21. junij 2012 1001- solkanski ~asopis 1

21. junij 2012 solkanski časopis Leto XIX, {tevilka 73

Iz vsebine Drage krajanke in krajani! Slovenska osamosvojitev je zgodba o pogumu in odločnosti. Tega Delo sveta KS pa niso dosegli le odločni vojaki in modri politiki. Zmagala je Med urejanjem teko~ih zadev in Slovenija. Od začetka do danes se časi spreminjajo. planiranjem nadaljnjih akcij, od Uspehi in neuspehi so sestavni del življenja. Vendar se moramo reševanja okoljskih problemov do zavedati, da je enotnost, sodelovanje in samozavest pogoj za ~ezmejnega sodelovanja. uspeh. Na strani 2 Tega se v KS Solkan zavedamo in zato smo uspešni. In zakaj ne bi šla po tej poti celotna Slovenija. Dolgobradi in Slovani Stopimo skupaj in premagajmo tiste, ki z zastarelim razmišljanjem O ~asu, ki se ga ne spominjamo, nas delujejo drugače. Za boljši danes in jutri. pa nanj opozarjajo najdbe pri vsakem malo globljem izkopu. S to mislijo želim vsem prijetno praznovanje dneva državnosti. Na strani 4 Preživimo ga kar najlepše. Prospekt o radi~u Da se nam že poleti delajo skom- Jožef Leban ine po krožniku reguta, ki ni samo Mavrica želja iz Solkana v nebo. (Foto Marjetka Plesni~ar). predsednik Sveta KS vrtnina, ampak tudi umetnina. Po barvi, obliki in okusu. Na strani 5

Pred po~itnicami PRIREDITVE OB DNEVU DRŽAVNOSTI Čiščenje Solkana V OŠ se dogaja toliko stvari, da bi PESEM POD LIPO mnogi radi nazaj med šolske klopi! Na straneh 6 in 7 v soboto, 23. junija 2012 ob 20.30 na Trgu M. A. Plenčiča pred cerkvijo v Solkanu. Nedjan Brataševec Nastopili bodo: Tisti, ki je v Guinessovo knjigo Mešani pevski zbor Slavec Solkan, rekordov prišel z najve~jim koranom Ženski pevski zbor Rože Nova Gorica, na svetu. S ponatisi ohranja rokopise Moški pevski zbor Fran Venturini, Domjo Trst, in knjige, kot poljski ~astni konzul Vokalna skupina Flance, Baška grapa, uspešno povezuje Poljsko in Slov- Komendski muzikantje enijo. Na strani 8 Organizirata PKD Slavec in TD Solkan V primeru slabega vremena bo prireditev na karavli v Solkanu. Sveti Rok Na obledeli fotografiji iz leta 1946, PROSLAVA NA SABOTINU devet let preden so ga podrli. v ponedeljek 25.junija 2012 Vinko Paljk razkriva nekaj tan~ic o žalostnem koncu te cerkvice ob ob 8.00 uri dvig državne zastave. solkanskem pokopališ~u. Ostaja ob 8.30 maša za domovino pri cerkvici svetega Valentina vprašanje, zakaj je nih~e po prvi sve- ob 10.30 osrednja proslava v veteranskem domu na Sabotinu tovni vojni ni hotel obnoviti. Na strani 9 Organizira Združenje veteranov vojne za Slovenijo Nova Gorica, sekcija Solkan – Kromberk – Loke Nimajo miru Upokojenci, seveda. Prepevajo in se potepajo, vmes pa uspešno tekmu- jejo. Med krošnjami nad Sočo Na straneh 10 in 11

Jubilej rezbarjev O nastanku in delovanju društva RIRDS, ki nadaljujejo tradicijo solkan- skih umetnikov v lesu. Na strani 11 Zadnji~? Upamo, da ne! Samo letos se je akcije udeležilo okrog 200 krajanov, ki so nabrali 10 m3 materiala in eno tono odpadkov. (Foto Dorica Golob) O medu po doma~e Nare~ni napis o marljivih ~umelah in pridnih ljudeh, ki zanje skrbijo. Da Krajevna skupnost Solkan bomo še bolj cenili med, propolis in vabi na druge dobrote iz panja. Na strani 12 odprtje pokritega kotalkališča na nekdanji karavli v Solkanu solkanski časopis v petek, 22. junija 2012, ob 18. uri. Izdaja: KS Solkan Zanjo: Jožef Leban Odgovorni urednik: Toni Gomiš~ek Uredni{ki odbor: Jožef Leban, Saša Marušič, V programu sodelujeta Franc Marušič, Erika Grosar, Božidar Markič, Evelin Bizjak, Darinka Kozinc, Tomaž Čadež, Kotalkarski klub Perla Solkan dr. Branko Marušič, Mitja Marussig Jezikovni pregled: Katarina Vuga in Likovni urednik: Bojan Bole DTP: ArtTECH Mažoretno društvo iz Solkana. Tisk: Grafika So~a, Nova Gorica Naklada: 1500 izvodov - junij 2012 Funpark je odprt. Ve~ na strani 4 (Foto: Ale{ Srnovr{nik) 2 1001- solkanski ~asopis 21. junij 2012 KS Solkan Delo sveta KS Solkan Program ostalih prireditev KS Solkan in društev v juliju, avgustu in septembru 2012 Pridejo trenutki, ko začetna zagna- Zelo uspešna je bila tudi čistilna nost nekoliko popusti in se aktivnosti akcija, ki je potekala v okviru vseslo- zmanjšajo. Ta ugotovitev velja tudi za venske akcije »Očistimo Slovenijo«. Mesec Prireditev in lokacija Organizator našo KS. Kljub temu pa lahko rečem, Akcije se je udeležilo okrog 200 kra- da se nismo povsem ustavili. Normalno janov, ki so nabrali 10 m3 materiala in JULIJ je, da v začetku leta pripravljamo na- eno tono odpadkov. Pohvalno je, da Julij Kulturno zabavni sobotni večeri na Trgu J. Srebrniča KD Slavec in TD črte za obdobje, ki prihaja. Pri pripravi je sodelovalo veliko mladih. Splošno Solkan načrtov moramo upoštevati realne vi- mnenje je, da je Solkan razmeroma čist dike, predvsem finančne, ki vplivajo kraj. Kljub temu pa ne smemo mimo na realizacijo. Čeprav ta del obdobja opozorila udeležencev, da so mesta ob AVGUST še ne pokaže vidnejših rezultatov, pa zabojnikih precej zanemarjena. Krajani od 27. avgusta Mladinsko evropsko prvenstvo v spustu in slalomu Kajak klub SE smo se na začetek udejanjanja načrtov puščajo ob zabojnikih stvari, ki sodijo do 9. septembra Nova Gorica dobro pripravili. v zbirni center, zato je večkrat dostop 28. avgust Predstavitev zbornika Soukan an Sukenci u sukenščini KS Solkan Komisija, ki se ukvarja s prometno onemogočen. Komunalo smo o tem že ureditvijo v Solkanu, je pregledala do- obvestili. Obljubili so nam, da bodo na karavli sedanjo prometno urejenost. Skupaj s stvari uredili. Ob tej priliki bi rad za- 30. avgust Razstava likovnih del v domu KS Solkan KS Solkan predstavniki MONG, Policijske posta- prosil krajane, da upoštevajo navodila je, Komunale in člani Sveta KS Solkan in spoštujejo red pri odlaganju odpad- si je podrobno ogledala prometno kov. SEPTEMBER ureditev Solkana. Zaključki so bili po- Zelo marljivi so člani komisije za 1. september Krajevni praznik – kulturni in zabavni del »na placu« KS Solkan sredovani ustreznim službam MONG prireditve, ki nam pripravljajo po- 2. september Soška regata Kajak klub SE v reševanje. Nekaj je bilo že realizi- leg drugega tudi bogat program ob Nova Gorica rano, največ pa še čaka na zeleno luč praznovanju krajevnega praznika, ki MONG-a. Ekološki del komisije se je bo letos 1. septembra s pričetkom ob 9. september Koncert sakralne glasbe ob krajevnem prazniku sestal s predstavniki Solkanske indu- 19.30, spet na solkanskem Placu. Niso v baziliki na Sveti Gori KS Solkan strije apna, Kamnolomi in Salonitom izključena tudi presenečenja. 14. september Razstava Rezbarskointarzijskega društva Solkan Anhovo. Predstavniki so nam prisluh- Komisija za odnose z rajonskimi in izdaja zbornika v domu KS Solkan RIRD Solkan nili in upamo, da bodo upoštevali naše sveti v zamejstvu redno vzdržuje stike. pripombe. Letos so skupaj s TD Solkan in zamejci 15. september Mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju S Komunalo smo uredili vse po- pripravili dobro uspelo prireditev – Pokal Perla 2012 na kotalkališču ob karavli KK Perla drobnosti za nadaljnje urejanje eko- pohod treh mostov. Imeli so tudi prija- 16. september Pravljica »Palček« v dvorani na karavli KD Slavec loških otokov. Dela se bodo pričela teljsko srečanje s Štmavrom – Pevmo, kmalu. kjer so jih predstavniki zamejcev obve- 22. september Koncert slovenskega pevskega zbora F. Prešeren Na pokopališču potekajo načrto- stili, da Italija pripravlja reorganizacijo iz Skopja (Makedonija) na kotalkališču ob karavli vana dela. Odstranili smo nevarno ci- in ukinja rajonske svete. Kljub temu so 22. september Šesta društvena briškulada DU Solkan preso. Nadaljujejo se dela na žarnem se dogovorili, da bodo z dobrimi od- September Prireditve ob krajevnem prazniku DU Solkan pokopališču. Postopoma pa bomo nosi nadaljevali. začeli obnavljati zid na mestih, kjer je Gradbena in obrtniška dela so bila poškodovan. zaključena pred božičnimi prazniki Informacije o podrobnem programu društev si lahko ogledate na internetni strani KS Solkan. preteklega leta. Računali smo, da bomo uporabno dovoljenje prej, a se je zata- knilo pri urejanju dokumentacije. Po vseh zapletih smo le dobili vse ustrezne Turistično društvo Solkan prvih pet mesecev papirje, da smo lahko Upravno enoto zaprosili za tehnični pregled. li razstavo članov rezbarskega društva Z veseljem smo ugotovili, da je bila ob kakšnem praznovanju v Štmavru. Upravna enota zelo hitra. Po zaprosi- Ob dnevu žena je društvo pripravi- lu z dne 7. 5. 2012 je bil 25. 5.2012 lo razstavo Luči vse sorte, otroški zbor opravljen tehnični prevzem in še isti solkanske šole pa kulturni program na dan izdano uporabno dovoljenje ter Placu ob vodnjaku. V aprilu smo ob izpolnjeni pogoji, da se objekt lahko dnevih knjige z g. Darinko Kozinc or- uporablja. ganizirali Večer pravljic na karavli. S S tem pa še niso zaključene aktiv- kratkim programom so se predstavili nosti okrog izgradnje nadstreška. V otroci iz vrtca Julke Pavletič in kita- zaključni fazi je dokončanje zaprtega ristke, članice društva Slavec. dela, ki meji na Dinos in električna RTV Slovenija nas je povabila na razsvetljava. S tem bo zaključena prva sodelovanje pri pripravi turistične od- faza. daje Na lepše. Tako smo gledalce po- Jožef Leban Zaključuje se mesec maj. Če se nimanja pa je bilo za pešpoti in oglede peljali na Sveto Goro skozi kaverno ozremo nazaj, lahko rečemo, da je TD kavern, saj se je predstavil tudi Vojaški skupaj z lastnikom Vojaškega muzeja Solkan kar delavno. muzej prve svetovne vojne. prve svetovne vojne in prikazali mo- V januarju se je društvo že tretje Februarja so se člani TD in žnost kolesarjenja do Vodic. Čeravno leto predstavilo na sejmu Turizem Rezbarsko intarzijsko restavratorske- je vse skupaj trajalo le nekaj minut, KRAJEVNA SKUPNOST SOLKAN in prosti čas, ki je bil v Ljubljani na ga društva, ki je v letu 2011 zopet je zanimanje za take obiske kar ve- liko. Trinajstega maja je potekal že vas vabi na prireditve Gospodarskem razstavišču. Predstavili začelo delovati, peljali na ogled pro- smo kraj Solkan in njegovo okolico. storov v Štmaver. TD Solkan že več 13. mednarodni pohod Treh mostov. Pohod izmenično pripravljajo rajon- ob Tudi domače vino enega od solkan- let sodeluje z zamejci, dogovorili smo skih vinarjev ni manjkalo. Največ za- se, da bomo skupaj z RIRDS pripravi- ski sveti iz zamejstva ter KS in TD Solkan. Letošnji se je začel in končal KRAJEVNEM PRAZNIKU na karavli, saj sta bila KS in TD nosil- ca pohoda. Kljub vetrovnemu vreme- Program: nu se ga je udeležilo kar lepo število ~etrtek, 30. avgust 2012, ob 19. uri pohodnikov, seveda največ domači- odprtje razstave mladostnih likovnih del (1962 – 70) nov. V maju se je začela tudi skupna Vinka Torkarja v Domu KS Solkan akcija Ogledalo mojega okolja, ki jo izvajamo s sodelovanjem TD Nova nedelja, 9. september 2012, ob 17. uri Gorica in Šempeter, letos pa so se ak- koncert sakralne glasbev baziliki na Sveti Gori ciji pridružile še šole iz Štandreža in Štmavra. Osrednja slovesnost: Do konca leta ima društvo v načrtu sobota, 1. september 2012 kar nekaj prireditev. V izdelavi je pro- Trg Jožeta Srebrniča – solkanski Plac spekt Solkana. V društvu deluje pešči- ca članov, ki se trudi izpeljati začrtani ob 19.30 – kulturni program s podelitvijo priznanj KS program. Vendar pa društvo brez do- V programu sodelujeta solist Oto Pestner in Policijski orkester. brega sodelovanja s KS Solkan, drugi- mi društvi, ki delujejo v Solkanu in z ob 20.30 – zabavni program z ansamblom Kingston. gostinci ne bi bilo tako uspešno. Želja društva je, da bi se število članov po- V primeru slabega vremena bo prireditev večalo, da bi lažje izvajali zadane na- na pokritem kotalkališču na solkanski karavli. loge. Branko Belingar 21. junij 2012 1001- solkanski ~asopis 3 Krajše in daljše Deset let skupine Otokar Makuc Vse, ki smo ga poznali, nas je pre- za samopomoč Pomlad Solkan sunila vest, da je 9. marca umrl Oto, eden najbolj znanih Solkancev. Na sol- kanskem pokopališču smo se od njega poslovili v nedeljo, dva dni kasneje. Otokar Makuc se je rodil materi Mariji Faganel in očetu Juliju sredi septembra 1924 v Solkanu, kjer je obiskoval osnovno šolo, trgovsko šolo pa je 1940 dokončal v Gorici. Bil je udeleženec Goriške fron- te 1943, kasneje borec Bazoviške in Soške brigade, nato pa IX. korpusa. Ob osvoboditvi Trsta je bil na ko- mandi mesta Trst, po demobilizaciji sredi maja 1945 se je vrnil v rodni Solkan. Med vojno je bil ob nekem skupinskem rokovanju s strelivom hudo ranjen. Zdravil se je v Partizan- ski bolnici Franja pri Cerknem, kjer sta ga zdravila dr. Franja Bidovec in dr. Franc Derganc, vendar mu enega ni nikdar imela finančnih problemov 10-letnica skupine Pomlad, 26. januarja 2012 očesa nista mogla rešiti. s takratno Službo družbenega knjigo- Po priključitvi Primorske k matič- vodstva, kar je bila skoraj izključno V januarju letos je preteklo deset enkrat na teden po eno uro. Glavna imamo na srečo prostor v karavli. ni domovini je bila v očetovi hiši od- njegova zasluga. Upokojen je bil de- let, odkar se je zbralo osem Solkank dejavnost v skupini je pogovor, vodi- Včasih pa gremo v goste. prta Mestna lekarna Solkan, kasneje cembra 1976 kot računovodja Cen- in ustanovilo skupino za samopomoč teljica poskrbi, da se razvija v okviru Med letom imamo tudi predavanja Okrajna lekarna Nova Gorica, v njej tralne lekarne Nova Gorica. v okrilju Zveze za socialno geronto- določene teme. Organiziramo različne z različnih področij, ki smo jih zelo se je zaposlil kot nižji knjigovodja, a Dejaven je bil tudi izven lekarne, logijo Slovenije. Skupina sodi v dru- delavnice, kjer pride do veljave naša vesele, saj vsakič zvemo kaj novega. že leta 1952 je postal računovodja leta 1960 je bil predsednik Sveta za štvo Naše vezi, ki deluje na območju ročna spretnost. Izdelki teh delavnic Trenutno je v skupini enajst čla- Centralne lekarne Nova Gorica. Stro- socialno varstvo pri Občinskem ljud- Goriške. so večkrat na razstavah, vsako leto pa nic. Zelo rade se družimo, zato smo kovni in drugi delavci lekarne smo skem odboru Nova Gorica, predse- Namen društva je omogočiti starim z njimi simbolično obdarimo starejše naša srečanja podaljšale na uro in pol. ga poznali kot izredno natančnega, dnik UO Posredovalnice za delo pri ljudem, da ohranijo in na novo vsto- Solkance na vsakoletnem srečanju. Komaj čakamo četrtka. včasih že pikolovsko sitnega finanč- ObLO Nova Gorica, član odbora pajo v socialno mrežo, ki jim zagota- Skupina se večkrat odpravi na Mavricija Eržen nika. Centralna lekarna Nova Gorica Sindikalne podružnice zdravstvenih vlja socialno vključenost, sklepanje ogled raznih znamenitosti po bližnji delavcev Nova Gorica, član odbora novih prijateljstev, občutek varnosti okolici, vsako leto pa gremo na daljši Zveze vojaških vojnih invalidov Nova in sprejetosti. celodnevni izlet. Da lahko ohranjamo Gorica in član KO Zveze borcev za Skupino je zbrala in nato vodila do in negujemo vezi z drugimi skupina- Solkansko pismenstvo vrednote NOB Solkan. smrti Marjuča Jakin. Srečevale so se mi, prirejamo srečanja vseh skupin, Bil je tudi zagret filatelist, tako kot njegov oče in njun sosed dr. Franc Solkansko pismenstvo je delovni naslov 1988), Pavel Medvešček (1933), Marušič, ki so nato skupaj z drugimi izbora literarnih, publicističnih in Tatjana Malec (1936), Lucijan Vuga zanesenjaki soustvarjali filatelijo na strokovnih/znanstvenih objav (knjige, (1939–2006), Boris Jug (1942–2005), Goriškem. Bilo je poleti 1949, ko so razprave, članki) solkanskih rojakov, Darinka Kozinc (1953), Miranda Soukan an Sukenci filatelisti Solkana in Nove Gorice, ki ustvarjalcev, ki so našli svoj dom v Brataševec (1961), Vita Žerjal Pavlin je komaj začela rasti, v takratni resta- Solkanu ali pa tistih piscev, ki imajo (1963) in Marjana Remiaš (1972), u sukenščini vraciji Soča na Trgu v Solkanu usta- bližnje korenine v Solkanu. V izbor strokovni pisci Andrej Komel (1829– novili prvo filatelistično društvo na Ob 1011-letnici prve omembe Žabjega kraja do Dolenjega konca, so vključeni eološki pisci Janez Marija 1892), Stanko Prek (1915–1999), Goriškem. Almanah Hrvaške filateli- Solkana bo ob krajevnem prazniku nekdanje prodajalne, ki so se vrstile Žbogar (1654 Solkansko pismenstvo – Zvonimir Simčič (1921– 2008), Franc stične zveze iz leta 1951 je objavil, izšel zbornik Soukan an Sukenci u ob glavni solkanski cesti, vrsto starih ok. 1701) in Josip Srebrnič (1876– Bizjak (1942), Silvan Furlan (1953– da je bil takrat za predsednika društva sukenščini avtorice Katarine Vuga. oštarij in pestro podobo različnih 1966), zdravniki Marko Anton Plenčič 2005), Anton Ušaj (1956), publicisti izvoljen dr. Franc Marušič, za blagaj- Besedila v zbirki ne sledijo poklicev, s katerimi so si krajani služili (1705–1786), Anton Mihelič (1748– Jože Srebrnič (1844–1944), Avgust nika Julij Makuc, njegov sin Otokar točnim zgodovinskim podatkom ali kruh. Posebna pozornost je namenjena 1818) in Franc Marušič (1901–1965), Čuk (1998–1962), Anton Gomišček pa je postal tajnik društva. natančnemu prikazovanju dogodkov. mizarjem in kmetom, saj sta bila v pesniki/pesnice in pisatelji/pisateljice (1954), filozof Klement Jug (1898– Kot izkušen filatelist je leta 1976 V domači, solkanski govorici obujajo Solkanu mizarstvo in kmetijstvo včasih Pavlina Pajk (1854–1901), Vida Franko 1924), literarna zgodovinarja Dušan za nekaj let prevzel vodenje in men- podobo in vzdušje nekega časa in osrednji vir preživetja. Ne manjkata (1898–1976), Savo Klemenčič (1902– Pirjevec (1921–1977) in Igor Saksida torstvo filatelističnega krožka na OŠ prostora, tako kot lebdi v spominu pa tudi podobi dveh solkanskih (1965), avtorja spominov Marta Solkan, leta 1978 je prevzel nabavo in pripovedovalcev in piscev. posebnežev. Bitežnik in Ivo Hvalica (1936), pisci distribucijo znamk za člane in vodenje Besedila, zbrana v zborniku Soukan Zborniku bo priložena zgoščenka s Prireditve v letu 2012 zgodovinarskih objav Tomaž Marušič društvenega knjigovodstva FD NG in an Sukenci u sukenščini, so prirejena posnetimi besedili. so omogo~ili tudi: (1932–2011), Vasja Klavora (1936), ga vodil vse do leta 1992. po člankih, ki so izhajali v 1001 – Mestna občina Nova Gorica Branko Marušič (1938), Kaja Širok, Za zasluge pri razvoju filatelije solkanskem časopisu od leta 2004 do Predstavitev zbornika In etnologinja Eda Drašček (1960), na Goriškem je Filatelistična zveza 2012. Soukan an Sukenci u sukenščini bo Adriatic Slovenica, Zavarovalna krajinar Janez Marušič (1939) in Slovenije Otokarju Makucu dvakrat Zbornik predstavlja posamezne v torek, 28. avgusta 2012, ob 19. uri družba d.d. jezikoslovec Franc Lanko Marušič podelila takrat najvišja priznanja in dele Solkana od Goriščeka, Placa, na karavli v Solkanu. Arhitekt Aleš Vidič s.p. Solkan (1974). Najstarejši solkanski pisec je bil edini član FD Nova Gorica s Avtoprevoz cement d.o.o., Tolmin Andrej Batič (1636–1702), ki je tako visokimi priznanji. Leta 1979 je Avtoprevoz Tolmin d.o.o., Tolmin objavil dve v latinščini napisani pesmi, Oton, kot smo ga vsi poznali, prejel BOR d.o.o. Nova Gorica v antologijo Solkansko pismenstvo ni zlato odličje Lovrenc Košir, leta 1996 Cestno podjetje Gorica d.d. vključen, ker doslej še ni bilo mogoče Prenovljen vrt Hotela Sabotin zlati Verigar in leta 2009 še posebno Cvetličarna Pod koloncami, Greta ugotoviti hranilišča njegovih del. priznanje FZS ob njeni 60. obletnici. Pečenko s.p., Solkan V antologiji bo vsak izmed teh 36 Filatelisti Goriške in nekdanji le- Cvetličarna Jakončič Klavdij s.p., piscev predstavljen z zanj značilnim karniški sodelavci se ga bomo spomi- Solkan odlomkom, ki mu bodo dodani njali kot zaslužnega za razvoj filatelije Cvetličarna Anita, Anita Flajs s.p., kratki biografski podatki o avtorju. na Goriškem in kot neumornega in Solkan V latinščini objavljena besedila bodo natančnega finančnika Centralne le- Elektro Primorska d.d. Nova Gorica objavljena v slovenskem prevodu. karne Nova Gorica. Iskra avtoelektrika d.d. , Šempeter Morda bo bralec teh vrstic našel še Branko Morenčič pri Gorici katerega izmed Solkancv, zlasti iz vrste

