24 Let Briškega Časnika V Briški Hiši Na Humu V Obdobju, Ko Se Narava Umiri, Mraz Šiču

Home , Alojz Gradnik

ŠTEVILKA 97 • LETNIK 24 • ZIMA 2019 Ob izidu 24 let Briškega časnika v Briški hiši na Humu V obdobju, ko se narava umiri, mraz šiču. Konec novembra se je Trg 25. maja vse skrbno zapisane članke in nam želel, potrka na vrata, v hišah gorijo peči in je na Dobrovem odel v praznične lučke, ki da bi tudi v prihodnje tako korektno po- noč najdaljša, je čas za praznovanje. To napovedujejo zadnje trenutke iztekajo- ročali o Brdih. so prazniki svetlobe in mnogih drobnih čega se leta. Jeseni prihodnje leto bomo izdali že lučk, takšnih in drugačnih kamenčkov, To pa je tudi čas, ko se zberemo člani 100. številko. Zahvaljujem se uredništvu ki nam lepšajo življenje. Vsak ima svoj uredniškega odbora Briškega časnika in za dolgoletno sodelovanje, gostiteljem kamenček sreče, lahko je to zvezda na nazdravimo še enemu uspešnemu letu za prijetno postrežbo in prijaznost, vam, nebu, iskrica v otroških očeh, drobna poročanja. Letos smo brbončice raz- drage bralke in bralci, za pozornost in prijaznost soseda, nasmeh mimoido- vajali v Briški hiši na Humu. Tja smo spodbudo. Obljubljam, da vas bomo še čega, sončen dan, dobra knjiga, miren zavili po številnih priporočilih zado- naprej obveščali o zanimivih osebnostih večer zavit v toplo odejo s skodelico voljnih gostov. Zapeljali so nas v bogat in številnih dogodkih, ki se bodo zvrstili toplega čaja in zadnjo številko Briškega kulinarični večer, kjer so nam s skrbno na naših tleh v letu, ki prihaja. časnika … V njej smo strnili jesensko izbranimi jedmi pričarali praznično do- Upam, da se boste spomnili in po- in zimsko dogajanje v Brdih. Razpisali živetje. Prijazno osebje pod taktirko An- častili dan samostojnosti in enotnosti, smo se o Karlu Široku, učitelju, pesniku, dreja Šuligoja in Aleksa Repezze nam je ko smo Slovenci na plebiscitu skoraj mladinskem pisatelju, tigrovcu in naro- postreglo zeliščno frtaljo in briški toč s soglasno sprejeli odločitev, da si želimo dnem delavcu, ki se je pred 130 leti ro- polento, zaključili pa s svinjskim filejem lastno državo. dil v Šmartnem. Oktobra je bila okrogla z domačimi zelišči. Piko na i so doda- Ob rojstvu druge dekade tretjega miza, kjer sta njegovo življenje in delo le slastne pituralke, ki jih v Briški hiši tisočletja vam želim vse dobro na poti osvetlila dr. Savin Jogan, predsednik kuhajo v vinu in sladkorju s cimetom skozi nove koledarske številke. Preživite Društva TIGR Primorske, in upokojena ter klinčki in postrežejo na kostanjevi lepe praznike in naj bodo prav takšni, učiteljica Milena Beguš. posteljici. Nazdravili smo z vinom Kle- kot si jih želite. Jeseni je Občina Brda dobila zlati ti Brda. Ob bogato obloženi mizi smo znak Slovenia Green Destination, trije prijetno kramljali in obujali spomine Lucija Prinčič Terpin, ponudniki pa so pridobili mednarodne na 24-letno prehojeno pot. Ob tej pri- odgovorna urednica trajnostne certifikate. Prvi v Sloveniji se ložnosti nas je pozdravil briški župan Fotografija: lahko pohvalimo z zeleno atrakcijo. Ve- Franc Mužič. Čestital je celotni ekipi za Damijan Simčič, ZOSO liko prelomnico smo obeležili decembra s slavnostno podelitvijo certifikatov Ze- leni ključ (Green Key) Vili Alma Vista in Kleti Brda ter znak EU marjetica Hotelu San Martin. Decembra je bila v Vili Vipolže ustanovljena medobčinska uprava treh občin, in sicer so se pove- zale občine Ajdovščina, Nova Gorica in Brda. Uspešno se je zaključil še eden krog umetnosti ali Art Circle 2019, ki je letos gostil 73 umetnikov iz 20 držav na 14 ambasadah, od tega jih je enajst v Brdih. Pripravili smo vam zanimiv intervju z Ivanom Skubinom, ki sodi v sam vrh svetovne keramike. Na Grad- nikovih večerih pa smo se poklonili nedavno preminulemu dirigentu, zbo- rovodji, glasbenemu pedagogu in skla- datelju Radovanu Kokošarju in enemu najpomembnejših evropskih slikarjev, Člani uredniškega odbora Briškega časnika z županom Francem Mužičem in prijaznim briškemu rojaku po očetu Zoranu Mu- osebjem Briške hiše

BRIŠKI Člani Naslov uredništva: Naklada: 2650 izvodov Milena Beguš, Monika Prinčič, BRIŠKI ČASNIK, Po mnenju Urada vlade za informiranje je Goran Simčič, Iva Sivec, Trg 25. maja 2, javno glasilo Briški Mateja Drnovšček, Erika Koncut 5212 Dobrovo, časnik proizvod informativnega značaja iz tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 13. točke tarifne številke 3 Ustanovitelj in založnik: Oglasno trženje: OBČINA BRDA 330 03 66 tarife prometnega davka, po kateri se Tina Testen Kumar s.p., plačuje DDV. UREDNIŠTVO: mobi: 040 475 676 Računalniški prelom, litografija in tisk: Anita Manfreda, glavna urednica e-pošta: [email protected] GRAFIKA SOČA Briški časnik na internetu: Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Oblikovanje oglasov: www.obcina-brda.si Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje DESENIA Danijela Milašinović s.p. Briški časnik prejme brezplačno vsako Andrej Colja, fotografije gospodinjstvo občine Brda. Fotografija na naslovnici: Ana Cukijati, lektura Za lekturo oglasnih sporočil Damijan Simčič, ZOSO Mateja Mavrič, tajnica uredništva so odgovorni naročniki oglasov issn 1318-8860

Zima 2019 / Briški časnik / 1 Občina Občina

Županovo voščilo Cenjeni občani, spoštovana mladina!

Leto 2019 je naokoli in čez nekaj dni bomo vsto- pili že v tretje desetletje tega stoletja. Iztekajoče se leto je bilo za Občino Brda še posebej pomembno. Počastili smo 25-letnico občine, ki je bila obenem priložnost, da smo se zazrli v vse mejnike naše ob- čine. Dovolite, da nam ponovno zavrtim čas toliko v preteklost, da lahko s ponosom spomnim, da smo Brici naredili ogromne razvojne korake. Glavni mejnik je bila gotovo izgradnja t. i. Sabo- tinske ceste, s čimer smo se, lahko trdim, približali urbanemu centru Novi Gorici, obenem pa vasema Hum in Podsabotin vdahnili razvojnega vetra. Že takoj ob ustanovitvi občine leta 1994 smo pričeli s promocijo Brd kot turistične destinacije, danes se

sadovi takratnega dela še kako žanjejo. Iz skoraj Andrej Colja Fotografija: nikakršnih nočitvenih kapacitet smo v teh 25 letih prerasli na kapaciteto čez 650 ležišč, ki so dve petini pridobivanja dodatnega znanja - Mladinski center leta skoraj v celoti 100-odstotno zasedena. To gre Brda v Obrtni coni Štaloni. gotovo ob bok izjemno uspešnemu razvoju briškega Ja, ravno ta obrtna cona je bila v 90. letih prej- vinogradništva in vinarstva, pa tudi sadjarstva in šnjega stoletja prva poslovna cona, ki smo jo pričeli oljkarstva. urejati v Brdih, danes pa se sodobnejša slika z bo- V teh 25 letih smo se usmerili v zagotavljanje gatejšo ponudbo riše tudi poslovni coni Agrarija Za ustrezne komunalne in cestne infrastrukture. Ob- njeno komunalno infrastrukturo bomo vložili kar novljena je skoraj celotna trasa od Sabotinske ceste dober milijon evrov. V prihodnje si nadejam tudi do Neblega, prenovili smo središče Dobrovega, v ureditve poslovne cone na Humu. Brda je pritekla čistejša voda iz Mrzleka, poskrbeli Pomembna pridobitev za Brice je gotovo tudi nov smo že za številne čistilne naprave v večjih vaseh, zdravstveni dom na Dobrovem. Res da za potrebe subvencioniramo pa nakupe in vgradnjo malih čis- briških občanov primanjkuje še ena splošna ambu- tilnih naprav posameznim gospodinjstvom, ki se ne lanta, vendar sem prepričan, da bomo s plodnim morejo priključiti kanalizacijskemu omrežju. sodelovanjem in komunikacijo z Zdravstvenim Poskrbeli smo za ohranitev kulturne in naravne domom – Osnovno varstvo Nova Gorica v začetku dediščine. Obnovljeni so Grad Dobrovo, Vila Vi- prihodnjega leta uspeli tudi to potrebo pripeljati do polže in srednjeveška vasica Šmartno. Podpiramo uresničitve. društveno dejavnost, ki ohranja in razvija kulturno Na tem mestu moram poudariti, da smo zado- udejstvovanje, prenos znanja in tradicije na mlajše voljni tudi z delovanjem krajevne skupnosti in kar rodove. 14 vaških skupnosti, ki delujejo kot podaljšana roka In ko že govorimo o mlajših rodovih, ne morem občine in na tak način omogočajo bolj demokratično mimo investicij v briško šolsko infrastrukturo in delovanje občine. Pozitivno se odzivajo na ali soor- mladinski center. Obe šolski stavbi sta bili energetsko ganizirajo tudi vse pomembne dogodke v občini. prenovljeni kot tudi občinska stavba, zgradili smo Utrjujemo pa tudi vezi s sosednjima državama nov prizidek šole na Dobrovem, pa prizidek vrtca Italijo in Avstrijo. V letošnjem letu smo intenzivno v Kojskem, prihodnje leto pa bo na vrsti gradnja pristopili k širitvi palete priložnosti sodelovanj s prizidka vrtca na Dobrovem. Končno je mladini celovško mestno občino, ki bo, kot nam je obljubila, zagotovljen tudi prostor druženja, ustvarjanja in obnovila celovško hišo v Šmartnem. Nadejamo pa si

Zima 2019 / Briški časnik / 2 Občina Konferenca Global Green Županovo voščilo Destination Days tudi tesnejšega sodelovanja na področju turizma in prenosa znanj. V letošnjem letu smo pridobili tudi dve pomembni Destinacija Brda potrditvi razvojnih smernic občine. Oktobra smo prejeli nagrado za Naj podeželsko skupnost 2019 in v eliti 100 obenem postali prva občina, ki bo Slovenijo predstavljala na natečaju na evropski ravni. Pridobili pa smo tudi zlati znak Slovenia Green Destination. svetovnih Posebej naj nekaj besed namenim obvoznici v Kojskem, ki bo zgrajena v naslednjih dveh letih. Iz direkcije za infrastrukturo smo namreč tudi ob le- trajnostnih tošnjem črtanju številnih državnih investicij dobili zagotovilo, da za to obvoznico ostaja zagotovljen destinacij denar. Drznem si trditi, da tudi pri projektu Terme Spa Brda prihajamo vedno bliže ciljni črti. Zelo inten- V okviru letošnje zivno potekajo pogovori o dveh ali treh alternativah, konference Global prepričan sem, da bo ena izmed teh gotovo uspela in Green Destinations posledično se bo kmalu udejanjil projekt, ki ga ob- Days (GGDD), ki ljubljam že več kot desetletje in katerega del ponudbe je potekala med 8. bo tudi razpršeni hotel v Slapniku. in 12. oktobrom Brda, cenjene občanke in občani, so postale sti- v Zagrebu in na čišče oziroma vozlišče pomembnih dogovorov, tudi Malem Lošinju, meddržavnih. Spomnimo se samo letošnjega sreča- Fotografija: Andrej Andrej Colja Fotografija: je bil razkrit tudi nja med predsednikom dežele Furlanije Julijske kra- seznam Top 100 jine Massimilianom Fedrigo in slovensko ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec, ali pa mednaro- trajnostnih destinacij sveta (2019 Sustainable dnega srečanja Alpe Adria Trail v Vili Vipolže. Lan- Destinations Top 100). Med 31 slovenskimi sko poletje pa smo imeli tudi čast gostiti trilateralno destinacijami je ta naziv osvojila tudi Občina meddržavno srečanje med slovenskim predsednikom Brda. Borutom Pahorjem, hrvaško predsednico Kolindo Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Grabar Kitarović in avstrijskim zveznim predsedni- Brda Tina Novak Samec je novico o uvrstitvi med stoterico naj- kom dr. Alexandrom Van der Bellenom. Da gostimo boljših destinacij pospremila z besedami: »Vsak prejeti certifikat tovrstna srečanja, ni samoumevno in zato moramo dokazuje, da smo v Brdih v preteklih desetletjih veliko naredili v biti nanje več kot ponosni. smeri trajnostnega razvoja destinacije na vseh področjih. Gre za način razmišljanja, za način življenja, katerega smo v teh letih V rokah imamo škarje in platno, da nadaljujemo osvojili. Brda tako spadajo v sam svetovni vrh butičnih zelenih po poti, ki smo si jo zastavili ob ustanovitvi občine: destinacij. Najpomembneje pa je, da se tu dobro počutimo tako občanom, predvsem pa mladim, zagotoviti prijetno prebivalci kot dnevni in večdnevni obiskovalci.« okolje za bivanje in ustvarjanje poslovnih trajno- Konferenca GGDD je ena najpomembnejših letnih globalnih stnih priložnosti, obiskovalcem Brd pa ponuditi dogodkov trajnostnega turizma. Tematika tokratnega GGDD se je dotikala aktualne problematike prekomernega turizma in izkušnjo prave gostoljubnosti. To Brici znamo. Zato usmerjanja turističnih tokov. Strokovnjaki so tokrat iskali ze- cenjene občanke in občani, naj vam ob letošnjih lene rešitve za razpršitev turističnih tokov, ustrezno promocijo prazničnih dneh zaželim vesele in brezskrbne dru- trajnostnih destinacij, oblikovanje trajnostnih turističnih pro- žinske radosti ter veliko dobrega v letu 2020. Naj bo duktov oz. ponudbe, 'de-karbonizacije' in prilagajanja podneb- leto, ki prihaja, energično, uspešno in iskrivo. nim spremembam. Če je pretekla leta elitni izbor sestavljala le peščica slovenskih Ob tej priložnosti čestitam tudi uredništvu Bri- destinacij, je tokrat Slovenija popolnoma prekosila vse ostale škega časnika, ki skrbno bdi in zapisuje vse uspehe sodelujoče države. Teh je bilo 29, druga država z največ destina- in mejnike v briški občini. Naj se tovrstno korektno cijami je letos Nizozemska, takoj za njo Portugalska. poročanje nadaljuje tudi v prihodnjem letu, ko Na severnem Primorskem so se poleg Brd na seznam uvrstile bomo občani v roke prejeli že stoto številko Briškega destinacije Miren - Kostanjevica, Vipavska dolina, Nova Gorica in Komen, kar dokazuje, da je celotna regija trajnostno narav- časnika. Srečno! nana in zato še toliko bolj vabljiva za okoljsko osveščene turiste.

župan Franc Mužič Erika Koncut

Zima 2019 / Briški časnik / 3 Občina Občina

Uvod v praznično vzdušje Čarobna Brda Ko zadiši po božičnem čaju in kuhanem vinu, po sladkih pregrehah, nori nakupovalni mrzlici in obdarovanju, se praznično vzdušje počasi pritihotapi v vsa večja slovenska mesta. S prižigom neštetih svetlobnih telesc oživijo uličice in trgi, ljudje si vzamemo čas za prijatelje in druženja, zažarijo otroške oči. Na dan, ko so bučno prižgali lučke v naši prestolnici, smo jih nekaj minut kasneje še glasneje prižgali na Trgu 25. maja na Dobrovem. Čeprav smo si vsi ob prižigu prav po tiho želeli okronati čarobnost trenutka z nekaj snežnimi kepicami, je na petek 29. novembra prevladalo milo in za ta čas precej toplo vreme. A nič hudega, zimsko praznično vzdušje smo si pričarali kar sami.

Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je skupaj z Občino Brda sta omogočil, da so se zadnji trenutki novembra, s kančkom prazničnega blišča, prelili v nove začetke. Tudi letos so uvod v praznovanje otvorili najmlaj- ši. Po hodniku in učilnicah osnovne šole se je razlegal otroški vrvež, smeh in neučakanost. Na ustvarjalni delavnici so otroci izdelovali praznične lučke, ki so jih posuli z decembrskim bliščem. Bleščal se je tudi ves razred, stopnišče šole, starši in otroci. V soju lučk so se odpravili na pohod do grajskega dvo- rišča. Dogajanje na odru je v paket prazničnega presenečenja, z veliko

Zima 2019 / Briški časnik / 4 Občina

Uvod v praznično vzdušje rdečo mašno na vrhu, skrbno zavil mladenič, kateremu tovrstna sodelovanja predstavljajo pravi izziv. Dominik Rusjan se je tudi tokrat več kot odlič- no odrezal. Na odru so se mu najprej pridružili člani Okteta Quercus in nam v ritmu ubranih melodij pričarali bel božič. Sledila je plesna poslastica, toč- ka, ki so jo dekleta Športnega twirling kluba Brda pripravila prav za dogodek, za prižig lučk. Predstavila so se tudi no- vopečena dekleta, ki so se s palico prvič srečala pred nekaj meseci. Spodnje veje prazničnega drevesca so nam tudi tokrat pomagali okrasiti otroci iz vrtca in tako našo bujno lepotico odeli z unika- tnimi in obstojnimi okraski. Po pozdravnem nagovoru briškega podžupana Žarka Kodermaca in direktorice Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tine Novak Samec se je začelo težko pričakovano odšte- vanje. V en glas smo skupaj odštevali in se veselili pravljičnega trenutka. Ob prižigu je zadonel venček prazničnih pesmi v izvedbi Mladinskega pihalnega orkestra Brda. Čarobnost dogodka je pričaral tudi osnovnošolski zborček glasbenega krožka učencev od 1. do 4. razreda. Otroke je med petjem na harmoniki spremljala Tjaša Zimic, na klaviaturi pa Monika Šuligoj. Mala tek- movalna skupina Plesnega kluba L'uniti je energično zapolnila oder. Peterica je ponovno dokazala, da vrhunski re- zultati in odličja prihajajo v prave roke. Z novo točko se je predstavil tudi zlati evropski par, ki ga sestavljata Pia in Mark. Čestitke plesalcem in mentorici Tanji Simčič. Ob skorajšnjem zaključku uradne- ga dela se je zatresla tudi mogočna oljka sredi krožnega križišča. Norčava in plesno razposajena druščina Ples- nega kluba #lospravilos je pod nadzorom mlade mentorice Anje Pertovt priplesala vonj po zimi in prihajajočih praznikih. Poslovili smo se ob zvokih Mladinskega pihalnega orkestra Brda. Dirigentsko paličico je tokrat prvič javno zavihtela radoživa mladenka, prva ženska v zgodovini briškega godbeni- štva, dirigentka Neža Mozetič. Za odlično praznično vzdušje in dodaten prazničen blišč gre posebna zahvala Osnovni šoli Alojza Gradnika, da smo lahko praznično delavnico izvedli v toplih in svetlih učilnicah. Za veselo druženje po dogodku, tople napitke in mamljive prigrizke so poskrbeli otroci

Zima 2019 / Briški časnik / 5 Občina Občina

Uvod v praznično vzdušje

iz šole in ekipa Društva žuristov Crwvo, za potešitev radove- Medeni čudež na gozdni ulici 1/a in palčkom pomagali raz- dnosti pri zbiri pravega prazničnega darila pa številni obli- nositi darila, za zaključek večera pa se zavili v topel objem kovalci na stojnicah. Prečudovit dar, veličastno praznično Božička, ki je obdaril prav vse otroke. drevesce, je letos bilo pripeljano s Huma, kjer je na Osredku Naj bodo tudi ti zadnji trenutki iztekajočega se leta pov- pri Jelinovih dolga leta krasilo domače dvorišče. Hvala dru- sem otroško razigrani, nesebično doživeti in v toplino obje- žini Jelina. mov in dobrih želja odeti. V sredini decembra smo v Vili Vipolže ponovno nestrpno pričakali bradatega junaka. Najmlajši so se neizmerno zaba- Mateja Drnovšček vali na praznični ustvarjalni delavnici, si ogledali predstavo Fotografije: Damijan Simčič - ZOSO

Zima 2019 / Briški časnik / 6 Občina

7. redna seja Občinskega sveta Občine Brda Kraje v avtomobile so izziv, ki mu je potrebno pristriči krila

Čeprav je novogoriška priložnost. Kot temeljno rešitev tega razvojnimi motnjami potrebujejo policija v letu 2018 v varnostnega izziva novogoriški ko- celostno oskrbo, drugačen program mandir izpostavlja preventivo. Na in pomoč različnih strokovnjakov. briški občini zabeležila nekaterih območjih občin, sploh Prilagojen program za predšolske manj kršitev kot leto tam, kjer so izletne točke, so bile re- otroke se izvaja v CIRIUS Vipava, prej, je največji aktualni cimo postavljene opozorilne table, kar pa za te otroke pomeni dodatno varnostni izziv v naj obiskovalci poskrbijo za lastno dnevno obremenitev zaradi prevo- premoženje. Drugi predlog pa je, da za. Razvojna ambulanta v Stari Gori občini povečan obseg občani posredujejo podatke o su- obravnava več otrok z razvojnimi te- vlomov v avtomobile. mljivih avtomobilih in registrskih žavami, ki bi potrebovali vključitev Na problematiko so tablicah. Direktorica občinske upra- v oddelek prilagojenega programa svetniki na oktobrski ve Anita Manfreda je napovedala za predšolske otroke,« so svetnikom tudi vzpostavitev video nadzora na pojasnili iz vodstva OŠ Kozara. Ob- seji opozorili tudi kritičnih točkah v občini. Občin- čina Brda bo program sofinancirala, komandirja novogoriške ska uprava je že nabavila opremo v kolikor bodo v program vključe- policijske postaje Sejada za videonadzor, ki bo nameščena ni otroci, za katere je po veljavnih Jušića. Vlomi so se v na Gradu Dobrovo (obe parkirišči) predpisih dolžna sofinancirati del in v Šmartnem, kjer se bo nadzira- cene programa. Stroški morebitne- zadnjem času vršili skoraj lo glavno parkirišče na Padratah. ga izpada do najvišjega normativa vsakodnevno in na točkah, »Zagotovo pa z videonadzori po bodo v letu 2019 občine soustanovi- ki niso odročne. celih Brdih ne bomo rešili trenutne- teljice sofinancirale skladno z delit- ga problema. Dejstvo je, da je pot- veno bilanco, skladno z dogovorom rebno zaščititi zunanje obiskovalce predstavnikov občin ustanoviteljic z Največ tatvin je bilo na parki- Brd, ker se zaradi tega širi slab glas dne 26. 8. 2019. riščih ob Gradu Dobrovo in Šmar- iz Brd,« je posebej podčrtala Man- tnem, na poti na Sabotin ter ob Kleti fredova. Pozna se tudi manjkajoča Brda. Zadeva se stopnjuje. Najhuje prisotnost vodje okoliša, zato je na Svetniki so sprejeli tudi je, da obstaja neko zavedanje, da je komandirja naslovila apel v imenu drugi rebalans proračuna to postalo normalno, obenem pa občine, da se čim prej pristopi in Na oktobrski seji so svetniki spre- pomeni tudi slabo »popotnico« za zagotovi vodjo okoliša. Svetniki so jeli tudi drugi rebalans proračuna. sloves občine kot turistično varno spregovorili tudi o pereči problema- Razlogi zanj so bili zadolžitev za destinacijo, so poudarili na občin- tiki prisotnosti preprodaje drog. projekt Mladinski center Štaloni, skem svetu. Spomnimo še, da sta predvidena prodaja stanovanja na bili v zadnjem letu kar trikrat na Dobrovem ter stavbnega zemljišča udaru nepridipravov tudi bencinski Novosti na OŠ Kozara v Fojani, povečanje sredstev za Za- črpalki v Štalonih in Vipolžah, ki sta Novosti pa se obetajo tudi v Javnem vod za turizem, kulturo, mladino bili oškodovani predvsem za večjo zavodu Osnovna šola Kozara Nova in šport Brda (med drugim zaradi količino tobačnih izdelkov. Policija Gorica, ki uvaja prilagojen program sofinanciranja programa zimskega je, kot je pojasnil novogoriški ko- za predšolske otroke s posebnimi varstva otrok in projekta zastekli- mandir, opravila nekaj konkretnih potrebami. »Starši, ki imajo predšol- tve paviljona ob Gradu Dobrovo) in zased s ciljem izslediti storilce kraj skega otroka s posebnimi potrebami povečanje sredstev za dodatne ugo- na briških parkiriščih. Operativno in živijo na območju občin ustano- dnosti staršev otrok v vrtcih. ne razpolagajo s podatki o storil- viteljic Osnovne šole Kozara Nova cih, ugotovitve pa sicer kažejo, da Gorica, trenutno nimajo možnosti storilci prihajajo preko meje. Po vključitve otroka v oddelek prilago- opravljenem kaznivem dejanju se jenega programa za predšolske otro- umaknejo na italijansko stran. Naj- ke – razvojni oddelek vrtca. Otroci z večkrat so žrtve vlomov vozniki, ki v razvojnimi težavami imajo v večini svojih avtomobilih pustijo vrednej- primerov odločbo za dodatno po- še predmete na vidnih mestih. Gre moč, ki jo izvajajo specialni pedago- Erika Koncut za profesionalce, ki izkoristijo vsako gi v vrtcih. Nekateri otroci s težjimi

Zima 2019 / Briški časnik / 7 Občina Občina

8. redna seja Občinskega sveta Občine Brda Do leta 2022 nov prizidek vrtca na Dobrovem Srž novembrske seje otroke s posebnimi potrebami, o znanost in šport je ob kontroli po- občinskega sveta je bila katerem poročamo v članku o 7. dalo svoje pripombe in priporočila redni seji. na odlok o ustanovitvi vzgojno- prva obravnava proračuna, -izobraževalnega zavoda Osnovna ki ga letos občinski Novosti na področju šola Alojza Gradnika Dobrovo, svet prvič sprejema za medobčinske uprave ki so narekovale spremembe, do- obdobje dveh let, in sicer Z novim letom se obetajo no- polnitve in posodobitve odloka. za leto 2020 in 2021. V vosti na področju medobčinske Glede na navedeno je bilo smiselno sprejetje novega prečiščenega prihodnjem letu bo občina uprave. Ta bo odslej skupna trem občinam, in sicer občinam Ajdov- odloka. Glavne novosti so, poleg razpolagala s 7.422.245 ščina, Brda in Nova Gorica. Sedež- spremembe imena, dodatne dejav- evri, medtem ko leto na občina in uradni delodajalec bo nosti, ki doslej niso bile vpisane, kasneje s 6.874.056 evri. ravno slednja, ki bo vplačevala naj- kot tudi, da zavod lahko v okviru večji delež stroškov, in sicer 56 od- svoje registrirane dejavnosti opra- stotkov, 34 odstotkov pripada Aj- vlja še druge dejavnosti, kot so Novosti v prihodnjem prora- dovščini, Bricem pa 10. Širi se tudi npr. spodbujanje in organiziranje čunskem obdobju so širitev pro- paleta nalog. Dosedanjima občin- interesnih in družbenih aktivnosti grama medobčinske uprave, ki bo skemu inšpekcijskemu nadzoru in učencev ter v ta namen povezo- z letom 2020 skupna z novogo- redarstvu se sedaj pridružujeta še vanje s starši, delavci v podjetjih, riško mestno občino in ajdovsko notranja revizija in pravna služba. kulturnimi, športnimi, turistični- občino. Občina bo zagrizla tudi Brda bodo z novo ureditvijo pri- mi in drugimi organizacijami ter v nalogo ustanovitve režijskega dobila stalno prisotnost redarske ostalimi občani, kot tudi da sku- obrata, briški starši pa se bodo do službe tako v popoldanskih urah paj s starši in drugimi uporabniki leta 2022 razveselili novih prosto- kot tudi ob sobotah in nedeljah. V v občini razvija in organizira širše rov vrtca na Dobrovem. ta namen bo občina nabavila po- možnosti za aktivnosti učencev, Dokumentacijo bodo priče- sebno vozilo. Drugo branje odloka druge mladine in občanov na poli urejati v prihodnjem letu, leta o ustanovitvi medobčinske uprave dročju izobraževanja, kulture, tu- 2021 pa bodo stekla gradbena dela, Mestne občine Nova Gorica, Ob- rizma in športa. V odloku je bil vredna nekaj čez 400.000 evrov. čine Ajdovščina in Občine Brda pri organizacijskih enotah dodan Končno podobo bo v prihodnjem bo 9. decembra na skupni seji vseh dislociran oddelek vrtca v Biljani, letu dobilo tudi igrišče ob vrtcu v treh občinskih svetov v Vili Vipol- pa tudi šolski okoliš, ki doslej ni bil Kojskem, kjer se v prihodnjih le- že. vključen v odloku. Nenazadnje so tih obeta gradnja kanalizacijskega bile podrobneje definirane volitve omrežja in čistilne naprave. Poleg Nov odlok o ustanovitvi učiteljev in strokovnih delavcev v tega so leta 2020 načrtovane večje svet zavoda. asfaltacije dotrajanih cestnih odse- vzgojno-izobraževalnega Svetniki so na novembrski seji kov v Vedrijanu, zaselku Robida v zavoda Osnovna šola Aloj- potrdili tudi, da Mark Jakin osta- Biljani ter v Neblem. Nadaljujejo za Gradnika Dobrovo ja tudi v naslednjem štiriletnem se tudi aktivnosti največjih inve- Novembrska seja je bila name- mandatu predstavnik Občine Brda sticij v občini: obrtni coni Agrari- njena tudi obravnavi odloka o v senatih za reševanje pritožb zo- ja, krožišču v Drnovku in Neblem, ustanovitvi javnega vzgojno-izo- per delo policistov. obvoznici v Kojskem in prometni braževalnega zavoda Osnovna šola ureditvi od Dobrovega proti vasici Alojza Gradnika Dobrovo. Prvotni Podeljevanje občinskih Biljana. odlok o ustanovitvi osnovne šole Zeleno luč briških občinskih Dobrovo je bil sprejet v letu 1997. nagrad in priznanj po svetnikov je na novembrski seji Do letošnjega leta so bile spreje- novem prejel tudi projekt Osnovne šole te štiri spremembe in dopolnitve Obetajo pa se spremembe na Kozara glede zagotavljanja prila- tega odloka, ki so bile najbolj nuj- področju podeljevanja občinskih gojenega programa za predšolske ne. Ministrstvo za izobraževanje, nagrad in priznanj. Na pobudo

Zima 2019 / Briški časnik / 8 Občina

8. redna seja Občinskega sveta Občine Brda občinskega sveta je občinska upra- Naziv častnega občana se po- nem, literarnem, naravovarstve- va Občine Brda pripravila nov od- deljuje izjemoma in je najvišje nem in humanitarnem področju. lok o občinskem prazniku Občine priznanje Občine Brda. Naziv Vsako leto se lahko podeli največ Brda in podeljevanju občinskih častnega občana se podeli osebi tri nagrade. priznanj, v katerem je podrobneje za izjemne dosežke življenjskega Priznanje Občine Brda se po- razdelala postopek podeljevanja dela, ki ga odražajo: vizionar- deli posameznikom, podjetjem, občinskih priznanj. Glavne novo- stvo, dobrobit, humanitarnost, zavodom, društvom in drugim sti so, da se nagrade lahko podelju- sodelovanje in skrb za blaginjo in organizacijam za posamične je tudi posmrtno in uveden je tudi promocijo občine s poudarkom uspehe ali vidne dosežke na naj- nov instrument, in sicer odvzem na javnem delovanju kot tudi iz- različnejših področjih dela in priznanja oziroma nagrade. To se jemne zasluge na vseh področjih ustvarjanja, ob važnih jubilejih, lahko zgodi v primeru, če se ugo- družbenega življenja, ki imajo dolgoletnem uspešnem delova- tovijo okoliščine ali dejstva ne- trajni pomen. nju ter ob drugih slovesnejših častne narave, ki so bila neznana Nagrada Občine Brda se po- priložnostih. Vsako leto se lahko ali zamolčana ob podelitvi nagrade deli posameznikom, podjetjem, podeli največ tri priznanja. oziroma priznanja, bi pa odločil- zavodom, društvom in drugim Predlog za podelitev priznanj no vplivala na podelitev, če bi bila organizacijam za pomembnejše lahko podajo fizične osebe, pod- takrat znana, oziroma če je občan in izjemne uspehe na gospodar- jetja, zavodi, organizacije in s pravnomočno sodbo obsojen na skem, znanstvenem, kulturnem, skupnosti, društva, župan in od- nepogojno kazen zapora, daljšo od športnim, vzgojno-izobraževa- bori občinskega sveta. šestih mesecev, če je bilo kaznivo dejanje storjeno naklepno. Erika Koncut Skupna seja občinskih svetov občin Ajdovščina, Brda in Nova Gorica V Vili Vipolže ustanovljena medobčinska uprava treh občin V ponedeljek, 9. decembra, je v Vili uresničevanju povezovanja v regijo na konkretnih nalo- Vipolže potekala skupna seja občinskih gah občin. Naj še izpostavim, da je Občina Brda z raz- širjeno medobčinsko upravo pridobila stalno prisotnost svetov občin Ajdovščina, Brda in Nova redarja, po potrebi tudi ob koncu tedna in ob praznikih, Gorica, s čimer so si občine zagotovile poleg tega pa bo redar v briški občinski stavbi imel svo- povračilo vsaj tretjine stroškov s strani jo pisarno z uradnimi urami, kar pomeni, da se bodo države. lahko občani za dodatne informacije lahko obrnili tudi konkretno na redarja. Sedež medobčinske uprave ostaja Nova Gorica in Brda sta sicer že prej sodelovali (od v Novi Gorici. leta 2012), vendar je zakon, sprejet leta 2017, določil, da Anita Manfreda povračilo stroškov lahko koristijo zgolj uprave, ki si jih delijo vsaj tri občine in ki opravljajo vsaj dve skupni nalogi za vse tri občine. Novoustanovljena skupna uprava bo z delovanjem začela 1. januarja 2020, pokrivala pa bo štiri področ- ja: inšpekcijsko nadzorstvo, redarsko in pravno službo ter notranjo revizijo. Ravno zaradi dodatni nalog bodo uprave lahko zaprosile za kritje polovice stroškov, kar je bil poglavitni razlog za združevanje več občin. Prvi dve nalogi bosta funkcionalni že januarja prihodnje leto, preostali pa proti koncu leta 2020. Gre tudi poudariti, da novoustanovljena skupna občinska uprava, ki povezuje Vipavsko dolino z Brdi, velja za prvi korak k

Zima 2019 / Briški časnik / 9 Občina Občina

Občina Brda pridobila pomembne potrditve trajnostni usmeritvi Klet Brda je prva klet na svetu s certifikatom Zeleni ključ

Jeseni je trajnostna usmeritev v Občini Brda dobila pomembne potrditve, in sicer zlati znak Slovenia Green Destination, trije ponudniki pa so pridobili mednarodne trajnostne certifikate. Prvi v Sloveniji se lahko pohvalimo z zeleno atrakcijo. Veliko prelomnico pa smo obeležili v torek, 10. decembra, s slavnostno podelitvijo certifikatov Zeleni ključ (Green Key) Vili Alma Vista in Kleti Brda ter znaka EU marjetica Hotelu San Martin.

