24 Let Briškega Časnika V Briški Hiši Na Humu V Obdobju, Ko Se Narava Umiri, Mraz Šiču

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

24 Let Briškega Časnika V Briški Hiši Na Humu V Obdobju, Ko Se Narava Umiri, Mraz Šiču ŠTEVILKA 97 • LETNIK 24 • ZIMA 2019 Ob izidu 24 let Briškega časnika v Briški hiši na Humu V obdobju, ko se narava umiri, mraz šiču. Konec novembra se je Trg 25. maja vse skrbno zapisane članke in nam želel, potrka na vrata, v hišah gorijo peči in je na Dobrovem odel v praznične lučke, ki da bi tudi v prihodnje tako korektno po- noč najdaljša, je čas za praznovanje. To napovedujejo zadnje trenutke iztekajo- ročali o Brdih. so prazniki svetlobe in mnogih drobnih čega se leta. Jeseni prihodnje leto bomo izdali že lučk, takšnih in drugačnih kamenčkov, To pa je tudi čas, ko se zberemo člani 100. številko. Zahvaljujem se uredništvu ki nam lepšajo življenje. Vsak ima svoj uredniškega odbora Briškega časnika in za dolgoletno sodelovanje, gostiteljem kamenček sreče, lahko je to zvezda na nazdravimo še enemu uspešnemu letu za prijetno postrežbo in prijaznost, vam, nebu, iskrica v otroških očeh, drobna poročanja. Letos smo brbončice raz- drage bralke in bralci, za pozornost in prijaznost soseda, nasmeh mimoido- vajali v Briški hiši na Humu. Tja smo spodbudo. Obljubljam, da vas bomo še čega, sončen dan, dobra knjiga, miren zavili po številnih priporočilih zado- naprej obveščali o zanimivih osebnostih večer zavit v toplo odejo s skodelico voljnih gostov. Zapeljali so nas v bogat in številnih dogodkih, ki se bodo zvrstili toplega čaja in zadnjo številko Briškega kulinarični večer, kjer so nam s skrbno na naših tleh v letu, ki prihaja. časnika … V njej smo strnili jesensko izbranimi jedmi pričarali praznično do- Upam, da se boste spomnili in po- in zimsko dogajanje v Brdih. Razpisali živetje. Prijazno osebje pod taktirko An- častili dan samostojnosti in enotnosti, smo se o Karlu Široku, učitelju, pesniku, dreja Šuligoja in Aleksa Repezze nam je ko smo Slovenci na plebiscitu skoraj mladinskem pisatelju, tigrovcu in naro- postreglo zeliščno frtaljo in briški toč s soglasno sprejeli odločitev, da si želimo dnem delavcu, ki se je pred 130 leti ro- polento, zaključili pa s svinjskim filejem lastno državo. dil v Šmartnem. Oktobra je bila okrogla z domačimi zelišči. Piko na i so doda- Ob rojstvu druge dekade tretjega miza, kjer sta njegovo življenje in delo le slastne pituralke, ki jih v Briški hiši tisočletja vam želim vse dobro na poti osvetlila dr. Savin Jogan, predsednik kuhajo v vinu in sladkorju s cimetom skozi nove koledarske številke. Preživite Društva TIGR Primorske, in upokojena ter klinčki in postrežejo na kostanjevi lepe praznike in naj bodo prav takšni, učiteljica Milena Beguš. posteljici. Nazdravili smo z vinom Kle- kot si jih želite. Jeseni je Občina Brda dobila zlati ti Brda. Ob bogato obloženi mizi smo znak Slovenia Green Destination, trije prijetno kramljali in obujali spomine Lucija Prinčič Terpin, ponudniki pa so pridobili mednarodne na 24-letno prehojeno pot. Ob tej pri- odgovorna urednica trajnostne certifikate. Prvi v Sloveniji se ložnosti nas je pozdravil briški župan Fotografija: lahko pohvalimo z zeleno atrakcijo. Ve- Franc Mužič. Čestital je celotni ekipi za Damijan Simčič, ZOSO liko prelomnico smo obeležili decembra s slavnostno podelitvijo certifikatov Ze- leni ključ (Green Key) Vili Alma Vista in Kleti Brda ter znak EU marjetica Hotelu San Martin. Decembra je bila v Vili Vipolže ustanovljena medobčinska uprava treh občin, in sicer so se pove- zale občine Ajdovščina, Nova Gorica in Brda. Uspešno se je zaključil še eden krog umetnosti ali Art Circle 2019, ki je letos gostil 73 umetnikov iz 20 držav na 14 ambasadah, od tega jih je enajst v Brdih. Pripravili smo vam zanimiv intervju z Ivanom Skubinom, ki sodi v sam vrh svetovne keramike. Na Grad- nikovih večerih pa smo se poklonili