Sodr`Ina BIBLIOTE^EN TREND BR. 8, 2004

Sodr`ina BIBLIOTE^EN TREND BR. 8, 2004

1 BIBLIOTE^EN TREND BR. 8, 2004

BIBLIOTE^EN TREND

SPISANIE NA NUUB "SV. KLIMENT OHRIDSKI"

Izdava~ Nacionalna ustanova - Univerzitetska Biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" Bitola ul. Leninova 39

Za izdava~ot: v.d. direktor Jelena Petrovska

Izdava~ki sovet: -pretsedatel d-r Nikol~e Veqanovski, bibliotekar sovetnik Jolanda Bo{evska, vi{ bibliotekar Ri~ard Ivani{evi}, vi{ bibliotekar i kriti~ar Gordana Markovska

Redakcija: d-r Nikol~e Veqanovski, glaven i odgovoren urednik Ri~ard Ivani{evi} Il~e Stojanovski

Lektura i korektura: d-r Nikol~e Veqanovski Jolanda Bo{evska

Fotografii: Trajan ^agorski

Dizajn na korica: Gordana Pe{evska

Kompjuterska obrabotka i pe~at: Herakli Komerc- Bitola

Tira`: 300 primeroci

ISSN : 1409-9497

Spisanieto e vo celost sponzorirano od Ministerstvoto za kultura

2 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 NASTANITE KOI JA ODBELE@AA abaveniot Alfa- server i druga kompjuters - 2004 GODINA ka i mre`na oprema. Za svoite korisnici go obezbedi noviot softver za izgotvuvawe na Posle dve godini od postoeweto na ~lenski karti so kodot i slikata na koris - "Bibliote~en trend" moème da kaème deka nikot. e golemo na{eto zadovolstvo {to spisani - Vo pogled na profesionalnoto eto stana svoevidna li~na karta za aktivnos - usovr{uvawe spisanieto gi prate{e tite na bibliotekarite kako i hronolo{ki aktivnostite na vrabotenite, beleèj}i gi dnevnik za site javni predavawa, promocii, stru~nite seminari, konferencii, sredbi i izlo`bi, literaturni i nau~ni sredbi so komisii vo zemjata i stranstvo, me|u koi se koi be{e preplavena Bibliotekata, posebno Konferencijata na Bibliotekarskoto vo tekot na ve}e izminatata 2004 godina. Na dru{tvo na Hrvatska vo [ibenik, stranicite ostanaa zabeleàni dveset i Konferencijata COBISS 2004 vo Maribor, ~etiri izlo`bi na knigi, sliki, rakotvorbi Slovenija i nau~noto patuvawe vo Finska i drugi tematski izlo`bi. Od sedumnaesette kako del od programata na Ministerstvoto promocii na knigi gi izdvojuvame "Papokot za kultura vo sorabotka so Vladata na na svetot" od Venko Andonovski, "Izbrani Republika Finska. dela" od Vladimir Kostov i mladinskoto "Bibliote~en trend" za popular - spisanie na germanski jazik "Jugendgeg". izacija na bibliote~nata dejnost preku Vo ~etirinaesette predavawa, tribi - sorabotkata so eminentnite nau~ni rabotni - ni i portreti posebno zna~ajni se pre - ci i pisateli od gradot i dràvata vo izmi - davawata vo sorabotkata so Zdruènieto za natite dve godini napravi sedumnaesette makedonski-italijansko prijatelstvo, razgovori me|u koi gi izdvojuvame razgov - Francuskata alijansa, Zdruènieto za make - orite so prof. d-r Vera Anti}, prof. d-r donsko-germansko prijatelstvo i sorabotka Vasil Tocinovski, akademik Luan Starova, od Bitola, Zdruènieto za makedonsko- prof. d-r Kiril Temkov, prof. d-r Venko rusko prijatelstvo, Zdruènieto na makedon - Andonovski, prof. d-r Georgi Stalev, sko - hrvatsko prijatelstvo i Mladinskiot kul - Mihail Renxov, Vladimir Kostov, Petar turen centar. Dimovski i Radovan P. Cvetkovski. Posebno Od posebno zna~ewe e odbeleùvawe - mesto mu be{e dadeno i na organizacijata na to na Op{tinskiot i Republi~kiot natpre - prviot "Saem na knigata 2004" vo Bitola. var "Mladi bibliotekari" kako i tradi - Bibliotekata {iroko gi otvori vratite za cionalnata sredba "Poetski branuvawa svoite ~itateli, nau~nite rabotnici i 2004" vo organizacija na Oddelot za popu - nade`nite mladi pisateli. larizacija na knigata. Ne ni ostanuva drugo osven da mu se Od proektite na Bibliotekata gi zablagodarime na Ministerstvoto za kul - beleìme: "Personalnata bibliografija na tura za poddr{kata i finansiraweto na Vladimir Kostov", "Rodnokrajnata bibli - spisanieto i da im vetime na ~itatelite ografija na Bitolski vesnik" i proektot za deka i ponatamu }e go zbogatuvame so sorabotkata na osnovnite u~ili{ta so najraznovidni sodrìni i idei. So èlba za Bibliotekata Posebno golemo be{e ponatamo{na sorabotka na site na{i kole - angaìraweto za realizacija na proektot gi, sorabotnici i ~itateli im ja ~estitame "Avtomatizacija na bibliote~noto Novata Godina i im posakuvame mnogu zdrav - rabotewe vo Bibliotekata i Regionot" so je, sre}a i duhovno spokojstvo. koj na{ata Biblioteka mre`no gi povrza bibliotekite od Zapadna Makedonija i bib - liotekata na Fakultetot za u~iteli i Od redakcijata vospituva~i - Bitola, dodeka na bib - liotekarite im organizira{e ednonedelen po~eten kurs za katalo{ka obrabotka na bibliote~niot materijal spored bib - liote~niot program COBISS so predava~ od IZUM. Ottuka proizleze i formiraweto na na{iot kompjuterskiot centar so novon - 3 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata -od ideja do realizacija

OD ME\UNARODNATA SORABOTKA

POSETA NA FINSKA - ZEMJA NA BIBLIOTEKARITE

Mo{ne zna~aen del vo obidite na Ministerstvoto za kultura na RM vo oblasta na vospostavuvaweto na kulturnata strategi - ja vo dr`avata e i razmenata na iskustva od drugi zemji i izgotvuvaweto na proekt planovi za pobrza decentralizacija na kul - turata. Finska spa|a vo zemjite so pomali mesta vo Finska (Helsinki, Porvo, najrazvieno bibliote~no rabotewe i so naj - Kotka, Espo i dr.). Pove}e za bibliotekite golem broj na ~itateli vo svetot. vo Finska vo idniot broj. MENAXMENTOT I NEGOVATA PRIME- NA VO NARODNITE BIBLIOTEKI

Transformacijata na klasi~nite oblici na bibliote~no rabotewe kon digi - talizacija na bibliote~nite edinici se nametnuva kako nezaobikolen trend i vizija za idninata. Vo toa svetlo mo{ne zna~ajno e menaxiraweto so instituciite od toj tip, so poseben akcent na ekipiraweto i rakovodeweto kako klu~ni determinanti na uspehot. Zatoa i Bibliotekarskoto dru{tvo na Makedonija go poddr`a proektot

Vo delegacijata od Makedonija u~estvuvaa sovetnikot vo Ministerstvoto za "Menaxmentot i negovata primena vo rabota - kultura Lendita Kadriu Bekiri, pret - ta na narodnite biblioteki vo R. stavnikot na UNDP od Makedonija Nikola Makedonija" i odrà seminar od 20 - 21 Malevski, direktorot na Centarot za kul - noemvri vo Ohrid kade {to u~estvuvaa tura - Berovo Zvonko Skenderski, Senka direktorite na narodnite bibliotekite vo Naumovska pretstavnik od NUUB - Skopje i Makedonija . direktorot na NUUB -Bitola, Jelena Tematskata opredelba na seminarot Petrovska. be{e "Obuka za rakovoditeli" i bea Prestojot e realiziran vo period od pomesteni predavawa i rabotilnici na 6-11 dekemvri pri {to bea poseteni bib - ~etiri predava~i: "Teoriski pristap kon liotekite i bibliobusot od pove}e gradovi i menaxmentot - Sovremena misla za menax - 4 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata-od ideja do realizacija mentot" (prof. d-r Dobri Petrovski); ogled na visokostru~niot kadar so koj raspo - "Upravuvaweto so kvalitet kako osnovna laga Bibliotekata. Zaradi mojata ambicija pretpostavka za uspe{no rabotewe na narod - golem del od postavenite celi gi ostvariv. nite biblioteki" (m-r Nade Karaxoska); Ova pred se se odnesuva na stru~niot del, na "Menaxment na ~ove~kite resursi - podigawe na rejtingot na ustanovata, Ciklusot na tretman na ~ove~kite resursi stvarawe na uslovi (podobruvawe) vo sekakva vo bibliote~nata dejnost" (prof. d-r Cvetko smisla (oprema, modernizacija, popular - Smileski); "Obuka na obu~uva~i na korisni - izacija, zgolemuvawe na finansiskite sred - ci na COBISS " (Jelena Petrovska). stva, otvarawe na ustanovata kon site drugi Temite predizvikaa interes kaj ustanovi kako vo dràvata taka i nadvor od u~esnicite i bea razraboteni na rabotil - nea) so pratewe na svetskite trendovi i nicite so prakti~ni primeri. Ostanuva da se promena na na~inot na raboteweto, a seto realizira i vtoriot del od proektot koj se ova go postigna celiot kolektiv so golemo odnesuva na obuka na bibliotekarite za razbirawe i poddr{ka na Ministerstvoto za pridizvikot na sovremenoto bibliote~no kultura. rabotewe.

RAKOVODEWETO NEKOGA[ I DENES

Od posetata na zamenikot minister za kul - tura Dali postoeja problemi vo smisla na nedovolni finansii i problemi so vrabotenite zatoa {to doa|avte od druga sredina. Dali uspe{no se spravuvavte so niv? -Na po~etokot od moeto doa|awe na ova mesto postoeja dosta problemi poradi OD SE]AVAWATA NA nedovolni finansii, no blagodarenie na ANETA STEFANOVSKA mojata golema angaìranost na toj plan mnogu brzo i uspe{no go re{iv pra{aweto Pred da dojdete za direktor vo MUB so finansiite, dobivaj}i zgolemeni {to rabotevte? finansii od Ministerstvoto za kultura i -Od 1985 godina Se vrabotiv vo golemi sponzorstva od nekoi firmi vo Osnovnoto u~ili{te "Sv. Kiril i Metodij" gradot, a seto toa se dolè{e i na pozitv - Bitola na rabotno mesto sekretar -pravnik, nata promena vo na~inot na raboteweto na se do pred krajot na 2000 godina koga bev celiot kolektiv i rezultatite bea o~evid - imenuvana za v.d. direktor na toga{ MUB ni. [to se odnesuva do vrabotenite skoro "Sv. Kliment Ohridski" Bitola. da nemav nekoi problemi, a dokolku se Za vas Bibliotekata be{e nov predi- pojavea mnogu brzo se spravuvav so niv. zvik. Koi celi si gi postavivte pri va{eto Disciplinata i redot koi se vospostavija doa|awe na rakovodno mesto? vaèa za site nas i se znae{e koga se -Bibliotekata be{e predizvik za raboti, a koga se druìme ili slavime mene zatoa {to e ustanova so visok rejting nekoi povodi. ûvstvuvav vo celoto moe vo dràvata. So moeto doa|awe na rakovodno rakovodewe po~it i disciplina od strana mesto si postaviv golemi celi pred sebe, a so na site moi vraboteni, a jas smetam deka im 5 BIBLIOTEÊN TREND BR.8, 2004 Bibliotekata-od ideja do realizacija vozvra}av na soodveten na~in.