“Veseli nas dejstvo, da v Brdih živimo po načelih trajnostnega razvoja. V fazi pridobivanja zelenega znaka in Andrej Colja Fotografija: trajnostnih ter okoljskih certifikatov tako ne institucija ne klet na svetovni ravni, ki je pridobila znak Zeleni ključ. Na ponudniki nismo izvajali posebnih prilagoditev v našem tem področju v Sloveniji resnično orjemo ledino in smo delovanju, saj je trajnost že vcepljena v naše vsakdanje ak- pionirji na področju certificiranja trajnostnih praks. Zelena tivnosti, delo, način razmišljanja. Vsekakor lahko na dolo- shema je primer dobre prakse tudi globalno.” čenih področjih, kot so varčevanje z naravnimi viri ener- Direktor Silvan Peršolja je o pomenu pridobljenih traj- gije, ohranjanje naravne ter kulturne dediščine, ločevanju nostnih certifikatov izpostavil: “Gre za lep prispevek k tr- odpadkov, še veliko postorimo, zato bo naša naloga tudi ženju kleti. Pričakujemo, da bomo s pomočjo teh pritegnili v prihodnje ozaveščati prebivalce in ponudnike v Brdih o še več obiskovalcev, predvsem tujih, ki iščejo originalnost vseh teh možnostih. Zeleni znaki in certifikati so pomemb- in direkten stik s proizvodnjo, vinom ... Kajti sleherni, ki si ni za goste, ki k nam zahajajo, saj potrjujejo zavezo zelene najprej ogleda klet in dobi pojasnilo, kje in kako se pride- butične destinacije, v kateri prebivalci in ponudniki še kako lujeta grozdje in vino, dobi poseben pogled na vse te faze skrbijo za ohranjanje vseh danosti in ni vseeno, kaj bomo in postane tudi ljubitelj briških vin. Prilagoditi se zelenim zapustili našim zanamcem. Je tudi dokaz pristnosti in na- smernicam sploh ni bilo težko, zeleni trajnostni pristop je ravnosti vseh naših proizvodov in produktov,” je ob tej po- že vtkan v naše navade. Vsak vinogradnik ali vinar svojo sebni priložnosti povedala direktorica Zavoda za turizem, dejavnost opravlja na način, da jo samo izboljšuje, da jo bo kulturo, mladino in šport Brda Tina Novak Samec. lahko zapustil svojim potomcem. Tako da sta skrb za okolje Petra Čad iz Slovenske turistične organizacije in gene- in trajnostni razvoj zasidrana v samo jedro našega delova- ralna sekretarka ministrstva za gospodarski razvoj in teh- nj a .” nologijo Eva Štravs Podlogar sta Vili Alma Vista in Hotelu Trajnostnemu delovanju se že leta predajajo tudi v Vili San Martin izročili znaka Slovenia Green Accomodation, Alma Vista. Martina Alma o pomenu potrditve prave usme- Kleti Brda, ki je med drugim prva klet na svetovni ravni, ritve s strani STO in Zelenega ključa pravi: “Ta znak goto- ki je pridobila znak Zeleni ključ, pa znak Slovenia Green vo pomeni še eno veliko zavezanost, da resnično sledimo Attraction. Gre za prvi tovrstni znak v Sloveniji. Generalna trajnostnemu razvoju. V Vili Alma Vista smo bili že pred sekretarka je uspeh največje slovenske zadružne kleti po- certificiranjem trajnostno naravnani, zato nam priprava hvalila z besedami: “Na ministrstvu za gospodarski razvoj dokumentacije ni predstavljala težav. V tem kontekstu mi in tehnologijo že več kot desetletje spodbujamo uvedbo je bilo zanimivo to, da sem lahko sebe preverila, kaj lahko okoljskih znakov. Izrazitejši zagon pa beležimo od uvedbe naredim, da bo še boljše, kaj lahko nadgradim, dogradim.” zelene sheme v letu 2015. V Sloveniji gradimo turizem na Hotel San Martin, ki ga upravlja družina Valentinčič, trajnostnem pristopu, to pa vključuje tudi skrb za okolje. je, kot smo že omenili, prejel znak EU marjetica. Certifi- Brda so se izkazala že v natečaju za evropsko destinacijo kat je Martinu Valentinčiču podelila direktorica ZTKMŠ odličnosti leta 2015, ko so zmagala na temo lokalne kulina- Brda Tina Novak Samec. Vesna Valentinčič je o trajnostni rike v turizmu in s celovitim oživljanjem lokalnega okolja usmerjenosti hotela izpostavila: “San Martin ni zlit z oko- na trajnostni način. Čestitamo prejemnikom znakov Slove- lico in prepleten z naravo samo na videz, celotna gradnja nia Green, še posebej pa smo ponosni, da je Klet Brda prva in finese so premišljene in v skladu z eko standardi. Že pri

Zima 2019 / Briški časnik / 10 Občina

Utrjevanje vezi s celovško mestno občino Celovčani bodo ponovili vajo izpred 40 let in obnovili slikarsko hišo Konec oktobra so na temo sodelovanja na področju turizma, enogastronomije in čezmejnih projektov celovško mestno upravo obiskali direktorica briške občinske uprave Anita Manfreda, direktorica ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec in predsednik AACC Bernard Sadovnik. Ob tej priložnosti sta Mestna občina Celovec in Občina Brda podpisali končno verzijo pogodbe o podaljšanju najema Celovške hiše v Šmartnem. Celovška občina bo najemnik še nadaljnjih pet let z možnostjo podaljšanja, z briško občino pa se je tudi do- Stojnica Moro Celovec govorila, da bo hišo v Šmartnem obnovila, s čimer bo

Fotografija: Andrej Andrej Colja Fotografija: ponovila gesto iz obdobja takoj po potresu leta 1976. Enzo Enea je celotno igrišče prekril s 300 drevesi, tipič- Namera je briško delegacijo zelo razveselila, saj bo tako nimi za srednjeevropske gozdove. Navdih je Littmann srednjeveški briški biser pridobil na podobi in ponudbi, našel v sliki, ki jo je že pred skoraj 40 leti vizionarsko predvsem pa gre za še eno od uspešnih zgodb utrjeva- ustvaril avstrijski umetnik Max Peintner. Umetnina nja čezmejnih vezi, za katero gre gotovo zasluga koroški trka na zavest ljudi, da bomo nekega dne morda pri- organizaciji AACC. morani naravo občudovati v posebej za to namenjenih Briški delegaciji so v Celovcu med drugim predstavi- prostorih, kot že počenjamo v živalskih vrtovih. Briška li umetniški projekt na celovškem stadionu For Forest delegacija je v Celovcu obiskala tudi stojnico kmetije - The Unending Attraction of Nature. Gre za umetniško Moro. stvaritev Klausa Littmanna, ki velja za največjo avstrij- Erika Koncut sko javno umetniško instalacijo. Pokrajinski arhitekt Fotografije: Damijan Simčič - ZOSO

Občina Brda pridobila pomembne potrditve trajnostni usmeritvi

gradnji smo v veliki meri uporabljali v trajnostne usmeritve destinacije, pozornost namenil tudi podnebnim naravne in trajnostne materiale: les, bodisi dosedanje dosežke kot vizijo spremembam v destinaciji, zmanjše- železo, kamen in beton. EU marjetica za prihodnje, priložnosti varčevanja z vanju ogličnega odtisa ter obnovljivim za hotel pomeni dokončno potrdilo o energijo in vodo kot tudi temeljitejše- virom energije. Posebej navdihujoča je trdem delu v smeri sobivanja z nara- ga ločevanja odpadkov ter posledično bila okrogla miza z mladimi briškimi vo in okoljem, predvsem pa temeljni zmanjšanja bremena na okolje. Rav- zelenimi ponudniki različnih zvrsti. kamen razvoja trajnostnega turizma.” no s tem namenom je zavod posebno “Zelo smo veseli, da je posvetu pris- luhnilo tolikšno število obiskovalcev. Obisk trajnostnega posveta To nam gotovo nakazuje, da nam je v visoko nad pričakovanji Brdih mar za naravno in kulturno de- Podelitvi trajnostnih certifikatov je diščino in kaj bomo zapustili prihod- v popoldanskih urah sledil trajnostni njim rodovom,” zaključuje direktorica posvet v organizaciji ZTKMŠ Brda. ZTKMŠ Brda Tina Novak Samec. Srečanje, ki se ga je udeležilo približ- no 100 ponudnikov raznovrstnih dejavnosti in občanov, je razprl pogled Erika Koncut

Zima 2019 / Briški časnik / 11 Občina

Zelena shema slovenskega turizma Občina Brda pridobila zlati znak Slovenia Green Destination Z izjemnim veseljem sporočamo, da je Občina Brda uspešno zaključila ponovno ocenjevanje v okviru Zelene sheme slovenskega turizma in na podlagi prejete ocene novembra pridobila znak Slovenia Green Destination GOLD. Destinacija se je Zeleni shemi slovenskega turizma priključila leta 2015, jeseni 2016 pa izpolnila po- goje za srebrni znak Slovenia Gre- en Destination. V zadnjih treh letih Novak Samec je ob prejemu novice delovanja, bivanja in razmišljanja. je destinacija veliko truda vložila v o pridobitvi znaka Slovenia Green Je naša zaveza v skrbi za okolje, v trajnosti razvoj destinacije, pred- Destination Gold povedala: »Zlati katerem bivamo, in kaj bomo pus- vsem v širitev ponudbe čez vse leto, znak Zelene destinacije je potrditev, tili našim zanamcem. Je zaveza o v zmanjševanje turističnega pritiska da smo v zadnjih letih v Brdih vsi ozaveščanju odraslih in izobraževa- na najbolj obiskane turistične toč- skupaj še nekoliko bolj sistematično nju otrok in mladih.« ke in naravo, v spodbujanje meh- pristopili k trajnostnemu razvoju ke mobilnosti in ločevanja odpad- na vseh pomembnejših področjih ZTKMŠ Brda kov ter spodbujanje ponudnikov k vključitvi v mednarodne trajnostne sheme. Aktivnosti na vseh frontah trajnostnega razvoja so pripomogle, da je destinacija ob ponovnem ocenjevanju stopila stopničko višje in pridobila zlati znak. Znak je obenem pohvala destinaciji za opravljeno delo kot tudi odgovornost in vodilo, da bo destinacija tudi v prihodnje sledila trajnostnim smernicam in si kot cilj postavila še boljše rezultate na po- dročju okolja in podnebja (varčeva- nje z energijo in vodo ter ločevanje odpadkov), narave in pokrajine, kulture in tradicije, družbene kli- me, poslovanja turističnih podjetij ter destinacijskega managementa. Direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina

Zima 2019 / Briški časnik / 13 Občina Občina

Mednarodno usposabljanje v Litvi Osredotočeni na mlade Šestčlanska ekipa iz Slovenije se je od 4. do 11. novembra udeležila prvega mednarodnega usposabljanja v okviru dvoletnega KA2 Erasmus + projekta v Litvi. Skupaj s pobudniki in partnersko organizacijo projekta, Inštitutom za mladinsko politiko iz Ajdovščine ter predstavniki Mladinskega sveta Ajdovščina sva se usposabljanja udeležili tudi dve Briki. V sklopu projekta z naslovom Osredotočeni na mlade: Storitveno oblikovanje in soustvarjanje« (Focus on youth: service design and co-creation), so se udeležencem celotedenskega intenzivnega treninga odpirale nove priložnosti za študij in nadgradnjo svojih znanj in kompetenc, naučili pa smo se tudi številnih novih načinov dela z mladimi, metod neformalnega izobraževanja, vizualnega oziroma grafičnega oblikovanja in novih načinov, kako pripraviti navdihujoče in podporno okolje za mlade.

Prvo usposabljanje je bilo osredotočeno na razvoj metod na podlagi postavljenih teorij in modelov, na naslednjem usposabljanju, ki se bo v Litvi odvijalo od 2. do 9. februarja 2020, pa bomo osvojene metode tudi testirali. Z veseljem in ponosom smo sprejeli nepričakovano povabilo direktorice Inštituta za mladinsko politiko Nine Bavčar Čargo, ki je pri iskanju primernih partnerjev za usposabljanje v Litvi najprej pomislila na Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Ker je bilo usposabljanje namenjeno mladinskim delavcem oziroma tistim, ki imajo že nekaj izkušenj z delom z mladimi, vodjem mladin- Predstavitveni večer skih centrov, predsednikom mladinskih društev in seveda aktivnim članom društev, smo na usposabljanje povabili tudi Terezo Peršolja, podpredsednico Mladinskega kluba Medsebojna komunikacija in zaupanje sta Cerovo, Bricem poznanega pod imenom Društvo Žuri- ključna stov Crwvo. Kaj s pridobljenim znanjem, svežim zagonom in števil- V 18 mesecev dolgem projektu sodelujejo organizaci- nimi idejami? Pred naslednjim usposabljanjem v febru- je s področja izobraževanja, usposabljanja in mladine ter arju je potrebno naučeno prenesti na lokalno raven, kjer podjetja in javni organi povezani z vzgojo, izobraževa- naj se začnejo izvajati konkretne aktivnosti, ki bodo ciljno njem in usposabljanjem iz Litve, Norveške, Portugalske, usmerjene na področje mladih. Zametek briškega projek- Poljske in Slovenije. Aktivnosti v sklopu izobraževanja ta, na katerem skupaj s Terezo ter ob pomoči Inštituta za prinašajo dolgoročne pozitivne učinke za sodelujoče or- mladinsko politiko in Mladinskega sveta Ajdovščina že ganizacije kot tudi za posameznike, ki so neposredno ali intenzivno delamo, bodo predstavljeni 17. januarja 2020 posredno povezani s sodelujočimi organizacijami. Prosto- na drugem briškem mladinskem posvetu. Vsi vključeni časne aktivnosti, ki so potekale tekom usposabljanja, pa so smo si enotnega mnenja, da briška mladina potrebuje omogočale tudi raziskovanje Litve in spoznavanje ostalih ključni lokalni dokument, Strategijo za mlade ter Mladin- držav ter kultur, iz katerih prihajajo udeleženci, sklepanje ski svet Brda, ki bo spodbujal razvoj mladinskih organi- novih poznanstev in ustvarjanje načrtov za prihodnost. zacij, hkrati pa bo posvetovalno telo za vsa vprašanja, ki

Zima 2019 / Briški časnik / 14 Občina Mednarodno usposabljanje v Litvi Obisk ukrajinske delegacije Brda primer dobre prakse tudi za ukrajinski razvoj Obisk mesta Kaunus 14. novembra smo v Brdih gostili delegacijo zadevajo mlade ter bo vplival na izvajanje strategije in z ukrajinskih predstavnikov regionalne in njo povezane mladinske politike na območju Brd. lokalne samouprave, s katero je Občina Brda Vsekakor je potrebno narediti korak naprej tudi v Br- podpisala pogodbo o nameri sodelovanja dih, se organizirano usmeriti v potrebe mladih, jim pris- luhniti in se večkrat vprašati: »Kaj mladi res potrebujejo na področju lokalnega razvoja in razvoja na in česa si želijo?« Običajno in pogosto iščemo rešitve kar področju ruralno-urbanega sodelovanja. pri sebi in se odločimo na podlagi lastne presoje. Dejstvo, ki ga nikakor ne smemo zanemariti, je, da mladi nimajo enakih potreb, kot jih imamo drugi. In čeprav si nočemo priznati, potreb mladih ne poznamo v celoti in jih sami velikokrat ne zaznamo. Medsebojna komunikacija in zaupanje sta ključna. Model 360 stopinj participacije, ki sta ga razvila uspešna litvanska trenerja in naša gostitelja Nerijus Miginis in Ma- rius Ulozas, lepo povzema preambulo revidirane evropske listine o vključevanju mladih v lokalno in regionalno življenje, ki pravi takole: »Dejavno sodelovanje mladih pri odločitvah in dejavnostih na lokalni ravni in regionalni ravni je ključnega pomena, če hočemo zgraditi demo- kratično, vključujočo in uspešno družbo. Sodelovanje v demokratičnem življenju je več kot udeležba (aktivna in pasivna) na volitvah, čeprav je to pomemben sestavni del. Bistvo udeležbe v družbi in aktivnega državljanstva je, da imaš možnost, prostor in podporo, da lahko sodeluješ pri odločanju in vplivaš na odločitve ter se vključuješ v različ- ne dejavnosti in s tem prispevaš h graditvi boljše družbe.« Mladina, nove možnosti so vam dane. Z odprtjem Mla- dinskega centra Brda vam je vedno na voljo še dodaten prostor, kjer se lahko družite, udejstvujete in kreirate svoje ideje, podporo pa poiščete na Zavodu za turizem, kulturo, mladino in šport Brda. Mladinskim aktivnostim sledite na facebook strani mladinskega centra Brda. Pridružite se nam v zaprti facebook skupini Mladi v Brdih, na voljo pa smo vam tudi na elektronskem naslovu mladinski. [email protected] Briška mladina, postanite vidni in glasni, za sabo puš- čajte globoke sledi briške mladostne vneme in trme, 7. januarja pa si vzemite čas in aktivno sodelujte na posvetu ter tako prispevajte k oblikovanju mladim prijaznega briškega vsakdana! Skupino 19 ukrajinskih predstavnikov regionalne in lokalne samouprave sta v Vili Vipolže sprejeli podžupanja Teja Jelina in strokovna delavka Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Erika Kovačič Marinič, ki sta gostom predstavili Brda, njihov razvoj in potencial. Ukrajinski gostje so obisk zaključili z ogledom Vile Vipolže in zadružne Kleti Brda. Mateja Drnovšček Fotografiji: Inštitut za mladinsko politiko Besedilo in fotografiji: Erika Koncut

Zima 2019 / Briški časnik / 15 Občina Občina

Občina Brda uspešna na 3. razpisu WiFi4EU 15.000 evrov za brezplačno omrežje Wi-Fi v javnih prostorih

Občina Brda je uspešno kandidirala na tretjem razpisa znaša 26,7 milijona evrov. V okviru razpisu v okviru sheme WiFi4EU, ki je potekal prejšnjih razpisov je bone prejelo 6200 občin, pri septembra. 1780 občin bo prejelo bone v čemer je bila skupna vrednost prvega razpisa 42 vrednosti po 15.000 evrov, s katerimi bodo milijonov evrov (2800 prejemnikov), drugega lahko vzpostavile brezplačno omrežje Wi-Fi v pa 51 milijonov evrov (3400 prejemnikov). javnih prostorih, kot so mestne hiše, knjižnice, Zahvala za uspešen epilog briške prijave gre muzeji, parki ali trgi. Na razpis se je prijavilo RRA severne Primorske, ki je Občino Brda približno 11.000 občin, sredstva pa so bila tako prijavila na razpis. kot v prejšnjih razpisih razdeljena po vrstnem redu prejetih prijav. Skupna vrednost zadnjega Erika Koncut

30 let od prvega stekleničenja vinarstva Edi Simčič S čutom za terroir in trajnost Brda zastopajo širom po svetu

V kleti Edi Simčič so novembra nazdravili 30-letnici prvega stekleničenja svojih vin. Letošnje leto pa je za vinarsko hišo iz Vipolž gotovo posebno, saj je slavnostno odprla nov objekt in nadgradila linijo vin.

Od prvih 3000 steklenic je preteklo veliko mejnikov, med katerimi gotovo preimenovanje kleti v Edvin Sim- čič, sredi 90 let so orali ledino na področju dizajnerske etikete skupaj z grafičnim oblikovalcem Ivom Markom, prvo pravo klet so zgradili leta 2002, jo dogradili osem let kasneje, letos pa temu dodali še 1500 kvadratnih metrov novih površin. Poseben pečat pa je zgodbi vinarske hiše Edi Simčič dodalo vinificiranje samo ene lege oziroma vinograda. To poglavje so pričeli pisati leta 2005 hiše krasijo slike goriškega umetnika Klemna Bruna. Isti s prvim vinogradom chardonnaya v Kozani. Trenutno umetnik trenutno razstavlja v na novo odprti hiši Alma posebna etiketa krasi štiri vinograde, kmalu pa bo še pe- v središču Medane, ki bo delovala kot galerija. Gostila bo tega. Med drugim pa so ena redkih vinskih hiš, ki od leta različne umetnike, atelje Klemna Bruna, B&B, art rezi- 1989 ustekleničijo vsak letnik rebule. denca, prostor za literarne dogodke, glasbene delavnice Pomembno pa je tudi poudariti, da Simčičevi posebno in ustvarjalnice, manjše koncerte, filmske in video pro- pozornost namenjajo tako trajnosti, torej čutu za okolje jekcije. V nadaljevanju pa bo tudi kavni bar. in prenos naravne dediščine in tradicije na prihodnje rodove, kot tudi prepletu umetnosti in briškega vino- Erika Koncut rodnega duha. Trenutno prostore Simčičeve vinarske Fotografija: arhiv vinarstvo Edi Simčič

Zima 2019 / Briški časnik / 16 Občina

Sre~noSrečanje sadjarjev 2020! z ministrico za kmetijstvo dr. Aleksandro Pivec

OBIŠČITE NAS Supernova Nova Gorica POKLIČITE NAS 064 160 160

Bilaz d.o.o. T: 05 333 19 00 E: [email protected] Sedejeva 8 M: 041 614 944 www.bilaz.si Nova Gorica www.pcpoceni.si

Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo Čisto običajna ura naravoslovja?

Sedmošolci pri urah naravoslovja raziskujejo živali tako, da v šolski knjižnici in na spletu poiščejo podatke o živali in pripravijo plakat. Ker na ta način postanejo "specialisti" za do- ločeno žival, jo z veseljem predstavijo sošolcem in učiteljici. V šolski knjižnici pa so šestošolci pripravili razstavo kamnin.

Jesen 2019 / Briški časnik / 17 Občina Občina

Objestna vožnja ob spomeniku v Gonjačah Bodimo odgovornejši do dediščine

Žal moramo v decembrski številki Briškega ča- snika poročati tudi o zelo nespoštljivem ravnanju ob razglednem stolpu in spomeniku v Gonjačah. V oktobru je obiskovalce, ki so se povzpeli na tamkajšnji razgledni stolp, zbodel prizor na travnik ob spomeniku, katerega si je, kot je razvidno iz fotografije, objestnež izbral za igral- no polje in brezčutno z vozilom nanj zarezal rane. To nespoštljivo ravnanje do narave nam gotovo ni v ponos. Če temu prištejemo še to, da se je ta objestnost zgodila ob spomeniku akademskega slikarja in kiparja Janeza Boljke, ki je postavljene 315 žrtvam druge svetovne vojne, se lahko zgolj še vprašamo, kam je izginilo spošto- vanje do pomnikov pomembnih zgodovinskih mejnikov ter sočutje do prednikov in narave. Odgovornost biti dober gospodar briške dediščine, pa naj si bo to naravna ali kulturna, je konec koncev na vseh nas občanih. Kako ravnamo z njimi, obiskovalcem sporoča, kakšni smo do sebe, svojih bližnjih, sosedov in, gotovo, obiskovalcev samih. Bodimo odgovornejši in zaustavimo tovrstne naravi škodljive namere! Uredništvo Briškega časnika Fotografija: ZTKMŠ Brda

Nova interesna dejavnost UNESCO klub sodeluje s slovenskimi izseljenci v Argentini

Z novim šolskim letom je na OŠ Alojza društva in poslušalci oddaje so številni potomci izseljen- Gradnika zaživela nova interesna dejavnost cev iz Brd, ki na ta način ohranjajo stik z domovino. V – UNESCO klub, saj smo v šolskem letu radijski oddaji smo do sedaj predstavili našo šolo, mednarodne šolske projekte, aktualno dogajanje v Brdih ter 2019/ 2020 postali šola kandidatka, ki se bo briško kulturno in naravno dediščino. Poslušalcem radia vključila v mrežo UNESCO šol. Naš cilj je, da FM Ciudad Parana so še posebno všeč naši prispevki o skozi projekt vključimo v izobraževanje čim prebivalcih Brd. Poslušali so že pripovedovanje Anči Ve- več UNESCO vrednot, kot so kultura miru in lišček, v kratkem pa bosta predvajana intervjuja z rav- nenasilja, trajnostni razvoj ter medkulturno nateljem šole in učiteljico Tamaro Klanjšček Šavli, ki jo učenje in spoštovanje kulturne raznolikosti z Argentino vežejo družinske vezi. V prihodnjih dneh čaka učence intervju z briškim županom. Za prevode v in dediščine. španski jezik skrbi naša učiteljica Sara Remžgar, profeso- rica angleškega in španskega jezika. V klubu sodelujejo učenci 7. razredov, ki skozi inte- Naši argentinski prijatelji so nam v znak zahvale za resno dejavnost spoznavajo avtentično in izkustveno sodelovanje prinesli nekaj predmetov, ki si jih lahko učenje. S tem namenom v sklopu UNESCO kluba sode- ogledate v razstavnem prostoru pri glavnem vhodu. lujemo s slovenskim kulturnim društvom Triglav iz Ar- gentine, s katerim soustvarjamo radijsko oddajo. Oddaja Danica Aščić in Sara Remžgar, poteka v slovenščini in španščini. Med člani kulturnega mentorici UNESCO kluba

Zima 2019 / Briški časnik / 18 Občina

Preventivno obvestilo Policijske postaje Nova Gorica »Upoštevajte osnovne samozaščitne ukrepe«

Glede preprečevanja premoženjskih kaznivih Vse občane zato pozivamo, da več pozornosti nameni- dejanj (vlomnih tatvin v stanovanjske hiše, jo samozaščitnemu ravnanju, saj je z nekaterimi enos- stanovanja, motorna vozila, poslovne in tavnimi ukrepi možno storiti veliko za varovanje lastne- ga premoženja. druge gospodarske objekte …) policisti PP Med te ukrepe sodijo gotovo tudi naslednji: Nova Gorica opozarjamo na upoštevanje - poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma osnovnih samozaščitnih ukrepov. V primeru (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiral- izvršenih tatvin ali vlomov v omenjene nik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samode- objekte občanom in občankam svetujemo, jno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov ...); da nemudoma pokličejo policiste najbližje - tudi med krajšo odsotnostjo je zaželena delna osvetlitev prostorov v hišah, morebiti prižgan TV sprejemnik ali policijske postaje ali interventno številko radio, da objekt ne daje videza odsotnosti stanovalcev; policije 113 oziroma anonimni telefon 080 - doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite do- 1200. kumente in ključe, tudi rezervne; - ustrezni hrambi vrednejših predmetov je potreb- Prav tako predlagamo, da oškodovanci do prihoda poli- no nameniti več pozornosti (denarnice in gotovina v cistov ničesar ne prijemajo ali premikajo zaradi morebit- kuhinjskih omarah, zlatnina v nočnih omaricah, pre- nega poškodovanja ali uničenja sledi, ki bi lahko pripel- dalnikih … so najpogostejša in lahka tarča storilcev; jale do odkritja storilca kaznivega dejanja. - ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v oko- S preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje last- lici hiše; nine lahko že sami precej zmanjšamo priložnosti za - z vidnih mest predvsem v vozilih umaknite vrednejše izvršitev kaznivih dejanj in se izognemo neljubim do- predmete. godkom, saj nepridipravi pogosto izkoristijo odsotnost Prav tako občane in občanke pozivamo, da več pozorno- stanovalcev, to pa zaznavajo tudi tako, da opazujejo, ali sti namenijo morebitnemu zaznavanju sumljivih oseb in stanovanjski objekti dajejo videz odsotnosti stanovalcev vozil v stanovanjskih soseskah. Vse tovrstne informacije (ugasnjene luči v prostorih …), ali so vsa vrata in okna lahko krajani sporočijo policistom najbližje policijske objekta ustrezno zaprta, ali je parkirano prevozno sred- postaje oz. pokličejo na zgoraj navedene številke policije. stvo zaklenjeno … Sejad Jušić, komandir policijske postaje, Odsotnost prižganih luči v prostorih stanovanja višji policijski inšpektor II oz. objekta predvsem v poznih popoldanskih ali zgodnjih večernih urah kaže na odsotnost stanovalcev, kar vlomilci s pridom izkoriščajo za izvršitev kaznivega dejanja. "Prilika dela tatu" in vlomilec bo raje izbral tisto stanovanje ali hišo, kjer bo za storitev kaznivega dejanja najmanj ovir in tveganje za odkritje najman- jše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu ali ki je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma kot obratno. Posebno "vabljiva" za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje za dostop (na primer zabo- ji, lestev, ki omogoča dostop do drugače nedosegljivih oken ipd.), vrtnarsko orodje, s katerim lahko vlomilec nasilno vlomi, zapuščene žive meje ali visoke ograje …

Zima 2019 / Briški časnik / 19 Občina Občina

Spuščeni psi po vaseh motijo občane in obiskovalce Brd Lastniki psov morajo prevzeti odgovornost

Kdor se odloči za nakup ali posvojitev psa, velikokrat na tehtnico ne postavi, ali bo temu štirinožnemu kosmatincu, ki je že skoraj 15.000 let tesen prijatelj človeka, nudil primerno skrb, predvsem primerno bivalno okolje in prilagoditev družbenim zahtevam. Po briških vaseh velikokrat opažamo pse, ki se prosto potikajo brez lastnika, povodca in nagobčnika. Pomanjkljiva skrb lastnikov lahko vodi do zelo stresnih in neprijetnih situacij, ko tak pes lahko, iz različnih razlogov, napade mimoidočega občana, turista, še slabše pa otroka. Ravno slednji so najbolj dovzetni, saj želijo na vsak način psov in mačk odgovorneje skrbeli za svoje ljubljenčke in poskrbeli, da se ne prosto potikajo po vaseh, lahko namenila drugim pocrkljati psa, ki ga sicer ne poznajo. Pes pomembnejšim investicijam. je lahko nepredvidljivo bitje. Predstavniki Velja tudi izpostaviti nelagodnost občanov in obiskovalcev vaških skupnosti so o tej problematiki Brd ob srečanju s psi. Precej ljudi se namreč boji teh kosma- tincev zaradi takšnih in drugačnih negativnih izkušenj, zato nedavno seznanili podžupanjo Tejo Jelina. Občina Brda apelira lastnike in skrbnike psov, da poskrbijo, da njihovi štirinožni prijatelji ne motijo sovaščanov, občanov in Naj spomnimo, da je občinski svet aprila 2015 sprejel odlok turistov. o obveznostih lastnikov in skrbnikov psov na območju Občine Obenem skrb, da lahko naši otroci prosto tečejo, se valjajo in Brda z namenom določiti obveznost ravnanj lastnikov in skrb- skačejo po zelenih površinah, ne da bi se jim na čevlje, obleko nikov psov, zagotoviti varnost sprehajalcev (turistov, otrok idr.) ali roke prilepil pasji spominek ali ugriz, ne bo odveč. Glasni in ter način vzdrževanja čistoče zaradi onesnaževanja javnih povr- nalezljivi smeh otrok ob tovrstnem rajanju gotovo odplača to šin z iztrebki psov na območju občine. Odlok v 3. členu določa, minimalno dolžnost. da je lastnik ali skrbnik psa dolžan skrbeti, da se pes ne giblje Erika Koncut brez nadzorstva. Na javnem kraju mora lastnik ali skrbnik psa Fototografija: Canva zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu in pod nadzorom, nevarni psi pa morajo na javnem kraju nositi zaščitne nagobčnike. 4. člen pa odreja, da mora lastnik ali skrbnik psa z javnih krajev in površin sproti odstranjevati pasje iztrebke. Z globo od 100 do 500 evrov se za prekršek kaznuje lastnik ali skrbnik psa, če na ulicah ter drugih javnih povr- šinah v občini psa nima na povodcu, če z javnih površin za svojim psom sproti ne odstrani pasjih iztrebkov in če psa vodi na javne površine, na katere ni dovoljeno voditi. Posebej je potrebno izpostaviti tudi strošek občine, ki ga letno nameni azilu za živali. Kar 15.000 evrov je letno re- zerviranih za subvencioniranje odvoza živali, sterilizacije in oskrbo mačk ter na- jemnino azilnega mesta do oddaje živali v posvojitev. Samo v letu 2018 je bilo od tega porabljenih kar 8.882 evrov. Strošek, ki bi ga občina, če bi lastniki in skrbniki

Zima 2019 / Briški časnik / 20 Dogodki Občina

Kojsko Sokolski dom že pred prvo svetovno vojno Kojsko je bilo ena od briških vasi, ki je imela pred prvo svetovno vojno močno razvito kulturno življenje. Poleg čitalnice in godbe se je formiralo tudi telovadno društvo imenovano Kojščanski sokol, ki je tu obstajalo poleg t. i. Orlov. V arhivu do sedaj nismo uspeli odkriti dokumenta z letnico ustanovitve, po pripovedovanju Gabrijela Kumarja naj bi bilo to leto 1910. Arhivistka Vlasta Tul pa ugotavlja, da je društvo gotovo že obstajalo leta 1909.

»V jutranjih urah so dospeli bratje iz Gorice, Podpore, Solkana, popoldne pa sestre in or. Sokoli iz Štandreža in Šem- pasa. Opravičili so se Kobaridčani in Ka- nalci. Sprevod ob 3 pop. je moral odpasti radi popoldanskega cerkvenega obreda. Ako si pogledal ob 4 1/2 pop. na množico 800 ljudi, ki je obkoljevala 49 telovadcev, pripravljenih na telovadišču za izvajanje ljubljanskih prostih vaj, ki jih je pozdravil br. Albin Jančič in jim je brat Podgornik iz Gorice na njemu lasten način govoril ognjevite besede, polne spodbujevalnih misli kažoč na vsestranske težkoče, ki za- devljejo vsakega organiziranega Sokola pri izvrševanju svoje nelahke naloge, ter na razveseljiv končni smoter celotne so- kolske organizacije:videl si, da je bila ta množica presenečena po tem ganljivem prizoru. Vsako izmed štirih prostih vaj, ki so bile uzorno izvedene, spremljalo je občinstvo z burnim aplavzom in nav- Fasada Sokolskega doma v Kojskem v gradivu vojne škode (ASGO, Giudizio distrettuale dušenim odobravanjem. Prikorakale so di Gorizia (1898–1922), b. 892, f. 1158, NC II 5384/1920). Fotografija ima dovoljenje nato na telovadni prostor ljubke Sokolice državnega arhiva v Gorici – Archivio di stato Gorizia za objavo v tem Briškem časniku, s tesno ovitimi redečimi robci na glavi in nadaljnje objave in razmnoževanje fotografije niso dovoljene. so dokazale marsikakemu nezavednemu Bricu, da je ženski faktor v narodnem Oče briških Sokolov je bil po mnenju časopisa Gorica viš- oziru in istotako, kot moški dostopna težkim nalogam sokol- njevski učitelj France Turk (umetniško ime Rade Romanov), ki skim. Izvajale so ljubljanske proste veje članic z eleganco, meh- je začel delovati v Višnjeviku v šolskem letu 1910/11. Kojščanski kobo, lahkobo, ob dobrem sviranju domače kojščanske godbe. in števerjanski Sokol pa sta bila ustanovljena že leto prej, torej Žele so brezkončno pripoznavanje na doseženem uspehu, kar neodvisno od Turkovega prihoda. Vsekakor pa je njegov prihod naj jim bo v vspodbudo. v Brda gotovo pomenil nov zagon v delovanju in snovanju So- kolskih društev. Leta 1910 sta Sokol v Kojskem vodila načelnik Orodna telovadba članov je bila razven par hib — res sokol- Jožef Marušič in namestnik Anton Matjac. Društvo je bilo oči- ska; izbrana vrsta Goriškega Sokola so nudili gledalcem zares tno močno, uspešno in aktivno, saj so beležili številne nastope. nekaj izrednega, pri najtežjih gibih je bilo opažati gotovost, ki Nastopali so na sokolskem zborovanju v Kotliču pod Drnov- je izzivala občudovanje v občinstvu. Skupine vrst in vseh čla- kom, v Prvačini, Biljani, Števerjanu, Podgori in v Biljah. Tako se nov so izpadle krasno. Moralni in gmotni uspeh tega zleta je je pojavila potreba, da zgradijo pokrit prostor, namenjen vadbi dosegel vrhunec možnosti in kojščanski Sokol bo mogel nada- ter prireditvam. V ta namen so leta 1913 v Kojskem priredili ljevati zapričeto delo do končne zmage. Veselični prostor je bil veliko sokolsko veselico oziroma sokolski zlet. Vsaka veselica v polnem redu; za okrepčilo in pijače so skrbele narodne dame se je zaključila s plesom, za katerega so pobirali vstopnino. Na in gospice. Po telovadbi je bila svobodna zabava in ples, hi je temu zletu je sodelovalo več sokolskih društev Primorske in je trajal ob uzornem redu do 11 zvečer. Ta do sedaj največja naša društvu navrgel toliko denarja, da so še isto leto lahko zgradili slavnost ostane vsem v trajnem spominu.« Sokolski dom. Časopis Edinost je v dveh številkah objavil nav- Kot dopolnilo naj povemo, da je prvi krajši prispevek poro- dušeni poročili o dogodku. Drugo je podrobnejše in nam lepo čal o skupnem nastopu 18 telovadk iz Gorice in Štandreža ter prikaže celotno prireditev in vzdušje, ki je prevevalo Kojsko, ki ocenil število obiskovalcev na 500 do 800. Človek bi se vprašal, ga predstavljamo s krajšim navedkom. ali časopisni članki niso pretiravali glede uspeha obiska. V tem

