DOCSLIB.ORG

Epi Februar 2006 Print.P65

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Epi Februar 2006 Print.P65 ( 1 ) Glasilo Poso{kega razvojnega centraletnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 1581-6087 GORICA LEASING d.o.o., Trg E. Kardelja 3, 5000 Nova Gorica • Ciljanje prihodnosti • Ra~unalni{ko opismenjevanje • Samopomo~ dru`inam odvisnika • “Grem na sprehod z Barbaro Gruntar” • Meso drobnice – lokalno zna~ilen izdelek • Od guzarja do va{kega prosjaka • Izvor dre`ni{ke maske EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Uvodne misli ( 2 ) Naj se vam predstavim Naj se vam predstavim. Moje ime je Tatjana. Prav ste uganili. Tista Tatjana, ki ob pomo~i sodelavcev in z va{o pomo~jo v Zgornjem Poso~ju povzro~a EPIcentre. Vas zanima zgodba, ki se mi je pripetila nekega petkovega popoldneva? službi ni nikogar več, le še ugotovim, da najverjetneje ni edina, Ko ob pol osmih le zaključimo – čistilka. Pogledam na koledar. ki tako razmišlja. Pa menda ni to pravzaprav nas k temu skoraj prisi- VSprememb ni. Še vedno piše, glavni razlog, da na takšno predava- lijo, saj večina še vedno vztraja na da ta vikend dežuram. Pod napisom nje, ki bi ga morali slišati vsi občani, svojih stolih – se odločim. Postane z velikimi tiskanimi črkami DEŽU- pride le 50 tistih, ki se ne ozirajo na me sram, kako malo prostora sem RAM!!! piše okrogla miza Visoka ce- kvantanje soseske. Pogovor hitro za- nameravala nameniti tako pomembni na za trenutek omame. In jutri, v so- ključim, saj sem preveč iz sebe. temi. Nisem si zatiskala oči, ampak boto? Spet bom morala na teren, to- res nisem vedela, da so se droge tudi Sobota, 28. januar 2006 / Dolenja krat na okroglo mizo Mamila v moji v Posočju že tako močno zakoreni- Trebuša / dvorana kulturnega doma hiši. No, morda pa to sploh ni tako nile. Podatek, da so s heroinom za- / 16.00 slabo, saj nemara ubijem tri muhe na svojeni osnovnošolci, se zdi tako zelo Dežuje in meni se spi. Odprem en mah: grem, poslikam in v enem daleč. A ob dejstvu, da govorimo o vrata v dvorano kulturnega doma. Izdal in založil: utrinku predstavim obe okrogli mizi. Bovcu in ne Ameriki, me spreleti kur- Posoški razvojni center Zašumi. Dvorana je polna staršev z ja polt. Strese me tudi ob pripovedi Trg svobode 2, 5222 Kobarid Petek, 27. januar 2006 / Kobarid / malčki in šoloobveznimi otroki. Pov- očeta Franca, ki osebno pozna fanta, Naslov: Dom Andreja Manfrede / 18.00 sem nekaj drugega kot v Kobaridu. Uredništvo EPIcentra Zaradi zanimivih sogovornikov je ki je bil s heroinom zasvojen že pri Počasi oživim. Morda pa je le še ne- Padlih borcev 1b, 5220 Tolmin blokec z listi (vzela sem najmanjšega, šestih letih. Kot mama si ne znam kaj upanja za Posočje. Za pogrnjeno Telefon: saj sem tako ali tako imela v mislih predstavljati, da bi bil moj sin, ki ima 05/ 38-41-510 (glavna urednica) mizo pod odrom prepoznam Boženo samo polovičko utrinka) kmalu popi- danes pet let, drugo leto že zasvojen. 05/ 38-41-502 (pomočnica urednice) Istenič, medicinsko sestro Zdravstve- 05/ 38-41-500 (Posoški razvojni center) san do zadnje beline. Opazim, da je Zdaj ne štejem več, koliko vrstic nega doma Tolmin, ki je nepogrešljiv Faks: med 50-glavo množico le ena sama bom namenila okroglima mizama. člen Lokalne akcijske skupine (LAS). 