnega prava. Na aka- vi domačiji v Škalah pri Velenju. Po začetnem šolanju demiji je ostal polnih 16 let, tam je nastal tudi velik v Škalah je kot nadarjen 12-letni učenec izobraževanje del njegovega Sistema avstrijskega splošnega zasebnega

1 Dr. Edvard Volčič (1858–1911) je študiral pravo na Dunaju, kjer je leta 1882 promoviral. Začel je kot avskultant v Novem mestu, nato pa je delal kot sodnik v Žužemberku, Krškem, Ložu in Ljubljani. Že leta 1880 je na Dunaju ustanovil knjižnico in pravni odsek v narodno zavednem akademskem društvu Slovenija. Ukvarjal se je tudi s slovensko pravno terminologijo. Sodeloval je pri prevajanju snopičev zbirke pomembnejših avstrijskih zakonov, med njimi je najpomembnejši Civilnopravni red iz leta 1906. 2 Slovan, št. 25, 1885. 3 V literaturi se pojavlja z različnimi oblikami imen: Joseph Krainz, Josip Kranjc, Josip Kranjec. Slika prof. Josipa Krajnca je nastala na podlagi njegove fotografije iz konca leta 1872 ali začetka leta 1873. Slovan, št. 10, 1885. 4 Že cesarski patent iz leta 1811 je predvideval prevode iz nemščine v deželne jezike nekdanje monarhije, vendar se je s poslovenjenjem začelo ukvarjati Slovensko društvo v Ljubljani šele po letu 1848. Levji delež prevajanja so opravili Anton Mažgon, dr. Josip Krajnc, Matej Cigale, Fran Regally, Božidar Bežek in dr. Janko Lokar; prevod je bil dokončan leta 1853.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 65 21/06/2021 13:54 66 Pravna zgodovina Odvetnik 100 / poletje 2021

prava. Leta 1870 je bil imenovan za profesorja avstrij- Izdaje Krajnčevega Sistema skega prava v Innsbrucku, vendar se je po dveh seme- avstrijskega splošnega zasebnega strih preselil v Prago, kjer je na nemški katedri za av- strijsko civilno in rudarsko pravo dobil mesto preda- prava vatelja. Sprva je imel v narodnostno razburkani Pragi Prva izdaja7 Krajnčevega Sistema avstrijskega splošnega težave, proti njemu so protestirali nemški študentje, zasebnega prava je izšla v letih od 1885 do 1889, dru- ker je zasedel mesto nemškega profesorja. V Pragi si ga izdaja pa leta 1894. Tretjo izdajo je predelal pro- je še naprej zelo prizadeval za pripravo dela Sistem av- fesor Ehrenzweig in je izšla v letih od 1899 do 1900, strijskega splošnega zasebnega prava za tisk, vendar ga četrta izdaja pa v letih od 1905 do 1907. ni dokončal. Leta 1875, tri leta pozneje, je v starosti 54 let zaradi bolezni umrl. Peto izdajo, ki je izšla v letih od 1913 do 1917, je profesor Ehrenzweig v celoti predelal, verjetno zara- Krajnc je zasnoval moderni sistem avstrijskega civil- di novel Občnega državljanskega zakonika, vendar nega prava. Njegov Sistem avstrijskega splošnega zaseb- je še vedno ohranil stari vrstni red avtorjev. V še- nega prava5 je pomembno delo, saj ne podaja le presti izdaji, ki je izšla v letih od 1920 do 1925, je pro- gleda veljavnega avstrijskega prava, temveč se kritično fesor Ehrenzweig svoje ime prvič postavil na prvo sooča s posameznimi stališči literature in sodne pra- mesto. Za tem je v letih od 1928 do 1937 izšla še kse, poleg tega navaja tudi tujo literaturo, tuje predpi- zadnja izdaja Krajnčevega Sistema avstrijskega splo- se in tuje rešitve. Delo je zasnovano zelo široko, prav- šnega zasebnega prava. na vprašanja pa obravnava iz različnih zornih kotov.

Po Krajnčevi smrti se je Sistema avstrijskega splošnega zasebnega prava lotil njegov prijatelj in sodelavec iz Si- biua ter Innsbrucka Leopold Pfaff, ki je pozneje predaval civilno pravo na Dunaju.

Za dokončanje dela je potreboval dobrih deset let, prvi del sistema je luč ugledal leta 1885, drugi del pa leta 1889, 14 let po Krajnčevi smrti. Pfaff je Krajnčev sistem označil za izvirno stvaritev in morebiti tudi prvo, če bi upoštevali čas od njegove smrti do izida knjige. Glavna Pfaffova dilema je bila, kaj objaviti nespre- menjeno in kaj spremeniti ter dopolniti. Odločil se je za srednjo pot – prvi del je dopolnil in spremenil, v drugem pa je v neskrajšani obliki predstavil Krajnče- ve razprave k posameznim vprašanjem. Poleg tega je Pfaff v Krajnčevem delu uskladil še pravno terminologijo. Delo je doživelo velik uspeh in kar lepo števi- lo ponatisov. Postalo je standardni del pravne literature na obsežnem ozemlju avstrijske monarhije in dr- žav, ki so jo nasledile.

Ob izidu prvega dela Krajnčevega Sistema avstrijskega splošnega zasebnega prava je leta 1885 v časopisu Slo- van izšel prvi obsežnejši življenjepis Jožefa Krajnca v slovenskem jeziku, napisal ga je dr. Volčič.6 Prav ta je v življenjepisu dr. Krajnca zapisal, da je bil »značajen poštenjak, v svoji stroki pa mož, ki se ni umaknil nikomur; vreden sin svojega naroda. Kakor bučela je zbiral na najnežnejših cvetih znanosti ter podajal sad svojim poslušalcem, znajočjim uceplati isto ljubezen do znanosti, ki jo je imel sam. Način njegovega predavanja je bil celo (pridobljiv) prijeten. Imel je v polni meri v oblasti, System des österreichischen allgemeinen Privatrechts: Grundriß kar imenujemo v življenji razum in previdnosti, ki sta und Ausführungen von dr. Josef Krainz, 1885–1889. Bd. 1, Der ga obvarovala jednostranosti in zmot. V svojih preda- allgemeine Theil, 1885; Bd. 2, Der specielle Theil (Erste Hälfte: Grundriß. Zweite Hälfte: Ausführungen), 1889. Hrani Centralna vanjih ni deloval toliko z nališpano zgovornostjo, nego pravosodna knjižnica. z jasnimi in doslednimi mislimi. Namen mu je bil, da razjasni in osvetli dostikrat preteške in zavite razmere in pojme civilnega prava.« K temu ni ničesar dodati ...

5 Kranjc, J.: Joseph Krainz (Jožef Krajnc) in njegov Sistem splošnega zasebnega prava. Izročilo Občnega državljanskega zakonika. Ljubljana 2013, GV Založba. Tudi Volčič, E.: Dr. Josip Kranjec. Slovan, št. 19; 20; 22; 23; 24, 1885. 6 Slovan, št. 23, 1885. 7 Vse izdaje Krajnčevega Sistema avstrijskega splošnega zasebnega prava so izšle pri dunajski založbi Manz.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 66 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Pravna zgodovina 67 Martina Golob odvetnica v Ljubljani

Kaj pa naš stric Arturo Lokar?

Pred leti sem v reviji Odvetnik1 prebrala članek kolega odvetnika Santa (Sandra) Pečenka Prvi notarji – Slovenci na Goriškem v XVI. in XVII. stoletju. Zelo me je začudilo, da članek ni omenil našega strica Artura Lokarja, ki je bil prav tako notar na Goriškem – in to celo »malček« slaven notar. Ne spomnim se več pojasnila odvetnika Pečenka, menim pa, da ga verjetno ni omenil, ker je stric Arturo začel službovati šele v začetku 19. stoletja. Vsekakor hvaležno priznavam, da me je omenjen članek spodbudil, da napišem nekaj vrstic o stricu Arturu Lokarju (1865–1926), notarju iz Ajdovščine. 1 Vedno sem se čudila, kako to, da sem samo jaz, od 1945 ustanovljena prva slovenska vlada, je morda za- treh bratov in sester, močnejše postave. In od kod se radi širše prepoznavnosti kraja prav omeniti, da iz je vzel podbradek? A če pogledam v parku pri ajdo- rodbine Lokar izhaja več znanih osebnosti, in sicer vskem sodišču ovekovečenega strica Artura, se mi zdi, poleg strica Artura tudi stric Danilo Lokar (zdravnik da vendarle ni vsega kriva čokolada. in pisatelj, po katerem se imenuje osnovna šola v Aj- dovščini), Anica Lokar, novinar Jurij Gustinčič itd. Stric, pravzaprav prastric, ajdovski notar Arturo Lokar se Po besedah babice in sorodnikov je stric Arturo veje rodil 12. junija 1865 v Ajdo- ljal za zelo dobrega človeka in velikega šaljivca, zara- vščini naši skupni prednici Ani di česar ga je poznala vsa Ajdovščina. Njegove šale je Pressel, za katero v nekaterih objavil celo časopis. Anica Lokar tako v svojih spo- člankih sicer piše, da naj bi pri- minih o stricu Arturu piše: »Bil je zelo plemenite na- šla iz Tolmina,2 vendar (vsaj ko- rave in je mnogo naredil za siromašni del prebivalstva. likor je meni znano) je v Ajdo- Tako je ob velikih praznikih prirejal na svoj račun ko- vščino prišla iz Italije, in sicer iz silo za vrsto ljudi s pečenko, vinom in potico.«4 Iz dru- kraja Ronke blizu Trsta, kjer je ge pripovedi babice se spomnim, da je za vsak božič tudi pokopana (napis na grob- stric Arturo obdaroval vse reveže v Aj- nici družine Lokar v Aj- dovščini, na katere ni pozabil niti v dovščini naj bi bil po oporoki. Babica je že kot majhen pripovedovanjih le otrok morala s svojim bratom napis). Stric Ar- hoditi naokoli in deliti bon- turo je imel več bone. Od tod najverjetne- bratov, kate- je tudi napis na njegovem rih imena so spomeniku »Cor Cordi- Spomenik notarju se večinoma um«. Če še malo osta- Arturu Lokarju začela s črko A (Anton, Alojz, nem pri spomeniku, naj ob Lokarjevem Artur …). Njegov oče je bil tr- povem, da so tudi dre- drevoredu v parku govec in veleposestnik in sila vored v parku, v kate- ob ajdovskem sodišču. narodno zaveden, o čemer pri- rem stoji spomenik, ča dejstvo, da je bil leta 1843 posadili Lokarjevi ozi- prvi in edini naročnik Bleiwe- roma sam stric Arturo, isovih novic v Ajdovščini.3 zaradi česar se danes tudi imenuje Lokarjev Stric Arturo je bil stric moje drevored. Anica Lokar mame oziroma brat očeta njene se v svojih spominih teh mame. Rodbina Lokar je bila med dogodkov spominja tako- seboj precej povezana, saj so bili po- le: »Stric je bil več let župan tomci bratov Lokar v sorodu tako po v Ajdovščini in je deloval tudi očetovi kot po materini strani, ker sta se kot podžupan. Stric Artur si je v isto ulico poročila dva brata in dve polzelo prizadeval za razvoj in bolj- sestri. Morda je spomin na strica med nami ši videz našega trga in sedanji ljudski tudi zato ostal bolj živ, kot bi sicer, še posebej Stric Arturo (fotografija trg nosi njegovo ime, ker je bil prvotno ker stric Arturo ni imel otrok. Glede na to, da je del družinske zasajen na njegovo pobudo.«5 Kip spo- je Ajdovščina mesto, v katerem je bila 5. maja zapuščine). menika je ustvaril kipar Veno Pilon,

1 Pečenko, S. (Sandro): Prvi notarji – Slovenci na Goriškem v XVI. in XVII. stoletju, Odvetnik št. 1 (69) – pomlad 2015, str. 61. 2 . 3 . 4 Lokar, A.: Od Anice Lokar do Ane Antonovne, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, str. 10. 5 Lokar, A., naved. delo, str. 10.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 67 21/06/2021 13:54 68 Pravna zgodovina / Knjige Odvetnik 100 / poletje 2021

ki je bil tudi sosed in družinski prijatelj Lokarjevih. Njegov notarski arhiv je v celoti ohranjen v Pokrajin- Spomenik je bil v mestnem parku pri ajdovskem so- skem arhivu v Novi Gorici in obsega 11.000 spisov. dišču postavljen leta 1976, ob 50-letnici njegove smrti. Notarsko tablo je moral po prihodu fašizma odstrani- ti, vendar so tudi to sorodniki uspeli ohraniti vse do Po Ajdovščini je stric Arturo šolanje nadaljeval v gi- danes. Iz publikacije, izdane ob otvoritvi razstave nje- mnaziji v Gorici in Trstu (od koder prav tako prihaja govega dela leta 20041 v Lavričevi knjižnici, gre razbra- del sorodnikov), kjer je maturiral, študiral in leta 1890 ti, da gradivo njegovega notarskega dela zajema naj- tudi doštudiral pa je v Gradcu. Notarsko kandidaturo je različnejše notarske spise, od ženitnih, izročilnih ter opravil v Komnu in Ajdovščini in leta 1898 je bil ime- dednih pogodb do dogovorov in izjav, ki so nastali v novan za notarja v Kanalu, kjer je ostal do leta 1903. tedanjem ajdovskem sodnem okraju in so zato bogat Naslednje leto je začel opravljati notarsko službo v Aj- vir informacij o ljudeh ter takratnem načinu življenja dovščini. Pisarno je imel najprej na Lavričevem trgu v v Ajdovščini. grajskem poslopju, v katerem je bilo tudi sodišče z ze- mljiško knjigo. Po letu 1920 je pisarno preselil v hišo Stric Arturo je umrl 15. junija 1926 v Ajdovščini. Ko je dr. Danila Lokarja, kjer je tudi stanoval (vse življenje je umrl, so ljudje babico začudeno spraševali, kateri po- ostal samski). V tej hiši je danes Lokarjeva galerija. V pi- membnež je umrl, saj so bile vse ajdovske ulice polne sarni je zaposloval zgolj slovenske uradnike in ker je bil žalujočih ljudi in črnih zastav, kar se vidi na fotogra- tak domoljub, so ga italijanske oblasti po vojni zaprle. Iz fiji, najdeni v zapuščini. istega razloga je bil zaprt tudi pod avstrijskim režimom.