Komunala d.d. Nova Gorica mlajših, čigar delovanje piscu teh vrstic Lekarna Solkan – Barbara Vidič ni bilo znano in zato ni bil vključen Rijavec s.p., Solkan v izbor. Hvaležen bo za opozorilo. Nova KBM d.d., Področje Nova Izbor naj bi v knjižni obliki izšel ob Gorica koncu leta 2012, če bo izdajatelju (KS Salonit Kamnolomi d.o.o. Nova Solkan) uspelo zbrati dovolj denarja Gorica za tiskarske stroške. Solkanska industrija apna, Solkan B. Marušič

Vrt je dobil pergolo in otroško igriš~e. Glicinije še vedno krasijo središ~no os. (Foto: Ale{ Srnovr{nik)

– 4 1001- solkanski ~asopis 21. junij 2012 Krajše in daljše Kot veverice... Solkan in Langobardi Pa ga imamo, naš adrenalinski so na mogočnih gabrih in jesenih. »Vaje park. Pravzaprav FUN PARK, park seveda niso nevarne, saj bo vsak obi- zabave. Speljan je v krošnjah dreves skovalec zavarovan kot alpinist med na desnem bregu Soče, vzvodno in ni- vzponom,« zagotavlja Krkoč. Vstopna zvodno od kraja, kjer se začenja stari točka je v kajakaškem centru, torej na jez. Hoja po raznih majavih stopnicah, levem bregu, sledi prečkanje Soče v plezanje in spuščanje po jeklenici ter raftu, pred začetkom vaj pa dobi vsak- podobne »vaje« bodo zagotovo prite- do varovalno opremo. Pod vodstvom gnile mlade, pa tudi nekoliko starejše. inštruktorja opravi nato nekaj vaj na Investicija, vredna 140.000 evrov, ima otrokom namenjenemu delu parka. že pred uradnim odprtjem dodatno Kdor je bil tu uspešen in če z izte- vrednost: med čiščenjem neprehodne gnjenimi rokami meri več kot 1.60 m, goščave se je pokazal breg, lep, kot gre lahko na zahtevnejši del. Spust po malo takih. Visoka drevesa, mogočni 350 m dolgi jeklenici visoko nad Sočo balvani kot neme priče erozijske moči za vrnitev na levi breg je primeren za- reke, spodaj pa smaragdna reka. Prava ključek doživetja, lahko pa samosto- podoba raja. Vsi podobni parki so si jen program. »Jeklena pletenica ima istočasno podobni in enkratni, ven- deset metrov padca. Po izračunih naj dar je solkanski še dodatno izjemen. bi dosegli hitrost 60 km/h, vendar se Robert Krkoč, ki je park zasnoval in proti koncu povsem ustavimo,« raz- speljal investicijo, pravi, da so parki laga Krkoč. Med našim obiskom vse običajno speljani med krošnjami iglav- pač še ni delovalo, zato tokrat še ne cev, naš pa je med listavci. Stojišča, po- moremo opisati adrenalinskih občut- Obleka za gospo ... in gospoda stavljena visoko na deblu, vendar na kov ob opravljanju vseh vaj. Več torej način, da drevo ni bilo poškodovano, v naslednji številki. (TG) V 1. st. pr. Kr. so se Langobardi leta 569 tudi glavni rimski center se- (Cormons), Čedad, Neme (Nimis), (dolgobradci) preselili v severno Ger- verne Italije Milan. Rtin (Artegna), Humin (Gemona), manijo ob spodnji Labi. V prvem sto- Leta 572 so osvojili še Pavijo, ki je Pušja vas (Venzone), Ibligo (Invillino). letju jih omenjajo že rimski pisci, kot postala prestolnica njihovega kralje- Ti kasteli, ki so bili vezani na stare »zelo bojevito ljudstvo«. Bili so zave- stva. Iz Padske nižine so Langobardi rimske cestne prehode, so Lango- zniki Arminija Vara, ko je ta v Tev- osvajali Toskano, osrednjo in južno bardom omogočali kontrolo glavnih toburškem gozdu leta 9. po Kristusu Italijo. Na severu Italije so ustanovili prometnih poti. Ko so Slovani skupaj uničil tri rimske legije. kraljestvo, ki je bilo razdeljeno na 36 z Avari leta 610 prvič vdrli v Furlani- V začetku 6. stol. so Langobardi vojvodin, ki so jih so upravljali Duces jo, je bila ta že zavarovana z utrjenim prekoračili Donavo in vstopili v rim- - vojvode, ki so bili podrejeni kralju pasom - limesom. Slovanska etnična sko provinco Panonijo, ki je obsegala v Paviji. Iz langobarskih ozemelj v meja se je tako vzpostavila prav na tej ozemlje današnje vzhodne Avstrije, osrednji in južni Italiji sta nastali dve langobardski obrambni črti. Madžarske in Slovenije. veliki vojvodstvi, Spoleto in Beneven- O bojih med Slovani in Lango- Leta 568 so zaradi nevarnosti Ava- to, ki sta bili skoraj povsem neodvisni bardi nam v knjigi Zgodovina Lan- rov Langobardi zapustili Panonijo in od kraljeve oblasti v Paviji. Vmes pa gobardov (Historia Langobardorum) se pod vodstvom kralja Alboina od- je bilo bizantinsko ozemlje. Langobar- poroča Pavel Dijakon, langobardski selili v Italijo. Najprej so zasedli Če- dom torej ni uspelo osvojiti celotne zgodvinar, rojen v Čedadu, ki je eden dad (Forum Iulii), 568. porušili Trst, Italije, ki je ostala politično razdeljena najpomembnejših virov za zgodnjo Ko se zamajejo tla pod nogami, se dvigne adrenalin v krvi. (Foto: Ale{ Srnovr{nik) zatem Oglej, Verono in druga mesta, vse do druge polovice 19. stol. slovensko zgodovino. Iz njegovega Prve generacije Langobardov, ki poročanja izvemo, da so med leti 623 so se preselile v Italijo, so še govorile - 626 Langobardi napadli Karantance. Kdo bo prvi germanski jezik, nekakšen nemški di- Slovani so vdirali v Vipavsko dolino Vrnitev odpisanih alekt. Kasnejše generacije so že spre- in Furlanijo tudi v letih 663 - 664. s SALCANO-m jele latinščino. Leta 705 so Slovani katastrofalno po- na Sveti Gori? Langobardi so bili najprej pogani. razili furlanske Langobarde in osvojili Tik preden so vstopili v Italijo, so v Goriška Brda in Beneško Slovenijo, Kolo znamke SALCANO ni proizve- Panoniji kot mnoga germanska ljud- medtem ko jim poskus osvojitve Fur- deno v Italiji in nima nič skupnega s stva (Ostrogoti, Vizigoti, Vandali, lanske nižine ni uspel (720. l. bitka pri Solkanom, kot sem sprva mislil, ko Burgundijci) prešli v arijanstvo. Pod Lavarianu). sem kolo zagledal na Durmitorju v kraljem Agilulfom (590 - 616) so za- Solkan je bil del tega limesa, po- Črni gori. Kolesa proizvajajo v Turči- čeli sprejemati katoliško vero. Velike memben utrjen kraj s svojim kastelom ji. Letos za turško ekipo SALCANO zasluge pri tem je imela kraljeva so- in vojaško langobardsko posadko. v kategoriji MTB tekmujeta tudi dve proga, kraljica Teodolinda - bavarska Področje na Bregu, kjer so kasneje slovenski kolesarki in en kolesar. princesa, ki je bila katoličanka in je našli ostanke langobardskih grobov, Jernej Zavrtanik bila v dobrih prijateljskih odnosih s so ljudje poimenoval tudi Žegen, ker papežem Gregorjem Velikim. S pre- so kmetje pri oranju včasih naleteli na hodom v krščanstvo se je med Lango- človeške kosti. bardi kot tudi ostalimi Germani razši- Zasluge pri odkritju langobardskih rila pismenost. grobov pa ima domačin Avgust Vižin. Langobardi so stalno ogrožali Rim. Ko so leta 1979 kopali za plinovod, Papež pa je dobil trdnega zaveznika v je odkril nekaj kovinskih ostankov frankovskem kralju Pipinu Malem in orožja. Pokazal jih je zetu Kamilu Ko- kasneje v njegovem sinu Karlu Veli- melu, ki je o tem obvestil dr. Branka Sre~anje na predve~er dneva zmage, 8. maja zve~er na Sabotinu. Neformalno, skoraj kem. Slednji je na čelu močne vojske Marušiča in arheologa Draga Svolj- konspirativno, s partizanskim golažem, harmonikašem, pesmijo in z baklami izpisanim Lahko bi organizirali juri{ s SOLCANOM leta 774 porazil langobardskega kralja ška iz Goriškega muzeja. Leta 1980 TITO-m. (Foto: Marjetka Plesni~ar) na Sveto Goro (Foto: JZ) Deziderija in zavzel prestolnico Pa- so se začela arheološka izkopavanja, vio. Po vdaji Pavie se je Karel Veliki ki so se nadaljevala še v letu 2008. proglasil za kralja Frankov in Lango- Izkopavanja so vodili arheologi iz bardov. Goriškega muzeja in arheologi iz ar- Za Langobardi tudi Slovani Čedajsko vojvodstvo je bilo prvo heloškega oddelka Filozofske fakulte- izmed 36 vojvodstev, ki so jih Lango- te v Ljubljani. Pri teh izkopavanjih je Štirinajstega maja 2011 je pisec nosi ime po kraju Bijelo Brdo v bli- bardi ustanovili v Italiji. Prvi vojvoda bilo odkritih 53 grobov, ki segajo v tega prispevka na gradbišču za novo žini Osijeka na Hrvaškem. V bližini je bil Alboinov nečak Gisulf. Center pozno antiko in zgodnji srednji vek. upravno stavbo Goriškega muzeja Bijelega Brda je bilo namreč odkrito je bil star rimski municipij Forum Iu- Grobovi, ki so datirani v 7. stoletje, v Žabjem kraju na parc. št. 1016/1 in raziskano staroslovansko grobišče. lii. Furlanijo so imeli Langobardi do pripadajo langobardskih vojščakom. k.o. Solkan v profilu izkopa, pribli- Med grobnimi pridatki so tudi obe- reke Livence. Obalni pas z Gradežem V času Langobardov naj bi bila pose- žno 70 cm pod površino, našel bro- ski, podobni obesku iz Žabjega kra- in otoki v laguni ter Istra so ostali bi- ljena tudi Sveta Katarina, verjetno pa nast predmet naslednjih dimenzij: ja. V Sloveniji so bili obeski takega zantinski. tudi prostor okrog cerkve in drugod, viš. 25,5 mm, šir. 18,5 mm, deb. 2 tipa sestavni del ogrlice, najdeni tudi Na vzhodnem robu Furlanije se je predvsem zaradi strateške lege, saj mm, premer luknje 3,5 mm. Spodnji v grobu 181 na ptujskem gradu in v meja langobardskega kraljestva vzpo- prav pri Solkanu hriboviti svet preha- del ploskve je vbočen (konkaven), grobu 65/1972 v Kranju na najdišču stavila na ozemlju, kjer so že Bizantin- ja v ravnino, ki se razprostira vse do zgornji del pa izbočen (konveksen) pri farni cerkvi. Del obeska iz Ža- ci v letih 555 do 568 postavili svoje reke Pad. (sl.). Ugotovljeno je bilo, da je naj- bjega kraja je zaenkrat najzahodnejši utrdbe. Langobardi so obmejni pas, O Langobardih nam danes govorijo deni predmet spodnji del dvodel- predstavnik te vrste nakita. Lahko ga nekakšen limes, utrdili kot obrambo arheološki ostanki in značilna imena nega obeska, ki je značilen za nakit opredelimo v čas prve omembe Sol- pred vdori Obrov in Slovanov. Glav- krajev, npr. Fara - langobardska sku- materialne kulture južnih Slovanov, kana in vasi, ki se v jeziku Slovanov ne utrdbe so se vrstile na črti Tržič – pnost vojščakov in njihovih družin, ki in sicer od 9. do 11. stol., ki ga opre- imenuje Gorica. Potium pri Devinu, Fara pri Gradiški, jih povezujejo širše sorodstvene vezi. deljuje Belobrdska kultura. Kultura Jernej Zavrtanik Solkan (Castrum Siliganum), Krmin Jernej Vidmar 21. junij 2012 1001- solkanski ~asopis 5 Krajše in daljše Razstava "Pri farni cerkvici" Prospekt in spletna stran na Sveti Gori o goriškem radiču radiču, ki ga je v okviru programa Od vrtnine do umetnine (Goriški radič), sofinanciranega iz evropske- Recepti ga investicijskega sklada za razvoj podeželja LEADER, izdala Mestna Goriški radič v solati Župa (juha) z goriškim radičem Roža v tempuri z riževimi špageti Kalamari po sukensko Divji losos v škartocu z goriškim radičem Postrv v mreni z radičem in pirejem iz radičeve Sukenski regut s temno čokolado Sladoled z goriškim radičem občina Nova Gorica v sodelovanju s korenike Potrebujemo: Potrebujemo: Potrebujemo: lososov filet, goriški radič (glavice narezane Potrebujemo: 100 g listov goriškega radiča, 2 jajci, Turistično zvezo. Prospekt je izšel v Potrebujemo: Potrebujemo: goriški radič, tempuro, ladinke (vongole), korenje in por, kalamare, polento, čebulo, goriški radič, balzamični kis na polovice), krompir, dimljeno sol, ekstra deviško oljčno Potrebujemo: Potrebujemo: 4 rumenjake, 100 g sladkorja, 50 g glukoze, 1 dl mleka, 4 glavice goriškega radiča, kuhan krompir, fižol, srednje 4 glavice in 400 g goriškega radiča (perca), 100 g krom- riževe špagete, sezamova semena, ekstra deviško oljčno (Sesto senso), ribjo osnovo, ekstra deviško oljčno olje, ma- olje, maslo, koprc, porove nitke. 