DOCSLIB.ORG

Mobilità Ciclistica Transfrontaliera Tra Slovenia E Italia

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Mobilità Ciclistica Transfrontaliera Tra Slovenia E Italia quantobasta FVG GUSTO E BUONGUSTO NELL’EUROREGIONE Mobilità ciclisticaSpazio per: − loghi dei Partner di progetto coinvolti o transfrontaliera− lista delle denominazioni dei Partner di progetto 2014 nella lingua dello Stato di tra appartenenza (indicato nel caso OTTOBRE di ampia Slovenia e partnership)Italia Prostor za: − logotipe vključenih projektnih partnerjev ali − seznam nazivov projektnih partnerjev v jeziku države, ki ji leta pripada (v primeru številnega partnerstva) Supplemento gratuito del numero di Ottobre del Mensile QB Quantobasta | anno 6. num. 11 QB Quantobasta del Mensile di Ottobre del numero gratuito Supplemento Postale s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Italiane Poste 1, NE/UD in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma D.L. 353/2003 (convertito Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera ItaliaSlovenia 20072013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja SlovenijaItalija 20072013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev Ministero dell'Economia e delle Finanze QUANTO BASTA FVG | GUSTO E BUONGUSTO NELL’euroregione Il Progetto l progetto BIMOBIS si pone l’obiettivo di favorire Individuato il tracciato più adatto, si elaborerà lo studio l’integrazione della mobilità sostenibile nello sviluppo dei collegamenti mancanti, realizzando i progetti pilota I dell’attrattività turistica dell’area transfrontaliera. su due lotti del tracciato: sul versante sloveno il colle- È suddiviso in tre gruppi tematici principali: mobilità, gamento tra Tolmino e Most na Socˇi, sul lato italiano ciclismo e turismo. Al fine di favorire e rendere più acces- il collegamento tra Cividale del Friuli e San Pietro al sibile la mobilita transfrontaliera verrà condotta un’analisi Natisone. I comuni partner del progetto seguiranno dei collegamenti nazionali e transfrontalieri esistenti, anche i lavori di sistemazione e manutenzione degli predisponendo un piano d’azione volto a incrementare la itinerari esistenti. È prevista l’integrazione dell’anello mobilità sostenibile tra i centri urbani e le aree rurali. Le cicloturistico nell’offerta turistica locale. Grazie alla attività del secondo gruppo, che rappresentano il cuore messa in rete degli operatori turistici il nuovo trac- del progetto, prevedono la realizzazione di un anello ciato verrà proposto sotto forma di prodotto turistico cicloturistico transfrontaliero. transfrontaliero. Mobilità ciclistica transfrontaliera tra Slovenia e Italia I Partners Kolesarska mobilnost med Slovenijo in Italijo obCˇIna tolMIn obCˇIna BRDA CoMune dI San pIetro al NATISone SuppleMento gratuIto del nuMero dI ottobre Via/Ulica: Ulica Padlih Borcev - N./Številka: 2 Via/Ulica: TRG 25. MAJA - N./Številka: 2 Via/Ulica: via Alpe Adria - N./Številka: 56 Città/Kraj: Dobrovo Stato/Država: Slovenija CAP/ del MenSIle qbquantobaSta Città/Kraj: Tolmin - Stato/Država: Slovenija Città/Kraj: S.Pietro al Natisone Poštna številka: 5212 CAP/Poštna številka: 5220 anno 6. num. 11 OTTOBRE 2014 E-mail/E-pošta: [email protected] Stato/Država: Italia E-mail/E-pošta: [email protected] Direttore responsabile: Fabiana romanutti Tel./Tel.: 00386 (05) 302 12 30 CAP/Poštna številka: 