Zima 2019 / Briški časnik / 22 ObčinaDogodki

Kojsko primeru bi njihovo »napihovanje« gotovo poskušala izpodbijati lesa in s kovanjem. Vhodna vrata z okvirji so krasili štirikotni nasprotna stran, to je društvo Orel. V časopisju pa tega ni zasle- vložki in nad njimi so oblikovali line. Celoten pogled na fasa- diti. Uspeh je viden tudi v visokem znesku, ki ga je društvo So- do je zaključila streha, ki so jo pokrili z takrat modernim eter- kol v Kojskem dobilo s prireditvijo. Gabrijel Kumar je povedal, nitom. Kljub temu, da je bila v temu času pločevina draga, so da so s temi sredstvi sezidali Sokolski dom v Kojskem. Njegova tu postavili strešni žlem in ogle okrasili z okraski. Tudi drugo gradnja je potekala pod vodstvom načelnika Antona Jančiča stavbno pohištvo kaže, da so v Kojskem postavljali stavbo, ki je ravno pred izbruhom prve svetovne vojne leta 1914. V do sedaj bila v ponos ne samo društvu, temveč tudi kraju. Okna so bila zbranem fotografskem gradivu o Kojskem ni bilo dobiti kake iz macesnovega lesa in s kovanjem. Gradivo opisuje tudi druge upodobitve, kako je dom izgledal. Skica fasade in opis pa se je elemente takole: “Tramovi iz jelovine z živim robom, tramovi, skrival v gradivu vojne škode, ki ga hrani državni arhiv v Gorici. ki nosijo pod v telovadnici ležijo na železnih nosilcih, železni Že leta 1915 so Brda postala zaledje soške fronte in prebi- nosilci pa na zidanih stebrih. Stropovi v telovadnici pod stre- valci Kojskega so večinoma odšli v begunstvo. Nova stavba je ho iz zglajenih desk z vrezano zvezo. Podovi v telovadnici so iz bila prepuščena vojnim razmeram. Dom je italijanska vojska, smrekovih desk debelih 30mm, zglajenih in z vrezano zvezo, v ki je zavzela Brda, sprva uporabljala kot skladišče. Seveda je bil kleti tlak iz betona.” zato tarča številnih zadetkov z avstrijske strani, tako da je bil do V Brdih so pred prvo svetovno vojno ustanovili telovadno konca vojne zelo poškodovan, da ga niso več obnavljali. »Stavba društvo Sokol tudi v Biljani, na Dobrovem ter v Števerjanu. na parc. št. 331/1 vložek 554 leži na deželni cesti v Kojskem in Prav za Dobrovo je zabeleženo, da ga je pomagalo ustanavlja- je popolnoma uničena«, so zapisali v prijavi vojne škode. »Po- ti kojščansko društvo. 28. 8. 1910 je najavilo zlet z godbo na škodba je nastala vsked topniškega obstreljevanja in vsled v času Dobrovem pri Biljani z namenom ustanovitve društvenega telo- evakuacije odnešenih in odpeljanih materialov.« vadnega pododseka. Po navedbah Rosane Kožlin naj bi društvo Stavba je bila pritlična s kletjo v kateri je bilo stanovanje. Pri- štelo 80 članov, med njimi tudi ženske sokolice, pa tudi mladino tličje je v celoti zavzemala telovadnica. Kamnita zidana stavba od 14 do 18 let. Uspeh društva lahko vidimo na zgrajenem So- ni bila le preprosta telovadnica. Fasadi so dali lep dekorativen kolskem domu z ambiciozno oblikovano fasado. videz. Eno in dvokrilna vrata so bila iz dražjega macesnovega Tanja Gomiršek, Goriški muzej

Iz zamejstva Števerjan obiskal predsednik vlade RS Marjan Šarec

Predsednika vlade Republike Sloveni- Uvodnemu srečanju je sledila pri- v njeni moči, da bi pomagala Slovencem je Marjana Šarca je pred občinsko stavbo ložnost za osebni pogovor v družbi sve- v zamejstvu,« so bile njegove besede. Do- pričakala množica radovednih vaščanov tnikov, ožjega odbora in predstavnikov dal je, da mora Slovenija danes odločneje in neuradna domača himna Zarja Štever- kulturnih društev. Sestanek se je odvijal prispevati k boju za obstanek manjšine jana, ki so jo zapeli člani pevskega zbora v občinski sejni dvorani, kjer je županja in pomagati ohraniti neodvisnost njene Sedej. Poleg predsednika sta prispela tudi visokim gostom orisala življenje v obči- identitete in kulture. »Veličina naroda generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk ni, njene odlike ter lokalne vinarske in se ne meri v številu ljudi, ampak v srcu, in konzulka Tanja Mljač. Srčni dobrodo- gastronomske dejavnosti. Pogovor se je duši in prepričanju njenih prebivalcev. šlici, ki je premierju narisala nasmešek seveda moral dotakniti trenutnega poli- Tu živijo kleni ljudje, ki imajo dušo in na obraz, je sledilo rokovanje s prisotni- tičnega dogajanja, zaradi katerega bi lah- srce. Če bi začeli vsi tako razmišljati, bi mi odborniki, svetniki in zaposlenimi na ko v to območje ponovno zarezala boleča tudi v Sloveniji marsikaj bilo lažje. Tru- občini. To je drugi visoki obisk iz Slove- ločnica. Predstavnike slovenske države je dili se bomo, da se boste čutili sprejete in nije po prihodu predsednika Boruta Pa- zato pozvala, naj Slovencem v zamejstvu da se bo slovenska beseda slišala tudi v horja leta 2015. Oba sta se odvila v sklo- posvetijo večjo pozornost in oporo, ki so prihodnje.« pu Festivala slovenske narodno-zabavne jo v preteklosti prepogosto pogrešali. Županja se je zahvalila za prijazne be- glasbe, tokrat na povabilo organizatorja Premier se je zahvalil za izjemen spre- sede in poudarila, da je Števerjan prepo- S.K.P.D. »F. B. Sedej«. jem in poudaril, kako ceni skupnost, ki znaven po svoji zavednosti, ki se prenaša Kot je na tiskovni konferenci že na- goji slovenske vrednote in ima tako pris- iz generacije v generacijo, zato je tudi v povedala županja Franca Padovan, je ten odnos do matične države in držav- novem mandatu v lokalno politiko vklju- prihod tako imenitnih gostov v naš kraj nosti. Želi si biti prisoten tudi v tem oko- čenih veliko mladih. Srečanje se je zak- potrdilo, da je festival kakovosten, uve- lju in se namerava odzvati na zaskrblju- ljučilo v prijetnem in sproščenem vzduš- ljavljen in poznan širom naokrog. Sam joče dogodke, ki smo jim trenutno priča. ju, ki se je nadaljevalo na prizorišču pod premier je v govoru pred publiko pouda- Meni, da se morata slovenska naroda na borovci. ril, da je festival toliko bolj pomemben, obeh straneh meje bolj povezati in držati ker goji ljubezen do slovenske glasbe in skupaj. »Lagal bi, če bi povedal, da je Slo- kulture v zamejstvu. venija v preteklosti storila vse, kar je bilo Marjan Drufovka

Zima 2019 / Briški časnik / 23 Dogodki Občina

Komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve Pri spomeniku v Gonjačah in v Medani

Žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve je bila že tradicionalno 31. oktobra pri spomeniku žrtvam druge svetovne vojne v Gonjačah. Organizatorji so bili Občina Brda, Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica in Območno druženje veteranov vojne za Slovenijo Brda.

V programu pa so sodelovali častna straža garde Slo- venske vojske, praporščaki, Pihalni orkester Brda pod taktirko Martina Skubina, Nonet Brda pod umetniškim vodenjem Martine Kocina in otroci OŠ Alojza Gradni- Andrej Colja Fotografija: ka – Podružnične šole Kojsko pod mentorstvom Helene Vendramin. K spomeniku so položili dva venca: Občine Komemoracija v Medani Brda in OZ borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Pro- V Medani je bila žalna slovesnost 1. novembra pri spo- gram je povezoval Dominik Rusjan. meniku žrtvam NOB, ki jo vsako leto organizirata KS Me- Zbranim je letos spregovorila Katjuša Žigon, predse- dana in KO borcev za vrednote NOB Medana. Program dnica OZ borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Kot je so oblikovale učenke OŠ Alojza Gradnika Dobrovo pod povedala, je ta najbolj zahodni del slovenske zemlje skozi mentorstvom Ivanke Škerlj in Moški pevski zbor Ludvik zgodovino doživljal hude preizkušnje. Brici so v preteklo- Zorzut pod vodstvom Zarjana Kocine. Spomin so letos sti trpeli kot koloni. Prestali so žrtve in uničenje prve sve- posebej namenili tudi trpljenju žensk v vojnem času, ko tovne vojne in po Rapalski pogodbi pripadli Italiji, kjer so so morale nositi druga bremena in trpeti izgube svojih doživljali uničujočo vladavino fašizma. Druga svetovna najdražjih. vojna je prinesla veliko gorja, trpljenja in žrtev, tako pa- Zbrane je nagovoril predsednik KS Medana Valter Ko- dlih borcev kot civilistov. Tu je nastala dobro organizirana cina, ki je dejal: »Danes stojimo pred spomenikom, na ka- osvobodilna fronta, v kateri je deloval tudi župnik Edvard terem so imena ljudi, ki so svoja življenja dali domovini v Ferjančič. Tu so nastale partizanske enote in tudi prva ita- dar. Tujcem so dali vedeti, da slovenskega življa ni mogo- lijanska partizanska brigada. »Mi vemo, kdo so bili sode- če podjarmiti. Posebno mi, Primorci smo lahko ponosni, lavci okupatorja; brez njih bi se vojna veliko prej končala da so naši predniki stopili na pravo stran in tako že takrat in žrtev bi bilo veliko manj. Domači izdajalci so sovražni- postavili temelje današnji Sloveniji. Na tem spomeniku so kom izdajali položaje naših borcev. Danes pa preštevajo imena mladih fantov in mož. Medana je ena izmed redkih kosti in prilagajajo zgodovino. Je to iz strahu ali slabe ves- krajev, kjer med žrtvami ni bilo deklet in žena. Vendar so ti? Čas bi bil, da nehamo s takimi in drugačnimi obtožba- se medanska dekleta in žene prav tako žrtvovale s svojim mi, da se nehamo deliti na naše in vaše in se pomirimo na delom, skrbmi, žalostjo. Bile so obveščevalke, kurirke, pa osnovi resnice in ljubezni. Svetel del naše zgodovine nas tudi negovalke, matere, sestre in žene ranjenih in padlih. uči, da ko smo Slovenci stopili skupaj, smo tudi zmaga- Njim v zahvalo in poklon prisluhnimo pesmi našega ro- li, tako kot leta 1991 tako tudi leta 1945 in 1947. Le tako jaka iz Šmartnega Karla Široka.« Pesem Kako je bilo tebi, bomo lahko obstali na tem mestu, kjer smo že poldrugo Marija, pri srcu takrat je recitiral moderator Dominik tisočletje,« je med drugim dejala govornica. Spomnila je Rusjan, ki je med drugim še dejal: »Vse, kar so bili, kar so tudi na pomen praznika dneva reformacije. Primož Tru- storili, vse njihove misli, zmage, porazi zdaj prebivajo le bar je s prvo slovensko knjigo postavil temelje slovenskega še v naših srcih in našem spominu. Z obujanjem spomina jezika in s tem slovenske državnosti, saj je prav jezik tis- pa utrjujemo naše korenine. Močnejše kot bodo, lepši in ti, ki določa obstoj naroda. Pod vladavino fašizma je bila trdnejši bo naš jutri.« prav vsaka slovenska mati, ki je svojim otrokom pela us- K spomeniku so položili venec in spomin na padle po- pavanke in pripovedovala pravljice v slovenskem jeziku, častili z minuto molka. protifašistka, tako kot vsi tigrovci in zavedni Slovenci. Milena Beguš

Zima 2019 / Briški časnik / 24 ObčinaDogodki

Zemljo z grobov odnesli v Kubinsk blizu Moskve Aleksander Krasnov na poslovilnem obisku v Brdih

Polkovnik Aleksander Krasnov, vojaški, letalski in mornariški ataše pri Veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji, je v ponedeljek, 14. oktobra, še zadnjič obiskal spominsko obeležje in grobove padlih ruskih vojakov v drugi svetovni vojni v Brdih. Z njim sta bila še prva sekretarka Evgenia Nefedova in glavni inženir Aleksander Avramov. Obisk je koordiniral Drago Kosmač.

V Brdih so jih sprejeli predsedniki izmed obiskov nazdravljali v vin- KO borcev za vrednote NOB Dobro- ski kleti z odličnim vinom blagovne vo Žarko Kodermac, - Kojsko Karlo znamke Krasno in tako se je skorajda Passoni in - Medana Žarko Cukjati sama po sebi ponudila zamisel glede ter nekaj članov. Najprej so se ustavi- na priimek Krasnov. Sedaj, ko ataše li na pokopališču v Kojskem, nato v odhaja, so pomislili, da je prava pri- Hruševlju in nazadnje pri spomeniku ložnost za uresničitev ideje. žrtvam NOB v Medani. Povsod so V vinski kleti so popravili oz. položili rdeče nageljne in vzeli vrečko ustrezno dopolnili etiketo in tako je zemlje. nastalo vino Krasnov. Nekaj teh ste- Namen tokratnega obiska pa ni klenic mu bodo podarili, da jih bo bilo le slovo Aleksandra Krasnova po odnesel v Moskvo. skoraj petletnem bivanju v Sloveniji, Krasnov je v svojem nagovoru po- ampak nekaj drugega. Povedal je, da novil, kakšen je bil tokratni namen v naselju Kubinsk v bližini Moskve njegovega obiska grobov. gradijo glavno cerkev ruske vojske, »V Sloveniji so grobovi zgledno ob njej pa bo Cesta spomina. Tu bodo vzdrževani, drugje ni tako. Presene- postavili vrečke, v katerih bo zemlja z čen sem tudi nad tem, koliko skupne- vseh grobov, kjer so v tujini pokopani ga imamo Rusi in Slovenci. Brda so njihovi vojaki, padli v drugi svetovni najlepša dežela v Sloveniji, Slovenci vojni. To, je dejal Krasnov, je njegov pa so najbolj kulturen narod na svetu, zadnji projekt v času službovanja v saj so edini, ki imajo državni kulturni Sloveniji, in se zahvalil vsem za sode- praznik. V veselje mi je bilo druženje lovanje. z vami. V Sloveniji imam veliko pri- Žarko Kodermac je pozdravil gos- jateljev, Brda pa so zame poseben ko- te in udeležence srečanja ter izrazil tiček. Gotovo se bom v Brda še kdaj željo, da bi si to cesto spominov kdaj vrnil,« je svoje vtise strnil Krasnov. lahko tudi ogledali. Vsem navzočim je za spomin izročil Po obisku grobov so se zbrali v okrasni krožnik, na katerem je upo- Hiši Marica v Šmartnem, kjer so se dobljen spomenik padlim ruskim in jim pridružili še briški župan Franc sovjetskim vojakom na ljubljanskih Mužič, direktorica občinske uprave Žalah. Anita Manfreda, direktorica ZTKMŠ Žarko Kodermac je dejal, da smo Tina Novak Samec in direktor Kleti teh pet let odlično sodelovali, posta- Brda Silvan Peršolja. li dobri prijatelji in se zato s težkim Ob kosilu so si izmenjali zahvalne srcem poslavljamo. Zaželel mu je besede in darila. Župan Franc Mužič lepo življenje doma in izrazil željo, da je dejal, da je z obiski grobov padlih bi se še kdaj srečali. V imenu Obči- ruskih vojakov in druženjem Kras- ne Brda in KO ZB Brd mu je izročil nov pustil v Brdih poseben pečat. keramični list vinske trte, delo Ivana Izročil mu je posebej zanj etiketirano Skubina. buteljko vina linije Krasno. Kot je po- Besedilo in fotografiji: jasnil Žarko Kodermac, so ob enem Milena Beguš

Zima 2019 / Briški časnik / 25 Dogodki Občina

Okrogla miza v Šmartnem Ob 130-letnici rojstva Karla Široka »Če bi bila ti vijolica, potem bi hotel biti jaz črni trn. Razkošatil bi se in bi te skrival, s trni bi te branil.« (K. Širok)

Natanko na 130. obletnico rojstva smo 26. oktobra počastili spomin na Karla Široka v Hiši kulture v Šmar- tnem. Pod organizatorje so se podpisali Občina Brda, Društvo TIGR Primorske in KO borcev za vrednote NOB Dobrovo, Kojsko in Medana. V kulturnem programu so nastopili recitatorji OŠ Alojza Gradnika Dobrovo pod mentorstvom Denis Škrlj in Marjetke Zavrtanik ter Briška godalna skupina, ki jo vodi Clara Bensa. Moderatorka programa je bila Erika Koncut, ki je spominski dogodek razdelila na dva dela. Ob spominski plošči pred vhodom v Hišo kulture je po njenem uvodu prisotne nagovoril podžupan Žarko Kodermac v imenu Občine Brda. Recitatorji so deklamirali štiri pesmi iz zbirke Polžja hišica. Predstavniki KO ZB Brd so k spominski plošči dali venec. Drugi del programa se je odvijal v galeriji Hiše kulture. Tam je najprej nastopila godalna skupina, nato pa še recitatorji s tremi pesmimi iz zbirke Jutro. Življenje in delo Karla Široka sta osvetlila dr. Savin Jogan, predsednik Društva TIGR Primorske in upoko- Polaganje venca k spominski plošči jena učiteljica Milena Beguš.

Prispevek dr. Savina Jogana Karel Širok – učitelj, pesnik in mladinski pisatelj, ti- grovec in narodni delavec se je rodil v znani učiteljski družini Širok (očetu nadučitelju Andreju). Maturiral je na koprskem učiteljišču leta 1909, učite- ljeval je na Tržaškem, leta 1925 je bil odpuščen (po Gen- tilejevi reformi); naslednje leto je emigriral v Jugoslavijo in se kasneje zaposlil na jugoslovanskih konzulatih v Tr- stu in Celovcu. Zaradi tesnih stikov s koroškimi Slovenci in odločnemu nasprotovanju nacizmu so ga Nemci, po anšlusu gospodarji Avstrije, 11. 6. 1940 aretirali, mučili in zaprli ter kasneje izgnali v Trst. Po aprilskem napadu na Jugoslavijo 1941 se je poskušal umakniti proti vzho- du, prispel do Sarajeva, se vrnil v Ljubljano in v Trst, kjer so ga zaprli v zloglasne zapore Coroneo, 1. julija pa so ga na zahtevo nemške policije Italijani izročili gestapov- Recitacija pri spominski plošči cem. V Celovcu je bil obsojen na smrt in po strahotnem mučenju s prebadanjem z bajoneti in udarci s puškinimi V družbi je bil opazen in deležen pozornosti. To mor- kopiti – zlasti potem, ko je v trenutkih pred smrtjo še da kaže podatek, da je bila njegova prva pesniška zbirka vzklikal zoper fašizem in Hitlerja – ustreljen v Dragi pri Jutro, čeprav vsebinsko še precej raznolika in neenotna, Begunjah 2. januarja 1942. Kraj pokopa ni znan. v nekaj dneh razprodana. Njegovo podobo in značaj sta slikovito opisala pesnik Njegovo delovanje je bilo ne le intenzivno in vztrajno, Belič, nekdanji Karlov učenec, in brat Albert. Prvemu so temveč tudi zelo vsestransko: poleg učiteljevanja je pisal v spominu ostali njegov koščeni, bledikavi obraz, velike pesmi in objavljal mladinske povesti, v slovenskih časni- črne oči in vranje črni lasje. Po bratovi oceni pa je bil kih je objavljal ognjevite članke o trpljenju Primorcev, Karel »samozavesten in glasen, človek živahnih besed in urejal je mladinske liste. Z bratom Albertom sta sode- kretenj, silno čustven. Bil je razdvojen in nemiren duh.« lovala v dramski skupini v narodnem domu (danes bi

Zima 2019 / Briški časnik / 26 ObčinaDogodki

Okrogla miza v Šmartnem bila stand up komika), sam pa je nastopal kot igralec in režiser; ustanovil je tudi dramsko šolo. V času njegovega učiteljevanja v Škednju je ta kraj postal žarišče močne slovenske kulturne dejavnosti: bratje Sancini so se ukvarjali z glasbeno tvornostjo, ustanovljena je bila glasbene šola, tudi Karel je nastopal v orkestru in igral na več instrumentih; na šoli CMD je poučeval petje. Sre- čeval se je s slikarjema Božidarjem Jakcem in Rihardom Jakopičem ter pripravljal knjigo pogovorov s slednjim; v tem obdobju se je ukvarjal tudi s slikarstvom in mode- liranjem. Kasneje pa je kot uslužbenec na konzulatih v Protifašistična organizacija TIGR je jeseni leta 1927 v svoj program in delovanje vključevala, poleg premi- šljenih oblik političnega in tudi oboroženega boja zoper nasilni fašizem in njegovo diktaturo, tudi vztrajno Nastop recitatorjev Osnovne šole Alojza Gradnika Dobrovo delo za ohranitev narodne samobitnosti in zagotavljanje pogojev za razvoj slovenske narodne skupnost na Pri- morskem. V skrbi za mlado generacijo je bila posebej poudarjena potreba po programu pouka slovenščine na domovih, ki se je začela uresničevati kot prva izmed nalog z ustanovnega sestanka TIGR na Nanosu. Za pripravo programa in za začetek njegovega uresničevanja je bil zadolžen tržaški učitelj in pisatelj Andrej Šavli. Razum- ljivo je, da je ta točka predstavljala srčiko prizadevanj in delovanja tudi v omenjeni učiteljski družini Širokovih, sam Karel pa je bil neposredno vključen v njeno delovanje in ga najdemo med nekaj manj kot 800 razkritih podatkov o članih z osebnimi podatki ter bivališči, med približno 2500 do 3000 članov TIGR na Primorskem. Njegov prispevek in način povezovanja pa je bil zaradi okoliščin bistveno drugačen od delovanja tigrov- cev, povezanih v trojke, zato pa ne manj pomemben. Zlasti kot uslužbenec na jugoslovanskih konzulatih v Trstu in Celovcu je izdatno izkoristil svojo imuniteto ter možnosti prenosa učbenikov in drugih slovenskih knjig, prav tako pa tudi protifašistične literature z diplomatsko-konzularno pošto. Bil je vključen v zbiranje vohunskih podatkov zoper Nemčijo, kasneje, ko je bila Clara Bensa in Aleksander Sluga Avstrija priključena nemškemu rajhu, pa tudi v podporo tigrovskemu središču za sabotaže proti nemškim vedeti. V pretresljivi pesmi Kakor da je mrlič v hiši govo- oblastem na Jesenicah in tudi neposredno v pripravo ri o predvečerih obletnice smrti bazoviških žrtev, ko se odmevnih razstrelilnih akcij na železniške naprave pri zbere družina ter pusti prazne stole in pogrinjke za štiri Judenburgu in Thalheimu ter pri Trbižu. Žal mu je pri junake, na katerih spomin, čast in slavo molče popijejo tem nemška obveščevalna služba uspela podtakniti dva kozarec: »Ob polici večna luč bila je vžgana, kakor ra- svoja sodelavca, kar je pripeljalo do njegove aretacije in njeno srce je trepetala«. usmrtitve. Karel se je najbolj intenzivno vključeval v tigrovsko Vse Karlovo tragično prekinjeno življenje je bilo pol- in druge oblike protifašističnega boja sredi in ob kon- no dela, prizadevanj, zanosa in tudi mnogih še neure- cu 30. let prejšnjega stoletja, ko ni bilo še niti žarka re- sničenih načrtov v boju za našo stvar, osvoboditev Pri- šitve na obzorju, vendarle se začenja že porajati upanje morske, ohranitev slovenskega jezika in kulture. Nje- na oddaljeno rešitev. V Pesmi beguncev primerja usodo gov poglavitni kredo pa se da verjetno najbolj celovito Marije in Jožefa, ki sta se po trpljenju vrnila z Jezusom iz razbrati iz njegovih pesmi v zbirki Kapelica, posvečeni sužnosti. In čeprav vsem beguncem »tam od Soče bistre, bazoviškim žrtvam. V pesmi Kako je bilo tebi, Marija, Krasa belega in Istre« vrnitev ni dana, jim v srcu vendar- pri srcu takrat primerja Marijino trpljenje pod križem s le tli želja po vrnitvi v svobodno domovino. V pesmi Le trpljenjem Miloševe, Bidovčeve, Marušičeve in Valenči- mirno spavajte pa kot uteho petim ustreljenim junakom čeve matere v hipu ustrelitve bazoviških junakov. V pe- izrazi prepričanje: »Saj pride, prav gotovo pride osvete smi Umrl je Jezus toži, da so pet fantov (tudi Gortana) in vstajenja dan!« Zanimivo je, da se podobna misel, z zasuli skrivaj kot stekle pse, a kje – še matere ne smejo morda nekoliko več gotovosti, kaže v Pesmi primorskih

Zima 2019 / Briški časnik / 27 Dogodki Občina

Okrogla miza v Šmartnem emigrantov njegovega brata Alberta: »Bratje, svetlika se na obzorju – strnite vrste! – bliža se čas!« Spomin na učitelja, narodnega bojevnika in pesnika ohranja poimenovanje ena od slovenskih osnovnih šol v Trstu. Prispevek Milene Beguš Karel Širok, mladinski pesnik in pisatelj, je bil rojen 26. oktobra leta 1889 v Šmartnem. Karlov oče Andrej Ši- rok se je rodil v Lokah pri Kromberku. Zaradi bolezni in neugodnih domačih razmer se je moral odpovedati šo- lanju na goriški gimnaziji in je nadaljeval na učiteljišču v Kopru. Kot učitelj je služboval v Brjah na Vipavskem, Opatjem selu, v Kozani (tu je bil tudi občinski tajnik), v Šmartnem in v Kojskem. Leta 1903 je dobil zaprošeno mesto vodje na šoli pri Sv. Jakobu v Trstu in se z družino preselil tja. V zakonu z Marijo Čadež se je rodilo 11 otrok. Karel je bil rojen v Šmartnem, brat Albert pa 1895 Godalna skupina Clare Bensa v Kozani. Osnovno šolo je Karel obiskoval v Kozani od leta 1895 do 1901. Nato je obiskoval gimnazijo v Gorici in Trstu do leta 1905, učiteljišče v Kopru pa od 1905 do S prispevki je sodeloval tudi pri različnih listih, vča- 1909. Med bivanjem pri Sv. Jakobu sta bila oba z bratom sih tudi pod psevdonimom Andrejev. zelo dejavna v gledališkem in glasbenem kulturnem živ- Na nazore obeh bratov Širok je močno vplival Ivan ljenju. Sodelovala sta na prireditvah v Narodnem domu, Cankar, ki je imel v Trstu dve odmevni predavanji: leta pri Ljudskem odru in v kulturnih društvih pri Sv. Jako- 1907 Slovensko ljudstvo in slovenska kultura, aprila 1918 bu ter po vaseh okoli Trsta. Karel je bil tudi glasbeno pa Očiščenje in pomlajenje. Sledi zapis Antona Ocvirka o izobražen in je igral kontrabas, violino in čelo ter vodil Ivanu Cankarju in Karlu Široku, objavljenem v Slavistič- različne pevske zbore. ni reviji, leto 1948, letnik 1. številka 3/ 4, stran 272): »V Karel je učiteljeval v raznih krajih po Tržaškem, naj- zapuščini Karla Široka se je ohranilo nekaj važnih spo- dlje v Škednju, kjer je vodil dramski krožek in nastopal minov na Cankarja: rokopis predavanja »Očiščenje in kot igralec. Leta 1925 so ga fašistične oblasti odpustile, pomlajenje«, dve še neobjavljeni pismi in tri razglednice zato se je leta 1926 izselil v Kraljevino SHS. Bil je eno s pisateljevim podpisom. Vsi ti dokumenti so sedaj last leto učitelj v Črnomlju. Zatem je postal uradnik na kon- pesnikovega brata Alberta. Po njegovi ljubeznivi naklo- zulatu v Trstu (od 1926 do 1929) in od 1929 do 1938 v njenosti mi je bilo mogoče pred kratkim gradivo pregle- Celovcu. V obeh krajih ga je nadzorovala policija. 11. dati in ga pripraviti za revijo. O Cankarjevem nastopu v junija 1940 ga je v Celovcu aretirala nemška policija, ga Trstu 20. aprila 1918 se je nabralo že dokaj podatkov; de- po treh mesecih izpustila in izgnala v Jugoslavijo. Spet loma jih je prispeval Karel Širok sam v članku »Cankar je krajši čas poučeval. Po napadu na Jugoslavijo pa se je zadnjikrat v Trstu« (Jutro 1926, 9. maja), deloma France pred fašisti umikal vse do Sarajeva, se nato vrnil v Lju- Dobrovoljc v sestavku, ki ga prinaša pričujoča številka bljano, kjer so ga poleti 1941 italijanske oblasti izročili Slavistične revije. Vse to pa je treba dopolniti še s tem, Nemcem. Zaprt je bil v Begunjah in kot talec ustreljen 5. kar nudi pesnikova ostalina. O Cankarjevem prihodu v januarja 1942 v Dragi nad Begunjami. Trst in o izdelavi »Očiščenja in pomlajenja« pripoveduje Literarno delo Karla Široka obsega prozo in poezijo Karel Širok v opombah, priloženih rokopisu, naslednje: in je namenjeno mladini, dandanes enako živo kot ob »Dan pred predavanjem sem odšel na postajo južne izidu v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Njegove pe- železnice, da počakam večerni ljubljanski vlak, ker sem smi in pripovedi berejo, poslušajo in tudi pojejo, saj so bil uverjen, da se pripelje z njim Ivan Cankar. Kmalu se številne pesmi za otroke uglasbene. Izdal je tri pesniške je zbralo na postaji več članov ,Ljudskega odra' in nekaj zbirke: Jutro (Trst, 1920), od kritike so bile manj ugo- Cankarjevih častilcev. Pridrdral je vlak in Cankar se je dno sprejete; Polžja hišica (Ljubljana, 1926) in Kapeli- pojavil na peronu. Ogrnjen je bil s havelokom in v roki ca (Ljubljana, 1935); v njej so pesmi oblikovno zrelejše, je nosil majhen kovčeg. Znanci so ga obkolili in pozdra- motivno grajene na narodnih legendah, prepojene s pri- vili, gruča se je pričela pomikati proti mestu. Spotoma morsko narodnostno bolečino, ter dve prozni deli: Sle- srečam dr. Lovrenčiča, ki se je zakasnil in radovedno pi slavčki (Gorica, 1922, zbirka sedmih črtic, ki kažejo povprašal, kaj je s Cankarjem. Povedal sem mu, da ko- večjo življenjsko globino in umetniško prizadevnost) in raka spredaj v gruči. ,Pojdiva ga pozdravit,' je dejal Joža. pravljico Trije bratje in trije razbojniki (izdala Mladinska Pohitela sva naprej in dohitela gručo. Cankar se je iz- knjiga, 1951, izšla je tudi v srbskem jeziku leta 1954 in luščil iz nje in se pridružil nama. V živahnem razgovoru v albanskem prevodu; več pesmi pa je bilo prevedenih smo šli dalje. Cankar je bil dobre volje. Spotoma mi je v češčino). segel pod pazduho in nato dejal: ,Pa vi malo nesite tole

Zima 2019 / Briški časnik / 28 ObčinaDogodki

Okrogla miza v Šmartnem

1918 v Trst razglednico z naslednjim besedilom: Velecenjeni gospod! Pošiljatev sem prejel in jo Ivanu izročil, kakor priča njegov podpis. Pozdrav! Izidor Cankar Prisrčno Vas zahvalim! Ivan Cankar Toda že nekaj dni nato piše Ivan Cankar sam v Trst (- na naslov: Gospod Karel Širok, učitelj v Trstu, Kjarbola zg. 11. -) naslednje, v marsikaterem pogledu zanimivo pismo: Dragi gospod Širok! Prejel sem Vašo ljubeznivo pošiljatev; od srca se Vam zahvalim zanjo! Lani Vam za enak pozdrav niti odzdra- vil nisem; oprostite mi! Obenem pa vedite, da je zmirom več vredna tista hvaležnost, ki ostane v pošteni misli, nego ona, ki se baha v besedah.- V Ljubljani je zdaj kulturno življenje zares na višku. Nikoli ni bil duševni razmah tako mogočen, kakor je te Milena Beguš, dr. Savin Jogan in moderatorka Erika Koncut zadnje čase. Ko pogledam in pregledam vse, kar se godi, je moje zaupanje v prihodnost naroda trdno in verno. in mi ponudil svoj kovčeg. Vzel sem kovčeg in ga poteh- Kako se ravnate v Trstu? Sporočite mi! Najlepše Vas tal. ,Saj je čisto prazen!' ,Rokopis je notri.' ,Ali je preda- pozdravlja Ivan Cankar vanje že napisano?' ,Že! — Ali nisem priden?' In vendar V Ljubljani, 16. febr. 1918 Škofja ulica 9./1. ni bilo napisano! Gospa Ferfoljeva mi je pozneje pripo- Kakor je mogoče razbrati iz pisma, je Cankar prejel vedovala: ,In pomislite! Komaj pol predavanja je imel prvi pozdrav iz Trsta že v letu 1917, a se tedaj Široku napisanega. Zato sem ga naslednji dan zaprla v sobo, pa verjetno ni utegnil zahvaliti. Drugo pismo, datirano s steklenico ruma sem mu prej prinesla, in mu rekla, da 15. majem, je iz časa po povratku iz Trsta in se nanaša ga ne pustim ven, dokler ne bo napisano vse do zadnje na obisk pri Širokovih na domu. Pismo se glasi: besede.' In napisal je vse do zadnje besede, in kako ču- Dragi gospod Širok! Prav prisrčna zahvala za lepi dar, dovito je napisal! To, kar je napisal, ni samo lepo, temveč ki ste mi ga poslali po g. Karlu Pahorju! je tudi drzno. Kdo izmed nas si je upal govoriti stranki Z veseljem se spominjam na tisto tržaško popoldne, na in režimu tako odkrito! Pomisliti moramo, da je ,Očiš- Vašo prijazno pogostitev, na Vas in Vašo rodbino. Kadar čenje in pomlajenje' čital Cankar tik za fronto pred očmi pridete v Ljubljano, se Vam oddolžim. Nekaj časa sem na- cesarskega komisarja in riskiral, da mu nataknejo verige meraval, da se popeljem v Prago, pa nisem nič kaj zdrav in ga ponovno odženejo v ječo, iz katere se je bil, kakor in ostal sem doma. Bodo tudi brez mene opravili. Pozdra- je sam pravil, izmotal po čudežnem naključju, kateremu vite mi vse tržaške prijatelje, najlepše pa bodite pozdrav- še sam ni mogel verjeti.« ljeni Vi, Vaš brat in rodbina Vaša. Ivan Cankar.« Naslednjega dne po predavanju je bil Cankar na obisku pri Karlu Široku in mu tedaj obljubil rokopis »Očiš- Za zaključek je Beguševa prebrala pretresljivo pesem čenja in pomlajenja«, pač v zahvalo za usluge, ki mu Kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat, s katero izpove- jih je ta storil s pošiljkami sadja in cigaret v Ljubljano duje pesnik čustva Slovencev ob izvršitvi štirih smrtnih v letih 1917 in 1918. In v resnici je pesnik prejel Can- kazni v Bazovici. karjev tekst 30. aprila, kakor izjavlja sam na listku, ki ga je prilepil na ovitek rokopisa. Za tedaj je moral nastati (Viri: Wikipedija, Primorski biografski leksikon, Slo- tudi prepis izvirnika, po katerem je France Dobrovoljc venski biografski leksikon, Slavistična revija, leto 1948, ugotovil razlike med objavo v »Napreju« in resničnim letnik 1., številka 3/ 4, str. 272; Marija Mercina (literarna besedilom. Pri ponovnem kritičnem ponatisu origina- zgodovinarka, pisateljica in slovenistka), Brata Širok v la bo moral bodoči urednik Cankarjevih zbranih del luči boja za ohranjanje slovenske identitete v času fašiz- upoštevati seveda tudi vsa ločila, naglasna znamenja in ma, ob 120-letnici rojstva Karla Široka, zbornik Brda in podčrtana mesta v rokopisu, а to ne samo zaradi ritma Brici, 2013)) pisateljeve dikcije, ampak tudi zaradi vsebinske teže posameznih poudarjenih besed. Spominski večer sta čudovito zaokrožila Clara Bensa Karel Širok se je po pripovedovanju brata Alberta in Aleksander Sluga s skladbo Zoltana Kodalya iz sonate seznanil s Cankarjem pozimi leta 1916, ko ga je obiskal op. 7 za violino in violončelo, 1. stavek. na Rožniku s komponistom Ivanom Grbcem. Globljih odnosov med obema ni bilo, pač pa je Cankar čutil prijetno dolžnost, da se pesniku pismeno zahvali za njegova darila. Tako je poslal Izidor Cankar 15. februarja Besedilo in fotografije: Milena Beguš

Zima 2019 / Briški časnik / 29 Dogodki Občina

Predavanje o diagnostiki in zdravljenju mezotelioma Najboljša preventiva je odstranitev vsega azbestnega materiala

Sindikalna organizacija Brda je 25. oktobra v Vili Vipolže organizirala predavanje o diagnostiki in zdravljenju azbestnih rakavih bolezni, predvsem mezotelioma. Pojavnost te bolezni se, kot so izpostavili na srečanju, približuje vrhuncu. Pred 25 leti je bila incidenca manj kot 20 primerov letno, sedaj pa je ta že dvakrat večja v celotni Republiki Sloveniji.