4 filete postrvi, manjšo svinjsko mreno, 4 glavice goriškega 100 g temne čokolade (75 % kakava), žlico sladke smetane, 0,5 l smetane, 2 žlici kreme mascarpone, 1 strok vanilje treh jezikovnih različicah (poleg slo- trdo kuhano jajce, ocvirke, strok česna, kis, žlico ekstra pirja, 50 g šalotke, 0,5 l jušne osnove, žlico kisle smetane, olje, sojino omako, ribjo osnovo. slo, dimljeno skuto; dekoracija: skorjica polente z radičem. radiča, 3 krompirje, maslo, mleko, sol, korenika goriškega manjše glavice goriškega radiča. bourbon, sezam, tonko (Dipteryx odorata). venske še angleška in italijanska) in deviškega oljčnega olja, sol, poper. maslo, rdeče vino, sol, poper. Krompir skuhamo in narežemo na polovičke. radiča. V ponev damo žlico ekstra deviškega oljčnega olja, dodamo Kalamare hitro zamrznemo na -30 °C, da jih lažje režemo. Obilno nasolimo lososov filet in pustimo 5 minut, nato sol Liste radiča zmiksamo z malo sladkorja. Jajca in rumenjake bo zagotovo popestril stojnice, na ka- školjke, malo vode in pristavimo na ogenj, da se odprejo. Skuhamo polento. Raztegnemo jo na približno centimeter odstranimo. Polovice glavic radiča sotiramo na nekaj kapljic Na postrvji filet položimo glavico radiča. Solimo, popramo V posodi raztopimo čokolado in ji dodamo smetano, da dobro zmešamo. Mleko in smetano zavremo, dodamo terih se doma in v tujini predstavlja Vse sestavine (razen jajca) zložimo v skledo in počasi Šalotko prepražimo na žlici masla, dodamo nariban krompir Špagete damo v vrelo vodo (za približno 3-4 minute). debelo plast, iz katere z modelom naredimo kolute. (Če ekstra deviškega oljčnega olja. in roladico iz postrvi in radiča zavijemo v svinjsko mreno. postane gladka masa. Na palčke nabodemo glavice radiča preostali sladkor in glukozo ter mešamo, da se popolnoma zmešamo. Ko solato razdelimo na krožnike, dodamo in zalijemo z malo rdečega vina. Ko vse dobro pokuhamo, Na vročem ekstra deviškem oljčnem olju sotiramo ze- kolute pripravimo prej, jih po potrebi segrejemo v pečici). Pečemo 13 minut na 180 °C. Posebej skuhamo radičevo in jih pomakamo v raztopljeno čokolado. raztopi. Mleko vmešamo v razžvrkljana jajca. Dodamo ponudba iz naših krajev. Tekst, ki ga kuhano jajce. dodamo na trake narezan radič. V kozici zavremo jušno lenjavo narezano na julienne, zalijemo s polovico vode od Na ekstra deviškem oljčnem olju posteklenimo drobno Na prozorno folijo za peko zložimo: koreniko in krompir. Ko je kuhano, pretlačimo z maslom strok vanilje. Vse skupaj segrejemo do 78 °C. Pohladimo. osnovo, v kateri smo zakuhali eno glavico radiča. školjk in dodamo nekaj izluščenih ladink. nasekljano čebulo, dodamo na koščke narezan goriški radič, sotirano polovičko radiča, dve polovički krompirja in kos in malo mleka, da dobimo gladek pire. Dodamo mascarpone in zmiksan radič. Dobro premešamo je napisal Toni Gomišček, nam pribli- V to omako damo špagete, aromatiziramo s sojino omako, pokapljamo z balzamičnim kisom Sesto senso in zalijemo lososovega fileta. Pokapljamo z ekstra deviškim oljčnim Dekoriramo z radičevim pestom in čipsom ribje kože. in pustimo v zaprti posodi šest ur, potem zamrznemo. Med ža zgodovino pridelovanja te vrtnine Na krožnik damo žlico kisle smetane, ter nanjo položimo premešamo in pustimo na nizkem ognju še kako minuto, da z ribjo osnovo. Po potrebi solimo. Omako dokončamo z oljem, posolimo, potresemo s koprcem, po želji dodamo za zamrzovanjem večkrat premešamo. radič s krompirjem in zalijemo z jušno osnovo. se špageti prepojijo z omako. maslom. Na tanko narežemo kalamare, ki jih sotiramo na lešnik masla, oblikujemo škartoc (culo), ki ga zavežemo s Postrežemo potreseno s sezamom in tonko v prahu. in celoletno delo, ki je potrebno, da Izluščimo ostale školjke in dokončamo župco. Po potrebi ekstra deviškem oljčnem olju. porovo nitko in odrežemo odvečno folijo, damo na pekač in Okrasimo z biskvitnim čipsom. podaljšamo z ribjo osnovo. Liste goriškega radiča pomaka- S pomočjo modela sestavimo krožnik: pečemo v pečici (brez pare!) 10 minut na 230 °C. kmetje pozimi lahko radič ponudijo mo v tempuro in jih na hitro ocvremo, da postanejo kolut polente, kalamare, goriški radič v omaki; Postrežemo v škartocu, ki si ga gost sam odpre. Z odprtja razstave Goriški radič kupcem. Objavljenih je tudi osem prijetno hrustljavi. odstranimo model, Lep je kot vrtnica, le vonja nima. Pravzaprav je čisto navadna cikorija, le eden v Zložimo krožnik: špageti, posamezne ladinke, zalijemo z naribamo dimljeno receptov, ki so nastali v okviru kuli- razvejani družini radičev (Cichorium intybus), vendar istočasno nekaj posebnega. župco, potresemo s sezamom, pokrijemo z listom radiča v skuto; naričnih delavnic: prispevali sta jih tempuri. zaključimo V nedeljo, 3. junija 2012 ob 17. uri pinski razstavi v avli Mestne občine Pridelovalci še vedno sami vzgajajo seme in v selekcijo najlepših radičev vložijo vse s skorjico Restavracija Pikol in Ošterija Žogica. smo pod okriljem Frančiškanskega sa- Nova Gorica. svoje znanje, ves svoj občutek za estetiko. Že vsaj poldrugo stoletje tekmujejo polente Radič na njivi in krožniku sta slikala z radičem. mostana na Sveti Gori v Frančiškovi Ob odprtju razstave na Sveti čigav bo lepši, boljši, okusnejši. Zato naš goriški radič že dolgo ni zgolj vrtnina, dvorani odprli razstavo akvarelov Gori je številnim prisotnim poz- ampak je postal prava – umetnina. Marjetka Plesničar in Aleš Srnovršnik, Bože Bucik in Jožka Markiča. Razstava dravni nagovor z izbranimi mislimi oblikovno pa je za prospekt poskrbel obsega okrog 60 akvarelov, ki upoda- namenil p. Bogdan Knavs, gvardi- novogoriški Arttech. bljajo predvsem cerkve in cerkvice z jan Frančiškanskega samostana, in v Avtorji (Toni Gomišček, Marjetka ožjega in širšega območja Goriške. nagovoru med drugim poudaril vlo- Plesničar in Aleš Srnovršnik) so pri- Poseben poudarek je torej namenjen go sakralnih objektov tako v našem spevali tudi gradivo za spletno stran sakralnim stavbam blizu Svete Gore duhovnem bivanju kot tudi v krajin- www.goriskiradic.si, ki jo je postavil in sami svetogorski baziliki; od tod skem pomenu. Slovesnost ob odprtju prospekt2405.indd 2 4.6.2012 10:13:29 Matej Mihelizza (Estrela). Tako pro- tudi naslov razstave, povzet po prilju- je obogatil tudi priložnostni nastop Rihard Dolenc je v Kmečkih in roko- radičeve solate. Do zime je še kar spekt kot spletna stran sta izvedeni bljeni slovenski ljudski pesmi. vokalne skupine KRESNICE s kitari- delskih novicah leta 1885 napisal, da se v skladu z novo podobo turistične Avtorja razstavljenih del, oba iz stom Dinkom Hrabričem. nekaj mesecev in naš radič sedaj Solkana, sta v svet likovne kulture Razstava akvarelov bo odprta do na zelenjadnem trgu v Gorici od svetega mirno raste po Bregu, sline pa promocije naše občine »Nova Gorica aktivno vstopila šele po upokojitvi 25. junija 2012. Martina pa tja do velike noči lahko vidi se nam pocedijo ob gledanju in - Nova doživetja«, vključena pa sta v in tako ob vstopu v tretje življenjsko Alenka Saksida verbas pri verbasu rumene in rudeče pisane prebiranju prospekta o goriškem podskupino »novi okusi«. (TG) obdobje sprostila svojo nadarjenost in se prepustila nekaterim sanjam in izzivom, ki so dolgo, morda tudi ne- Organizzatori / Organizatorjizavedno, tleli v njuni notranjosti. Boža Bucik je svoja učiteljska zna- Pestro na in ob Soči nja razdajala otrokom na osnovnih POLEG TEGA ŠE: Noviteta letošnje sezone je vsekakor šolah v Braniku, Šempetru pri Gorici 3. 7 – 6.7.: Kajakaški tabor Kajakaške zveze odprtje Soča fun parka (pustolovski in v Novi Gorici, kjer je na šoli Fran Slovenije park), preko vse sezone potekajo za- Erjavec tudi dopolnila svoja službena 7. 7.: Državno prvenstvo mlajše kategorije četni in nadaljevalni tečaji kajaka, v leta. Svet likovne kulture so ji že v času 21. 7. – 22. 7.: Mladinsko državno prvenstvo lokalu Čolnarna bo mogoče spremlja- šolanja odstirali likovni pedagogi, v slalomu ti Evropsko nogometno prvenstvo in pomembno pa je bilo njeno srečanje 22. 7.: Mladinsko državno prvenstvo v spustu olimpijske igre v Londonu, za zaklju- z akademskim slikarjem Silvestrom 27. 7. : Razstava motociklov Harley Davidson čene skupine in podjetja organizira- Komelom, ki jo je že v času učiteljeva- in avtomobilov American cars mo team building programe, piknik, nja opremil z dragocenimi nasveti za 15. 9.: Državno člansko prvenstvo v slalomu športne programe z animacijo. njeno likovno govorico. Po upokojitvi 29. 9.: Zaključek sezone Kajakaškega centra se je vpisala v program Univerze za tre- Solkan Poseben poudarek pa dajemo progra- tje življenjsko obdobje in se pod men- 13. 10.: Kajakaški maraton Solkan – Plave – mu Poletja ob Soči, ki ga ŠD Sonček torstvom Marije Hacimović posvetila Solkan organizira v stari čolnarni. akvarelu. Motive za svoja dela išče v pejsažih, vedutah in tihožitju, presku- ša se tudi v portretih. Sodelovala je na mnogih skupinskih razstavah, na O doktorski disertaciji likovnih srečanjih Ekstempore in se od leta 2000 do danes predstavila kar Anton Miheliča iz leta 1776 na štirinajstih samostojnih razstavah v ožjem in širšem goriškem prostoru. V pripravi je izdaja zbornika odlomkov iz Jožko Markič je kot diplomirani objav solkanskih rojakov vseh časov (članek inženir lesarstva nadgradil družinsko na strani 3). Uredniku je uspelo zbrati dobršen tradicijo solkanskih mizarjev v obli- del gradiva v knjižnicah na Slovenskem. Izjemi kovanju lesa. Kot tehnolog je delo- sta bila le latinski pesnik Andrej Batič (Battig; val v Meblu in kot direktor podjetja 1636-1702) z dvema objavama ter zdravnik Hobles v Italiji dočakal upokojitev. V Anton Mihelič ( Michelitz; 1748-1818), ki je njem pa je tiho, celo nevedoma, zo- objavil šest del s področja zdravstvene stroke. rela želja po izpovedovanju na likov-  Z iskanjem po svetovnem spletu ni bilo doslej nem področju. Na pobudo prijateljev mogoče najti nahajališč Batičevih tiskov. Več ITALIA  se je vpisal  na Tretjo univerzo; segel je pa je knjižnic, ki hranijo Miheličeve knjige. po lesu in se uril v rezbarstvu, nasta- Njegovo farmakološko knjigo (60 strani) o jale so intarzije in pirografije. Kmalu   vlogi soli v medicini Dissertatio imauguralis ga je zamikal tudi slikarski čopič in chemico-medica exhibens Systematicam salium predal se je predvsem akvarelom, diivisionem (1776) hrani Državna medicinska v katerih upodablja krajine, cerkve knjižnica (U.S. National Library of medicine) Per informazioni / Za informacijein cerkvice, se preskuša v tihožitjih, v mestu Bethesda v ameriški zvezni državi Kajak klub Soške elektrarneblizu mu je tudi svet živali. Svoj na- Maryland. Nedaleč tod stanuje z družino Erjavčeva 20 ravni dar je strokovno poglabljal pri Solkanec Silvan Poberaj, trener ameriških 5000 Nova Gorica mentorjih Marku Peršiču, kasneje kajakašev. Naprošen za pomoč in zadovoljen, Slovenija pri Mariji Murgič, zdaj pa ustvarja da kakšno »uslugo lahko tudi jaz naredim za pod mentorskim vodstvom slikarja slovenski narod«, je poslal v domovino po tel: +386 (0)5 300 61 48Marjana Miklavca. Doslej je večkrat elektronski pošti kopijo navedene knjige. Naj e-mail: info€kayak-solkan.sisamostojno razstavil svoja dela v se mu tudi na tem mestu zahvalimo za prijazno www.socakajak-klub.sirazličnih javnih prostorih domačega pomoč. Naslovnica doktorske disertacije Antona Solkana, predstavil se je tudi na sku- Branko Marušič Miheli~a 1976. (Foto: Silvan Poberaj) 6 1001- solkanski ~asopis 21. junij 2012 O[ Solkan Zaključek Bralne značke Nova podoba na travniku za telovadnico