33049 Tel./Tel.: 00386 05 381 95 00 [email protected] Fax/Faks: 00386 (05) 302 12 33 E-mail/E-pošta: Fax/Faks: 00386 05 381 95 23 www.brda.si Editore: ass. Studiogiallo [email protected] www.tolmin.si iscritto alla CCIAA di Ts n° REA 111098 loKalna turIStICˇna organIzaCIja Tel./Tel.: 0039 0432 717272 via Cancellieri 1, Trieste - Tel. 040 30 33 95 obCˇIna KobarId SotoCˇje KobarId – tolMIn (LTO SotoCˇje) Fax/Faks: 0039 0432 717840 Via/Ulica: Petra Skalarja - N./Številka: 4 autorizzazione n.1202 del 18 settembre 2009 Via/Ulica: Trg Svobode - N./Številka: 2 www.comune.sanpietroalnatisone.ud.it del tribunale di trieste Iscizione roC n. 21841 Città/Kraj: Tolmin - Stato/Država: Slovenija CAP/ Città/Kraj: Kobarid - Stato/Država: Slovenija Comitato editorale ed editing: Poštna številka: 5220 CAP/Poštna številka: 5222 E-mail/E-pošta: [email protected] CoMune dI pulFero Simona Migliore e Irene russo E-mail/E-pošta: [email protected] Tel./Tel.: 00386 (0)5 38 00 480 Via/Ulica: Via Nazionale - N./Številka: 92 Servizio di traduzione in sloveno: Magnolia d.o.o. Tel./Tel.: 00386(0)5 389 92 00 Fax/Faks: 00386 (0)5 38 00 483 Città/Kraj: Pulfero - Stato/Država: Italia Fax/Faks: 00386(0)5 389 92 11 www.dolina-soce.com Coordinamento progetto: Consorzio dei Colli CAP/Poštna številka: 33046 orientali del Friuli Venezia giulia e ramandolo www.dolina-soce.com MInIStrStVo za InFraStruKturo In E-mail/E-pošta: Foto: Fornite dagli enti partner: LTO Sotocˇje, Comune ˇ proStor, dIrekcija republIKe SloVenIje [email protected] di Cividale del Friuli. Le immagini prese da internet obCIna boVeC za CeSte (drSC) Tel./Tel.: 0039 0432 726017 sono ritenute di pubblico dominio. Via/Ulica: Trg golobarskih žrtev - N./Številka: 8 Via/Ulica: Tržaška cesta - N./Številka: 19 Fax/Faks: 0039 0432 726033 Le foto di pagg. 4, 6 sono di G. Burello Città/Kraj: Bovec - Stato/Država: Slovenija Città/Kraj: Ljubljana - Stato/Država: Slovenija gli atti topografici sono estratti dalla carta Friuli CAP/Poštna številka: 5230 CAP/Poštna številka: 1000 www.comune.pulfero.ud.it 100.000 forniti da Casa editrice tabacco E-mail/E-pošta: [email protected] E-mail/E-pošta: [email protected] Tel./Tel.: 00386 1 4788002 Grafica e anteprima stampa: la tipografica srl Tel./Tel.: 00386 5 3841-900 CoMune dI Corno dI roSazzo Fax/Faks: 00386 5 3841-915 Fax/Faks: 00386 -1- 4788123 www.mzip.gov.si/si/delovna_podrocja/ceste Via/Ulica: Piazza Divisione Julia - N./Številka: 1 Stampato da: la tipografica srl basaldella (ud) www.obcina.bovec.si Città/Kraj: Corno di Rosazzo - Stato/Država: Italia Tiratura: 7000 copie CoMune dI CIVIDALE del FrIulI (ud) CAP/Poštna številka: 33040 Luogo e data di stampa: basaldella (ud) ottobre 2014 obCˇIna Kanal ob SoCˇI Via/Ulica: Corso Paolino d'Aquileia - N./Številka: 2 E-mail/E-pošta: Via/Ulica: Trg svobode - N./Številka: 23 Città/Kraj: Cividale del Friuli - Stato/Država: Italia la presente pubblicazione è reperibile in formato [email protected] elettronico all’indirizzo www.qbquantobasta.it Città/Kraj: Kanal ob Socˇi Stato/Država:Slovenija CAP/Poštna številka: 33043 CAP/Poštna številka: 5213 E-mail/E-pošta: Tel./Tel.: 0039 0432 759164 Pubblicazione finanziata nell'ambito del programma per la E-mail/E-pošta: [email protected] [email protected] Fax/Faks: 0039 0432 753110 Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Tel./Tel.: 0039 0432 710100 Tel./Tel.: 00386 (0)5 398 12 00 www.comune.corno-di-rosazzo.ud.it Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali. Fax/Faks: 0039 0432 710103 Fax/Faks: 00386 (0)5 398 12 23 Projekt sofinanciran v okviru Programa cˇezmejnega www.cividale.net www.obcina-kanal.si sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega ConSorzIo tutela VInI “CollI orIENTALI sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. CoMunItà Montana VallI del torre, del FrIulI” e “raMANDOLO” MeSta obCˇIna noVa gorICa natISone e CollIo (FVg) Il contenuto della presente pubblicazione non rispecchia Via/Ulica: Piazza XXVII Maggio n.23 - N./Številka: 3 Via/Ulica: Trg Edvarda Kardelja - N./Številka: 1 Via/Ulica: Arengo della Slavia - N./Številka: 1 necessariamente le posizioni ufficiali dell’Unione Europea. Città/Kraj: Corno di Rosazzo - Stato/Država: Italia Città/Kraj: Nova Gorica - Stato/Država:Slovenija Città/Kraj: S.Pietro al Natisone La responsabilità del contenuto della presente pubblica- Stato/Država: Italia CAP/Poštna številka: 33040 CAP/Poštna številka: 5000 zione appartiene a Consorzio Tutela Vini Friuli Colli Orien- CAP/Poštna številka: 33049 E-mail/E-pošta: [email protected] E-mail/E-pošta: [email protected] tali, Comune di Cividale del Friuli, LTO Sotocˇje. E-mail/E-pošta: [email protected] Tel./Tel.: 00386 (05) 302 12 00 Tel./Tel.: 0039 0432 730129 Immagine di copertina: razgled s kolesa Tel./Tel.: 0039 0432 727320 Fax/Faks: 00386 (05) 302 12 33 Fax/Faks: 0039 0432 727325 Fax/Faks: 0039 0432 702924 Per informazioni: www.bimobis.eu www.novagorica-turizem.com www.cm-torrenatisonecollio.it www.colliorientali.com www.bike-alpeadria.com 2 GUSTO E BUONGUSTO NELL’euroregione | QUANTO BASTA FVG Il saluto del sindaco di Tolmino er molti anni il tratto superiore dell’Isonzo è è quello di realizzare l’infrastruttura e di garantire le con- stato contraddistinto dal confine tra la Slovenia dizioni necessarie alla vita e al lavoro dei propri cittadini P e l’Italia. Grazie all’impegno dei comuni e delle e delle aziende locali, allora possiamo affermare che i associazioni presenti su entrambi i versanti del territorio partner del progetto BIMOBIS stanno portando avanti transfrontaliero, tale confine rappresenta oggi soltanto le attività previste in modo eccezionale. Alla conclusione una linea geografica e amministrativa che aggiunge del progetto, prevista per la primavera del 2015, l'area di valore a questo territorio ormai unito. progetti potrà vantare un nuovo prodotto turistico che Le attuali tendenze e le opportunità offerte all’area favorirà lo sviluppo di ulteriori iniziative promosse dagli transfrontaliera dal cicloturismo hanno consentito ai operatori turistici locali e metterà a disposizione nuovi due comuni limitrofi Tolmino e Cividale di trovare un strumenti per la promozione dell’area. punto d’incontro. Le due amministrazioni hanno pensato Il progetto, i risultati e le sinergie create dal progetto di unire i comuni sloveni e italiani a ridosso del confine BIMOBIS contribuiranno a rafforzare la collaborazione in un unico anello cicloturistico transfrontaliero. Da passata e odierna, ma soprattutto rappresenteranno il tale idea è nato il progetto »Mobilità cicloturistica tra punto di partenza di ulteriori collaborazioni future tra i la Slovenia e l’Italia« conosciuto anche come progetto partner progettuali e gli enti dell’area transfrontaliera.