Za kratko vreme vnesov dosta golemi promeni koi se o~evidni i smetam deka }e se pametat ne samo vo na{ata ustanova tuku i vo sredinata vo koja ìveeme. Vo tie novini vleguva i KNIC-ot. Od ovoj proekt sum li~no zadovolna, bidej}i se raboti za dobi - vawe golema oprema i golema investicija vo iznos od 50 000 USA $ i toa vo prva faza, i Kolektivot vo 2001 godina ovoj centar e edinstven od vakov vid vo RM, a dokolku site zaedno mu posvetime pogolemo Sepak i vie mu pomognavte na vnimanie }e imame u{te pogolema blagodet. vrabotenite da si ostvarat del od nivnite Za prvpat vo va{e vreme se za~estija profesionalni planovi? konkursite so proekti do Ministerstvoto za Vo toa vreme primiv ~etvorica novi kultura. Kaète ni ne{to pove}e okolu niv. vraboteni od koi eden so dogovor na delo. Se Dali ima{e zna~ajni proekti? zalagav i im pomagav na vrabotenite. -[to se odnesuva do ostanatite Nekolkumina bibliotekari se steknaa so promeni ne moàm a da ne go spomnam faktot povisoko zvawe t.e. vi{ bibliotekar i u{te deka vo moe vreme za prv pat za~estija proek - nekolkumina od pomo{niot personal da tite so koi konkuriravme vo dobijat licenca za rabota pri {to dobija Ministerstvoto za kultura, a za nivnata re{enie od Ministerstvoto za zgolemuvawe izdrànost dobivavme i priznanija od odgov - na li~niot dohod. Isto taka, na eden ornite vo Ministerstvoto. Kako drugi vraboten mu be{e dadeno re{enie za zgole - pozna~ajni realizirani proekti se: investi - muvawe koefcientot na li~niot dohod po cioniot proekt so koj za prv pat osnov na obrazovanie -doktor na nauki. Bibliotekata gi renovira i modernizira 13- Vo va{ite dve godini direktoruvawe te sanitarni jazli i drugite prostorii kako vnesovte i nekoi novini vo Bibliotekata. terasata i vlezovite. Bea otvoreni klonovi Pred se, kaète ni ne{to pove}e za KNIC- vo s. Mogila i s. Kravari. Realiziran be{e i ot i vo kolkava mera ste li~no zadovolni od proektot - bibliografijata "Bitola niz ostanatite promeni {to gi vovedovte vo ovoj vekovite". Nekoi od proektite ostanaa vo kratok period? tek. Isto taka napravivte pove}e promeni podobruvaj}i gi uslovite za rabota vo samata ustanova? -Od golema korist be{e i nabavkata na noviot slu`ben avtomobil za{to takov ne postoe{e vo Bibliotekata. Ja oplemenivme rodnokrajnata ~italna so name{taj, posebno so golema masa za sostanoci, a Rodnokrajniot oddel go sredivme so novi drveni {kafovi i polici. Vo Oddelot za za{tita na knigata nabavivme poloven, no posovremen elek -

6 BIBLIOTE^EN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata-od ideja do realizacija tri~en no`. Vo pove}e prostorii be{e bev vo golema dilema. No sepak, okolnostite izmenet enterierot. Postaveni bea pateki me nateraa da ostanam vo Bibliotekata. po hodnicite i variolajt zavesi po kance - lariite. Poplo~eni bea i predniot i zad - niot vlez. Be{e asfaltiran vlezot kaj gara`ata i obezbedeni prozorcite. Bea ras~isteni parkovite posebno neproodniot del zad zgradata. Be{e napravena fontana i bea posadeni bor~iwa vo predniot park. Isto taka, bea postaveni reflektori koi go osvetlija prostorot okolu zgradata.

Sega posle dve izminati godini so bibliote~na rabota napravete ni sporedba so rabotata vo obrazovanieto. -Sega posle dve godini so bibliote~nata rabota vo reonskite bib - lioteki ne moàm da napravam nikakva sporedba so obrazovanieto kade {to rabotev na rabotno mesto sekretar-pravnik i na koe i moèv da se dokaàm. Bev mnogu uspe{na za razlika od sega{noto mesto na koe barem dosega nemav mo`nost da se dokaàm. No se nadevam deka dokolku mi se dade {ansa ponatamu }e gi dokaàm i pokaàm svoite sposobnosti za potoa da moàm da napravam sporedba. Dali ima ne{to za koe ne ve pra{av, a bi sakale da kaète bilo da e toa vo pogled na rabotata ili ìvotot? -Ima dosta pra{awa koi ne se opfateni vo ova pra{awe, a bi sakala da gi iskaàm vo pogled na rabotata ili ìvotot, Sekako deka nekoi od va{ite planovi no tie bi gi ostavila za nekoja druga prili - nemavte vreme da gi realizirate? ka, no na krajot sakam da dadam edna prepora - -[to se odnesuva do proektite nekoi ka koja treba da vaì za site lu|e, po~nuvaj}i ostanaa da bidat realizirani. KNIC-ot od mene li~no, a toa e deka nie site treba da treba{e da vlezi vo vtorata faza. Po vtor bideme humani, {iroki i da pravime dobri pat konkuriravme za finansirawe na dela po koi }e bideme zapamteni za{to samo spisanie "Bibliote~en trend". Mnogu od taka }e bideme zadovolni od sebe, a i drugite moite planovi ostanaa nerealizirani, moja - od nas. ta ambicija be{e golema, no vremeto be{e kratko. Jas, li~no sum mnogu zadovolna zatoa Razgovorot go vode{e {to od mojata rabota ostanaa tragovi. Nikol~e Veqanovski Posle smenata od rakovodnoto mesto dali toa bea okolnostite koi ve dovedoa do ostanuvawe na rabota vo Bibliotekata ili va{ata èlba za promena vo ìvotot? -Imav golema èlba da ostanam vo Bibliotekata, no posle smenata od moeto rakovodno mesto na moeto sega{no rabotno mesto na koe ne se najdov sebesi 7 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata-od ideja do realizacija

KONFERENCIJA "COBISS 2004" VO MARIBOR

na programata. Za vreme na prestojot bea orga - Priredila Malgoàta Ma~kovska nizirani grupni poseti na Univerzitetskata biblioteka, Gradskata biblioteka so klonot Na godi{nata konferencija na za deca i bibliotekata vo IZUM. Vo IZUM Institutot za informativni nauki (IZUM) ni be{e prezentirana novata verzija na pro - od Maribor " COBISS 2004", koja se odrà od gramata COBISS 3. Za vreme na kontaktite so 9-12 noemvri, bea prisutni nad 300 bib - kolegite od drugite biblioteki na dràvite liotekari od Evropa i gosti od SAD. u~esni~ki razmenuvavme iskustva od rabota - Najbrojni bea pretstavnicite na bib - ta taka {to Konferencijata }e ni ostane vo liotekite koi se vklu~eni vo sistemot se}avawe kako isklu~itelno dobro orga - COBISS t.e. od dràvite sozdadeni posle ras - nizirana od site aspekti, posebno od aspekt padot na Jugoslavija. Od Makedonija bea na zdobivawe so novi profesionalni soz - prisutni 16 bibliotekari me|u koi i trojca nanija od oblasta na bibliotekarstvoto. od NUUB - Bitola. Pretstaveni bea referati OBUKA NA BIBLIOTEKARI OD posveteni na sorabotkata na bibliotekite ZAPADNA MAKEDONIJA od dràvite vklu~eni vo COBISS . Posebno vnimanie be{e posveteno na novinite vo programata, izrabotkata na re~nik na poimite COBISS.SI , funkcioniraweto na COBISS.Net , starite i retki knigi vo COBISS.SR , istoriskiot razvoj i osposobu - vaweto na bibliotekarite za rabota so programata. Bea pretstaveni sostojbite i mo`nite nasoki za razvoj na pravilata za katalogizacija vo Hrvatska. Nekolku tru - Priredil Blagoj Nikolov dovi bea posveteni na iskustvata od pri - menata na anglo-amerikanskite pravila za Sogleduvaj}i ja sostojbata na bib - katalogizacija - AACR2 (Anglo-American liotekite od zapadniot del na Makedonija i na Cataloguing Rules, 2nd Edition) vo ê{ka, Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski" Bitola, Srbija i Slovenija. Vo prakti~niot del na sektorot Razvoj na bibliotekarstvoto pri konferencijata ni be{e pretstaven Nacionalnata ustanova - Univerzitetska bib - na~inot na prezemawe na bibliograf - lioteka "Sv. Kliment Ohridski" Bitola vo 2003 skite zapisi od bazite na podatoci na godina pristapi kon izgotvuvawe na proektot dràvite vklu~eni vo COBISS . Bea vodeni "Avtomatizacija na bibliotekite od zapadna i delovni razgovori za otvorawe na Makedonija", koj e podelen vo III fazi. COBISS -Centar vo Makedonija koj bi gi Vo 2004 godina, otkako be{e odobrena prezel site ingerencii vo vrska so obuka - i celosno finansirana od strana na ta na bibliote~niot kadar, implementaci - Ministerstvoto za kultura, zapo~na real - jata kako i nadzorot vo funkcioniraweto izacijata na prvata faza od proektot, vo koja bea opfateni bibliotekite od Struga, 8 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata-od ideja do realizacija Ohrid, Ki~evo i Prilep. Kon krajot na ista - ta godina, Blagoj Nikolov, vi{ bibliotekar i Gordana Pe{evska, sistem inèner, celos - no ja realiziraa ovaa faza. Posle instalaci - jata na opremata potrebna za avtoma - tizirawe na bibliotekite, kako i konekci - jata na Internet, se javi potreba od obuka na bibliotekarite za rabota vo sistemot COBISS.

Ohrid (3),, bibliotekata od Struga (2), bibliotekata od Prilep (3), biblioteka - ta od Ki~evo (2), bibliotekata od Tetovo (3), bibliotekata na Pedago{kiot fakultet (1). Kon ovaa grupa se priklu~i i bibliotekarot na bibliotekata na Dr`avniot zavod za statistika - Skopje. Obemniot materijal kako i ve`bite bea uspe{no realizirani so {to bibliotekarite se zdobija so mo`nost od nivnite biblioteki da kreiraat zapisi i da se usovr{uvaat vo segmentot COBISS /Katalogizacija na testnata baza COBISSTST , smestena na serverot na NUUB "Sv. Kliment Ohridski" Bitola.