V popoldanskem času smo učenci barvite in podprte z didaktično noto, razredne stopnje in učitelji podaljša- ki učencem pušča veliko domišljije in nega bivanja veliko časa preživeli na ustvarjalnosti pri igri. travniku za telovadnico. Tam smo Zahvaljujem se vsem pridnim uči- poleg iger na gumah, z žogo, koleb- teljem PB, ki so poleg službe marljivo, nico in lovljenjem obdelovali tudi naš potrpežljivo in z veseljem delali dan oljčnik ter skrbeli za čistočo. Tako na dan in dodali velik kamenček v je bil razgled na našo okolico skoraj šolski mozaik. Tako zgleda naša šola popoln. Motile so nas le stene telo- lepša, bolj igriva in prijazna. vadnice, ki so bile neustrezno popisa- V letošnjem šolskem letu je matič- ne in so kazile šolski okoliš. Zato je no šolo obiskovalo 500 učencev in 85 večina učiteljev podaljšanega bivanja vrtčevskih otrok, v vrtec Julke Pavletič Desa Muck na zaklju~ku Bralne zna~ke (Foto: Erika Grosar) sklenilo, da stene prepleskamo in pa je hodilo 80 otrok. Vsem učenkam, ustvarimo novo podobo, ki bo imela učencem, otrokom, vsem pedagoškim svoj pomen. Skupaj smo stopili v ak- delavcem in drugemu osebju želim Na letošnjem zaključku Bralne cem, ki so letos osvojili Bralno znač- Ob zaključku bralne značke nam je cijo in dva tedna pridno pleskali, ri- prijetne in sončne počitnice. značke nas je obiskala znana slo- ko. (EG) knjižničarka pripravila presenečenje. sali in ustvarjali. Stene so zdaj pestre, Erika Grosar venska pisateljica Desa Muck. Povabila je pisateljico Deso Muck, Pripovedovala je anekdote iz svoje- K nam v šolo je prišla kot gostja otroško pisateljico iz Ljubljane. Ko je ga otroštva, pripetljaje in prigode, pisateljica Desa Muck ob zaključku prihajala na našo šolo, je zavila naro- ki jih je tako slikovito predstavila, bralne značke. Povedala nam je dosti be in prišla v Goriška brda namesto v da je spravila v smeh še tako re- zanimivih zgodb iz svojega otroštva Solkan. Najbolj smešno je bilo, ko je snega učenca. Prav vsakemu izmed smešnih pa tudi žalostnih. Najbolj povedala, da je kot otrok veliko laga- poslušalcev je polepšala dan in mu smešna se mi je zdela tista, ko je na la. Na koncu nam je razdelila diplome zbistrila um z vzgojnimi poduki. prireditvi skrivaj pojedla skoraj vse za Bralno značko, imenujejo se bralna Prvošolčke in drugošolčke pa je raz- hrenovke. Na koncu nam je podelila priznanja. veselil mlad slovenski pisatelj Franci bralna priznanja. Rogač. Čestitke vsem pridnim bral- Martin Čadež, 3. a Tjaš Furlan, 3. a Uspehi literarnega ustvarjanja pesmice so tudi objavljene v zborniku Rima raja, prav tako tam najdemo tudi pesmice Luke Sevška in Gaje Remiaš, učenca 3. b razreda, njuna mentorica pa je Metka Nunčič. Pomemben jubilej, desetletnica, je bil 24. maja v Tolminu, kjer je pote- kal zaključek mednarodnega haiku natečaja pod naslovom Bele snežin- ke - minljivi poljubi. Na natečaju je sodelovalo blizu 60 osnovnih šol iz EKO KREDIT ZA IZGRADNJO Slovenije, iz zamejstva, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrva- VAŠE SONČNE ELEKTRARNE ške, Romunije in Rusije. Med tisoči Eko kredit lahko najamete pod naslednjimi pogoji: haikuji je urednik Jože Štucin izbral • doba odplačevanja kredita je do 15 let, tiste, ki so predstavljeni v zborniku. • možnost 6 mesečnega moratorija za vračilo kredita oz. do prejema Kar devet učencev in učenk naše šole prvega priliva za električno energijo, se je uvrstilo v zbornik z zanimivi- • poraba sredstev je namenjena financiranju investicije do 100 %, mi haikuji: Luka Brezavšček, Nino • Stanič, Ula Černe (vsi iz 9. b), Urška investicijo je potrebno zavarovati v zavarovalnici in vinkulirati polico v korist Delavske hranilnice. V marcu smo na OŠ Solkan dobili Celestina mentorica Dea Susič je Paradiž, Katarina Modrija (iz 8. b), rezultate 25. Roševih dnevov, kjer se je na istem natečaju sodelovala s pravlji- Celeste Sanja Smareglia (iz 8. c), Tisa • obrestna mera: učenka iz 8. c Celeste Sanja Smareglia co v kategoriji mentorji in prav tako Križnič, Tara Ipavec in Lara Škorjanc  za kredite do 120 mesecev je od 6M EURIBOR + 3,50 %, odlično odrezala. Na natečaju je so- osvojila prvo mesto. Za nagrado sta ( iz 7. a).  za kredite do 180 mesecev je od 6M EURIBOR + 3,80 %. delovala s pesmijo ZAVRNJENA in se si Celeste in mentorica prislužili knji- Že 26. maja pa je v Sežani potekal uvrstila med dvajset najboljših ustvar- gici, za kateri upamo, da bosta kmalu zaključek Mlade vilenice, mednaro- jalcev (proza in poezija). ugledali luč sveta. dnega natečaja, na katerem je moral 22. marca je bila učenka povablje- 18. maja je na Vrhniki potekal selektor Darko Komac izbirati med na na literarno delavnico v Celje, prav Rima raja festival otroške poezije. kar 437 pesmimi 328 sodelujočih ZGRADITE SVOJO SONČNO ELEKTRARNO NA SONČNI STRANI ALP ! tako tudi njena mentorica Dea Susič. Na njem so sodelovale tri učenke v učencev iz 111 šol. Tudi na tem fe- Celestina pesem je tudi objavljena v kategoriji razredna stopnja, in sicer stivalu sta se Celeste Sanja Smareglia Informativni izračun do 180 mesecev: Roševem zborniku. Katarina Bratina in Neža Klavora iz (8. c) s pesmijo GLEJ in Katarina Znesek Anuiteta Strošek odobritve Vodenje EOM Že čez štirinajst dni je Celeste spet 5. a (mentorica Magdalena Remec) in Viktorija Bitežnik (6. b) s pesmijo 100.000,00 EUR 782,35 EUR 500,00 EUR 1,50 EUR 4,97% odšla na Vrhniko, kjer se je odvijal Mojca Božič iz 5. b (mentorica Majda RAVNILO ŽIVLJENJA uvrstili v Efektivna obrestna mera je obračunana na dan 1. 6. 2012 in se zaradi interkalarnih obresti spreminja, zaključek natečaja Z domišljijo na Štrukelj). Vse tri učenke so bile uspe- zbornik, kjer imajo natisnjene pesmi odvisno od dneva najema kredita. potep. Učenka je sodelovala v kate- šne, saj je Katarina Bratina dosegla tudi Tine Fabjan, Ana Blagojević in goriji učencev predmetne stopnje, in prvo mesto s pesmijo MOJ BRATEC Anja Tratnik, vsi učenci 4. razreda, ODLOČITEV JE NA VAŠI STRANI, sicer s poskusom romana z naslovom NACE, Neža Klavora pa tretje mesto njihova mentorica je Mira Lazar. PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI POSLOVNI ENOTI: OBSEDENA in osvojila prvo mesto. s pesmijo MOJ BRAT. Mojca Božič Vsem mladim ustvarjalcem in nji- Nova Gorica, tel.: 05 620 34 10 Tudi Tina Reščič iz pa se je uvrstila med deset najboljših hovim mentoricam čestitamo in želi- vsak delovni dan od 8.30 do 17.00 ure. 8. razreda je za svoj literarni pri- avtoric na festivalu, med katerimi je mo še veliko uspehov pri nadaljnjem spevek dobila priznanje. bila tudi Celeste Sanja Smareglia. Vse pisanju. (EG) E-mail: [email protected] Spletni naslov: www.delavska-hranilnica.si 21. junij 2012 1001- solkanski ~asopis 7 O[ Solkan Raziskovanje zgodovine Mladost smo mi… Solkana Pri predmetu DRUŽBA četrtošolci spoznavamo domači kraj. Zanimivo preteklost smo si ogledali v Vojnem muzeju soške fronte, ki ga ureja nekda- nji učenec naše šole Rok Boltar. Muzej je urejen kar v kletnih prostorih stano- vanjske hiše v Pirjevčevi ulici, a je kljub temu prekrasen in zanimiv za ogled. Solkan je zares staro naselje in ima kar več prebivalcev, ki so starejši od 90 let. Med njimi je tudi gospa Emilija Vuga, ki smo jo obiskali. Da bi ji olepšali dan, smo ji zapeli pesem in ji poklonili šo- pek rožic. Šopek rožic za gospo Emilijo Vuga 4. a in 4. b da ima toliko let. Gospa je bila videti Vtisi u~encev: zdrava kot riba. Nato smo se poslovili Ob prihodu pred vojaški muzej smo in šli v šolo. se zbrali na dvorišču. Skozi odprta Všeč mi je bilo, ker smo spoznali še več vrata sem zagledal puške, ki so bile o zgodovini Solkana, našega kraja. obešene na steni. Bile so zelo lepo Ana Šuligoj, 4. a ohranjene. Sprejela in pozdravila nas je hišna gospodinja, gospa Erika. Ogledali smo si vojni muzej v Pirjevčevi Povedala nam je nekaj stvari o mu- ulici. Najbolj so me pritegnile značke zeju in nas pospremila v prostore. vojakov, ki so bile različnih oblik in Muzejska zbirka obsega stare stekleni- velikosti. Imeli so razstavljene čelade, ce, sablje, nože, različne vrste razstre- ki so bile videti zelo zdelane. Najbolj liva, medalje, čutare, vojaške fotogra- sem se začudila, ko so bili na polici fije in slike, dereze, podplate vojaških razstavljeni podplati čevljev iz zelo do- čevljev, bodečo žico, vojaške konzerve, bre gume. Potem nam je gospod Boltar bajonete in še veliko drugih zanimivih povedal, da imajo razstavljenih 3.000 stvari. Gospo Eriko sem vprašal, zakaj stvari. Gospod nam je pokazal detek- imajo nekateri naboji obarvano kapi- tor, s katerim iščejo kovinske predme- co. Odgovorila mi je, da so posebej te. Zelo sem se ustrašila, ko je detek- označeni od ostalih, ker so zelo redki. tor spuščal čudne zvoke. Potem pa je Bilo je zelo zanimivo. napočil čas, ko smo se morali poslo- Matija Štolfa, 4. a viti. Odpravili smo se še k starejši kra- janki, ki ima 97 let in ji zapeli pesem Najbolj zanimivo je bilo, ko smo obi- »Včeraj sem bil na Viču« ter ji podarili skali starejšo krajanko, ki je dopolnila šopek rož. Potem smo se vrnili v šolo. 97 let. Ko se je gospa Emilija pojavila Preživeli smo zelo lep dan. na vratih, si nisem mogla predstavljati, Ana Leban, 4. a

V veliki dvorani Kulturnega doma »Sredi zvezd, noč in dan se vrti ta Mladost smo mi, namenjen šolskemu v Novi Gorici je 1. junija zadonela svet, Zemlja pleše, tja med zvezde. skladu za pomoč socialno ogroženim pesem, ki je združila otroke iz vrtca, Pade sneg, pride maj, pride spet jesen, otrokom. Hvala vsem za darovane otroški in mladinski pevski zbor iz tisoč let že Zemlja pleše…« tako se prispevke, ki bodo pomagali druži- Osnovne šole Solkan. Dobrodelno je zaključil drugi dobrodelni koncert nam v stiski. (EG) prireditev so povezovali učenci gleda- liškega krožka, ki so prisrčno in hudo- mušno popeljali gledalce skozi pro- gram. Dogajanje so popestrili učenci ansambelske igre, ki so z različnimi Igriva košarka Med ogledom muzeja inštrumenti spremljali pesmi.