05/ 38-41-504 predstavnica mlajše generacije (ab- Dam jih na voljo, kolikor bo treba, Njenim uvodnim besedam sledijo E-pošta: solventka Maša Klavora, ki ji na tem da le začnemo razmišljati o tej pro- zgodbe. Prvi je na vrsti oče Franc [email protected] mestu za udeležbo izrekam javno po- blematiki! In to prav vsi: starši, otro- Prelc iz Portoroža, duhovnik z dolgo- Spletne strani: hvalo). Za ostale, ki jih ocenim po ci, mladostniki, študentje, dedki in www.pososki-rc.si/aktualno/epicenter videzu, predvidevam, da so tu pred- letnimi izkušnjami pri delu z odvisni- babice, tete in strici, vzgojitelji in uči- Glavna in odgovorna urednica: vsem po starševski dolžnosti (tudi ti ki. Iz njegovih ust vrejo modre bese- telji, policaji, podjetniki, športniki, Tatjana Šalej Faletič so vredni javne pohvale, saj so s svo- de in nasveti. Sledi zgodba Robija, glasbeniki, kulturniki … Gostje okro- Pomočnica glavne urednice: ki se je po tem, ko je zaradi odvisno- Mateja Kutin jo prisotnostjo izkazali skrb in odgo- glih miz pristanejo na predlog, da vornost do bližnjih). sti od drog “padel na čisto dno”, tri uvedemo novo rubriko, ki smo jo po- Stalna sodelavca: leta zdravil v eni od Don Pierinovih Peter Domevšček, Špela Kranjc Predavanje treh strokovnjakov je imenovali Naj se vam predstavim. skupnosti. Svojo plat zgodbe pripove- Oglasno trženje: izjemno zanimivo. Bilo bi dobro, če Obljubijo mi, da bodo svoje življenj- 05/ 38-41-500 (Miloš Bajt) bi mu prisluhnili tako starši kot od- dujeta še oče zasvojenca in zdravljeni ske zgodbe strnili na list papirja. Cenik oglasov in naročilnico najdete na raščajoča mladina, ki predstavlja naj- alkoholik Tomo, ki mu je alkohol V tej številki predstavljamo prvo spletnih straneh. šibkejši člen v tej predstavi. vzel dom, družino, obraz, zaupanje zgodbo, ki jo pišeta Matjaž in Klav- Lektoriranje: mnogih ... Vendar, kar je pomembno, Igor Fortuna, Nevenka Janež Med potjo domov sem z mislimi dija, mentorja bovške in tolminske še vedno pri drogah. Z njimi se ni- tudi on se ni predal! skupine za samopomoč družinskim Fotografija na naslovnici: Mateja Kutin sem nikoli preveč ubadala. Prvič se Pišem, si zapisujem. Razmišljam, članom posameznika, ki ima težave kam z zbranim gradivom. Pa če bi Ilustracija: me je ta tematika nekoliko bolj dotak- z uživanjem prepovedanih drog. Gle- Marko Podjavoršek nila pred leti v Čadrgu, ko so fantje okrogli mizi združila v večji prispe- de na visoko število zasvojenosti z Oblikovanje in tehnična priprava: iz skupnosti Srečanje, ki skušajo vek? drogami v Posočju, sem se odločila, Gaya Bratina-Jereb Cerkno spremeniti svoj z drogami zapečaten Sledi pogovor. Ljudje sprašujejo, da najprej priskočimo na pomoč tis- Tisk: način življenja, javnosti odprli svoja gostje odgovarjajo. Brez zadržkov, tim, ki ste se z drogami že srečali – Present d.o.o. Ljubljana vrata … Pokličem prijateljico in jo brez sramu, v globoki želji in upanju, sami ali prek svojih najbližjih. Morda Naklada: 7.100 izvodov vprašam, zakaj ni prišla s ta malim da bi nam bil pekel, ki so ga pre- boste le našli kakšen koristen napo- Vire navajamo po ISO standardu. poslušat predavanja. “Si neumna, bo- stajali oni, prizanešen. V upanju, da tek ali smernico, ki vam/nam utegne Glasilo je brezplačno in namenjeno vsem do mislili, da imamo težave z droga- bomo prisluhnili njihovim zgodbam priti prav v boju z drogami. gospodinjstvom Zgornjega Posočja. mi”. “Saj ne misliš resno?” bruhne in se odrekli zasvojenosti z alkoho- Tatjana Šalej Faletič, glavna in Letnik VII, št. 2-3, februar-marec 2006 iz mene in še isti trenutek z grozo lom in drogo. odgovorna urednica EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Kazalo PRC obve{~a ( 3 ) Iz vsebine Brezplačni izobraževalni program za podeželsko prebivalstvo 4 Pogled naprej: Ciljanje Posoški razvojni center obvešča, da bomo v marcu pričeli z izvedbo programa prihodnosti Znanje za podjetnost na pode`elju. 6 Zmanj{anje izobrazbenega primanjkljaja: Ra~unalni{ko Program, pripravljen v okviru pro- banki zadaj in na www.pososki-rc.si). Dodatne informacije in prijave: opismenjevanje jekta Model vseživljenjskega Program je za udeležence brezpla- Posoški razvojni center, telefon: učenja na SZ delu Goriške regije, čen. 05/ 38-41-500 ali e-pošta: info@ 8 Razvojni program pode`elja je namenjen prebivalcem s pode- pososki-rc.si, in