ANKETEN PRA[ALNIK

Cvetanka Damjanovska -rakovoditel na Oddelot za zajmuvawe

Po pregovorite so IZUM, R. Vo tekot na 2004 godina NUUB Slovenija, za obuka na bibliotekarite vo "Sv.Kliment Ohridski" kako prioritet prviot segment COBISS /Katalogizacija, se si postavi zada~a za celosno otvorawe izdefinira terminot za obuka koj bi se kon korisnicite so cel na davawe odràl vo NUUB "Sv. Kliment Ohridski" kvalitetna i navremena usluga. Za Bitola. podobruvawe na kvalitetot na svoeto Vo me|uvreme kon ovie biblioteki se rabotewe vo Oddelot za zajmuvawe i uslu - priklu~i i bibliotekata od Tetovo i bib - ga za vozrasni i Detska biblioteka be{e liotekata na Pedago{kiot fakultet pri izgotven anketen pra{alnik za Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski" ~itatelite vo pogled na programata Bitola, kako pilot biblioteka. COBISS -Zajmuvawe. Obukata na bibliotekarite trae{e Anketata e sprovedena od 26.09 - od 13-17.12.2004 godina. Kako predava~ od 8.10.2004 godina. Ispitani se vkupno 200 IZUM, R. Slovenija, be{e ispraten Du{an korisnici vo slednite kategorii: u~enici Hanùrej, a za negov asistent be{e imenuvan od osnovnoto obrazovanie; u~enici od sred - Blagoj Nikolov od NUUB "Sv. Kliment noto obrazovanie; studenti; vraboteni; Ohridski" Bitola. nevraboteni i drugi. Ispitanicite odgo - Na obukata koja trae{e 40 ~asa, varale na slednite pra{awa: rasporedeni vo 5 dena, prisustvuvaa 15 1.Dali novata programa za zajmuvawe vi ovoz - bibliotekari i toa: bibliotekata od moùva polesen pristap do knigata ili 9 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti informacijata? 2.Dali vo odnos na stariot na~in na zajmu - BIBLIOTEKATA NIZ ODDELI I vawe, sega pobrzo stignuvate do odredeni AKTIVNOSTI naslovi na lektiri, beletristika, stru~na ODDEL ZA ZAJMUVAWE I USLUGA ZA literatura i sl? VOZRASNI 3.Kako bi sakale uslugite na bibliotekata da gi pla}ate: so fiksna ~lenarina bez amor - BIBLIOTEKARITE VI tizacija od 500 denari; godi{na ~lenarina PREPORAÛVAAT od 150 denari so amortizacija; godi{na ~lenarina od 300 denari so fiksen iznos po 3 Priredila Gordana Markovska denari za kniga. 4.Navedete u{te koj vid usluga od bib - 1. KODOT NA DA VINÎ - Den Braun liotekata sakate da ja dobiete? 2. 10 NAJGLUPAVI GRE[KI [TO GI 5.Kolku ste zadovolni od uslugite na bib - PRAVAT UMNITE LU\E - A. Friman, R. liotekata? Delf 6.Ako ne ste zadovolni navedete ja 3. NIKOGA[ POVE]E IZLA@AN - pri~inata? Dejvid Mebermak Rezultatite od anketata pokaùvaat 4. DEVOJÎWATA SE OD SATURN, deka so novata programa e obezbeden daleku MOMÎWATA SE OD JUPITER - Ketrin polesen pristap do knigata. Isto taka lek - Lamb tirata i beletristikata {to ja nudi 5. MELEM ZA TINEJXERSKU DU[U - Bibliotekata zadovoluva so akcent za nabav - Xek Kenfild ka na novite hitovi. Po odnos na zastapenos - 6. KRAQ ISUS - Robert Grevs ta na stru~nata literatura ~itatelite se 7. ZLATNO RUNO - Robert Grevs izjasnale deka istata bi moèla da bide 8. VILA - Nora Roberts pobogata i vo pove}e primeroci . Vo vrska so 9. ISKRENA IZDAJA - Nora Roberts ~lenarinata korisnicite se izjasnale za 10. PAKLENI PLANOVI - Sidni [eldon postoe~kiot na~in na naplata. îtatelite voglavno se zadovolni od uslugite na bib - OSVRT KON KNIGATA "DEVOJKATA liotekata i od efikasnosta na vrabotenite, VO BOJA NA ZUMBUL" OD SUZAN VRI- nivniot prijatelski odnos i brzina na dobi - LAND vawe na knigite, Anketiranite davale zabele{ki naj~esto vo odnos na malata zastapenost na stru~nata literatura, ograni~eniot pristap do knigata i nedovol - niot broj na kompjuteri za prebaruvawe . Ovoj vid na anketirawe Bibliotekata }e go praktikuva i vo idnina, zatoa sekoja zabele{ka od na{ite ~itateli e dobredojdena. Priredil Il~e Stojanovski

Ovaa kniga, e prikazna ~ie dejstvie zapo~nuva vo dene{no vreme, vo momentot na sredba na eden profesor koga go pokanil negoviot kolega vo svojot dom za da mu pokaè slika {to so decenii ja ~uval vo tajnost. Profesorot tvrdel deka slikata bila originalno delo na Vermer. No zo{to tolku dolgo ovaa slika e ~uvana vo tajnost? Pri~inite po~nuvaat da se otkrivaat preku niza interesni nastani niz koi gi sledime sopstvenicite na slikata nanazad vo vremeto do Vtorata Svetska Vojna i Amsterdam, pa 10 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti duri i ponatamu, do momentot na inspiraci - raturata bea kategori~ni vo klasifikacija - jata na slikarot i sozdavawe na prekrasnoto ta na ànrovite i rodovite vo literaturata. delo. Vo po~etokot preku opi{uvaweto na Sovremenata nau~na teorija e oslobodena od detalite od slikata doznavame za odredeni tie ograni~uvawa. specifiki na vremeto i prostorot na soz - Kako knièvna tema i motiv, avtorot davawe kako i stilskite i tematski preoku - Blagoja Siljanoski odbral imanentna (pre - pacii na avtorot i negovata prepoz - voshodna) ideja: ~ist devstven literaturen natlivost. Potoa, se prosledeni i odredeni koren: spomeni od detstvoto - naj~est i psiholo{ki karakteristiki na odredeni najblagoroden vid memorija od li~nosti ~ie dejstvie e logi~na posledica beletristi~ka tvorba. Vo toj plet: sredselo, od spletot na okolnosti povrzani so slikata lokacija kade {to po~nuva i zavr{uva ìvo - kako umetni~ko delo so svoja vrednost. tot na selo, relacijata tatko-majka-dedo, familijaren krug i po{iroko milje na ìtelite na seloto, selskata maka (sekoj trud e prinuda, a proizvodstvoto na otvoreno najrizi~en), dobrini i nedobrini na selskata maka so tradicionalni i sovre - meni alatki, folklornoto (kulturno- duhovnoto), ~ovekovata vekovna egzistenci - ja i opstojuvawe ni bidninite i nebidninite niz vekovi vo toj tip i oblik na ìveewe se osnovata na ovaa dolga proza. Avtobiografskoto ne e suvoparen zapis tuku pro~isteno, stilizirano, te~no

Dodeka slikata minuva niz racete na svoite sopstvenici, avtorkata na prekrasen na~in ni otkriva va`ni i interesni momen - ti od nivnite ìvoti, povrzani so golemata qubov kon tainstvenata slika. Toa e tematski izbor i predizvik koj specifi~no gi dolovuva osnovnite ~ovekovi preokupacii koi {to ìvotot gi nosi so sebe preku sop - stveniot sudbinski pat i patokaz. Avtorkata vo potpolnost razrabotuva specifi~ni sliki i opisi koi predizvikuvaat interes i raskaùvawe so beletristi~ka re~enica vozbuda, ja pottiknuvaat kreativnosta i kakva {to prilega na fenomenot televizija. zadovolstvoto, predizvicite i posledicite SLIKA 004 na edno ìvotno pate{estvie koe ~itatelot Naedno so ìvopisni prikazi na ne go ostava ramnodu{en, no mu podaruva ambientot, dragocena vrednosna struna e edno zadovolstvo koe kako da e inspirano od proniknuvaweto na patrijarhalniot moral i edna svoja tainstvena slika vo srceto. etika, oslobodeni od anahronoto vo taa tradicija i so kriti~en stav kon destrukci - "BISTEM" OD BLAGOJA SILJANOSKI jata, ottu|uvaweto i kone~no raseluvaweto, migracija namesto urbanizacija i vklopu - Priredil Tome Momirovski vawe vo modernite op{testveno-stopanski odnosi i trud, vo novi civilizaciski vidovi "Bistem" e mala povest ili mal i tipovi na sovremeno ìveewe so za~uvu - roman, a voedno podolga proza, novela. Ne e vawe na vrednostite na kulturno-duhovnoto bitno kolku ima ili nema romaneskno (fa- na ruralnata tradicija. bula, celosni likovi i drugo). Oddelen akcent e prikaàn na semej - Tradicionalisti~kite teoreti~ari na lite- nata solidarnost, pomagawe na bliskiot se 11 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti do prikazi na `rtvuvawe na rodnina no pri - Promocija na CD na poezijata na toa i razo~aruvawe od pojavata na nedobri - Aleksandra Nikolovska Vasileva. na. - Izlo`ba po povod "50 godini likovno Ovaa svoevidna idealizacija na glob - tvore{tvo na Borislav Talevski "od Bitola. alen plan na selskata ìvopisna lokacija Promotori na tvore{tvoto na poetesata i (idili~na pastoralna nad se), e so merka, so vkus, so blagorodno ~uvstvo pred se kaj inti - mata na roditelskoto ogni{te, kulminacija - ta ja doìvuva na relacijata vnuk-dedo. Toa se lirski struni koi moàt da se posakaat kako privilegija na vnuk od dedo, kako pokaz deka i za qubov e potrebno iskustvo. Toa e ne{to ne samo kako vrednost na edinkata i semejstvoto, tuku i zna~ajna kletka na ~ovekovata zaednica, kako nacionalna dob - rina i perspektiva. Vo tekot na raskaùvaweto dopreni se i nekoi socijalni i psiholo{ki kontro - CD bea pisatelot Mihail Renxov i kompozi - verzi na vremeto, na edinkata i kolektivite - torot Kire Kostov od Skopje. Izvadoci od tot, na sovremenata stvarnost na ~ovekovata poezijata na avtorkata ~ita{e akterkata sudbina vo tekot na poslednite decenii na Joana Popovska od Bitola. Prisutnite gosti minatiot vek do neodamna. koi bea vo golem broj na po~etokot gi poz - Ova knièvno delo so edinstven te~en stil dravi direktorkata na Bibliotekata g- |a ne moè da odmine vistinski ~itatel. Jelena Petrovska. Prirodniot lesen raskaùva~ki tek ne e 19.10.2004 g. minus. Toj soodvetstvuva na rustikalniot IZLO@BA NA RAKOTVORBI ambient vo koj se slu~uvaat egzistencijata, "POLIO PLUS" odnosite me|u li~nostite i po{irokata Zdruènieto na gra|ani "Polio plus" od op{tstvena sredina. Doblest da se napi{e Skopje vo holot i golemata sala na kniga so darba na beletrist. Bibliotekata organizira "Izlo`ba na rakotvorbi", izraboteni od {titenicite od POPULARIZACIJA NA KNIGATA Kreativnata rabotilnica, od Specijalniot IZLO@BI, PROMOCII, PREDAVAWA zavod vo Demir Kapija. Na ovaa izlo`ba be{e prezentiran del od kolekcijata na svileni marami ra~no naslikani od ~lenovite na Kreativnata rabotilnica. Izlo`bata be{e masovno posetena i trae{e do 25.10.2004 g. 20.10.2004 g. Zdruènieto za makedonsko italijansko prijatelstvo Bitola organizira promocija na knigata " Politi~kite izve{tai na itali- Priredil janskite konzuli vo Bitola" od g-din Dragi Kabrovski

MESEC NA KNIGATA 15.10.2004 g. Nacionalnata ustanova - Univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" od Bitola , zapo~nuvaweto na "Mesecot na kni - gata"na 15.10.2004 godina, programski go odbeleà so slednite aktivnosti: - Literaturen portret na poetesata Aleksandra Nikolovska Vasileva od Skopje. 12 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti Silvano Galon porane{en ata{e vo itali - Zdruènieto na rakotvorcite Julijana janskata ambasada vo Makedonija. Za knigata Petrovska . zboruva{e istori~arot \or|i Tankovski, 03.11.2004 g. 21.10.2004 g. "SUDBINI I SONI[TA" FRANCUSKATA ALIJANSA vo sorabotka so Po povod Mesecot na knigata be{e orga - Bibliotekata organizira{e predavawe na nizirana promocija na poetskata zbirka tema: "Novite tekovi na francuskata liter - "Sudbini i soni{ta" od Kire Nedelkovski. atura". Predavaweto go odrà francuskiot Promotori na knigata bea: Branko pisatel Erik Faj ( Eric Faye ). Cvetkoski i Jovica Tasevski - Eternijan . Na promocijata izvadoci ~ita{e Silvana Petrova. Kako propraten del na promocijata be{e i izlo`bata na knigi od tvore{tvoto na avtorot.

