DOCSLIB.ORG

E-Sočasnika Naslednja Številka Bo Izšla Predvidoma Sredi Decembra

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
E-Sočasnika Naslednja Številka Bo Izšla Predvidoma Sredi Decembra ( 1 ) letnik XViii, št. 4/2017 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 2350-4420 Publikacija Posoškega razvojnega centra • Prazni~no v Kobaridu • Po starih poteh do novih zamisli • Rekordna turisti~na sezona • Udele`enci kobari{ke bitke pripovedujejo SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 4, 2017 Uvodno razmi{ljanje ( 2 ) @etev na Tolminskem e pogled s ptičje perspektive 3.285 hektarjev njivskih površin, kar no, da se začnemo intenzivneje pove, da je dolina Soče bolj je pomenilo tri odstotke vseh povr- ukvarjati s proizvodnjo predvsem la- kot za proizvodnjo žit primer- šin. Pred desetletji so v Policah na stnih močnih krmil (koruza in druga tudi na Facebooku @ na za živinorejo. Kljub temu lahko Tolminskem pridelali do 100 merni- žita), ki jim v kolobarju sledijo oko- ob rečnih naplavinah in na planotah kov (2,5 tone) pšenice na hektar, kar pavine in zelenjava. V najlepšem najdemo ravnine z ugodno sestavo predstavlja zadovoljiv hektarski do- primeru bi lahko bila tudi večja njiv- tal, primerno za njivsko proizvodnjo. nos. Za seme so porabili manj kot sto ska proizvodnja ekonomsko upravi- To potrjuje tudi prisotnost žit skozi kilogramov na hektar (vir: Pleterski čena, če bi vse, kar pridelamo, pro- zgodovino. Še pred odkritjem ameri- A., Kuhinjska kultura v srednjem ve- dali v lokalnem okolju kot butični Številka vpisa v razvid medijev: 787 ške celine in prihodu krompirja, ko- ku). ekološki produkt – seveda v sodelo- ISSN 2350-4420 ruze ter fižola lahko na tem območju Današnja zgodba se precej razliku- vanju z gostinci in drugimi turistič- izdal in založil: zasledimo povezanost območja z ži- je od tiste iz preteklosti. Njive so se nimi ponudniki. Ob predpostavki, da Posoški razvojni center ti. Slednjim (pšenici, prosu, ajdi, je- umaknile na obrobje, silna globaliza- se dosežejo višje cene, bi se lahko Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin čmenu ...) namreč sledimo že iz cija pa je poskrbela, da so cene žit in posvetili kolobarju na naših njivah in Zanj: obdobja Svetolucijske kulture dalje. močnih krmil tako nizke, da se po- uvajanju ekoloških metod. Na ta na- mag. Almira Pirih Tudi zgodovinar Simon Rutar je v ljedelstvo pri nas ne izplača. S tem čin bi se lahko poljedelstvo razvilo naslov: svojih delih opisal, kako so nekoč pa, ko smo se usmerili na uvoz kr- do te mere, da bi lahko ponosno re- Uredništvo SOčAsnika Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin trgovali z žitom. Znano je, da so bile mil, smo zanemarili naložbe v polje- kli, da smo tudi na tem območju vsaj še v začetku prejšnjega stoletja hiše delske stroje. Tako imamo danes, če malo samooskrbni. telefon: 05/38-41-502 (glavna urednica) prekrite s slamo. Dokaze pa najdemo pogledamo malo čez prst, le okoli To teorijo dokaj uspešno izvajajo 05/38-41-510 (pomočnica urednice) tudi v tradicionalnih jedeh na Tol- 150 hektarjev zasajenih njivskih po- na Kmetiji Gabršček na Kamnem, Faks: minskem. Vse do danes se je namreč vršin. Koruze, ki jo pridelujemo pre- kjer se vzporedno z živinorejo že 05/38-41-504 ohranilo veliko jedi, ki imajo za težno za silažo, sadimo na 40 hek- vrsto let ukvarjajo tudi s poljedel- e-pošta: osnovo ajdovo moko. tarjih, žita se pridelujejo na 4,5 hek- stvom. Prašiče v 70 odstotkih krmijo [email protected] V obdobju med prvo in drugo sve- tarja, krompir na šestih, medtem ko z lastnimi, močnimi krmili, govedo Spletne strani: tovno vojno je območje pripadalo je okoli 50 hektarjev njiv zasajenih z pa v 20 odstotkih. Kmetija, ki je lah- www.prc.si/socasnik Italiji. Takratna oblast je zelo spod- deteljo. ko ponosna na sorazmerno visok (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) bujala razvoj poljedelstva. Predvsem Kako bo šel razvoj