Idrijsko-Cerk- Trajanje programa: - Leader želja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ljanska razvojna agencija, tele- oziroma dopolnilnimi dejavnostmi 40 ur (10 dni po 4 šolske ure) fon: 05/ 37-20-180 ali e-pošta: info 10 Rezervirano za PUMovce na kmetijah. Seznanili se boste z Začetek izvedbe: @icra.si. možnostmi, ki jih prinaša novo pro- 12 Naj se vam predstavim (1): • 15. marec 2006 v Tolminu gramsko obdobje Evropske unije, Samopomo~ dru`inam • 16. marec 2006 v Idriji s podjetništvom na podeželju, mož- odvisnika nostmi registracije dopolnilne de- Kraja izvedbe: 14 Izbor najbolj{ih diplomskih javnosti, osnovami računalništva, • Tolmin (prostori Posoškega razvoj- Projekt sofinancira Evropska unija. Za vsebino je raznimi predpisi in zakonodajo, var- nega centra) odgovoren izključno Posoški razvojni center in v nalog na temo Poso~je (2) nobenem primeru ne velja, da odraža stališče stvom pri delu in še čim (več v zgi- • Idrija (sejna soba Občine Idrija) Evropske unije. 15 Podjetja in razvojni program So~a 2006: ATOMAT Kobarid, d. o. o. ZAUPAJ – INFORMIRAJ SE – PREPOZNAVAJ – SODELUJ – IZKORISTI 18 Iz ob~inskih uprav 24 Pogovor z Martino Doerr, asistentko angle{~ine in POPOLNA RAZPRODAJA nem{~ine na tolminski gimnaziji VOZIL LETNIKA 2005 26 ERA – Eko Regia Alpe Peugeot 206 z vključenim Adria: Meso drobnice – obveznim in kasko V prostorih lokalno tipi~en izdelek Posoškega razvojne- zavarovanjem že za ga centra je na voljo nova vstopna 27 Turisti~na zveza Gornjega 190.000 SIT pologa točka Vse na Enem Mestu (e-VEM). Poso~ja ter 84 obrokov po Delujočim s. p.-jem in vsem, ki se 28.282 SIT. kot s. p. nameravate registrirati, brezpla~no omogo~amo iz- 29 Va{ki posebne`i: Od guzarja Velja do razprodaje zalog. do va{kega prosjaka vedbo postopka registracije. AVTO LEV d.o.o., Vojkova ulica 14, 5280 Idrija 05/ 37 27 310 Storitve, ki jih nudimo: 31 Brskamo po preteklosti: www.avtolev.si • prijava za vpis podjetnika v Po- Izvor dre`ni{ke maske slovni register Slovenije, • prijava za vpis spremembe po- 32 Vsi na zrak za zdrav korak: datkov v Poslovni register Slove- Na star romarski kraj po nije, dober vid • naročilnica za izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije, 33 Fotoreporta`a meseca • posredovanje davčnih podatkov ob registraciji podjetja na Davčni 34 Opa`anja: Ob rob okrogli GRANDE PUNTO ŽE ZA 99.000 SIT, urad Republike Slovenije, mizi Tolmin podobo na z registracijo ter obveznim in • prijava zaposlenega v obvezno ogled postavi kasko zavarovanjem.
Load more

Recommended publications
  • Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331
    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . 1—2 . 49-55 49 Ivo Juvančič KRIŽARSKA VOJSKA PROTI KOBARIDCEM 1331 Križarska vojska? Da, tako stoji zapisano v dokumentu. Proti Kobaridu? Da." Frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj po­ magajo.1 Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Sli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku«.2 Drevo so s pomočjo omenjenih dali popolnoma izruvati, studenec pa s kamni zasuti. Li­ stino, v kateri je vse to popisano in ki jè tudi edini vir za to križarsko vojno, je izdal 16. avgusta 1331 v Vidmu (Udine) sam inkvizitor Franciscus3 v pohvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju. Vladimir Leveč jo je v začetku tega stoletja našel v čedajskem kapiteljskem arhivu, v zbirki plemiške družine Boiano (Boiani).4 Simon Rutar je omenil del tega dogodka v Zgodovinskih črticah o Bovškem, objavljenih v Soči.5 Zveza je razumljiva, ker so Bovčani v veliki večini s Kobaridci, zlasti Kotarji tja do Breginja in po Soči še do Volč imeli istega zemljiškega gospoda v Rožacu. Rutar je napisal, da je krščanstvo, ki so ga širili oglejski patriarhi s po­ močjo čedajske duhovščine, »po naših gorah jako polagoma napredovalo.