01.11.2004 g. IZLO@BA NA MAKEDONSKI RAKOTVORBI

Zdruènito na umetnici rakotvorci 05.11.2004 "Makedonski rakotvorbi" Bitola vo ISLAMOT VO EVROPA sorabotka so Bibliotekata po povod 4 -ti Francuskata alijansa od Bitola vo sorabot - Noemvri i 60 godini od osloboduvaweto na ka so Bibliotekata organizira{e predavawe na{iot grad organizira{e prva "Izlo`ba na na tema: "Islamot vo Evropa" Predavaweto makedonski rakotvorbi". Na izlo`bata se go odrà g-din @erar Lo{on (Gerard Lochon ), pretstavija petnaeset umetnici rakotvorci porane{en sovetnik na pretsedatelot pri so pove}e od 50 eksponati na unikatni make - Institutot za arapskiot Svet vo Pariz. donski rakotvorbi koi pretstavuvaat obele`je na na{ata tradicija i kultura. POSETI OD UÊNICI Izlo`bata sve~eno ja otvori pretsedava~ot Po povod Mesecot na knigata na 8.11.2004 na Sovetot na op{tinata g- din Marjan Bibliotekata be{e posetena od u~enici Tanu{evski, u~enici od OU "Goce Del~ev" od VII oddelenie od OU "Sv. Kiril i ~itaa poezija pred prisutnite gosti. Svoe Metodij", a na 10.11.2004 od OU "Todor obra}awe ima{e i pretsedatelkata na Angelevski". Na 23.12.2004 be{e orga - nizirana grupna poseta od site petti odde - lenija od OU "Goce Del~ev" od Bitola zaedno so nastavni~kata po makedonski jazik. U~enicite bea zapoznati so dejnos - ta na Bibliotekata kako kulturna ustano - va, so na~inot na prebaruvawe na kat - alozite so pomo{ na terminalite i bea razgledani Detskata biblioteka, maga - cinot vo koj se smesteni knigite i Oddelot za zajmuvawe i usluga za vozrasni od Dragi Kabrovski zadolèn za popular - izacija na knigata pri Bibliotekata. 13 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti 18.11.2004 g. Dorijan Grej" od Oskar Vajld vo prevod na KNI@EVNATA KRITIKA ZA Tatjana Tabakovska. Za deloto govorea RADOVAN P. CVETKOVSKI Liljana Spirkovska, po~esen konzul na Knigata "Knièvnata kritika za deloto na Velika Britanija vo Makedonija i prof. d-r Radovan P. Cvetkovski" e vo izdanie na Zlatko @oglev od Fakultetot za u~iteli i Direkcijata za kultura i umetnost - Skopje. vospituva~i - Bitola. Za knigata govorea: Mi{o Kitanoski i d-r 03.12.2004 Vasil Tocinovski, sovetnik i redoven pro - fesor na Institutot za makedonska liter - atura od Skopje. Svoe izlagawe ima{e i avtorot Radovan P. Cvetkovski koj ~ita{e del od negovoto tvore{tvo. Promocijata be{e zbogatena i so prezentacijata na knigite od avtorot preku video bim a isto taka be{e postavena i izlo`ba na negovite knigi 22.11.2004

Zdruènieto za makedonsko-germansko pri - jatelstvo i sorabotka od Bitola i NUUB Bitola organiziraa literaturno ~itawe i Izlo`ba na delata na Tomas Man. Za ìvo - tot i deloto na ovoj pisatel zboruva{e prof. Peter Rau, a tekstovite na germanski gi ~itaa studenti od katedrata za germanski jazik pri Filolo{kiot fakultet "Blaè Koneski" Skopje. Od studentite na g-din Peter Rau mu be{e podarena umetni~ka "LIKOT I DELOTO NA KRISTIFOR slika. KOLUMBO". Zdruènieto za makedonsko - italijansko prijatelstvo - Bitola i NUUB Bitola vo sorabotka so Ambasadata na Republika Italija vo Makedonija organiziraa pre - davawe na tema: "Likot i deloto na Kristifor Kolumbo". Voveden zbor ima{e g- din Xovani Grilo, ata{e vo Ambasadata na Italija, na italijanski jazik so prevod na makedonski od g-din. Kiril Dobru{evski a za ìvotot i deloto na Kolumbo zboruva{e prof. Qup~o Dolevski. Predavaweto be{e prosledeno i so prezentacija na CD preku kompjuter na video bim. Be{e postavena i ODBELE@AN PATRONIOT PRAZNIK mala izlo`ba na knigi za Kolumbo na itali - SO IZLO@BA I PROMOCIJA janski jazik. I LITERATURNA SREDBA 26.11.2004 Po povod 8 Dekemvri - Patroniot praznik "SLIKATA NA DORIJAN GREJ" na 6.12.2004 vo Bibliotekata be{e otvorena Izdava~kata ku}a "Arteros"- Bitola i izlo`ba "Bibliotekata - kulturen centar" NUUB Bitola po povod 150 godi{ninata od koja ja so~inuvaa tekstovi i fotografii ra|aweto na angliskiot klasik Oskar Vajld objaveni vo pe~atenite mediumi za i 10-godi{ninata od postoeweto na Bibliotekata niz godinite na svojot razvoj, "Arteros"- Bitola organiziraa sve~eno so poseben akcent daden za aktivnostite na pretstavuvawe na deloto "Slikata na Bibliotekata vo 2004 godina pri razni pro - 14 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti mocii, predavawa, tribini i izlo`bi vo Stoimenova Milena VII -1 odd. pri OU sorabotka so razni zdruènija i institucii. "Todor Angelevski" i Sirma Geor|ievska VI - "IZGUBEN @EGOL" 4 odd. pri OU "Sv. Klimen Ohridski" za 06.12.2004 osvoeno treto mesto. Promocija na prvonagradeniot roman na 09.12.2004 g. "Utrinski vesnik" za 2004 godina "Izguben Sve~ena akdemija na AF@ na ènite se ègol" od Milovan Stefanovski, direktor odrà vo 16.00 ~asot vo golemata sala za pro - na Narodnata biblioteka "Bra}a mocii na Bibliotekata. Miladinovci" od Skopje. Promotor na kni - gata be{e pisatelot Vele Smilevski.

Vra~uvawe na prvata nagrada 07.12.2004 "POETSKI BRANUVAWA 2004" Na edinaesettata literaturna sredba 10.12.2004 g. naslovena kako "Poetski branuvawa 2004" Makedonskoto nau~no dru{tvo od zedoa u~estvo 70 u~enici, ~lenovi na liter - Bitola vo sorabotka so NUUB-Bitola aturnite sekcii od site deset osnovni organiziraa promocija na knigite u~ili{ta od gradot so po edna li~na poetska "Stojan Vezenkov" (1808-1897), od tvorba. @iri komisijata vo sostav: Ilija avtorot Maksim Stojanovski i "Ruski Merkovski, Dragi Kabrovski i Il~e dokumenti za Makedonija i makedonsko- Stojanovski dodeli pet nagradi na to pra{awe" od avtorot Aleksandar Trajanovski od Skopje. Promotori bea prof. d-r Aleksandar Trajanovski i prof. d-r Zlatko @oglev . Prisutnite gosti gi pozdravi pretstavnikot od Makedonskoto nau~no dru{tvo g-din \ore Mihajlovski. Propraten del na ovaa promocija bea izlo`enite knigi vo vitrinite od dvata avtori.

najuspe{nite tvorbi na sredbata i toa: dve treti, dve vtori i edna prva nagrada, a za vo Biltenot bea odredeni 21 li~na tvorba. Nagradeni bea Viktorija Murgovska od VII -d odd. pri OU "Kole Kaninski" za osvoeno prvo mesto. Vtorata nagrada im be{e dodele - na na Najdenovska Sinoli~ka VIII -2 odd. pri OU "Goce Del~ev" i Iva Micevska od V-b odd. pri OU "Elpida Karamandi". Na 15 BIBLIOTE^EN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti

IN MEMORIAM

RIÂRD IVANI[EVI] 21.12.2004 g. (27.01 1956-24.01.2005) "SARKOFAGOT NA MAKEDONSKATA ZEMJA" Vo ranite utrinski ~asovi na 24 janu - Promotori na sve~enoto pretstavuvawe na ari go ostavi svoeto telo - zamina na{iot romanot "Sarkofagot na makedonskata Riki od bitolskiot Hram na knigata. zemja" od pisatelot Trajan Petrovski Sudbinata go dari so golema qubov za pretsedatel na DPM na Makedonija bea nebesnoto- boèstvenoto, a go vrza za zemno - Akademik Gane Todorovski i pisatelot to i prizemnoto kolku {to toj ne saka{e. Branko Cvetkoski od Skopje, pretstavnik na Gospod go zede mnogu porano otkolku {to toj izdava~kata ku}a "Makavej" od Skopje. saka{e. Riki be{e inspiriran od vrednite Propraten del na promocijata be{e i umetni~ki dela i golemite tvore~ki duhovi izlo`bata na site knigi od avtorot so koi koi se izrazuvaa preku pi{aniot zbor. raspolaga Bibliotekata vo svojot knièn Originalen i svoj vo negovite kritiki za fond. vrednoto, ubavoto i golemoto, znae{e samo za pozitiven, ubav zbor i opis kako {to im IN MEMORIAN - prilega samo na sovr{enite dela. @ivee{e Jadranka Vladova . Na samo so niv i za niv - go odrùvaa vo ìvot i 10.12.2004 godina vo negovoto slaba{no telo. Majstor na portre - Skopje vo 48 - ta godina tot, so razviena intuiticija za karakterot od ìvotot po~ina na tvorecot izrazen preku opusot na pisatelkata Jadranka negovite dela. Negovite brojni tekstovi se Vladova, professor na ~itaa na mnogubrojni promocii, na televizi - Filolo{kiot fakultet ite, gi ima{e po vesnicite i spisanijata. Se "Blaè Koneski" - stekna so pove}e prijateli me|u najpoz - Skopje. Vo svojot ploden natite pisateli i umetnici vo Makedonija. literaturen opus ostavi desetina romani za Tekstovite na na{iot Riki redovno pomagaa deca, knigi so knièvni raspravi i kritiki, da ìvee i ova spisanie. Posebna po~it od kako i u~ebnici po makedonski jazik i lit - nas kolegite na vqubenikot vo knigata i eratura za osnovno i sredno obrazovanie. peroto mu be{e iskaàna na pladne na 25 jan - Jadranka Vladova ~lenuva{e vo Dru{tvoto uari pred vlezot na Bibliotekata, koga na pisatelite na Makedonija i vo makedon - direktorkata pred golem broj prisutni gi skiot PEN centar, a vo Detskata bibliote - pro~ita zborovite vo negoviot prepoz - ka e prisutna so celokupniot nejzin natliv stil: knièven opus i spa\a vo redot na naj~itani "Unikaten, bez prethodnici i sledbenici avtori so romanite: "Devoj~eto so dve vo stilot, ànrot temite i motivite. OSAMEN imiwa", "Mojot prijatel A", "Gledaloto zad e, i EDINSTVEN. Vlijatelen, oboùvan, ~itan ogledaloto" i drugi . Po toj povod vo bez naslednik...... Raznovidna, bizarna biografi - Bibliotekata be{e postavena izlo`ba na ja... Vistinska i ve~na pasija i opsesija- site nejzini objaveni knigi za deca i vozras - pi{uvaweto i dopi{uvaweto, kreativnoto knièvno kralstvo na toj tivok i povle~en, ni. retko razgovorliv, naj~esto diskreten i distan - ciran kon nadvore{niot svet, vquben vo hariz - mata na opi{uvaweto, beleèweto, vqubenik vo 16 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti svetosta na hartijata koja go oblagoroduva da soz - qudi, {ta god i kada god to bilo, svi prelaze u dava vo samotija. Od mrakot zra~i so zracite na predmete, u zvuke, u kamen, a predmeti, zvuci, vonvremenoto, nevremenoto, neorabenoto vreme kamen postepeno preto~e svoje postojawe u sjaj i koe go posakuva samo blagoroden-roden da go pre - lepotu. Ovi se utkaju u kamen {to }emo ga mi dodredi li~niot izbor na ìvotot i ìveeweto, nekome, nekada, nekuda ostaviti, kada se vi{e ne no i rizikot na soo~uvawe so samiot sebe: uzmognemo vratiti." umeeweto preku umetnosta da se obra}a so trajni Dragi na{ kolega te ispra}ame so posled - poraki." nite zborovi na tvojot golem prijatel , filozof, Taka pi{uva{e na{iot kolega Riki, za eden od onie koi ti posebno go po~ituva{e, no ne Kafka, za sebe, za ve~nite traga~i po harmonija - zasekoga{ , zo{to tvojot duh }e ìvee preku ta. @ivee{e tivko , no ne i osamen me|u svoite na{ite se}avawa i tvoite zborovi ottrgnati od beskone~nosta na ubavata literatura. Neka mu e ve~na slava. 21.10.2004 g. OP[TINSKI NATPREVAR " MLADI BIBLIOTEKARI" Po povod "Mesecot na knigata" Bibliotekata go organizira vtoriot po red Op{tinski natprevar na " Mladi bib - liotekari". Za sproveduvawe na natprevarot so Odluka na direktorot be{e formirana tri~lena komisija vo sostav: Veljanovski Nikol~e, pretsedatel, Bo{evska Jolanda i Kabrovski Dragi. kolegi. Be{e del od nas i nie bevme del od nego. Iako najmnogu svoj i edinstven, toj i bib - liotekata bea edno. Mnogu ~itateli go pametat po negovite soveti i vonreden oset za literatu - ra. Saka{e vredni dela, gi po~ituva{e bogovite. Svoeviden kodeks na setilata, doìvuvawe na nedopirliva ubavina, nepresu{niot izvor na tvore~ki duh, bleskava i besprekorno izgradena forma i prefinet jazik be{e sekojdnevieto na na{iot kolega. Go pretpo~ituva{e druèweto pred se. Be{e omilen vo bibliotekata i vo gradot. Eden od enciklopedistite. Go znae{e celiot magacin za knigi napamet i gi nose{e knigite na pultot so lesnotija na onoj {to gi ima klu~evite na znaeweto, gi znae{e telefonskite broevi na site onie {to ne{to zna~at, vodevme i beskone~ni razgovori za malite golemi ne{ta. Ve~niot esteta so poseben dar da se voo~i nezabele`livoto i da se pronajde smisla vo ova vreme, nevreme. Zaedno pievme kafe, delevme suvi utrinski gevreci , gi pre~ekuvavme pen - zionerite, umetnicite, glumcite, rabotnicite, profesorite, studentite i taka od godina vo god - ina nie bibliotekarite zaedno ~ekorevme po ovaa trnliva ìvotna pateka, obiduvaj}i se da go vtasame vremeto. Za Riki kosmopolitizmot be{e negovoto drugo jas. Na ovoj natprevar u~estvo zedoa po eden "Re~i, pesme, kwige, i nisu drugo nego u~enik od site deset Osnovni u~ili{ta vo kamewe preto~eno u glas ili znak, {to su ih po gradot . Natprevaruva~ite pismeno odgo - nama rasejali oni sa kojima se nikada nekemo varaa na odnapred podgotven pra{alnik koj sresti. Tako nam sve ostaje zauvek i ni{ta se ne sodrè{e 25 pra{awa od prira~nikot moè izgubiti. Kada odlaze, cvetovi, ptice, "Mladi bibliotekari" od Mile Bo{evski vo

