Univerza V Ljubljani Pedagoška Fakulteta

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

TAMARA ŠKVORC

LITERARNA ANALIZA ŠTIRIH ANTOLOGIJ (ČUDEŽNI VRT, DREVO PRAVLJIC, PRAVLJIČNI CVET IN ZLATA PTICA)

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA

TAMARA ŠKVORC

Mentorica: dr. MILENA MILEVA BLAŽIĆ

LITERARNA ANALIZA ŠTIRIH ANTOLOGIJ (ČUDEŽNI VRT, DREVO PRAVLJIC, PRAVLJIČNI CVET IN ZLATA PTICA)

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici dr. Mileni Milevi Blaţić za strokovne nasvete, pomoč in hitro odzivnost. Hvala za Vaš čas, trud in potrpeţljivost, ki ste mi jih namenili pri nastajanju diplomskega dela.

Največja zahvala pa gre moji druţini: staršema, ki sta mi omogočila študij, mi stala ob strani ter me vedno podpirala. Za nenehno spodbudo in razumevanje se zahvaljujem tudi sestrama, Patriciji in Emmi, ki sta se z menoj veselili vsakega uspeha. Hvala vam, da ste verjeli vame.

Hvala vsem prijateljem, ki ste me vsa študijska leta podpirali in mi stali ob strani.

Hvala tudi vsem ostalim, ki ste mi na kakršen koli način pomagali na tej poti.

iii

»Ob listanju slikanic se učimo opazovati svet okoli nas; medtem ko spoznavamo

črke, odkrivamo tudi posebno likovno govorico, ki nam kasneje v ţivljenju

omogoča razbiranje neverbalnih, arhetipskih sporočil. Še več, podobe, ki v mladosti spodbujajo našo domišljijo in nam odpirajo vrata v sanje, nas očarajo za zmeraj, tudi če jih dolga leta potem hrani le še naša podzavest. Ko prebiramo pravljice svojim otrokom in vnukom, te kot spomini iz daljave privrejo na dan in nam znova odprejo oči, da vidimo in se, kot nekoč davno, znamo čuditi svetu, v

katerem ţivimo in ki premore toliko lepega«

(Judita Krivec Dragan, 2009, str. 221).

POVZETEK

V diplomskem delu obravnavamo štiri antologije, in sicer Čudeţni vrt: zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman (2009), Drevo pravljic: pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica (2015), Pravljični cvet: zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Boţič (2013) in Zlata ptica: zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec (2011). Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V prvem poglavju teoretičnega dela je opisan razvoj slikanice in razvoj slovenske slikanice; predstavljene so različne definicije slikanice in klasifikacija slikanice, oblike knjige, vrste komunikacij med bralci in slikanico, zahtevnostne stopnje slikanice in tipi slikanice glede na ustvarjalni postopek. V drugem poglavju so opisane definicije ilustracije in mladinske knjiţne ilustracije, vloga in pomen kakovostne ilustracije za otrokov razvoj, načelo ustvarjalnosti in načelo kakovosti, kriteriji za določanje kakovostne ilustracije ter zgodovina in razvoj slovenske knjiţne ilustracije. Tretje poglavje teoretičnega dela je namenjeno ţivljenju in delu ilustratork, v katerem so predstavljene ilustratorke (Jelka Reichman, Marjanca Jemec Boţič, Marlenka Stupica in Ančka Gošnik Godec), njihovo ţivljenje in delo ter izbrane nagrade le-teh. V četrtem poglavju je na kratko predstavljena vsaka antologija.

V empiričnem delu diplomskega dela je narejena literarno primerjalna analiza štirih antologij. Predstavljeni so kronološki seznami antologij, seznami avtorjev antologij po razmerju avtor – avtorica, seznami avtorjev antologij po razmerju domači – tuji, seznami avtorjev antologij glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost, seznami avtorjev antologij glede na izvirno in prevodno knjiţevnost, seznami avtorjev antologij glede na literarno vrsto ter avtorska slikanica in slikanice brez besedila. Predstavljene so še preglednice avtorjev oziroma avtoric posamezne antologije in vseh štirih antologij skupaj glede na število ilustriranih del. Sezname in preglednice smo tudi grafično ponazorili in jih opisali.

Ključne besede: ilustracija, slikanica, ilustratorke, antologija, seznami, preglednice, Čudeţni vrt, Drevo pravljic, Pravljični cvet, Zlata ptica

vii

viii

ABSTRACT

In the thesis we will discuss four anthologies: Magic Garden: Stories and Poems with Illustrations by Jelka Reichman (2009), The Fairy Tale Tree: Stories and Poems with Illustrations by Marlenka Stupica (2015), Magical Blossom: Stories and Poems with Illustrations by Marjanca Jemec Boţič (2013) and Golden Bird: Stories and Poems with Illustrations by Ančka Gošnik Godec (2011). The thesis is composed of two parts: the theoretical and the empirical part. The first chapter of the theoretical part describes the development of picture books and the development of Slovenian picture books; presented are the various definitions and classifications of picture books, types of picture books, types of communication between readers and picture books, difficulty levels and types of picture books depending on the creative process. The second chapter is about the definitions of illustrations and youth book illustrations, the role and the importance of high-quality illustrations for child development, the principle of creativity and quality, the criteria for determining the quality of the illustrations, as well as the history and development of the Slovene book illustration. The third chapter of the theoretical part is dedicated to the life and work of illustrators. In this chapter the female illustrators are presented (Jelka Reichman, Marjanca Jemec Boţič, Marlenka Stupica and Ančka Gošnik Godec), their lives, work, and selected awards. In the fourth chapter, each of their anthologies is presented.

A literary-comparative analysis of four literary anthologies is presented in the empirical part, as well as chronological lists of anthologies, lists of authors of anthologies in order author – female author, lists of authors of anthologies according to the ratio of domestic – foreign authors, lists of authors of anthologies according to folk literature and author's literature, lists of authors of anthologies based on original and translation literature, lists of authors of anthologies based on literary type, author’s picture book and picture books with no text. Presented are also the tables of authors of the individual anthologies and of all four anthologies together, based on the number of illustrated works. The lists and tables are also illustrated and described.

Keywords: illustration, picture book, female illustrators, anthology, lists, tables, Magic Garden, The Fairy Tale Tree, Magical Blossom, Golden Bird

KAZALO VSEBINE

UVOD ...... 1

Ⅰ. TEORETIČNI DEL ...... 2

1 SLIKANICA ...... 2

1.1 Razvoj slikanice ...... 2

1.1.1 Razvoj slovenske slikanice ...... 3 1.2 Definicija slikanice ...... 4

1.3 Oblike knjige ...... 6

1.3.1 Slikanice brez besedila ...... 6 1.3.2 Ilustrirane knjige ...... 7 1.3.3 Slikanice ...... 7 1.4 Vrste komunikacij med bralci in slikanico ...... 8

1.5 Klasifikacija slikanice ...... 8

1.6 Zahtevnostne stopnje slikanice ...... 9

1.7 Tipi slikanice glede na ustvarjalni postopek ...... 11

2 MLADINSKA KNJIŢNA ILUSTRACIJA ...... 12

2.1 Definicija ilustracije in mladinske knjiţne ilustracije ...... 12

2.2 Vloga in pomen kakovostne ilustracije za otrokov razvoj ...... 13

2.2.1 Načelo ustvarjalnosti in načelo kakovosti ...... 14 2.2.2 Kriteriji za določanje kakovostne ilustracije ...... 15 2.3 Zgodovina in razvoj slovenske knjiţne ilustracije ...... 16

3 ŢIVLJENJE IN DELO ILUSTRATORK ...... 19

3.1 Ţivljenje in delo Jelke Reichman ...... 19

3.1.1 Izbrane nagrade Jelke Reichman ...... 20 3.2 Ţivljenje in delo Marjance Jemec Boţič ...... 21

3.2.1 Izbrane nagrade Marjance Jemec Boţič ...... 22 3.3 Ţivljenje in delo Marlenke Stupica ...... 23

3.3.1 Izbrane nagrade Marlenke Stupica ...... 24 3.4 Ţivljenje in delo Ančke Gošnik Godec ...... 25

3.4.1 Izbrane nagrade Ančke Gošnik Godec ...... 26 4 PREDSTAVITEV ANTOLOGIJ ...... 27

4.1 Čudeţni vrt (2009) ...... 27

4.2 Zlata ptica (2011) ...... 28

4.3 Pravljični cvet (2013) ...... 29

4.4 Drevo pravljic (2015) ...... 30

Ⅱ. EMPIRIČNI DEL ...... 31

5 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ...... 31

5.1 Cilji raziskave ...... 31

5.2 Raziskovalna vprašanja ...... 32

5.3 Metode dela in raziskovalni pristop ...... 32

5.3.1 Vzorec merjencev ...... 32 5.3.2 Vzorec spremenljivk ...... 33 5.3.3 Postopek zbiranja podatkov...... 33 5.3.4 Postopek obdelave podatkov ...... 33 6 SEZNAMI, PREGLEDNICE, GRAFIČNI PRIKAZ SEZNAMOV IN PREGLEDNIC TER INTERPRETACIJA ...... 34

6.1 KRONOLOŠKI SEZNAMI NASLOVOV ANTOLOGIJ ...... 34

6.1.1 Kronološki seznam naslovov antologije Čudeţni vrt (2009) ...... 34 6.1.2 Kronološki seznam naslovov antologije Drevo pravljic (2015) ...... 37 6.1.3 Kronološki seznam naslovov Pravljični cvet (2013) ...... 39 6.1.4 Kronološki seznam naslovov antologije Zlata ptica (2011) ...... 42 6.2 SEZNAMI AVTORJEV ANTOLOGIJ PO RAZMERJU AVTOR – AVTORICA ...... 45

6.2.1 Seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009) po razmerju avtor – avtorica ...... 45 6.2.2 Seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015) po razmerju avtor – avtorica ...... 48 6.2.3 Seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013) po razmerju avtor – avtorica ...... 51 6.2.4 Seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011) po razmerju avtor – avtorica ...... 55 6.3 SEZNAMI AVTORJEV ANTOLOGIJ PO RAZMERJU DOMAČI – TUJI ...... 58

6.3.1 Seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009) po razmerju domači – tuji ...... 58 6.3.2 Seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015) po razmerju domači – tuji ...... 61 6.3.3 Seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013) po razmerju domači – tuji ...... 64 6.3.4 Seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011) po razmerju domači – tuji ...... 68

xii

6.4 SEZNAMI AVTORJEV ANTOLOGIJ GLEDE NA LJUDSKO SLOVSTVO IN AVTORSKO KNJIŢEVNOST ...... 71

6.4.1 Seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost ...... 71 6.4.2 Seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost ...... 73 6.4.3 Seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost ...... 76 6.4.4 Seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost ...... 79 6.5 SEZNAMI AVTORJEV ANTOLOGIJ GLEDE NA IZVIRNO IN PREVODNO KNJIŢEVNOST ...... 82

6.5.1 Seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost ...... 82 6.5.2 Seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost ...... 84 6.5.3 Seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost ...... 87 6.5.4 Seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost ...... 91 6.6 SEZNAMI AVTORJEV ANTOLOGIJ GLEDE NA LITERARNO VRSTO ...... 94

6.6.1 Seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na literarno vrsto ...... 94 6.6.2 Seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015) glede na literarno vrsto ...... 97 6.6.3 Seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013) glede na literarno vrsto ...... 100 6.6.4 Seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011) glede na literarno vrsto ...... 104 6.7 AVTORSKA SLIKANICA ...... 108

6.7.1 Avtorska slikanica v antologiji Čudeţni vrt (2009) ...... 108 6.7.2 Avtorska slikanica v antologiji Drevo pravljic (2015) ...... 108 6.7.3 Avtorska slikanica v antologiji Pravljični cvet (2013) ...... 108 6.7.4 Avtorska slikanica v antologiji Zlata ptica (2011) ...... 108 6.8 SLIKANICE BREZ BESEDILA ...... 110

6.8.1 Slikanice brez besedila v antologiji Čudeţni vrt (2009) ...... 110 6.8.2 Slikanice brez besedila v antologiji Drevo pravljic (2015) ...... 110 6.8.3 Slikanice brez besedila v antologiji Pravljični cvet (2013) ...... 110 6.8.4 Slikanice brez besedila v antologiji Zlata ptica (2011) ...... 110 6.9 PREGLEDNICE AVTORJEV OZIROMA AVTORIC ANTOLOGIJ IN ŠTEVILA ILUSTRIRANIH DEL ...... 112

xiii

6.9.1 Preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Čudeţni vrt (2009) glede na število ilustriranih del...... 112 6.9.2 Preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Drevo pravljic (2015) glede na število ilustriranih del...... 114 6.9.3 Preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Pravljični cvet (2013) glede na število ilustriranih del...... 116 6.9.4 Preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Zlata ptica (2011) glede na število ilustriranih del...... 119 6.9.5 Preglednica avtorjev oziroma avtoric vseh štirih antologij glede na število ilustriranih del...... 121 6.10 POVZETEK SEZNAMOV IN PREGLEDNIC TER GRAFIČNEGA PRIKAZA LE-TEH ...... 123

7 ZAKLJUČEK ...... 128

8 LITERATURA ...... 130

9 VIRI SLIK ...... 134

10 PRILOGE ...... 136

10.1 Priloga 1: Kazalo vsebine antologije Čudeţni vrt (2009) ...... 136

10.2 Priloga 2: Kazalo vsebine antologije Drevo pravljic (2015) ...... 138

10.3 Priloga 3: Kazalo vsebine antologije Pravljični cvet (2013) ...... 141

10.4 Priloga 4: Kazalo vsebine antologije Zlata ptica (2011) ...... 145

10.5 Priloga 5: Preglednica avtorjev, ilustratorjev, prevajalcev, naslovov, literarnih vrst, letnice 1. izida v originalu in v slovenščini in slovenske/svetovne knjiţevnosti ...... 149

10.6 Priloga 6: Skupna preglednica ilustriranih avtorjev oziroma avtoric antologij po številu del ...... 160

xiv

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Število del v antologiji Čudeţni vrt (2009) po desetletjih ...... 36 Graf 2: Število del v antologiji Drevo pravljic (2015) po desetletjih ...... 38 Graf 3: Število del antologije Pravljični cvet (2013) po desetletjih ...... 41 Graf 4: Število del antologije Zlata ptica (2011) po desetletjih ...... 44 Graf 5: Razvrstitev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na spol avtorjev ...... 47 Graf 6: Razvrstitev antologije Drevo pravljic (2015) glede na spol avtorjev ...... 50 Graf 7: Razvrstitev antologije Pravljični cvet (2013) glede na spol avtorjev ...... 54 Graf 8: Razvrstitev antologije Zlata ptica (2011) glede na spol avtorjev ...... 57 Graf 9: Razvrstitev antologije Čudeţni vrt (2009) na slovenske in tuje avtorje ...... 60 Graf 10: Razvrstitev antologije Drevo pravljic (2015) na slovenske in tuje avtorje ...... 63 Graf 11: Razvrstitev antologije Pravljični cvet (2013) na slovenske in tuje avtorje ...... 67 Graf 12: Razvrstitev antologije Zlata ptica (2011) na slovenske in tuje avtorje ...... 70 Graf 13: Razvrstitev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost ...... 72 Graf 14: Razvrstitev antologije Drevo pravljic (2015) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost ...... 75 Graf 15: Razvrstitev antologije Pravljični cvet (2013) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost ...... 78 Graf 16: Razvrstitev antologije Zlata ptica (2011) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost ...... 81 Graf 17: Razvrstitev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost ...... 83 Graf 18: Razvrstitev antologije Drevo pravljic (2015) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost ...... 86 Graf 19: Razvrstitev antologije Pravljični cvet (2013) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost ...... 90 Graf 20: Razvrstitev antologije Zlata ptica (2011) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost 93 Graf 21: Razvrstitev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na literarno vrsto ...... 96 Graf 22: Razvrstitev antologije Drevo pravljic (2015) glede na literarno vrsto ...... 99 Graf 23: Razvrstitev antologije Pravljični cvet (2013) glede na literarno vrsto ...... 103 Graf 24: Razvrstitev antologije Zlata ptica (2011) glede na literarno vrsto ...... 107

Graf 25: Avtorska slikanica ...... 109 Graf 26: Slikanice brez besedila ...... 111 Graf 27: Prikaz števila ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric antologije Čudeţni vrt (2009) ...... 113 Graf 28: Prikaz števila ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric v antologiji Drevo pravljic (2015) ...... 115 Graf 29: Prikaz števila ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric antologije Pravljični cvet (2013) ...... 117 Graf 30: Nadaljevanje grafa 29 ...... 118 Graf 31: Prikaz števila ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric antologije Zlata ptica (2011) ...... 120 Graf 32: Prikaz šestnajstih najpogosteje ilustriranih avtorjev oziroma avtoric vseh štirih antologij skupaj ...... 122

xvi

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Razvrstitev avtorjev oziroma avtoric v antologiji Čudeţni vrt (2009) od najpogosteje ilustriranih navzdol ...... 112

Preglednica 2: Razvrstitev avtorjev oziroma avtoric v antologiji Drevo pravljic (2015) od najpogosteje ilustriranih navzdol ...... 114

Preglednica 3: Razvrstitev avtorjev oziroma avtoric v antologiji Pravljični cvet (2013) od najpogosteje ilustriranih navzdol ...... 116

Preglednica 4: Razvrstitev avtorjev oziroma avtoric v antologiji Zlata ptica (2011) od najpogosteje ilustriranih navzdol ...... 119

Preglednica 5: Razvrstitev šestnajstih najpogosteje ilustriranih avtorjev oziroma avtoric vseh štirih antologij skupaj ...... 121

xvii

KAZALO SLIK

Slika 1: Orbis Sensualium Pictus (1658) ...... 2 Slika 2: Slikanice za otroke (1792) ...... 2 Slika 3: Fran Levstik (Martin Krpan z Vrha, 1917) ...... 3 Slika 4: Jelka Reichman ...... 20 Slika 5: Marjanca Jemec Boţič ...... 22 Slika 6: Marlenka Stupica...... 24 Slika 7: Ančka Gošnik Godec ...... 26 Slika 8: Čudeţni vrt (2009) ...... 27 Slika 9: Zlata ptica (2011) ...... 28 Slika 10: Pravljični cvet (2013) ...... 29 Slika 11: Drevo pravljic (2015) ...... 30

xviii

xix

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

UVOD

Z mladinsko knjiţevnostjo se vsak sreča ţe v zgodnjem otroštvu. Prva otrokova knjiga oziroma slikanica pomeni vrata v otrokovo ţivljenje; prav zaradi tega je izredno pomembno, kakšno knjigo ponudimo otroku (Dolinšek Bubnič, 1999). Pomembno je, da bo slikanica, ki jo bomo prebirali otrokom, kakovostna. Hkrati moramo biti pozorni na ilustracije in besedilo, saj mora slikanica otroka ne samo pritegniti oziroma zanimati, ampak tudi vzgajati in učiti. Moram priznati, da sama nikoli nisem namenila velike pozornosti ilustracijam in izbiri slikanic, temveč sem vzela tisto, ki je po naslovu in vsebini besedila ustrezala moji temi (na primer pri nastopih v srednji šoli). Pravzaprav nisem niti vedela, kakšna je kakovostna slikanica oziroma kakovostna ilustracija; zaradi tega sem se odločila, da bom v diplomskem delu obravnavala slikanice in ilustracije. V prvem in drugem poglavju teoretičnega dela sem se osredinila na slikanice in ilustracije, v tretjem poglavju sem predstavila ţivljenje in delo štirih ilustratork, katerih dela so obravnavana v empiričnem delu, v četrtem poglavju pa sem na kratko predstavila vsako antologijo.

Ker pa diplomsko delo vsebuje tudi empirični del, sva z mentorico Mileno Milevo Blaţić med pogovorom o temi mojega diplomskega dela sklenili, da bi lahko obravnavala štiri antologije, ki so jih ilustrirale naše najbolj kakovostne ilustratorke. S predlogom sem se takoj strinjala, saj sem se ţelela poglobiti v posamezno delo in ilustracije le-tega. Antologija Čudeţni vrt (2009) vsebuje zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman, antologija Drevo pravljic (2015) vsebuje pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica, antologija Pravljični cvet (2013) vsebuje zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Boţič in antologija Zlata ptica (2011) vsebuje zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Ⅰ. TEORETIČNI DEL

V prvem poglavju teoretičnega dela se bomo osredinili na slikanico; na svetoven razvoj in razvoj slovenske slikanice. Navedli bomo različne definicije slikanice, oblike knjige, vrste komunikacij med bralci in slikanico, klasifikacijo slikanice, zahtevnostne stopnje slikanice in tipe slikanic glede na ustvarjalni postopek.

1 SLIKANICA

1.1 Razvoj slikanice

Otroške slikanice so se pojavile ţe v 17. stoletju, stoletje slikanice pa je postalo šele 20. stoletje. Prva vzgojna knjiga v slikah Orbis Sensualium Pictus je bila objavljena leta 1658, avtor knjige pa je pedagog in teolog John Comenius. Avtorja knjige omenjajo kot začetnika slikanic in posrednika učenja preko igre. Ta knjiga je bila vzor mnogim drugim poznejšim ilustriranim knjigam o umetnosti, naravi in druţbenem ţivljenju, ki so bile v pomoč pri vzgoji in izobraţevanju mladine v 18. stoletju (Dolinšek Bubnič, 1999).

Slika 1: Orbis Sensualium Pictus (1658) Slika 2: Slikanice za otroke (1792)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

V Evropi imamo za pravega očeta slikanice weimarskega zaloţnika J. Bertucha, ki je leta 1792 izdal Slikanice za otroke v dvanajstih zvezkih s 6.000 bakrorezi in s tem uresničil izjemen zaloţniški podvig. Da bi bile slikanice dostopne tudi staršem revnejših otrok, jih je prodajal tako samostojno kot tudi v kompletu, saj je menil, da je otroška slikanica obvezni del opreme otroške sobe, tako kot lutka iz cunj, posteljica in leseni konjiček. Bil je mnenja, da moramo najzgodnejše učenje otroka začeti preko slik (Dolinšek Bubnič, 1999).

Angleţ Randolph Caldecott je v drugi polovici 19. stoletja začel izdajati slikanice v Zdruţenih drţavah Amerike; prav zato ga najpogosteje navajajo za začetnika slikanic (za otroke) ter so v Zdruţenih drţavah Amerike najpomembnejšo nagrado za področje slikanic poimenovali po njemu (Haramija in Batič, 2013).

1.1.1 Razvoj slovenske slikanice

D. Haramija in J. Batič (2013) sta zapisali, da se razvoj knjiţevne ilustracije na Slovenskem začne z ilustriranimi knjigami, ne s slikanicami. Levstikovo povest Martin Krpan z Vrha, ki je izšla leta 1917, lahko določimo za prvo slikanico v oţjem pomenu besede. Leta 1926 je Srečko Kosovel iz nemščine prevedel pravljico Slikanica brez slik, katere avtor je Hans Christian Andersen (Blaţić, 2017).

Slika 3: Fran Levstik (Martin Krpan z Vrha, 1917)

Prve slikanice za otroke s temami iz vsakdanjega ţivljenja, ki so večinoma brez letnic izida, je izdajal ljubljanski tiskar Lavoslav Schwentner (Batič in Haramija, 2014). Leta 1937 je ţenski del Krajnskega odbora Jadranske straţe izdal avtorsko kartonko Ksenije Prunk z naslovom

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Barčica po morju plava, v kateri je zbrana folklorna in avtorska otroška poezija. Dve leti kasneje, torej leta 1939, se je v naslovu članka Alberta Široka pojavila beseda slikanica (Blaţić, 2017); istega leta je izšla slikanica Trdoglav in Marjetica, ki jo je ilustrirala Marija Grafenauer (Haramija in Batič, 2013). Mojca Pokrajculja iz leta 1940, ki jo je ilustrirala Marija Vogelnik, je pomemben izid pred drugo svetovno vojno. Po vojni, leta 1945, je bila za izdajanje kakovostne mladinske literature ustanovljena zaloţba Mladinska knjiga z zbirkami Cicibanova knjiţnica (1948), Čebelica (1953), Velike slikanice (1967) in Cicibanov vrtiljak (1987), ki je imela glavno vlogo pri razvoju slovenskih slikanic. Prav zbirka Čebelica je pripomogla k priljubljenosti besedil in ilustracij med osnovnošolskimi otroki niţjih razredov (Haramija in Batič, 2013). Tega leta je bila ustanovljena tudi Akademija upodabljajočih umetnosti, na kateri je potekal študij kiparstva in slikarstva; tukaj so se začeli izobraţevati ilustratorji in ilustratorke (Blaţić, 2017). Zaradi nepozabnih ilustratorjev, kot so Milan Bizovičar, Ančka Gošnik Godec, Joţe Ciuha, Marlenka Stupica, Jelka Reichman, Marjanca Jemec Boţič, Lidija Osterc in drugi, je visoko stopnjo razvoja slovenska slikanica dosegla po letu 1970. Raven svetovne slikanice je slovenska slikanica dosegla z 80. leti 20. stoletja (Koţelj, 2013). Od leta 1991 lahko opazimo spremembe, saj vsako leto narašča število izdanih naslovov izvirne in prevedene slikaniške produkcije, ni pa nujno, da so vsa dela v korist kakovosti (Haramija in Batič, 2013). Gospodarska zbornica Slovenije je leta 2004 uvedla praznik Izvirne slovenske slikanice, ki se od leta 2013 praznuje na rojstni dan Kristine Brenkove, 22. oktobra (Koţelj, 2013).

1.2 Definicija slikanice

V Enciklopediji Slovenije (1997) je slikanica definirana kot »zvrst mladinske knjige, v kateri se navadno prepletata in dopolnjujeta besedilo in ilustracija« (str. 133).

»Oţja definicija slikanice je, da je to vrsta (mladinske knjige), v kateri se dopolnjujeta besedilo in ilustracija. Širša definicija je, da je slikanica (ne) knjiţno oziroma slikovno gradivo.« (Blaţić, 2017, str. 1)

V knjigi Slovenska slikanica in knjiţna ilustracija za mladino 1945–1975 (1978) je zapisano, da otrok s slikanico, katere primarna »pisava« je ilustracija, dobiva neko kulturno informacijo, na nevsiljiv način, saj je prilagojena njegovim komunikativnim in identifikacijskim sposobnostim, kar pomeni, da mu slika pove ravno toliko, ali pa še več, kot besedilo, saj iz nje

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo izvirajo njegove predstave, ki jih spodbuja tekst. Urednika knjige menita, da je slikanica ena od začetnih, vaţnejših del pri oblikovanju otrokove kulturne zavesti. Osnovna značilnost klasične literarne slikanice je ta, da se v njej enakovredno dopolnjujeta ter prepletata estetska informacija teksta in ilustracije.

D. Haramija in J. Batič (2013) pravita, da so slikanice »posebna oblika knjige, ki zdruţujejo besedilo in ilustracijo v enovito celoto; slikanica ima torej tri pomembne sestavine: besedilo, ilustracije in vsebinsko-oblikovni odnos med besedilom in ilustracijo. Ta odnos imenujemo interakcija, kajti besedilo vpliva na razbiranje pomena ilustracij in obratno, ilustracija spreminja ali dopolnjuje pomen besedila« (str. 23).

M. Nikolajeva in M. Gostinčar Cerar (2003) sta zapisali, da slikanice v večini splošnih strokovnih knjig o mladinski knjiţevnosti opisujejo kot ţanr, skupaj s pravljicami, pustolovskimi, domišljijskimi, domačijskimi in ţivalskimi zgodbami. Sami menita, da so slikanice pravzaprav kombinacija vseh naštetih ţanrov in da le-teh ne smemo razlikovati od drugih zvrsti otroške knjiţevnosti zgolj po ţanru. Slikanica je sestavljena iz dveh stopenj komunikacije: verbalne in vizualne. Pravita, da je v tem pogledu slikanica sintetični medij, pri katerem prejemnik doţivi celostni smisel šele skozi interakcijo različnih komunikacijskih sredstev. Slikanico primerjata z gledališčem in filmom, v nasprotju z njima pa slikanice nimajo ne kontinuitete ne določenega trajanja in ne predvidevajo ustne komunikacije, vendar jih lahko beremo na glas.

Če se dotaknemo vede o znakih, lahko rečemo, da komunikacija slikanic poteka preko dveh različnih znakovnih sklopov, in sicer slikovnega (predstavnega) ter konvencionalnega. Med predstavne znake prištevamo tiste, kjer sta označenec in označevalec v povezavi preko skupnih lastnosti – znak je neposredna podoba označenca. Konvencionalni znaki so bistveni za verbalno in vizualno komunikacijo ter se gradijo preko sporazuma med uporabniki določenega jezika. Med slikovne znake uvrščamo slike in slikanice, med konvencionalne znake pa uvrščamo besede v slikanicah. Naloga slik kot slikovnih znakov je opisovati in predstavljati, naloga besed v slikanicah pa je predvsem pripovedovati (Nikolajeva in Gostinčar Cerar, 2003).

M. M. Blaţić je v zloţenki Sreča je v knjigah, sreča je v slikanicah (2017) o slikanicah zapisala naslednje: »Slikanice niso nepregledna mnoţica knjig (30.000 knjig, 3.000 slovenskih slikanic), ampak so del literarnega kontinuuma, izraţene v jeziku, literaturi in kulturi, vrednosti imajo le tiste, ki likovno in literarno preseţno izraţajo duh časa in

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo humanistične vrednote v dobrobit ljudi« (str. 1). Dodala je še: »Slikanice oziroma knjige v slikaniški knjiţni obliki so sublimni izraz osebnega in kolektivnega spomina in imajo za osebni in kulturni razvoj identitetno in narodnočloveško funkcijo« (str. 1).

J. Batič in D. Haramija (2014) pravita: »Slikanica je lahko edinstveno umetniško delo, v katerem se besedilni in likovni del spojita v nerazdruţljivo celoto, pri čemer pa je presenetljivo spoznanje, da v slikanicah na nivoju besedila ostajata nespremenjena le snov in tema, vse druge literarne prvine pa se spreminjajo glede na ilustracije« (str. 17).

»Dobra slikanica naj bi torej otroku (pa tudi odraslemu) odpirala nova obzorja, pravljične svetove, spodbujala odprt, nekonvencionalen pogled na svet, obenem pa v praksi prikazala, da so podobe kompleksne strukture, ki zrcalijo in soustvarjajo svet, v katerem ţivimo.« (Pregl, 2014, str. 4)

1.3 Oblike knjige

V slikanicah imajo vsekakor pomembno vlogo ilustracije; slikanice so vmesna stopnja med stripom in ilustrirano knjigo. V stripu so pomembnejši likovni elementi, v ilustrirani knjigi pa je pomembnejše besedilo. Skrajna oblika so knjige brez ilustracij (Haramija in Batič, 2013). Avtorici v knjigi Poetika slikanice (2013) opišeta tri oblike knjige, in sicer slikanice brez besedila, ilustrirane knjige in slikanice.