    [Show full text]
  • Primorski Biografski Leksikon
    Inštitut za zgodovino delavskega g banja KNJIŽNICA PRIMORSKI oJLUV JiiNoxvl BIOGRAFSKI LEKSIKON 18. SNOPI< Zgaga - Žvanut in DODATEK A-B Uredil Martin Jevnikär GORICA 1992 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Umrl je prof. zgodovine v KOpru Gorazd MaruŠi<, ki je za=el sodelovati v tem snopi=u. Spominjali se ga bomo. 30-12- SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) dr. Aleš Brecelj, prof., Devin dr. France Adami=, univ. prof, v p., Lj. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdr. dom, Nova Gor. Samo Bevk, ravn. Mest. muzeja v Idriji dr. Lucana Budal, prof. v Gor. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodelavec ZRC SAZU, Lj. - Solkan Pavel Budin, sodnik in kult. del. v Novi Gor. Boleslav Simoniti, strok, sodel., ZKO, Nova Gor. Marijan Brecelj, knjižni=ar Gor. muzeja v p., Nova Gor. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Božo Zuanella, Župnik v Tr=munu dr, Marija Ceš=ut, prof. v Gor. Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv. Koper Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin dr. Fr. Martin Dolinar, svetoyalec dir. Arh. Sje, Lj. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Gorazd Maruši=» prof. zgod., Koper (t) dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst mag. Eva Holz, razisk. sodelavec ZRC SAZU, Lj. Snježana Hozjan, Zavod za jezik Inštit. za filologiju i folkloristiku, Zgb Albin Humar, samostojni kult. delavec, Lj. Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst dr. Irene Mislej, râziskôv;, Znaftstv. inštit., FF- Lj- Ivana UrŠi=, prof., arhiv., Pokraj, arh., Nova Gor. Damjana Ivan=i=, višji knjiž., Mati=na knjiž., Izola ivanVogri=, publkiet, Student FSPN,Lj.
    [Show full text]
  • Eno Pa Bomo Lahko Rekli: Doma Smo!« Prebivalstvo Bovškega in Njegova Izkušnja Vélike Vojne 1914 - 1918
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO JERNEJ KOMAC »Eno pa bomo lahko rekli: Doma smo!« Prebivalstvo Bovškega in njegova izkušnja vélike vojne 1914 - 1918 Magistrsko delo Mentor: Univerzitetni študijski program izr. prof. dr. Rok Stergar druge stopnje: Novejša zgodovina Ljubljana, 2018 prazna stran Zahvala Tjaši in družini srčna zahvala za vso podporo in potrpljenje v tistih trenutkih, ko sem se znašel na raziskovalnem brezpotju. Brez vas danes tega dela ne bi bilo. Posebna zahvala gre prav tako mojemu mentorju, izr. prof. dr. Roku Stergarju, za vse nasvete, pripombe, komentarje in druge namige, ki sem jih prejel med raziskovalnim obdobjem. Zahvala gre tudi prof. dr. Walterju Lukanu ter dr. Mihi Šimacu za nesebično pomoč in nasvete v času mojega raziskovalnega dela na Dunaju. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste tako ali drugače pripomogli k zaključku tega magistrskega dela in niste poimensko omenjeni. Vsak pogovor, nasvet, namig, mnenje, pripomba idr. so bili vedno do- brodošli in upoštevani. I prazna stran II Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani avtor izjavlja, da je magistrsko delo v celoti produkt avtorjevega lastnega dela ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu s strokovnimi standardi in veljavno zakonodajo. Delo je avtor izdelal v okviru univerzitetnega študijskega programa druge stopnje, smer Novejša zgodovina, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Del raziskave magistrskega dela je bil leta 2017 v dolžini treh mesecev opravljen tudi s pomočjo študijske izmenjave Erasmus+ na Univerzi na Dunaju. Ljubljana, 16. julij 2018 Jernej Komac m. p. III prazna stran IV Izvleček Magistrsko delo obravnava izkušnjo vélike vojne (1914-1918) prebivalstva na Bovškem, tj.