17 BIBLIOTE^EN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti vremetraewe od eden sat. Na krajot posle pregledot na pra{alnicite od u~esnicite od strana na komisijata bea dodeleni nagradi vo kompleti na knigi na trojca najdobri i toa:

odr`a 5. Republi~ki natprevar "Mladi bib - liotekari" na koj zedoa u~estvo pobed - nicite od Op{tinskite natprevari. Bibliotekata kako doma}in toplo gi primi natprevaruva~ite kako i nivnite pridru`nici mentori, bibliotekari i direktori na Bibliotekite, a za najdobrite obezbedi vredni nagradi. Komisijata sostavena od tri ~lena: Mile Bo{eski, pretsedatel, Magdica [ambevska i Jolanda Bo{evska gi pregleda testovite i gi objavi Vra~uvawe na prvata nagrada nagradenite imiwa. Nagradite im gi dodelu -

Nikodinova Biljana od OU "Stiv Naumov" za Prva nagrada za David Aleksovski osvoena prva nagrada. Vtorata nagrada mu OU ,,Bra}a Miladinovci” - pripadna na Ninevski Dimitar od OU "Sv. Kumanovo, NB ,,Tane Georgievski” Kliment Ohridski", a tretata nagra - Vtora nagrada za Andrej Manev da ja dobi Andonovska Aleksandra od OU OU ,,Kiril i Metodij” s. G. Polog "\or|i Sugarev". Nagradite im gi vra~i Ko~ani, NB ,,Iskra” direktorkata g-|a Jelena Petrovska i na Treta nagrada za Lea Matevska site u~esnici im be{e dozvoleno besplatno OU ,,Jan Amos Komenski” Skopje za~lenuvawe vo Bibliotekata. Spored NB ,,Bra}a Miladinovci” propoziciite od ovoj natprevar pobednikot Nikodinova Biljana se stekna so pravoto da va{e pretsedatelkata na BDM g-|a Zorka u~estvuva na Republi~kiot natprevar ^eki~evska koja voedno iska`a i golema "Mladi bibliotekari". blagodarnost kon Bibliotekata kako 16.11.2004 PETTI REPUBLI^KI NATPREVAR "MLADI BIBLIOTEKARI" Pod pokrovitelstvo na Bibliotekarskoto dru{tvo na Makedonija vo NUUB- Bitola se

18 BIBLIOTE^EN TREND BR. 8, 2004 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti doma}in i soorganizator na natprevarot. Vo prisustvo na mediumite od gradot ovoj nas - tan be{e dostojno prezentiran preku infor - mativnite glasila do po{irokata javnost.

