( 1 )

Glasilo Poso{kega razvojnega centraletnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 1581-6087

GORICA LEASING d.o.o., Trg E. Kardelja 3, 5000 Nova Gorica • Ciljanje prihodnosti • Ra~unalni{ko opismenjevanje • Samopomo~ dru`inam odvisnika • “Grem na sprehod z Barbaro Gruntar” • Meso drobnice – lokalno zna~ilen izdelek • Od guzarja do va{kega prosjaka • Izvor dre`ni{ke maske

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Uvodne misli ( 2 )

Naj se vam predstavim

Naj se vam predstavim. Moje ime je Tatjana. Prav ste uganili. Tista Tatjana, ki ob pomo~i sodelavcev in z va{o pomo~jo v Zgornjem Poso~ju povzro~a EPIcentre. Vas zanima zgodba, ki se mi je pripetila nekega petkovega popoldneva?

službi ni nikogar več, le še ugotovim, da najverjetneje ni edina, Ko ob pol osmih le zaključimo – čistilka. Pogledam na koledar. ki tako razmišlja. Pa menda ni to pravzaprav nas k temu skoraj prisi- VSprememb ni. Še vedno piše, glavni razlog, da na takšno predava- lijo, saj večina še vedno vztraja na da ta vikend dežuram. Pod napisom nje, ki bi ga morali slišati vsi občani, svojih stolih – se odločim. Postane z velikimi tiskanimi črkami DEŽU- pride le 50 tistih, ki se ne ozirajo na me sram, kako malo prostora sem RAM!!! piše okrogla miza Visoka ce- kvantanje soseske. Pogovor hitro za- nameravala nameniti tako pomembni na za trenutek omame. In jutri, v so- ključim, saj sem preveč iz sebe. temi. Nisem si zatiskala oči, ampak boto? Spet bom morala na teren, to- res nisem vedela, da so se droge tudi Sobota, 28. januar 2006 / Dolenja krat na okroglo mizo Mamila v moji v Posočju že tako močno zakoreni- Trebuša / dvorana kulturnega doma hiši. No, morda pa to sploh ni tako nile. Podatek, da so s heroinom za- / 16.00 slabo, saj nemara ubijem tri muhe na svojeni osnovnošolci, se zdi tako zelo Dežuje in meni se spi. Odprem en mah: grem, poslikam in v enem daleč. A ob dejstvu, da govorimo o vrata v dvorano kulturnega doma. Izdal in založil: utrinku predstavim obe okrogli mizi. Bovcu in ne Ameriki, me spreleti kur- Posoški razvojni center Zašumi. Dvorana je polna staršev z ja polt. Strese me tudi ob pripovedi Trg svobode 2, 5222 Kobarid Petek, 27. januar 2006 / Kobarid / malčki in šoloobveznimi otroki. Pov- očeta Franca, ki osebno pozna fanta, Naslov: Dom Andreja Manfrede / 18.00 sem nekaj drugega kot v Kobaridu. Uredništvo EPIcentra Zaradi zanimivih sogovornikov je ki je bil s heroinom zasvojen že pri Počasi oživim. Morda pa je le še ne- Padlih borcev 1b, 5220 Tolmin blokec z listi (vzela sem najmanjšega, šestih letih. Kot mama si ne znam kaj upanja za Posočje. Za pogrnjeno Telefon: saj sem tako ali tako imela v mislih predstavljati, da bi bil moj sin, ki ima 05/ 38-41-510 (glavna urednica) mizo pod odrom prepoznam Boženo samo polovičko utrinka) kmalu popi- danes pet let, drugo leto že zasvojen. 05/ 38-41-502 (pomočnica urednice) Istenič, medicinsko sestro Zdravstve- 05/ 38-41-500 (Posoški razvojni center) san do zadnje beline. Opazim, da je Zdaj ne štejem več, koliko vrstic nega doma Tolmin, ki je nepogrešljiv Faks: med 50-glavo množico le ena sama bom namenila okroglima mizama. člen Lokalne akcijske skupine (LAS). 05/ 38-41-504 predstavnica mlajše generacije (ab- Dam jih na voljo, kolikor bo treba, Njenim uvodnim besedam sledijo E-pošta: solventka Maša Klavora, ki ji na tem da le začnemo razmišljati o tej pro- zgodbe. Prvi je na vrsti oče Franc [email protected] mestu za udeležbo izrekam javno po- blematiki! In to prav vsi: starši, otro- Prelc iz Portoroža, duhovnik z dolgo- Spletne strani: hvalo). Za ostale, ki jih ocenim po ci, mladostniki, študentje, dedki in www.pososki-rc.si/aktualno/epicenter videzu, predvidevam, da so tu pred- letnimi izkušnjami pri delu z odvisni- babice, tete in strici, vzgojitelji in uči- Glavna in odgovorna urednica: vsem po starševski dolžnosti (tudi ti ki. Iz njegovih ust vrejo modre bese- telji, policaji, podjetniki, športniki, Tatjana Šalej Faletič so vredni javne pohvale, saj so s svo- de in nasveti. Sledi zgodba Robija, glasbeniki, kulturniki … Gostje okro- Pomočnica glavne urednice: ki se je po tem, ko je zaradi odvisno- Mateja Kutin jo prisotnostjo izkazali skrb in odgo- glih miz pristanejo na predlog, da vornost do bližnjih). sti od drog “padel na čisto dno”, tri uvedemo novo rubriko, ki smo jo po- Stalna sodelavca: leta zdravil v eni od Don Pierinovih Peter Domevšček, Špela Kranjc Predavanje treh strokovnjakov je imenovali Naj se vam predstavim. skupnosti. Svojo plat zgodbe pripove- Oglasno trženje: izjemno zanimivo. Bilo bi dobro, če Obljubijo mi, da bodo svoje življenj- 05/ 38-41-500 (Miloš Bajt) bi mu prisluhnili tako starši kot od- dujeta še oče zasvojenca in zdravljeni ske zgodbe strnili na list papirja. Cenik oglasov in naročilnico najdete na raščajoča mladina, ki predstavlja naj- alkoholik Tomo, ki mu je alkohol V tej številki predstavljamo prvo spletnih straneh. šibkejši člen v tej predstavi. vzel dom, družino, obraz, zaupanje zgodbo, ki jo pišeta Matjaž in Klav- Lektoriranje: mnogih ... Vendar, kar je pomembno, Igor Fortuna, Nevenka Janež Med potjo domov sem z mislimi dija, mentorja bovške in tolminske še vedno pri drogah. Z njimi se ni- tudi on se ni predal! skupine za samopomoč družinskim Fotografija na naslovnici: Mateja Kutin sem nikoli preveč ubadala. Prvič se Pišem, si zapisujem. Razmišljam, članom posameznika, ki ima težave kam z zbranim gradivom. Pa če bi Ilustracija: me je ta tematika nekoliko bolj dotak- z uživanjem prepovedanih drog. Gle- Marko Podjavoršek nila pred leti v Čadrgu, ko so fantje okrogli mizi združila v večji prispe- de na visoko število zasvojenosti z Oblikovanje in tehnična priprava: iz skupnosti Srečanje, ki skušajo vek? drogami v Posočju, sem se odločila, Gaya Bratina-Jereb Cerkno spremeniti svoj z drogami zapečaten Sledi pogovor. Ljudje sprašujejo, da najprej priskočimo na pomoč tis- Tisk: način življenja, javnosti odprli svoja gostje odgovarjajo. Brez zadržkov, tim, ki ste se z drogami že srečali – Present d.o.o. Ljubljana vrata … Pokličem prijateljico in jo brez sramu, v globoki želji in upanju, sami ali prek svojih najbližjih. Morda Naklada: 7.100 izvodov vprašam, zakaj ni prišla s ta malim da bi nam bil pekel, ki so ga pre- boste le našli kakšen koristen napo- Vire navajamo po ISO standardu. poslušat predavanja. “Si neumna, bo- stajali oni, prizanešen. V upanju, da tek ali smernico, ki vam/nam utegne Glasilo je brezplačno in namenjeno vsem do mislili, da imamo težave z droga- bomo prisluhnili njihovim zgodbam priti prav v boju z drogami. gospodinjstvom Zgornjega Posočja. mi”. “Saj ne misliš resno?” bruhne in se odrekli zasvojenosti z alkoho- Tatjana Šalej Faletič, glavna in Letnik VII, št. 2-3, februar-marec 2006 iz mene in še isti trenutek z grozo lom in drogo. odgovorna urednica

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Kazalo PRC obve{~a ( 3 )

Iz vsebine Brezplačni izobraževalni program za podeželsko prebivalstvo

4 Pogled naprej: Ciljanje Posoški razvojni center obvešča, da bomo v marcu pričeli z izvedbo programa prihodnosti Znanje za podjetnost na pode`elju. 6 Zmanj{anje izobrazbenega primanjkljaja: Ra~unalni{ko Program, pripravljen v okviru pro- banki zadaj in na www.pososki-rc.si). Dodatne informacije in prijave: opismenjevanje jekta Model vseživljenjskega Program je za udeležence brezpla- Posoški razvojni center, telefon: učenja na SZ delu Goriške regije, čen. 05/ 38-41-500 ali e-pošta: info@ 8 Razvojni program pode`elja je namenjen prebivalcem s pode- pososki-rc.si, in Idrijsko-Cerk- Trajanje programa: - Leader želja, ki se ukvarjajo s kmetijstvom ljanska razvojna agencija, tele- oziroma dopolnilnimi dejavnostmi 40 ur (10 dni po 4 šolske ure) fon: 05/ 37-20-180 ali e-pošta: info 10 Rezervirano za PUMovce na kmetijah. Seznanili se boste z Začetek izvedbe: @icra.si. možnostmi, ki jih prinaša novo pro- 12 Naj se vam predstavim (1): • 15. marec 2006 v Tolminu gramsko obdobje Evropske unije, Samopomo~ dru`inam • 16. marec 2006 v Idriji s podjetništvom na podeželju, mož- odvisnika nostmi registracije dopolnilne de- Kraja izvedbe: 14 Izbor najbolj{ih diplomskih javnosti, osnovami računalništva, • Tolmin (prostori Posoškega razvoj- Projekt sofinancira Evropska unija. Za vsebino je raznimi predpisi in zakonodajo, var- nega centra) odgovoren izključno Posoški razvojni center in v nalog na temo Poso~je (2) nobenem primeru ne velja, da odraža stališče stvom pri delu in še čim (več v zgi- • Idrija (sejna soba Občine Idrija) Evropske unije. 15 Podjetja in razvojni program So~a 2006: ATOMAT Kobarid, d. o. o. ZAUPAJ – INFORMIRAJ SE – PREPOZNAVAJ – SODELUJ – IZKORISTI 18 Iz ob~inskih uprav 24 Pogovor z Martino Doerr, asistentko angle{~ine in POPOLNA RAZPRODAJA nem{~ine na tolminski gimnaziji VOZIL LETNIKA 2005 26 ERA – Eko Regia Alpe Peugeot 206 z vključenim Adria: Meso drobnice – obveznim in kasko V prostorih lokalno tipi~en izdelek Posoškega razvojne- zavarovanjem že za ga centra je na voljo nova vstopna 27 Turisti~na zveza Gornjega 190.000 SIT pologa točka Vse na Enem Mestu (e-VEM). Poso~ja ter 84 obrokov po Delujočim s. p.-jem in vsem, ki se 28.282 SIT. kot s. p. nameravate registrirati, brezpla~no omogo~amo iz- 29 Va{ki posebne`i: Od guzarja Velja do razprodaje zalog. do va{kega prosjaka vedbo postopka registracije. AVTO LEV d.o.o., Vojkova ulica 14, 5280 Idrija 05/ 37 27 310 Storitve, ki jih nudimo: 31 Brskamo po preteklosti: www.avtolev.si • prijava za vpis podjetnika v Po- Izvor dre`ni{ke maske slovni register Slovenije, • prijava za vpis spremembe po- 32 Vsi na zrak za zdrav korak: datkov v Poslovni register Slove- Na star romarski kraj po nije, dober vid • naročilnica za izpis podatkov iz Poslovnega registra Slovenije, 33 Fotoreporta`a meseca • posredovanje davčnih podatkov ob registraciji podjetja na Davčni 34 Opa`anja: Ob rob okrogli GRANDE PUNTO ŽE ZA 99.000 SIT, urad Republike Slovenije, mizi Tolmin podobo na z registracijo ter obveznim in • prijava zaposlenega v obvezno ogled postavi kasko zavarovanjem. Primer zdravstveno zavarovanje ob regi- straciji podjetja, 35 Naj odmeva ... Dednina izračuna: Grande Punto 3V, • prijava otroka do 18. leta starosti v polog 99.000 SIT, 47 obro- obvezno zdravstveno zavarovanje. 36 Pesniki iz na{ih logov kov po 42.385 SIT ter pre- Informacije: Posoški razvojni cen- 36 Knji`na polica ostanek vrednosti 689.505 SIT. ter (Vesna Kozar), Ul. padlih bor- cev 1b, Tolmin. Telefon: 05/ 38- 41 Javni razpisi ASI d.o.o., Vojkova ulica 14, 5280 Idrija, 05/ 37 27 300 41-500, e-pošta: vesna.kozar@ www.asi.si pososki-rc.si. 42 Koledar prireditev

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Pogled naprej ( 4 )

Ciljanje prihodnosti

V prej{nji {tevilki EPIcentra smo napovedali serijo ~lankov o problematiki razvoja v Poso~ju, ki jih bomo objavljali skozi celo leto. K sodelovanju nameravamo povabiti avtorje, ki so na tak ali druga~en na~in povezani z razvojem Poso~ja in ki so svoje znanje, zamisli ter izku{nje pripravljeni preliti na papir in jih deliti z nami. Svoj dele` bomo prispevali tudi PRC-jevci, ki se z razli~nimi razvojnimi projekti ukvarjamo poklicno.

tem članku nekaj misli na- izdelkov). V zadnjih letih opažamo 60 menjam stanju na področju rast števila podjetij v turistični dejav- strategije razvoja v Posočju in nosti in na področju poslovnih stori- V 50 stanju na področju razvoja gospo- tev (glej graf 1). darstva – predvsem malih in srednjih Analiza števila podjetij po dejavno- 40 podjetij. stih kaže, da Posočje prednjači na področju avtomobilske industrije in 30 Prevladujejo podjetja iz bele tehnike (obdelava kovin, prede- predelovalne dejavnosti lava plastike, elektro). Mala podjetja

Kar velja za celotno Slovenijo, velja število podjetij 20 iz teh dejavnosti so zelo proizvodno tudi za Posočje. Še vedno v večini usmerjena in se v vsakodnevni rutini proizvajamo približno enake stvari in 10 ukvarjajo predvsem z organizacijo s podobnimi tehnologijami kot v pre- proizvodnih procesov in obvladova- teklosti, kar nam prinaša dodano vre- 0 njem stroškov. Le redka podjetja us- 2003 2004 2005 dnost na zaposlenega, ki je dva- do pevajo opredeliti in izvajati procese trikrat nižja od tiste v najbolj razvitih leto na področju usvajanja novih tehno- državah. logiji, proizvodov ter znanja in spret- To kaže tudi struktura podjetij v Predelovalna (D) Trgovina (G) Turizem, gostinstvo (H) nosti zaposlenih. Posledično dodana Posočju, kjer prevladujejo podjetja iz Posl. z nepremičninami, najem in posl. storitve (K) SKUPAJ vrednost v Posočju dosega 75 odstot- predelovalne dejavnosti (obdelava kov povprečja v Sloveniji, da o Evrop- različnih materialov in montaža pol- Graf 1: ŠTEVILO NOVIH PODJETIJ PO DEJAVNOSTIH ski uniji ne govorimo. Torej, kot je

Utrinki

NOVI TR@NI ni, da bo zjutraj, ko bo vstal, v hiši Rijavčev krmilnik deluje po principu kotlu, bojlerju sanitarne vode, aku- PRODUKT ZA OGREVANJE toplo. Topel dom ga bo pričakal tudi sodobnih kotlov na lesno biomaso. mulatorju toplote zgoraj in spodaj ter ob vrnitvi iz službe. Na osnovi izmerjenih temperatur v v dnevni sobi določi parametre, s Zgornje Poso~je – Vas motijo mrzli katerimi krmili: vklaplja obtočne čr- radiatorji, ki vas zjutraj pozdravijo? palke, odpira mešalne motorne ven- Mag. Drago Rijavec iz tolminskega podjetja Smarteh je našel rešitev. V tile … Kolegi iz Eko Les Energetike sodelovanju s kolegi iz podjetja Eko so obstoječi peči na polena dogra- Les Energetika iz Bače pri Modreju dili hranilnik toplote, nadgradili raz- je nadgradil svoj domači kotel na delilec z motornimi mešalnimi ventili polena s tako imenovanim hranilni- ter vse med seboj ustrezno hidravli- kom oziroma akumulatorjem toplote, čno povezali. Vgradili so nov krmil- za kar je sam izdelal ustrezen krmil- nik z vsemi tipali temperatur, ki ga je nik. Rijavec razvil, in stvar je začela delo- vati. Rešitev je začel mag. Drago Rijavec iskati, potem ko mu je Rajko Leban Rezultati so skladni s pričakovanji. iz Eko Les Energetika obrazložil Smarteh in Eko Les Energetika principe delovanja sodobnih kotlov sta tako razvila nov tržni produkt: na polena s prigrajenim ustreznim nadgradnjo obstoječe peči na pole- hranilnikom toplote. Ker se mu je na z akumulatorjem toplote in krmil- stvar zdela dobra, je predlagal, da nikom Smarteh. Kdor ima še dokaj svoj obstoječi kotel na polena, v dobro peč na polena za centralno katerega mora nalagati vsaki dve uri, ogrevanje, lahko tako sistem nad- nadgradi s hranilnikom toplote. Ta gradi – za investicijo bo moral od- šteti okoli 700.000 do 800.000 SIT. mu bo zagotavljal akumulacijo tople MAG. DRAGO RIJAVEC je iznašel rešitev za svoje v zgodnjih jutranjih urah nič kaj prijetno vode do 10 ur. To pa seveda pome- mrzle radiatorje. Foto: arhiv Eko Les Energetika Mateja Kutin

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 5 )

razvidno iz slike 1, če hočemo pove- poddobavitelj vključena v verigo skih podjetij. Prav takšna podjetja pa občina in Posoški razvojni center čati dodano vrednost, ne bo dovolj vrednosti velikih domačih in tujih so lahko eden od nosilcev razvoja v (PRC)? Že pri oblikovanju razvojnega samo montaža enostavnih sklopov, proizvajalcev. Kot taka so že po nara- Posočju, če bodo znala na osnovi se- programa SOČA 2006 smo izhajali iz ampak bo treba izdelovati proizvode vi občutljivejša na gospodarska niha- danjih sposobnosti in zmožnosti raz- tedanje analize stanja, ki je opozar- in opravljati storitve, ki bodo plod nja in v primeru krize prva na udaru. vijati in iskati nove poslovne aktiv- jala na nizko dodano vrednost in po- posoške pameti. nosti. manjkanje zahtevnejših delovnih Posočje je svojo gospodarsko krizo Prera{~anje okvirov In kam naj se podjetja usmerijo mest. Na podlagi tega so v programu preživljalo v devetdesetih letih (vsaj zna~ilnega obrtni{tva oziroma kaj in kako naj Posočje določene prioritete, ki so upravičene upajmo, da je tako). Večina velikih V Posočju se je z leti oblikovala spodbuja, da bomo čez 5 ali 10 let do sofinanciranja s strani države; gre posoških podjetij, ki je krizo uspešno skupina malih podjetij, ki preraščajo imeli več aktivnih in uspešnih po- za investicije v nove tehnologije, vla- djetij? prebrodila, se zaveda nevarnosti, da okvire značilnega obrtništva in ne ganja na področju turizma, investicije v naslednjih letih ne bodo več mogla delujejo več samo s ciljem preživlja- v izobraževanje za deficitarne poklice Usklajeno delovanje konkurirati z istimi proizvodi. Začeli nja ožje ali širše družine. Ta podjetja ter sofinanciranje zaposlovanja delav- Ali lahko v Posočju skupaj z ob- so uvajati spremembe: AET – tehno- bodo v bližnji prihodnosti morala po- cev s VII. stopnjo izobrazbe. Rezultati činami ter z obrtno in gospodarsko loški center, TKK Srpenica – razvoj novno opredeliti svoje razvojne stra- kažejo, da je bil pristop pravilen. zbornico opredelimo dve do tri po- novih izdelkov ... tegije (zaradi menjave generacij, spre- Mislim, da je odločitev za koncen- dročja, ki imajo razvojni potencial in tracijo in usmerjenost razpoložljivih na katera lahko v prihodnosti računa- VRSTA IZBOLJŠAVE mo? Odgovor ni enostaven zaradi vi- virov pravilna in nujna. Boljše rezul- Proces Proizvod Organizacija Veriga vrednosti soke stopnje soglasja, ki je potrebno tate bomo dosegli s podporo dejavno- sti in podjetij, ki imajo perspektivo Vrstni red za udejanjanje tovrstne odločitve. Finska Nokia je uspešna zaradi in možnosti za razvoj. Moramo pa usklajenega delovanja vseh vpletenih, se zavedati, da podporno okolje lah- Primer Montaža tj. podpornega okolja in podjetniške ko samo predlaga usmeritve in so- originalnih inicijative. Nokie v Posočju verjetno ustvarja pogoje, ne more pa odločati delov ne bomo imeli, lahko pa imamo vsaj o prihodnji gospodarski strukturi. To nekaj deset uspešnih, hitro rastočih je prepuščeno trgu oziroma podjet- niškim pobudam. Proizvodnja Proizvodnja Proizvodnja Prehod na malih in srednjih podjetij. originalnih lastnih lastne blagov- drugo verigo mag. Roman Medved, direktor Posoškega delov izdelkov ne znamke vrednosti Dolo~ene razvojniega centra prioritete v programu Viri: JAKLIČ, Marko. (2006). AJPES. Kako naj pri tem pomagajo država, Vir: (2006). AJPES. Slika 1: VRSTNI RED IZBOLJŠAV VERIGE VREDNOSTI

V verigi vrednosti memb na trgu, povečanja števila za- kot poddobavitelji poslenih ...) ali pa bodo prisiljena Kaj pa mala in srednje velika po- zmanjšati obseg poslovanja in ostati DOHODNINA djetja? Večina malih podjetij je kot v okvirih majhnih obrtniško-družin- 2005! Utrinki

ZAPORA CESTE PRI STUPICI Italijani so se nazadnje načelniku le Lapata d.o.o. in Magdalena Poljanec s.p. pustili pregovoriti. Obsežna dela na Videm (Italija) – Načelnik Upravne cesti – gre za miniranje roba in obveščata občane, enote Tolmin Zdravko Likar in žu- izravnavanje podlage – bodo tako pan Podbonesca (Pulfero) Piergior- prestavili na november, ko bo cesta da v mesecu marcu izpolnjujeta obrazce giom Domenisom sta se 16. febru- popolnoma zaprta deset delavnikov za napoved dohodnine za leto 2005 arja v Vidmu sestala s tehničnim med 8:30 in 18. uro, medtem ko ob vodjem italijanske državne ustanove sobotah in nedeljah zapore ne bo. V – v prostorih SGG Tolmin – za ceste ANAS. Ta bo namreč maja času popolne zapore ceste bo pro- na odseku med Čedadom in mejnim met preusmerjen čez mejna preho- Brunov drevored 13, Tolmin prehodom Robič pri kraju Stupica da Livek in Robidišče. Kot je obljubil (prvo nadstropje). izvajal obsežna dela, zaradi česar Likar, bo o tej zadevi obvestil tudi naj bi bila cesta popolnoma zaprta slovensko-italijansko komisijo za iz- Urnik: kar tri tedne. vajanje Videmskega sporazuma, da Likar je na sestanku izpostavil teža- bo uredila vse potrebno za spre- ponedeljek, sreda, petek: ve, s katerimi bi se soočalo nekaj membo režima na nadomestnih mej- od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure sto naših delavcev, ki se dnevno nih prehodih. Na ponovnem sestan- vozijo na delo v Furlanijo, tolminsko ku maja bodo pregledali tehnične Informacije: avtoprevozniško podjetje in drugi, ki podrobnosti. jim mejni prehod Robič pomeni naj- Takoj, ko so slišali za načelnikov us- 041 798 414 – Mara krajšo povezavo z Italijo. Veliko ško- peh pri dogovarjanju, so se z zahva- 041 566 363 – Magdalena do pa bi utrpeli tudi kobariška igral- lami oglasili tudi domačini, ki bi jim nica, naši gostinci, kampi in turizem italijanska namera povzročila največ 051 231 783 – Tjaša sploh, ki se prav maja strmo vzpe- preglavic. nja. Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Zmanj{evanje izobrazbenega primanjkljaja ( 6 )

Ra~unalni{ko opismenjevanje

Konec lanskega leta je Poso{ki razvojni center uredil te`ko pri~akovano ra~unalni{ko u~ilnico, v kateri lahko znanje pridobiva dvanajst ljudi. U~ilnica je v poslovni stavbi na Ulici padlih borcev 1c v Tolminu. Od dvanajstih ra~unalnikov je osem prenosnih – sredstva zanje so pridobili v okviru projekta Model vse`ivljenjskega u~enja za SZ del gori{ke regije (Phare 2003). Prenosniki omogo~ajo, da lahko te~aje izvajamo povsod, kjer je mo`na priklju~itev na svetovni splet.

Za zmanj{evanje opismenjevanja. V okviru tega razpi- izobrazbenega primanjkljaja sa smo pridobili sredstva tudi za pro- Na razpis Ministrstva za šolstvo grame Usposabljanje za življenjsko in šport (del sredstev prispeva Ev- uspešnost (Most do izobrazbe, Bere- ropski socialni sklad) se je PRC prvič mo in pišemo skupaj, Pismenost na prijavil leta 2004 in dobil odobrene podeželju in Pismenost na delovnem štiri izvedbe tečaja osnov računal- mestu). Pridobljena sredstva omogo- ništva. Dve smo izvedli v Bovcu, eno čajo, da lahko udeležencem ponudi- na Kneži in eno v Kobaridu. Že takrat mo brezplačne tečaje. smo se zavedali, kako pomembno je v današnjem času obvladovanje Ra~unalni{ko opisme- osnov računalništva. Prav zato smo njevanje za zaposlene se lani prijavili na javni razpis za Tečaji osnov računalništva, za iz- sofinanciranje izobraževalnih progra- vedbo katerih smo sredstva pridobi- mov za zmanjševanje izobrazbenega li lani, so namenjeni zaposlenim z primanjkljaja in pridobili sredstva za nižjo stopnjo izobrazbe. Večina jih je izvedbo programov računalniškega TEČAJ OSNOV RAČUNALNIŠTVA – Obvladovanje računalnika je nuja sodobnega časa. namenjenih zaposlenim v podjetjih.

Utrinki

DEJAVNOSTI V MMC@MinK intermedijskih umetnosti kot za razvoj timedijski center deluje šele slabo sledili lanskemu programu, vendar v NE BO MANJKALO in uporabo odprtokodnih aplikacij. leto, vendar ima veliko lastne produ- širšem obsegu. Organizirali bodo kcije. Žal po njegovih besedah predavanja in delavnice o odprto- Tolmin – Zveza tolminskih Kot je povedal skrbnik Centra MinK “škripa promocija”, kar nameravajo kodnih sistemih in osnovah računal- mladinskih društev (ZTMD) je bila in ponovno izvoljeni predsednik ništva ter z natečaji spodbujali kre- s programom Multimedijskega ZTMD Janez Leban, tolminski mul- v prihodnje popraviti. Letos bodo ativno uporabo opreme njihovega centra @ MinK (MMC@MinK) ena multimedijskega centra. Tisti, ki jo od devetih organizacij, ki so predla- uporabljajo v umetniške namene, ni na javnem razpisu Ministrstva za bodo pripravili vsaj dva performan- kulturo pridobile denar Evropske- sa, načrtujejo pa eno multimedijsko ga sklada za regionalni razvoj. Ob dodatni finančni pomoči takrat- predstavo in več multimedijskih av- nega Ministrstva za informacij- torskih del. Nadgradili bodo opremo sko družbo je devet partnerjev za video produkcijo in uredili avdio ustanovilo Mrežo multimedijskih studio. Na multimedijskem področju centrov Slovenije M3C. Vanjo se načrtujejo več sodelovanja z osnov- danes povezuje 15 multimedijskih no šolo in gimnazijo. centrov iz vseh statističnih regij. “Kadrovsko smo slabo pokriti. Še S tem programom država zagotavlja letos bomo zato poskusili zagoto- javni dostop do informacijske infra- viti denar, da bi v MinK-u nekoga strukture in storitev ter vso informa- zaposlili in izplačevali honorarje za cijsko podporo kulturnim, izobraže- pomoč,” je dejal Leban. Potožil je, valnim in raziskovalnim organizaci- da jim tolminska lokalna oblast ne jam, posameznikom in njihovim pro- izkazuje tolikšne finančne podpore, jektom. Program je pomemben kot kot jo uživajo drugi multimedijski javno dostopen informacijski servis centri po Sloveniji in “zato ne more- za regionalno in nacionalno kulturno mo kandidirati na toliko razpisih, kot drugi.” ponudbo, zagotavlja pa tudi pogoje V CENTRU MinK imajo obiskovalci prost dostop do svetovnega spleta, pod strokovnim in znanja tako za razvoj in produkcijo vodstvom pa tudi do druge opreme. Besedilo in foto: Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 7 )

Razpis je bil namreč naravnan tako, Spomladi bomo začeli z izvaja- da smo že v prijavi morali izkazati njem javno veljavnega programa IKT. ZANIMANJE JE VELIKO zanimanje podjetij. Izvedli bomo šest 60-urnih tečajev Tečaje osnov računalništva izvaja PRC v Tolminu in Bovcu. Vodi jih zunanji Leta 2005 naj bi bilo izvedenih se- osnov računalništva. Udeleženci se sodelavec z ustreznimi znanji in izkušnjami. V Tolminu potekajo v že ome- dem 30-urnih tečajev osnov računal- bodo spoznavali z delom z računal- njeni računalniški učilnici, v Bovcu pa v računalniški učilnici tamkajšnje ništva, ki smo jih prijavili v okviru nikom po programu, ki so ga sestavili osnovne šole. Po dosedanjih izkušnjah lahko rečemo, da je zanimanje za te- programa Informacijsko-komunikacij- na Andragoškem centru Slovenije, čaje računalništva zelo veliko. Da sta bili prijavi na razpis pravilna odločitev, ske tehnologije (IKT). Ker so bili re- ob koncu pa prejeli javno veljavno dokazujejo zadovoljni udeleženci. Vse to nas spodbuja, da bomo v prihodnje zultati razpisa znani dokaj pozno, so listino. rok za izvedbo prestavili na konec skušali pridobiti nova sredstva, ki bodo omogočala izvajanje brezplačnih ali marca 2006. Besedilo in foto: Mateja Kutin vsaj cenovno ugodnih tečajev.

Poso{ki razvojni center je konec lanskega leta uredil ra~unalni{ko u~il- Metka Fli- Na tečaju smo izvedeli veliko. Všeč nico, v kateri je trenutno na voljo 12 ra~unalnikov (od tega osem prenos- sar, Prodaj- mi je, da sem se naučila delati z raz- nih). ^e `elite u~ilnico najeti za izvedbo te~ajev, predavanj, seminarjev itd. no servisni predelnicami. Predavatelj nas je že ta- pokli~ite na telefonsko {tevilko: 05/ 38-41-500. center Tol- koj opozoril, da je v začetku zelo tež- min: “Ko je ko, potem pa vedno lažje. In res je podjetje po- bilo tako. Na koncu smo se že prav sredovalo zabavali, ko smo spoznavali internet, pobudo za elektronsko pošto … Predavatelj je bil tečaj, sem zelo dober. Prilagajal se je nam in na- se takoj odločila za udeležbo, saj sem šim potrebam. Res sem hvaležna, da čutila potrebo. Z računalnikom sicer mi je bilo to omogočeno, in upam, delam v službi, vendar doslej ni bilo da bo organiziran tudi nadaljevalni priložnosti, da bi se vpisala na tečaj. tečaj.” Želela sem pridobiti novo znanje ozi- roma izpopolniti dosedanje. Zelo sem Damijan zadovoljna, saj sem dobila tisto, kar Lipušček, sem pričakovala. Pohvaliti moram tu- Avtoprevoz: di našega predavatelja Boštjana Vou- “Za tečaj ka. Z nami je zelo potrpežljiv, pa tudi sem se odlo- veliko znanja nam je dal. Pozdrav- čil, da bi os- ljam tako obliko učenja in hkrati vežil znanje ZANIMANJE ZA IZOBRAŽEVANJE IZ OSNOV RAČUNALNIŠTVA NENEHNO NARAŠČA. upam, da bo še takih tečajev.” in izvedel Posoški razvojni center je prvi tovrstni tečaj izvedel leta 2004. kaj novega. Zlatka Ba- Predznanje sem že imel, zato česa bi- Utrinki loh, AET: stveno novega nisem izvedel. Nekaj “Za tečaj pa je le bilo novih informacij. Če bo sem se odlo- organiziran nadaljevalni tečaj, bi se GLASBENA NAGRADA čni orkester SGBŠ Ljubljana. Obe- čila, ker ni- ga rad udeležil. Dodal bi še, da je bil TOLMINSKI HORNISTKI nem so lahko slišali krstno izvedbo sem znala predavatelj res zelo dober.” koncerta za marimbo in orkester, Ljubljana – Sabina Magajne, uporabljati pod katero je podpisan skladatelj študentka prvega letnika ljubljanske Jožica Zornik, Bovec: “Na tečaj Peter Šavli, sicer doma iz Poljubi- računalnika. Akademije za glasbo, je za uspehe sem se prijavila, ker v službi delam nja. Lahko re- med svojim štiriletnem šolanjem na čem, da sem pridobila veliko znanja, z računalnikom. Računalnik je danes Srednji glasbeni in baletni šoli Špela Kranjc predvsem uporabnega. Bom pa mo- to, kar je bilo nekoč prvo berilo. Nuj- (SGBŠ) v Ljubljani prejela Škerjan- no je, da nam tehnični pripomočki čevo nagrado. rala še vaditi, da ne bo ušlo v poza- NAJBOLJ[E bo. Imeli smo zelo dobrega učitelja, niso neznanka. Poleg tega je delo z Lucijan Maria Škerjanec je bil TEMATSKO GLASILO računalnikom postalo tudi del dneva eden vodilnih pedagogov na glasbe- ki je znal snov podati tako, da smo Založba Prešernova družba in revija doma. Z osvojenim znanjem bom la- ni akademiji, postavil pa je tudi te- vsi razumeli. Če se bo ponudila še Otrok in družina sta na natečaju za žje komunicirala z svojimi otroki in melje v skladanju. SGBŠ vsako leto kakšna priložnost za tečaj, se bom najboljše šolsko glasilo v šol. letu svojim profesorjem podeli Škerjan- spet prijavila.” z njimi sodelovala. Vedela sem, da 2004/05 za najboljše tematsko čeve diplome in priznanja za uspe- bi bilo neumno izpustiti priložnost glasilo izbrali Mišelovko, časopis šno pedagoško delo, najuspešnejši Anita Zale- obiskovanja brezplačnega tečaja za OŠ Dušana Muniha Most na Soči. dijaki pa prejmejo Škerjančeve na- tel, AET: začetnike. Menim, da bi bilo dobro grade. Na prireditvi, ki je bila 4. fe- Učenci predmetne stopnje so razi- “Pred začet- obiskati kakšen nadaljevalni tečaj, skali in opisali običaje v svojem šol- bruarja v dvorani Slovenske filhar- kom tečaja saj je to znanje zelo uporabno. Mo- skem okolišu, predlagali pa tudi monije, so svojo nekdanjo dijakinjo nisem zna- ram pohvaliti tudi našega predava- Sabino Magajne nagradili zaradi možnosti uporabe le-teh v turistične la uporab- telja. Spustil se je na našo raven in njenih preteklih uspehov: zlate pla- namene. kete na državnem tekmovanju v Mentorica mladih ustvarjalcev je Ne- ljati raču- nam snov zelo razumljivo podal. Z kvartetu rogov in ker je kot solistka, venka Janež, časopis pa je obliko- nalnika. Ze- dosedanjimi predavanji sem zelo za- hornistka osvojila največje možno val Aleks Rutar pod mentorstvom lo me zani- dovoljna.” število točk. Marjana Rodmana. mata internet in elektronska pošta. Zapis in foto: Mateja Kutin Ob tej priložnosti je igral Simfoni- T.Š.F.