nedavno preminulemu dirigentu, zbo- rovodji, glasbenemu pedagogu in skla- datelju Radovanu Kokošarju in enemu najpomembnejših evropskih slikarjev, Člani uredniškega odbora Briškega časnika z županom Francem Mužičem in prijaznim briškemu rojaku po očetu Zoranu Mu- osebjem Briške hiše BRIŠKI Člani Naslov uredništva: Naklada: 2650 izvodov Milena Beguš, Monika Prinčič, BRIŠKI ČASNIK, Po mnenju Urada vlade za informiranje je Goran Simčič, Iva Sivec, Trg 25. maja 2, javno glasilo Briški Mateja Drnovšček, Erika Koncut 5212 Dobrovo, časnik proizvod informativnega značaja iz tel.: (05) 335 10 30, 335 10 33, 13. točke tari fne številke 3 Ustanovitelj in založnik: Oglasno trženje: OBČINA BRDA 330 03 66 tarife prometnega davka, po kateri se Tina Testen Kumar s.p., plačuje DDV. UREDNIŠTVO: mobi: 040 475 676 Računalniški prelom, litografija in tisk: Anita Manfreda, glavna urednica e-pošta: [email protected] GRAFIKA SOČA Briški časnik na internetu: Lucija Prinčič Terpin, odgovorna urednica Oblikovanje oglasov: www.obcina-brda.si Vanda Colja, redakcija, tehnično urejanje DESENIA Danijela Milašinović s.p. Briški časnik prejme brezplačno vsako Andrej Colja, fotografije gospodinjstvo občine Brda. Fotografija na naslovnici: Ana Cukijati, lektura Za lekturo oglasnih sporočil Damijan Simčič, ZOSO Mateja Mavrič, tajnica uredništva so odgovorni naročniki oglasov issn 1318-8860 Zima 2019 / Briški časnik / 1 Občina Občina Županovo voščilo Cenjeni občani, spoštovana mladina! Leto 2019 je naokoli in čez nekaj dni bomo vsto- pili že v tretje desetletje tega stoletja. Iztekajoče se leto je bilo za Občino Brda še posebej pomembno. Počastili smo 25-letnico občine, ki je bila obenem priložnost, da smo se zazrli v vse mejnike naše ob- čine. Dovolite, da nam ponovno zavrtim čas toliko v preteklost, da lahko s ponosom spomnim, da smo Brici naredili ogromne razvojne korake. Glavni mejnik je bila gotovo izgradnja t. i. Sabo- tinske ceste, s čimer smo se, lahko trdim, približali urbanemu centru Novi Gorici, obenem pa vasema Hum in Podsabotin vdahnili razvojnega vetra. Že takoj ob ustanovitvi občine leta 1994 smo pričeli s promocijo Brd kot turistične destinacije, danes se sadovi takratnega dela še kako žanjejo. Iz skoraj Andrej Colja Fotografija: nikakršnih nočitvenih kapacitet smo v teh 25 letih prerasli na kapaciteto čez 650 ležišč, ki so dve petini pridobivanja dodatnega znanja - Mladinski center leta skoraj v celoti 100-odstotno zasedena. To gre Brda v Obrtni coni Štaloni. gotovo ob bok izjemno uspešnemu razvoju briškega Ja, ravno ta obrtna cona je bila v 90. letih prej- vinogradništva in vinarstva, pa tudi sadjarstva in šnjega stoletja prva poslovna cona, ki smo jo pričeli oljkarstva. urejati v Brdih, danes pa se sodobnejša slika z bo- V teh 25 letih smo se usmerili v zagotavljanje gatejšo ponudbo riše tudi poslovni coni Agrarija Za ustrezne komunalne in cestne infrastrukture. Ob- njeno komunalno infrastrukturo bomo vložili kar novljena je skoraj celotna trasa od Sabotinske ceste dober milijon evrov. V prihodnje si nadejam tudi do Neblega, prenovili smo središče Dobrovega, v ureditve poslovne cone na Humu. Brda je pritekla čistejša voda iz Mrzleka, poskrbeli Pomembna pridobitev za Brice je gotovo tudi nov smo že za številne čistilne naprave v večjih vaseh, zdravstveni dom na Dobrovem. Res da za potrebe subvencioniramo pa nakupe in vgradnjo malih čis- briških občanov primanjkuje še ena splošna ambu- tilnih naprav posameznim gospodinjstvom, ki se ne lanta, vendar sem prepričan, da bomo s plodnim morejo priključiti kanalizacijskemu omrežju. sodelovanjem in komunikacijo z Zdravstvenim Poskrbeli smo za ohranitev kulturne in naravne domom – Osnovno varstvo Nova Gorica v začetku dediščine. Obnovljeni so Grad Dobrovo, Vila Vi- prihodnjega leta uspeli tudi to potrebo pripeljati do polže in srednjeveška vasica Šmartno. Podpiramo uresničitve. društveno dejavnost, ki ohranja in razvija kulturno Na tem mestu moram poudariti, da smo zado- udejstvovanje, prenos znanja in tradicije na mlajše voljni tudi z delovanjem krajevne skupnosti in kar rodove. 