Br 4 Celosno.Qxd

BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Sodr`ina

SODR@INA ...... 1

BIBLIOTEKATA VO 2003 GODINA...... 3

BIBLIOTEKATA - OD IDEJA DO REALIZACIJA ...... 4

OD RABOTATA NA BIBLIOGRAFSKIOT ODDEL- Lena Sekulovska ...... 4 ODDELOT ZA PERIODIKA PRI MUB- Lidija Mir~evska ...... 5 REALIZACIJA NA PROEKTOT "KNIIC" - Aneta Stefanovska ...... 7 ODDELOT ZA POZAJMUVAWE NA GLAVNATA BIBLIOTEKA XON P. ROBARTS PRI UNIVERZITETOT NA TORONTO- Nikol~e Veqanovski ...... 8

BIBLIOTEKATA NIZ ODDELI I AKTIVNOSTI ...... 11 ODDELOT ZA POZAJMUVAWE NA VOZRASNI ...... BIBLIOTEKARITE VI PREPORAÛVAAT...... 11 OSVRT KON DELOTO "IZJAVUVA PEREIRA" OD ANTONIO TABUKI - Priredil Nikol~e Veqanovski ...... 12 OSVRT KON KNIGATA NOVELI "MARGARIT" OD VLADIMIR KOSTOV - Priredil Il~e Stojanovski ...... 13 POPULARIZACIJA NA KNIGATA- Priredil Dragi Kabrovski ...... 14 IZLO@BI, PROMOCII, PREDAVAWA REONSKATA BIBLIOTEKA VO S. BUKOVO PRODOL@UVA SO RABOTA...... 14 PRV OP[TINSKI NATPREVAR"MLADI BIBLIOTEKARI"...... 15 ODR@ANA MANIFESTACIJATA "POETSKI BRANUVAWA '2003"...... 17 DETSKIOT ODDEL PRI MUB ...... 18 BIBLIOTEKARITE VI PREPORAÛVAAT - Priredila Stevanka Petkovska ...... 18 KULTURA ... BIBLIOTEKATA VO PEÂTOT ...... 20 RAZGOVOR SO LUAN STAROVA - Razgovorot go vodea Jelena Petrovska i Nikol~e Veqanovski ...... 21 BESEDA: "SVETI KLIMENT OHRIDSKI - TEMEL I PATOKAZ NA NA[ATA KULTURA" - Vera Stoj~evska-Anti} ...... 24 TOMAS TRANTROMER - LAUREATOT NA STRU[KITE VEÊRI NA POEZIJATA ZA 2003 GODINA - Jelena Petrovska ...... 28

OD @IVOTOT NA BIBLIOTEKARITE ...... 29 ODBELE@AN PATRONIOT PRAZNIK NA BIBLIOTEKATA ...... 29 DEDO MRAZ VO BIBLIOTEKATA...... 30 BIBLIOTEKATA - NA[IOT VTOR DOM - Priredil Nikol~e Veqanovski.. 30 FINANSISKA REALIZACIJA NA PROGRAMSKITE AKTIVNOSTI NA MUB ZA 2003 GODINA - Cara Ognenovska ...... 31

ZANIMLIVOSTI OD SVETOT NA KNIGATA - Priredil Nikol~e Veqanovski

1 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003

BIBLIOTE^EN TREND

SPISANIE NA MUB "SV. KLIMENT OHRIDSKI"

Izdava~ Mati~na i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" Bitola ul. Leninova 39

Za izdava~ot : v.d. direktor Jelena Petrovska

Izdava~ki sovet: -pretsedatel d-r Nikol~e Veqanovski, bibliotekar sovetnik Jolanda Bo{evska, vi{ bibliotekar Ri~ard Ivani{evi}, vi{ bibliotekar i kriti~ar Gordana Markovska

Redakcija: d-r Nikol~e Veqanovski, glaven i odgovoren urednik Ri~ard Ivani{evi} Il~e Stojanovski

Lektura i korektura: d-r Nikol~e Veqanovski Jolanda Bo{evska

Fotografii: Trajan ^agorski

Dizajn na korica: Gordana Pe{evska

Kompjuterska obrabotka i pe~at: Herakli Komerc- Bitola

Tira`: 300 primeroci

ISSN : 1409-9497

Spisanieto e vo celost sponzorirano od Ministerstvoto za kultura

2 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003

BIBLIOTEKATA VO 2003 GODINA

Godinata {to izmina izobiluva{e so mnogu aktivnosti: brojni promocii na knigi, izlo`bi i predavawa. Promociite na na{i eminentni pisateli i onie koi popoleka ja otvoraat vratata vo vol{ebniot svet na zborot doprinesoa za aktuelnosta na knigata, temite, nastanite. Mnogute sredbi so provereni magovi na zborot ja obogatija kulturnata ponuda na Bitola i ovoz - moìja pravi literalni praznuvawa. Pokraj tradicionalnata detska manifestacija "Poetski branuvawa '2003", od posebno zna~ewe be{e prviot Op{tinski natprevar "Mladi bib - Jelena Petrovska liotekari" vo koj zedoa u~estvo u~enici od v.d. direktor osnovnite u~ili{ta vo gradot. Gordi sme {to Svetskiot den na knigata go odbeleàvme so malku poinakov koncept na rabotewe i vovedovme tradiconalna pokana za ~itawe, "podari kniga i cvet" kako do na{ite ~itateli taka i za lu|e - sponzori koi moàt da ni pomognat vo nabavkata na knigata. Sekoe spisanie ima svojot tek i svojot ìvot negde vo vselenata na ubavi zborovi. "Bibiliote~en trend" se pojavi kako potreba za nas bibliotekarite da vo uslovi na sovremeno informacisko op{testvo zazeme dostojno mesto. Tvore~kata dimenzija na nejzinite avtori i entuzijazmot na bibliote~noto rabotewe vo sosema promeneti uslovi na ìveewe stana patokaz za uspe{no implementirawe na spisani - eto me|u na{ite kolegi -bibliotekari, na{ite sorabotnici i ~itateli vo Makedonija. Golemiot Praznik "100 godini Ilinden" dostojno go odbeleàvme so mnogu raznovidni manifestacii. Za toa zboruva i na{iot Specijalen dodatok po povod Ilinden. Ostvarivme i me|unarodna sredba so Gradska kwi`nica "Marko Maruli}"od Split. Razmenivme iskustva vo bibliote~noto rabotewe i dogovorivme vozvratna poseta. Vo nekoj od na{ite sledni broevi }e vi ja pretstavime rabotata na GK "Marko Maruli}". Postojano rabotime na na{eto bibliote~no samoobrazovanie i kontinuirano se usovr{uvame, sorabotuvaj}i so NUB Skopje i drugi biblioteki od regionot i P po{iroko . So voveduvaweto na novata programa COBISS/ ozajmuvawe i so zavr{uvaweto na retrospektivniot vnes na zapisite vo kompjuterskiot sistem, Bibliotekata stana prvata celosno avtomatizirana biblioteka vo dràvata. Nie ” bibliotekarite od MUB "Sv. Kliment Ohridski imame vizija na{ata biblioteka da se dobliì do svetskite trendovi na bibliote~noto rabotewe koi so ogromen entuz - ijazam nastojuvame da gi sledime vo na{eto rabotewe. Se nadevame deka na{ata Biblioteka kako sovremen informaciski centar }e moè da gi zadovoli i potrebite na celiot region, a na na{ite ~itateli i korisnici }e im ovozmoì pogolemo druèwe so knigata i vlez vo globalniot svet na informaciskoto op{testvo. Vo ovaa prilika mu se zablagodaruvame na Ministerstvo za kultura za negova - ta podr{ka na na{iot "Bibliote~en trend" koj stana realnost, kako i na site na{i sorabotnici i ~itateli.

3 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata-od ideja do realizacija 015(497.7-21) Bitola 1979-1999", izdadena vo 2003 godi - na. OD RABOTATA NA Vo zavr{na faza e rodnokrajnata BIBLIOGRAFSKIOT ODDEL VO MUB

Lena Sekulovska

Sovremenite barawa na sekoe op{testvo mu nalagaat izgradba i razvoj na organiziran bibliote~no-informa - tiven sistem vo ~ii ramki edna od najz - na~ajnite komponenti pretstavuva formiraweto na rodnokrajnata bibli - ografija. Ovie bibliografii sodràt literatura od razli~en vid, {to se odne - suva na na{iot kraj. Istata ima nau~no- dokumentarna, kulturno istoriska i umetni~ka vrednost. Ovie bibliografs - ki izdanija se nameneti za nau~nite rabotnici,specijalistite, nastavni~kiot kadar, za administra - tivnoto rakovodstvo i drugi. Rakovodej}i se od barawata na biobibliografija za pisatelot korisnicite posebno na korisnicite vo Vladimir Kostov. Ova biobibliograf - nau~no-istraùva~kata dejnost vo obra - sko izdanie sodrì informacii za tvor - zovanieto i razvojot na kulturata i bite od avtorot i gra|a za negovoto potrebite na stopanstvoto, vo 1986 godi - tvore{tvo kako vo zemjata taka i na se zapo~na so izgotvuvawe na rod - po{iroko vo svetot. nokrajni bibliografii. Vo izvorite za Pri izgotvuvaweto na rodnokra - izgotvuvawe na rodnokrajni bibli - jnite bibliografii primenuvame op{ti ografii se koristat monografski pub - metodi, koristeni za izgotvuvawe na bib - likacii, periodi~ni publikacii (vesni - liografii, imaj}i ja vo predvid ci i spisanija) i drug vid na knièn i spe~ifi~nosta, koja ima odraz vo site neknièn materijal. Vo dosega{nata procesi od nejzinoto sostavuvawe. Ova se rabota Oddelot ima izraboteno: odnesuva kako na selekcijata, sistem - "Pregled na doktorski disertacii i mag - atiziraweto na publikaciite, taka i pri isterski trudovi na nau~ni rabotnici od izgotvuvaweto na bibliografskiot opis, podra~jeto na Bitola odbraneti na osobeno pri sostavuvaweto na anotacija - Univerzitetite vo zemjata i stranstvo ta i pri otkrivaweto na rodnokrajnata vo periodot od 1955-1990 godina (1990)"; gra|a preku registrite. Za izgotvuvawe "Rodnokrajna bibliografija na Bitolski na bibliografskiot zapis gi koristime vesnik 1964-1974". "Rodnokrajna bibli - site me|unarodni standardi, principi i ografija na Bitolski vesnik 1975-1985" i preporaki (ISBDS; ISSN; ISBN i dr). "Rodnokrajna bibliografija na Bitolski Pri sostavuvaweto na ovie vesnik 1986-1995 ". Vo site tri sveski se izdanija gi selektirame najvrednite izraboteni statii od Bitolski vesnik. informacii smesteni vo lokalnite ves - Sleduva "Bibliografija na nici za da ne se navleze vo lar-pur-lar - Univerzitetot "Sv. Kliment Ohridski" tizam, {to go obremenuva i dekoncentri -