Load more

Recommended publications
  • ZAPISNIK 26. Redne Seje Občinskega Sveta Občine Brda, Ki Je Bila Dne 10
    OBČINA BRDA Trg 25. maja 2 5212 Dobrovo Številka: 900-26/2017 Datum: 10. 10. 2017 ZAPISNIK 26. redne seje Občinskega sveta Občine Brda, ki je bila dne 10. 10. 2017, ob 18. uri, v veliki sejni dvorani Občine Brda Prisotni svetniki: Edbin Erzetič, Teja Jelina, Oskar Kristančič, Silvan Peršolja, Karlo Passoni, Domen Drufovka, Boris Šfiligoj, Aleš Simčič, Silvestra Elen Brašnić Saffigna, Žarko Kodermac, Lilijana Kastelic, Goran Simčič, Kostja Jelinčič, Romana Velišček, Boris Rožič Opravičeno odsoten svetnik: Damjan Birtič Seji prisostvujejo: župan Franc Mužič, Anita Manfreda, Dejan Rusjan, Beti Kumar, Mateja Ambrožič, Mojca Treplak, Črtomir Špacapan – RRA Severne Primorske d.o.o. Sejo je sklical župan Franc Mužič. Sejo vodi podžupan Goran Simčič. Dnevni red : 1. Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 25. redne seje 3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 4. Letno poročilo o delu Regijske razvojne agencije Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica za leto 2016 5. Predstavitev in potrditev Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Brda 6. Obravnava in sklepanje o predlogu Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Občine Brda – druga obravnava 7. Ukinitev zaznambe javno dobro na parcelah v k. o. Podsabotin 8. Obravnava in sklepanje o Odloku o rebalansu proračuna Občine Brda za leto 2017 – skrajšani postopek 9. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Dobrovo – prva obravnava 10. Volitve elektorjev v volilno telo za volitve predstavnikov lokalnih interesov in kandidata za člana v Državnem svetu RS 11. Imenovanje predstavnika Občine Brda v Svet zavoda Glasbena šola Nova Gorica 12.
    [Show full text]
  • Goriška Brda in Umetnost Besed
    GORIŠKA BRDA IN UMETNOST BESED Marija Stanonik 257 IZVLEČEK ABSTRACT V spisu Goriška Brda in umetnost besed so In the study Goriška Brda and the art of obravnavaništirjeavtorji: Alojz Gradnik, Lud­ words four aidhors are treated: Alojz Gradnik, vik Zorzut in Dora Obljubek zaradi svojega Ludvik Zorzut and Dora Obljubek, for their pesniškega snovanja, ter Edvard Erzetič, ki se poetry, and Edvard Erzetič, zvho as an electrical je kot elektrotehnik na lastno pest lotu technician of his own volition set out to study narečnega slovarja svojega rojstnega okolja, z the dialect of his native region, from the literarnozgodovinskega, etnološkega in standpoints of literary history, ethnology and folklorističnega vidika. folklore. Besedna umetnost je tu mišljena v etnološkem pomenu: bistveno je, da jezikovna sredstva niso uporabljena le v praktične (sporazumevalne) namene, ampak je vidna težnja po oblikovanju, ne glede na namen tega oblikovanja, ki je npr. magijski, zabavni, spominski, estetski - in doseženo kvaliteto.' Po tem ključu prihajajo v naše obzorje štirje avtorji: Alojz Gradnik, Ludvik Zorzut, Dora Obljubek in Edvard Erzetič. 1. ALOJZ GRADNIK se je rodil v Medani 3. 8. 1882 in doštudiral pravo na Dunaju, nato je služboval kot sodnik po raznih krajih slovenskega ozemlja, ki si ga je po prvi svetovni vojni 1914-1918 prilastila Italija. To je bilo povod za njegov prebeg v tedanjo Jugoslavijo, kjer je opravljal tudi zahtevne državne službe. Po drugi svetovni vojni 1941-1945 je bil upokojen in umrl v Ljubljani 14.7.1967.- Literarni vedi se utegne zdeti zamalo, da je pesnik takega kova, kot je Alojz Gradnik, postal plen etnologije in folkloristike, saj ju prav zaradi svoje izbranosti rada gleda postrani, ker se giblje le v visokih krogih literarnega ustvarjanja.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr.