Na to obolevnost najbolj vpliva dolga latentna doba od prve izpostavljenosti azbestu. Ravno v tem letu opa- žamo izreden porast bolezni mezoteliomov tudi v Obči- ni Brda, tako že verificiranih kot tistih, ki so v postop- ku pridobitve verifikacije in s tem tudi odškodnine. Na Podžupan Žarko Kodermac žalost se ta bolezen ''okoljski mezoteliom'' pojavlja tudi med občani, ki pa niso bili zaposleni v azbestcementni izr. prof. dr. med. Marko Vudrag iz NIJZ Nova Gorica, proizvodnji. Tega je bilo v preteklosti veliko manj, poja- in sicer o pomembnosti cepljenja proti gripi in pljučni- snjuje predsednik SO Brda Ernest Žnidarčič. ci za vse rizične bolnike in starejše od 65. leta starosti. O diagnostiki in napredkih v zdravljenju mezotelio- Pozdravne besede prisotnim pa je v imenu občine nama je spregovoril izr. prof. dr. Viljem Kovač, strokovni menil podžupan Žarko Kodermac, ki je poudaril po- direktor Onkološkega inštituta Ljubljana. Kot je izposta- membnost takih predavanj v naši občini. vil v Vili Vipolže, slovensko zdravstvo bolnikom nudi Sicer pa sta se predavanja udeležila tudi oba briška vsakršno zdravljenje, ki je dosegljivo v tujini. Najboljša splošna zdravnika kot tudi celotna ekipa iz ambulante za pa je gotovo preventiva, zato je Slovenija pred skoraj če- medicino dela Mitja Gala iz Šempetra pri Novi Gorici, trt stoletja prepovedala proizvodnjo azbesta. »Problem kar nakazuje izostren čut do zdravstvene problematike, pa je, da med izpostavljenostjo azbestu in pojavom me- ki je ravno na Goriškem zaradi nekdanje proizvodnje v zotelioma poteče kar veliko časa, latentna doba je 20 do Anhovem najbolj pereča. 40 let. Tako da bo, po vsej verjetnosti, število bolnikov še naraščalo. Drži pa tudi, da imamo še veliko azbesta v Iz Občine Brda v 13 letih odpeljali zgolj polovico po- okolju. Želimo si, da bi bil ta čim bolj strokovno odstra- pisanega azbestnega materiala njen, s čimer bi povzročili čim manjšo izpostavljenost tej Leta 2006 je bil v Občini Brda, na predlog briškega nevarni snovi,« nam je pojasnil dr. Kovač, ki kot ključ- sindikata, opravljen popis azbestnih plošč in cevi po ka- ne znake, ki kažejo na mezoteliom, navaja kašelj, težko tastrskih občinah. Po takrat zbranih podatkih je bilo v dihanje in bolečine. »Če ti znaki bolezni izvirajo samo Občini Brda leta 2006 še 103.650 m2 azbestne kritine, iz mezotelioma, je ta kar napredoval. Če pa so ti znaki 107 m3 azbestnih plošč ter 860 m cevi. »Po podatkih, povzročeni tudi od drugih bolezni, potem pa je veliko ki sem jih pridobila od podjetja Komunala v oktobru možnosti, da bomo bolezen odkrili v začetni fazi, takrat 2019, smo od leta 2010 do leta 2019 (do meseca julija) pa so uspehi zdravljenja lahko boljši.« Veliko raziskav iz Brd odpeljali skupaj 543.500 kg azbestnih odpadkov,« poteka v smeri uvedbe presejalnega programa in izbolj- pojasnjuje Tjaša Simčič iz oddelka za okolje in prostor, šanja kakovosti življenja bolnikov. Prihodnost, kot za- komunalno dejavnost in investicije Občine Brda. ključuje Kovač, je v kombinaciji imunoterapije s kemo- »To naj bi znašalo zgolj polovico odstranitve az- terapijo ali obsevanjem ter v lokalnih kirurških posegih. bestnega popisanega materiala, čeravno smo že takrat Na predavanju zaradi zdravstvenih težav ni mogel računali na državno finančno pomoč naši občini. Za spregovoriti dr. med. spec. pnevmologije v SB dr. Franca sanacijo obstoječega azbesta v Republiki Sloveniji pa je Derganca Nova Gorica Damijan Birtič, za katerega pa je odgovorna država, tudi po smernicah in priporočilih dr. Kovač izpostavil izjemno strokovnost in dobro so- Evropske skupnosti,« zatrjuje predsednik sindikata SO delovanje z Onkološkim inštitutom. Spregovoril je tudi Brda Ernest Žnidarčič.

Zima 2019 / Briški časnik / 30 ObčinaDogodki

Predavanje o diagnostiki in zdravljenju mezotelioma

V nadaljevanju objavljamo navodila, kako varno voz azbestno-cementnih odpadkov se v Občini Brda odstranjevati azbestne odpadke in kako jih pravilno od- opravlja približno vsak drugi mesec. lagati. Občina Brda namreč že vrsto let krije stroške odvoza azbestnega odpadnega materiala. Navodila za pravilno oddajo azbestno-cementnih odpadkov: »Zaradi dolge latentne dobe se lahko bolezen pojavi • Gradbeni material, ki vsebuje azbest – predvsem sa- tudi po 20 do 40 letih po izpostavljenosti. Zato se mora lonitno kritino – je treba naložiti na palete do 80 cm izpostavljenost azbestnim vlaknom v čim večji meri in oviti z embalažno folijo. preprečiti, saj na osnovi sedanjih znanstvenih dokazov • Mesto za prevzem azbestno-cementih odpadkov ni mogoče določiti varne meje za izpostavljenost az- mora biti dostopno večjim smetarskim vozilom brez bestnim vlaknom. Ker je uporaba azbesta v Evropi na- višinskih ovir. raščala do poznih 70. let prejšnjega stoletja, se bo letno • Azbestno-cementne odpadke lahko po predhodni število malignih bolezni še naprej povečevalo celo v tis- najavi na vaši občini sami pripeljete na zbirni center tih državah, ki so prve prepovedale uporabo in dobavo na CERO Nova Gorica v Stari Gori. azbesta. V nekaterih državah članicah bo letno število • Če imamo možnost, azbestno-cementne odpadke bolezni zaradi izpostavljenosti azbestnim vlaknom do- zmočimo z vodo. seglo vrh šele okoli leta 2030.« Vir: Ministrstvo za delo, • Na drugih zbirnih centrih je oddaja tovrstnih od- družino, socialne zadeve in enake možnosti (www.gov. padkov prepovedana. si/teme/azbest) • Z odpadki ravnamo previdno, da se ne drobijo, lo- mijo, luščijo, prašijo pri pometanju, da preprečimo sproščanje azbestnih vlaken v zrak.

Občani lahko v lastni režiji opravijo le dela manjše- ga obsega, za katera: • ni potrebno delati projektne dokumentacije, • ni potrebno pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, • ni potrebno sestaviti pisnih navodil, • ni potrebno prijaviti inšpektorju pristojnemu za varstvo okolja, • ni potrebno pisno pooblastiti nadzornika, ki opravlja gradbeni nadzor v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, • ni potrebno ograditi območja odstranjevanja.

Dela manjšega obsega so dela, ki jih opravita največ dva delavca in obsegajo odstranjevanje fasadnih oblog, strešnih kritin in cevovodov iz azbest cementa, če dela potekajo na prostem, skupna površina azbestno-ce- Dr. Viljem Kovač, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana mentnih plošč pa ne presega 300 m2 oziroma skupna dolžina azbestno-cementnih cevi ne presega 300 m. Kar »Slovenija zagotavlja odškodnino v višini 60 %, delo- je več, morajo dela opraviti pooblaščene organizacije. dajalec pa v višini 40 %. Kadar delodajalec, pri katerem je bil upravičenec zaposlen, oziroma pravni naslednik Uporabljamo naslednjo osebno varovalno opremo: delodajalca ne obstaja več, ali če gre za okoljski mezote- • varovalna delovna obleka s pokrivalom - za enkra- liom, pa Slovenija krije odškodnino v celoti. tno uporabo (na primer kombinezon tyvec), Pomembno je omeniti tudi to, da v primerih, ko gre • delovne gumijaste rokavice, gumijasti škornji, ki jih pri upravičencu za poslabšanje zdravstvenega stanja in je po končani uporabi operemo, upravičenec v preteklosti že prejel odškodnino za lažjo • obrazna maska s filtrom P3 za varovanje dihal, obliko bolezni, upravičencu pripada razlika v odškodni- • odpadke previdno polagamo v posebne predpisane ni.« Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in vreče ali folije (dvoslojne, s trdnostjo kot so polie- enake možnosti (www.gov.si/teme/azbest) tilenske vreče, debeline najmanj 0,6 mm). Te nato neprepustno zapremo ali zalepimo in označimo z S 1. majem 2015 je oddaja azbestno-cementnih od- napisom »AZBESTNI ODPADEK«. padkov možna le na lokacijah nastanka odpadkov. Na- javo in podatke o lokaciji za odvoz pripravljenih azbestno-cementnih odpadkov je potrebno posredovati v tajništvo Občine Brda na tel. številko 05 335 10 30 ali z elektronskim sporočilom na [email protected]. Od- Besedilo in fotografiji: Erika Koncut

Zima 2019 / Briški časnik / 31 Dogodki Občina

Društvo upokojencev Dobrovo Jesenski izlet na Sardinijo Člani DU Dobrovo smo se v velikem številu odpravili na večdnevni izlet na Sardinijo. Iz Dobrovega smo se zapeljali mimo Benetk in Bologne ter naredili malce daljši postanek v mestu Lucca, ki je obdano s srednjeveškim obzidjem, bogato s kulturnimi in umetniškimi spomeniki, se sprehodili do cerkve sv. Mihaela in se ustavili na trgu Anfiteatro. Pot smo nadaljevali v Livorno in se pozno zvečer vkrcali na trajekt.

Naslednji dan smo se zapeljali bolj ob obali otoka, uživali na pogled morja in otočkov. Ob cesti smo se ustavili pri skali iz trahita v obliki slončka, ki dviga rilec, malo naprej pa je narava izoblikovala obalno skalovje v obliko medveda. Za zaključek dneva smo se ustavili v tipič- ni vinski kleti. Najprej so nam pokazali, kako in kaj pridelujejo, nato smo tudi poskusili njihovo vino in seveda doma- čo salamo in sir. Vsi smo bili nad prijaz- nostjo in gostoljubnostjo zelo navdušeni. Zadnji dopoldan so nekateri izkoristili za kopanje in sončenje, saj je bilo pravo poletje. Popoldan pa smo si ogledali Ol- bio, zvečer pa se vkrcali na trajekt. Do- mov smo se vrnili polni lepih, novih vti- Vsem je bilo zanimivo jutranje prista- bilo pomembno in cvetoče trgovsko sre- sov in upamo samo, da se bomo še imeli janje v mestu Olbio. Po sladkem zajtrku dišče. V kraju Abbasanta smo si ogledali tako lepo. Zahvaliti se moramo udele- smo pot nadaljevali v Orgosolo. Mesto ostanke nuraške civilizacije. To so najbrž žencem izleta in vsem, ki so poskrbeli, da ima stene stavb porisane s političnimi ostanki prvotnih prebivalcev Sardinije. smo se imeli lepo ter nam ni zmanjkalo dogodki, pa tudi z vedno aktualnimi te- Seveda smo se med ogledi tudi zaba- domačih dobrot in dobre volje. Nasvide- mami. Na polotoku Sinis smo si ogledali vali, saj je bilo med nami kar nekaj slav- nje prihodnjič. ostanke feničanskega mesta. Feničani so ljencev, tako da nam dobrot in dobre vo- bili med prvimi osvajalci otoka. Mesto je lje ni manjkalo. Anica Sirk

Razstava Otvoritev razstave Krhko/Fragil

23. oktobra je bila ob 18. uri otvoritev razstave projekta Krh- ko/Fragil umetnikov Amalie Perez Molek (Argentina) in Go- rana Medjugorca (Slovenija), ki je nastal ob svetovnem dnevu čebel v sodelovanju s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, osnovnimi šolami št. 14, 34 in 38 iz Cerrita v Argentini ter Občino Brda. Otvoritve so se, poleg obeh umetnikov, udeležili tudi predsednik Slovenske izseljenske matice Sergej Peljhan in podžupanja Občine Brda Teja Jelina. Prisotne pa je nagovoril ravnatelj naše šole Damijan Marinič. Za kulturni program, ki je zanimivo prepletal Sloveni- jo in Argentino v pesmi in besedi, so poskrbeli učenci naše šole in njihove mentorice Valentina Bevčar Stanič, Danica Aščić in Sara Remžgar. Razstava je bila postavljena že maja letos v argentinskih mestih Cerrito in Parana, do 15. novembra pa je bila na ogled v avli Gradu Dobrovo.

Zima 2019 / Briški časnik / 32 Dogodki Občina

Društvo Briške žene in dekleta Ohranjanje tradicije za prihodnje rodove

Društvo obstaja, odkar obstaja Praznik tom je na enem večjem briškem kulinaričnem dogodku češenj, uradno pa se je registriralo znani gostinec pripravil ”toč” z grahom na sodoben način, in mislim, da je spoj tradicije z novim pristopom odlična kasneje. Nekdaj je štelo tudi 150 kombinacija,” nadaljuje predsednica. ”To kakovost in za- članic, zdaj jih je okrog 30 in trudijo se vedanje želim ohraniti tudi v bodoče, saj ni nič boljšega pridobiti nove. Najmlajši članici, Melissa od jedi, ki jo pripravimo doma in s srcem. Vsi, ki so imeli in Ella, imata rosnih devet let, starosti možnost poskusiti naše dobrote, so bili prijetno presene- čeni nad našo briško kulinariko.” najstarejše pa ne izdajo. Največkrat se članice društva predstavljajo s pecivom in drugimi jedmi, kakor so frtalja, toč, polenta … Nasto- pajo v povorkah in na prireditvah doma in v tujini, naj- več v Avstriji. Ker je potrebno znanje prenašati naprej, organizirajo tudi kuharske tečaje in upajo, da bo tečajev še več, ko bodo dobile nov prostor. Finančno jih v veliki meri podpira Občina Brda, pomagajo pa si tudi s prodajo peciva. Stroške za nakup sestavin krije društvo, zaslužek gre seveda za pokritje teh stroškov in za namene društva, nove obleke, izlet ali večerjo, novo opremo. Med članicami društva so tudi pevke. Vokalno skupino Brike, ki deluje znotraj društva, zadnja leta uspešno vodi dirigentka Barbara Šinigoj. Njihov repertoar zajema briške pesmi, pesmi, ki jih je napisala Jožica Krašček in uglasbil Radovan Kokošar, ter druge pesmi po izboru di- rigentke.

Silvestra, Petra, Marija in Nataša na letošnjem Prazniku češenj Nosijo društvene obleke Pevke imajo po dve obleki, ena je zakmašna in je sešita Začetek pred več kot pol stoletja po fotografiji iz starih časov. Tudi druge članice društva “Mislim, da se je vse skupaj začelo ob pripravah za prvi so oblečene enotno. Idejo za društveno obleko so dobile Praznik češenj pred več kot pol stoletja. Takrat se je poka- v knjigi Darinke Sirk “99 meštirjev, 100 mižerij”, v kateri zala potreba po druženju kmečkih žena, kar je botrovalo je zapisano, da so v Brda tako obleko prinesle Brike, ki so nastanku Društva kmečkih žena. Namen je bil predvsem delale na Dunaju. Članice so ohranile tudi originalne ob- ohranjanje briške tradicije za prihodnje rodove,” pove ak- leke, ki so jih domačinke nosile za domača opravila in za tualna predsednica društva Silvestra Elen Brašnič Saffi- takrat, ko so hodile prodajat. Sestavljata jih dolga temna gna. obleka, lahko z malimi rožicami, in črn predpasnik, prek- Predsednica je od leta 2011, pred njo je društvo vodi- rižan na hrbtu. Imajo torej več različnih oblek za različne la Vesna Tronkar. Naloga predsednice je, da drži društvo priložnosti. “Ne moremo pa teh oblek definirati kot nošo, skupaj, da se dogovarja za dogodke, da koordinira delo recimo jim društvene obleke,” razloži predsednica. in seveda poskrbi tudi za vsa pisarniška dela ter za promocijo društva. “Ko sem prevzela funkcijo predsednice, Je bila ladjica iz “skušja” dobra? sem društvu spremenila naziv v Društvo Briške žene in Med seboj se dobro razumejo, včasih je vzdušje tudi dekleta. In to zato, da bi v društvo pridobilo nove članice. malo stresno, ko se pripravljajo na kakšen velik dogodek. Upam, da mi bo uspelo povečati število članic, saj bi bilo Se pa tudi veliko nasmejejo, zlasti takrat, ko so obiskovalci škoda, če bi se stari briški običaji in navade izgubili.” navdušeni nad njihovimi izdelki. Tudi kakšna nerodna in smešna se jim zgodi. Kakor denimo tista v Vili Vipolže. Ohranjajo tradicijo Pripravile so fuje, z rezinami pršuta ovite svaljke iz kru- Glavna naloga društva je torej ohranjanje tradicije: kako so ha, namočenega v pršutovi juhi in z dodatki moke, jajc, nekoč prodajali sadje in tako služili prvi kruh, kakšne so drobnjaka in čebule, in jih postregle v krožničkih v obliki bile navade. Seveda je pomembno, da znajo pripraviti in barčic iz koruznega ličja. Obiskovalci te briške jedi niso pokazati tudi tradicionalne briške jedi. “Pred kakšnim le- poznali, so pa bili nad njo navdušeni. Našel se je tudi gos-

Zima 2019 / Briški časnik / 34 ObčinaDogodki Društvo Briške žene in dekleta Stojko Simčič Uresničene želje po likovnem ustvarjanju

Melissa in Ella, najmlajši članici društva

Stojko Simčič iz ce različnih dreves. Narežem jih Šmartnega, po poklicu s škarjami za obrezovanje, poleg strojni ključavničar, je tega je moje orodje še olfa nož, material pa lepilo, akrilni lak in bil zaposlen v anhovskem ustrezne barve.« Salonitu. Pred dvema Ste svoje izdelke že dali na letoma se je upokojil in ogled, morda kaj prodali? nato začel uresničevati »Razstavljal sem v prostorih svojo davno željo po Qlandie v Novi Gorici, kjer je likovnem ustvarjanju. Da bilo mesec in pol na ogled 32 slik. ima umetniško žilico, je Nekaj malega sem jih tudi prodal, opaziti že pred njegovim več pa podaril.« Mmmm, sladke dobrote … Ste vključeni v kakšno li- domom in nato tudi v kovno društvo? pod, ki ni pojedel samo fuj, ampak še notranjosti. »Poskušal sem, pa sem ugoto- ladjico zraven. vil, da najraje ustvarjam sam.« Od kdaj nosite v sebi željo Kakšni so vaši načrti? Vabilo in voščilo po likovnem izražanju? »Sedaj razmišljam, kako bi te In še beseda predsednice za ko- »Likovno izražanje me je vese- slike uokviril, da bi bilo vse sku- nec: „Rada bi dodala vabilo mladim lilo že v osnovni šoli in imel sem paj usklajeno. Rabil bi tudi ustre- in manj mladim Brikam, da se nam tudi željo, da bi se izobraževal v znejši prostor za ustvarjanje. In pridružijo. Z veseljem se bomo sku- tej smeri, vendar se je vse obrnilo želim si, da bi razstavljal tudi v paj učile o zanimivostih iz preteklosti drugače. Sicer pa me je tudi delo, Brdih.« in razvijale novosti za bodoče gene- ki sem ga opravljal, veselilo.« racije. Obenem pa želim vsem bral- kam in bralcem Briškega časnika lepe Kakšni so vaši izdelki, kako božične in novoletne praznike.“ nastajajo? Iva Sivec »Ustvarjam motive na vezani Besedilo in fotografija: Fotografije: SEBS plošči. Pri tem uporabljam veji- Milena Beguš

Zima 2019 / Briški časnik / 35 Dogodki Občina

Prostovoljno gasilsko društvo Brda Z majhnimi koraki naprej

Prostovoljno gasilsko društvo ima v Brdih več kot 70-letno tradicijo. Prav je, da to plemenito dejavnost nadaljujemo. Živimo v dobi, ko sta denar in čas zelo pomembna. Ne morem mimo tega, da ne bi pozabil pohvaliti vsakega, ki za to nameni nekaj prostega časa, še posebno pa mlade in manj mlade operativce, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč tistim, ki jo potrebujejo. (Problem nastane, ko so na delovnem mestu.)

pohvalimo, da smo v tem letu nabavili nekaj nove opreme. Obleke za interven- cije in gozdne požare, čelade, rokavice, agregat, kompresor, police … Da nakup ni bila zgrešena investicija, se je izkazalo na intervencijah tako doma in drugod. Bili smo tudi na požaru na Cerju. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili nabavo nove opreme. Zavedamo pa se, da bo treba glede na velikost in razvoj občine še marsikaj pripeljati v naš gasilski dom. Ob tej priložnosti obveščam in naprošam občane, da za klic v sili pokli- čejo številko 112. Z gasilskim pozdravom - NA PO- MOČ! Za tako pomoč pa je potrebno izo- dročju. Da pa lahko posredujemo, mo- braževanje, tako teoretično kot praktič- ramo biti ustrezno opremljeni z opre- no. Nekaj nam uspeva tudi na tem pomo, orodjem in mehanizacijo. Lahko se Egon Ivančič

Krasno Nazdravili mlademu vinu in uspehom vinarjev

16. novembra je skupina vaščanov s prijatelji v Krasnem že drugo leto zapored pri Marjanu Markočiču pripravila praznovanje sv. Martina. Na mizah ni manjkalo dobrot, ki so značil- ne za martinovanja, in v kozarcih dobrega briškega vina. Za vzdušje sta poskrbela Lea Marinič na harmoniki ob spremljavi Marjana Markočiča na baritonu. Ob tej priložnosti so nazdravili uspehu vinarja Stojana Markočiča, ki je na sejmu Agra v Gornji Radgoni nedavno prejel zlato medaljo za rose penino 2016. Tej zlati medalji so naslednji teden, 23. novembra, nazdravili pri njem doma skupaj z vinarji iz Hrvaške. Ponosni so tudi na uspehe članov Kleti Brda Uroša Mariniča in Barba- re Gabrijelčič, ki sta ob letošnjem martinovanju v Kleti Brda prejela priznanje »Zgleden pridelek«.

Zima 2019 / Briški časnik / 36 Dogodki Občina

Razvoj novogoriške občine v letih 1970–1980 Dokumentarni film o diplomatu Jožetu Šušmelju

V začetku novembra je bila v dvorani Mestne občine Nova Premieri je sledil pogovor Jožeta Šušmelja, dr. Branka Ma- Gorica premiera dokumentarnega filma Jože Šušmelj – pot diplo- rušiča in Tomaža Vuge o razvoju novogoriške občine v letih mata, ki je nastal v produkciji slovenskega programa Deželnega 1970–1980. V tem pestrem zgodovinskem obdobju je bil Jože sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino. Film oriše življenjsko Šušmelj predsednik Skupščine Občine Nova Gorica, v pogovoru zgodbo Jožeta Šušmelja, pri čemer posebej izpostavi njegovo iz- pa je bila med drugim predstavljena tudi izgradnja sabotinske jemno bogato in uspešno diplomatsko pot. ceste v Brda.

Časopis Soča 4. 7. 1872 Ustanovitev čitalnice v Kojskem

Zopet imamo kaj novega na Gori- Gorko jim priporoča »Soča«, naj skrbi- Gospod Lavrič stopi med nje, srčno škem, 29. junija je imela nova čitalnica v jo, da dobijo veliko bukev, kajti čitalnica se zahvalili in vpraša kam da so pevci šli. Kviškem v naših Brdah prvi občni zbor. brez knjig je kar je krčma brez vina. One Smejaje se mu odgovorijo godci: »Mi smo Zbralo se jih je nekaj čez 30 družbenikov so vez, ki najbolj veže vse družbenike in tudi pevci, kaj nas ne poznate več?« Ne- popoldne v prostorni šoli, kar je bilo naj- njih družine. kaj jih je bilo odšlo. Na, naj zdaj pa kdo bolj spodobno, saj ima biti čitalnica šola Po končanem delu smo se razšli z nav- reče, da ni to nova svitla prikazen na slo- za odrasle ljudi.- Pod vodstvom začasnega dušenimi živijo klici in šli smo pred krčmo venskem obnebji! Zares, to je pač kaj po- predsednika gosp. Mariniča je seja začela na prostorno dvorišče od koder je krasen sebnega, in vso zaslugo imata vrla in vneta in po njegovem predlogu so vsi navzoči razgled na Furlanijo. Tu smo slišali česar Slovenca: pevovodja in organist Jože Ma- soglasno imenovali gosp.dr. Lavriča za nismo pričakovali, kajti kdo je vedel v Go- rinič in godbovodja in nekdanji godec pri častnega uda mladega društva. Nato so rici, da so pevci v Kviškem tako izurjeni. vojakih Franc Kumar, katera se že ve let se društvena pravila brala, in dr. Lavrič Zares smo občudovali njih pianissimo in trudita. Čast njima in njihovim godcem in je razjasneval bolj važne odločbe teh sta- sploh njihovo pevanje. Pozneje nastopijo pevcem tako narodnim! Nova čitalnica bo tutov, še posebno razlagal in povdatjal godci, njih jih je bilo 14; kaj hočemo pove- kaj cvetela, toda Brici nikdar ne pozabite namen čitalnic, zlasti dotične knjigarnice. dati o njih. Kratko rečeno, da smo mislili, pregovora: Sloga jači, nesloga pa tlači in Potem so se vršile volitve; za predsednika da slišimo vojaški oddelek godbe v Gorici. podira največje reči! so zbrali gori omenjenega gospoda Ma- Njihova 'zbirka slovenskih napevec je kaj riniča in 7 odbornikov, ki imajo vsi zdaj lepa, svojo veljavo pa so pokazali, ko so veliko, častno nalogo. mojstrsko godit kos opere: »I Lombardi«. Zbral: Jože Šušmelj

20 20

Odštevamo, da bomo lahko kmalu seštevali!

Do izteka leta odštevamo še zadnje tedne. Kmalu bomo obrnili nov list in začeli pisati novo zgodbo. Tudi v novem letu bomo skrbeli, da bo vaš korak varen in vam stali ob strani kot vseživljenjski partner. V letu 2020 bomo v Skupini Generali ustvarjali brezmejne priložnosti in seštevali nove sinergije. Želimo vam leto polno sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva in uresničenih želja.

Zima 2019 / Briški časnik / 38 ObčinaDogodki

Vaška skupnost Hum Vesela jesen na Humu Predsednik društva upokojencev Kojsko Karl Turk je podal pobudo, da bi ob mednarodnem dnevu starejših, ki ga praznujemo 1. oktobra, v dvorani na Humu skupaj z VS Hum organizirali dogodek, ki bi se ga zaradi bližine in dostopnosti lahko udeležili tudi tisti starejši, ki zaradi različnih ovir ne morejo sodelovati pri drugih aktivnostih, ki se odvijajo v okviru njihovega društva. Želeli smo, da bi bili z nami tudi Beneški fantje, zato smo datum za to praznovanje prilagodili njim in dogodek organizirali 19. oktobra.

Letnemu času primerno smo srečanje poimenovali Ve- sela jesen na Humu. Po uvodnem pozdravu predstavnikov organizatorjev srečanja, društva upokojencev Kojsko in VS Hum, je navzoče v imenu Občine Brda pozdravila in nagovorila tudi podžupanja Teja Jelina. Poudarila je po- membnost medgeneracijskega sodelovanja in medsebojne pomoči. Kulturni program, ki ga je povezoval Dominik Rusjan, so oblikovale tri generacije. Začeli so ga najmlajši, učenci in učenke 3. in 4. c razreda POŠ Kojsko pod mentorstvom Katarine Golob. Z igro, pesmijo in besedo so na svoj način prikazali sobotni dan na obisku pri noni in nonotu. Oder so nato zasedle energične in gibčne plesalke iz novo na- stalega športno-kulturnega društva #lospravilos pod vodstvom Anje Pertovt. Za mladino so se prvič na našem odru predstavili varovanci Doma upokojencev iz Podsabotina. Najprej sta poskočno zaplesala Romina Velušček, njihova glavna animatorka, in gospod, ki nosi že kar dobrih devet križev. Ob dveh skladbah so še predstavili vadbo, ki jo izvajajo malo drugače in pri stanovalcih vedno znova izzove sprostitev, dobro voljo in nasmešek na obrazu. Marsikomu v dvorani se je ob njihovem nastopu orosilo oko. Dokazali so, kako vesela in srečna je lahko tudi jesen življenja. Za veselje in ples je s svojim nastopom poskrbel ansambel Be- neški fantje. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, Kleti Brda in vsem, ki so pomagali pri organizaciji srečanja, da smo predstavniki različnih generacij doživeli malo drugačen popoldan in lep večer.

Bernarda Konjedic, VS Hum

Zima 2019 / Briški časnik / 39 Dogodki Občina

Noč čarovnic v Cerovem Strašljive buče, pojoči čarovnik in penasti bazen

Tudi letos je v Cerovem zadnji oktobrski dan, dan reformacije, minil v znamenju otroške noči čarovnic. Vemo, da gre za ameriški praznik, a ne gre za njegovo poveličevanje ali prevzemanje tujih navad. Dogodek organiziramo zato, ker radi vidimo otroško veselje. In vsako leto znova smo presenečeni nad tem, koliko otrok osrečimo.

Nestrpni otroci so pred začetkom stali pred šotorom in čakali, da začnejo z rezljanjem svojih buč. Kaj kmalu pa se je prostor vaškega doma v Cerovem začel polniti do zadnjega kotička. Otroci so veselo razlagali načrte za strašljive buče, staršem pa so zaupali delo nosačev buč. Drug za drugim so se razporedili okoli miz in začeli z delom. Velike, male, okrogle, oranžne, zelene, vse so po dobri uri rezljanja razstavili pred vhodom v čarob- ni gozd. Z razsvetljenimi strašnimi in veselimi obrazi so buče pričarale pravo vzdušje noči čarovnic. Kdor je bučo hitreje dokončal, se le lahko zabaval pri ročnih delavni- cah ali si svoj obraz popestril s pisanimi poslikavami. Za tem pa so čakale slastne palačinke naših mam. Ko je nastopil čas čarovniške predstave, so se posed- li pred odrom v šotoru. V pričakovanju je nastala tiši- na, ki jo je prekinil pojoči čarovnik Grega. S pesmijo in baloni je navduševal male nadobudneže, na katere je po predstavi čakalo še eno presenečenje – Čarobna vas. Nanje je prežal gozd, poln strašljivih dodatkov in zaple- tenih poti z adrenalinskim zaključkom, skokom v penasti bazen. Nekateri sami, drugi v skupini ali za roko s starši so se podali skozenj in z veselim vriskom končali pot v bazenu. Najpogumnejši so pot ponovili in morda odkrili še kakšen nov kotiček vasi. Večer se je zaključil z malo plesno zabavo, za lačne pa smo poskrbeli z našimi slastnimi hamburgerji. Utrujeni od dela in zadovoljni s še eno uspešno otro- ško nočjo čarovnic smo zaključili oktober. Ponovno nam je uspelo narisati ogromno otroških nasmehov in jih os- rečiti z dogodkom, namenjenim le njim. Dogodek je že leta priljubljen med briškimi otroki, a ko slišimo, da prihajajo k nam tudi otroci iz Nove Gorice in od drugod, ker smo edini, ki imamo dogodek le za njih, vemo, da smo naredili nekaj dobrega, vemo, da bodo otroci veseli zaspali, in se že veselimo naslednjega leta. Hvala vsem obiskovalcem in hvala vsem, ki ste kakor- koli pomagali, predvsem našim staršem in Vaški skupnosti Cerovo. Se vidimo 31. oktobra 2020. Ekipa DŽC

Zima 2019 / Briški časnik / 40 ObčinaDogodki

Prva Rotary trgatev v Brdih Z 800 steklenicami rebule v pomoč talentiranim in pomoči potrebnim

Rotary klub Medana Goriška se je ob letošnjem martinovanju razveselil rezultata prve dobrodelne trgatve rebule, ki jo je izpeljal konec septembra in katere izkupiček bo klub namenil raznim dobrodelnim namenom. Več kot dvajsetim trgačem se je v Plešivem v imenu Občine Brda pridružila direktorica občinske uprave Anita Manfreda. Prva trgatev rebule obrodila osemsto steklenic z rotary etiketo

Rotaryjci v briškem prostoru de- leto, ga obdelovali in nazadnje po- lujejo že peto leto. Pred dvema leto- želi rezultat našega truda. Tokrat je ma pa so naredili dodaten korak in rebula iz vinograda v Medani v lasti ustanovili svoj klub. „Naš cilj oziro- družine Bužinel iz Plešivega, vino ma namen je, da propagiramo rota- pa zori na kmetiji Kristančič prav ryjski duh, kar pomeni nuditi po- tako v Medani. Vino bomo ustekle- moč pomoči potrebnim,“ pojasnjuje ničili in ga označili z našo posebno predsednik kluba Silvan Saksida. Da rotaryjsko etiketo. Prispevki, zbrani je preteklo precej časa, preden si je na trgatvi kot izkupiček prodaje ste- briški klub postavil temelje, gre pri- klenic, bodo namenjali v dobrodel- pisati želji, kot poudarja Saksida, da ne namene.“ S prodajo prve njihove v klubu delujejo ljudje, ki so sposob- letine rebule, ki se bo še celotno leto ni poleg svojega dela pomagati tudi starala v lesenih sodih, bodo pričeli ljudem v stiski. „Odločamo se za po- moč otrokom s posebnimi potrebami, družinam, ki so v stiski, pa tudi širši lokalni skupnosti. Tak primer Goriških brd ter pomagati osebi v je recimo nakup defibrilatorjev v hudi stiski. Sicer pa se je klub med Krajevni skupnosti Medana,“ še iz- drugim odločil tudi, da bo podprl postavlja Saksida, ki si želi, da bi bri- nadarjeno mladino, ki izstopa na ški rotaryjski klub postal prepozna- različnih področjih, od športa do ven v lokalnem okolju. S tem name- umetnosti. „Ti mladi ne bodo, na nom je padla odločitev, upoštevajoč, raznih prireditvah in tekmovanjih, da so Brda vinorodno okolje, pozna- konec leta 2020, nastalo pa bo prib- promovirali samo našega kluba, no širom po svetu, da zagrabijo za ližno 800 steklenic. Celotna pobuda temveč tudi Brda kot taka,“ zaklju- inovativen izziv predelovanja in ste- je edinstvena v Sloveniji, kar goto- čuje Saksida. kleničenja rebule. Akcija bo postala vo prinaša okolju in klubu dodatno tradicionalni družabni dogodek. „Po prepoznavnost. principu kroženja bomo imeli vsako Klub trenutno stremi k dvema ci- Erika Koncut leto v najemu drug vinograd rebule ljema: prihodnje leto ponovno omo- Fotografiji: naših rotaryjskih prijateljev iz Brd, gočiti letovanje na Debelem Rtiču Rotary klub Medana Goriška za katerega bomo skrbeli čez celotno otroku s posebnimi potrebami iz

Zima 2019 / Briški časnik / 41 Dogodki Občina

Čebelarstvo Batištuta Nedeljsko popoldne v čebelnjaku

Na cesti Kojsko–Hum vidimo tablo Čebelarstvo Batištuta. Od letošnjega poletja pa pod cesto opazimo lično urejen živobarvni čebelnjak. Kaj se skriva v njem?

Mlada čebelarka Elis Batištuta nas je v nedeljo, 6. oktobra, prijazno povabila k sebi, odprla vrata čebelnjaka in nas popeljala v svet čebel. Predstavila nam je čebelar- stvo, ki nima neke dolgoletne tradicije, se pa hitro širi. Z dejavnostjo so začeli leta 2005 s štirimi čebeljimi dru- žinami. Ljubezen do čebel jih je popolnoma prevzela. Danes čebelarijo s 460 čebeljimi družinami. Zaradi povpraševanja po ogledu njihovega čebelar- stva in ker so imeli vse gospodarne družine na prevoznih enotah, so se odločili, da bodo zgradili apiterapev- tski čebelnjak. Ideja je letos poleti prerasla v resničnost in tako so tudi oni postali košček v mozaiku briške ponudbe. Elis se nam je predstavila kot zanimiva predavatelji- ca. O njihovi ponudbi je povedala: »Goste z največjim veseljem popeljemo skozi življenje čebel in jim priča- ramo edinstveno doživetje. Lahko pokukajo v čebelji panj, poskusijo različne vrste medu višje kakovosti, po- sušen kaki, oljčno olje; vse, kar uspemo pridelati skupaj z naravo.« Za tiste, ki si želijo več, pa je dodala: »V našem čebel- njaku lahko gostje vdihujejo čebelji aerosol, ki ugodno vpliva na naše psihofizično počutje, na zdravljenje obolenj dihal, kot so astma, kronični bronhitis, seneni na- hod in pljučna obolenja. Krepi imunski sistem, pomaga pri raznih alergijah, kroničnemu vnetju grla, migrenah, nespečnosti, živčnih motnjah, depresijah, revmatičnih težavah, pri okrevanju po možganski kapi … Terapija je primerna za vse, najboljši čas izvajanja terapije pa je od marca do septembra.« Elis poudarja, da se moramo zavedati, da imajo če- bele skupaj z naravo velikansko moč, ki jo je potrebno s pridom izkoristiti in pravilno usmeriti. Prav zaradi tega se je še dodatno usposobila. Nudi tudi medeno masažo hrbta, namenjeno predvsem razstrupljanju telesa. Pri njih pa lahko gostje uživajo tudi v klasični masaži telesa z oljem, ki je nežnejša in pri kateri se popolnoma sprostijo. Prepričana je, da bo pri njih prav vsak našel nekaj zase, svoje najdražje pa lahko razveselijo z njihovimi darilnimi boni. V imenu vaščanov, ki smo se udeležili brezplačnega ogleda čebelnjaka, uživali v degustaciji domačih dobrot in preživeli drugačno nedeljsko popoldne, se celotni družini Batištuta lepo zahvaljujemo za povabilo in gostoljubje. Želimo jim uspešno nadaljevanje poslovne poti in naj jim dobro medi. Bernarda Konjedic

Zima 2019 / Briški časnik / 42 Dogodki Občina

Dom upokojencev Podsabotin Pestra, glasbena in slikovita jesen

Glasbena skupina Kimelj je odgnala vse bolečine in skrbi in noge so postale lahke in poskočne

Vesela jesen na Humu.