RAZGOVOR SO MILE BO[EVSKI

Mile Bo{evski, bibliotekar sovetnik vo Oddelot za razvoj pri Nacionalnata Ustanova - Univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" Skopje Koja vi be{e idejata da go napravite pra{awa kolku narodni ili nacionalni bib- ovoj prira~nik Mladi bibliotekari? lioteki ima vo Makedonija? -Zaradi promenite vo zakonodavstvo - to i drugite promeni vo op{testvenoto ìveewe }e ima promeni i vo ovoj prira~nik. }e ima edno novo preraboteno izdanie. Mnogu malku pra{awa i material ima za avtomatizacijata na bibliotekite? -Smetame deka avtomatizacijata e mnogu malku zastapena vo narodnite bib - lioteki i deka taa }e bide za edna povisoka kategorija na deca i ~lenovi na biblioteki. Sepak se raboti za deca do osmo oddelenie. Dali ste zadovolni so rezultatite -Koga zapo~navme da razmisluvame denes? kako da gi motivirame decata od osnovnite -Apsolutno sme zadovolni. u~ili{ta {to pove}e da gi posetuvaat naro - Dene{niot natprevar pokaà deka e eden od dnite biblioteki kako Bibliotekarsko najorganiziranite dosega{ni natprevari dru{tvo na Makedonija re{ivme da formi - rame sekcii na mladi bibliotekari vo osnovnite u~ili{ta koi {to }e rabotat vo narodnite biblioteki. Potoa se rodi ideja - ta da napravime u~ebnik koj treba{e da gi motivira decata pove}e da doa|aat vo narod - nite biblioteki. Od Bibliotekarkoto dru{tvo na Makedonija jas bev zadolèn da podgotvam prira~nik koj {to treba{e da go olesni podgotvuvaweto za ovie natprevari. Isto taka, ovoj prira~nik im ja olesni i rab - otata na na{ite kolegi vo narodnite bib - lioteki pri podgotvuvaweto na decata za op{tinskite natprevari. Idejata prakti~no Mladi bibliotekari. Za toa zboruva ja realiziravme so organiziraweto na u~estvoto na u~enicite, na na{ite kolegi so prviot vakov republi~ki natprevar vo nivniot profesionalen odnos kon natpre - Berovo. Imavme pretstavnici od 9 narodni varot, no zboruva i toa deka si go na{ol biblioteki, no narednite godini se pove}e mestoto vo nivnoto rabotewe i vo deca zemaa u~estvo na ovie natprevari. u~ili{tata. Dene{niot natprevar vo Bitola pokaà Razgovorot go vode{e deka e ve}e afirmiran me|u u~enicite vo Nikol~e Veqanovski osnovnite u~ili{ta. Zakonot za bibliotekite donese i nekoi promeni. Vo pra{awata ima i 19 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Intervju -Prvoto {to treba da go re~am e toa POVOD ZA SREDBA SO {to vo inicijalniot del na moeto poetsko postoewe moèbi genetsko, site moi se za pesna nadareni. "Renx" - turski zbor {to zna~i "lesno navredliv", "plamliv", odgo - vara ne samo na mojata priroda tuku i na prirodata na tatko mi. Toa e ~udno. Moite sinovi se takvi. }e plamne i se smiruva. Baba mi, negramotna, no bogata po du{a èna, e vsu{nost mojot prv u~itel za tvore{tvoto. Taa mi raskaùva{e prikazni za planinite, samovilite, stiite. Toa e vovlekuvawe vo pazuvite na narodnoto kaùvawe, na{ata usna tradicija. Vo toj kontekst, moàm da go re~am i ova deka makedonskoto narodno tvore{tvo, makedonskata narodna pesna e mojot ve~en vrutok - izvornik. Narodot nemal vozmo`nosti, za{to ne moèl s# da zapi{e, da ostane vo kniga. Pove}e vnimanie MIHAIL RENXOV im se dalo na bugarskata, srpskata i gr~kata literatura, a mnogu malku na sopstvenata. Poet, preveduva~. Roden e na 25 avgust Zo{to ste se na{le sebesi tokmu vo 1936 godina vo {tip. Zavr{il Praven poezijata, a ne vo prozata? fakultet. Rabotel vo Nacionalnata i uni- -Poezijata ja ~uvstvuvam kako ne{to verzitetska biblioteka "Sv. Kliment najsu{testveno vo mene. Poezijata e najsup - Ohridski" vo Skopje. ^len e na DPM od 1965 tilniot na~in na izrazuvawe na ~ove~kiot godina. Avtor e na knigite: "Iselenik na rod i najstariot na~in na kaùvawe. oginot" (poezija, 1965), "No}no rastewe na Posebno, lirskata poezija, toa e najte{kiot zborot" (poezija, 1967), "Kade od ovaa strana" vid na pi{uvawe - kusata, atomskata poezija. (poezija, 1968), "Na rabot od sonot" (poezija, Celta na sekoj poet e da go stesni svojot 1972), "Strav" (poezija, 1976), "Polno}" izraz, da se pretvori vo ti{ina. (poezija, 1979), "Nerezi" (poezija, 1982), Kolku svetskata poezija vlijaela vrz "Autodafe" (poezija, 1985), "Feniks" (poezi- vas? ja, soneti, 1987), "Zemja. Potop" (poezija, -Zatoa i go napu{tiv pravoto. Od 1991), "Sonuvawe patuvawe" (kniga za deca, pri~ina da ja sovladam svetskata poezija. 1991), "Toj" (lirska poema, 1993), "{pil 33" Za{to pravoto e takva materija koja so eden (poezija, 1994), "Ve~nata beskone~nata" na~in sovladuva drug na~in. Otidov da rabo - (poezija, 1996), "Jas oksimoron" (poezija, tam vo Nacionalnata biblioteka vo Skopje 1998), "Angela sonuva" (poezija za deca, 1998), za da moàm da ja spoznam i gr~kata i egipet - "Psalmi" (poezija, 2000), "Apokalipsa" skata literatura, da go prevedam Gilgame{, poema, 2002). Avtor na prepevot "Gilgame{". da se zapoznam so asirovavilonskata, najs - Dobitnik e na: Nagrada na SVP za tarata, najmo}nata civilizacija, da se zapoz - neobjavena pesna (1964), "Noemvriska nagra - nam so poetite na Indija. Vo ruskata liter - da na gradot {tip" (1965), "11 Oktomvri" i atura mi bea poznati i Lermontov i Pu{kin "Bra}a Miladinovci" (1982), "Grigor i plejada na drugi ruski poeti. Prli~ev" (1993), "Grigor Prli~ev" za poema, Sepak ne izdràvte samo kako poet. "Grand prih international " za sevkupno Posakavte i da ni raskaète za va{eto tvore{tvo, Romanija (1997), "Zlatno pero" za duhovno postoewe? prepev (1998), "Aco [opov" (1999), -Ovaa godina izleze od pe~at i moeto Makedonska nominacija za nagradata prvo prozno ostvaruvawe, "Zaharij i drugi "Balkanika" (2000). raskazi". Eden od raskazite se vika "Kako go Mihailil Renxov. Prezimeto Renxov izgubivme Mone Henxov Darov". Sedej}i v e retko. Kako ste zapo~nale so pi{uvawe? kafeana si izmisliv prikazna za mojot dedo Koj ve inspiriral? Rax Rax od Raxnapur. Oti{ol vo Viena so 20 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Intervju indiska svila. Po patot nazad e opqa~kan. bil sre}en ~ovek {to dojdov da rabotam vo Mu ja uni{tuvaat svitata. Se oènil vo Bibliotekata. Za mene toa be{e poim. Ov~epolsko i kaùvaj}i im na drugite za Iskreno da vi re~am gord sum {to bev bib - Mohenxodaro. Ne moèj}i da go razberat, liotekar. Se otkaàv od pravoto. Ima{e lu|eto go zavikale Mone Henxov Darov. Toj ubavi rabotni mesta, no otidov vo kulturata. ostavil kov~eè koi na{ite go ~uvale. Qubovta kon knigata, kon tvore{tvoto me Vnatre ostavil dva svitoci, koi bile na odvede sudbinski vo Bibliotekata. Za mene jazik koj ne moèl da se razbere - amanetite bibliotekata ostana hram. Imav mir. Samite na mojot pra pra dedo. Nekade vo 1965 godina knigi mi davaat mir. Jas bi sakal pred da go indiskiot ambasador dojde vo {tip. objavite napisot da vidite edna pesna koja se Po~uvstvuvav potreba da odam po svitocite, vika, "Knigi, biblioteka - {epoti". Toa e kako naslednik. Ambasadorot go otvori svi - antologiska pesna koja vleze vo mnogu tokot. Mi re~e, Va{e viso~estvo, Vie ste od antologii za preveduvawe. Toa e hramot na carsko semejstvo i mi se pokloni. So tekot harmonijata na pismoto, civilizacijata, na na prekaùvaweto na ova, so tekot na vreme - rastot, ideite. Site tie ìveat vo edna pros - to se ubediv deka ova e vistina. Mohenxodaro torija, pritoa ne mrazej}i se sebesi. Mislam e eden od najstarite mesta vo Indija, a i deka zborot e bo`jiot impuls koj go sozdade mudrosta na Persiskoto carstvo imala vli - svetot. A knigata e zborot zapi{an. janie i vrz Aristotel i vrz Aleksandar Sobranite knigi vo bibliotekite se Makedonski. Bo`jiot na~in na razmisluvawe. Zboruvate za hram i Bo`ji na~in na Vo va{eto tvore{tvo koja kniga bi razmisluvawe. Dali ste religiozen? ni ja poso~ile kako -Malku sum religiozen. Ja po~ituvam najdraga ili so naj- golema vrednost za vas? -Toa e te{ko i bolnikavo pra{awe. Mnogupati me pra{uvale. Narodot be{e rekol, edna majka ne moème da ja zapra{ame, 'koe dete “ e najdrago'. Mislam deka ne tradicijata, no ne sum od onie fanati~ki moè da se odgov - vernici. Jas na sve{tenicite ne im veruvam. ori. Fakti~ki knigata e moeto skrivali{te. Gi napi{av Psalmite, Apokalipsata, Jas se preto~uvam vo kniga za da go nadminam Nerezi - za Sv. Pantelejmon, no toa se prokletstvoto Bo`je deka ~ovekot e besm - hramovi na ubavinata. Tuka se ikonite, rten. Knigata e taa koja ja palele, no ne ja freskite i onoj Bo`ji mir vnatre od koj se izgorele, ja uni{tuvale, no ne ja uspokojuva du{ata i mislata se skrotuva. douni{tile. Iako treba{e da bidam sve{tenik, bidej}i Koga ve}e sme kaj knigata, kaète ni mojata naso~enost do sedmo oddelenie be{e ne{to za va{ata profesija. Vie rabotite da odam vo sredno Bogoslovsko u~ili{te vo kako bibliotekar - sovetnik vo Izrael. Toa be{e zatoa {to bev bolno dete, Nacionalnata i univerzitetska biblioteka no so moeto nastojuvawe Gospod da mi dade "Sv. Kliment Ohridski" Skopje? zdravje, po~nav da se podispravam i po~nav da -Se {to sum postignal vo literatura - se bavam so gimnastika. Taka otpadna takvata ta i ìvotot sum postignal kako bib - naso~enost. Ako stanev sve{tenik nema{e liotekar. Da se dobie nagrada vo bib - ni{to da bide od mene. Navistina toa be{e liotekarstvoto e golema rabota. Vo svoite Bo`je ukazanie za mene. avtobiografski zapisi pi{uvam deka sum 21 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Intervju Koga u{te edna{ bi ste se rodile {to otidovme vo Istanbul. Po~uvstvuvav dali bi sakale da ja promenite profesijata deka vlegov vo kombinacija. Eden ~len od bibliotekar? UNESKO i drugi ~lenovi na komisijata -Ni{to. Ni{to ne bi promenil. Gord pokaàja otvoren voshit od Psalmite. sum {to rabotev tamu. Sum vlegol vo sudir i Srpskiot i albanskiot ~len na komisijata protivre~nost so nekoi moi kolegi koi ja zaedno so na{ot pretstavnik Dragi smetaa Bibliotekata za minorna instituci - Mihajlovski dojdoa da mi ~estitaat za nagra - ja bez golemo zna~ewe. Toj, koj ne ja sfatil data koja ja dobiv so 4:3. Jas cela ve~er bibliotekata, toj ne go sfatil niti ìvo - ~estev. Me|utoa, se slu~i ne{to {to ne go tot, niti verata, niti naukata, niti poraka - o~ekuvav. Po barawe na edna na{a pret - ta. Toj }e go pomine ìvotot so zatvoreni stavni~ka od kulturata se napravi novo gla - o~i za{to srceto }e mu ostane zatvoreno. sawe. Navodno trebalo da se dodeli nagrada Ste gi obrale site makedonski priz- za prozno delo, a istovremeno turskiot ~len nanija i nagradi za va{eto tvore{tvo. vo komisijata go kovertiral svojot glas {to Golema vreva se digna okolu nagradata bilo nadvor od pravilata. Sepak nagradata "Balkanika" koja vi be{e na nekoj na~in ne dojde ni vo vtoroplasiraniot prozen dodelena i odzemena. Najsveò e Racnovoto avtor tuku kaj tretoplasiraniot rumunski priznanie za Zaharij i drugi raskazi ovaa pretstavnik {to navistina be{e skan - godina? dalozno. -Nagradite se prokletie. @iri Dali vo va{eto tvore{tvo ima ne{to komisijata so edna èstokost ja prifati taa {to treba da dostignete, a ne ste go dostig- nagrada. Koga }e se potsetam na nagradata nale? "Bra}a Miladinovci" vo 1982 godina, se -Koga ja napi{av 12-ta kniga grozam na toa. Pri nagraduvaweto dobiv "Ve~noto - beskone~noto" si rekov "Dosta e". prazen kovert. Potoa, pri anonimniot Mislam deka toa go prifatija i moite pri - konkurs, go dobiv prviot "Prli~ev venec" za jateli. Me|utoa, jas bev tvrdo ubeden deka }e poemata "Toj". Posle izveduvaweto na poema - ostanam na toa. Za{to sudbinski bev vrzan za ta jas i mojata sopruga se najdovme sami. mitskiot broj 12. Mislev, 12 knigi - dovolno Otkako samite se snajdovme da najdeme kade e. Oti toa e moj broj. Me|utoa, uvidov deka to~no treba{e da bide sve~enosta, nekade na ne bi moèl da ìveam bez pi{uvaweto. ohridskoto krajbre`je, se najdovme vo Posle taa kniga vo 1996 godina napi{av u{te edna kniga, "Jas oksimoron" za koja dobiv nagrada "Aco {opov". Napi{av "Psalmi", koi se na makedonski i na anglis - ki jazik. "Apokalipsa", izvonredno oceneta od germanskata kritika koja {to be{e scen - ski izvedena. Go napi{av "Vrvot, rekata, moreto". Potoa slede{e i "Zaharie i drugi raskazi". Zna~i, toj vnatre{en vrutok, taa vnatre{na tvore~ka sila kaj mene postoi i sega kako penzioner. Kaète ni ne{to pove}e i za va{ite penzionerski denovi? -Kako sloboden umetnik i vizioner porano otidov vo penzija i vidov deka sega situacija da barame slobodno mesto kade da imam pomalku vreme otkolku koga bev na rab - sedneme. Ottoga{ u{te dva tri pati mi se ota. Planirano mi e vremeto {to e za slu~ija nemili slu~ki vo pogled na nagra - {etawe - jas sum planinar, za ~itawe, za dite. Nekoga{ se slu~uva ne~esnite da odmarawe. Pi{uvaweto samo po sebe proi - ukaùvaat na ~esta na drugite. Na primer, zleguva. Imam u{te dve knigi koi se gotovi eve {to mi se slu~i so nagradata koi s# u{te ne gi objavuvam: "Gusar": - poezi - "Balkanika". Kako pretsedatel na komisija ja vo proza i edna monodrama za da vidam kako vo Makedonija, objavi deka moite "Psalmi", }e izgleda toa. odnosno jas sum nominiran za nagradata pri Ne{to {to ne ve pra{av a sakate da 22 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Intervju ni kaète? 50 GODINI TVORE^KA DEJNOST -Ne sakam da zboruvam za sre}ata. Za{to povikuvaweto na sre}ata go povikuva ne~estiviot. Da ~uknam vo drvo. Ostanav nekako dosta sueveren. Nau~en sum na skrom - no ìveewe, takvo be{e moeto detstvo. Moite deca gi nau~iv da ìveat so bib - liotekarskata plata. @ena mi e prosveten rabotnik, raboti vo obrazovanie itn. Nemavme koj znae kakov ìvot, no imame eden spokoen i miren ìvot. I sega so ovie primawa kako penzioner na 68 godini sum zadovolen. Se nau~iv da ìveam od malku i da se raduvam na malku. Mnogu moi prijateli so ogromni primawa samo se àlat. Jas ne se àlam. Ste patuvale mnogu, ste se gradele

BORISLAV TALEVSKI

[to zna~i 50 godini tvore{tvo? -Toa e polovina vek vo koj e vloèna mojata mladost i mojata mladost sega. Moeto slikarstvo zapo~nuva so moite crteì {to gi pravev na ìtni pazar, slikaj}i gi selan - ite so nivnite guni, zapregi, nivniot ìvot, portreti na selani, èni i de~iwa. Istite gi objavuvav vo jugoslovenskiot pe~at: Nova Makedonija, Mlad borec, Razgledi, Beogradska mladina, Borba, Politika, Republi~ki invalidski vesnik posveten na decata sira~iwa i hendikepiranite od vojna - duhovno, no izgradivte ku}a vo koja vgradi- ta. vte beleg - simbol na cela Makedonija. -Eden del od mojata ku}a e civi - lizaciski moderen. Dolniot del e od kamen. Si nosev kamewa od Pirin, od Bistra, od Pelister, od Egejsko More i ako sakate da ja vidite obedineta Makedonija, toa e tuka. Jas nemam uslovi da kupuvam zlato. Jas si gi znam kade se kamewata postaveni - kamenot od na{eto malo, kamenot od Ohrid itn. Jas velam bev na Beloto More, a ne bev vo Grcija. Nie imame najgolemo pravo da bideme tuka bez ogled na àlnite prikazni koi sum gi ~ital ili ~ul od moite rodnini.