1 Nusdorfer Vuksanovič, M.: Artur Lokar, ajdovski notar 1904–1926, Ocene in poročila o publikacijah in razstavah, Arhivi 27 ( 2004) št. 2, str. 396 in 397.

dr. Jože Dežman direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Slavni slovenski pravdarji

Zbornik Slavni slovenski pravdarji je izšel v počastitev 150-letnice slovenske odvetniške zbornice, »najstarejše neodvisne civilne institucije na Slovenskem«. Urednik Andrej Razdrih se je zgledoval po Franu Skabernetu, ki je leta 1936 izdal knjižico Slovenski advokati in javni notarji v književnosti, znanosti in politiki. Če je Skaberne izbral 63 odvetnikov, jih je Razdrih s sodelavci 108. Med desetimi prvimi po Razdrihovem izboru so France Prešeren, Ivan Tavčar, Karol Grossman, Franjo Rosina, Henrik Tuma, Fran Milčinski, Ljuba Prenner, Danilo Majaron, Martin Pegius in Janez Jurij Hočevar.

Martin Pegius (1508/1523–1592) je med deseterico Vendar niso bili samo politično vrhunski. V mo- povzdignjenih prvi v časovni vrsti. Pegiusa upodablja narhiji in tudi v Kraljevini Jugoslaviji so se z jav- spomenik pred Pravno fakulteto, vsekakor pa tudi njenim delovanjem in ustvarjalnimi preboji uveljavili govo življenje ni potekalo brez dramatičnih zapletov. mnogi odvetniki, na čelu s Francetom Prešernom in Obtožen čarovništva in korupcije je bil 12 let v zaporu. Ivanom Tavčarjem, Karlom Grossmanom, Franom Milčinskim in Henrikom Tumo. Za mnoge niti ni Janeza Jurija Hočevarja urednik Razdrih ocenjuje zelo znano, da so bili tudi advokati: Fran Miklo- kot »edinega 'negativca' med deseterico«. Hočevar šič, Lovro Toman, Henrik Etbin Kosta, Simon Jen- (1656–1714) »slovi še danes kot najhujši preganja- ko, Valentin Zarnik, Janez Mencinger, Ivan Šušter- lec čarovnic na Slovenskem, hkrati pa je bil tudi rene- šič in mnogi drugi. sančno razgledan matematik, astronom in skladatelj«. Franjo Rosina je bil odločilen podpornik vojskovanja V pregledni študiji Ob 150-letnici neodvisnega odvetni- Rudolfa Maistra. štva na Slovenskem dr. Jelka Melik navaja, da je bil prvi znan odvetnik v Ljubljani Luka Močnik, omenjen leta Posebno mesto si v odvetniški zgodovini zasluži Dani- 1495. Melikova poudari, da so družbenopolitični vrhu- lo Majaron s svojim dolgoletnim javnim in ustvarjal- nec slovenski odvetniki dosegli v revolucionarnem letu nim delovanjem; imamo ga za »očeta slovenske uni- 1848, ko so »prav po zaslugi pravnikov imeli Sloven- verze«, več kot 30 let je vodil odvetniško zbornico. ci takrat najkakovostnejše zastopništvo v parlamentu v vsej svoji parlamentarni zgodovini in so bili, glede Slovenske advokate je v drugi svetovni vojni razmeta- na svoj delež v monarhiji, nesorazmerno dobro zasto- lo na vse strani. Bolj se je poudarjalo njihovo bojeva- pani v ustavnem odseku – najpomembnejšem organu nje na zmagoviti strani. dunajskega parlamenta 1848/49«.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 68 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Knjige 69

Zbornik Slavni slovenski pravdarji je pri prikazu te bi jih lahko dali v advokaturo, mislim takih predvoj- skrajne ločitve duhov tudi med advokati spravno od- nih študentov.« puščajoč. Med portreti protikomunistov tako najdemo Marka Natlačena, ki ga je leta 1942 ustrelil ko- Toda Melikova poudarja, da »kljub temu nadaljnji ra- munistični atentator, Albina Šmajda, ki so ga janu- zvoj odvetništva ni šel v pričakovano smer. Odvetni- arja 1946 ugrabili v Trstu in nato verjento umorili štvo ni nikdar popolnoma izgubilo svoje samostojno- v Ljubljani, ter Marjana Zajca, ki je po vojni pobe- sti in neodvisnosti.« gnil v Argentino. Kateri advokati in na kakšne načine so v tisti revoluci- V ozvezdju komunistične države so se znašli tudi onarni vročici uspeli ohraniti svoje poslanstvo in kako mnogi odvetniki. Vprašanje, ki bo zanimivo v pri- ter koliko jim je to uspevalo, nam bodo v večjem ob- hodnosti, je vprašanje njihove življenjske opredeli- segu dokazale nove raziskave. tve: ali so zabredli v stalinske in socialističnosamou- pravne represije ter utopije in pra- V tem spoprijemu kot vrhunska oseba izstopa Ljuba kse, kako so kot pravniki ravnali Prenner. Samosvoja, posebna. Zastopa ranljive skupi- ob ideoloških prenapetostih, brez- ne, ki jim v tedanjih razmerah odvetniki niso mogli kaj pravju in kršenju temeljnih člove- dosti pomagati. In se ruva s svojimi moškimi kolegi. kovih pravic. Prennerjeva je med redkimi ženskami, ki so se znašle Zdenko Čepič pri Heliodorju Mo- v tedaj nadvse moškem poklicu. Ob naslednji okrogli dicu omenja, da je bil, sicer tedaj obletnici se ob sedanjem tempu feminizacije tudi prav- »podpredsednik Vrhovnega sodi- nih poklicev zna zgoditi, da bo urednica (ali urednik) šča Ljudske republike Slovenije, lahko predstavila veliko večjo bero imenitnic med od- na sodnem procesu proti Leonu vetniškim ženstvom. Rupniku in soobtoženim (Röse- ner, Hacin, Vizjak, Krek, Rožman) Pomembnejša pa je temeljna trditev, da so uporni slo- od 21. do 30. avgusta 1946 predse- venski odvetniki uspeli obraniti svoj status. S to svo- dnik senata vojaškega sodišča IV. jo vodilno vlogo v jugoslovanskem prostoru je bil do- armade JA. Desetletja pozneje je sežen poseben položaj, ko so jugoslovanski odvetniki svojo vlogo na tem sodnem proce- imeli v komunističnem svetu izjemen položaj. su obžaloval; menil je, da je imel proces pravne pomanjkljivosti in Ker so se v Slavnih slovenskih pravdarjih držali nače- avtor: Zdenko Čepič, … [et al.], da je bila kazen za Rupnika (obla, da so pisali le o pokojnih zaslužnih pravnikih, nam (urednika Andrej Razdrih in sojen je bil na smrt z ustrelitvijo) ostaja vprašanje, ali slovenski odvetniki nadaljujejo iz- Primož Premzl) prestroga.« ročila, ki so jih udejanjali njihovi predniki. založba: Umetniški kabinet Primož Premzl, Ljubljana 2018, Odvetništvu vse to sodelovanje v Razdrih poudarja, da so bili to ljudje, ki so se darova- 352 strani različnih vlogah v revolucionarnih li, ki so narod šteli za svojo razširjeno družino, živeli prekucijah ni kaj dosti pomagalo. so za narod, umetnost, družbo.

Vito Kraigher in Božo Kobe sta januarja 1945 v anali- Prav gotovo demokratična in samostojna Republika zi Problemi sodne organizacije in izvrševanje sodne obla- Slovenija pomeni izziv tudi za odvetnike. Tako glede sti v Sloveniji napovedala: »Ni več naloga odvetni- skušnjav kot glede možnosti za osebni razvoj in uve- ka, niti ne njegova pravica, da bi zgolj skušal reševa- ljavitev. Nenazadnje nas na to opozarjajo sedanje slo- ti svojega klienta, danes je elementarna naloga bra- venske odvetniške dinastije. nilca, da pomaga sodišču pri iskanju materialne resnice. Prav isto velja za zastopnike v civilnih pravdah, Zbornik Slavni slovenski pravdarji je zgledno urejeno, čeprav moramo ovreči dosledno obvezno zastopanje enciklopedično disciplinirano delo. Urednik Andrej po odvetnikih v važnejših zadevah.« Potem so Kra- Razdrih je k pisanju povabil kvalificirane pisce, ki so igherja prve dni maja 1945 na Turjaku umorili do- vsi po vrsti ohranjali lepo geselsko strukturo, obenem mobranci, Kobeta pa njegovi partijski tovariši aprila pa s svojo osebno pripovednostjo dali knjigi dragoce- 1951 na Golem otoku. no izpovedno raznovrstnost. Deset »izbranih« je z li- terarno veščino napisal odvetnik Igor Karlovšek, od- Stalinistični napad na neodvisno odvetništvo je v mar- vetniška pisca sta še Stanislav Fortuna in Santo (San- sičem dirigiral Edvard Kardelj. dro) Pečenko, med avtorji so tudi raziskovalci z In- štituta za novejšo zgodovino Zdenko Čepič, Filip Ču- Ta je o odvetniški zbornici junija 1951 izjavil: »Če ne ček, Jure Gašparič, Jurij Hadalin, iz Arhiva Republi- bomo dosegli kvalitete kadrov v advokaturi, jo bomo ke Slovenije prihajajo pisci Mateja Jeraj, Matevž Ko- morali nekega dne razpustiti. Zdaj je celotna dejavnost šir, Jelka Melik, Aida Škoro Babič, v zborniku je ob- advokature naperjena proti nam.« javljen tudi prispevek upokojenega znanstvenega sve- tnika Branka Marušiča. Januarja 1952 je bil še bolj nazoren: »Mi lahko advokate postavljamo tudi brez fakultete. Mislim, da je S premišljenim konceptom in izvedbo so Slavni politična ozdravitev advokature neobhodno potrebna. Izberimo nekaj komunistov, ki bodo šli v advo- slovenski pravdarji odlično izhodišče za nadaljnji katuro. Faliranih študentov pa imamo tudi dosti, ki razvoj enciklopedije slovenskega odvetništva.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 69 21/06/2021 13:54 70 Knjige Odvetnik 100 / poletje 2021 Martina Žaucer Hrovatin odvetnica v Ljubljani

Motivi za kazniva dejanja

Monografija mag. Andreja Ferlinca, vrhovnega državnega tožilca, je izviren prispevek k slovenski kazenskopravni literaturi, v kateri podobne analize vprašanja motiva za storitev kaznivega dejanja do zdaj še nismo imeli. V tem smislu je dobrodošel strokovni vir za strokovno javnost, zlasti sodnike, tožilce in odvetnike. Recenzenta knjige sta profesor dr. Peter Umek in profesor dr. Zvonko Fišer.

Bralci bodo v delu našli argumentirano razpravo o interdisciplinarno obravnavo«. Prav odločenost pi- pravnem pomenu motiva, sistematično obdelane- sca, da se z motivom ukvarja onkraj prava, je po mo- ga glede na druge institute kazen- jem mnenju čar in dodana vrednost obravnavane skega materialnega prava (na pri- razprave. Četudi bi bilo motiv brez dvoma mogoče mer udeležba več storilcev in mo- korektno analizirati kot pojem kazenskega prava, se tivi) ter tudi kot motiva pri posa- zdi, da se je avtor zelo dobro zavedal, da bi to zna- meznih kaznivih dejanjih, z ustre- tno okrnilo celovitost in s tem kakovost razprave zno sodno prakso. ter njenih zaključkov. Zelo dobrodošlo je tudi, da se tem izven kazenskega prava pisec ne loteva kot ne- V poglavju Motiv in kazniva dejanja kakšnih površnih misli ob robu osrednjega pravne- v Kazenskem zakoniku RS avtor na- ga teksta, temveč odločno in strokovno pogloblje- tančno analizira vprašanja motivov no z obsežnim sklicevanjem na strokovno literaturo. pri posameznih kaznivih dejanjih glede na besedilo Kazenskega zakonika, poglavje Vloga motiva v sodni In nenazadnje, navedeno delo je izjemno zanimivo praksi pa vsebuje natančno analizo branje. Avtor polemizira s strokovnimi viri in jih slovenske sodne prakse. Za pra- obsežno citira tudi z referencami na aktualne kso bodo posebej pomembni deli primere zadnjih let (na primer teroristični napadi in o motivu kot zakonskem znaku, o vprašanje motiva za služenje napačno postulirani njegovem pomenu za utemeljeva- nje pripornih razlogov in o motivu ideji ali vrednoti, vprašanja migracijskih motivov). kot olajševalni ali obteževalni oko- Pisec bralca ne prikrajša za lepo bralno izkušnjo in liščini pri vprašanju njegovega do- ga z zahtevnostjo besedila ne utruja – ne le zato, kazovanja v sodni praksi. ker stalno prehaja med področji prava, psihologije in drugih ved, temveč tudi zato, ker stališča avtor: mag. Andrej Ferlinc Za monografijo mag. Ferlinca je ponazarja s primeri iz domače in tuje sodne prakse založba: Fakulteta za družbene predvsem značilno, da izrazito preseže domet strokovnega ka- ter domače in tuje literature. vede Univerze v Ljubljani, 2020, zenskopravnega besedila, in si- 544 strani cer v smeri interdisciplinarnega Odvetniku monografija mag. Ferlinca ne bo le stro- obravnavanja motiva. V avtorje- kovni vir pri njegovem delu, temveč tudi priložnost za vem predgovoru tako najdemo zahvalo dr. Petru poglobljeno in interdisciplinarno razumevanje vpraša- Umeku, ki je delo pregledal in soglašal z vsebino, nja motiva za kaznivo dejanje kot vprašanja, lastnega ki posega v področje psihologije. Kot zapiše avtor, vsem zadevam, s katerimi se zagovornik vsakodnevno gre za »področje, ki ni pravno, vendar pa nujno za srečuje pri svojem delu.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 70 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Knjige 71 mag. Igor Karlovšek odvetnik v Celju in pisatelj