Letna konferenca o demenci - spremenimo pogled na demenco

Za rojstni dan smo si zaželeli, naj nas sreča in smeh spremljata v dneh in nočeh.

Učenci in učitelji OŠ Alojz Gradnik so dolga leta naš dober prijatelj in dragocen zaklad

Kot je zapisal William Shakespeare: iz glasbe prihaja čas, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca. V okviru akcije Simbioza giba smo obiskali učence OŠ Bilje.

Zima 2019 / Briški časnik / 44 Dogodki Občina

Lions Klub Dobrovo O martinovanju v Kleti Brda

Za nami je tradicionalno martinovanje v organizaciji Lions Kluba Dobrovo. V Kleti Brda smo člani kluba postregli 150 gostov, med njimi člane iz desetih Lions klubov v Sloveniji in zamejstvu. Narezali smo odličen pršut in v pokušino ponudili oljčno olje, ki ga pridelujejo naše članice in člani.

Z mladostjo in prešernostjo so dvorano napolnili mladi Leoti, ki so s svojo radoživostjo obogateli prijeten večer. Organizacija martinovanja je osrednja prireditev našega kluba. Nato je najprej zadišalo po vročih juhah in mineštrah, Priprava, organizacija in izvedba nas članice in člane kluba na kakršne so kuhale naše babice. Slastne glavne jedi so bile veči- poseben način poveže in pod taktirko naše Hedvike Jelinčič združi v noma takšne, kakršne strežejo na martinovanjih. Raznovrstne harmonično delujočo skupino s pomembnim ciljem: zbrati donirana finančna sredstva, da bi jih lahko delili otrokom in ljudem Goriških sladice, palačinke z domačimi marmeladami in pečen kostanj brd in širše skupnosti, ki našo pomoč potrebujejo. Tudi tokrat nam pa so zaokrožile našo zares pestro ponudbo, ki je razveselila je uspelo. naše obiskovalce. Osrednji del martinovanja je bilo zabijanje pip v sode, v ka- smo ob dobrem pršutu poklepetali. Zaupali so nam, da so ve- terih je zorelo letošnje vino. Pri tem opravilu nas je spretno seli v Goriških brdih delujočega Lions kluba, ki ni zaprta sku- vodil direktor kleti Silvan Peršolja, član našega društva. Iz so- pina ljudi, temveč odprta in spoštovana v lokalni skupnosti. dov so pritekla vrhunska vina in okusili smo rebulo, muškat, Da smo pri svojem delu uspešni, je naša guvernerka Nadja Pa- chardonnay, sauvignon in druga vina. hor potrdila s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim članicam Ob prijetni glasbi smo se zavrteli in plesali dolgo v noč. in članom Lions kluba Dobrovo. Posebna pozornost našega kluba velja mladim, zato smo Liana Kalčina, predsednica LK Dobrovo mladim glasbenikom in plesalcem uvodoma omogočili Fotografiji: Matjaž Klemenc predstavitev. Spremljali so jih starši in domačini, s katerimi

Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo Ekskurzija v Postojnsko jamo

Učenci 6. razredov smo 8. novembra preživeli dan pod zemeljskim površjem, saj smo preživeli skoraj dve uri v Po- stojnski jami in nato še v EXPO jama kras. Najbolj nas je navdušil ogled člo- veške ribice ter "zmajevih mladičkov". Učenci 6. razredov

Zima 2019 / Briški časnik / 46 ObčinaDogodki Intervju z Nadjo Pahor Bizjak, guvernerko Lions kluba distrikta Slovenija Četrta ženska na čelu Lions kluba

Na 19. konvenciji Zveze Lions klubov Slovenije je letos maja v Novi Gorici krmilo slovenskega distrikta Lions klubov prevzela članica briškega Lions kluba Nadja Pahor Bizjak, ki bo klub popeljala v praznovanje 30. obletnice ustanovitve prvega Lions kluba v Sloveniji.

„V tem obdobju se je izoblikovala nam lastna organiza- cijska kultura in identiteta. Naš način delovanja se je pri- lagodil našemu okolju – tradiciji, vrednotam, potrebam in zmožnostim. Z ostalimi lioni sveta in našo mednarodno organizacijo nas druži skupno poslanstvo, vizija, cilji, etič- na načela in prisega. Prepoznavamo potrebe v lokalnem okolju, dejavno pa se vključujemo tudi v globalne izzive na svetovni ravni: vid, diabetes, okolje, otroški rak in la- kota. Zvesti ostajamo uveljavljenim projektom, ki uspešno potekajo v domačem okolju: Donirana hrana, Izmenjava in tabor mladih, Plakat miru, Tečem, da pomagam, Ot- roci rešujejo življenja, Srčni zastoj, Specialna olimpijada, Zgodnja obravnava slepih in slabovidnih otrok,“ piše Pa- hor Bizjakova na spletnem portalu kluba. Z guvernerko smo pokramljali za Briški časnik. Goriško območje se lahko pohvali tudi s Kot četrta ženska ste prevzeli enoletno čezmejnim sodelovanjem. Deset let mineva, odkar guvernersko mesto v Zvezi Lions klubov Slovenije. ste uresničili unikatni čezmejni projekt skupaj z Tokrat je vodstvo v goriškem duhu. Lions klubi z druge strani meje. Po vseh moških je prišla na vrsto spet ženska energija To je izreden projekt, na katerega sem tudi osebno zelo in tudi v svetovnem merilu smo v 102. letu lionizma doča- zelo ponosna. Zagnali smo ga v letu 2009 na pobudo člana kali prvo žensko guvernerko, ki prihaja iz Islandije. pobratenega Lions kluba Giorgia Bresciana. Takrat smo ustanovili prvi Odbor Lions klubov brez meja dveh ob- Katera so vaša prioritetna področja, čemu dajete mejnih con, ki deluje že deset let. Vsako leto se srečamo vsi največ poudarka v vašem guvernerskem letu? člani obeh con, enkrat v Sloveniji, drugič v Italiji. Spozna- Lionsi v Sloveniji delujemo na različnih področjih, vamo kulturne, zgodovinske, naravne danosti nekega kra- tako na domačih kot globalnih izzivih dobrodelnosti. ja in hkrati vedno organiziramo dobrodelni projekt. Zbra- Moji poudarki so delovanje na področju okolja, medgene- na sredstva vedno namenimo fundaciji za cepljenje otrok racijskem sodelovanju in ozaveščanju o problemu staranja proti ošpicam v manj razvitih deželah. Moram poudariti, prebivalstva v Sloveniji, obenem pa v ospredju ostajajo vse da je čezmejno sodelovanje nastalo na našem območju, ki ostale globalne prioritete, kot je skrb za slepe in slabovi- ima svojo kulturno in zgodovinsko preteklost tako, kot jo dne, za otroke, za izziv lakote v svetu in lansko leto tudi ima. Zato tak projekt ni samo sodelovanje Lions klubov, izziv diabetes. ampak je na nek način tudi povezovanje, prijateljevanje in rušenje nekih meja, ki so zaradi zgodovinskih dogodkov Nam lahko pojasnite, kaj prinaša projekt na po- iz preteklosti še marsikje prisotne v naših glavah. dročju slabih in slabovidnih? Nadja Pahor Bizjak bo štafetno palico novemu guver- Slovenski distrikt (129) je s strani fundacije Lions Club nerju ali guvernerki predala maja 2020. International in Alpske kooperacije prejel sredstva v vi- šini 164.000 dolarjev, ki so v celoti namenjena za triletni Zveza Lions klubov, Distrikt 129, Slovenija združuje projekt zgodnje obravnave slepih in slabovidnih otrok od 59 Lions klubov z okoli 1500 člani. V zvezi deluje tudi rojstva do šestega leta, in sicer za obravnavo predvsem 19 Leo klubov z okoli 200 člani. Slovenska zveza Lions na psihološkem in tiflopedagoškem področju. Ti otroci klubov je na podlagi zemljepisne delitve razdeljena v bodo imeli skupaj s svojo družino, saj gre za obravnavo dve regiji in deset con. cele družine, na voljo eno obravnavo na domu, eno pa v Vir: www.lions.si centru IRIS v Ljubljani. Erika Koncut

Zima 2019 / Briški časnik / 47 Dogodki Občina

Pohod v organizaciji vaške skupnosti Hum Močerad in križi z bršljanom

Z babico in z mlajšim bratcem sem šel 2. novembra na pohod. Zbrali smo se pri dvorani na Humu. V Dablo baru smo lahko popili brezplačno kavo ali kakav. Potek poti je bil letos spremenjen in zaradi slabega vremena so jo skrajšali. Začetek je bil zabaven, dokler se nisva z mlajšim bratcem Maticem utrudila.

Hodili smo skozi Snežatno, po poteh, v ograji iz prve svetovne vonje, vse pre- dobra pašta, ki so jo za pohodnike prip- kjer vozijo traktorji. Polovica poti je bila rasle z bršljanom. Planinec Zvonko nam ravili mladinci. Na koncu smo dobili še v Kojskem pod igriščem v gradu. Privo- je povedal, da so tam v eksploziji umrli medaljo in spominsko darilce od Zava- ščili smo si hrano in pijačo. Ko smo prišli delavci, ki so gradili železnico. Slišal sem rovalnice Triglav. v gozd, je začelo deževati. Videl sem mo- odrasle govoriti, da bi bilo to nujno pot- Čeravno ni bilo najlepše vreme, nas je čerada, ki ga ni hotel nihče pogledati. rebno očistiti in obeležiti, kajti to je del bilo kar veliko in kar je najpomembneje Pohod je vodil vaščan Livijo in nam zgodovine. Hodili smo naprej in prišli – pogovarjali smo se in družili. Bilo nam vmes tudi kaj povedal. Pohodu sta se pri- v Podsabotin, kjer smo prečkali cesto, je lepo. družila zagrebška turista, mož in žena, krajšali pot preko potoka, ker je že moč- ki sta bila zelo zadovoljna in navdušena. no deževalo. Ko smo na koncu prišli v Na poti pod Brestjem smo videli križe dvorano, sem bil prvi. Tam nas je čakala Nace Ian Rušt, 9 let

Zima 2019 / Briški časnik / 48 Dogodki Občina

Klet Brda Ponosni na mlade prevzemnike kmetij

Martinovanje Kleti Brda postaja vsakoletno regionalno srečanje go- spodarstvenikov in kulturnikov Pri- morske, poslovni partnerji kleti pa prihajajo v Brda z vse Slovenije in tu- jine. Druženje ob praznovanju novega letnika je priložnost za sproščene pogovore in hkrati za tkanje poslovnih vezi. Hkrati je to tudi priložnost, da gostje doživijo Brda in širšo Pri- morsko ne samo preko izbranih vin, temveč tudi z izbrano lokalno kulinariko. V prijetnem jesenskem vzdušju so goste s svojimi dobrotami razvaja- le kmečke žene iz družin članic Kle- ti Brda, briški oljkarji so pripravili degustacije oljčnih olj, za zaključek večera pa so poskrbeli lovci iz LD Sa- botin. Osrednje dejanje martinovanja - zabijanje pip v sode z mladim vinom - je letos pripadlo petim mladim prevzemnikom družinskih kmetij, ki so od svojih staršev prevzeli kmetijsko delavnost ter tako nadaljujejo družinsko tradicijo, na kar smo v Kleti Brda še posebej ponosni, saj vedno radi poudarimo, da je Klet Brda klet družinskih vinogradov. Prenos znanja in tradicije iz roda v rod je v tako dolgoročnem poslu, kot je vinogradništvo, ključnega pomena. Veseli smo, da se vsako leto za to odloči več mladih vinogradnikov. Glavna tema letošnjega martinovanja so bila vina Krasno, to je gastronom- ska linija vin, namenjena gostinstvu. Nastala je leta 2012, ko smo sloven- skemu trgu predstavili dve zvrsti. Za- radi pozitivnih odzivov doma in tudi v tujini smo linijo razširili na šest polnitev. Vina Krasno so letos prejela tri zlate medalje na ocenjevanju Vino Slovenija Gornja Radgona (Krasno belo 2018, Krasno rdeče 2017, Kras- no merlot 2017), kakovost linije pa so prepoznali tudi v tujini, saj je Krasno rebula 2016 na prestižnem ocenjevanju Decanter World Wine Awards 2019 prejela srebrno medaljo. Ajda Miška

Zima 2019 / Briški časnik / 50 ObčinaDofgodki

Briška simbioza giba Dobro jutro življenje

Kot učenci, ki se vsako leto prve dni septembra vračajo v šolske klopi, tako se jaz v začetku septembra redno vračam v kabinet pomočnice ravnatelja. In tudi letos ni bilo nič drugače. Po natrpanem stopnišču Osnovne šole Alojza Gradnika, polnem razposajene mladine, ob rahlem udarcu ene, druge in tretje šolske torbe, prispem do zbornice. S pomočnico ravnatelja Tanjo Slapernik Tominec sva se srečali z željo po snovanju skupnih aktivnosti in dogodkov, ki jih bo Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda skupaj z učenci in učitelji osnovne šole izpeljal v mesecih do konca leta 2019.

Na seznamu je bilo čedalje več aktivnosti, od sodelova- jih današnje generacije mladih ne poznajo več. nja učencev na Gradnikovih večerih, do pečenja palačink Skupaj s člani Planinskega društva Brda in učenci, ki v in nastopa najmlajših na prižigu lučk, pa postavitev jaslic sklopu obšolskih aktivnosti obiskujejo planinski krožek, v Šmartnem in še in še. Pretekla leta smo odlično sode- smo se tudi letos podali »Veselo na pot, briškim gričem lovali tudi pri organizaciji in uresničitvi vseslovenskega naprot«. Z dežjem namočena briška pokrajina, sivi oblaki, projekta Simbioza giba. Gre za večdnevne brezplačne rahel piš vetra in drobcene dežne kaplje nam niso vzeli medgeneracijske aktivnosti za vse občane. Ker pa datu- volje in poguma, da tudi tokrat dosežemo cilj, ki smo si ga mov vseslovenske akcije še ni bilo razpisanih, sva v en glas zastavili. Začetna in končna točka je bilo parkirišče pred predlagali, da jo - ne glede na to, ali simbioza letos bo ali Kletjo Brda. Bučni otroški glasovi in smeh so predrami- ne - v Brdih izvedemo. li megleno jutro, po skoraj dveh urah hoje pa so se nad Briška simbioza giba je tako tudi letos med 4. in 19. ok- nami zgrmeli hudi temni oblaki in nam sporočili, da je čas tobrom zaživela in spodbudila različne generacije k aktiv- za malico. V deževnem dopoldnevu smo se zatekli pod nejšemu in kakovostnejšemu preživljanju prostega časa. košček pokrite lope sredi vinograda in se dodobra okrep- Aktivnosti v sklopu projekta smo smiselno in nekoli- čali. Malica je bila tudi tokrat najlepši in najbolj pričako- ko hudomušno poimenovali. Pohod učencev od 1. do 5. vani trenutek pohoda. Čeprav nismo uspeli uživati ob ne- razreda podružnične osnovne šole Kojsko je 4. oktobra s verjetnih razgledih, ki jih nudi pot nad vasico Neblo, smo starši, starimi starši, prijatelji, znanci in sosedi vabil k so- siv dan obarvali s številnimi dežniki in dežnimi plaščki delovanju z naslovom »Drug z drugim na pot«. različnih vzorcev in barv. Po spustu do Hotela Venko Kaj pa ta? »Življenje je lepo, če se ob glasbi zavrtiš.« smo zagrizli v oster klanec, ki se vije vse do Barbane, se Si tudi vi zavrtite najljubši komad, ko je dan turoben in na razgledni točki ustavili, obeležili trenutek z nekaj foto grenak? Varovanci doma upokojencev iz Podsabotina si utrinki ter nato nadaljevali pot proti Fojani in zaključi- srečo priplešejo najraje kar vsaki dan. Plesalo, rajalo in na li spet pred Kletjo Brda. Mokri in blatni smo si priznali, ves glas prepevalo se je tudi 17. oktobra v dvorani Vile Vi- da smo se meli res lepo, verjetno pa bi vseeno bilo bolj polže. Prijatelji iz doma upokojencev so v vilo prišli prip- preudarno, da naslednjič, ob slabem vremenu, pohod raje ravljeni, z naučeno plesno animacijo ter nepopisno srečo odpovemo oziroma prestavimo. v srcih. Potem pa so v dvorani na ves glas zadoneli zvo- Ob koncu dneva smo res lahko hvaležni za podarjen ki predvajanih pesmi Dižem sidro, Ti ti ti ti moja rožica, dan, ki je za nami, ne glede na to ali smo še v rani mlados- Dobro jutro življenje, A la la li, Zdaj pa kozarce vsi v zrak. ti ali pa pozni jeseni življenja. Če pa smo si v tem dnevu V ritmu melodij se je pozibavala tudi mladina. Sedmošol- utrgali trenutek, dva in z našo prisotnostjo in dejanji po- ke in sedmošolci Luka, Tobija, Jan, Sara, Maja, Anika in lepšali dan nekomu drugemu, potem je spanec ob kon- Veronika ter osmošolka Lejla, učenci Osnovne šole Alojza cu dneva še slajši in mirnejši. Ne rabimo veliko. Dovolj Gradnika, iz krožka prostovoljstvo so se zavrteli skupaj z je iskren nasmeh in objem, topla dlan, prijazna beseda. našimi varovanci ter jim pričarali nepozabno grajsko za- Dobro jutro življenje! bavo. Isti dan, že v dopoldanskih uricah, pa so se briški učen- Mateja Drnovšček ci družili s starimi starši in spoznavali stare briške igre, ki Fotografija: ZTKMŠ

Zima 2019 / Briški časnik / 51 Dogodki Občina

Briške busklce Martinovanje v Čelu

Na martinovo soboto 9. 11. 2019 smo Briške busklce pripeljale v Brda skupino Čuki. Preden so se nam oni predstavili smo imeli bogat program, katerega je letos ponovno povezoval mojster Egon Ivančič.

Najprej so se nam predstavile pevke in pevci šole petja Lili Simčič, sledil je nastop plesalk in plesalcev skupine Los Pravilos vod vodstvom Anje Pertovt. Za njimi se nam je predstavila pevka iz OŠ Alojza Gradnika Ešli Peršolja, ki nam je odpela dve pesmi. Prisotne je nagovoril tudi župan Franc Mužič Najmanjše plesalke in plesalci, so se nam kot folklorna skupina predstavili proti koncu programa. Skupino vodi Veronika Šuligoj, v njej pa so učenci in učenke od 1.do 4. Razreda OŠ Alojza Gradnika Dobrovo. Ob spremljavi har- monikašice domačinke Tjaše Zimic so nam odplesali lepo kolo. Blagoslov vina je opravil Šlovrenski župnik Emil Kramar. Prisotna je bila tudi kraljica rebule Teja Fabricijo. Le- tošnja botra pa sta bila Igor Skubin in Jože Potrebuješ, tako da upamo, da bo vince dobro teklo. Po končanem programu so instru- mente v roke vzeli Čuki. Ko so oni poči- vali, nas je zabaval DJ TORTA. In tako je bilo do jutranjih ur. Skratka imeli smo se lepo. Za to gre zahvala vsem vinarjem, ki ste nam spon- zorirali vaše vino in vsem drugim sponzorjem, ki ste nam pomagali. Posebna zahvala pa gre MA-KO računalniški sistemi d.o.o., A-market Neblo in Nebel- škim pustarjem. BB

Jesenski pohod Jesenski pohod po poteh briških češenj

27. septembra smo se učenci od 5. do 9. razreda odpravili na jesenski pohod po poteh briških češenj. Vsak razred se je odpra- vil na svojo pot. Nekateri smo pot podaljšali, nekateri skrajšali, vsi pa smo uživali v prečudovitem jesenskem dnevu.

Zima 2019 / Briški časnik / 52 Dogodki Občina

Martinovanje v Šmartnem Sv. Martin je oblake pregnal …

Martinovanje je čas, ki v veselo družbo poveže ljubitelje in poznavalce vinske kapljice in jesenskih dobrot v Šmartnem. Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda je bil tudi letos organizator enega izmed največjih turističnih dogodkov v Brdih.

Izbrana enogastronomska ponudba je že tradicionalno obudila gase in lokalni ponudniki so v soboto, 9. novembra, in nedeljo, 10. novembra, imeli polne roke dela. Martinovanje je z živahnejšim sobotnim kot uglajenim nedeljskim dogajanjem v Šmartno pri- vabil izjemno število obiskovalcev. Dež je na sobotno popoldne pojenjal in program letošnjega martinovanja je stekel. Številne stojnice z domačimi izdelki so popestrile ulice in ansambel Suho cvetje je s svojo glasbo tudi letos poživil skoraj vse kotičke Šmartnega. Na južnem odru so Juice band najprej razveselili najmlajše in kasneje zvabi- li na plesišče tudi tiste malo starejše. Poskrbljeno je bilo tudi za varstvo otrok z ustvarjalno delavnico, li- kovnim natečajem Jesen v Brdih in poslikavo obraza. Na glavnem prizorišču pa je nastopila otroška plesna skupina L'uniti. Ob 15. uri se je s tradicionalnim krstom in Vo- kalno skupino Vinika uradno pričelo martinovanje. V Brdih so na svetega Martina kakovost vina napo- vedovali z martincem, večjim jabolkom, ki ga je go- spodinja večer prej postavila na sod. Vanj je zabodla vejice različnih zelišč - brina, rožmarina, lovorja, sivke in pelina. Če je martinc na Martinov večer ostal svež, je to napovedovalo dobro vinsko letino, če je jabolko z zelišči zgnilo, pa slabo. Franko Trakonja in Gabrijela Zamar sta obiskovalcem ta prizor nazorno odigrala in pospremil jih je bučen aplavz. In res je bilo tako, da se Ob svetem Martinu da vino na špi- nu. Zatem je sledilo zabijanje čepa v sod, blagoslov in pokušina prvega mladega vina. Nastopil je Rudi Sherzer brigade, kolektivom izkušenih bobnarjev, ki Bučar ter s svojimi uspešnicami ogrel obiskovalce skupaj tvorijo energično glasbo, je marsikoga pripra- na trgu. Za otroke se je v Hotelu San Martin odvila vila do plesa. Tudi po kleteh se je slišalo harmoniko gledališka predstava za otroke Pesmice s podstrešja s in plesno glasbo. Mojster vinilnih plošč DJ Janko je poskočnim Dejanom Krajncem. Kasneje so na trgu v spodnji gasi - tako kot zna on - pripravil super za- nastopili učenci Šole petja The best in Glasbene šole bavo. Pertinach ter skupina Briška pomlad. V jutranjih urah so bile šmartenske gase počišče- Hiša kulture, Slikarska hiša, Briška hiša, kleti in ne in pripravljene za sončno Martinovo nedeljo. Ne- posebej za te dni odprte nekatere vaške hiše so zvabi- deljsko jutro je naznanilo prihod prvih obiskovalcev, le na pokušino vin in dobre glasbe. S sklopi nastopov ki so tja do časa za kosilo že preplavili ulice Šmartne-

Zima 2019 / Briški časnik / 54 ObčinaDogodki

Martinovanje v Šmartnem

ga. Medtem se je v jutranjih urah v Vili Vipolže pričel Martinov pohod v organizaciji Planinskega društva Brda in se je tam tudi zaključil. Stojnice z domači- ni izdelki ter degustacija vin po kleteh je na nedeljo potekala resda nekoliko bolj umirjeno kot v soboto, a nič manj veselo. Veliko je bilo obiskovalcev iz Av- strije in Italije, na obrazih je bilo opaziti navdušenost še posebej tistih, ki so prvič obiskali Šmartno. »Z veseljem se bodo vrnili,« je bil njihov pogost odgovor. Tudi v nedeljo je bilo poskrbljeno za varstvo otrok in ustvarjalnost. Na trgu je nastopila plesna skupina #lospravilos in sledil je še izvrsten nastop glasbenice Polone, PIKAJE. Nepremagljivi Suho cvetje in Simon Muraro Colja s svojo harmoniko so poskrbeli, da je bila glasba po ulicah od jutra vse tja do večera. Starodavna vasica Šmartno skriva za svojimi zi- dovi posebnosti arhitekture, ganke z zunanjimi sto- pnišči, široke napušče, okrasne dimnike, mostovže, žbatafur in uličice »gase«, ki medse rade sprejmejo obiskovalce, ki imajo radi kulturno zgodovinsko de- diščino in se radi vrnejo v Brda.

Nataša Gregorič Fotografije: Damijan Simšič-ZOSO

Zima 2019 / Briški časnik / 55 Dogodki Občina

Veselo srečanje

15. decembra 2018 smo se v prostorih Gradu Dobrovo srečali letniki 1978. Kljub skromni udeležbi je bilo ponovno snidenje sproščeno ter veselo. Jasmina Brezigar

Rastem s knjigo Dan zlatih knjig V času šolanja učenci dvakrat obiščemo Goriško knjižnico Franceta Bevka, in sicer v okviru kulturnih dni v 3. in 7. razredu.

Tretješolci smo knjižnico obiskali 19. septembra. Prijazni knjižničarki sta nam razložili, kaj lahko najdemo v posameznem delu njihovih prostorov in nam postregli z zanimivimi podatki. Lahko smo videli tudi skrite prostore, ki jih zaposleni uporabljajo pri drugem delu (hramba starih knjig, garaža za bibliobus, kletna dvorana, pravljična soba …) ter Bevkovo sobo. Po kon- čanem ogledu smo šli tudi do njegovega kipa, si ogledali repliko znamenitega letala bratov Rusjan (Eda5), delovanja knjigomata, Mojstrovalnica ...). Na koncu Trg Evrope, sončno uro in staro lokomotivo – hlapon. smo v okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo Z veliko zanimivostmi smo si tekom dneva obogatili v dar prejeli knjigo Janje Vidmar Elvis Škorc, genialni naše kulturno znanje. štor. V okviru projekta Rastem s knjigo smo sedmošolci Nato smo se sprehodili še do Kostanjevice in si ogle- 19. novembra najprej obiskali Goriško knjižnico Fran- dali cerkev, grobnico Burbonov ter Škrabčevo knjižni- ceta Bevka, kjer smo v krajši predstavitvi izvedeli veliko co. Vodička nam je povedala zelo veliko zanimivih po- zanimivosti o njeni zgodovini in delovanju, nato pa je datkov in z veseljem je odgovarjala na naša radovedna sledil še ogled knjižnice (oddelki, Bevkova soba, prikaz vprašanja. Dan je bil res zanimiv in kulturno bogat.

Zima 2019 / Briški časnik / 56 Dogodki Občina

Obisk Miklavža

Medana Šlovrenc

Kojsko Biljana

Vrtec Dobrovo Ob dnevu slovenske hrane v briških vrtcih V času šolanja učenci dvakrat obiščemo Goriško knjižnico Franceta Bevka, in sicer v okviru kulturnih dni v 3. in 7. razredu.

Sredi novembra smo v okviru dneva slovenske hrane v vrtcu imeli tradicionalni slovenski zajtrk. V starejših skupinah pa smo dejavnosti razširili preko celega tedna. Spoznavali in okušali smo različne vrste kruha, jabolk, medu in mleka. Otroke 2. starostnega obdobja so obiskali briški če- belarji in jim predstavili čebele ter njihov pomen za okolje in človeka. Čebelarji Elis Batištuta, Oskar Kri- Teden smo zaključili s slovenskim zajtrkom, ki smo stančič in Vasja Jug so s seboj prinesli panj in zaščitna ga začeli s slovensko himno. Zavrteli pa smo se tudi ob oblačila, ki jih uporabljajo. Z zanimanjem smo si jih narodno-zabavni glasbi. nadeli. Otroci so izdelali tudi svečke iz čebeljega voska. Mariza Koncut

Zima 2019 / Briški časnik / 58 Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Priznanja briških vinarjev Briški vinarji del ameriške oddaje Wine Revealed

Vpogled v uspehe briških vinarjev pričenjamo predstavilo 16 vinarjev, od katerih je bila kar z izjemnim promocijskim uspehom. Bili so del polovica briških, in sicer Klet Brda, Edi Simčič, ameriške serije devetih epizod oddaje Wine Jakončič, Erzetič, Marjan Simčič, Ščurek, Kristančič Revealed. V prvi oddaji smo videli pogovor z in Ferdinand. Gre za pomembno promocijsko Markom Skočajem vinarske hiše Dolfo, v tretji aktivnost in poslovno priložnost za briške vinarje, epizodi so avtorji obiskali vinarja Marjana Simčiča saj vinski strokovnjaki predvidevajo, da se bo uvoz in vinarsko hišo Medot Simona Simčiča. Četrta vina na Kitajskem nadaljeval z več kot 30-odstotno epizoda je bila v znamenju vinarske družine rastjo. Ščurek ter Gravnerjevih z italijanske strani Brd, Potencialno tržišče je tudi rusko. Vinarska hiša v peti pa je svoj pogled na vinarsko zgodbo Brd Movia se je v letošnjem novembru že drugo leto razkrival direktor Kleti Brda Silvan Peršolja. zapored predstavila na festivalu naravnih vin Deveto epizodo sta nazadnje sooblikovala Felixe in Gorizont. Njihovo vino pa so okušali vinski Sylvia Jermann z italijanske strani Brd. V kar petih poznavalci tudi v kanadskem Montrealu na festivalu epizodah od skupno devetih so ameriški gledalci naravnih, organskih oziroma bio dinamičnih vin lahko spoznavali briško čezmejno vinogradniško RAW WINE in avstrijski prestolnici na festivalu pokrajino, kjer se rojevajo izjemna vina. ORANGE WINE.

Priznani italijanski sommelier Luca Gardini je O briški rebuli smo brali tudi v članku Caroline sredi novembra razveselil vinarsko hišo Marjana Gilby MW v Decanterju. Najvišje ocene, po 96 Simčiča iz Ceglega, ki je za Chardonnay Opoka točk, je namenila Rebuli Fojana 2017 vinarske hiše 2017 prejela 100 točk. Edi Simčič, Rebuli Opoka Medana Jama Cru 2016 Marjana Simčiča in Rebuli Bagueri Superior 2016 Sredi novembra smo v britanski reviji The Guardian Kleti Brda. zasledili članek z naslovom »The 50 best wines for Christmas 2019« avtorja in vinskega pisca Davida Tokrat poročamo tudi o rezultatih londonskega Williamsa, ki je vino Krasno sauvignon blanc- ocenjevanja Glass of Bubbly 2019. V kategoriji ribolla uvrstil med TOP 20 belih vin, ki jih svojim Classic&Elegant je zlato osvojila vinarska hiša Bjana bralcem priporočajo za nakup v prihajajočem za penino cuvée prestige 2013, vinarska hiša Medot prazničnem času. Vino, kot je zapisal Williams, pa za penino brut cuvee. V kategoriji Summer Days odlikuje svežina in pristna sadnost, ki sta zaščitna je ravno tako zlato osvojila vinarska hiša Silveri, znaka mnogih belih vin s tega področja. Naj in sicer za penino brut rosé. V kategoriji Light& omenimo še, da so vina iz linije Krasno letos prejela Fruity si je penina Bjana brut rosé 2015 priborila tri zlate medalje na ocenjevanju Vino Slovenija srebro, penine Medot extra brut cuvee in millesime Gornja Radgona (Krasno belo 2018, Krasno rdeče 2011 ter Silveri brut nature in Silveri blanc de 2017, Krasno merlot 2017). Kakovost linije pa je blancs so enako lesketajočo medaljo osvojile v bila prepoznana tudi v tujini, saj je Krasno rebula kategoriji Zesty&Zingy, medtem ko penina Virus 2016 letos na prestižnem ocenjevanju Decanter 7 vinarske hiše Sosolič srebro v kategoriji Spring World Wine Award prejela srebrno medaljo. Fling. Bronasti medalji si je prislužila vinarska hiša Čarga, in sicer v kategoriji Hint of Spice za penino Velja tudi poudariti, da so se briški vinarji sredi Donna Regina noir 2013 in v kategoriji First Date novembra predstavili v Shanghaju na enem za penino Donna Regina brut nature 2013. Bron je največjih vinskih sejmov na azijskem trgu. Na v kategoriji Spring Fling osvojila tudi penina Bjana sejmu ProWine se je Slovenija predstavila prvič. brut. Pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pripravilo razstavni prostor s Oktobra so briška vina medalje osvajala tudi na podobami slovenskih vinskih pokrajin vinorodnih mednarodnem ocenjevanju Emozioni dal mondo: dežel, mest in znamenitosti, se je kitajskim kupcem Merlot e Cabernet insieme. Zlato medaljo sta

Zima 2019 / Briški časnik / 60 ObčinaGospodarstvo in kmetijstvo Priznanja briških vinarjev Vodnik Flos Olei 2020 domov odnesli vini merlot 2015 Vinarstva Kristančič in Bagueri BOSE oil v eliti superior merlot 2015 Kleti Brda. Vinarstvo Kristančič si je za najboljših oljkarjev sveta merlot 2015 obenem prislužilo nagrado medijev. Flos Olei, velikanski vodnik po svetu oljčnih olj, v Zaključujemo na lokalni ravni. katerem je zajetih 500 oljkarjev iz 53 držav, je objavil Novembra so bila izbrana najboljša tri vina Mercatorjevega lestvico 11. izdaje za leto 2020. V prvem poskusu je natečaja Radi imamo domače. veliki met uspel tudi našemu olju BOSE oil in s tem so V najboljšo trojico se je uvrstila Brda postavljena v sam vrh sveta oljčnih olj. Kmetija Šibav iz Neblega z vinom Sauvignonasse Tajo. Na natečaj je prispelo skupno 75 vzorcev vin iz celotne Slovenije, ki je prestalo dva kroga ocenjevanj. Kar trije briški mladi vinarji pa so finalisti Lidlovega natečaja Mladi vinar 2019. Ali bo kdo izmed trojice vinarstva Čarga, Aljoša Sirk ali Bizjak stopil na najvišjo stopničko, kot je že lani Martin Erzetič iz Čargove kmetije, bo znano v drugi polovici decembra. O tem pa bomo poročali v naslednji številki Briškega časnika.