V maju sta nas obiskala Žogi in manjšimi žogami in otroškim košem. Žogica Koško, nadarjena košarkarja, Med vadbo sta učence spodbujala, jih ki sta nam popestrila in polepšala dodatno motivirala in jim tudi malo šolsko popoldne. To sta maskoti pro- ponagajala. Bistvo igrive košarke sta jekta Igriva košarka, ki ga organizira veselje in užitek ob igri. Vadba sku- ��������������������������������������������������������������� Košarkarska zveza Slovenije. Učence pin se je zaključila s tekmovanjem v razredne stopnje sta popeljala v bolj zadevanju košev in z nagrajevanjem ����������������������������������������������� igrivo in zabavno košarko, ki se razli- zmagovalca. Športno popoldne je �������������������������������� kuje od tiste košarke, ki jo vidimo po navdušilo marsikaterega učenca, ki se televiziji. Na igrišču sta učence spre- bo v novem šolskem letu vključil v to ������������������������������������������������������� mljala skozi številne poligone, ki so aktivnost. bili opremljeni z različnimi rekviziti, EG 8 1001- solkanski ~asopis 21. junij 2012 Intervju Med ponatisi rokopisov iz Vatikana in Medine Pogovor z Nedjanom Brataševcem, častnim konzulom republike Poljske, izvedencem za ponatise starih knjig ugotoviti izvor papirja, potem najde- malahitu so potem srebrne in zlate de- tudi političnem področju. S poljskim mo papirnico, ki je sposobna narediti koracije in 113 raznih dragih kamnov, ambasadorjem - zdaj je že peti, odkar papir skoraj povsem enak izvirnemu. med katerimi je sredi platnice največji sem častni konzul - se redno dobiva- Enako velja za usnje s platnic, za zlato turkiz na svetu s premerom 14 cm. va in sodelujeva pri raznih pobudah. obrezo... Zlate lističe za dekoracijo so Izbrali smo kamne sedmih barv, kot Pred kratkim smo odprli poljsko kul- pred stoletji lepili s pomočjo beljaka je sedem čaker, ki imajo splošno spo- turno ambasado v Medani in v sode- in enak postopek uporabljamo tudi ročilno vrednost ne glede na religijo, lovanju s poljskimi umetniki je nastala danes. Preden smo vse to doumeli, ki ji posameznik pripada. Pri izdela- vrsta poslikanih desetlitrskih steklenic preden smo vse te tehnike osvojili, vi knjige je sodelovalo 30 mojstrov z z najboljšim briškim vinom, ki jih da- smo seveda naredili mnogo napak. vseh koncev sveta. Večina dragih ka- jemo kot protokolarna darila. Med Danes pa lahko brez zadrege trdim, mnov je prišlo iz Indije, turkiz iz Ki- prvimi sta takšno steklenico prejela da smo med vodilnimi na svetu za po- tajske, papir so izdelali na Škotskem, predsednik Danilo Türk in nekdanji natise tako srednjeveških kot drugih usnje v Italiji... zunanji minister Samuel Žbogar pred zahtevnih knjig. Kolikšna je, poleg ~ustvene, odhodom na Kosovo. Je kakšno posebno obdobje ali dejanska teža tega korana. Kako Kako Slovenija in Poljska kakšna knjiga, za katero ste se ga lahko premakneš? izkoriš~ata možnosti za posebej specializirali? Na tehtnici bi knjiga pokazala več sodelovanje? Niti ne. Kličejo nas tako založniki, kot 500 kg, vendar je niti šest močnih Mislim, da kar dobro. Poljska je ve- ki bi radi ponatisnili kako knjigo, kot moških ne dvigne. Med delom smo lika država z več kot 40 milijoni pre- naročniki, ki imajo knjigo, ki razpada si pomagali s posebnim dvigalom z bivalcev. Blagovna menjava presega in bi jo radi rešili z novim izvodom. jermeni, končano pa smo položili na milijardo evrov, pri čemer prednjačijo Nedjan in koran prese`kov V Solkanu živi v ulici za spome- Največ takih naročil prihaja iz Va- poseben podstavek. Izdelava knjige farmacevtske družbe, ki na Poljskem nikom. Tam je, ko je doma, parkiran tikana. V tamkajšnji knjižnici imajo je bila vse prej kot preprosta. Nale- že odpirajo lastna podjetja. Poljaki njegov avto z oznako CC, konzularni številne rokopise, pisane s črnilom, za teli smo na milijon težav, ki smo jih nas zalagajo s številnimi kmetijskimi korpus. Je sicer »častni konzul«, kar katerega so bili prepričani, da bo traj- na srečo uspeli rešiti. Delo na knjigi je izdelki, močni so tudi v izdelavi ja- naj bi pomenilo, da opravlja prostoča- no, saj se je lepo vezalo na celulozo v trajalo leto dni, kar pri takem tisku to drnic. Se pa Poljska hitro spreminja. Najbolj me presune sno diplomatsko dejavnost. V tej vlogi papirju. Z leti, pravzaprav stoletji, se sploh ni dolga doba Časi, ko si sklepal dolgoročne posle z že občutek, da držim je speljal že več odmevnih potez, ki je izkazalo, da je to črnilo, narejeno Kako ste sploh prišli do originala državnimi podjetji in dobival plačano krepijo poznavanje in sodelovanje med iz tanina, saj in nekaterih dodatkov, medinskega korana, da ste ga že po predračunu, so minili. v rokah pomemben Poljsko in Slovenijo, pogosto pa je de- sprožilo počasen postopek razpada- lahko pove~ali? Poljsko delovno silo so v EU lovanje razširil še na druge države. Če nja papirja. Če želimo ohraniti zapise Original smo imeli v rokah že pred podcenjevalno ozna~evali za del zgodovine. Ko smo ga iščemo na delu, ga moramo obiskati genijev, kot so bili Galileo Galilei in šestimi leti, ko smo pripravili izdajo »plumbers«, vodovodarji, vendar v Gorici, kjer je solastnik podjetja ARC podobni, moramo torej še pravočasno v izmeri 380x300 mm. Pri večkratni so kmalu pokazali, da znajo pripravljali ponatis knjige Group, specializiranega za ponatise narediti dvojnike. Ti dvojniki so tako povečavi smo ugotovili, da se pojav- mnogo ve~. starih knjig, celo inkunabul. Sicer pa narejeni, da uporabnik pomisli, da gre ljajo zamiki v tisku, ki so bili prej neo- V zgodovini Poljske je ogromno o Medičejcih, so se mi je svetovljan. Ne vem, kakšen preno- za original. Seveda sedaj ne uporablja- pazni. Vse to smo morali računalniško ljudi, ki so pomembni za ves svet. Na sni telefon uporablja, zagotovo pa zanj mo več črnila, ki bi kvarilo papir. popravljati, kar je bilo seveda strašno Poljskem se je rodilo kar 23 nobelov- pred očmi odvrteli prizori velja slogan enega izmed proizvajalcev Kaj vas najbolj fascinira, ko zamudno. Pisava, petkrat povečana, cev, pred tem pa geniji, kot Kopernik iz zgodovine te rodbine. teh novodobnih igračk - povezuje ljudi. vam dajo v roke rokopise in je bila polna luknjic, ki jih je bilo tudi ali Chopin. Prvi slovanski papež je bil Drugače tudi ne more. Pri delu mora inkunabule, ki jim je potrebno potrebno retuširati. Pri tem je obsta- Poljak. Upor delavcev, ki se je začel v Poznamo njihovo temno združevati znanje številnih mojstrov, ki narediti dvojnika? jala nevarnost, da bomo zaradi nepo- Gdansku, je spremenil Evropo: ber- še obvladajo stare recepture izdelova- Papir, vezava... znavanja korana in arabščine naredili linski zid je padel v tamkajšnjih lad- plat, toda tudi izjemno nja papirja, dekoriranja usnjenih pla- Najbolj me presune že občutek, da kakšno napako, zato smo poklicali na jedelnicah. Varšava je največje poljsko tnic, tiska s črnili, narejenih po zapisih držim v rokah pomemben del zgodo- pomoč tajnika muslimanske skupno- mesto, vendar ne smemo pozabiti, vlogo v kulturi, saj so bili alkimistov in njim sorodnih srednjeve- vine. Ko smo pripravljali ponatis knji- sti v Sloveniji Nemzeta Porića, ki je da je drugo mesto z največ Poljaki ških učenjakov. V zadnjih mesecih si je ge o Medičejcih, so se pred očmi od- res odkril vrsto napak tako v pisavi Chicago. Poljaki so se v preteklosti meceni Michelangelu, pozornost domače in svetovne javnosti vrteli prizori iz zgodovine te rodbine. kot v dekoracijah in nam je bil potem množično izseljevali in ta diaspora je zaslužil s koranom presežkov, tiskanim Poznamo njihovo temno plat, toda v pomoč ves čas tiskanja korana. ogromno pomagala sorodnikom, ki Leonardu... za naročnika iz Tartastana, avtonomne tudi izjemno vlogo v kulturi, saj so bili Kje je zdaj ta koran guliverskih so ostali doma. Rezultat vsega tega republike Ruske federacije z glavnim meceni Michelangelu, Leonardu... dimenzij? Je zgolj razstavljen ali je hitra preobrazba Poljske, vidna na mestom Kazan. Toda, kot pravi, v nje- Vam pri izdelavi dvojnikov tudi v uporabi? vsakem koraku. Ne, Poljaki res niso govem srcu je - poleg družine - še ve- rokopisov pomagajo pisarji ali Koran je v največji mošeji v Ka- vodovodarji! dno najpomembnejša Poljska. sodobna tehnika? zanu in ni zgolj relikvija, ampak je Za~enja se poletje - kam bi nas Poljska mi je nekako pisana na Imamo ljudi, ki bi znali povsem namenjen uporabi. Res pa je, da pri povabili na dopust? kožo. Bil sem še na Primeksu, ko sem enako ročno napisati kako knjigo, obračanju strani sodeluje šest oseb, Poljska je izjemna dežela. Severno prvič obiskal Poljsko in navezal prve vendar tega ne počnemo. Izdelamo ki morajo delovati povsem usklajeno. morje je sicer bolj hladno kot naše, stike, vendar je trajalo še nekaj let, da klišeje, kar pomeni, da bi lahko po- Mi smo jim pokazali, kako, in ni ne- vendar čisto. Potem so Mazurska je- smo začeli sodelovati. Medtem sem tem natiskali skoraj neomejeno števi- varnosti, da bi se kaj zalomilo. Koran zera, krasna za jadranje, pa Zakopane šel na svoje in naročilo za tisk učbe- lo knjig, vendar se naklade običajno je za muslimane dejansko sveta knjiga s smučarskimi središči. Krakov je bil nikov za poljske osnovne in srednje končajo z nekaj izvodi, največ peti- in to so pokazali tako pri samem pre- prvo mesto, ki ga je Unesco uvrstil na šole je bil prvi velik posel, ki smo ga mi. vzemu kot zdaj med uporabo. seznam svetovne kulturne dediščine. speljali. Knjige za poljske učence smo Kdaj pa se je za~ela zgodba Se v Bakuju še niso spomnili, da To starinsko mesto je danes mesto tiskali kar šest let in to so bile ogro- s koranom? ho~ejo še ve~jo izdajo korana? mladih, saj so tam številne univerze. mne naklade, ki so presegale milijon Pred šestimi leti smo naredili kopi- Ne, ampak komaj čakam... (smeh). V državi so številna zdravilišča, ki so izvodov. Tako smo postali znani in jo medinskega korana; naročnik jo je So pa nas že poklicali iz Dubaja in iz- cenovno zelo sprejemljiva. začeli dobivati druga naročila za vse podaril imamu muslimanske skupno- razili željo, da bi jim natisnili en velik Je v zgodovini Slovenije in Poljske zahtevnejše tiske, kot so albumi fo- sti v Moskvi, ki jo je kasneje podaril koran. Ki pa ne bo opremljen na na- kak lik, ki nas povezuje? tografov in podobno. Medtem se je predsedniku Tatarstana Mintimerju čin, kot je bil za Tartastan. Za Arabce Seveda, Barbara Celjska (1388- poljsko tiskarstvo postavilo na noge, Shaimievu. Njegov tajnik je kasneje je pri koranu pomembnejša vsebina, 1451) je bila poročena s Sigismun- učbenike sedaj tiskajo sami, mi pa navezal stike z nami in izrazil željo, da zato bo nedvomno skromnejšega vi- dom Luksemburškim (1368-1417), smo začeli pridobivati drugačna, zah- bi naredili še en izvod. Med kasnejšim deza. ki je kot kralj Svetega rimskega ce- tevnejša naročila. Tako za Poljake kot obiskom v Kazanu je Shaimiev izrazil Vrniva se k poljski zgodbi. Kako sarstva vladal tudi na dobršnem delu za naročnike s vsega sveta. zahtevo, da mora biti ta koran najve- ste postali in kaj delate kot ~astni današnjega poljskega ozemlja. Za nas Kako ste sploh za~eli čja tiskana knjiga na svetu. Odkrito konzul? je nedvomno zanimivo, da so Polja- s tiskarstvom? povedano smo bili najprej šokirani, saj Verjetno prav s šolskim progra- ki v začetku 17. stoletja vzpostavili To je bilo povsem naključno. Še v sploh nismo vedeli, kakšnih dimenzij mom, za katerega nismo bili samo poštno povezavo med Gdanskom in času Jugoslavije smo zastopali podje- je bila do takrat največja knjiga in ka- tiskarji, ampak tudi svetovalci pri pri- Trstom, ki je imela postojanko tudi v tje za izdelavo obrazcev na samoko- kšen posel nas čaka. Vzeli smo si ne- pravi učbenikov. Vpeljali smo lahek Gorici. pirnih papirjih, kasneje pa smo jih kaj časa za premislek, se posvetovali z papir, barve, jim posredovali stro- Za konec: zakaj imate podjetje začeli tiskati sami. Potem smo začeli našimi tiskarji in ugotovili, da lahko kovnjake za pisanje vsebin. Poljaki v Gorici in ne v Novi Gorici ali tiskati brošure in knjige, istočasno tiskamo v formatu 2000x1500 mm. so spoznali, da naloge ne opravljamo Solkanu? pa smo opazili, da je največ zaslužka Pripravili smo »slep odtis«, povabili prostodušno, samo zaradi denarja, Takrat, sredi osemdesetih let, so pri specializaciji za tiske, ki zahteva- predstavnike naročnika na ogled in ampak s srcem. Takratni poljski mi- bili taki časi, da nam je bilo mnogim jo ogromno znanja. In tako smo se ko so se s formatom strinjali, smo se nister za šolstvo in kulturo je zato lažje odpreti podjetje v Gorici kot v specializirali za ponatise rokopisov in hitro dogovorili za delo. Toda takrat predlagal njihovemu zunanjemu mi- Novi Gorici. Pošteno povedano nam inkunabul, torej knjig, ki so nastale so začele komplikacije, na katere ni- nistrstvu, da me imenuje za častnega je tudi napis »made in Italy« na števil- pred letom 1501. To je zelo zahtevno smo računali. Predstavljali smo si, da konzula, in po dveh letih »mečkanja« nih tržiščih pomagal do dela. Zlasti v delo, saj moramo originalu slediti do bo knjiga vezana v usnje, Tatarstan- v Ljubljani sem to pred dvanajstimi Rusiji. Zdaj je že vse tako utečeno, da zadnje podrobnosti, vključno z nači- ci pa so zahtevali, da so platnice iz leti tudi postal. Delujem predvsem ni razloga, za spreminjanje. nom dela. Vodni žig nam omogoča poldragega kamna malahita. Na tem na gospodarskem in kulturnem, pa Toni Gomišček 21. junij 2012 1001- solkanski ~asopis 9 Obledele fotografije Sveti Rok na Goriščeku Na hrbtni strani fotografije piše: pismu Občinskemu ljudskemu od- s pokopališča in jih uporabimo za gra- Vel. no~ 1946. boru Nova Gorica navaja, da dekan dnjo mrtvašnice in obrobnega zidu na Glavni predmet fotografije je gotovo Andrej Simčič v pritožbi piše, »da se pokopališču. O odškodnini za materi- solkanski most, ki so ga takrat popravljali, je naslov (MLO) polastil materiala od al iz ruševin ni bilo nikakega govora. ker so ga med vojno zadele zavezniške porušene pokopališke cerkve in da za Obstoječe ruševine, od vojnih dogod- granate. Pomemben “drugotni” predmet to ni prejel še nikake odškodnine. V kov poškodovane cerkve, so ogrožale te fotografije: cerkev sv. Roka, kar se dovolj dobro vidi, je bila takrat še skoraj pritožbi navaja tudi, da je material od varnost in jih je bilo vsled tega tudi cela. Dejansko je imela le luknjo v strehi. porušene cerkve, katerega ocenjuje na nujno odstraniti. Stroški za odstrani- Po pripovedovanju tistih, ki so jo porušili, najmanj 50.000 din, cerkvena last.« tev ruševin so bili mnogo večji od vre- bi dobili vtis, da je bila prava ruševina, pa Občinskemu ljudskemu odboru tudi dnosti pridobljenega materiala.« ni bila. VP svetuje, »da stopi v stik z dekanijskim Upam, da se ob tem ne bo našel uradom in skuša zadevo na miren na- kdo, ki bo razlog, zakaj ni več cerkve čin urediti.« sv. Roka v Solkanu, iskal v msgr. M. poleti leta 1955. Z Dekanijskega ura- Občinski ljudski odbor že s sede- Torošu. Upoštevati je namreč treba, da Solkan – Nova Gorica je namreč žem v Novi Gorici je na dopis, ki je kako je takratna oblast postopala z dekan in župnik Andrej Simčič 16. 8. prišel z Okrajnega ljudskega odbo- njim. 1955, št. 62/55 na Tajništvo za go- ra, odgovoril 6. 10. 1955 (tajnik Ivo Kako je rušitev cerkve potekala, spodarstvo, Uprava za dohodke pri Poberaj, zanj Birsa): »Ruševine cerkve je dolgo ohranjal v spominu Marjan Okrajnem ljudskem odboru Gorica na pokopališču v Solkanu smo odstra- Zavrtanik. Ko so razstreljevali zido- poslal pritožbo. Tajništvo za splošne nili sporazumno z apostolskim admi- ve cerkve, je bil kot delavec pošte na zadeve in proračun pri Okrajnem nistratorjem dr. Mihaelom Torošem. bližnjem telefonskem drogu in gledal, Ob 16. avgustu, godu svetega kopališču misli Mestni ljudski odbor ljudskem odboru Gorica 29. 9. Imenovani je osebno pristal na mestni kaj se dogaja… Roka, se vsako leto v Solkanu radi Solkan cerkev porušiti ter s tem pri- 1955 (načelnik Stane Miklavčič) v občini, da lahko odstranimo ruševine Vinko Paljk spomnimo sozavetnika našega kraja dobiti na prostoru za pokope.« in župnije. Nekaj pridnih gospodinj Za ohranitev cerkve sv. Roka ob tem prazniku ohranja lepo nava- se je zavzel Ludvik Zorzut, uprav- do, da speče dobre štruklje. Seveda nik Okrajnega muzeja in arhiva v izrečemo tudi kakšno besedo o cerkvi Gorici. Leta 1952, pod št. 92, je pi- Rabutanje češenj na poti iz šole svetega Roka, ki je bila nekdaj na sol- sal Mestnemu ljudskemu odboru kanskem pokopališču na Goriščeku. Nova Gorica v Solkanu: »Komunalna Tako sem letos mimogrede slišal, uprava MLO Nova Gorica v Solkanu kako se je nekdo spominjal pobožno- – kakor doznavamo, namerava opu- sti, ki je bila v cerkvi tudi še potem, stiti oziroma podreti cerkev svetega ko je imela porušeno streho. Ko je Roka na solkanskem pokopališču na neka žena pokleknila, je ob tem mo- Goriščeku, ki je delno razdejana po rala odstraniti drobce opeke, razme- vojnih dogodkih. tane po tleh. Nekdo drug se spomni, Okrajni muzej in arhiv v Gorici s da je videl v cerkvi granato, ki je pa- sedežem v Solkanu (Šolska ulica) si dla skoz streho in jo poškodovala, a ni dovoljuje opozoriti mestno upravo na eksplodirala. Malo pa me je prizadela zakon o varstvu kulturnih spomeni- izjava, ki sem jo tudi slišal letos av- kov (Uradni list LRS – 102 – 1948). gusta, da je cerkev svetega Roka dal (…) Utemeljitev: Cerkev sv. Roka, če- porušiti gospod Simčič. Takoj mi je prav delno razdejana, predstavlja kul- prišla misel: moraš o tem nekaj napi- turno zgodovinski spomenik, ob kate- sati, saj gre za slabo mnenje o tvojem rem so se ustavljali tolminski, kanalski predniku. Msgr. Andrej Simčič je bil in drugi puntarji – kot pri znamenju, namreč župnik in dekan v Solkanu predno so šli v napad na Gorico. – v letih 1953 do 1977. Dejansko se Ime tega znamenja srečamo v pove- je on na vso moč trudil za ohranitev stnici velikega punta na Goriškem, je v drugi svetovni vojni poškodovane torej spomenik, ki izpričuje tedanji cerkve sv. Roka. Porušil jo je nekdo boj za staro pravdo. – Poleg tega velja drug. O tem priča nekaj dokumentov Solkancem kot staro votivno in kužno ^e{nje: sosedove so najslaj{e (Foto: Ale{ Srnovr{nik) Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici in znamenje, kakor jih je mnogo podob- arhiva župnije Solkan. nih po Slovenskem. – Cerkev je delna Sodim v generacijo, ki je v šolo de- se ti zapičijo v kožo in jih ne boš več prikradel od nekod z bikovko v rokah, 20. novembra 1951 je Avguštin razvalina, toda ravno kot taka pred- jansko hodila. Peš, čez eno ali dve večji mogel izvleči,« so nas strašili starejši. pripravljeni, da jo ucvremo stran. Okroglič, poverjenik za lokalno go- stavlja zgodovinsko pomembnost. cesti, sicer po poljskih poteh, stisnje- Največje veselje pa je bilo rabutanje. Pa ga ni bilo. V tisto njivo z nekaj spodarstvo pri Okrajnem ljudskem Arhiv in muzej - na osnovi teh za- nih med ograde in žive meje, in z jarki, Jeseni smo torbe metali visoko v veje češnjevimi drevesi verjetno sploh niko- odboru Gorica s sedežem v Solkanu, konskih določil in ljudskega izročila ki so se ob vsakem večjem deževju na- oreha in klatili plodove, spomladi pa li več. V naslednjih dneh so tja prihru- pisal Referatu za kulturne spomenike – prosi, da navedeno namero opusti polnili z vodo. Spomladi so bili potoki smo komaj čakali, da so češnje na njivi meli bagri in začeli rušiti vse: ograjo, pri Zavodu za varstvo in znanstveno oziroma, da predloži zadevo Zavodu dalj časa polni vode in paglavcev, ki od Lojzeta Mrkavega začele dobivati še obložena drevesa, vinograd. Takrat preučevanje kulturnih spomenikov in za spomeniško varstvo v Ljubljani – v smo jih veselo lovili in tlačili eden dru- barvo. V zidu je bila luknja, skozi njo nam je postalo jasno, zakaj nas je vabil prirodnih znamenitosti v Ljubljani: odločanje.« gemu, v glavnem pa sošolkam za ovra- smo pokukali, če je zrak čist, in potem na češnje in zakaj v njegovem glasu ni »Prosim za Vaše mnenje glede cerkve Izgleda, da to in podobna posredo- tnik. Nabirali smo liste plevela, ki so se tiho kot miške zlezli skoznjo, v strahu bilo zaznati niti trohice veselja. Po Sol- na solkanskem pokopališču. Ta cerkev vanja pri Mestnem ljudskem odboru lepili na obleko, in z njimi oblikovali pojedli nekaj češenj, nato pa se hitro kanu se je govorilo, da je šel Lojze celo je bila med vojno poškodovana ter so v Solkanu niso zalegla. Iz ohranje- vzorce. Klase žita smo spravljali v ro- izmuznili ven, spet na pot in proti na maršalat, da bi preprečil gradnjo, ostale od nje samo štiri stene. Z ozi- nih dokumentov sklepamo, da je do kav in jih, zgolj z upogibanjem roke, domu. Veseli, da nas Lojze ni videl. Bil toda vse je bilo zaman. rom na pomanjkanje prostora na po- porušenja cerkve prišlo spomladi ali potiskali do podpazduhe. »Pazi, lahko je močan, krepak kot hrust, takšen, kot Kmetov, ki so takrat ostali brez so bili nekoč pravi solkanski kmetje. V zemlje, je bilo seveda več. Toda vsako otroški domišljiji smo ga primerjali z pomlad, ko dozorijo češnje, se spomin Martinom Krpanom, le da je Lojze na- prav Lojzeta in njegovega povabila, mesto kobilice verjetno lahko dvignil naj se jih pridemo najest. Resnici na vola s plugom vred. Zato z njim res ni ljubo, nas ni preganjal nikoli, čeprav bilo priporočljivo češenj zobat. je verjetno vedel, da se na poti iz šole Neke pomladi, ko smo se vračali radi ustavimo na njegovi njivi. Kot do- iz šole, je Lojze stal sredi poti, ravno ber gospodar je zagotovo opazil, kdaj tam, kjer je bila v zidu luknja. Korak je bila trava okoli luknje v zidu sveže nam je zastal, srce je začelo biti hitre- poteptana. Toda prav tako mu je bilo je. Saj vendar nismo ničesar zakrivili, jasno, da mu jata kratkohlačnih škorcev le kaj hoče od nas, smo se spraševali. ne more narediti velike škode. Šepetaje smo si dajali pogum, da bi na- In danes? Češnjevih dreves je v Sol- daljevali pot. Zagotovo je opazil naše kanu le še za vzorec, na šoli najbližji pa stopicanje, pa je zakričal: napis opozarja, da so zaradi škropljenja »Dajmo, fantje, vabim na češnje! neužitne. Če se nam, mimoidočim, Najejte se jih, kolikor morete. Danes zaželi po kakem sladkem plodu, je in jutri in pojutrišnjem, če bojo še!« malo nižje murva, vendar skoraj ni Vse skupaj se nam je zdelo dokaj junaka, ki bi zobal s tega drevesa. sumljivo, še posebej, ker vabilo ni bilo Sprašujem se, koliko otrok sploh ve, izrečeno z radostjo v glasu. Toda vse- da so murvice užitne? Saj, z »meren- eno smo ga ubogali, zlezli skozi luknjo, dino« v šolski torbi pač nihče ne pleza skozi katero postavni Lojze ni mogel, po drevesu. Mu lahko pade »telefo- in se zakadili na češnje. Seveda smo nin« iz žepa! vseeno oprezali, če se ne bo gospodar Toni Gomišček 10 1001- solkanski ~asopis 21. junij 2012 Najlep{a leta