    [Show full text]
  • 6.0 Predstavitev Goriških Brd
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ALEKS SIMČIČ Ljubljana, 2010 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borisu Sili za pomoč in svetovanje. Posebna zahvala gre sestri Marjani. Hvala Primoţu za tehnično pomoč. Hvala Aljotu, Klemnu in Mretu. Skupaj smo preţiveli nepozabne trenutke v času študija. Hvala staršem za vse. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Univerzitetni študij športne vzgoje Športno treniranje Kondicijsko treniranje ANALIZA ŠPORTNEGA TURIZMA V GORIŠKIH BRDIH OD LETA 1991 DO 2009 IN MOŢNOSTI RAZVOJA DIPLOMSKO DELO AVTOR: Aleks Simčič MENTOR: Doc. dr. Boris Sila RECENZENT: Doc. dr. Blaţ Jereb KONZULTANT: Izr. prof. dr. Maja Pori Ljubljana, 2010 Ključne besede: Turizem, šport, športni turizem, Goriška brda, klubi, moţnosti razvoja Naslov: Analiza športnega turizma v Goriških brdih od leta 1991 do 2009 in moţnosti razvoja Avtor: Aleks Simčič Strani: 63 Literatura in viri: 42 Slike: 4 Preglednice: 5 IZVLEČEK Športni turizem pridobiva v Goriških brdih vse bolj pomembno vlogo. Brda imajo bogato enogastronomsko ponudbo, poleg tega pa še veliko kulturno - zgodovinskih znamenitosti, ter zanimivo podobo pokrajine. Pri tem predstavlja športni turizem prijetno dopolnilno dejavnost. Diplomsko delo je zastavljeno tako, da so najprej predstavljena teoretična izhodišča, ki širše zaobjamejo obravnavni problem. Bralcu so prikazani osnovni pojmi o turizmu, športnem turizmu, športni rekreaciji, prostem času. Temu sledi predstavitev razvoja turizma v Sloveniji od osamosvojitve dalje, kjer sta predstavljeni obe strategiji slovenskega turizma, ter organizacija turizma na regionalni in občinski ravni. Nato se obravnava vse bolj zoţuje; najprej Goriška brda v širšem smislu, kjer so bralcu predstavljeni začetki občine Brda, geografske, kulturno-zgodovinske in ekonomske značilnosti, kar bralcu pribliţa okolje, o katerem je govora.
    [Show full text]
  • Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo Prv Čnc Pot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo
    Pohodne poti češnjevega cveta Cherry blossom hiking trails ČmpevkPot 1 / Trail 1: Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo PrvčncPot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo grad Dobrovo / Dobrovo castle grad Dobrovo / Dobrovo castle B B A 11,4 km A 6,5 km 3–4 ure / hours 2–2,5 ure / hours Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, cerkev sv. Jurija v Gradnem s fre- Grad Dobrovo, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Dobrovo castle, skami Lojzeta Spacala in križevim potom Zorana Mušiča, cerkvica v birthplace of Alojz Gradnik in Medana Vedrijanu, vinske kleti / Dobrovo castle, chapel in Šlovrenc, Church of St. George and frescos by Lojze Spacal and Stations of the Cross by Zoran Mušič, Church in Vedrijan, wine cellars BjlPot 7 / Trail cpik7: Dobrovo-Fojana-Barbana-Plešivo- Ceglo-Medana-Dobrovo ČrnicPot 2 / Trail 2: Dobrovo-Slavče-Hlevnik-Hruševlje- grad Dobrovo / Dobrovo castle Neblo-Fojana-Dobrovo B A 12 km grad Dobrovo / Dobrovo castle 3,5–4 ure / hours B A Daljša pot / Long trail: 16,5 km Krajša pot / Short trail: 11,8 km Grad Dobrovo, cerkvici v Fojani Sv. Duh na jezeru in Sv. Florjan, cerkev Trajanje daljše poti / Long trail: 4,5 - 5 ure / hour Marijinega rojstva v Barbani, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Trajanje krajše poti / Short trail: 3 - 3,5 ure / hour Dobrovo castle, Church of St. Spirit on the Lake and Church of St. Florian in Fojana, Church of Mary's Birth in Barbana, birthplace of Alojz Gradnik Znamenitosti na krajši poti / Sights along the shorter trail: kapelica in Medana v Šlovrencu-spust v dolino potoka Kožbanjšček-Hruševlje / chapel in Šlovrenc, descent in the valley of the Kožbanjšček stream - Hruševlje Znamenitosti na daljši poti / Sights along the longer trail: Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, obeležje pri Peternelu iz 2.