naprej, ne ve- delež lastne krme, dokazuje, da se Glavna in odgovorna urednica: so spodbujali sajenje krompirja in mo. Lahko le ugibamo ... V zadnjih Mateja Kutin da, če se hoče. Na ta način se dvigu- koruze. Ravno krompir se je na tem letih se je predvsem na Tolminskem je ozaveščenost o samooskrbi, dvigu- Pomočnica urednice: območju dobro odrezal. Za to obdo- pojavilo nekaj kmetij, ki skušajo in- Tatjana Šalej Faletič je pa se tudi kakovost in posledično bje velja, da so se njive širile tudi na tenzivneje uporabljati njive za proiz- »blagovna znamka« lokalno – pride- izbor vsebin občinskih strani: slabša tla, kar pa ni bilo ravno v ko- vodnjo močnih krmil. Nekaj malega Nataša Hvala Ivančič (za Občino Koba- lano in predelano v dolini Soče. rid), Špela Kranjc (za Občino Tolmin), rist pridelavi, saj je ta padla. V tistem se dela na dvigu količin zasaditev z Peter Domevšček, Milan Štulc (za Občino Bovec) času je bilo na območju sedanjih ob- zelenjavo in okopavinami. Z vidika svetovalec za razvoj podeželja, Posoški Oglasno trženje: čin Bovec, Cerkno, Kobarid in Tolmin samooskrbe območja bi bilo primer- razvojni center 05/38-41-510 (Tatjana Šalej Faletič) Cenik oglasov najdete na spletni strani: www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- oglasevanja Utrinki lektoriranje: Polona Hadalin Baša in Špela Kranjc NOVO VODSTVO (za strani Občine Tolmin) (oglasi niso jezikovno pregledani) MEDOB^INSKE UPRAVE Ob~ine Bovec, Kanal ob So~i, Ko- Fotografija na naslovnici: Patricija Rejec barid in Tolmin – Na podlagi obja- ve javnega razpisa in izvedenega ilustracija: postopka izbire je s prvim avgustom Marko Podjavoršek delo nastopila nova direktorica Med- Oblikovanje, tehnična priprava in tisk: občinske uprave občin Bovec, Ko- Gaya d.o.o. barid, Tolmin in Kanal ob Soči Suza- naklada: na Konec. 7.450 izvodov Med prednostne naloge je vključila Distribucija: krepitev in reorganizacijo redarske SOčAsnik se brezplačno distribuira po službe. S konstruktivnim sodelova- vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. njem z lokalnimi skupnostmi želi do- NOVA DIREKTORICA MEDOBČINSKE UPRAVE SUZANA KONEC je med prednostne naloge Publikacijo sofinancirajo: seči prijetnejše bivanje in varnost vključila krepitev in reorganizacijo redarske službe. Občina Bovec, Občina Kobarid in domačinov ter obiskovalcev naše Občina Tolmin doline. Seveda pa je pred njo še ve- soočiti strokovno in v skladu z veljav- skupne medobčinske uprave. Letnik XVIII, št. 4, 2017 liko izzivov, s katerimi se namerava nim odlokom o ustanovitvi organa Besedilo in foto: Milan Štulc SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 4, 2017 ( ) Iz vsebine OGLAS V SOČASNIKU BO PONESEL VaŠE IME V VSA pOSOšKA GOSpOdINjStVA – IzKOrIStIte tUdI mOžNOSt OBjaVE BARVNIH OGLASOV. BOVEC • KOBARID • TOLMIN Vse o oglaševanju v našem periodičnem tiskanem mediju z naklado POsOšKI RAzVOjNI CENTER 7.450 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si, lahko pa se obrnete TRg TIgROVCEV 1 tudi na Tatjano šalej Faletič (05/38-41-510, [email protected]). 5220 TOLMIN REZERVIRAJTE SI SVOJ OGLASNI PROSTOR IN NAGOVORITE 7.450 GOSPODINJSTEV! POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE NAROČNIK/-ICA e-Sočasnika Naslednja številka bo izšla predvidoma sredi decembra. Če bi želeli Vse, ki želite postati naroč- objaviti prispevek, nam ga posredujte do 20. novembra oziroma v niki e-SOčAsnika, vabimo, dogovoru z urednico. da nam na [email protected] Na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava-prispevka sporočite svoj e-naslov, na sta na voljo obrazec in podrobnejša navodila za vpis besedil, ki bi katerega vam bomo pošiljali jih želeli objaviti. Objavili bomo samo tista, ki jih boste skladno z povezavo na naš spletni uredniško politiko poslali v okviru dane aplikacije, posredovane fo- medij. tografije pa naj bodo v visoki resoluciji (vsaj 1 Mb). Uredništvo Uredništvo Utrinki 4 Projekt NETWORLD: PREJELI PET