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Razvojni program pode`elja – Leader ( 8 )

V prihodnjih letih `e konkretni dose`ki

V Sloveniji potekajo v tem ~asu intenzivne priprave na novo programsko obdobje Evropske unije, kjer bo nova politika razvoja pode`elja lahko odigrala pozitivno vlogo pri ustvarjanju bolj{ih pogojev za razvoj slovenskega pode`elja.

nergija, ki se je sprostila, in vo mnenj in izkušenj ter skupno podpisale pogodbe o delovanju mrež (DRSP), ki se je dejavno vključevala upanja, ki so se zbudila in se opredelitev odprtih vprašanj in težav. tudi za ti dve leti, nekatere pa bodo v razpravo. Že na konferenci v Pragi E še krepijo s pripravljanjem raz- Razprava, v kateri sta s slovenske to šele storile. V naslednjih letih bo se je v skupini predstavnikov iz Bel- vojnih programov podeželja (RPP), strani sodelovali Zlata Ploštajner, sicer manj dejavnosti, vendar je gije, Francije in Slovenije oblikovala se morajo v prihodnjih letih uresničiti predstavnica Društva za razvoj slo- podpora LAS-om še zmeraj potrebna, pobuda, da se organizirajo posebne v konkretnih dosežkih. Z njimi bomo venskega podeželja (DRSP), in Janja da se bo izvajanje programa Leader+ delavnice, ki bodo omogočale prenos lahko izboljšali življenje ljudi v naših Kokolj z Ministrstva za kmetijstvo, uspešno zaključilo. izkušenj iz starih na nove države čla- vaseh, kjer se ljudje spopadajo s šte- gozdarstvo in prehrano (MKGP), se nice v zvezi z organizacijo in vilnimi težavami, a so še zmeraj pri- je navezovala predvsem na: Sodelovanje med delovanjem mreže Leader. Pobuda je pravljeni vztrajati in se boriti za svoj • dejavnost mrež v naslednjih letih do starimi in novimi ~lanicami v vmesnem času dozorela in v sep- jutri. To pozitivno energijo je treba zaključka izvajanja Leader+ (2008); Večina novih držav, razen Cipra, tembru se načrtuje izvedba prvega povezati, okrepiti sodelovanje in • sodelovanje med starimi in novimi Slovaške in Slovenije, se je odločilo tovrstnega srečanja. Odprto ostaja le skupaj razviti ustrezno organizira- članicami in izvajanje skupnih pro- za izvajanje programa Leader+ v letih vprašanje pokrivanja stroškov za nost območja, da bo lokalna akcijska jektov v okviru Leader+; 2004–2008. Med LAS-i iz teh držav udeležence. Tudi dogodke, ki jih or- skupina (LAS) dobro pripravljena na • prihodnje tematske konference; in LAS-i iz starih držav se vzpostavlja ganizirajo nacionalne mreže, bo mo- možnost črpanja sredstev v novem • sodelovanje nacionalnih mrež Lea- sodelovanje in razvijajo se skupni goče izkoristiti za prenos izkušenj programskem obdobju. der pri pripravi nacionalnih strategij projekti, ki so lahko financirani iz ini- (Francija, Portugalska). V Sloveniji bo razvoja podeželja 2007–2013; ciative Leader+. Vendar pa je to sode- na to temo organiziran TAIEX-ov NEFORMALNI SESTANEK • program Leader v okviru nove po- lovanje zaradi majhnega števila LAS- seminar, na katerega bodo povabljeni PREDSTAVNIKOV NACIONAL- litike razvoja podeželja 2007–2013. ov in težav pri izvajanju nezadostno. tudi predstavniki nacionalnih mrež. NIH MRE@ LEADER Ker nove države še niso uspele vzpo- Bruselj – Dan pred uradnim se- Delovanje nacionalnih mre` staviti nacionalnih mrež, so v Bruslju Prihodnje stankom Odbora Leader je potekal Vse nacionalne mreže bodo v leto- z njihove strani na sestanku sodelo- tematske konference neformalni sestanek predstavnikov šnjem letu nadaljevale z delom. Na vali le predstavniki ministrstev za Tematika do sedaj organiziranih nacionalnih mrež Leader. Zbrali so voljo imajo vsa potrebna sredstva. Za kmetijstvo. Samo Slovenijo je pred- konferenc je bila zelo raznolika. V se z namenom, da bi izkoristili obisk leti 2007 in 2008 se razmere po drža- stavljala tudi predstavnica Društva prihodnje velja posebno pozornost Bruslja tudi za medsebojno izmenja- vah razlikujejo, saj so nekatere že za razvoj slovenskega podeželja nameniti naslednjim temam:

Utrinki

DENARNA POMO^ ZA se je nanj povzpela še množica čla- TRI POSO[KE [TUDENTE nov “super žur balkan brass banda” Dej še’n litro, ki je s svojim hudo- – Dobrodelni koncert, ki je Tolmin mušnim nastopom obiskovalce ob- 14. januarja potekal v organizaciji držala na nogah še dolgo v noč. Kot Kluba tolminskih študentov (KTŠ), zanimivost, na slovenskih zabavah je v Center MinK privabil več kot vedno bolj zaželeni Litraši imajo v sto obiskovalcev različnih starosti. svojih vrstah kar tri tolminske pihal- Izkupiček – približno 300.000 tolar- jev – bo KTŠ namenil trem socialno ce, sicer tudi člane zasedbe Jazz ogroženim študentom iz Zgornjega my ass – brata Damijana in Blaža Posočja, ki jih je predlagal Center Valentinuzzija ter Matijo Mlakarja. za socialno delo Tolmin. Kot je povedal glavni organizator Poleg denarja od vstopnine, ki so ga koncerta Miha Vehar, je ta v celoti prispevali prireditelji, so se svojemu uspel, kar je zelo dobro. Obenem honorarju odpovedali tudi nastopa- se je želel zahvaliti vsem nastopa- joči in ozvočevalca. Obiskovalce je jočim, tonskima mojstroma, tistim, ki s funky in jazz ritmi najprej ogrela de- so mu pomagali pri organizaciji in vetčlanska tolminska zasedba Jazz izvedbi, ter seveda vsem, ki so na my ass, ki je na oder stopila prvič koncert prišli. po dveletnem premoru. Za njimi pa Besedilo in foto: Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 9 )

• vloga LAS-ov pri reševanju okolj- Leader v okviru nove politike razvoja vati veliko raznolikost držav članic. meravajo pospešiti postopke potrjeva- skih vprašanj; podeželja, je velika nevarnost za ob- Prikazana povprečja pogosto niso nja projektov, ki sedaj zaradi neuskla- • razvijanje socialnega kapitala; stoječe LAS-e izguba strokovnjakov, imela ustrezne informativne vredno- jenosti med državami trajajo zelo • Leader v okviru skupne politike ra- ki so sodelovali pri izvajanju razvoj- sti. dolgo. zvoja podeželja; nih programov. Lahko se namreč V drugem delu so bila predstav- Uredba predvideva, da bo članstvo • samoevaluaciji na lokalni in naci- zgodi, da v vmesnem času ne bo na ljena implementacijska pravila za os LAS-ov v mreži obvezno, tako da bo- onalni ravni; voljo sredstev za njihovo financiranje; Leader, saj Evropska komisija še ni do tudi stroški iz tega naslova upra- • integracija priseljencev v podežel- v Walesu in na Finskem bodo v te pripravila pisnega predloga. Jean vičeni stroški. Mreža bo poleg skih območjih in namene zagotovili posebna prehodna Michel Courades, predstavnik Ev- informacijske vloge skrbela tudi za • izkušnje iz Leader+ ter njihova sredstva. ropske komisije, je v svoji predsta- usposabljanje LAS-ov in nudila po- prenosljivost v novo obdobje. V večini držav bo mreža Leader vitvi poudaril, da je pristop Leader moč pri njihovem sodelovanju na ra- izhodišče za oblikovanje in razvijanje namenjen uvajanju inovativnosti na zličnih ravneh. Sodelovanje nacionalnih nacionalne mreže za razvoj podeže- preostale tri osi politike razvoja pode- mre` Leader pri pripravi lja, ki bo pokrivala vse štiri osi. Dr- želja in zato tudi os Leader ni omeje- Odgovorov niso dobili nacionalnih strategij razvoja žave še iščejo primerne rešitve, ven- na le na ukrepe, navedene v uredbi. V razpravi, ki je sledila, so udele- Primer dobre prakse je Nizozem- dar razvoj nacionalne mreže za ra- Prav zato se od LAS-ov pričakuje, da ženci zastavili številna vprašanja, ska. Tamkajšnja nacionalna mreža je zvoj podeželja vidijo kot postopen bodo pokazali svojo inovativnost in vendar na vsa niso dobili odgovorov. eden izmed ključnih nosilcev pripra- proces, kjer je nujno nadaljevati s predlagali ukrepe za izvajanje lastnih Za ukrepe, ki niso zajeti v Uredbi ve nove strategije razvoja podeželja podporo LAS-om in obenem mrežo lokalnih strategij. Implementacijska Sveta EU in jih želijo izvajati LAS-i, in zato jim je v veliki meri pristop postopoma širiti na vsa področja iz- uredba naj bi puščala državam člani- veljajo pravila, opredeljena v nacio- Leader že uspelo uveljaviti; kar slaba vajanja politike razvoja podeželja. cam dovolj avtonomije in fleksibil- nalnih programih držav članic, če teh polovica sredstev bo namenjena za nosti, da to področje ustrezno uredijo ni, pa pravila EU. LAS-i ne bodo več ukrepe, ki se bodo izvajali na način SESTANEK in zagotovijo kontinuiteto glede na delovali kot plačilne agencije, temveč Leader. ODBORA ZA LEADER+ izvajanje programa Leader+. Meje bodo to vlogo vršili državni organi Na Finskem, Irskem in v Belgiji so Bruselj – 24. januarja je v Bruslju glede velikosti LAS-ov (od 10.000 do in agencije. Prostovoljno delo in mo- bili LAS-i in mreža dejavno vključeni potekal sestanek Odbora za Leader+, 100.000 prebivalcev) se ne bodo spre- v pripravo strategije, drugod pa so na katerega sta bila vabljena po dva minjale, po potrebi pa bodo dopuš- žnosti upoštevanja prispevka v naravi sodelovali le v manjšem obsegu. Pre- predstavnika iz vsake države članice čali tudi izjeme. k sofinanciranju projekta bo natan- vladalo je mnenje, ki ga je izpostavil EU. Iz Slovenije sta se sestanka tudi čneje opredelila Evropska komisija, predstavnik Avstrije, da v državah, ki tokrat udeležili Janja Kokolj Prošek, Obvezno vendar bo ta možnost zagotovo osta- niso intenzivno vključevale mreže in predstavnica MKGP, in Zlata Ploštaj- ~lanstvo LAS-ov v mre`i la. LAS-ov v pripravo strategij, prevladu- ner, predstavnica DRSP. V projekte sodelovanja bo moral Implementacijska uredba bo po- je stari pristop. Te države še niso us- biti vključen vsaj en LAS iz osi Lea- drobneje določila tudi pravila za osta- pele uveljaviti širšega razumevanja Pregled dosedanjega dela der, ostali sodelujoči partnerji pa le tri osi, vendar ta niso bila predmet politike razvoja podeželja. Prvi del sestanka je bil namenjen bodo lahko predstavljali druge vrste predstavitve. Uredbo države članice predstavitvi dejavnosti, ki potekajo v partnerstva, ki sledijo načelom Lea- težko pričakujejo, saj je podlaga za Leader v okviru nove politike državah članicah, pregledu opravlje- der. Projekte sodelovanja se bo pre- pripravo instrumentov in postopkov razvoja pode`elja 2007–2013 nega dela in predstavitvi analiz, ki dlagalo do 31. decembra 2013. Izbirni izvajanja Uredbe Sveta EU na naci- Na prehodu iz starega v novo pro- jih je za Evropsko komisijo izdelal postopek lahko opravi LAS sam, onalni ravni. Izvajati naj bi se začela gramsko obdobje, ko se zaključuje Leader Observatory. Izpostavljen je vendar bo moral upravičenost proje- leta 2007, tako da časa ni več veliko. izvajanje dejavnosti v okviru Leader+ bil problem indikatorjev, saj morajo kta potrditi organ upravljanja in to Zlata Ploštajner, Društvo za razvoj in začenja izvajanje osi in pristopa biti postavljeni v kontekst in upošte- sporočiti Evropski komisiji. Tako na- slovenskega podeželja

Utrinki

“PRIRISALI” SO ravnateljica VVZ Ilke Devetak-Bigna- SI NOVO IGRALO mi, so bile starejše skupine otrok navdušene nad izdelovanjem iz od- – Če bo šlo vse po sreči in Tolmin padnega materiala. Komisija je naj- če bo svoje dodalo še vreme, se prej izbrala 40 vrtcev, ki jih je pozne- bodo lahko spomladi varovanci tol- je obiskala in preverila, ali so iz otro- minskega vrtca veselili novega ških izdelkov razvidni podatki o sta- kombiniranega igrala. Komisija hu- nju zunanjih igrišč pravilni. Nazadnje manitarne akcije Za čiste otroške so člani izbrali 15 vrtcev, ki so 12. želje jim je namreč dodelila ček v januarja na RTV Slovenija v Ljubljani vrednosti milijon tolarjev, s katerim prevzeli vrednostne čeke. Iz katalo- bodo obogatili zunanje igrišče. ga so izbrali najbolj primerno igralo Vabilo za sodelovanje pri projektu, za svoje igrišče. Magličeva je z ve- ki so ga organizirali javna RTV in seljem povedala, da so jih proje- dve veliki slovenski podjetji, so slo- ktanti že obiskali in dodala: “Za po- venski vrtci prejeli že oktobra, nato stavitev tega sestavljenega igrala pa so imeli otroci približno mesec je potrebnih kar nekaj gradbenih dni časa, da so pripravili risbice in del, poskusili pa ga bomo odpreti druge izdelke na temo zunanje igriš- Ček v vrednosti milijon tolarjev sta v Ljubljani prevzeli ravnateljica Majda Maglica in že spomladi.” če. Kot je povedala Majda Maglica, vzgojiteljica Lea Dakskobler. Foto: Arhiv VVZ Ilke Devetak-Bignami Tolmin Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Rezervirano za PUMovce ( 10 )

Pa recite, da nismo dejavni!

Morda ste `e opazili, da vsake toliko tolminski PUMovci v svoje vrste povabimo goste, ki se ukvarjajo z zanimivimi stvarmi. Tokrat sta se na na{o pro{njo odzvali ~ebelarska mojstrica Marija Sivec1 in Stanka Golob, ki izdeluje slike iz peska.

O ~ebelah, medu, nekatere sem kupila, za druge pa izdelkih iz voska sem kupila samo kalupe in vzorce O čebelah, medu, izdelkih iz voska oblikovala sama. in še mogočem sem Mariji Sivec iz Kot pri vsakem poklicu je verjetno Sužida nato zastavila tudi par tudi pri vašem kakšna nevšečnost, vprašanj. ki vam ne ugaja? Imate naziv čebelarska mojstrica. Ja, seveda. Pri mojem poklicu je Zakaj ste se začeli ukvarjati s čebe- veliko umazanije. Vendar pa je v tem larjenjem in koliko časa to že po- tudi nekaj dobrega, saj se počutiš ko- čnete? ristnega. S čebelami sem se začela ukvarjati pred 20-imi leti, ker imam rada čebe- Ali vam kljub obilici dela ostane le. Najprej sem se ukvarjala samo z še kaj časa za druge konjičke? čebelarstvom, ker pa mi je ostajal Ja, res imam bolj malo časa zase, vosek, sem se odločila, da bom zače- saj se poleg te dejavnosti ukvarjam la iz njega izdelovati razne okraske. VLIVANJE ČEBELJEGA VOSKA V MODEL- SLIKE IZ PESKA – Najteže je bilo narediti še s slikanjem na platno, v popoldan- Za to pa sem potrebovala modelčke; ČKE okvir skem času pa imam delavnico slika-

Utrinki

RIBI^I SE BORIJO PROTI tev na vseh kritičnih delih, kar je tudi odstreliti petnajst sicer zaščitenih žabami, ki jim grozi izumrtje. PLENILSKIM PTICAM njihov cilj. Nameščajo jih na globo- ptic letno. Dodaten ukrep pri zaščiti lipanskih ke, mirne odseke večjih rek, torej Zgornje Poso~je – Ribiči in ornito- Poleg kormoranov povzročajo ribi- voda in drstišč soške postrvi pred- Soče in Idrijce. Ribiči jih nastavijo logi so konec januarja že drugo leto čem težave tudi zaščitene sive ča- stavlja odločitev občnega zbora, da tako, da vsake toliko časa ustvarijo zapored skupaj šteli prezimujoče plje, ki so se v zadnjem času zelo mora vsak član RD Tolmin v letošnji šum in s tem učinkovito plašijo ple- namnožile. Na tem območju živijo kormorane. Po vsej Sloveniji je so- zimski sezoni opraviti pet ur plaše- nilce. Čuvaji uporabljajo strašilne celo leto in posamično lovijo v nizki delovalo 70 popisovalcev, ki so v nja. Imajo 400 članov, ki prihajajo iz revolverje, lovcem pa je dovoljeno vodi. Poleti se prehranjujejo tudi z parih – en ribič in en ornitolog – po- vse Slovenije, približno desetina pa pisali kormorane na 35 prenočiščih. je tujcev. Rejec je razložil, da bodo Skupno akcijo podpirata tako Ribi- vsa poročila o opravljenem delu ška zveza Slovenije kot Društvo zbrali in ugotovitve predstavili sep- za opazovanje in proučevanje tembra na konferenci mednarodne- ptic Slovenije (DOPPS). Posebno ga projekta Intercafe. Vanj so se pozornost tem pticam že vrsto let vključili prek Ribiške zveze Sloveni- namenjajo tudi člani Ribiške druži- je, njegov cilj pa je v Evropi sprejeti ne (RD) Tolmin, problematika pa je učinkovite ukrepe za preprečevanje v teh dneh zaradi pojava ptičje gripe škode na sladkovodnih ribah zaradi v Sloveniji postala še bolj aktualna. ribojedih ptic. Kormorani od leta 1998 redno pre- Ribiči nadzorujejo deset odsekov zimujejo na območju, ki ga pokriva Soče, Tolminke, Nadiže, Bače in RD Tolmin. Z obal Severnega in Idrijce. Največ kormoranov po Rej- Baltskega morja se plenilske ptice čevih podatkih opažajo na Soči med konec oktobra razširijo proti jugu Kobaridom in Kamnom, kjer je tudi Evrope, kjer ostanejo do sredine največ lipanov. Ker so v Sloveniji že marca. Zaradi velike škode, ki jo ja- našli zaradi virusa ptičje gripe pogi- te povzročajo s plenjenjem lipanov, nulo sivo čapljo, v sosednji Avstriji je tolminska RD kupila tri plinske pa je ta kosila tudi med kormorani, plašilne topove. Po besedah pred- Rejec opozarja, naj se ljudje more- sednika RD Tolmin, Lucijana Rejca, bitnih poginulih ptic ne dotikajo. bi jih sedem potrebovali za postavi- Foto: arhiv DOPPS Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 11 )

nja na steklo. preprosti in da jih večina živi kar na Pripravila nam je tudi kruh naan, KRUH NAAN ulici, zraven njih pa tudi krave, opice, ki ga jedo v Indiji. Da ga boste lahko Kje dobite energijo, da lahko po- Sestavine za pripravo štirih do kamele … Ko hodiš po ulicah, vidiš poskusili tudi vi, vam ponujamo re- čnete toliko stvari? šestih kosov kruha: veliko ljudi, ki prodajajo razne stvari: cept, po katerem smo ga spekli tudi Če rad opravljaš svoje delo, vedno • 15 g svežega kvasa hrano, okraske, obleke … V teh po- pri nas. dobiš čas in energijo za to. Tudi ta- • malo sladkorja krajinah in mestih je veliko nesnage, krat, ko ti gre slabše, se spomniš, da • 450 g navadnih belih krušnih reke so zelo umazane, ljudje pa se v je bilo nekoč lepše in da k temu naj- Bistrimo si mo`gane drobtin njih kopajo. Povedala je, da moraš bolje pripomoreš sam. Z novim letom smo se nekateri • 450 g bele moke, mešane s pecil- zelo paziti, kje in kakšno hrano vza- PUMovci odločili, da bomo končali nim praškom meš, saj je zelo nevarno, da se za- Umetnine iz peska šolo, zato se vsak dan učimo po 45 • 100 ml jogurta strupiš. Na tem mestu je prav, da predsta- minut. Če česa ne znamo, vprašamo Priprava: Kvas s sladkorjem da- vim tudi Stanko Golob, ki živi na mo v mlačno vodo in naredimo te- Grahovem ob Bači. Pravi, da je po kočo zmes. Na toplem pustimo 10 duši še vedno otrok. Nihče ji tega tu- minut. Moko damo v posodo, do- di ne more oporekati. Svoj rojstni dan damo kvas in jogurt ter počasi pri- je do danes namreč praznovala le livamo mlačno vodo, kolikor je tre- štirinajstkrat. Pri štirinajstih pa je ba. Testo mora biti mehko in se lahko vsak otročji, kajne? ne sme oprijemati sten posode. Od leta 1980 slika z barvami, leta Krepko gnetemo, nato damo nazaj 1995 pa se je lotila slikanja s peskom. v posodo in pustimo vzhajati eno V desetih letih je naredila okoli 200 uro. Potem maso razdelimo na štiri slik. Prve slike iz peska so bile črno dele. Vsak kos razvaljamo v tan- bele (pesek iz Soče in Bače). Pravi, ko ovalno obliko. Z vilicami prebo- da jo nabiranje peska sprošča, zato demo celotno površino. Ploščo se- to delo rada opravlja. Pesek nabira v grejemo do maksimalne tempera- strugah rek, v kamnolomih … Do se- ture in pekač pokrijemo s folijo za daj je nabirala pesek samo v Slo- peko. Kruhke najprej popečemo na veniji. eni strani, nato jih obrnemo. Pazi- UMETNINE IZ PESKA kažejo, da nam ustvarjalnosti ne zmanjka Presenečena sem bila nad motivi mo, da nam zaplate ne vzhajajo iz narave, ki jih je pričarala z raznimi preveč in da se ne zažgejo. barvnimi peski. Kot zanimivost vam povem, kje lahko dobite različne bar- mentorice ali koga drugega, ki mogo- ve peska. Na Pohorju je na primer če to zna. moder, na koroškem rjav, na cerk- ljanskem območju je temno zelen, na Kinoteka Šentviški planoti rdeč, v Prekmurju Vsak četrtek nekdo od nas prinese pa je pesek rumen. V porečju Savinje kakšen zanimiv film, da si popestri- (Pohorje) so v nekaterih peskih bleš- mo in skrajšamo dan. Do sedaj smo čice (to je sljuda ali kurje zlato). si ogledali Rane, Tu pa tam, Robote Ko Stanka pesek nabere, ga preseje in še druge zanimive filme. na šest različnih debelin skozi vodo in ga pusti, da se posuši. Riše na le- Iz pilotske kabine sonit, kovino in steklo. Najprej nariše v sobo za molje skico, nato na eno polje nanese lepilo Dalj časa kot smo tukaj, več dejav- in nanj posuje pesek, potem počaka, nosti imamo, zato se nabere veliko da se posuši in nadaljuje z delom. šare. V enem letu se je nabralo toliko V SOBI ZA MOLJE smo zaposleni z učenjem. Dela pet do šest slik skupaj. Poleti stvari, da v naši pilotski kabini ni več dela od dveh do šestih zjutraj, ker je prostora. Poleg tega je kabina name- takrat hladno in vlažno in se lepilo njena srečevanju mentoric z zunanji- mi sodelavci (ta mesec smo imeli na ne posuši. praksi dve študentki, ki sta zelo uži- Ima tudi delavnice v šolah in do- vali), zato je velikokrat tesno. Zaradi movih za upokojence. Tudi PUMovci vsega tega so se odločile, da se bodo smo preizkusili njeno tehniko. Ko so preselile v tako imenovano sobo za se nam slike posušile, smo jih pola- molje, ker je tam več prostora. kirali in jih nesli h steklarju, da nam Kristina Hvala jih je uokviril. Foto: arhiv PUM-a Opomba1: o čebelarski mojstrici Mariji Predstavitev Indije Sivec smo več pisali v EPIcentru, letnik III, V sredo, 25. januarja, nas je z na- št. 3, april 2002. menom, da nam predstavi Indijo, www.pososki-rc.si/cloveskiviri/pum obiskala Mateja Matajurc s Posoške- Program delno sofinancirata: ga razvojnega centra. V tej državi je jeseni preživela mesec dni. Povedala nam je, da so tam ljudje veliko bolj JANI IN ZOKI sta se nas naveličala, zato “se selita”.

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Naj se vam predstavim (1) ( 12 )

Samopomo~ dru`inam odvisnika

Naj se vam predstaviva. Sva na Centru za socialno delo Tolmin zaposlena Matja` Kos, strokovni delavec na podro~ju dela z mladostniki, rejni{tva ter socialne preventive, in Klavdija Stergulc, strokovna delavka za delo z dru`ino in posameznikom za obmo~je ob~ine Kobarid.

ačetek leta 2005 sva začela zlične delavnice, kjer se starši učijo voditi skupini za samopo- socialnih veščin in sporazumevanja Z moč družinskim članom po- v družini. Tu so še delavnice, name- sameznika, ki ima težave z uživanjem njene premagovanju sramu in občut- prepovedanih drog. Skupini za samo- kov krivde. V skupini s prispevki so- pomoč, ki jih vodiva v paru, delujeta delujejo različni zunanji strokovnjaki, v Bovcu in Tolminu. Vsak človek se ki družinam pomagajo “osvetliti” v svojem življenju sooči s stiskami težave in poiskati primerne rešitve. in težavami. Velikokrat lahko svoje te- Doslej so nas obiskali psihoterapevt žave in stiske reši sam, ko pa tega ne Bogdan Žorž, direktor Urada za dro- zmore, mora poiskati pomoč. To še ge RS Milan Krek in predstavnik Po- posebej velja za družine, ki se soočijo licijske postaje Bovec Matjaž Černu- z uživanjem drog. Mnogi starši ta. Na srečanjih skupin so bila pred- zaradi pomanjkanja znanja ostanejo stavljena tudi različna društva in or- nemočni in nezmožni sprejeti stvarna ganizacije, ki se ukvarjajo s proble- in objektivna stališča in ravnanja. mom uživanja prepovedanih drog in zasvojenosti: gostoval je predstavnik Premagati strah, ob~utek Centra za svetovanjem in pomoč za- SKUPINI ZA SAMOPOMOČ DRUŽINAM ODVISNIKA se sestajata v Bovcu in Tolminu krivde in sramoto in izme- dvakrat mesečno. Foto: T.Š.F. (fotografija je simbolična) svojenim Križišče pater Peter, pred- njati izku{nje stavniki Društva UP in predsednik V skupini za samopomoč lahko zniki počasi izključijo iz socialnega učenju, kako s pomočjo izmenjave društva Novi dan. Poleg priprave in posamezni člani in njihove družine okolja. V boju z drogami družina od- izkušenj z drugimi družinami in ob izvedbe rednih srečanj skupin del z drugimi delijo svoje izkušnje in te- visnika največkrat ostane sama s svo- pomoči strokovnih delavcev prema- programa namenjamo različnim de- žave, povezane z uživanjem prepove- jimi težavami, ki jih spremljajo mo- govati tovrstne težave. javnostim in družabnim srečanjem, danih drog. Ker v svojem okolju tega čni občutki sramu, krivde, nemoči in katerih cilj je razbremenitev članov navadno ne morejo deliti z drugimi, bojazni pred družbenim izobčenjem. Razli~ne delavnice skupine in vlivanje novih moči za se takšne družine oziroma posame- Vsebine programa so zato namenjene V programu skupin se izvajajo ra- konstruktvino reševanje stisk in te-

Utrinki

LOVCI ODPIRAJO tudi v turistične namene. Z oddajo VRATA MLADIM svojih prostorov, v katerih sta dva apartmaja in skupno ležišče, želijo – Lovska družina (LD) Ponikve prispevati k večjemu številu nočitve- Planota spada pod triglavsko lovsko nih kapacitet na Planoti. Nova prido- upravljavsko območje. Družina šteje bitev pa bo po njihovem mnenju pri- 50 rednih članov, častnega člana in pomogla tudi k seznanjanju obisko- predstavnika zamejskih Slovencev. valcev z lovskimi veščinami ter dru- Med njimi najdemo dva lovska moj- gimi športnimi aktivnostmi, ki so na stra, šest lovskih čuvajev, deset pre- razpolago v bližini. Nenazadnje stoji glednikov uplenjene divjadi in dva koča na zelo lepi lokaciji, v neposre- ocenjevalca trofej. Eden glavnih ci- dni bližini klubskega smučišča. ljev, ki so si ga člani zastavili v letoš- njem letu, je spodbujanje mlajših Sredi januarja je bilo v koči ponovno generacij, da se vključijo v njihovo živahno, saj so vsi tisti člani, ki so v družino – povprečna starost članov preteklem letu uplenili divjad, prine- trenutno znaša 54 let. Da bi v svoje sli svoje trofeje. Gre za letno oce- vrste privabili mlajše, so se lotili iz- njevanje trofej, ki predstavlja zadnji gradnje prizidka h koči. V njem bodo letni pregled evidenc o uplenjeni uredili skupna ležišča. Kočo name- divjadi za preteklo leto. Tega lovcem ravajo poleg lastnih potreb uporabiti Foto: Karlo Laharnar nalaga državna zakonodaja. Kot je

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Utrinki ( 13 )