4 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata-od ideja do realizacija ra korisnikot. Tekovnite bibliografii 027.53:050(497.7) na rodnokrajna literatura se trudime da sodràt operativna informacija za ODDELOT PERIODIKA PRI MUB selektiranata gra|a. Bibliografskata gra|a vo tekovnite bibliografii se redi stru~no, spored UDK sistemot, a vo ramkite na rubrikite-hronolo{ki. Bibliografskite zapisi treba da sodràt i informativni anotacii. Isto taka, bibliografiite gi sodràt sled - nite registri: - registar na naslovi Lidija Mir~evska - registar na avtori - predmeten registar Oddelot Periodika zapo~nuva so - registar na anonimnite dela rabota od 1945 godina koga bibliotekata - register na izvornoci ja zapo~nuva svojata dejnost. Ovoj Oddel postepeno go zgolemuva svojot fond niz Zaradi sloènosta sevkupnoto godinite. Do 1955 godina Bibliotekata izgotvuvawe na rodnokrajnite bibli - se pretplatuvala na okolu desettina ves - ografii, vklu~uvaj}i gi pribiraweto i nici i spisanija. U{te vo 1953 godina se selektiraweto na rodnokrajnata gra|a, po~nalo so konzervirawe i ukori~uvawe vo Oddelot rabotime timski - tri vi{i na nekolku spisanija i vesnici. Otkako bibliografi-biliotekari od razli~ni Gradskata biblioteka od strana na profili: Damjanovska Cvetanka, Dru{tvoto na bibliotekarite na Sekulovska Lena i Bo{evska Jolanda. Makedonija bila proglasena za depozit - Razvojot na elektronskite informacis - na makedonska biblioteka, taa, pokraj ki izvori dava pogolemi mo`nosti za monografskite, gi dobiva i poefikasno i pokvalitetno informi - periodi~nite zadolìtelni spisanija vo rawe so {to }e se zabrza istraùvaweto periodot pome|u 1954 i 1959 godina. Od na relevantnata rodnokrajna gra|a, a so den na den brojot na pretplatenite toa }e se podobri kvalitetot vo podgo - spisanija se zgolemuval. Otkako Oddelot tovkata i izrabotkata na rodnokrajnata za podvrzuvawe na knigata (dene{niot bibliografija Oddel za za{tita na knigata) se formi - ral vo 1964 godina, samo za edna godina se ukori~ile 60 vesnici i 70 spisanija. Ottoga{ celokupniot periodi~en materijal se sobira po broevi i godini i se podgotvuva za ukori~uvawe, a osta - natite materijali koi ne se ukori~uvaat se obrabotuvaat, se podvrzuvaat i se smestuvaat vo magacinskiot prostor. Ve}e vo 1966 godina brojot na pret - plateni vesnici i spisanija dostignal 112. Vo ovaa godina Podvrzuva~koto ode - lenie ukori~ilo 187 naslovi. Vo 1979 godina, Bibliotekata se pretplatila i na 13 ruski spisanija. Vo oddelot doa|aat i podareni i pomal broj na besplatni periodi~ni pub -

5 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata-od ideja do realizacija likacii. Periodikata e zastapena so 1984 38 10 najrazli~ni oblasti: literatura, umet - 1985 44 8 nost, kultura, arhitektura, ekonomija, 1986 30 5 biznis, bankarstvo, statistika, matem - 1987 29 5 atika, medicina, religija, enigmatika, 1988,1989,1990 19 6 spisanija za mladi, za hendikepirani itn. Tie opfa}aat spisanija, vesnici, 1991,1992 66 godi{nici, zbornici, izve{tai od 1994 86 institucii, trudovi i drugi publikacii. 1995-2000 10 7 Moram da napomenam deka peri - 2001-2002 85 odikata na tu|ata literatura, osven slovenskata literatura, ovde ne e zemena Kako {to spomenavme pogore vo predvid i pokraj toa {to se pozajmuva pokraj pretplatenite i doniranite preku ovoj Oddel. Tu|ata periodika se spisanija brojot na spisanija dobieni po obrabotuva i evidentira vo Oddelot za zadolìtelen pat go so~inuvaat tu|a literatura. pogolemiot fond na spisanija i vesnici. Za 2003 godina pristignale okolu 100 PREGLED NA PRETPLATENI naslovi na spisanija i 40 naslovi na ves - SPISANIJA VO PERIODOT nici. POME\U 1955-2000 Obrabotkata na seriskite publikacii se COBISS Godina Naslovi na spisanija Naslovi na vesnici vr{i spored programata , i spored ISBD(S) standardot, vo lokalnata 1955 33 20 baza na MUB, (povrzana na hostot vo 1956 47 35 NUB) otkako prethodno se proverat vo 1957 66 35 zaedni~kata baza na sistemot vo NUB. Oddelot e posetuvan od korisnici 1958 20 21 od site vozrasti, pa duri i osnovci i 1959 22 21 sredno{kolci na koi im se potrebni sta - 1961 40 23 tii so temi koi moàt da gi najdat vo ves - 1962 41 23 nicite i popularnite spisanija. 1963 53 24 Periodi~nite publikacii se zna~ajni ne samo za teriotorijata na Bitola tuku i 1964 56 26 na Makedonija. Vo Oddelot doa|aat i 1965 62 26 korisnici od drugi gradovi na dràvata: 1968 81 37 Ohrid, Resen, Prilep i dr., zatoa {to kaj 1969 77 34 niv izostanuva periodikata od poranite 1970 37 21 godini. 1973 48 23 Oddelot raboti vo dve smeni, taka {to na na{ite ~itateli im nudime 1974 52 23 pristap i do dnevnite i nedelnite vesni - 1975 53 28 ci: "Nova Makedonija", "Ve~er", "Utrinski 1976 58 23 vesnik", "Dnevnik", "Bitolski vesnik", 1977 57 21 "Puls", "Makedonsko Sonce", "Slu`ben ves - 1978 63 19 nik" itn. Od poodamna Oddelot se soo~uva so problemot na nedostatok na 1979 36 8 prostor na koj vo naredniot period treba 1980,1981 36 8 da mu posvetime pogolemo vnimanie. 1982 32 8 1983 40 8 6 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata-od ideja do realizacija 004.6+001.891 ]:027.53(497.7) pe~atar A3 vo boja, digitalen fotokopir, skener A3 format i licen - REALIZACIJA NA PROEKTOT cirani kompjuterski programi) e "KNIIC" nameneta za potrebite na u~enicite, stu - dentite i nau~nite rabotnici vo gradot. Proektot ima za cel da im ovozmoì na korisnicite pristap na Internet i da im ovozmoì obuka na istiot. Isto taka, programskata cel na KNIIC opfa}a i pomagawe na Bibliotekata vo razvi - vaweto na obrazovnata funkcija preku odrùvawe obuka vo pogled na kursevi za Aneta Stefanovska kompjuteri i kursevi za izu~uvawe na stranski jazici. KNIIC e dostapen i za Blagodarenie na profesionalnite korisnicite od jugozapadniot region na anga`mani na MUB so fondacijata na Makedonija. amerikanskata mond-renomirana humani - Samo posle edna godina od po~etokot na tarno-edukativna asocijacija: rabota na KNIIC, vo mesec dekemvri "Inicijativa za samo-pomo{ na zaed - ovaa godina, od strana na USAID , na MUB nicite (ISPZ), ili USAID, (Macedonia, i na sojuzot na studentite im be{e dode - Louis Berger Group Inc.") i Sojuzot na stu - lena nagradata "Sunshine Award" kako denti na Univerzitetot "Sv. Kliment priznanie za uspe{no realiziran proekt Ohridski" - Bitola, se ostvari funda - vo Makedonija,. mentalna i kapitalna, funkcionalna i Centarot so svojata najsovremena misionerska dejnost vo kontekst na pro - gresot i perspektivite na bitolskiot hram na knigata. Realiziran e proektot KNIIC - Kompjuterski, nau~en, istraùva~ki i informativen centar. Centarot be{e podgotvuvan vo

kompjuterska oprema í ovozmoùva na Bibliotekata da bide vo ~ekor so svet - skite trendovi na bibliote~no rabotewe i funkcionalno da im izleze vo presret na barawata i potrebite na korisnicite kako {to denes toa go pravat site sovre - meni univerzitetski bibliote~ni cen - tri vo svetot. Se nadevame deka vo peri - tekot na 2001-2002 godina, a se realizira odite koi }e sledat }e se nadopolnuva i vo dekemvri 2002 godina. Negovata opre - modernizira ovoj kompjuterski kompleks ma vo vrednost od okolu 50.000 US dolari i }e ja pokaè i dokaè opravdanosta na (dvaesettina kompjuteri so server, svoeto postoewe. grafi~ka stanica, laserski pe~atar i

7 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata-od ideja do realizacija 027.54:024.6(71) mediski programi i drugi materijali. Na vlezot od bibliotekata ima ODDELOT ZA POZAJMUVAWE NA nekolku sigurnosni vrati. Vedna{ potoa GLAVNATA BIBLIOTEKA XON P. vleguvame vo tn. Informativen centar ROBARTS PRI UNIVERZITETOT na {kotskata banka koj e najposeteniot NA TORONTO del na Robarts. Taa na svojot {irok pros - tor ima postaveno golem broj na najbrzi i najmoderni kompjuteri, koi im ovoz - mo`uvaat na korisnicite pristap na Internet, pristap do bibliote~niot katalog i laserskite {tampa~i itn.