    [Show full text]
  • LDN OŠ Alojza Gradnika Dobrovo 2020/21
    Letni delovni načrt šole 2020/2021 OŠ ALOJZA GRADNIKA DOBROVO LDN OŠ ALOJZA GRADNIKA DOBROVO ŠOLSKO LETO 2020/21 Dobrovo, september 2020 1 Letni delovni načrt šole 2020/2021 Vsebina 1 VIZIJA, CILJI IN USMERITEV ŠOLE ...................................................................................................................................... 4 1.1 VIZIJA ŠOLE: ............................................................................................................................................................. 4 1.2 CILJ IN USMERITEV ŠOLE: ........................................................................................................................................ 4 2 OSNOVNI PODATKI O ZAVODU ......................................................................................................................................... 4 2.1 ŠOLSKI OKOLIŠ ......................................................................................................................................................... 4 2.2 OBRATOVALNI ČAS .................................................................................................................................................. 4 2.3 PROSTORSKI POGOJI ............................................................................................................................................... 5 2.4 UČENCI .................................................................................................................................................................... 5 2.4.1 UČENCI
    [Show full text]
  • Prospekt Šmartno
    Veliko se v martnem dogaja tudi na kulturnem podroèju, kjer se èez leto zvrstijo razne delavnice, razstave in praznovanja, pri katerih vèasih sodeluje kar vsa vas. Proti koncu aprila se v mártenske gase naseli prireditev Brda in vino; v zaèetku junija, ko Brda praznujejo Praznik èeenj, postane martno prizorièe kulturno-kulinariènih dogodkov, zadnji junijski konec tedna pa ga preplavijo zvoki Smartfesta etno jazz festivala. Konec avgusta se kraj spremeni v pravljièno vas; sredi septembra se med obzidjem odvrti Festival neodvisnega filma FI; oktobra se po njem sprehajajo udeleenci prireditve Foto Brda, november pa okrona cultural monument martinovanje, povezano predvsem s pokuino novega vina. V galeriji Hie kulture se nizajo redne likovne razstave, koncerti in gledalike predstave. Brika hia pa ponuja na ogled staro SLO opremo preprostega doma z ognjièem. ENG There are many events going on in martno in the field of culture: various workshops, exhibitions and celebrations are organised having the entire village participate. Thus, on the third weekend in April there is the event entitled Brda and Wine, during the first and the second weekend in June, celebrating the Cherry Festival; there are cultural and culinary events, the Smartfest - Etno Jazz Festival is held during the last weekend in June; during the last weekend in June and in August the event called martno informacijske table po naselju informacijske boards village information - fabulous village is held; the third weekend in September hosts a festival of independent film production - FI; the Brda Photo event is held on the third weekend in October and in November there is a big celebration for St.
    [Show full text]
  • W W W .Brda.Si
    BIMOBIS I C E I L B C N Potek poti • Route plan • Percorso • Y I Radwegplan: C I A B D Tolmin – Most na Soči – Avče – Kanal – Gorenja R Y vas – Anhovo – Plave – Prelesje – Nova Gorica B B E – Gorizia / Gorica – Piedimonte del Calvario / A T I Podgora – Valleris / Valerišče – Dolnje Cerovo D R R – Vipolže – Kozana – Šmartno – Vrhovlje pri P B O Kojskem – Višnjevik – Drnovk – Dobrovo – R C Medana – Plešivo – Gagliano / Galjan – Cividale E S V / Čedad – Dolenji Barnas – Španjud – Bijače – O R Laze – Robič – Ladra – Kamno – Volarje – Tolmin C E S I D D Dolžina • Length • Durata • Länge: N U 50 km K R M E , OKUŠAJ, DOŽIVI BRDA Višinska razlika • Altitude difference • O J SPOZNA DISCOVER D , TA AJ • AJ • ŽIVI STI • LAN S ST SPOZN DISCOV OKUŠ TASTE • DO • EXPERI ENITO DMA ERFAHRE, VERKOSTE, ERLEBE BRDA E, EXPE ER • ERF VERKOST ENCE • E ZNAM RKS • LAN Altitudine • Höhenunterschied: E A SC RIE AH E • RL D OPRITE, NCE B RE • S ASSA EBE • MARK L A V 620 m R SS RD CO PO IV S • APORA A PRI RAT ETE LAN R TE TE E D O , V M IVETE ARK H BRD S K A Zahtevnost • Difficulty • A S F 1 SPOZNAJ pristnost Brd OKUŠAJ zdrave briške plodove DOŽIVI utrip življenja v Brdih vrh Korada, priljubljena izletniška točka planincev in sprehajalcev z veličastnim razgledom Difficoltá • Anspruchsgrad: A razgledni stolp Gonjače, 23 m visok razgledni stolp s 144 stopnicami in spomenikom posvečenim 315 žrtvam M Naravni amfiteater, poln vidnih in očem skritih lepot. S potezami Mediterana in bližnjih gora, s pridihom preteklosti Več kot 280 km kolesarskih poti ter več kot 100 km pohodnih 2 Zelo zahtevna • Hard • Sehr schwer • D druge svetovne vojne E R in novimi sodobnimi obrazi.