14 vaških skupnosti, ki delujejo kot podaljšana roka In ko že govorimo o mlajših rodovih, ne morem občine in na tak način omogočajo bolj demokratično mimo investicij v briško šolsko infrastrukturo in delovanje občine. Pozitivno se odzivajo na ali soor- mladinski center. Obe šolski stavbi sta bili energetsko ganizirajo tudi vse pomembne dogodke v občini. prenovljeni kot tudi občinska stavba, zgradili smo Utrjujemo pa tudi vezi s sosednjima državama nov prizidek šole na Dobrovem, pa prizidek vrtca Italijo in Avstrijo. V letošnjem letu smo intenzivno v Kojskem, prihodnje leto pa bo na vrsti gradnja pristopili k širitvi palete priložnosti sodelovanj s prizidka vrtca na Dobrovem. Končno je mladini celovško mestno občino, ki bo, kot nam je obljubila, zagotovljen tudi prostor druženja, ustvarjanja in obnovila celovško hišo v Šmartnem. Nadejamo pa si Zima 2019 / Briški časnik / 2 Občina Konferenca Global Green Županovo voščilo Destination Days tudi tesnejšega sodelovanja na področju turizma in prenosa znanj. V letošnjem letu smo pridobili tudi dve pomembni Destinacija Brda potrditvi razvojnih smernic občine. Oktobra smo prejeli nagrado za Naj podeželsko skupnost 2019 in v eliti 100 obenem postali prva občina, ki bo Slovenijo pred- stavljala na natečaju na evropski ravni. Pridobili pa smo tudi zlati znak Slovenia Green Destination. svetovnih Posebej naj nekaj besed namenim obvoznici v Kojskem, ki bo zgrajena v naslednjih dveh letih. Iz direkcije za infrastrukturo smo namreč tudi ob le- trajnostnih tošnjem črtanju številnih državnih investicij dobili zagotovilo, da za to obvoznico ostaja zagotovljen destinacij denar. Drznem si trditi, da tudi pri projektu Terme Spa Brda prihajamo vedno bliže ciljni črti. Zelo inten- V okviru letošnje zivno potekajo pogovori o dveh ali treh alternativah, konference Global prepričan sem, da bo ena izmed teh gotovo
Recommended publications
  • ZAPISNIK 26. Redne Seje Občinskega Sveta Občine Brda, Ki Je Bila Dne 10
    OBČINA BRDA Trg 25. maja 2 5212 Dobrovo Številka: 900-26/2017 Datum: 10. 10. 2017 ZAPISNIK 26. redne seje Občinskega sveta Občine Brda, ki je bila dne 10. 10. 2017, ob 18. uri, v veliki sejni dvorani Občine Brda Prisotni svetniki: Edbin Erzetič, Teja Jelina, Oskar Kristančič, Silvan Peršolja, Karlo Passoni, Domen Drufovka, Boris Šfiligoj, Aleš Simčič, Silvestra Elen Brašnić Saffigna, Žarko Kodermac, Lilijana Kastelic, Goran Simčič, Kostja Jelinčič, Romana Velišček, Boris Rožič Opravičeno odsoten svetnik: Damjan Birtič Seji prisostvujejo: župan Franc Mužič, Anita Manfreda, Dejan Rusjan, Beti Kumar, Mateja Ambrožič, Mojca Treplak, Črtomir Špacapan – RRA Severne Primorske d.o.o. Sejo je sklical župan Franc Mužič. Sejo vodi podžupan Goran Simčič. Dnevni red : 1. Otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 25. redne seje 3. Obravnava in sprejem dnevnega reda 4. Letno poročilo o delu Regijske razvojne agencije Severne Primorske d.o.o. Nova Gorica za leto 2016 5. Predstavitev in potrditev Načrta razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v Občini Brda 6. Obravnava in sklepanje o predlogu Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih javnih cest na območju Občine Brda – druga obravnava 7. Ukinitev zaznambe javno dobro na parcelah v k. o. Podsabotin 8. Obravnava in sklepanje o Odloku o rebalansu proračuna Občine Brda za leto 2017 – skrajšani postopek 9. Obravnava in sprejem Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola Dobrovo – prva obravnava 10. Volitve elektorjev v volilno telo za volitve predstavnikov lokalnih interesov in kandidata za člana v Državnem svetu RS 11. Imenovanje predstavnika Občine Brda v Svet zavoda Glasbena šola Nova Gorica 12.