Nikol~e Veqanovski Sistem bibliotekar

Vo prethodniot broj spomnav deka glavnata univerzitetska biblioteka Xon P. Robarts (John P. Robarts) , poznata samo pod imeto Robarts e petta po golem - ina biblioteka vo Severna Amerika. Spored prostornosta, so svoite 15 spra - ta, sigurno spa|a vo najgolemite glavni univerzitetski biblioteka vo svetot. Pokraj niv na sekoj od prvite Rakovoditelkata na Oddelot za pozajmu - ~etiri sprata se nao|aat ma{ini za vnes vawe g-|a Lari Langford (Lari Langford) na pari na bibliote~nata karti~ka za da mi spomna deka vo bibliotekata koja ima moàt so nea da se koristat kopirite koi okolu 600 vraboteni, pomagaat okolu 120 na prvite ~etiri sprata se voglavno honorarni studenti, dodeka celiot bib - postaveni po nekolku vo hodnicite, dode - liote~niot sistem na Univerzitetot na ka na drugite spratovi se nao|aat do Toronto sodrì okolu 15 milioni policite so knigi vo magacinskiot pros - naslovi na monografski publikacii i tor. Magacinskiot prostor e dovolno ovozmoùva pristap do nad 40.000 prostran i posebno dizajniran i opre - spisanija, 17000 elektronski spisanija men, pokraj so kopiri, i so kompjuteri i so rabotni masi za da moè korisnicite ne samo da pristapat do knigite tuku i da rabotat vo neposredna blizina na policite kade {to tie se nao|aat. Na vlezot se nao|a i pultot za pozajmuvawe na bibliote~nite materijali. Postojat i dve ma{ini za SAMOPOZAJMUVAWE , a isto taka i posebni otvori vo koj se vra}aat bibliote~nite materi - jali za sekoj sprat posebno. Rakovoditelkata Langford, koja so poln-tekst, 25.000 vesnici on-line i DVD qubezno mi pokaùva{e kako okolu 8500 video lenti, , multi - funkcionira zadolùvaweto i 8 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata-od ideja do realizacija izirani biblioteki vo bibliote~niot sistem na Univerzitetot vo Toronto e BESPLATNO. Na korisnicite, koi prethodno dostavuvaat studentski broj i se fotografiraat na lice mesto, im se davaat bibliote~ni kodirani karti~ki na koi jasno se gleda deka pripa|aat na Univerzitetot na Toronto. Na bib - liote~nite karti~ki so golemi bukvi e nazna~en statusot na korisnikot: STU - DENT, POSTDIPLOMEC, PROFESOR, ILI PERSONAL. [to se odnesuva do zadocninata se Ma{ini za samopozajmuvawe napla}a po 50 centi na den za zadocnina, po kniga ili drug bibliote~en materi - razdolùvaweto na korisnicite (dodeka jal. Za vido-kasetite se napla}a zadocni - jas snimav so ra~nata kamera), mi re~e na od 2 dolari na den, a rok na pozajmu - deka ne sekoga{ studentite disciplini - vaweto e do 7 dena. Vo sporedba so rano gi stavaat knigite vo soodvetnite javnite biblioteki vo Toronto, kade otvori. Mi go pokaà i nadvore{niot isto taka upisot e besplaten, ovde zadoc - otvor vo koj materijalite se vra}aat ninata e duplo pogolema. Rokot za koga bibliotekata ne raboti. vra}awe na pozajmeniot bibliote~en Bibliotekata raboti sekojdnevno 0d 8 materijal vo Robarts e razli~en i zavisi ~asot pretpladne do 1 ~asot po polno}. od statusot na korisnikot. STUDENTITE, Pozajmenite knigi na pultot vedna{ se moàt da go pozajmat bibliote~niot demagnetiziraat so triewe na 'rbetot na materijal vo traewe od 2 nedeli so edno koricata od metalniot del na pultot pri prodolùvawe na rokot od u{te 2 izdavaweto, a isto taka so triewe na nedeli. POSTDIPLOMCITE i PERSON - istoto mesto se magnetiziraat pri ALOT moàt da gi zadràt materijalite vra}aweto. Knigite koi se vra}aat niz do 4 nedeli, so edno prodolùvawe na otvorite se demagnetiziraat na specijal - rokot od u{te 4 nedeli. Nastavniot ni, za taa namena, ma{ini. Potoa mater - kadar e najprivilegiran i moàt da gi ijalite se stavaat na koli~ki i se nosat zadràt materijalite do 6 nedeli, so na nivnoto mesto, so pomo{ na nekolkute edno prodolùvawe na rokot od u{te 6 moderni liftovi. nedeli. Sekoj korisnik moè istovre - meno da koristi do 50 bibliote~ni materijali. Toj moè da se registrira za na~inot na koj saka da mu pristignuva POTSETUVAWETO (e-mail, ili telefon), najmalku 2-3 dena pred istekot na rokot na pozajmeniot materijal. Postoi edno pravilo do koe site korisnici, bez ogled na nivniot status, treba da se pridrùvaat. Bez ogled na toa kolkav period na koristewe na bib - liote~niot materijal im sleduva na Za~lenuvaweto vo glavnata bib - korisnicite spored nivniot status, mak lioteka Robarts kako i vo site specijal - 9 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata-od ideja do realizacija lioteki ili pak preku visa karti~ka preku telefon. Za profesorite dozv - oleni se i pove}e sati vo mesecot na besplaten Internet od doma. Preku Internet, koris - nicite moàt da vlezat na "svojot account " i da ja vidat sostojbata, odnosno rokot za vra}awe na nivnite materijali. Isto taka, moàt da rezerviraat materi - jali i da go Pokana za predvremeno vra}awe prodolàt rokot na pozajmenite na pozajmeniot materijal materijali na koi treba da im simumot na iste~e rokot. ZAGARANTIRANO zadrùvawe na pozaj - Posebno e karakteristi~en tn. meniot bibliote~en materijal e 2 kratok period na pozajmuvawe ( Short term nedeli. Od sekoj korisnik, vo bilo koe loan period) za profesorite koi dostavu - vreme posle 2-te zagarantirani nedeli vaat do Oddelot za pozajmuvawe lista od (no nikako pred toa), materijalot moè maksimum 10 najbarani naslovi. Oddelot da bide pobaran preku pismo, e-mail, ili vo rok od nekolku nedeli e dolèn da gi telefon vo slu~aj ako nekoj go pobara, nabavi naslovite, ili navremeno da gi ili ako im treba na nastavniot kadar za izvesti profesorite deka ne }e moè da nivnata rabota, da se vrati PREDVREME gi nabavi odredeni naslovi. (zna~i, pred istekot na 4-te ili 6-te Nabavuvaweto na naslovite moè da bide nedeli, dodeka za prodolùvawe na po pat na kupuvawe ili pozajmuvawe od istiot ne stanuva ni zbor). drugite biblioteki vo bibliote~niot Korisnikot e dolèn da gi vrati sistem na Univerzitetot. Otkako materijalite vo rok od 2 dena od povikot naslovite se obezbedeni, se rezerviraat za vra}awe. Vo slu~aj na nenavremeno za profesorot i za studentite koi go vra}awe zadocninata e ~etiri pati posetuvaat negoviot predmet, za celiot pogolema: 50h4=2 kanadski dolari. period za koj tie se potrebni. Isto taka, registriranite korisnici Studentite istite moàt da gi pozajmu - moè da koristat Internet od doma. vaat na eden den ili na pomalku. Dobivaat unificiran user (juzer) na Me|ubibliote~nata razmena na Univerzitetot na Toronto (na pr. djohn - bibibliote~nite materijali e slobodna [email protected] pri {to e mnogu lesno zatoa {to so sekojdneven transport tie koga go znaeme imeto i prezimeto na pro - se rasporeduvaat po soodvetnite speci - fesorite ili personalot, da se otkrie jalizirani biblioteki po fakultetite nivnata e-mail adresa. Za koristeweto na Univerzitetot, bez ogled od koja bib - na Internetot od doma se pla}a po 4 lioteka vo sistemot sme gi pozajmile. kanadski dolari za 16 sati na Internet. Sekako deka e najprepora~livo materi - Pla}aweto moè da bide vo nekolku bib - jalite da se vra}aat vo bibliotekite od

10 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata-od ideja do realizacija kade se pozajmuvaat, zaradi poefikasno specialized digital conversion software and vra}awe na policite vo bibliotekite od hardware. The Help Desk staff assists students kade bile pozajmeni. Isto taka, potreb - in connecting to the University network and to niot bibliote~en materijal moème the Internet. sami da go rezervirame, ili da go rez - The loan periods for the borrowers differ erviraat za nas i po potreba da ni go according to their position: Undergraduates dostavat vo onaa biblioteka vo koja }e have a loan period of 2 weeks plus 2 weeks posakame. (Vo narodnite biblioteki na renewal period for the materials; Graduates and Toronto ovoj na~in na dostavuvawe na Staff have a loan period of 4 weeks plus 4 weeks rezerviranite knigi e ~esto upotrebuvan renewal period; and faculty have 6 weeks loan pri {to materijalite im se dostavuvaat period plus 6 weeks renewal period. For all of na korisnicite vo bibliotekite koi im the users the minimum guaranteed loan period se najbliski do mestoto na ìveewe). is 2 weeks. After this period materials can be Se razbira deka vo eden tolku recalled if they are needed by another user or golem bibliote~en sistem kakov {to e needed for a short time loan period. The recalled bibliote~niot sistem na Univerzitetot material must be returned in 2 days otherwise na Toronto funkcionira i help-deskot the fine is 2 $ per day. Usually there is no mem - koj im pomaga na korisnicite pri bership fee, but only penalty fees for the over - vospostavuvaweto na juzerite na due materials. Internet, pri re{avaweto na prob - The Resource Sharing unit at the lemite so liniite, kako i za pla}aweto Robarts Library provides interlibrary loan and za koristewe na istiot i davaat drugi document delivery services. The document potrebni informacii za rabotnoto delivery services operates among the three vreme na bibliotekite. University campuses. Se nadevam deka ovaa slika za rab - otata na Oddelot za pozajmuvawe vo Glavnata biblioteka Xon P. Robarts i po{iroko za celiot bibliote~en sistem, BIBLIOTEKATA NIZ ODDELI I koja imav mo`nost da ja vidam pri mojata AKTIVNOSTI poseta vo oktomvri 2003 godina, }e bide od korist za razvivawe na na{ata vizija za avtomatizacija na Oddelot za pozajmu - OD ODDELOT ZA POZAJMUVAWE vawe koja se vospostavi i ve}e NA VOZRASNI funkcionira vo poslednite nekolku meseci. BIBLIOTEKARITE VI PREPORAÛVAAT Summary Priredila Gordana Markovska The University of Toronto Library System is the largest accademic library in Canada and is 1. MARGARIT - Vladimir Kostov ranked in the top five among research libraries 2. BAGAVAN [RI SATJA SAI BABA in North America. The Circulation Department - Nikol~e Veqanovski at the Main Library John P. Robarts of the 3. ZA QUBOVTA I DRUGITE University of Toronto is the most frequently vis - DEMONI - Markes ited place in the library. The Scotiabank 4. IZJAVUVA PEREIRA - Antonio Information Commons provides students, facul - Tabuki ty and staff with access to computers, assistance 5. UBISTVO SO OGLEDALA -Agata with e-mail and Internet access as well with the Kristi on-line library catalogue access, and access to 6. TAJNITE NA BELATA KU]A - R.