Kurji pastir

S Ferijem Lainščkom sva se zadnjič družila 22. septembra 2020 na 2. Literarnem festivalu kriminalk in voditeljica je v nekem trenutku postavila vprašanje iz železnega repertoarja: »Kaj piševa?« S precejšnjim zanimanjem sem poslušal, ko je Feri povedal, da se je z Beletrino dogovoril za pisanje avtobiografije. Z zelo hudomušnim nasmehom na licih je poslušalcem razkril, da je napisal že več kot 200 strani, pa v napisanem še vedno ni bil star več kot dva dni. Poklical je urednika in mu potožil, kaj se dogaja: da napisano kar raste, buhti in se preliva čez rok. Urednik mu je zato predlagal, naj kar nadaljuje s pisanjem in napiše trilogijo. Prvi del nosi naslov Kurji pastir …

Morda to ni najbolj značilno Ferijevo delo. Avtobio- sovaščane, tiste bližje in tudi tiste malo oddaljenejše. grafija ima vendarle svoje zakonitosti, ki nehote posta- Ravno dovolj je vsega, da nas potisne v razmišljanje vijo nekak okvir. Tista prekmurska mistika, podpome- o tistih časih, ko je imela prav samo partija, pa vendar ni in nadpomeni, vilinska bitja in značilnosti pokrajini našla odločilne poti v miselnost prebivalstva, da bi ne so malo potisnjeni na stran, saj se pisatelj v Kur- jih pretirano omejevala, stisnila v kakšne zadružne ali jem pastirju ukvarja predvsem s svo- kolhozne novotarije. jima staršema in mestom, ki ga v družbi in pokrajini zasedata. To je Feri ne bi bil to, kar je, če v prvi del ne bi vpletel vsaj zgodba o trmi in boju za preživetje enega mističnega bitja, svetlolase ženske, ki se najprej dveh ljudi, vnaprej obsojenih na re- prikaže Trejziki, Ferijevi materi, potem pa še Pišteku, vščino in večno stremljenje po sreči Ferijevemu očetu. Morda bo v naslednjih delih sledi- in boljšem, ne tako trdem življenju. la še dodatna razlaga in bo prihod te vile v besedilo Je tudi zgodba o ljubezni moškega dobil kakšen bolj usoden pomen. in ženske, ki sta usmerjena precej v nasprotno smer, a se vseeno ljubita, Zgodba kurjega pastirja, ki to do konca knjige še ne dopolnjujeta in sta si zvesta opora uspe postati, saj je star manj kot tri mesece, se lahko v času, ko je težko. Nič jima ni pri- pove v nekaj stavkih, a to sploh ni pomembno. Veliči- hranjenega na tistem püjklu, verje- no te knjige predstavlja jezik, s katerim nas nagovarja tno gre za griček pod gozdom ali v Feri Lainšček. Pripoved je umetniško izpiljena do po- bližini gozda, na katerega so pripe- polnosti, besedišče je izjemno, jezik je bogat in polni te revne kajžice brez lastne zemlje, dušo, spravlja nas v začudenje in hkrati navdaja s po- saj so kmetije zasedle zemljo v rav- nosom, da je mogoče pisati tako žlahtno, toplo, boga- nici. In res je, kar mi je v Sloven- to in preprosto – lepo. skih Konjicah povedal Feri: Kurji pastir obsega čas od njegovega rojstva 5. oktobra 1959 do 23. decem- Feri Lainšček je mojster besede in resničen avtor: Feri Lainšček bra 1959. Posledično Feri v Kurjem umetnik. Kurji pastir je delo zrelega pisatelja na založba Beletrina, Ljubljana 2020, pastirju ne govori sam, saj še ne zna, vrhuncu svoje izpovedne moči. Pripoved je klena, 308 strani verjetno bo to sledilo v naslednjih jasna, plastična in niti za trenutek ne izgubi tempa. knjigah. Pripoveduje nam o razmerah in okolju, v katerega se je rodil, kako je privekal na svet in kako so ga sprejeli najbližji, vključno z nje- Ljubitelji lepe slovenske besede in ljubitelji Ferija La- govo 18 let starejšo sestro. inščka bodo pri prebiranju Kurjega pastirja prišli na svoj račun in bodo z veseljem posegali tudi po dveh Pisatelj kljub ozkemu časovnemu okviru s posegi na- najavljenih nadaljevanjih, da bodo spoznali, kako je zaj pričara duh tistega časa, se sprehaja po podrobno- iz malega kratkohlačnega kurjega pastirja nastal velik stih, ki določajo in označujejo njegove sorodnike in slovenski pisatelj.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 71 21/06/2021 13:54 72 Knjige Odvetnik 100 / poletje 2021 Marija Bele Vatovec odvetnica v Ljubljani

ZNP-1 z razširjenimi uvodnimi pojasnili Novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)1 je nadomestil ZNP,2 ki je nepravdni postopek urejal od leta 1986. ZNP-1 je ohranil veliko določb prejšnjega zakona, vsebuje pa tudi številne novosti, zlasti glede postopkov za ureditev družinskih stanj. Razširjena uvodna pojasnila k zakonu, ki so izšla v knjigi, predstavljeni v tem prispevku, so res obsežna, saj zajemajo kar 305 strani. Dopolnjuje jih natančno in pregledno stvarno kazalo. Zaradi obsežnosti in dejstva, da razširjena uvodna pojasnila vsebujejo komentar k vsem določbam zakona, je knjiga dejansko komentar zakona, s to razliko, da niso komentirani posamezni členi, pač pa so uvodna pojasnila razdeljena na 17 poglavij. 1 2 Prva štiri poglavja vsebujejo uvodna pojasnila in pred- prejšnja ureditev, v skladu s katero ni treba postaviti do- stavijo urejenost zakona ter splošne in temeljne do- ločnega zahtevka, in izpostavijo novosti glede določnosti ločbe. Pri posameznih temeljnih določbah so avtor- denarnih zahtevkov in v postopku v zakonskih sporih ter ji pregledno opozorili na bistvene novosti: mirovanje obveznost predložitve zapisnika centra za socialno delo postopka namesto domneve umika predloga v prime- o predhodnem svetovanju v skladu z določili Družinske- ru neupravičenega izostanka pre- ga zakonika (DZ).3 V devetem poglavju so razložene bi- dlagatelja z naroka, nove določ- stvene novosti glede razpisa in izvedbe naroka. Sodišču be o sodni poravnavi, nove določ- je prepuščena ocena, ali bo opravilo pripravljalni narok be o obstoju postopka, ki se zač- ali ne. ZNP-1 ni ohranil možnosti, da se namesto zapi- ne že, ko sodišče prejme predlog za snika napravi samo uradni zaznamek. Glede navajanja začetek postopka oziroma ko opra- novih dejstev avtorji opozarjajo na večjo prožnost v ne- vi prvo dejanje v postopku po ura- pravdnih postopkih v primerjavi s pravdnim postopkom. dni dolžnosti, krajši roki v nekate- Deseto poglavje, ki obravnava odločbe, je skoraj v celoti rih postopkih, načelo obligatorno- namenjeno razlagi odločb v postopkih za ureditev oseb- sti glavne obravnave. nih stanj in družinskih razmerij. Glede pravnih sredstev avtorji opozarjajo na 30-dnevni rok za pritožbo. Poglav- Peto poglavje pojasnjuje novo ureje vsebuje tudi obsežna pojasnila in sodno prakso v zve- ditev odločanja o predhodnih vpra- zi s pravnimi sredstvi, ki jih vlagajo osebe, ki niso sode- šanjih, ki se od ureditev v ZNP lovale v postopku na prvi stopnji, in pregledno razlago razlikuje po tem, da lahko sodišče glede izrednih pravnih sredstev. samo odloči o prehodnem vpraša- nju. Poglavja od štirinajst do sedemnajst so posvečena razlagi nepravdnih postopkov. Najbolj obsežna so poja- V šestem in sedmem poglavju naj- snila določb o postopkih za ureditev osebnih stanj in demo pojasnila o pristojnosti so- družinskih razmerij, kjer je največ novosti. V preosta- dišča in udeležencih. Avtorji spet lih poglavjih – postopek za razglasitev pogrešancev za avtorji: dr. Vesna Rijavec in dr. opozorijo na novosti, zlasti na ce- mrtve,4 urejanje premoženjskih razmerij5 ter postopek 6 Aleš Galič (urednika), dr. Tomaž lovito ureditev stvarne pristojnosti z listinami in sodnimi depoziti – pa avtorji obsežno Keresteš, dr. Tjaša Ivanc, Miha v ZNP-1 in na novo poimenovanje razlagajo posebnosti postopkov in opozarjajo na no- oseb, ki sodelujejo v postopku po- vosti, od katerih povzemam le bistvene: Verčko in Urška Kukovec leg formalnih in materialnih udele- – ZNP-1 ne omogoča več postopka za določitev (stvarno kazalo). žencev – to so zakoniti udeležen- odškodnine po uradni dolžnosti, pač pa samo na založba: Lexpera, d. o. o. ci. Pregledno je razložena tudi vlo- predlog; (GV Založba), Ljubljana 2020, ga centrov za socialno delo, izve- – v postopku za cenitev in prodajo stvari sodišče lah- 448 strani dencev in drugih oseb, ki sodelu- ko dovoli prodajo brez cenitve, če s tem soglašajo jejo v postopku. vsi udeleženci; – v postopkih v stanovanjskih zadevah je lahko udele- V nadaljevanju knjiga v besedilu od osmega do trinaj- ženka tudi skupnost etažnih lastnikov, ki jo zastopa stega poglavja predstavlja potek postopka od vložitve upravnik; predloga do izdaje odločbe in pravnih sredstev. Glede – določena so nova postopkovna pravila za preneha- vsebine predloga avtorji pojasnjujejo, da se je ohranila nje premoženjske skupnosti;

1 Ur. l. RS, št. 16/19, 28/21. 2 Zakon o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86, 20/88 – popr., Ur. l. RS, št. 87/02 – SPZ, 131/03 – odl. US, 77/08 – ZDZdr, 10/17 – ZPP-E, 16/19 – ZNP-1). 3 Ur. l. RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 16/19 – ZNP-1, 22/19, 67/19, 200/20 – ZOOMTVI. 4 Petnajsto poglavje. 5 Šestnajsto poglavje. 6 Sedemnajsto poglavje.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 72 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Knjige 73

– razmerje med postopkom za delitev stvari v sola- opozoriti na bolj ali manj korenite spremembe. Me- stnini in izvršilnim postopkom je urejeno tako, da nim, da jim je to v celoti uspelo, saj knjiga vsebuje sodišče postopek za delitev prekine, če pride do pojasnila o tem, katera določila so enaka kot v ZNP, izvršbe; na spremembe pa avtorji pregledno opozorijo pri po- – v zemljiško knjigo se vpiše zaznamba postopka za sameznih poglavjih, kar nam bo nedvomno olajšalo delitev nepremičnine po pravilih, ki veljajo za za- delo. Poleg tega razširjena uvodna pojasnila podrob- znambo spora; no in pregledno pojasnjujejo vse bistvene institute s – določbe o postopku za sodno ureditev meje so pri- področja nepravdnih postopkov in vsebujejo popoln lagojene zahtevam katastra. pregled sodne prakse.

Dr. Vesna Rijavec je v predgovoru zapisala, da so Knjiga je nepogrešljiva za vse, ki se ukvarjamo z ne- avtorji poskušali povezati staro in novo ureditev ter pravdnimi zadevami.

Alenka Košorok Humar odvetnica v Ljubljani in direktorica Odvetniške akademije OZS

Onkraj materialističnega prepričanja

Avtor knjige, neumoren bralec in duhovit pisec dr. Marko Pavliha, nas spet duhovno drami s svojimi mojstrsko napisanimi eseji, tokrat jih je 17 (po angelskem izročilu naj bi to število predstavljalo srečo in nove poti, tudi na področju duhovnosti, kariere in domačega okolja).