    [Show full text]
  • Goriška Brda in Umetnost Besed
    GORIŠKA BRDA IN UMETNOST BESED Marija Stanonik 257 IZVLEČEK ABSTRACT V spisu Goriška Brda in umetnost besed so In the study Goriška Brda and the art of obravnavaništirjeavtorji: Alojz Gradnik, Lud­ words four aidhors are treated: Alojz Gradnik, vik Zorzut in Dora Obljubek zaradi svojega Ludvik Zorzut and Dora Obljubek, for their pesniškega snovanja, ter Edvard Erzetič, ki se poetry, and Edvard Erzetič, zvho as an electrical je kot elektrotehnik na lastno pest lotu technician of his own volition set out to study narečnega slovarja svojega rojstnega okolja, z the dialect of his native region, from the literarnozgodovinskega, etnološkega in standpoints of literary history, ethnology and folklorističnega vidika. folklore. Besedna umetnost je tu mišljena v etnološkem pomenu: bistveno je, da jezikovna sredstva niso uporabljena le v praktične (sporazumevalne) namene, ampak je vidna težnja po oblikovanju, ne glede na namen tega oblikovanja, ki je npr. magijski, zabavni, spominski, estetski - in doseženo kvaliteto.' Po tem ključu prihajajo v naše obzorje štirje avtorji: Alojz Gradnik, Ludvik Zorzut, Dora Obljubek in Edvard Erzetič. 1. ALOJZ GRADNIK se je rodil v Medani 3. 8. 1882 in doštudiral pravo na Dunaju, nato je služboval kot sodnik po raznih krajih slovenskega ozemlja, ki si ga je po prvi svetovni vojni 1914-1918 prilastila Italija. To je bilo povod za njegov prebeg v tedanjo Jugoslavijo, kjer je opravljal tudi zahtevne državne službe. Po drugi svetovni vojni 1941-1945 je bil upokojen in umrl v Ljubljani 14.7.1967.- Literarni vedi se utegne zdeti zamalo, da je pesnik takega kova, kot je Alojz Gradnik, postal plen etnologije in folkloristike, saj ju prav zaradi svoje izbranosti rada gleda postrani, ker se giblje le v visokih krogih literarnega ustvarjanja.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    l*t PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 19. SNOPI6 DODATEK B -L Uredil Martin Jevnikar GORICA 1993 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA SODELAVCI 19. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) ab dr. Aleš Brecelj, prof., Devin A. Bened. Anka Benedeti=, prof. zgod., Arhiv, muzej, služba U v Lj Ad= dr. France Adami=, univ. prof. v p , Lj. A. Pr. dr. Anton Prijatelj, dr. medic z.nanosti, Zdr. dom. Nova Gor. Bevk Samo Bevk, ravn. Mest muzeja v Idriji B. Jakov. mag. Božo Jakovljevi7, zgod. in ured., Buzet B. Lu. dr. Lucana Budal, prof., Gor. B. Lušina Branko Lušina, trgov, poslov., Nova Gor. B. Mar. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodcl. ZRC SAZU, Lj.-Solkan B-n Pavel Budin, sodnik in kult. delavec v Novi Gor. Breda Pahor Breda Pahor, =asnikarka in kult. delavka, Trst B.S. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (+) B.Z. Božo Zuanella, župnik v Tr=munu Cevc dr. Emilijan Cevc, akademik, znanst. svetnik ZRC SAZU, Lj <ellgoj Vojko Celigoj, prof. in kult. del., Ilir. Bistrica <eš= dr. Marija <eš=ut, prof., Gor. Dar. Košuta Darinka Košuta, por. Prin=i=, prof. Darovec Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv, Koper Dolenc Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin Dr. Baje dr. Drago Baje, univ. prof. v Mariboru, Trst-Mrb E.D. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Er. Dol. dr Ervin Dolenc, dr. zgod. ved, asistent, Inštit. za novejšo zgod., Lj. FilSed Filip Sedmak, dipl. inž. v p., Nova Gor. Gultin Damijan Guštin, mag. zgod., asistent, Inštit. za novej. zgod., Lj. Har. dr.