segli šahisti. Strelci in balinarji so bili bodo letos znova zastopali šahisti, ki V petek, 1. junija, in soboto, 2. Aktivni in uspešni drugi. Ekipa kegljačev, v kateri so bile imajo primat med severnoprimorski- junija, smo organizirali že sedemnaj- tri ženske in en moški, je bila tretja. mi šahisti - upokojenci. sti ženski in moški balinarski turnir. Igralke pikada so bile sedme, moški Letošnje prvenstvo se za nekatere Udeležilo se je 12 ženskih in prav to- pa osmi. Balinarke, ki se tokrat niso naše tekmovalce ni izteklo najbolje. liko moških ekip. Skupaj smo gostili uvrstile v finale, so bile enajste. Od Vendar smo v družbi 21 društev do- 96 tekmovalcev. osmih ekip, ki so tekmovale v ribo- segli 58 točk in s tem osvojili tretje V ženski konkurenci so se izkazale lovu, so samo tri imele ulov. Žal tudi mesto, za tri točke smo zaostali za naše tekmovalke, ki so osvojile prvo naša ekipa in imela sreče. Reševalke drugo uvrščeno Vipavo in šest točk mesto. Spodbudno je, da so v zmago- križank so dosegle peto mesto. za prvim Kanalom. Upajmo, da bomo valni ekipi sodelovale predvsem mlaj- Ekipe, ki so dosegla prva mesta, v naslednjem letu imeli več sreče in še tekmovalke. Drugo mesto so osvo- bodo jeseni sodelovale na državnem zbranosti in da bomo osvojili prvo jile Vipavke, tretje pa Kobaridčanke. prvenstvu. Kakor že vrsto let nas mesto. Četrte so bile Tolminke. Drugega junija so na pokritem ba- linišču v Novi Gorici, kjer so tekmo- vale tudi balinarke, nastopili moški. Naši tekmovalci so osvojili tretje mesto, drugi so bili Šempetrci, prvi pa igralci Nove Gorice. Četrti so bili balinarji iz Dobrovega. Oba turnirja sta bila, v zadovolj- stvo nastopajočih in organizatorjev, dobro organizirana. Tudi letos so tekmovalke in tekmovalci, ne glede na uspeh, ki so ga dosegli, odhajali domov zadovoljni z obljubo, da se bodo naslednje leto spet vrnili. Vabim vse naše članice in člane, ki Naše balinarke so najbolj natan~ne (Foto: Pepi Bitežnik) jih tovrstna tekmovanja, rekreacija in druženje veseli in zanima, naj se nam pridružijo in pomagajo izboljšati tek- Skoraj pol leta je za nami. Življenje članov organizacijo izletov in letovanj, movalne rezultate. in delo v društvu je zelo intenzivno in pripravo že tradicionalnih športnih in Ostro oko in mirna roka sta bila tokrat dovolj le za drugo mesto (Foto: Pepi Bitežnik) Božidar Markič raznoliko, včasih zabavno in veselo, družabnih srečanj z drugimi društvi včasih pa bolj stresno in klavrno. K Pokrajinske zveze društev upokojen- sreči je več veselih dogodkov kot kla- cev Severne Primorske in z društvom vrnih epizod. Slovenskih upokojencev iz Gorice. Praznovanje slovenskega kulturne- Štirinajstega aprila smo pripravi- Na 8. marec izlet v Istro ga praznika je bilo dobro zamišljeno, li tretji meddruštveni turnir v pika- Znano je, da upokojenci vsako leto prazgodovinske trdnjave, kjer so go- ga obzidja. Od tam hranim kar nekaj vendar nam je slabo vreme onemogo- du. Udeležilo se ga je enajst društev za dan žena gredo na izlet. Predsednik spodovali oglejski patriarhi in pozneje zanimivih fotografij. čilo dobro izvedbo. Kljub temu smo z 10 ženskimi in 10 moškimi ekipami. nas je letos povabil na zanimiv izlet v Beneška republika. Mestece je obda- Naslednji cilj naše poti je bil Pazin. skupaj z društvom RIRDS pripravili Tekmovalo je 85 tekmovalk in tek- hrvaško Istro. Odziv je bil večji, kakor no z mogočnim obzidjem iz 13. in 14. Mesto ima zelo staro zgodovino, saj movalcev. Zelo uspešne so bile naše razstavo fotografij naših članov ter je bilo mest v avtobusu; zgodaj zjutraj stoletja, na gornjem glavnem trgu pa ga listine prvič omenjajo leta 983. tekmovalke, saj so osvojile prvo me- izdelkov Rezbarsko intarzijskega in smo se odpeljali dogodivščinam na- poleg cerkve stoji zvonik - trdnjava iz Staro mesto je bilo okoli mogočnega restavratorskega društva. Razstava sto ekipno, v posamezni konkurenci proti. 13. stol. Sprehodili smo se po strmih, Kaštela, impozantne štirikotne zgrad- sukenskiga reguta je pritegnila veliko pa je bila Marija Krunič prva, Milka Pot nas je peljala mimo Portoroža v s kamni tlakovanimi ozkimi uličicami be z notranjim dvoriščem, ki leži na pozornost naših članov, ki so v mlaj- Čičigoj pa druga. V moški konkurenci Sečo, kjer že vrsto let pridna Štajerka do gornjega trga, do koder smo prišli najvišji točki nad 120 m globokem ših letih gojili in cenili to posebno so zmagali igralci Branika, posamezno goji nešteto vrst kaktusov. Vrt smo skozi dvoje mogočnih vrat. Z vrha je ponoru, kamor ponikne lokalni po- vrtnino. Nekateri so se že navdušili pa Vipavec Branko Ukmar. Naš Jože obiskali že pred leti, vendar smo to- bil krasen razgled na spodnje, novejše tok. Nad vhodom v Kaštel so nanizani za ponovno gojenje sukenskiga rusiga Valič je osvojil tretje mesto. krat opazili veliko novega, predvsem naselje in na dolino Mirne, še vedno vsi grbi lastnikov in najemnikov, med reguta, kar je zelo spodbudno. V soboto, 21. aprila, smo organi- v urejenosti in velikosti. Ob vhodu zavite v zimsko sivino. katerimi je tudi grb goriških grofov, ki še vedno stoji visok kaktus, ki so mu Nato smo si ogledali posebno so tam gospodovali že od leta 1248. morali postaviti višjo streho, v treh istrsko zanimivost – Hum, najmanjše Potem smo se sprehodili k nižje ležeči velikih gredicah pa je videti ničkoli- mesto na svetu. V Guinnesovi knjigi farni cerkvi iz leta 1266 z mogočnim ko vrst, velikosti in oblik kaktusov. rekordov je zabeleženo kot najmanj- oddvojenim zvonikom iz leta 1705. Od tam smo se odpeljali na kmečki še mesto, saj leži na površini 100 m v Od tam so nas odpeljali v prijetno turizem pri Momljanu, kjer so nam dolžini in 30 m v širini. Mestno jedro restavracijo k zasluženemu kosilu, saj za malico postregli z domačimi svinj- je obdano z obzidjem in obrambnimi je poldne že zdavnaj minilo. Servirali skimi dobrotami, ki smo jih pridno stolpi, obsega dvoje uličic, župnij- so nam dobro pripravljene jedi, najbolj zalivali z domačo kapljico. Dobro sko cerkev in romansko cerkev sv. zanimiva pa sta bila pevka in pevec, ki podprti in potešeni smo nadaljevali Hieronima. Šteje okoli 20 prebival- sta nam ob spremljavi harmonike za- pot v Motovun, malo mestece s ko- cev, ki vsako leto po stari tradiciji vo- pela venec slovenskih pesmi, tako kot maj tisoč prebivalci, ki stoji na strmi lijo župana. Zgrajeno je bilo na mestu v kakem domačem lokalu. Družba se vzpetini, visoki komaj dobrih 270 m, prazgodovinske trdnjave in je zname- je dobro razživela, dokler ni nastopil nad dolino reke Mirne. Motovun, ki nito zato, ker je skoraj v celoti ohrani- čas odhoda proti domu, kamor smo je zdaj znana izletniška točka in zbira- lo srednjeveško podobo in arhitektu- prišli pozno v noč. lišče umetnikov, se je razvil na mestu ro, saj se ni nikoli širilo izven mestne- Pepi Bitežnik