1.3.1 Slikanice brez besedila

Slikanice brez besedila imenujejo tudi »tihe knjige«. Taka oblika knjige samo skozi ilustracijo predstavi celotno zgodbo in je pravzaprav skrajna oblika slikanice. Od bralca zahteva, da aktivno sodeluje v procesu ustvarjanja pomena; bralec ilustracije bere posamezno in zaporedoma, ustvarja si pričakovanja in uporablja pomenske sklepe, ki bodo ali pritrdili ali pa preusmerili razumevanje, ki je potrebno za naslednje slike. Bralec opravlja dve nalogi: odkriva povezavo med posameznimi dogodki in slikami, ki se zdruţujejo med listanjem od ene strani do druge, ter ugotavlja, kaj pomenijo barve, okvir, perspektiva in kompozicija (Haramija in Batič, 2013).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

1.3.2 Ilustrirane knjige

Besedilo in ilustracija sta dve samostojni celoti ilustrirane knjige, vsaka celota lahko deluje povsem samostojno in je zaključena enota. Prevladujoči del ilustrirane knjige je besedilo, katerega knjiga vsebuje več kot 50 odstotkov; ilustracije ne ustvarjajo zgodbe, ampak le osvetljujejo posamezne prizore (čustva, čas, prostor, literarne like, okoliščine/dogajanje). Take vrste knjige pogosto vsebujejo bogate ilustracije, še posebej tiste, ki so namenjene vrtčevskim otrokom in otrokom, ki obiskujejo začetne razrede osnovne šole. Ilustracija je le vizualna predstavitev enega dela iz zgodbe, tudi če se razteza čez dve strani in je na njej besedilo. Ilustrirane knjige imajo pogosto drugačne formate kot slikanice, in sicer pribliţek formata A5 ali malenkost večji, vendar vseeno še manjši od formata A4. Ta oblika knjige je večinoma deljena na poglavja, kadar gre za eno daljšo zgodbo, ali pa vsebuje več samostojnih kratkih poglavij z istim literarnim likom, več zaokroţenih samostojnih poglavij z različnimi liki. V predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju so primerne zaradi nadaljevanja branja (Haramija in Batič, 2013).

1.3.3 Slikanice

Glede na funkcijo ločimo leposlovne slikanice in informativne slikanice. Ko ţelimo doseči točno določen namen (učenje, spoznavanje resničnosti), otroku ponudimo informativno slikanico. Leposlovna slikanica pa ima pomembnejšo vlogo pri bistvu (besedne) umetnosti. Leposlovna slikanica mora vsebovati umetnostni jezik, informativna slikanica pa zaradi svoje vsebine zahteva uporabo neumetnostnega jezika. Pri informativni slikanici mora biti besedišče preprosto, ilustracije morajo na realen način prikazovati izbrano znanstveno disciplino ali njen del. Če primerjamo leposlovne slikanice z informativnimi, imajo leposlovne slikanice več avtorske svobode, ki pa ima vseeno vsaj delne omejitve. Deleţ ilustracij v slikanici je večji od 50 odstotkov, a vseeno besedilo in ilustracija tvorita literarno-likovni monolit. Temeljna lastnost, po kateri ločimo med slikanico in ilustracijo, je količina besedila in ilustracij. V taki obliki knjige je besedilo samostojna celota in lahko deluje tudi brez ilustracij oziroma so te le dodane k besedilu in po navadi ne pripovedujejo svoje zgodbe (Haramija in Batič, 2013).

Glede na oblikovanje ločimo dve skupini slikanic: prva skupina so klasične slikanice, v katerih so iste informacije ponovljene z dvema sporočevalnima kodoma (besedilo in

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo ilustracija); druga skupina so slikanice, v katerih je odnos med besedilom in ilustracijo bistveno bolj intenziven (Haramija in Batič, 2013).

1.4 Vrste komunikacij med bralci in slikanico

M. Nikolajeva v članku z naslovom Verbalno in vizualno (2003) našteje in opiše interakcije ter dinamike med besedo in sliko. Kot prvo navede simetrično interakcijo, kjer besede in slike pripovedujejo isto zgodbo, kar pomeni, da se ena in ista informacija prikazuje v dveh različnih oblikah komunikacije. Kadar si besede in slike med seboj pomagajo zapolnjevati pomanjkljivosti, poteka komplementarna dinamika. V stopnjevani interakciji slike presegajo besedilo, lahko pa tudi obratno; razlika med sporočilnostjo obeh zvrsti komunikacije povzroča bolj kompleksno dinamiko. Če pa je ta razlika velika, se razvije kontrapunktna oziroma protislovna dinamika, kjer skupna informacija besedila in slik presega sporočila posamičnih ravni komunikacije. Če se besedilo in slike zdruţijo v dvoumno sporočilo, ki od bralca zahteva več miselnega napora, nastane kontradiktorna oziroma nezdruţljiva interakcija.

1.5 Klasifikacija slikanice

Slikanice so namenjene občinstvu dveh ali več generacij. So zvrst, ki naj bi jo odrasli prebirali otrokom, zato so v njih namenoma tekstovne in vizualne vrzeli, da jih otroci in odrasli različno zapolnjujejo. M. Nikolajeva (2003) slikanice deli na tri osnovne kategorije:

– v prvo spadajo tiste, pri katerih prevladuje simetrični odnos med sliko in besedo in kjer imata obe izrazni ravni (verbalni del slikanice in ilustracije) isto sporočilo;

– v drugi so tiste, pri katerih je odnos med besedilom in ilustracijami komplementaren;

– v tretji kategoriji slikanic pa je odnos med besedilom in ilustracijami stopnjevan.

Če so besedilo in ilustracije v slikanici popolnoma skladne, bralca ne spodbujajo, da razmišlja in uporablja domišljijo; tudi če so vrzeli v besedilu in ilustracijah enake, se bralec ne rabi truditi. Moţnosti različnih branj in razlag se povečajo, kadar se sporočila besed in ilustracij razlikujejo ali si celo nasprotujejo (Nikolajeva, 2003).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

1.6 Zahtevnostne stopnje slikanice

M. Kobe (1987) pravi, da slikanica »sledi« razvojnim obdobjem otroka v širšem razponu od zgodnjega predbralnega do zgodnjega šolskega obdobja. V evropskem slikaniškem prostoru slikanica pozna tri zahtevnostne stopnje; prva zahtevnostna stopnja slikanice je leporello oziroma harmonikasto zloţljiva kartonska zgibanka in še nima oblike knjige, namenjena je otrokom do drugega, tretjega leta starosti, zato lahko rečemo, da je po zunanji obliki prehodna stopnja med igračo in »pravo« knjigo, njena vsebina pa je doţivljajsko najpreprostejša. V kartonski zgibanki se nahaja več stopenj glede na temo in likovno oziroma likovno besedno podobo. Prva stopnja leporella je običajno brez besedila, otroku razne slike predmetov, pojmov, ţivih bitij in posameznih značilnih vsakdanjih ţivljenjskih situacij (na primer domače ţivali, različne rastline, vozila, jedi, številke …) predstavlja nazorno preko cele strani, otrok pa ob prepoznavanju in poimenovanju le-teh doţivljajsko uţiva. Primeri izvirnega slovenskega leporella so dela Marlenke Stupice: Račka (1966), Jazbec (1966), Številke (1970), Velik, majhen (1974); delo Jelke Reichman: Katka na kotalkah (1969).

Druga stopnja leporella je doţivljajsko bolj razseţna in vsebuje ţe krajša besedila, ki so večinoma prigodniški verzi in spremljajo ter pojasnjujejo slike na posameznih kartonih, na katerih so prikazani različni predmeti in pojmi, predvsem pa vsakdanji dogodki, katerih bistvo je otrok sam (na primer otrok pri zdravniku, otrok praznuje rojstni dan, otrok se oblači, otrok se igra …). V otroku, ki je gledalec slik, odrasli mu pa bere verze, takšna slikanica spodbudi sposobnosti prepoznavanja, pomnjenja in poimenovanja. Preko takšne slikanice otrok zavzeto doţivlja svoj svet, saj spoznava svoj vsakdan, se primerja z otroki na slikah v upodobljenih prizorih. V to zahtevnostno skupino spada tudi kartonska zgibanka, ki neprekinjeno, skozi vso zapognjenko, od začetka do konca kartona, pripoveduje zgodbo s pomočjo izrazito akcijske, pripovedne ilustracije ter spodbuja bralca/posrednika in otroka k samostojnemu ustvarjanju na osnovi likovne pisave v leporellu. Primeri izvirnega slovenskega leporella so dela Vere Albreht, ilustrirala jih je Jelka Reichman: Jutro (1967), Večer (1967), Pri igri (1972), Slikarka (1972), Bomo šli s sanmi po snegu (1965); dela Jelke Reichman: Polonca gre na morje (1969), Polonca in Karo (1969); dela Nika Grafenauerja, ki jih je ilustrirala Marlenka Stupica: Kadar boben ropota (1974), Sredi polja rdeči mak (1974) (Kobe, 1987).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Tretja stopnja leporella otroka med drugim in tretjim letom starosti seznanja s pravim svetom besedne umetnosti – s svetom ljudske in umetne otroške poezije. Gre za leporello, s kratkimi ljudskimi in umetnimi otroškimi pesmicami, ki so prikazane preko ţivobarvnih ilustracij. Tak leporello večinoma sploh nima logične vsebine pesmi, temveč je v ospredju otrokova igra z verzi, besedami, s celo pesmico ter njeno zvočno in likovno podobo. Primeri izvirnega slovenskega leporella in knjige s trdimi listi so Po Koroškem, po Kranjskem (1966), Majhna sem bila (1969), Izidor ovčice pasel (1968), Mrakovček Premrakovček (1968), ki jih je ilustrirala Marlenka Stupica; Kaj sem prisluţil (1972), ilustrirala Jelka Reichman; delo Frana Levstika Psiček laja (1966), delo Iga Grudna Joţek ima Hiško (1966), delo Joţeta Šmita Kdo ţivi v tej hišici (1966), katere je ilustrirala Ančka Gošnik Godec (Kobe, 1987).

Druga zahtevnostna stopnja slikanice je »prava« knjiga, ki ima trpeţne trde kartonaste liste. Ta stopnja se načeloma tematsko usklajuje z drugo in tretjo zahtevnostno stopnjo leporella, vendar je stopnjo višje glede na slikaniške zvrsti knjige. Gre za stopnjo, ki otroku od tretjega, četrtega leta nazadnje odpre razseţni svet slikanice kot prave knjige s tankimi listi. Takšna slikanica pa pomeni tretjo zahtevnostno stopnjo slikanice, predvsem zaradi doţivljajske zahtevnosti, ne samo zaradi zunanje podobe (Kobe, 1987).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

1.7 Tipi slikanice glede na ustvarjalni postopek

Marjana Kobe (1987) pravi, da v nobeni drugi zvrsti knjige nista slika in beseda tako neločljivo zdruţeni kot v slikanici, zato tudi na poseben način izraţata svoje skupno estetsko sporočilo. Avtorica slikanico primerja z likovno tekstovnim monolitom, kadar le-ta doseţe najčistejšo pristnost svoje knjiţne zvrsti.

Ločimo tri modele slikanice glede na ustvarjalni postopek (Kobe, 1987):

1. avtorska slikanica; v njej je likovno besedna celota delo le enega ustvarjalca. Avtor sam najbolje zna, kdaj uporabiti likovno in kdaj tekstovno pisavo, kdaj bo pot slik in besed hkratna in kdaj se bosta likovna in tekstovna pisava izmenjevali v skupnem estetskem sporočilu; 2. tip slikanice, v kateri sta soavtorja stalni ustvarjalni tim: a) bodisi, da slikanica nastaja po skupnem načrtu, kjer avtorja hkrati soustvarjata, skupaj oblikujeta besedno in likovno podobo slikanice ter drug drugega spodbujata z novimi idejami; b) bodisi, da likovni soavtor dobi v delo ţe izoblikovano besedilo, vendar je pri ustvarjanju njegove likovne podobe v povezavi s tistim, ki je zgodbo napisal; c) bodisi, da je likovni oblikovalec slikanice stalni, toda ustvarjalno samostojen ilustrator besedil istega avtorja; 3. tip slikanice, v kateri soavtorja nista stalna sodelavca, pri čemer je: a) bodisi je besedilo tisto, ki je glavno in gre v nadaljnji postopek k likovnemu ustvarjalcu; b) bodisi je likovna podoba slikanice tista, ki je glavna in gre v nadaljnji postopek k besednemu soavtorju.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

2 MLADINSKA KNJIŽNA ILUSTRACIJA

V drugem poglavju teoretičnega dela se bomo osredinili na mladinsko knjiţno ilustracijo, kjer bomo opisali definicijo ilustracije in mladinske knjiţne ilustracije, vlogo in pomen kakovostne ilustracije za otrokov razvoj, načelo ustvarjalnosti in načelo kakovosti, kriterije za določanje kakovostne ilustracije ter zgodovino in razvoj slovenske knjiţne ilustracije.

2.1 Definicija ilustracije in mladinske knjiţne ilustracije

Nada Trošt (2010) je v gradivu za literarno delavnico Ilustracije in slovenski ilustratorji o ilustraciji zapisala naslednje: »Ilustracija je likovna umetnina s katero vizualno – slikovno opremimo tekstovno vsebino. Ilustracije so sredstvo, ki pomaga otrokom privzgojiti ljubezen do branja« (str. 2).

»Dobra ilustracija je kakovostno umetniško delo, ki se s svojo ikonografsko platjo priklanja otroku, njegovim zanimanjem, dojemljivosti in predstavljivosti.« (Zupančič, 2012, str. 7)

Pojem »vizualna pismenost«, kar pomeni zmoţnost ustvarjanja pomena in smiselno razlaganje sporočil, ki so predstavljena v obliki podobe, se je začel pojavljati konec šestdesetih let 20. stoletja. Z vizualnim opismenjevanjem se v najboljšem primeru srečamo ob otroških slikanicah (Pregl, 2014).

Mladinska knjiţna ilustracija največkrat pomeni stik s slikarstvom in ga usmerja v kasnejše dojemanje likovne ustvarjalnosti ter tudi k zanimanju za literaturo (Komelj, 2001). Tudi Pregl (2014) se strinja s to definicijo, in dodaja, da nas slikanice ne učijo samo o lepem, ampak tudi o sami naravi sveta, ki je okrog nas.

Pregl (2014) je mnenja, da opismenjevanje doseţe glaven namen takrat, kadar so dobro besedilo in kompleksne ilustracije med seboj povezani in skupaj sestavljajo novo celoto.

Maruša Avguštin (2010) je zapisala stavek Vasilija Kandinskega, ki pravi, da je umetniku dovoljena uporaba katerih koli oblik in barv, če to zahteva njegova notranja potreba, in da v tem primeru njegova umetnost izraţa tudi duha dobe. Avtorica dodaja, da je za knjiţno ilustracijo za otroke potrebno odraţanje duha literarne predloge ter da mora odgovarjati stopnji dojemljivosti otrok, ki jim je namenjena.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Avtor v ilustraciji išče in tudi najde svoj izraz znotraj omejitev, ki njemu ne predstavljajo ovire, ampak razvijajo njegovo usmerjeno ustvarjalnost med likovnostjo, literaturo in otrokom; zato je ilustracija posebno področje likovne umetnosti. V tako ilustracijo niso vključene otročje in klišejske podobe, po navadi se ravna na kvalitetno literarno predlogo (Avguštin, 2010).

2.2 Vloga in pomen kakovostne ilustracije za otrokov razvoj

»Ni pomembno le, da otrokom beremo in se pogovarjamo z njimi, ampak je pomembno tudi, da jim beremo res kakovostne slikanice.« (Margareta Dolinšek Bubnič,1999, str. 146)

Pomembno je, da smo pri izbiri knjig pazljivi in izbiramo takšne, ki bodo otroka poleg zanimanja tudi vzgajale. Slikanice, prve knjige otroka, bodo v zelo veliki meri vplivale na sooblikovanje njegovega svetovnega in osebnostnega nazora, na vrednostni sistem ter na odnos do sebe in okolice (Dolinšek Bubnič, 1999).

Ilustracija v literaturi za otroke je lahko v razmerju s knjiţno celoto enakovredna, dodatna ali prevladujoča. Zupančič v članku Kakovostna knjiţevna ilustracija za otroke (2012) opiše tri funkcije, ki jih ilustracija opravlja v otroški literaturi:

− je motivacijsko sredstvo, saj v predbralnem obdobju, ko otrok še ne zna brati, otroka privabi k listanju in ogledovanju slikanice – s tem otrok izraţa zanimanje za knjigo;

− kognitivno funkcijo opravlja takrat, kadar otrok ilustracije podrobneje preučuje (med seboj jih primerja, si jih ogleduje, ugotavlja, da se pojavljajo isti liki in enako okolje, da se nekateri deli razvijajo in spreminjajo, itd.), odkriva komaj opazne podrobnosti, pomaga mu pri spoznavanju sveta, hkrati pa se ob vsem tem uči in uţiva;

− emotivno vlogo odigra preko svojega likovno formalnega izraţanja (odnos med svetlim in temnim, barve, način upodobitve, ravnovesja in sorazmerja, ritmi, kompozicije) in poskrbi tudi za afektiven del otrokovega razvoja, saj zaradi tega postane svet ilustracij bodisi vesel/zabaven bodisi ţalosten/grozljiv; barve in njihovi odnosi imajo najpomembnejšo vlogo.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

2.2.1 Načelo ustvarjalnosti in načelo kakovosti

Kadar si otrok ogleduje kakovostne ilustracije, si razvija čut za likovno estetske vrednosti. Posebne vede o poučevanju, ki se ukvarjajo z umetniškimi področji, govorijo o dveh svojevrstnih načelih: o načelu ustvarjalnosti in načelu kakovosti. Prvo, načelo ustvarjalnosti, pravi, da je treba posebno skrb nameniti temu, da otrok razvija ali vsaj ohranja svoje ustvarjalne zmoţnosti na različnih področjih. Načelo ustvarjalnosti spodbuja samostojnost pri razvijanju idej, poudarja svobodno igro z likovnimi materiali, sprejema nenavadne izdelke otrok, v likovno delo vpleta ustvarjalne in spodbujajoče igre, otrokovo pozornost usmerja na posebnosti, različnosti ipd. Drugo, načelo kakovosti, ima izhodišče v otrokovem okolju in pravi, da je samo najboljše za otroka dovolj dobro. Na likovnem področju skrbi za uporabo kakovostnih materialov (barv, podlag, risal), pripomočkov (peres, čopičev) ter orodij (noţkov, škarij); skrbi pa tudi za to, da je otrokovo vsakdanje okolje urejeno (vizualne aplikacije, barve sten v igralnici, krasitve ob različnih priloţnostih). Najbolj pa je zavzeto za otrokov stik z likovno umetnostjo – obiski galerij, ogledovanje likovnih katalogov, prirejanje razstav v vrtcih so najpogostejše aktivnosti, ki jih v tem delu uporablja likovna didaktika. Tukaj ima knjiţna ilustracija za otroke posebno vlogo, saj kakovostna ilustracija vsebuje vse likovno formalne parametre, ki določajo »pravo« umetnino, razlikuje se le v vsebini (Zupančič, 2012).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

2.2.2 Kriteriji za določanje kakovostne ilustracije

Zupančič (2012) deli kriterije za določanje kakovostne ilustracije na likovne in vsebinske.

Likovni kriteriji:

− govorica črt, barv in njihovih odnosov, oblik, tekstur in njihovih sorazmerij mora biti uravnoteţena in urejena,

− likovni ritmi, kompozicije, sorazmerja, ravnovesja in kontrasti delujejo skladno, celostno,

− barve sestavljajo celoto, barvni skladi imajo osnovo v kontrastih ali harmoniji, risba je jasna,

− dobra ilustracija ne vsebuje nepotrebne likovne elemente,

− slika mora biti anatomsko pravilna,

− upoštevane so zakonitosti upodabljanja prostora in prostorski ključi,

− prostor je enovito upodobljen,

− prisotna je individualna nota oziroma slog ilustratorja/ke.

Vsebinski kriteriji:

− upodobitev mora biti ustrezna namenu (karikaturna, humorna, ţalobna, tragična itd.), brez vsebinskih nepotrebnosti,

− vsebina mora biti ustrezna, torej mora biti poučna, razumljiva in didaktično premišljena.

Kakovostna ilustracija naj ne bo prisotna samo v otrokovem okolju zaradi njih, ampak tudi zaradi nas odraslih. Tudi mi odrasli lahko preko kakovostne ilustracije odkrijemo marsikaj novega, zato je pomembno, da si jih ne ogledujemo samo zaradi otrok, ampak skupaj z njimi (Zupančič, 2012).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

2.3 Zgodovina in razvoj slovenske knjiţne ilustracije

Da ima slovenska knjiţna ilustracija za mladino skromno tradicijo, ni naključje, saj je bila zaradi majhnega trga potrebna volja posameznikov, da so vztrajali pri delu (Brenkova in Grafenauer, 1978). Zasluga, da sta se tisk in z njim knjiţna ilustracija v Evropi tako razvila, gre reformaciji, ki je poudarjala potrebo po branju biblije in po razumljivosti liturgičnega jezika. Pomemben začetek je imel Primoţ Trubar, ki je izdal Katekizem in Abecednik, v Katekizem pa je dal natisniti 55 lesoreznih ilustracij; pred tem na Slovenskem ni bilo niti tiskarne niti pravih šol. Najpomembnejše delo naše protestantske knjiţevnosti je Dalmatinov prevod Biblije iz leta 1584. Za našo kulturo je z rekatolizacijo nastopila neplodna doba, za katero so bili poleg uničenja protestantske knjiţevnosti krivi tudi vojna, ki je trajala trideset let – od leta 1618 do 1648, kmečki upori, ogromni davki in propadanje gospodarstva. Nobena slovenska knjiga ni izšla v letih od 1615 do 1672. Leta 1678 so ustanovili tiskarno v Ljubljani, leta 1692 pa še v Celovcu; takrat je bilo več moţnosti za povečanje katoliške knjiţevnosti. Janez Vajkard Valvasor je vodil prvo organizirano ilustracijsko delovanje na slovenskem; njegovo najobseţnejše delo je znana Slava Vojvodine Kranjske. Slovenska knjiţevnost se je nanašala na versko ţivljenje vse do zadnje četrtine 18. stoletja, izjema je bila Kranjska praktika. Literarno spremembo slovenske knjiţevnosti na boljše obsega obdobje od leta 1768, ko je izšla Kranjska gramatika, pa vse do Vodnikove in Zoisove smrti. Niti v 19. stoletju še ni bil ugoden poloţaj za razvoj ilustracije na Slovenskem. Grafika je eden od pomembnih pogojev za razvoj knjiţne ilustracije, vendar se naši tedanji vodilni slikarji z njo niso ukvarjali. Po letu 1848 so se slovenske knjige in časopisi zaradi germanizatorskega pritiska začeli uveljavljati. Večina ilustracij v 19. stoletju je bila izvedena v veliki meri v lesorezu, včasih v jeklorezu, bakrorezu ali litografiji. Slovenska ilustracija se ni hkrati razvijala s slovenskim leposlovjem v drugi polovici 19. stoletja. Brata Šubica sta ustvarila prve slovenske umetniške ilustracije; leta 1878 je začel ilustrirati Jurij za revijo Zvon, z nepovezanim ciklom pa je z ilustriranjem nadaljeval njegov brat Janez. Obljubljenega začetka slovenske ilustracije pa brata Šubica nista nadaljevala na Slovenskem, ampak sta ilustrirala za tuje zaloţnike; kljub temu pa sta ohranjala stik s tedanjo literarno ustvarjalnostjo in kmečkim ţivljenjem na Slovenskem. V drugi polovici 19. stoletja so zaradi nemškega pritiska na Slovence izšli številni slovenski časopisi in revije (na primer Dunajski Zvon, Ljubljanski Zvon, Slovenski narod …), vendar je njihova doba bila kratka. Revija Zvon je vsebovala prave umetniške ilustracije slovenskih avtorjev, a je zaradi prenehanja sodelovanja bratov Šubicev

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo nivo padel nizko. K razvoju slovenske knjiţne ilustracije je veliko pripomogel urednik Lampe s prizadevanjem za moderno ilustrirano revijo s pomočjo domačih risarskih moči in to takrat, ko so v veliki meri ilustrirane knjige na Slovenskem ilustrirali in opremljali tujci. Za konec 19. stoletja so bile značilne jubilejne, dokumentarne in pripovedne knjige, v katerih so ilustracije večinoma le nadomeščale fotografije oziroma so bile opremljene le z uvodno slikovno prilogo ali ilustriranimi platnicami. Leta 1903 so hrvaški in slovenski dijaki ustanovili društvo Vesna, člani tega društva pa bi se naj borili za vsebinsko osamosvojitev umetnosti na Slovenskem pred tujimi vplivi ter za ustanovitev prave slovenske umetnosti (Hürlimann, 1968). Začetniki slovenske knjiţne ilustracije so Saša Šantel, Ivan Vavpotič ter Gvido Birolla in Maksim Gaspari (Brenkova in Grafenauer, 1978). Knjiga Pravljice (1911), avtorja Frana Milčinskega, ki sta jo ilustrirala Gvidon Birolla in Maksim Gaspari, je prva slovenska knjiga pravljic za otroke s slovenskimi originalnimi ilustracijami. V obdobju med obema vojnama so bili glavni predstavniki slovenskih ekspresionistov France in Tone Kralj, Boţidar Jakac, Veno Pilon ter drugi, ki so s svojo likovnostjo nasprotovali pokvarjenemu svetu (Hürlimann, 1968). Leta 1941 so zaradi okupacije slovenskega ozemlja prenehali izhajati vsi slovenski časopisi in knjige (Pregl, 1979). Prav tako kot drugod po svetu se je tudi v Sloveniji knjiţna ilustracija za otroke in mladino po drugi svetovni vojni razširila v izrednem obsegu in dosegla visoko kvaliteto. Leta 1943 je začel izhajati ilustrirani mladinski mesečnik Pionir, nato Mladina, 1945-tega leta pa Ciciban (Brenkova in Grafenauer, 1978). Likovna umetnost se je med mladino in otroke širila s pomočjo vseh teh in ostalih časopisov (Hürlimann, 1968). Leta 1945 sta bili ustanovljeni specializirana zaloţba Mladinska knjiga in Akademija za likovno umetnost; zaloţbi Mladinska knjiga pripadajo največje zasluge za uspešno širjenje mladinske knjiţne ilustracije, Akademija za likovno umetnost pa je ponujala moţnost izobraţevanja številno nadarjenih mladih ljudi in omogočila, da se je likovna dejavnost razširila tudi na področju knjiţne ilustracije. Grafična umetnost, ki ji je utrla pot partizanska grafika, se je po vojni na Slovenskem izredno razvila (Hürlimann, 1968).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Tatjana Pregl (1979) razdeli ilustratorje v tri generacijske skupine:

− v starejšo generacijo (Tone Kralj, Marij Pregelj, France Podrekar, Ive Šubic, Marija Vogelnik, France Mihelič, Miha Maleš, Maksim Sedej, Nikolaj Omersa, Evgen Sajovic, Alenka Gerlovič, Dušan Petrič, Cita Potokar, Ive Seljak Čopič, Janez Vidic, Joţe Ciuha, Vladimir Lakovič),

− srednjo generacijo (Melita Vovk Štih, Milan Bizovičar, Štefan Planinc, Aco Mavec, Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec, Lidija Osterc, Roţa Piščanec, Marjanca Jemec Boţič, Marička Koren, Jelka Reichman) in

− mlajšo generacijo (Marjan Amalietti, Tomaţ Krţišnik, Bine Rogelj, Kostja Gatnik, Marjan Manček, Marija Lucija Stupica, Matjaţ Schmidt, Dunja Furlani).

Maruša Avguštin v članku Ob 50. Obletnici knjiţnih zbirk Sinji galeb in Čebelica: likovno razmišljanje (2003) razdeli likovne ustvarjalce v pet skupin:

1. skupina z najbolj izrazitimi modernimi likovnimi izrazi (Miha Maleš, Marij Pregelj, Joţe Ciuha, Ive Seljak Čopič, Milan Bizovičar, Lidija Osterc, Tomaţ Krţišnik, Andrej Trobentar); 2. skupina avtorjev iz skupine realističnih ilustratorjev (Vladimir Lakovič, Karel Zelenko, France Mihelič, Ive Šubic, France Slana, Štefan Planinec, Boţidar Grabnar, Srečko Papič, Kostja Gatnik, Rudi Skočir, Marlenka Stupica, Marija Lucija Stupica, Marija Vogelnik, Ančka Gošnik Godec, Melita Vovk, Jelka Reichman); 3. skupina fleksibilnih ilustratorjev (Kamila Volčanšek, Kostja Gatnik, Eka Vogelnik, Matjaţ Schmidt, Daniel Demšar, Alenka Sottler); 4. skupina avtorjev s stripovsko obarvanimi ilustracijami (Aca Mavec, Boţo Kos, Marjan Manček) 5. skupina ni poimenovana (Zvonko Čoh, Lila Prap, Mojca Osojnik, Damijan Stepančič, Silvan Omerz, Ana Košir, Maša Kozjek, Dušan Muc).

Med drugim za razvoj slovenske ilustracije danes skrbi Oddelek za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, slovenski bienali ilustracij poleg sodelovanja slovenskih ilustratorjev na bienalnih razstavah ilustracij v Bratislavi pa preverjajo kvaliteto ilustracij (Avguštin, 2003).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

3 ŽIVLJENJE IN DELO ILUSTRATORK

»Slovenske ilustratorke Marlenka Stupica, Marjanca Jemec Boţič, Ančka Gošnik Godec in Jelka Reichman so s svojimi umetniškimi ilustracijami izjemno prispevale k razvoju izvirne slovenske slikanice« (Blaţić, 2017, str. 5). Te prve ilustratorke, ki so po pol stoletja obudile močno zanimanje za pravljice, so v javnosti, tudi strokovni, poimenovali kar pravljičarke (Krivec Dragan, 2015). Prav zaradi tega bomo tretje poglavje teoretičnega dela namenili ilustratorkam, kjer bomo opisali njihovo ţivljenje in delo ter navedli izbrane nagrade le-teh.

3.1 Ţivljenje in delo Jelke Reichman

Jelka Reichman se je rodila 23. avgusta 1939 v Ljubljani. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ţivi in dela v Ljubljani (Veler, 2005). Judita Krivec Dragan v poglavju O Jelki Reichman (2009) pravi, da ni veliko takšnih ilustracij, ki bi pustile tako velike sledi v otroški in mladinski literaturi v Sloveniji, kot jih ţe štiri desetletja ustvarja Jelka Reichman. Jelkina prva dela so se pojavila v poznih šestdesetih letih (Šivilja in škarjice, Miškolin), ob njenih pozitivnih, ugodnih in optimističnih likovnih pripovedih odrašča ţe tretja generacija, ki bo značilne like za simbole poleg svojega otroštva prevzela tudi like svojega odnosa do sveta. Avtorica opisuje svet Reichmanove kot resničnega, vendar je pogled na njen svet drugačen in poseben, saj odraţa tisto svetlo sončno plat, ki je lasten otroški duši, včasih celo realističen, ampak vedno poetičen in neţen, tudi kadar so vsebine otoţne. J. Reichman ni imela lahke začetne poti, saj je iz svoje generacije bila skoraj edina, poleg ţe odličnih in prepoznavnih avtoricah, kot sta na primer Marlenka Stupica in Ančka Gošnik Godec. Maruša Avguštin (2003) pravi, da je Jelka prirasla k srcu predvsem majhnim otrokom in tudi mnogim odraslim s svojo idealizirano in realistično barvno ilustracijo otrok ter dodaja, da zadnji dve desetletji v ilustracijo vnaša vedno več barvno občutljivih upodobitev krajin. Jelka Reichman je med vsemi svojimi deli posegla tudi po literaturi za odrasle in mladostnike (Lepa Vida, Povodni moţ), ampak vseeno najraje pripoveduje o otrocih (fantki in deklice z rdečimi lici in široko razprtimi očmi ter oblečeni v starinska oblačila), ki so ţe od nekdaj njeni prepoznavni liki (Krivec Dragan, 2009).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

3.1.1 Izbrane nagrade Jelke Reichman

Nagrade, ki jih je prejela ilustratorka Jelka Reichman so (Nagrade Jelke Reichman, 2009):

− Levstikova nagrada, Ljubljana; 1979.

− Nagrada Hinka Smrekarja za ţivljenjsko delo, Ljubljana; 2002.

− Levstikova nagrada za ţivljenjsko delo, Ljubljana; 2005.

− Ţupančičeva nagrada za ţivljenjsko delo, Ljubljana; 2009.