Erika Koncut

Flos Olei je prvi mednarodni vo- je, da smo postavljeni v samo elito dnik, ki velja za nekakšno biblijo proizvajalcev oljčnih olj, še posebej, na tem področju. Vanj so vključeni ker nam je to uspelo v prvem posku- najboljši proizvajalci oljčnega olja su. Skupaj z ostalimi prejetimi me- s celega sveta. Olja ocenjujejo stro- daljami in šampioni je to priznanje kovni degustatorji pod vodstvom za ves vložen trud vseh teh let. Se- Marca Orregie. V ožji izbor se uvr- veda gre velika zahvala tudi Oljarni stijo le olja, ki prestanejo izredno Babič za iztisnjeno kakovostno olje. stroge kriterije ocenjevanja. Tako Ponosni smo tudi, da postavljamo niso pomembna samo organoleptič- Brda v sam vrh sveta oljčnih olj, kar ne vrednosti olj, temveč tudi stalna bo našemu oljkarstvu dalo še večjo kakovost olj proizvajalca ter skrb in kredibilnost. strast, ki jo proizvajalec goji do oljke Za izreden dosežek čestitamo tudi ter tudi dodana vrednost, ki jo proi- Ernestu Kante ter vsem oljkarjem iz zvajalec da lokalnemu območju. slovenske Istre Ponosni smo, da je bilo naše olje med 850 vzorci izbrano za vodnik Flos Olei 2020, saj je to dokazilo ka- Tajda Marinič kovost in kontinuiteto. V čast nam Fotografija: ZTKMŠ Brda

Zima 2019 / Briški časnik / 61 Gospodarstvo in kmetijstvo Občina

Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica Regijo povezuje že 40 let

Ob letošnjem jubilejnem letu, ko Območna obrtno- podjetniška zbornica Nova Gorica slavi 40 let delovanja, je na tradicionalni tribuni goriških županov, ki jo je zbornica 27. septembra gostila v Obrtnem domu v Novi Gorici, beseda tekla o razvojnih izzivih, predvsem na področju turizma na Goriškem ter zagotavljanju ustreznega strokovnega kadra. Kot ključne izzive so goriški župani in županja tokrat nanizali pravočasno načrtovanje, zagotavljanje ustrezne infrastrukture, razpisov in spodbud in primernih kadrov. turizem, je ključni problem pomanj- kanje kadra na področju turizma, torej strežnega osebja. Ravno na letošnji tribuni je bila ta problema- tika izrecno izpostavljena. Skupaj z zbornico, lokalnimi skupnostmi in izobraževalnimi institucijami moramo napraviti odločnejše korake na področju deficitarnih poklicev. Gotovo je, da je nujno že v osnovni šoli mladino usmerjati v obrtniške dejavnosti. Zbornica sicer že pelje aktivnosti za promocijo deficitarnih poklicev, svoje morajo pristaviti še poklicne izobraževalne institucije. Zagotavljam vam, ljudi s specifič- Na vrh lestvice potreb umeščajo tudi prisotnost bank, nimi poklici je potrebno boljše plačati. Mimo tega ne ki bi začutile okolje in pripomogle k razvoju lokalnega moremo. Kadri niso dovolj plačani za zahtevnost dela in gospodarstva. Odpira se tudi vprašanje plačila za delo, delovni čas, ki ga opravljajo.“ saj se precej usposobljenega kadra raje odloči za zaposli- Sicer pa je Območna obrtno-podjetniška Nova Gori- tev onkraj meje, kjer je plačilo za opravljeno delo bistve- ca v prvi polovici oktobra skupaj s svojimi člani in gosti no višje kot v Sloveniji. nazdravila prvim štirim desetletjem delovanja. „OOZ „Res je, da o industriji v Brdih ne razmišljamo. V vseh Nova Gorica je ena izmed najbolj aktivnih in prepoznav- sedmih mandatih občine so bili svetniki stališča, da v Br- nih zbornic v Sloveniji, ki jo odlikuje dobra kondicija,“ dih ne rabimo industrijskih obratov, temveč kvečjemu obr- so na slavnostni skupščini v en glas izpostavili člani tno-trgovske cone. Take cone imamo v Brdih tri: v tako zbornice in gostje. Predsednik novogoriške OOZ Zoran imenovanih Štalonih, pri Agrariji in na Humu. Obrtna Simčič je o pomenu vztrajnosti in združevanja izposta- cona pri Agrariji, tik ob Kleti Brda, se sedaj prenavlja in vil: „Zbornica je v teh štirih desetletjih igrala pomembno ureja. V komunalno ureditev te cone bo občina vložila kar vlogo koordinatorke, katere glavno vodilo je bilo omo- dober milijon evrov. Pričel se je že graditi nov objekt Agra- gočiti obrtnikom in podjetnikom kvaliteten servis. Z rije, kmalu za tem naj bi se tukaj zgradila nova trgovina veliko vztrajnosti, obrtniško trmo in ljubeznijo do dela z živili, za katero že imamo zagotovljenega investitorja. V smo premagali številne izzive ter preizkušnje. Naš moto obrtni coni pa bo tudi nastal sodoben mehanski servis s je bil in ostaja strokovnost ter kakovost zborničnih stori- prodajo kmetijske mehanizacije. Ob njem naj bi se zgodil tev za vse člane, prilagodljivost ter inovativnost.“ tudi gostinski lokal. Vsekakor bo v tej obrtni coni pros- Dandanes OOZ Nova Gorica združuje 660 obrtnikov tora še za kakšno drugo dejavnost oziroma obrt. Glede in podjetnikov, ki zaposlujejo preko 3300 oseb ter pred- obrtne cone ob zadružnem domu na Humu naj povem, stavlja pomembno, kredibilno ter ugledno institucijo, ki da bo potrebno v bližnji prihodnosti tudi ta prostor ure- pomembno prispeva k razvoju gospodarstva na Gori- diti, komunalno opremiti, s čimer bi briškim obrtnikom škem ter ugledu obrtništva in podjetništva. in malim podjetnikom omogočili še dodaten razvoj,“ je za OOZ Nova Gorica povedal briški župan Franc Mužič. OOZ Nova Gorica „V Brdih in v občinah širom po Sloveniji, ki stavijo na Fotografija: Foto Lado

Jesen 2019 / Briški časnik / 62 Zima Gospodarstvo in kmetijstvo Občina Pogovor z Božidarjem Slivnjakom, predsednikom Društva oljkarjev Brda Oljčnega olja je letos v Brdih samo za pokušino

Da je oljčno olje zdravo, je splošno znano. Dokazano je, da ljudje, ki živijo v mediteranskem okolju in uživajo mediteransko hrano, živijo dlje. Pravo deviško oljčno olje je bogato s polifenoli, ki so znani kot dragocena sestavina zdrave prehrane. Ugotovili so, da redna uporaba oljčnega olja zmanjša tveganje za možgansko kap celo do 41 %, da zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja, uravnava krvni sladkor in pomaga pri sladkorni bolezni, da izboljšuje funkcijo možganov …, nekateri raziskovalci naštevajo kar 20 zdravilnih lastnosti tega rumenega zlata.

Žal ga je letos v Brdih samo (in res samo!) za poku- šino. Božo Slivnjak, predsednik Društva oljkarjev Brda, ocenjuje letošnji pridelek oljk kot katastrofalen. V Dru- štvu oljkarjev Brda so ocenili, da so briški oljkarji pri- delali le 10 % povprečne letine, saj nekatera področja v Brdih niso imela prav nič pridelka.

Oljkarjem ni bilo naklonjeno vreme, odpadali so dobro nastavljeni plodovi, borili so se proti izjemnemu napadu oljčne muhe. Ali stroka ve, kje je vzrok za tolik- šen izpad? Je kriv smrdljivec? Kaže, da leži vzrok za tako velik izpad pridelka v sovpadanju več dejavnikov. Stroka govori o izmenični rodnosti, o neprijaznih vremenskih razmerah v pomla- dnih mesecih, o vročinskih valovih v času cvetenja in slabem oplajanju. Sosednji italijanski oljkarji raziskujejo tudi možnost glivičnih obolenj. Ker je ostalo na drevesih le malo plodov, so oljkarji opuščali škropljenje proti oljč- ni muhi. In je prišlo še do dodatne škode na preostalih plodovih. Poleg že omenjenega je letos veliko marmornate smr- dljivke, ki se je v naših krajih pojavila pred tremi leti. Ta smrdljivka je rjave barve in kaže, da postaja velik problem za vse zelene plodove, ne le za oljke.

Je bil poleg Brd prizadet še kak drug okoliš? V Sloveniji je najbolj prizadeto področje Brd. Podob- Božidar Slivnjak, predsednik DOB no je bilo prizadeto področje Vipavske doline in gori- škega Krasa. Slovenska Istra je tudi prizadeta, vendar naslednje leto zelo dober. Seveda, če ne bodo vremenske v manjšem obsegu. Ocena škode, ki smo jo sprejeli na razmere in škodljivci spet krojili količine. Združenju oljkarskih društev Slovenije (ZDOS), je, da V Društvu oljkarjev Brda pričakujemo, da bomo od imamo na Goriškem 90-odstotni izpad pridelka, v Slo- strokovnjakov Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Go- venski Istri pa 70-odstotnega. Tudi z italijanske strani rica in Inštituta za oljkarstvo pri Znanstveno-raziskoval- poročajo o podobno velikem izpadu na tržaškem podro- nem središču Koper dobili primerne nasvete in da bodo čju in v celotni Furlaniji. organizirana izobraževanja, ki nas bodo usmerjala, da se podobna katastrofa več ne ponovi v takem obsegu. Se bodo posledice letošnjih nadlog poznale tudi na pridelku naslednje leto? Se bo država kaj zganila? Upam, da ne. Oljčna drevesa letos niso obremenje- Se je že. Inštitut za oljkarstvo je v začetku oktobra pos- na in dobro napredujejo. Prav možno je, da bo pridelek lal oceno škode in pobudo za finančno pomoč na mi-

Zima 2019 / Briški časnik / 64 ObčinaGospodarstvo in kmetijstvo

Božidar Slivnjak Osnovna šola Alojza Gradnika Dobrovo nistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Uprava RS za zaščito in reševanje bo ocenjevala škodo na Tradicionalni slovenski oljkah. Na podlagi višine ocenjene škode bodo oljkarji imeli možnost uveljavljanja finančnih olajšav in zajtrk morebitnih drugih pomoči. Kdaj se bo to zgodilo, pa ne morem napove- Tudi letos smo na šoli s tradicional- dati. nim slovenskim zajtrkom obeležili dan slovenske hrane. Vsak tretji petek v me- Imate morda podatke o več- secu novembru se v slovenskih šolah in ji osveščenosti uporabnikov glede vrtcih odvija dogodek, ki daje poseben oljčnega olja? Marsikomu se zdi pomen zajtrkovanju in slovenski hrani. cena olja previsoka, ker ne ve, kaj je »Hvala za super zajtrk!« je bilo geslo dobro oljčno olje in koliko truda in letošnjega tradicionalnega slovenskega skrbi mu je treba posvetiti. zajtrka, s katerim smo se želeli zahvaliti vsem tistim, ki ohranjajo podeželje in Uporabniki oljčnega olja v Brdih skrbijo, da so naše mize bogato obložene že vedo, kaj je dobro oljčno olje. in da uživamo zdravo hrano. Hvala to- Največkrat pa ga ne znajo dobro rej kmetovalcem, zadrugam, podjetjem predstaviti in povedati, v čem se in vsem tistim, ki hrano vsakodnevno razlikuje od drugih olj in zakaj ima pripravljajo. Na šoli smo dan obeleži- pri nas relativno visoko ceno. Zato li s pogovori in skupnim zajtrkom po smo si v Društvu oljkarjev Brda zas- razredih. Učenci 6. in 8. razreda pa so tavili nalogo, da za člane društva do zajtrkovali v jedilnici. Po krajšem uvodu marca naslednjega leta izpeljemo je zadonela tudi pesem Čebelar, nato pa nekaj krajših delavnic o kakovosti smo si vsi skupaj privoščili kos kruha z oljčnega olja, da organiziramo de- maslom in medom, skodelico mleka in jabolko lavnico za ponudnike turističnih in gostinskih storitev ter delavnico za bodoče senzorične ocenjevalce kakovosti oljčnega olja. Delavnice Tradicionalno briško bodo brezplačne. Pravočasno bomo objavili, kdaj in kje se bodo odvile ter kdo jih bo izvajal. kosilo za učence

Bo k večji osveščenosti prispeval svetovni dan oljk? Kdaj in kje bo potekal in kakšne teme bodo na sporedu? Združeni narodi so določili 26. november za svetovni dan oljk. Letos ga bomo obeležili v Pretorski palači v Kopru z okroglo mizo z naslovom Sodelovanje in skupne rešitve v oljkarstvu, na kateri bo sodelovala tudi ministrica za kmetijstvo, in predsta- vitvijo svetovno priznanega vodnika ekstra deviških oljčnih olj FLOS OLEI 2019. V njej je predstavljeno olje našega člana Borisa Mariniča. Je prvi in tudi edini predstavnik iz Brd, ki je doslej omenjen v tej publikaciji. Za ta podvig mu izrekam priznanje Ob dnevu slovenske hrane je skupina jim sošolcem skuhali joto in »čješpove« in čestitam. O novi torklji pa kdaj sedmošolcev, ki obiskujejo izbirni pred- cmoke. Bili so navdušeni nad tem, da so drugič. met Sodobna priprava hrane in so vklju- povabljeni učenci vse pojedli, pohvalili čeni v projekt »Kuhna pa to«, pripravila so kosilo in njihove kuharske spretnosti. Iva Sivec briško kosilo za učence 7. razreda. V go- Z veseljem bodo v prihodnje pripravili Fotografija: Osebni arhiv BS spodinjski učilnici so mladi kuharji svo- kosilo še učencem 6. in 8. razreda.

Zima 2019 / Briški časnik / 65 Kmetijski nasveti Občina

Razvoj podeželja Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje

V okviru programa razvoja podeželja se je letos začel projekt, namenjen varovanju opraševalcev v sadovnjakih za povečanje zanesljivosti opraševanja. V projekt Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (SOOS) je vključenih šest sadjarjev, med njimi tudi Kmetija Jelina iz Goriških brd.

Žal zaradi sprememb v okolju populacije divjih opraševalcev upada- jo. Eden glavnih razlogov je izguba življenjskega prostora. Na pogosto košenih travnikih rastline ne zacve- tijo, zato opraševalcem primanjkuje hrane. Vedno težje najdejo tudi pri- mero mesto za gnezdenje. Opraše- valce ogroža tudi nepravilna uporaba pesticidov in bolezni. Eno od treh postavljenih gnezdišč za čebele samotarke na Kmetiji Jelina Sadovnjaki so lahko dober življenjski prostor za V sadovnjakih smo vzpostavi- Brez opraševanja ni li pozno košene travnike, v katerih opraševalce se divji opraševalci prehranjujejo prehranske varnosti Projekt, ki poteka pod vodenjem Kar tretjina človeške hrane je od- in gnezdijo. Poleg tega smo pos- Nacionalnega inštituta za biologijo, visna od opraševanja žuželk, vred- tavili sodobna gnezdišča za čebele je namenjen izboljšanju razmer za nost opraševanja za slovensko kme- samotarke in tako povečali njihove opraševalce v sadovnjakih. Za pre- tijstvo pa je ocenjena na 120 mili- populacije. S sejanjem medovitih nos znanja je ključno sodelovanje jonov evrov letno. Od opraševanja rastlin pa jim omogočamo pašo tudi kmetov, raziskovalcev in kmetijskih ni odvisna le količina, temveč tudi po cvetenju sadnega drevja, ko po svetovalcev. Z boljšim poznavanjem kakovost pridelka. Če so cvetovi obdobju obilja nastopi obdobje po- pomena pestrosti opraševalcev in dobro oprašeni, se na njih razvijejo manjkanja. njihovega varovanja bomo vzposta- lepši, bolj obstojni in bolj hranljivi V okviru projekta izvajamo tudi vili dobro sadjarsko prakso, ki bo plodovi. To je pomembno tako za usposabljanja, ki so odprta za vse izboljšala razmere za opraševalce v kmeta, ki si želi višje cene pridelka, sadjarje. Pripravili bomo še priroč- vzorčnih sadovnjakih in tako tudi kot za potrošnika, ki bi rad kakovo- nik o pomenu, ogroženosti in va- izboljšala kakovost opraševanja. stno hrano. rovanju opraševalcev v kmetijstvu, Poleg medonosne čebele v zad- spletne video vsebine, predavanja, njem času spoznavamo tudi velik delavnice, ekskurzije za študente in pomen divjih opraševalcev, med strokovni posvet. katerimi so najpomembnejše divje Projekt SOOS v Sloveniji na po- čebele, torej čmrlji in čebele samo- dročju varovanja pestrosti opraše- tarke, oprašujejo pa tudi druge žu- valcev v kmetijstvu orje ledino. So- želke. Pogosto so divji opraševalci delovanje tako različnih partnerjev celo bolj učinkoviti kot medonosna (kmetov, svetovalcev in raziskoval- čebela. Čmrlji so ključni za opraše- cev) predstavlja dobro osnovo za vanje v slabem vremenu, ena čebe- iskanje rešitev, ki bodo omogočile la samotarka pa lahko opravi delo učinkovito kmetijsko pridelavo in kar 100 medonosnih čebel. V Slo- Čmrlji so zelo dobri opraševalci tudi varovanje narave. veniji je bilo do sedaj najdenih 563 vrst divjih čebel, med njimi 35 vrst dr. Danilo Bevk, čmrljev, kar kaže na veliko pestrost Nacionalni inštitut za biologijo opraševalcev. [email protected]

Zima 2019 / Briški časnik / 66 ObčinaKmetijski nasveti

Možnosti predelave koščičastega sadja Od suhega sadja do žganja

Poleg vinogradništva je sadjarstvo ena izmed gospodarskih panog z najdaljšo tradicijo v Brdih, saj so za pridelavo sadja pomembna ustrezna lega in toplo podnebje. Prav ugodno podnebje obsredozemske pokrajine omogoča pridelovanje zgodnjega sadja, zlasti češenj, breskev in marelic. Z namenom podaljšanja trajnosti sadju, katerega dozorevanje je sicer omejeno na krajši čas, uporabljamo različne postopke konzerviranja, pri čemer želimo ohraniti čim višjo hranilno vrednost, kot tudi barvo in aromo pridobljenih proizvodov. Pomemben namen predelave je tudi preprečiti encimatske in mikrobiološke spremembe, ki bi lahko povzročile kvarjenje proizvodov.

Suho sadje je. Odcejanju sledi zlaganje sadja na temperature pasterizacije. Sledi paste- Sadje, ki vsebuje veliko sladkorja lese ali pladnje in sušenje. rizacija kompota, ki poteka pri tem- in kislin, lahko sušimo. Poleg jabolk Najstarejši način sušenja sadja je peraturi nad 70 °C. Čas pasterizacije in hrušk za sušenje pogosto uporab- prav gotovo sušenje na soncu in vetru, je odvisen od sadja, ki ga vlagamo in ljamo še koščičasto sadje, predvsem danes pa veliko pogosteje uporablja- dosežene temperature pasterizacije slive, marelice, lahko tudi breskve in mo sušenje v pečicah štedilnikov, lah- (višja je temperatura, krajši čas poteka češnje. Sadje za sušenje obiramo v ko pa si omislimo od enostavnejših pasterizacija). Potrebno je biti tudi po- užitni zrelosti, sortiramo ga po de- sušilnikov do najsodobnejših sušilnic zoren, da se kozarci med pasterizacijo belini in zrelosti (manj zrelo mora še za sušenje sadja. Med sušenjem sadja ne dotikajo. dozoreti), odstranimo poškodovano je temperatura zraka v sušilnicah oko- Kompote lahko pripravimo tudi in nagnito sadje ter nato sadje dobro li 50 °C, ob pričetku sušenja pa višja. brez pasteriziranja, in sicer tako, da operemo. Pranje sadja je nujno zaradi Poleg temperature pa je za sušenje sadje, ki smo ga izbrali za kompot, morebitnih ostankov škropiv, prahu bistvenega pomena tudi dovolj hit- kuhamo v sladkornem sirupu ter ga in umazanije. Pri breskvah pa je ta ro gibanje zraka in ustrezna relativna še toplega vložimo v pripravljene in faza pomembna tudi zaradi odstra- vlažnost. Postopek sušenja je končan, ogrete kozarce. Kompot nato ohlaja- njevanja dlačic na površini plodov. Ob ko ocenimo, da je v povprečju iz plo- mo postopoma, da kozarci ne počijo. tem velja omeniti, da češnje za sušenje dov izhlapelo 80 % vode. Suho sadje Velja pa, da mora sadje, ki je konzervi- običajno obiramo s peclji, kasneje jih shranjujemo v temnem in hladnem rano v kompot, ohraniti obliko, barvo pri sušenju veliko odpade, vendar po prostoru, najbolje v plastičnih vrečkah in aromo. pecljih lahko že na videz prepoznamo, ali neprodušno zaprtih posodah. da gre za češnje in ne rozine. Sadje Marmelada in džem pred sušenjem pogosto olupimo, ni pa Kompot Za izdelavo marmelade ali džema to nujno potrebno. Posebno pri nas na Namesto za sušenje lahko olupljene kot tudi sadnega soka je potrebno Primorskem je poznana tradicija lu- (ali neolupljene), prerezane (ali cele) sveže sadje ustrezne zrelosti in kvali- pljenja sliv. Olupljene suhe slive ime- in razkoščičene sadeže uporabimo za tete razkoščičiti in spasirati. Pred po- nujemo prunele. izdelavo kompota. Kompot je namreč stopkom pasirnaja običajno sadje še Marelice in breskve nato prerežemo proizvod, ki ga dobimo s prelivanjem blanširamo. Pri tem zmehčamo meso na polovico, da odstranimo koščice, celih ali narezanih plodov s sladkor- ploda ter inaktiviramo encime in ne- medtem ko koščice iz sliv in češenj nim sirupom. Za naliv uporabimo katere mikroorganizme. Prav tako je iztisnemo med postopkom sušenja, ko sladkorno raztopino (nekje 18 %), ki pasiranje veliko učinkovitejše, če je so sadeži na površini že suhi, v notranjo predhodno zavremo. Z njo prelije- surovina segreta. Tako dobimo t. i. sa- josti pa še vlažni. Pri slivah pred fazo mo sadeže, ki smo jih naložili v kozar- dno kašo ali mark. sušenja izvedemo tudi blanširanje (v ce, in sicer do enega centimetra pod Marmelada je izdelek iz zgoščene raztopini NaOH ali vodni pari), s tem rob grla kozarca. Pri slivah, češnjah sadne kaše, ki ji vkuhavamo sladkor. dosežemo odstranitev voščene prevle- in višnjah se lahko poslužujemo tudi Del sladkorja lahko tudi nadomesti- ke in kasneje pospešeno sušenje. drugačnega načina konzerviranja, in mo z glukozo in glukoznim sirupom. Oksidacijo (porjavenje in spremembo sicer, da sadje vlagamo v kozarce po Tako zmanjšamo sladkost, izboljša- okusa) plodov ustavimo z antioksida- plasteh, pri čemer vsako plast sadja mo trdnost, preprečimo kristalizacijo tivnimi sredstvi (SO2 – žveplanje ali posujemo s plastjo sladkorja. Pri tem ter dosežemo lepši videz marmelade. vitamin C). Najbolj pogosto je mokro je potrebno po vsakem polnjenju ko- Marmelado kuhamo v širokih in niz- žveplanje, pri katerem uporabimo ka- zarec dobro pretresti, da se sadje lepo kih emajliranih posodah ali posodah lijev metabisulfit, ki ga raztopimo v usede. Kozarce se nato zalije z vodo iz nerjavečega jekla, ki morajo biti vodi in v to raztopino potapljamo sad- in postavi na štedilnik ter segreje do dovolj velike, da voda izhlapi iz sad-

Zima 2019 / Briški časnik / 67 Kmetijski nasveti Občina

Možnosti predelave koščičastega sadja ja. Strjevanje marmelade je odvis- uničenje encimov, ki bi med skladi- njenju fermentirane drozge se namreč no od količine naravnega sladkorja, ščenjem lahko povzročili spremembo lahko sprosti cianovodikova kislina pektina in kislin v sadju. Zato lahko barve, okusa in vonja. Za ohranitev (nastane iz amigdalina) tudi iz nepo- pri pripravi marmelade dodajamo hranilnih vrednosti izdelkov mora biti škodovanih koščic sadja. Destilacijo želirne pripravke ali želirni sladkor, s čas pasterizacije čim krajši, tempera- običajno izvajamo v preprosti destila- katerim med drugim skrajšamo tudi tura pa čim višja. Sledi vroče polnjenje cijski napravi, ki je sestavljena iz kotla čas kuhanja. Citronska kislina se prav v čisto, stekleno embalažo ali vrečke za za segrevanje, kape za zbiranje pare, tako lahko uporablja pri izdelavi mar- sok. Polne steklenice takoj obrnemo v hladilnika, povezanega s kapo, in soda melad, in sicer zaradi dveh razlogov: vodoravni položaj vsaj še za minuto, za zbiranje destilata. Najprimernejši kislina oz. kisli medij poudari sadni da pasteriziramo še vrat steklenice in material za destilacijsko napravo je okus, obenem pa pektin deluje kot notranjo stran zamaška. Nato jih čim- baker, ki deluje kot katalizator in pri- želirno sredstvo le v ustrezno kislem prej ohladimo. Sok kasneje hranimo v speva h kakovosti destilata. Pri desti- okolju. Po potrebi lahko dodamo tudi temnem in hladnem prostoru. laciji alkoholno prevrete drozge pre- naravna barvila (sok borovnic, višenj idejo hlapne snovi, ki so nastale med ali rdeče pese). Žganje fermentacijo, v pare in nato v sam de- Priprava džema je sicer zelo po- Žganjekuha je opravilo z dolgo stilat. Pozorni moramo biti na segre- dobna pripravi marmelade, le da je za tradicijo, ki se že stoletja skorajda ni vanje pri destilaciji, ki mora biti ena- džem značilno, da vsebuje več slad- spremenila. Gre za pridobivanje al- komerno in ne premočno. Pri prvem korja kot marmelada in vsaj 6 % celih koholnih pijač z destilacijo alkoholno kuhanju dobimo surovo žganje, zato plodov ali večjih kosov sadja. Zato za prevretih rastlinskih pridelkov. Zah- zares dober destilat dobimo šele po izdelavo džema uporabljamo manj teve glede kvalitete sadje so enake kot drugi destilaciji. Pri destilaciji najprej predelano sadje. Tako džem kot mar- pri sadnem soku, prav tako je nujna zbiramo predtok ali cvet, ki vsebuje melado po krajšem ohlajanju (približ- odbira in pranje sadja. Sadje zmeljemo največ hlapnih snovi (aldehidi, estri, no 30 minut) običajno polnimo v čisto zato, da povzročimo poškodbo lupine, metanol …), od katerih so nekatere stekleno embalažo. pri čemer pridejo v stik substrat in zdravju škodljive in dajejo žganju os- kvasovke, ki pretvorijo sladkor v alko- ter vonj, zato predtok običajno zavr- Sadni sok oziroma nektar hol, etanol. Najbolje je, da sadje pred žemo. Srednji tok ali užitno žganje, ki Temeljni pogoj za dobre izdelke je, mletjem razkoščičimo, če pa to ni mo- ga zbiramo nekje med 70 in 45 vol. % tako kot že velikokrat omenjeno, kako- goče, pa je potrebno nežno mletje in alkohola, je senzorično najboljše in ga vostno sadje, zato je potrebno tudi pri odstranjevanje koščic kasneje, iz droz- uporabljamo za prehrambene name- soku posvetiti posebno pozornost iz- ge. Zakaj je to pomembno? V koščicah ne. Zadnji tok ali patoko pa lovimo boru zdravega sadja ustrezne sorte, ki se nahaja amigdalin, ki se pod vplivom nekje do 20 vol. % alkohola in jo lahko mora biti obrano ob primerni, užitni encimov in po reakciji z etanolom pre- ponovno destiliramo. Vsebnost same- stopnji zrelosti. Takrat ima sadje naj- tvori v etil karbamat. To je spojina, ki ga alkohola v žganju ugotavljamo z al- lepšo barvo, najboljši okus ter aromo je definirana kot procesno onesnaže- koholometrom. in druge lastnosti, ki so pomembne valo in je regulirana tudi z priporoči- Destilati so polizdelki, ki imajo mo- za kakovosten izdelek. Pomembno je lom komisije Evropske unije. čan in pekoč okus, vendar ga s primer- tudi, da je prevoz sadja od sadovnja- Fermentacija sicer poteka v anae- nim staranjem postopno izgubijo. Če kov do predelovalnih linij čim krajši. robnih pogojih, tj. v odsotnosti kisika, staranje izvajamo v sodih pri nastanku Vemo namreč, da se tudi pri obranem v posodah za vrenje. Največkrat so te vonja, okusa in arome žganja sodeluje sadju biokemijski procesi nadaljujejo, plastične ali iz nerjavečega jekla, take, tudi les. Po končani fazi zorenja de- zato se lastnosti sadja (barva, aroma, ki jih je mogoče dobro čistiti in ima- stilat redčimo z mehko ali destilirano okus) spreminjajo. Sadje tako čim jo na vrhu pokrov na navoj z vrelno vodo na pitno jakost, pri čemer je, od- prej po obiranju in prevzemu opere- veho. Pri mletju je pomembno, da je visno od vrste žganja, vsebnost alko- mo. Med pranjem izločimo nagnito, mlin nad posodo, kjer bo potekalo hola nekje med 38 in 50 vol. %. poškodovano in nezrelo sadje. Nato vrenje, da omogočimo čim manjši stik sadje razkoščičimo in spasiramo. Po- drozge s kisikom ter s tem ne prihaja Literatura: membno pri pasiranju je, da dobimo do oksidacije in sprememb v aromat- Suwa Stanojecić M. Tehnologija čim bolj homogeno kašo. Sledi finali- skih sestavinah. Na zmleto drozgo, ki sadja, vrtnin in pijač zacija soka, pri čemer sadni kaši lahko jo napolnimo v posodo do ¾, doda- Zavod Republike Slovenije za dodajamo vodo, sladkor in/ali vitamin mo kvasovke iz rodu Saccharomyces, šolstvo, Ljubljana, 1999. C (askorbinska kislina). Dodatek vi- lahko tudi hrano za kvasovke, zapre- tamina C je izrazito tehnološki ukrep mo pokrov in namestimo vrelno veho. proti porjavenju ali oksidaciji soka in Poskrbeti moramo še, da je med fer- Dr. Karmen Bizjak Bat, ne vitaminska obogatitev soka. mentacijo v prostoru dovolj toplo svetovalka specialistka za Tako dobljen sok konzerviramo s (15–20 °C). predelavo, Kmetijsko-gozdarska pasterizacijo. Njen namen je uniče- Po končani fermentaciji, kar lahko zbornica Slovenije, Kmetijsko-goz- nje mikroorganizmov, ki povzročajo določimo z refraktometrom, prične- darski zavod Nova Gorica gnitje, plesnivost in fermentacijo ter mo takoj z destilacijo. Pri daljšem hra-

Zima 2019 / Briški časnik / 68 Kultura Občina

Art Circle 2019 Mednarodni festival vizualne umetnosti Brda

Vreme in zvezde so bile letošnjemu krogu umetnosti naklonjene. V Brdih smo odprli še dve umetniški rezidenci, Brazilije pri Šibavih v Neblem, in Avstrije pri Fana Estate v Vipolžah. Krog umetnosti ali Art Circle 2019 je gostil 73 umetnikov iz 20 držav na 14 ambasadah, od tega jih je 11 v Brdih. Do leta 2018 je bilo v Brdih in v Vipavski dolini ustanovljenih 12 umetniških ambasad, ki so v letu 2018 gostile preko 60 umetnikov iz 13 držav. Vsako leto pa se Art Circlu pridružujejo nova veleposlaništva, kar kaže na vztrajno rast festivala.

Kultura in umetnost prostora se krepita Namen kolonije je povezovanje lokalnih ponudnikov in destinacije, ki podpirajo projekt z umetnostjo. Ustanav- ljanje umetniških ambasad pri vinarjih na območju Brd in širšem goriškem prostoru pripomore h krepitvi kulturno-umetniškega središča tega prostora. Vsaka ambasada zastopa eno državo in z organizacijo raznih ume- tniških festivalov, srečanj in kolonij skozi leto se bogati kulturno in umetniško dogajanje, poskrbi za promocijo lastne države, Brd in slovenskih vrhunskih vin v svetu. Pri izbiri nastopajočih umetnikov je pri projektu ključno sodelovanje z veleposlaništvi držav, katerih umetniške ambasade projekt vključuje. Veleposlaništva Gostiteljica Martina s Kazahstanske ambasade pomagajo pri izbiri nastopajočih umetnikov, ki se vsako leto znova povežejo z različnimi kulturnimi institucijami v njihovi državi in opravijo izbor umetnikov, ki gos- tujejo na umetniški ustvarjalni rezidenci. Tedenski umetniški program je poleg ustvarjanja do- puščal umetnikom tudi medsebojno spoznavanje in od- krivanje briških lepot in dobrot. Prvi spoznavni večer se je po programu zgodil pri Ediju Simčiču – Alma Vista v Vipolžah. Zadnji umetnik je tja prispel okoli 23.25 in vsem organizatorjem se je takrat odvalil kamen sod srca, saj je prišlo vseh 73 umetnikov. Večer, ki so ga poleg Edija Simčič – Alma Vista organizirali še ZOI Turizem, Iaquin in Fana Estate, je v prelepem ambientu trajal tja Janez Skočaj in Teja Šibav z brazilskimi umetniki do jutranjih ur. Drugi večer se je zgodil pri Nejki in Urošu Klinec v Plešivem. Vinarja Dolfo in Ščurek sta vrhunsko dopolni- la jedi šefa Uroša. Tretji večer se je zgodil v Zaloščah pri Saksidovih, kjer so v soorganizaciji Kmetije Baša in Vina Slavček skupaj odlično predstavili dobrote ter gostoljubje Vipavske doline.

Svetovljanski pridih povezovanja umetnosti Ta četrti dan se je čas ustavil v ateljeju Etka Tutte v Šem- petru. Odlično pripravljena hrana Janeza Skočaja, vina Šibav, številni umetniki, Etkotovi prijatelji in živa glasba so krogu umetnosti vdahnili svetovljanski pridih. Pri- Marc EMESS in Stojan Ščurek

Zima 2019 / Briški časnik / 70 ObčinaKultura

Art Circle 2019

šel je tudi šempetrski župan ter nekdanja nemška vele- poslanica v Sloveniji, ki je še vedno velika podpornica Kroga umetnosti, ter številni drugi gostje. Peti dan so se umetniki mudili v Šmartnem. Najprej so nas sprejeli z japonskimi jedmi v Hotelu San Martin. Sledil je sprehod do vinoteke penin Al di lá, kjer so glasbeniki Vladimir Čadež, Tatjana Mihelj in Davor Radolfi ter »neuničljivi« Suho cvetje pospremili naše druženje po šmartenskih ulicah. Kmetija Prinčič je s svojimi vini odlično dopolni- la ponudbo dogajanja v Šmartnem. Prelepo je bilo videti zadovoljne obraze domačinov, ki so tudi čez dan lahko občudovali ustvarjanje umetnikov, ter umetnikov. Vsa, od nas, ki je sodeloval pri letošnjemu projektu Kroga umetnosti/Art Circle 2019, je v to dal tudi del sebe, kar se je tudi začutilo. Hrvaški umetniki Španski umetniki Zadnji dan, v petek, 18. oktobra, smo v Vili Vipolže odprli razstavo nekaterih del iz vseh sodelujočih ume- tniških ambasad. Kazahstansko veleposlaništvo iz Av- strije nas je razveselilo z nastopom njihovih mednarodno priznanih zvezdnikov Steppe Sons. Tedenske umetniške aktivnosti, ki temeljijo na soča- snem ustvarjanju umetnikov na umetniških ambasadah pri izbranih turističnih ponudnikih (vinarji, gostinci, nočitvene kapacitete), se namreč zaključijo z odprtjem razstave novo izdelanih umetnin. Razstava bo na ogled v Vili Vipolže do konca januarja 2020. Projekt Krog umetnosti/Art Circle 2019 je uspel nenazadnje ravno zaradi odličnega sodelovanja vseh vple- Dela umetnika Makota z Japonske tenih ponudnikov, umetnikov in lokalnih prebivalcev. Naj živi umetnost povezovanja! Nataša Gregorič

Dosedanje umetniške ambasade in lokacije, na katerih se nahajajo:

Nemčija – Ščurek, Plešivo (Brda) Poljska – Klinec, Plešivo (Brda) Kazahstan - Edi Simčič, Alma Vista, Vipolže (Brda) Španija – Iaquin, Vipolže (Brda) Japonska – Hotel San Martin, Šmartno (Brda) Francija – Dolfo, Ceglo (Brda) Poljska in francoska umetniška ambasada z briskimi ponudniki Češka – Zoi Turizem, Vipolže (Brda) Hrvaška – Vinarstvo Prinčič, Kozana (Brda) Slovaška – Saksida, Zalošče (Vipavska dolina) Rusija – Slavček, Potok (Vipavska dolina) Italija – Al di la', Šmartno (Brda) Madžarska – Baša, Dornberk (Vipavska dolina) Avstrija – Fana Estate, Vipolže (Brda) Brazilija - Larya, vina Šibav Mednarodna zasedba - Etko Tutta Atelier, Šempeter pri Gorici

Steppe Sons

Zima 2019 / Briški časnik / 71 Kultura Občina

Slovenske skladbe v Dalmaciji Oktet Quercus na srečanju klap v Podgori

Na povabilo Turistične zveze Podgora smo se člani Okteta Quercus 19. julija udeležili dogodka Druga smotra klapa Podgore 2019, ki je potekalo v sklopu podgorskega kulturnega poletja.

Srečanje se je odvijalo v čudovitem ambientu pred cerkvijo vseh svetih v vasi Podgora nad znanim istoimen- skim letoviščem. Na srečanju so sodelovali še klape Adrion iz Makarske, domača klapa Podgora, Kolajna iz Ko- muna, Žmul iz Omiša, Basca iz Baške Ogrevanje v cerkvi Vseh svetih na prizorišču koncerta pred nastopom Vode ter Stine iz Zagreba. Slednji so naslednji dan nastopili še na slovitem festivalu dalmatinskih klap v Omišu, kjer so prejeli drugo nagrado. Oktet Quercus pa je bil prva slovenska oziroma tuja skupina, ki je nastopila v dveh dosedanjih izvedbah tega sreča- nja. Na dogodku smo se predstavili samo s slovenskimi skladbami (Na trgu, Dan ljubezni in Solinar), ki so bile pri obiskovalcih večera lepo sprejete. Poseben gost večera je bil ljudski pesnik Stipe Vela, ki je med nastopi skupin prebiral svoje pesmi. Po koncertu je sledilo druženje, na katerem smo navezali nova poznanstva in morda bomo katero izmed klap gostili Oktet Quercus v Brdih. Podgoro smo zapustili z novo pev- sko izkušnjo, ostali pa nam bodo lepi spomini na dneve, ki smo jih skupaj Nastop v Podsabotinu preživeli v Dalmaciji. Za pomoč pri realizaciji projekta Na deževni dan 13. se najlepše zahvaljujemo družbam novembra smo stanoval- Elektro Primorska d. d., Globex s. r. cem doma upokojencev l. Logatec, Goinfo d. o. o. Nova Gori- v Podsabotinu s pesmijo ca, Goap d. o. o. Nova Gorica, SENG Nova Gorica ter KD Skladi d. d. Hvala in besedo prinesli sonce, tudi Občini Brda in županu Francu veselje in radost. Pro- Mužiču za pomoč in darila, Romanu gram so oblikovali pevci Štekarju pa zahvala za kontakt z or- solisti, člani mladinskega ganizatorji in za moralno podporo na pevskega zbora, na solo prizorišču koncerta v Podgori. kitari in bas kitari pa sta pevce spremljali Hana in Oktet Quercus Nika.