11 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti Kesler mu najdov ime. Na portugalski Pereira 7. BOGOT NA MALITE NE[TA -A. Roj zna~i kru{a. . Jas za mojot Pereira doz - 8. EDINAESET MINUTI - Paulo nav mnogu raboti, . .vo ~etiriesettite i Koeljo pedesettite godini vo Portugalija 9. VOINOT NA SVETLINATA - Paulo vladeela diktaturata na Salazar. Ve}e Koeljo vo {eesettite godini doktor Pereira e 10. KLON i JA - Daniela Stil vo egzil vo Pariz i pi{uva za eden golem pariski vesnik. .. .Za vreme na negovite OSVRT KON DELOTO "IZJAVUVA no}ni poseti mi raskaùva{e deka e PEREIRA" OD ANTONIO TABUKI vdovec deka strada od srce i deka e nesre}en. Ja saka francuskata literatu - Priredil Nikol~e Veqanovski ra, a posebno katoli~kite pisateli me|u dvete svetski vojni kako Morijak i Antonio Tabuki e italijanski Bernanos.' avtor na desetina naslovi, a negovoto Prikaznata za svojot ìvot i toa delo "Izjavuva Pereira" go napi{al vo kako bil gonet od policijata zaradi 1994 godina. Dobitnik e na dve nacional - nekoja negova èstoka statija protiv ni nagradi. Preveden e na dvaesettina salazarskiot reìm, mu ja raskaùva na jazici. Pereira kako glaven protagonist otec Antonio. Preku razgovorot so dok - vo romanot bil vo potraga po avtor koj }e tor Kardoso moème da vidime {to se pi{uva za negoviot ìvot i negovata slu~uva so Pereira vo vremeto koga toj maka. Od druga strana, avtorot mu izlegu - ne e pove}e novinar. Toj e vo konflikt so va vo presret kako predodreden da samiot sebe, vo edna borba pome|u crni - pi{uva za negovata ìvotna istorija so nata vo negovoto minato i sega{nosta vo koja ìvee i go proektira minatoto: "Vie ìveete kako da ste vo Koimbra pred trieset godini i sî u{te se odnesu - vate kon èna Vi kako da e ìva - razgo - varate vo mislite so nejziniot portret vo Va{ata soba'. Na {to Pereira bez - nade`no odgovara: 'A moite se}avawa, ona {to sum go proìveal? - Jas sum toa {to sum so moite se}avawa, so mojot ìvot minat kako hroni~ar vo eden golem vesnik, {to bi ostanalo od mene?' Vo ovoj psiholo{ki roman, rasp - natiot Pereira pome|u minatoto koga negoviot ìvot imal smisol i vrednost i beznade`nosta vo sega{nosta koga e zab - oraven od lu|eto, strada vo strav da ne stanal eretik zatoa {to pove}e ne veru - va vo voskresnuvaweto na teloto. Opsednat i od pomislata na smrtta toj se ispoveda na otec Antonio. Ispovedite na Pereira soedineti so fantazijata na pisatelot mu davaat smisol na ova delo koja tolku mnogu se identifikuval. koe smetame deka go zasluùva vnimani - Avtorot }e re~e: 'vo toa vreme toj sî eto na ~itatelite. u{te ne se vika{e Pereira, no vedna{

12 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata niz oddeli i aktivnosti

OSVRT KON KNIGATA NOVELI "MARGARIT" OD VLADIMIR KOSTOV

Priredil Il~e Stojanovski

Pisatelot Vladimir Kostov e dobro poznat na ~itatelskata publika po svojot svojstven stil i forma na pi{uvawe taka {to i vo ova delo e zadràna epskata prozna forma vo koja se obrabotuva eden nastan, slu~ka, ili avantura. Knigata sodrì pet noveli i zanimlivo. Brzo nastanuvaat neo~eku - toa: "Na{iot pisatel Jov~e Mariov~e", vani momenti koi predizvikuvaat "Ma{ki zbor", "Meri", "Gor~inata na ~udewe, zadovolstvo, a ponekoga{ i smea. krajot na ~a{ata polna so blaìna" i êsto vo raspletot i zavr{etokot "Margarit". Istite se naslikani vo kra - se ~uvstvuva brza intervencija na tok vremenski period pri {to pre - pisatelot. Lepezata na li~nostite e ovladuvaat pove}e dinami~ki otkolku posebno interesna. Toa se intimi i stati~ki motivi. du{evni preìvuvawa na lu|e vo sekojd - Li~nostite vo novelite se raz - nevniot ìvot koi imaat razli~ni likuvaat spored op{testveniot status, interesi, razli~en op{testven status i obrazovanie i karakterni osobini, a profesija, {to davaat posebno vozbudu - pritoa pisatelot majstorski gi obliku - vawe i zadovolstvo pri ~itaweto na ovaa va. Toj im pravi dlaboka psiholo{kata kniga kako del od tvore~koto bogatstvo analiza na li~nostite i poetski opis na na pisatelot Vladimir Kostov. prirodata i okolinata pri {to vo iden - Vi prepora~uvame i nekoi od tifikacijata so prostorot, ~itatelot negovite dela: “U~itelot”, “Svadbata na Mara”, moè da se po~uvstvuva kako u~esnik vo - nastanot so site poedinosti {to ovoj “Nov um”, “Crkvi~eto 40 ma~enici vo majstor na pi{aniot zbor znae i te kako Bitola”, “Gre{niot Zaharija”, “Kele{ot”, da gi prenesi. Opi{ani se karakter - “Bitolskiot triod”, “Vujko”, “Seni{te vo isti~ni likovi i op{testveni zbidnu - grad Bitola”, “Kade si trgnal sine”, vawa pri {to moème da go sledime “Sekula”(drama), “Solza za Mite” i drugi. nivniot podem i pad vo sklop na Vo podgotovka se Izbrani dela od promenite na op{testvenoto ìveewe vo celokupnoto negovo tvore{tvo. razli~ni periodi, uslovi i prostor na ìveewe. Stilot e zbien i naglasen zatoa i slikite se zaokruèni na li~nostite i nastanite. Dejstvoto se odviva brzo i

13 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata niz oddeli i aktovnosti

POPULARIZACIJA NA KNIGATA IZLO@BI, PROMOCII, PREDAVAWA

Priredil Dragi Kabrovski

REONSKATA BIBLIOTEKA VO S. BUKOVO PRODOL@UVA SO RABOTA

Na den 02.10.2003 godina Bibliotekata "Sv. Kliment Ohridski" vo sorabotka so Mesnata zaednica, Osnovnoto u~ili{te "Kole Kaninski" vo s. Bukovo i Reonskata biblioteka organiziraa literaturna sredba. Na moment ovie knigi gi poklonuvame so cel po~etokot od sredbata prigodni zborovi da go zbogatime kni`niot fond na ovaa kaà direktorkata na Bibliotekata g-|a reonska biblioteka.' Yidovite na pros - Jelena Petrovska koja re~e deka posle torijata gi ukrasija crteìte na kratkata pauza zaradi renovirawe na ~lenovite na likovnata sekcija od prostorijata Reonskata biblioteka u~ili{teto. Sredbata se odrà vo reon - prodolùva so rabota. Gostin na liter - skata biblioteka so po~etok vo 12 ~asot. aturnata sredba be{e pisatelot Svetozar Tasevski - dolgogodi{en Po povod 11 Oktomvri - Denot na sorabotnik i ~len i eden od osnovopo - vostanieto na makedonskiot narod lo`nicite na Klubot na pisateli Bibliotekata organizira tematska "Stale Popov" - Bitola. Na sredbata se izlo`ba na knigi pod naslov pretstavi so kratok izbor od negovoto "Istorija na Makedonija 1941-1945". Bea bogato literaturno tvore{tvo. Isto izloèni 120 publikacii koi tematski taka na sredbata se pretstavija so svoi bea povrzani so ovoj mnogu zna~aen li~ni tvorbi ~lenovite na literaturna - istoriski nastan za Makedonija. ta sekcija pri podra~noto u~ili{te pod rakovodstvo na rakovoditelot Dragan Vo mesec Oktomvri bea postaveni dve Tasevski. izlo`bi na knigi "IN MEMORIAM" Na sredbata pretsedatelot na od tvore{tvoto na skoro po~inatite Mesnata zaednica (MZ), g-din Mile pisateli Dimitar Solev i Ante Mrskovski gi pozdravi prisutnite i Popovski. istakna deka 'so zalagawe na site od selo - to se renovira prostorijata i deka i ponatamu }e se dava izvesna pomo{ vo ramkite na mo`nostite na MZ. Vo ovoj 14 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata niz oddeli i aktovnosti Jolanda Bo{evska - ~len i Dragi Javna tribina: NASILSTVOTO I Kabrovski - ~len za pobednik na natpre - MLADITE varot ja proglasi Biqana Stojanovska od Na 10.10. 2003 god., Mladinskiot kul - OU "Stiv Naumov" - Bitola, VIII - g odde - turen centar (MKC) vo sorabotka so lenie. Na vtoro i treto mesto bea MUB "Sv. Kliment Ohridski" Bitola Marijan Nastevski od OU "Dame Gruev", organizira{e Javna tribina na koja VIII - b oddelenie i Anxela Stojanoska od glaven zbor ima{e pretsedatelot na OU "Kliment Ohridski", VII -3. Centarot za mladi vo Skopje, Roberto Prvoplasiranata Biqana Beli~anec. Stojanovska zede u~estvo na

PRV OP[TINSKI NATPREVAR "MLADI BIBLIOTEKARI" Po povod Mesecot na knigata, po preporaka na Dru{tvoto na bib - liotekarite na Makedonija, Bibliotekata go organizira prviot Op{tinski natprevar "Mladi bib - liotekari" na 15.10.2003 godina so po~etok vo 12 ~asot.

Vra~uvawe na prvata nagradata na Biqana Stojanovska

Republi~kiot natprevar na "Mladi bib - liotekari" koj se odr`a na 24.10.2003 godina vo Ohrid vo Narodnata bibliote - ka "Grigor Prli~ev".

Na 17.10.2003 godina be{e postavena izlo`ba na knigi od Akademik Mateja Matevski po povod inauguracijata za po~esen ~len na Makedonskoto nau~no dru{tvo-Bitola.

Bibliotekata na den 17.10.2003 godina primi organizirana grupna poseta na u~enici od Osnovnoto u~ili{te "Goce Del~ev" pri {to na sredbata me|u bib - liotekarite i u~enicite se vode{e raz - govor za ulogata i zna~eweto na Bibliotekata kako kulturna institucija Na natprevarot zedoa u~estvo od po{iroko zna~ewe za gradot Bitola a devet kandidati (u~enici) do 14 godi{na i po{iroko za Makedonija. vozrast od osnovnite u~ili{ta od gradot. @iri komisijata vo sostav: Nikol~e Veqanovski - pretsedatel,

15 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata niz oddeli i aktovnosti 03.11.2003 god. Promocija na tri knigi: Promocija na knigata "PATOT DO NA[ PAT" od Mi{ko Bo`inoski.

Na 23.10 promotorite Hristo Petreski, Ranko Mladenovski i Vasil Tocinovski gi pretstavija trite knigi: Promotor be{e prof. d-r \or|i "Viduvawa", "Demirhisarski i drugi Malkovski. Izdava~ e "GOCMAR " - skazanija" i ,,Otade i odavde vremeto" na Bitola pisatelot Radovan P. Cvetkovski, a vo izdanie na "Akademski pe~at" - Skopje i 05.12.2003 god. "Matica makedonska" - Skopje. "BESEDA" od prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, po povod patroniot Kni`evna ve~er so akademik Luan praznik na Bibliotekata na tema: Starova "Sv. Kliment Ohridski - temel i patokaz na na{ata kultura".