    [Show full text]
  • Naravne, Gospodarske, Politične in Demografske Danosti Trente V Triglavskem Narodnem Parku
    NARAVNE, GOSPODARSKE, POLITIČNE IN DEMOGRAFSKE DANOSTI TRENTE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU PETER SIMONIČ Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje The Trenta Valley lies in the Julian Alps and has a rich Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, and turbulent history, even though tourists may feel like četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas time has stood still there. This article defines five basic ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali organizational development phases or paradigms to evaluate paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje the valley’s relation to surrounding Triglav National Park. prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova The premise used is not modernist, heritage-oriented, or raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, folklorist (unidirectional development and structure), but is dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta based on culture and ecology (multidirectional development izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata and process). večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju. Key words: ironworking, agropastoralism, tourism, Ključne besede: železarstvo, agropastoralizem, turizem, environmental protection, Alps, demography, migration naravovarstvo, Alpe, demografija, migracije DRUŽBENI SPOMINI IN PRELOMI Trentarji, turisti in drugi obiskovalci se lahko seznanijo s preteklostjo in identiteto doline iz mnogih člankov in knjig, npr. iz objav štefana Kociančiča v Zagrebu (1854), iz opisa Goriške in Gradiščanske barona Karla Czerniga von Czernhausna (1873),1 iz zgodovine goriške grofije Morellija di Schönfelda (1855–56), iz Antona Červa zapisov v Glasu leta 1874, iz Zgodovine Tolminskega Simona Rutarja (1882), iz narodopisnih zapisov leta 1884 v Slovanu in Soči Vatroslava Holza in Simona Gregorčiča ml.
    [Show full text]
  • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat Na 23
    -ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 t-1987 . 1 • 27^-341 27 ». ' ' ' ' J K nt ' . '. i* - ; u., >v-<'i *~ '.''. ^ ': : Ï ur.'. .'-. * t'_ . /•' .' t.jitL ,'J .-Z ,i'l - n * . ' f. H . "iflB'r anko:'M aruš ič. '' • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo; dovinarjev, v- Tolminu, 2. oktober Д986. MI !*f Pred štiriinpetdesetimi leti, v nedeljo 18. .septembra. 1932_, so se v,Tolmmu. zbrali ha svoje redno letno zborovanje člani videmskega.Kraljevega;društya,za krajevno zgodovino (Regia Deputazione per,la "storia patria del Friuli).^Zborovanje,' ki je tìup bolj podobno občnemu zboru, je nosilo izrazite poudarke pptrjevanjain^dpkàzoyanja italijanstva ozemlja,., y/katerega središču sp. se takrat'zbrali..furlanski(zgodovinarji in njihovi" gostje. ':,-,,,.,-,„• ц, , ч>," •, -I * ' ,,>'.> -.'•[ ,г-'-,,:'Л( >,.. • Predsednik društva, sicer »znani furlanski zgodovinar. Pier Silverio Leicht — le mimogrede', bil je mladostni prijatelj "slovenskega pravnega; zgodovinarja r Vladimirj a Levca2 — je-pozdravljal' Tolminsko, »kjer jé Rim postavil svoje utrdbe, da bi branil latinsko'civilizacijo; ki jd tudi danes* Italija ljubosumno brani.« In prav jtemuiitali- jahstvu naj bi utrjeVaia-fpot sicer tudi za nekatere italijanske zgodovinarje s močno dvomljiva zgodba o'i'bivanju" pesnika Danteja Alighierija v. Tolminu, O ,'tem ijedna zborovariju'v Tolminu govoril Giovanni Lorenzòni.3 >• A -, <-• /••' i> ! . !' Slovenski zgodovinarji prvič zborujejo v Tolminu leta-1986. Pred tem so dvakrat bili v Novi" Gorici (1948, 1968)1 In prav^v zvezi s prvim zborovanjem slovenskih* zgo­ dovinarjev'na tleh'Tolminske je potreba poudariti osnovno vsebino zborovanja,'ki je problematika slovenska zahodne" meje. V1 razdobju dobrega pdl stoletja gosti torej Tolmin dve zborovanji zgodovinarjev. Najprej Italijane. (Furlane), ki žele v.