Slika 4: Jelka Reichman

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

3.2 Ţivljenje in delo Marjance Jemec Boţič

Marjanca Jemec Boţič se je rodila 16. septembra 1928 v Mariboru. V Ljubljano se je z druţino preselila ţe v zgodnji mladosti. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ţivi in ustvarja v Ljubljani (O Marjanci Jemec Boţič, 2013). Od leta 1955 do 1959 je bila zaposlena pri Delavski enotnosti, nato pa se je posvetila tisku revij za otroke in mladino, televizijskim slikanicam in ilustriranju knjig. Svojo likovno ustvarjalnost je namenila ilustraciji, od 1961-tega leta naprej ilustraciji za otroke in mladino. Marjanca zaradi svojega profesionalnega odnosa do ilustracije vedno upošteva starost otroka, ki mu je knjiga namenjena; njena risba se vedno prilagaja dani literarni predlogi. Če je moţno, izbere tekste, ki povzročajo pogum in veselje ter vsebujejo resnične dogodke iz vsakdanjega ţivljenja ali pa iz ţivljenja v pravljico prenesene dogodivščine. Avtorica se uspešno ukvarja tudi z ilustriranjem vzgojnih oziroma poučnih knjig za otroke, na primer slikanica Lukec dobi sestrico (Avguštin, 1991). V Slovenski slikanici in knjiţni ilustraciji za mladino 1945–1975 (1978) je o Marjanci zapisano, da je avtorica nasmejanih in neposredno sveţih ilustracij, kar med drugimi dokazujejo ilustracije v delih Devet sončnih dni, Nana, mala opica in Rdeči škorenjčki. Njena risba izţareva pozitiven in prikrit smeh, s katerim poţivi slovensko knjiţno ilustracijo. V članku Levstikove nagrade 2003 (2003) je o Marjanci Jemec Boţič zapisano, da ima akademska slikarska posebno mesto za razvoj slovenske ilustracije, saj je v njenih ilustracijah poudarek na humorju, ob katerih so se smejali odrasli in otroci, ki so jim bile namenjene. Od začetka svoje ustvarjalne poti pa vse do danes je ustvarila številna dela, ki so zaznamovala otroštvo in mladost večini od nas.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

3.2.1 Izbrane nagrade Marjance Jemec Boţič

Nagrade, ki jih je prejela ilustratorka Marjanca Jemec Boţič (Nagrade in priznanja (izbor), 2013) so:

− Prix Japon, 1971.

− Levstikova nagrada, Ljubljana; 1980.

− Kajuhova nagrada, 1981.

− Levstikova nagrada za ţivljenjsko delo, 2003.

Slika 5: Marjanca Jemec Boţič

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

3.3 Ţivljenje in delo Marlenke Stupica

Marlenka Stupica se je rodila 17. decembra 1927 v Mariboru. Leta 1950 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V Ljubljani ţivi in ustvarja (O Marlenki Stupica, 2015). Judita Krivec Dragan je v poglavju Uvodna beseda (2015) Marlenko Stupico opisala kot umetnico, ki je ne moremo spregledati, kadar govorimo o ključnih podobah slovenske likovne umetnosti, in kot simbol ilustracije. Njen začetek je bil prelomen za razvoj ilustracije v drugi polovici 20. stoletja, saj je celotno svoje delo namenila otrokom in mladini ter uveljavila povsem nov poloţaj in vlogo ilustracije. M. Stupica zvesto sledi besedilu ter si ne jemlje svobode pri likovni upodobitvi le-tega; kljub temu pa so njene podobe nepozabne zaradi tankočutnosti, s katero se loteva vsake podrobnosti posebej. B. Hürlimann (1968) pravi, da je Marlenka Stupica prva po vojni izgradila svoj slikarski način. V njenih ilustracijah so se različne osvojene oblike spojile v oseben izraz, njena bogata domišljija pa sestavlja in razvija oblikovno čistost ilustracije in snovno bogastvo. Maruša Avguštin (2003) ilustratorko opiše kot nedosegljivo oblikovalko zanjo značilnega skrivnostnega pravljičnega doţivljanja v izbranih barvah, ki so povezane z ljubeznijo do narave in drobnih bitij v njej. V članku z naslovom Marlenka Stupica (1996) so avtorji zapisali, da se posebnost likovnega doţivljanja ilustratorke kaţe v ustvarjalnem prepletanju treh sestavin: v izjemnem obvladovanju slikarske tehnike, v natančni risbi in v bogastvu domišljije, s katero umetnica preoblikuje resnični svet v pravljičnega. Frelih (2013) pravi, da lahko delo ilustratorke, ki je ambiciozno, slikarsko spretno, s širokim obsegom občutij, trdno zgradbo in pozornostjo do podrobnosti, zajamemo s starejšim pojmom knjiţnega slikarstva. Če umetnica ne bi znala obuditi pojmov, kot so krhkost, empatija, milina, optimizem, vera v dobro in podobno, kar lahko zaznamo v njenih čudovitih podobah, z ustreznimi oblikami in barvami, bi bile to le besede.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

3.3.1 Izbrane nagrade Marlenke Stupica

Nagrade, ki jih je prejela ilustratorka Marlenka Stupica (Nagrade in priznanja (izbor), 2015) so:

− Levstikova nagrada, Ljubljana; 1950, 1952, 1954, 1958, 1960, 1970.

− Nagrada natečaja Čebelice, Ljubljana; 1966.

− Zlato pero, Beograd; 1966, 1973.

− Nagrada knjiţnega sejma, Beograd; 1966.

− Nagrada na razstavi najlepših knjig sveta, Leipzig; 1971, 1982.

− Nagrada Prešernovega sklada, Ljubljana; 1972.

− Nagrada Unicef, Ljubljana; 1975.

− Nagrada na razstavi otroških ilustracij, Japonska; 1984.

− Najlepša slovenska knjiga za otroke, Ljubljana; 1993, 2000.

− Častna lista IBBY, Sevilla; 1994.

− Nagrada Hinko Smrekar za ţivljenjsko delo, Ljubljana; 1995.

− Nominacija IBBY za Andersenovo nagrado, Ljubljana; 1996.

− Levstikova nagrada za ţivljenjsko delo, 1999.

Slika 6: Marlenka Stupica

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

3.4 Ţivljenje in delo Ančke Gošnik Godec

Ančka Gošnik Godec se je rodila 5. junija 1927 v Celju. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ţivi in ustvarja v Ljubljani in Bohinju (O Ančki Gošnik Godec, 2011). Skozi svoje dolgoletno ustvarjanje je slikarka uporabljala likovne tehnike, kot so risba s svinčnikom, kolorirana risba, risba s čopičem, perorisba, akvarel, tempera ter kombinacije tempere in akvarela; danes ustvarja predvsem s kombinirano tehniko tempere in akvarela ter s perorisbo (Avguštin in Panevski, 1997). M. Avguštin (2003) o ilustratorki meni, da je zvesta opisovalka veliko podrobnostih, ki jih ni mogoče preseči v upodabljanju rastlinskega sveta ter da prizore, posebej v katerih nastopajo ţivali, duhovito pravljično oblikuje. Pravi, da je Ančka Gošnik Godec mojstrica v likovnem pripovedovanju zgodb in opisovanju razpoloţenj tudi v obarvani ali črno-beli risbi. V članku Levstikove nagrade (2001) je delo slikarke opisano kot svet, v katerem ni prostora za spore, temne plati, teţave in neprijetnosti; v njenih podobah se kaţe tradicija slovenskega in srednjeevropskega pravljičarstva, ki vsebujejo številne podrobnosti, domišljijo in intimo, ampak vedno z majhno prisotnostjo humorja. V njenih delih lahko zaznamo veselje do pripovedovanja izredno lepih in neţnih zgodb, istočasno pa upodablja realen svet (rastline, ţivali, pokrajine); vse to slika z utemeljeno natančnostjo in znanjem iz naravoslovja, kljub temu pa, da celoto obravnava realistično, je na koncu vedno čudovito pravljična. B. Hürlimann (1968) ilustratorkin svet opiše kot prefinjenega, prisrčnega in krhkega, ki osvaja čustveno in neposredno ter predstavlja eno najlaţjih oblik estetske vzgoje otroka. Judita Krivec Dragan v poglavju Spremna beseda (2011) pravi, da je ilustratorka svoj osebni slog našla ţe zelo zgodaj v prizoriščih, ki so monokromna, a razgibana in ploskovita, v postavah, ki so mladostna in še na pol otroška ter v obrazih, ki imajo značilne oči, podobne mandeljnu.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

3.4.1 Izbrane nagrade Ančke Gošnik Godec

Nagrade, ki jih je prejela ilustratorka Ančka Gošnik Godec (Nagrade in priznanja (izbor), 2011) so:

− Levstikova nagrada, Ljubljana; 1960, 1964.

− Nagrada na razstavi najlepših knjig sveta, Leipzig; 1965.

− Nagrada knjiţnega sejma, Beograd; 1965.

− Nagrada Hinko Smrekar za ţivljenjsko delo, Ljubljana; 1997.

− Častna lista IBBY, Cartagena des Indias, Kolumbija; 2000.

− Levstikova nagrada za ţivljenjsko delo, Ljubljana; 2001.

− Nominacija IBBY za Andersenovo nagrado, Santiago de Compostela, Španija; 2010.

Slika 7: Ančka Gošnik Godec

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

4 PREDSTAVITEV ANTOLOGIJ

V četrtem poglavju teoretičnega dela bomo na kratko predstavili vse štiri antologije.

4.1 Čudeţni vrt (2009)

Antologija Čudeţni vrt je izšla leta 2009, obsega 237 strani, na katerih so zbrane zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman, ki so jih izbrali in uredili Andrej Ilc, Pavle Učakar, Irena Marko Lukan; spremni besedi sta napisali Anja Štefan in Judita Krivec Dragan, bibliografijo pa je sestavila Petra Koršič. Knjiga predstavlja svojevrstno antologijo zgodb in priljubljenih avtorjev za otroke pri nas, kot so Oton Ţupančič, Srečko Kosovel, France Prešeren, Ela Peroci, Anja Štefan in drugi. Antologija vsebuje 33 literarnih del.

Slika 8: Čudeţni vrt (2009)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

4.2 Zlata ptica (2011)

Antologija Zlata ptica je izšla leta 2011, obsega 366 strani, na katerih so zbrane zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec, ki jih je izbrala Irena Matko Lukan, uredili pa so jih Irena Matko Lukan, Andrej Ilc in Pavle Učakar; spremni besedili sta napisali Anja Štefan in Judita Krivec Dragan, bibliografijo je sestavila Petra Koršič. V knjigi je zbranih 64 zgodb in pesmi slovenskih avtorjev in avtoric, kot so Polonca Kovač, Tone Pavček, Janez Bitenc, Anja Štefan, Ela Peroci in drugi. Antologija vsebuje 64 literarnih del.

Slika 9: Zlata ptica (2011)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

4.3 Pravljični cvet (2013)

Antologija Pravljični cvet je izšla leta 2013, obsega 341 strani, na katerih so zbrane zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Boţič, ki sta jih izbrali Marjanca Jemec Boţič in Irena Matko Lukan. Uredili so jih Irena Matko Lukan, Andrej Ilc in Pavle Učakar. Spremni besedili sta napisali Anja Štefan in Judita Krivec Dragan. Bibliografijo je sestavila Petra Koršič. V knjigi je zbranih 75 del mnogih klasikov, kot so Tone Pavček, Leopold Suhodolčan, Branka Jurca, Niko Grafenauer, Svetlana Makarovič in drugih. Antologija vsebuje 75 literarnih del.

Slika 10: Pravljični cvet (2013)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

4.4 Drevo pravljic (2015)

Antologija Drevo pravljic je izšla leta 2015, obsega 390 strani, na katerih so zbrane pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica, ki so jih izbrali in uredili Andrej Ilc, Pavle Učakar in Irena Matko Lukan. Spremni besedili sta napisala Judita Krivec Dragan in Milček Komelj, bibliografijo pa je sestavila Petra Koršič. V knjigi je zbranih 43 del slovenskih in svetovnih avtorjev, kot so Hans Christian Andersen, Anica Černejeva, Dane Zajc, Jacob in Wilhelm Grimm, Polonca Kovač in drugi. Antologija vsebuje 43 literarnih del.

Slika 11: Drevo pravljic (2015)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Ⅱ. EMPIRIČNI DEL

5 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

V empiričnem delu diplomskega dela smo primerjalno literarno analizirali štiri antologije, in sicer Čudeţni vrt (2009), Drevo pravljic (2010), Pravljični cvet (2013) in Zlata ptica (2011). Namen raziskave je bil ugotoviti, katera literarna vrsta prevladuje v posamezni antologiji, ali je več avtorjev ali avtoric in kaj je večkrat posamezna ilustratorka ilustrirala (ljudsko slovstvo ali avtorsko knjiţevnost ter izvirno ali prevodno knjiţevnost). Zanimalo nas je tudi, ali so reprezentativne ilustratorke ustvarile kako avtorsko slikanico in ali posamezna antologija vsebuje slikanice brez besedila. Raziskati smo ţeleli še, kateri so najpogosteje ilustrirani avtorji oziroma avtorice v posamezni antologiji oziroma če ima katera od ilustratork stalni tim oziroma sodelavca.

5.1 Cilji raziskave

Glede na predmet in problem raziskave smo si zastavili naslednje raziskovalne cilje:

− Ugotoviti, katere literarne vrste se največkrat pojavljajo v posamezni antologiji.

− Ugotoviti, ali je več avtorjev ali avtoric v posamezni antologiji.

− Ugotoviti, ali je posamezna ilustratorka večkrat ilustrirala ljudsko slovstvo ali avtorsko knjiţevnost.

− Ugotoviti, ali je posamezna ilustratorka večkrat ilustrirala dela iz izvirne ali prevodne knjiţevnosti.

− Raziskati, ali je posamezna ilustratorka ustvarila avtorsko slikanico.

− Raziskati, ali katera od antologij vsebuje slikanice brez besedila.

− Raziskati, kateri so najpogosteje ilustrirani avtorji oziroma avtorice v posamezni antologiji.

− Raziskati, če ima posamezna ilustratorka stalni tim oziroma sodelavca.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

5.2 Raziskovalna vprašanja

Skladno s cilji smo oblikovali raziskovalna vprašanja:

− Katere literarne vrste se največkrat pojavljajo v posamezni antologiji?

− Ali je v posamezni antologiji več avtorjev ali avtoric?

− Ali je posamezna ilustratorka večkrat ilustrirala ljudsko slovstvo ali avtorsko knjiţevnost?

− Ali je posamezna ilustratorka večkrat ilustrirala dela iz izvirne ali prevodne knjiţevnosti?

− Ali je katera od ilustratork ustvarila avtorsko slikanico?

− Ali se v posamezni antologiji pojavijo slikanice brez besedila?

− Kateri so najpogosteje ilustrirani avtorji oziroma avtorice v posamezni antologiji?

− Ali ima posamezna ilustratorka stalno ekipo oziroma sodelavca?

5.3 Metode dela in raziskovalni pristop

Uporabili smo deskriptivno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja.

5.3.1 Vzorec merjencev

Vzorec analize je neslučajnostni in namenski. Vanj smo zajeli štiri antologije, in sicer Drevo pravljic: pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica (2010), Pravljični cvet: zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Boţič (2013), Čudeţni vrt: zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman (2009) in Zlata ptica: zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec (2011). Analiza vključuje 215 literarnih del.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

5.3.2 Vzorec spremenljivk

Analiza zajema 43 literarnih del iz antologije Drevo pravljic: pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica (2015), 75 del iz antologije Pravljični cvet: zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Boţič (2013), 33 del iz antologije Čudeţni vrt: Zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman (2009) ter 64 del iz antologije Zlata ptica: zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec (2011).

5.3.3 Postopek zbiranja podatkov

Podatke iz antologij smo najprej zbrali v programu Excel. Naredili smo preglednico (priloga 5), ki je vsebovala osem stolpcev z naslovi: Priimek, ime avtorja; Priimek, ime ilustratorja; Priimek, ime prevajalca; Naslov; Literarna vrsta; Letnica 1. izida v originalu; Letnica 1. izida v slovenščini; Slovenska/svetovna knjiţevnost. Nato smo naredili sezname po različnih kriterijih, podatke iz seznamov pa smo grafično prikazali. S pomočjo kazal vsebine antologij (priloga 1, priloga 2, priloga 3 in priloga 4) smo naredili preglednice avtorjev oziroma avtoric glede na število ilustriranih del. S pomočjo priloge 6 smo naredili preglednico najpogosteje ilustriranih avtorjev oziroma avtoric.

5.3.4 Postopek obdelave podatkov

Podatke smo primerjalno literarno analizirali ter jih obdelali kvalitativno in kvantitativno.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6 SEZNAMI, PREGLEDNICE, GRAFIČNI PRIKAZ SEZNAMOV IN PREGLEDNIC TER INTERPRETACIJA

V tem poglavju bomo predstavili sezname, in sicer kronološke sezname antologij, sezname avtorjev antologij po razmerju avtor – avtorica, sezname avtorjev antologij po razmerju domači – tuji, sezname avtorjev antologij glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost, sezname avtorjev antologij glede na izvirno in prevodno knjiţevnost in sezname avtorjev antologij glede na literarno vrsto ter avtorsko slikanico in slikanice brez besedila. Predstavili bomo tudi preglednice avtorjev oziroma avtoric po številu ilustriranih del v posamezni antologiji ter preglednico najpogosteje ilustriranih avtorjev oziroma avtoric v vseh štirih antologijah skupaj.

6.1 KRONOLOŠKI SEZNAMI NASLOVOV ANTOLOGIJ

V tem poglavju bomo predstavili kronološke sezname naslovov štirih antologij po letnici prvega izida v slovenščini, in sicer antologije Čudeţni vrt (2009), antologije Drevo pravljic (2015), antologije Pravljični cvet (2013) in antologije Zlata ptica (2011).

6.1.1 Kronološki seznam naslovov antologije Čudeţni vrt (2009)

1. 1910: Šivilja in škarjice; Kette, Dragotin. 2. 1931: Poroka; Ribičič, Josip. 3. 1962: Levi devţej; Voranc, Preţihov. 4. 1976: Dvanajst slonov; Suhodolčan, Leopold. 5. 1979: Cepecepetavček; Suhodolčan, Leopold. 6. 1983: Otrok s sončnico; Kosovel, Srečko. 7. 1983: Sonček boţa …; Kosovel, Srečko. 8. 1985: Nina v čudeţni deţeli; Peroci, Ela. 9. 1985: Povodni moţ; Prešeren, France. 10. 1986: Grozdje, Ţupančič, Oton. 11. 1986: Lan; Ţupančič, Oton. 12. 1990: Bele sneţinke; Černejeva, Anica. 13. 1990: Hruška debeluška; Černejeva, Anica.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

14. 1990: Škorčki zamorčki; Černejeva, Anica. 15. 1991: Veseli koledniki; Ţupančič, Oton. 16. 1993: Mravljišče; Šmit, Joţe. 17. 1993: V gozdu; Maurer, Neţa. 18. 1995: Pravljica o jablani; Štefan, Anja. 19. 1995: Rokavička; ruski slikopis. 20. 2000: Mali medo; Kovač, Polonca. 21. 2003: Deţ; Novy, Lili. 22. 2003: Klobuček; Bitenc, Janez. 23. 2003: Kuţa pazi; Bitenc, Janez. 24. 2003: Naša četica; Bitenc, Janez. 25. 2003: Po jurčke; Bitenc, Janez. 26. 2003: Zebe, zebe, zebe; Bitenc, Janez. 27. 2004: Rasla je jelka; slovenska pesem. 28. 2005: Miška vzela je s poličke; Bitenc, Janez. 29. 2006: Uganke; Štefan, Anja. 30. 2008: Izlet; Štefan, Anja. 31. 2008: Je dolga, dolga prašna pot; Štefan, Anja. 32. 2008: Miklavţev semenj; Štefan, Anja. 33. 2008: Prvi mraz; Štefan, Anja.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 1: Število del v antologiji Čudeţni vrt (2009) po desetletjih

1 1 1 3 %3 % 3 % 2 6 % 1910–1919 1930–1939 14 1960–1969 43 % 6 18 % 1970–1979 1980–1989 1990–1999 2000–2009 8 24 %

Graf prikazuje število del v antologiji Čudeţni vrt (2009), ki so izšla v posameznem desetletju. Iz grafa je razvidno, da je največ del izšlo v letih od 2000 do 2009, in sicer 14 del (43 %), najmanj pa v letih od 1910 do 1919, od 1930 do 1939 in od 1960 do 1969, kjer je v vsakem desetletju izšlo eno delo (3 %). V letih od 1920 do 1929 ni izšlo nobeno delo.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.1.2 Kronološki seznam naslovov antologije Drevo pravljic (2015)

1. 1875: Pri dedku in babici; Brenkova, Kristina. 2. 1933: Sneguljčica; Grimm, Jacob in Wilhelm. 3. 1944: Pastir; Valjavec, Matija. 4. 1944: Trnuljčica; Grimm, Jacob in Wilhelm. 5. 1949: Na Krasu; Gruden, Igo. 6. 1949: Ob zahodu sonca; Gruden, Igo. 7. 1952: Črep, na tleh je lonček; Ţupančič, Oton. 8. 1952: Kroparji; Ţupančič, Oton. 9. 1955: Moj deţnik je lahko balon; Peroci, Ela. 10. 1956: Očala tete Bajavaje; Peroci, Ela. 11. 1957: Palčica; Andersen, Hans Christian. 12. 1960: Po petih mesecih veseljačenja Ostrţek začuti, da mu rastejo oslovska ušesa in da postaja pravi osliček z repom; Collodi, Carlo. 13. 1963: Grdi raček; Andersen, Hans Christian. 14. 1964: O treh grahih; slovenska ljudska pravljica. 15. 1964: Zvezdni tolarji; Grimm, Jacob in Wilhelm. 16. 1969: Igralka; Stupica, Marlenka. 17. 1969: Gasilec; Stupica, Marlenka. 18. 1969: Pleskar; Stupica, Marlenka. 19. 1969: Pravljice ţive v velikem starem mestu; Peroci, Ela. 20. 1969: Slaščičarka; Stupica, Marlenka. 21. 1970: Pot skozi gozd; Suhodolčan, Leopold. 22. 1971: Gril gode; slovenska ljudska pesem. 23. 1971: Kruh bi rad pekel; slovenska ljudska pesem. 24. 1971: Pleši, pleši, črni kos; slovenska ljudska pesem. 25. 1971: Sonček čez hribček gre; slovenska ljudska pesem. 26. 1972: Četrtkova ali srečna cesta; Brenkova, Kristina. 27. 1972: Delfina sreča lisico Zvitorepko; Brenkova, Kristina. 28. 1973: Prvič v Ljubljano; Brenkova, Kristina. 29. 1973: V prvem razredu; Brenkova, Kristina. 30. 1974: Bolnik; Suhodolčan, Leopold.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

31. 1975: Rdeča kapica; Grimm, Jacob in Wilhelm. 32. 1980: Breza in hrast; Ţupančič, Oton. 33. 1980: Na kolenu; Ţupančič, Oton. 34. 1980: Zlato v blatni vasi; Ţupančič, Oton. 35. 1982: Pravljično drevo; Suhodolčan, Leopold. 36. 1983: Kresnica podnevnica; Kovač, Polonca. 37. 1994: Deţ; Zajc, Dane. 38. 1995: Čudeţno drevo; Stupica, Marlenka. 39. 1996: Na Benediktovem vrtu; Brenkova, Kristina. 40. 1996: Vonjave, barve, glasovi; Brenkova, Kristina. 41. 1998: Pav; Štampe Ţmavc, Bina. 42. 2000: Lunin ples; Maurer, Neţa. 43. 2000: Škrateljčki; Černejeva, Anica.

Graf 2: Število del v antologiji Drevo pravljic (2015) po desetletjih

2 1 1 5 % 2 %2 % 1870–1879 5 4 12 % 9 % 1930–1939

5 1940–1949 5 12 % 1950–1959 12 % 1960–1969 1970–1979 1980–1989 9 11 21 % 1990–1999 25 % 2000–2009

Graf prikazuje število del v antologiji Drevo pravljic (2015), ki so izšla v posameznem desetletju. Iz grafa je razvidno, da je največ del izšlo v letih od 1970 do 1979, in sicer 11 del (25 %). Najmanj del je izšlo v letih od 1870 do 1879 in v letih od 1930 do 1939, kjer je v vsakem desetletju izšlo eno delo (2 %). V letih od 1880 do 1929 ni izšlo nobeno delo.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.1.3 Kronološki seznam naslovov Pravljični cvet (2013)

1. 1930: Alenka učenka; Černejeva, Anica. 2. 1930: Naša kuharica; Černejeva, Anica. 3. 1937: Nana; Ribičič, Josip. 4. 1963: Ladja; Kovič, Kajetan. 5. 1963: Pet prstov; Kovič, Kajetan. 6. 1963: Pust; Kovič, Kajetan. 7. 1970: Rdeči škorenjčki; Jurca, Branka. 8. 1971: Kako Vipavci štejejo; slovenska ljudska pesem. 9. 1971: Kruh, ki ga ni bilo; Vošnjak, Sergej. 10. 1971: Marička; slovenska ljudska pesem. 11. 1972: Katka; Jurca, Branka. 12. 1972: Katka, stoj!; Jurca, Branka. 13. 1972: Kdo prebudi Katko?; Jurca, Branka. 14. 1972: Lepi moj fantič; slovenska ljudska pesem. 15. 1972: Preštej; Maurer, Neţa. 16. 1972: Prva čebela; Maurer, Neţa. 17. 1972: Stara pesem; slovenska ljudska pesem. 18. 1972: Štiri mame; Lukič, Dragan. 19. 1972: Vrabček čaka mamico; Maurer, Neţa. 20. 1973: Čuk in čukec; Makarovič, Svetlana. 21. 1974: Praznična pravljica; Cerkovnik, Marja. 22. 1975: Orjemo, orjemo; Černejeva, Anica. 23. 1975: Tri ptičice; Černejeva, Anica. 24. 1976: Katka se vrne; Jurca, Branka. 25. 1976: Lestev in sirček; Košuta, Miroslav. 26. 1976: Prodajamo za gumbe; Brest, Vida. 27. 1978: Piko Dinozaver; Suhodolčan, Leopold. 28. 1979: O medvedku in dečku; Suhodolčan, Leopold. 29. 1980: Kriţ kraţ; Glazer, Alenka. 30. 1980: Muca kuharica; Ţupančič, Oton. 31. 1980: Najmlajši kurir; Grabeljšek, Karel.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

32. 1980: Pesem nagajivka; Ţupančič, Oton. 33. 1980: Z Nino so šle spat tudi ribe; Jurca, Branka. 34. 1983: Anča in čudeţna kreda; Jurca, Branka. 35. 1983: Ljudinski vlak; Jurca, Branka. 36. 1983: Pred spanjem; Pisk, Bojan. 37. 1983: Zaspani očka; Pisk, Bojan. 38. 1984: Joţek ima hiško; Gruden, Igo. 39. 1984: O čričku; Gruden, Igo. 40. 1985: Mala marjetica in gozdni moţ; Brest, Vida. 41. 1985: Vrata; Zajc, Dane. 42. 1986: Pravljica o vrtu; Petan, Ţarko. 43. 1986: Prva pravljica; Petan, Ţarko. 44. 1987: O dedku in medvedku; Suhodolčan, Leopold. 45. 1988: Juri Muri v Afriki; Pavček, Tone. 46. 1989: Mojmir zboli; Kovač, Polonca. 47. 1991: V mestu; Kovač, Polonca. 48. 1992: Novo leto; Kunčič, Mirko. 49. 1992: Papagaj Bine; Mate, Miha. 50. 1994: Muca in papiga; Cone Bryant, Sara. 51. 1995: Barve dreves; Košuta, Miroslav. 52. 1995: Čudeţna ptica; Košuta, Miroslav. 53. 1995: Zašlo je majhno jadro; Košuta, Miroslav. 54. 1996: Uganke; Arhar, Vojan Tihomir in Paš Bizjak, Helena. 55. 1999: Melje, melje mlinček; Štefan, Anja. 56. 2001: Jaz sem Tinko Polovinko; Bitenc, Janez. 57. 2002: Črne čarovnije; Voglar, Mira. 58. 2003: Petelinček in kokoška; slovenska ljudska pravljica. 59. 2005: Luknjica; Štefan, Anja. 60. 2005: O kokoški, ki ji je šlo vse narobe; Štefan, Anja. 61. 2005: Sedem palčkov; Bitenc, Janez. 62. 2006: Nina – nana za Urbana; Gregorič, Barbara. 63. 2007: Ţrebiček, koza in prašiček; kavkaška ljudska pravljica. 64. 2008: Trmoglavi mucek; Belišev, Ivan. 65. 2008: Ţabica in miška; amurska ljudska pravljica.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

66. 2009: Novoletna; Sokolov, Cvetka. 67. 2009: Vran; Borin, Andreja. 68. 2011: Goske; Grafenauer, Niko. 69. 2011: Koprive; Štefan, Anja. 70. 2012: Klobuček; Štefan, Anja. 71. 2012: Morska prašička; Štefan, Anja. 72. 2012: Uganka; Arhar, Vojan Tihomir. 73. 2013: Prašiček gre na pot; Štefan, Anja, 74. 2013: Teta Marjanca in medved; Štefan, Anja. 75. 2014: Škratovske oči; Štefan, Anja.