(nadaljevanje) Skupini za samopomo~ dru`in- IZ MOJE BELE@KE skim ~lanom posameznika, ki strogo upoštevati, saj se med letom težko spreminja. Za to je potreben ima te`ave z u`ivanjem prepove- Kot sem omenila že v EPIcentrovem uvodu, so me bila na januarskih dodaten zahtevek, ki mora skozi vso danih drog, se sestajata dvakrat predavanjih na temo drog v Kobaridu in Trebuši sama ušesa. Poslušati zgoraj navedeno proceduro. Lov- na mesec (po dogovoru, ponavadi o drogah kot brezskrbni mladostnik, ki mu učitelji perejo možgane o cem predstavlja precejšnjo težavo ob sredah) v Bovcu in Tolminu. nekih drogeraših, ali poslušati o odvisnosti kot starš dveh otrok … Ra- usklajevanje odstrela z načrtom, saj V Bovcu se sre~ujemo v prostorih zlika je več kot očitna. Od prej mi je v spominu ostalo bolj ali manj je v planu točno določeno število nekdanje Ob~ine Bovec (Trg golo- le to, da je zame bolje, da se temu ognem. Zapuščina zadnjih srečanj posameznih vrst divjadi, ki so kate- barskih `rtev 8) med 18.30 in 20. pa je kup zabeležk, ki bi jih bilo škoda zavreči. Zato sem se odločila, gorizirane še po spolu in starostni uro, v Tolminu pa v prostorih Cen- da jih delim z vami. strukturi. Na terenu pride lahko kaj tra za socialno delo, med 15.30 in hitro do problemov, saj je tam težko 17. uro. • Na 100 mladih, ki začnejo kaditi travo, postane en zasvojen – nikoli ne določiti starost in spol živali in prav Za ve~ informacij se lahko obr- veš, kdo bo to. lahko se zgodi, da se plan pri dolo- nete na: Center za socialno delo • Mišljenje, da postaneš zasvojen samo takrat, ko si začneš drogo vbriz- čeni kategoriji preseže. Tolmin, Cankarjeva 6, 5220 Tol- gavati, je zmotno. Člani zelene bratovščine se nemalo- min; telefon: 05/ 38-81-071 ali • Iz leta v leto se veča število tistih, ki uživajo “dovoljena” pomirjevalna krat znajdejo tudi v nezavidljivem 05/ 38-81-719; kontaktni osebi: sredstva. položaju kot tarča najrazličnejših • Matja` Kos (e-po{ta: matjaz. • Mnenje, da mehka droga ni tako problematična, je zmotno! Vsaka snov sporov. Po eni strani jih pestijo razli- [email protected]), • Klavdija Stergulc je lahko mehka ali trda – odvisno od zaužite količine. čni naravovarstveni organi, ki bi od- (e-po{ta: [email protected]) • Zasvojenost je več kot odvisnost. Je način razmišljanja. O zasvojenosti strel divjadi najrajši ukinili, na drugi govorimo takrat, ko ni več droga oziroma mamilo del življenja, ampak strani pa so razburjeni kmetje, ki jim je življenje del mamila. divjad povzroča hudo škodo in bi radi od lovcev še dodaten odstrel. žav. To je bil tudi razlog, da smo ju- • S padcem meje se je stanje na področju uživanja prepovedanih drog pre- nija lani za obe skupini pripravili cej poslabšalo. Slovenci hodijo nabavljat drogo v Italijo, Italijani pa v Zakonodaja pa je lovce stisnila tudi družabno srečanje v dolini Trente. Slovenijo. na področju odkupa divjačinskega mesa, kjer je postavila zelo stroga • V Italiji opažajo, da se stanje z iglami izboljšuje. Ker se tamkajšnji zasvo- pravila. Meso divjadi mora biti za Ne ostanite sami jenci bojijo infekcij, večina raje kadi oziroma njuha. V Sloveniji ostaja Zavedamo se, da je v lokalnem javno uporabo veterinarsko pregle- slika nespremenjena. Pa ne zato, ker se pri nas ne bi bali okužb, ampak dano, zagotovljena pa mora biti tudi okolju veliko družin oziroma staršev, zato, ker si naši odvisniki zaradi finančnega stanja ne morejo privoščiti ustrezna sledljivost mesa od odstre- katerih družinski člani imajo težave 30 % izgube. la do končnega potrošnika. z uživanjem prepovedanih drog. Že- • Želja in potreba po drogi ostane za celo življenje. Peter Domevšček limo si, da s svojimi stiskami in teža- • Treba je ukrepati takoj, saj običajno starši nimamo sreče, da bi otroka vami ne bi ostajali sami. Zato vas va- pri uživanju nedovoljenih drog dobili takoj. Navadno to opazimo šele bimo, da se zglasite na Centru za so- čez dve ali tri leta, ko je že prepozno. Če je človek več mesecev na drogi, NOV IN ZMOGLJIVEJ[I cialno delo Tolmin pri socialni delav- pride ta v možgansko strukturo in potem ne pomaga nič drugega, kot TEPTALNI STROJ ki, ki je pristojna za območje, na da greš najmanj za leto ali dve v komuno. Bovec – Najvišje visokogorsko smu- katerem prebivate, in s katero se lah- • Najrazličnejše vzpodbude oziroma slogani, kot so “Enkrat moraš probat, čišče v Sloveniji Kanin se je v novo sezono 2006 podalo z velikimi pri- ko dogovorite za vključitev v skupino če ne nisi naš”, prihajajo iz ust ljudi, ki so že odvisni. • Otroke je treba naučiti, da bodo znali svoje stiske in težave reševati brez čakovanji, kar je glede na investicije za samopomoč, ali pa se obrnite ne- povsem razumljivo. V prejšnjem letu substanc! posredno na naju. so izvedli pomembno investicijo Pre- • Zdrava vzgoja je vzgoja za svobodo, kar še zdaleč ne pomeni, da se vala (delno sofinancirano iz evrop- Matjaž Kos, univ. dipl. ped. in prof. otroku dovoli, da dela, kar hoče. Zdrava vzgoja mora nujno vsebovati tri soc., in Klavdija Stergulc, dipl. soc. skega sklada za regionalni razvoj), ki del., Center za socialno delo Tolmin elemente: red, nadzor in ukaz, ki mora imeti smisel. je vključevala izgradnjo nove proge, • Naši otroci potrebujejo starše, ki vzdržijo pogled nanje, ko trpijo. Vsakdo žičnice, sistema za proženje plazov mora znati v življenju potrpeti. in nabavo novega teptalnega stroja. Utrinki • Starši ne smemo reševati težav namesto otrok. Nova proga Prevala je ključna za • “Razvajeni otroci postanejo zasvojeni z željo po čedalje večji pozorno- nadaljnje povezovanje z italijanskim sti. V življenju se navadijo na sprejemanje pretirane naklonjenosti, ki se smučiščem Na Žlebeh (ita. Sella Ne- razložil starešina LD Planota Karlo razlikuje od običajnih meril” (Elizabeth Lukas). Z razvajanjem posta- vea). Začetek leta 2006 so na Kanin Laharnar, se iz ocene spodnje če- nejo kronično nezadovoljni, kar vodi k nenehnemu iskanju zadovolj- pripeljali nov, moderno opremljen in ljusti razberejo podatki o spolu in stva. Tega mu droga v prvih nekaj odmerkih morda celo nudi, kasneje izredno zmogljiv teptalni stroj, ki s 430 starosti uplenjene živali, hkrati pa pa nikdar več! Vendar je takrat že prepozno. konjskimi močmi prekaša stare tri kar lovci ob tej priložnosti še enkrat pre- za polovico konjskih sil. Nov teptalni • Starši, ne bojte se preprodajalcev. Bojte se odločitev vaših otrok, saj droga verijo število uplemb. Ti podatki se stroj je dodatno opremljen z vitlo, ki nikoli ne poišče človeka, ampak človek poišče drogo. morajo ujemati s knjigo odstrela, ta omogoča teptanje v oteženih pogo- pa z letnim načrtom odstrela. Oce- • Če najdete vašega otroka, da kadi travo, ukrepajte! In to takoj. jih. Poleg že omenjenih novosti so njevanje trofej poteka pod nadzorom - Nikar mu več ne zaupajte na slepo. Naj ve, da je zapravil vaše zaupa- uredili snežni park, ki je posebej lovskega inšpektorja. nje, in naj se zaveda, da bo moral, če bo hotel zaupanje pridobiti nazaj, ograjen in predstavlja dodatno po- Vsako leto morajo lovske organiza- hudo garati. nudbo, v kateri bodo uživali snežnih cije na Sedež območnega zdru- - Če rabi denar za kosilo, pojdite v šolo in kosilo plačajte. Če rabi denar vragolij vešči smučarji, deskarji ... ženja upravljalcev lovišč poslati za nove športne copate, pojdite z njim v trgovino in mu jih kupite. Ne Po besedah direktorja Aleša Uršiča predlog letnega načrta odstrela ter dajajte mu denarja. nameravajo v prihodnje kaninsko načrt dela v lovišču, ki gre nato v - Zvečer ga ne pustite od doma. smučišče obogatiti z novo progo presojo še na Zavod za gozdove. - Njega in njegove prijatelje nadzorujte po svojih najboljših močeh in prek Skripi III, ki bo končana leta 2006. Dokončno pa ga potrdi pristojni mi- različnih virov (kdo so, kakšni so, kaj počnejo, s kom se družijo …), ne- Težko pričakovana povezava z itali- nister. Tako končno odobreno od- kdo jih že pozna. janskim smučiščem naj bi se uresni- strelno kvoto morajo lovske družine čila v naslednjih dveh ali treh letih. Tatjana Šalej Faletič (nadaljevanje desno zgoraj) Peter Domevšček

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Izbor najbolj{ih diplomskih nalog na temo Poso~je (2) ( 14 )

Sociolo{ke razvojne perspektive trajnostnega razvoja v zgornjem toku reke So~e

V prej{nji {tevilki ste lahko prebrali povzetek diplomske naloge, ki je po izboru Kluba tolminskih {tudentov in Poso{kega razvojnega centra zasedla prvo mesto. Tokrat vam predstavljamo povzetek drugouvr{~ene diplomske naloge, v kateri avtorica Jasna Hrovat odkriva sociolo{ke razvojne perspektive trajnostnega razvoja v zgornjem toku reke So~e. Uredništvo EPIcentra

urizem v zadnjih letih postaja kompromis, ki ne omejuje gospodar- ena najprepoznavnejših in ske svobode, hkrati pa posredno re- T najbolj razširjenih oblik mo- šuje problem varnosti pri individu- derne potrošnje kultur in prostorov. alni plovbi. Obiskovanje novih prostorov danes Pomemben korak k uspehu bo na- pomeni način življenja, investicijo za rejen takrat, ko bo turizem postal na- zdravje duha in telesa, način zabave čin življenja. Do tega pa vodijo izo- in odkrivanja. V ospredje prihajajo braževanje ljudi za turizem, širitev športni proizvodi, ki postajajo zaradi novih turističnih proizvodov ter pro- vse zahtevnejših gostov pomembna gramsko in kakovostno usklajena tu- sestavina turističnih produktov. In tu ristična ponudba. je še športna rekreacija, ki je izrazito Ob tej priložnosti se zahvaljujem vezana na primerno lokacijo, prostor, vsem, ki ste mi z intervjujem, kritiko, ki je temeljni pogoj za njen razvoj. mnenjem ali spodbudo pomagali ure- Trajna ekonomska inve- sničiti zastavljeno temo diplomske naloge. sticija za turisti~ni razvoj DIPLOMSKA NALOGA HROVATOVE predstavi kompromis, ki ne omejuje gospodarske V diplomski nalogi najprej razprav- svobode, hkrati pa posredno rešuje problem varnosti pri individualni plovbi. Besedilo in foto: Jasna Hrovat ljam o možnostih združevanja var- stva narave, ekologije in turizma. Cilj očiti še poglede posameznikov, ki so naloge je bil izpostaviti pomen var- na različne načine povezani s Sočo. Utrinki stva narave in ohranjanja kakovosti S pomočjo intervjujev sem analizirala okolja, ne le iz ekološkega vidika, različna zanimanja pri izrabi reke, O TE@AVAH TURISTI^NIH skega turizma ni zadovoljna, s pri- temveč tudi kot trajno ekonomsko nastale konflikte, mnenja glede pre- DELAVCEV V POSO^JU hodnjim letom pa bo v veljavo stopi- investicijo za turistični razvoj. Bovška obremenjenosti Soče s športnim turi- la nova. Hribar je zagotovil, da bodo Tolmin – Na zadnjem sestanku z zmom in zamisli ter predloge za ure- njena izhodišča težila k podpori gos- dolina je prispodoba za nekomercial- direktorjem Direktorata za turizem nost, svežino, oddih in rekreacijo v ditev plovbe po Soči. Na dilemo o mag. Marjanom Hribarjem je di- podarskim subjektom, poudarek bo naravi. Prav zato je idealen primer vprašanju množičnosti turizma eden rektor LTO Sotočje Tolmin Janko na internacionalizaciji slovenskega turističnega prostora, kjer mora pre- od intervjuvancev odgovarja, da se Humar gosta seznanil s težavami, ki turizma, z ukrepi pa bodo podpirali mala in srednja podjetja, k čemur vladati spoznanje, da le partnerstvo “ni smiselno spraševati, ali je nek tu- pestijo turistične ponudnike v Poso- stremi večina držav. Dejal je, da je turističnega razvoja in ohranjanja na- rizem množičen ali ne, temveč kakšni čju. Po njegovem je ta del Slovenije turizem v Posočju vedno temeljil na rave prinaša pozitiven rezultat. so turistični vplivi na okolje”. Pridobi- nerazvita turistična destinacija z bo- gato turistično ponudbo. doživetjih, in prisotnim položil na tev tovrstnih podatkov bi bila po mo- srce, naj bo osnova za nadaljnji raz- Humar je dodal, da so najbolj pono- Vpliv turizma na okolje jem mnenju prvi potreben korak. voj prepričanje v proizvod, ki ga sni na potrojeno uresničitev nočitev V diplomi je pod drobnogledom ponujajo. in podvojeno število turističnih ponu- športno komercialni rafting na reki Kompromis, ki ne dnikov v zadnjih letih. “Ocena rasti Sestanku je prisostvoval tudi Marko Soči, ki na Bovškem trenutno pred- omejuje, ampak re{uje našega turizma je vsaj sedemkrat Podrekar z Ministrstva za gospo- stavlja primarni turistični proizvod v Ključna zamisel za trajnostni turi- večja, kot je slovensko povprečje, darstvo. Na pritožbe, da bo Posočje letni sezoni. Namen diplomske nalo- stični razvoj reke Soče je dopuščanje vendar država žal favorizira le veli- po uvedbi dveh kohezijskih regij ge je bil predstaviti stanje gospodar- njene premišljene izrabe, ki ne po- ke sisteme in zato pravih rezulta- ostalo brez možnosti za razvojna skih dejavnosti na Soči in upravljanje meni niti stihije niti strogih naravo- tov ni.” Večina turističnih delavcev z sredstva evropskih strukturnih skla- z reko. Poleg tega pa sem želela so- varstvenih ukrepov. Predstavljen je obstoječo strategijo razvoja sloven- dov, je odgovoril, da s tega območja

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Podjetja in razvojni program So~a 2006 ( 15 )

ATOMAT Kobarid, d. o. o.

Program spodbujanja razvoja v Poso~ju 2002–2006, na kratko So~a 2006, je pripravil Poso{ki razvojni center (PRC) na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanja razvoja v Poso~ju (ZPOOSRP-C) z namenom dodeljevanja razvojnih spodbud za vzpostavljanje razvojne infrastrukture, pospe{evanje podjetni{kih vlaganj, razvoj gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest ter usposabljanje in razvoj kadrov. Razvojne spodbude se dodeljujejo ob upo{tevanju pravil dodeljevanja dr`avnih pomo~i ter Zakona o spodbujanju skladnega regional- nega razvoja.

a javnih razpisih za začetne se je podjetje kadrovsko okrepilo in kovinarsko šolo, nekateri so strojni stisko, ki nam ni dopuščala širitve investicije je od leta 2002 pri- danes šteje trinajst zaposlenih. Vsi v tehniki. proizvodnje in zaposlovanja novih Ndobilo sredstva 33 podjetij. proizvodnji imajo najmanj poklicno Ves čas smo se soočali s prostorsko delavcev. Že na začetku smo si za Zanimalo nas je, kako takšni progra- cilj postavili, da bomo imeli svoj ob- mi prispevajo k uspešnosti njihovega jekt. Pa je bilo treba veliko besed in poslovanja. V tokratni številki EPI- prepričevanja na občini. Veliko Soče centra vam predstavljamo podjetje je preteklo, preden smo v obrtni coni ATOMAT Kobarid. Pogovarjali smo lahko odkupili zemljišče in začeli z se z direktorjem Joškom Štihom. urejanjem potrebne dokumentacije ter z gradnjo. Januarja letos smo se Kdaj je bilo ustanovljeno podjetje iz okoli 300 m2 preselili na 1891 m2. ATOMAT Kobarid? Novo stavbo smo postavili in opre- Ustanovljeno je bilo aprila 1993 kot mili v obrtni coni v Kobaridu v letu hčerinsko podjetje italijanske delni- dni. Po 13 letih nam je končno us- ške družbe ATOMAT s. p. a. Delati pelo rešiti prostorske težave. Ker nam smo začeli v poslovnih prostorih na novi prostori dopuščajo širitev, načr- Gregorčičevi 6. Bil sem prvi zapo- tujemo, da bomo že v letošnjem letu sleni, potem so se mi počasi pridru- zaposliti do štiri nove delavce in raz- žili še drugi. Najprej smo se usposab- širili proizvodnjo. ljali v Italiji in postopoma kupovali JOŠKO ŠTIH, DIREKTOR PODJETJA ATOMAT KOBARID, JE ZADOVOLJEN, saj jim je po opremo. S proizvodnjo v Kobaridu 13 letih delovanja uspelo priti pod svojo streho. Sedaj, ko so rešili prostorske težave, so se Kako bi na kratko predstavili vašo smo začeli poleti leta 1993. Sčasoma jim odprle možnosti širitve dejavnosti. Foto: Mateja Kutin dejavnost?

Utrinki razen kaninske žičnice že nekaj ča- pravil nelojalno konkurenco v gostin- sa nismo na razpise prijavili nobene- stvu, saj bodo odslej tudi društva ga drugega projekta. Težava je ver- dejavnost opravljala pod enakimi po- jetno tudi v tem, da so za evropski goji kot gostinci. denar primerni le dražji projekti, saj Posebej pozitivno je izpadel Hribar- bi bil postopek dodeljevanja za male jev predlog, naj se predstavniki LTO- preveč zapleten. Hribar je razložil, jev in športnih turističnih agencij v da brez uvedbe te delitve noben del Posočju, ki jih pri njihovem delova- Slovenije ne bi mogel dobiti razvoj- nju ovira nedorečen režim ob Soči nega denarja iz Evrope, tako pa bo in na njej, oglasijo na sedežu njego- lahko uspevalo vsaj vzhodu države. vega direktorata. Obljubil je, da bo- Dotaknili so se tudi morebitne uved- do položaj skupaj z ostalimi ministr- be enotne davčne stopnje, ki bi pre- stvi poskusili rešiti v doglednem ča- cej dvignila cene storitev v gostin- su. “Predsednik vlade in gospo- stvu in turizmu. Na drugi strani pa bi darski minister imata do turizma, ki bil prihranek iz zmanjšanja obdavči- Sloveniji prinaša deset odstotkov tve plač v tem sektorju minimalen, BDP, pozitiven odnos. Na zaposle- saj so delavci – v Sloveniji jih je v nih na direktoratu pa je, da to na- turizmu zaposlenih 60 tisoč – slabo NA SESTANKU Z DIREKTORJEM DIREKTORATA ZA TURIZEM mag. Marjanom Hribarjem klonjenost izkoristimo,” je zaključil plačani, k čemur deloma pripomore (na fotografiji desno) je direktor LTO Sotočje Tolmin Janko Humar gosta seznanil s težavami, Hribar. nižja stopnja njihove izobrazbe. Hri- ki pestijo turistične ponudnike v Posočju. Sestanku je prisostvoval tudi Marko Podrekar bar je povedal, da bo novi zakon od- (levo) z Ministrstva za gospodarstvo. Besedilo in foto: Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Podjetja in razvojni program So~a 2006 ( 16 )

Že od vsega začetka izdelujemo Konkurenca v Evropi obstaja. Po- valjčke iz karbidnih trdin. Potem smo javlja se tudi v Koreji, na Kitajskem … začeli izdelovati še orodja za elektro- A zaenkrat še nismo zaskrbljeni. Pro- termično industrijo. Na tem področju izvajamo za znanega kupca. smo eno od dveh podjetij na svetu. Poleg tega se naši valjčki, ki se Lahko se pohvalim, da smo Švede uporabljajo v proizvodnji, zelo hitro celo prehiteli, saj smo proizvodnjo obrabijo in jih je treba obnavljati. Če dodelali in jo računalniško nadzira- jih nekdo kupi v Južni Koreji ali na mo. Kitajskem, jih ne bo pošiljal v obnovo Sedaj bomo osnovni proizvodni tako daleč, ampak jo bo prisiljen or- program razširili z dvema novima ganizirati v bližini. programoma: mikroorodja z nosilci Kateri so vaši glavni trgi? in valjčki za obdelavo betonskega Pojavljamo se tam, kjer nastopajo železa. Za te potrebe smo nabavili železo, baker, aluminij … Naši glavni novo opremo, ki je vredna več trgi so v Evropi in Ameriki, še pose- 100.000 € in zaposlili tri nove delav- bej Latinski, kjer je veliko rudnikov ce. Začetne investicije so pri nas res ATOMAT KOBARID je prvo podjetje, ki se je preselilo v novo kobariško obrtno cono. Sredstva in predelave železa. Nekaj izvažamo velike. razvojnega programa Soča 2006 so vložili v izgradnjo objekta. Foto: Mateja Kutin tudi na Japonsko. V Evropi največ prodamo v Skandinavijo, kjer veliko Naši izdelki so iz karbidne trdine. naša nova hala polna strojev, bo to zaposlovali kadre z vedno višjo izo- predelujejo posebno jeklo. Izdelani morajo biti natančno in iz tedensko pomenilo en odvoz izdel- brazbo. Že sedaj smo namenili pro- Večino izdelkov izvozimo, saj je kakovostnih materialov, saj se upora- kov. store za razvoj. Imamo vzpostavljeno bljajo v zelo težkih pogojih: v jeklar- domači trg za našo proizvodnjo maj- virtualno povezavo z Italijo, kjer na- stvu, predelavi bakra, aluminija in Leta 2005 ste se vključili v program hen. Doma imamo samo dva kupca. črtujejo nove izdelke, in tako se lah- železa. Zdržati morajo visoke toplot- Soča 2006. Kako so vam ta sredstva ko enakovredno vključimo v projekti- Katere cilje ste si zastavili? ne in mehanske obremenitve. Mate- pomagala? ranje. Podjetje mora rasti! Doslej nas je rial (karbidna trdina) je zelo drag. Denar smo porabili pri izgradnji Počasi bomo uresničili tudi zapo- omejevala prostorska stiska. Sedaj Nastane tako, da se zmeša karbidni novega objekta. Res je šlo le za maj- slitve, ki jih predvideva program Soča smo te težave odpravili in imamo prah različnih kovin (razmerje je od- hen delež celotne investicije (nekaj 2006. Tri delavce smo že zaposlili. možnost, da povečamo število pro- visno od kasnejše uporabe izdelka) manj kot pet odstotkov), vendar je Preden se bo triletno obdobje izteklo, gramov, zaposlimo nove delavce … in se ga pod zelo visokim pritiskom vsaka pomoč dobrodošla. Soča nam Moramo pa tudi stalno izboljševati jih bomo zaposlili celo več, kot smo stisne, da postane kompakten. Po je pomagala “naplaviti” zidove. De- tehnologijo. Naš cilj je, da bomo čez napisali v prijavi na razpis. Nad kadri mehanski predobdelavi sledi sintra- nar, ki smo ga s tem privarčevali, nekaj let stroje, ki jih imamo danes, sem pozitivno presenečen. Pred le- nje v peči, kjer se karbidi med seboj smo že vložili v tehnološko opremo. odpeljali proč in pripeljali popolnoma tom dni sem bil skeptičen, da bom spojijo. Tak material mi naročimo in Naložba v objekt je sedaj končana. nove, boljše, zmogljivejše, na višji te- sploh dobil zadostno število strokov- nabavimo pri specializiranem dobavi- V roku enega leta načrtujemo, da hnološki ravni. Moramo misliti in se nega kadra, sedaj pa ponudbe kar telju ter ga nato obdelujemo izklju- bomo izpeljali še eno, ki bo finančno razvijati v to smer! Mislim, da ima prihajajo. čno z brušenjem. enako zahtevna. Vložili bomo v nove strojništvo še možnosti. Naša proizvodnja količinsko ni ve- tehnologije in nova znanja. Kako gledate na konkurenco? Ome- Na koncu bi se rad zahvalil vsem lika in za prevoz ne rabimo nobenih Upam, da se bomo razvijali v sme- nili ste, da delu vaše proizvodnje sodelavcem in sodelujočim v proje- tovornjakov. Doslej smo vse prepeljali ri izboljševanja tehnologije, izdelova- konkurira le eno podjetje. Kako je ktu za uspešno sodelovanje. z osebnim avtomobilom. Tudi ko bo nja novih izdelkov in da bomo tudi z drugimi izdelki? Pogovor pripravila: Mateja Kutin

Utrinki

S POVEZAVO JAM ZASEDLI Jamo BC4 so prvi odkrili Poljaki je skrbel Zdenko Rejec, ki je celo- DRUGO MESTO NA SVETU leta 2003, ki pa so odkritje spretno ten sistem tudi kartiral. Brez sodelo- Bovec – Bovška je z velikimi črkami skrivali. Ni minilo veliko časa, ko so vanja moderne tehnologije bi bilo zapisana na svetovni jamarski zem- jo našli tudi slovenski jamarji, ki so odkritje zelo oteženo. Sledila je dvaj- ljevid. Kraški svet in visoke gore po- staknili poljske koordinate. Sledilo je seturna krstna odprava skozi jamo nujajo idealne razmere. Jam in bre- kopanje skozi ozke prehode in opre- (slovensko-italijanski naveza), v ka- zen je tu zelo veliko. Želje jamarjev mljanje ožin. Veliko delo so pri tem po novih senzacionalnih odkritjih so opravili člani Jamarske sekcije zgornji vhod - brezno BC-4 tokrat obrodile sadove, saj se jim je Planinskega društva Tolmin (JS n. v. 1730 m večletno raziskovanje še kako izpla- PDT). V sodelovanju z Italijani Grup- čalo. Tik pred novim letom 2005 so po grotte Breschia so vztrajno bili priča velikemu dogodku. Uspeli kopali in iskali možne prehode. De- BC-4 so namreč povezati jamo Mala Boka jan Ristič, član JS PDT, je povedal, in BC4 v sistem Mala boka–BC4, da so pri iskanju prehoda uporabili kar je nov mejnik v raziskovanju jam računalniško tehnologijo, za katero na Kaninskem pogorju. Odkritje 1297 m pomeni, da lahko vstopimo v jamo BC4 na nadmorski višini 1.730 m, točka povezave Male Mala Boka Boke in brezna BC-4 izstopimo pa iz jame Mala Boka na spodnji vhod - Mala Boka 433-ih metrih. S tem odkritjem se je n. v. 433 m jama v svoji kategoriji zapisala na 2. 100 m 1000 m mesto na svetu. IZTEGNJENI PROFIL MALE BOKE, januar 2006, JS PD Tolmin

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Utrinki ( 17 )

TEČAJA PRIPRAVE JEDI IZ JAGNJETINE so se udeležili kuharji iz devetih bovških gostiln. DEL UDELEŽENCEV ŠTUDIJSKEGA KROŽKA 100 LET BOHINJSKE PROGE je železnico Tečaj je bil izveden v okviru Razvojnega programa podeželja, vodil pa ga je kuharski mojster raziskoval skozi objektiv fotoaparata. Rezultat njihovega dela je bila fotografska razstava, ki Robert Mrzel iz Kranja. so jo postavili v avli Kinogledališča Tolmin. Foto: Lola Červ

PRIPRAVLJALI SO katerimi se lahko povzpnejo nad kla- skupno reševanje težav. ga krožka, ki je bil razdeljen na dva JEDI IZ JAGNJETINE sično pripravo. Pokazal jim je, kako Na tem področju v prihodnje torej dela. Osem udeležencev je s pomo- je mogoče porabiti vse dele jagnjeta čaka še kar nekaj dela. Ker pa se z čjo Romine Hočevar iz studia Foto Bovec – Ovčereja kot glavna kmetij- na način, prilagojen gostinski upo- Červ spoznavalo teorijo fotografije. ska panoga in gostinstvo kot ena delom daleč pride, ne izključujemo rabi. možnosti, da Bovška postane meka Že takoj pa so si bili enotni, da bodo perspektivnejših panog turizma na svoj trud pokazali tudi širši javnosti Bovškem z roko v roki. Posoški Kuharskemu delu je sledila degusta- za gurmane, ki radi okušajo cija, na katero so bili povabljeni last- jagnječje specialitete. in se odločili postaviti razstavo. Na razvojni center je v sodelovanju z njej smo si lahko ogledali železnico, Občino Bovec v petek, 17. febru- niki gostiln in ovčerejci z območja Besedilo in foto: Peter Domevšček bovške občine. Prvo tovrstno druže- kakršno poznamo danes. Kljub arja, organiziral tečaj priprave jedi iz barvitosti na eni strani pa marsikdo jagnjetine. Namen tečaja, ki je nje je pokazalo, da je zanimanje za promocijo jagnjetine s strani gostin- @ELEZNICA SKOZI OBJEKTIV še vedno prisega na romantičen potekal v bovški Dobri vili, je bil cev in ovčerejcev veliko. Udeležba Tolmin – V avli Kinogledališča spomin na črno “čufarco”. Razstava prikazati kuharjem moderne prijeme na degustaciji je bila številčna. Po- Tolmin je bila 12. januarja odprta tako ponuja vsakega malo, združuje pri pripravi jagnjetine. Pokušnja na kazale so se tudi težave, s katerimi razstava fotografij z naslovom Želez- sedanjost s preteklostjo. tečaju pripravljenih jedi je bila na- se srečujejo tako eni kot drugi. Ov- nica skozi objektiv. Postavili so jo Drugi del študijskega krožka je pote- menjena povezovanju bovških go- čerejci morajo za prodajo jagnjetine udeleženci študijskega krožka 100 kal v Podbrdu, kjer so udeleženci stincev in ovčerejcev. na trgu opraviti zakol v klavnicah, kar let Bohinjske proge, ki ga je organi- brskali za starimi fotografijami. S Tečaj je bil izveden v okviru progra- podraži končni proizvod – meso. ziral Posoški razvojni center, sofi- tem so prispevali svoj del k posta- ma za razvoj podeželja, vodil pa ga Gostinci pa se srečujejo s strukturo nanciralo pa Ministrstvo za šol- vitvi razstave v osnovni šoli v Pod- je kuharski mojster Robert Mrzel iz gostov, ki ni preveč naklonjena stvo in šport. brdu (več o tem smo pisali že v prej- Kranja. Udeležili so se ga kuharji iz jedem višjega cenovnega razreda. Leto 2006 zaznamuje 100-letnica šnji številki EPIcentra). Kasneje naj devetih bovških gostiln, ki so bili nad Vendar se je na tečaju izkazalo zani- izgradnje Bohinjske proge, ki je bi se obe razstavi selili v prostore šefom kuhinje navdušeni. Ta je želel manje za nadaljnje delo tako za Baški grapi pustila neizbrisen pečat. železniške postaje v Podbrdu. tečajnike naučiti novih prijemov, s promocijo jedi iz jagnjetine kot za Železnica je bila tudi tema študijske- Mateja Kutin

Utrinki teri sta bila tudi dva člana PD Tol- kjer se lahko okrepčajo in prespijo. čenja v letu 2006 z novim sklopom Prva brezplačna fotografska delavni- min, Andrej Fratnik in Samo Cuder. Sam sistem spremlja zelo veliko delavnic, namenjenih ljubiteljskim ca se je navezovala na pustovanje v Potep skozi sistem je zelo zahteven ožin, a dve sta prav res ozki, zato fotografom. Vsebina delavnic je te- Drežnici, kjer so poleg številnih sta- sta dobili tudi svoje ime. in je primeren le za izkušene jamar- matska, saj želijo z njimi zbrati gra- rih običajev ohranili tudi starosvetno Ljubezenska je sicer kratka, le 40 je. Ponavadi se začne z odkopa- divo, vezano na naravne posebnosti pustovanje. Najbolj znane so maske cm, a zato zelo ozka, okoli 20 cm. in kulturno dediščino parka. Delav- te grd’ga, ki se trudijo zadržati mraz vanjem s snegom zasutega vhoda. Še težje si predstavljam lezenje sko- nice bodo potekale pod mentor- zimskih dni. Seveda pa so tu še te Sledi 900 m vertikalnih aktivnih zi Nutella Killer, ki ima podoben stvom fotografa Jožeta Miheliča, lepi, ki obiščejo sleherno hišo v vasi brezen, ki so med seboj povezane z premer, a se vleče kar 4 metre. ožinami. Najgloblje brezno meri vodje službe za izobraževanje in in prinašajo pomlad ter dobro letino. Tako smo skupaj z jamarji prilezli kakih 200 m. Ko opravijo z vrtogla- naravovarstveno vzgojo TNP. Kot so “Poleg omenjenih sta zanimivi tudi skozi glavni rov, dolžine 4.997 m in vimi višinami brezen, se jamarji sre- nam sporočili iz TNP-ja, lahko na maski ‘Petelinarja’, ki sodeluje v 1.297 m nadmorske višinske razli- tematskih delavnicah sodelujejo koledniški povorki, in ‘Rezjana’, ki čajo s starimi podornimi galerijami in ke. Celoten izmerjen sistem Mala med ‘Cigojnarji’ predstavlja zgodo- podzemnimi kanjoni. Najdaljši kan- Boka–BC4, pa danes meri kar fotografi z analognimi ali digitalnimi jon Akob je dolg 600 m in je zelo 8.168 metrov. fotoaparati, skratka vsi, ki imajo po- vinski lik potujočega ‘mojstra za vse’ iz bližnje Rezije. Drežniški pust težko prehoden, saj je vertikalno Peter Domevšček sluh in spoštovanje do zanimivih presekan s številnimi brezni. Pri od- posebnosti kulturne dediščine in ima posebno vrednost, ker nima krivanju povezave je ta kanjon zelo narave prostora Julijskih Alp. Zbrano turistično promocijskega značaja, oteževal delo in samo napredova- TEMATSKE DELAVNICE ZA fotografsko gradivo bodo po zaklju- ampak je avtentična vaška priredi- nje. Na koncu kanjona, ki je odda- LJUBITELJE FOTOGRAFIJE čeni delavnici razstavili na tematskih tev, s katero vas živi že stoletja,” so ljen 7 km od vhoda v Malo Boko, pa Zgornje Poso~je – Javni zavod razstavah v Malem info središču še zapisali v izjavi za javnost. so si jamarji postavili skromen bivak, Triglavski narodni park (TNP) pri- TNP-ja na Bledu. Tatjana Šalej Faletič

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Iz ob~inskih uprav ( 18 )

Ob~ina Bovec

Bov{ki ob~inski svet je letos pohitel in prvi v Zgornjem Poso~ju sprejel predlog prora~una za leto 2006. Skupna vi{ina prihodkov za leto 2006 zna{a 1.156.075.000 tolarjev, odhodki pa {tejejo 1.341.068.784 tolarjev.