Razgovorot go vode{e Nikol~e Veqanovski

Od koga po~navte so slikarstvo i dali nekoj ve inspiriral? -Vo moeto slikarstvo postoele mnogu 23 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Intervju etapi. U{te kako dete po~nav so studirawe na crteòt kako najrealen. Potoa, po~nav da slikam vo priroda: akvareli, masleni sliki, pejzaì, {irina, vibracii na denot svetli - nata, vo duhot na impresionizmot. Ekspresionizmot me natera da se izrazam so pokontrastni boi vo edna ekstaza na ona {to vo momentot me pleni vo pejzaòt, vo enterierot i eksterierot. Inspiracija vo nadrealizmot mi be{e Salvador Dali, no ne da go kopiram ili da go imitiram. Vo ova slikarstvo, umetnikot ima {iroka mo`nost da filozofira, analizira i da gi vnese Koja tehnika i stil najpove}e vi svoite ~uvstva na beloto platno, so ~uvstvo leàt? na poet, knièven kriti~ar i arhitekt. -Toa e akvarelnata tehnika za{to Inspiriran od na{ata makedonska arhitek - dava {iroki mo`nosti vrz bela hartija da tura, od tro{nite ku}i ostaveni na zabot na naslikam s# ona {to go sodrì prirodata i vremeto, od napu{tenite ogni{ta (domovi) fantazijata. niz cela Makedonija, posebno ohridskoto Dali postoi nekoj slikar koj ve podnebje, napraviv eden "ciklus na nezabo - inspiriral vo ovaa tehnika? ravot". -Jas ne se baziram vrz inspiracija od drugi. Mene ne me interesiraat kanonite vo slikarstvoto {to gi poseduvaat nekoi slikari zatoa {to sekoga{ sum sakal da bidam originalen. Dali voop{to ve privlekuvalo tvore{tvoto na nekoj slikar? -Impresionistite Edvard Mone, {agal, Sezan i Van Gog. Posebno sum bil frapiran od ìvotot na renesansnite majs - tori vo umetnosta. Od 19 i 20 vek. na sovre - menite umetnici: ruskite slikari Kandinski i Maqevi} kako i od Pikaso. A koj e, spored vas, najgolemiot slikar? Umetnikot se inspirira od s# i se{to: od -Golemi i mali slikari ne postojat. majkata priroda - najgolemiot slikar koja so Postoi samo vistinsko slikarstvo. samiot pejza` go pleni tvorecot. Eden umet - Vistinskoto slikarstvo moè sekoga{ da nik ne bi bil umetnik koga ne bi bil {irok bide sovr{eno i aktuelno. vo gledi{tata i vo negoviot pogled kon sve - Dali vo Makedonija postojat dobri tot na umetnosta, muzikata, poezijata, slikari? knièvnosta voop{to, zatoa {to site ovie -Postojat dobri talenti vo oblasta komponenti na eden umetnik so dijapazon na umetnosta, slikarstvoto, muzikata, poezi - moàt da mu go otvorat svetot kako na dlan - jata i tn. Pionerite vo slikarite koi moàt ka. Knièvnosta me inspirira kako {to me da se spomenat bile Nikola Pandilov (mojot inspiriraat i drugi na{i makedonski drag profesor), Lazar Li~enoski, literati. Me inspirirale na pr. Blaè Martinovski i drugi. Koneski, Ante Poposki, Gane Todorovski, Koja e temata na ovaa izlo`ba? Mihail Renxov, Slavko Janevski. Muzikata e Kaète ni ne{to pove}e za izloènite posebno prisutna vo moeto tvore{tvo, sliki? slu{aj}i gi klasi~nite dela od Renesansata, -Toa se prete`no ikoni koi poteknu - Betoven, Bah, âjkovski, {open, Vivaldi i vaat od vremeto na Ohridskite zografi vo koncertite na moite prijateli Ivo 12, 13 do 15 vek. Toa e vremeto na svetoto Pogoreli} i Milenkovi}. slikarstvo i so moite dela sakav da im se 24 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Intervju oddolàm na poznatite i nepoznatite avtori.

{vajcarija, Bugarija i drugi. Vistinskite slikari nalikuvaat na golemata cirkuska arena. Tie ne se zadovolni da `iveat samo vo svoeto mesto, ami mu pripa|aat na kos - mopolitizmot i zatoa se redea moite patu - vawa kade osoznavav za tajnite na umetnosta.

Ne sekoj vo portretnoto slikarstvo moè da se naslika sebesi kako ovoj moj avtoportret. Slikarot treba da bide dobar psiholog za site vnatre{ni ~uvstva da dojdat do izraz - koga e raspoloèn, osamen, melanholi~en, koga e èstok od nepravdite na ìvotot, sakaj}i da go opomeni svetot deka tvorecot se stremi da bide odraz na vremeto vo koe ìvee i da go razubavi svetot. Umetnikot e i filosof. Imam ovde dve dela posveteni na Diogen i Sizif. Prisutni se i dve dela od sovremeniot ìvot: "Balkanskiot Kan Kan" i "Kafi~ot" vo koj lu|eto meditiraat (gubat vreme vo dijalog, koj znae zo{to!?). @enata e isto taka ve~na inspiracija na umetnikot. Niz va{iot 50-godi{en tvore~ki sta` mnogu ste patuvale, prestojuvale i Dali moè da se ìvee samo od pravele izlo`bi. Dali smetate deka ako slikarstvo? ìveevte vo druga zemja }e postignevte -Porano da. Sega te{ko vo ovie mnogu pove}e? balkanski prostori. Imav studiski patuvawa vo Italija, Koga povtorno bi se rodile dali pak Francija, Ungarija, êhoslova~ka, Polska, sakate da bidete slikar? -Koga bi se rodil u{te edna{ sigurno deka ne bi bil biznismen, bankar, poli - tikant ili politi~ar tuku bi sakal da sum ova {to sum - Borislav Talevski - umetnik, vizioner i avangarda. Vo va{iot tvore~ki ìvot dali ste sakale da postignete ne{to, a s# u{te ne ste go postignale? -Bi sakal da imam takva mo} za da gi otkrijam horizontite koi te{ko moàt da se postignat. Ne se sramam da priznam deka mojata du{a e edna golema laboratorija za 25 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Intervju toga{ neradosnite moi denovi, so primeri {to gi nao|av vo knigite {to gi ~itav, nijan - si na reagirawa na du{ata na ~ovekot. Toa pottiknuva{e. Bea toa, sekako, godini na mlade{ki ideali, pa koga gleda{ deka seko - ga{ ima{ ne{to {to gi kosi, se javuva èlbata da se iskaè toa, da se zastane na onaa, vistinskata, humanata strana. Barem vo pi{uvaweto toa e mo`no. Taka niknuvaa temite u{te za po~etnite raskazi so koi nastapuvav na literaturnite sredbi vo neko - ga{nata Bitolska u~itelska {kola. Od taa literaturna druìna izrasnaa nekolku eksperimentirawe, za meditirawe i tragawe denes poznati pisateli. Me|utoa u{te po nepoznatoto. Ne se sramam da kaàm deka toga{, prodlabo~enite zatrepnuvawa vo sakam da u~am postojano i deka znam deka ~ovekovata psiha bile ~esto pati ni{kite ni{to ne znam. Umetnikot se ra|a, a diplo - po koi sum se poveduval. Naspomnav pred mata mu dava samo paso{ da premosti nekoi malku, za takvo ne{to postoe{e vo mene i granici vo li~niot negov ìvot za da se nad - subjektivna predisponiranost. Potoa kako gradi so najgolemiot fakultet - fakultetot mlad slu`benik, so takvo pi{uvawe, na univerzalnosta. beleèwe kako svoeviden intimen ot~et za doìvuvawata, prodolìv neprekinato. Razgovorot go vode{e Nikol~e Veqanovski