Graf 3: Število del antologije Pravljični cvet (2013) po desetletjih

3 8 3 4 % 11 % 4 % 1930–1939 12 1960–1969 16 % 22 1970–1979 29 % 1980–1989 1990–1999 9 2000–2009 12 % 2010–2019 18 24 %

Graf prikazuje število del v antologiji Pravljični cvet (2013), ki so izšla v posameznem desetletju. Iz grafa je razvidno, da je največ del izšlo v letih od 1970 do 1979, in sicer 22 del (29 %). Najmanj del je izšlo v letih od 1930 do 1939 in v letih od 1960 do 1969, kjer so v posameznem desetletju izšla tri dela (4 %). V letih od 1940 do 1959 ni izšlo nobeno delo.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.1.4 Kronološki seznam naslovov antologije Zlata ptica (2011)

1. 1957: Muca copatarica; Peroci, Ela. 2. 1959: Kdo ţivi v tej hišici; Šmit, Joţe. 3. 1962: Levi devţej; Voranc, Preţihov. 4. 1964: Za lahko noč; Peroci, Ela. 5. 1966: Joţek ima hiško; Gruden, Igo. 6. 1966: Sončeva hčerka; sicilijanska ljudska pravljica. 7. 1966: Zobček; Gruden Igo. 8. 1967: Ošao; japonska ljudska pravljica. 9. 1968: Ţrebiček; Brenkova, Kristina. 10. 1972: O povodnem moţu; slovenska ljudska pravljica. 11. 1972: Zlata ptica; slovenska ljudska pravljica. 12. 1973: Repek; rezijanska ljudska pravljica. 13. 1973: Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice; rezijanska ljudska pravljica. 14. 1973: Zajec dela za lisico; rezijanska ljudska pravljica. 15. 1974: Dvanajst ujcev; rezijanska ljudska pravljica. 16. 1974: Pestrna (odlomek); Bevk, France. 17. 1974: Pšenica – najlepši cvet; slovenska ljudska pravljica. 18. 1976: Deklica s podobe; vietnamska ljudska pravljica. 19. 1976: Rumena štorklja; kitajska ljudska pravljica. 20. 1976: Tri botre lisičice; rezijanska ljudska pravljica. 21. 1976: Zajček in repa; ruska ljudska pravljica. 22. 1976: Zlati teliček; nemška ljudska pravljica. 23. 1979: Bela kača s kronico; slovenska ljudska pravljica. 24. 1979: Bogata in uboga sestra; rezijanska ljudska pravljica. 25. 1980: Jesenski veter; Maurer, Neţa. 26. 1980: Kaplje; Maurer, Neţa. 27. 1980: Kostanjev škratek; Maurer, Neţa. 28. 1980: Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o ţivi vodi; ruska ljudska pravljica. 29. 1980: Volk in sedem kozličkov; ruska ljudska pravljica. 30. 1982: Janček jeţek; slovenska ljudska pravljica. 31. 1983: Sneţaki v vrtcu; Jurca, Branka.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

32. 1984: Čiribiribum; Pavček, Tone. 33. 1984: Kresnica; Pavček, Tone. 34. 1984: Prigode koze Kunigunde (odlomek), Brenkova, Kristina. 35. 1985: Barčica; Bitenc, Janez. 36. 1985: Mamica moja; Bitenc, Janez. 37. 1985: Zelena pesem; Maurer, Neţa. 38. 1987: Lučka Regrat; Strniša, Gregor. 39. 1987: Tiger; Maurer, Neţa. 40. 1987: Zebra; Maurer, Neţa. 41. 1990: Kako je dedek račke kvačkal; Peroci, Ela. 42. 1995: Janeţ; Kovač, Polonca. 43. 1995: Kamilica; Kovač, Polonca. 44. 1995: Regrat; Kovač, Polonca. 45. 1995: Roţmarin; Kovač, Polonca. 46. 1995: Tavţentroţa; Kovač, Polonca. 47. 1995: Zelišča male čarovnice: Bršljan; Kovač, Polonca. 48. 1998: En, dva – smo doma; slovenska ljudska pesem. 49. 1998: Danuška; Kosovel, Srečko. 50. 1998: Kosova ţenitev; slovenska ljudska pesem. 51. 1998: Novoletna; slovenska ljudska pesem. 52. 1998: Petelinček; slovenska ljudska pesem. 53. 1998: Skrinja pisana: Micka Koroška; slovenska ljudska pesem. 54. 2001: Leteča ladja; luţiškosrbska ljudska pravljica. 55. 2002: Škrat pri čevljarju; slovenska ljudska pravljica. 56. 2002: Uboga ţabica; nanajska ljudska pravljica. 57. 2005: Iščemo hišico; Štefan, Anja. 58. 2005: Devet pogumnih miši; Štefan, Anja. 59. 2005: Nevihta; Štefan, Anja. 60. 2005: Popotnica; Štefan, Anja. 61. 2005: Sneţinke; Štefan, Anja. 62. 2011: Kriţanki; Godec, Rupko. 63. 2011: Mačeha in pastorka; slovenska ljudska pravljica. 64. 2011: Zajec in jeţ; slovenska ljudska pravljica.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 4: Število del antologije Zlata ptica (2011) po desetletjih

3 2 5 % 3 % 7 8 11 % 13 % 1950–1959 1960–1969 1970–1979 15 1980–1989 13 23 % 20 % 1990–1999 2000–2009 2010–2019 16 25 %

Graf prikazuje število del v antologiji Zlata ptica (2011), ki so izšla v posameznem desetletju. Iz grafa je razvidno, da je največ del izšlo v letih od 1980 do 1989, in sicer 16 del (25 %). V letih od 1970 do 1979 je izšlo 15 del (23 %), torej eno delo manj kot v vodilnem desetletju. Najmanj del je izšlo v letih od 1950 do 1959, in sicer dve deli (3 %).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.2 SEZNAMI AVTORJEV ANTOLOGIJ PO RAZMERJU AVTOR – AVTORICA

V tem poglavju bomo predstavili sezname avtorjev štirih antologij po razmerju avtor – avtorica, in sicer antologije Čudeţni vrt (2009), antologije Drevo pravljic (2015), antologije Pravljični cvet (2013) in antologije Zlata ptica (2011).

6.2.1 Seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009) po razmerju avtor – avtorica

Avtorji:

1. Bitenc, Janez: Klobuček. 2. Bitenc, Janez: Kuţa pazi. 3. Bitenc, Janez: Miklavţev semenj. 4. Bitenc, Janez: Naša četica. 5. Bitenc, Janez: Po jurčke. 6. Kette, Dragotin: Šivilja in škarjice. 7. Kosovel, Srečko: Otrok s sončnico. 8. Kosovel, Srečko: Sonček boţa … 9. Prešeren, France: Povodni moţ. 10. Ribičič, Josip: Poroka. 11. Suhodolčan, Leopold: Cepecepetavček. 12. Suhodolčan, Leopold: Dvanajst slonov. 13. Šmit, Joţe: Mravljišče. 14. Voranc, Preţihov: Levi devţej. 15. Ţupančič, Oton: Grozdje. 16. Ţupančič, Oton: Lan. 17. Ţupančič, Oton: Veseli koledniki.

Avtorice:

18. Černejeva, Anica: Bele sneţinke. 19. Černejeva, Anica: Hruška debeluška. 20. Černejeva, Anica: Škorčki zamorčki. 21. Kovač, Polonca: Mali medo.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

22. Maurer, Neţa: V gozdu. 23. Novy, Lili: Deţ. 24. Peroci, Ela: Nina v čudeţni deţeli. 25. Štefan, Anja: Izlet. 26. Štefan, Anja: Je dolga, dolga prašna pot. 27. Štefan, Anja: Miška vzela je s poličke. 28. Štefan, Anja: Pravljica o jablani. 29. Štefan, Anja: Prvi mraz. 30. Štefan, Anja: Uganke. 31. Štefan, Anja: Zebe, zebe, zebe.

Skupno avtorstvo (avtorji in avtorice):

Ljudske:

32. Ruski ljudski slikopis Rokavička. 33. Slovenska ljudska pesem Rasla je jelka.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 5: Razvrstitev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na spol avtorjev

2 0 6 % 0 %

avtorji avtorice 17 14 52 % avtorji in avtorice 42 % ljudske

Graf prikazuje razmerje med deleţem avtorjev in avtoric v antologiji Čudeţni vrt (2009). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladujejo avtorji, in sicer 17 del (52 %) so napisali avtorji, 14 del (42 %) pa avtorice. Ostalih šest odstotkov (dva dela) pa so ljudska dela.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.2.2 Seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015) po razmerju avtor – avtorica

Avtorji:

1. Andersen, Hans Christian: Grdi raček. 2. Andersen, Hans Christian: Palčica. 3. Collodi, Carlo: Po petih mesecih veseljačenja Ostrţek začuti, da mu rastejo oslovska ušesa in da postaja pravi osliček z repom. 4. Grimm, Jacob in Wilhelm: Rdeča kapica. 5. Grimm, Jacob in Wilhelm: Sneguljčica. 6. Grimm, Jacob in Wilhelm: Trnuljčica. 7. Grimm, Jacob in Wilhelm: Zvezdni tolarji. 8. Gruden, Igo: Na Krasu. 9. Gruden, Igo: Ob zahodu sonca. 10. Suhodolčan, Leopold: Bolnik. 11. Suhodolčan, Leopold: Pot skozi gozd. 12. Suhodolčan, Leopold: Pravljično drevo. 13. Valjavec, Matija: Pastir. 14. Zajc, Dane: Deţ. 15. Ţupančič, Oton: Breza in hrast. 16. Ţupančič, Oton: Črep, na tleh je lonček. 17. Ţupančič, Oton: Kroparji. 18. Ţupančič, Oton: Na kolenu. 19. Ţupančič, Oton: Zlato v blatni vasi.

Avtorice:

20. Brenkova, Kristina: Četrtkova ali srečna cesta v prvem razredu. 21. Brenkova, Kristina: Delfina sreča lisico Zvitorepko. 22. Brenkova, Kristina: Na Benediktovem vrtu. 23. Brenkova, Kristina: Pri dedku in babici. 24. Brenkova, Kristina: Prvič v Ljubljano. 25. Brenkova, Kristina: V prvem razredu. 26. Brenkova, Kristina: Vonjave, barve, glasovi. 27. Černejeva, Anica: Škrateljčki.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

28. Kovač, Polonca: Kresnica podnevnica. 29. Maurer, Neţa: Lunin ples. 30. Peroci, Ela: Moj deţnik je lahko balon. 31. Peroci, Ela: Očala tete Bajavaje. 32. Peroci, Ela: Pravljice ţive v velikem starem mestu. 33. Stupica, Marlenka: Čudeţno drevo. 34. Stupica, Marlenka: Gasilec. 35. Stupica, Marlenka: Igralka. 36. Stupica, Marlenka: Pleskar. 37. Stupica, Marlenka: Slaščičarka. 38. Štampe Ţmavc, Bina: Pav.

Skupno avtorstvo (avtorji in avtorice):

Ljudske:

39. Slovenska ljudska pesem Gril gode. 40. Slovenska ljudska pesem Kruh bi rad pekel. 41. Slovenska ljudska pesem Pleši, pleši, črni kos!. 42. Slovenska ljudska pesem Sonček čez hribček gre. 43. Slovenska ljudska pravljica O treh grahih.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 6: Razvrstitev antologije Drevo pravljic (2015) glede na spol avtorjev

5 0 12 % 0 %

avtorji 19 44 % avtorice avtorji in avtorice ljudske 19 44 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem avtorjev in avtoric v antologiji Drevo pravljic (2015). Iz grafa je razvidno, da so tako avtorji kot avtorice napisali enako število del, in sicer 19 (44 %). Ostalih 5 del (12 %) pa je ljudskih.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.2.3 Seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013) po razmerju avtor – avtorica

Avtorji:

1. Arhar, Vojan Tihomir: Uganka. 2. Belišev, Ivan: Trmoglavi mucek. 3. Bitenc, Janez: Jaz sem Tinko Polovinko. 4. Bitenc, Janez: Sedem palčkov. 5. Grabeljšek, Karel: Najmlajši kurir. 6. Grafenauer, Niko: Goske. 7. Gruden, Igo: Joţek ima hiško. 8. Gruden, Igo: Pesmica o čričku. 9. Košuta, Miroslav: Barve dreves. 10. Košuta, Miroslav: Čudeţna ptica. 11. Košuta, Miroslav: Lestev in sirček. 12. Košuta, Miroslav: Zašlo je majhno jadro. 13. Kovič, Kajetan: Ladja. 14. Kovič, Kajetan: Pet prstov. 15. Kovič, Kajetan: Pust. 16. Kunčič, Mirko: Novo leto. 17. Lukić, Dragan: Štiri mame. 18. Mate, Miha: Papagaj Bine. 19. Pavček, Tone: Juri Muri v Afriki. 20. Petan, Ţarko: Pravljica o vrtu. 21. Petan, Ţarko: Prva pravljica. 22. Pisk, Bojan: Pred spanjem. 23. Pisk, Bojan: Zaspani očka. 24. Ribičič, Josip: Nana. 25. Suhodolčan, Leopold: O dedku in medvedku. 26. Suhodolčan, Leopold: O medvedku in dečku. 27. Suhodolčan, Leopold: Piko Dinozaver. 28. Vošnjak, Sergej: Kruh, ki ga ni bilo. 29. Zajc, Dane: Vrata. 30. Ţupančič, Oton: Muca kuharica.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

31. Ţupančič, Oton: Pesem nagajivka.

Avtorice:

32. Borin, Andreja: Vran. 33. Brest, Vida: Prodajamo za gumbe. 34. Brest, Vida: Mala marjetica in gozdni moţ. 35. Cerkovnik, Marja: Praznična pravljica. 36. Cone Bryant, Sara: Muca in papiga. 37. Černejeva, Anica: Alenka učenka. 38. Černejeva, Anica: Naša kuharica. 39. Černejeva, Anica: Orjemo, orjemo. 40. Černejeva, Anica: Tri ptičice. 41. Glazer, Alenka: Kriţ kraţ. 42. Gregorič, Barbara: Nina – nana za Urbana. 43. Jurca, Branka: Anča in čudeţna kreda. 44. Jurca, Branka: Katka. 45. Jurca, Branka: Katka se vrne. 46. Jurca, Branka: Katka, stoj!. 47. Jurca, Branka: Kdo prebudi Katko?. 48. Jurca, Branka: Ljudinski vlak. 49. Jurca, Branka: Rdeči škorenjčki. 50. Jurca, Branka: Z Nino so šle spat tudi ribe. 51. Kovač, Polonca: Mojmir zboli. 52. Kovač, Polonca: V mestu. 53. Makarovič, Svetlana: Čuk in čukec. 54. Maurer, Neţa: Preštej. 55. Maurer, Neţa: Prva čebela. 56. Maurer, Neţa: Vrabček čaka mamico. 57. Sokolov, Cvetka: Novoletna. 58. Štefan, Anja: Klobuček. 59. Štefan, Anja: Koprive. 60. Štefan, Anja: Luknjica. 61. Štefan, Anja: Melje, melje mlinček. 62. Štefan, Anja: Morska prašička.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

63. Štefan, Anja: O kokoški, ki ji je šlo vse narobe. 64. Štefan, Anja: Prašiček gre na pot. 65. Štefan, Anja: Škratovske oči. 66. Štefan, Anja: Teta Marjanca in medved. 67. Voglar, Mira: Črne čarovnije.

Skupno avtorstvo (avtorji in avtorice):

68. Arhar, Vojan Tihomir; Paš Bizjak, Helena: Uganke.

Ljudske:

69. Amurska ljudska pravljica Ţabica in miška. 70. Kavkaška ljudska pravljica Ţrebiček, koza in prašiček. 71. Slovenska ljudska pesem Kako Vipavci štejejo. 72. Slovenska ljudska pesem Lepi moj fantič. 73. Slovenska ljudska pesem Marička. 74. Slovenska ljudska pesem Stara pesem. 75. Slovenska ljudska pravljica Petelinček in kokoška.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 7: Razvrstitev antologije Pravljični cvet (2013) glede na spol avtorjev

7 1 9 % 1 %

31 avtorji 42 % avtorice avtorji in avtorice ljudske 36 48 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem avtorjev in avtoric v antologiji Pravljični cvet (2013). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladujejo avtorice, ki so napisale 36 del (48 %), avtorji pa so napisali 31 del (42 %). Sedem del (9 %) je ljudskih, eno delo (1 %) pa sta napisala avtor in avtorica skupaj.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.2.4 Seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011) po razmerju avtor – avtorica

Avtorji:

1. Bevk, France: Pestrna (odlomek). 2. Bitenc, Janez: Barčica. 3. Bitenc, Janez: Mamica moja. 4. Godec, Rupko: Kriţanki. 5. Gruden, Igo: Joţek ima hiško. 6. Gruden, Igo: Zobček. 7. Kosovel, Srečko: Danuška. 8. Pavček, Tone: Čiribiribum. 9. Pavček, Tone: Kresnica. 10. Strniša, Gregor: Lučka Regrat. 11. Šmit, Joţe: Kdo ţivi v tej hišici. 12. Voranc, Preţihov: Levi devţej.

Avtorice:

13. Brenkova, Kristina: Prigode koze Kunigunde (odlomek). 14. Brenkova, Kristina: Ţrebiček. 15. Jurca, Branka: Sneţaki v vrtcu. 16. Kovač, Polonca: Janeţ. 17. Kovač, Polonca: Kamilica. 18. Kovač, Polonca: Regrat. 19. Kovač, Polonca: Roţmarin. 20. Kovač, Polonca: Tavţentroţa. 21. Kovač, Polonca: Zelišča male čarovnice: Bršljan. 22. Maurer, Neţa: Jesenski veter. 23. Maurer, Neţa: Kaplje. 24. Maurer, Neţa: Kostanjev škratek. 25. Maurer, Neţa: Tiger. 26. Maurer, Neţa: Zebra. 27. Maurer, Neţa: Zelena pesem. 28. Peroci, Ela: Kako je dedek račke kvačkal.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

29. Peroci, Ela: Muca copatarica. 30. Peroci, Ela: Za lahko noč. 31. Štefan, Anja: Devet pogumnih miši. 32. Štefan, Anja: Iščemo hišico. 33. Štefan, Anja: Nevihta. 34. Štefan, Anja: Popotnica. 35. Štefan, Anja: Sneţinke.

Skupno avtorstvo (avtorji in avtorice):

Ljudske:

36. Japonska ljudska pravljica Ošao. 37. Kitajska ljudska pravljica Rumena štorklja. 38. Luţiškosrbska ljudska pravljica Leteča ladja. 39. Nanajska ljudska pravljica Uboga ţabica. 40. Nemška ljudska pravljica Zlati teliček. 41. Rezijanska ljudska pravljica Bogata in uboga sestra. 42. Rezijanska ljudska pravljica Dvanajst ujcev. 43. Rezijanska ljudska pravljica Repek. 44. Rezijanska ljudska pravljica Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice. 45. Rezijanska ljudska pravljica Tri botre lisičice. 46. Rezijanska ljudska pravljica Zajec dela za lisico. 47. Rezijanska ljudska pravljica Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o ţivi vodi. 48. Rezijanska ljudska pravljica Volk in sedem kozličkov. 49. Ruska ljudska pravljica Zajček in repa. 50. Sicilijanska ljudska pravljica Sončeva hčerka. 51. Slovenska ljudska pesem En, dva – smo doma. 52. Slovenska ljudska pesem Kosova ţenitev. 53. Slovenska ljudska pesem Novoletna. 54. Slovenska ljudska pesem Petelinček. 55. Slovenska ljudska pesem Skrinja pisana: Micka Koroška. 56. Slovenska ljudska pravljica Bela kača s kronico.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

57. Slovenska ljudska pravljica Janček jeţek. 58. Slovenska ljudska pravljica Mačeha in pastorka. 59. Slovenska ljudska pravljica O povodnem moţu. 60. Slovenska ljudska pravljica Pšenica – najlepši cvet. 61. Slovenska ljudska pravljica Škrat pri čevljarju. 62. Slovenska ljudska pravljica Zajec in jeţ. 63. Slovenska ljudska pravljica Zlata ptica. 64. Vietnamska ljudska pravljica Deklica s podobe.

Graf 8: Razvrstitev antologije Zlata ptica (2011) glede na spol avtorjev

12 19 %

avtorji 29 45 % avtorice avtorji in avtorice ljudske 23 36 % 0 0 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem avtorjev in avtoric v antologiji Zlata ptica (2011). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladujejo ljudska dela, ki jih je 29 (45 %). Med spoloma prevladujejo avtorice, ki so napisale 23 del (36 %), avtorji pa so napisali 12 del (19 %).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.3 SEZNAMI AVTORJEV ANTOLOGIJ PO RAZMERJU DOMAČI – TUJI

V tem poglavju bomo predstavili sezname avtorjev štirih antologij po razmerju domači – tuji, in sicer antologije Čudeţni vrt (2009), antologije Drevo pravljic (2015), antologije Pravljični cvet (2013) in antologije Zlata ptica (2011).

6.3.1 Seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009) po razmerju domači – tuji

Slovenski avtorji:

1. Bitenc, Janez: Klobuček. 2. Bitenc, Janez: Kuţa pazi. 3. Bitenc, Janez: Miklavţev semenj. 4. Bitenc, Janez: Naša četica. 5. Bitenc, Janez: Po jurčke. 6. Černejeva, Anica: Bele sneţinke. 7. Černejeva, Anica: Hruška debeluška. 8. Černejeva, Anica: Škorčki zamorčki. 9. Kette, Dragotin: Šivilja in škarjice. 10. Kosovel, Srečko: Otrok s sončnico. 11. Kosovel, Srečko: Sonček boţa … 12. Kovač, Polonca: Mali medo. 13. Maurer, Neţa: V gozdu. 14. Novy, Lili: Deţ. 15. Peroci, Ela: Nina v čudeţni deţeli. 16. Prešeren, France: Povodni moţ. 17. Ribičič, Josip: Poroka. 18. Suhodolčan, Leopold: Cepecepetavček. 19. Suhodolčan, Leopold: Dvanajst slonov. 20. Šmit, Joţe: Mravljišče. 21. Štefan, Anja: Izlet. 22. Štefan, Anja: Je dolga, dolga prašna pot. 23. Štefan, Anja: Miška vzela je s poličke. 24. Štefan, Anja: Pravljica o jablani.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

25. Štefan, Anja: Prvi mraz. 26. Štefan, Anja: Uganke. 27. Štefan, Anja: Zebe, zebe, zebe. 28. Voranc, Preţihov: Levi devţej. 29. Ţupančič, Oton: Grozdje. 30. Ţupančič, Oton: Lan. 31. Ţupančič, Oton: Veseli koledniki.

Svetovni avtorji:

Slovenske ljudske:

32. Slovenska ljudska pesem Rasla je jelka.

Tuje ljudske:

33. Ruski ljudski slikopis Rokavička.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 9: Razvrstitev antologije Čudeţni vrt (2009) na slovenske in tuje avtorje

1 0 1 3 % 0 %3 %

slovenski avtorji svetovni avtorji slovenske ljudske tuje ljudske

31 94 %

Graf prikazuje razvrstitev avtorjev v antologiji Čudeţni vrt (2009) glede na slovenske in svetovne avtorje ter na slovenska ljudska dela in tuja ljudska dela. Iz grafa je razvidno, da je v antologiji največ slovenskih avtorjev (31 %). Ljudskih del je prav tako kot slovenskih tudi tujih enako število, in sicer eno (3 %). Razberemo lahko, da v antologiji ni svetovnih avtorjev.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.3.2 Seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015) po razmerju domači – tuji

Slovenski avtorji:

1. Brenkova, Kristina; Četrtkova ali srečna cesta. 2. Brenkova, Kristina: Delfina sreča lisico Zvitorepko. 3. Brenkova, Kristina: Na Benediktovem vrtu. 4. Brenkova, Kristina: Pri dedku in babici. 5. Brenkova, Kristina: Prvič v Ljubljano. 6. Brenkova, Kristina: V prvem razredu. 7. Brenkova, Kristina: Vonjave, barve, glasovi. 8. Černejeva, Anica: Škrateljčki. 9. Gruden, Igo: Na Krasu. 10. Gruden, Igo: Ob zahodu sonca. 11. Kovač, Polonca: Kresnica podnevnica. 12. Maurer, Neţa: Lunin ples. 13. Peroci, Ela: Moj deţnik je lahko balon. 14. Peroci, Ela: Očala tete Bajavaje. 15. Peroci, Ela: Pravljice ţive v velikem starem mestu. 16. Stupica, Marlenka: Čudeţno drevo. 17. Stupica, Marlenka: Gasilec. 18. Stupica, Marlenka: Igralka. 19. Stupica, Marlenka: Pleskar. 20. Stupica, Marlenka: Slaščičarka. 21. Suhodolčan, Leopold: Bolnik. 22. Suhodolčan, Leopold: Pot skozi gozd. 23. Suhodolčan, Leopold: Pravljično drevo. 24. Štampe Ţmavc, Bina: Pav. 25. Valjavec, Matija: Pastir. 26. Zajc, Dane: Deţ. 27. Ţupančič, Oton: Breza in hrast. 28. Ţupančič, Oton: Črep, na tleh je lonček. 29. Ţupančič, Oton: Kroparji.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

30. Ţupančič, Oton: Na kolenu. 31. Ţupančič, Oton: Zlato v blatni vasi.

Svetovni avtorji:

32. Andersen, Hans Christian: Grdi raček. 33. Andersen, Hans: Christian Palčica. 34. Collodi, Carlo: Po petih mesecih veseljačenja Ostrţek začuti, da mu rastejo oslovska ušesa in da postaja pravi osliček z repom. 35. Grimm, Jacob in Wilhelm: Rdeča kapica. 36. Grimm, Jacob in Wilhelm: Sneguljčica. 37. Grimm, Jacob in Wilhelm: Trnuljčica. 38. Grimm, Jacob in Wilhelm: Zvezdni tolarji.

Slovenske ljudske:

Tuje ljudske:

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 10: Razvrstitev antologije Drevo pravljic (2015) na slovenske in tuje avtorje

0 5 0 % 12 %

7 slovenski avtorji 16 % svetovni avtorji slovenske ljudske tuje ljudske 31 72 %

Graf prikazuje razvrstitev avtorjev v antologiji Drevo pravljic (2015) glede na slovenske in svetovne avtorje ter na slovenska ljudska dela in tuja ljudska dela. Iz grafa je razvidno, da prevladujejo slovenski avtorji, ki so napisali 31 del (72 %), sledijo svetovni avtorji, ki so napisali sedem del (16 %). Ostalih pet del (12 %) so slovenska ljudska dela, tujih ljudskih del pa v antologiji ni.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.3.3 Seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013) po razmerju domači – tuji

Slovenski avtorji:

1. Arhar, Vojan Tihomir: Uganka. 2. Arhar, Vojan Tihomir; Paš Bizjak, Helena: Uganke. 3. Bitenc, Janez: Jaz sem Tinko Polovinko. 4. Bitenc, Janez: Sedem palčkov. 5. Borin, Andreja: Vran. 6. Brest, Vida: Prodajamo za gumbe. 7. Brest, Vida: Mala marjetica in gozdni moţ. 8. Cerkovnik, Marja: Praznična pravljica. 9. Černejeva, Anica: Alenka učenka. 10. Černejeva, Anica: Naša kuharica. 11. Černejeva, Anica: Orjemo, orjemo. 12. Černejeva, Anica: Tri ptičice. 13. Glazer, Alenka: Kriţ kraţ. 14. Grabeljšek, Karel: Najmlajši kurir. 15. Grafenauer, Niko: Goske. 16. Gregorič, Barbara: Nina – nana za Urbana. 17. Gruden, Igo: Joţek ima hiško. 18. Gruden, Igo: Pesmica o čričku. 19. Jurca, Branka: Anča in čudeţna kreda. 20. Jurca, Branka: Katka. 21. Jurca, Branka: Katka se vrne. 22. Jurca, Branka: Katka, stoj!. 23. Jurca, Branka: Kdo prebudi Katko?. 24. Jurca, Branka: Rdeči škorenjčki. 25. Jurca, Branka: Z Nino so šle spat tudi ribe. 26. Košuta, Miroslav: Barve dreves. 27. Košuta, Miroslav: Čudeţna ptica. 28. Košuta, Miroslav: Lestev in sirček. 29. Jurca, Branka: Ljudinski vlak. 30. Košuta, Miroslav: Zašlo je majhno jadro.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

31. Kovač, Polonca: Mojmir zboli. 32. Kovač, Polonca: V mestu. 33. Kovič, Kajetan: Ladja. 34. Kovič, Kajetan: Pet prstov. 35. Kovič, Kajetan: Pust. 36. Kunčič, Mirko: Novo leto. 37. Makarovič, Svetlana: Čuk in čukec. 38. Mate, Miha: Papagaj Bine. 39. Maurer, Neţa: Preštej. 40. Maurer, Neţa: Prva čebela. 41. Maurer, Neţa: Vrabček čaka mamico. 42. Pavček, Tone: Juri Muri v Afriki. 43. Petan, Ţarko: Pravljica o vrtu. 44. Petan, Ţarko: Prva pravljica. 45. Pisk, Bojan: Pred spanjem. 46. Pisk, Bojan: Zaspani očka. 47. Ribičič, Josip: Nana. 48. Sokolov, Cvetka: Novoletna. 49. Suhodolčan, Leopold: O dedku in medvedku. 50. Suhodolčan, Leopold: O medvedku in dečku. 51. Suhodolčan, Leopold: Piko Dinozaver. 52. Štefan, Anja: Klobuček. 53. Štefan, Anja: Koprive. 54. Štefan, Anja: Luknjica. 55. Štefan, Anja: Melje, melje mlinček. 56. Štefan, Anja: Morska prašička. 57. Štefan, Anja: O kokoški, ki ji je šlo vse narobe. 58. Štefan, Anja: Prašiček gre na pot. 59. Štefan, Anja: Škratovske oči. 60. Štefan, Anja: Teta Marjanca in medved. 61. Voglar, Mira: Črne čarovnije. 62. Vošnjak, Sergej: Kruh, ki ga ni bilo. 63. Zajc, Dane: Vrata. 64. Ţupančič, Oton: Muca kuharica.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

65. Ţupančič, Oton: Pesem nagajivka.

Svetovni avtorji:

66. Belišev, Ivana: Trmoglavi mucek. 67. Cone Bryant, Sara: Muca in papiga. 68. Lukić, Dragan: Štiri mame.

Slovenske ljudske:

69. Slovenska ljudska pesem Kako Vipavci štejejo. 70. Slovenska ljudska pesem Lepi moj fantič. 71. Slovenska ljudska pesem Marička. 72. Slovenska ljudska pesem Stara pesem. 73. Slovenska ljudska pravljica Petelinček in kokoška.

Tuje ljudske:

74. Amurska ljudska pravljica Ţabica in miška. 75. Kavkaška ljudska pravljica Ţrebiček, koza in prašiček.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 11: Razvrstitev antologije Pravljični cvet (2013) na slovenske in tuje avtorje

2 5 2 % 3 7 % 4 %

slovenski avtorji svetovni avtorji slovenske ljudske tuje ljudske

65 87 %

Graf prikazuje razvrstitev avtorjev v antologiji Pravljični cvet (2013) glede na slovenske in svetovne avtorje ter na slovenska ljudska dela in tuja ljudska dela. Iz grafa je razvidno, da prevladujejo slovenski avtorji, ki so napisali 65 del (87%), sledijo slovenska ljudska dela, pet (7 %), nato so svetovni avtorji, ki so napisali 3 dela (4 %), najmanj pa je tujih ljudskih del, in sicer dva (2 %).

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.3.4 Seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011) po razmerju domači – tuji

Slovenski avtorji:

1. Bevk, France: Pestrna (odlomek). 2. Bitenc, Janez: Barčica. 3. Bitenc, Janez: Mamica moja. 4. Brenkova, Kristina: Prigode koze Kunigunde (odlomek). 5. Brenkova, Kristina: Ţrebiček. 6. Godec, Rupko: Kriţanki. 7. Gruden, Igo: Joţek ima hiško. 8. Gruden, Igo: Zobček. 9. Jurca, Branka: Sneţaki v vrtcu. 10. Kosovel, Srečko: Danuška. 11. Kovač, Polonca: Janeţ. 12. Kovač, Polonca: Kamilica. 13. Kovač, Polonca: Regrat. 14. Kovač, Polonca: Roţmarin. 15. Kovač, Polonca: Tavţentroţa. 16. Kovač, Polonca: Zelišča male čarovnice: Bršljan. 17. Maurer, Neţa: Jesenski veter. 18. Maurer, Neţa: Kaplje. 19. Maurer, Neţa: Kostanjev škratek. 20. Maurer, Neţa: Tiger. 21. Maurer, Neţa: Zebra. 22. Maurer, Neţa: Zelena pesem. 23. Pavček, Tone: Čiribiribum. 24. Pavček, Tone: Kresnica. 25. Peroci, Ela: Kako je dedek račke kvačkal. 26. Peroci, Ela: Muca copatarica. 27. Peroci, Ela: Za lahko noč. 28. Strniša, Gregor: Lučka Regrat. 29. Šmit, Joţe: Kdo ţivi v tej hišici. 30. Štefan, Anja: Devet pogumnih miši.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

31. Štefan, Anja: Iščemo hišico. 32. Štefan, Anja: Nevihta. 33. Štefan, Anja: Popotnica. 34. Štefan, Anja: Sneţinke. 35. Voranc, Preţihov: Levi devţej.

Svetovni avtorji:

Slovenske ljudske:

36. Slovenska slovenska ljudska pesem En, dva – smo doma. 37. Slovenska ljudska pesem Kosova ţenitev. 38. Slovenska ljudska pesem Novoletna. 39. Slovenska ljudska pesem Petelinček. 40. Slovenska ljudska pesem Skrinja pisana: Micka Koroška. 41. Slovenska ljudska pravljica Bela kača s kronico. 42. Slovenska ljudska pravljica Janček jeţek. 43. Slovenska ljudska pravljica Mačeha in pastorka. 44. Slovenska ljudska pravljica O povodnem moţu. 45. Slovenska ljudska pravljica Pšenica – najlepši cvet. 46. Slovenska ljudska pravljica Škrat pri čevljarju. 47. Slovenska ljudska pravljica Zajec in jeţ. 48. Slovenska ljudska pravljica Zlata ptica.

Tuje ljudske:

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

57. Rezijanska ljudska pravljica Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice. 58. Rezijanska ljudska pravljica Tri botre lisičice. 59. Rezijanska ljudska pravljica Zajec dela za lisico. 60. Ruska ljudska pravljica Zajček in repa. 61. Ruska ljudska pravljica Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o ţivi vodi. 62. Ruska ljudska pravljica Volk in sedem kozličkov. 63. Sicilijanska ljudska pravljica Sončeva hčerka. 64. Vietnamska ljudska pravljica Deklica s podobe.