SPREJET PRORA^UN ZA LETO 2006

Komunalne ureditve Največja letošnja občinska investicija, vredna 130 milijonov SIT, bo dokončna ureditev kanalizacije in čistilne naprave na Žagi, s katero so začeli lan- sko jesen. Občina Bovec bo v ta namen pri Javnem skladu RS za kreditiranje okoljskih naložb najela 80 milijonov SIT dolgoročnega posojila. Komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč bodo namenili 134 milijonov SIT. Postavka zdru- žuje sanacijo komunalne infrastrukture po potresu, BOVŠKI GASILCI bodo lahko letos nabavili novo opremo NOVA TRGOVINA bo zrasla na mestu nekdanjega hotela ureditev trga v Bovcu, tako imenovane Koroške in uredili prostore nad garažami gasilskega doma. Golobar. vasi, parkirišča pri kulturnem domu, bovškega pokopališča, rušenje zidu pri župnišču in s tem Bov~anom ob prazniku nova trgovina širitev ceste ter komunalno opremljanje zemljišč v Z občinskim praznikom bo junija v Bovcu vrata Logu pod Mangartom, na katerih bodo po uniču- odprla nova samopostrežna trgovina. Investitor bo jočem plazu leta 2000 zgradili nove hiše. tolminsko trgovsko podjetje, ki ima v rokah sedanji market v središču mesta. Ta potrebam Bovčanov Ureditev cest in poslovne cone in številnih turistov ne zadošča več, zato so se ga odločili nadomestiti z novim, večjim. V cesto Rupa do križišča z obvoznico bo šlo 78 Novo trgovino nameravajo urediti na mestu nek- milijonov SIT potresnega denarja, ki jih bodo pora- danjega poslovnega objekta Golobar. Z deli bodo bili za preplastitev ceste, menjavo meteorne kanali- začeli, ko uredijo potrebno dokumentacijo, s čimer zacije in tamkajšnjega odseka vodovoda (delno) se trenutno ukvarjajo. Ker velikost zazidljive povr- ter za ureditev javne razsvetljave in pločnikov. Po- šine na tej lokaciji investitorju najprej ni povsem rušili bodo stari most čez potok Gereš in postavili MENJAVA STREHE NA BOVŠKI OŠ bo Občino Bovec stala 24 mio SIT. ustrezala, je zaprosil za odobritev gradnje nekoliko novega. večjega objekta. Občinski Odbor za okolje, prostor V zaključni fazi je urejanje poslovne cone v Bov- in gospodarjenje z nepremičninami je imel glede cu, ki bo predvidoma končana do poletja. Zanjo nje spominskega parka okolice trdnjave Kluže. tega pomisleke. Razpoložljiva površina, ki jo še bodo porabili 26,5 milijonov SIT. Občina Bovec bo za delovanje Posoškega razvoj- dopušča ureditveni načrt, naj bi bila za potrebe Sanacije in novogradnje brvi – večinoma čez re- nega centra (PRC) namenila 3,5 mio SIT, za vode- Bovca preskromna. Težavo se je trgovsko podjetje ko Sočo – bodo občino stale 16 milijonov SIT. nje Regijske razvojne agencije pa bo PRC ob bovške odločilo rešiti tako, da bo v lokacijo vneslo tudi Če bodo na razpisih uspeli pridobiti evropski občine prejel dodatnih 770.000 SIT. sosednji objekt in tako pridobilo prodajno povr- denar, bodo uredili dostopne poti do kmetij in šino. Na voljo bo 50 kvadratnih metrov skladišč, planšarij na planini Božca, ki se jih bodo razveselili dodatni prostori in 430 kvadratnih metrov prodaj- Največje investicije SIT tudi kolesarji. v letu 2006 (v mio) nih površin. Slednje bodo po standardnem vzorcu trgovin zapolnili z živili, mesnico in delikateso. Kanalizacija in čistilna naprava Žaga 130 Re{evanje stanovanjskih te`av Po besedah vodje Oddelka za okolje in prostor Ob- Občina bo z 90 milijoni SIT pokrila stroške na- Komunalno opremljanje stavbnih zemljišč 134 čine Bovec Ivana Černilogarja bo “s tem mesto mestitev za v obeh potresih prizadete občane, ki Stroški namestitev (potresa 1998 in 2004) 90 Bovec pridobilo primerno trgovsko ponudbo za so se morali začasno izseliti iz svojih bivališč, 30 Ureditev ceste Rupa 78 sedanje potrebe in tudi za daljše časovno obdobje”. milijonov SIT pa bodo porabili za popotresno ob- Spominski park okolice Kluž 48 Obenem se bodo lotili reševanja težav s parkira- novo občinskih stanovanj. Obnova občinskih stanovanj v Bovcu 30 njem v tem delu Bovca, tako za trgovino kot za S skoraj 33 milijoni SIT bodo zagotovili nakup ostale javne potrebe. Investitor je po Černilogar- Urejanje obrtne cone Bovec 26,5 gasilske opreme in uredili prostore nad garažami jevih zagotovilih pri dogovarjanju pokazal pri- OŠ Bovec – novogradnje in adaptacije 26,5 gasilskega doma, kjer bo že letos delovala Lokalna pravljenost, da v sklopu izgradnje trgovine uredi akcijska skupina (LAS) Bovec. Vodovod Plužna 19,5 tudi parkirišče pred bližnjim kulturnim domom. Menjava strehe na bovški osnovni šoli bo stala Ureditev prostorov v gasilskem domu 18 Dodatna prednost novega objekta bodo mansardni 24 milijonov SIT. Aprila bo znano, ali bo Občina Nakup gasilske opreme 14,85 apartmaji nad nakupovalnim delom, in sicer na Bovec uspela na razpisu Norveškega sklada in si Ureditev brvi – novogradnje in obnove 16 površini približno 400 kvadratnih metrov. Pripravila: Špela Kranjc tako zagotovila približno 41 milijonov SIT za ureja- Dostopne poti na planini Božca 13 Foto: Peter Domevšček

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Iz ob~inskih uprav ( 19 )

Ob~ina Kobarid

Pri~akovanja, da bomo v novo leto vstopili po~asi, so se izjalovila, saj smo takoj za~utili resni~nost, ki nas s svojim tokom nosi sem in tja. Na ravni ob~inske uprave je delo usmerjeno v pripravo in usklajevanje ob~inskega prora~una in kot `e mnogokrat doslej se zaradi razli~nih interesov kre{ejo iskre.

eto, ki je pred nami, se je že januarja odprlo teklo leto in postavimo nadaljnje cilje.” Z zadovolj- z vsemi potrebami in načrti, ki bodo letos stvom je dodal, da se je v Kanalski dolini politično L zaznamovani z jesenskimi lokalnimi volitva- ozračje izboljšalo; dokaz so tudi vse pogostejši mi. Skozi leto bomo spremljali pesnika Simona napisi v slovenskem jeziku. Gregorčiča, ki nas je fizično zapustil pred stotimi Ostaja pa mnogo nerešenih težav, na katere so leti, ostaja pa njegova lirična in preroška duša, ki opozorili v popoldanskem delu srečanja, ko so se se nas vedno znova dotakne z isto izpovedno mo- predstavniki krovnih organizacij Slovenske kultur- čjo. Dogovori, priprave, usklajevanja in prireditve no gospodarske zveze in Sveta slovenskih organi- v počastitev pesniku se in se bodo dogajale po zacij sestali s predsednikom Državnega zbora Re- vsem Posočju in Primorskem, pa tudi v širšem slo- publike Slovenije Francetom Cukjatijem. Še vedno venskem in zamejskem prostoru. Občina Kobarid ostaja nerešena vidljivost slovenske televizije. Upa- bo svoje dejavnosti v zvezi s 100-letnico spomina jo na pomoč Slovenije pri preprečitvi postavitve na pesnika usmerila na jesenski čas ter jih združila električnega daljnovoda Okroglo–Videm, za kate- s praznovanjem občinskega praznika. rega menijo, da bi ljudem povzročil zgolj škodo, Poleg nizkih temperatur in obilice snega, je ja- in pri postavitvi kulturno-športnega večnamenske- nuar obeležilo kar nekaj dogodkov, ki so vredni, ga centra. Na popoldanskem srečanju so Cukjatija da jih predstavimo. prosili tudi za pomoč pri uveljavljanju predlaganih amandmajev k zakonu o odnosih RS s Slovenci Bili in ostali prijatelji zunaj njenih meja. Cukjati je kot slavnostni govor- V začetku januarja so načelnik Upravne enote nik na prireditvi poudaril, da so “manjšine boga- Tolmin Zdravko Likar ter trije posoški župani Pa- stvo, zato jim tudi evropska ustavna pogodba na- vel Gregorčič, Ernest Kemperle in Danijel Krivec TRADICIONALNO 36. NOVOLETNO SREČANJE – Na sre- menja posebno pozornost. Odnos države do manj- čanju je Zdravko Likar profesorju Vilijemu Cernu za zaslu- na 36. novoletno srečanje povabili Slovence iz žno delo v zamejstvu izročil Gujonovo priznanje. Foto: Mate- šin je eden glavnih kriterijev njene demokratičnosti Videmske pokrajine in Posočja. Srečanje je privabi- ja Kutin in civilizacijske ravni.” Povedal je, da je čutiti na- lo precejšnje število gostov, ki so najprej prisluhnili predek v odnosu držav, tudi Italije, do manjšin, programu, nato pa z druženjem nadaljevali v Hote- V nadaljevanju je Rudi Bartaloth, predsednik čeprav so slovenske manjšine šele na poti uresni- lu Hvala – Restavraciji Topli val. Slovenskega kulturnega središča Planika iz Kanal- čevanja svojih pravic. Strinjal se je, da mora mati- Župan občine Kobarid Pavel Gregorčič se je v ske doline poudaril, da je srečanje tradicionalno čna država pri tem pomagati, in izrazil upanje, da svojem nagovoru dotaknil meje, ki fizično počasi druženje prijateljev in znancev, ki sooblikujejo se bodo težave manjšin čim prej rešile, saj “verja- izginja, ostaja pa meja med narodi, ki se preobli- območje, na katerem živijo, in ohranjajo kulturo mem v pravno državo naših evropskih sosed in pre- kuje v sožitje med kulturami. in jezik. “Srečanje je priložnost, da pregledamo pre- pričan sem, da se bodo razmere pospešeno uredile.”

Utrinki

JUBILEJNO LETO KOBARI[KIH GASILCEV vec, Kobarid in Tolmin v enotno občino Tolmin so Izpostavil je obnovljene gasilske domove, se z letom 1962 tudi GZ združile v Občinsko GZ sodobno gasilsko reševalno tehniko, primerno Kobarid – S slovesno prireditvijo so 23. decem- Tolmin. V tem obdobju so gasilce pred velike pre- izobražen operativni kader, učinkovitost ob inter- bra lani obeležili 50. obletnico delovanja Gasil- izkušnje postavile številne naravne nesreče, naj- vencijah in aktivnosti v občinskih dejavnostih. Po ske zveze (GZ) Kobarid. Svečanosti so se poleg hujši pa sta bili potres leta 1976 in požar na Stolu njegovem je ugled organizacije dvignila prav nji- njenih članov in drugih gostov udeležili tudi koba- leta 1988. “Prelomni trenutek, po katerem bele- hova “hitra, koordinirana in strokovna pomoč riški župan Pavel Gregorčič, član predsedstva žimo neizmerno sprostitev ustvarjalne energije, prizadetim v velikih naravnih nesrečah, ki so na Gasilske zveze Slovenije (GZS) in regijski predse- ki je doprinesla h kakovostnemu napredku ga- območju naše občine še posebej pogoste in dnik Ivo Krušec, poveljnik GZ Tolmin Jože Daks- silstva na Kobariškem, je bil 23. maj 1996, saj raznovrstne”. Obljubil je, da bodo pri GZ svojo kobler, zbiratelj zgodovinskih virov o gasilstvu na je bila na ta dan v soglasju in s pomočjo Obči- humanitarno in prostovoljno dejavnost razvijali še Primorskem Rudi Rustja. ne Kobarid spremenjena dotedanja organizacij- naprej. Obenem bodo kot do sedaj spodbujali Predsednik GZ Kobarid Darko Gregorčič je nav- ska oblika v GZ občine Kobarid z društvi Bre- tudi operativno intervencijsko pripravljenost, stro- zoče v svojem govoru seznanil z organizacijskimi ginj, Drežnica in Kobarid,” je dejal Gregorčič. kovno usposabljanje in izobraževanje gasilskega spremembami Zveze skozi različne ureditve in Zveza je za svoje delovanje prejela več priznanj kadra, požarno preventivo, administrativne zade- orisal njeno delovanje v polovici stoletja. Občin- družbene skupnosti, napredek gasilstva na Koba- ve, delo z mladimi in veterani, spodbujali bodo sko GZ Kobarid so namreč ustanovili na praznik riškem pa je po Gregorčičevih besedah v zadnjih ohranjanje gasilske dediščine in sodelovanje z gasilstva, 29. maja 1955. Z združitvijo občin Bo- letih viden na vseh področjih njihovega delovanja. drugimi zvezami.

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Iz ob~inskih uprav ( 20 )

Svoj slavnostni govor je zaključil z prizadevanja in povezovanje Sloven- davanje je vodila doktorica splošne se mu ni treba za nič prizadevati. Ra- besedami: “Naj bo tudi tokratno 36. cev z obeh stani meje. medicine Enisa Demšar. Marca pri- zvajencu težave sproti rešujejo starši. novoletno srečanje Slovencev Videm- čakujemo še dve predavanji s tega Ko se v življenju le sreča z njimi, se ske pokrajine in Posočja zlat kamen- Kako ohraniti zdravje področja in vas prav prisrčno vabi- znajde v nerazrešljivem položaju. Ker ček v mozaiku prijateljskih mednaci- Že lansko leto je v Domu Andreja mo, da se jih v skrbi za svoje zdravje se s težavami ne zna soočiti, se onalnih odnosov, kamenček v mav- Manfrede v Kobaridu potekal niz tudi udeležite. ustvarijo idealni pogoji za beg, ki pri- rično bogatem mozaiku nacionalno zdravstvenih predavanj z različnih peljejo v odmik od realnosti in poten- pestre Evrope”. področij zdravstvene oskrbe, ki so bi- Visoka cena cialno v svet omame skozi različna Na srečanju je Likar izročil Gujo- la dobro obiskana. Letos se nam obe- za trenutek omame sredstva. Čeprav starši z ljubeznijo novo priznanje, ki ga vsako leto po- ta nekaj takšnih srečanj in eno prvih Občina Kobarid je konec januarja počnemo marsikaj za svojega otroka, deljujejo za zaslužno delo v zamej- v letošnjem letu je pripravilo Društvo pripravila okroglo mizo z naslovom jim prav tako pogosto onemogo- stvu. Letos ga je prejel profesor Vili- za zdravje srca in ožilja Slovenije z Visoka cena za trenutek omame, ki čamo, da bi postali samostojni in od- jem Cerno iz Barda za dolgoletna naslovom Kako ohraniti zdravje. Pre- se je je udeležilo okoli 50 poslušal- govorni odrasli. Vzgoja otroka je ena cev, med katerimi smo opazili pred- najpomembnejših in najtežjih nalog vsem zaskrbljene starše, pogrešali pa staršev in družbe v celoti, saj ustvar- predstavnike mlajše generacije. O jamo prihodnost našega planeta. različnih zasvojenostih so spregovo- Vprašanja prisotnih so se vrtela rili trije uveljavljeni strokovnjaki s te- predvsem okoli vzgoje in načina spo- ga področja. Dr. Bernard Spazza- razumevanja z mladimi ter dejstva, pan, psihiater in vodja centra za da morata oba starša biti soglasna v zdravljenje odvisnikov v Novi Gorici, svojih odločitvah. Časi družini niso je predstavil iskanje užitka v prepove- najbolj naklonjeni, zato je toliko bolj danih drogah. Ob tem ni pozabil po- pomembno, da znamo mladega člo- hvaliti kobariškega župana Pavla veka usmeriti v dejavnosti, ki mu pri- Gregorčiča, ki sodi med redke župa- našajo zadovoljstvo, in da ga sezna- ne, ki se udeležujejo takšnih prire- nimo z odgovornostjo do sebe in ditev. V nadaljevanju je spregovoril družbe. V hitrem tempu, ki ga prina- dr. Miha Kramli, terapevt in vodja ša globalizacija, je mlad človek pre- ambulante za zdravljenje odvisnikov puščen šolskemu vzgojnemu siste- v Novi Gorici, ki je zbrane poučil o mu, ki še vedno ne vidi posameznika znakih delujoče in nedelujoče druži- in njegovih potreb, ter družbi, kjer ne. Psiholog in psihoterapevt dr. Bog- je pomembno dokazovanje moči. dan Žorž je predstavil negativne po- Prav v tej borbi marsikdo klone, saj NAZOREN PRIKAZ TEŽE BREMENA – na pobudo dr. Kramlija so udeležencem na sledice modernega standarda. je prizadevanje za tako imenovano praktičen način prikazali, kako najrazličnejši pritiski in stresne situacije vplivajo na Ker zasvojenost ni obšla niti naših vrednoto nove družbe – denar – mno- človekove odzive. Foto: T. Š. F. krajev – še več, prisotna je celo v tak- gokrat neuspešno. In ustvarjeni so šni meri, da lahko govorimo o širšem pogoji za umik – umik v svet omame Utrinki vplivu na okolje – je prav, da si pred in užitka, v svet, kjer je en sam go- tem ne zatiskamo oči in težav ne spodar – mamilo. In tako smo znova odlagamo na rob. Uživanje prepove- pri vprašanju vrednot in dejstvu, ki Ob tej priložnosti je župan Gregor- kovanje GZS. Kulturni del prireditve danih drog je ena od težav, prav tako ga vsi čutimo in zanj vemo … Bomo čič GZ Kobarid podelil zahvalo obči- so sooblikovali Oktet Simon Gre- pomembno in prisotno, morda še vendarle kaj spremenili? gorčič in citrar Sandi Manfreda. ne Kobarid, iz rok predsednika regij- dalj časa, pa je uživanje legalnih sub- ske zveze Krušca pa so prejeli odli- Špela Kranjc stanc, ki so prešle v stanje zasvoje- Prireditve v mesecu kulture nosti; s tem mislimo predvsem na Januarja so se dogajale priprave na alkoholizem. mesec kulture. V kobariški občini se Užitek je pomemben dejavnik pri že nekaj let zapored vsak konec te- dobrem počutju, vendar ga zaradi dna v februarju zvrstijo kulturne različnih izkušenj zlahka izrabimo in prireditve, s katerimi obeležimo kul- prekoračimo mejo ter se ujamemo v turni praznik. Letos smo prisluhnili stanje, ki ga nekaj časa nadgrajujemo arheološkemu predavanju dr. Draga- z različnimi substancami. Te posta- na Božiča o zakladnih najdbah oro- nejo nujno potrebne za doseganje dja v dolinah Soče in Vipave, si ogle- stanja vzvišenosti do trenutka, ko se dali satirično komedijo Darka Koma- nam življenje podre in izgubi svoj ca Uglaševalec, uživali v odlični foto- smisel. Ob iskanju užitka sta po- grafiji Edija Raspeta, spremljali revijo membni pozitivna izkušnja in vzgoja pevskih zborov v kulturnem domu (zgled), ki mladega človeka seznani in v Breginju prisluhnili tradicional- s pravimi vrednotami in ga pripravi nemu srečanju kulturnikov z obeh na samostojno življenje. strani meje. Nadaljevanje več kot dve uri tra- jajoče okrogle mize je steklo v smeri Kulturno ustvarjanje u~encev vzgoje in načina dela z otrokom. Dr. Slovenskemu kulturnemu prazni- OB 50. OBLETNICI DELOVANJA GASILSKE ZVEZE KOBARID je župan Pavel Gregorčič zvezi podelil zahvalo Občine Kobarid, iz rok predsednika regijske zveze Iva Krušca pa so Žorž je izpostavil razvajenega otroka, ku so se skupaj z Občino Kobarid prejeli odlikovanje GZS. ki mu že v mladosti omogočimo, da poklonili tudi učenci OŠ Simona

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 21 )

Gregorčiča Kobarid. Na predvečer OŠ Bovec in mladi člani Beneškega navade in združuje pogansko in no- Kot vidite, je bilo dogodkov v praznika so v kulturnem domu pri- gledališča. Skupni nastop je nastal vodobno. Zimo so tako preganjali v Občini Kobarid več kot dovolj in pravili dogodek, na katerem so se na poletni gledališki delavnici v Stru- Drežnici, Drežniških Ravnah, Magoz- vsakdo je lahko našel nekaj zase. Pa spomnili velikih mož, Franceta Pre- njanu, ki jo je organiziral Zavod za du, Jezercah, Koseču in drugod. vendar se vedno najde kdo, ki v šerna in Simona Gregorčiča, ki sta slovensko izobraževanje in dvojezi- Vreme je zagodlo le Livčanom; zaradi množici ne vidi dalje od svojega no- pomembno zaznamovala našo čna šola iz Špetra, vodil pa režiser dežja je letošnji, sicer tradicionalni, su. Tudi to je del sprejemanja sveta preteklost ter vplivala na Slovence. Marjan Bevk. Pust na meji odpadel. in drugačnosti, s čimer pa mora vsak Kobariški osnovnošolci, od najmlaj- Sproščujoče pustne zabave so zva- posameznik najprej razčistiti pri sebi. ših do tistih malo starejših, in učenci Pustno obarvani ~as bile na plano takšne in drugačne ma- Ko se ozremo po dogajanju v svetu, glasbene šole so se predstavili v pe- Druga polovica februarja v naši ske ter spravile ljudi izza zapečka v moramo priznati, da nam je pravza- smi, besedi in glasbi. Ob koncu kul- občini je pustno obarvana. Večina upanju, da bomo pregnali zimo, ki prav kar dobro … turnega dogodka so s plesom, gibom, prireditev je tradicionalnih, z arha- je letos še posebej ostro zarezala v Besedila pripravili: Nada Pajntar, Občina besedo in pesmijo nastopili še učenci ično podobo, ki že stoletja ohranja kosti. Kobarid, in Mateja Kutin

KOBARIŠKI OSNOVNOŠOLCI so se na predvečer slovenskega kulturnega praznika s kultur- RAVENSKI PUSTOVI so tudi tokrat kljub dežju zganjali norčije. Ustavilo jih ni niti močno de- no prireditvijo spomnili pomembnih mož, ki sta pisala našo preteklost. Foto: Mateja Kutin ževje. Foto: Peter Domevšček

Utrinki

[KOBERNE OSVOJIL BAL ZA ne, ki je s 6,5 točkami zasedel 5. sicer dolgoletni član DKB. Sprejeli izgradnje železnice po Baški grapi MEDNARODNEGA MOJSTRA mesto, 7. je bila Simona Uršič (6,0 in potrdili so program dela, ki vklju- in vse pozval k sodelovanju. Povabi- točk), 9. Mateja Uršič (tudi 6,0 čuje turnirje, marčevsko državno lu na občni zbor so se odzvali tudi – V novogoriškem ho- Nova Gorica točk), 12. Jakob Uršič (5,5 točke), prvenstvo in evropsko prvenstvo (EP) Aleš Poljak, predsednik Gasilske telu je od 27. januarja do 2. febru- 19. Matej Leban (5,0 točk) itn. V v dami, ki bo med 2. in 10. septem- zveze (GZ) Tolmin in Jože Daksko- arja potekal šahovski turnir Hit open tej skupini je zmagal mojstrski kandi- brom v Bovcu. Potrdili so tudi orga- bler, poveljnik omenjene zveze, ki Nova Gorica. Šahisti so tekmovali v dat Boštjan Jeram iz Domžal. nizacijski odbor, ki bo koordiniral in sta opozorila na nujnost dodatnega dveh skupinah. Jožef Uršič, predsednik šahovskega pripravljal dejavnosti za uspešno izobraževanja in predstavila program V skupini A, kjer so lahko igrali šahi- društva AET Tolmin izvedbo EP. Po besedah Sergeja dela za leto 2006, častni poveljnik sti z ratingom nad 2.100, je igralo Wojčickega so priprave na EP v Gasilske zveze (GZ) Tolmin, pred- 29 igralk in igralcev, od tega 11 vele- polnem teku. stavniki GZ Tolmin in predstavniki mojstrov, ena velemojstrica, osem DAMA KLUB Peter Domevšček PGD Bohinjska Bistrica, Sorica, Že- mednarodnih mojstrov, dve medna- PRAZNUJE 20 LET lezniki, Sovodenj, Nova Gorica, Rut- rodni mojstrici itn. V tej skupini je Bovec – Od prvih začetkov delova- Grant, Grahovo ob Bači, Kneža, Po- igral tudi Jure Škoberne, sicer Fide nja Dama kluba Bovec (DKB) je LEP RED V “GASILARNI” nikve-Planota, Most na Soči in za- mojster in član Šahovskega društva minilo že 20 let. Prav zato so se Podbrdo – Jubilejni 100-ti občni stopniki krajevnih ustanov in društev (ŠD) AET Tolmin, ki je z igro navdu- člani na zadnjem rednem sestanku zbor Prostovoljnega gasilskega iz Podbrda. šil. S 5,5 točkami je zasedel never- ob torti spomnili na začetke. Ob tej društva (PGD) Podbrdo je konec Praznični občni zbor je potekal v te- jetno 11. mesto. Ta rezultat pa mu je priložnosti so se posebej zahvalili januarja zbral svoje člane in nekate- mu primerno okrašeni dvorani gasil- prinesel še odmevnejši uspeh – do- Vojku Kovačiču, ki je damo pripe- re druge povabljene goste – med skega doma, ki so ga v preteklem segel je prvi bal za mednarodnega ljal v Bovec, in Bernardu Kašci, ki njimi nekdanjega tajnika društva in letu temeljito obnovili. Tu so postavili mojstra. Zmagal je gruzijski vele- je skupaj z ostalimi zanesenjaki po- župana občine Tolmin Ernesta tudi priložnostno razstavo besedil in mojster Zurab Azmaiparashvili. skrbel, da se je dama na Bovškem Kemperleta. Slednji je članom fotografij o stoletni zgodovini in dru- V skupini B, kjer so lahko igrali šahi- obdržala in postala to, kar danes je. čestital ob jubileju in se jim zahvalil štvenih dejavnostih. Zgodovino kraja sti do ratinga 2200, je igralo 51 ša- Na srečanju so člani soglasno potr- za dobro delo, ohranjanje tradicije in PGD je v uvodnem nagovoru in histk in šahistov, med njimi tudi se- dili ustanovitev DAMA zveze Slove- in humano nudenje pomoči. Poleg poročilu predstavil predsednik dru- dem članov ŠD AET Tolmin. Najbolj- nije, ki bo imela sedež v Bovcu. tega je zbranim predstavil letošnji štva Dušan Drole. Povedal je, da je ši med njimi je bil Renato Škober- Njen predsednik bo Darjo Berginc, program praznovanja stoletnice bilo Podbrdo vse do leta 1906 od

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Iz ob~inskih uprav ( 22 )

Ob~ina Tolmin

Zapletom pri gradnji nove danji Dom JNA bi državi odstopila glasbene {ole {e ni videti konca stavbo varstveno-delovnega centra, Ali se bodo desetletna prizadevanja za katero ji Ministrstvo za delo, dru- za rešitev prostorske stiske na tolmin- žino in socialne zadeve (MDDSZ) se- ski glasbeni šoli končno približala daj plačuje najemnino. Trenutno uspehu, bo postalo jasno spomladi. poteka cenitev obeh objektov. Na Gradnja nove stavbe, ki naj bi jo MDDSD so predlog podprli, z Mini- povezali z dvoranskim delom nekda- strstva za obrambo pa Občina še ve- njega Doma Jugoslovanske narodne dno ni dobila pozitivnega odgovora. armade (JNA), se je izkazala za naj- Mlakarjevi je svojo pomoč pri reše- bolj ugodno rešitev, vendar je Občina vanju situacije obljubil tudi poslanec Tolmin pri tem naletela na muhaste- v državnem zboru Vasja Klavora. ga lastnika objekta v podobi obram- “Financiranje te investicije je z občin- bnega ministrstva. ske in državne strani razdeljeno na Celotna investicija je vredna pri- tri leta, vendar želimo, da bi se stvari bližno 350 milijonov tolarjev. Občina začele premikati čim prej,” je pove- Tolmin bo iz rednih sredstev pokrila dala Mlakarjeva in pojasnila, da je 60 odstotkov, 40 odstotkov pa bo po- njihovo delo v organizacijskem smi- krila država – večji del Ministrstvo slu težko obvladljivo, saj se dejavnost za šolstvo in šport, nekaj denarja pa PROSTORSKA STISKA TOLMINSKIH GLASBENIKOV JE PRECEJŠNJA – Kletna učilnica, tolminske glasbene šole širi. Skupaj sicer namenjena pouku tehnične vzgoje, je samo eden od povsem neprimernih prostorov je dvorani namenjenega v okviru po- za poučevanje glasbenih instrumentov. V njej se danes na svojih rednih tedenskih vajah z dislociranimi oddelki je letos vanjo potresne obnove. Kot je povedal vo- stiska 40-članski pihalni orkester. Foto: Miha Vehar vpisanih 346 otrok. dja Državne tehnične pisarne (DTP) Špela Kranjc Stanislav Beguš, je za “rekonstruk- in željo, da bo občina uspela prido- šole Tolmin Slavice Mlakar imajo vso cijo dvorane bodoče glasbene šole, ki biti željeno lastništvo vsaj do konca dokumentacijo že urejeno, vendar z Nov parkirni re`im mora biti v lasti občine, predvidenih letošnjega aprila. Še težjo nalogo si gradnjo zaradi nerešenega lastništva Občina Tolmin prehaja na svojem približno 18 milijonov tolarjev v reba- je zadala občinska uprava, saj bo po- nad sporno stavbo ne morejo začeti, parkirišču na nov parkirni režim. Pre- lansu za leto 2005 in v predlogu pro- skusila stavbo pridobiti že do konca prav tako pa ne morejo objaviti raz- dvidoma marca, ko bo povišanje tem- grama za leto 2006”. Pomemben po- februarja. Župan Ernest Kemperle pisa za izvajalca del. Občina, ki bo v peratur stopilo sneg in led ter tako goj je, da z deli na objektih popotre- želi položaj čim prej urediti vsaj do letošnjem proračunu za investicijo olajšalo dela, bodo ob vhodu na par- sne obnove po potresu iz leta 1998 te mere, da bodo lahko vodili nadalj- namenila 174 milijonov tolarjev, je kirišče s 70 mesti postavili parkomat. začnejo še letos in jih zaključijo pri- nje postopke. državi že lansko jesen ponudila me- Parkirnina bo prvo uro voznike stala hodnje leto. Beguš je izrazil upanje Po besedah ravnateljice Glasbene njavo premoženja. V zameno za nek- 100 tolarjev, vsako naslednjo pa 200

Utrinki sveta odrezan kraj, saj so ga z dru- opisana v kroniki, ki so jo izdali ob gimi kraji povezovale le poti in steze. praznovanju 90-letnice. Z izgradnjo železnice Trst–Jesenice V nadaljevanju so poveljnik Miha in ceste po Baški grapi v letih od Hrast ter mentorji mladine in žensk 1901 do 1906 pa se je razvoj doline obširno predstavili delo stočlanske- in kraja izredno pospešil. Takratna ga društva. Posebno specifikacijo v vaška skupnost je s sredstvi, ki so zadnjih letih predstavljajo interven- bila namenjena za plačilo vzetih cije ob naravnih nesrečah, ujmah, zemljišč, zgradila vodovod z osmimi plazovih in tehnične intervencije. Ob hidranti, ustanovila gasilsko društvo, tem gre pohvaliti sodelovanje s tu- nabavila ročno brizgalno in postavila kajšnjimi društvi in krajevno skupno- lesen gasilski dom. Usposabljanje stjo, pohvale vredno pa je tudi sode- gasilcev je prevzel Lenart Bizjak – OSVETLJENI LIK GASILSKEGA PATRONA FLORJANA IN NAPIS “STO LET” sta krasila lovanje s podbrško Osnovno šolo Štefanov, ki si je izkušnje pridobil v lani prenovljeni podbrški gasilski dom in hkrati naznanjala jubilejni občni zbor. Simona Kosa. Mladi se pod vod- PGD Bovec. Na zanimiv zapis o dru- stvom mentorjev skozi vse leto ude- štvu iz tedanjega obdobja je spomnil kem imajo leseno shrambo za ga- ba, jedro vrlo dobro! Zmeraj boljše ležujejo različnih tekmovanj, letovanj delavni predsednik zbora Josip silno orodje. Mislil sem, da je tam kot naopak … V gostilni Pri mesar- in mladinskih kvizov. V društvu pa Smolnikar, ki je izbrskal članek ne- gasilstvo zanemarjeno. Toda, ko ju sem opazil na mizi nabiralnik. deluje še dvajsetina članic, sposob- znanega avtorja v Gasilskem vest- sem pogledal pri oknu v shrambo, Na zadnji strani nabiralnika vratca, nih samostojnih nastopov, izvajanja niku, v katerem je opisana oprem- se mi je zalesketalo gasilno orodje spredaj napis. Za gasilno orodje, vaj in tekmovanj. ljenost gasilstva v Selški dolini in in na mah sem bil prepričan o le- ob straneh: Gasilno društvo Pod- V jubilejnem letu je PGD doseglo Baški grapi: “V Podbrdu na Goriš- pem redu v gasilarni. Luščina sla- brdo.” Sicer pa je zgodovino PGD primerno usposobljenost in oprem-

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 23 )

tolarjev. Občinski redar bo preverjal, Tabuji – prepovedane teme predstavili na regijskem otroškem Križniča, Lucijana Lavrenčiča, Maj- ali so vozila opremljena s parkirnimi V začetku februarja so se v tolmin- parlamentu v Novi Gorici. Letošnji de Luznik, Andreje Peternel, Milice listki, in kršiteljem naložil denarno ski občinski sejni sobi zbrali mladi otroški parlament se bo zaključil Rutar ter Dejana Vidoviča pomagale kazen pet tisočakov. Parkirnino bo parlamentarci iz osnovnih šol Most marca v Državnem zboru v Ljubljani, tudi druge institucije (Tolminski mu- treba plačati samo ob delavnikih, in na Soči, Podbrdo in Tolmin. Potekal kjer se bo določila tema, ki jo bodo zej in Knjižnica Cirila Kosmača), sicer od šeste ure zjutraj do treh po- je namreč občinski otroški parla- obravnavali naslednje šolsko leto. društva ter posamezni strokovnjaki poldne, medtem ko bodo avtomobili ment. Tema letošnjega parlamenta je Majda Maglica, predsednica Zve- in lastniki zasebnih zbirk o pesniku.