Na 30.10 so po~etok vo 18 ~asot profesorot Luan Starova zboruva{e na Isto taka prisutnite bea po~esteni i so tema: Za knièvnoto delo na Luan IZLO@BATA na knigi i fotografii Starova prevedeno na francuski jazik" . od ìvotot i deloto na patronot sveti Predavaweto go najavi @an Fransoa, Kliment Ohridski. Izloèni bea poseb - kulturen ata{e vo Francuskata alijansa ni panoa so tekstovi od dejnosta na kako eden od organizatorite vo sorabot - Bibliotekata vo pe~atenite mediumi. ka so MUB.

16 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata niz oddeli i aktovnosti

ODR@ANA MANIFESTACIJATA "POETSKI BRANUVAWA '2003"

Na 03 dekemvri so po~etok vo 12 ~asot, vo prostoriite na Bibliotekata, po povod 8-mi Dekemvri - patroniot praznik na Mati~nata i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" Bitola, be{e odr`ana po desetti pat, literaturna manifestacija "Poetski branuvawa '2003" . Po desetti pat Posle predavaweto vo holot na osnovcite gi razbranuvaa na{ite srca i Bibliotekata na prof. d-r Vera ne ispolnija so prijatnost i verba vo Stoj~evska-Anti} í be{e dodelena iskrenosta i ~istotata na detskata poet - PLAKETA ZA ISTAKNAT NAU^EN RABOT - NIK I SORABOTNIK od pretsedatelot na Makedonskoto nau~no dru{tvo - Bitola, d-r Jovan Kotevski, po povod 40-godini od postoeweto na Dru{tvoto.

18.12.2003 god. "Noviot Evrejski muzej vo Berlin i arhitekturata na Daniel Libeskind"

Spomenite po povod 2000 godini od Germansko-Evrejskata istorija, preku 27 slajdovi vo boja, be{e prezentirano na ska du{a. angliski jazik od Lili Butman-Konde od Na konkursot se prijavija 56 Berlin. Predavaweto be{e istovremeno u~enici od osnovnite u~ili{ta vo preveduvano na makedonski jazik. gradot so vkupno 64 poetski tvorbi. Pristignatite tvorbi prethodno gi raz - gleda i oceni `iri - komisijata vo sostav: Ilija Merkovski, Il~e Stojanovski i Dragi Kabrovski. Bea

17 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata niz oddeli i aktovnosti dodeleni 3 (tri) treti nagradi, edna (1) vtora i edna (1) prva nagrada. Prvata DETSKIOT ODDEL PRI MUB nagrada mu pripadna na Oliver Anastasovski od OU "Sv. Kliment Ohridski" Bitola. Nagradenite dobija kompleti knigi i besplatno zapi{uvawe vo Bibliotekata.

PRVA NAGRADA

PATOKAZ NIZ SVETOT Priredila Stevanka Petkovska

U{te od male~ok pomnam, Od Oddelot za deca vi predlagame: jas so knigata drugaruvav ~esto i kolku mi pomognala }e vi spomnam ZDIV NA DU[ATA - Boris Apostolov vo ~udesni migovi vo ~udesni ne{ta. SUROVATA [KOLA NA @IVOTOT - Vladimir Kostov So knigata nau~iv deka vredi da se VODOSKOCI - Kata Misirkova- boram, Rumenova i niz ogan da minam za ona {to go sakam, PRIJATELSTVOTO NA KRUME i za nikogo ni{to da ne zboram KOCE - Dobre Angelov i na sekoe dobro so pogolemo da vrakam. PATOT ZA AGRA - Eme Semerfelt SOLZA ZA MITE - Vladimir Kostov So knigata nau~iv i koga te{ko mi e FELIKS - Vera Nikolova moram da prodolàm so glavata gore, SVETITE KRALEVI - Turnie i deka sekoga{ od sî vo ìvotot postoi DEN POTOA - Vasil Tocinovski izlez od griì i problemi beskrajno more. "Surovata {kola na ìvotot" od Vladimir Kostov e kniga so raskazi. Na So knigata za~ekoriv po ìvotniot pat, prv pogled se ~ini deka e kniga nameneta i pomagam sekomu i star i mlad, za deca od pomlada vozrast, no vo sebe za{to samo taka ~ovekot e ~ovek koj krie podlaboki vrednosti. @ivotot e vredi, mnogu surov, krie mnogu opasnosti koi go toa e patot koj treba sekoj da go sledi. demnat ~ovekot, posebno decata. I samiot naslov ukaùva na toa deka ìvo - A za na kraj nema da vi kaùvam prikazna tot e surova {kola vo koja ~ovek treba da ta`na, se snao|a kako znae i umee. Najmnogu od Tuku edna rabota koja mene li~no mi e toj surov ìvot se pogodeni decata. Vo mnogu va`na knigata gledame nekoi od tie nevini KNIGATA e brod so koj niz ìvotot se su{testva kako se iskoristuvani od brodi, strana na nekoi povozrasni lu|e. Moraat No i ubav podarok so koj moè QUBOV sami da se borat za svojot opstanok kako da se rodi. znaat i umeat. Tuka e Mir~e, odli~en u~enik, koj saka da ostane ve~no mal i da nao|a }esiwa so pari za da im gi vra}a na sopstvenicite, a tie za vozvrat, da go nagraduvaat. Tuka e i Stefko koj raboti po gradinite i poliwata za da sobere pari i da mu pomogne na svojot tatko da

18 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata niz oddeli i aktovnosti go isplati dolgot, namesto da odi na u~ili{te kako mnogu drugi siroma{ni "Zdiv na du{ata" od Boris deca koi za da opstanat moraat da Apostolov. Avtorot e roden vo Skopje i buri~kaat po otpadocite i |ubri{tata, ima objaveno pove}e naslovi - proza i ili pak so prosja~ewe da dojdat do nekoja poezija za deca i vozrasni. "Zdiv na para, borej}i se za svojot opstanok. du{ata" e nameneta za osmooddelenci i sredno{kolci. Vo osnova na knigata stoi Knigata "Vodoskoci" od Kata poukata za mladite deka vo dene{niot Misirkova - Rumenova e nameneta za sovremen ìvot postojat i demnat u~enicite od {esto i sedmo oddelenie. bezbroj opasnosti za koi tie ne se svesni. Se zboruva za edna humana zada~a {to ja Moème da go vidime drugaruvaweto, organiziraat dve deca so svojata sekcija nesebi~nosta i detskata golema humanost "Podmladok na Crveniot krst i pomo{ koe se gleda preku krvodaruvaweto za na starite i iznemo{teni lica". Sekako eden nepoznat drugar. Edna grupa deca }e deka sekoj od najmladite ima babi i se prijavi vo zavodot za transfuzija za da dedovci na koi i te kako im e potrebna dadat krv i da spasat eden mlad ìvot. pomo{ bilo da e na pe{a~ki premin, vo Avtorot preku poukata ima namera da ja avtobus, ili na pazar. Za decata, toa se prikaè preventivata od opasnostite vo sitni ne{ta, no za postarite golema koi moè da se najde sekoe dete. pomo{ so koja bi moèlo da se izraduva "Prijatelstvoto na Krume i edno staro srce. Koce" od Dobre Angelov zboruva za odnosot na decata kon nivnite qubimci- "Patot za Agra" od Eme ptici. Nameneta e za ~itatelite od Semerfelt. Knigata govori za edno tri - ~etvrto i petto oddelenie. Knigata naesetgodi{no indisko mom~e po ime zboruva za prijatelstvoto me|u Krume i Lalu i negovata {estgodi{na sestra orelot Koce. Nivnoto prijatelstvo }e Maja. Ovie dve deca re{ile da trgnat od stane tolku golemo {to ne }e moàt eden Alahabad i da odat do Agra, bosonogi na bez drug. Kade i da odi Krume tamu odi i dolg pat. Lalu ima namera da ja odnese Koce, stoej}i na negovoto ramo. Zaedno svojata slepa sestra na o~en lekar. Po spijat, jadat i igraat. Avtorot verodos - patot se sre}avaat so razni te{kotii i tojno gi opi{uva ovie igri no na momen - opasnosti. Se sre}avaat i so sekakvi ti tie preminuvaat vo fantazija. lu|e, qubezni i lo{i. Ovaa kniga im Dvajcata nerazdelni prijateli predi - ovozmoùva na decata da doznaat i da se zvikuvaat interes i simpatii kaj zapoznaat so ìvotot na lu|eto vo ~itatelite. Indija, nejzinite obi~ai i kultura.

19 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Bibliotekata vo pe~atot

KULTURA... BIBLIOTEKATA VO PE^ATOT

20 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Intervju tek na rabota. Inicijalnata kniga od “Tatkovite knigi” RAZGOVOR SO ovaa saga se vika (1 992). Vo nea e sodràn proektot na edna biblioteka, na edna balkanska bibliote - ka, koja na nekoj na~in gi zamenuva insti - tuciite koi postoele, no nemale konti - nuitet na Balkanot. Ovaa kniga mi posluì kako matrica za sagata i potra - gata po knigite {to gi imal Tatkoto. Vsu{nost, motivot leì vo otkrivaweto na pove}e periodi i sekoj raft vo taa biblioteka e naslov na edna kniga i na edna metafora {to ja narekuvam global - na metafora. Po ovaa matri~na kniga “Vremeto na kozite” (1993), sledea “Ateisti~kiot muzej” (1997), “Balkanskiot kqu~” (raskazi 1995), “Presadena zemja” (1998), “Patot na jagulite” (2000). Predvidenite tri knigi se “Jani~ari”, “Balkan - Vavilon” i “Taka mi vele{e majka mi”. LUAN STAROVA

Akademik, profesor d-r Luan Starova- raskaùva~, romansier, poet, eseist, literaturen kriti~ar i nau~nik, pi{uva na albanski, makedonski i fran - cuski jazik. Roden e vo 1941 godina vo Pogradec (Albanija). Filolo{ki fakultet zavr{il vo Skopje. Magistriral i doktoriral vo Zagreb od oblasta na francuskata i komparativna - ta knièvnost. Raboti kako univerzitet - ski profesor, a od neodamna e akademik vo MANU. Ambasador na R. Makedonija vo Francija, [panija, Portugalija i Vtorata kniga od Balkanskata Unesko. ^len na DPM od 1970 godina. saga, Vremeto na kozite, be{e proglase - ,,11 Oktomvri”, Dobitnik e na nagradite: na za kniga na godinata od Dru{tvoto na “13 Noemvri” “Grigor Prli~ev”, “Stale pisatelite na Makedonija. Koj e nejzin - Popov”. Nositel e i na stranski odliku - iot motiv? vawa. - “Tatkovite knigi” bea publiku - Pove}e godini se zanimavate so vani vo 1992 godina. Po ne a be{e pi{uvawe. Kolkav e va{iot opus i koi se Vremeto na kozite. pokraj nagradata na motivite vo va{ite dela? Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija - Pi{uvam okolu ~etirieset godi - doìvea me|unaroden uspeh i e prevedena ni, me|utoa poslednite deset godini gi na 11 jazici: francuski, germanski, ital - smetam za najzna~ajni. Ottoga{ ja objavu - ijanski, romanski, grki, turski i na vam Balkanskata saga, paralelno na hrvatski vo HIT - romani. Taa e edna makedonski i albanski jazik. [este golema ìva istorija za nas na Balkanot. knigi se ve}e publikuvani, a tri se vo Vo moite knigi nastojuvam da gi otkri -