    [Show full text]
  • 6.0 Predstavitev Goriških Brd
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT DIPLOMSKO DELO ALEKS SIMČIČ Ljubljana, 2010 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Borisu Sili za pomoč in svetovanje. Posebna zahvala gre sestri Marjani. Hvala Primoţu za tehnično pomoč. Hvala Aljotu, Klemnu in Mretu. Skupaj smo preţiveli nepozabne trenutke v času študija. Hvala staršem za vse. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Univerzitetni študij športne vzgoje Športno treniranje Kondicijsko treniranje ANALIZA ŠPORTNEGA TURIZMA V GORIŠKIH BRDIH OD LETA 1991 DO 2009 IN MOŢNOSTI RAZVOJA DIPLOMSKO DELO AVTOR: Aleks Simčič MENTOR: Doc. dr. Boris Sila RECENZENT: Doc. dr. Blaţ Jereb KONZULTANT: Izr. prof. dr. Maja Pori Ljubljana, 2010 Ključne besede: Turizem, šport, športni turizem, Goriška brda, klubi, moţnosti razvoja Naslov: Analiza športnega turizma v Goriških brdih od leta 1991 do 2009 in moţnosti razvoja Avtor: Aleks Simčič Strani: 63 Literatura in viri: 42 Slike: 4 Preglednice: 5 IZVLEČEK Športni turizem pridobiva v Goriških brdih vse bolj pomembno vlogo. Brda imajo bogato enogastronomsko ponudbo, poleg tega pa še veliko kulturno - zgodovinskih znamenitosti, ter zanimivo podobo pokrajine. Pri tem predstavlja športni turizem prijetno dopolnilno dejavnost. Diplomsko delo je zastavljeno tako, da so najprej predstavljena teoretična izhodišča, ki širše zaobjamejo obravnavni problem. Bralcu so prikazani osnovni pojmi o turizmu, športnem turizmu, športni rekreaciji, prostem času. Temu sledi predstavitev razvoja turizma v Sloveniji od osamosvojitve dalje, kjer sta predstavljeni obe strategiji slovenskega turizma, ter organizacija turizma na regionalni in občinski ravni. Nato se obravnava vse bolj zoţuje; najprej Goriška brda v širšem smislu, kjer so bralcu predstavljeni začetki občine Brda, geografske, kulturno-zgodovinske in ekonomske značilnosti, kar bralcu pribliţa okolje, o katerem je govora.
    [Show full text]
  • Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo Prv Čnc Pot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo
    Pohodne poti češnjevega cveta Cherry blossom hiking trails ČmpevkPot 1 / Trail 1: Dobrovo-Gradno-Vedrijan-Dobrovo PrvčncPot 6 / Trail 6: Dobrovo-Kozlink-Jordano-Ceglo- Berjač-Medana-Dobrovo grad Dobrovo / Dobrovo castle grad Dobrovo / Dobrovo castle B B A 11,4 km A 6,5 km 3–4 ure / hours 2–2,5 ure / hours Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, cerkev sv. Jurija v Gradnem s fre- Grad Dobrovo, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Dobrovo castle, skami Lojzeta Spacala in križevim potom Zorana Mušiča, cerkvica v birthplace of Alojz Gradnik in Medana Vedrijanu, vinske kleti / Dobrovo castle, chapel in Šlovrenc, Church of St. George and frescos by Lojze Spacal and Stations of the Cross by Zoran Mušič, Church in Vedrijan, wine cellars BjlPot 7 / Trail cpik7: Dobrovo-Fojana-Barbana-Plešivo- Ceglo-Medana-Dobrovo ČrnicPot 2 / Trail 2: Dobrovo-Slavče-Hlevnik-Hruševlje- grad Dobrovo / Dobrovo castle Neblo-Fojana-Dobrovo B A 12 km grad Dobrovo / Dobrovo castle 3,5–4 ure / hours B A Daljša pot / Long trail: 16,5 km Krajša pot / Short trail: 11,8 km Grad Dobrovo, cerkvici v Fojani Sv. Duh na jezeru in Sv. Florjan, cerkev Trajanje daljše poti / Long trail: 4,5 - 5 ure / hour Marijinega rojstva v Barbani, rojstna hiša Alojza Gradnika v Medani / Trajanje krajše poti / Short trail: 3 - 3,5 ure / hour Dobrovo castle, Church of St. Spirit on the Lake and Church of St. Florian in Fojana, Church of Mary's Birth in Barbana, birthplace of Alojz Gradnik Znamenitosti na krajši poti / Sights along the shorter trail: kapelica in Medana v Šlovrencu-spust v dolino potoka Kožbanjšček-Hruševlje / chapel in Šlovrenc, descent in the valley of the Kožbanjšček stream - Hruševlje Znamenitosti na daljši poti / Sights along the longer trail: Grad Dobrovo, kapelica v Šlovrencu, obeležje pri Peternelu iz 2.