Tudi šahisti ne zgrešijo poteze (Foto: Pepi Bitežnik)

Sedemnajstega marca smo imeli zirali trinajsto meddruštveno brišku- volilni občni zbor društva. Izvolili lado. Udeležilo se je devet društev smo nov upravni odbor, nov nad- s skupno 22 pari. Pri igrah na srečo zorni odbor in častno razsodišče. nismo imeli velikega uspeha, saj se Predsednik društva je še naprej nobeden od naših parov ni prebil v Božidar Markič, tajnica je gospa finalne igre. Rinalda Komel, člani pa so Dominik Zmagali so igralci DU Dornberk, Belingar, Irma Brezigar, Julij Černe, drugi so bili Šempasci, tretji Kanalci, Ivan Hrovat, Emil Jug, Rudi Makuc, četrti pa igralci DU Vogrsko. Zofija Nanut, Flavij Nardin in Olga V soboto, 26. maja, smo se ude- Srebrnič. Nadzorni odbor vodi gospa ležili 9. športnih iger pokrajinske Martina Goljevšček, člani so Majda zveze društev upokojencev Severne Božič in Jože Kralj. Predsednik ča- Primorske, ki jih je organiziralo dru- stnega razsodišča je gospod Pavel štvo upokojencev Kanal. Tekmovanja Paravan, člani pa Milka Čičigoj in se je udeležilo 21 društev, ki so tek- Valentin Podgornik. movala v sedmih panogah in dvanaj- Sprejeli smo delovni in finančni stih disciplinah. Sodelovalo je 405 načrt za letošnje leto, ki predvideva tekmovalcev. 13.490 € prihodkov in prav toliko Iz našega društva se je športnih odhodkov. iger udeležilo 36 tekmovalcev v sed- Delovni načrt predvideva, poleg mih panogah in devetih disciplinah. rednih tedenskih in mesečnih srečanj Najboljši rezultat, prvo mesto, so do- 21. junij 2012 1001- solkanski ~asopis 11 Najlep{a leta Pevska turneja Nastop MePZ Slavec Solkan in MePZ Triglav Split preskrbel je za prenočitev v hotelu Garni v Bukovici in v gostišču Karla v po Makedoniji Biljah. Pravi praznik pa je bil koncert obeh Pevci MePZ Slavec iz Solkana, stopil domači MePZ France Prešeren zborov v soboto zvečer, 24. marca, v MePZ Lipa iz Šempasa ter ženski pevski pod vodstvom priznanega zborovodje dvorani Mestne občine Nova Gorica. zbor Večernice iz Ajdovščine pod vod- Tomislava Šopova, ki je z odlično iz- Pred polno dvorano ljubiteljev zborov- stvom zborovodje Mirana Rustja smo vedenim programom navdušil polno ske pesmi in dalmatinskega melosa, ki se v maju odzvali vabilu MePZ France dvorano. Nato smo nastopili pevski je v zadnjih letih na široko preplavil Prešeren iz Skopja. Šli smo na turnejo zbori iz Slovenije. Z občuteno izvaja- slovensko poslušalstvo, se je najprej v Makedonijo. Prisrčno in toplo so nas nimi skladbami smo očarali poslušal- predstavil pevski zbor Slavec, ama- sprejeli Slovenci, ki že dalj časa živijo v ce, tako da se je marsikomu orosilo terska skupina KD Slavec »Kitara za Makedoniji. Seznanili smo se z bogato oko. Ob koncu programa so vsi trije dušo«, nato pa splitske pevke in pev- zgodovino Makedonije ter si ogledali zbori nastopili z znano makedonsko ci s pestrim programom. Za bogate nekatere kulturne in zgodovinske spo- pesmijo Bolen mi leži in poželi pravo aplavze je bilo občinstvo nagrajeno s menike ter druge znamenitosti. Lepi navdušenje. S prisrčnimi pozdravi in Nastop Mešanega pevskega zbora Triglav iz Splita, zborovodkinja Tatjana Kurajica. pesmijo obeh zborov. kraji, kot so Ohrid z Ohridskim jeze- stiskom rok smo se poslovili od prija- Po zaključku prireditve je MePZ rom, Struga, Bitola, Skopje… so pravi znih gostiteljev. Dogovorili smo se, da Mešani pevski zbor Slavec Solkan Dolgo načrtovano srečanje se je Slavec poskrbel za pogostitev v avli. turistični biseri in vredni ogleda. Prvi MePZ France Prešeren iz Skopja vrne pod vodstvom Mirana Rustje je pova- zgodilo v petek, 23. marca 2012. Pesem pevcev iz obeh zborov in zvok nastop je bil v Ohridu v katoliški cer- obisk. Predvideno je, da pridejo že v bil v goste pevce in pevke mešanega Prisrčno druženje z gostujočim zbo- kitare je odmeval pozno v noč. kvi, kjer smo od številnega občinstva septembru. Skupni koncert naj bi bil pevskega zbora Slovenskega kulturne- rom, ki je na Goriškem ostal tudi čez Slovo od navdušenih Splitčanov je poželi bučne in dolgotrajne aplavze. 22. septembra v Solkanu. Ljubitelje ga društva Triglav iz Splita, katerega noč, bo ostalo še dolgo v lepem spo- minilo v duhu dogovarjanja za vrnitev Drugi koncert vseh treh zborov je bil zborovskega petja vljudno vabimo na predsednik je Cveto Šušmelj, ki se po- minu. Pevke in pevci se med seboj kaj obiska, ki ga bo Slavec z veseljem ure- v Skopju v dvorani humanitarnih or- prireditev. naša s primorskimi koreninami, saj je hitro sporazumemo, najdemo se v pe- sničil v Splitu leta 2013. ganizacij Dare Džambaz. Najprej je na- Olga Srebrnič doma iz vasice nad Grgarjem. smi. Slavec se je izkazal kot gostitelj, Tjaša Mišček

Jubilej Desetletnica društva RIRDS Solkan je bil drugo največje mizar- dosegla vrhunec v 17. stoletju z »zla- nega pouka na SLŠ Nova Gorica gre s kratico RIRDS, ki je bilo aktivno sko središče, takoj za Šentvidom in timi oltarji«. Od 18. stoletja so svoja zahvala, da so botrovali pri njenem zlasti v obdobju od 2002 – 2007, Vižmarji. Tu se je mizarstvo začelo raz- dela krasili tudi drugi lesni obrtniki, nastanku. potem pa je dejavnost zamrla. Nov vijati v drugi polovici 19. stoletja, ko v 18. in 19. stol. so ob delavnicah za Zanimanje za rezbarstvo je pokazala zagon je dobilo po zaslugi Jožka se je Solkan iz izrazito kmečkega na- cerkveno, grajsko in meščansko opre- tudi Univerza za tretje življenjsko ob- Markiča. selja začel spreminjati v kmečko-obr- mo rezbarili številni samouki, poveči- dobje (UNITRI), mag. Miha Lipušček tniško predmestje in zaledje Gorice. ni ljudski umetniki. je prišel z idejo (Potrebujemo nekaj Nacionalna poklicna kvalifikacija Bližina Trnovskega gozda in osnovna Ročno rezbarstvo kot obrt je z leti za moške), da bi v šolski delavnici za poklic rezbar surovina - les - je pripomogel, da je izgubljalo na veljavi. V današnjih ča- organizirali krožek rezbarstva tudi za Z Marjanom Vodnikom, arhitek- bilo v Solkanu več žag, kar je botro- sih pa je postalo cenjeno pri izdelavi njihove člane. Z UNITRI je sodeloval tom iz Trzina, ki se je zapisal lesu in valo razvoju mizarske obrti. Solkanski umetniških skulptur, okraševanju pu- mentor, zdaj že pok. Stanko Hrovatin je eden najbolj prizadevnih rezbarjev mizarji so bili visoko specializirani za škinih kopit, detajlov pri pohištvenih z Vitovelj, rezbarski samouk, ki je bil (v Trzinu imajo danes približno 120 izdelovanje pohištva in notranje opre- kosih, vratih v vinske kleti, sodih… znan zlasti po izdelavi skulptur. Prišlo rezbarjev), sva večkrat ugotavljala, da me. Poleg ožjih mizarskih veščin pa so CNC vodeni stroji danes omogočajo je do zanimive medgeneracijske po- v Sloveniji nimamo poklica rezbar in razvili tudi izdelavo rezljanih detaj- ustvariti rezbarjen relief na strojni in vezave, saj so dijaki in člani UNITRI kako težko se naši rezbarji predstavlja- lov, najrazličnejše politure, intarzijo, cenejši način, kot je zamudno ročno skupaj nastopali na različnih predsta- jo zlasti v tujini. Tako smo na Center vžiganje in druge tehnike dodatnega delo. Toda stroj ne more nadomestiti vitvah, Stanko Hrovatin se je s šolo za poklicno izobraževanje v Ljubljani opremljanja pohištva. osebnega pečata mojstrske roke, vse- celo udeležil Lesariade v Sevnici . poslali predlog za nacionalno poklic- Zato ni naključje, da je kljub zato- kakor pa brez tega ročnega znanja ne Že leta 1999 smo na Lesariadi - no kvalifikacijo (NPK) rezbar in pri- nu mizarske obrti v Solkanu bilo pred gre pri obnavljanju oz. restavriranju tekmovanju srednjih lesarskih šol pravili katalog potrebnih znanj, ki je desetimi leti ustanovljeno Rezbarsko, pohištva in druge lesene opreme iz Slovenije, ki je bila v Novi Gorici, bil na strokovnem svetu potrjen leta intarzijsko in restavratorsko društvo preteklih dob. uvedli novo disciplino, oblikovanje 2008. Solkan, RIRDS. lesene skulpture. Katalog znanj zajema ključna dela, Les je od vedno človekov spre- Za~etek oživljanja rezbarstva na Dijaki SLŠ Nova Gorica so se leta 2006 že Zelo odmevna prireditev in pred- znanja in spretnosti ter naloge za pre- mljevalec, domnevamo lahko, da je Goriškem po zaklju~ku projekta udeležili stavitev rezbarskih izdelkov, nekaj je verjanje. Ključna dela zajemajo izde- ^arovnije v lesu v Sutriu. bila lesena palica ali gorjača prvo, Ko sem leta 1997 prevzela krmilo bilo tudi intarzij (sestavljene podobe lovanje lesorezov, plitvi in globoki kar je pračlovek vzel v roke in kljub Srednje lesarske šole Nova Gorica, iz raznobarvnega furnirja) in pirograf- relief in izdelovanje skulpture. Doslej poplavi različnih drugih materialov (najprej Industrijska šola za pohištve- Novi Gorici, Brdih, Ljubljani… . skih upodobitev (vžiganje v les), je si je NPK pridobilo 16 rezbarjev, prve je človekov zadnji dom - krsta, še ve- no stroko, nato Izobraževalno središče Pomemben korak pa je bil narejen, bila ob praznovanju tisočletnice NPK pa so podelili ravno v Trzinu. dno lesena. Danes, ko smo vedno bolj pohištvene stroke Nova Gorica, nato ko nas je obiskal župan kraja Sutria, Solkana v prostorih nekdanjega senzibilni do okolja, les kot bioma- Lesarski šolski center Jože Srebrnič ki leži v severni Italiji blizu Tolmezza. Mercator pohištva na Trgu Marka RIRDS danes terial ponovno pridobiva na vredno- Nova Gorica, sledi Srednja lesarska Mestece je bilo ustanovljeno že dav- Plenčiča. Razstava je imela medna- RIRDS trenutno združuje 28 čla- sti. Les je tudi skladišče ogljikovega šola Jože Srebrnič, Srednja lesarska nega leta 1300. In prav rezbarstvo je roden značaj, saj so sodelovali tudi nov od Ročinja do Podnanosa. Člani dioksida (CO2) in če želimo postati šola Nova Gorica (SLŠ), Srednja le- tam postalo tradicija, ki se je prenaša- rezbarji iz Sutria, Avstrije in Hrvaške. društva pod neumornim vodstvom nizkoogljična družba, moramo spod- sarska in gradbena šola Nova Gorica la iz roda v rod, z očeta na sina vse do Breme pri organizaciji tako zahtev- Jožka Markiča, ki je zaslužen tudi za bujati rabo lesa, ne nazadnje so nam in danes po reorganizaciji nekdanjega današnjih dni. Z njimi smo se preko nega projekta so si delili SLŠ Nova kip, posvečen mizarjem v Mizarski za zgled lahko skandinavske države. ministra za šolstvo Milana Zvera pa Mestne občine Nova Gorica poveza- Gorica, Borut Strosar in učitelji prak- ulici, pred naše oči znova in znova Naši gozdovi so pridni, njihov pro- TŠC - Strojna, prometna in lesarska li v projekt Interreg III-Crafts. Dijaki tičnega pouka na SLŠ Nova Gorica, postavljajo izdelke iz lesa, ki so lepi in dukt les pa je obnovljiv material, ki z šola), sem razmišljala, kaj bi novega SLŠ Nova Gorica in mentorji ter za- svoje je prispevala Mestna občina privlačni, s svojo toplino vabijo, da se obdelavo ne smrdi in ko ga zavržemo, ponudili našim dijakom, da bi vzlju- interesirani obrtniki so se udeležili Nova Gorica in KS Solkan. jih dotaknemo in v letnicah zaznamo ne obremenjuje naravnega okolja. O bili les. Rezbarstvo in intarziranje sta tritedenskega izobraževanja v Sutriu, Še živeči solkanski mizarji so bili preteklo življenje drevesa. Društvo je njegovi trajnosti pričajo ohranjeni se mi zdeli primerni tehniki zlasti za kjer so osnovali rezbarsko delavnico, ganjeni in zlasti Zdravko Bašin je ta- lani imelo šest skupinskih razstav, dve leseni kozolci, Benetke, ki slonijo na dijake z likovnim občutkom in spre- namenjeno udeležencem »turistom«, krat izjavil, da v Solkanu še ni bilo so imeli v letošnjem letu, pripravljajo hrastovih pilotih, mnoga razpela ob tnimi rokami. ki po opravljenem tečaju dobijo »di- tako lepe razstave. V Solkan je pri- pa razstavo v Pevmi in v septembru, poteh, kmečke mize, bogato okraše- Rezbarjenje zahteva tudi potrpe- plomo«. Naučili so se različnih tehnik šel tudi Srečko Ornik, predsednik ob prvi desetletnici obstoja društva, v ne skrinje, rezljani vhodni podboji in žljivega človeka in ravno potrpežlji- rezbarjenja, od plitkega do globoke- Združenja rezbarjev in modelarjev Solkanu. Prav tako pripravljajo zbor- okrašena vrata, umetelni zatrepi na vosti primanjkuje današnji mladini, ga reliefa. Domov so prinesli številne lesa Slovenije, ki je pripomnil, da se nik o delovanju društva. V RIRDS bi podeželskih in mestnih hišah, cerkve zato smo osnovali rezbarski krožek. zanimive in mojstrske izdelke, dijaki človek ne bo mogel nikoli odpovedati bili zelo veseli vključevanja mladih z lesenimi oltarji in kipci… Problem je bil najti mojstra. Avgust pa so si pridobili mednarodne izku- lesu kot najbolj koristnemu in hkrati ljudi in prenosa znanja iz starejših na Rezbarstvo je ena izmed tehnik Prijon, vodja šolske delavnice, je pre- šnje, zabeležene v modro knjižico najbolj voljnemu materialu, ki v nje- mlajše generacije. okraševanja lesa s posebnimi rezi- dlagal, naj povabim k sodelovanju Europass. govih rokah lahko dobiva najrazlič- Vsekakor RIRDS-u ob prvi de- li - dleti, ročnimi ali tudi že na ele- Boruta Strosarja iz Solkana, saj ga Kraj Sutrio je danes zelo prepozna- nejše oblike in naloge - od vhodnih set-letnici čestitamo in želimo veliko ktrični pogon. Na Slovenskem je ta je ded rezbar naučil te spretnosti. In ven po tradicionalni prireditvi Magia vrat toplega doma do kipa angela v ustvarjalnega duha ob ohranjanju umetnostna obrt poznana od poznega tako smo na Goriškem ponovno za- del legno - Čarovnija v lesu. Prav tako romarski cerkvi. te lepe tradicije, predsedniku Jožku srednjega veka naprej. Izdelava rezlja- čeli oživljati rezbarske tehnike in zna- je primer njihove dobre prakse posta- Prav ob razstavi se je pokazala Markiču, zapriseženemu lesarju, pa še nih delov pohištva in druge notranje nje prenašati na mlajše rodove. Dijaki vljanje razstave jaslic v božičnem času potreba po ustanovitvi društva in veliko poguma, vztrajnosti in uspeha opreme, zlasti rezljanih plastik, oltar- so s svojim mentorjem sodelovali na zaživelo tudi v Solkanu in na Sveti tako je nastalo Rezbarsko, intarzij- pri pridobivanju novih članov. jev, okvirov, svečnikov, skrinj itd. je različnih predstavitvah in razstavah v Gori. Rezbarjem ter učiteljem praktič- sko, restavratorsko društvo Solkan Darinka Kozinc 12 1001- solkanski ~asopis 21. junij 2012 Po doma~e Zahvale