NACIONALNIH Spodbujanje ohranjanja ZNAKOV KAKOVOSTI dedi{~ine prve svetovne Kobarid – Na OŠ Simona Gregorči- vojne ča Kobarid smo prejeli pet nacional- nih znakov kakovosti za mednaro- 5 LAS Dolina So~e: dne eTwinning projekte. Znaki kako- Mednarodno sre~anje vosti so priznanje vsem sodelujočim lokalnih akcijskih skupin učiteljem in otrokom za uspešno opravljeno delo v teh projektih. Na- 6 Spodbujanje razvoja na ša šola je z njimi pridobila potrditev, pode`elju: Po starih poteh da je kakovostna, odprta za evrop- sko sodelovanje ter da ceni različ- do novih zamisli nost in medkulturni dialog. KOBARIŠKA OSNOVNA ŠOLA JE PREJELA PET NACIONALNIH ZNAKOV KAKOVOSTI ZA MEDNARODNE PROJEKTE eTWINNING in s tem potrditev, da je kakovostna, odprta za evrop- 8 Turizem v dolini So~e: Nagrajeni projekti so: Mali princ, Iz- sko sodelovanje ter da ceni različnost in medkulturni dialog. Foto: Damjana Nanut Ponovno rekordna turisti~na menjava božičnih voščilnic po nava- dni pošti, Mandale, Evropsko barva- se povezali z 32 evropskimi šola- pili predvsem umetniške kompe- sezona nje velikonočnih jajčk in Izmenjava mi. Učenci so v podaljšanem biva- tence. knjižnih kazal. V nadaljevanju vam jih nju izdelali voščilnice in si jih med • V okviru projekta Evropsko barva- Iz ob~inskih uprav na kratko predstavljamo. seboj poslali. Razvijali so kreativ- nje velikonočnih jajčk smo se po- 9 Ob~ina Bovec • Projekt Mali princ je vplival na nost in sodelovalno delo, jezikov- vezali z devetimi evropskimi šola- 15 Ob~ina Kobarid bralno kulturo najmlajših in jim na ne veščine, geografsko znanje, mi z namenom, da bi odkrili, kako 25 Ob~ina Tolmin inovativen način približal svet ekipno delo, predvsem pa tole- velikonočna jajčka barvajo drugje. knjig. S partnerji smo za sodelo- ranco ter odgovornost in krepili • Projekt Izmenjava knjižnih kazal je 34 Spomin na véliko vojno (14): vanje uporabljali sodobna računal- medkulturne kompetence. Projekt prispeval k dvigu bralne kulture in Udele`enci kobari{ke bitke niška orodja in s tem poleg bralne je vključeval tudi medpredmetne pomenu znanja jezikov med naj- mlajšimi. Vrstniško učenje je veli- pripovedujejo pridobivali tudi digitalno pisme- povezave. nost. Krepile so se medkulturne • Projekt Mandale je učencem pri- ka motivacija za učence prve tria- de OŠ. 35 Knji`na polica in jezikovne kompetence učencev. bližal svet mandal. Tema je bila v • V okviru projekta Izmenjava božič- okviru projektov eTwinning neobi- Aurora Calvet Manas in Damjana 40 Koledar prireditev nih voščilnic po navadni pošti smo čajna in inovativna. Učenci so kre- Nanut, učiteljici SO^Asnik, letnik XVIII, {t.
Load more

Recommended publications
  • Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331
    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . 1—2 . 49-55 49 Ivo Juvančič KRIŽARSKA VOJSKA PROTI KOBARIDCEM 1331 Križarska vojska? Da, tako stoji zapisano v dokumentu. Proti Kobaridu? Da." Frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj po­ magajo.1 Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Sli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku«.2 Drevo so s pomočjo omenjenih dali popolnoma izruvati, studenec pa s kamni zasuti. Li­ stino, v kateri je vse to popisano in ki jè tudi edini vir za to križarsko vojno, je izdal 16. avgusta 1331 v Vidmu (Udine) sam inkvizitor Franciscus3 v pohvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju. Vladimir Leveč jo je v začetku tega stoletja našel v čedajskem kapiteljskem arhivu, v zbirki plemiške družine Boiano (Boiani).4 Simon Rutar je omenil del tega dogodka v Zgodovinskih črticah o Bovškem, objavljenih v Soči.5 Zveza je razumljiva, ker so Bovčani v veliki večini s Kobaridci, zlasti Kotarji tja do Breginja in po Soči še do Volč imeli istega zemljiškega gospoda v Rožacu. Rutar je napisal, da je krščanstvo, ki so ga širili oglejski patriarhi s po­ močjo čedajske duhovščine, »po naših gorah jako polagoma napredovalo.