21 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Intervju Kartagina” i edna knièvna studija. vam, dekodiram zaedni~kite obele`ja na lu|eto, nasproti nacionalnite i ver - skite. Toa mi e edna misija me|u moite Bevte ambasador vo Francija. knigi. Kako gi doìvuvate tie patuvawa? Dali tie Ve inspiriraat vo pi{uvaweto? Vo Va{ite dela ~estopati gi - Vo eden period pome|u 1985-1989 spomnuvate poimite Tatko, Majka. godina bev ambasador na Jugoslavija vo - Toa e eden obid da se oìvee edno Tunis vo blizina na Kartagina poznata balkansko semejstvo vo tekot na eden vek. od Rimskata istorija. Mislej}i deka vo Gledate kolku sme li{eni od obele`jata toj period se oddale~uvam od literatura - na edna kontinuirana istorija na ovie ta se obiduvav da spasam ne{to, pa prostori. Vo Bitola moèbi moè, no vo pi{uvav nekoi lirski fragmenti koi “Pesni za Skopje te{ko da najdete nekoja zgrada podocna prerasnaa vo zbirkata Kartagina” rodoslov od 200 do 300 godini. Kako da . Kartagina e edna metafora sme vo nekoja amnezija vo pogled na toa za mediteranska bolka. Za mene taa be{e minato: balkanski, svetski vojni i edna moja li~na Kartagina - edna moja poàri. Mislam deka preku literatura - bolka koja ja smiruvav preku literatura - ta moàm da go postignam toa. ta. Semejstvoto e zemeno tipizirano. Vo Francija bev eden period od 6 Moèbi e moeto semejstvo, no ne celosno godini posle studiite. Bev kako prv moeto semejstvo, bidej}i e semejstvo pre - ambasador na Makedonija vo Francija. neseno vo literaturata. [tom prenesu - Imav dosta te{kotii da go osmislam toa vate ne{to vo literaturata ne e va{e - prisustvo. Na plan na pi{uvawe ne mu pripa|a na univerzumot, se razbira moàm da se pofalam, no na plan na aku - ako pretendira na edna umetni~ka vred - mulirawe se akumuliraa dosta raboti. nost. Sekoga{ posle takvite prestoi i patu - vawa akumuliranoto se deakumulira, da Dali ima ne{to religisko i reli - se oslobodi na nekoj na~in i tie se moite giozno pri opi{uvaweto na semejstvoto? najplodni periodi me|u dvete ambasadi - Ima. Veruvaweto e vo osnovata vo Tunis i Pariz i periodot {to na sekoja religija. slede{e. Sega nema pove}e patuvawa. Sega patuvam vo vremeto. Kako se vklopi Va{ata profe - sorska rabota so otsustvoto od Koga gi prelistuvav Va{ite dela dràvata? denovive edno pra{awe mi padna na um: - Profesor sum po francuska Dali heroite na Prust postojano pijat knièvnost. Ovaa godina sum i vo ~aj so Vas i dali se oslobodivte od MANU. Ovaa saga doìvuva edna inter - kartezijanskite iluzii? nacionalizacija. - Toa e ubavo pra{awe. Toj e prob - lem na vremeto. Bodler veli: La temps Kaète ni ne{to pove}e i za mange la vie - vremeto go jade ìvotot. Va{ata literatura na francuski jazik. Bidej}i Prust bil frustriran vo mla - - Na francuski mi se prevedeni dosta, opsesija mu bila da doìvee nekak - {este knigi. Sagata sega kompletno se vo vra}awe na nekoga{ doìveanoto vo Sega izleze ~etvr - objavuva vo Francija. sega{nosta niz intenzitetot na doìvu - tata kniga “Bregovite na egzilot”, koja vaweto vo minatoto. Toa kaj nego bilo gi sodrì knigite “Saga za egzilot” i mo`no so potsetuvawe na eden nastan koj “Balkanskiot klu~”. Izdadena mi e i asociral ba{ na piewe na ~aj i toa so edinstvenata zbirka na poezija “Pesni za kola~ od Madlen natopen vo nego, vo koj

22 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Intervju “Sterna”, “Crkva”, “Bolen Doj~in”. Eden napor, ne da pee kako {to pee, tuku da go vrati integritetot na toa vreme niz umetni~koto tvore{tvo.

Vo vrska so balkanskite zidovi i Va{eto poznavawe na pove}e jazici, velite "na koj jazik da pi{uvam, da pla~am, da se smeam..." Dali go najdovte odgovorot na ova pra{awe postaveno do Va{iot tatko? - Istorijata ni podarila {to gi budi slikite od negovata majka, od mnogu zidovi, bilo vo jazikot, negovoto detstvo, vo toj sre}en period. odnosite i sî drugo. Avtorot e sre}en Mo`no e deakumulirawe na potisnati koga gi uriva tie zidovi. Taka na pr. ~uvstva, za koi Frojd razviva teorija, no Eden slovene~ki pisatel smeta deka za isto taka i Prust, nezavisno od nego jugoslovenskata tragedija vina imaat i doa|a do tie soznanija. Toa e ~ajot, no pisatelite i }e re~e deka 'nie site sme Prust ne ostanuva samo na ~ajot, zatoa vinovni zatoa {to ne gi upotrebivme {to vo negovata kniga "Otkrieno vistinskite zborovi'. vreme" , toj veli deka pisatelot ima {ansa toa odminato vreme da go presoz - Dali ste imale nekakva vrska so dade, da go napi{e. Toa e taa romaneskna bibliotekarstvoto i bibliotekite? umetnost na Prust, koj veli deka vremeto se vra}a niz umetnosta, odnosno koga }e se doìvee na na~in {to vi se vra}a ~uvstvoto deka toa vreme moèlo da pos - toi. Toa e paralelen tek na dve vremiwa. Vo mojot slu~aj, jas ne piev ~aj, no jadev |evreci, bidej}i vo Skopje, vo moeto det - stvo, koga pominuvav po nekoi sokaci ima{e miris na simid i |evreci koj mi ostana vo se}avaweto. Sekoga{ koga }e go osetam toj miris me vra}a vo det - stvoto. Toj e setilniot predi - zvik za vra}awe vo vremeto. Me|utoa kaj - Jas sum cel ìvot bibliotekar. mene ima edno Prustovsko vlijanie vo Privaten bibliotekar. Gi sreduvam smisla da se traga po ovoj balkanski moite knigi. Vo Tatkovite knigi smisla - izminat period, bidej}i site nie imame ta e da se najde vistinskiot raspored na edna golema praznina, osobeno so dol - knigite, rasporedot na ~itaweto. Vo giot Otomanski period. Edinstvenata bibliotekite se krijat tajnite na pos - vrska so nego e narodnoto peewe, narod - toeweto, tajnite na kosmogonijata. Samo noto tvore{tvo, usnata liteartura. toj {to gi ~ita knigite umee da gi preku Koneski na pr. go vra}a toa vreme povrzuva, da im ja najde vrskata. Toa e 23 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 enigmata na taa potraga. Taa e mojata mesec maj, vo dràvata Ohajo vo SAD, po vrska so bibliotekarstvoto. Toa e i kako èlba na amerikanskite slavisti od edna poraka. Zad sekoe uspe{no delo stoi cela Severna Amerika be{e odràna i edna pro~itana biblioteka. Vo taa posebna sesija, vo ~est na sveti Kliment tvorba, porakata }e ìvee. Knigata kako Ohridski. Toga{ be{e i promovirana i ikonata postojano }e ìvee. ]e ima ovaa kniga, "Po stapkite na sveti ~ovek za postojano da se identifikuva Kliment Ohridski" vo izdanie na niz nea. Moèbi }e í se menuva formata, "Kultura" od Skopje. no nema da í se menuva su{tinata. U{te pred 3000 godini zakonite na Kumarabite bile pi{uvani na glina, a denes pi{uvame na kompjuter.

Razgovorot go vodea Jelena Petrovska i Nikol~e Veqanovski

PO POVOD PATRONIOT PRAZNIK NA BIBLIOTEKATA

BESEDA: "SVETI KLIMENT OHRIDSKI - TEMEL I PATOKAZ NA NA[ATA KULTURA"

Celta na ovaa moja najnova kniga posvetena na sveti Kliment Ohridski e da se prosledat stapkite na na{iot najvreden vtemeluva~ na na{ata pis - menost, obrazovanie, kultura i crkva od IX vek, pa se do denes. Zatoa ne slu~ajno govoram deka rodona~alnikot na make - donskata prosveta, na makedonskata pis - menost, na makedonskata crkva ja dade na{iot sveti Kliment Ohridski, u~enik na ne pomalku vrednite u~iteli svetite Kiril i Metodij. Kako najnov podatok od Vera Stoj~evska - Anti} slavistikata, od najnovata nauka moàm so gordost da vi poso~am deka se niàt Za neizbe`nata vrvica i tradici - slavistite koi definitivno zazemaat ja {to ja poseal Sveti Kliment stav deka od {este hipotezi za potekloto Ohridski vo Makedonija i po{iroko vo na Kiril i Metodij preovladuva make - celiot svet ni zboruvaat vredni izvorni donskata. Ovde nemame vreme da vi gi podatoci {to slavistite niz vekovite gi obrazloàm site fakti {to odat vo sobirale i denes gi imame sobrani vo prilog na toa deka potekloto, osobeno onaa sostojba vo kolku tie realno posto - maj~iniot jazik na sveti Kiril jat. Ovaa godina vo gradot Kolombos, vo Filozof moral da bide makedonskiot,