Eseji se lahko berejo samostojno, vsak posebej ali v na- najbolj aktualnih razmišljanj in nas povabil na potova- daljevanju kot roman, saj si smiselno sledijo ob v naslo- nje, ki presega tuzemstvo in tučastvo. Kot večen opti- vu navedeni rdeči niti – preseči našo materialno usme- mist verjame v novo človečansko razsvetljenje. Kot pra- ritev in se duhovno predramiti ob koristnem alkimistič- vi, je covid morda poslednja priložnost za najgloblji člo- nem koktajlu izvirnih avtorjevih dognanj in napotkov, veški uvid. ki vabijo k poglabljanju naših raz- mišljanj in udejanjenju le-teh. Bol- In kam vse nas avtor, ki samega sebe označi tudi za eklek- nik ne more ozdraveti, če samo iz- tika, popelje? Najprej daleč v zgodovino človeštva, v sam govarja ime zdravila, ampak ga mora nastanek civilizacij. Opira se na stoični nauk, da na zuna- tudi zaužiti in preizkusiti. nje okoliščine praviloma nimamo vpliva, lahko pa spre- menimo sebe in svoje razmerje do vsega in vseh, tudi Knjiga me je pritegnila kot zvesto s pomočjo najnovejših znanstvenih odkritij o celostni bralko avtorjevih esejev, ki navdihu- zavesti, modrostjo starodavnih kitajskih, hinduističnih, jejo in osmišljajo vsakodnevna pre- budističnih in krščanskih spisov, razmišljanji novodob- denja misli, ki se tičejo nas vseh, na- nih razsvetljenih strokovnjakov in seveda lastnimi, dra- ših življenj in vesoljnega sveta na- gocenimi spoznanji o resnici, lepoti in ljubezni, kar vse sploh. Vredno jih je prebrati »z an- se nujno oplaja s treningom intuicije, negovanjem rado- dahtjo«, s posvečeno pozornostjo, vednosti, poletom domišljije in rutino meditacije, ki sča- saj nam širijo obzorja in nas strnjeno soma postane ritual (to je tisto prej omenjeno dejavno opozarjajo na že prebrano, pa morda zdravilo). In tudi z zorenjem skozi proučevanje antičnih pozabljeno in na vse, kar bi bilo pri- mojstrov filozofije ter zrenjem skozi Galileov teleskop in poročljivo prebrati. Pa nam lenobno pletenjem mozaika drugačne paradigme, da bi uvideli ne bo treba, ker je vse (za nas) pre- smisel življenja, kajti vsi smo del celote in veliko več kot bral naš Bralec dr. Pavliha in nam str- naše telo v tem življenju. Duhovnost je popotovanje in nil pomembne misli drugih avtorjev, čiščenje umsko-srčnega podstrešja, »sreča pa ni instan- ki so navedeni v zaključku knjige v tni dopaminski napitek, marveč holistično stanje duha«. bogati bibliografiji (če bomo rado- vedno brskali naprej). Duhovito nas Mi nismo naše misli, nam barvito polaga na srce, ko avtor: dr. Marko Pavliha opozarja, da je duh večen, duhov- se sprašuje, kaj je resnica in kdo ustvarja našo realnost, založba: LEXPERA, d. o. o. nost pa čaša naše nesmrtnosti in te- ki jo usmerjata zanos in pretočnost. Dr. Pavliha osta- melj pomembnih sprememb za vsa- ja »spiritualni potapljač in duhovni pilot ali astronavt« (GV Založba), Ljubljana 2021, kega od nas. Avtorja smo do zdaj v (ena od duhovitih besednih invencij bogate zbirke ese- uvodne besede dr. Karel Gržan in vseh njegovih delih spoznali kot raz- jev), ko nam ponuja urjenja duha na samo zanj značilen Vinko Möderndorfer mišljujočega pravnika, misleca in fi- način. Ker »vsak od nas ima v sebi petero moči, ki jih lozofa, ki celo v času epidemije co- premalo udejanjamo – nadzor uma, prisotnost v resnič- vida-19 ne miruje in zaspi, nasprotno, verjetno je prav v nosti, zavedanje spreminjanja, nenavezanosti in vesoljno tem obdobju opravil temeljito redakcijo svojih zadnjih, ljubezen«. Tudi z veseljem in radoživostjo. Namaste!

ODVETNIK st-100-okey_.indd 73 21/06/2021 13:54 DNEVI SLOVENSKIH 47. PRAVNIKOV 14. in 15. oktober 2021 • Portorož in spletna izvedba (Zoom)

Četrtek, 14. oktober 5. sekcija: Aktualni izzivi socialnega varstva / vodja: dr. Grega Strban 1. sekcija: Novodobno sodelovanje na področju pravosodja Pravna narava socialnega varstva v sistemu socialne varnosti, v EU / vodja: dr. Vesna Rijavec dr. Grega Strban • Razmerje med socialnimi pomočmi in Problematika prehoda odločb in listin v dednih zadevah pravicami iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med državami članicami EU (Uredba 650/2012 o dedovanju), Marijan Papež • Univerzalni temeljni dohodek kot možna dr. Vesna Rijavec • Novi izzivi čezmejnega vročanja in dokazovanja nadomestitev socialnega varstva in socialne varnosti?, (Uredbi 2020/1783 in 2020/1784), Denis Baghrizabehi • Čezmejno Sara Bagari • Sodobni socialnovarstveni izzivi centrov za sodelovanje v družinskih zadevah • Prosti pretok sodnih odločb socialno delo, mag. Anja Osojnik v EU zdaj in v prihodnje (Uredbi 1215/2012, 805/2004 in druge), dr. Aleš Galič • Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov 6. sekcija: Statusnopravna vprašanja javnih zavodov / vodja: dr. Rado Bohinc (Uredba 655/2014), dr. Tjaša Ivanc Primernost javnega zavoda za vse dejavnosti javnih 2. sekcija: Aktualna vprašanja delovnih in uslužbenskih služb: primer visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, razmerij / vodja: dr. Darja Senčur Peček dr. Rado Bohinc • Zdravstveni javni zavod kot podjetje Delovnopravno varstvo žvižgačev v luči nove direktive, (preglednost finančnih odnosov, državne pomoči), dr. Darja Senčur Peček • Vpliv digitalizacije na delovna dr. Rajko Pirnat • Javni zavodi kot netržni ali tržni proizvajalci: razmerja: nujnost usposabljanja in obvladovanja umetne razlike v financiranju in premoženju, mag. Eva Zver • Statusna inteligence, dr. Valentina Franca • Aktualna sodna praksa in druga pravna vprašanja pri opravljanju dejavnosti v zvezi z delovnimi in uslužbenskimi razmerji, mag. Biserka socialnovarstvenih zavodov, Jaka Bizjak • Kodeksi upravljanja Kogej Dmitrovič • Izzivi uslužbenskega in plačnega sistema, – instrument za še uspešnejše upravljanje javnih zavodov?, Peter Pogačar dr. Andreja Primec 3. sekcija: Svoboda izražanja na spletu / vodja: dr. Rok Čeferin 7. sekcija: Problem prevajanja angleških pravnih izrazov Pravica do izbrisa novinarskih prispevkov iz spletnih in prevzemanja institutov v slovensko okolje / arhivov medijev, dr. Rok Čeferin • Lov za pobeglim vlakom vodja: dr. Miha Juhart spletnega političnega oglaševanja, dr. Tanja Kerševan 24 originalov – misija (ne)mogoče; prevajalski izzivi v Smokvina • Razmišljanje o svobodi izražanja, hitro in počasno, evropski zakonodaji, Valter Mavrič • Tri kleči prevajanja dr. Marko Milosavljević • Avtomatizacija svobode izražanja, evropske pravne terminologije: dobesedni in opisni prevod dr. Aleš Završnik • Posebna tema: O dobrih praksah pri ter zmotno pomensko pripisovanje, dr. Luka Mišič • Pomen oddaljenem delu pravnika, Jan Baksa Lesjak institutov representations, warranties in covenants v okrogla miza: Debirokratizacija / vodja: dr. Miha Juhart angleškem pravu, Jakob Ivančič, LL.M. • Pravilna preslikava institutov representations, warranties in covenants v institute Podelitev priznanj in družabni večer slovenskega prava o odgovornosti za stvarne in pravne napake, dr. Nina Plavšak • Neenotna praksa prevajanja Petek, 15. oktober pravosodnih organov iz slovenskega v francoski jezik, Rafael Rastko Kozlevčar Pridržujemo si pravico do spremembe programa. do spremembe si pravico Pridržujemo 4. sekcija: Uveljavljanje novele ZGD-1K / vodja: dr. Marijan Kocbek Kotizacija Prepoved ustanavljanja gospodarskih družb, identifikacija delničarjev in uveljavljanje pravic na skupščini, dr. Saša Prelič Udeležba na dogodku v Portorožu znaša 405,00 EUR (494,10 EUR z DDV). Spletna udeležba (20-% popust) znaša 324,00 EUR • Sklepanje pravnih poslov s povezanimi strankami, (395,28 EUR z DDV). dr. Peter Podgorelec • Prejemki direktorjev in nadzornikov ter pravice delničarjev, dr. Marijan Kocbek • Pravne posledice Posebna ponudba za člane pravniških društev, 20-% popust: kršitev korporacijskih pravil glede sklepanja pravnih poslov Udeležba na dogodku v Portorožu znaša 324,00 EUR (395,28 EUR z DDV). Spletna udeležba znaša 259,20 EUR (316,22 EUR z DDV). s povezanimi strankami in funkcionarji gospodarskih družb, dr. Miha Juhart • Preglednost institucionalnih vlagateljev in Udeleženci prejmete jesensko številko revije Podjetje in delo, v kateri bodo spremenjena upravljavska struktura d. o. o., dr. Jerneja Prostor objavljeni pravočasno oddani referati Dnevov slovenskih pravnikov.

ORGANIZATORJI: Zveza društev pravnikov Slovenije / Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije / LEXPERA d. o. o., GV Založba SPONZORJI MEDIJSKI SPONZORJI

Informacije: [email protected] • 01 30 91 816 • www.dnevipravnikov.si

ODVETNIK st-100-okey_.indd 74 21/06/2021 13:54 DNEVI SLOVENSKIH Odvetnik 100 / poletje 2021 Pravna terminologija 75 47. PRAVNIKOV 14. in 15. oktober 2021 • Portorož in spletna izvedba (Zoom)