    [Show full text]
  • Alojz Gradnik and the Slovenian Community in Italy from the Second Half of the Twentieth Century to the Present
    Slovene Studies 37.1–2: 25–44 Alojz Gradnik and the Slovenian Community in Italy from the Second Half of the Twentieth Century to the Present Ana Toroš Key words: Slovenian poetry, Alojz Gradnik, identity, multiculturalism, multilingualism The aim of the article is to shed light on the role of the Slovenian poet Alojz Gradnik within the Slovenian community in Italy from the end of WW II to the present day. In the case of the Friuli-Venezia Giulia region, literary historians have above all been recording the reception of Alojz Gradnik among the Italians (Jan 2001, Košuta 2008, Toroš 2013) and the Friulians (Dapit 2008, Toroš 2013). Less attention has been paid to the particularities of the reception of Gradnik among the Slovenians in the aforementioned region, although it does not match the reception present in the central Slovenian territory at the time.1 In the Friuli-Venezia Giulia region, a crossroads of languages and cultures, three images of Alojz Gradnik were shaped in the twentieth century. From this point of view, the reception of Alojz Gradnik is considered to be special, as his poetry made its way into three different cultural milieus, between which only few intercultural exchanges occurred.2 1 In the second half of the twenieth century, two main works were published on Gradnik’s life and work: the monograph Pesnik Alojz Gradnik (The poet Alojz Gradnik) by Franc Zadravec (1981, 1999) and Pogovori s pesnikom Gradnikom (Conversations with the poet Gradnik) by Marja Boršnik (1954). Both works concentrate on Gradnik’s work in the first half of the twentieth century, less so on his later period in life, after the WW II.
    [Show full text]
  • Goriška Brda So Flišna Submediteranska Pokrajina
    MOLITEV O blagoslovi Bog nam naša trda opočna tla, naš up, naš trud in znoj, krvi nemire in grobišč pokoj – o blagoslovi Bog nam naša Brda! O blagoslovi hiše krov in hleva in latnike pred hišo, češenj sad in breskev cvet in polni sod in kad, ko breme trt v jeseni dozoreva. In blagoslovi nam, o blagoslovi, očvrsti z vedno slajšimi sokovi drevo besede naše osamelo. In kjer odpade z njega list, o daj, da ko se v soncu spet povrne maj, stotero novih listov bo brstelo. DOBRODOŠLI V GORIŠKIH BRDIH – DEŽELI OPOJNIH TRENUTKOV Valujoči svet zelenih, a belo prelomljenih vzpetin je s svojo lepoto in pravljičnostjo navdušil že marsikaterega popotnika, saj je sam pogled na briško pokrajino očarljiv. Posebno mesto imajo Brda zlasti v zavesti poznavalcev in ljubiteljev dobre kapljice, saj če kje, so v Brdih doma izkušeni vinarji in vrhunska vina. Prav po vinu so Brda poznana Slovencem, njihova slava pa gre tudi širom po svetu, saj vina pridelana v Brdih strežejo po najelitnejših restavracijah po vsem svetu. Vendar Brda niso zgolj pokrajina vinogradov, temveč tudi dežela umetnikov. S svojo lepoto je navduševala in navdihovala številne, med njimi pa ima gotovo prvo mesto pesnik Alojz Gradnik, katerega je rodna pokrajina najgloblje pretresla ter zaznamovala njegovo poezijo od prvih začetkov do zadnjih pesmi. Bila je njegov dom, navdih, svet, po katerem je hrepenel, ga občudoval in se vanj vedno znova vračal. Grb občine Brda LEGENDA SIMBOLOV ALI STE VEDELI, DA ... CERKEV RAZGLEDIŠČE GRAD NEZNANE BESEDE SPOMENIK INFORMACIJE MUZEJ NARAVNOGEOGRAFSKA OZNAKA BRD LEGA, RELIEF IN PODNEBJE Gričevnato razgibana pokrajina, polna dolin in vzpetin se razprostira na 72 km².