24 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 bidej}i ju`no-zapadniot makedonski negoviot u~itel Kiril Filozof vo koe dijalekt koj {to bra}ata go vtkaile vo toj mnogu spontano, poetski, a i prirod - literaturniot staroslovenski jazik no vozbuden i voshiten od svojot u~itel ocenet do finesi kako odli~en i mu ja posvetuva ovaa antologiska pohvala besprekoren i od dene{nite najsovre - koja }e ja najdeme vo site osnovni i gim - meni slavisti - lingvisti, moèl da go naziski i nau~ni pomagala kako najdobar dade samo dete koe go znaelo toj jazik od sostav na sveti Kliment Ohridski. Taka majkata. Zo{to? Zatoa {to kolku i da voshiten od deloto na bra}ata Kiril i bil gr~kiot jazik poznat za bra}ata Metodij, toj go istaknuva slednovo: "Eve sveti Kiril i Metodij, osobeno Kiril mi svetna, hristoqupci, svetozra~niot koj bil najdobriot u~enik vo spomen na na{iot preblaèn otec Kiril Magnaurskata carigradska {kola, toj - nov apostol i u~itel na site zemji koj sepak bil zvani~en jazik vo Vizantija. {to ogrea kako sonce na vistinska vera i Talentiranite Kiril i Metodij go ubavina - kako sonce na prisu{noto nau~ile i imale odli~ni ocenki po boèstvo osvetluvaj}i go siot svet. gr~ki jazik. Go nau~ile i govorno i pis - Bo`jata premudrost si sozida hram vo meno vo po{iroka forma. Me|utoa, od negovoto srce i na negoviot jazik kako na kade do nijansi bi moèle bra}ata da ja heruvimski po~iva{e sekoga{ svetiot sozdadat glagolskata azbuka, besprekor - duh, razdeluvaj}i darovi spored verata na slika na fonetskiot govor {to denes kako {to kaùva{e i apostolot Pavle ne e sporno iako vo XIX vek se osporu - deka sekomu od nas mu se dava blagodet vala makedonskata teorija nasproti kako {to daruval Hristos. Koj {to }e panonskata vo koja glavnite postulati gi kaè deka me qubi kako Gospod i jas }e go davale slavisti koi smetale deka moravs - zaqubam, }e mu se pokaàm samiot i vo ki dijalekti se vtkaeni vo starosloven - nego }e si napravam manastir i toj }e mi skiot jazik. Denes ve}e voop{to vo bide sin, a jas }e mu bidam tatko." Takva naukata ne e sporno, pa duri i naj - tatkovina, baraj}i ovoj preblaèn golemite neprijateli na makedonskata u~itel i otec na{ ja ostavi seta ubavina teorija pred silata na faktite se prin - na ovoj ìvot, domot i bogatstvoto, udeni da go priznaat. A kako bi go znaele tatko i majka, bra}a i sestri. Od mladi bra}ata, toj slovenski jazik vo finesi, godini be{e ~ist kako angel. Se ottrgnu - ako ne go nau~ile od majkata, bidej}i toj va{e i izbegnuva{e od ìtejski sla - ne bil ni zvani~en ni govoren jazik vo dosti. Sekoga{ be{e so psalmi i peewe i Solun. Pa duri i teorijata deka majkata so duhovni pouki. Vrve{e samo po eden bila slovenka, ili makedonska slovenka, pat {to vodi kon neboto. Zatoa niz nego - a tatkoto grk bi moèlo donekade da se vata usta se izli bo`jata blagodet kako dozvoli, ili jas posle 35 godi{ni nau~ni {to kaàl premudriot Solomon, "Vo istraùvawa apsolutno se priklu~uvam ustata na premudriot vleguva vdahnove - kon site sozdava~i na makedonskata nie koe nosi zakon i milost na jazikot - teorija. I toa navistina so najgolema so nego gi vrzuva zloslovnite usti na ubedlivost }e pobedi kako {to posle ereticite". tolku godini taa ja nadvlada moravskata Sveti Kliment Ohridski beleì i panonskata teorija istaknuvana od edna vrvica na uspesi koja zapo~nuva Miklu{i} i Jernej Kopitar. u{te kako u~enik Na svetite bra}a Kako u~enik od vakvi u~iteli Kiril i Metodij. Kliment ne zaostanal podaleku od niv. A Koga tie bile pokaneti od kakov e negoviot po~it {to im ja oddaval Moravskata misija da dojdat vo Rim na na u~itelite go pokaùva negovoto pokana od rimskiot papa Adrijan II . knièvno delo "Pohvalata posvetena na Bidej}i bra}ata gi prona{le spored

25 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003

Ohridskata (Zapadna) knièvna {kola i Preslavskata (Isto~na) knièvna {kola, }e ostanat ovie u~enici. Me|utoa, se slu~uva ne{to voobi~aeno koe i den denes vo naukata predizvikuva polemiki. Denes, edno e sigurno deka Kliment Ohridski mnogu brzo zaminal od prestolninata i se upatil vo Devol, Glavenica i Ohrid, vo Zapadna Makedonija, koja ve}e bila osvoena i bila pripoena kako periferija vo granicite na srednovekovnata bugarska dràva. Vo Ohrid, Kliment kako prv make - donski u~itel ja osnova na cvrsti temeli Ohridskata knièvna {kola koja ne slu~ajno kaj mnogu slavisti se smeta za prv slovenski Univerzitet na Balkanot. Iljadi u~enici minale niz toa {kolo, a mudriot Kliment Ohridski, ogleduvaj}i se na delata na svetite Kiril i Metodij mislel na kadarot {to }e go ostavi zad sebe. Tokmu tie u~enici, okolu 300 na broj gi raspredeluval vo razni krai{ta hristijanskata religija kako zaslu`ni na Zapadna Makedonija. Ohridskata hristijani. Koga trgnale vo misija kaj {kola mnogumina ja zamisluvaat kako Hazarite tie gi ponesle so sebe odamna nekakov crkoven centar. Sepak toa ne e baranite mo{ti na rimskiot papa taka, zatoa {to Bitolsko i Prespansko Kliment i im gi poklonile za da se bile opsipani so u~enici. "Bitolskiot vratat vo Rim, vo mestoto kade {to triod" e zna~aen knièven spomenik ìveel i tvorel kako papa Kliment. proizlezen tokmu od ovoj kraj. Duri i jas Adrijan II , voshiten od ovaa postapka se potsetuvam so kakov ponos i so kakvi naredil vo pove}e rimski crkvi da se zborovi nastapi pred bitolskiot audito - posvetat slovenskite knigi. Prv uspeh vo rium, poznatiot svetski slavist Rim, vo prestolninata na Papata da Franti{ek Mare{ po povod 1100 - bidat posveteni i priznati slovenskite godi{ninata od jubilejot na sveti knigi. Toga{ trojcata, so sveti Kliment Metodij, na predavaweto vo Domot na Ohridski, dobile povisoki crkovni kulturata vo Bitola vo 1985 godina, vo zvawa. prepolnetata sala. Toj e i {ef na slav - Vo 885 godina, po smrtta na istikata vo Viena. Metodij, Kliment i Naum Ohridski so Za goleminata na sveti Kliment grupa u~enici, surovo proterani od bi sakala da kaàm eden primer: Vo XI Moravija, ja preminale rekata Dunav i se vek carigradskiot patrijarh odlu~i na na{le vo centarot na toga{nata sred - prestolot na Ohridskata arhiepiskopija novekovna bugarska dràva na ~elo so da go nazna~i poznatiot pisatel i avtor Knez Boris. Boris odvaj gi do~ekal vo Vizantija, Teofilakt. Toj bil mnogu u~enite slovenski prosvetiteli. popularen i pred da bide nazna~en bil Naredil da bidat smesteni vo najubavite proglasen za magister na retorite. Ako i najbogatite ku}i vo bugarskata znaeme kolku poznati retori imala prestolnina i se nadeval deka vo 26 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003

Vizantija vo IX, X i XI vek toga{ moème da znaeme za veli~inata na Teofilakt. Toj mnogu se razo~aral ako navistina Patrijarhot mu ja nametne so sila takvata dol`nost. Za nego toa bila niska nagrada da bide me|u edni varvari. Toj i pokraj toa {to ne gi po~ituva slovenskite avtori, samo posle nekolku godini go napi{uva svoeto najubavo delo Op{irnoto ìtie na sveti Kliment Ohridski vo koe iznesuva golemi pohvali i voznes za Kliment Ohridski. Vo Vizantija bile iznenadeni od presvr - tot kaj Teofilakt. Toa jasno govori deka u~eniot i mudar Teofilakt se soo~il, ne so varvari, tuku so lu|e koi nemu po~nale da mu sluàt kako primer. Ima mnogu da OHRID se zboruva za sveti Kliment Ohridski, denovi, nedeli, meseci za negovoto Ja v polno{t, mra~na, bezzvezdna, rakopisno nasledstvo, za negovite obidi Boè na visoko mesto, da ja napolni Makedonija so crkvi i man - S s'solzi vo o~i, s du{a èdna astiri, da sozdade edna tradicija za prav - Za Ohrid ja misleh ~esto. ilen razvoj na Makedonskata pravoslav - Za Ohrid, stolica duhovna, na crkva. Na krajot samo bi spomenala za Za tepla vera toga{na, edno kratko narodno predanie koe i den Kak s'narodna duma svobodna, denes ìvee vo Ohrid, 'deka i denes, vo Kak s'du{a ~ista, bezgre{na, no}nite ~asovi, niz kaldrmite ohridski, Kliment slavjanska molitva, Bo`jo predava{e slovo, sveti Kliment Ohridski {eta so fener v Vo Ohrid, vo starata crkva raka i go ~uva mirniot son na Sos obleklo kirilovo. ohri|anite'. Kak na svoj jazik naroden Vi blagodaram Propovedal krotko milo, Duh na qubov, duh svoboden, Bi ja izdvoil pesnata "Ohrid" na On kadej}i sos kadilo. Rajko @inzifov od knigata na profe - On v crkva s qubov, s smirewe sorkata Vera Stoj~evska - Anti}, "Sveti On svoe slovesno stado Klimentu" izdadena vo 1993 godina, vo Sos Kirilovo u~ewe koja na{ite najpoznati makedonski Napojaval staro, mlado. poeti go slavat ovoj makedonski I kak narod grmoglasno prosvetitel i patron na na{ata V stara crkva ohridska Biblioteka. Proiznose{e soglasno On molitva si slavjanska. I sega, o boè, ~esto Sos o~i vla`ni, s'lzlivi, Ot tova visoko mesto Priredil Nikol~e Veqanovski Pra{tam ti tepli molitvi Pastir prati im duhoven Da pasit slavjansko stado, S duh naroden, duh svoboden Da ute{it staro, mlado.