LETOŠNJI OTROŠKI PARLAMENT OBRAVNAVA TABUJE – PREPOVEDANE TEME. V PO ZGLEDU NEKDANJIH ČITALNIŠKIH DEJAVNOSTI – Polletni projekt, s katerim so na začetku februarja so se predstavniki treh osnovnih šol sestali v sejni sobi Občine Tolmin, Gimnaziji Tolmin obeležili stoletnico smrti pesnika Simona Gregorčiča, so dijaki zaključili da bi strnili svoje ugotovitve in predloge, ki so jih kasneje predstavili na regijskem otroškem s prireditvijo po zgledu nekdanjih čitalniških dejavnosti. Foto: Špela Kranjc parlamentu v Novi Gorici. Foto: Mateja Kutin ob koncu tedna in ob dela prostih bila posvečena tabujem – prepoveda- ze prijateljev mladine, katere člani Program zaključnega dejanja proje- dnevih lahko počivali brezplačno. Po nim temam. kot zunanji svetovalci pomagajo otro- kta so sestavljali tolminski meščanski besedah župana Ernesta Kemperleta Otroški parlamenti so program škemu parlamentu, je ob tej prilož- plesi, Gregorčičeve pesmi v besedi in so se za spremembo režima odločili, vzgoje otrok in mladostnikov za de- nosti skupaj z županom mentoricam glasbi in odlomek čitalniške enode- da bi zagotovili dovolj parkirnih mest mokracijo, ki ga v slovenskih šolah Eriki Jensterle iz OŠ Podbrdo, Ma- janke. Pesniška nadarjenost Goriške- za stranke občinske uprave in uprav- izvajamo že 16. leto. Njihova nadgra- teji Maretič iz OŠ Most na Soči in ga slavčka se je prvič pokazala prav ne enote. Sedaj jih namreč primanj- dnja so parlamenti na občinski in re- Denis Šuler Rutar iz OŠ Tolmin po- na čitalniški prireditvi v Tolminu. Gi- kuje, saj jih zasedajo večinoma tisti, gionalni ravni, zaključijo pa se z naci- delila zahvale. mnazijci so zbranim prikazali, kako ki v Tolmin prihajajo na delo. onalnim otroškim parlamentom. Gre Mateja Kutin bi danes izgledala čitalnica njihove Špela Kranjc za eno od izvirnih oblik spodbujanja šole in dejavnosti v njej. Ker je bilo otrok k izražanju lastnih mnenj o ^italni{ka prireditev za tako imenovane bésede značilno, vprašanjih, ki jih po demokratičnem Gimnazija Tolmin in Občina Tol- da je novice prinesel gost od drugod, Utrinki postopku izberejo sami. min sta na poseben način obeležili so to nalogo dodelili evropski poslan- Otroci višjih razredov, ki se že vse stoletnico smrti pesnika Simona Gre- ki Ljudmili Novak. Članica Odbora ljenost. Razpolaga s prostornim, leto srečujejo in se pogovarjajo o tem, gorčiča, ki bo letos novembra. Pro- za kulturo, izobraževanje, mladino, lepo urejenim in ogrevanim gasil- so v prvem delu občinskega otroške- jekt, ki so se ga dijaki na pobudo pro- medije in šport je vsemu občinstvu skim domom, intervencijskimi oble- ga parlamenta predstavili svoje ugo- fesorice slovenskega jezika Marte zaželela, da jim nikoli ne bi zmanj- kami, dihalnimi aparati in voznim tovitve. Pogovarjali so se o ločitvah, Rutar lotili že septembra, so 6. febru- kalo poguma, ponosa in ljubezni pri parkom, ki ga sestavljajo terensko, smrti in žalovanju, nasilju in zlora- arja zaključili s prireditvijo po zgledu ohranjanju, negovanju in izročanju delovno in kombinirano vozilo. Poleg bah, zasebnosti in spolnosti ter odvi- nekdanjih čitalniških dejavnosti. slovenskega jezika in kulture prihod- črpalke VT uporabljajo še potopne snosti. Kot je povedal župan Občine Namen projekta je bil po besedah njim generacijam. Slovenci smo se črpalke, MB Rozenbawer in opremo Tolmin Ernest Kemperle, ki se je namreč po njenem skozi stoletja za gašenje gozdnih požarov, vklju- koordinatorke dijakom približati Go- ohranili zaradi peščice ljudi med na- čno z motornimi žagami. otroškega parlamenta udeležil, posta- riškega slavčka na nekoliko drugačen jajo tabuji manjši, če se o njih pogo- način. “Ker poznam dijake in njihovo mi, ki se je zavedala njunega pome- Občni zbor je bil zaključen s podeli- varjamo. Pri tem lahko veliko pripo- na. “V zgodovini slovenstva in ohra- tvijo priznanj in napredovanj ter po življenje, vem, da je zanje vedno ak- njanja kulturne identitete so imeli nenapisanem tradicionalnem pravilu moremo starši; pred temi temami ne tualen, saj so jim blizu njegova ču- s skromno, a prijetno zakusko. Vsem smemo zatiskati oči, ampak moramo stva,” je svojo odločitev za Gregor- prav slovenski pesniki in pisatelji po- je ostalo v spominu tudi povabilo otroku odgovoriti na njegova vpraša- čiča pojasnila Rutarjeva. Prireditev je membno vlogo. Spodbujali so sloven- predsednika društva, ki poziva “na nja, seveda primerno njegovi starosti. le del obsežnega projekta, v okviru ski narod, da ni pozabil slovenskih svečano proslavo stoletnice naše- Drugi del je bil namenjen delavni- katerega so dijaki še na zgoščenki pesmi, ampak jih je ponosno prepe- ga društva, ki bo v soboto, 1. julija cam. V petih skupinah (vsaka se je zbrali referate o pesniku in njegovem val, čeprav jih tujci niso spoštovali,” 2006”. pogovarjala o svoji prepovedani temi) delu ter na to temo posneli filmsko je še povedala nekdanja profesorica Besedilo in foto: Viktor Kavčič, častni so poskušali najti rešitve oziroma upodobitev. Pri tem so jim poleg so- slovenskega jezika. poveljnik GZ Tolmin ugotovitve, ki so jih 21. februarja mentorjev Mateja Kavčiča, Jurija Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Pogovor z Martino Doerr, asistentko angle{~ine in nem{~ine na tolminski gimnaziji ( 24 )

“Grem na sprehod z Barbaro Gruntar”

Na Gimnaziji Tolmin od novembra lani gostimo asistentko angle{~ine in nem{~ine Martino Doerr. Gimnazija je asistentko pridobila v okviru evropskega programa Comenius, ki poleg {olskih in jezikovnih projektov omogo~a tudi izmenjavo jezikovnih asistentov.

prelepo hribovito deželo, ki ji ogledali zemljevid. Na uvajalnem se- je bila od nekdaj všeč, prihaja minarju za jezikovne asistente pri Viz severne Nemčije. Pomaga CMEPIUS-u nam je predavateljica nam pri pouku nemščine in angleš- povedala zgodbico, ki je hkrati sme- čine, v prostem času pa se uči slo- šna in značilna. Na vprašanje, ali bi venščino, po njenem mnenju zaradi šli za dlje časa v Slovenijo, dobiva dvojine enega najlepših evropskih samo dva odgovora: Slovenija – kje jezikov. Z Martino smo se pogovarjali pa je to?! ali pa: Ti pa imaš srečo, dijaki 4. letnikov, ki smo za izbirni jaz ti kar zavidam! Vsi, ki so že kdaj maturitetni predmet izbrali nemšči- bili v Sloveniji, jo občudujejo. no. Vas zanima, kaj si o nas mislijo Kaj ste študirali? Nemci? Nas sploh poznajo? Prebe- Študirala sem angleščino in fran- rite! coščino. Jeziki me zanimajo in rada Od kod prihajate? bi se naučila še več slovenščine. Žal Prihajam iz severne Nemčije, iz imam za to premalo časa. Nekoč sem majhnega kraja, ki se imenuje Zeven. se učila japonščino in romunščino, Skupaj z okoliškimi vasmi šteje pri- pa sem že skoraj vse pozabila. Upam, bližno petnajst tisoč prebivalcev in da slovenščine ne bom tako hitro! MARTINA DOERR Z DIJAKI GIMNAZIJE TOLMIN – V času njene asistence so dijaki Martino leži med Hamburgom in Bremnom. vzeli za svojo. Foto: arhiv Gimnazije Tolmin Kje vse ste že bili? Pokrajina je zelo ravna – nemogoče jo je primerjati s tukajšnjo. Pri nas obstaja pregovor, ki pravi, da se že v Utrinki petek vidi, kdo bo prišel v nedeljo na obisk. Tukaj to ni mogoče … OD PRE[ERNOVE ROMAN- Smast je pod vodstvom Ljube Si- bil predprostor učilnic premajhen, Študirala sem v Trieru, ki ga skoraj TIKE DO SODOBNIH PLESOV vec na predvečer kulturnega praz- da bi lahko sprejel vse, ki so si želeli nihče ne pozna, saj je za nemške raz- nika pripravil večer, posvečen oblet- ogledati prireditev, je moral marsi- mere precej majhno mesto. Leži bli- Smast – Kolektiv učiteljic in nici smrti velikega slovenskega kdo ubrane glasove otrok poslušati zu Luksemburga. vzgojiteljic Podružnične šole (PŠ) pesnika Franceta Prešerna. Ker je kar na stranskem hodniku in v učilni- cah. Zakaj ste se odločili, da obiščete prav Slovenijo? Prireditev je obiskovalce popeljala od Prešernove romantike do sodo- Dežela me je že dolgo zanimala. bnih plesov. Navzoče so prevzeli V Nemčiji sem leta 1998 sodelovala glasovi šolskega zbora pod vod- na mednarodnem mladinskem sreča- stvom pevovodkinje Jasmine Ža- nju. Takrat sem imela priložnost gar Nascivera in prisrčen nastop govoriti z dvema nekdanjima sloven- malčkov pod vodstvom Loredane skima partizankama, ki sta preživeli Hrast. Plesna skupina je zaplesala nemško mladinsko koncentracijsko pod mentorstvom Sabine Klavžar. taborišče. Dali sta mi zemljevid Slo- Z izbranimi besedami in kratkim venije, ki od takrat visi nad mojo recitalom je obiskovalce k razmišlja- posteljo. Dežela me je čedalje bolj za- nju o pomenu kulture za preproste- ga človeka navdihnil gost večera nimala, še posebno, ko je Slovenija Ivan Rutar – Čemančev. Šola je prvega maja 2004 pristopila k Ev- ob tej priložnosti v sodelovanju z ropski uniji. ljubiteljem in zbirateljem del goriške- Slovenija je majhna in zelo lepa. ga slavčka Vitom Bergincem na V Nemčiji jo še vedno zamenjujejo s ogled postavila njegovi unikatni zbir- Slovaško. Vzrok po mojem mnenju ki razglednic in znamk, posvečeni NA PREDVEČER KULTURNEGA PRAZNIKA so na PŠ Smast obiskovalce popeljali od Simonu Gregorčiču. tiči v tem, da se veliko ljudi sploh Prešernove romantike do sodobnih plesov. Navzoče so prevzeli glasovi šolskega zbora ne potrudi, da bi si enkrat dobro pod vodstvom pevovodkinje Jasmine Žagar Nascivera (na sliki). Za zaključek čudovitega večera je

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 25 )

To je težko vprašanje … V Evropi nimajo časa za druge stvari. Najbrž zik eden izmed najlepših evropskih se lahko študiralo slovenščino. Več v Angliji, Franciji, Španiji, Romuniji, tudi vi menite tako zase … Mislim, jezikov. Še veliko več bi se želela možnosti imajo tisti, ki želijo študi- Grčiji, na Švedskem, Finskem in Češ- da je šola vedno stresna. Tako sem naučiti, a imam premalo časa. Od za- rati hrvaščino ali srbščino. Stanje je kem. Bila sem tudi v Nepalu, Egiptu, jo doživljala tudi sama, ko sem bila četka januarja me dve uri na teden drugačno v Avstriji, kjer je sloven- ZDA, Kanadi in Avstraliji, od koder še dijakinja. poučuje zelo dobra učiteljica, moja ščina na univerzi v Celovcu na raz- prihaja moj mož. mentorica, in tudi vsi kolegi mi ve- polago kot študijski predmet. Ste prej že kaj vedeli o Sloveniji? liko pomagajo pri učenju. Zame je Ali ste bili že na kakšni drugi šoli? Kakšno mnenje imajo Nemci o nas? Kaj ste si že ogledali v Tolminu in najlepša dvojina. Je zelo izvirna. Da, nekatere stvari sem vedela, na Šest mesecev sem bila na neki šoli Vsekakor pa skriva ta jezik nekaj okolici? primer da je predsednik slovenske v Franciji. Tudi tam je bilo lepo. Je nepojasnjenih skrivnosti. Najprej sem S kolegicami grem večkrat na spre- vlade Janez Janša in predsednik slo- pa šolski sistem precej strožji. Vsak- se morala naučiti sklone, kar sploh hod. Bila sem že na Hudičevem mo- venske republike Janez Drnovšek, danjik dijakov, ki stanujejo v dijaš- ni bilo tako preprosto. V mojem je- stu, pri Tolminskih koritih, v Zatol- da se je Slovenija leta 1991 osamo- kem domu, je precej strožji kot v tol- zikovnem vodniku je primer lep klo- minu in v Žabčah. Videla sem slap svojila. Vedela sem, kje je Slovenija. minskem dijaškem domu. Dijaki ima- buk. Tako vsak dan deklamiram Lep Kozjak, pa tudi v Kobaridu in Bovcu Nikoli je nisem zamenjala s Slovaško, jo točno določene ure, ob katerih klobuk, lepega klobuka, lepemu klo- sem že bila. Kobariški muzej je zelo prisežem! Nekaj sem vedela tudi o morajo delati domače naloge, iti v buku, lep klobuk, pri lepem klobuku, lep. pokrajini. Brala sem, da je zelo lepa. posteljo ... Na te ure jih opozarja zvo- z lepim klobukom. Moj najljubši V nemški reviji Der Spiegel sem našla Kakšna se vam zdita naša glasba nec. Spijo v skupinskih spalnicah, ki primer je Grem na sprehod z maj- vsaj dva članka o tem, kako lepa je in naša hrana? jih osebje čez dan zaklene. Nimajo hnim norim belim italijanskim psom. dolina Soče, in da prihaja sem vedno Poznam skupino Atomik Harmo- lastnih sob. Dijaki se v dijaškem do- Tudi imena so nekaj posebnega. več turistov, tudi iz Nemčije. Vseka- nik in kakšno njihovo pesem znam mu naučijo samostojnosti. Enkrat na Zakaj je treba na primer reči Grem kor pa je Slovenija še veliko lepša, skoraj na pamet. Otroci moje mento- teden dijaška komisija, ki jo sestav- na sprehod z Barbaro Gruntar, če pa kot jo opisujejo … rice radi poslušajo njihove pesmi, ki ljata dva dijaka, ocenjuje sobe. bi bila ona moški, bi morala sklanjati Ko sem bila še otrok, sem s starši se mi zdijo zelo smešne ... Poznam tudi priimek? Zakaj se reče Stanujem So francoski dijaki boljše govorili in z bratoma poleti pogosto dopusto- tudi Slavka Avsenika in pesem Na na Ptuju in ne Stanujem v Ptuju? Za- nemško kot mi? vala na Hrvaškem. Takrat smo se Golici. kaj Stanuje v Renčah in ne Stanuje v Dijaki so vam bili podobni. Morda vedno peljali skozi Slovenijo in en- Hrana je zelo dobra. Žal ne jem Renču? Vse to so stvari, ki bi se jih so imeli nekaj več težav z izgovor- krat prenočili v nekem kampu blizu mesa in rib. Zelo so mi všeč sloven- morda naučila, če bi tukaj živela de- javo. Bili pa so prav tako prijazni kot Bleda. Že takrat me je pokrajina nav- ske alkoholne pijače … ☺☺☺ set let … vi! dušila. Vsekakor pa se želim tega jezika Intervju so pripravili in iz nemščine Kakšen je šolski sistem v Franciji? Kakšna se vam zdi slovenščina? Ali učiti še naprej. Nekoč želim prebrati prevedli dijaki četrtih letnikov Gimnazije Tolmin: Mariša Bizjak, Katja Carli, Precej strožji kot tukaj. Šolski dan se da v Nemčiji študirati sloven- Visoško kroniko v izvirniku. Kot vi Evridika Cuder, Anja Gaberšček, ☺☺☺ se tam običajno začne ob osmih in ščino in ali želite pozneje nadalje- zdaj … Nataša Kenda, Alen Kovačič, Maša lahko traja tudi do petih popoldne. vati z učenjem slovenščine? Sicer pa je v Nemčiji zelo malo Kovačič, Tjaša Ohojak in Monika Dijaki se morajo veliko učiti in skoraj Zelo lepa. Po moje je slovenski je- univerz ali pa sploh nobene, kjer bi Ručna.

Utrinki poskrbel domačin Darko Smrekar gorčičevih pesmi. Razstavo so od- Razstava, ki jo je postavil Vito Ber- smrt goriškega slavčka, prva – Smrk, ki je zbral na desetine prli v počastitev slovenskega kultur- ginc, je razdeljena na pet vsebin- svetovna vojna in obletnice proslav. knjig, ki so jih na prireditvi podelili nega praznika, hkrati pa so s tem skih sklopov: življenje in pesnikovo Bergincu je zbirateljstvo že od nek- obiskovalcem. Kot je povedal, bo počastili stoletnico pesnikove smrti. ustvarjalno delo, poetova ljubezen, daj pri srcu, saj se je že v osnovno- prostovoljne prispevke za knjige v šolskem obdobju ukvarjal s filatelijo, celoti namenil varnosti otrok pri upo- zbiranjem razglednic domačih krajev rabi malega športnega in otroškega in fotografij oseb. Njegovo zbirate- igrišča. Tako je ponovno dokazal, ljsko žilico sta kmalu opazili njegova da se lahko z vnemo in navduše- mama Ema in stara mama Katra, ki njem marsikaj doseže. Lani je na sta mu pri tem stali ob strani. Tako primer z zbiranjem prostovoljnih pri- so vsi skupaj ohranili prenekatero spevkov organiziral ureditev in osve- pripoved, etnološko, umetniško ali tlitev smaškega otroškega igrišča ter zgodovinsko ostalino. poskrbel za varno pot učencev in Gradivo za razstavo Življenje in delo malčkov na poti v šolo. Simona Gregorčiča je začel Berginc Besedilo in foto: Pavel Četrtič zbirati že pred tremi desetletji, prvič pa je bilo sistematično urejeno leta OB 100-LETNICI 1994. Takrat je ob 150-letnici roj- stva Simona Gregorčiča na Gradi- PESNIKOVE SMRTI šču prvič predstavil svojo zbirko. Bovec – V petek, 10. februarja, je Zbirka se je skozi čas spreminjala in bilo v bovškem kulturnem domu od- dopolnjevala, tako da je iz leta v leto prtje razstave z naslovom Življenje popolnejša. Letošnja razstava ob in delo Simona Gregorčiča. Na 100-letnici pesnikove smrti ima no- slovesnosti so sodelovali Moški vo podobo in je do sedaj vsebinsko pevski zbor Golobar ter Dramska AVTOR RAZSTAVE VITO BERGINC (na fotografiji desno) je začel gradivo zanjo zbirati že najbogatejša. sekcija Bovec z recitiranjem Gre- pred tremi desetletji; prvič je bilo sistematično urejeno leta 1994. Besedilo in foto: Mateja Matajurc, PRC

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ERA – Eko Regia Alpe Adria ( 26 )

Meso drobnice – lokalno zna~ilen izdelek

Po naravnih danostih za kmetijstvo uvr{~amo Zgornje Poso~je med obmo~ja z najte`jimi razmerami za kmetovanje na severnem Primorskem oziroma v Sloveniji nasploh. Prav zaradi tega je `ivinoreja tu glavna kmetijska panoga in le malo kmetov se ukvarja s poljedelstvom in sadjarstvom. Na Koba- ri{kem in Tolminskem v `ivinoreji sicer {e vedno prevladuje govedoreja, ~eprav se reja drobnice po- ve~uje, na Bov{kem pa je slednja na prvem mestu.

z podatkov, predstavljenih v spodnji tabeli, razberemo, da je Iv Zgornjem Posočju drobnica do- bro zastopana. Zanimivo je na Bov- škem, kjer številčno gledano ni veliko kmetij, ki bi se posvečale reji drobni- ce, kar nekaj večjih rejcev. Bovška je po geografskih in klimatskih pogojih bolj primerna za rejo drobnice kot govedi. Sicer pa bovška občina razpo- laga s 781,05 ha travnatih površin oziroma pašniki, občina Kobarid z 2.846,86 ha, občina Tolmin pa s 4.341,45 ha – skupaj torej nekaj manj kot 8.000 ha.

Dve dru{tvi rejcev drobnice Organiziranost rejcev drobnice v tem delu Slovenije je dobra, saj na območju delujeta dve društvi: Dru- štvo rejcev drobnice Bovške in Dru- štvo rejcev drobnice iz Zgornjega Po- NA SLOVENSKEM KULINARIČNEM VEČE- OB ZVOKIH HARMONIKE – K slovenskim jedem se prileže slovenska glasba. Zanjo je poskrbel sočja RU, ki so ga januarja pripravili v okviru projekta mladi in nadobudni harmonikar Matija Bergant iz Gorij, ki je ves večer pridno vlekel meh. . Slednjima strokovno pomoč ERA, sta direktor narodnega parka Nockber- nudi kar nekaj posoških institucij: ge in Dietmear Rossman Angelca Soklič večeru v Ebene Reicheanu predsta- stinskih lokalov in njegove ponudbe, Kmetijska svetovalna služba, Posoš- iz turistične kmetije Pr’ Gorjup gostom pred- stavila specialitete, pripravljene iz ovčjega in vila svoje specialitete, pripravljene iz posredno pa se promovira še rejce ki razvojni center in Triglavski naro- kozjega mesa. mesa drobnice. V prijetnem vzdušju drobnice in nenazadnje tudi obmo- dni park (TNP). Kljub temu pa se je čje, v katerem se turistična kmetija izkazalo, da rejci drobnice premalo Občina Število kmetij z Število ovac Število kmetij Število koz ali restavracija nahaja. naredijo za trženje in popularizacijo rejo ovac (starejših od z rejo koz (starejših od enega leta) enega leta) Besedilo in foto: Davorin Koren, vodja izdelkov iz drobnice. Na TNP-ju so projekta, Triglavski narodni park Bovec 67 2104 34 259 zato rejce drobnice povabili k sode- Foto: arhiv TNP lovanju v mednarodnem projektu Kobarid 114 2178 42 282 ERA – Eko Regia Alpe Adria, katerega Tolmin 120 2056 91 633 vsebina zadeva tudi trženje lokalno značilnih izdelkov. parki iz sosednjih regij (Naravnim ob glasbeni spremljavi mladega Meso drobnice kot parkom Julijskega predgorja in Na- nadobudnega harmonikaša Matije Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled lokalno zna~ilen izdelek rodnim parkom Nockberge) načrtuje Berganta iz Gorij so se o kakovosti V okviru projekta ERA potekajo ra- kar nekaj prireditev, kjer bodo lahko pripravljenih dobrot prepričali tako zlične promocijske aktivnosti lokalno sodelovali kmetje in gostinci iz ob- kulinarični strokovnjaki (Ebene značilnih izdelkov iz širšega območja močja projekta ERA. Reicheanu je v neposredni bližini parka. Skupaj z rejci si poleg pro- znanega zimskega športnega središča mocije prizadevajo meso tudi tržiti; Slovenski kulinari~ni ve~er Budkleinkrcheim) kakor tudi pred- Projekt je sofinanciran iz Evropskega sklada predvsem s pomočjo svojih proje- Zelo odmevna je bila prireditev v stavniki lokalne skupnosti ter tamkaj- za regionalni razvoj v okviru Programa pobu- ktnih partnerjev v sosednji Italiji in januarju, ko je turistična kmetija Pr’ šnji župan Karl Lesjak, ki podpira de skupnosti INTERREG IIIA Slovenija–Av- na avstrijskem Koroškem. Leta 2006 Gorjup iz Zgornjega Podjelja pri tovrstna sodelovanja. Vsekakor so strija 2000–2006. TNP v sodelovanju s partnerskimi Bohinju na slovenskem kulinaričnem takšne prireditve dobra promocija go- Promocijsko besedilo

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Turisti~na zveza Gornjega Poso~ja ( 27 )

Za pospe{evanje turizma v Poso~ju

Turisti~na zveza Gornjega Poso~ja je bila ustanovljena 19. februarja leta 1990 v Bovcu. Tedaj je na obmo~ju Zgornjega Poso~ja delovalo {est turisti~nih dru{tev: Bovec, Kobarid, Log pod Mangartom, Most na So~i, So~a-Trenta in Tolmin.

oleg turističnih društev (TD) so bili ustanovitelji Komuna- P la Tolmin, Občina Tolmin, Planinsko društvo Tolmin, Ribiška družina Tolmin, Soča rafting klub, Triglavski narodni park in nekateri gospodarski subjekti (Kompas ATC Bovec, Kompas Hertz Tolmin in Pla- nika Kobarid). Ko se je 16. avgusta istega leta vpisala v register, je štela že 22 članov. Zakaj turisti~na zveza? Turistična zveza Gornjega Posočja (TZGP) je nastala iz potrebe po pove- zanem in ciljno usmerjenem delova- nju na področju razvoja turizma in promocije območja. Kazala pa se je tudi potreba po sodelovanju med tu- rističnimi društvi, subjekti turistične- ga gospodarstva, strokovnimi občin- DOBITNIKI PRIZNANJ IN NAGRAD TZS (od leve): Darij Vovk, Jože Dakskobler, Nataša Bartol, Janko Koren, Vida Škvor, Vasja Vitez, skimi službami in podjetji, ki so bila Janko Humar, predsednica TZGP Mojca Rutar, Darko Jerončič, Katja Roš (nominirana za Šobrovo nagrado) in Vojko Hobič (manjkata s turizmom posredno povezana. Na- Karla Kofol in Žarko Rovšček). Foto: Tatjana Šalej Faletič

Utrinki

NAJVE^JA MNO@ICA tudi posledica tega, da je primorski UBRANIH GLASOV človek vedno rad pel. Na našem ob- močju je med 43 delujočimi ljubi- Kobarid, Bovec, Tolmin – Od 17. teljskimi kulturnimi društvi in skupi- do 19. februarja je potekala osma nami kar 26 glasbenih. Revija pevskih zborov Zgornjega Letošnje leto zaznamuje 100-letnica Posočja, ki jo je organiziral Javni smrti Simona Gregorčiča; tako sklad RS za kulturne dejavnosti, smo na koncertih lahko slišali kar Območna izpostava Tolmin. Gre nekaj njegovih uglasbenih pesmi. za eno od revij, ki se odvijajo po Sicer pa se je vsak od glasbenih vsej severni Primorski: v Ajdovščini, sestavov predstavil s tremi pesmimi Novi Gorici in Idriji, zadnja pa je bila po svojem izboru. Žal je Marko Mu- v Posočju. Namenjene so pregledu nih zadnji hip zbolel. Ker so bili kon- pripravljenega programa posamez- certi snemani, bo na podlagi posne- nih glasbenih sestavov. Strokovni tkov podal pisno strokovno mnenje spremljevalec vseh revij je bil tudi in naredil izbor glasbenih sestavov letos dirigent Marko Munih. za medobmočne koncerte. Na treh koncertih (prvi je bil v petek Dirigenta pa so tako nastopajoči kot v Kobaridu, sledil je v soboto v Bov- organizatorji na reviji pogrešali, saj cu in kasneje še v nedeljo v Tolmi- so mu želeli osebno voščiti ob nje- nu) se je letos predstavilo kar 21 govem jubileju, 70. rojstnemu glasbenih sestavov. Tako številčna NA LETOŠNJI REVIJI PEVSKIH ZBOROV ZGORNJEGA POSOČJA se je na treh koncertih dnevu, ki ga je praznoval januarja. udeležba nastopajočih je gotovo predstavilo kar 21 glasbenih sestavov. Foto: Foto Červ Mateja Kutin

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 TZGP ( 28 )

men TZGP je bil pospeševanje turiz- vanju turizma. Pomembno je prispe- ne Tolmin v tri nove se je TZGP sre- V 15-letnem delovanju je TZGP iz- ma v Zgornjem Posočju. Njen prvi vala k oblikovanju in rasti turizma. čala s finančnimi težavami (prej se dala veliko promocijskih gradiv (ma- predsednik je bil Žarko Rovšček, ama- Delovala je kot povezovalec razdrob- je financirala iz sredstev turistične ta- pe, plakati, katalogi, brošure, ceniki, terski fotograf ter velik ljubitelj gora ljene turistične ponudbe, turističnih kse), postopoma pa tudi z nasproto- koledarji prireditev ...). Za svoje člane in narave. društev in drugih turističnih subje- vanjem skupnemu nastopu. Leto in vse tiste, ki se kakorkoli ukvarjajo Program dela TZGP je imel več ktov in promotor konkurenčnih pred- 1998 je prineslo sprejetje Zakona o s turizmom, je organizirala razna izo- ciljev: aktivno vključevanje vseh ak- nosti Posočja. Promovirala je naravne pospeševanju turizma, ki je bil prav- braževanja in seminarje. Vsa leta je terjev turistične ponudbe, prizadeva- danosti, čisto in zdravo okolje, šport na podlaga za oblikovanje lokalnih naše območje predstavljala na sejmih nje za prepoznavanje turistične ponu- in rekreacijo v naravi, zgodovinsko turističnih organizacij (LTO). Ker ob- doma in v tujini ter drugih priredi- dbe Zgornjega Posočja na trgu, pro- in kulturno dediščino ter kulinarične čine niso pokazale zanimanja, da bi tvah. Lahko rečemo, da je veliko pri- mocijo območja in večji delež priho- značilnosti. Bila je prva, ki je izdala se TZGP preoblikovala v skupen LTO, spevala k promociji Zgornjega Poso- dka od turizma. Med prednostnimi skupno promocijsko gradivo za vso ima danes Zgornje Posočje dva LTO- čja. nalogami so bile v statutu zapisane: dolino: najprej mapo, pozneje pa pla- ja, LTO Sotočje in LTO Bovec. Danes šteje 35 članov: 25 je TD izdelava koncepta trženja konkuren- (poleg že omenjenih še Sekcija mla- čnih prednosti Posočja, izdaja pro- dih TD Bovec, Turistični podmladek mocijskega materiala, promocija na Turisti~na dru{tva v Poso~ju si prizadevajo za prepoznanost in urejenost Breginj, TD Breginj, TD Drežnica, sejmih in drugih prireditvah, kjer bi svojega kraja. Nekateri turisti~ni dru{tveni delavci {e posebej izstopajo po TD Čezsoča, TD Livek, TD Nadiža poudarjali kulturno-zgodovinske za- svoji prizadevnosti. Na predlog TZGP so tako lani ob svetovnem dnevu & Nadiška korita, TD Nadiža Pod- nimivosti in naravne danosti, organi- prostovoljstva priznanja TZS prejeli Vojko Hobi~, Karla Kofol in Darij Vovk. bela, TD Planinski raj – Vrsno, TD zacija prireditev ter skrb za naravno Na letni skup{~ini TZGP pa je decembra 2005 TZS podelila tudi {tiri bro- Podbrdo, TD Podbrdo, odsek Huda- in kulturno dediščino. Naloga TZGP nasta, dve srebrni in eno zlato priznanje. Prejeli so jih: Janko Koren (zlato), južna-Obloke, TD Rut-Grant, TD je bila tudi spodbujanje delovanja tu- Vida [kvor in Vasja Vitez (srebrno) ter Nata{a Bartol, Jo`e Dakskobler, Slap ob Idrijci, TD Sopota Kneža, rističnih društev, vključevanja vanje Janko Humar in @arko Rov{~ek (bronasto). Na sre~anju najstarej{ih turi- TD Staro selo, TD Šentviška plano- in skrb za njihovo povezovanje z sti~nih dru{tev Slovenije, ki je potekalo konec junija na Mostu na So~i, pa ta, TD Trnovo ob Soči, TD Volče ter drugimi turističnimi subjekti, spod- sta priznanje `e prevzela Darko Jeron~i~ (zlato) in TZGP (za 15-letno uspe- Turistično in etnološko društvo Tre- bujanje delovanja turističnih pod- {no delo pri razvoju turizma je prejela priznanje TZS z bronastim znakom). buša) in deset drugih društev (poleg mladkov ter sodelovanje z drugimi Naj na tem mestu {e dodamo, da je bila za dobitnico nagrade Milenka Planinskega društva Tolmin in Ribiš- društvi v Sloveniji in zamejstvu. So- [obra za dolgoletno in kontinuirano delo ter viden prispevek k turisti~ne- ke družine Tolmin še Društvo 1313 delovala naj bi z mediji, organizirala mu novinarstvu nominirana novinarka Dela Katja Ro{. Bovec, Društvo Mengore, Društvo lastno turističnoinformacijsko službo, Peski 1915–1917 Tolmin, Društvo po- usposabljala turistične vodnike, orga- deželskih žena Gornjega Posočja, nizirala različna izobraževanja za kat in katalog turistične ponudbe. [tevilne dejavnosti Društvo za prosto letenje Posočje, turistične delavce in tiste, ki prihajajo Spodbujala je organizacijo prireditev za promocijo Poso~ja Kulturno društvo Folklorna skupina v stik s turisti, in ozaveščala prebival- in jih večkrat soorganizirala. Začela TZGP se dejavno vključuje v pro- Razor Tolmin, Lovska družina Lju- stvo z namenom utrjevanja turistične je tudi sodelovati z zamejstvom. mocijo območja. Tesno sodeluje z binj in Razvojno društvo Breginjski zavesti in kulture. TZGP je postopoma uresničevala občinami, ki jo vključujejo v različne svoje naloge. Na njen vodilni stolček turistične in razvojne projekte, veči- kot). Pomemben prispevek sta se vsedla še Janko Humar in noma mednarodne, in obema LTO- Mateja Kutin k razvoju turizma Mojca Rutar; slednja je njena pred- jema. Vključena je tudi v številne pro- Vir: RUTAR, Mojca (2005). Tam je košček sveta. 15 let delovanja Turistične zveze TZGP je prva v Zgornjem Posočju sednica še danes. Z leti so se usta- jekte Turistične zveze Slovenije (TZS), Gornjega Posočja. Tolmin: Turistična zveza organizirano pristopila k pospeše- navljala nova TD. Po razdelitvi obči- katere članica je. Gornjega Posočja.