Darovalci za ~asopis V letu 2012 so darovalci za časopis Vanda, Danilo an ~umél] prispevali 3.439,55 eur. nu velikansku duju ~erj]šnju an umj]s u]lk. Na brj]gah ot Su]~] je dosti Prispevali so: káculja, po adnih nivah je usajena AMD Nova Gorica, Dušan Bašin, lavanda, rusejej] gospodi~]nc]… an Emil Bašin, Sonja Bašin, Vesna je še usihsort druzga drj}ulja, ki je Bašin, Metod Bavčar, Grozdana ~umel] obrajtaj]. K]r hu]di Danilo Bavdaž, Belingar, Jože Bitežnik, Peter okú, zmj]r]m opazava drj]ulj] an use, Bogataj, Andrej Boltar, Klara Božič na kar gr]j] ~umel]. Danilo pravi, da Vuga, Franc Bratkič, Pavla Bratkič, ~umel] ]nkúli na gr]j] na b]zgu an na Magda Bratuž Jenčič, Marija Bremec, krampj]r an tega na mu]re zastu]pit, Brezavšček, David Brezigar, Pavel sa opkru]žj] us] rož], grmoulje an Brumat, Aleksander Bucik, Mihaela drj}ulje. Bucik, Olga Bucik, Magda Bušen, Pozimi, k]r ni dj]la s]s ~umelami, Sonja Caharija, Bogdana Cupini, b}rska po revijah, ki pišej] ot ~umel, Andrej Černe, Jožef Černe, Matilda da bi otkriu kej noviga. T]ku] živi s]s Černe, Emilija Čičigoj, Dušan Čubej, sojmi ~umelami polj]ti an pozimi, Cvetka Čuk Vogrič, Jožef Debevec, podnevi anu pono~i. Jožef Drašček, Diana Drekonja, Mavricija Eržen, Jožica Fabjan, Pavla Ste vj]dli, da… Fechtner, Venceslav Filipič, Miloš - 10 ~umel vaga 1 gram Forčič, Frančiškanski samostan - ~umela p]rf]rlí u 2 minutah 1 km Sveta Gora, Savina Franko, Marija - 1 kilo meda spravi ukóp 350 do Gabrijelčič, Martina Goljevšček, Igor 400 ~umel Golob, Saša Golob, Saša Golob s.p., - za pref]rlet 280 km ponuca ~umela Marija Gomišček, Gopack d.o.o. 1 gram meda Solkan, Alojzija Gorjan, Katarina - 1 ~umela bi mogla za 1 kilo Gorjan, Radovan Grapulin, Zora nabr]niga meda sed]mkat Gruden, Vidojka Harej, Emil Hlede, opkru]št zemlju Hojak, Mirjam Hrovat Bitežnik, Danilo, k}r spraulje roj ~umel (Foto: Valter Pavlin) - zimska ~umela lohkor živi do Franc Humar, Gabrijela Humar, 9 mj]scu, pašna do 6 tj]dnu, Hvalič, Ana Hvalič, Gabrijela Ivančič, Num]lo pret sukensku šu]lu, ~j]r ki Žena Vanda zadnj] cajt] šaldu rada u]n]m kraji. Povj] tudi, da je t]m]n matica lohkor tudi 4 lj]t] an ve~ Stanislav Jablanšček, Jordana Jakhel, zavije cj]sta Milojk] Štrukel na dj]sno riše. Prerisava s]s kartolin, ki j]h dobi med du]b]r za kri, svetu pa za s]rce. - an t]ku] naprej… Vanda Jelerčič, Matilda Jerončič, pru]ti Žabnimu kraju (doma~ini ji ot Fokolaru. Tu] s] rož] umj]s skal, An k]ku] s] tu}~i med? S]s p]nju Gvido Jug, Jolanda Jug, Jožefa Jug, pravj] Kl]nc), je na št. 70 na hiša, lokvanji, margarit], traunik, r]m]n s] pobere sat]. S]s posebnimi vilcami ~umel] - ~ebele Milojka Jug, Srečko Jug, Helena ográjena s]z vesokim zid]m. Tam od ž]tj]v]nc], galtrož], cj]li faži rusih s] dene pro~ pókrafc] (pokrava~c]) džardin - park Jurkas, Radislava Kancler, Lojze stojij] Danilo Nemec anu soja žena roš an drug] lj]p] slik], ku funt]na s]z ot celic. Sati mu]rej] bet saj do pu kalandíndja – bambus Kante, Sonja Karajič, Bojan Kastelan, Vanda, ki ju Sukenci pozn]j] ku h~er d]bla an leseno korito, k]m]r te~e pokriti, da je med zdrj]u, d]rga~i s] madeja - medalja Franc Kaver, Marta Kerševan, Valter od Vid] Pískav], ki je pledla maj] na u]da, dvj] r]ki s]z u}lkavu vejcu, p]r- lohkor pokvari. Sat] s] potle dene u p]jn – panj Kikelj, Vasja Klavora, Marija Kolenc, mašinu. K]r stu]piš sku]s partu]n, prauljeni za hostju … Use tu] nariše to~ilo, ki j]ma na v]rhi eletromotor kartolina – razglednica Anton Komel, Ernestina Komel, Jožef zagl]daš ]n šaldu lj]p džardin, puh]n na p]nsk] kon~nic], ~j]r ki na menka an k]r s´ga p}ržn], s] notr}nji dj]l dišturbj]rat – nadlegovati Komel, Marica Komel, Rihard Komel, roš, zelenja an kalandíndj]. nankar Svetogorska Kraljica, sa šaldu posu]d] zavrti, med s] nabj]ra na drozde - drugam Alma Kosor, Ester Kralj, Krivec – Pred osmimi lj]tami je Danilo radi hu]dj] na Svetu Goru. T]ku] s] stj]n] to~ila an s] pu~asi stj]ka na dno. kolu]r – barva Černuta, Marija Križaj, Vesna Krušič za~óu s]s ~umélami. Prouzanpróu p]nji usihsort živih kolu]rju, da j]h je Potle s´ga pretu]~i u bu~ s]z jekla, ki k]rj}nca - olika Gregorič, Marija Lavrenčič, Boris je p]rvi p]jn p]rnesu h hiši soj sin videt dal~ naokú. j]ma dvj] siti an odzdola špincu, an s] kaculje - akacija Leban, Marta Leban, Toni Leban, po~aka n] tri tj]dn], da s] med us]d]. Emanuel. K]r je mj]u os]m lj]t, s] U usak]m p]nji je nih šezdeset ž]tj]v]nca – regrat Marija Lipičar, Nada Lisjak Berger, je sin upisu u ~umélarski te~aj. Na tauž]nt ~umel, na matica an kajšnih Droptinc] od u]ska pridej] na v]rh an galtroža – vrtnica Majda Makarovič, Rudi Makuc, držaunim tekmov]nji je dobu sre- tri tauž]nt trotu, ki j]h ~umel] fu}- med ostane ~ist. Po nim cajti rata med ož]pc – ožep Vladimir Makuc, Marija Manfreda, b]rnu mad]ju s]s teorij] ot ~umélarstva traj]. Ku trot nardi soje p]r matici, trd. Od v]rb] an ž]tj]v]nce že po nim ob]ršlen – bršljan Marino Mariutti, Božidar Markič, an tiskat je biu v]s s s]b]. Potle je c}rkne an pade nátl]. Troti naskakávaj] mj]sci, od lip] an kost]nja po kajšn]m cáj]nc] - košarice Darjo Markočič, Saša Marušič, Zoran kupu ]n p]jn an ga denu na genk, matic] enkat od aprila do julja. Tist] lj]ti, od kaculja pa lohkor šele po dvj]h balc] - kroglice Matjac, Alojz Mavrič, Ana Mermolja, t]ku] da je lohkor sku}s, tudi k]r s] je trot], ki nis] opravli sojga dj]la, j]h lj]tah. gart]rc] - rešetke Marija Mis, Boštjan Mišigoj s.p., ú~u, gl]du ~umél]. Soja sestra, ki stoji ~umel] bres k]rj}nc] f}rcnej] u]n s]s ^umel] s]m] posk]rbij], da na rusejej] gospodi~]nc] - se rde~í mak Alojz Mlakar, Marija Mlekuž, Rafko ónde polok an pride ve~kat na d]n p]nja, sa s] zadosti brihtn], da lenuhu pride u p]jn kajšna um]zanija od Mokorel, Irena Mrak, Nemec, s]s sojmi otru]cmi damu, s] je bala, na fu]traj] ve~. odzuna, zatu] s]s propolis]m oblj]- V solkanš~ini se glas g izgovarja Loredana Pajek, Franc Paravan, da b´j]h ~umel], ki s] f]rlj}l] okú, na Enkat u marci, tiskat, k]r za~énje ~ej] celic] an usaku lúk]ncu u p]nji. s pridihom, to je zamolklo, globoko Jožica Paravan, Robert Pavletič, Ana popikal], zatu] je omj]nla, da bi blo káculje ratávat bj]lo, s] tu}~i med Propolis je šaldu trd an ga je trj]ba v grlu. ^e bi upoštevali strokovno prou, da bi p]jn spravli k]m drózde, od v]rb], javorja an ž]tj}v]nc]. K]r lómit, zatu] ga ni lohko st]rgat u]n zapisovanje, bi morali uporabljati za Marija Perko, Klementina Pintar, sa s´j]h ~umel] previ~ dišturbj}ral]. kon~á cv]st káculje, za~énje lipa, s]s p]nja. Stopí s´ga s]z alkohol]m, ki solkanski g znak (: Bernarda Plesničar, Marjan Poberaj, Danilo je gruntu, ki bi nardu. Soja tiskat s] tu]~i med od kaculja an ž]- j]ma 95 gradu, da rata teko~. Radmir Poberaj, Podgornik, Valentin žena Vanda j]ma na Brj]gi nu nivu an tj]v]nc], tu] je enkat konc maja. Lj]- Cvj]tni prah shr]njávaj] ~umel] gospodi~]nc] - (ospodi~]nc] Podgornik, Marija Podveršič, Marko t]ku] s´s] odlu}~li, da peljej] p]jn ~e tos je blo m]lo kaculja, zatu] ki je je u cáj]nc], ki j]h j]maj] na zadnjih galtrož] - (altrož] Polak, Gabi Prekič, Albert Prijon, dol. An tiskat je Danilota zagrablo. stisnu mras an s] je hitro pošušilo. U nohcah. Prepoij] ga s]z med]m an b]zga - b]z(a Alma Prijon, Marija Ravnik, Ana Usako lj]to je dokupu kajš]n nou p]jn za~]tki julja s] tu]~i lipa, kosten an nardij] bálc]. ^e s] ~e dobit cvj]tni Marija Remiaš, Jožica Ronkali, an zdej j]h j]ma kar ]nkóp. Onde lavanda. K]r ~umel] nimaj] ve~ ki prah, je trj]ba na p]jn dent smukaunik Tako zapisovanje bi branje otežilo, Marija Rusjan, Alenka Saksida, Franc polok je bla na Taljanka, ki je tudi tj]la past, s´j]m dolu}ži cuker, ma tudi s]z gártrcami, ki s] zopj]raj] gor an zato je v besedilu solkanski glas ( za- in Matejka Skok, Karel Skrt, Silva j}met ~umel] an je peljala Danilota s]m] s}rkaj] s]z ož]pca, ki ga je use dol an k]r gr]j] ~umel] u p]jn, s] pisan z znakom g. Naglasna znamenja Skubin, Alenka Slejko, Olga Valerija na ~umelarsko društvo u Italju. An puhno po Sabutini, an ob]ršlena, ki nj]ki praha osmuka na otprtih gart]r- so poenotena in nakazujejo le mesto Slokar, Elda Srebrnič, Eleonora t]ku] s] je upisu u taljansko društvo je razrašen po brj]gah ot Su]~], t]ku] cah, da s´ga lohkor pobere dol. poudarka, ne pa na~ina izgovarjave. Srebrnič, Milena Stepančič, Laura ~umelarju.* da s] preskrbij] za ~eres zimu. Danilo dj]la tudi usihsort špecja- Postavljena so v glavnem na poudar- Strosar, Valerija Školaris, Franc Šmajgl, Albin Špacal, Robert Štakul *Consorzio Obbligatorio fra gli Aplicatori della Danilo pravi, da s] soj] ~umel] litet] s]z meda, propolisa an cvj]tniga jene polglasnike in na besede, ki bi jih provincia di Gorizia baštard], sa s] fu}traj] na tem an na praha. S]z meda, šnjopca od brj]skvi teže prebrali ali pa se v naglasu razli- s.p., Danijel Štolfa, Andrej Štrukelj, an propolisa rata meden šnjopc. Med, kujejo od zborne izreke. Vera Šuligoj, Vilko Šuligoj, Julijana propolis an cvj]tni prah, zmj]šan s]z Terpina, Mladen Trampuž, Ivan mikserjem, da nu šaldu zdravu zmj]s, Zahvaljujem se Jerneju Zavrtaniku Tratnik, Laura Ušaj, Ada Valič, Jožef ki s´ju poj]dáva po žli~cah. za pomo~ pri uporabi solkanskega be- Valič, Oton Vižin, Avgusta Volk, Prostor, ~j]r ki s] soji p]nji, je pravi sedja. Ana Vuga, Davorin Vuga, Tomaž raj za ~umel] an za ]ldí. P]nji s] pod Katarina Vuga Vuga, Zalema d.o.o. Solkan, Lidija Zavrtanik, Liljana Zavrtanik, Štefka Zavrtanik, Viljem Zavrtanik, Ana Obvestila Zorč, Anica Zorn, Marija Žerjal, Gordana Žnidarčič, Marija Pija Naslednja številka Cenik oglaševanja Žnidarčič, Vlado Žniderčič 1001 – solkanskega ~asopisa v 1001 – solkanskem ~asopisu Naslednja številka 1001 – solkanskega 1 stran: 400 evrov, ½ strani: 200 evrov, Najlep{a hvala vsem! časopisa bo izšla 28. septembra 2012. ¼ strani: 100 evrov, 1/8 strani: 50 evrov, Članke in fotografije je potrebno manjši oglasi: 25 evrov. oddati najkasneje do 10. septembra. Oblikovanje oglasa: dodatnih 50 % Lahko jih pošljete v elektronski obliki Oddaja oglasnih vsebin za naslednjo Prispevke za ~asopis lahko na naslov: [email protected]. številko: 1. september 2012 nakažete na transakcijski ra~un Besedil, ki niso v elektronski obliki, Krajevne skupnosti Solkan P]nji u sukensk]m pu]lji naspru]ti Sabutina; tu] je tudi etiketa na važah s]z med]m an ne moremo sprejemati. Kontaktna solkanski časopis št. 01284-6450831390 na flaškah s]z medenim šnjopc]m. (Foto: Valter Pavlin) številka urednika: 040 201213. 73. številka