    [Show full text]
  • Odmevi Zedinjene Italije V Trstu” ______
    “Odmevi zedinjene Italije v Trstu” _____________________________ Licej Prešeren – Beneška Slovenija, prvi Slovenci v Italiji Prebivalci Beneške Slovenije, Benečije, so bili prvi Slovenci, ki so postali del Kraljevine Italije, ko je bil leta 1866, ob koncu tretje vojne za neodvisnost, Veneto združen z novo državo. Dežela in njeni prebivalci se tako imenujejo, ker so med letoma 1420 in 1797 pripadali Beneški republiki. Katero je bilo njihovo razmerje do italijanskih preporodnih gibanj in italijanskega zedinjenega kraljestva? Katero politiko je nova italijanska država vodila do njihove stvarnosti? Ob zgodovinopisnih in literarnih virih bomo posebej obravnavali dela, ki jih je objavil Carlo Podrecca. mentorici: prof. Marta IVAŠIČ in prof. Majda ARTAČ strokovni svetovalec: dr. Branko MARUŠIČ dijaki: Caterina DUCCI NOVELLI, Majla KOŠUTA, Ivana MILIČ, Sara PAROVEL, Elisa PERIC, Mateja POČKAJ (razred II K.L.) BENEŠKA SLOVENIJA, PRVI SLOVENCI V ITALIJI Za naš projekt smo prebrale delo Slavia Italiana, ki ga je leta 1884 objavil Carlo Podrecca, in obravnavale nekatera pomembna vprašanja o prvih Slovencih v Italiji. Delo je izšlo leta 1884 v Čedadu in ga dobimo tudi na svetovnem spletu na strani Dlib.si. Seči moramo v čas, ki je sledil tretji vojni za italijansko neodvisnost iz leta 1866. Takrat so Veneto, Furlanija in Nadiške ter Terske doline in Rezija postale del Kraljevine Italije. To so prvi Slovenci, ki so bili njen del. Pri drugih Slovencih, posebno na Goriškem, pa tudi med tržaškimi Slovenci je najti že od tistih časov pozorno spremljanje njihove stvarnosti. O našem delu Ko smo prebrale Podreccovo delo v njeni novi izdaji iz leta 1977, je vsaka odbrala nekaj odlomkov, ki so se ji zdeli bistveni, pomembni ali zanimivi.
    [Show full text]
  • Selce, Il Nuovo Sito Archeologico Scoperto Nel Tolminotto
    Quaderni Friulani di Archeologia X1V/2CI04 SELCE, IL NUOVO SITO ARCHEOLOGICO SCOPERTO NEL TOLMINOTTO Miha MLINAR, Martina KNAVS L'Isontino in epoca romana preistorico '. Da lì proseguiva accanto al versan te occidentale del Tonovcov grad, di Zaga e I popoli preistorici del territorio dell'odierna Bovec, per calarsi nella ValCanale dopo il passo Slovenia occidentale commerciavano con i del Predil \ Romani sin dal li sec. a.C. A metà del I sec. a.C. La via di comunicazione, comunque di parte dell'Isontìno era già sotto il potere dei importanza secondaria, continuava per la valle Romani, mentre nella valle dell'Idrijca e nelle isqntina e col legava Kobarid con Tolmin. gole più lontane meno accessibili si visse anco Fino ad oggi tra i siti archeologici del ra per decenni secondo la tradizione dell'età del Tolminotto sono stati ben illustrati sotto l'aspet ferro'. Del sopravvento finale sulla popolazione to archeologico solamente quello di Most na autoctona sono testimonianza i ritrovamenti di Sodi' e le mura di Korltnica ob Baòi'" (Claiistra natura militare della prima epoca romana a Grad Alpiurn lulianmi). Nella zona di Kobarid sono pri Reki e Vrh gradu presso Pecine\ stati trovati vari siti di notevole importanza II territorio alpino sudorientale interessava ai (Kobarid ', Gradic nad Kobaridom ", Tonocov Romani per i ricchi giacimenti minerari,.soprat grad ', Gradec pri Dre2nici Gradec pri tutto per l'ottimo minerale di ferro. Da questo si Logjeh") che abbracciano soprattutto il periodo ricavava l'acciaio apprezzato in tutto l'impero. dell'età tardoantica. La comunicazione principale tra la penisola ita lica e l'entroterra dell'odierna Slovenia passava per il bassopiano friulano e per la valle del Il sito archeologico di Selce Vipacco facilmente transitabile, mentre l'Ison- tino era meno interessante per l'impero a causa Il sito archeologico scoperto recentemente a della distanza dalle vie principali, e di conse Selce nad Tolminom riflette l'età romana nel guenza era meno abitato di quanto lo fosse stato Tolminotto con materiali comunque modesti.