    [Show full text]
  • LDN OŠ Alojza Gradnika Dobrovo 2020/21
    Letni delovni načrt šole 2020/2021 OŠ ALOJZA GRADNIKA DOBROVO LDN OŠ ALOJZA GRADNIKA DOBROVO ŠOLSKO LETO 2020/21 Dobrovo, september 2020 1 Letni delovni načrt šole 2020/2021 Vsebina 1 VIZIJA, CILJI IN USMERITEV ŠOLE ...................................................................................................................................... 4 1.1 VIZIJA ŠOLE: ............................................................................................................................................................. 4 1.2 CILJ IN USMERITEV ŠOLE: ........................................................................................................................................ 4 2 OSNOVNI PODATKI O ZAVODU ......................................................................................................................................... 4 2.1 ŠOLSKI OKOLIŠ ......................................................................................................................................................... 4 2.2 OBRATOVALNI ČAS .................................................................................................................................................. 4 2.3 PROSTORSKI POGOJI ............................................................................................................................................... 5 2.4 UČENCI .................................................................................................................................................................... 5 2.4.1 UČENCI
    [Show full text]
  • Prospekt Šmartno
    Veliko se v martnem dogaja tudi na kulturnem podroèju, kjer se èez leto zvrstijo razne delavnice, razstave in praznovanja, pri katerih vèasih sodeluje kar vsa vas. Proti koncu aprila se v mártenske gase naseli prireditev Brda in vino; v zaèetku junija, ko Brda praznujejo Praznik èeenj, postane martno prizorièe kulturno-kulinariènih dogodkov, zadnji junijski konec tedna pa ga preplavijo zvoki Smartfesta etno jazz festivala. Konec avgusta se kraj spremeni v pravljièno vas; sredi septembra se med obzidjem odvrti Festival neodvisnega filma FI; oktobra se po njem sprehajajo udeleenci prireditve Foto Brda, november pa okrona cultural monument martinovanje, povezano predvsem s pokuino novega vina. V galeriji Hie kulture se nizajo redne likovne razstave, koncerti in gledalike predstave. Brika hia pa ponuja na ogled staro SLO opremo preprostega doma z ognjièem. ENG There are many events going on in martno in the field of culture: various workshops, exhibitions and celebrations are organised having the entire village participate. Thus, on the third weekend in April there is the event entitled Brda and Wine, during the first and the second weekend in June, celebrating the Cherry Festival; there are cultural and culinary events, the Smartfest - Etno Jazz Festival is held during the last weekend in June; during the last weekend in June and in August the event called martno informacijske table po naselju informacijske boards village information - fabulous village is held; the third weekend in September hosts a festival of independent film production - FI; the Brda Photo event is held on the third weekend in October and in November there is a big celebration for St.