Graf 12: Razvrstitev antologije Zlata ptica (2011) na slovenske in tuje avtorje

16 25 % slovenski avtorji svetovni avtorji 35 slovenske ljudske 55 % tuje ljudske 13 20 % 0 0 %

Graf prikazuje razvrstitev avtorjev v antologiji Zlata ptica (2011) glede na slovenske in svetovne avtorje ter na slovenska ljudska dela in tuja ljudska dela. Iz grafa je razvidno, da je največ slovenskih avtorjev, ki so napisali 35 del (55 %), sledijo tuja ljudska dela, ki jih je 16 (25 %), nato pa slovenska ljudska dela, ki jih je 13 (20 %). Svetovnih avtorjev v antologiji ni.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.4 SEZNAMI AVTORJEV ANTOLOGIJ GLEDE NA LJUDSKO SLOVSTVO IN AVTORSKO KNJIŢEVNOST

V tem poglavju bomo predstavili sezname avtorjev štirih antologij glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost, in sicer antologije Čudeţni vrt (2009), antologije Drevo pravljic (2015), antologije Pravljični cvet (2013) in antologije Zlata ptica (2011).

6.4.1 Seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost

Ljudsko slovstvo:

1. Ruski ljudski slikopis Rokavička. 2. Slovenska ljudska pesem Rasla je jelka.

Avtorska književnost:

3. Bitenc, Janez: Klobuček. 4. Bitenc, Janez: Kuţa pazi. 5. Bitenc, Janez: Miklavţev semenj. 6. Bitenc, Janez: Naša četica. 7. Bitenc, Janez: Po jurčke. 8. Černejeva, Anica: Bele sneţinke. 9. Černejeva, Anica: Hruška debeluška.. 10. Černejeva, Anica: Škorčki zamorčki. 11. Kette, Dragotin: Šivilja in škarjice. 12. Kosovel, Srečko: Otrok s sončnico. 13. Kosovel, Srečko: Sonček boţa … 14. Kovač, Polonca: Mali medo. 15. Maurer, Neţa: V gozdu. 16. Novy, Lili: Deţ. 17. Peroci, Ela: Nina v čudeţni deţeli. 18. Prešeren, France: Povodni moţ. 19. Ribičič, Josip: Poroka. 20. Suhodolčan, Leopold: Cepecepetavček.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

21. Suhodolčan, Leopold: Dvanajst slonov. 22. Šmit, Joţe: Mravljišče. 23. Štefan, Anja: Izlet. 24. Štefan, Anja: Je dolga, dolga prašna pot. 25. Štefan, Anja: Miška vzela je s poličke. 26. Štefan, Anja: Pravljica o jablani. 27. Štefan, Anja: Prvi mraz. 28. Štefan, Anja: Uganke. 29. Štefan, Anja: Zebe, zebe, zebe. 30. Voranc, Preţihov: Levi devţej. 31. Ţupančič, Oton: Grozdje. 32. Ţupančič, Oton: Lan. 33. Ţupančič, Oton: Veseli koledniki.

Graf 13: Razvrstitev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost

2 6 %

ljudsko slovstvo avtorska književnost

31 94 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem ljudskega slovstva in avtorske knjiţevnosti v antologiji Čudeţni vrt (2009). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje avtorska knjiţevnost, in sicer 31 del (94 %) je avtorskih, dva dela (6 %) pa sta ljudska.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.4.2 Seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost

Ljudsko slovstvo:

1. Slovenska ljudska pesem Sonček čez hribček gre. 2. Slovenska ljudska pesem Kruh bi rad pekel. 3. Slovenska ljudska pesem Gril gode. 4. Slovenska ljudska pesem Pleši, pleši, črni kos!. 5. Slovenska ljudska pravljica O treh grahih.

Avtorska književnost:

6. Andersen, Hans Christian: Grdi raček. 7. Andersen, Hans Christian: Palčica. 8. Brenkova, Kristina: Četrtkova ali srečna cesta. 9. Brenkova, Kristina: Delfina sreča lisico Zvitorepko. 10. Brenkova, Kristina: Na Benediktovem vrtu. 11. Brenkova, Kristina: Pri dedku in babici. 12. Brenkova, Kristina: Prvič v Ljubljano. 13. Brenkova, Kristina: V prvem razredu. 14. Brenkova, Kristina: Vonjave, barve, glasovi. 15. Collodi, Carlo: Po petih mesecih veseljačenja Ostrţek začuti, da mu rastejo oslovska ušesa in da postaja pravi osliček z repom. 16. Černejeva, Anica: Škrateljčki. 17. Grimm, Jacob in Wilhelm: Rdeča kapica. 18. Grimm, Jacob in Wilhelm: Sneguljčica. 19. Grimm, Jacob in Wilhelm: Trnuljčica. 20. Grimm, Jacob in Wilhelm: Zvezdni tolarji. 21. Gruden, Igo: Na krasu. 22. Gruden, Igo: Ob zahodu sonca. 23. Kovač, Polonca: Kresnica podnevnica. 24. Maurer, Neţa: Lunin ples. 25. Peroci, Ela: Moj deţnik je lahko balon.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

26. Peroci, Ela: Očala tete Bajavaje. 27. Peroci, Ela: Pravljice ţive v velikem starem mestu. 28. Stupica, Marlenka: Čudeţno drevo. 29. Stupica, Marlenka: Gasilec. 30. Stupica, Marlenka: Igralka. 31. Stupica, Marlenka: Pleskar. 32. Stupica, Marlenka: Slaščičarka. 33. Suhodolčan, Leopold: Bolnik. 34. Suhodolčan, Leopold: Pot skozi gozd. 35. Suhodolčan, Leopold: Pravljično drevo. 36. Štampe Ţmavc, Bina: Pav. 37. Valjavec, Matija: Pastir. 38. Zajc, Dane: Deţ. 39. Ţupančič, Oton: Breza in hrast. 40. Ţupančič, Oton: Črep, na tleh je lonček. 41. Ţupančič, Oton: Kroparji. 42. Ţupančič, Oton: Na kolenu. 43. Ţupančič, Oton: Zlato v blatni vasi.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 14: Razvrstitev antologije Drevo pravljic (2015) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost

5 12 %

ljudsko slovstvo avtorska književnost

38 88 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem ljudskega slovstva in avtorske knjiţevnosti v antologiji Drevo pravljic (2015). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje avtorska knjiţevnost, saj je 38 del (88 %) avtorskih, ostalih pet (12 %) pa je ljudskih.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.4.3 Seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost

Ljudsko slovstvo:

1. Amurska ljudska pravljica Ţabica in miška. 2. Kavkaška ljudska pravljica Ţrebiček, koza in prašiček. 3. Slovenska ljudska pesem Marička. 4. Slovenska ljudska pesem Kako Vipavci štejejo. 5. Slovenska ljudska pesem Lepi moj fantič. 6. Slovenska ljudska pesem Stara pesem. 7. Slovenska ljudska pravljica Petelinček in kokoška.

Avtorska književnost:

8. Arhar, Vojan Tihomir: Uganka. 9. Arhar, Vojan Tihomir; Paš Bizjak, Helena: Uganke. 10. Belišev, Ivan: Trmoglavi mucek. 11. Bitenc, Janez: Jaz sem Tinko Polovinko. 12. Bitenc, Janez: Sedem palčkov 13. Borin, Andreja: Vran. 14. Brest, Vida: Prodajamo za gumbe. 15. Brest, Vida: Mala marjetica in gozdni moţ. 16. Cerkovnik, Marja: Praznična pravljica. 17. Cone Bryant, Sara: Muca in papiga. 18. Černejeva, Anica: Alenka učenka. 19. Černejeva, Anica: Naša kuharica. 20. Černejeva, Anica: Orjemo, orjemo. 21. Černejeva, Anica: Tri ptičice. 22. Glazer, Alenka: Kriţ kraţ. 23. Grabeljšek, Karel: Najmlajši kurir. 24. Grafenauer, Niko: Goske. 25. Gregorič, Barbara: Nina – nana za Urbana. 26. Gruden, Igo: Joţek ima hiško.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

27. Gruden, Igo: Pesmica o čričku. 28. Jurca, Branka: Anča in čudeţna kreda. 29. Jurca, Branka: Katka. 30. Jurca, Branka: Katka se vrne. 31. Jurca, Branka: Katka, stoj!. 32. Jurca, Branka: Kdo prebudi Katko. 33. Jurca, Branka: Ljudinski vlak. 34. Jurca, Branka: Rdeči škorenjčki. 35. Jurca, Branka: Z Nino so šle spat tudi ribe. 36. Košuta, Miroslav: Barve dreves. 37. Košuta, Miroslav: Čudeţna ptica. 38. Košuta, Miroslav: Lestev in sirček 39. Košuta, Miroslav: Zašlo je majhno jadro. 40. Kovač, Polonca: Mojmir zboli. 41. Kovač, Polonca: V mestu. 42. Kovič, Kajetan: Ladja. 43. Kovič, Kajetan: Pet prstov. 44. Kovič, Kajetan: Pust. 45. Kunčič, Mirko: Novo leto. 46. Lukić, Dragan: Štiri mame. 47. Makarovič, Svetlana: Čuk in čukec. 48. Mate, Miha: Papagaj Bine. 49. Maurer, Neţa: Preštej. 50. Maurer, Neţa: Prva čebela. 51. Maurer, Neţa: Vrabček čaka mamico. 52. Pavček, Tone: Juri Muri v Afriki. 53. Petan, Ţarko: Pravljica o vrtu. 54. Petan, Ţarko: Prva pravljica. 55. Pisk, Bojan: Pred spanjem. 56. Pisk, Bojan: Zaspani očka. 57. Ribičič, Josip: Nana. 58. Sokolov, Cvetka: Novoletna. 59. Suhodolčan, Leopold: O dedku in medvedku. 60. Suhodolčan, Leopold: O medvedku in dečku.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

61. Suhodolčan, Leopold: Piko Dinozaver. 62. Štefan, Anja: Klobuček. 63. Štefan, Anja: Koprive. 64. Štefan, Anja: Luknjica. 65. Štefan, Anja: Melje, melje mlinček. 66. Štefan, Anja: Morska prašička. 67. Štefan, Anja: O kokoški, ki ji je šlo vse narobe. 68. Štefan, Anja: Prašiček gre na pot. 69. Štefan, Anja: Škratovske oči. 70. Štefan, Anja: Teta Marjanca in medved. 71. Voglar, Mira: Črne čarovnije. 72. Vošnjak, Sergej: Kruh, ki ga ni bilo. 73. Zajc, Dane: Vrata. 74. Ţupančič, Oton: Muca kuharica. 75. Ţupančič, Oton: Pesem nagajivka.

Graf 15: Razvrstitev antologije Pravljični cvet (2013) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost

7 9 %

ljudsko slovstvo avtorska književnost

68 91 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem ljudskega slovstva in avtorske knjiţevnosti v antologiji Pravljični cvet (2013). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje avtorska knjiţevnost; 68 del (91 %) je avtorskih, ostalih sedem (9 %) pa je ljudskih.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.4.4 Seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost

Ljudsko slovstvo:

1. Japonska ljudska pravljica Ošao. 2. Kitajska ljudska pravljica Rumena štorklja. 3. Luţiškosrbska ljudska pravljica Leteča ladja. 4. Nanajska ljudska pravljica Uboga ţabica. 5. Nemška ljudska pravljica Zlati teliček. 6. Rezijanska ljudska pravljica Bogata in uboga sestra. 7. Rezijanska ljudska pravljica Dvanajst ujcev. 8. Rezijanska ljudska pravljica Repek. 9. Rezijanska ljudska pravljica Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice. 10. Rezijanska ljudska pravljica Tri botre lisičice. 11. Rezijanska ljudska pravljica Zajec dela za lisico. 12. Ruska ljudska pravljica Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o ţivi vodi. 13. Ruska ljudska pravljica Volk in sedem kozličkov. 14. Ruska ljudska pravljica Zajček in repa. 15. Sicilijanska ljudska pravljica Sončeva hčerka. 16. Slovenska ljudska pesem En, dva – smo doma. 17. Slovenska ljudska pesem Kosova ţenitev. 18. Slovenska ljudska pesem Novoletna. 19. Slovenska ljudska pesem Petelinček. 20. Slovenska ljudska pesem Skrinja pisana: Micka Koroška. 21. Slovenska ljudska pravljica Bela kača s kronico. 22. Slovenska ljudska pravljica Janček jeţek. 23. Slovenska ljudska pravljica Mačeha in pastorka. 24. Slovenska ljudska pravljica O povodnem moţu. 25. Slovenska ljudska pravljica Pšenica – najlepši cvet. 26. Slovenska ljudska pravljica Škrat pri čevljarju. 27. Slovenska ljudska pravljica Zajec in jeţ. 28. Slovenska ljudska pravljica Zlata ptica.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

29. Vietnamska ljudska pravljica Deklica s podobe.

Avtorska književnost:

30. Bevk, France: Pestrna (odlomek). 31. Bitenc, Janez: Barčica. 32. Bitenc, Janez: Mamica moja. 33. Brenkova, Kristina: Prigode koze Kunigunde (odlomek). 34. Brenkova, Kristina: Ţrebiček. 35. Godec, Rupko: Kriţanki. 36. Gruden, Igo: Joţek ima hiško. 37. Gruden, Igo: Zobček. 38. Jurca, Branka: Sneţaki v vrtcu. 39. Kosovel, Srečko: Danuška. 40. Kovač, Polonca: Janeţ. 41. Kovač, Polonca: Kamilica. 42. Kovač, Polonca: Regrat. 43. Kovač, Polonca: Roţmarin. 44. Kovač, Polonca: Tavţentroţa. 45. Kovač, Polonca: Zelišča male čarovnice: Bršljan. 46. Maurer, Neţa: Jesenski veter. 47. Maurer, Neţa: Kaplje. 48. Maurer, Neţa: Kostanjev škratek. 49. Maurer, Neţa: Tiger. 50. Maurer, Neţa: Zebra. 51. Maurer, Neţa: Zelena pesem. 52. Pavček, Tone: Čiribiribum. 53. Pavček, Tone: Kresnica. 54. Peroci, Ela: Kako je dedek račke kvačkal. 55. Peroci, Ela: Muca copatarica. 56. Peroci, Ela: Za lahko noč. 57. Strniša, Gregor: Lučka Regrat. 58. Šmit, Joţe: Kdo ţivi v tej hišici.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

59. Štefan, Anja: Devet pogumnih miši. 60. Štefan, Anja: Iščemo hišico. 61. Štefan, Anja: Nevihta. 62. Štefan, Anja: Popotnica. 63. Štefan, Anja: Sneţinke. 64. Voranc, Preţihov: Levi devţej.

Graf 16: Razvrstitev antologije Zlata ptica (2011) glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost

29 45 % ljudsko slovstvo 35 avtorska književnost 55 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem ljudskega slovstva in avtorske knjiţevnosti v antologiji Zlata ptica (2011). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje avtorska knjiţevnost, sicer le za 10 odstotkov, saj je 35 del (55 %) avtorskih, 29 del (45 %) pa je ljudskih.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.5 SEZNAMI AVTORJEV ANTOLOGIJ GLEDE NA IZVIRNO IN PREVODNO KNJIŢEVNOST

V tem poglavju bomo predstavili sezname avtorjev štirih antologij glede na izvirno in prevodno knjiţevnost, in sicer antologije Čudeţni vrt (2009), antologije Drevo pravljic (2015), antologije Pravljični cvet (2013) in antologije Zlata ptica (2011).

6.5.1 Seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost

Izvirna književnost:

1. Bitenc, Janez: Klobuček. 2. Bitenc, Janez: Kuţa pazi. 3. Bitenc, Janez: Miklavţev semenj. 4. Bitenc, Janez: Naša četica. 5. Bitenc, Janez: Po jurčke. 6. Černejeva, Anica: Bele sneţinke. 7. Černejeva, Anica: Hruška debeluška. 8. Černejeva, Anica: Škorčki zamorčki. 9. Kette, Dragotin: Šivilja in škarjice. 10. Kosovel, Srečko: Otrok s sončnico. 11. Kosovel, Srečko: Sonček boţa … 12. Kovač, Polonca: Mali medo. 13. Maurer, Neţa: V gozdu. 14. Novy, Lili: Deţ. 15. Peroci, Ela: Nina v čudeţni deţeli. 16. Prešeren, France: Povodni moţ. 17. Ribičič, Josip: Poroka. 18. Slovenska ljudska pesem Rasla je jelka. 19. Suhodolčan, Leopold: Cepecepetavček. 20. Suhodolčan, Leopold: Dvanajst slonov. 21. Šmit, Joţe: Mravljišče. 22. Štefan, Anja: Izlet.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

23. Štefan, Anja: Je dolga, dolga prašna pot. 24. Štefan, Anja: Miška vzela je s poličke. 25. Štefan, Anja: Pravljica o jablani. 26. Štefan, Anja: Prvi mraz. 27. Štefan, Anja: Uganke. 28. Štefan, Anja: Zebe, zebe, zebe. 29. Voranc, Preţihov: Levi devţej. 30. Ţupančič, Oton: Grozdje. 31. Ţupančič, Oton: Lan. 32. Ţupančič, Oton: Veseli koledniki.

Prevodna književnost:

33. Ruski ljudski slikopis Rokavička.

Graf 17: Razvrstitev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost

1 3 %

izvirna književnost prevodna književnost

32 97 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem izvirne knjiţevnosti in prevodne knjiţevnosti v antologiji Čudeţni vrt (2009). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje izvirna knjiţevnost, saj je kar 32 del (97 %) izvirnih, le eno delo (3 %) pa je prevodno.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.5.2 Seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost

Izvirna književnost:

1. Brenkova, Kristina: Četrtkova ali srečna cesta. 2. Brenkova, Kristina: Delfina sreča lisico Zvitorepko. 3. Brenkova, Kristina: Na Benediktovem vrtu. 4. Brenkova, Kristina: Pri dedku in babici. 5. Brenkova, Kristina: Prvič v Ljubljano. 6. Brenkova, Kristina: V prvem razredu. 7. Brenkova, Kristina: Vonjave, barve, glasovi. 8. Černejeva, Anica: Škrateljčki. 9. Gruden, Igo: Na Krasu. 10. Gruden, Igo: Ob zahodu sonca. 11. Kovač, Polonca: Kresnica podnevnica. 12. Maurer, Neţa: Lunin ples. 13. Peroci, Ela: Moj deţnik je lahko balon. 14. Peroci, Ela: Očala tete Bajavaje. 15. Peroci, Ela: Pravljice ţive v velikem starem mestu. 16. Slovenska ljudska pesem Gril gode. 17. Slovenska ljudska pesem Kruh bi rad pekel. 18. Slovenska ljudska pesem Pleši, pleši, črni kos!. 19. Slovenska ljudska pesem Sonček čez hribček gre. 20. Slovenska ljudska pravljica O treh grahih. 21. Stupica, Marlenka: Čudeţno drevo. 22. Stupica, Marlenka: Gasilec. 23. Stupica, Marlenka: Igralka. 24. Stupica, Marlenka: Pleskar. 25. Stupica, Marlenka: Slaščičarka. 26. Suhodolčan, Leopold: Bolnik. 27. Suhodolčan, Leopold: Pot skozi gozd. 28. Suhodolčan, Leopold: Pravljično drevo.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

29. Štampe Ţmavc, Bina: Pav. 30. Valjavec, Matija: Pastir. 31. Zajc, Dane: Deţ. 32. Ţupančič, Oton: Breza in hrast. 33. Ţupančič, Oton: Črep, na tleh je lonček. 34. Ţupančič, Oton: Kroparji. 35. Ţupančič, Oton: Na kolenu. 36. Ţupančič, Oton: Zlato v blatni vasi.

Prevodna književnost:

37. Andersen, Hans Christian: Grdi raček. 38. Andersen, Hans Christian: Palčica. 39. Collodi, Carlo: Po petih mesecih veseljačenja Ostrţek začuti, da mu rastejo oslovska ušesa in da postaja pravi osliček z repom. 40. Grimm, Jacob in Wilhelm: Rdeča kapica. 41. Grimm, Jacob in Wilhelm: Sneguljčica. 42. Grimm, Jacob in Wilhelm: Trnuljčica. 43. Grimm, Jacob in Wilhelm: Zvezdni tolarji.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 18: Razvrstitev antologije Drevo pravljic (2015) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost

7 16 %

izvirna književnost prevodna književnost

36 84 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem izvirne knjiţevnosti in prevodne knjiţevnosti v antologiji Drevo pravljic (2015). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje izvirna knjiţevnost, saj je 36 del (84 %) izvirnih, sedem (16 %) pa je prevodnih.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.5.3 Seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost

Izvirna književnost:

1. Arhar, Vojan Tihomir: Uganka. 2. Arhar, Vojan Tihomir: Paš Bizjak, Helena: Uganke. 3. Bitenc, Janez: Jaz sem Tinko Polovinko. 4. Bitenc, Janez: Sedem palčkov. 5. Borin, Andreja: Vran. 6. Brest, Vida: Prodajamo za gumbe. 7. Brest, Vida: Mala marjetica in gozdni moţ. 8. Cerkovnik, Marja: Praznična pravljica. 9. Černejeva, Anica: Alenka učenka. 10. Černejeva, Anica: Naša kuharica. 11. Černejeva, Anica: Orjemo, orjemo. 12. Černejeva, Anica: Tri ptičice. 13. Glazer, Alenka: Kriţ kraţ. 14. Grabeljšek, Karel: Najmlajši kurir. 15. Grafenauer, Niko: Goske. 16. Gregorič, Barbara: Nina – nana za Urbana. 17. Gruden, Igo: Joţek ima hiško. 18. Gruden, Igo: Pesmica o čričku. 19. Jurca, Branka: Anča in čudeţna kreda. 20. Jurca, Branka: Katka. 21. Jurca, Branka: Katka se vrne. 22. Jurca, Branka: Katka, stoj!. 23. Jurca, Branka: Kdo prebudi Katko?. 24. Jurca, Branka: Ljudinski vlak. 25. Jurca, Branka: Rdeči škorenjčki. 26. Jurca, Branka: Z Nino so šle spat tudi ribe. 27. Košuta, Miroslav: Barve dreves. 28. Košuta, Miroslav: Čudeţna ptica. 29. Košuta, Miroslav: Lestev in sirček.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

30. Košuta, Miroslav: Zašlo je majhno jadro. 31. Kovač, Polonca: Mojmir zboli. 32. Kovač, Polonca: V mestu. 33. Kovič, Kajetan: Ladja. 34. Kovič, Kajetan: Pet prstov. 35. Kovič, Kajetan: Pust. 36. Kunčič, Mirko: Novo leto. 37. Makarovič, Svetlana: Čuk in čukec. 38. Mate, Miha: Papagaj Bine. 39. Maurer, Neţa: Preštej. 40. Maurer, Neţa: Prva čebela. 41. Maurer, Neţa: Vrabček čaka mamico. 42. Pavček, Tone: Juri Muri v Afriki. 43. Petan, Ţarko: Pravljica o vrtu. 44. Petan, Ţarko: Prva pravljica. 45. Pisk, Bojan: Pred spanjem. 46. Pisk, Bojan: Zaspani očka. 47. Ribičič, Josip: Nana. 48. Slovenska ljudska pesem Kako Vipavci štejejo. 49. Slovenska ljudska pesem Lepi moj fantič. 50. Slovenska ljudska pesem Marička. 51. Slovenska ljudska pesem Stara pesem. 52. Slovenska ljudska pravljica Petelinček in kokoška. 53. Sokolov, Cvetka: Novoletna. 54. Suhodolčan, Leopold: O dedku in medvedku. 55. Suhodolčan, Leopold: O medvedku in dečku. 56. Suhodolčan, Leopold: Piko Dinozaver. 57. Štefan, Anja: Klobuček. 58. Štefan, Anja: Koprive. 59. Štefan, Anja: Luknjica. 60. Štefan, Anja: Melje, melje mlinček. 61. Štefan, Anja: Morska prašička. 62. Štefan, Anja: O kokoški, ki ji je šlo vse narobe. 63. Štefan, Anja: Prašiček gre na pot.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

64. Štefan, Anja: Škratovske oči. 65. Štefan, Anja: Teta Marjanca in medved. 66. Voglar, Mira: Črne čarovnije. 67. Vošnjak, Sergej: Kruh, ki ga ni bilo. 68. Zajc, Dane: Vrata. 69. Ţupančič, Oton: Muca kuharica. 70. Ţupančič, Oton: Pesem nagajivka.

Prevodna književnost:

71. Amurska ljudska pravljica Ţabica in miška. 72. Belišev, Ivan: Trmoglavi mucek. 73. Cone Bryant, Sara: Muca in papiga. 74. Kavkaška ljudska pravljica Ţrebiček, koza in prašiček. 75. Lukić, Dragan: Štiri mame.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 19: Razvrstitev antologije Pravljični cvet (2013) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost

5 7 %

izvirna književnost prevodna književnost

70 93 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem izvirne knjiţevnosti in prevodne knjiţevnosti v antologiji Pravljični cvet (2013). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje izvirna knjiţevnost, saj je kar 70 del (93 %) izvirnih, le pet del (7 %) pa je prevodnih.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.5.4 Seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost

Izvirna književnost:

1. Bevk, France: Pestrna (odlomek). 2. Bitenc, Janez: Barčica. 3. Bitenc, Janez: Mamica moja. 4. Brenkova, Kristina: Prigode koze Kunigunde (odlomek). 5. Brenkova, Kristina: Ţrebiček. 6. Godec, Rupko: Kriţanki. 7. Gruden, Igo: Joţek ima hiško. 8. Gruden, Igo: Zobček. 9. Jurca, Branka: Sneţaki v vrtcu. 10. Kosovel, Srečko: Danuška. 11. Kovač, Polonca: Janeţ. 12. Kovač, Polonca: Kamilica. 13. Kovač, Polonca: Regrat. 14. Kovač, Polonca: Roţmarin. 15. Kovač, Polonca: Tavţentroţa. 16. Kovač, Polonca: Zelišča male čarovnice: Bršljan. 17. Maurer, Neţa: Jesenski veter. 18. Maurer, Neţa: Kaplje. 19. Maurer, Neţa: Kostanjev škratek. 20. Maurer, Neţa: Tiger. 21. Maurer, Neţa: Zebra. 22. Maurer, Neţa: Zelena pesem. 23. Pavček, Tone: Čiribiribum. 24. Pavček, Tone: Kresnica. 25. Peroci, Ela: Kako je dedek račke kvačkal. 26. Peroci, Ela: Muca copatarica. 27. Peroci, Ela: Za lahko noč. 28. Slovenska ljudska pesem En, dva – smo doma. 29. Slovenska ljudska pesem Kosova ţenitev.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

30. Slovenska ljudska pesem Novoletna. 31. Slovenska ljudska pesem Petelinček. 32. Slovenska ljudska pesem Skrinja pisana: Micka Koroška. 33. Slovenska ljudska pravljica Bela kača s kronico. 34. Slovenska ljudska pravljica Janček jeţek. 35. Slovenska ljudska pravljica Mačeha in pastorka. 36. Slovenska ljudska pravljica O povodnem moţu. 37. Slovenska ljudska pravljica Pšenica – najlepši cvet. 38. Slovenska ljudska pravljica Škrat pri čevljarju. 39. Slovenska ljudska pravljica Zajec in jeţ. 40. Slovenska ljudska pravljica Zlata ptica. 41. Strniša, Gregor: Lučka Regrat. 42. Šmit, Joţe: Kdo ţivi v tej hišici. 43. Štefan, Anja: Devet pogumnih miši. 44. Štefan, Anja: Iščemo hišico. 45. Štefan, Anja: Nevihta. 46. Štefan, Anja: Popotnica. 47. Štefan, Anja: Sneţinke. 48. Voranc, Preţihov: Levi devţej.

Prevodna književnost:

49. Japonska ljudska pravljica Ošao. 50. Kitajska ljudska pravljica Rumena štorklja. 51. Luţiškosrbska ljudska pravljica Leteča ladja. 52. Nanajska ljudska pravljica Uboga ţabica. 53. Nemška ljudska pravljica Zlati teliček. 54. Rezijanska ljudska pravljica Bogata in uboga sestra. 55. Rezijanska ljudska pravljica Dvanajst ujcev. 56. Rezijanska ljudska pravljica Repek. 57. Rezijanska ljudska pravljica Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice. 58. Rezijanska ljudska pravljica Tri botre lisičice. 59. Rezijanska ljudska pravljica Zajec dela za lisico. 60. Ruska ljudska pravljica Zajček in repa.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

61. Ruska ljudska pravljica Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o ţivi vodi. 62. Ruska ljudska pravljica Volk in sedem kozličkov. 63. Sicilijanska ljudska pravljica Sončeva hčerka. 64. Vietnamska ljudska pravljica Deklica s podobe.

Graf 20: Razvrstitev antologije Zlata ptica (2011) glede na izvirno in prevodno knjiţevnost

16 25 %

izvirna književnost prevodna književnost

48 75 %

Graf prikazuje razmerje med deleţem izvirne knjiţevnosti in prevodne knjiţevnosti v antologiji Zlata ptica (2011). Iz grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje izvirna knjiţevnost, saj je 48 del (75 %) izvirnih, ostalih 16 del (25 %) del pa je prevodnih.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.6 SEZNAMI AVTORJEV ANTOLOGIJ GLEDE NA LITERARNO VRSTO

V tem poglavju bomo predstavili sezname avtorjev štirih antologij glede na literarno vrsto, in sicer antologije Čudeţni vrt (2009), antologije Drevo pravljic (2015), antologije Pravljični cvet (2013) in antologije Zlata ptica (2011).

6.6.1 Seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na literarno vrsto

Poezija

Avtorske pesmi:

1. Bitenc, Janez: Klobuček. 2. Bitenc, Janez: Kuţa pazi. 3. Bitenc, Janez: Naša četica. 4. Bitenc, Janez: Po jurčke. 5. Černejeva, Anica: Bele sneţinke. 6. Černejeva, Anica: Hruška debeluška. 7. Černejeva, Anica: Škorčki zamorčki. 8. Kosovel, Srečko: Otrok s sončnico. 9. Kosovel, Srečko: Sonček boţa … 10. Maurer, Neţa: V gozdu. 11. Novy, Lili: Deţ: 12. Prešeren, France: Povodni moţ. 13. Šmit, Joţe: Mravljišče. 14. Štefan, Anja: Izlet. 15. Štefan, Anja: Je dolga, dolga prašna pot. 16. Štefan, Anja: Miška vzela je s poličke. 17. Štefan, Anja: Prvi mraz. 18. Štefan, Anja: Uganke. 19. Štefan, Anja: Zebe, zebe, zebe. 20. Ţupančič, Oton: Grozdje. 21. Ţupančič, Oton: Lan.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Ljudske pesmi:

22. Slovenska ljudska pesem Rasla je jelka.

Uganke:

Proza

Avtorske pravljice:

23. Bitenc, Janez: Miklavţev semenj. 24. Kette, Dragotin: Šivilja in škarjice. 25. Kovač, Polonca: Mali medo. 26. Peroci, Ela: Nina v čudeţni deţeli. 27. Ribičič, Josip: Poroka. 28. Suhodolčan, Leopold: Cepecepetavček. 29. Suhodolčan, Leopold: Dvanajst slonov. 30. Štefan, Anja: Pravljica o jablani. 31. Voranc, Preţihov: Levi devţej. 32. Ţupančič, Oton: Veseli koledniki.