    [Show full text]
  • The Dissolution of the Slavic Identity Of
    THE DISSOLUTION OF THE SLAVIC IDENTITY OF THE SLOVENES IN THE 1980S. THE CASE OF THE VENETIC THEORY By Luka Lisjak GabrijelþLþ Submitted to Central European University Department of History In partial fulfilment of the requirements for the degree of Master of History Supervisor: Professor Balázs Trencsényi Second supervisor: Gábor Klaniczay CEU eTD Collection Budapest, Hungary 2008 Statement of Copyright Copyright in the text of this thesis rests with the Author. Copies by any process, either in full or part, may be made only in accordance with the instructions given by the Author and lodged in the Central European Library. Details may be obtained from the librarian. This page must form a part of any such copes made. Further copes made in accordance with such instructions may not be made without the written permission of the Author. CEU eTD Collection iii Table of Contents Abstract.............................................................................................................................vi 1. Early Autochthonist Theories in the Slovene Lands..................................................8 1.1. The Discursive Shifts in Slovene Autochthonism ....................................................10 1.2 The Medieval Tradition............................................................................................12 1.3 The Humanist Topos................................................................................................13 1.4 The Enlightenment: Re-Emergence and Demise of the Autochthonist Topos............16
    [Show full text]
  • Izvestje 17 10K20 Temp
    48 ČLANKI ��� Od planine do Planike in onkraj1 Oris zgodovine sirarstva v Posočju ŠPELA LEDINEK LOZEJ ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje [email protected] Izvleček: Prispevek oriše zgodovino sirarstva v Posočju: od arheoloških pričevanj o rimskodobnem sirarstvu, srednjeveških pisnih virov in pospeševanja zadružnega sirarstva v drugi polovici 19. stoletja do sodobne tržne proizvodnje. Sirarstvo se je – ob dokumentiranih alternativnih vizijah – od druge polovice 20. stoletja osredi- njalo v kobariški mlekarni, ki je bila sprva v lasti Splošnega trgovskega podjetja Planika, kasneje pridružena zagrebškemu podjetju Josip Kraš, od leta 1995 pa je tam poslovala Mlekarna Planika, hčerinska družba Kme- tijske zadruge Tolmin. Ključne besede: sirarstvo, dediščina, Posočje, Kobarid, Tolmin, Planika V Posočju je bilo dokumentiranih več raz- Zaradi razširjenosti legend na širšem alp- ličic legende, po kateri naj bi domačine sirar- skem območju in na Apeninskem polotoku stva naučil divji mož:2 (Grafenauer 1958: 50–51) domnevamo, da le- »En divji mož se ga je napil, tako da so ga genda izpričuje stik indoevropskih priseljen- lahko zvezali. Prosil jih je, naj ga spustijo, in cev s predindoevropskim prebivalstvom, od da jim pove, kaj se lahko naredi iz mleka. Po- katerega naj bi prevzeli znanje izdelovanja kazal jim je, kako se sir dela, skuto in maslo. sira. Navedeno potrjujejo tudi arheološka Potem so ga spustili. Ko so ga spustili, pa jim odkritja: najzgodnejši ostanki mlečnih lipi- je dejal, da bi jim še več povedal, če ga ne bi dov na lončevini v Evropi datirajo v čas med spustili.«3 5500 in 5000 p. n. št. (McClure idr. 2018), na alpskih območjih v čas okoli 4000 p.