    [Show full text]
  • W W W .Brda.Si
    BIMOBIS I C E I L B C N Potek poti • Route plan • Percorso • Y I Radwegplan: C I A B D Tolmin – Most na Soči – Avče – Kanal – Gorenja R Y vas – Anhovo – Plave – Prelesje – Nova Gorica B B E – Gorizia / Gorica – Piedimonte del Calvario / A T I Podgora – Valleris / Valerišče – Dolnje Cerovo D R R – Vipolže – Kozana – Šmartno – Vrhovlje pri P B O Kojskem – Višnjevik – Drnovk – Dobrovo – R C Medana – Plešivo – Gagliano / Galjan – Cividale E S V / Čedad – Dolenji Barnas – Španjud – Bijače – O R Laze – Robič – Ladra – Kamno – Volarje – Tolmin C E S I D D Dolžina • Length • Durata • Länge: N U 50 km K R M E , OKUŠAJ, DOŽIVI BRDA Višinska razlika • Altitude difference • O J SPOZNA DISCOVER D , TA AJ • AJ • ŽIVI STI • LAN S ST SPOZN DISCOV OKUŠ TASTE • DO • EXPERI ENITO DMA ERFAHRE, VERKOSTE, ERLEBE BRDA E, EXPE ER • ERF VERKOST ENCE • E ZNAM RKS • LAN Altitudine • Höhenunterschied: E A SC RIE AH E • RL D OPRITE, NCE B RE • S ASSA EBE • MARK L A V 620 m R SS RD CO PO IV S • APORA A PRI RAT ETE LAN R TE TE E D O , V M IVETE ARK H BRD S K A Zahtevnost • Difficulty • A S F 1 SPOZNAJ pristnost Brd OKUŠAJ zdrave briške plodove DOŽIVI utrip življenja v Brdih vrh Korada, priljubljena izletniška točka planincev in sprehajalcev z veličastnim razgledom Difficoltá • Anspruchsgrad: A razgledni stolp Gonjače, 23 m visok razgledni stolp s 144 stopnicami in spomenikom posvečenim 315 žrtvam M Naravni amfiteater, poln vidnih in očem skritih lepot. S potezami Mediterana in bližnjih gora, s pridihom preteklosti Več kot 280 km kolesarskih poti ter več kot 100 km pohodnih 2 Zelo zahtevna • Hard • Sehr schwer • D druge svetovne vojne E R in novimi sodobnimi obrazi.
    [Show full text]
  • Alojz Gradnik and the Slovenian Community in Italy from the Second Half of the Twentieth Century to the Present
    Slovene Studies 37.1–2: 25–44 Alojz Gradnik and the Slovenian Community in Italy from the Second Half of the Twentieth Century to the Present Ana Toroš Key words: Slovenian poetry, Alojz Gradnik, identity, multiculturalism, multilingualism The aim of the article is to shed light on the role of the Slovenian poet Alojz Gradnik within the Slovenian community in Italy from the end of WW II to the present day. In the case of the Friuli-Venezia Giulia region, literary historians have above all been recording the reception of Alojz Gradnik among the Italians (Jan 2001, Košuta 2008, Toroš 2013) and the Friulians (Dapit 2008, Toroš 2013). Less attention has been paid to the particularities of the reception of Gradnik among the Slovenians in the aforementioned region, although it does not match the reception present in the central Slovenian territory at the time.1 In the Friuli-Venezia Giulia region, a crossroads of languages and cultures, three images of Alojz Gradnik were shaped in the twentieth century. From this point of view, the reception of Alojz Gradnik is considered to be special, as his poetry made its way into three different cultural milieus, between which only few intercultural exchanges occurred.2 1 In the second half of the twenieth century, two main works were published on Gradnik’s life and work: the monograph Pesnik Alojz Gradnik (The poet Alojz Gradnik) by Franc Zadravec (1981, 1999) and Pogovori s pesnikom Gradnikom (Conversations with the poet Gradnik) by Marja Boršnik (1954). Both works concentrate on Gradnik’s work in the first half of the twentieth century, less so on his later period in life, after the WW II.
    [Show full text]
  • Goriška Brda So Flišna Submediteranska Pokrajina
    MOLITEV O blagoslovi Bog nam naša trda opočna tla, naš up, naš trud in znoj, krvi nemire in grobišč pokoj – o blagoslovi Bog nam naša Brda! O blagoslovi hiše krov in hleva in latnike pred hišo, češenj sad in breskev cvet in polni sod in kad, ko breme trt v jeseni dozoreva. In blagoslovi nam, o blagoslovi, očvrsti z vedno slajšimi sokovi drevo besede naše osamelo. In kjer odpade z njega list, o daj, da ko se v soncu spet povrne maj, stotero novih listov bo brstelo. DOBRODOŠLI V GORIŠKIH BRDIH – DEŽELI OPOJNIH TRENUTKOV Valujoči svet zelenih, a belo prelomljenih vzpetin je s svojo lepoto in pravljičnostjo navdušil že marsikaterega popotnika, saj je sam pogled na briško pokrajino očarljiv. Posebno mesto imajo Brda zlasti v zavesti poznavalcev in ljubiteljev dobre kapljice, saj če kje, so v Brdih doma izkušeni vinarji in vrhunska vina. Prav po vinu so Brda poznana Slovencem, njihova slava pa gre tudi širom po svetu, saj vina pridelana v Brdih strežejo po najelitnejših restavracijah po vsem svetu. Vendar Brda niso zgolj pokrajina vinogradov, temveč tudi dežela umetnikov. S svojo lepoto je navduševala in navdihovala številne, med njimi pa ima gotovo prvo mesto pesnik Alojz Gradnik, katerega je rodna pokrajina najgloblje pretresla ter zaznamovala njegovo poezijo od prvih začetkov do zadnjih pesmi. Bila je njegov dom, navdih, svet, po katerem je hrepenel, ga občudoval in se vanj vedno znova vračal. Grb občine Brda LEGENDA SIMBOLOV ALI STE VEDELI, DA ... CERKEV RAZGLEDIŠČE GRAD NEZNANE BESEDE SPOMENIK INFORMACIJE MUZEJ NARAVNOGEOGRAFSKA OZNAKA BRD LEGA, RELIEF IN PODNEBJE Gričevnato razgibana pokrajina, polna dolin in vzpetin se razprostira na 72 km².