    [Show full text]
  • Oddaljenost in Bližina Ljudskega V Poeziji Alojza Gradnika
    ODDALJENOST IN BLIŽINA LJUDSKEGA V POEZIJI ALOJZA GRADNIKA MARJETA PISK Razprava obravnava pomembne dejavnike oblikovanja The article examines the use of traditional folk song elements odnosa do geosocialnega prostora domačega kraja, ki pred- in the poetry of Alojz Gradnik. It focuses on the most promi- stavlja pomemben konstituens poezije Alojza Gradnika, v nent factors in the process of forming an identity, first as a procesu oblikovanja identitete v času primarne in sekundar- child and later as an adult, and establishing a relation with ne socializacije. Predstavljeni sta Gradnikova imaginacija one’s birthplace. These represent important components in rojstne Medane in briškega človeka ter raba elementov the poetry of Alojz Gradnik. Discussed are Gradnik’s view ljudskega pesništva v avtorskem korpusu. of Medana, his home village, and of the local population, Ključne besede: Alojz Gradnik, primarna socializacija, and the use of elements of folk poetry in his poems. sekundarna socializacija, identiteta, ljudska pesem, med- Keywords: Alojz Gradnik, primary socialization, secondary besedilne odnosnice. socialization, identity, folk poetry, intertextual references. Pesništvo, tako ljudsko kakor umetno, je odsev širokega spektra značilnosti ustvarjalca in okolja, v katerem ustvarja oz. na drugačen način zaznamuje njegov ustvarjalni svet. Zato se nam ob raziskovanju pesniške ustvarjalnosti razpirajo možnosti razumevanja teh zna- čilnosti in pomembnih dejavnikov, ki so pripomogli k ustvarjalnemu oblikovanju gradiva. V razpravi je obravnavana predstavitev geosocialnega okolja domače vasi in človeka v njem in vključevanje elementov ljudskega pesništva v korpus avtorskih pesmi Alojza Gradnika, obenem pa gre za poskus nakazati interpretacijo vzrokov tega ustvarjalnega postopka. Ob tem je poudarjeno predvsem vprašanje procesa oblikovanja pesnikove recepcije domačega kraja, življenja v njem in tradicije.
    [Show full text]
  • Pokrajine in Kraji V Gradnikovi Poeziji
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO Petra Porenta Diplomsko delo POKRAJINE IN KRAJI V GRADNIKOVI POEZIJI Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Ljubljana, 1. marec 2006 2 Zahvaljujem se mentorju dr. Miranu Hladniku za spremljanje in nasvete pri pisanju diplomske naloge. Posebna zahvala gre vsem, ki se mi pomagali pri nastajanju Vodnika po Gradnikovi učni poti. Hvala staršem za vzpodbude in podporo, Špeli Perne za nasvete in ilustracije, Juriju Porenta za računalniški prerez in oblikovanje, Antonu Štampflu za fotografije ter za vse nepozabne trenutke v deželi vina in poezije. 3 KAZALO KAZALO ........................................................................................................................................................ 4 1. UVOD ......................................................................................................................................................... 6 2. TEORETIČNI DEL .................................................................................................................................... 8 2.1 GRADNIKOVO ŽIVLJENJE ................................................................................................................. 8 2.1.1 OTROŠTVO .................................................................................................................................... 8 2.1.2 ŠOLANJE ....................................................................................................................................... 9 2.1.3 POKLICNO UDEJSTVOVANJE
    [Show full text]