Utrinki

V MESEC KULTURE NAS JE POSPREMILA GODBA Tolmin – Tolminska glasbena šola in zveza kulturnih društev sta ob vstopu v mesec kulture pripravili koncert, na katerem sta nastopila Pihalni orkester Tolmin in Jazz Punt Big Band Tolmin. Zvrst glasbe, ki ima na Tolminskem med mladimi veliko privržencev, je 3. februarja v kinogledališče privabila številne poslušalce. Najprej se je pod vodstvom dirigen- ta Miloša Rijavca s sveže naučeni- mi skladbami predstavilo 40 godbe- nikov pihalnega orkestra, ki v Tol- minu deluje že več kot 25 let. Še posebej je obiskovalce razgrela za- ključna polka, ko so se s ploska- NOVOUSTANOVLJENI JAZZ PUNT BIG BAND TOLMIN na svojem prvem koncertu.

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Va{ki posebne`i ( 29 )

Od guzarja do va{kega prosjaka

@e priimek Franca ^ikovega iz Idrskega ([eval) pove, da je bil mo`ak nekaj posebnega. Z burno mladostjo in nevsakdanjim `ivljenjem. Sre~o je iskal dale~ po svetu, vendar jo je na{el le doma, v senci stare hru{ke s sklenjenimi rokami pod glavo.

ati Čikova je pred letom 1900 rodila sta na okno in počakala, da se je oglasil stari Čikov tri zdrave, krepke sinove. Mala hiša in oče: “Kdo je, kdo poka?” Sinova sta odgovarjala: M skromno premoženje sta komaj zado- “Oče, odprite, Janez in Fran sva, vaša sinova.” Dia- stovala, da so otroci odrasli in se znanja željni log je nadaljeval oče: “Od kod prihajata?” Sinova pripravili na samostojno življenje. Pepč se je izučil pa: “Prišla sva z vlakom, od eisenpona, domov pri- za čevljarja, najmlajši Franc pa si je pridobil nekaj hajava, oče, odprite.” Oče, ki je vedel, da domov znanja o krošnjarstvu. prinašata tudi del zaslužka, je sinova povabil v Doma ni bilo zaslužka, zato so se Janez, Pepč hišo. in Franc z očetovo pomočjo in materinim blagoslo- vom odločili služiti kruh z guziranjem (krošnja- Nova hi{a in strojarna ko` rjenjem). Pri izdelovalcih so nabavili drobno suho S težko prisluženim denarjem in dragim posoji- robo, male gospodinjske pripomočke, nabožne sli- lom so se Čikovi odločili ob potoku, nedaleč od ke in tekstilne izdelke, napolnili koše ter se tako vasi, zgraditi novo hišo z bazeni za strojenje kož. obloženi odpravili prodajat po svetu. Pot jih je za- Vaški modri možje so jim odsvetovali gradnjo in nesla daleč na Dunaj, v Šlezijo in, kot je Franc napovedali nevarnost poplave, pa se Čikovi niso rad pripovedoval, tudi na Pemsko (Poljsko). dali in so pričeli graditi. Napovedi so se uresničile in voda je že prvo jesen podrla del novozgrajene “O~e odprite, pri{li hiše. Delo so nadaljevali, vendar gradnje niso nikoli smo z vlakom, od eisenpona” dokončali, saj je zmanjkalo denarja. Še danes kra- Kmalu se je pojavil nov, boljši zaslužek pri gra- ju, kjer sta nekoč stala hiša in korito za strojenje dnji železnice po dolini Bače in Soče. Bratje so se kož, pravijo Pri Čikovi bajti. odločili in šli služit denar na železnico. Pepč si je ob delu poškodoval eno oko in ostajal več doma Sena in vode za teden dni na kmetiji, Janez in Franc pa sta se vračala domov, Po očetovi smrti, ko na kmetiji ni bilo dela, so ko sta imela čas. Ker sta prihajala s Svete Lucije se včasih vsi trije sinovi odpravili za zaslužkom peš, je bila ponavadi že pozna nočna ura. Potrkala REDKI TRENUTKI SREČE FRANCOVEGA ŽIVLJENJA daleč od doma. V hlevu so za živino pripravili

Utrinki njem in petjem pridružili glasbenikom. Po krajšem vseh doslej, saj so vladale prave zimske raz- premoru je z odra premierno zazvenela glasba mere. A tudi te niso vzele motivacije približno 500 novembra ustanovljenega Jazz Punt Big Banda. obiskovalcem, ki so se ob polni luni podali na vrh, Poleg številnih glasbenih zasedb smo v Tolminu od koder so občudovali lep razgled na zasnežene na pobudo Mihe Veharja in Matije Mlakarja tolminsko-bohinjske gore in na razsvetljeno dolino dobili prvi “big band”. Pod Mlakarjevim vodstvom Bače, predvsem pa na Grahovo. Na vrhu je Saša so odigrali nekaj jazza in filmske glasbe, umanj- Roner na trobento zaigral Silencio oziroma Tiši- kala pa niso niti klasična dela. Skupina šteje 18 no, nato so za krepitev narodne zavesti skupaj za- članov, med katerimi je poleg večine Tolmincev peli Zdravljico. Sledil je manjši ognjemet in vrača- nje v dolino k lovski koči, kjer je organizator po- nekaj uvoženih iz Nove Gorice. Program priredi- skrbel za hrano, pijačo in živo glasbo. Ansambel tve sta s hudomušnimi domislicami popestrila vo- Sotočje iz Dolenje Trebuše je kljub mrazu spravil ditelja Maj Jukić in Peter Cimprič. na sneženo plesišče plesa željne in plesalo se je Besedilo in foto: Špela Kranjc pozno v noč. Kot je povedala pobudnica pohoda in predsedni- ZIMSKI PODVIG NA ^RVOV VRH ca društva Karla Kofol, se je letošnjega pohoda ^rvov vrh (974 m) – Turistično društvo Šent- udeležilo manj domačinov kot sicer, kar je glede viška planota je petič zapored organiziralo nočni na snežne razmere razumljivo. Zato pa je organi- vzpon na najvišji vrh Šentviške planote, ki ga do- zatorje prijetno presenetilo veliko število obisko- valcev z Goriške in drugih okoliških krajev. mačini poznajo pod imenom Črvov vrh. Po oceni PLANINCE IZ TOLMINA je na pohod pripeljal Vinko Pagon organizatorjev je bil letošnji pohod najtežji od (v ospredju). Foto: Karla Kofol Peter Domevšček

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Va{ki posebne`i ( 30 )

breme ali dve sena in velik čeber lesena vrata so vodila v njun dom. drnjal: “Saj bo, saj bo bolje, zima gre gosto pa je na vprašanje vaščanov, napolnili z vodo ter se odpravili od Janez je pogosto odhajal po svetu in že h kraju.” ki so ga povabili k delu, odgovarjal: doma. Še danes se pri starejših Idrcih večkrat prihajal v spore z oblastmi. V kleti je imel lesen zaboj, ki mu “D’ns se mi ne rajma, rajš kak drug ni dobro izgovarjati, da ne moreš od Pred koncem druge vojne je umrl. je služil za mizo in stol. Star bank, dan,” saj se mu ni ljubilo zgodaj doma zaradi skrbi z živino. V šali ki mu je bil postelja, je napolnil z li- vstajati in hoditi v mrazu ali vročini namreč rečejo: “Naredi kot pri Čiko- Franc ^iku in njegov dom stjem in starimi cunjami. V kotu je po vasi. vih in pojdi.” Franc je le še poredko odhajal od stal drugi bank, v katerem je hranil doma. Na začetku je za hrano in sta- črno obleko, ki jo je oblekel le, ko “A je ostalo kaj od plente?” Konec pravljice re obleke po vasi opravljal razna dela: se je odločil iti k nedeljski ali prazni- Ko je Francu zakrulilo po želodcu, Po očetovi smrti je grunt prevzel kidal gnoj, pripravljal steljo, drva … čni maši. Vedno se je udeleževal le se je odpravil po vasi, najraje k izbra- najresnejši in za delo priden srednji Takrat še niso vedeli, da so žabe užit- prve jutranje maše. nim hišam. Odprl je vrata in vtaknil sin Pepč. Ta se je kmalu oženil in si ne in pri Italijanih cenjene speciali- Vodo za umivanje je dobival pri glavo naprej: “Bog daj dobro, a mate ustvaril družino. Pravili so, da je tudi tete. Stari Idrci so se mu posmeho- vaškem koritu, stranišče pa je imel kaj, a je ostalo kaj od plente?” Če je na zdravo oko slabo videl in je nekoč vali, ko jih je v ranih spomladanskih na polju nedaleč od hiše, kjer so do- imela gospodinja vse lonce prazne, pri košnji po nesreči koštronu poško- dneh lovil in jih nosil prodajat v pri- mačini odlagali hlevski gnoj. Franc se je vljudno zahvalil: “Zbogom, pa doval nogo. Vaški pesnik je kmalu znane hotele v Videm in Čedad. Čiku je bil zadovoljen z svojim skro- drugič” in šel iskat srečo dalje. spesnil pesmico: Rajši kot delu se je Franc poleti mnim domom. Če mu je uspelo pridobiti naklonje- “Kadar vidiš Pepča travo seč, prepuščal počitku pod staro hruško. nost gospodinje in s tem malo krom- teci, teci hitro preč, S Pepčem in domačimi je bil na smrt Kako si je pirja ali polente, se je usedel v kot ker Pepe ne vidi dobro, skregan in ni hotel prijeti za nobeno Franc prislu`il kosilo ali na stopnice, ki so vodile v zgornje pa ti odseče še nogo.” hišno delo. Ko ni bil na volji, da bi Da Francu delo ni dišalo, že vemo. prostore hiše, ter počasi jedel. Če je Nihče ne ve, kdaj in zakaj so se si hrano zaslužil z delom, se je od- Pa vendar je moral tudi on včasih po- bila polenta suha in je šla težko po bratje sporekli. Janezu in Francu ver- pravil po klancu in na vprašanja vaš- prijeti zanj. Pri izbranih domačinih grlu, je vprašal, če je ostalo tudi kaj jetno delo ni preveč dišalo. Grunt je čanov odgovarjal: “Grem v Las.” Tam po vasi je pomagal pri pripravi kurja- močenja. Košček polente ali krompir- bil za vse tri premajhen in pravljice je rasla njegova hruška. Pozimi se je ve, odvozu gnoja in drugih občasnih ček je shranil v žep za kasneje. o treh sinovih je bilo kmalu konec. ob dolgih mrzlih večerih nemalokrat delih, da si je napolnil želodec in v Včasih je sicer redkobesedni Franc Janezu in Francu je ostala le majhna premražen sprehajal po klancu, da žep suknjiča vtaknil kos polente ali pripovedoval, kako je bilo, ko je hodil klet brez oken in dimnika; majhna bi se vsaj malo ogrel. Bolj zase je go- kuhan krompir za večerjo. Zelo po- po svetu. Ko je delal pri eisenponu, se je pred odhodom domov grel pri topli peči ali ognju. Če pa je kdaj ka- Utrinki teri od vaščanov vprašal, zakaj sta s Pepčem tako skregana, mu je odgo- PO^ASTILI 70-LETNICO na žilica na dan privrela veliko kas- številne pohvale, priznanja in darila voril: “Moža moraš poznati pri tleh.” DIRIGENTA MARKA MUNIHA neje, kot je bilo pričakovati – Muni- tukajšnje šole, mešanega pevskega Nemalokrat so mu očitali beračenje hovi so namreč v teh krajih prav zbora, krajevne skupnosti in turisti- Most na So~i – Dva dni po sloven- po hišah. Zamahnil je z roko in rekel: sloveli po svoji melodičnosti. Veliko čnega društva, zagotovo pa mu bo v “Ti imaš le eno kuharico, jaz pa jih skem kulturnem prazniku so na OŠ raje kot glasbi se je v otroštvu spominu ostalo tisto, ki so mu ga imam sto!” in nadaljeval svojo pot. Dušana Muniha v režiji Danice Ta- posvečal športnim dejavnostim in pripravili člani Okteta Simon Gre- ljat pripravili pestro kulturno priredi- otroškim norčijam. Potem pa ga je gorčič iz Kobarida. Slednji so se In vendar je tudi Francu Čikovemu tev, s katero so poleg kulturnega nekega lepega dne, ko je v času nepričakovano pojavili na odru in posijal žarek sreče, čeprav na svojst- praznika počastili še 70-letnico diri- svojega šolanja v Ljubljani slišal odpeli dirigentu v čast. ven način. Dan po ženitvi je odšel k genta Marka Muniha. Pester kultur- igrati simfonični orkester, zadelo kot Tudi po zaključku uradnega dela pre- Jaklčevi mami, dobrotnici, ki mu je ni program se je začel s slovensko strela z jasnega. Od takrat dalje so senečenj še ni bilo konec, saj se je vedno odprla vrata in darovala večer- himno, ki je izzvenela iz združenih se njegovi glasbeno obarvani geni slavje nadaljevalo pozno v noč. Vrstile glasov pevcev šolskega zborčka in jo, ter kot ponavadi povprašal, če je prebudili in se na našo srečo niso so se čestitke in stiski rok. Domačin ostalo kaj od pudana. Gospodinja ga Mešanega pevskega zbora umirili vse do danes. Rok Alboje pa je slavljencu ob nje- je posedla v senco pred hišo, mu po- Zdravko Munih Most na Soči. V govem jubileju spesnil celo pesem, nadaljevanju je nabito polna šolska Ob zaključku programa, ki je kljub stavila na mizo liter vina in bogato temu, da je trajal dve uri, minil kot bi ki jo je zbranim prebral Munihov pri- dvorana prisluhnila bogatemu pev- trenil, so domačini Munihu pripravili jatelj in sokrajan, pisatelj Saša Vuga. kosilo. Najmlajši hišni sin Toni je pri- skemu repertoarju omenjenih zbo- še kup drugih presenečenj. Prejel je Besedilo in foto: Tatjana Šalej Faletič nesel fotoaparat in Franca Čikovga rov, recitalu učenk, nastopu Orffove fotografiral. To je bila verjetno edina skupine in šolskemu orkestrčku, ki Franceva fotografija. Tisti, ki so ga je ob tej priložnosti pod vodstvom Aleksadra Gradinca izvedel svoj poznali, pravijo, da je bil to eden naj- krstni nastop. srečnejših dni ostarelega vaškega Ker pa se je osrednji dogodek tokrat prosjaka. vrtel okoli rojaka Muniha, sta deve- tošolki Urška Leban in Maša Rutar Po `ganju di{i in prase cvili po mentorstvom Nevenke Janež z Pozimi, ko je po vasi zadišalo po njim pripravili intervju, v katerem sta žganjekuhi, se je Franc odpravil z izbrskali marsikaj zanimivega iz časa majhno stekleničko v žepu po vasi njegovega otroštva. Sočasno z inter- iskat, kje se kuha dragocena pijača. vjujem se je odvijala tudi projekcija Po pozdravu je gospodarja povprašal, fotografij, ki so prikazovale življenje malega Marka, sicer sina znanega če je že kaj pricepalo iz kotla, in ne zborovodja Zdravka Muniha, po da bi čakal na odgovor, ponudil pra- katerem je dobil svoje ime tudi tukaj- zno stekleničko. Čeprav je kapljala šnji mešani pevski zbor. Med drugim DEVETOŠOLKI URŠKA LEBAN IN MAŠA RUTAR STA Z DIRIGENTOM MARKOM MUNIHOM šele korenta (prva kuha), je vztrajal smo izvedeli, da je njegova glasbe- PRIPRAVILI INTERVJU, v katerem sta izbrskali marsikaj zanimivega iz časa njegovega otroštva. in bil hvaležen tudi za tako darilo,

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Brskamo po preteklosti ( 31 )

da ga je le zvečer pred spanjem mal- ce pogrelo. V času kolin, ko je v Idrskem za- cvililo prase, ki so mu puščali kri, je kmalu prišel tudi Franc s svojim: “Bog daj, a je kaj ostalo od pudan?” Vedel je, da je na tak dan gospodinja bolj radodarna in zato kaj primakne, četudi ga drugače ni hotela pogostiti. Izvor dre`ni{ke maske In navadno ni odšel lačen od hiše.

Skozi `lemprh v spalnico Maska te grd’ga je najpomembnej{a maska v Dre`nici. Gre za zoomorfno masko (`ivalsko). Še dolgo po Janezovi smrti je Ma{kara je v ko`uhovini in je harlekinskega tipa (tip zaplatnika). Franc živel v kleti domače hiše. Pa so vaščani in občinski možje ugoto- zvor motiva animaličnega člo- vili, da klet ni primerna za bivanje veškega obraza z zmagoslavnimi in da ostareli Franc ne živi človeku Iživalskimi rogovi in kožo najde- dostojnega življenja. S hišnim gospo- mo dobesedno na drežniškem dvoriš- darjem Pepčem so se dogovorili, da ču. Ljudje so se še ne dolgo tega pre- mu odstopi v hiši malo kamrico. življali z drobnico. Pred vsako hišo Pepč je v mali sobi nad Francevo je bila ograda, po domače medrnje, kletjo postavil posteljo in staro oma- kamor so ponoči zapirali drobnico. ro, v pod urezal odprtino in iz kleti Živali so pogosto noč preživele na postavil lestev. Zaklenil pa je vrata, stopnicah, ki so vodile v hišo, in na ki so vodila v hišo. Tako je Franc na ganku. Dnevi in noči so bili polni ov- stara leta zaživel v pravi sobi s poste- čjega blejanja in kozjega meketanja. ljo in ta pravim oknom. Nekaj let je Iz tega živalsko-človeškega sožitja se še užival v hiši z lastnim vhodom, je rodila oblika pustne maske, katere pa čeprav je bil to le žlemprh (vhod v spalne prostore skozi stropno od- KAKO NASTANE MASKA. prtino). Idrci, predvsem sosede dobrotnice, glavne lastnosti so živalski rogovi, ko- Lesena abličja izdelujejo fantje ki so Francu vedno rade odstopile ža in zvonci. sami po predlogah starejših ohranje- malo polente in kot pri peči, niso mo- Tudi način izdelave maske je eden nih mask, dodajo pa vedno nekaj žaka čudnih navad pozabile niti, ko od ključev za razumevanje, od kod svojega. Leseni deli so izrezljani sa- je bil bolan in ostarel. V novi dom značilno drežniško abličje. Glavno mouko. Izraziteje so izdelani in pou- so mu prinašale hrano, čaj in včasih obuvalo so bile v preteklosti lesene, darjeni gobec, nos in očesne odprti- kuhano vino. Le otroci, ki so se vaš- okovane cokle. Načina izdelovanja ne. Grozljiv izraz dosežejo z dodani- kih posebnežev, beračev in Rezjanov maske in cokel sta enaka. Mnoge do- mi pravimi rogovi in kožuhovino. vedno bali, so prineseno hrano v lon- mačije so imele posebno orodje za Učinek pa še poveča groba črna, čkih odložili na okno spalnice ter se izdelavo cokel, ki je bilo zloženo na rdeča in bela poslikava. Maska je kot umaknili na varno za sosedovo hišo. majhni mizici. Izdelovalec je sedel ob nekakšna kapuca, ki sega do pasu. Franc Čiku je bil eden izmed za- njej ter v naročju obdeloval kos lesa. Mateja Kutin dnjih vaških prosjakov, pred katerimi Z istim orodjem in v enaki drži iz- Foto: Andrej Kutin ni bilo treba zaklepati vrat, saj kljub delujejo maske. Edina razlika je v Vir: potrebi niso nikoli ničesar vzeli, če materialu; cokle izdelujejo iz trdega IVANČIČ, Mateja. (1998). Maskiranje: od jim ni bilo darovano. TE GRD JE NAJPOMEMBNEJŠA MASKA klinovega (maklenovega) lesa, maske resnega rituala do brezciljne zabave. Nada- DREŽNIŠKEGA PUSTOVANJA. Po vasi lovi ljevanje pustne tradicije v Drežnici. Diplom- Zbral in zapisal: Pavel Četrtič poredne otroke in jih tepe z nogavico, polno pa iz mehkega lipovega ali orehove- ska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Foto: arhiv Ivana Šavlija pepela. ga. Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo.

Na logu 1, 5220 Tolmin, Tel.: 05/ 38 00 550

IBIZA 1,4 `e od 2.322.000,00 SIT SEDAJ SE SPLA^A IBIZA 1,9 SDI `e od 2.580.000,00 SIT UGODNO - TOLEDO 1,9 TDI `e od 3.762.000,00 SIT ALTEA 1,9 STYLANCE `e od 4.091.000,00 SIT SLU@BENA IN TESTNA VOZILA: TOLEDO 1,9 TDI STYLANCE 4.290.000,00 SIT • ALTEA 2,0 DSG STYLANCE 4.800.000,00 SIT ALTEA 1,9 TDI STYLANCE 4.150.000,00 SIT • ALHAMBRA 1,9 TDI REFERECE 5.490.000,00 SIT Pooblaščeni serviser vozil Gospodarska Tel.: 05/38 00 560 vozila

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Vsi na zrak za zdrav korak ( 32 )

Na star romarski kraj po dober vid

Kljub sne`ni odeji, ki letos presenetljivo dolgo pokriva zemljo, smo se odpravili na izlet. Tokrat smo pokukali, kako je ob Nadi`i pozimi, ko se ob njej ne tare obiskovalcev.

a mestu, kjer Nadiža ostro Še nekaj minut se vzpenjamo, po- Zavit v tan~ico zgodb postavili cerkev, posvečeno svetemu zavije iz svoje smeri in se tem pa zagledamo bele cerkvene Na tem mestu naj bi nekoč stala Jelarju. Nobrne proti jugu, stoji majhna stene. Razgled na dolino je čudovit: rimska utrdba, kasneje pa so sezidali Po isti poti se vrnemo nazaj. Izlet vzpetina. In na njej je stara cerkvica, pogorje Stola, Krn in dolina, zavita v cerkev. Ustno izročilo pravi, da so v zaključimo z mislijo, da je doživetje h kateri so nekdaj romali od blizu in mrak. Gozd je že skoraj zakril pogled teh krajih živeli Ajdi. Kristjani so jih Nadiže in sveta ob njej je pozimi ne- daleč. Posvečena je svetemu Volarju na Nadižo. preganjali in prav zaradi njih postavili kaj posebnega. V samoti jo lahko ob- (tudi Hilarju, Jelarju).

Po leseni brvi ~ez Nadi`o Do svetega Volarja lahko pridemo iz dveh smeri: iz Robiča in Kreda. Če si bomo za izhodišče izbrali Ro- bič, se bomo s parkirišča odpravili peš po kolovozu ob Nadiži. Iz Kreda vodi pot preko polja do Nadiže. Če je drevje golo, cerkvico kmalu opazi- mo, ko pa naokoli vse ozeleni, je sve- ti Volar neveščemu opazovalcu zakrit. Ko pridemo do lesene brvi, nas tabla opozori, da moramo pre- čkati Nadižo. V neposredni bližini so korita z globokimi tolmuni in slikovi- tim naravnim mostom v desni steni, ki jih ljubitelji kopanja gotovo pozna- te.

CERKEV SVETEGA VOLARJA STOJI NA VZPETINI V OKLJUKU NADIŽE pri Kredu in POD CERKVIJO JE ZDRAVILEN IZVIR, ki Velikanova miza in stol Robiču. Do danes se je o njej ohranilo bogato ljudsko izročilo. naj bi izboljšal vid. To so vedeli že naši pred- Na desnem bregu zavijemo levo in niki, ki so si sem prihajali umivat oči. nekaj časa hodimo vzdolž Nadiže, ki nas spremlja s šumenjem. Potem se cerkev. Krščenec Hilarij je oznanjal INFOFLE[: čudujemo. Nikogar ne motimo, ko na povzpnemo proti cerkvici. Pot nas krščansko vero. Malikovalci naj bi • Obisk svetega Volarja vam bo ves glas zapojemo: “Moja Nediža, ka- vodi mimo dveh ogromnih skal, za vero sprejeli le od tistega, ki bi mu vzel do dve uri. ko si lijepa, krasna si, bistra ...” No, kateri bajka govori, da sta kamnita uspelo razbiti železno posodo oziro- • Za izhodi{~e si lahko izberete morda le kakšnega zajčka ali srnico. miza in stol, ki so ju postavili veli- ma žrtvenik. Hilarij se je povzpel na Robi~ ali Kred. Besedilo in foto: Mateja Kutin kani. • Pri pre~kanju Nadi`e po leseni visoko skalo, od tam vanj vrgel ka- brvi je treba biti previden, saj so men in ga razbil. Malikovalci so ga Voda za dober vid nekatere deske prelomljene. Vse- vrgli v Nadižo. Vir: Nadaljujemo do mogočnega skal- kakor pa nobena ni namenjena V Legendi o sv. Jelarju, ki jo je za- LAVRENČIČ, Joža (2006). Legenda o sv. nega previsa, ob katerem marsikomu skakanju! Jelarju. V: Trinkov koledar 2006. Čedad: pisal Joža Lavrenčič, lahko beremo, Kulturno društvo Ivan Trinko – Čedad. 182– zastane dih. Kmalu pridemo do izvi- • Ponekod so usmerjevalne table, kako je ta v kraje ob Nadiži prišel 184. ra zdravilne vode. Ker so v teh dneh drugje pa je treba imeti ob~utek spreobračat ljudi. Ker so ljudje trpeli MUNIH, Jože (1996). Zdravilna moč vodnih temperature precej nizke, nam oklep za orientacijo. sušo, so ga prosili za dež. In ko jim virov na Tolminskem. Tolmin: RAVEN. 18. ledu ne dovoli spiti niti požirka, pa • ^e vam `elod~ki hitro zakrulijo, ga je nebo poslalo, so se spreobrnili. ROJŠEK, Danijel (1991). Naravne zname- prinesite hrano s seboj. Ko zdra- tudi oči si z njo ne moremo umiti. A častilcem boga Bakha to ni bilo nitosti Posočja. Ljubljana: Državna založba vilni studenec ni zmrznjen, je za Slovenije. 70–71. Ustno izročilo namreč pravi, da je ta všeč. Zgrabili so Jelarja, ga mučili in `ejo poskrbljeno. ŠKVOR, Vida (2006). Sveti Volar pri Robiču. voda dobra za oči, ki so si jih sem • Priporo~amo primerno obutev. vrgli v Nadižo. Kljub vsemu so na V: Trinkov koledar 2006. Čedad: Kulturno hodili umivat celo iz Benečije. mestu nekdanjega svetišča kristjani društvo Ivan Trinko – Čedad. 181.

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Reporta`a meseca ( 33 )

Veleslalom za pokal Alpskega vala

Na veleslalom za pokal Alpskega vala se je letos prijavilo skoraj 180 tekmovalcev iz razli~nih koncev Poso~ja. Najve~ je bilo doma~inov s [entvi{ke planote, drugi pa so pri{li iz drugih krajev. Tekmovanje je potekalo v 14 kategorijah, s progo pa so se kosali tako najmlaj{i kot starej{i.

re za tradicionalno te- družabnosti. Prvi trije v vsaki li domačini iz Smučarsko pilo štirinajst najhitrejših v po- bal, Niko Kobal, Žiga Lahar- kmovanje, ki ima naj- kategoriji so dobili medalje, skakalnega kluba Ponikve, sameznih kategorijah: Luka nar, Tomaž Lipušček, Špela Gveč izvedb prav na podelili pa smo tudi pokal za sledil je Smučarski klub Ma- Burgar, Rado Černilogar, Alojz Rovšček in Katarina Uršič. smučišču Suše na Ponikvah, ekipno zmago, ki je letos osta- tajur, Športno društvo Seng, Faletič, Tjaša Faletič, Marina Miro Kristan, odgovorni urednik saj velika smučišča ne omogo- la na Ponikvah. Največ točk TKK Srpenica in Texas. Fili, Mateja Sirk Fili, Matic Alpskega vala čajo tolikšne domačnosti in v ekipnem točkovanju so zbra- Na najvišjo stopničko je sto- Hvala, Lucija Jug, Manca Ko- Foto: arhiv Alpskega vala

1 2

3

1 – VREMENSKE RAZMERE SO 3 – POZDRAV SPONZORJEM Z BILE KOT NAROČENE ZA TE- ZMAGOVALNEGA ODRA – Za KMOVANJE – Utrjenega snega je uspeh je poleg znanja treba imeti bilo dovolj, tako da je tekmo- dobro opremo. valcem ponujal enake pogoje. 4 – DOMAČINI S PONIKEV SO SE 2 – KLASIČNO SMUČANJE ZA- RAZVESELILI EKIPNE ZMAGE, h ENKRAT ZAHTEVA DVE SMU- kateri so prispevali prav vsi. ČKI, v cilj pa je občasno mogoče priti samo z eno. 4

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Opa`anja ( 34 )

Ob rob okrogli mizi Tolmin podobo na ogled postavi

uristična zveza Gornjega Po- jeno označevanje ulic in smerokazov in izven njega, je še cela vrsta obve- Spet smo na začetku leta, ko se sočja je skupaj z nekaterimi za javne in zasebne ustanove v me- stilnih tabel za posamezne institucije, sprejemajo proračuni na vseh ravneh. T turističnimi subjekti pred me- stu ter klic po njihovem poenotenju. tu so reklamne table posameznih po- Smo na začetku nove poletne turis- seci organizirala okroglo mizo z V vsakem urejenem kraju je po- djetij in nedržavnih ustanov ... Kako tične sezone, ko bo tudi k nam prišlo zgornjim naslovom. Na posvetu je bilo izrečenih veliko misli o tem, ka- ko naš kraj izgleda danes in kako bi lahko izgledal, če bi se krajani in za- posleni v komunalnih službah bolj zavedali svojega odnosa do mestnega okolja. Na nekatera arhitekturna ne- skladja so opozorili arhitekti, o uredi- tvi zelenih površin so svoje povedali gozdarji, o komunalni urejenosti pa predstavniki komunalnega podjetja. Svoje so povedali tudi zainteresirani krajani. Skupna ugotovitev je bila, da je bilo v mestu Tolmin v preteklosti že mnogo narejenega, tako da se danes lahko uvršča med neturističnimi kraji v Sloveniji na visoka mesta. To doka- zuje tudi priznanje iz leta 2004. Me- sto se je takrat vključilo v tekmovanje SKUPINA OZNAK V TOLMINU v parku pri SMEROKAZI IN OBVESTILNE TABLE v LEPO UREJENE OZNAČBE ULIC v “novi” za ocenjevanje urejenosti turističnih Kinogledališču turistično razviti Rogaški Slatini občini Šentjur pri Celju krajev in bilo na državni ravni uvr- ščeno na tretje mesto. Po predstavitvi membno, da se obiskovalci v njem to izgleda sedaj v Tolminu, je vidno veliko obiskovalcev. Zato je sedaj čas, načina ocenjevanja na tem tekmova- čim hitreje znajdejo. Da bi to dosegli, iz priloženih fotografij. Za primer, da se preide k uresničevanju nekate- nju so si bili udeleženci okrogle mize lahko uporabimo pisna obvestila, kako bi lahko to uredili, pa prilagam rih poudarkov z zgornjega posvetova- enotni, da z doseženim ne moremo brošure, vodnike po mestu, prospe- fotografijo iz turistično urejene Ro- nja, med katere spada tudi enotnejša biti zadovoljni in da je treba v mestu kte, zemljevide in ustrezne oznake. gaške Slatine. podoba označb ulic, obvestilnih tabel narediti še marsikaj, da bi bilo še bolj Poleg vsem znanih prometnih oz- Že v prvi sestavi nove Občine Tol- in smerokazov v mestu. urejeno. Če bodo krajani z njim za- nak krajevnih imen in kažipotov po- min je občinska komisija za okolje Prav razvoj poletnega turizma, ki dovoljni, potem bodo tudi obiskovalci znamo prometne znake za obvestila, in prostor pripravila načrte za uredi- je v zadnjih letih v mestu doživel raz- ponesli glas o lepoti kraja tja, od ko- s pomočjo katerih pridemo do najpo- tev teh težav. Žal so potres in druge cvet, sili k ureditvi še enega kamen- der prihajajo. membnejših ustanov (zdravstveni potrebe občinskega proračuna preki- čka v mozaiku, ki ga vsakdo izmed Med izrečenimi mislimi, kako iz- dom, avtobusna postaja, prenočišče, nile ta prizadevanja, saj so bila občin- nas prispeva k urejenosti Tolmina. boljšati stanje, je bilo omenjeno tudi kampi …). Ob teh uradnih oznakah, ska denarna sredstva bolj koristna Besedilo in foto: Radovan Lipušček, pomanjkljivo ali, bolje rečeno, neure- ki so povezane s prometom v mestu drugod. Tolmin