    [Show full text]
  • Oddaljenost in Bližina Ljudskega V Poeziji Alojza Gradnika
    ODDALJENOST IN BLIŽINA LJUDSKEGA V POEZIJI ALOJZA GRADNIKA MARJETA PISK Razprava obravnava pomembne dejavnike oblikovanja The article examines the use of traditional folk song elements odnosa do geosocialnega prostora domačega kraja, ki pred- in the poetry of Alojz Gradnik. It focuses on the most promi- stavlja pomemben konstituens poezije Alojza Gradnika, v nent factors in the process of forming an identity, first as a procesu oblikovanja identitete v času primarne in sekundar- child and later as an adult, and establishing a relation with ne socializacije. Predstavljeni sta Gradnikova imaginacija one’s birthplace. These represent important components in rojstne Medane in briškega človeka ter raba elementov the poetry of Alojz Gradnik. Discussed are Gradnik’s view ljudskega pesništva v avtorskem korpusu. of Medana, his home village, and of the local population, Ključne besede: Alojz Gradnik, primarna socializacija, and the use of elements of folk poetry in his poems. sekundarna socializacija, identiteta, ljudska pesem, med- Keywords: Alojz Gradnik, primary socialization, secondary besedilne odnosnice. socialization, identity, folk poetry, intertextual references. Pesništvo, tako ljudsko kakor umetno, je odsev širokega spektra značilnosti ustvarjalca in okolja, v katerem ustvarja oz. na drugačen način zaznamuje njegov ustvarjalni svet. Zato se nam ob raziskovanju pesniške ustvarjalnosti razpirajo možnosti razumevanja teh zna- čilnosti in pomembnih dejavnikov, ki so pripomogli k ustvarjalnemu oblikovanju gradiva. V razpravi je obravnavana predstavitev geosocialnega okolja domače vasi in človeka v njem in vključevanje elementov ljudskega pesništva v korpus avtorskih pesmi Alojza Gradnika, obenem pa gre za poskus nakazati interpretacijo vzrokov tega ustvarjalnega postopka. Ob tem je poudarjeno predvsem vprašanje procesa oblikovanja pesnikove recepcije domačega kraja, življenja v njem in tradicije.
    [Show full text]
  • Pokrajine in Kraji V Gradnikovi Poeziji
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA SLOVENISTIKO Petra Porenta Diplomsko delo POKRAJINE IN KRAJI V GRADNIKOVI POEZIJI Mentor: red. prof. dr. Miran Hladnik Ljubljana, 1. marec 2006 2 Zahvaljujem se mentorju dr. Miranu Hladniku za spremljanje in nasvete pri pisanju diplomske naloge. Posebna zahvala gre vsem, ki se mi pomagali pri nastajanju Vodnika po Gradnikovi učni poti. Hvala staršem za vzpodbude in podporo, Špeli Perne za nasvete in ilustracije, Juriju Porenta za računalniški prerez in oblikovanje, Antonu Štampflu za fotografije ter za vse nepozabne trenutke v deželi vina in poezije. 3 KAZALO KAZALO ........................................................................................................................................................ 4 1. UVOD ......................................................................................................................................................... 6 2. TEORETIČNI DEL .................................................................................................................................... 8 2.1 GRADNIKOVO ŽIVLJENJE ................................................................................................................. 8 2.1.1 OTROŠTVO .................................................................................................................................... 8 2.1.2 ŠOLANJE ....................................................................................................................................... 9 2.1.3 POKLICNO UDEJSTVOVANJE
    [Show full text]