Četrtek, 14. oktober 5. sekcija: Aktualni izzivi socialnega varstva / vodja: dr. Grega Strban 1. sekcija: Novodobno sodelovanje na področju pravosodja Pravna narava socialnega varstva v sistemu socialne varnosti, / vodja: dr. Vesna Rijavec responsabilità oggettiva, f oggettiva, responsabilità vincolata,formalità f m diritto delleobbligazioni, m obbligatorio, rapporto f motivazione, f calunnia, f / diffamazione, m m / peso, carico, mpl interessi, m tasso, f della prova, dell'onere inversione rata, f artigiano, m f di condanna, sentenza f aggravante, circostanza m m / imputato, accusato, m / richiesta d'accusa, f / atto accusatoria, f di rinvio a giudizio, f obbligatoria, competenza f obbligazione, tassazione, f / applicazione delle imposte, f delle imposte, f / applicazione tassazione, indagato,m f imputazione, f f / dissezione cadavere, del autopsia, f f / consuetudine, abitudine, m consuetudinario, diritto costitutiva, f sentenza costitutiva,azione f f imputato, del solenne promessa f dell'azienda, area processo, f / nuovo revisione processo, del m f d'arrichimento, azione f f / grassazione, rapina, f spese, delle analisi f difesa dell'imputato, funzionamento, di capitale m / udienza, f dibattimento, f obbligatoria, autoveicoli assicurazione v EU dr. Grega Strban • Razmerje med socialnimi pomočmi in ITALIJANSKO Problematika prehoda odločb in listin v dednih zadevah pravicami iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med državami članicami EU (Uredba 650/2012 o dedovanju), Marijan Papež • Univerzalni temeljni dohodek kot možna dr. Vesna Rijavec • Novi izzivi čezmejnega vročanja in dokazovanja nadomestitev socialnega varstva in socialne varnosti?, (Uredbi 2020/1783 in 2020/1784), Denis Baghrizabehi • Čezmejno Sara Bagari • Sodobni socialnovarstveni izzivi centrov za sodelovanje v družinskih zadevah • Prosti pretok sodnih odločb socialno delo, mag. Anja Osojnik v EU zdaj in v prihodnje (Uredbi 1215/2012, 805/2004 in druge), dr. Aleš Galič • Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov 6. sekcija: Statusnopravna vprašanja javnih zavodov / vodja: dr. Rado Bohinc (Uredba 655/2014), dr. Tjaša Ivanc Primernost javnega zavoda za vse dejavnosti javnih 2. sekcija: Aktualna vprašanja delovnih in uslužbenskih služb: primer visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, razmerij / vodja: dr. Darja Senčur Peček FRANCOSKO responsabilité objective, f objective, responsabilité f formalité, m obligations, des Droit m rapport d'obligation, motifs, fpl / raisons, mpl f f / diffamation, calomnie, m f / fardeau, charge, mpl intérêts, m taux d'intérêt, m preuve, de la renversé fardeu m m / terme, acompte, artisan, m de m / sentence de culpabilité, verdict de~, m f / jugement condamnation, f aggravante, circonstance m m / prévenu, accusé, f f / miseaccusation, en d'accusation, acte ~ f / compétence juridiction obligatoire, f bon, m / obligation, dr. Rado Bohinc • Zdravstveni javni zavod kot podjetje f imposition, f / ~ fiscale, m inculpé, f f / accusation, f / incrimination, inculpation, f autopsie, m f / usage, f / coutume, habitude, m coutumier, Droit m constitutif de droits, jugement visantaction modification la d'une situation f juridique, d'inculpé, solenelle f promesse f d'entreprise, aire revision, en f f / instance révision du proces, f cause, sans d'enrichissement action m armée, m / ~à main agression, avec vol frais, des f liquidation f défense, m circulant, actif mpl f / débats, audience, f obligatoire, automobile assurance Delovnopravno varstvo žvižgačev v luči nove direktive, (preglednost finančnih odnosov, državne pomoči), dr. Darja Senčur Peček • Vpliv digitalizacije na delovna dr. Rajko Pirnat • Javni zavodi kot netržni ali tržni proizvajalci: razmerja: nujnost usposabljanja in obvladovanja umetne razlike v financiranju in premoženju, mag. Eva Zver • Statusna inteligence, dr. Valentina Franca • Aktualna sodna praksa in druga pravna vprašanja pri opravljanju dejavnosti v zvezi z delovnimi in uslužbenskimi razmerji, mag. Biserka socialnovarstvenih zavodov, Jaka Bizjak • Kodeksi upravljanja Kogej Dmitrovič • Izzivi uslužbenskega in plačnega sistema, – instrument za še uspešnejše upravljanje javnih zavodov?, Peter Pogačar dr. Andreja Primec 3. sekcija: Svoboda izražanja na spletu / vodja: dr. Rok Čeferin 7. sekcija: Problem prevajanja angleških pravnih izrazov Pravica do izbrisa novinarskih prispevkov iz spletnih in prevzemanja institutov v slovensko okolje / arhivov medijev, dr. Rok Čeferin • Lov za pobeglim vlakom vodja: dr. Miha Juhart spletnega političnega oglaševanja, dr. Tanja Kerševan 24 originalov – misija (ne)mogoče; prevajalski izzivi v NEMŠKO Gefährdungshaftung, f (-) / Erfolgshaftung, f (-) f (-, / Förmlichkeit, f (-, en) Formgebundenheit, f (-, en) / Formalität, en) n (e/s) / Schuldrecht, n (e/s) Obligationsrecht, se) n (ses, Schuldverhältnis, Begründung, f (-, en) f (-, en) Verleumdung, Belastung, f (-, en) Zinsen, pl »e) m (es, Zinssatz, Beweislastumkehrung, f (-) f (-, n) Rate, -) m (s, -) / Gewerbetreibender, m (s, Handwerker, “e) Schuldspruch, m (e/s, “e) m (e/s, Umstand, verschlimmernder m (n,n) Angeklagte, Anklageschrift, f (-,en) f (-, en) Zuständigkeit, obligatorische f (-, en) / Obligation, f (-,en) Schuldverschreibung, Besteuerung, f (-, en) e) n (s, Gestaltungsurteil, / Rechtgestaltungsklage, f (-, n) Gestaltungsklage, f (...) (en) ,f -Haftpflichtversicherung Kraftfahrzeug Smokvina • Razmišljanje o svobodi izražanja, hitro in počasno, evropski zakonodaji, Valter Mavrič • Tri kleči prevajanja -) m (s, -) / Angeschuldigter, m (s, Beschuldigter, / Anschuldigung, f (-, en) Beschuldigung, f (-, en) / Leichenöffnung,en) f (-, Obduktion, f (- en) f (-, en) Gewohnheit, e) n (e/s, Gewohnheitsrecht, se) n (ses, Beschuldigten, Gelöbnis des e) Betriebsstandort, m (e/s, / f (-, n) Verfahrens, des Wiederaufnahme f (...) Verfahrenswiederaufnahme, / f (-, n) Bereicherungsklage, “e) m (e/s, Bereicherungsanspruch, “e) Raubüberfall, m (e/s, f (-, en) Kostenabrechnung, / f (-, en) Beschuldigten, des Verteidigung Strafverteidigung, f (-, en) ien) n (s, Betriebskapital, f (-, en) Verhandlung, dr. Marko Milosavljević • Avtomatizacija svobode izražanja, evropske pravne terminologije: dobesedni in opisni prevod dr. Aleš Završnik • Posebna tema: O dobrih praksah pri ter zmotno pomensko pripisovanje, dr. Luka Mišič • Pomen oddaljenem delu pravnika, Jan Baksa Lesjak institutov representations, warranties in covenants v okrogla miza: Debirokratizacija / vodja: dr. Miha Juhart angleškem pravu, Jakob Ivančič, LL.M. • Pravilna preslikava institutov representations, warranties in covenants v institute Podelitev priznanj in družabni večer slovenskega prava o odgovornosti za stvarne in pravne napake, dr. Nina Plavšak • Neenotna praksa prevajanja Petek, 15. oktober pravosodnih organov iz slovenskega v francoski jezik, Rafael Rastko Kozlevčar Pridržujemo si pravico do spremembe programa. do spremembe si pravico Pridržujemo 4. sekcija: Uveljavljanje novele ZGD-1K / ANGLEŠKO// ~ ZDA liability without fault formality torts and of contracts law relation contractual reasons / defamation / calumny slander / charge encumbrance interest rate interest of proof turned burden / ... // installment / rate instalment / artisan craftsman/craftswoman / condemnation of guiltyverdict / sentence (civ.) circumstance aggravating / accused defendant bill / charge / indictment of indictment sheet compulsory jurisdiction / debenture bond / obligation taxation / fiscaltaxation a legal or altering establishing judgment relationship for modification of / ~ for a action rights relationship of legal change compulsory liability vehicle motor insurance vodja: dr. Marijan Kocbek accused / accusation inculpation / autopsy postmortem custom / consuetudinary law customary law / pledge.... of the accused promise solemn facility / / reprocessing review proceedings / retrial rehearings gain of unjustified for the return action / hold-up robberyarmed / stick-up of costs breakdown // defense defence capital working / assize proceedings Kotizacija Prepoved ustanavljanja gospodarskih družb, identifikacija delničarjev in uveljavljanje pravic na skupščini, dr. Saša Prelič Udeležba na dogodku v Portorožu znaša 405,00 EUR (494,10 EUR z DDV). Spletna udeležba (20-% popust) znaša 324,00 EUR • Sklepanje pravnih poslov s povezanimi strankami, (395,28 EUR z DDV). dr. Peter Podgorelec • Prejemki direktorjev in nadzornikov ter pravice delničarjev, dr. Marijan Kocbek • Pravne posledice Posebna ponudba za člane pravniških društev, 20-% popust: kršitev korporacijskih pravil glede sklepanja pravnih poslov Udeležba na dogodku v Portorožu znaša 324,00 EUR (395,28 EUR z DDV). Spletna udeležba znaša 259,20 EUR (316,22 EUR z DDV). s povezanimi strankami in funkcionarji gospodarskih družb, dr. Miha Juhart • Preglednost institucionalnih vlagateljev in Udeleženci prejmete jesensko številko revije Podjetje in delo, v kateri bodo spremenjena upravljavska struktura d. o. o., dr. Jerneja Prostor objavljeni pravočasno oddani referati Dnevov slovenskih pravnikov. objektivna odgovornost / ~ bez kriviceobjektivna odgovornost forma / formalnost pravo // obvezno pravo obligaciono odnos obligacioni obrazloženje kleveta opterećenje kamate stopa kamatna dokazivanja teret okrenut rata // obrtnikzanatlija presuda osudjujuća okolnost otežavajuća // optuženik optuženi optužnica nadležnost obavezna obveznica oporezivanje konstitutivna presuda konstitutivna tužba motornih vozila osiguranje obavezno okrivljeni // okrivljenik okrivljavanje obdukcija običaj pravo običajno okrivljenog obećanje područje preduzeća postupka obnova bogaćenja neosnovanog zbog tužba oružana pljačka troškova obračun okrivljenika okrivljenogodbrana // obrana obrtni kapital rasprava SRBSKO//HRVAŠKO ORGANIZATORJI: Zveza društev pravnikov Slovenije / Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije / LEXPERA d. o. o., GV Založba SPONZORJI MEDIJSKI SPONZORJI obličnost pravo obligacijsko obremenitev obresti mera obrestna obrok obrtnik / obsodilna sodba kondemnatorna~ obtoženec obtožnica pristojnost obvezna obveznica Šestjezični pravni slovar (26.) SLOVENSKO obdavčenje objektivna odgovornost razmerje obligacijsko / konstitutivna sodba oblikovalna ~ / konstitutivna tožba oblikovalna ~ / utemeljitev obrazložitev / klevetanje obrekovanje breme dokazno obrnjeno okoliščina obteževalna motornih zavarovanje obvezno vozil Ljubljani v odvetnik upokojeni Stanislav Fortuna, pridržane. pravice Avtorske obdolženec obdolžitev obdukcija običaj pravo običajno obdolženca obljuba območje podjetja postopka obnova tožba obogatitvena rop oboroženi stroškov obračun obdolženca obramba kapital obratni obravnava Informacije: [email protected] • 01 30 91 816 • www.dnevipravnikov.si

ODVETNIK st-100-okey_.indd 75 21/06/2021 13:54 76 Jezik Odvetnik 100 / poletje 2021 Timon Hren odvetnik v Ljubljani Zmotno pojmovanje instituta je dokaj pogosto V začetku maja je na območju Haloz lovec odšel na prežo. Tam ga je, nič hudega slutečega, prese- netil medved. Priseben lovec je hitro segel po puški in se rešil tako, da je medveda ustrelil. Mediji so poročali, da v silobranu.1

1 To seveda ne drži. Karkoli se je že zgodilo med lovcem kakšno praktično vrednost? Povedano drugače: je de- in medvedom, to nedvomno ni bil silobran, ker silobran jansko kakšna razlika med tem, ali je tisti lovec medve- zoper žival pojmovno ni mogoč. Silobran je obramba, ki da ubil v silobranu ali skrajni sili? Prva posledica je raz- je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga dru- vidna že iz opisanih primerov. V primeru, ko nas člo- gega istočasen protipraven napad.2 V zakonskem besedi- vek napade tako, da za napad uporabi psa, je silobran lu ne piše, da gre za obrambo pred človekovim protiprav- mogoč zoper napadalca (človek) in tudi sredstvo (pes). nim napadom, to uči pravna teorija. V primeru skrajne sile seveda ni tako. Druga posledica je, da se pri silobranu »krivda« za nastanek situaci- »Napad je nasploh ogrozitev pravne dobrine s človeškim je ne presoja, pri skrajni sili pa se lahko. Poznamo na- vedenjem in mora biti seveda v prvi vrsti v tem smislu 8 3 mreč upravičljivo skrajno silo, pri kateri ni pomembno, stvaren in resničen,« in »Napad, kakršen se zahteva pri kdo je nevarnost zakrivil, in opravičljivo9 skrajno silo, silobranu in ki upravičuje obrambo, lahko izvrši samo 4 pri kateri pa je bistveno, da posameznik odvrača nevar- človek, ker lahko samo človek ravna protipravno.« Iz nost, ki je ni zakrivil. zakonskega besedila samo po sebi ne izhaja, da medved ne more izvesti protipravnega napada, temveč je za tak Zmotno pojmovanje instituta je dokaj pogosto. Spo- sklep potrebno poznavanje pojma silobrana. Enako po- mnim se predavanj profesorja kazenskega prava na do- jasnjuje komentar Kazenskega zakonika:5 »Najprej je diplomskem študiju, ki nam je opisal naslednjo anek- treba poudariti, da se ta pojem nanaša samo na ravna- doto.10 Imel je prijatelja, ki je bil strasten lovec. Neke- nje človeka kot subjekta, ki je upravičen in zavezan rav- ga večera se je njegov prijatelj v avtu vračal domov z nati se po pravu (na primer napad zveri ali drugih živa- obrobja mesta, kjer je bil na izletu. Ob naključni kon- li ne ustvarja okoliščin za silobran, marveč kvečjemu za troli prometa ga je ustavila policija, ki je po preverbi skrajno silo).«6 Novinarjem zato verjetno ne gre zameri- dokumentov zahtevala še, da pokaže obvezno opremo ti, da so o »napadu medveda« zmotno poročali v delu, vozila. Ko so profesorjev prijatelj in dva policista pri- kjer so obrambo lovca opisali kot silobran, prav pa je, stopili k prtljažnemu delu, ga je prvi odprl in v notra- da pravniki, sploh odvetniki, vemo, kdaj je le-ta podan. njosti se je pokazala velika mrtva divja svinja. Teža- va je bila seveda v tem, da v tistem času lov na divjo Glede na zapisano je torej jasno, da gre pri silobranu ve- svinjo ni bil dopusten, zato je bil, če že ne zaradi dru- dno za napad, ki ga je izvedel človek. Kaj pa če na spre- gega, protipraven. A se nesojen lovec ni kaj pretirano hodu po svežem zraku srečamo agresivneža, ki na nas, vznemirjal. Policistoma je preprosto pojasnil, da je šel po predhodnem verbalnem napadu, naščuva še psa? Ker malo v naravo na sprehod in da ga je nenadoma pre- če silobrana zoper žival ni, bomo torej zoper psa po- senetila divja svinja. Po njenem ravnanju je hitro uvi- stopali v skrajni sili? Ne. V tem primeru bo psa mogo- del, da ga namerava napasti, zato jo je karseda hitro – če subsumirati pod »drugo sredstvo, s katerim se lahko še dobro, da je imel puško pri sebi – v silobranu ustre- telo hudo poškoduje«, tj. pod pojem sredstva, s kate- 7 lil. Profesor se je na tej točki zasmejal in rekel, da to rim je človek izvedel napad. Kaj pa če nas na tem istem ni bilo prav. Ni je namreč ustrelil v silobranu, temveč sprehodu napade pes, a ne zaradi ščuvanja lastnika kot kvečjemu v skrajni sili. v prejšnjem primeru, temveč zato, ker lastnik nima nadzora nad psom? V tem primeru ne gre za napad, pri ka- Ugotovimo lahko torej dvoje: terem bi nas človek (lastnik) skušal poškodovati s sred- – da je zmotno poimenovanje napada živali na člove- stvom (pes), temveč za nevarnost, ki je pretila. Prepro- ka kot silobran dokaj pogosto in sto povedano bi šlo za skrajno silo. – da so očitno dokaj pogosti tudi nepričakovani napadi divjih živali v gozdu na lovce, ki se jih slednji Pa ima predstavljeno razlikovanje med silobranom kot obranijo s puško. napadom, ki ga izvede človek, in skrajno silo sploh

1 »Lovec v silobranu ustrelil medveda. Ne pomnimo, da bi bil kdaj medved na območju Haloz« (), »Lovec v silobranu ustrelil medveda« (), »Lovec v silobranu ustrelil medveda« () itd. 2 Drugi odstavek 22. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). 3 Bavcon, L., in drugi: Kazensko pravo – splošni del, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2020, str. 233. Besedilo poudaril avtor članka. 4 Bavcon, L., naved. delo, str. 234. 5 Ne glede na to, da gre za prej veljaven zakon (KZ) in da se zadevno besedilo celo malce razlikuje od zdaj veljavnega KZ-1, se opis nanaša na isti institut: silobran. 6 Bele, I.: Kazenski zakonik s komentarjem – splošni del, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 109. 7 Primerjaj besedilo drugega odstavka 122. člena in besedilo prvega odstavka 127. člena KZ-1. 8 Glej prvi odstavek 32. člena KZ-1. 9 Glej drugi odstavek 32. člena KZ-1. 10 Ker je od predavanja minilo že nekaj časa, se opravičujem za nedosledno posredovanje zgodbe; v spominu mi je ostalo le bistvo.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 76 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Zavite zgodbe 77 Stanislav Fortuna upokojeni odvetnik v Ljubljani

Kri ni voda Tisti, ki smo bolj pogosto prihajali v ljubljansko sodno palačo, smo z rastočim nelagodjem opazova- li, kako se na dnu obeh glavnih stopnišč kopiči staro pohištvo – čeprav so kipu Pravice na desnem stopnišču svojčas pozabili zavezati oči, so pomisleki o tem postali odveč, saj ga zaradi navlake skoraj nismo več videli.