Zima 2019 / Briški časnik / 72 ObčinaKultura

Zaključni recital Gaje Tadič in Katarine Gomiršek Glasba nedvomno povezuje

Violončelistka Gaja Tadič iz Gonjač in violinistka Katarina Gomiršek iz Gradnega sta bili vse do konca šolskega leta 2018/19 učenki Glasbene šole Nova Gorica. Ob zaključku nižje stopnje glasbenega izobraževanja sta se odločili, da bosta skupaj pripravili zaključni recital.

Učenki osmega razreda sta v času šolanja na Glasbeni šoli Nova Gorica pogosto navduševali z muzikalnostjo, zanesljivimi izvedbami in suverenimi nastopi tako na številnih internih in javnih šolskih nastopih kot tudi na mnogih izvenšolskih glasbenih in kulturnih dogodkih kot solistki ali kot članici komornih skupin. Vrsto let sta zasedali mesti v šolskih godalnih ansamblih in sim- foničnem orkestru ter se udeleževali raznih koncertov šole. Dobro delo sta potrjevali na glasbenih tekmovanjih. Violončelistka Gaja Tadič iz razreda Petre Vodopivec in violinistka Katarina Gomiršek, učenka Stele Povšič, sta svojima mentoricama pripravili tehten in program- sko bogat koncert. Na sporedu so bila dela skladateljev, ki so se v zgodovini izkazali za najpomembnejše. Zaigrali sta dela skladateljev iz družine Bach, Haydna, Mozarta, violinista vražjega trilčka, rojenega v Piranu, Tartinija, pa še violončelista Popperja in ruskega skladatelja zgodnjega 20. stoletja Prokofjeva. Tako Gaja kot tudi Katarina sta izvedli stavek iz dveh znamenitih del Johanna Sebastiana Bacha; Gaja Couranto iz Suite za vi- olončelo v G-duru, Katarina pa Gavoto iz 3. partite za violino solo. Za veliki zaključek sta povabili k sodelovanju prijateljice iz glasbene šole, ki so uspešne glasbenice in tekmovalke (kar tri dekleta nadaljujejo glasbeno pot na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (KGBL)) in tako izoblikovale zasedbo, ki je zaigrala prvi stavek iz Kvinteta v D-duru Johanna Christiana Bacha. V zasedbi so ob Gaji in Katarini nastopile še flavtistka Eva Faga- nelj (mentor Armando Mariutti), oboistka Anamarija Vuga (mentorica Andreja Konjedic) in pianistka Erika Šavli (mentor Miha Štokelj). Za spremljavo solističnih skladb so poskrbeli učitelji: violončelistka Petra Vo- dopivec, organist Dušan Ješelnik in pianistka Barbara Mačkić. Celoten koncert pa je povezovala Sara Stopar. Zaključek šolanja prizadevnih mladih glasbenic je zaokrožil uspešen recital, ki je s številčnim poslušal- stvom napolni koncertno dvorano. Ob čestitkah za lep dogodek in popotnico Gaji Tadič, ki nadaljuje šolanje na KGBL v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik, se je prijetno druženje po koncertu nadaljevalo v večer in s tem potrdilo, da glasba nedvomno povezuje. Metka Sulič Fotografije: Damijan Sedevčič

Zima 2019 / Briški časnik / 73 Kultura Občina

Odprtje razstave v Galeriji Gredič Boris Zaplatil: Med nebom in zemljo

Gredič je znan kot eden najboljših butičnih hotelov naokoli z vrhunsko restavracijo in vinoteko, prav poseben pečat pa mu daje galerija, v kateri so na ogled dela vrhunskih slovenskih umetnikov. Tokrat pod naslovom Med nebom in zemljo predstavljajo platna, katerim je svoje ideje, misli in čutenja zaupal naš priznani akademski slikar Boris Zaplatil.

Ob odprtju nove razstave so se na Grediču zbrali ljubitelji umetnosti in vsega lepega, gostje pa so dogodek lahko spremljali s ptičje perspektive ter tako skupaj s slikarjem Zaplatilom raziskovali nova polja abstraktnosti, saj pogled od zgoraj prikaže svet brez horizonta. Tudi naslov razstave Med nebom in zemljo razkriva ta slikarjev najljubši pogled na motive – od zgoraj navzdol. “Abstraktna slika ne sugerira ničesar, kar bi bilo povezano z realnostjo. Kakor hitro potegnemo horizont, ni več abstrakcije. Zato na prostor rad gledam s ptičje perspektive, od koder vidim več osišč, od zgoraj,” pravi Boris Zaplatil, za katerega je pomembno, da slika ni vezana ne na določeno formo ne na vsebino. Nje- gov pogled je velikokrat usmerjen v Slikar Boris Zaplatil in vodja Galerije Artes Dragan Abram z vodstveno ekipo Grediča (Simon urbano ureditev prostora, v razmerje Simčič, Nina Grmek, Sebastian Postogna) med naravo in geometrijo. Izraža se z močnimi, živahnimi barvnimi toni in pa z izjemno majhnimi, drobnimi detajli, ravno v teh pa, kot pravi sam, najbolj vidi svoj svet. Navdih za svoja dela je Zaplatil že večkrat našel v Brdih in prav tu je nastalo nekaj njegovih imenitnih del. Na Grediču sedaj predstavlja svoj celoten opus. V vinoteki pod zemljo so razstavljena njegova najstarejša dela, v restavraciji, kjer je poudarjen horizont s terase, so s pogledom na briško pokrajino med drugimi raz- stavljene slike, ki so nastale v Brdih, v prijetno toplih razgibanih vmesnih prostorih pa so novejša dela, ki jih že zaznamujejo umirjene barve, urejena motivika, tihožitja. Posebno abstrak- Abstraktna pripoved plesalke in koreografinje Nastje Bremec Rynia, MN Dance Company tno zgodbo pa je ob odprtju razstave z gibom pripovedovala profesionalna plesalka in koreografinja Nastja Bre- čije Medot na Dobrovem. Potem ko obiskovalce čakajo čisto novi pogledi mec Rynia iz MN Dance Company. so galerijo pred dvema letoma odprli na prostor Med nebom in zemljo z To je že tretja zaporedna razstava z akademskim slikarjem Simonom Borisom Zaplatilom. Razstava bo v v sodelovanju z Galerijo Artes od leta Kajtno pod naslovom Navdihi po- Grediču obiskovalcem na ogled leto 2017, odkar je novo poglavje na Gre- letja ter nadaljevali z Rudijem Sko- dni. diču odprla družina Simčič z Doma- čirjem in Poklonom ljubezni, sedaj

Zima 2019 / Briški časnik / 74 ObčinaKultura

Odprtje razstave v Galeriji Gredič

Boris Zaplatil Akademski slikar Boris Zaplatil se je rodil 23. aprila 1957 v Ljubljani. Po končani srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani leta 1975 je sodeloval v ateljeju akademskega kiparja Janeza Boljke in v oblikovalskem studiu arhitekta Petra Skalarja. Leta 1978 je začel študirati na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral leta 1982 pri prof. Gustavu Gnamušu. Študij je še nadaljeval na slikarski specialki do leta 1984. Od leta 1979 je imel 90 samostojnih razstav, sodeloval na 186 skupinskih razsta- vah in se udeležil 64 likovnih kolonij. Leta 2000 je sodeloval kot svetovalec pri pripravi likovne zbirke Hypo banke v Ljubljani, v letih 2001 in 2002 je deloval kot umetniški vodja galerije Imprima v Ljubljani. Za svoje delo je prejel 12 nagrad. Živi in dela kot samostojni ustvarjalec v Lju- bljani. Eldina Domazet, Slikar Boris Zaplatil in vodja Galerije Artes Dragan Abram s Fotografija: Matic Grmek povezovalko Eldino Domazet

6. Večer malih vokalnih skupin Zapelo je deset vokalnih skupin

12. oktobra je v Vili Vipolže potekal že 6. Večer malih vokalnih skupin, ki ga organizira domači Oktet Quercus. Tako kot vsako leto je nastopilo deset vokalnih skupin iz celotne Slovenije. Vsaka se je predstavila s tremi skladbami iz svojega repertoarja. Letos so s pesmijo jesenski večer obarvali Vokalna skupina In spiritu iz Vojnika, Vokalna skupina Korona iz Radovljice, Oktet Quercus iz Goriških brd, Dragovrajski sekstet iz Dravograda, Vokalna skupina Amabile iz Boštjana pri Sevnici, Pod vodstvom Vladimirja Čadeža se udeležujejo tudi Oktet Valvasor iz Litije, Vokalnih 5 iz Bučke, drugih prireditev in revij v Brdih ter širši okolici, pojejo pa tudi drugje po Sloveniji in v tujini. Večer malih vo- Sekstet Odoica z Vrhnike, Oktet Planika kalnih skupin organizirajo z namenom, da privabijo čim iz Slovenske Bistrice in Potoški fantje iz več ljudi v Goriška brda in spoznajo tudi druge skupine, Loškega Potoka. ki delijo svojo ljubezen do petja. Za pomoč pri organizaciji dogodka se najlepše zah- valjujejo naslednjim institucijam: Občina Brda, Zavod Po prijetnem večeru polnem petja je sledilo druženje za turizem, kulturo, mladino in šport Brda, Klet Brda, ob dobri hrani in izbranih vinih različnih vinskih hiš iz Javni sklad za kulturne dejavnosti – območna enota Goriških brd. Nova Gorica, Adriatic Slovenica, E3, EuroSpin, Kuplast, Kot vsako leto so bili člani Okteta Quercus glavni or- Računalniške storitve Mitja Hlede s. p., Zveza kulturnih ganizatorji večera. Oktet Quercus čez celo leto organizi- društev Brda, Borex storitve in trgovina d. o. o., Medot ra številne koncerte: februarja Valentinov koncert, maja vina, Ščurek vina, Vina Peršolja, Vina Ronk, Vina Soso- koncert na Brjaču, oktobra prireja srečanje malih vokal- lič, Vina Štekar, Vinarstvo Aljoša Sirk, Vinarstvo Mavrič nih skupin, december pa je rezerviran za tradicionalni Danilo, Vinarstvo Mavrič Jožko, Vinska hiša Bjana in božični koncert. Cvetličarna Nataša.

Zima 2019 / Briški časnik / 75 Kultura Občina

Ivan Skubin v vrhu svetovne keramike Tihi raziskovalec vsebin

Četrt stoletja je minilo od takrat. Pri Nadiži je na hitro izoblikoval majhnega konjiča in bil prepričan, da je z glino opravil. »Prvi stik z glino me je odbil,« prizna. »Pozneje me je potegnilo noter in nisem več mogel, da ne bi delal z njo. V sebi čutim željo po ustvarjanju, nek naboj, ki sili navzven, in preprosto – moram se izražati.«

Ustvarjanje je notranje dogajanje, notranji razvoj Dolgo zatajevana eruptivna ustvarjalna sila ga je v mladih letih gnala v pisateljevanje. A življenje ima svoja pota. Hotel je postati pisatelj, postal je ustvarjalec v glini, nenehno raziskujoč njene danosti in možnosti, vedno znova presenečen nad seboj in odkritimi svetovi v sebi. »Bil sem na neki razstavi, na kateri je umetnik rekel, da njegova umetnost ni njegov namen, temveč stranski produkt. Lahko bi rekel, da gre pri meni za isto. Gre za notranje dogajanje, notranji razvoj, ki se kaže z ustvarjanjem. Meni daje ustvarjanje v glini mož- nost, da poletim preko horizonta,« začne razpredati svoje tihe misli. Na simpoziju 2019

Zapisan zemlji pot v svet keramike je bila tlakova- Ustvarjati z notranjo Ni čudno, da je za svoje izraža- na z neštetimi poskusi in napakami, radostjo nje izbral ravno glino. Zapisan je z nenehnim eksperimentiranjem in Nima vzornika, ki bi ga tako zemlji: prsti, na kateri goji oljke, izobraževanjem. »Učil sem se pri prevzel, da bi mu sledil, zadnji dve in glini, ki mu omogoča polet. V velikih mojstrih. Bodisi z rokami leti pa je zelo živa njegova dvome- oboje vtiskuje sledove svojih rok. bodisi z očmi. Ali pa oboje. Največ sečna pariška izkušnja, ki je ne »Glina, zemlja, nosi v sebi genet- pa sem se naučil sam. Predvsem more primerjati z nobeno drugo. ski spomin, spomin na začetek in na napakah. Zgodilo se je, da mi je Dala mu je širino, občutek svobo- konec. Surova je voljna, gnetljiva, prav napaka prinesla prvo mesto na de, radosti, polet. Pariz je pač en mehka; žgana je trda kot kamen. Je tekmovanju v Faenzi, italijanski in sam, večno lep in mlad. Taka je prastara človekova sopotnica, daje evropski prestolnici keramike. Gla- tudi zahtevna prastara japonska mu hrano in poslednje bivališče. zuro, ki ni zadostila mojim priča- tehnika žganja gline, ráku, ki ga je In prav zato, ker je človeku tako kovanjem in je bila pravzaprav na- očarala. Dobesedno beseda ráku domača, ga zmore zapeljati v svoje paka, sem nanesel na skulpturo, jo pomeni »veseliti se dneva«. Ustvar- svetove.« naredil tako popolno, da sem sam jati z notranjo radostjo v dotiku z ostrmel nad njo, jo spekel in poslal nastajajočim predmetom, v dotiku na tekmovanje. Zlahka sem pre- Kako iz napake narediti z glazurami pečenega predmeta, ki kosil vse tekmece, presenečenje je so včasih gladke in bleščeče, včasih vrlino bilo popolno!« obudi spomin na iz- baržunaste ... »Vedno se zgodi kaj, A če je prvinskost prsti, materie kušnjo, za katero pravi, da je dober česar ne pričakujem. To je odvisno prime, dobro poznal, saj je bil zrasel nauk za življenje: kako iz napake od temperature ali pa od kombina- z njo, z glino ni bilo tako. Njegova narediti vrlino. cije z glazurami, ki so v bližini. Gle-

Zima 2019 / Briški časnik / 76 ObčinaKultura

Ivan Skubin v vrhu svetovne keramike de na to nastanejo čisto drugač- A pot v sam vrh ni efekti,« pravi avtor. svetovne keramike ni bila samoumevna … Kako ga vidi kritiško »Ne, ni bila,« prizna. »Veliko oko prehojene poti je za mano, veli- »Sem bolj tih po naravi, bolj ko uspehov, pa tudi neuspehov. zadržan, in taka so tudi moja S svojimi rokami bi rad ustva- dela. Strokovni ocenjevalci jih ril lepoto, popolno, absolutno. vidijo kot čiste, preproste, eno- Hkrati pa se zavedam, da so stavne, celo asketske forme.« moje stvaritve le slutnja o njej, Likovna kritičarka Anamarija in da moja forma, nastala na Stibilj Šajn, ki njegovo ustvar- zemlji in vzpenjajoča se k nebu, janje dobro pozna, zapiše: ostaja nedokončana, na pol poti »Skubin ostaja tihi raziskovalec …« vsebin, ni mu do bleščavosti. Ko začutimo njegova dela v njiho- Pa je vendar bila opažena in vi iskreni prisotnosti in likovni nagrajena … izčiščenosti, se zavedamo, da »Sem vesel, da je tako. Da je njihovo sporočilo brezčasno, sem se letos kot edini sloven- v bistvu pa najprej duhovno.« ski keramik uspel prebiti med Zelo dobro ga je poznal tudi Presenečenje je bilo popolno člane ustanove, ki predstavlja njegov pokojni prijatelj, aka- keramiko na najvišjih ravneh in demski slikar Igor Krmpotič, združuje vrhunske umetnike in ki je ob neki priliki zapisal: »Za poznavalce z vsega sveta. Zelo Skubina očitno ni skrivnost, sem hvaležen vsem, ki so mi pri kako glineno ploščo z enim sa- mojem ustvarjanju pomagali, mim zamahom spremeniti name učili in podpirali.« videzno v volumen, v figuro, ki kot Samotraška Nike kljubuje Prijava in sprejem v član- vetru. Za vzpostavitev takega stvo dialoga med avtorjem in glino »Naprej se je potrebno izje potrebno zelo dobro poznati kazati z odmevnimi razstava- tehnološki postopek oblikova- mi, nagradami, udeležbami nja in žganja, se pravi spremi- na simpozijih, rezidencah ipd. njanja gline v keramiko pri vi- Potem je treba pridobiti pozi- soki temperaturi. In avtorju je tivno mnenje treh uveljavljenih to virtuozno uspelo.« članov Akademije in predložiti vse druge zahtevane podatke. Iz domače hiše v svet Člani 13-članske komisije, ki jo Prvo razstavo je imel v do- imenuje IAC, najprej glasujejo mači hiši v rodnih Brdih. Zelo posamično, nato pa skupaj. In hitro je zorel kot ustvarjalec in potem čakaš odgovor … Vsako se odpiral v svet. Doslej je imel drugo leto je organiziran med- nad 150 samostojnih in skupin- narodni kongres, ki vključuje skih razstav doma in v tujini. konferenco na določeno temo, Pariz, Berlin, Barcelona, Rim, razstave in razne kulturne ak- Bruselj so postaje nekaterih tivnosti v državi gostiteljici. njegovih razstav. Bil je izbran za Junija naslednje leto bo tak številne narodne in mednaro- kongres IAC na Finskem, na dne razstave keramike in druga katerem bodo razglasili in spre- umetniška tekmovanja, sodelo- Utrinek z razstave jeli nove člane, med njimi tudi val je pri umetniških projektih, mene.« likovnih kolonijah in simpozijih. Njegovo delo je bilo hitro zidenta enomesečne umetniške rezidence v Besedilo in fotografije: opaženo in večkrat nagrajeno Parizu, letos pa so ga sprejeli kot člana IAC, Iva Sivec z najvišjimi nagradami, drugo Mednarodne akademije za keramiko v Že- leto zapored je bil izbran za re- nevi.

Zima 2019 / Briški časnik / 77 Kultura Občina

Gradnikovi večeri 2019 Na zlatih lestvah s pesnikom, glasbenikom in slikarjem

Sedemindvajsetič zapored so se Brda poklonila svojemu poetu, ki je od njih, »te svete zemlje moje domovine, prejel to težko kri«; ki je vedel, da zlate lestve nekje so, po njih koprnel »v tej zmedi življenja«; si želel stopiti »samo do vznožja, na kline najnižje, samo, da bom bliže, samo, da zaslutim pojoča okrožja«. Poezijo v Medani rojenega Alojza Gradnika, ki ga umetnostni zgodovinar Milček Komelj označi kot »pesnika neizgovorjenih bolečin, temnega erosa in smrtne bližine«, je povezovalka Andreja Benedetič na prvem letošnjem Gradnikovem večeru v Vili Vipolže nežno vpletala v prejo spomina na nedavno preminulega dirigenta, zborovodjo, glasbenega pedagoga in skladatelja Radovana Kokošarja.

Poklon prijatelju Vinika in Kokošarjeva Uspavanka

»Samo izjemne, srčne osebnosti lahko skupaj zdru- je pripravil Matej Srebrnič, so se svojega učitelja in žijo toliko ljudi, kolikor nas je danes tukaj zbranih,« se prijatelja spominjali njegovi učenci in pevci. »Ma- je glasbeniku po srcu in duši v uvodni besedi poklo- lokdo ima to sposobnost, da nadarjenost in ustvar- nila Teja Jelina, podžupanja Občine Brda. »Dvajset jalnost uspešno in primerno predaja naprej, mla- let je tkal vezi, vztrajal, komponiral, gojil vedno dim in najmlajšim. Radovan ni bil le glasbenik, bil nove glasbene projekte v Brdih in navdihnil šte- je človek, ki je znal z glasbo spregovoriti z mladimi vilne mlade, da so se zapeljali na glasbeno pot.« in starejšimi, s profesionalci in amaterji. Vsem se je Njegovemu spominu se je poklonila direktorica Za- posvečal z enako mero pozornosti in vsi so bili zanj voda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Tina pomembni,« je bilo slišati iz njihovih ust. Samec z mislijo, da je naša naloga prenašati glasbeni- Kokošar je živel bogato ustvarjalno življenje. Us- kov način sobivanja z glasbo in ljubezni do glasbe na tanovil je glasbeno šolo Pro Musica na Dobrovem, soljudi, na mlade, na svet. vodil pihalni orkester Salonit Anhovo, bil je ume- V spomin na glasbenika, ki je za seboj pustil mno- tniški vodja Noneta Brda in vokalnega ansambla gotero sled, Solkanca, ki je dve desetletji ustvarjal na Reunion, zborovodja MPZ Ludvik Zorzut, član sku- Gradnikovih »belih cestah«, v Brdih, so tisti večer pine Big Ben, avtor številnih aranžmajev in skladb, zapeli pevski zbori, za katere je pisal priredbe ali av- »predvsem pa iskren sodelavec in človek, ki nikoli torsko glasbo: MPZ Ludvik Zorzut iz Medane pod ni znal odreči kakršnekoli pomoči, bodisi strokov- vodstvom Zarjana Kocine, Vokalna skupina Vinika ne ali življenjske,« zapiše njegov vrstnik, dolgoletni pod vodstvom Franke Žgavec in Nonet Brda z zbo- sošolec, glasbeni prijatelj in kolega Vladimir Čadež. rovodjo Martino Kocina. V video projekcijah, ki jih S posnetkom zadnjega koncerta, na katerem je Ko-

Zima 2019 / Briški časnik / 78 ObčinaKultura

Gradnikovi večeri 2019 košar nastopil kot avtor glasbe in pianist, se je v Vili Vipolže ob dolgem aplavzu, spontanem izrazu hva- ležnosti in spoštovanja, sklenil prvi Gradnikov ve- čer in za njim ostal na zlate lestve uprt pogled, kajti, kakor pravi Gradnik, »nekje so, da stopamo nanje.«

Slikar tišine, ki še danes govori Ovit v novembrsko vzdušje je tudi drugi Gradni- kov večer na Gradu Dobrovo naslikal pravšnjo ku- liso za srečanje z enim najpomembnejših evropskih slikarjev, briškim rojakom po očetu Zoranom Muši- čem. Najprej so v grajski avli odprli razstavo učen- cev OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, ki so v različnih tehnikah reinterpretirali Mušičeva dela Konjički, in Radovan Kokošar članov likovnega društva Dablo, za katere je njihov mentor Bojan Bensa prepričan, da bi bil Zoran Mu- šič vesel »zvena njih barvitih simfonij«. Mušičev slikarski opus, življenjsko pot, izkušnjo smrti v taborišču Dachau, izkušnjo časa in bivanj- ske končnosti je v pogovoru s povezovalko večera Andrejo Benedetič izčrpno in doživeto orisala Ne- lida Nemec, nekdanja kustosinja Goriškega muzeja, umetnostna kritičarka in esejistka, dobra poznaval- ka del velikega umetnika. Opisala je rojevanje ideje o obnovi Gradu Dobrovo in postavitvi Mušičeve zbirke na gradu, izjemnem projektu, v katerega so njegovi avtorji vložili vse svoje znanje in moči. Njihovo prizadevanje je bilo bogato poplačano: leta 1991 je grad na Dobrovem dobil največjo evropsko zbirko grafičnih del, s katerimi je slikar počastil svojo domovino in se tako simbolno vrnil domov. V galeriji Pot skozi čas Zorana Mušiča je na ogled 134 grafičnih listov, nastalih med letoma 1949 in 1984, ki jih je umetnik leta 1991 podaril Mitterrandom in ostajal tih in skromen, zazrt v pu- takratni Občini Nova Gorica, v upravljanje pa Go- sto, osamljeno kraško pokrajino skopih barv, zapuš- riškemu muzeju. Dela iz ciklov Dalmatinska in si- čene in neobljudene pariške ulice, v tišino in molk. enska krajina, Konjički, Dalmatinska zemlja, motivi »Njegova osamljenost je notranje videnje, slika je le iz Benetk in Chioggie, rastlinski motivi in skalnate izraz trenutnega razpoloženja. Samega sebe je raz- pokrajine Dolomitov ter dela iz cikla Nismo pos- galil, ko je spregovoril s skopo barvo, s pokrajino te- lednji so neprecenljiv dar, zaupan Brdom in njenim lesa in telesom pokrajine, z otožno lepoto,« je pove- ljudem. »Navdajalo nas je nepopisno spoštovanje, dala Nemčeva. Nadeja se, da bodo 30-letnico slikar- hvaležnost in veselje,« se je spominjala Nemčeva tis- jeve zbirke na Gradu Dobrovo, kakršne nima nobena tega septembra pred skoraj 30 leti. Slikar, ki si ga v druga galerija, dostojno proslavili. Vsekakor si tako enaki meri lastimo Slovenci, Italijani in Francozi, je velik umetnik, kakršen je bil Mušič, to zasluži. Ne le postal umetnik svetovnega slovesa s svojim ciklom počastitve ob obletnici, temveč stalno zavedanje, da Nismo poslednji, pretresljivo resničnostjo človeške živi z nami globoko sporočilo, ki nam ga je poklonil okrutnosti, doživeto v nacističnem taborišču, ki s šo- kot humanist, filozof, estet, človek z veliko začetnico. kantnimi gomilami trupel izstradanih taboriščnikov »Res je bil velik človek,« je v grajski avli dodala Da- pošilja v svet pretresljivo sporočilo, naslovljeno na rinka Sirk, Mušičeva sorodnica, in se pridružila želji, vest človeštva; je slikar tišine, ki še danes govori. da bi veličino Zorana Mušiča, ki je v Brdih, kamor je V svojem 96 let dolgem življenju je ustvaril iz- rad prihajal, poleg dragocene zbirke pustil svoje sledi jemen slikarski opus, razstavljal po znanih razsta- tudi v cerkvici svetega Jurija v Gradnem, znali tako viščih, prejemal najvišje nagrade, bil član znamenite ceniti in spoštovati, kakor si zasluži. francoske šole École de Paris, se družil z umetniki različnih področij, živel med Parizom in Benetkami, Iva Sivec prijateljeval z nekdanjim francoskim predsednikom Fotografije: Damijan Simčič, ZOSO

Zima 2019 / Briški časnik / 79 Kultura Občina

Vila Vipolže Controtempo Jazz & Wine festival

Konec oktobra so Vilo Vipolže do zadnjega kotička zapolnili ljubitelji jazza in vina v sodelovanju z društvom Controtempo iz Krmina in festivalom Jazz&Wine of Peace. Gostje so prihajali predvsem iz Avstrije in Italije, slišati je bilo tudi ameriški naglas ter seveda slovensko besedo. Ljubitelji jazza sledijo dogodkom Controtempo že vrsto let, ko s Festivalom Jazz & Wine of Peace poživijo Krmin (Cormons) z bližnjo okolico.

Po uspehu lanske in prejšnjih izvedb Murraya zaznamuje njegov nezmotljivi Atelier Kramar - Barbana, Edi Sim- je bila tudi letošnja izvedba zelo uspe- stil, v katerem se prepletajo soul, gospel čič - Vipolže, Hiša vina Oton Reya - Ko- šna, saj je bilo prodanih veliko vstopnic. in free jazz. Ingebrigt Håker Flaten in zana, Vina Reja - Kozana in Vinarstvo Nastopil je na novo sestavljen trio, ki ga Paal Nilssen-Love sta prepoznavna čla- Šibav Dušica - Fojana. tvorijo ameriški saksofonist in klarine- na znanega norveškega tria The Thing. Obiskovalci so vidno zadovoljni uži- tist David Murray ter norveška kontra- Glasba tria je bila tako intenzivna, ener- vali tako na koncertu kot tudi v ambi- basist Ingebrigt Håker Flaten in bobnar gična in vznemirljiva, kar smo lahko od entu Vile Vipolže, kjer je dogodek, kot Paal Nilssen-Love. Tekom letošnje tur- glasbenikov s tako bogatim in raznoli- je Festival Jazz&Wine of Peace, izjemno neje so predstavili svoje avtorske sklad- kim glasbenim ozadjem pričakovali. doživetje. be kot tudi skladbe drugih glasbenikov. Po koncertu je sledila degustacija bri- Nataša Gregorič V Vili smo na dan koncerta slišali tudi ških vin v kleti Vile Vipolže s sodelujo- Fotografije: Matej Vidmar, veliko odlične improvizacije. Davida čimi vinarji: Kulturni dom Nova Gorica

Zima 2019 / Briški časnik / 80 ObčinaKultura Martin Lancelot Barre oktobra nastopal v legendarni dvorani na Humu Koncert je vzbudil spomine na stare čase

Martin Lancelot Barre, legendarni britanski glasbenik, ki je od konca 60. let prejšnjega stoletja igral z legendarnimi Jethro Tull, prodal 60 milijonov plošč, dobil Grammyja, v Združenih državah Amerike pristal na 25. mestu na listi najboljših kitaristov – v Veliki Britaniji pa na 20. mestu, je 18. oktobra s svojo novo ekipo obiskal legendarno dvorano na Humu v organizaciji Kluba Strelišče.

Ob 20.30 je skupina zasedla oder pri- kupne dvorane, v kateri se je zbralo 200 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije in Italije. 72-letnemu glasbeniku so se na odru pridružili kitarist Dan Crisp, basist Alan Tomson in bobnar Darby Todd. Skupina se je sprehodila po boga- tem naboru Tull klasik, prearanžiranimi na večji blues format, pa tudi kitare so precej bolj grmele. Slišali smo lahko tudi nekaj komadov, ki jih Jethro Tull niso nikoli igrali v živo. Spletni portal rockline.si pa je zapisal: Lahko rečemo, da je ta večer legendarni glasbenik več kot suvereno izvlekel koncertno predstavo, zahvalju- joč prefrigani adaptaciji aranžmajev za klasični rockovski kvartet ter gromogla- snejšim kitaram, kot kompenzaciji za odsotnost flavte in klaviatur, prav tako pa so navdušila občutja, da je bila na tak način približana Barrejeva kitarska aura, kot edinstvenega kitarskega čarov- polovici šestdesetih in začetku sedem- Preživeli smo odličen koncert, ki je nika celotnega rock’n’roll univerzuma. desetih. To je tista vrednost absolutnega vzbudil spomine na čase, ko je bila dvo- Njegov blues eklekticizem, poln prese- unikata, ki postavlja tega glasbenika na rana Hum še na evropskem zemljevidu netljivih modulacij, integracije in inte- posebno mesto v rock’n’rollu ter več. V koncertnih prizorišč. Ob razumevanju rakcije akordov in melodij, ki jih kon- njegovem pionirstvu. Izvrstna uigranost lokalne skupnosti se to lahko ponovno vencionalna blues retorika ne pozna, sta ekipe in seveda, nadvse prijeten pribli- zgodi – potencial vsekakor je. razgaljala pravzaprav vrsto vpogleda v žek Crispovega vokala Andersonovemu, “slečene” Tull klasike. Se pravi, dobil si je dodal obvezno piko na “i” prelepemu občutek, kako bi zveneli Jethro Tull brez večeru vzbujanja Tull nostalgije v režiji flavte, ali celo to, kako so brez flavte zve- in po recepturi edinstvenega Martina Franjo Polanc neli nekateri izvirniki nastali še v drugi Barreja ter njegove ekipe. Fotografiji: Vid Sirk

Zima 2019 / Briški časnik / 81 Kultura Občina

Martinovanje na Dobrovem Jesenske melodije violine in klavirja

Čeprav je martinovo praznik vina in v tem času najprej pomislimo na zabavo, ne smemo pozabiti na kulturo in umetnost. V Brdih sta nas na to spomnili glasbeno nadarjeni sestri, violinistka Clara in pianistka Elisa Bensa, ki sta 8. novembra ob 20. uri na Gradu Dobrovo imeli Jesenski dialog – koncert klasične glasbe, na katerem sta poslušalce omamili s popolnoma usklajenimi melodijami violine in klavirja.