Ljudske pravljice:

Slikopisi:

33. Ruski ljudski slikopis Rokavička.

Ilustracija

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 21: Razvrstitev antologije Čudeţni vrt (2009) glede na literarno vrsto

20 21

10 Število del Število 10 5 1 0 0 1 0 0 Poezija Poezija Poezija Proza Proza Proza Ilustracija (avtorske (ljudske (uganke) (avtorske (ljudske (slikopisi) pesmi) pesmi) pravljice) pravljice) Literarna vrsta

Graf prikazuje razvrstitev del antologije Čudeţni vrt (2009) glede na literarno vrsto. Iz grafa je razvidno, da je v antologiji največ poezije (avtorske pesmi), in sicer 21 del, sledi ji proza oziroma avtorske pravljice, ki jih je 10. Poezija (ljudske pesmi) se v antologiji pojavi le enkrat, prav tako kot proza (slikopisi). V antologiji ni poezije (uganke), proze (ljudske pravljice) in samo ilustracije.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.6.2 Seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015) glede na literarno vrsto

Poezija

Avtorske pesmi:

1. Černejeva, Anica: Škrateljčki. 2. Gruden, Igo: Na Krasu. 3. Gruden, Igo: Ob zahodu sonca. 4. Maurer, Neţa: Lunin ples. 5. Štampe Ţmavc, Bina: Pav. 6. Valjavec, Matija: Pastir. 7. Zajc, Dane: Deţ. 8. Ţupančič, Oton: Breza in hrast. 9. Ţupančič, Oton: Črep, na tleh je lonček. 10. Ţupančič, Oton: Kroparji. 11. Ţupančič, Oton: Na kolenu. 12. Ţupančič, Oton: Zlato v blatni vasi.

Ljudske pesmi:

13. Slovenska ljudska pesem Gril gode. 14. Slovenska ljudska pesem Kruh bi rad pekel. 15. Slovenska ljudska pesem Pleši, pleši, črni kos!. 16. Slovenska ljudska pesem Sonček čez hribček gre.

Uganke:

Proza

Avtorske pravljice:

17. Andersen, Hans Christian Grdi raček. 18. Andersen, Hans Christian Palčica. 19. Brenkova, Kristina Četrtkova ali srečna cesta. 20. Brenkova, Kristina Delfina sreča lisico Zvitorepko.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

21. Brenkova, Kristina: Na Benediktovem vrtu. 22. Brenkova, Kristina: Pri dedku in babici. 23. Brenkova, Kristina: Prvič v Ljubljano. 24. Brenkova, Kristina: V prvem razredu. 25. Brenkova, Kristina: Vonjave, barve, glasovi. 26. Collodi, Carlo: Po petih mesecih veseljačenja Ostrţek začuti, da mu rastejo oslovska ušesa in da postaja pravi osliček z repom. 27. Grimm, Jacob in Wilhelm: Rdeča kapica. 28. Grimm, Jacob in Wilhelm: Sneguljčica. 29. Grimm, Jacob in Wilhelm: Trnuljčica. 30. Grimm, Jacob in Wilhelm: Zvezdni tolarji. 31. Kovač, Polonca: Kresnica podnevnica. 32. Peroci, Ela: Moj deţnik je lahko balon. 33. Peroci, Ela: Očala tete Bajavaje. 34. Peroci, Ela: Pravljice ţive v velikem starem mestu. 35. Stupica, Marlenka: Čudeţno drevo. 36. Suhodolčan, Leopold: Bolnik. 37. Suhodolčan, Leopold: Pot skozi gozd. 38. Suhodolčan, Leopold: Pravljično drevo.

Ljudske pravljice:

39. Slovenska ljudska pravljica O treh grahih.

Slikopisi:

Ilustracija

40. Stupica, Marlenka: Gasilec. 41. Stupica, Marlenka: Igralka. 42. Stupica, Marlenka: Pleskar. 43. Stupica, Marlenka: Slaščičarka.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 22: Razvrstitev antologije Drevo pravljic (2015) glede na literarno vrsto

20 22

10 12 Število del Število

5 4 0 1 0 4 0 Poezija Poezija Poezija Proza Proza Proza Ilustracija (avtorske (ljudske (uganke) (avtorske (ljudske (slikopisi) pesmi) pesmi) pravljice) pravljice) Literarna vrsta

Graf prikazuje razvrstitev del antologije Drevo pravljic (2015) glede na literarno vrsto. Iz grafa je razvidno, da je v antologiji največ proze (avtorske pravljice), ki jih je 22. Sledi ji poezija (avtorske pesmi), 12 del. Nato sledi poezija (ljudske pesmi), 4 dela; prav tako se pojavi samo ilustracija štirikrat. Najmanj je proze (ljudske pravljice), pojavi se samo enkrat. Poezije (uganke) in proze (slikopisi) pa sploh ni.

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.6.3 Seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013) glede na literarno vrsto

Poezija

Avtorske pesmi:

1. Bitenc, Janez: Jaz sem Tinko Polovinko. 2. Bitenc, Janez: Sedem palčkov. 3. Borin, Andreja: Vran. 4. Brest, Vida: Mala marjetica in gozdni moţ. 5. Černejeva, Anica: Alenka učenka. 6. Černejeva, Anica: Naša kuharica. 7. Černejeva, Anica: Orjemo, orjemo. 8. Černejeva, Anica: Tri ptičice. 9. Glazer, Alenka: Kriţ kraţ. 10. Grafenauer, Niko: Goske. 11. Gregorič, Barbara: Nina – nana za Urbana. 12. Gruden, Igo: Joţek ima hiško. 13. Gruden, Igo: Pesmica o čričku. 14. Košuta, Miroslav: Barve dreves. 15. Košuta, Miroslav: Čudeţna ptica. 16. Košuta, Miroslav: Lestev in sirček. 17. Košuta, Miroslav: Zašlo je majhno jadro. 18. Kovič, Kajetan: Ladja. 19. Kovič, Kajetan: Pet prstov. 20. Kovič, Kajetan: Pust. 21. Kunčič, Mirko: Novo leto. 22. Maurer, Neţa: Preštej. 23. Maurer, Neţa: Prva čebela. 24. Maurer, Neţa: Vrabček čaka mamico. 25. Pavček, Tone: Juri Muri v Afriki. 26. Pisk, Bojan: Pred spanjem. 27. Pisk, Bojan: Zaspani očka. 28. Sokolov, Cvetka: Novoletna.

100

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

29. Štefan, Anja: Klobuček. 30. Štefan, Anja: Koprive. 31. Štefan, Anja: Morska prašička. 32. Štefan, Anja: Škratovske oči. 33. Voglar, Mira: Črne čarovnije. 34. Zajc, Dane: Vrata. 35. Ţupančič, Oton: Muca kuharica. 36. Ţupančič, Oton: Pesem nagajivka.

Ljudske pesmi:

37. Slovenska ljudska pesem Kako Vipavci štejejo. 38. Slovenska ljudska pesem Lepi moj fantič. 39. Slovenska ljudska pesem Marička. 40. Slovenska ljudska pesem Stara pesem.

Uganke:

41. Arhar, Vojan Tihomir: Uganka. 42. Arhar, Vojan Tihomir; Paš Bizjak, Helena: Uganke.

Proza

Avtorske pravljice:

43. Belišev, Ivan: Trmoglavi mucek. 44. Brest, Vida: Prodajamo za gumbe. 45. Cerkovnik, Marja: Praznična pravljica. 46. Cone Bryant, Sara: Muca in papiga. 47. Grabeljšek, Karel: Najmlajši kurir. 48. Jurca, Branka: Anča in čudeţna kreda. 49. Jurca, Branka: Katka. 50. Jurca, Branka: Katka se vrne. 51. Jurca, Branka: Katka, stoj!. 52. Jurca, Branka: Kdo prebudi Katko?. 53. Jurca, Branka: Ljudinski vlak.

101

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

54. Jurca, Branka: Rdeči škorenjčki. 55. Jurca, Branka: Z Nino so šle spat tudi ribe. 56. Kovač, Polonca: Mojmir zboli. 57. Lukić, Dragan: Štiri mame. 58. Makarovič, Svetlana: Čuk in čukec. 59. Petan, Ţarko: Pravljica o vrtu. 60. Petan, Ţarko: Prva pravljica. 61. Ribičič, Josip: Nana. 62. Suhodolčan, Leopold: O dedku in medvedku. 63. Suhodolčan, Leopold: O medvedku in dečku. 64. Suhodolčan, Leopold: Piko Dinozaver. 65. Štefan, Anja: Luknjica. 66. Štefan, Anja: Melje, melje mlinček. 67. Štefan, Anja: O kokoški, ki ji je šlo vse narobe. 68. Štefan, Anja: Prašiček gre na pot. 69. Štefan, Anja: Teta Marjanca in medved. 70. Vošnjak, Sergej: Kruh, ki ga ni bilo.

Ljudske pravljice:

71. Amurska ljudska pravljica Ţabica in miška. 72. Kavkaška ljudska pravljica Ţrebiček, koza in prašiček. 73. Slovenska ljudska pravljica Petelinček in kokoška.

Slikopisi:

Ilustracija

74. Kovač, Polonca: V mestu. 75. Mate, Miha: Papagaj Bine.

102

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 23: Razvrstitev antologije Pravljični cvet (2013) glede na literarno vrsto

40 35 36 30 25 28 20

Število del Število 15 10 5 4 2 3 0 2 0 Poezija Poezija Poezija Proza Proza Proza Ilustracija (avtorske (ljudske (uganke) (avtorske (ljudske (slikopisi) pesmi) pesmi) pravljice) pravljice) Literarna vrsta

Graf prikazuje razvrstitev del antologije Pravljični cvet (2013) glede na literarno vrsto. Iz grafa je razvidno, da je v antologiji največ poezije (avtorske pesmi), in sicer 36 del; sledi ji proza (avtorske pravljice), skupaj 28 del. Poezija (ljudske pesmi) se pojavi štirikrat, nato proza (ljudske pravljice) trikrat. Poezija (uganke) in samo ilustracija se v antologiji pojavita dvakrat, proze (slikopisi) pa v antologiji ni.

103

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.6.4 Seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011) glede na literarno vrsto

Poezija

Avtorske pesmi:

1. Bitenc, Janez: Barčica. 2. Bitenc, Janez: Mamica moja. 3. Gruden, Igo: Joţek ima hiško. 4. Gruden, Igo: Zobček. 5. Kosovel, Srečko: Danuška. 6. Maurer, Neţa: Jesenski veter. 7. Maurer, Neţa: Kaplje. 8. Maurer, Neţa: Kostanjev škratek. 9. Maurer, Neţa: Tiger. 10. Maurer, Neţa: Zebra. 11. Maurer, Neţa: Zelena pesem. 12. Pavček, Tone: Čiribiribum. 13. Pavček, Tone: Kresnica. 14. Šmit, Joţe: Kdo ţivi v tej hišici. 15. Štefan, Anja: Devet pogumnih miši. 16. Štefan, Anja: Iščemo hišico. 17. Štefan, Anja: Nevihta. 18. Štefan, Anja: Popotnica. 19. Štefan, Anja: Sneţinke.

Ljudske pesmi:

20. Slovenska ljudska pesem En, dva – smo doma. 21. Slovenska ljudska pesem Kosova ţenitev. 22. Slovenska ljudska pesem Novoletna. 23. Slovenska ljudska pesem Petelinček. 24. Slovenska ljudska pesem Skrinja pisana: Micka Koroška.

104

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Uganke:

25. Godec, Rupko: Kriţanki.

Proza

Avtorske pravljice:

26. Bevk, France: Pestrna (odlomek). 27. Brenkova, Kristina: Prigode koze Kunigunde (odlomek). 28. Brenkova, Kristina: Ţrebiček. 29. Jurca, Branka: Sneţaki v vrtcu. 30. Kovač, Polonca: Janeţ. 31. Kovač, Polonca: Kamilica. 32. Kovač, Polonca: Regrat. 33. Kovač, Polonca: Roţmarin. 34. Kovač, Polonca: Tavţentroţa. 35. Kovač, Polonca: Zelišča male čarovnice: Bršljan. 36. Peroci, Ela: Kako je dedek račke kvačkal. 37. Peroci, Ela: Muca copatarica. 38. Peroci, Ela: Za lahko noč. 39. Strniša, Gregor: Lučka Regrat. 40. Voranc, Preţihov: Levi devţej.

Ljudske pravljice:

41. Japonska ljudska pravljica Ošao. 42. Kitajska ljudska pravljica Rumena štorklja. 43. Luţiškosrbska ljudska pravljica Leteča ladja. 44. Nanajska ljudska pravljica Uboga ţabica. 45. Nemška ljudska pravljica Zlati teliček. 46. Rezijanska ljudska pravljica Bogata in uboga sestra. 47. Rezijanska ljudska pravljica Dvanajst ujcev. 48. Rezijanska ljudska pravljica Repek. 49. Rezijanska ljudska pravljica Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice. 50. Rezijanska ljudska pravljica Tri botre lisičice. 51. Rezijanska ljudska pravljica Zajec dela za lisico.

105

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

52. Ruska ljudska pravljica Zajček in repa. 53. Ruska ljudska pravljica Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o ţivi vodi. 54. Ruska ljudska pravljica Volk in sedem kozličkov. 55. Sicilijanska ljudska pravljica Sončeva hčerka. 56. Slovenska ljudska pravljica Bela kača s kronico. 57. Slovenska ljudska pravljica Janček jeţek. 58. Slovenska ljudska pravljica Mačeha in pastorka. 59. Slovenska ljudska pravljica O povodnem moţu. 60. Slovenska ljudska pravljica Pšenica – najlepši cvet. 61. Slovenska ljudska pravljica Škrat pri čevljarju. 62. Slovenska ljudska pravljica Zajec in jeţ. 63. Slovenska ljudska pravljica Zlata ptica. 64. Vietnamska ljudska pravljica Deklica s podobe.

Slikopisi:

Ilustracija

106

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 24: Razvrstitev antologije Zlata ptica (2011) glede na literarno vrsto

25 25 20 19 15 14 Število del Število 10

5 5 1 0 0 0 Poezija Poezija Poezija Proza Proza Proza Ilustracija (avtorske (ljudske (uganke) (avtorske (ljudske (slikopisi) pesmi) pesmi) pravljice) pravljice) Literarna vrsta

Graf prikazuje razvrstitev del antologije Zlata ptica (2011) glede na literarno vrsto. Iz grafa je razvidno, da je v antologiji največ poezije (avtorske pesmi), in sicer 21 del, sledi ji proza oziroma avtorske pravljice, 10 del. Poezija (ljudske pesmi) se v antologiji pojavi le enkrat, prav tako kot proza (slikopisi). V antologiji ni poezije (uganke), proze (ljudske pravljice) in samo ilustracije.

107

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.7 AVTORSKA SLIKANICA

V tem poglavju bomo predstavili avtorske slikanice v štirih antologij, in sicer v antologiji Čudeţni vrt (2009), antologiji Drevo pravljic (2015), antologiji Pravljični cvet (2013) in antologiji Zlata ptica (2011).

6.7.1 Avtorska slikanica v antologiji Čudeţni vrt (2009)

6.7.2 Avtorska slikanica v antologiji Drevo pravljic (2015)

1. Stupica, Marlenka: Čudeţno drevo.

6.7.3 Avtorska slikanica v antologiji Pravljični cvet (2013)

6.7.4 Avtorska slikanica v antologiji Zlata ptica (2011)

108

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 25: Avtorska slikanica

Število avtorskih slikanic Število 1 1 0 0 0 0 Čudežni vrt Drevo pravljic Pravljični cvet Zlata ptica Naslov antologije

Graf prikazuje število avtorskih slikanic v antologijah Čudeţni vrt (2009), Drevo pravljic (2015), Pravljični cvet (2013) in Zlata ptica (2011). Iz grafa je razvidno, da avtorsko slikanico vsebuje le antologija Drevo pravljic (2015), in tudi to le eno. Ostale tri antologije ne vsebujejo avtorske slikanice.

109

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.8 SLIKANICE BREZ BESEDILA

V tem poglavju bomo predstavili slikanice brez besedila v štirih antologijah, in sicer v antologiji Čudeţni vrt (2009), antologiji Drevo pravljic (2015), antologiji Pravljični cvet (2013) in antologiji Zlata ptica (2011).

6.8.1 Slikanice brez besedila v antologiji Čudeţni vrt (2009)

6.8.2 Slikanice brez besedila v antologiji Drevo pravljic (2015)

1. Stupica, Marlenka: Gasilec.

2. Stupica, Marlenka: Igralka.

3. Stupica, Marlenka: Pleskar.

4. Stupica, Marlenka: Slaščičarka.

6.8.3 Slikanice brez besedila v antologiji Pravljični cvet (2013)

1. Kovač, Polonca: V mestu. 2. Mate, Miha: Papagaj Bine.

6.8.4 Slikanice brez besedila v antologiji Zlata ptica (2011)

110

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 26: Slikanice brez besedila

4 4

2 2

1 Število slikanic slikanic brezŠtevilo besedila 0 0 0 Čudežni vrt Drevo pravljic Pravljični cvet Zlata ptica Naslov antologije

Graf prikazuje število slikanic brez besedila v antologijah Čudeţni vrt (2009), Drevo pravljic (2015), Pravljični cvet (2013) in Zlata ptica (2011). Iz grafa je razvidno, da največ slikanic brez besedila vsebuje antologija Drevo pravljic (2015), in sicer štiri; sledi ji antologija Pravljični cvet (2013), katera vsebuje dve slikanici brez besedila. V antologiji Čudeţni vrt (2009) in Zlata ptica (2011) slikanic brez besedila ni.

111

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.9 PREGLEDNICE AVTORJEV OZIROMA AVTORIC ANTOLOGIJ IN ŠTEVILA ILUSTRIRANIH DEL

V tem poglavju bomo predstavili preglednice avtorjev oziroma avtoric ter število ilustriranih del v posamezni antologiji, in sicer v antologiji Čudeţni vrt (2009), antologiji Drevo pravljic (2015), antologiji Pravljični cvet (2013) in antologiji Zlata ptica (2011). Predstavili bomo tudi preglednico najpogosteje ilustriranih avtorjev oziroma avtoric vseh štirih antologij skupaj.

6.9.1 Preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Čudeţni vrt (2009) glede na število ilustriranih del

Preglednica 1: Razvrstitev avtorjev oziroma avtoric v antologiji Čudeţni vrt (2009) od najpogosteje ilustriranih navzdol

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice Število ilustriranih del 1. Štefan, Anja 7 2. Bitenc, Janez 5 3. Černejeva, Anica 3 4. Ţupančič, Oton 3 5. Kosovel, Srečko 2 6. Suhodolčan, Leopold 2 7. Kette, Dragotin 1 8. Kovač, Polonca 1 9. Maurer, Neţa 1 10. Novy, Lili 1 11. Peroci, Ela 1 12. Prešeren, France 1 13. Ribičič, Josip 1 14. Šmit, Joţe 1 15. Voranc, Preţihov 1

112

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 27: Prikaz števila ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric antologije Čudeţni vrt (2009)

8 7 7 6 5 5 4 3 3 3 2 Število ilustriranih del Število 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice

Graf prikazuje število ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric antologije Čudeţni vrt (2009), in sicer od najpogosteje ilustriranega avtorja oziroma avtorice navzdol. Iz grafa je razvidno, da so v antologiji največkrat ilustrirana dela avtorice Anje Štefan, in sicer sedem del, sledijo dela Janeza Bitenca, pet del. Enako število del se v antologiji pojavi od Anice Černejeve in Otona Ţupančiča, in sicer tri dela. Dvakrat se pojavijo dela Srečka Kosovela in Leopolda Suhodolčana. Delo Ketteja Dragotina, Polonce Kovač, Neţe Maurer, Lili Novy, Ele Peroci, Franceta Prešerna, Josipa Ribičiča, Joţeta Šmita in Preţihovega Voranca pa se pojavi enkrat.

113

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.9.2 Preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Drevo pravljic (2015) glede na število ilustriranih del

Preglednica 2: Razvrstitev avtorjev oziroma avtoric v antologiji Drevo pravljic (2015) od najpogosteje ilustriranih navzdol

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice Število ilustriranih del 1. Brenkova, Kristina 7 2. Stupica, Marlenka 5 3. Ţupančič, Oton 5 4. Grimm, Jacob in Wilhelm 4 5. Peroci, Ela 3 6. Suhodolčan, Leopold 3 7. Andersen, Hans Christian 2 8. Gruden, Igo 2 9. Collodi, Carlo 1 10. Černejeva, Anica 1 11. Kovač, Polonca 1 12. Maurer, Neţa 1 13. Štampe Ţmavc, Bina 1 14. Valjavec, Matija 1 15. Zajc, Dane 1

114

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 28: Prikaz števila ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric v antologiji Drevo pravljic (2015)

8 7 6 5 4 7 3 5 5 2 4

Število ilustriranih del Število 3 3 1 2 2 1 1 1 1 1 1 1 0

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice

Graf prikazuje število ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric antologije Drevo pravljic (2015), in sicer od najpogosteje ilustriranega avtorja oziroma avtorice navzdol. Iz grafa je razvidno, da so v antologiji največkrat ilustrirana dela avtorice Kristine Brenkove. Petkrat se pojavijo dela Marlenke Stupica prav tako kot dela Otona Ţupančiča. Antologija vsebuje štiri dela Jacoba in Wilhelma Grimma. Trikrat se pojavijo dela Ele Peroci in prav tako Leopolda Suhodolčana. Delo Hansa Christiana Andersena se pojavi dvakrat, prav tako kot delo Iga Grudna. Delo Carla Collodija, Anice Černejeve, Polonce Kovač, Neţe Maurer, Bine Štampe Ţmavc, Matije Valjavca in Daneta Zajca pa se v antologiji pojavi enkrat.

115

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.9.3 Preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Pravljični cvet (2013) glede na število ilustriranih del

Preglednica 3: Razvrstitev avtorjev oziroma avtoric v antologiji Pravljični cvet (2013) od najpogosteje ilustriranih navzdol

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice Število ilustriranih del

1. Štefan, Anja 9 2. Jurca, Branka 8 3. Černejeva, Anica 4 4. Košuta, Miroslav 4 5. Kovič, Kajetan 3 6. Maurer, Neţa 3 7. Suhodolčan, Leopold 3 8. Bitenc, Janez 2 9. Brest, Vida 2 10. Gruden, Igo 2 11. Kovač, Polonca 2 12. Petan, Ţarko 2 13. Pisk, Bojan 2 14. Ţupančič, Oton 2 15. Arhar Vojan, Tihomir 1 16. Arhar Vojan, Tihomir in Paš Bizjak, 1 Helena 17. Belišev, Ivan 1 18. Borin, Andreja 1 19. Cerkovnik, Marja 1 20. Cone Bryant, Sara 1 21. Glazer, Alenka 1 22. Grabeljšek, Karel 1 23. Grafenauer, Niko 1 24. Gregorič, Barbara 1 25. Kunčič, Mirko 1 26. Lukić, Dragan 1 27. Makarovič, Svetlana 1

116

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

28. Mate, Miha 1 29. Pavček, Tone 1 30. Ribičič, Josip 1 31. Sokolov, Cvetka 1 32. Voglar, Mira 1 33. Vošnjak, Sergej 1 34. Zajc, Dane 1

Graf 29: Prikaz števila ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric antologije Pravljični cvet (2013)

10 9 9 8 8 7 6 5 4 4 4 3

Število ilustriranih del Število 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 0

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice

117

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 30: Nadaljevanje grafa 29

10 9 8 7 6 5 4 3

Število ilustriranih del Število 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice

Graf 29 in graf 30 prikazujeta število ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric antologije Pravljični cvet (2013), in sicer od najpogosteje ilustriranega avtorja oziroma avtorice navzdol. Iz grafa je razvidno, da so v antologiji največkrat ilustrirana dela Anje Štefan, devet del. Sledijo dela Branke Jurca, osem. Delo Anice Černejeve se prav tako kot delo Miroslava Košute pojavi štirikrat. Trikrat se pojavijo dela od Kajetana Koviča, Maurer Neţe in Leopolda Suhodolčana. Delo Janeza Bitenca, Vide Brest, Iga Grudna, Polonce Kovač, Ţarka Petana, Bojana Piska in Otona Ţupančiča se pojavijo po dvakrat. Delo Vojana Tihomirja Arharja, Vojana Tihomirja Arharja in Helene Paš Bizjak, Ivana Beliševa, Andreje Borin, Marje Cerkovnik, Sare Cone Bryant, Alenke Glazer, Karla Grabeljška, Nika Grafenauerja, Barbare Gregorič, Mirka Kunčiča, Dragana Lukića, Svetlane Makarovič, Mihe Mate, Toneta Pavčka, Josipa Ribičiča, Cvetke Sokolov, Mire Voglar, Sergeja Vošnjaka in Daneta Zajca pa se pojavi enkrat.

118

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.9.4 Preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Zlata ptica (2011) glede na število ilustriranih del

Preglednica 4: Razvrstitev avtorjev oziroma avtoric v antologiji Zlata ptica (2011) od najpogosteje ilustriranih navzdol

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice Število ilustriranih del 1. Kovač, Polonca 6 2. Maurer, Neţa 6 3. Štefan, Anja 5 4. Peroci, Ela 3 5. Bitenc, Janez 2 6. Brenkova, Kristina 2 7. Gruden, Igo 2 8. Pavček, Tone 2 9. Bevk, France 1 10. Godec, Rupko 1 11. Jurca, Branka 1 12. Kosovel, Srečko 1 13. Strniša, Gregor 1 14. Šmit, Joţe 1 15. Voranc, Preţihov 1

119

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 31: Prikaz števila ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric antologije Zlata ptica (2011)

7 6 6 6 5 5 4 3 3 2 2 2 2 2 Število ilustriranih del Število 1 1 1 1 1 1 1 1 0

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice

Graf prikazuje število ilustriranih del avtorjev oziroma avtoric antologije Zlata ptica (2011), in sicer od najpogosteje ilustriranega avtorja oziroma avtorice navzdol. Iz grafa je razvidno, da so v antologiji največkrat ilustrirana dela Polonce Kovač in Neţe Maurer, in sicer šest od vsake avtorice. Petkrat se v antologiji pojavijo dela Anje Štefan, delo Ele Peroci pa trikrat. Delo od Janeza Bitenca, Kristine Brenkove, Iga Grudna in Toneta Pavčka se pojavi dvakrat. Eno delo se pojavi od Franceta Bevka, Rupka Godca, Branke Jurca, Srečka Kosovela, Gregorja Strniše, Joţeta Šmita in Preţihovega Voranca.

120

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.9.5 Preglednica avtorjev oziroma avtoric vseh štirih antologij glede na število ilustriranih del

Preglednica 5: Razvrstitev šestnajstih najpogosteje ilustriranih avtorjev oziroma avtoric vseh štirih antologij skupaj

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice Skupno število ilustriranih del

1. Štefan, Anja 21 2. Maurer, Neţa 11 3. Kovač, Polonca 10 4. Ţupančič, Oton 10 5. Bitenc, Janez 9 6. Brenkova, Kristina 9 7. Jurca, Branka 9 8. Černejeva, Anica 8 9. Suhodolčan, Leopold 8 10. Peroci, Ela 7 11. Gruden, Igo 6 12. Stupica, Marlenka 5 13. Grimm, Jacob in Wilhelm 4 14. Košuta, Miroslav 4 15. Kosovel, Srečko 3 16. Kovič, Kajetan 3

121

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Graf 32: Prikaz šestnajstih najpogosteje ilustriranih avtorjev oziroma avtoric vseh štirih antologij skupaj

20 21 15

10 11 10 10 9 9 9 5 8 8 7

Število ilustriranih del Število 6 5 4 4 3 3 0

Priimek in ime avtorja oziroma avtorice

Graf prikazuje šestnajst najpogosteje ilustriranih avtorjev v vseh štirih antologijah skupaj, in sicer od najpogosteje ilustriranega avtorja oziroma avtorice navzdol. Iz grafa je razvidno, da se v vseh štirih antologijah največkrat pojavijo dela Anje Štefan, in sicer 21 del. Dela Neţe Maurer se pojavijo enajstkrat. Dela Polonce Kovač se prav tako kot dela Otona Ţupančiča pojavijo desetkrat. Devetkrat se pojavijo dela Janeza Bitenca, Kristine Brenkove in Brance Jurca. Dela Anice Černejeve se prav tako kot dela Leopolda Suhodolčana pojavijo osemkrat. Sedem del je od Ele Peroci, šest del pa od Iga Grudna. Dela Marlenke Stupica se pojavijo petkrat. Dela Jacoba in Wilhelma Grimma se prav tako kot dela Miroslava Košute pojavijo štirikrat. Trikrat pa se pojavijo dela Srečka Kosovela in prav tako Kajetana Koviča.

122

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

6.10 POVZETEK SEZNAMOV IN PREGLEDNIC TER GRAFIČNEGA PRIKAZA LE- TEH

Prvi seznam, v sklopu kronoloških seznamov antologij, ki smo ga predstavili, je bil kronološki seznam antologije Čudeţni vrt (2009). Iz seznama in grafa lahko razberemo, da v letih od 1910 do 1989 vodilnega avtorja ni, saj je v vsakem desetletju izšlo eno ali dve deli. A vsak avtor se pojavi po dvakrat; Leopold Suhodolčan, Srečko Kosovel in Oton Ţupančič. V desetletju od 1990 do 1999 prevladuje Anica Černejeva, ki je avtorica treh od osmih del. V desetletju od 2000 do 2009 prevladuje Janez Bitenc, ki je napisal šest od štirinajstih del, takoj za njim pa sledi Anja Štefan, ki je avtorica petih del. Drugi seznam, ki smo ga predstavili, je bil kronološki seznam antologije Drevo pravljic (2015). Iz seznama in grafa je razvidno, da je v letih od 1870 do 1949 izšlo 6 del, vodilni avtorji pa so brata Jacob in Wilhelm Grimm, ki sta napisala dve deli, ter Igo Gruden, ki je prav tako avtor dveh od šestih del. V desetletju od 1950 do 1959 si vodilno mesto delita Ela Peroci in Oton Ţupančič, saj sta oba avtorja dveh od petih del. V letih od 1960 do 1969 prevladuje Marlenka Stupica, ki je avtorica štirih od devetih del. V desetletju od 1970 do 1979 je vodilna avtorica Kristina Brenkova, ki je napisala štiri od enajstih del; v tem času pa so nastale tudi štiri slovenske ljudske pravljice. V letih od 1980 do 1989 prevladuje Oton Ţupančič, ki je avtor treh od petih del. V desetletju 1990 do 1999 je vodilna avtorica Kristina Brenkova, ki je napisala dve od petih del. Od leta 2000 do 2009 sta izšli dve deli, in sicer eno je delo Neţe Maurer, drugo pa je delo Anice Černejeve. Tretji predstavljen seznam je bil kronološki seznam antologije Pravljični cvet (2013). Iz seznama in grafa lahko razberemo, da je v letih od 1930 do 1969 izšlo šest del, vodilni avtor pa je Kajetan Kovič, ki je napisal tri dela. V desetletju od 1970 do 1979 je izšlo 22 del, vodilna avtorica je Branka Jurca, ki je napisala pet del, sledi ji Neţa Maurer s tremi deli. V letih od 1980 do 1989 je izšlo 18 del, kjer je prav tako vodilno mesto prevzela Branka Jurca s tremi deli; veliko avtorjev, kot so Leopold Suhodolčan, Bojan Pisk, Igo Gruden in drugi, je v teh letih napisalo po dve deli. V desetletju od 1990 do 1999 je vodilni avtor Miroslav Košuta, ki je napisal tri od devetih del. Od leta 2000 do 2009 je izšlo 12 del, prevladujejo pa tri ljudske pravljice. V desetletju od 2010 do 2019 je izšlo osem del, vodilna avtorica pa je Anja Štefan s šestimi deli. Četrti predstavljen seznam je bil kronološki seznam antologije Zlata ptica (2011). Iz seznama in grafa je razvidno, da je od leta 1950 do 1969 izšlo skupno devet del, vodilni avtor je Igo Gruden, ki je napisal dve deli; prav tako sta v tem obdobju izšli dve ljudski pravljici. V desetletju od 1970 do 1979 je izšlo 15 del, od tega je 14

123

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo del ljudskih pravljic. V letih od 1980 do 1989 je izšlo 16 del, vodilna avtorica je Neţa Maurer s šestimi deli. V desetletju od 1990 do 1999 prevladuje avtorica Polonca Kovač s šestimi od trinajstih del. V letih od 2000 do 2009 prevladuje avtorica Anja Štefan s petimi od osmih del. V desetletju od 2010 do 2019 so izšla tri dela, in sicer dva dela sta ljudski pravljici, avtor enega dela pa je Rupko Godec.