Tolažili smo se, da gre zgolj za začasno stisko, a potem se Moj nekdanji razrednik, profesor France Terseglav,2 je je rabljeno in novo pohištvo začelo kopičiti po dotlej pro- v tistih sivih časih, ko je bila intelektualna skepsa nevar- stornih hodnikih pritličja ter prvega in tretjega nadstro- na, v razredu omenil, da zgodovina ne dovoljuje izpu- pja. V nastajajoči zmešnjavi je začelo zmanjkovati pro- ščanja posameznih razvojnih faz, saj se izpustitev potem stora za klopi povabljenih oseb: strank, prič in tudi odvrne kot bumerang. In ob sedanjem pričkanju o mnogih vetnikov. Na koncu so z omarami do stropa napolnili še postranskih stvareh se sprašujem, zakaj vsak naš petelin sanctum, domovanje Vrhovnega sodišča. Sodna palača je narcisoidno kikirika na svojem kupu gnoja, namesto da pokala po šivih že v prejšnji državi, da jo je povsem raz- bi prepoznal zgodovinsko nujnost ambicioznega projek- gnalo, pa je pričalo ravnanje pravosodnih služb, ki so vse- ta in ga podprl brez političnega preštevanja. Menda ne povsod po Ljubljani za drag denar najemale depandanse. potrebujemo cesarja Franca Jožefa ali predsednika Josi- Pogosto tudi zelo neprimerne. pa Broza Tita, da bi nam povedala, kaj moramo naredi- ti in česa ne smemo. Projekt nove sodne palače, ki nas pravnike poklicno zadeva, pa prekladamo že od osamosvojitve. V tem času Kri ni voda in morda se tudi v nas še po dolgih stole- se je zvrstilo že kar nekaj idej: od adaptacije Hotela Mi- tjih najdejo genski zapisi nesreč, ki so doletele ljudstva klič oziroma Doma JLA nasproti glavne železniške po- plemenskih kneževin Slovenov v Karantaniji, Karnioli in staje, ki ji je bila precej naklonjena ministrica Zupanči- Zgornji Panoniji, da se niso bile sposobne pravočasno čeva, nadzidave notranjih traktov stare sodne palače in povezati v zgodnjesrednjeveško državno tvorbo z mno- izpraznitve poslopja ljubljanske policije, ki jima je bila go večjo specifično težo. Saj bi jih najbrž prej ali slej po- naklonjena naša Odvetniška zbornica – ki je celo ugo- srkalo rimsko nemško cesarstvo – a ne kot drobiž, mar- tovila, da bi bili pridobljeni volumni skoraj enaki tistim več kot državotvorni del. Čehom je to uspelo s pomo- iz Hotela Miklič – pa pozidave novega sodnega poslopja čjo lastne dinastije in lastnega srednjega veka. Vodstve- na mestu podrte topniške kasarne, ki je obvisela v obla- ne plasti naših davnih prednikov pa so se hitro potujčile kih, in pozidave novega sodnega poslopja na degradira- in oddaljile od svojih ljudi, namesto da bi postale kata- nem zemljišču ob Masarykovi cesti, ki ji je bil naklonjen lizator razvoja na domačih tleh. Ljudstvo je reagiralo na minister Šturm, ter še katere. Kot da ne bi že stara mo- edini možen način – s pasivnim odporom, ki smo ga po- drost govorila, da so najdražji projekti tisti, ki se zelo dol- znali še v Titovi Jugi in ki se je takrat izražal tudi tako- go uresničujejo ali se sploh nikoli ne uresničijo. Takšno le: »Ne moreš me tako slabo plačati, kot jaz lahko slabo bogato gojišče idej je bil na primer ljubljanski grad, pri delam.« A pasivni odpor zadošča kvečjemu za trmoglavo katerem so stroški za njegovo prenovo na kvadratni me- stopicanje na mestu, nikakor pa ne zadošča za rast samo- ter nekajkrat presegali tiste, ki so bili porabljeni za pre- zavesti, ki je pogoj za rast zdrave ambicioznosti. In zdrava novo fužinskega gradu. ambicioznost je pogoj za konsolidacijo širokega ljudskega konsenza. Če takšna trmoglavost traja predolgo, prehaja Včasih se vprašam, zakaj še nimamo nove sodne palače iz roda v rod in postane vzorec obnašanja. Kri ni voda. v Ljubljani, zakaj še ni zgrajena Narodna in univerzitetna knjižnica II, zakaj mencamo pri gradnji drugega tira, Primož Trubar in France Prešeren sta bila izjemi, in ne ko sta bili vendar stara sodna palača ter NUK I1 zgrajeni pravilo. Osamosvojitev se nam je zgodila predvsem zaradi v enem samem zamahu in so pred več kot 100 leti žele- strahu pred Miloševićem, in ne predvsem zaradi naše am- znico proti Kočevju potegnili v dobrem letu. Pa ne kri- bicije. Zdaj, ko Miloševića ni več, smo lekcijo spet poza- vim projektantov, krivim nas same, ki še po 30 letih la- bili. To ni državotvorno početje, ki bi bilo sposobno ure- stne države nismo doumeli, da nagajivo drobnjakarstvo sničiti ambiciozne nacionalne projekte, kot sta bila nekdaj ne vodi v zaresno ustvarjanje, da svoboda ne pomeni raz- Univerzitetni klinični center ali Cankarjev dom. Ali kot puščenosti, da je slovenska država nam priznan in v mu- bi bili danes drugi tir, NUK II – ali nova sodna palača. kah izborjen življenski prostor, in ne peskovnik, v katerem se igramo razvajeni otroci. Če jo zapravimo, kot so Američanom se dá očitati marsikaj. A tega, da se pri obli- jo – morda precej tudi po lastni krivdi – naši davni pred- kovanju zveznih držav in same unije ne bi zavedali real- niki v 8. stoletju, nam zgodovina najbrž ne bo več dopu- nega dometa in simbolnega pomena parlamentov ter so- stila popravnega izpita. Zdaj nanj čakajo Škoti, Katalon- dišč, jim pač ne moremo očitati. In oni so začenjali iz nič, ci, Palestinci, Kurdi. za nami pa je več kot 1000 let.

1 NUK I je poslopje Narodne in univerzitetne knjižnice, ki ga je projektiral Jože Plečnik. Plečnik je projektiral tudi nikoli zgrajen slovenski parlament. 2 France Terseglav (1882–1950), nazadnje profesor na Gimnaziji Jesenice. Velik erudit, ki je predaval zgodovino, zemljepis, filozofijo in po potrebi tudi latinščino. Govoril je 16 jezikov.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 77 21/06/2021 13:54 IUS-INFO Promocijski paket

MESEČNA PORTAL REVIJA NAROČNINA IUS-INFO PRAVNA PRAKSA 35,00 EUR z DDV

→ brez vezave → brez odpovednega roka

www.iusinfo.si

Informacije: 01 438 01 80

ODVETNIK st-100-okey_.indd 78 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Potopis 79 Gregor Velkaverh odvetnik v Kopru

IUS-INFO Po Jakobovi poti Zadnja leta sem začel hoditi po poteh sv. Jakoba, splošno znanih kot camino. Navdušila sta me prijatelja. Skupaj smo hodili po Portugalski in Španiji. Leta 2020 sem se odločil prehoditi pot sv. Jakoba po Sloveniji, torej slovenski camino. Spet sta mi prijatelja priskrbela vse informacije in romarsko listino Društva prijateljev poti sv. Jakoba, a naključje je hotelo, da nismo mogli skupaj. Na pot sem zadnji Promocijski dan avgusta krenil sam. Načinov, kako preživljati prosti čas v Evropi, je na ti- Opcija je spalka, a tehta preveč in ne pride kaj dosti soče, med njimi je na stotine različnih poti. Moje sta- v poštev; na tej poti bi jo potreboval le v Galiciji, če lišče je, da se je pri caminu treba držati poti, jo de- bi tam prespal. Opcija je tudi plastična spalna podlo- jansko prehoditi in to potrditi z žigosanjem romar- ga ali manjša le za sedenje, ker ni vedno povsod suho ske listine (v Španiji ji rečejo credencial del peregrino), in čisto. Vedno je opcija rezervna obutev. Po več manj sicer camino nima svojega smisla. Camino je romar- srečnih izbirah sem se odločil za čevlje za hitro hojo. paket ska pot, tudi če se je človek loti brez verskih nagibov. So lahki, so dobra izbira za čas po pohodu, so pa tudi kvalitetna alternativa za pohod, če bi običajni čevlji utr- V Sloveniji obstajajo štiri veje poti sv. Jakoba: prek- peli škodo. Paziti je treba, da imaš s sabo dovolj vode, mursko-štajerska, gorenjska (imenovana tudi višar- če gre za traso brez bifeja in/ali izvira. Dobra je ideja ska), dolenjska in primorska. Vse poti se lahko pre- mojega prijatelja, da s sabo vzameš lahek zložljiv de- hodijo v katerokoli smer, po delih ali v celoti. Obsta- žnik namesto pelerine, ki tehta pol kilograma in pride jajo tudi kolesarske različice. A najbolj klasično je iti v poštev sila redko. Posebnost pri meni je, da imam s po smeri, ki vodi proti Santiagu de Compostela v Špa- sabo vedno kakšno knjigo, najraje biografsko ali zgo- niji, torej v Sloveniji iz Kobilja proti Trstu. Vse poti dovinsko. Rad bi jih vzel več, a velja pravilo: »Kadar so razdeljene na priporočene etape, ki so praktične, a gre za kilograme (v nahrbtniku), kulturo, znanost vrag se jih ni nujno držati. vzame.« Tako sem si privoščil le eno. MESEČNA PORTAL REVIJA NAROČNINA Delovne obveznosti so kazale, da ne bo časa za Za malo vaje sem prehodil pot od doma do žele- IUS-INFO zniške postaje v Kopru, dobrih osem kilometrov. pot vse do Trsta, zato sem se odločil prehoditi le Vlak Koper–Murska Sobota je bil direkten, s knji- PRAVNA PRAKSA 35,00 polovico poti. go je vožnja minila mimogrede. Prespal sem v Mur- EUR z DDV ski Soboti. Priprave so bile kratke. Ker se redno gibljem in ker je bila načrtovana pot razmeroma kratka, nisem potrebo- Prvi dan val posebnega treninga. Večino opreme sem že imel, ku- pil sem le kapo z »zavesico«, saj me je na Portugalskem Navsezgodaj naslednjega dne me je sorodnik moje so- sonce hudo ožgalo po vratu, zaradi česar sem nato ho- rodnice zapeljal do Kobilja, manjše vasi na meji z Ma- dil z rutko okoli vratu. Težava je bila v tem, da je tam džarsko, in nato še do meje z Madžarsko. Tam se pot pot vodila vedno in zgolj od juga proti severu, zato sem začne. V Kobilju sem v župnišču žigosal romarsko li- imel dan za dnem ožarjena dosledno le vrat in hrbet. stino in jo mahnil dalje. Nekaj kilometrov od vasi sem V Sloveniji se pot vije razgibano in tega problema ni. srečal simpatično mlado pohodnico, ki me je vprašala (ker mi je z nahrbtnika bingljala Jakobova školjka, v Nahrbtnik sem stehtal; najbolje je, da njegova teža ne Istri ji rečemo kapesanta, je nedvomno vedela, da sem → brez vezave presega 10 odstotkov teže pohodnika. Oprema je ve- pohodnik na tej poti), ali se mi lahko pridruži. Seve- dno enaka, od pohoda do pohoda pa vedno bolj spo- da, sem soglašal, in skupaj sva nadaljevala pot. Kmalu znavaš, da potrebuješ manj, kot si sprva mislil. Dobri sem ugotovil, da je na taki poti prvič in da je krenila → brez odpovednega roka čevlji, če se le da, naj bodo nepremočljivi, res dobre po trenutnem navdihu, torej brez priprav. nogavice, več parov, pohodniške hlače, dolge in kratke, nekaj spodnjega perila in majic s kratkimi in dolgimi Pot naju je peljala skozi Dobrovnik, Turnišče in Odran- rokavi iz hitro sušečega se blaga (vsaj en komplet tega ce. Na poti sva srečala skupino obrtnikov, ki so hišo po- v posebni plastični vrečki), pozimi morda pulover (do- krivali s slamnato streho. To naredijo tako, da na streho www.iusinfo.si bra izbira je tudi lahek pulover in brezrokavnik), ne- navežejo snope slame. Sprva je videti dokaj neurejeno, kaj lahkega in toplega za zvečer na zadrgo (če je zelo potem pa postrižejo viške in zgladijo robove, kot da bi mraz, se tako ali tako oblečeš na način čebule), ano- hiši frizer uredil frizuro, in streha dobi pričakovan videz. rak, lekarna, kozmetika, WC-papir in vlažni robčki, saj Informacije: 01 438 01 80 si povsod ni mogoče umiti rok, brisača za vsak primer, Mura se prečka s Tinekovim brodom in tam je nastal krema za zaščito pred soncem, plastični natikači (služi- prvi zaplet. Nekaj ur hoda pred tem, ko sva prispe- jo kot copate in obuvala za kopalnice v hostlih), kapa, la k Muri, sem brodarja skušal priklicati po mobite- sončna očala, nož, dokumenti, mobitel, denarnica, ro- lu, a se ni nihče oglasil. Ko sva prispela do brega, tam marska listina in spisek kontaktov, kakšen zemljevid. ni bilo nikogar. Z reklamne table sva izvedela, da so