Clara in Elisa Bensa sta se z glasbo začeli ukvarjati že v otroštvu. Clara je najprej igrala flavto, pri trinajstih letih pa je glasbilo za- menjala in leta 1998 v Trstu diplomirala iz violine ter deset let kasneje zaključila drugo akademsko stopnjo. Elisa, ki klavir igra od sedmega leta, je diplomirala leta 1992. Cla- ra svoje glasbeno znanje deli tudi z drugimi, saj že dvanajst let poučuje violino v Brdih, od leta 2015 tudi v Palmanovi v Italiji, od leta 2018 pa je delno zaposlena na Glasbeni šoli Nova Gorica. Svojo glasbeno nadarjenost je prenesla tudi na svojo hčerko Sereno, ki igra flavto in klavir. »Moja in Elisina starša pa nista glasbenika, a sva doma in na koncertih Klara in Elisa Bensa lahko vedno poslušali dobro klasično glasbo. Poleg tega sta naju vedno podpirala pri na- zaključek. Ko smo že mislili, da je Jesenskega dialoga konec, daljevanju glasbene poti, in sicer finančno, sta presenetili še s kratko skladbico 111-letne skladateljice, vi- vozila pa sta naju tudi na nastope in na njih olinistke in učiteljice glasbe Cecilie Seghizzi iz Gorice, ki nosi prisostvovala,« pove Clara o svojih in Elisi- naslov Canzonetta (Mala pesem) za violino in klavir. Clara in nih starših ter doda, da sicer nista zaključi- Elisa skladateljico poznata tudi osebno. »Ko sem obiskovala li samo glasbene šole, pač pa sta vzporedno drugo akademsko stopnjo za violino, sem skladbe pred izpiti dokončali tudi univerzitetno pot – sama je ali koncerti vedno zaigrala tudi pri njej doma. Cecilia je prav zaključila študij filozofije, Elisa pa fizike. tako diplomirala iz violine in mi je vedno dajala neposredne in Sestri sta koncert za martinovo začeli s dobre nasvete. Elisa jo še zdaj redno obiskuje,« pove violinist- preprostejšo Bachovo Sonato IV za violino ka Clara. in klavir v c-molu in nadaljevali z razkošno Ne pravijo zastonj, da glasba ni samo umetnost, pač pa tudi Beethovnovo sonato Pomlad, ki je zaradi čarovnija, saj so zvoki violine in klavirja svoje dramatičnosti predstavljala vrh kon- izpod prstov dueta Bensa popolnoma začarali vse, ki smo se certa. Glasbenici sta v zadnjem delu glasbe- udeležili koncerta. ne prireditve odigrali Dvořákovo Sonatino v G-Duru, s katero sta poskrbeli za veličasten Besedilo in fotografija: Ana Cukjati

Zima 2019 / Briški časnik / 82 ObčinaKultura

Pozabljeno izročilo o spodnjem perilu Skrita belina Darinke Sirk pritegnila širok krog obiskovalcev tudi v Kromberku Junija smo bili v okviru Praznika češenj povabljeni v Vilo Vipolže na predstavitev knjige Skrita belina, pozabljeno izročilo o spodnjem perilu v Brdih. Kljub temu, da se omejuje na Goriška brda pa je tematika v bistvu širša, saj je bila oblačilna kultura Goriških brd enaka oziroma podobna tisti v širši goriški okolici. 22. oktobra je zato sledila predstavitev knjige tudi v prostorih Goriškega muzeja na Gradu Kromberk. Fotografija: Andrej Andrej Colja Fotografija:

Na zanimanje javnosti za tematiko, Darinkino zbirko tekstilnih izdelkov, čali umrli Brici in Brike. Spraševala ki je bila, kot je v knjigi izpostavila med katerimi prevladuje spodnje pese je, kako to, da v popisih ni nobenih njena urednica, Katja Kogej, do sedaj rilo. Z Darinko Sirk jo druži tudi tes- spodnjih hlač. Začela je iskati in brati manj obravnavana, je kazala številna no prijateljstvo in pogosto odhajata na literaturo povezano s to tematiko in udeležba. Večer so s pesmijo in citrami razne sejme v bližnji okolici, kjer lah- ugotovila, da so spodnje hlače v Brda odprle briške žene iz vokalne skupine ko naletita tudi na kak kos, ki se prid- »prišle« šele pred prvo svetovno voj- Brike pod vodstvom Barbare Šinigoj. ruži že tako bogati zbirki. Njena ideja no. Marsikateri Bric ali Brika se jim Prisotne je pozdravil podžupan Obči- je bila, da knjigo z občutljivo tematiko je ogibal še po drugi svetovni vojni. ne Brda Žarko Kodermac. Predstavil ne izoblikuje kot katalog, temveč ob- Znana je hudomušna šala, ko je Brika je svoje spomine na avtorico knjige likuje poglavja o posameznih kosih, prišla na pregled k zdravniku, ki ji je Darinko Sirk in izpostavil njeno vlogo kot npr. spodnje hlače, kombineže, ukazal, naj se za pregled sleče. Brika v kulturnem delovanju Goriških brd. spodnja krila … Vsako poglavje poleg mu je rekla: »Joj, če bi vedela, da se bo Večer je povezovala upokojena zgovornih fotografij in s humorjem treba sleč, bi si prej oblekla spodnje etnologinja Goriškega muzeja mag. obarvanih šal dopolnjuje Darinkino hlače.« Inga Miklavčič Brezigar, ki se je z Da- znanje in poznavanje o posameznem Vrhunec večera pa je bil prihod rinko Sirk srečala v okviru svojega kosu. Darinka Sirk je v nadaljevanju vseh »modelov« iz knjige, ki so bili delovanja v Brdih. Med drugim sta predstavila, kako se je začelo njeno oblečeni v različne kose iz Darinkine skupaj z ženami iz Šmartnega posta- zbiranje in se tudi zahvalila vsem, ki zbirke. Prireditev so s svojim glasbe- vili muzejsko zbirko Briška hiša, ki so so ji darovali posamezne kose. Sledi- nim prispevkom zaokrožili tudi nek- jo upravljale žene iz Šmartnega, Elvira la je Tanja Gomiršek, ki je prispevala danji Darinkini učenci, člani Noneta Markočič in Jožica Pulc. Še zlasti je iz- zgodovinski pregled sprememb v spo- Brda pod vodstvom Martine Kocina. postavila pomen, ki ga za Brda in Slo- dnjem perilu. Predstavila je pogled Prešerno vzdušje je ustvarila hudo- venijo ima ohranjena kolonska hiša na mlajše generacije, ki se dejansko ne mušna pesem o Briki, ki je »brala je- Furlanšču v Krasnem, ki so jo Sirkovi zaveda, da se je tudi spodnje perilo drik … … brez bergešin …« »Briški odkupili o njihovega bivšega kolona. spreminjalo in razvijalo. Kot zgodo- večer« na Gradu Kromberk se je zak- Sledila je predstavitev zasnove knjige vinarko, ki se s tematiko ni ukvarjala, ljučil z opojno briško kapljico in dob- urednice Katje Kogej. Kot etnologi- so jo namreč pred leti pritegnili popisi rotami briških žena. nja je bila tudi sama navdušena nad oblačil, ki so jih pred 150 leti zapuš- Tanja Gomiršek

Zima 2019 / Briški časnik / 83 Šport Občina

Planinsko društvo Brda »Smo doma in nismo doma«

Mudna dol (Hrvaška) (6. 10. 2019) od himalajskih 8000 metrov do 8a v športnem plezanju. Briški planinci smo se odpravili k prijateljem na Hr- Zvesto sem sledil modernim trendom vrhunskega alpi- vaško, natančneje v Grobniške Alpe – kanjon Mudna nizma in ga pripeljal do »light and fast«. dol, ki so precej drugačne od naših, a si vsekakor zaslu- Esej z mojim podpisom Patagonia: Terra Mystica je bil žijo pozornost. Nahajajo se nad Reko. Pogorje je izredno objavljen v knjigi Voices from the Summit (2000). Film zanimivo zaradi golih vrhov z izrednimi razgledi in za- Cerro Torre South Face je leta 1989 prejel srebrni encijan radi planinskega doma na Hahlićih. za najboljši alpinistični film na festivalu v Trentu. Lju- Vodnika sta bila Tanja in Mile. Odpeljali smo se do bezen do filma sem leta 2007 nadgradil z ustanovitvijo vasice Podlikovac ob vznožju Grobniških Alp. Mudna Festivala gorniškega filma. Leta 2010 sem postal častni dol je soteska potoka Sušice. Do vstopa v kanjon smo član angleškega Alpine Cluba, doma pa prejel odlikova- sprva hodili po cesti, potem po kolovozu. Po pešpoti nje Red za zasluge Republike Slovenije.« smo hitro prišli do vstopa v sotesko Mudna dol, naj- zahtevnejšega dela tega potepa. Povzpeli smo se preko Pohod v neznano (27. 10. 2019) kakih deset metrov visoke skalne zapore. V pomoč so V nedeljo, 27. oktobra, smo se briški planinci podali nam bili jeklenica in skobe. Kar zahtevnemu prehodu je na pohod v neznano. V pičli uri vpisa so bili vsi sedeži sledila hoja po soteski, ki je bila včasih precej široka, tam (50) v avtobusu zapolnjeni. Verjetno je zanimanje izje- je vanjo sijalo sonce in je bilo prijetno toplo. Ponekod mno prav zaradi tega, ker je destinacija neznana. Prav- pa je bila široka samo kak meter ali dva, tam je bilo v zaprav večine firbec glede destinacije niti ni pretirano senci precej hladno. Razgibano ponavljanje s plezalnimi matral, saj je povsod lepo, napovedana pa je bila izjemno vložki se je kar vrstilo, tudi z navpično smerjo, kjer so sončna in topla nedelja. nam bili v pomoč jeklenice oziroma klini in krajša lestev. To je bila zelo atraktivna pot. Po travnatih pobočjih smo v dobri uri prispeli do planinskega doma Hahlić (1097 m). Tukaj smo si vzeli čas za počitek. Do izhodišča smo se vrnili po travnatih pobočjih z izrednimi razgledi na Kvarner in okoliške gole hribe. Čas nas je preganjal, zato smo se morali z našimi prijatelji kar na hitro posloviti. V zbirko naših potepanj smo dodali še eno, ki je malo drugačna od ostalih. V izredno lepi družbi smo preživeli zares čudovito nedeljo. Z našima vodičema Tanjo in Mi- letom že načrtujemo naslednjo turo.

Alpinist Silvo Karo (11. 10. 2019) Planinsko društvo Brda je 11. oktobra v Vili Vipol- že gostilo vrhunskega slovenskega alpinista Silva Kara. Nanj smo lahko ponosni, saj njegov sloves sega daleč po širnem svetu. Silvo je preprost, čudovit človek z veliko začetnico. Da je večer uspel, gre zahvala družbi Trine d. o. o. in ZTKMŠ Brda. Sam pa se je opisal z naslednjimi Pohod v neznano besedami: »Alpinistična pot me je vodila od romantičnih ana- Prvi namig, kam gremo, je bil, da gremo, kjer smo lognih sedemdesetih do drvečih digitalnih let novega ti- doma in nismo doma. Le kje bi to bilo? Na avtocestnem sočletja, s kmečkega podeželja do brutalnih patagonskih kraku smo zavili desno – torej gremo proti Dolenjski. V viharjev, prostranih višav Himalaje, ožarjenih dimnikov Novem mestu sta se nam pridružila naša prijatelja Marja karakorumskega granita, grenlandskega obzorja, indij- in Andrej. Šele tukaj smo razkrili destinacijo – Trdinov skega monsuna, yosemitskih navpičnih zidov in prele- vrh. Glede na vse dogodke v zvezi s Trdinovim vrhom, pih Julijskih Alp. dejansko velja prvi podan nami: smo doma in nismo Predstavnik rokenrol generacije sem energijo in ri- doma. tem prenesel v stene. Predanost, drznost, gorečnost in Naš pohod smo začeli v vasi Gabrje. Hodili smo po iskreno prijateljstvo je rodilo navezo treh mušketirjev – lepi poti, speljani skozi čudovito jesensko obarvan gozd. Frančka Kneza, Janeza Jegliča in mene. Velike stene Fitz Tik pod planinskim domom smo se ustavili pri izviru Roya, Cerro Torreja, Torre Eggerja, Bhagirathija so naj- Gospodična, ki ima pomlajevalno moč. Tako je zapisal bolj zaznamovale mojo alpinistično kariero, ki je segala Janez Trdina v Bajkah in povestih o Gorjancih. Veliko

Zima 2019 / Briški časnik / 84 ObčinaŠport

Planinsko društvo Brda se nas je s to vodo umilo in sedaj čakamo na čudežno domačijo Peršolja v Kozani. Tudi tukaj nas je pričakal moč. Do vrha smo rabili še slabo uro hoda. Dostop do gospodar Dejan in nas pogostil s svojim vinom. Posebno vojašnice, kjer ima prostore Slovenska vojska, ni dovo- vzdušje sta pričarala Simon in Bojan z rezanjem pršu- ljen, zato smo pot nadaljevali mimo 90 m visokega te- ta. Pridne planinke in planinci pa so pripravili kruh z lekomunikacijskega stolpa do dveh cerkvic - cerkev sv. ocvirki in čebulo ter kruh z marikanom (grozdje). Pog- Elije na hrvaški strani ter cerkev sv. Jere na slovenski led s terase je segel na Brda in v daljavi na zasnežene strani. Na severnem pobočju se nahaja pragozd Trdinov Dolomite. Druščina se je razživela in uživala. Dan se je vrh, ki se vzpne skoraj do vojašnice. Sam vrh (1178 m) prevesil v popoldan, čakal nas je še povratek do vile, kjer pripada Hrvaški. Kdaj bo arbitražni sporazum uresni- smo pohodnikom pripravili Martinov krožnik - zelje s čen, pa je drugo vprašanje. Pri Krvavem kamnu nas je klobaso, tudi briške kapljice ni manjkalo. Po besedah po- čakal avtobus. Pozno popoldansko kosilo smo si privo- hodnikov smo za organizacijo in ponudbo dobili čisto ščili v zidanici pri Slavcu. Ja, tukaj pa je čas tekel hitreje petko. To je za nas največje plačilo. Potrudili se bomo kot običajno. V zelo razposajeni družbi ob zvokih glasbe tudi v prihodnje. smo zaplesali, v kleti gospodarja pokušali različna vina, tudi hrane ni manjkalo. A kaj, ko smo se morali poslovi- Iva Šibav ti, ko je bilo najlepše. Našim gostiteljem smo se zahvalili za prečudovit dan in jih povabili v Brda.

Martinov pohod (10. 11. 2019) Planinsko društvo Brda je 10. novembra uspešno iz- peljalo Martinov pohod. Z nekaj vezami »tam zgoraj« Vrtec Kojsko Tradicionalni pohod s starimi starši

Martinov pohod smo naročili sončno in toplo nedeljo. Pohodniki z raz- ličnih koncev Slovenije smo se zbrali pred našo lepotico Vilo Vipolže. Krenili smo po dolini Oblanča med Biljano in Kozano. Blata in vode je bilo na pretek. Mimo zasel- ka Mrtnjak smo se podali proti vasici Šmartno. Še pred vzponom smo pohodnikom ponudili zeliščne napitke, da se ne prehladijo. Pohodniki so se sprehodili po ozkih V tednu otroka, ki poteka oktobra, v vrtcu v Kojskem ulicah Šmartnega in začutili utrip vasice, kjer je potekalo vsako leto organiziramo pohod s starimi starši. Tudi letos dvodnevno martinovanje. Ustavili smo se na kmetiji V smo v vrtec povabili none in nonote in se skupaj odpravili klancu pri Jadranu in Juretu Peršolja. Pripravili so nam na Sabotin. Zbrali smo se pri odcepu za lovsko kočo, od prigrizke in seveda njihovo žlahtno kapljico, mlado in koder smo krenili po poti navzgor. Člani Lovske družine staro vino. Točili smo si kar sami. Pripravili smo jim (LD) Sabotin so nam prijazno odprli vrata koče in nam tudi frtaljo s klobaso. Iz tako prijetnega druženja je bilo postregli čaj in kavo, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Pri pohodnike kar težko pripraviti na odhod. No, napos- koči smo si odpočili in poklepetali, nato pa se vrnili. led je kolona le odkorakala proti Kozani. Bilo je veselo, pohodniki so tudi prepevali. Kar hitro smo prispeli na Strokovne delavke vrtca Kojsko

Zima 2019 / Briški časnik / 85 Šport Občina

NK Brda Aktivnosti tudi v zimskem času

Za nami je jesenski del tekmovalnih koledarjev, aktivnosti NK Brda pa nemoteno tečejo dalje. Tako je po opravljeni analizi trenerja članske ekipe Vlada Badžima, ki je po razhodu z Davidom Peršičem prevzel vajeti konec septembra, potrebno osvežiti in dopolniti igralski kader. Ekipa je na zadnjih treh tekmah dokazala večjo povezanost, homogenost in bolj borben pristop. Slednje je tudi pomenilo pomik navzgor na lestvici proti mestom, ki omogočajo bolj mirno tekmovalno plovbo ter obstanek v 2. SNL.

Ekipi U17 in U19 sta korektno opravili z jesenskim delom ter v zelo izenačenem »troboju« se z Izolo in De- kani borita za skupno zmago v prvenstvu. V spomla- danskem delu bodo odločale malenkosti in v NK Brda se temeljito pripravlja program dela za pripravljalno obdobje, ki bo vrhunec doseglo s pripravami v tradicionalni bazi v Rovinju februarja 2020. Priprav se bosta udeležili tudi ekipi U13 in U15, ki sta rezultatsko napredovali v tekoči sezoni v primerjavi s preteklo. Prav slednje pa že konec februarja čaka nastop v mednarodni ligi, t. i. ligi brez meja, ko se bodo pomerili z vrstniki onkraj meje v Italiji. Šest tekem tega tekmovanja bomo imeli možnost spremljati tudi v Vi- polžah. Najbolj dejavni bosta v prihodnjih tednih ekipi U9 in U11, ki bosta nastopili na različnih turnirjih. Poleg tekmovanja za Rad igram nogomet, bo uvod v koledar- sko leto 2020 pripadel ekipi U11, ki se bo od 6. januarja dalje dva meseca merila v močni konkurenci turnirja v Romansu. Omeniti velja še nastop ekipe U9 na močnem dvo- ranskem turnirju v Škofji Loki konec novembra ter do- sežen odličen rezultat, saj se je ekipa prebila do četrtfi- nala v konkurenci večine najboljših nogometnih šol v Sloveniji. Tudi to jesen je bila zelo aktivna številčna skupina veteranov kluba, ki vsako leto pridobiva nove člane oz. igralce, ki so v preteklosti nastopali za naš klub. V sklopu programa poleg treningov z igranjem raznih prijateljskih tekem širijo prepoznavnost NK Brda. Tako v NK Brda pričakujemo, da bo vložen trud v zimskem času še obogatil naš razvojni napredek v spo- mladanskem delu na vseh ravneh delovanja kluba.

NK Brda

Zima 2019 / Briški časnik / 86 ObčinaŠport

Moto klub Brda Mednarodno srečanje motoristov

Člani MK Brda so ob zaključku motoristične sezone organizirali že tradicionalno, 28. mednarodno srečanje bikerjev, ki je potekalo drugi vikend v oktobru v Vipolžah.

Zadnja leta motoristična srečanja, ki jih organizirajo člani MK Brda, ne potekajo več v kleti gradu v Vipolžah, pač pa v klubskih prostorih MK Brda, ki jih obkrožajo vinogradi družin Debenjak in Moro, katerima gre zahvala, da lahko med njimi obiskovalci šotorijo. Dosedanja motoristična srečanja so bila zelo dobro obiskana, letošnji pa je presegel pričakovanja. Vsakole- tne panoramske vožnje se je z več kot 150 motorji udele- žilo 65 motorističnih klubov ter ostalih motoristov. Sre- čanja so se udeležili bikerji in motoristi tako iz Slovenije kot tudi iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije ter Bosne in Hercegovine, kar kaže na prepoznavnost MK Brda tako v Sloveniji kot tudi izven meja. Motoriste je že v petek pričakala dobrodošlica. Vse dni je bilo poskrbljeno za hrano, pijačo in glasbo, za katero so skrbeli DJ Bobby ter skupini Kriza & Tma in Warning. Ljubitelji spominkov in drugih "motorističnih" artiklov so prišli na svoj račun ob za to posebej priprav- Oidij ljenih stojnicah. Osrednje dogajanje je potekalo v sobo- to. Poleg panoramske vožnje s postankom in pogostitvi- jo pred Dablo barom Alenka na Humu so se predstavniki bikerskih klubov pomerili tudi v klubskih igrah. Druženje je potekalo v prijetnem prijateljskem vzdušju. V nedeljo so se udeleženci po obilnem zajtrku poslovili z željo in v upanju, da se naslednje leto spet srečamo. Dogodka nikakor ne bi bilo mogoče izpeljati brez iz- datne pomoči vseh članov MK Brda, njihovih podpor- nikov in sponzorjev, ki so v ta namen prispevali svoj dragocen čas, energijo, sredstva in znanje. Obenem so se še posebej izkazali Vipolžani, saj so s svojo strpnostjo podprli klub in vse motoriste z zavedanjem, da tovrstni dogodki prispevajo tudi h krajevni prepoznavnosti.

Aleksandra Matjac Fotografija: Arhiv MK Brda Župan Franc Mužič v družbi novinarjev po novem nazdravlja z vodo.

Zima 2019 / Briški časnik / 87 Šport Občina

Blagoslov motorjev Naj bo srečno in varno

Živimo v času, ko si ne moremo zamisliti življenja brez prevoznih sredstev. Sem sodijo tudi motorna kolesa, ki pa so namenjena predvsem užitku. Motociklizem je v Brdih razvit že mnoga leta.

Udeleženci v prometu moramo upo- števati več dejavnikov, predvsem pa ce- stno prometne predpise. Žal statistika kaže, da je kar veliko prometnih nesreč, ki se končajo z različnimi posledicami. Vsak si želi, da se - tako kot ob odhodu od doma - tudi vrne vesel. Z motorji smo lepo zaključili sezono, zato smo se z nekaterimi motoristi odlo- čili, da se zahvalimo s prvim blagoslovom voznikov in motorjev, ki je bil 20. oktobra po sveti maši na igrišču cerkve sv. Mihae- la v Biljani. Pobudo in blagoslov je dobro sprejel in opravil duhovnik Alojz Soban iz Biljane. Prav tako se za pomoč zahvaljujemo tudi gasilcem. Naredili smo si lep dan in želimo, da bi ga ponovili naslednje leto. Do takrat pa srečno tudi s pomočjo sv. Krištofa. Hvala Lojzetu. Egon Ivančič

Jeep klub Brda 25. srečanje ljubiteljev terenskih vozil

Jeep klub Brda smo v nedeljo, 20.10.2019 v Brdih organizirali Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem sodelujočim, čla- že 25. srečanje terenskih vozil. nom Jeep klub Brda za vložen trud, vsem sponzorjem, Občini Srečanja se je udeležilo 80 posadk iz Slovenije, Italije in Hr- Brda in potrpežljivim občanom. vaške, ki so se polni adrenalina zapeljali po poteh naših preču- Največja zahvala pa gre vsem Bricem, ki so se s terenskimi dovitih Brd. Na poti so sledili postanki z degustacijo vin bri- vozili udeležili srečanja. ških vinarjev, pršutom, sirom, sladicami, kavo in kosilom. Ob V novem letu vam želimo veliko zdravja in sreče ter »čim vč zaključku srečanja smo udeležence pogostili tudi s pečenim luže, čim bujš podvozje an čim manj šaraufanja«. kostanjem. Jeep klub Brda

Zima 2019 / Briški časnik / 88 ObčinaŠola

Biti Evropejec in biti Slovenec, še posebej pa Bric Košček briške dediščine na Madeiri in v Šleziji

Na OŠ Alojza Gradnika Dobrovo smo zakorakali v drugo leto mednarodnega projekta Let me be your guide – A walk- through of my cultural heritage. V dobi globalizacije in brisanja mej med državami se po eni strani pojavlja nov evropski duh, po drugi pa se zamegljujejo in celo brišejo spomini na naše korenine, zato smo se na šoli odločili, da skozi ta projekt našim učencem omogočimo oboje – biti Evropejec in biti Slovenec, še posebej pa Bric.

V času projekta učenci podrobneje spoznavajo, kdo sploh so, kaj definira Brica in njegovo okolje, kaj je tisto, kar je lastno Go- riškim brdom, in kaj moramo ohranjati in prenesti na naslednje rodove. Delček tega vedenja in znanja smo tako v okviru projekta ponesli tudi našim partnerjem s Portugalske in Poljske. Konec maja 2019 se je skupina 14 učencev in treh mentorjev odpravila na oddaljeni portugalski otok Madeira. Kljub odisejadi zaradi zapletov z letalskim prevozom (na otok smo morali iz Lizbone poleteti kar trikrat, da nam je uspelo končno pristati), smo na Madeiri preživeli štiri nepozabne dni. Dodobra smo spoznali marsikateri kotiček tega otoka 'večne pomladi', spoznali pa smo tudi njihov način življenja in njihov vsakdan. Ugotovili smo, da si zaradi nekaterih podobnosti v okolju delimo podobno dedi- ščino – Madeira je znana po svojih vinih in sadju, zato je tudi orodje njihovih prednikov podobno tistemu, ki so ga še ne tako davno od tega uporabljali naši 'nonoti'. Kot zanimivost lahko povemo, da tudi oni pridelujejo sauvignon, vendar je za razliko smo veličastni rudnik soli Wieliczka s svojimi dvoranami, ki so od našega vina njihov sauvignon črn. Pričakovali smo tudi, da prava umetniška dela, in rudnik premoga v Zabrzah, kjer smo bomo poskusili oljčno olje, a smo presenečeno ugotovili, da ga imeli celo možnost izkopati svoj lasten košček premoga. Svoj na Madeiri nimajo, čeprav se otok bohoti z več sto let starimi pečat je pustil tudi obisk kompleksa koncentracijskih taborišč oljkami. Preizkusili smo se tudi v peki tradicionalnega kruha s Auschwitz-Birkenau, kjer so nas pretresle zgodbe groze, ki še sladkim krompirjem (bolo da caco) in izjemno okusnih govejih vedno odmevajo med stenami ohranjenih in porušenih stavb, ražnjičev (espetadas), spoznavali smo osnove tradicionalnega kjer je ugasilo življenje več kot milijon Židov iz cele Evrope. A vezenja, najpogumnejši pa so skočili v mrzle vode Atlantske- kljub temu, da je bila Šlezija tako drugačna od Brd, smo začutili, ga oceana. Polni vtisov in novih prijateljskih vezi smo se vrnili da smo si vendarle podobni. Slovenskega duha ni bilo mogo- domov in navdušeno pripovedovali o naših doživetjih, ampak če zanikati – naši učenci, pa tudi učitelji, so se hitro povezali s poudariti pa moramo, da smo na Madeiro ponesli tudi košček svojimi poljskimi gostitelji in postali so pravi prijatelji. Že skozi Brd. Družine gostiteljice in učitelji mentorji so v dar dobili dve naloge v prvem letu projekta smo npr. opazili, da imamo s Po- steklenici briške kapljice, učenci pa so za spomin dodali še doma ljaki podobne navadi pri obhajanju božiča in velike noči ter da si sešite 'pupce iz cunj'. delimo podobno miselnost, vendar je bil stik z njimi dokončna Zelo pomenljivo darilo so dobili tudi naši gostitelji iz poljske potrditev, da nas slovanstvo povezuje. Šlezije, kamor je sredi oktobra odpotovalo deset učencev in tri- Naša potovanja so se zaključila, a projekt teče dalje. Z učenci je mentorji. Razveselili so se 'picona', na katerem jih je v ličnih se trudimo usklajevati naloge v sozvočju z naravo in kulturnimi vrečkah čakalo posušeno briško sadje, simbolno pa smo zraven dogodki, ki se odvijajo v lokalni skupnosti. Če smo se v zadnjem dodali 'briško ženo' iz omamno dišeče sivke. obdobju posvetili tradiciji oljarstva v Brdih, nam pogled že sega Poljska izkušnja je bila zagotovo drugačna od tiste na Ma- v praznovanje božiča. Seveda smo pri nalogah vedno povezani s deiri. Hitro smo videli, da njihovo kulturno dediščino obliku- partnerskima šolama, saj želimo Brda in njeno bogato kulturno jejo specifične geopolitične lastnosti, ki se bistveno razlikujejo dediščino ponesti v svet. V ta namen bomo maja projekt sklenili od naših. Poljaki so nam odprli vrata v svet rudarstva – obiskali z obiskom naših prijateljev z Madeire in Šlezije.

Zima 2019 / Briški časnik / 89 Šola Občina

Potres v Brdih Vaja, kako zmanjšujemo tveganje za naravne nesreče

22. oktobra so se na poti iz Nove Gorice proti Dobrovemu razlegale gasilske sirene, ki so morda tudi pri domačinih vzbudile vprašanje, kaj se dogaja v Brdih. Proti OŠ Alojza Gradnika se je peljalo več vozil Gasilske enote Nova Gorica, kmalu pa so se jim pridružili tudi člani domačega PGD Dobrovo ter vodniki iz Društva reševalnih psov Nova Gorica.

Kmalu po 3. šolski uri je učence in vse zaposlene na šoli ter v vrtcu presenetilo zvočno obvestilo, da je Brda prizadel močan potres, zaradi česar je bila potrebna evakuacija vseh učencev in zaposlenih iz šole. Ker je po potresu v šolskih prostorih izbruhnil še požar v kleti, so po evakuaciji vse ujete v stavbi reševali gasilci Gasilske enote Nova Gorica ter PGD Dobrovo. Povsem na koncu pa so vodniki s psi za reševanju izpod ruševin iskali morebitne poškodovane. Kljub temu, da Brda ležijo na enem izmed potresno bolj ogroženih območij v Sloveniji, je šlo tokrat za eva- kuacijsko vajo, s katero smo želeli preveriti našo prip- ravljenost za ravnanje v primeru potresa z izbruhom požara, hkrati pa smo na ta način obeležili UNESCO svetovni dan zmanjševanja tveganja nesreč, ki je po ce- lem svetu razglašen za 13. oktober. Prvošolci in drugo- šolci so imeli na ta dan tudi tehniški dan, v okviru katerega so spoznali delo gasilcev ter se družili z vodniki reševalnih psov in njihovimi štirinožnimi prijatelji. Zahvaljujemo se našemu sodelavcu, učitelju in prvemu posredovalcu Urošu Kobalu, ki je organiziral celoten dan in poskrbel, da je obsežna vaja potekala brezhib- no. Za pristno izkušnjo so zahvaljujemo Gasilski enoti Nova Gorica, ki nam je omogočila sodelovanje v sklopu projekta »Crossit Safer« - gre za mednarodno sodelovanje Slovenije in Italije v programski shemi Interreg 2014–2020. Hkrati se želimo zahvaliti tudi domačemu PGD Dobrovo ter vodnikom reševalnih psov iz Društva reševalnih psov Nova Gorica, ker so nas opomnili, kako pomembno je zavedanje o izpostavljenosti nesrečam.

Danica Aščić in Sara Remžgar Fotografije: Dani Kristančič

Zima 2019 / Briški časnik / 90 ObčinaČestitke

90-letnik Ivan Brezigar Garač in veseljak

je udeleževal vseh prireditev, veza- nih na spominske dogodke iz NOB v Brdih in drugod. Kljub trdemu delu na kmetiji in številnim zadol- žitvam je Ivan vedno našel tudi čas za izlete, druženja, veselje in zabavo ter se tako malo sprostil od dnevnih obveznosti. Pred nekaj leti pa so se pričele zdravstvene težave, zaradi katerih se je letos maja nastanil v domu upokojencev v Podsabotinu. Tam je v družbi svojcev in nekaj stanovalcev praznoval 90. rojstni dan. Iz uredništva Briškega časnika namenjamo Ivanu iskrene čestitke za visok jubilej in mu voščimo vse najboljše, predvsem zdravja.

Pri Gregorjevih na Vrhovljah se je Antonu Brezigarju in Emiliji rodilo pet otrok, dva sta umrla v ranem otroštvu. Zadnji se je rodil Ivan, pred njim pa Stanko in Emilija, oba sta že pokojna. Milena Beguš

Ivan je ugledal luč sveta 27. septembra leta 96231929.-o 9623-o Osnovno šolo v italijanskem jeziku je obiskoval 9623v roj-o - stni vasi in zaključil takrat predpisanih pet razredov. V tistem času sta tu poučevali razmeroma mili učiteljici Maria Minori in Maria Spacapani ter en učitelj, ki je bil goreč fašist. Med drugo svetovno vojno se je kot mlad fant vključil v delo OF in opravljal stražarske, obveščevalne in ku- rirske naloge. Na eni od teh obveznosti je dobil strel v nogo in se je nekaj časa zdravil v skrivni bolnici v bližini RAZPISI BREZOBRESTNIH POSOJILRAZPISI BREZOBRESTNIH POSOJIL Noznega. RAZPISI BREZOBRESTNIH POSOJIL Po vojni je prevzel delo na majhni kmetiji. Vojaški rok je služil v jugoslovanski mornarici v letih 1949 do 1952. GOSPODARSTVOGOSPODARSTVO KMETIJSTVO KMETIJSTVO Poleg kmetovanja doma je opravljal razna priložnostna GOSPODARSTVO KMETIJSTVO dela: pri drugih kmetih, v kamnolomu, na takratnih − INVESTICIJSKA POSOJILA− INVESTICIJSKA POSOJILA občinah v Kojskem in na Dobrovem, bil je inkasant pri− INVESTICIJSKA POSOJILA − POSOJILA − POSOJILA ZA RAZVOJ ZA − POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJ − POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE Elektro Gorica. Nazadnje je dobri dve desetletji delal −v POSOJILA ZA RAZVOJ − POSOJILA ZA POSPEŠEVANJE POSLOVANJA POSLOVANJA RAZVOJA KMETIJSTVA RAZVOJA KMETIJSTVA cementarni v Anhovem, kjer se je tudi uradno upokojil. POSLOVANJA RAZVOJA KMETIJSTVA − MIKROPOSOJILA.− MIKROPOSOJILA. Leta 1956 se je poročil s sovaščanko Marijo Mavrič.− MIKROPOSOJILA. Rodila sta se jima sin Miran in hčerka Klara. Sedaj pa Višina posojila: Višina od posojila: 4.000 do od Višina posojila: od 2.000 do 4.000 do Višina posojila: od 2.000 do ima še dva vnuka in štiri pravnuke. Višina posojila: od 4.000 do Višina posojila: od 2.000 do 100.000 evrov100.000 evrov 60.000 evrov 60.000 evrov Da sta z ženo dostojno preživela družino in izšolala100.000 evrov 60.000 evrov Odplačilna doba: od 3 do 9 letOdplačilna doba: od 3 do 9 let. Odplačilna doba: do 6 let. Odplačilna doba: do 6 let otroka, je bilo treba trdo delati. Zgradila sta novo hišo,Odplačilna doba: od 3 do 9 let . Odplačilna doba: do 6 let Možnost 1-letnega moratorija. Možnost 1-letnega moratorija. Možnost 1 -letnega moratorija. Možnost 1-letnega moratorija. kamor so se preselili leta 1983 in kjer živi tudi sin z Možnost 1dru- -letnega moratorija. Možnost 1-letnega moratorija. žino. Iz male kmetije sta se trudila iztržiti čim več. TakoPRIJAVNI ROKI: 25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2 PRIJAVNI ROKI: 25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2020, 020, PRIJAVNI ROKI: 25. 10. 2019, 15. 1. 2020, 13. 3. 2020, 20. 5. 2020, je Ivan ves čas redil nekaj glav goveje živine, kar pa je 28. 8. 2020 28. 8. 2020 28. 8. 2020 zahtevalo veliko truda. oz. do porabeoz. do sredstevporabe. sredstev. Poleg dela na kmetiji in službe v tovarni je bil Ivan oz. do porabe sredstev. Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani:Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani: zelo dejaven tudi na drugih področjih. Bil je aktiven član Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani: v Društvu upokojencev Kojsko in kar 16 let je predsedo- WWW.JSMG-GORISKA.COM.WWW.JSMG-GORISKA.COM. val Krajevni organizaciji zveze borcev Kojsko. Redno se WWW.JSMG-GORISKA.COM.

Zima 2019 / Briški časnik / 91 Misel

Župnik Alojz Suban Minljivost in večnost

Svet, na katerem ljudje živimo, še ostaja, mi pa drug vse odhaja v pozabo. Ko se zdi, da odhajamo v temo za drugim odhajamo in tega mimohoda odhajajočih pozabljanja, nas Gospod ohranja v svojem spominu, ne more ustaviti nihče. In kar je danes še bolj prese- ki je ljubezen, ki nikoli ne mine, ker je večna, vseobse- netljivo, je to, da za naše dojemanje čas teče vsako leto gajoča. To je torej advent: zaznavati večno razsežnost hitreje. »Čas odhaja in človek se tega ne zaveda,« je svojega upanja in sredi odhajanja prestopati tja, kjer je zapisal že nesmrtni Dante Alighieri (1265–1321), ki Gospod. Namreč tisti Gospod, pri katerem ni časa in je sam še kako občutil, da čas in on z njim neizprosno prostora, ker je on vse v vsem. toneta v mrak večne pozabe. Dokler smo v telesu, kot pravi apostol Pavel (2 Kor Sloviti grški filozof Heraklit iz Efeza (550–480 pred 5,6), prestrašeno gledamo znamenja na soncu in luni Kristusom) je to temeljno izkustvo izrazil v stavku in zvezdah, in ginemo od strahu, zaradi nebeških sil, »panta rei« (v prevodu »vse teče«). V nekaterih kaki se majejo; a ob tem, ko nas je groza bučanja morja pucinskih samostanih so imeli nekoč velike ure z ni- in valov (glej Lk 21,25), se naša duša polni z upanjem halom, na katerem je kot opomin pisalo: »Vulnerant vere v Gospoda, sina človekovega, ki prihaja na obla- omnes, ultima necat« (v prevodu »Vse (ure namreč) ku z veliko močjo in slavo (glej Lk 21,27). Vera, ki je ranijo, zadnja ubije«). v nas, je namreč nad časom, ki nam uhaja. Po veri, ki Ker je vse to neusmiljeno res, kaj nam ljudem še jo imamo, tako že obstajamo zunaj minljivosti. Četudi preostane? Kaj potem pomenijo besede preroka Jere- svet in njegovo poželenje preideta, mi ostajamo, držeč mije: »Glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko izpol- se skale, Kristusa. Zato velja ravno nasprotno, kot je nim obljubo, ki sem jo dal Izraelovi in Judovi hiši« bilo rečeno na začetku: mi ostajamo, svet pa je tisti, ki (Jer 33,14). Na katere dneve meri Jeremija? Kdaj bodo odhaja. Znana taizejska duhovna pesem to lepo pov- nastopili dnevi, kot zatrjuje Jeremija, ko »požene Da- zema: »Nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne prestraši, vidu mladika pravičnosti«, Davidu, ki bo »delal prav Bog ti je dovolj.« in pravično v deželi« (Jer 33,15). Zato ne glede na vse krivice, ki jih doživljamo v živ- Ko prebiramo to adventno Božjo besedo, ki sre- ljenju in na neuspehe, ki nas prizadenejo, so nam v ve- di vsega minljivega oznanja upanje, se zavedamo, da liko spodbudo besede apostola Pavla: »Dokler torej še kljub temu, da se vsakemu izmed nas neizbežno prib- utegnemo, delajmo dobro« (Gal 6,10). Delajmo dobro ližuje konec, ne obujemo, se prenehamo delati misleč, po svojih najboljši močeh, kajti po veri in dobrih delih da se ni vredno truditi; nasprotno, večji del svojega smo že danes onstran minljivosti. življenja smo polni delavnosti, veselja, igrivosti, raz- Naj nas božični praznik Jezusovega rojstva napol- posajenosti in strasti, prežeti z željo po ustvarjanju ni z medsebojno ljubeznijo, mirom in hvaležnostjo, v in prežeti s hrepenenjem po novih spoznanjih. Neut- veselem pričakovanju Njega, ki prihaja kot Emanuel rudni smo in naveličanost nas hitro mine, tudi jeze se – Bog z nami. Blagoslovljen božič. brez večjih težav otresemo in to vse zato, ker hočemo Alojz Suban živeti. Kako to, da nas spoznanje o našem skorajšnjem koncu ne zlomi, ampak vsemu navkljub neizmerno Prižig lučk v Vipolžah radi živimo? Za to stanje ni prave psihološke razlage. Obstaja pa razlaga, ki izhaja iz razodetja, iz Božje besede, pa če se te razlage zavedamo ali ne, če vanjo izrecno verujemo ali ne, namreč razlaga, ki pravi, da sta Božja ljubezen in Božje upanje izlita v naša srca. Ljudje smo namreč sposobni ljubiti in upati, tudi če se svet v nas, okoli nas in pod nami podira. Kajti ljubezen in upanje, ki sta izlita v nas, nista od sveta, ampak iz Boga. Ljubezni in upanja nimamo v sebi zaradi našega pozitivnega odnosa do življenja, zaradi našega pozitivnega mišljenja, ampak iz Boga, ki po svojem Svetem Duhu prebiva v nas. Po veri – ki je milost, dar od zgoraj, in šele drugotno naša odločitev – presto- pamo na Božjo stran, na kraj neminljivosti. Ljudje v resnici nikoli nismo samo v tem minljivem svetu, kjer

Zima 2019 / Briški časnik / 92