    [Show full text]
  • Exceptional Trees Exceptional
    Mythical ties between past and future and past between ties Mythical of the Northern Littoral Northern the of Exceptional trees Exceptional Edo Kozorog Kozorog Edo David Fučka David Pagon Janez • • Once, in the area of the Northern Littoral, but also in the wider central and western Slovenia, there was a legend about Čadež, a spirit of the forest, half human and half wether. He had a beard and very long ears. He could shape shift and was sometimes irritable, but often playful. He loved to scare foresters and hikers by imitating unknown calls. He lured them in his lair and then tickled them as long as he pleased. Usually, he hid in tree trunks, and often he could be spotted overlooking the water springs in the forest. KOBARID TOLMIN Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Introduction ................................................................................................................. 5 Trees of exceptional dimensions ................................................................................ 5 Exceptionality of beneficial effects and tree energies ................................................. 5 Witness and mythical trees ......................................................................................... 6 Trees of particular shapes and non-native species .................................................... 6 Naming exceptional trees ........................................................................................... 7 Fitting, marking and presenting exceptional trees
    [Show full text]
  • E-Sočasnika Naslednja Številka Bo Izšla Predvidoma Sredi Decembra
    ( 1 ) letnik XViii, št. 4/2017 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 2350-4420 Publikacija Posoškega razvojnega centra • Prazni~no v Kobaridu • Po starih poteh do novih zamisli • Rekordna turisti~na sezona • Udele`enci kobari{ke bitke pripovedujejo SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 4, 2017 Uvodno razmi{ljanje ( 2 ) @etev na Tolminskem e pogled s ptičje perspektive 3.285 hektarjev njivskih površin, kar no, da se začnemo intenzivneje pove, da je dolina Soče bolj je pomenilo tri odstotke vseh povr- ukvarjati s proizvodnjo predvsem la- kot za proizvodnjo žit primer- šin. Pred desetletji so v Policah na stnih močnih krmil (koruza in druga tudi na Facebooku @ na za živinorejo. Kljub temu lahko Tolminskem pridelali do 100 merni- žita), ki jim v kolobarju sledijo oko- ob rečnih naplavinah in na planotah kov (2,5 tone) pšenice na hektar, kar pavine in zelenjava. V najlepšem najdemo ravnine z ugodno sestavo predstavlja zadovoljiv hektarski do- primeru bi lahko bila tudi večja njiv- tal, primerno za njivsko proizvodnjo. nos. Za seme so porabili manj kot sto ska proizvodnja ekonomsko upravi- To potrjuje tudi prisotnost žit skozi kilogramov na hektar (vir: Pleterski čena, če bi vse, kar pridelamo, pro- zgodovino. Še pred odkritjem ameri- A., Kuhinjska kultura v srednjem ve- dali v lokalnem okolju kot butični Številka vpisa v razvid medijev: 787 ške celine in prihodu krompirja, ko- ku). ekološki produkt – seveda v sodelo- ISSN 2350-4420 ruze ter fižola lahko na tem območju Današnja zgodba se precej razliku- vanju z gostinci in drugimi turistič- izdal in založil: zasledimo povezanost območja z ži- je od tiste iz preteklosti.
    [Show full text]
  • Primorski Slovenski Biografski Leksikon
    Inštitut /a zgodovino <i Mivst- t'i;n qibarija KNJIŽNICA 1•'• . PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON 1. SNOPI< A - Bartol GORICA 1974 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Primorski slovenski biografski leksikon Uredil uredniški odbor Izdala Goriška Mohorjeva družba Gorica 1974 Natisnila tiskarna Budin v Gorici \ 12. VI. 1979 .>>.< UVOD »Usoda našega naroda je, da še nismo prišli do svoje kulturne zgodovine in da podajamo gradivo zanjo v leksikalni obliki,« je zapisal urednik Slovenskega biografskega leksikona v uvodu zadnjega zvezka. Koliko bolj velja ta ugotovitev za primorske Slovence! Tu je treba zbrati • prerešetati veliko temeljnega gradiva in potem bomo šele lahko mislili na delo o kulturni zgodovini. Goriška Mohorjeva družba je 197i doživela 50-letnico svojega obstoja in delovanja. Ob tem znamenitem jubileju za=enja izdajati PSBL. Na nekaj podobnega, sicer v druga=ni obliki in znatno skromnejšem obsegu je mislila že kmalu po drugi svetovni vojni, a takrat se na=rt ni mogel uresni=iti. Zamisel pa je v teku let za=ela dobivati ve=jo razsežnost v globino in širino. Vedno bolj smo se zavedali potrebe, da se zberejo drobci in gradivo za pester in obsežen mozaik našega kulturnega, go- spodarskega in politi=nega življenja od =asov, ko so se pojavile prve osebnosti, zapisane v naših letopisih — to je od za=etkov humanizma — do danes, zlasti pa v zadnjih dveh stoletjih. Posebno pozornost bomo posve=ali =asu med obema vojnama, ki zaradi fašisti=nega uni=evanja predstavlja eno najhujših dob v zgodovini primorskih Slovencev. O tej dobi je bilo napisanih že veliko knjig in razprav, a popolne slike še vedno nimamo. Mislimo, da je naša narodna in kulturna dolžnost, da prispevamo, kar nam je dosegljivega, k poznanju trpljenja našega na- roda; pri tem nam ne gre za o=itanja, temve= za opozorilo, da bi se kaj takega nikdar ve= ne ponovilo.
    [Show full text]