ODVETNIK st-100-okey_.indd 79 21/06/2021 13:54 80 Potopis Odvetnik 100 / poletje 2021

kontaktno številko, objavljeno na internetu, zamenjali. popoldan, zato sem sklenil, da je to prekratka etapa, Ker tudi na novo številko ni bilo odgovora, sem sklenil, in se odločil pot nadaljevati. da greva do prve vasi vzvodno, do Melincev, kjer je drugi brod. Ko- Za vasjo Breg sem namesto dolinske variante izbral maj sva se vrnila do ceste (dobre pot čez hrib (napaka). Ustavil sem se v bifeju ob cesti pol ure hoda), že je brodarka vrni- v Makolah in začel iskati prenočišče. Najbolj logična la klic. Vrnila sva se na breg in de- izbira bi bile Poljčane, a tam ni bilo na voljo nobe- lavec brodarke, ki je kmalu prispel, nega hotela, zato sem rezerviral sobo v hotelu v Lo- naju je prepeljal na južni breg. čah. Najti prenočišče, če nimaš rezervacije, je na caminu vedno mali stres: ali ga boš dobil, kje, kakšno Prva etapa poti se zaključi v Lju- bo ipd. V Sloveniji je vprašanje tudi, ali bodo v pre- tomeru. Pred odhodom sem re- nočišču imeli kaj za pod zob. zerviral spanje za ta dan v kmeč- kem turizmu v Slamnjaku, nekaj Z izbiro priti do Loč tega dne sem malo pretiraval, a kilometrov iz Ljutomera, naslednji do večera sem vendarle prispel. Restavracija v hotelu dan pa na Ptuju, čeprav je pripo- je bila še odprta in na voljo so imeli (samo) burger- ročena etapa do Ormoža. V nada- je. Privoščil sem si špricer in burger in ugotovil, da ljevanju sem sklenil improvizirati. sem v restavraciji, ki se je zvečer kar napolnila, da- Moja sopotnica ni rezervirala ni- leč najstarejši, z naskokom vsaj 30 let. Tega dne sem česar in si je zadevo zamislila tako, prehodil 43 kilometrov. Imel sem tudi zabavno sre- da bo vsak dan popoldan poklica- čanje z bikom. la hči, ji sporočila, do kod bo lahko prišla, in hči ji bo nato poiskala »Ob poti pod strmim bregom je bilo nekaj goveje živine. prenočišče. Izvirna ideja, a tistega Ena žival ob robu poti je izstopala. dne ni delovala. Zato sem predla- Velika je bila, res velika. Malo sem poškilil. Mali vitez, gal, naj pokliče prijazno gospoda- mošnja. Vse je na mestu. rico na Slamnjaku, ki ji je z malo Ni kaj, bik je. Mulil je travo, sem ter tja dvignil glavo in prigovarjanja našla sobo. Do Sla- me gledal kar sumljivo. Vsaj zdelo se mi je tako. Luknjica pri luknjici, mnjaka sva prispela zvečer, z do- Med nama je bilo le nekaj metrov in tanka vrvica elek- pa vodo drži. datnimi kilometri zaradi zapleta z brodom sva preho- tričnega pastirja. V njej je lahko bila napetost ali pa ne. dila 38 kilometrov. Počasi sem stopal naprej. Ko sem bil že malo mimo, se mi je zdela moja živčnost smešna, in sem rekel biku ša- Drugi dan ljivo: 'Ola, ole, ole.' Gledal me je še bolj sumljivo in še naprej je mulil travo. Drugega dne sva krenila na pot navsezgodaj. Pot do Kdo ve, kaj si je mislil. Ormoža, ki se vije tudi skozi Krajinski park Jeruzalem- Šel sem dalje, zmeraj hitreje, in si rekel: še sreča, da na sko-Ormoške gorice, je manj zahtevna, a lepa in zani- sebi nimam nič rdečega in da štajerski bik ne razume miva. Pelje mimo vrste vinskih kleti, a zgodaj zjutraj špansko …« to ni imelo pomena. V Ormož sva prispela pred pol- dnevom. Sopotnico sem vprašal, do kod načrtuje priti tega dne, pa je odgovorila, da si bo ogledala Ormož Četrti dan in tam prespala. Šla sva na poslovilno kavico, kjer mi je končno razkrila, da je hudo ožuljena. Ko mi je po- Četrti dan se je spet začel sproščeno, okoli poldne- kazala noge, sem ji takoj dal najboljši komplet poseb- va sem prispel do Žičke kartuzije. Zdaj sem etape že nih obližev. Ocenil sem, da bo le stežka nadaljevala dobro pomešal, saj je priporočena etapa Štatenberg– pot. Izmenjala sva si številki mobitelov in naslednjega Žička kartuzija, naslednja pa Žička kartuzija–Vojnik. dne mi je res poslala SMS, da je prispela do vasi Mo- Ocenil sem, da bom zlahka prišel do Vojnika in po- škanjci med Ormožem in Ptujem in morala tam, za- tem še do Galicije, zato sem tam rezerviral prenoči- radi težav z nogami, zaključiti pot, a da to ne bo njen šče. Pa sem se kar uštel. Pot od Žičke kartuzije do zadnji pohod. Vojnika ima serijo vzponov in spustov, vodi čez Sv. Tomaž nad Vojnikom, utrujenost prvih dni se je po- Sam sem jo mahnil proti Ptuju. Romarsko listino sem znala in moja ocena, da bom že zgodaj popoldan pri- žigosal še pri župniku v Veliki Nedelji, ki mi je pripo- šel v Vojnik, je bila napačna. Imel sem tudi nezgodo. vedoval o tem, kako je v mladih letih treniral judo. Ker sem se pri njem mudil pol ure dlje, kot sem na- »Pozno poleti je na Štajerskem na podeželskih poteh črtoval, sem moral pohiteti; pozno zvečer sem prina tone sadja. Ob vseh poteh so posajena drevesa sliv, spel na Ptuj. Drugi dan moje poti sem prehodil 46 hrušk in jabolk, sadja ne pobira nihče več in zrelo ali kilometrov. na pol zrelo pada na tla in tam obstane. Po urah pre- vidnega obhajanja zaplat sadja po poteh sem storil en Tretji dan manj previden korak. Stopil sem na jabolko na poti, iz- gubil ravnotežje, stopil na naslednje jabolko, učinek je Tretjega dne se je pot sprva vila po ravnini mimo bil podoben krogličnemu ležaju, in kot v kakšni risanki vasi Zgornja Hajdina in Apače, potem pa se je začel sem v hipu imel noge na višini, kjer je običajno želodec, zmeren vzpon do Ptujske gore, kamor sem prišel zgo- hrbet pa na tleh, z vsemi štirimi od sebe. Nahrbtnik ni daj dopoldan. Priporočena etapa je Ptuj–Štatenberg, a utrpel škode, a divji ples po jabolkih mi je pustil nelju- sem ocenil, da bom do Štatenberga prišel zelo zgodaj bo bolečino v gležnju.«

ODVETNIK st-100-okey_.indd 80 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Potopis 81

Tako sem prišepal do Vojnika pozno popoldan. Oce- »Z Vojnika, hudiča. Z Vojnika. Pa so vas spustili ali nil sem, da ne bom zmogel poti do Galicije, zato sem ste ušel?« tam odpovedal rezervacijo in začel iskati prenočišče v Vojniku. Opcij ni bilo veliko in našel sem sobo v Malce sem se nasmehnil, kislo, nekaj časa sem bil tiho. kmečkem turizmu v vasi Razgor, dobro uro hoda iz Počasi sem spil požirek in tuhtal, kaj odgovoriti. Konč- Vojnika. Kaj je ura, ko hodiš ves dan, sem si rekel. no sem dejal: A kaj, ko je vas Razgor uro hoda v smeri nazaj proti »Spustili so me, seveda, a ne vidite, da imam nahrbtnik? Žički kartuziji. Da bi si skrajšal pot, sem jo mahnil Samo tistim, ki jih spustijo, dajo nahrbtnik.« počez po gozdnih stezah, z uporabo Google Maps na mobilnem telefonu. A ko gredo stvari narobe, ne gre Ni vžgalo. Še vedno samo ena. Sredi poti sem porabil baterijo in ostal brez so se na vso moč mobitela, a sem vendarle prispel do Razgorja. Tega muzali. dne sem prehodil 32 kilometrov. Z malo boljšo organizacijo bi zlahka prihranil vsaj uro in pol hoje, kar je Prenočišče je bilo sedem kilometrov. Za nameček sem Vojnik zapustil uro hoda iz Bra- v naglici, ne da bi kaj pojedel, v Razgorju pa ugoto- slovč, zelo spodob- vil, da hrane ne strežejo. Dobil sem le nekaj vina in no, a kaj, ko so go- salame, a je bilo bolje kot nič. stišče zaradi padca prometa vsled co- Peti dan vidnih ukrepov za- prli ob štirih, jaz pa Petega dne sem sklenil, da se moram malo bolje or- sem prispel tja šele ganizirati. Pot od Vojnika do Galicije je bila kraj- ob sedmih. Opci- ša, še posebej, ker sem izbral dolinsko varianto do ja je bila iskati pre- podnožja Sv. Kunigunde; naslednja etapa je bila Ga- voz do prve gostil- licija–Vransko. Izbral sem prenočišče v Braslovčah, ne, a sem se odločil, tj. nekaj ur hoda pred Vranskim, gostilna s sobami. da imam tistega dne Rezerviral sem in mirno šel na pot. In res ni bilo te- dovolj popotovanj. žav. Šepal sem manj, na poti je en sam hujši vzpon, Spil sem dva kozar- in sicer na Sv. Kunigundo nad Galicijo, nato se pot ca vode, malo bral strmo spusti do Galicije. Tam sem se za hip usta- knjigo in mimogre- vil pri cerkvi sv. Jakoba, kjer je posebej priljubljen de prešel v kralje- izvir pitne vode. Z Vojnika, hudiča. Pa so vas spustili stvo sanj. ali ste ušel? Od Galicije se pot zlagoma spušča do Savinjske doline. Šesti dan Vije se skozi Veliko Pireši- co in Polzelo. Vseeno je bila Šesti dan me je pot iz Braslovč peljala na grad Žov- dolga, tega dne sem preho- nek, ogledal sem si ga prvič. V spomin sem si prikli- dil 41 kilometrov. V Bra- cal nekaj zgodovine celjskih grofov. Mislil sem, da je slovčah sem bil vesel bife- bila tam zaprta in umorjena Veronika Deseniška, pa ja ob cesti, a so si me pri- je bila umorjena v drugem gradu v bližini. voščili. V nadaljevanju pot pelje po dolini mimo Vranske- »Pohodnik po Jakobovi poti ga do vznožja Menine planine in navzgor. Vzpon ni sem priromal v Braslovče. strm, je pa dolg. Tam mi je prišel na misel rek: »Po- V prvem bifeju ob cesti sem potniki, pomnite zakonitosti veljave, ko mer'li boste da- se ustavil, utrujen, prepoten lje in širjave. Vzponi niso nikdar večni, se pa nekateri in ožarjen od sonca. Odložil taki zdijo.« sem nahrbtnik, kapo in sonč- na očala, se usedel (bolje: se- Prespal sem na kmetiji na Menini planini. Tega dne sedel) na stol pri vratih in na- sem prehodil 27 kilometrov. Dobil sem večerjo in ročil pivo. Birt je bil uren in žganje. Kar občudoval sem gospodarico; natočila je kot bi trenil, se je hladna pi- kozarček možu, meni in sebi, nato možu in meni še jača pojavila ob moji desnici. enega, potem pa je steklenica izginila. V gorah je ve- Trije domačini, očitno malo selo, a je treba imeti samodisciplino, in še bolje je, zdolgočaseni bifejski mački, so če gospodarica poskrbi, da se nanjo ne pozabi. Mene žulili vsak svojo pijačo, vsak v je zjutraj čakal pohod, gospodarja pa delo. Klepetali svojem kotu. smo še pozno v večer, a ob kozarcu lahkega vina. »Kaj pa vi?« je vprašal naj- bližji, Zjutraj je gospodarica pripravila prežganko. Vprašala »Po Jakobovi poti hodim.« me je, ali sem to že kdaj jedel za zajtrk, in moral sem »Aha, hudiča, od kod pa ste priznati, da ne, ter ali bom zadovoljen s prežganko, pa prišli?« sem dejal, da je izvrstna, in pojedel dva krožnika. Gor- »Danes z Vojnika, čez Galici- ska kmetija je pustila zelo prijeten vtis. Izvir v Galiciji. jo, dobrih 40 km.«

ODVETNIK st-100-okey_.indd 81 21/06/2021 13:54 82 Potopis / Statistika OZS Odvetnik 100 / poletje 2021