V sklopu seznamov avtorjev antologij po razmerju avtor – avtorica smo najprej predstavili seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009). Iz seznama in grafa je razvidno, da v antologiji prevladujejo dela, ki so jih napisali avtorji, in to s sedemnajstimi od 33 del. Drugi predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015). Iz seznama in grafa je razvidno, da ne prevladuje noben spol, saj so prav tako avtorice kot avtorji napisali 14 del. Tretji predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013). Iz seznama in grafa lahko razberemo, da so avtorice s šestintridesetimi deli prevzele vodilno mesto. Četrti predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011). Iz grafa in seznama je razvidno, da prevladujejo avtorice s triindvajsetimi deli, kar 29 del pa je ljudskih.

V sklopu seznamov avtorjev antologij po razmerju domači – tuji smo najprej predstavili seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009). Iz seznama in grafa je razvidno, da v veliki meri prevladujejo slovenski avtorji, ki so napisali 31 del. Drugi predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015). Iz seznama in grafa lahko razberemo, da prevladujejo slovenski avtorji z enaintridesetimi deli. Tretji predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013). Iz seznama in grafa je razvidno, da so kar 65 del napisali slovenski avtorji. Četrti predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011). Iz seznama in grafa lahko razberemo, da prevladujejo slovenski avtorji, ki so napisali 35 del.

V sklopu seznamov avtorjev antologij glede na ljudsko slovstvo in avtorsko knjiţevnost smo najprej predstavili seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009). Iz seznama in grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje avtorska knjiţevnost. Drugi predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015). Iz seznama in grafa lahko razberemo, da je v antologiji kar 38 od 43 del avtorskih, zato prevladuje avtorska knjiţevnost. Tretji predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013). Iz seznama in

124

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo grafa je razvidno, da je v antologiji 91 % avtorske knjiţevnosti. Četrti predstavljen seznam je seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011). Iz seznama in grafa lahko razberemo, da v antologiji za šest del prevladuje avtorska knjiţevnost.

V sklopu seznamov avtorjev antologij glede na izvirno in prevodno knjiţevnost smo najprej predstavili seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009). Iz seznama in grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje izvirna knjiţevnost. Drugi predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015). Iz seznama in grafa je razvidno, da v antologiji prevladuje izvirna knjiţevnost. Tretji seznam, ki smo ga predstavili, je bil seznam avtorjev antologije Pravljični cvet (2013). Iz seznama in grafa lahko razberemo, da v veliki meri v antologiji prevladuje izvirna knjiţevnost, saj je kar 93 % del izvirnih. Četrti predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011). Iz seznama in grafa je razvidno, da je v antologiji trikrat več izvirnih del kot prevodnih.

V sklopu seznamov avtorjev antologij glede na literarno vrsto smo najprej predstavili seznam avtorjev antologije Čudeţni vrt (2009). Iz seznama in grafa je razvidno, da je v antologiji največ poezije. Drugi predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologije Drevo pravljic (2015). Iz seznama in grafa lahko razberemo, da se v antologiji največkrat pojavi proza. Tretji predstavljen seznam je bil seznam avtorjev antologij Pravljični cvet (2013). Iz seznama in grafa je razvidno, da je v antologiji največ poezije. Četrti seznam, ki smo ga predstavili, je bil seznam avtorjev antologije Zlata ptica (2011). Iz seznama in grafa lahko razberemo, da se v antologiji največkrat pojavi proza.

V sklopu avtorske slikanice smo iz antologij izpisali slikanice, ki so avtorske. Iz seznama in grafa je razvidno, da avtorsko slikanico vsebuje samo antologija Drevo pravljic (2015) in to le eno; ostale antologije avtorske slikanice nimajo.

V sklopu slikanice brez besedila smo iz antologij izpisali slikanice, ki nimajo besedila. Iz seznama in grafa je razvidno, da antologija Drevo pravljic (2015) vsebuje štiri take slikanice, antologija Pravljični cvet (2013) dve, ostali dve antologiji pa slikanic brez besedila nimata.

V sklopu preglednic avtorjev oziroma avtoric in števila ilustriranih del smo najprej predstavili preglednico avtorjev oziroma avtoric antologije Čudeţni vrt (2009) glede na število

125

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo ilustriranih del. Iz preglednice in grafa je razvidno, da so v antologiji največkrat bila ilustrirana dela avtorice Anje Štefan, in sicer sedem del. Glede na to bi lahko rekli, da sta Jelka Reichman in Anja Štefan stalni ustvarjalni tim oziroma sta sodelavki. Druga predstavljena preglednica je bila preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Drevo pravljic (2015) glede na število ilustriranih del. Iz preglednice in grafa je razvidno, da so bila v antologiji največkrat ilustrirana dela Kristine Brenkove, in sicer sedem del. Glede na to bi lahko rekli, da sta Marlenka Stupica in Kristina Brenkova stalni ustvarjalni tim oziroma sta sodelavki. Tretja predstavljena preglednica je bila preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Pravljični cvet (2013) glede na število ilustriranih del. Iz preglednice in grafa lahko razberemo, da so bila v antologiji največkrat ilustrirana dela Anje Štefan, in sicer devet del. Glede na to bi lahko rekli, da sta Marjanca Jemec Boţič in Anja Štefan stalni ustvarjalni tim oziroma sta sodelavki. Četrta predstavljena preglednica je bila preglednica avtorjev oziroma avtoric antologije Zlata ptica (2011) glede na število ilustriranih del. Iz preglednice in grafa je razvidno, da so bila v antologiji največkrat ilustrirana dela Polonce Kovač in Neţe Maurer, in sicer šest del. Glede na to bi lahko rekli, da ima Ančka Gošnik dva stalna ustvarjalna tima oziroma dve sodelavki. Prvi ustvarjalni tim sestavljata ilustratorka Ančka Gošnik Godec in avtorica Polonca Kovač, drugi stalni tim pa sestavljata ilustratorka Ančka Gošnik Godec in avtorica Neţa Maurer. Peta predstavljena preglednica je bila preglednica avtorjev oziroma avtoric vseh štirih antologij glede na število ilustriranih del oziroma šestnajst najpogosteje ilustriranih avtorjev oziroma avtoric. Iz preglednice in grafa je razvidno, da so najpogosteje bila v vseh štirih antologijah skupaj ilustrirana dela Anje Štefan, in sicer 21 del. Za deset manj je bilo ilustriranih del Neţe Maurer, torej enajst del. Dela Polonce Kovač se prav tako kot dela Otona Ţupančiča pojavijo desetkrat, nato sledijo dela Janeza Bitenca, Kristine Brenkove, Branke Jurca, ki se od vsakega avtorja pojavijo devetkrat. Antologije vsebujejo osem del od Anice Černejeve in prav tako od Leopolda Suhodolčana, sedem od Ele Peroci, šest od Iga Grudna, pet od Marlenke Stupica. Štirikrat se pojavijo dela Jacoba in Wilhelma Grimma in prav tako dela Miroslava Košute. Dela Srečka Kosovela se prav tako kot dela Kajetana Koviča pojavijo trikrat.

126

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Če povzamemo vse štiri antologije skupaj, lahko rečemo, da so v antologijah zbrana dela mnogih avtorjev, vendar so vodilni avtorji Anica Černejeva, Janez Bitenc, Srečko Kosovel, Anja Štefan, brata Jacob in Wilhelm Grimm, Ela Peroci, Oton Ţupančič, Marlenka Stupica, Kristina Brenkova, Neţa Maurer, Kajetan Kovič, Branka Jurca, Leopold Suhodolčan, Igo Gruden, Miroslav Košuta, Bojan Pisk, Polonca Kovač in Rupko Godec. V antologijah so zbrana večinoma dela avtoric, saj le v eni antologiji prevladujejo avtorji. Če povzamemo antologije glede na to, ali je v antologijah zbranih več literarnih del slovenskih ali več literarnih del svetovnih avtorjev, lahko rečemo, da je zbranih več del slovenskih avtorjev, saj v vsaki antologiji prevladujejo le-ti. V antologijah prevladujeta avtorska knjiţevnost v primerjavi z ljudskim slovstvom in pa izvirna knjiţevnost v primerjavi s prevodno knjiţevnostjo. Če antologije primerjamo glede na to, katera literarna vrsta se največkrat pojavi v antologijah, lahko rečemo, da se proza in poezija pojavljata skoraj v enakem številu, saj v dveh antologijah prevladuje proza, v drugih dveh antologijah pa poezija. V antologijah se avtorska slikanica pojavi le enkrat, in sicer v antologiji Drevo pravljic (2015). Slikanice brez besedila se v antologijah pojavijo šestkrat, in sicer štiri slikanice brez besedila vsebuje antologija Drevo pravljic (2015), dve slikanici brez besedila pa vsebuje antologija Pravljični cvet (2013). Najpogosteje ilustrirana dela v antologiji Čudeţni vrt (2009) in Pravljični cvet (2013) so dela Anje Štefan, v antologiji Drevo pravljic (2015) Kristine Brenkove, v antologiji Zlata ptica (2011) pa so najpogosteje ilustrirana dela Polonce Kovač in prav tako Neţe Maurer. Avtorji oziroma avtorice, ki so najpogosteje ilustrirani v vseh štirih antologijah skupaj so: Anja Štefan, Neţa Maurer, Polonca Kovač, Oton Ţupančič, Janez Bitenc, Kristina Brenkova, Branka Jurca, Anica Černejeva, Leopold Suhodolčan, Ela Peroci, Igo Gruden, Marlenka Stupica, Jacob in Wilhelm Grimm, Miroslav Košuta, Srečko Kosovel in Kajetan Kovič.

127

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

7 ZAKLJUČEK

Diplomsko delo je sestavljeno iz prvega oziroma teoretičnega dela. V njem smo predstavili različne definicije slikanice in njihov razvoj ter definicije ilustracije, mladinske knjiţne ilustracije in razvoj slovenske knjiţne ilustracije. Slikanice smo klasificirali po M. Nikolajevi, zahtevnostne stopnje slikanice in tipe slikanic glede na ustvarjalni postopek pa smo povzeli po Marjani Kobe. Po D. Haramiji in J. Batič smo opisali tri oblike knjige. Ker je pomembna tudi komunikacija med bralci in slikanico, smo opisali tri interakcije med besedo in sliko. Osredinili smo se na vlogo in pomen kakovostne ilustracije ter na kriterije za določanje le-teh. Dotaknili smo se tudi ţivljenja in dela štirih ilustratork ter na kratko opisali vsako antologijo, v katerih so zajete podobe posamezne ilustratorke.

V drugem, empiričnem delu smo opravili primerjalno literarno analizo štirih antologij, in sicer Čudeţni vrt (2009), Drevo pravljic (2010), Pravljični cvet (2013) in Zlata ptica (2011). Po končani analizi lahko odgovorimo na raziskovalna vprašanja, ki smo jih oblikovali skladno s cilji raziskave.

Če odgovorimo na prvo vprašanje »Katere literarne vrste se največkrat pojavljajo v posamezni antologiji?«, lahko rečemo, da se v antologiji Čudeţni vrt (2009) in antologiji Pravljični cvet (2013) največkrat pojavi poezija, v antologiji Drevo pravljic (2015) in antologiji Zlata ptica (2011) pa se največkrat pojavi proza.

Na drugo vprašanje »Ali je v posamezni antologiji več avtorjev ali avtoric?« lahko odgovorimo, da je v antologiji Čudeţni vrt (2009) več avtorjev, v antologiji Drevo pravljic (2015) je enako število avtorjev in avtoric, v antologiji Pravljični cvet (2013) in antologiji Zlata ptica (2011) pa je več avtoric.

Pri tretjem vprašanju »Ali je posamezna ilustratorka večkrat ilustrirala ljudsko slovstvo ali avtorsko knjiţevnost?« smo ugotovili, da so ilustratorke Jelka Reichman v antologiji Čudeţni vrt (2009), Marlenka Stupica v antologiji Drevo pravljic (2015), Marjanca Jemec Boţič v antologiji Pravljični cvet (2013) in Ančka Gošnik Godec v antologiji Zlata ptica (2011) večkrat ilustrirale avtorsko knjiţevnost kot pa ljudsko slovstvo.

Pri četrtem vprašanju »Ali je posamezna ilustratorka večkrat ilustrirala dela iz izvirne ali prevodne knjiţevnosti?« smo ugotovili, da so ilustratorke Jelka Reichman v antologiji Čudeţni vrt (2009), Marlenka Stupica v antologiji Drevo pravljic (2015), Marjanca Jemec

128

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Boţič v antologiji Pravljični cvet (2013) in Ančka Gošnik Godec v antologiji Zlata ptica (2011) večkrat ilustrirale dela iz izvirne knjiţevnosti.

Na peto vprašanje »Ali je katera od ilustratork ustvarila avtorsko slikanico?« lahko odgovorimo, da je avtorsko slikanico ustvarila le Marlenka Stupica v antologiji Drevo pravljic (2015).

Pri šestem vprašanju »Ali se v posamezni antologiji pojavijo slikanice brez besedila?« lahko odgovorimo, da se štiri slikanice brez besedila pojavijo v antologiji Drevo pravljic (2015) in dve v antologiji Pravljični cvet (2013).

Pri sedmem vprašanju »Kateri so najpogosteje ilustrirani avtorji oziroma avtorice v posamezni antologiji?« smo ugotovili, da je Anja Štefan najpogosteje ilustrirana v antologiji Čudeţni vrt (2009) in Pravljični cvet (2013), Kristina Brenkova je najpogosteje ilustrirana v antologiji Drevo pravljic (2015), Polonca Kovač in Neţa Maurer pa sta najpogosteje ilustrirani v antologiji Zlata ptica (2011).

Na zadnje, osmo vprašanje »Ali ima posamezna ilustratorka stalni tim oziroma sodelavca?«, lahko odgovorimo, da sta sodelavki Jelka Reichman in Anja Štefan, saj je J. Reichman ilustrirala največ njenih del. Lahko rečemo, da sta tudi Marlenka Stupica in Kristina Brenkova sodelavki, saj je M. Stupica ilustrirala največ njenih del. Tudi Marjanca Jemec Boţič in Anja Štefan sta sodelavki, saj je M. Jemec Boţič ilustrirala največ Anjinih del. Za Ančko Gošnik Godec lahko rečemo, da ima dve sodelavki, in sicer Polonco Kovač in Neţo Maurer, saj je najpogosteje ilustrirala njuna dela.

To diplomsko delo bo pri mojem nadaljnjem delu imelo velik vpliv, saj sem se ob pisanju le- tega naučila marsikaj novega in pomembnega o slikanicah in ilustracijah. Precej pozorna bom pri izbiri slikanice, na njeno besedilo in ilustracije, ki morajo biti kakovostne. Preden bom knjigo prebirala otrokom, se bom osredinila na likovne in vsebinske kriterije za določanje kakovostne ilustracije. Knjiga, ki jo beremo otroku, mora biti poleg tega, da je otroku zanimiva, tudi poučna.

129

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

8 LITERATURA

Avguštin, M. (1991). Marjanca Jemec-Boţič. Otrok in knjiga, 18 (31), str. 61−64. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MM2YKWCE/840e1bd7-de24- 4c17-b28d-452138a38b6c/PDF

Avguštin, M., Mahkota, B., Pogačar, T. in Kranjec-Menaše, J. (1996). Marlenka Stupica. Otrok in knjiga, 23 (41), str. 54−69. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y055MI67/0cbb0174-9a09-4e8b- ad11-1d2d1473a5dc/PDF

Avguštin, M. in Panevski, B. (1997). Ančka Gošnik-Godec. Otrok in knjiga, 24 (43), str. 68−73. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- IFFA050G/830f1b26-79b3-44bc-946b-ccb647ba2531/PDF

Avguštin, M. (2003). Ob 50. obletnici knjiţnih zbirk Sinji galeb in Čebelica. Otrok in knjiga, 30 (57), str. 42−53. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- 7GJ6OZMN/8e6c067a-3e1e-4c49-b7ce-e2784cb952bd/PDF

Avguštin, M. (2010). Bienalu ilustracij v Bratislavi na rob. Otrok in knjiga, 37 (77), str. 95−98. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- AOE8NNYO/36302d16-dbd3-4055-b0c2-54e247bd053b/PDF

Babnik Romaniuk, J., Blaţić, M. M., Krivec Dragan, J., Bricelj, S., Kamnik, A., Nabernik, M. in Semion, T. (2017). Sreča je v knjigah, sreča je v slikanicah. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXFE2RLH/8f9ccffb-5ed0-4a07- 8d56-a854df491a52/PDF

Batič, J. in Haramija, D. (2014). Teorija slikanice. Otrok in knjiga, 41 (89), str. 5−19. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R700ETOC/6b1903f9- 9c07-4b9d-8a6b-b179595d1731/PDF

Blaţić, M. M. (30. 09. 2017). Slovenska slikanica in literarnozgodovinske prelomnice. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BPQ4VK4U/199d257d- ae7e-41e2-a23e-b9c7a2ff98c0/PDF

Brenkova, K. in Grafenauer, N. (ur.). (1978). Slovenska slikanica in knjiţna ilustracija za mladino 1945–1975. Ljubljana: Mladinska knjiga.

130

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Dermastia, A. (ur). (1997). Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Dolinšek Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano!: strokovni priročnik z nasveti za kreativno uporabo otroških slikanic. Ljubljana: Epta.

Frelih, Č. (2013). Marlenka Stupica. Otrok in knjiga, 40 (86), str. 82−84. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J8XH69LW/186fc2d2-0f0b-4a67- 9fae-76d8c0b355c2/PDF

Haramija, D. in Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Murska Sobota: podjetje za promocijo kulture Franc-Franc.

Hürlimann, B. (1968). Svet v slikanici: Moderne slikanice iz 24. deţel. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Ilc, A., Učakar, P. in Matko Lukan, I. (ur.) (2009). Čudeţni vrt: zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Ilc, A., Učakar, P. in Matko Lukan, I. (ur.) (2015). Drevo pravljic: pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko knjiţevnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Komelj, M. (2001). Popotnica galeriji izvirnih ilustracij mladinskih del. V J. Zupan (ur.), Ilustracija – bliţnjica h knjigi (str. 5−11). Ljubljana: Karantanija.

Koţelj, P. (2013). Slikanica – moja prva knjiga. Šolska kronika, 22=46 (3), str. 682−685. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7UGFQE57/887514d7- 0a21-4a8c-9a6f-b9ddc540d83e/PDF

Krivec Dragan, J. (2009). O Jelki Reichman. V A. Ilc, P. Učakar in I. Matko Lukan (ur.), Čudeţni vrt: zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman (str. 221−223). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Krivec Dragan, J. (2011). Spremna beseda. V I. Matko Lukan, A. Ilc in P. Učakar (ur.), Zlata ptica: zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec (str. 345−348). Ljubljana: Mladinska knjiga.

131

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Krivec Dragan, J. (2015). Uvodna beseda. V A. Ilc, P. Učakar in I. Matko Lukan (ur.), Drevo pravljic: pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica (str. 9−16). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Levstikove nagrade (2001). Otrok in knjiga, 28 (51), str. 91−95. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WWD78OCR/e232964b-862a-4283- b020-fd8a148ece11/PDF

Matko Lukan, I., Ilc, A. in Učakar P. (ur.) (2011). Zlata ptica: zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Matko Lukan, I., Ilc, A. in Učakar P. (ur.) (2013). Pravljični cvet: zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Boţič. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Nagrade Jelke Reichman (2009). V A. Ilc, P. Učakar in I. Matko Lukan (ur.), Čudeţni vrt: zgodbe in pesmi s podobami Jelke Reichman (str. 230). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Nagrade in priznanja (izbor) (2011). V I. Matko Lukan, A. Ilc in P. Učakar (ur.), Zlata ptica: zgodbe in pesmi s podobami Ančke Gošnik Godec (str. 359). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Nagrade in priznanja (izbor) (2013). V I. Matko Lukan, A. Ilc in P. Učakar (ur.), Pravljični cvet: zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Boţič (str. 330). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Nagrade in priznanja (izbor) (2015). V A. Ilc, P. Učakar in I. Matko Lukan (ur.). Drevo pravljic: pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica (str. 379). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Nikolajeva, M. in Gostinčar Cerar, M. (2003). Verbalno in vizualno. Otrok in knjiga, 30 (58), str. 5−26. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- X97UMMN3/c72394f8-3de1-4c9b-9c15-895c0f6dfa12/PDF

O Marjanci Jemec Boţič (2013). V I. Matko Lukan, A. Ilc in P. Učakar (ur.), Pravljični cvet: zgodbe in pesmi s podobami Marjance Jemec Boţič (str. 330). Ljubljana: Mladinska knjiga.

132

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

O Marlenki Stupica (2015). V A. Ilc, P. Učakar in I. Matko Lukan (ur.). Drevo pravljic: pravljice in pesmi s podobami Marlenke Stupica (str. 379). Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pregl, T. (1979). Slovenska knjiţna ilustracija. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pregl, A. (2014). O vizualni pismenosti in ilustraciji na Slovenskem. Otrok in knjiga, 41 (89), str. 63−70. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- 8IUFL919/83eb9722-6ee8-48be-a1b1-410ee7f72037/PDF

Trošt, N. (2010). Ilustracije in slovenski ilustratorji. Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradiva_ ESS/CVZU/LU_Jesenice/CVZU_6LUJ_Gradivo.pdf

Veler, A. (ur). (2005). Album slovenskih ilustratorjev. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zupančič, T. (2012). Kakovostna knjiţevna ilustracija za otroke. Otrok in knjiga, 39 (85), str. 5−16. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC- LATXVY24/4d773199-5dcc-45ca-96f8-d5add097cae2/PDF

133

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

9 VIRI SLIK

Slika 1: Orbis Sensualium Pictus (1658)

Orbis Sensualium Pictus. (b.d.). Pridobljeno s https://archive.org/services/img/johamoscommeniio00come

Slika 2: Slikanice za otroke (1972)

Slikanice za otroke. (b.d.). Pridobljeno s https://trc-leiden.nl/trc- needles/media/k2/items/cache/a338cc88f3c0b5e19c4361346c038d83_L.jpg

Slika 3: Fran Levstik (Martin Krpan z Vrha, 1917)

Martin Krpan z Vrha. (b.d.). Pridobljeno s https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/4a/Ilustracija_za_naslovnic o_knjige_Martin_Krpan.jpg/260px- Ilustracija_za_naslovnico_knjige_Martin_Krpan.jpg

Slika 4: Jelka Reichman

Jelka Reichman. (b.d.). Pridobljeno s https://www.dnevnik.si/i/ag/2014/09/10/824401.jpg

Slika 5: Marjanca Jemec Boţič

Marjanca Jemec Boţič. (b.d.). Pridobljeno s https://www.emka.si/img/authors/46t_2013/marjanca-jemec-bozic.jpg

Slika 6: Marlenka Stupica

Marlenka Stupica. (b.d.). Pridobljeno s https://www.mladina.si/media/www/slike/dnevne/__610/posebna-interviju-ma.jpg

134

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Slika 7: Ančka Gošnik Godec

Ančka Gošnik Godec. (b.d.). Pridobljeno s https://www.dnevnik.si/i/as/2011/11/29/knjiga_picture_765_0b0c3bbceb8cc64451c69 404b55baa69.jpeg

Slika 8: Čudeţni vrt (2009)

Čudeţni vrt. (b.d.). Pridobljeno s https://www.emka.si/img/product/2t_2011/cudezni-vrt.jpg

Slika 9: Zlata ptica (2011)

Zlata ptica. (b.d.). Pridobljeno s https://www.emka.si/img/product/41t_2011/zlata-ptica- mak.jpg

Slika 10: Pravljični cvet (2013)

Pravljični cvet. (b.d.). Pridobljeno s https://www.emka.si/img/product/48t_2013/9789610122319.jpg

Slika 11: Drevo pravljic (2015)

Drevo pravljic. (b.d.). Pridobljeno s https://www.emka.si/img/product/2t_2011/drevo- pravljic.jpg

135

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

10 PRILOGE

10.1 Priloga 1: Kazalo vsebine antologije Čudeţni vrt (2009)

Vsebina

Štefan, Anja: Pri Jelki Reichman.

Štefan, Anja: Je dolga, dolga prašna pot.

Ljudska slovenska pesem Rasla je jelka.

Kette, Dragotin: Šivilja in škarjice.

Voranc, Preţihov: Levi devţej.

Prešeren, France: Povodni moţ.

Černejeva, Anica: Hruška debeluška.

Bitenc, Janez: Po jurčke.

Štefan, Anja: Pravljica o jablani.

Ţupančič, Oton: Grozdje.

Ţupančič, Oton: Lan.

Štefan, Anja: Uganke.

Kosovel, Srečko: Sonček boţa ...

Štefan, Anja: Izlet.

Maurer, Neţa: V gozdu.

Šmit, Joţe: Mravljišče.

Suhodolčan, Leopold: Dvanajst slonov.

Ribičič, Josip: Poroka.

136

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Peroci, Ela: Nina v čudeţni deţeli.

Suhodolčan, Leopold: Cepecepetavček.

Černejeva, Anica: Škorčki zamorčki.

Kosovel, Srečko: Otrok s sončnico.

Bitenc, Janez: Klobuček.

Novy. Lili: Deţ.

Bitenc, Janez: Naša četica.

Bitenc, Janez: Kuţa pazi.

Štefan, Anja: Zebe, zebe, zebe.

Štefan, Anja: Prvi mraz.

Černejeva, Anica: Bele sneţinke.

Ruski ljudski slikopis; priredila Štefan, Anja: Rokavička.

Bitenc, Janez: Miklavţev semenj.

Štefan, Anja: Miška vzela je s poličke.

Ţupančič, Oton: Veseli koledniki.

Kovač, Polonca: Mali medo.

Krivec Dragan, Judita:

− O Jelki Reichman,

− Od kod je kaj?,

− Nagrade Jelke Reichman.

Koršič, Petra: Bibliografija ilustriranih knjig Jelke Reichman.

137

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

10.2 Priloga 2: Kazalo vsebine antologije Drevo pravljic (2015)

Vsebina

Krivec Dragan, Judita: Uvodna beseda.

Valjavec, Matija: Pastir.

Ţupančič, Oton: Črep, na tleh je lonček.

Ţupančič, Oton: Kroparji.

Gruden, Igo: Na krasu.

Gruden, Igo: Ob zahodu sonca.

Ljudska slovenska pesem Sonček čez hribček gre.

Ljudska slovenska pesem Kruh bi rad pekel.

Ljudska slovenska pesem Gril gode.

Ljudska slovenska pesem Pleši, pleši, črni kos!.

Peroci, Ela: Očala tete Bajavaje.

Peroci, Ela: Pravljice ţive v velikem starem mestu.

Grimm, Jacob in Wilhelm: Rdeča kapica.

Grimm, Jacob in Wilhelm: Trnuljčica.

Grimm, Jacob in Wilhelm: Sneguljčica.

Peroci, Ela: Moj deţnik je lahko balon.

Stupica, Marlenka: Gasilec.

Stupica, Marlenka: Pleskar.

Stupica, Marlenka: Slaščičarka.

138

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Stupica, Marlenka: Igralka.

Brenkova, Kristina: V prvem razredu.

Brenkova, Kristina: Prvič v Ljubljano.

Collodi, Carlo: Po petih mesecih veseljačenja Ostrţek začuti, da mu rastejo oslovska ušesa in da postaja pravi osliček z repom.

Suhodolčan, Leopold: Bolnik.

Suhodolčan, Leopold: Pot skozi gozd.

Suhodolčan, Leopold: Pravljično drevo.

Brenkova, Kristina: Delfina sreča lisico zvitorepko.

Brenkova, Kristina: Četrtkova ali srečna cesta.

Ljudska slovenska pravljica; zapisala Zökševa, Eva: O treh grahih.

Andersen, Hans Christian: Palčica.

Brenkova, Kristina: Pri dedku in babici.

Štampe Ţmavc, Bina: Pav.

Zajc, Dane: Deţ.

Maurer, Neţa: Lunin ples.

Černejeva, Anica: Škrateljčki.

Kovač, Polonca: Kresnica podnevnica.

Ţupančič, Oton: Na kolenu.

Ţupančič, Oton: Zlato v blatni vasi.

Ţupančič, Oton: Breza in hrast.

Brenkova, Kristina: Vonjave, barve, glasovi.

139

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Brenkova, Kristina: Na Benedikovem vrtu.

Stupica, Marlenka: Čudeţno drevo.

Andersen, Hans Christian: Grdi raček.

Grimm, Jacob in Wilhelm: Zvezdni tolarji.

Komelj, Milček:

− Spremna beseda,

− Od kod je kaj?,

− O Marlenki Stupica,

− Nagrade in priznanja (izbor).

Koršič, Petra, Bibliografija ilustriranih knjig Marlenke Stupica.

140

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

10.3 Priloga 3: Kazalo vsebine antologije Pravljični cvet (2013)

Vsebina

Štefan, Anja: Ţiveti v srajci srečnega človeka (uvodna beseda).

Kovič, Kajetan: Pust.

Kovič, Kajetan: Pet prstov.

Kovič, Kajetan: Ladja.

Jurca, Branka: Katka.

Jurca, Branka: Rdeči škorenjčki.

Jurca, Branka: Kdo prebudi Katko?.

Jurca, Branka: Katka, stoj!.

Jurca, Branka: Katka se vrne.

Kunčič, Mirko: Novo leto.

Štefan, Anja: Škratovske oči.

Ribičič, Josip: Nana.

Vošnjak, Sergej: Kruh, ki ga ni bilo.

Ljudska slovenska pesem Marička.

Ljudska slovenska pesem Kako Vipavci štejejo.

Ljudska slovenska pesem Lepi moj fantič.

Ljudska slovenska pesem Stara pesem.

Ljudska slovenska pravljica Petelinček in kokoška.

Štefan, Anja: Koprive.

141

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Lukić, Dragan: Štiri mame.

Maurer, Neţa: Preštej.

Maurer, Neţa: Prva čebela.

Maurer, Neţa: Vrabček čaka mamico.

Makarovič, Svetlana: Čuk in čukec.

Cerkovnik, Marja: Praznična pravljica.

Suhodolčan, Leopold: Piko Dinozaver.

Voglar, Mira: Črne čarovnije.

Černejeva, Anica: Orjemo, orjemo.

Černejeva, Anica: Tri ptičice.

Borin, Andreja: Vran.

Suhodolčan, Leopold: O medvedku in dečku.

Černejeva, Anica: Alenka učenka.

Černejeva, Anica: Naša kuharica.

Brest, Vida: Prodajamo za gumbe.

Ţupančič, Oton: Pesem nagajivka.

Ţupančič, Oton: Muca kuharica.

Ţupančič, Oton: Najmlajši kurir.

Jurca, Branka: Z Nino so šle spat tudi ribe.

Gregorič, Barbara: Nina – nana za urbana.

Ljudska amurska pravljica Ţabica in miška.

Glazer, Alenka: Kriţ kraţ.

Jurca, Branka: Ljudinski vlak.

142

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Jurca, Branka: Anča in čudeţna kreda.

Pisk, Bojan: Pred spanjem.

Pisk, Bojan: Zaspani očka.

Gruden, Igo: Pesmica o čričku.

Gruden, Igo: Joţek ima hišico.

Brest, Vida: Mala marjetica in gozdni moţ.

Zajc, Dane: Vrata.

Petan, Ţarko: Prva pravljica.

Petan, Ţarko: Pravljica o vrtu.

Suhodolčan, Leopold: O dedku in medvedku.