Utrinki

UTRIP POSO^JA SKOZI PRI- nico slikarskih tehnik. To je bil tudi ka. Tekmovali so v treh kategorijah: mavera Nataša Grum iz Tolmina. V ZMO SLIKARSKIH TEHNIK razlog, da so 14. januarja v bov- poeziji, kratki zgodbi in prosti zgod- knjižici pa so objavljene tudi pesmi škem kulturnem domu organizirali bi. Simona Černute iz Bovca (Aquel Bovec – Društvo slikarjev ama- día), Mateje Kutin s Kamnega (Llu- terjev Tolmin deluje že 31 let in odprtje slikarske razstave, kjer je 28 Žirija, ki so jo sestavljale Aurora via del amor) in Drage Mlekuž iz trenutno šteje 35 rednih članov. Ti članov društva predstavilo 56 del Calvet, Barbara Poša in Gemma se sestajajo pod mentorstvom aka- različnih motivov in tehnik, ki so plod Santiago, ni imela lahkega dela. Na Loga pod Mangartom (A Dios). demske slikarke Jane Dolenc en- dejavnosti omenjenega projekta. natečaj je prispelo kar 155 del: 100 Nagrade je na odprtju Tedna špan- krat na mesec, kjer skupaj ocenju- Peter Domevšček pesmi, 20 kratkih zgodb in 35 pro- ščine, ki je potekal od 30. januarja jejo prinešena dela. stih zgodb. Najboljše (18 pesmi ter do 3. februarja na LUNG-u v Novi V preteklem letu so člani društva tri kratke in tri proste zgodbe) so Gorici, podelil Javier Dago, pred- POESIA Y zbrane v knjižici, ki so jo prejeli pisci stavnik Španskega veleposlaništva uspeli na razpisu Javnega sklada NARRACIÓN EN ESPAÑOL RS za kulturne dejavnosti prido- poezije in proze. Podeljene pa so iz Ljubljane. Ljubitelji španskega biti del sredstev za izvajanje projekta Nova Gorica – V januarju je na bile tudi nagrade. Avtorji prvo in dru- jezika, kulinarike in kulture so se Utrip Posočja skozi prizmo slikar- Ljudski univerzi Nova Gorica gouvrščenih del bodo svoje znanje srečevali skozi ves teden na klepe- skih tehnik. Z njim so želeli poživiti (LUNG) potekal prvi literarni natečaj španskega jezika izpilili na tečajih v tih, igricah, učnih urah jezika in likovno ustvarjanje v Posočju, zato v španskem jeziku. Na njem so lah- Španiji. plesa, si ogledali film, v petek pa so si v projektnem programu zasta- ko z neobjavljenimi deli tekmovali Naj na tem mestu povemo, da so bili zaključili s fiesto ob krompirjevih vili uresničitev dveh ekstemporov, vsi, ne glede na starost in nivo zna- uspešni tudi posoški avtorji. Eno od tortiljah in sangriji. najmanj tri likovne razstave in delav- nja tega vse bolj priljubljenega jezi- tretjih mest je zasedla s pesmijo Pri- Mateja Kutin

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Naj odmeva ... ( 35 ) Dednina Neko~ so bili stiki med kraji precej ote`eni. [e nedolgo tega ni bilo ne radia ne televizije in ljudje iz bolj oddaljenih krajev so se med seboj redko sre~evali. Kljub temu so bile vezi dovolj mo~ne in so se informacije pretakale od vasi do vasi. Za to so skrbeli predvsem trgovci, za tiste bolj kulturno obarvane novi~ke pa ljudski pevci in va{ki godci, brez katerih ni minil noben dogodek na vasi.

udi v Posočju ni bilo nič dru- teklost, kar odpira pogled v življenje gače. Godlo in pelo se je sko- nekoč. Znani so po tem, da igrajo na T rajda v vsaki vasi. Nekatere so veliko tradicionalnih instrumentov. prav slovele po dobrih godcih, ki so Za blokflavto običajno poprime Maj- bili drugim za vzgled. Kot na primer da, Metka pa skrbi za oprekelj, nunu Žagarji, o katerih glas je segel celo in bajs. Moški del zasedbe si izme- do Dunaja. njuje 100 let staro harmoniko in bajs. Danes je drugače, čeprav se po Sandi je poleg tega pravi mojster v svojih močeh borimo za ohranjanje igranju citer, rad pa poprime tudi za pevske zapuščine, ki so nam jo zapu- violino. Nekateri člani so že pred na- stili naši dedje. Številni pevski zbori stankom Dednine prirejali delavnice, se trudijo ohraniti zborovsko kulturo, na katerih so otrokom predstavljali za ohranjanje zapuščine ljudskih stare instrumente ter jih učili ljudskih godcev in vaških pevcev pa se mora- pesmi. mo zahvaliti manjšim zasedbam, med Vse skupaj se je začelo s povabi- lom na kratek koncert za glasbeni katerimi je prav gotovo glasbena abonma v tolminskem kinogledali- skupina Dednina.¹ V kvartetu so so- šču. Odtlej vabila dežujejo. Od prv- pranistka Majda Luznik iz Poljubi- ega koncerta leta 1996 so igrali na nja, altistka Metka Ivančič iz Kam- številnih koncertih, med drugim v nega, tenorist Metod Bajt iz Libušenj Münchnu, Parizu, Veroni, v sosednji in basist Sandi Manfreda iz Tolmina. Avstriji in po najrazličnejših krajih Če povprašate člane Dednine, vam naše domovine. Izdali so tudi zgo- bodo povedali, da je skupina nastala ščenko z naslovom Pesmi naših ro- spontano, mi pa smo prepričani, da dov, na kateri je 23 pesmi. Tu so sta za to kriva čut za ohranjanje ljud- zbrali in predstavili nekatere sloven- skega glasu in pristno doživetje. Dr. ske, tolminske in beneške ljudske Zmaga Kumer, ugledna raziskovalka ČLANI GLASBENE SKUPINE DEDNINA se lahko pohvalijo tudi z izdano zgoščenko. Foto: pesmi. V desetih letih delovanja se slovenske ljudske glasbe, je nekoč za- arhiv Dednine jim je nabralo veliko gradiva. V reper- pisala, da je z ljudsko pesmijo tako, toarju imajo vsaj sto pesmi, zato jim “Moraš kot z vsako drugo umetnino: se skloniš nad cvet poljske rože.” jih ljudska glasba sprošča, saj ni stro- priprave na tematsko različne koncer- jo doživeti, da jo lahko vzljubiš. Doživiš Za člane Dednine je značilno, da go omejena. Tu in tam se menda lah- te ne povzročajo nobenih preglavic. pa jo le, če ji prisluhneš s preprostim so vsi štirje muzikantje dobro glas- ko celo zmotiš, ne da bi te zabolelo Peter Domevšček srcem brez puhoglave domišljavosti, beno podkovani in dejavni na razli- v glavi. Zanimivo je tudi iskanje re- Opomba¹: Dednina po tolminsko pomeni tako kot prisluhneš ptičjemu petju ali čnih glasbenih področjih. Pravijo, da pertoarja, saj zahteva vračanje v pre- dediščina.

Utrinki

DRU[TVO BO SKRBELO ZA kurziji 5. oktobra v minulem letu, s zali. Občinski svet Občine Tolmin nili z izjavo o pomembnosti obnove DEDI[^INO PRETEKLOSTI katero so novinarjem in predstavni- je namreč na svoji seji 20. decem- tega spomenika, ki so jim jo napisali kom strokovnih institucij želeli razka- bra Prangarjev mlin in Jakovo kova- na Občini Tolmin in poudarja prispe- Ba{ka grapa – Pobud za ohranitev vek k celostnemu razvoju turizma na naravne in kulturne dediščine v zgor- zati nekatere od objektov kulturne čijo z odlokom razglasil za tehnični razvojno problematičnem delu Gra- njem delu Baške grape v zadnjih le- dediščine tega območja. “Takrat se spomenik kulturne dediščine. Po tih kar ni videti konca. Zadnji dokaz nas je nekaj organizatorjev zdru- Bizaljovih besedah je to “prva sto- pe. Kot je zapisal svetovalec za dru- za to je novembra ustanovljeno in žilo in razmišljali smo, kako bi vse pnica k urejanju zadev”, saj jim da- žbene dejavnosti Rafael Šuligoj, registrirano društvo Baška dediš- to predstavili širši javnosti,” razlaga je dobre možnosti za nadaljnje delo. “smo imeli na Tolminskem zelo bo- čina, ki si poleg skrbi za dediščino Bizalj. Sledil je posvet o ustanovitvi Čeprav je v vsakem kraju kakšen gato tehnično dediščino”, vendar preteklosti prizadeva tudi za celost- društva 4. novembra v Podbrdu, objekt, ki je v interesu društva, se to je je ohranjene zelo malo, zato je no ohranitev naravnega in kulturne- končno dejanje pa je bil ustanovni trenutno najbolj posveča prav zašči- pobuda predlagateljev “izjemno po- ga okolja ter dvig ekološke zavesti. občni zbor 19. novembra v Stržiš- tenima mlinu in kovačiji. Prijavili so zitivna in spodbudna”. Društvo trenutno šteje 25 članov iz čih. Bizalj obljublja, da se bodo kot se na razpis Ministrstva za kultu- Kljub obilici dela s kulturno dedišči- vseh petih krajevnih skupnosti zgor- društvo javnosti bolje predstavili na ro, in sicer kandidirajo za denarna no pa člani društva le niso pozabili njega dela Baške grape, in sicer svojem prvem občnem zboru, ki ga sredstva, s katerimi bi radi obnovili na neokrnjeno okolje, ki jih obdaja. Rut-Grant, Grahovo-Koritnica, Huda- načrtujejo 11. marca. streho Prangarjevega mlina in stav- Krajevnim skupnostim so že poslali južna, Stržišče in Podbrdo. Kot je Prvi rezultati delovanja domačinov, bo obvarovali propadanja. Rezultati pobude za čistilne akcije ob dnevu povedal predsednik Aleš Bizalj, je ki jim ni vseeno za zapuščino narave razpisa bodo znani v dveh mesecih. Zemlje, 22. aprila. zamisel o ustanovitvi nastala na eks- in njihovih prednikov, so se že poka- Razpisno dokumentacijo so dopol- Špela Kranjc

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Pesniki iz na{ih logov EPIjeva knji`na polica ( 36 )

Ptica srca

tokratni rubriki Pesniki iz naših nost lajša življenje, saj si z izlitjem Vlogov objavljamo pesem Ptica srca, čustev na papir razbremeni dušo. Pod rde~im ki jo je napisala Martina Leban iz Sicer pa v prostem času, ki ga ob Žabč. Svoja občutja je v pesmi preli- dveh malih otrocih in službi ni dosti, svin~nikom vala že kot osnovnošolka in nekatere tudi slika, od lanskega avgusta kot Leta 2005 je izšla knjiga Pod rde- objavila v šolskem glasilu. Sošolkam članica Društva slikarjev amaterjev. čim svinčnikom s podnaslovom Pi- je poklonila marsikateri verz ali pe- Besedilo in foto: Mateja Kutin sma Zorka Jelinčiča iz ječe. S pom- sem. Dodaja pa, da največ piše za očjo pisem, dopisnic in razglednic je predstavljeno življenje in delo Zorka svoje veselje. V njih izraža trenutna PTICA SRCA Jelinčiča v obdobju, ki ga je preživel občutja; kakršna so njena počutja v Svoboda ti pomeni vse, v zaporih. Posebno sodišče za zaščito trenutku navdiha, takšne so tudi pe- več kot širni svet, države ga je namreč po končanem smi, ki nastanejo. Meni, da ji umet- več kot modro nebo, procesu v Rimu zaradi ilegalnega pro- a tudi brez tega tifašističnega dela leta 1931 obsodilo prazen je tvoj um in tvoje telo. na 20 let zapora. Tvoja krila te poneso V prvem delu knjige so predstav- onkraj tvojih misli in želja, ljeni Jelinčičeva družina, njegova že- tvoje telo obdajajo bilke trav, opojno dišiš po cvetju iz planjav, na Fanica Obid – Mirjam in njena da zadrhtim, ko ob tebi sem, družina. Aretacije, ki je globoko zare- niški režim in omejitve pravic zapor- se zavem, kako lepa, močna si, zala v njihovo življenje, se Jelinčič nikov. “Delo skuša, poleg Jelinčiče- o moja boginja srca in neba. spominja v delu Pod svinčenim ne- vega jetniškega obdobja kot žrtvo- Leti, leti, naj nebo ti podari svobodo, bom: “Sredi popoldneva 15. marca vanja za narodnostne pravice primor- naj tvoje želje bodo eno sta se ustavila pred vasjo dva avto- skih Slovencev, prikazati tudi po- z mislimi, telesom in umom. mobila s policijskimi agenti iz Trsta. memben prispevek obeh družin, Je- Tvoja krila pa tvoj nov zagon, OVRA? Naglo so od vseh strani obko- linčičevih in Obidovih, katerim je da jih udejaniš. lili našo hišico ter z vso vljudnostjo MARTINA LEBAN – V kratkih uricah svojega začeli preiskavo po vseh prostorih. njegova obsodba povzročila številne prostega časa piše pesmi in slika. Martina Leban Kot običajno so iskali orožje, a odne- tegobe.” sli kako knjigo. Zapiskov in slik že “Novoletna razglednica: davno nismo več držali v naši hiši, Isernia, 17.12.40 ker so redno vse odnesli. Draga Radka! Z nedoumljivo žensko slutnjo je Vem, da bo drevesce, da bo potic Fanica čutila, da je to tisti usodni in in drugih dobrot dovolj, torej veselje nepreklicni trenutek, ki se bo zarezal s počitnicami in snegom, vendar Ti globoko v najino življenje. Navidez jih še posebej želim, ob misli na nas trdna in odrezava tudi v težkih trenu- vse, mamico, mene in Jasničko, pa na tkih, jo je ob slovesu prvič v najinem zadovoljno Novo leto, da bi se sešli življenju, premagal jok – z malo v na- srečni. Piši mi, pa tetki Viki, tetki ročju. Mileni – Nadi skupaj. Poizvej – a ne Italijanska policijska vljudnost: ko- smeš nje vprašati –, kdaj ima rojstni misar, ki je vodil, je odložil odhod, da dan botra Vera. Te srčno poljublja se pomiri. Ugriznila se je v ustnice in Tvoj papanček. Pozdravi tudi g. si obrisala solze, ko je to opazila. Ne, Kropičevo in vse domače.” pred policijo ni hotela pokazati šib- kosti. NASLOV: Pod rde~im svin~nikom. ‘Saj se bo kmalu vrnil,’ je poskušal Pisma Zorka Jelin~i~a iz je~e. tolažiti komisar. Fanica ga je gledala UREDIL: @arko Rov{~ek. KRAJ IN postrani in ni odgovorila.” LETO IZDAJE: Gorica 2005. Sledi kronološki pregled pisem, FORMAT: 15,3 x 21,6 cm. [TEVILO STRANI: 309. IZJEMNI razglednic in dopisnic, ki so jih napi- POPUSTI TUDI sali Jelinčič svojcem oziroma svojci njemu. Selil se je iz zaporov v zapore, ZA OSTALE iz Rima (Regina Coeli) v San Gimi- U~iteljice MODELE nova nov nov zmogljiv in gnano, dalje v Civitavecchio in kasne- v {olskih klopeh notranjost dinami~en var~en motor RENAULT! je v Isernio (Campobasso), kamor je dizajn 2.0 dCi 16v 150 KM Lani je ob 130. obletnici ustanovi- bil interniran po vstopu Italije v vojno. tve slovenskega učiteljišča za dekleta Urednik tako v uvodu kot v opombah v Gorici izšel zbornik Učiteljice v šol- pojasnjuje sorodstvena razmerja, živ- skih klopeh. “Leta 1875 je zahodno PSC Tolmin, Poljubinj 89 f , 5220 Tolmin ljenjske poti pa tudi prispevek narod- slovenski prostor dobil ustanovo, ki tel.: 05 38 000 60, gsm: 031 379 832 nemu odporu proti fašizmu korespon- je usposabljala dijakinje za slovenske dentov. Pisma nam odkrivajo zapor- učiteljice. Skupaj z deškim učitelji-

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 37 )

ščem v Kopru je predstavljala zaklju- vzrokov. čeno celoto, temelj avstrijskega “Kratek pregled zbranih podatkov državnega šolstva v slovenskem jezi- v Kroniki smrtnih nesreč v sloven- ku na zahodnem delu nacionalnega skih gorah ne more biti popoln, kljub ozemlja, za katero se je v 19. stoletju temu pa nas opozarja na nekatera po zaslugi upravne ureditve uvelja- glavna vprašanja, ki se vedno znova vilo skupno poimenovanje Primorje. pojavljajo ob nesrečah v naših gorah. Za uveljavljanje slovenstva je bilo to V zadnjih 35 letih je smrtno pone- velikega, morda celo odločilnega po- srečenih v gorah precej več in pred- mena.” Pomen tega učiteljišča je bil stavljajo skoraj polovico vseh znanih predvsem v številu predmetov, ki so doslej. Največ žrtev je iz starostne potekali v slovenskem jeziku. Hkrati skupine 20 do 29 let, nato 40 do 49 pa je bila to tudi prva ustanova, ki je let, potem 30 do 39, 50 do 59, 10 do dekleta usposabljala za javno pri- 19 in starejših od 60 let. V nesrečah znan poklic. Poudariti pa je treba tudi pride na 1 smrtno žrtev 9 poškodo- do, da je ustanova preživela tudi vanih in 2 nepoškodovana. fašizem in se je ohranila do danes, Nekaterih vrst nesreč ni več, na “ko v zamejstvu še vedno opravlja primer zaradi ilegalnega prehoda me- pomembno vlogo pri ohranjanju na- se zgodile do leta 2004. Kot vir poda- je in zaradi nabiranja gorskih cvetlic. družbo, vendar je to dejavnost, ki rodne istovetnosti slovenske manj- tkov so mu služili ljudsko izročilo, Vedno več pa je nesreč zaradi dejav- zahteva ustrezno telesno in duševno šine na Goriškem, čeprav ne izobra- zapisovalci zgodovine (Simon Rutar, nosti v zraku in v vodi. pripravljenost. Pri tem je izredno žuje več neposredno učiteljev.” Janez Vajkard Valvasor …), časopis- Po ocenah strokovnjakov je bilo do pomembna preventivna dejavnost. 16 avtorjev je skušalo predstaviti ne objave in številni poročevalci iz leta 1990 okrog 800 000 obiskovalcev Zato bo potrebna temeljita in vse- zgodovino, delovanje in pomen zavo- različnih območij. V knjigi so zajete slovenskih gora na leto, pri tem pa so stranska strokovna analiza zbranih da. Prispevki so z izjemo prvega (Dve tudi nesreče, ki so se zgodile v posoš- bili upoštevani tisti, ki so se ustavili v podatkov v Kroniki smrtnih nesreč v stoletji in pol goriške slovenske zgodo- kih gorah. kočah in se tamkaj tudi vpisali. Vseh slovenskih gorah, ki bo zagotovo po- vine avtorja Branka Marušiča) po- Avtor je objavil statistični pregled obiskovalcev je bilo takrat še enkrat kazala še precej tehtnih in upošte- stavljeni kronološko. Kot samostojna nesreč, v katerem je navedel tudi vzro- več. vanja vrednih ugotovitev. Tudi tako celota so vpeti v zbornik. ke nesreč. “Osrednja skupina glavnih Strokovna ocena števila obiskoval- bo mogoče preprečiti marsikatero Med drugim lahko v zborniku pre- vzrokov žrtev v slovenskih gorah je cev v planinskih kočah je bila v letu nevarnost ali celo nesrečo v gorah,” beremo tudi o učiteljišču v Tolminu. bil v 390 primerih padec v različnih 2004 okrog 1,3 milijona, skupnega zaključuje avtor kronike. O njem so pisali Samo Pahor (Uči- oblikah,” sledijo zdrsi (300), plazovi števila vseh obiskov v gorah pa okrog teljišče v Tolminu), Marta Filli (Itali- in padavine (295), drugi vremenski 3 milijone. Ugotoviti je mogoče, da NASLOV: Spomin in opomin gora. jansko učiteljišče v Tolminu 1937– vzroki (176), bolezni ( 171), ostali število obiskov narašča hitreje kot Kronika smrtnih nesre~ v 1943) in Aleksandra Pavšič Milost subjektivni vzroki (134), dejavnosti v število nesreč in žrtev. slovenskih gorah. AVTOR: France Male{i~. KRAJ IN LETO IZDAJE: (Tolminsko učiteljišče po drugi svetov- zraku (46), nesreče pri delu (76), ra- Planinstvo ima z različnimi oblika- Radovljica, 2005. FORMAT: 16,2 x ni vojni). zni vzroki (35) in drugi posamezni mi obiskovanja gora nedvomno 23,4 cm. [TEVILO STRANI: 495. vzroki (13), 61 pa je bilo neznanih koristen vpliv na posameznika in NASLOV: U~iteljice v {olskih klopeh. UREDILA: Drago Trpin in Vlasta Tul. KRAJ IN LETO IZDAJE: Nova Gorica, 2005. FORMAT: 16,5 x 23,9 cm. [TEVILO STRANI: 320.

Spomin in opomin gora Lani je izšla knjiga Franceta Ma- lešiča Spomin in opomin gora s pod- naslovom Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah. Avtor je zdravnik, alpinist in gorski reševalec iz Kamni- ka. Knjigo je posvetil vsem, ki so iz- gubili življenje v gorah, in tistim, ki so jim skušali pomagati. Namenjena pa je tudi vsem ljubiteljem gora. Nesreče so predstavljene kronološ-

ko. Najprej je avtor predstavil znane Grobelno 3231 1, Zega s.p., Rakovec Beli bober Loredana nesreče, ki so se zgodile pred letom 1800. Sledijo predstavitve nesreč, ki so

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 EPIjeva knji`na polica ( 38 )

vodi skozi zgodbe, v katerih starša re- skim in družinskim svetovanjem, sve- šujeta vsakdanje težave, s katerimi se tuje otrokom in mladostnikom s teža- soočamo pri vzgoji otrok: kako rešiti vami v odraščanju, dela pa tudi z prepir otrok zaradi igrače, kako jih mladostniki, ki so storili kaznivo de- prepričati, da pospravijo razmetano janje. Vseskozi se torej trudi, da bi na- sobo, ne da bi pri tem kričali na vse šla način, s katerim bi lahko izbolj- grlo, kako jih spraviti v posteljo brez šala življenje in bi bili ljudje srečnejši. prerekanja, kako reševati težave v Nekaj teh poskusov, s katerimi lahko trgovini, kjer kar mrgoli pasti za izboljšamo odnose med starši in otro- otroke … Ob koncu vsake zgodbe je ki, posredno pa tudi odnose do dru- dodan avtoričin komentar, spregovori gih ljudi, je zbranih v knjigi Izbrana pa tudi o lastnih izkušnjah. “Tako pot k otrokom. skozi zaplete in razplete zgodb otro- ke nevsiljivo vzgaja, odraslim bral- NASLOV: Izbrana pot k otrokom. cem pa ponudi v razmislek in preiz- Pomen izbire ravnanj pri ustvar- Izbrana pot k otrokom kus svoja lastna prepričanja, ravnanja janju odnosov in vzgoji otrok – Lani je izšla knjiga mag. Nevenke ter načine komunikacije. Spodbuja k prikaz skozi zgodbe. AVTORICA: Podgornik Izbrana pot k otrokom s iskanju dobrih, bolj zadovoljivih poti, mag. Nevenka Podgornik. KRAJ podnaslovom Pomen izbire ravnanj ko gre za družinske ali kakršnekoli oziroma osebni moči, po zabavi in IN LETO IZDAJE: Nova Gorica, pri ustvarjanju odnosov in vzgoji medsebojne odnose, vprašanja vzgo- svobodi). Takšne odnose potrebuje- 2005. FORMAT: 19,3 x 22,9 cm. [TEVILO STRANI: 77. otrok – prikaz skozi zgodbe. Gre za je ali vodenja otrok. Izhaja iz temelj- mo starši in jih potrebujejo naši otro- “vzgojno-izobraževalno knjižico za nega spoznanja, da je zaupen odnos ci,” je v uvodu zapisala šolska psiho- otroke in njihove starše, vzgojitelje, v največja vzgojna moč, dobri medse- loginja Darja Burgar. kateri nam avtorica kreativno pred- bojni odnosi pa vir človekovega, otro- Mag. Podgornikova je strokovna Trinkov koledar 2006 stavlja svoja življenjska prepričanja kovega notranjega ravnotežja. Le v delavka Centra za socialno delo Tol- Kulturno društvo Ivan Trinko je in strokovna ravnanja s problemski- sožitju lahko potešimo vse svoje min, kjer opravlja delo svetovalke za tudi letos izdalo Trinkov koledar. V mi situacijami iz vsakdanjega družin- univerzalne psihološke potrebe (po področje družinskih zadev. Ukvarja njem najdemo poleg koledarja vrsto skega življenja.” Avtorica nas v knjigi ljubezni, pripadnosti, spoštovanju se z osebnim svetovanjem, partner- člankov, ki so razdeljeni v naslednje

Utrinki

^EBELARJI TEHTALI podružnični šoli Smast. Izpostavila ščini Čebelarske zveze Slovenije predstavila izkušnje tamkajšnjih PRETEKLO SEZONO je zanimanje osnovnošolcev za bo leta 2006 opravljal predsednik čebelarjev. Pred koncem uradnega čebelarstvo, saj od 24 otrok krožek društva. dela so zbrani prisluhnili predavanju Kobarid – Čebelarsko društvo obiskuje kar 14 mladih čebelarjev. veterinarja mag. Iva Planinca, ki je Tolmin je konec januarja v Na razpravi je bilo največ govora o Opozorila je tudi na premajhen in državni podpori čebelarjem, težavah spregovoril o boleznih čebel. Osnovni šoli Simona Gregorčiča dotrajan šolski čebelnjak, ki potre- s satnicami, vzpostavljanju pašnega priredilo letni občni zbor, ki se ga je Besedilo in foto: Peter Domevšček buje obnovitvena dela, še bolj pa bi redu ... Povabilu sta se odzvala tudi od 154 registriranih udeležilo 85 bili veseli, če bi sedanjega zamenjali predstavnika čebelarskih društev iz članov. Po pozdravnih besedah pred- z večjim. Funkcijo delegata v skup- Idrije in Kanala-Brd, ki sta v razpravi VE^ER SLOVENSKE KULTURE Roberta Rušiča sednika društva so Kanalska dolina (Italija) – Astrid, izvolili delovno in verifikacijsko komi- Betka, Elisa, Emanuel, Federico, sijo. Sledila je podelitev odlikovanj Francesca, Giovanni, mala Giulia, Antona Janše, ki so jih po izboru velika Julija, Leni, Marco, Mirko, posebne komisije društva prejeli Mirjam, Mojca, Nicole in Simon najzaslužnejši člani. so otroci, ki so kot glavni protagoni- Verifikacijska komisija, katere na- sti pod mentorstvom Stena Vilerja loga je predvsem ocenjevanje čisto- in plesne pedagoginje na petkov sti pasme kranjske čebele, je pred- večer, 17. 2. 2006, v dvorani kultur- stavila delo v minulem letu. Predse- nega centra na Trbižu sooblikovali dnik Rušič, ki je poročal o delu in Večer slovenske kulture v Kanalski finančnemu stanju društva, je z za- dolini. Z zanimivim programom, ki so dovoljstvom ugotovil, da je 35 kan- ga poimenovali S plesom in glasbo didatov iz društva opravilo izpit naci- do besede, so otroci, ki obiskujejo onalne poklicne kvalifikacije čebe- dejavnosti pri Slovenskem kultur- lar. V načrtih za prihodnje leto je nem središču (SKS) Planika, ter predvidenih kar nekaj dejavnosti, nekateri gojenci Glasbene šole vezanih na priprave praznovanja Tomaža Holmarja, ki deluje v okvi- 100. jubileja, ki ga bo društvo praz- ru Glasbene matice, na izviren na- novalo leta 2008. Čebelarska moj- čin pripravili prijeten večer. Zaplesali strica Marija Sivec je predstavila so, prebirali pesmi Zvonimirja Ba- delovanje čebelarskega krožka na loga, Toneta Pavčka in Miroslava

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 39 )

sklope: Iz zgodovine, V spomin, Iz beneških znancev in prijateljev ni več gorskega sveta na območju občine majhnega koščka zemlje in Iz dela. med živimi in njim gre prav posebej Tolmin, ki skoraj v celoti spada v Na koncu pa je objavljena tudi Slo- spoštljiv spomin. Njih se še prav po- zavarovano območje Triglavskega venska bibliografija Videmske pokra- sebej spominjam.” narodnega parka. Karta je štirije- jine, ki “upošteva serijske in mono- V narečju je Vida Škvor zapisala zična: slovenska, angleška, nemška grafske publikacije, ki govorijo o Slo- članek Smo se družili tan u Prosnide, in italijanska. vencih s tega območja, dela sloven- v katerem sta tudi dve pravljici o sve- Na panoramski karti so vrisane po- skih avtorjev in založnikov iz Videm- tem Petru. Zapisani sta po pripove- hodniške poti, steze, kulturno-zgodo- ske pokrajine ter dela v slovenščini ali dovanju 83-letne nune Dani iz Bre- vinske znamenitosti, muzeji, sakral- v slovenskem narečju, ki so nastala ginja. Njen drugi prispevek govori o ni spomeniki, turistična ponudba … na obravnavanem ozemlju.” cerkvi sv. Volarja (Sveti Volar pri Ro- Na drugi strani najdemo kratko pred- Med avtorji člankov najdemo tudi biču). Objavljena pa je tudi Legenda stavitev območja, Javorce, Tolmin- naša imena. Marjan Bevk je v pri- o sv. Jelarju, ki jo je zapisal Joža Lav- skih Ravni, Čadrga, slapa Beri, Te- spevku Trideset let žlahtnih komedi- renčič. hnike Krn, Tolminskih korit in zdra- jantov pisal o Beneškem gledališču. vilnih izvirov. Na karti v merilu 1 : Zdravko Likar je v Beneških utrinkih NASLOV: Trinkov koledar 2006. 50.000 so vrisane poti, znamenitosti zapisal: “Razmišljal sem, česa naj se ODGOVORNA UREDNICA: Jole in turistična ponudba. Območji Čadr- lotim, kaj naj pišem. Velikih tem ni Namor. KRAJ IN LETO IZDAJE: ga in Pologa pa sta predstavljeni na več. Navdušenje ob vstopanju Slove- ^edad, 2006. FORMAT: 15,1 x 21 manjših panoramskih kartah. nije v Evropsko unijo je minilo, življe- cm. [TEVILO STRANI: 218. nje se je vrnilo v normalne tirnice. NASLOV: Tolminka, Zadla{~ica in Godi~a. Panoramska karta. Pa sem se zamislil in domislil. Opi- BESEDILO: Mojca Rutar, Miran sal bom nekaj doživetij, nekaj do- Panoramska karta Drole in Jo`e Munih. godkov, ki sem jih doživel v Benečiji Tolminka, Zadla{~ica PANORAMSKI POGLEDI: Damijan in z Benečani v zadnjih tridesetih Jeri~. KRAJ IN LETO IZDAJE: letih. Ko brskam po spominu, se mi in Godi~a panoramsko karto, ki zajema obmo- Tolmin, 2005. NAKLADA: 10.000 pred očmi vrstijo vesele in žalostne Turistična zveza Gornjega Poso- čje dolin treh rek: Tolminke, Zadlaš- prigode, mnogi obrazi. Mnogih mojih čja in Občina Tolmin sta lani izdali čice in Godiče. Gre za okrog 80 km2 Knjižno polico napolnila Mateja Kutin