Sedmi dan Osmi dan

Sedmi dan sem sklenil prenočiti v Termah Snovik. Osmega dne sem sklenil prehoditi pot do Komen- Pot po Menini planini je zanimiva, tam so se bili boji de, tam prespati in nato naslednji dan prehoditi pot med drugo svetovno vojno in ob poti so obeležja pa- do Ljubljane. Pot je bila lahka, le enkrat sem zašel dlim. V Zgornjem Tuhinju je ob poti gostišče in po- in se moral vračati. Ko sem zašel drugič, sem skle- trkal sem. Bilo je prezgodaj, gostilna še ni bila odpr- nil, da se ne bom vračal, saj sem bil nad Mekinjami. ta, a prijazna gospodarica mi je vseeno postregla pija- Spustil sem se v dolino po vzporedni poti v Mekinje, čo. Beseda je dala besedo in začela me je spraševati o namesto v Vrhpolje. Mala deviacija, a peljala me je mojem pohodu, o mojih prejšnjih pohodih in kar ni mimo mekinjskega samostana, impozantne stavbe, nehala poizvedovati. Sam se štejem za začetnika, kar se ki jo obnavljajo. Žal je bilo vse zaprto, čeprav sem tiče caminov, nekaj pa sem le prehodil. Prigod je bilo srečal še nekaj turistov. V Kamniku sem bil pred pol- veliko, bila je prijetna sogovornica in zadržal sem se dnevom, ogledal sem si mesto, žigosal romarsko li- debelo uro. Morda je šlo tudi za sindrom samotnega stino v osrednji cerkvi (tu ni treba nadlegovati žu- pohodnika, ki ure in ure molči, ko pa dobi priložnost pnika, saj imajo žig na lepo označenem mestu v ška- za pogovor, se ne ustavi. Ko je gostilničarka sklenila, da tli na hodniku, kot ponekod na transverzali) in od- je čas, da gostilno odpre, sem sklenil iti naprej, a prav povedal spanje v Komendi, saj sem imel na voljo še takrat se nama je pridružila skupina treh pohodnikov cel popoldan in večer. na Jakobovi poti. Hodili so po kosih in v smeri iz Ka- mnika proti Vranskemu. Izmenjali smo nekaj prigod, Ko sem bil na poti iz Kamnika, sem se javil prijate- tako da sem se zadržal še z njimi. Oni so ostali, jaz pa ljema iz Pirnič, ki sta mi zabičala, da ne smem mimo, sem jo mahnil do Snovika, kamor sem prispel zgo- ne da bi se oglasil. Vztrajala sta, da moram ostati na daj popoldan. Tega dne sem prehodil 21 kilometrov. kosilu, a se vse ne bi izšlo. Preveril sem, kdaj pelje zadnji vlak iz Ljubljane do Kopra, ugotovil, da če osta- Drugi del dneva sem posvetil hranjenju, pranju, branju nem na kosilu in če me zapeljejo do postaje, utegnem in spanju, skratka rekuperaciji. V takem hotelu, kjer uskladiti vse brez muje, le do Pirnič ne bom prišel peš, imajo v kopalnicah fen, je zadeva rešljiva. Kar se ne zato sem pot zaključil v Vodicah. Tega dne sem pre- posuši samo po sebi, posušiš s fenom za lase. Soba je hodil 28 kilometrov in pot skrajšal za en dan, saj sem bila de facto apartma, restavracija pa je imela široko iz- bil zgodaj ponoči že v Kopru. biro hrane in pijač (in če bi, v nasprotju z Ločami, po- pulacijo restavracije razporedili v športne ekipe, bi za- Z nekaj hoje in nekaj izpuščenih obrokov sem shujšal nesljivo tekmoval med člani, morda bi bil v stiski celo za okrogle štiri kilograme, a kot pravijo Angleži pri de- rezerva pri juniorjih). Skratka razkošje, razen zajtrka. narju, »easy come, easy go«, pri kilogramih velja »quic- V Braslovčah sem res preskočil večerjo, a so mi pri- kly go, quickly come«. pravili obilen zajtrk, in to ob uri, ko sem ga hotel imeti. V Termah Snovik pa je bila ura zajtrka zame pozna Čaka me še pot od Vodic do Trsta. in nepremična. Zato sem ga izpustil, saj se zgodnjemu začetku pohoda nisem hotel odpovedati.

Iz odvetniškega imenika – 31. maj 2021 1827 odvetnikov, 184 kandidatov, 272 pripravnikov, 244 odvetniških družb in 15 civilnih odvetniških družb Odvetnice/ki – vpisanih 1827 – med njimi 968 odvetnikov in 859 odvetnic – največ jih je v Območnem zboru odvetnikov Ljubljana (1059 odvetnikov), najmanj pa v OZO Slovenj Gradec (25 odvetnikov) – od 15. februarja do 31. maja 2021 se jih je vpisalo 15 – 6 odvetnikov in 9 odvetnic – izbrisalo se jih je 18 – 10 odvetnik in 8 odvetnic. Odvetniške/i kandidatke/ti – vpisanih 184 – med njimi 56 kandidatov in 128 kandidatk največ jih v OZO Ljubljana (111 kandidatov), najmanj pa v OZO Novo mesto (1 kandidat) od 15. februarja do 31. maja 2021 se jih je vpisalo 37 – 17 kandidatov in 20 kandidatk – izbrisalo se jih je 21 – 8 kandidatov in 13 kandidatk. Odvetniške/i pripravnice/ki – vpisanih 272 – med njimi 99 pripravnikov in 173 pripravnic največ jih je v OZO Ljubljana (181 pripravnikov), najmanj pa v OZO Ptuj (1 pripravnik) – od 15. februarja do 31. maja 2021 se jih je vpisalo 22 – 4 pripravniki in 18 pripravnic – izbrisalo se jih je 40 – 18 pripravnikov in 22 pripravnic. Odvetniške družbe – aktivno posluje 244 odvetniških družb in 15 civilnih odvetniških družb. Imenik tujih odvetnikov – na podlagi 34. b členu Zakona o odvetništvu jih je bilo vpisanih 9 – 6 odvetnikov in 3 odvetnice – na podlagi 34. č členu Zakona o odvetništvu jih je bilo vpisanih 7 – 4 odvetniki in 3 odvetnice – na podlagi priglasitve po 34. d členu Zakona o odvetništvu sta bila vpisana 2 odvetnika.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 82 21/06/2021 13:54 Odvetnik 100 / poletje 2021 Sinopsisi / Synopses 83

Robert Preininger Robert Preininger Ustavna pritožba – saga o kreditih v Constitutional Complaint – The Swiss Franc švicarskih frankih (2. del) Loans Saga (Part 2) Slovenska sodišča sistemsko ignorirajo zavezujočo razlago prava Evropske unije, ki bi bila Slovenian courts systematically ignore a binding interpretation of EU law that would be in skladna s sodno prakso Sodišča EU glede vsebine pravnega standarda izpolnitve pojasnilne line with the case-law of the EU Court of Justice regarding the content of the legal stand- dolžnosti bank. Po prevladujoči slovenski sodni praksi zadošča že seznanitev potrošnika, da ard of fulfilling banks’ duty of disclosure. According to the prevailing Slovenian case-law, se tečaj CHF lahko okrepi in da to lahko vpliva na odplačilo anuitet kredita. O tem je Sodi- it is sufficient to disclose to the consumer that the CHF exchange rate may strengthen and šče EU sprejelo izrecno stališče, da taka seznanitev s tveganji ne zadostuje in da mora biti that this may affect the loan annuities’ repayment. In this regard, the Court of Justice has potrošnik seznanjen vsaj s tem, kako bi na odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciaci- explicitly held that such familiarity with risks is not sufficient and that the consumer must ja domače valute. V tem kontekstu sodna praksa Vrhovnega sodišča RS ni enotna. Prevla- be informed at least of how the repayment of the loan would be affected by a considera- duje stališče o posamezniku kot razumnem, preudarnem, avtonomnem in svobodnem su- ble depreciation of the domestic currency. In this context, the Supreme Court of the Re- bjektu, ki sam sprejema odgovorne odločitve. To stališče je Vrhovno sodišče v novejših za- public of Slovenia’s case-law is not uniform. The prevailing view is of the individual as a devah uporabilo za argumentacijo odkritega neupoštevanja razlage prava EU, ki jo je glede reasonable, prudent, autonomous, and free entity who makes responsible decisions, which minimalnega standarda pojasnilne dolžnosti banke podalo Sodišče EU. the Supreme Court has used in recent cases as an argument for openly disregarding the in- Odstopanje od razlage prava EU, ki jo je podalo Sodišče EU, je v sodni praksi slovenskih terpretation of EU law given by the EU Court of Justice regarding the minimum standard sodišč izkazano tudi pri presoji dobre vere banke in znatnega neravnotežja v medsebojnih of the duty of disclosure. The deviation from the interpretation of EU law as given by the pravicah in obveznostih pogodbenih strank. To presojo slovenska sodišča izvajajo predvsem EU Court of Justice is also shown in the case-law of Slovenian courts regarding the assess- z vidika možnosti, da banka v času sklenitve kreditne pogodbe napove tečajna nihanja za ment of good faith of the bank and a significant imbalance in the mutual rights and obli- prihodnja obdobja. Takšno postopanje sodišč pa ni skladno z merilom Sodišča EU, da je gations of the contracting parties. This assessment is performed by Slovenian courts main- treba upoštevati strokovno znanje in izkušnje banke glede mogočih tečajnih sprememb. ly from the perspective of the possibility for the bank to predict exchange rate fluctuations Vsebina ustavne pritožbe kaže, da so v ozadju sojenja razlogi nepravne narave, predvsem for future periods of concluding the loan agreement. However, this is not in line with the namen odvračanja slovenskih potrošnikov od vlaganja tožb. EU Court of Justice’s criterion that the bank’s expertise on possible exchange rate changes should be taken into account. The content of the constitutional complaint indicates that the reasons behind the trial are of an illegal nature, especially aiming at discouraging Slo- venian consumers from filing lawsuits.

Matija Urankar Matija Urankar Izročitveni postopki: vezanost ministra za Extradition Proceedings: Boundness of pravosodje na odločitve (kazenskih) sodišč the Minister of Justice to the Decisions of V članku obravnavam problematiko razmejitve pristojnosti med (kazenskim) sodiščem in (Criminal) Courts ministrom za pravosodje pri odločanju o izročitvi tujca. Opredelim se do vprašanja, ali je minister za pravosodje vezan na odločitev (kazenskega) sodišča pri presoji verjetnosti, da The author discusses the delimitation of competence between a (criminal) court and the bo tujec v primeru izročitve v državi prosilki mučen, da bi se z njim nečloveško ali ponižu- minister of justice in deciding on the extradition of an alien. He takes a position on wheth- joče ravnalo oziroma bi se ga na ta način kaznovalo. er the minister of justice is bound by the decision of the (criminal) court in assessing the Menim, da bi moral minister za pravosodje izpolnjenost (najmanj) tega (negativnega) po- likelihood that, in the event of extradition, an alien will be tortured, ill-treated, or degrad- goja presojati samostojno. K temu ga zavezuje Evropska konvencija o varstvu človekovih ingly punished. pravic, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno ter ima primarnost in prevlada The author believes that the minister of justice should assess the fulfilment of (at least) this nad (sicer zgolj navidezno) razmejenimi stvarnimi pristojnostmi (kazenskega) sodišča in (negative) requirement independently. It is bound by the European Convention for the ministra za pravosodje. Protection of Human Rights, which is directly applicable in the Republic of Slovenia and has primacy and dominance over (otherwise only seemingly delimited) jurisdiction ratione materiae of a (criminal) court and the minister of justice.

dr. Sara Ahlin Doljak Sara Ahlin Doljak, PhD Uporaba 83. člena Družinskega zakonika v Application of Article 83 of the Slovenian stečajni praksi Family Code in Bankruptcy Practice Namen članka je prispevati k bodočemu urejanju (de lege ferenda) deleža dolžnika v sku- The article aims at contributing to future regulation de( lege ferenda) of the debtor’s share pnem premoženju pri zapolnjevanju pravnih praznin s sodno prakso, ki se bo šele izobli- in the marital property in filling the lacunae with case law yet to be shaped, as the Slove- kovala, saj se Družinski zakonik (DZ) uporablja šele od 15. aprila 2019. Do sprejetja DZ nian Family Code (Družinski zakonik – DZ) has been applied only from 15 April 2019. ni bil urejen položaj skupnega premoženja zakoncev za primer, ko je bil eden od zakon- Until the adoption of the Family Code, the marital property’s situation was not regulated cev v postopku osebnega stečaja. when one of the spouses was in the process of personal bankruptcy. DZ v tretjem, četrtem in petem odstavku 83. člena ureja določitev deležev v skupnem pre- In Articles 83(3) to 83(5), the Family Code regulates the determination of shares in the moženju zakoncev v primeru, ko je eden od zakoncev v postopku osebnega stečaja. V član- marital property if one of the spouses is in the process of personal bankruptcy. The article ku je podrobneje analiziran 83. člen DZ, ki obravnava določitev deleža zakonca v skupnem analyses Article 83 of the Family Code in more detail, which deals with determining the premoženju na predlog upnika v primeru individualne izvršbe ali kadar je eden od zakon- spouse’s share in the marital property upon the proposal of the creditor in the case of in- cev v postopku osebnega stečaja. Še preden se bo izoblikovala sodna praksa, lahko predvi- dividual enforcement or when one of the spouses is in personal bankruptcy proceedings. dimo nekaj pomanjkljivosti, ki bi lahko povzročile zaplete v praksi. Even before the case law is formed, some shortcomings can be anticipated that could lead to complications in practice.

ODVETNIK st-100-okey_.indd 83 21/06/2021 13:54 funkcionalna in estetska harmonija, ki navdihuje

#Wilkhahn ON chair 170 range - designed by Wiege designers www.wilkhahn.com

Danes vrhunsko nemško tovarno prestižnih delovnih stolov Wilkhahn sta v času gibanja Bauhaus ustanovila C. Wilkening in F. Hahne v nemškem Einbeckhausnu. Obdobje Bauhausa in kasneje sodelovanje z »Ulm University of design« sta vplivala na njihov razvoj, v katerem so vedno bolj prehajali na prestižne izdelke za opremo javnih in poslovnih interierjev, kot so delovni stoli: FS-line (1980), Modus (1994), Aline (2004), zložljiva miza Connar (1994), podporni stol Stitz (1991). Leta 2009 so prekinili več desetletno dominacijo pisarniškega delovnega stola, opremljenega s klasičnim ergonomskim mehanizmom, ko so predstavili svoj nov izdelek - stol »ON«, ki so mu vgradili lasten inovativen patentno zaščiten ergonomski mehanizem »Trimension«. Tehnologijo »Trimension« so v Wilkahnu razvili v sodelovanju s kölnsko fakulteto za šport, kot del študije »free 2 move«, ki proučuje možnosti razgibavanja in zičnih aktivnosti v delovnem okolju. Mehanizem »Trimension« na stolu »ON« nudi sedečemu edinstveno tridimenzialno sinhrono prilagojeno dinamično sedenje. Ne spodbuja le premikov naprej, nazaj in vstran, temveč tudi vrtenje medenice, bokov in kolenskih sklepov. Tridimenzionalni gibi aktivirajo celoten hrbet, ne da bi utrujali telo. Upravljanje stola je praktično in uporabno. Naslonjala za roke imajo velik vertikalni razpon, kar omogoča trden naslon komolcev, da podpirata ramenski obroč med delom na računalniku. Ergonomski delovni stol »ON« so oblikovali v oblikovalsko razvojnem studiu Wiege, ki je nastal v tovarni Wilkhahn kot služba za oblikovanje in razvoj. Stol »ON« preseneča z usklajenostjo udobja, funkcije, zasnove in izgleda.

...razlika je v detajlu Celovška cesta149b, SI-1000 Ljubljana, tel. +386 (0)1 5195018, [email protected], www.orion-intertrade.si, instagram: orion__intertrade, facebook: OrionIntertrade

ODVETNIK st-100-okey_.indd 84 21/06/2021 13:54