Pavček, Tone: Juri Muri v Afriki.

Kovač, Polonca: Mojmir zboli.

Kovač, Polonca: V mestu (ilustraciji).

Mate, Miha: Papagaj Bine (ilustracija).

Cone Bryant, Sara: Muca in papiga.

Košuta, Miroslav: Lestev in sirček.

Košuta, Miroslav: Zašlo je majhno jadro.

Košuta, Miroslav: Barve dreves.

Košuta, Miroslav: Čudeţna ptica.

Arhar, Vojan Tihomir; Paš Bizjak, Helena, Uganke.

Štefan, Anja: Melje, melje mlinček.

Sokolov, Cvetka: Novoletna.

Ljudska kavkaška pravljica Ţrebiček, koza in prašiček.

143

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Bitenc, Janez: Jaz sem Tinko Polovinko.

Bitenc, Janez: Sedem palčkov.

Štefan, Anja: O kokoški, ki ji je šlo vse narobe.

Štefan, Anja: Morska prašička.

Štefan, Anja: Luknjica.

Štefan, Anja: Klobuček.

Belišev, Ivan: Trmoglavi mucek.

Arhar, Vojan Tihomir: Uganka.

Grafenauer, Niko: Goske.

Štefan, Anja: Prašiček gre na pot.

Štefan, Anja: Teta Marjanca in medved.

Krivec Dragan, Judita:

− Spremna beseda,

− Od kod je kaj?,

− Nagrade in priznanja (izbor).

Koršič, Petra: Bibliografija ilustriranih knjig Marjance Jemec Boţič.

144

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

10.4 Priloga 4: Kazalo vsebine antologije Zlata ptica (2011)

Vsebina

Štefan Anja, Jaz rišem tako, da se gledamo (uvodna beseda)

Voranc, Preţihov: Levi devţej.

Gruden, Igo: Joţek ima hiško.

Gruden, Igo: Zobček.

Šmit, Joţe: Kdo ţivi v tej hišici.

Brenkova, Kristina: Ţrebiček.

Ljudska rezijanska pravljica Repek.

Peroci, Ela: Muca copatarica.

Ljudska siciljanska pravljica Sončeva hčerka.

Ljudska japonska pravljica Ošao.

Ljudska rezijanska pravljica Bogata in uboga sestra.

Ljudska slovenska pravljica Bela kača s kronico.

Peroci, Ela: Za lahko noč.

Ljudska rezijanska pravljica Zajec dela za lisico.

Ljudska rezijanska pravljica Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice.

Ljudska rezijanska pravljica Dvanajst ujcev.

Ljudska slovenska pravljica Pšenica – najlepši cvet.

Bevk, France: Pestrna (odlomek).

Ljudska ruska pravljica Zajček in repa.

145

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Ljudska vietnamska pravljica Deklica s podobe.

Ljudska kitajska pravljica Rumena štorklja.

Ljudska nemška pravljica Zlati teliček.

Ljudska rezijanska pravljica Tri botre lisičice.

Ljudska ruska pravljica Pravljica o jabolkih, ki pomladijo, in o ţivi vodi.

Ljudska ruska pravljica Volk in sedem kozličkov.

Maurer, Neţa: Kostanjev škratek.

Maurer, Neţa: Jesenski veter.

Maurer, Neţa: Kaplje.

Jurca, Branka: Sneţaki v vrtcu.

Brenkova, Kristina: Prigode koze Kunigunde (odlomek).

Pavček, Tone: Kresnica.

Pavček, Tone: Čiribiribum.

Maurer, Neţa: Zelena pesem.

Godec, Rupko: Kriţanki.

Ljudska slovenska pravljica Zlata ptica.

Ljudska slovenska pravljica O povodnem moţu.

Ljudska slovenska pravljica Janček jeţek.

Bitenc, Janez: Mamica moja.

Bitenc, Janez: Barčica.

Maurer, Neţa: Zebra.

Maurer, Neţa: Tiger.

Strniša Gregor, Lučka Regrat.

146

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Peroci, Ela: Kako je dedek račke kvačkal.

Kovač, Polonca: Zelišča male čarovnice: Bršljan.

Kovač, Polonca: Kamilica.

Kovač, Polonca: Janeţ.

Kovač, Polonca: Regrat.

Kovač, Polonca: Roţmarin.

Kovač, Polonca: Tavţentroţa.

Ljudske slovenske pesmi Skrinja pisana: Micka Koroška.

Ljudska slovenska pesem En, dva – smo doma.

Ljudska slovenska pesem Novoletna.

Ljudska slovenska pesem Petelinček.

Ljudska slovenska pesem Kosova ţenitev.

Kosovel, Srečko: Danuška.

Ljudska luţiškosrbska pravljica Leteča ladja.

Štefan, Anja: Iščemo hišico.

Štefan, Anja: Devet pogumnih miši.

Štefan, Anja: Popotnica.

Štefan, Anja: Nevihta.

Štefan, Anja: Sneţinke.

Ljudska slovenska pravljica Zajec in jeţ.

Ljudska slovenska pravljica Mačeha in pastorka.

Ljudska nanajska pravljica Uboga ţabica.

Ljudska slovenska pravljica Škrat pri čevljarju.

147

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Krivec Dragan, Judita:

− Spremna beseda,

− Od kod je kaj?,

− O Ančki Gošnik Godec,

− Nagrade in priznanja (izbor).

Koršič, Petra: Bibliografija ilustriranih knjig Ančke Gošnik Godec.

148

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

10.5 Priloga 5: Preglednica avtorjev, ilustratorjev, prevajalcev, naslovov, literarnih vrst, letnice 1. izida v originalu in v slovenščini in slovenske/svetovne knjiţevnosti

Letni Letni ca 1. ca 1. Slovenska Priimek, Priimek, izida Priimek, ime Literarna izida / svetovna ime ime Naslov v avtorja vrsta v književnos ilustratorja prevajalca slove origi t nščin nalu i Je dolga, Reichman, poezija Štefan, Anja dolga 2008 slovenska Jelka (pesem) prašna pot Reichman, Šivilja in proza Kette, Dragotin 1910 slovenska Jelka škarjice (pravljica) Voranc, Reichman, proza Levi devţej 1962 slovenska Preţihov Jelka (pravljica) Prešeren, Reichman, poezija Povodni moţ 1985 slovenska France Jelka (pesem) Černejeva, Reichman, Hruška poezija 1990 slovenska Anica Jelka debeluška (pesem) Reichman, poezija Bitenc, Janez Po jurčke 2003 slovenska Jelka (pesem) Reichman, Pravljica o proza Štefan, Anja 1995 slovenska Jelka jablani (slikopis) Reichman, poezija Ţupančič, Oton Grozdje 1986 slovenska Jelka (pesem) Reichman, poezija Ţupančič, Oton Lan 1986 slovenska Jelka (pesem) Reichman, poezija Štefan, Anja Uganke 2006 slovenska Jelka (uganka) Kosovel, Reichman, Sonček boţa poezija 1983 slovenska Srečko Jelka … (pesem) Reichman, poezija Štefan, Anja Izlet 2008 slovenska Jelka (pesem) Reichman, poezija Maurer, Neţa V gozdu 1993 slovenska Jelka (pesem) Reichman, poezija Šmit, Joţe Mravljišče 1993 slovenska Jelka (pesem) Suhodolčan, Reichman, Dvanajst proza 1976 slovenska Leopold Jelka slonov (pravljica) Reichman, proza Ribičič, Josip Poroka 1931 slovenska Jelka (pravljica) Nina v Reichman, proza Peroci, Ela čudeţni 1985 slovenska Jelka (pravljica) deţeli Suhodolčan, Reichman, Cepecepetav proza 1979 slovenska Leopold Jelka ček (pravljica) Černejeva, Reichman, Škorčki poezija 1990 slovenska Anica Jelka zamorčki (pesem) Kosovel, Reichman, Otrok s poezija 1983 slovenska Srečko Jelka sončnico (pesem) Reichman, poezija Bitenc, Janez Klobuček 2003 slovenska Jelka (pesem)

149

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Reichman, poezija Novy, Lili Deţ 2003 Slovenska Jelka (pesem) Reichman, poezija Bitenc, Janez Naša četica 2003 slovenska Jelka (pesem) Reichman, poezija Bitenc, Janez Kuţa pazi 2003 slovenska Jelka (pesem) Reichman, Zebe, zebe, poezija Štefan, Anja 2008 slovenska Jelka zebe (pesem) Reichman, poezija Štefan, Anja Prvi mraz 2008 slovenska Jelka (pesem) Černejeva, Reichman, Bele poezija 1990 slovenska Anica Jelka sneţinke (pesem) Reichman, Miklavţev proza Bitenc, Janez 2005 slovenska Jelka semenj (pravljica) Reichman, Miška vzela proza Štefan, Anja 2008 slovenska Jelka je s poličke (pravljica) Reichman, Veseli proza Ţupančič, Oton 1991 slovenska Jelka koledniki (pravljica) Reichman, proza Kovač, Polonca Mali medo 2000 slovenska Jelka (pravljica) Gošnik Voranc, proza Godec, Levi devţej 1962 slovenska Preţihov (pravljica) Ančka Gošnik Joţek ima poezija Gruden, Igo Godec, 1966 slovenska hiško (pesem) Ančka Gošnik poezija Gruden, Igo Godec, Zobček 1966 slovenska (pesem) Ančka Gošnik Kdo ţivi v tej poezija Šmit, Joţe Godec, 1959 slovenska hišici (pesem) Ančka Gošnik Brenkova, proza Godec, Ţrebiček 1968 slovenska Kristina (pravljica) Ančka Gošnik Muca proza Peroci, Ela Godec, 1957 slovenska copatarica (pravljica) Ančka Gošnik proza Peroci, Ela Godec, Za lahko noč 1964 slovenska (pravljica) Ančka Gošnik Pestrna proza Bevk, France Godec, 1974 slovenska (odlomek) (pravljica) Ančka Gošnik Kostanjev poezija Maurer, Neţa Godec, 1980 slovenska škratek (pesem) Ančka Gošnik Jesenski poezija Maurer, Neţa Godec, 1980 slovenska veter (pesem) Ančka Gošnik poezija Maurer, Neţa Godec, Kaplje 1980 slovenska (pesem) Ančka Gošnik Sneţaki v proza Jurca, Branka Godec, 1983 slovenska vrtcu (pravljica) Ančka Gošnik Prigode koze Brenkova, proza Godec, Kunigunde 1984 slovenska Kristina (pravljica) Ančka (odlomek)

150

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Gošnik poezija Pavček, Tone Godec, Kresnica 1984 slovenska (pesem) Ančka Gošnik poezija Pavček, Tone Godec, Čiribiribum 1984 slovenska (pesem) Ančka Gošnik Zelena poezija Maurer, Neţa Godec, 1985 slovenska pesem (pesem) Ančka Gošnik poezija Godec, Rupko Godec, Kriţanki 2011 slovenska (uganka) Ančka Gošnik Mamica poezija Bitenc, Janez Godec, 1985 slovenska moja (pesem) Ančka Gošnik poezija Bitenc, Janez Godec, Barčica 1985 slovenska (pesem) Ančka Gošnik poezija Maurer, Neţa Godec, Zebra 1987 slovenska (pesem) Ančka Gošnik poezija Maurer, Neţa Godec, Tiger 1987 slovenska (pesem) Ančka Gošnik Lučka proza Strniša, Gregor Godec, 1987 slovenska Regrat (pravljica) Ančka Gošnik Kako je proza Peroci, Ela Godec, dedek račke 1990 slovenska (pravljica) Ančka kvačkal Gošnik Zelišča male proza Kovač, Polonca Godec, čarovnice: 1995 slovenska (pravljica) Ančka Bršljan Gošnik proza Kovač, Polonca Godec, Kamilica 1995 slovenska (pravljica) Ančka Gošnik proza Kovač, Polonca Godec, Janeţ 1995 slovenska (pravljica) Ančka Gošnik proza Kovač, Polonca Godec, Regrat 1995 slovenska (pravljica) Ančka Gošnik proza Kovač, Polonca Godec, Roţmarin 1995 slovenska (pravljica) Ančka Gošnik proza Kovač, Polonca Godec, Tavţentroţa 1995 slovenska (pravljica) Ančka Gošnik Kosovel, poezija Godec, Danuška 1998 slovenska Srečko (pesem) Ančka Gošnik Iščemo poezija Štefan, Anja Godec, 2005 slovenska hišico (pesem) Ančka

151

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Gošnik Devet poezija Štefan, Anja Godec, pogumnih 2005 Slovenska (pesem) Ančka miši Gošnik poezija Štefan, Anja Godec, Popotnica 2005 slovenska (pesem) Ančka Gošnik poezija Štefan, Anja Godec, Nevihta 2005 slovenska (pesem) Ančka Gošnik poezija Štefan, Anja Godec, Sneţinke 2005 slovenska (pesem) Ančka Jemec poezija Kovič, Kajetan Boţič, Pust 1963 slovenska (pesem) Marjanca Jemec poezija Kovič, Kajetan Boţič, Pet prstov 1963 slovenska (pesem) Marjanca Jemec poezija Kovič, Kajetan Boţič, Ladja 1963 slovenska (pesem) Marjanca Jemec proza Jurca, Branka Boţič, Katka 1972 slovenska (pravljica) Marjanca Jemec Rdeči proza Jurca, Branka Boţič, 1970 slovenska škorenjčki (pravljica) Marjanca Jemec Kdo prebudi proza Jurca, Branka Boţič, 1972 slovenska Katko (pravljica) Marjanca Jemec proza Jurca, Branka Boţič, Katka, stoj! 1972 slovenska (pravljica) Marjanca Jemec Katka se proza Jurca, Branka Boţič, 1976 slovenska vrne (pravljica) Marjanca Jemec poezija Kunčič, Mirko Boţič, Novo leto 1992 slovenska (pesem) Marjanca Jemec Škratovske poezija Štefan, Anja Boţič, 2014 slovenska oči (pesem) Marjanca Jemec proza Ribičič, Josip Boţič, Nana 1937 slovenska (pravljica) Marjanca Jemec Kruh, ki ga proza Vošnjak, Sergej Boţič, 1971 slovenska ni bilo (pravljica) Marjanca Jemec poezija Štefan, Anja Boţič, Koprive 2011 slovenska (pesem) Marjanca Jemec Minatti, proza Lukić, Dragan Boţič, Štiri mame 1972 srbska Ivan (pravljica) Marjanca

152

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Jemec poezija Maurer, Neţa Boţič, Preštej 1972 Slovenska (pesem) Marjanca Jemec poezija Maurer, Neţa Boţič, Prva čebela 1972 slovenska (pesem) Marjanca Jemec Vrabček poezija Maurer, Neţa Boţič, čaka 1972 slovenska (pesem) Marjanca mamico Jemec Makarovič, proza Boţič, Čuk in čukec 1973 slovenska Svetlana (pravljica) Marjanca Jemec Cerkovnik, Praznična proza Boţič, 1974 slovenska Marja pravljica (pravljica) Marjanca Jemec Suhodolčan, Piko proza Boţič, 1978 slovenska Leopold Dinozaver (pravljica) Marjanca Jemec Črne poezija Voglar, Mira Boţič, 2002 slovenska čarovnije (pesem) Marjanca Jemec Černejeva, Orjemo, poezija Boţič, 1975 slovenska Anica orjemo (pesem) Marjanca Jemec Černejeva, poezija Boţič, Tri ptičice 1975 slovenska Anica (pesem) Marjanca Jemec poezija Borin, Andreja Boţič, Vran 2009 slovenska (pesem) Marjanca Jemec Suhodolčan, O medvedku proza Boţič, 1979 slovenska Leopold in dečku (pravljica) Marjanca Jemec Černejeva, Alenka poezija Boţič, 1930 slovenska Anica učenka (pesem) Marjanca Jemec Černejeva, Naša poezija Boţič, 1930 slovenska Anica kuharica (pesem) Marjanca Jemec Prodajamo proza Brest, Vida Boţič, 1976 slovenska za gumbe (pravljica) Marjanca Jemec Pesem poezija Ţupančič, Oton Boţič, 1980 slovenska nagajivka (pesem) Marjanca Jemec Muca poezija Ţupančič, Oton Boţič, 1980 slovenska kuharica (pesem) Marjanca Jemec Grabeljšek, Najmlajši proza Boţič, 1980 slovenska Karel kurir (pravljica) Marjanca Jemec Z Nino so šle proza Jurca, Branka Boţič, spat tudi 1980 slovenska (pravljica) Marjanca ribe

153

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Jemec Gregorič, Nina – nana poezija Boţič, 2006 Slovenska Barbara za Urbana (pesem) Marjanca Jemec poezija Glazer, Alenka Boţič, Kriţ kraţ 1980 slovenska (pesem) Marjanca Jemec Ljudinski proza Jurca, Branka Boţič, 1983 slovenska vlak (pravljica) Marjanca Jemec Anča in proza Jurca, Branka Boţič, čudeţna 1983 slovenska (pravljica) Marjanca kreda Jemec Pred poezija Pisk, Bojan Boţič, 1983 slovenska spanjem (pesem) Marjanca Jemec Zaspani poezija Pisk, Bojan Boţič, 1983 slovenska očka (pesem) Marjanca Jemec Pesmica o poezija Gruden, Igo Boţič, 1984 slovenska čričku (pesem) Marjanca Jemec Joţek ima poezija Gruden, Igo Boţič, 1984 slovenska hiško (pesem) Marjanca Jemec Mala poezija Brest, Vida Boţič, marjetica in 1985 slovenska (pesem) Marjanca gozdni moţ Jemec poezija Zajc, Dane Boţič, Vrata 1985 slovenska (pesem) Marjanca Jemec Prva proza Petan, Ţarko Boţič, 1986 slovenska pravljica (pravljica) Marjanca Jemec Pravljica o proza Petan, Ţarko Boţič, 1986 slovenska vrtu (pravljica) Marjanca Jemec Suhodolčan, O dedku in proza Boţič, 1987 slovenska Leopold medvedku (pravljica) Marjanca Jemec Juri Muri v poezija Pavček, Tone Boţič, 1988 slovenska Afriki (pesem) Marjanca Jemec proza Kovač, Polonca Boţič, Mojmir zboli 1989 slovenska (pravljica) Marjanca Jemec (ilustracija Kovač, Polonca Boţič, V mestu 1991 slovenska ) Marjanca Jemec Papagaj (ilustracija Mate, Miha Boţič, 1992 slovenska Bine ) Marjanca Jemec Cone Bryant, Kobe, Muca in proza Boţič, 1918 1994 ameriška Sara Marjana papiga (pravljica) Marjanca

154

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Jemec Košuta, Lestev in poezija Boţič, 1976 Slovenska Miroslav sirček (pesem) Marjanca Jemec Zašlo je Košuta, poezija Boţič, majhno 1995 slovenska Miroslav (pesem) Marjanca jadro Jemec Košuta, poezija Boţič, Barve dreves 1995 slovenska Miroslav (pesem) Marjanca Jemec Košuta, Čudeţna poezija Boţič, 1995 slovenska Miroslav ptica (pesem) Marjanca Arhar, Vojan Jemec poezija Tihomir; Paš Boţič, Uganke 1996 slovenska (uganka) Bizjak, Helena Marjanca Jemec Melje, melje proza Štefan, Anja Boţič, 1999 slovenska mlinček (pravljica) Marjanca Jemec Sokolov, poezija Boţič, Novoletna 2009 slovenska Cvetka (pesem) Marjanca Jemec Jaz sem poezija Bitenc, Janez Boţič, Tinko 2001 slovenska (pesem) Marjanca Polovinko Jemec Sedem poezija Bitenc, Janez Boţič, 2005 slovenska palčkov (pesem) Marjanca Jemec O kokoški, ki proza Štefan, Anja Boţič, ji je šlo vse 2005 slovenska (pravljica) Marjanca narobe Jemec Morska poezija Štefan, Anja Boţič, 2012 slovenska prašička (pesem) Marjanca Jemec proza Štefan, Anja Boţič, Luknjica 2005 slovenska (pravljica) Marjanca Jemec poezija Štefan, Anja Boţič, Klobuček 2012 slovenska (pesem) Marjanca Jemec Komelj, Trmoglavi proza Belišev, Ivan Boţič, 2008 ruska Miklavţ mucek (pravljica) Marjanca Jemec Arhar, Vojan poezija Boţič, Uganka 2012 slovenska Tihomir (uganka) Marjanca Jemec Grafenauer, poezija Boţič, Goske 2011 slovenska Niko (pesem) Marjanca Jemec Prašiček gre proza Štefan, Anja Boţič, 2013 slovenska na pot (pravljica) Marjanca Jemec Teta proza Štefan, Anja Boţič, Marjanca in 2013 slovenska (pravljica) Marjanca medved Valjavec, Stupica, poezija Pastir 1944 slovenska Matija Marlenka (pesem)

155

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Stupica, Črep, na tleh poezija Ţupančič, Oton 1952 Slovenska Marlenka je lonček (pesem) Stupica, poezija Ţupančič, Oton Kroparji 1952 slovenska Marlenka (pesem) Stupica, poezija Gruden, Igo Na Krasu 1949 slovenska Marlenka (pesem) Stupica, Ob zahodu poezija Gruden, Igo 1949 slovenska Marlenka sonca (pesem) Stupica, Očala tete proza Peroci, Ela 1956 slovenska Marlenka Bajavaje (pravljica) Pravljice ţive v Stupica, proza Peroci, Ela velikem 1969 slovenska Marlenka (pravljica) starem mestu Grimm, Jacob Stupica, Kovač, Rdeča proza 1812 1875 nemška In Wilhelm Marlenka Polonca kapica (pravljica) Grimm, Jacob Stupica, Albreht, proza Trnuljčica 1812 1944 nemška In Wilhelm Marlenka Fran (pravljica) Grimm, Jacob Stupica, Albreht, proza Sneguljčica 1812 1933 nemška In Wilhelm Marlenka Fran (pravljica) Moj deţnik Stupica, proza Peroci, Ela je lahko 1955 slovenska Marlenka (pravljica) balon Stupica, Stupica, (ilustracija Gasilec 1969 slovenska Marlenka Marlenka ) Stupica, Stupica, (ilustracija Pleskar 1969 slovenska Marlenka Marlenka ) Stupica, Stupica, (ilustracija Slaščičarka 1969 slovenska Marlenka Marlenka ) Stupica, Stupica, (ilustracija Igralka 1969 slovenska Marlenka Marlenka ) Brenkova, Stupica, V prvem proza 1973 slovenska Kristina Marlenka razredu (pravljica) Brenkova, Stupica, Prvič v proza 1973 slovenska Kristina Marlenka Ljubljano (pravljica) Po petih mesecih veseljačenja Ostrţek začuti, da Stupica, Širok, proza Collodi, Carlo mu rastejo 1883 1960 italijanska Marlenka Albert (pravljica) oslovska ušesa in da postaja pravi osliček z repom Suhodolčan, Stupica, proza Bolnik 1974 slovenska Leopold Marlenka (pravljica) Suhodolčan, Stupica, Pot skozi proza 1970 slovenska Leopold Marlenka gozd (pravljica) Suhodolčan, Stupica, Pravljično proza 1982 slovenska Leopold Marlenka drevo (pravljica) Delfina Brenkova, Stupica, proza sreča lisico 1972 slovenska Kristina Marlenka (pravljica) Zvitorepko

156

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Brenkova, Stupica, Četrtkova ali proza 1972 Slovenska Kristina Marlenka srečna cesta (pravljica) Andersen, Hans Stupica, Orel Kos, proza Palčica 1835 1957 danska Christian Marlenka Silvana (pravljica) Brenkova, Stupica, Pri dedku in proza 1975 slovenska Kristina Marlenka babici (pravljica) Štampe Ţmavc, Stupica, poezija Pav 1998 slovenska Bina Marlenka (pesem) Stupica, poezija Zajc, Dane Deţ 1994 slovenska Marlenka (pesem) Stupica, poezija Maurer, Neţa Lunin ples 2000 slovenska Marlenka (pesem) Černejeva, Stupica, poezija Škrateljčki 2000 slovenska Anica Marlenka (pesem) Stupica, Kresnica proza Kovač, Polonca 1983 slovenska Marlenka podnevnica (pravljica) Stupica, poezija Ţupančič, Oton Na kolenu 1980 slovenska Marlenka (pesem) Stupica, Zlato v poezija Ţupančič, Oton 1980 slovenska Marlenka Blatni vasi (pesem) Stupica, Breza in poezija Ţupančič, Oton 1980 slovenska Marlenka hrast (pesem) Vonjave, Brenkova, Stupica, proza barve, 1996 slovenska Kristina Marlenka (pravljica) glasovi Na Brenkova, Stupica, proza Benediktove 1996 slovenska Kristina Marlenka (pravljica) m vrtu Stupica, Stupica, Čudeţno proza 1995 slovenska Marlenka Marlenka drevo (pravljica) Andersen, Hans Stupica, Orel Kos, proza Grdi raček 1843 1963 danska Christian Marlenka Silvana (pravljica) Grimm, Jacob Stupica, Kovač, Zvezdni proza 1819 1964 nemška In Wilhelm Marlenka Polonca tolarji (pravljica) LJUDSK O

SLOVST VO Reichman, Rasla je slovenska 2004 Jelka jelka pesem Reichman, ruski Rokavička 1995 Jelka slikopis Gošnik rezijanska Godec, Repek 1973 pravljica Ančka Gošnik Brenkova, Sončeva sicilijanska Godec, 1966 Kristina hčerka pravljica Ančka Gošnik Brenkova, japonska Godec, Ošao 1967 Kristina pravljica Ančka Gošnik Bogata in rezijanska Godec, 1979 uboga sestra pravljica Ančka

157

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Gošnik Bela kača s slovenska Godec, 1979 kronico pravljica Ančka Gošnik Zajec dela rezijanska Godec, 1973 za lisico pravljica Ančka Rusica Gošnik pregnala rezijanska Godec, 1973 grdinico iz pravljica Ančka lisičje hišice Gošnik Dvanajst rezijanska Godec, 1974 ujcev pravljica Ančka Gošnik Pšenica - slovenska Godec, 1974 najlepši cvet pravljica Ančka Gošnik Brenkova, Zajček in ruska Godec, 1976 Kristina repa pravljica Ančka Gošnik Jerman, Deklica s vietnamska Godec, 1976 Zdenka podobe pravljica Ančka Gošnik Brenkova, Rumena kitajska Godec, 1976 Kristina štorklja pravljica Ančka Gošnik Brenkova, nemška Godec, Zlati teliček 1976 Kristina pravljica Ančka Gošnik Tri botre rezijanska Godec, 1976 lisičice pravljica Ančka Pravljica o Gošnik Blaţič, jabolkih, ki ruska Godec, 1980 Viktor pomladijo, pravljica Ančka in o ţivi vodi Gošnik Volk in Blaţič, ruska Godec, sedem 1980 Viktor pravljica Ančka kozličkov Gošnik slovenska Godec, Zlata ptica 1972 pravljica Ančka Gošnik O povodnem slovenska Godec, 1972 moţu pravljica Ančka Gošnik slovenska Godec, Janček jeţek 1982 pravljica Ančka Skrinja Gošnik pisana: slovenska Godec, 1998 Micka pesem Ančka Koroška Gošnik En, dva – slovenska Godec, 1998 smo doma pesem Ančka Gošnik slovenska Godec, Novoletna 1998 pesem Ančka Gošnik slovenska Godec, Petelinček 1998 pesem Ančka

158

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

Gošnik Kosova slovenska Godec, 1998 ţenitev pesem Ančka Gošnik luţiškosrbs Brenkova, Godec, Leteča ladja ka 2001 Kristina Ančka pravljica Gošnik slovenska Godec, Zajec in jeţ 2011 pravljica Ančka Gošnik Mačeha in slovenska Godec, 2011 pastorka pravljica Ančka Gošnik Golia, Uboga nanajska Godec, 2002 Pavel ţabica pravljica Ančka Gošnik Škrat pri slovenska Godec, 2002 čevljarju pravljica Ančka Jemec slovenska Boţič, Marička 1971 pesem Marjanca Jemec Kako slovenska Boţič, Vipavci 1971 pesem Marjanca štejejo Jemec Lepi moj slovenska Boţič, 1972 fantič pesem Marjanca Jemec slovenska Boţič, Stara pesem 1972 pesem Marjanca Jemec Petelinček in slovenska Boţič, 2003 kokoška pravljica Marjanca Jemec Štefan, Ţabica in amurska Boţič, 2008 Anja miška pravljica Marjanca Jemec Ţrebiček, Brenkova, kavkaška Boţič, koza in 2007 Kristina pravljica Marjanca prašiček Stupica, Sonček čez slovenska 1971 Marlenka hribček gre pesem Stupica, Kruh bi rad slovenska 1971 Marlenka pekel pesem Stupica, slovenska Gril gode 1971 Marlenka pesem Stupica, Pleši, pleši, slovenska 1971 Marlenka črni kos! pesem Stupica, O treh slovenska 1964 Marlenka grahih pravljica

159

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

10.6 Priloga 6: Skupna preglednica ilustriranih avtorjev oziroma avtoric antologij po številu del

Število ilustriranih del v antologiji:

Drevo Zlata Priimek in ime avtorja oziroma Čudežni vrt Pravljični pravljic ptica Skupaj avtorice (2009) cvet (2013) (2015) (2011)

1. Štefan, Anja 7 / 9 5 21 2. Maurer, Neţa 1 1 3 6 11 3. Kovač, Polonca 1 1 2 6 10 4. Ţupančič, Oton 3 5 2 / 10 5. Bitenc, Janez 5 / 2 2 9 6. Brenkova, Kristina / 7 / 2 9 7. Jurca, Branka / / 8 1 9 8. Černejeva, Anica 3 1 4 / 8 9. Suhodolčan, Leopold 2 3 3 / 8 10. Peroci, Ela 1 3 / 3 7 11. Gruden, Igo / 2 2 2 6 12. Stupica, Marlenka / 5 / / 5 13. Grimm, Jacob in Wilhelm / 4 / / 4 14. Košuta, Miroslav / / 4 / 4 15. Kosovel, Srečko 2 / / 1 3 16. Kovič, Kajetan / / 3 / 3 17. Pavček, Tone / / 1 2 3 18. Andersen, Hans Christian / 2 / / 2 19. Brest, Vida / / 2 / 2 20. Petan, Ţarko / / 2 / 2 21. Pisk, Bojan / / 2 / 2 22. Ribičič, Josip 1 / 1 / 2 23. Šmit, Joţe 1 / / 1 2 24. Voranc, Preţihov 1 / / 1 2 25. Zajc, Dane / 1 1 / 2 26. Arhar, Vojan Tihomir / / 1 / 1 27. Arhar, Vojan Tihomir in / / 1 / 1 Paš Bizjak, Helena

160

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Tamara Škvorc; diplomsko delo

28. Belišev, Ivan / / 1 / 1 29. Bevk, France / / / 1 1 30. Borin, Andreja / / 1 / 1 31. Cerkovnik, Marja / / 1 / 1 32. Collodi, Carlo / 1 / / 1 33. Cone Bryant, Sara / / 1 / 1 34. Glazer, Alenka / / 1 / 1 35. Godec, Rupko / / / 1 1 36. Grabeljšek, Karel / / 1 / 1 37. Grafenauer, Niko / / 1 / 1 38. Gregorič, Barbara / / 1 / 1 39. Kette, Dragotin 1 / / / 1 40. Kunčič, Mirko / / 1 / 1 41. Lukić, Dragan / / 1 / 1 42. Makarovič, Svetlana / / 1 / 1 43. Mate, Miha / / 1 / 1 44. Novy, Lili 1 / / / 1 45. Prešeren, France 1 / / / 1 46. Strniša, Gregor / / / 1 1 47. Sokolov, Cvetka / / 1 / 1 48. Štampe Ţmavc, Bina / 1 / / 1 49. Valjavec, Matija / 1 / / 1 50. Voglar, Mira / / 1 / 1 51. Vošnjak, Sergej / / 1 / 1

161