RAZGOVOR SO PISATELOT

Bi moèle li da se prisetite na ne{to od va{ite prvi pe~ateni projavi? - Da, gi ~uvam. Tokmu vo vrska so prethodno re~enoto, tie moi prvi objaveni raboti bi moèle da bidat dokaz za psiho - lo{koto kako sklonost koja me drèla u{te od po~etokot. Najprvin, toa be{e eden avto - NIKOLA KOÔVSKI biografski, tn. Izvadok "Od dnevnikot na eden mlad u~itel" (vo "Mlad borec" vo 1953 Koi se va{ite knièvni po~etoci? godina), kade e, sepak, dost prisutna fantaz - Koj vi bil inspiracija za da po~nite da se ijata, za da bide potencirana edna trogatel - bavite so pi{uvawe? na, vsu{nost izmislena sredba. Po nego, vtor -Inspiracijata si bev jas. Mojot slu~aj be{e edno raskas~e, "Pod zimskata prodlabo~en na~in na doìvuvaweto na mese~ina" (vo toga{niot "Ve~eren ne{tata. Ogromnata ~ita~ka strast {to se reporter"), kade se naslikuva cela edna razgore vo mene u{te vo sredno{kolskite neobi~na avantura za da se pokaè izqubo - denovi, pridonese da se "soo~at", bi rekol, morenoto pulsirawe, biewe na edna detska tie prodlabo~eni, intimni doìvuvawa na du{a. 26 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Intervju Kaète ni ne{to okolu profesoru- doa|aat, mi se ~ini, od samoto sfa}awe na vaweto i va{ata pisatelska dejnost. funkcijata na literaturata. Spored mene, -Mnogu ne bi imal da vi kaùvam, ne su{testvena smisla na literaturata e da go zatoa {to ne ja sakav prosvetnata rabota, pojasni ~ovekot i da go podobri. Da mu naprotiv, tuku zatoa {to taa, iako na{la predo~i {to s# vo nego se krielo. Taa e edno odraz i vo moi raskazi i na mesta vo roman - mo`no, prili~no seopfatno ogledalo na ite, sepak, tolku me preokupirala, me apsor - ìveeweto. Vaka e, mnogu kratko re~eno, a birala, taka {to vo vremeto dodeka toa e te{ko doopfatna, pre{iroka oblast. slu`buvav mnogu malku mi ostanuvalo vreme, Pritoa, kaj mene va`no e, sekako, koi momen - par~iwa od vreme, za tvore~ka rabota. A ti vo momentov se ~initeli na povedenieto... prozata bara podobri uslovi, ~ovek da # se Za primer kon ova }e spomnam samo dve moi posveti pocelosen i sekako podolgotrajno. knigi: Vo "Iskonskiot dar", kratok roman, Inaku, vo momentov si spomnuvam na nekolku majkata, `rtvuvana za raspu{teniot sin, raskazi vo koi sum ja doprel {kolskata premaèna za starec za da go izdigne, problematika: "Nastavnik", "Skrienata nas - neblagodarnoto ~edo, vo mig na àlewe za s# mevka na Roki", "Prikazna na{a sekojdnev - {to propu{tila, ja izvr{uva odmazdata, no na", "Sendvi~ot od reklamata", pa romanite pod pogre{en objekt, starecot, za{to e majka "Malata Bilja", "Iskonskiot dar", "Rasko" i za da postapi poinaku, so poosvetlen razum. osobeno "Breme", kade protagonistot e nas - (Nakratko, sovremenata beda nadopolneta so tavnik. Ova, mislam ne bilo tolku zatoa {to sum bil prosveten rabotnik, tuku zatoa {to ili sum ja tretiral nekoja li~nost u{te od dete, ili pak, zatoa {to toa e moja praktiku - vana sklonost - vo svesta, polusvesta, a ponekoga{ duri i potsvesta na moite li~nosti ne ba{ retko nadoa|a i toa: det - stvoto, mlade{kite godini, kako vaèn ~initel vo natamo{niot tek na ìvotot. I }e dodadam u{te: zatoa si veruvam po malku, deka moite tvorbi, osobeno romanite, se izvesna studija na ~ove~kata li~nost. Ova ne go velam kako nekoja falba, tuku sakam da bidam iskren i si priznavam: toa e moj streme` i moe nadevawe. dosta psihi~ko. ) Ili vo "Omrazeniot cvet", Va{iot knièven opus e raznoviden. postar, i neodamna preraboten roman, koj e Pi{uvate raskazi, raskazi za deca i romani prodolènie na "Malata Bilja". Bedno i drami? Koi se naj~estite temi vo va{ite mom~e, dete na zaginat partizan, izbegano od dela? selo, ogor~eno poradi moralniot pad na -Koi se moite dela? Mislam ne se ni majka si, i ne znaej}i deka na toa poradi nego malku, iako ne se ni tolku mnogu. Sekako, se re{ila, soo~eno vo novata sredina so prvo za mene kako tvorec bi bilo lo{o ako mo`nost za ubava, prekrasna qubov, taa kvantitetot ne bi mi bil imperativ. Sepak, qubov ja doìvuva niz gadlivi voobrazbi i ~uvstvuvam àlewe {to prili~no vreme vo nemiri, optovareno od te{koto du{evno pomladata moja vozrast taka sum propu{til. iskustvo so roditelkata. Ne{to se semejni, ne{to se grade`ni Bi imal u{te malku, za da go iscrpam aktivnosti vo semejstvoto, ne{to ne malku, va{eto pra{awe. {to se odnesuva do moite duri i so zemjodelie. No toa e ìvotot. Toa "raskazi za deca", kako {to gi narekovte, tie bil. Onoj, ìvotot na sekojdnevniot ~ovek. nikoga{ ne se samo za decata ~itateli. Sega, koga e prili~no docna, sum se Vsu{nost se najpove}e za vozrasnite. Sum go "svestil", pa mislam uspevam po ne{to da nao|al toa i kaj drugi pisateli, koi nadopolnam na mestoto od propu{tenoto. izvonredno gi cenam: detskata vozrast da se Tuku, za ova da go kaàm, me povle~e tretira kako ne{to nesporedlivo dragoceno samo posledniot del od va{eto pra{awe. i blagorodno za umetni~koto tvore{tvo, a i Tematski interesirawa? Tie kaj mene sakano, iako ne tolku kako {to bi se misle - 27 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Intervju lo i odmara~ko, za tvorecot. Jas za decata Dali ste dobile nagradi i koi? pi{uvam vo re~isi site moi romani, na koi, -Me|u nagradenite ostvaruvawa, inaku, ne retko se gleda kako na dosta te{ko moàm da se setam i da gi nabrojam, pred s#, ~etivo. Jas, bev isklu~ok vo site moi romanite "Malata Bilja" (nagrada na raskazi, kako i vo romanite, sum premnogu Izdava~koto pretprijatie "Misla") i seriozen. Nedetski seriozen. "Breme" (nagrada na Sobranieto na Sakam da ispravam ili da uto~nam: Op{tinata Bitola), a pokraj toa ima{e drami ne pi{uvam, be{e samo eden obid so dosta raskazi koi dobija redakciski nagradi: takov tekst, koj ete e objaven. Pi{uvam od "Nova Makedonija" ("Nevozmoèn raskaz", romani i raskazi. I po nekoja recenzija na "Sovr{enite", ~inam ima{e i drugi, pa od novoizlezena doma{na kniga. I na krajot, da nekoga{nite "Belezi" (raskazot "Razgovor"), kaàm i toa pokonkretno na pra{aweto za "Studentski zbor" (raskazite "Musta~iwa", temite. Bi go spomnal, za primer me|u drugo - "Vina") i od nekoi drugi redakcii. to motivot na pe~albarstvoto, kako sostavna Koja e Va{ata posebna èlba vo pisa- komponenta na egzistencijalnite zalagawa telskata dejnost? na na{ite lu|e, koj ~esto moè da se sretne -Da mi se izdavaat knigite bez prob - kaj mene. No i polno drugi vnatre{ni prob - lemi, me|utoa nivnoto jazi~no podra~je i ekonomskata dejstvitelnost, diktiraat te{kotii za mnogumina vo narodov, pa i za mene kako pisatel. Spored Vas, dali imame nade`ni pisateli vo Makedonija i dali bi moèle da izdvoite nekoj koj zasluùva da bide me|u najdobrite evropski pisateli i po{iroko? -Imame i toa ne malkumina. Poeti i prozni pisateli. No ne postoi nekoja serioz - na preglednost, bi trebalo da se vospostavi red na vrednostite poradi samite vrednosti. Siguren sum deka ima s# u{te nedovolno "zabeleàni" pisateli, i se na mesto daleku lemi {to # tegneat na li~nosta. Se nadevam, sekoga{ vo soodnos so sovremenata obikolu - va~ka dejstvitelnost. Za koe va{e delo li~no smetate deka go dostignalo vrvot na va{ata pisatelska i tvore~ka dejnost? Koe delo vi e voop{to najdrago i dali ima takvo? -Nema delo {to go smetam najdobro, izme{ano nekako mi stojat. Ima, me|utoa, dela za koi smetam deka ne stojat na potreb - noto nivo. Zatoa, bi sakal, ako stignam, i da prerabotam ne{to, osobeno raskazi od prva - ta zbirka "Zarezgotini", i po edna odredena komponenta vo romanite "Malata Bilja" i "Breme". Ne{ta za koi denes imam poinakvo gledawe, odnosno sum sloboden da pi{uvam kako {to ~uvstvuvam, bez uvivawe i prepravawe, poradi koe mi trpel kvalitetot od ona {to go zasluùvaat. A fakt e: imame (pokonkretno vo"Breme"). tvorci {to moàt da stojat ramo do ramo so Sepak, ako se iznuduvam, vo smisla na istaknati evropski, pa i svetski pisateli. nekakov avtoizbor, moèbi bi prifatil }e mi bide poveruvano deka e nablagodarno deka, so poednostavnata dore~enost kako da jas sega, od ovaa pozicija, da se zafatam so se izdvojuvaat romanite "Rasko" i u{te neob - naveduvawe i imiwa. Iako za mene e ìv javeniot "Deca na majkata zemja". predizvik nekoi da gi spomnam. Imame 28 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Intervju prozaisti (romansieri, raskaùva~i), poeti krajot na prvata verzija, dodeka ne se oslo - .. .. Sakam vo poskromni sferi da se prefr - bodam od ona {to se razbobotelo vo mene, lam, da svrtam vnimanie na bitolskiot krug {to me tovari. Nekoi od zapi{anite pisateli. I toa, neka mi bide prosteno, }e se podrobnosti ostanuvaat zasekoga{ neisko - risteni. Prinuden sum da se ubedam sebesi deka se toa nebitni sitnici, da prekratam. Na {to rabotite vo momentot? -Tuku{to ja zavr{iv i novata, najtemelnata kolekcija na romanot "Deca na majkata zemja" i ve}e go ponudiv na eden izda - va~. Mi pretstoi da se sredam, potoa sredu - vawe na ve}e napraveni zabele{ki, obrabot - ka na eden koncept vo raskaz. Dali potoa }e se zafatam so nov roman, pak negolem, ili povest, ne znam. Problemite se, glavno, tuka vo glavata, i ne{to minimum na hartija. Spomnav, mi pretstoi i eden dolg: da prerab - otam ne{to od napi{anoto. ograni~am samo na prozata, za{to tuka najmnogu me "boli". Me raduvaat visokite Razgovorot go vode{e dostignuvawa na Vladimir Kostov i na Nikol~e Veqanovski Petre Dimovski, a i ubavite tvore~ki mo`nosti na Radovan P. Cvetkovski, |or|i Pr~kov, Dimitar Bogdanovski. Sekako ima i DEDO MRAZ VO drugi, koi u{te ne sum gi pro~ital. Na BIBLIOTEKATA prozniot pisatel mu e "pleneto vremeto. Za àl, kritikata kaj nas ja nema. Ja ima samo Kako i pred sekoja Nova Godina taka i sega incidentno. Samo od "afinitet", (od na 29.12.2004 tradicionalnoto dodeluvawe interes). na novogodi{nite paket~iwa vo organizaci - Bi moèle li da ni kaète barem ja na Sindikatot na Bibliotekata, pred ne{to okolu procesot na toa, kako tvorite? roditelite i decata, go izvr{i popularniot Najnapred: toa ne se doiskaùva. No i sakan Dedo Mraz. Ovojpat taa uloga kako {to rekovte, "ne{to" }e se obidam. uspe{no ja izvr{i na{iot kolega Dragi Tokmu del~e od toa neodamna se zatr~av da Kabrovski. Na site deca do ~etvrto odedele - zapi{am vo mojot li~en dnevnik.. .. Zna~i: Koga pi{uvam, ponekoga{ se ~uvstvuvam mnogu izma~eno, {to verojatno e zatoa {to na tvore~kata rabota gledam mnogu seriozno i dosledno, - a ponekoga{ se ~uvstvuvam kako Balzak, kako Dostoevski, kako Fokner, i kako pi{uva~ na poglavja od Biblijata. No seto toa si ima svoja prethodna makotrpnost: Koga pointenzivno }e po~nam da razmislu - vam za problemot za koj sum se opredelil da pi{uvam, po~nuvam da vodam ne{to kako spisok, najslu~aen onaka kako {to mi doa|aat vo mislite podrobnosti koi se delovi od idejata, slu~uvawa, repliki. Toj spisok se zgolemuva. Koga eden den }e bidam poveden da pi{uvam, na primer, za prvata glava, ve}e e stvoren vidliv zna~itelen nie ne im be{e lesno da gi dobijat ~ekor. Spisokot so pra{awa, komponenti, podarocite i da se slikaat zaedno so Dedo delovi od dijalozi prodolùva plodno da se Mraz. Prethodno treba{e da mu se pretsta - polni vo tekot na celoto pi{uvawe, s# do vat so po edna ubava pesni~ka. 29 BIBLIOTEÊN TREND BR. 8, 2004 Od ìvoto na bibliotekarite Za vrabotenite vo Bibliotekata i nejzinite penzionirani rabotnici be{e organiziran skromen koktel vo prostoriite na istata.

OD PROSLAVATA NA PATRONATOT

Po povod 8 Dekemvri - Patroniot praznik, Bibliotekata organizira{e nekolku mani - festacii: Izlo`ba "BIBLIOTEKATA - KULTUREN CENTAR", Promocija na prvon - agradeniot roman na "Utrinski vesnik" za 2004 godina, "IZGUBEN @EGOL" od Milovan Stefanovski, a za promoter be{e Vele Smilevski i tradicionalnata liter - aturna sredba "POETSKI BRANUVAWA 2004" na koja zedoa u~estvo na 70 u~enici od osnovnite u~ili{ta.

30 BIBLIOTE^EN TREND BR. 8, 2004 Biblioteketa vo pe~atot

KULTURA... BIBLIOTEKATA VO PE^ATOT

31 BIBLIOTE^EN TREND BR. 8, 2004

32 Ako si sposoben da ka`e{ kolku mnogu qubi{ zna~i malku qubi{.

Petrarka

Bo`e moj, nekoi lu|e ne umeat da sakaat, zatoa sakaat tolku lesno!

D. H. Lorens

Vo ovoj ìvot ne moème da pravime golemi ne{ta. Moème da pravime

mali ne{ta so golema qubov.

Majka Tereza

Da saka{ nekogo zna~i da go sogleda{ liceto na Boga.

Viktor Igo

Kako izgleda qubovta? Taa ima race da im pomaga na qubovta, ima noze da se str~uva kon bednite i obespravenite. Ima o~i za da gi gleda nevo -

qata i nema{tijata. Ima u{i da gi slu{a vozdi{kite i lelecite na

lu|eto. Ete kako izgleda qubovta.

Sveti Avgustin

Qubovta za du{ata e isto {to i sonceto za zemjata.

Balzak

Qubovta e radost za dobrite, ~udo za mudrite, voshit za bogovite.

Platon

Nikoj nikoga{ ne izmeril kolku mo`e da sobere edno srce.

Zelda Fitxerald BIBLIOTE^EN TREND BR. 5, 2004