Utrinki

Košute, zaigrali na klavir in vmes na središča; posebej Občini Trbiž, ki HOZJAN 5. NA DR@AVNEM EKIPNO PRVENSTVO duhovit način predstavili zabavne je v zadnjih letih pokazala veliko PRVENSTVU O[ V [AHU PRIMORSKE V [AHU vložke v obliki skečev. Otroški pro- senzibilnosti do slovensko govoreče Maribor – Na osnovnošolskem – V soboto, 18. februarja, je gram se je končal s pesmijo Mi se avtohtone skupnosti. Med drugim je Tolmin državnem šahovskem prvenstvu, ki Osnovna šola Franceta Bevka imamo radi ob spremljavi mladega središču skupaj z Občino Nabor- se je odvijalo 14. in 15. januarja v (OŠ Tolmin) gostila osnovnošolsko harmonikarja Marca. Večer je z jet-Ovčja vas in Krajevno gorsko ekipno prvenstvo Severne Primor- živahnim nastopom sklenila pevka skupnostjo pomagala pri organiza- štajerski prestolnici, so se šahisti ske v šahu. Tekmovanje je potekalo Damjana Golavšek, ki je v svoj ciji prireditve. pomerili v dveh skupinah. V skupini v kategorijah fantov in deklet do 15 program vključila tudi otroke. Škoda A so nastopili kategorizirani igralci, Poleg staršev in prijateljev SKS to so regijski prvaki in po ključu do- in 12 let. Med fanti do 15 let so na- le, da je bila dvorana še isti večer Planika so svečani večer v Kanalski stopile tri ekipe, med dečki do 12 rezervirana za drug dogodek, saj bi ločeni igralci v kategoriji do 15 let. V dolini z obiskom počastili državni skupino B sta se iz vsake regije let šest moštev, med dekleti v vsaki se glede na pričarano vzdušje sekretar Republike Slovenije (RS), kategoriji pa le po eno moštvo. kulturni program gotovo podaljšal. uvrstila po dva iz kategorije do 15 let odgovoren za Slovence v zamejstvu, in prvi trije iz kategorije do 12 let. Iz V kategoriji fantov do 15 let je z vse- V letošnjem nagovoru se je predse- Zorko Pelikan, generalni konzul Osnovne šoleFranceta Bevka mi možnimi točkami zmagala prva dnik SKS Planika Rudi Bartaloth RS v Trstu Jože Šušmelj, župan Tolmin sta se tekmovanja uvrstila ekipa OŠ Tolmin. Drugo mesto je ustavil ob pomenu slovenskega kul- Občine Bovec in poslanec v držav- dva šahista, ki sta tudi člana Šahov- zasedla druga ekipa OŠ Tolmin, ki turnega praznika in praznovanju, nem zboru RS Danijel Krivec, skega društva AET Tolmin. je igrala izven konkurence, in zato je kateremu se že vrsto let pridružuje načelnik Upravne enote Tolmin uradno drugo mesto osvojila ekipa Odlično je igral Hozjan Erik, ki je v tudi SKS Planika. Središče skrbi za Zdravko Likar in dr. Drago Štoka, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica. tečaje slovenskega jezika, ki jih predsednik Sveta slovenskih orga- skupini B zbral 6,5 točke in med 78 V kategoriji dečkov do 12 let je zma- otroci prostovoljno obiskujejo enkrat nizacij, ene izmed dveh krovnih tekmovalci zasedel odlično 5. me- gala ekipa OŠ Solkan pred OŠ tedensko. Učenje in ohranjanje organizacij Slovencev v Italiji. Kra- sto. V tej skupini je zmagal Mitja Milojke Štrukelj, 3. je bila OŠ Fran slovenskega jezika je namreč ena jevne oblasti sta predstavljala odbor- Rozman iz Kranja. V skupini A, kjer Erjavec Nova Gorica. je nastopilo 20 igralcev, je kot pred- osnovnih skrbi tamkajšnje slovenske nica za kulturo na trbiški občini Tolminski šahovski moštvi sta nasto- jezikovne skupnosti. Ob tej priložno- Nadia Campana in trbiški župan stavnik severne Primorske nastopil pili v naslednjih postavah: - prva eki- sti se je v slovenskem in italijanskem Franco Baritussio, ki je poudaril Jakob Uršič, ki je igral nekoliko pa: Domen Gaberšček, Erik Hoz- jeziku zahvalil vsem prisotnim, pred- vlogo SKS Planika kot ene najbolj pod pričakovanji in s 4,5 točkami jan, Aleš Rutar in Jakob Uršič; vsem pa staršem, ki središču zaupa- dejavnih dolinskih organizacij, tako zasedel 14. mesto. Zmagal je Anel - druga ekipa: Borut Grkovič, Pri- jo svoje otroke. Posebno zahvalo je na jezikovnem kot na kulturnem po- Hasanagič iz Jesenic. mož Kavčič, Matic Novak in Tadej izrekel tudi drugim krajevnim javnim dročju. Jožef Uršič, mentor šahovskega krožka Rutar. ustanovam, ki podpirajo dejavnosti R. B. na OŠ Franceta Bevka Tolmin Jožef Uršič, mentor šahovskega krožka

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 40 )

društva (ŠD) Drežnica. Med tekmo smo videli tudi nekaj padcev, vendar se nihče od tekmovalcev ni poškodoval. In kdo je bil najboljši v posamezni kategoriji? Na mali skakalnici so se pomerili tekmovalci do 12 let in nad 40 let. V kategoriji do 10 let je zmagal Žan Kurinčič iz ŠD Drežnica, v kategoriji 10 do 12 let pa Kevin Berginc iz ŠD Idrsko. Med veterani je bil najuspešnejši Radovan Sivec iz ŠD Smast. Ostali so tekmovali na veliki skakalnici. Prvo me- sto so v posamezni kategoriji zasedli: Žan Sku- bin iz ŠD Drežnica (kategorija 12 do 14 let), Ta- dej Raspet iz ŠD Ponikve (14 do 18 let), Boštjan Uršič iz ŠD Drežnica (18 do 35 let) in Vinko Ra- kušček iz ŠD Drežnica (nad 35 let). Besedilo in foto: Mateja Kutin

SMU^ARSKA TEKMA GLUHIH SLOVENIJE Bovec – V soboto, 14. januarja, se je na Kaninu odvijala prijateljska tekma gluhih Slovenije v smu- čanju. Čudovito sončno vreme je privabilo 36 te- kmovalcev in njihovih prijateljev iz različnih krajev Slovenije (Kranja, Krškega, Ljubljane, Velenja in OKROG 50 TEKMOVALCEV SE JE SPUSTILO PO 10- Nove Gorice). Tekmovanje je potekalo po različ- PRIJATELJSKO TEKMO GLUHIH SLOVENIJE je orga- OZIROMA 25-METRSKI SKAKALNICI V DREŽNICI. nih kategorijah, tako da je lahko vsakdo prišel na niziral domačin Gabrijel Kravanja (na fotografiji levo). Najdlje, kar 28 metrov, je skočil domačin Boštjan Uršič. svoj račun. Pomerili smo se v veleslalomu, deska- Foto: iz domačega albuma nju na snegu in karvingu. Svoje znanje so preiz- kušali tudi otroci od 9-ih let naprej, vsi pa smo PRVA TEKMA morali odpeljati dva teka. nju pikada in ročnega nogometa. SKAKALCEV @E PRED 25 LETI Po končanem tekmovanju smo se spustili v doli- Zahvala za razumevanje in pomoč pri organizaciji Dre`nica – Sončna nedelja, 12. februarja, je v no, natančneje v Čezsočo, kjer so razglasili rezul- tekmovanja gre predvsem Občini Bovec in ATC Drežnico, kjer letos mineva 25 let, kar so organi- tate in najboljšim podelili nagrade: prvi trije v po- Kanin. Posebno zahvalo za vodenje si zasluži zirali prvo tekmovanje v skokih, privabila množico samezni kategoriji so prejeli medalje, podelili pa tudi Franc Čopi ter številni drugi, ki so pomagali ljubiteljev smučarskih skokov. Tekmovanja, ki je so še nekaj praktičnih nagrad – skupni zmagova- po svojih močeh. Nenazadnje je treba poudariti, potekalo na 12- in 25-metrski skakalnici, se je lec se bo lahko preizkusil v raftingu na Soči. Dru- da organizacija takšnih tekmovanj ni lahko delo, udeležilo okrog 50 tekmovalcev. Najdaljši skok ženje zadovoljnih udeležencev se je nadaljevalo zato sem za nove izkušnje izjemno hvaležen. dneva je meril 28 metrov, dosegel pa ga je abso- do večera. Kako tudi ne, saj smo si imeli veliko Gabrijel Kravanja, organizator tekmovanja, član lutni zmagovalec Boštjan Uršič iz Športnega povedati, poleg tega pa smo se zabavali ob igra- Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske

Utrinki

VELIKI USPEHI Z umetnim snegom že nekaj sezon temu so zagotovo pripomogli tudi za pokal Primorske, ki poteka v ZA MAJHEN KLUB pokrivajo celotno smučino in obe trije trenerji z licenco: Drago Gra- Drežnici, na Ponikvah in na Pred- skakalnici. Po besedah Draga Gra- helj, Gabrijel Hvala in Jan Krava- meji. Ponikve – Pred 20-imi leti so Poni- helja, predsednika Smučarsko ska- nja. V klubu bi radi vzgojili še lastne kovčani na 300-metrski smučarski Peter Domevšček kalnega kluba Ponikve bo klubsko trenerje za alpsko smučanje, kar bi progi na Ponikvah prvič pognali To- smučišče letos pridobilo status pripomoglo k popularizaciji tega mosovo vlečnico in postavili temelje LO@ANI ZLATI NA javnega smučišča, kar mu bo omo- športa. za razvoj zimskih aktivnosti v teh gočalo javno promocijo. DR@AVNEM PRVENSTVU krajih. Sledilo je trdo delo, saj je bilo Smučarsko skakalnega kluba Maribor – Sredi januarja je v štajer- treba teren najprej splanirati in Delo navdušencev je počasi prera- (SSK) Ponikve skrbi tudi za organi- ski prestolnici potekalo državno pripraviti prostor, kjer se bodo lahko slo v delovanje znotraj kluba, ki da- zacijo različnih tekem. Sredi janu- prvenstvo 2005/2006 v metu na prezebli smučarji pogreli. Plod te nes praznuje že 10. obletnico svoje- arja so organizirali tekmo v velesla- daljavo v kegljanju na ledu. Udele- želje je bila izgradnja majhne lesene ga delovanja. V tem času se je tu- lomu, na kateri se je po smučišču žila se ga je tudi edina posoška koče. Staro in dotrajano vlečnico so kajšnji skakalni šport dvignil na spustilo 30 tekmovalcev. Rezultati ekipa iz Loga pod Mangartom. V pred petimi leti nadomestili z novej- zavidljivo raven. V klubu razpolagajo niso bili ključnega pomena, saj so s Sloveniji se sicer s tem športom v šo. Lotili pa so se še enega velikega s tremi licenčnimi trenerji za smu- tekmo želeli predvsem motivirati in organizirani obliki ukvarjajo še na projekta – postavitve dveh skakal- čarske skoke. Registriranih imajo 8 navdušiti mladino za alpsko smuča- Bledu, Jesenicah, v Mariboru in nic. Ob boku smučišča sta zrasli 18- skakalcev, ki se udeležujejo sloven- nje. Poleg te tekme so na smučišču Ratečah. in 35-metrska skakalnica. Danes sta skega pokala Cocta, ki poteka pod konec januarja organizirali še vele- pokriti s plastiko, kar tukajšnjim ska- okriljem Smučarske zveze Slove- slalom za gasilce iz Zgornjega Po- Za Log pod Mangartom so tekmo- kalcem omogoča poletne treninge. nije. Njihovi člani tudi na nacionalni sočja, v začetku februarja pa že vali Drago Černuta, Rok Černuta S tem pa še zdaleč niso zaključili ravni dosegajo vidne rezultate – v tradicionalno veleslalomsko tekmo in Daniel Mavrič. Slednji si je pri- svojih vlaganj v zimske športne kategoriji fantov do 13 let je Jaka za pokal Alpskega vala. Klub je v igral prvo mesto, Rok je zasedel pe- aktivnosti. Nekaj sušnih zim zapored Hvala v poletni sezoni 2005 v sku- februarju organiziral začetni tečaj za to, Drago pa osmo mesto. Skupno je botrovalo zamisli o umetnem sne- pnem seštevku zasedel drugo me- smučarske skoke, s katerim upajo so Ložani zasedli prvo mesto, druga gu. Ker je zasneževanje mogoče le sto, na državnem prvenstvu pa je bil na pridobitev novih mladih skakalnih je bila ekipa iz Maribora, tretje pa ob primernih količinah vode, so v ta tretji. Lahko rečemo, da je to za moči. Konec februarja pa bodo ŠD Planica 1. namen zgradili dva zbiralna bazena. tako majhen klub izjemen uspeh. K priredili amatersko tekmo v skokih Mateja Kutin

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Javni razpisi ( 41 )

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov in 4.Višina sredstev, namenjena za so- 8.Rok za prijavo na javni razpis projektov v občini Bovec (Uradno glasilo 1/05) Občina Bovec financiranje izvajalcev kulturnih progra- “Kultura 2006” je 27. 3. 2006. objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRA- mov v letu 2006 znaša 1.640.000,00 SIT, 9. Prijave z razpisno dokumentacijo MOV KULTURE V OB^INI BOVEC ZA LETO 2006 od tega je 10 % sredstev namenjenih pošljite v zaprti kuverti na naslov: 1. Na razpisu lahko • materialne, kadrovske in organizacij- za stimulacijo za delo v preteklem letu, Občina Bovec, Trg golobarskih žrtev 8, sodelujejo: ske pogoje za uresničitev načrtovanih 5 % pa predstavlja rezervo. 5230 Bovec oziroma kot je določeno z • društva, njihove sekcije aktivnosti; 5. Razpisna dokumentacija je na vo- razpisno dokumentacijo. Odpiranje pri- in združenja, ki so registrirana za izvaja- • urejeno evidenco o članstvu, v kolikor ljo na spletni strani Občine Bovec www. jav ne bo javno. nje programov in projektov na področju so organizirani v skladu z Zakonom obcina.bovec.si oziroma jo lahko izva- 10. Prejete vloge bo obdelala komisija kulture; o društvih; jalci programov dvignejo na Občini Bo- in pripravila predlog delitve razpoložljivih • zavodi, gospodarske družbe, zaseb- • do občine poravnane vse obveznosti vec, Mala vas 121, 5230 Bovec, v času proračunskih sredstev za kulturo, ki ga niki in druge organizacije, registrirane iz preteklega leta; uradnih ur. bo potrdil župan Občine Bovec. Sklep za opravljanje dejavnosti v kulturi; • registrirani morajo biti najmanj šest 6.Izvajalci programov kulture morajo o delitvi sredstev bodo prijavljeni izvajalci • posamezniki, ki so vpisani v razvid mesecev. dodeljena sredstva porabiti do 31. prejeli v roku 30 dni po poteku razpis- samostojnih ustvarjalcev pri ministr- 3. Sofinancirali bomo naslednje vse- 12. 2006. nega roka. stvu, pristojnem za kulturo. bine: redno dejavnost v društvih, sti- 7. Merila: 11. Dodatne informacije lahko dobite 2. Izvajalci kulturne dejavnosti mo- mulacijo za delo v preteklem letu, izobra- izbrane programe bomo sofinancirali na na Občini Bovec, Trg golobarskih žrtev rajo izpolnjevati naslednje pogoje. ževanje, nabavo in vzdrževanje opreme podlagi meril, opredeljenih v Pravilniku 8, Bovec pri Tatjani Pretner. Telefon: Imeti morajo: za izvedbo programov, posamezne pro- o sofinanciranju kulturnih programov in 05/ 38-41-909. • sedež v občini Bovec; jekte oz. programe društev. projektov v občini Bovec. Danijel Krivec, župan Občine Bovec

Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. l. RS 22/98) in • urejeno evidenco o članstvu in plačani 4. Sofinancirali bomo naslednje Pravilnika o financiranju športa v občini Bovec (U. G. 1/05) članarini, v kolikor so organizirani v skla- vsebine športnih programov: interes- Občina Bovec objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCI- du z Zakonom o društvih; no športno vzgojo otrok in mladine, RANJE PROGRAMOV [PORTA V OB^INI BOVEC ZA • poravnane vse obveznosti do občine; športno vzgojo otrok in mladine, usmer- LETO 2006 • poleg te morajo biti registrirani naj- jenih v kakovostni in vrhunski šport, športno rekreacijo, kakovostni in vrhun- 1. Na razpisu lahko vanja. manj eno leto. ski šport, izobraževanje, usposabljanje sodelujejo: 2. Izvajalci športne dejavnosti mora- 3. V primeru, da izvajalci s sedežem v in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, • športna društva; jo izpolnjevati naslednje pogoje. občini ne izpolnjujejo pogojev za šport- športne prireditve in promocijsko dejav- • zavodi, gospodarske družbe, zaseb- Imeti morajo: no vadbo otrok, usmerjenih v kakovostni nost, delovanje športnih društev in zvez. niki in druge organizacije, registrirane in vrhunski šport, se za izvajanje teh pro- • sedež v občini Bovec; 5. Razpisna dokumentacija je na vo- za opravljanje dejavnosti v športu; gramov lahko sofinancira izvajalce s se- • materialne, kadrovske in organizacij- ljo na spletni strani občine Bovec www. • ustanove, ki so ustanovljene za oprav- dežem v drugi občini. Športna društva ske pogoje za uresničitev načrtovanih obcina.bovec.si oziroma jo lahko izva- ljanje dejavnosti v športu in so splo- športnih aktivnosti; in njihova združenja imajo pod enakimi jalci športnih programov dvignejo na šno koristne in neprofitne; • organizirano redno vadbo, najmanj 9 pogoji prednost pri izvajanju letnega pro- Občini Bovec, Mala vas 121, 5230 Bo- • zavodi na področju vzgoje in izobraže- mesecev v letu; grama športa v občini. vec, v času uradnih ur. 6. Višina sredstev, namenjenih za sofi- nanciranje izvajalcev letnega programa Utrinki športa v letu 2006 znaša 4.100.000 SIT. Zneski sofinanciranja za posamezne programe so razvidni iz Letnega progra- ATLETSKI VE^ER ma športa v občini Bovec za leto 2006. Tekaško društvo Bovec Bovec – 7. Izvajalci letnih programov športa mo- je 20. januarja v hotelu Alp prire- rajo dodeljena sredstva porabiti do dilo drugi atletski večer. Na slavno- 30. 12. 2006. stni večerji so razglasili najboljšo atletinjo in najboljšega atleta ter po- 8. Merila: izbrani programi bodo sofi- tegnili črto pod zelo uspešno sezo- nancirani na podlagi meril, pogojev in no 2005. Izjemni rezultati, ki so jih normativov za vrednotenje športnih pro- mladi tekači iz Bovca dosegli v pre- gramov, opredeljenih v Pravilniku o finan- tekli sezoni, si vsekakor zaslužijo po- ciranju športa v Občini Bovec (U.G. 1/05). zornost. V preteklem letu so si prite- 9. Rok za prijavo na javni razpis Šport kli naslov vseekipnih državnih prva- 2006 je 15. 3. 2006. kov, deklice so postale ekipne prva- 10. Prijave z dokumentacijo pošljite kinje v gorskem teku, dečki in dekli- v zaprti kuverti na naslov: Občina Bo- ce letnika 1992 pa so postali prvaki vec, Trg golobarskih žrtev 8, 5230 Bo- v krosu. Če na hitro preletimo statis- vec oziroma kot je določeno z razpisno tiko društva, ki danes šteje 55 čla- dokumentacijo. Odpiranje prijav ne bo nov – od tega 30 otrok, ugotovimo, javno. da so se lani udeležili 39 tekmovanj DOBITNIKA PRESTIŽNEGA DRUŠTVENEGA PRIZNANJA Hani Mlekuž Kamarič na različnih ravneh, kjer so 202-krat 11. Sklep o delitvi sredstev za šport in Tine Zornik med svojima trenerjema. stopili na stopničke ter 99-krat po- bodo prijavljeni izvajalci prejeli v roku 30 dni po poteku razpisnega roka. segli po zlatu. Vsekakor gre za izje- leta 2005, ki sta ga prejela Hani če. Atletski večer so s svojo prisot- men dosežek društva, ki je začelo Mlekuž Kamarič in Tine Zornik. nostjo počastili bovški župan Dani- 12. Dodatne informacije lahko dobite delovati pred slabimi šestimi leti. Predsednik društva in trener mladih jel Krivec in sponzorji društva, ki so na Občini Bovec, Trg golobarskih žrtev Pika na i atletskega večera je bila tekačev Vasja Vitez je poudaril, da s ponosom potrdili sodelovanje z 8, Bovec pri Tatjani Pretner. Telefon: razglasitev dobitnikov prestižnega bo take dosežke težko ponoviti, in društvom tudi v prihodnje. 05/ 38-41-909. priznanja društva, atleta in atletinje pohvalil vse mlade nadobudne teka- Besedilo in foto: Peter Domevšček Danijel Krivec, župan Občine Bovec

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Koledar prireditev ( 42 )

Datum Kraj Prireditev Informacije 28. 2. (15.00) TOLMIN, Tolminske ulice in pri Pust v Tminu - Muziciranje po Tminskih ulicah Društvo Tolminska pustna muzika: fontani 041-657-059, 041-798-442 1. 3. (16.00) TOLMIN, pred blagovnico Pustni pogreb Društvo Tolminska pustna muzika: 041-657-059, 041-798-442 2. 3. (19.00) TOLMIN, Tolminski muzej Predstavitev knjige Pod rdečim svinčnikom – Pisma Zorka Tolminski muzej: 05/ 38-11-360 Jelinčiča iz ječe 5. 3. PO VOJKOVIH POTEH Pohod po Vojkovih poteh (lahko), vodi R. Rauch PD Tolmin, četrtek 17h–19h: 05/ 38-83-211 7. 3. (16.00) KOBARID, Dom Andreja Manfrede Zdravstveno vzgojna delavnica S prehrano do zdravja ZD Tolmin, Za srce 7. 3. (17.00) KOBARID, Kulturni dom Predstava za otroke Žogica nogica v izvedbi staršev bovških otrok Vrtec Kobarid 9. 3. (19.00) TOLMIN, Tolminski muzej Predstavitev knjig Tolminsko mostišče I in II Tolminski muzej: 05/ 38-11-360 10. 3. (20.00) TRENTA, Dom Trenta Veseloigra A. T. Linharta Županova Micka v izvedbi Gledališke JSKD OI Tolmin: 05/ 38-01-170 skupine Trenta (premiera) 10. 3. (18.00) KOBARID, Kobariški muzej Predstavitev ponatisa poezij Simona Gregorčiča iz leta 1882: Kobariški muzej: 05/ 38-90-000 Zlata knjiga Simona Gregorčiča ob 100. letnici pesnikove smrti 10. 3. (20.00) TOLMIN, Kinogledališče Gledališka predstava Nepozabni piknik s tvojo ženo v izvedbi ZKD Tolmin: 05/ 38-11-801 Gledališča smeha Koper 11. 3. (20.00) TOLMIN, Kinogledališče Dobrodelni koncert, ki ga organizira Lions cluba Soča Kobarid ZKD Tolmin: 05/ 38-11-801 12. 3. TOLMIN, telovadnica ŠC 1. pokalna tekma v tradicionalnem karateju Jernej Čufer: 031-628-164 14. 3. (16.00) KOBARID, Dom Andreja Manfrede Zdravstveno vzgojna delavnica Gibanje za ohranjanje zdravja ZD Tolmin, Za srce 14. 3. (16.30) TOLMIN, Kinogledališče Otroška gledališka predstava Žogica nogica v izvedbi JSKD OI Tolmin: 05/ 38-01-170 gledališke skupine iz Bovca 14. 3. (20.00) TOLMIN, Kinogledališče Veseloigra Brati ne zna v izvedbi Gledališke skupine Zvonko JSKD OI Tolmin: 05/ 38-01-170 Druga polovica TOLMIN, Tolminski muzej Predavanje Ane Sirk Likovna dela in fotografije (Oživljanje Tolminski muzej: 05/ 38-11-360 marca starega – ciklus predavanj o hranjenju in obnavljanju predmetov kulturne dediščine) 18. 3. (20.00) KOBARID, Kulturni dom Komedija Zapeljivka oddaja stanovanje v izvedbi amaterskega Občina Kobarid: 05/ 38-99-220 gledališča Dekani 18. 3. KNEŽA Praznovanje 8. marca in materinskega dne TD Sopota, Lelja Jeram: 05/ 38-06-501 20. 3. TOLMIN, Gimnazija Tolmin Pričetek tečaja kaligrafije Loredana Zega: 051-314-494 25. 3. PO STOPINJAH V. STANIČA Pohod po stopinjah V. Staniča (lahko), vodi R. Rauch PD Tolmin, četrtek 17h–19h: 05/ 38-83-211 25. 3. OKOLICA TOLMINA Čistilna akcija ob dnevu Zemlje TD Tolmin, Igor Rutar: 031-795-233 26. 3. POREZEN Pohod na Porezen (zahtevno), vodi V. Pagon PD Tolmin, četrtek 17h–19h: 05/ 38-83-211 28. 3. (20.00) TOLMIN, Kinogledališče Koncert Opus cuatro (za glasbeni abonma in izven) ZKD Tolmin: 05/ 38-11-801 31. 3. (10.00) TOLMIN, Kinogledališče Območno srečanje otroških gledaliških skupin JSKD OI Tolmin: 05/ 38-01-170 31. 3. (20.00) MOST NA SOČI, pred galerijo Odprtje galerija Bogatina kiparja in fotografa Dušana Gerlice Dušan Gerlica: 031-829-422 Bogatina s projekcijo diapozitivov in glasbenim utrinkom 31. 3. (20.00) TOLMIN, Kinogledališče Območno srečanje odraslih gledaliških skupin, pevcev JSKD OI Tolmin: 05/ 38-01-170 ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž April POLOG Urejanje kaverne in poti do nje (delovna akcija) TD Tolmin, Igor Rutar: 031-795-233 1. 4. UČKA Pohod na Učko (lahko), vodi M. Kovačič PD Tolmin, četrtek 17h–19h: 05/ 38-83-211 1. 4. KOBARID, Kulturni dom Satirična komedija Krapi v izvedbi amaterskega gledališča Občina Kobarid: 05/ 38-99-220 Kontrada iz Kanala 5. 4. TOLMIN, Kinogledališče Medobmočno srečanje otroških gledaliških skupin Severne JSKD OI Tolmin: 05/ 38-01-170 Primorske 7. 4. (17.00) TOLMIN, Kinogledališče Revija otroških in mladinskih pevskih zborov JSKD OI Tolmin: 05/ 38-01-170 29. 4. GOLOBAR Pohod na Golobar (lahko), vodi S. Boljat PD Tolmin, četrtek 17h–19h: 05/ 38-83-211

Informacije za koledar prireditev lahko posredujete: za ob~ino Tolmin na LTO Soto~je: 05/ 38-00-480, e-po{ta: [email protected], za ob~ino Kobarid Nadi Pajntar: 05/ 38-99-220, e-po{ta: [email protected] in za Bov{ko na PRC: 05/ 38-41-500.

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 ( 43 ) imnazije Tol- . Idrija in G www.icra.si

in

predstavnika Gimnazije predstavnika Cvetka predstavnika Kavčič, Upravne ter PRC, Simon Škvor Nova Gorica – KGZ KGZS Vončina, Jože – KSS Tolmin Bogdan Črv, KGZS

4. Je življenje z mobiteli in računalniki res nuja? Predavatelja: ki in »latovščina«, 5. Ti presneti obrazci, navodila je ni mogoče razumeti Predavatelji: in Občine Tolmin Tolmin enote z raznimi obrazci in navodili za izpolnje- Vsak dan se soočate bi vse kako ne veste, boli glava, ker (pre)pogosto vanje. Vas pisme- smo vključili tudi funkcionalno izpolnili? V program to o upravnem postopku, z Zakonom nost. Seznanili se boste kajspoznali je odločba, sklep, izpolniti obrazce, boste, kako pravilno razumetikako birokratska navodila, kaj vede- je treba prekopal cesto, da bi zidal, urejal je obsedla želja, ti, če te sosedu vrt … in zaupanje 6. Sodelovanje Predavatelj: Ob vseh predpisih še teh nekaj za kmetovalce 7. Predavatelj: 8. Da ne bo bolelo! Predavatelj: na spletnihNatančnejši straneh dobite program www.pososki-rc.si min težko komuniciranja sodobne tehnike Žal si življenje brez velja v svetu podjetništva. Prav to Še posebej predstavljamo. je nujno osvojiti vsaj osnovno znanje računalništva in zato uporabo interneta. so- nase, je treba Čeprav se moramo ljudje zanesti najprej z osebnost- delovati in zaupati tudi drugim. Spoznali se boste socialnimi od- no rastjo, kriznimi situacijami, komunikacijo, nosi na vasi … do- ravnanja ter zahtevah Uredbe o predpisanih Predstavitev ali na krat- pogojih pri kmetovanju brih kmetijskih in okoljskih »Navzkrižna skladnost«. ko z osnovnimi znanji o varnosti, skrbiSeznanili se boste za pre- po- s tega zakonodajo ventivo nezgod na delu in pregledali dročja. prepogni

Mateja Bizjak, ICRA, in mag. Rosana Ščančar, Bizjak, ICRA, Mateja in mag. Rosana Ščančar, Greta Černilogar, Poklicna in tehniška kmetij- Poklicna Greta Černilogar, Srečko Horvat, – KSS Ajdovščina, in Srečko KGZS

Zaupaj - Informiraj se - Prepoznavaj - Sodeluj Izkoristi se - Prepoznavaj Zaupaj - Informiraj Vsebina programa Znanje za podjetnost na podeželju prihodnosti? se pripraviti na izzive Kako 1. Predavateljici: PRC 2. Podjetništvo na podeželju Predavatelja: PRC pri Gorici, in Uroš Brežan, sko-živilska šola Šempeter »pod- organiziratiKako gospodinjstvo, domačijo, kmetijo kot jetje«: svoje aktivni nosilec razvojnih projektov posameznik kot • kmetije, domačije (ključne sposobnosti za uspeh, se kako jih izboljšati …), jih naučiti, kako za podjetništvo na podeželju, možnosti • pod- dobro poiskati (kako viri poslovnih idej in izoblikovati • idejo), jetniško osnove trženja, • (v na podeželju in pogoji za opravljanje dejavnosti možnosti • kmetijstvu in drugih panogah) – izzivi v samozaposlovanju, osebnem dopolnil- delu na domu, dopolnilnih dejavnostih, ...), delu na da- nem delu, ustanavljanju podjetij na podeželju, ljavo poti, promocija, (prodajne trženje s podeželja proizvodov • ...), analiza trga, storitev, oziroma cene, produkt oblikovanje konkurence vidik dopolnilnih in dodatnih gospodarskihekonomski de- • javnosti, izdelava individualnega razvojnega načrta (analiza stanja, • načrta). poslovnega vizije, izdelava oblikovanje poti, možnosti, ciljev, postavitev strategije a zakaj vsi ti papirji? 3. Delati ni težko, na kmetiji) (Registracija dopolnilnih dejavnosti Predavatelji: ICRA Darja Lahajnar, pogoji za registracijo, Kaj zakonski so dopolnilne dejavnosti, nosilec dopolnilne kdo je lahko kje prijaviti svojo dejavnost, kakšne in kakšnidejavnosti, so omejitve pogoji. so prostorski prepogni

in upo- prepoznavaj . Brez aktivnega delo- . Brez z drugimi se nauči ter sodeluj nenehno dejavni, pripravljeni na vseživljenjskega učenja na podeže- vseživljenjskega Da bi izzive časa, ki prihaja, pozitivno , povezuj se in , povezuj možnosti, ki ti jih prek različnih oblik spod- različnih ki ti jih prek možnosti, vase in v svoje sposobnosti, sposobnosti, in v svoje vase

nova politika razvoja podeželja odigra pozitiv- odigra podeželja razvoja politika nova Sloveniji potekajo intenzivne priprave na novo pro- intenzivne Sloveniji potekajo lahko unije, v katerem obdobje Evropske gramsko smo zapisali: Zaupaj no vlogo pri ustvarjanju boljših pogojev za razvoj hri- za razvoj boljšihno vlogo pri ustvarjanju pogojev bovskih območij. moramo biti izkoristili, razmišljati, infor- iskati moramo stvari, učenje novih z drugimi macije in se povezovati vanja, podjetnosti, ustvarjalnega razmišljanja in novih ki nam jih ponu- možnosti, znanj ne bomo mogli izkoristiti in prihajajoče obdobje. jata naše okolje Na nas je, da se po najboljših močeh pripravimo in izkori- posamezniki, skupine, lokalne stimo ponujene izzive – kot skupnosti in država. V geslo programov lju V “ rabi razvojne potenciale domačega okolja, bodi stalno bodi stalno okolja, domačega potenciale razvojne rabi informiran izkoristiti unija.” in Evropska država omogočata bud in razpisov Odreži EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006 Odreži • območja. razvoj nadaljnji gospodarski in dejavnosti prebivalstva; • večanje zaposljivosti, stopnje zaposlenosti, mobilnosti znanj in izobrazbe; dvig ravni • prebivalstva v programe vseživljenjskega učenja; čju in povečanje stopnje vključevanja kategorij različnih • kulturedvig ravni vseživljenjskega učenja na tem obmo- bomo uresničevali tudi dolgoročne cilje: za vseživljenjskogionalnega centra učenje. Postopoma ter njihovo izvajanje. Tako temelji bodo postavljeni subre- prilagajanje programov nje potreb ciljnih skupin, različnih vseživljenjskega spremlja- učenja, ki bo omogočal stalno model povezanosti in delovanja na področjuvzpostaviti učenja na SZ delu Goriške regije želimo s partnerji skupaj projekta Model vseživljenjskegaskega učenja. V okviru število prebivalcev, ki se vključujejo v aktivnosti vseživljenj- vojna agencija (ICRA) si že povečati več let prizadevata raz- centerPosoški razvojni in Idrijsko-Cerkljanska (PRC) Goriške regije na SZ delu učenja Model vseživljenjskega ( 44 )

prepogni Cerkno. Kobarid,Cerkno. 2006. Peter Kovačič. vseživljenjskega učenja na SZ delu Goriške regije. Zbrala in uredila: Evropske stališče center ne velja, da odraža in v nobenem primeru unije. unija. Za vsebino je odgovoren Evropska izključno Posoškicira razvojni Projekt Model vseživljenjskega učenja na SZ delu Goriške regije sofinan- do zasedbe mest. Prijave zbiramo Ulica padlih borcev centra, 1c, Program je sko (po dogovoru) srečevali teden- se bomo dvakrat in prijave: Dodatne informacije Tolmin Kraj izvedbe: Začetek izvedbe: Trajanje programa: Število udeležencev: za vse udeležence BREZPLAČEN. Izdal: Mateja za promocijo v projektu Kutin, odgovorna Model prostori Posoškega razvojnega Posoški razvojni center. Posoški razvojni Informiraj se Prepoznavaj 15. marec 2006 ob 16. uri Izkoristi Sodeluj 40 ur (10 dni po 4 šolske ure) Zaupaj 12 do 18 E-pošta: [email protected]šta: Telefonska številka: 05/ 38-41-500 centerPosoški razvojni Oblikovanje in tisk: Foto: Mateja Kutin, Gaya

prepogni za podeželsko prebivalstvo Izobraževalni program na podeželju za podjetnost Znanje

EPIcenter, letnik VII, {t. 2-3, februar-marec 2006