27 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003

TOMAS TRANTROMER - LAURE - Tomas Transtromer e roden vo Stokholm ATOT NA STRU[KITE VEÊRI NA vo 1931 g. Negovata prva zbirka naslove - POEZIJATA ZA 2003 GODINA na Seventeen Poems (Sedumnaeset pesni) izleze1954 i vedna{ go privle~e vni - Vol{ebnite migovi bea manieto na toga{nite kriti~ari privilegija na malkute namerni i ~itatelskata publika. ili sosema slu~ajni minuva~i vo taa Ponatamu izleguvaat Secrets on the vrela ohridska no} pod lakovite na Way (Tajnite na patot) i The Half- misti~nata Sv. Sofija. Tuka kade Finished Heaven (Poluzavr{eniot {to se soedinuvaat mislite, raj), potvrduvaj}i go uspehot na religiite, kade {to zvukot zamira prvite izdanija i so toa vo yidovite i izvira od o~ite na Trantromer stanuva eden od nemite ikoni se isprava Toj - laure - najva`nite {vedski sovremeni atot na Stru{kite ve~eri na poezi - poeti. jata, {vedskiot poet Tomas Vo vremeto koga be{e Trantromer. Stihovite kako reka najproduktiven, 1990 god doìvea te~at i se vlevaat vo srcata na mozo~en udar. Ja zagubi sposob - posetitelite i eve tuka za vas nosta za govor i stana po~ituvani ~itateli del od uni - nepodvièn. Poleka, so golema verzumot na golemiot poet. vnatre{na èlba i ogromen fizi~ki napor, iako sosema par - LAMENT aliziran od desnata strana, go povratil govorot i po~nal da se Toj go ostavi peroto nastrana. dviì. Izlezot za svojata te{ka Toj se odmara spokojno na masata. polo`ba go nao|a vo qubovta kon Se odmara spokojno vo prazniot muzikata. Imeno u{te od detstvo - prostor. to, Trantromer svirel na pijano i Toj go ostavi peroto nastrana. toa mu pomagalo da go prebrodi najte{kiot period vo svojot [to e mnogu, mnogu e - nitu moè da ìvot. So nat~ove~ki napor, samo napi{e, nitu da premol~i! so leva raka, bega vo svetot na Toj e nepodvièn, faten od ne{to muzikata. {to se slu~uva mnogu daleku [vedskite kompozitori Iako prekrasnata patna torba mu voodu{eveni od negovata hariz - ~uka kako srce. mati~nost pi{uvaat kompozicii za nego, dlaboko so~uvstvaj}i so Nadvor e rano leto. svojot prijatel - umetnik. Posle Od zeleniloto se slu{a svire` - {estgodi{na pauza 1996 izleguva lu|e ili ptici? zbirkata poezija The Sad Gondola A cre{ite vo cut gi galat kamion - (Ta`nata gondola), ozna~uvaj}i go ite {to do{le doma. negovoto vra}awe na poetskata scena. Minuvaat nedeli. Trantromerovata poezija e No}ta se izdolùva. specifi~en primer za sovremena Molcite se sobiraat na prozorecot: poezija i mnogu e te{ko da se Male~ki bledi telegrami od svetot. klasificira vo bilo koj sovremen trend. Poetot nesomeneno spa|a vo redot Kulturen ìvot (2-3) 2003 na golemite poeti kako {to se William Butler Yeats, Rainer Maria Rilke, Juan Ramon

28 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Od ìvotot na bibliotekarite Jimenez. Negovata poezija zboruva za poetot koj samiot ne moè{e da gi kaè obi~ni ne{ta, realni pojavi so dlaboka svoite stihovi, i koj ni se zablagodari na konceptualnost, emocionalnost i najsuptilniot od site na~ini, na nas poseben odnos pome|u jazikot i objektot - ve~nite patnici na Univerzumot, so sliki na prirodata, prikazi pokraj negovata muzi~ka ti{ina... patot, popatni detali, patuvaj}i so kola ili voz. Negovata rabota poetot ja Jelena Petrovska sporeduva so ~ovek koj vo rakavici go dopira univerzumot. ODBELE@AN PATRONIOT Pridruùvaj}i go Trantromer na PRAZNIK NA BIBLIOTEKATA negovoto poetsko patuvawe niz vselena - ta, svedoci sme na obid za pomiru - vawe na prirodata i civilizacija - ta {to avtorot go pravi na mo{ne detalen i suptilen na~in niz re~isi mikroskopski le}i. Poetot konstantno se pra{uva: "dali nie so pomo{ na na{ite setila i sves - ta doa|ame vo kontakt so esencijal - noto vo svetot" i kako izlez ja poso~uva umetnosta kako vode~ki faktor koj ni pomaga da izlezeme od temninata, kako {to stapot ni pomaga da gi iska~ime temnite skalila, pratej}i ne so ~uvstvo deka ostavame ne{to zad nas, dodeka sve - tot pred nas neizmerlivo se {iri. Taka Po povod 8-mi Dekemvri, patron - umetnosta stanuva medijator pome|u vna - iot praznik na MUB "Sv. Kliment tre{niot kosmos i nadvore{niot haos i Ohridski", na 6-ti dekemvri, za dava humana dimenzija na ne{to {to ne e vrabotenite be{e organiziran sve~en stvoreno sprema na{ite èlbi i stan - ru~ek vo restoranot "Belvedere". Ovaa dardi. Magi~niot staklen kafez na izo - sve~enost se organizira tradicionalno i lacijata vo vselenata samo za eden mig na nea redovno se kanat i penzioniran - ni se ~ini kako da ima izlez. Vo temni - ite rabotnici na Bibliotekata. nata na beskrajnata ladna pustina treperi svetlo na prozorecot od dale~nata, osamena ku}a kade {to svetli del od ognot i kade {to ne ~eka prijatelot. Toa e moment koga gi raspoznavame na{ite stravovi, somneì i nadeì vo glasot na poe - tot koj doa|a od nekade, od nekoja dale~na zemja. Momentot koj go prepoznavaat drugite e edinstven spas protiv samotijata. I toga{ i sega, pi{uvaj}i za Tomas Trantromer, ja slu{am muzikata. Muzika od du{a, sonata za leva raka, spontan podarok na

29 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003 Od `ivotot na bibliotekarite

DEDO MRAZ VO BIBLIOTEKATA BIBLIOTEKATA - NA[IOT VTOR DOM

Bibliotekata kako edna od insti - tuciite vo kulturata otsekoga{ raspolagala so skromni finansis - ki sredstva i ~esto gi anga`irala svoite vraboteni da dadat po nekoj svoj li~en pridones, se razbira spored mo`nostite, vo smisol na realizacija na plan ili ideja preku tehni~ki nacrt i izveduvawe, ili na bilo koj drug vid na samoinici - jativno pomagawe. Vo vakvi slu~ai, oplemenuvaweto i obnovuvaweto na bibliotekata so oprema za nejzino nepre~eno funkcionirawe i vklu~uvawe vo sovremenite tren - dovi na bibliote~no rabotewe, zaviselo od sredstvata na sopstve - nata smetka i vo golema mera od nesebi~nata pomo{ na vrabotenite.

Ovojpat vi gi pretstavuvame na{ite vraboteni koi vo tekot na 2002 godina rabotea na celosnoto opremuvawe na ~italnata na Rodnokrajniot oddel so polici, {kafovi i masi, a vo 2003 godina gi izrabotija 18 - te izlo`beni vitri -

Na 29 dekemvri so po~etok vo 11 ~asot, Osnovnata organizaci - ja na sindikatot pri MUB orga - nizira sve~eno predavawe na novo - godi{nite paket~iwa na decata na vrabotenite. Prisustvoto na Dedo Mraz be{e posebna radost za najm - ladite.

ni-panoa smesteni vo holot pri vlezot na Bibliotekata, kako i koli~ka za razne -

30 BIBLIOTEÊN TREND BR. 4, 2003 Od ìvotot na bibliotekarite suvawe na knigi vo magacinot. Nacrtot, tehni~koto re{enie i nadzorot be{e na FINANSISKA REALIZACIJA blagajnikot Trajan âgorski, a celosna - NA PROGRAMSKITE AKTIVNOSTI ta izrabotka na loà~ot-hausmajstor NA MUB ZA 2003 GODINA Vlado Pa~ovski.

Cara Ognenovska smetkovoditel

I dvajcata }e re~at: "najva`na i Vo 2003 godina i pokraj namale - najgolema satisfakcija za nas e toa deka niot buxet, Ministerstvoto za kultura na{ata ideja, koja proizleze od potreba - odobri dopolnitelni sredstva, po ta na Bibliotekata, samite ja re{enie za servisirawe na oprema vo pretvorivme vo delo". iznos od 90 000 denari koi se vo celost Se razbira nikoj od vrabotenite, realizirani kako i sredstva vo iznos od pa ni dvajcata gorespomenati kolegi, za 32000 koi se realizirani za pokrivawe ovaa svoja nesebi~na pomo{ ne pomislu - na tro{ocite za tretoto tromese~je za vaat na bilo kakva druga nagrada osven pravoto na koristewe na programata ~uvstvoto na edna li~na satisfakcija, COBISS od strana na IZUM - Maribor. deka svojot talent, kreativnost i Od sopstvenata smetka zbogaten e afinitet go vlo`ile za razvojot i kni`niot fond vo visina od 107.139,00 dobroto na na{iot vtor dom, kako {to denari za monografski i 12.784,50 za ~esto site nie go narekuvame, bitolskiot periodi~ni publikacii. Nabaveni se hram na knigata. metalni stala`i za knigi, pravos - mukalka, izraboteni se panoa i vitrini Priredil Nikol~e Veqanovski za izlo`bi vo iznos od 65.881,00 denari. Posebno e zna~ajno obnovuvaweto na Oddelot za pozajmuvawe i usluga za vozrasni so posovremen izgled i funkcionalnost vo iznos od 88.500,00 denari i nabaven e kompjuter vo iznos od 48.108,00 denari.

31 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003

32 ZANIMLIVOSTI OD SVETOT NA KNIGATA

Izdava~kata ku}a "Biblioglobus" na Me|unarodniot saem na knigata vo 2003 godina vo Frankfurt go izdade svoeto delo, tn. Mikro-kniga. Nejzinite izdava~i tvrdat deka toa e najmalata kniga na svetot vo koja se nao|aat ilustracii i poezija na ruskiot pisatel Pu{kin.

Bidete vnimatelni koga ~itate kniga za zdravjeto. Mo`ete da umrete poradi pe~atna gre{ka. Mark Tven

Ima knigi od koi doznavame sî, a na krajot sepak ne sfa}ame ni{to. Johan Volfgang Gete

Knigite se brodovi koi minuvaat niz ogromnoto more na vremeto. Frensis Bekon

Knigata e povredna od site spomenici i od site grobnici ukraseni so naslikani stol - bovi, za{to taa samata gradi spomenici vo srceto na onoj {to ja ~ita. Egipetski natpis

ôvek moè da bide sre}en so bilo koja èna se dodeka ne ja saka Oskar Vajld

Sekoga{ prostuvaj im na neprijatelite, toa najpove}e gi razbesnuva. Oskar Vajld

^itaweto na mnogu raznovidni knigi nosi zadovolstvo, no e znak na rasipan stomak, najkorisno e koga ~itaweto e naso~eno. Seneka

Te{kotiite go zajaknuvaat umot kako {to rabotata go zajaknuva teloto Seneka

Jas nikoga{ nema da se sramam da citiram lo{ avtor ako citatot e dobar. Seneka

Seeweto strav vrz drugite e proekcija na sopstveniot strav. Dosega ne postoel ~ovek koj gi teroriziral drugite, a da imal mir vo du{ata. Seneka

Sekoj ~ovek e vinoven za site dobra {to mo`el da gi napravi, a ne gi napravil Volter

Ako Bog ne postoe{e }e treba{e da go izmislime. Volter

Postoi samo edno dobro, sebespoznanieto i samo edno lo{o, neznaeweto. Sokrat

Priredil Nikol~e Veqanovski

33 BIBLIOTE^EN TREND BR. 4, 2003