    [Show full text]
  • Primorski Biografski Leksikon
    Inštitut za zgodovino delavskega g banja KNJIŽNICA PRIMORSKI oJLUV JiiNoxvl BIOGRAFSKI LEKSIKON 18. SNOPI< Zgaga - Žvanut in DODATEK A-B Uredil Martin Jevnikär GORICA 1992 GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Umrl je prof. zgodovine v KOpru Gorazd MaruŠi<, ki je za=el sodelovati v tem snopi=u. Spominjali se ga bomo. 30-12- SODELAVCI 17. SNOPI<A IN NJIHOVE ZNA<KE (Imena umrlih sodelavcev so zaznamovana s križcem) dr. Aleš Brecelj, prof., Devin dr. France Adami=, univ. prof, v p., Lj. dr. Anton Prijatelj, dr. medic, znanosti, Zdr. dom, Nova Gor. Samo Bevk, ravn. Mest. muzeja v Idriji dr. Lucana Budal, prof. v Gor. dr. Branko Maruši=, višji znanst. sodelavec ZRC SAZU, Lj. - Solkan Pavel Budin, sodnik in kult. del. v Novi Gor. Boleslav Simoniti, strok, sodel., ZKO, Nova Gor. Marijan Brecelj, knjižni=ar Gor. muzeja v p., Nova Gor. inž. Boris Sancin, ravn. RAITrstA v p., Trst (t) Božo Zuanella, Župnik v Tr=munu dr, Marija Ceš=ut, prof. v Gor. Darko Darovec, prof. zgod., Pokraj, arhiv. Koper Janez Dolenc, prof. v p., Tolmin dr. Fr. Martin Dolinar, svetoyalec dir. Arh. Sje, Lj. dr. Emil Devetak, prof. v Gor. Gorazd Maruši=» prof. zgod., Koper (t) dr. Zorko Harej, programist RAITrstA v p., Trst mag. Eva Holz, razisk. sodelavec ZRC SAZU, Lj. Snježana Hozjan, Zavod za jezik Inštit. za filologiju i folkloristiku, Zgb Albin Humar, samostojni kult. delavec, Lj. Ivo Jevnikar, =asnikar na RAITrstA, Trst dr. Irene Mislej, râziskôv;, Znaftstv. inštit., FF- Lj- Ivana UrŠi=, prof., arhiv., Pokraj, arh., Nova Gor. Damjana Ivan=i=, višji knjiž., Mati=na knjiž., Izola ivanVogri=, publkiet, Student FSPN,Lj.
    [Show full text]
  • Eno Pa Bomo Lahko Rekli: Doma Smo!« Prebivalstvo Bovškega in Njegova Izkušnja Vélike Vojne 1914 - 1918
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZGODOVINO JERNEJ KOMAC »Eno pa bomo lahko rekli: Doma smo!« Prebivalstvo Bovškega in njegova izkušnja vélike vojne 1914 - 1918 Magistrsko delo Mentor: Univerzitetni študijski program izr. prof. dr. Rok Stergar druge stopnje: Novejša zgodovina Ljubljana, 2018 prazna stran Zahvala Tjaši in družini srčna zahvala za vso podporo in potrpljenje v tistih trenutkih, ko sem se znašel na raziskovalnem brezpotju. Brez vas danes tega dela ne bi bilo. Posebna zahvala gre prav tako mojemu mentorju, izr. prof. dr. Roku Stergarju, za vse nasvete, pripombe, komentarje in druge namige, ki sem jih prejel med raziskovalnim obdobjem. Zahvala gre tudi prof. dr. Walterju Lukanu ter dr. Mihi Šimacu za nesebično pomoč in nasvete v času mojega raziskovalnega dela na Dunaju. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste tako ali drugače pripomogli k zaključku tega magistrskega dela in niste poimensko omenjeni. Vsak pogovor, nasvet, namig, mnenje, pripomba idr. so bili vedno do- brodošli in upoštevani. I prazna stran II Izjava o avtorstvu Spodaj podpisani avtor izjavlja, da je magistrsko delo v celoti produkt avtorjevega lastnega dela ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu s strokovnimi standardi in veljavno zakonodajo. Delo je avtor izdelal v okviru univerzitetnega študijskega programa druge stopnje, smer Novejša zgodovina, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Del raziskave magistrskega dela je bil leta 2017 v dolžini treh mesecev opravljen tudi s pomočjo študijske izmenjave Erasmus+ na Univerzi na Dunaju. Ljubljana, 16. julij 2018 Jernej Komac m. p. III prazna stran IV Izvleček Magistrsko delo obravnava izkušnjo vélike vojne (1914-1918) prebivalstva na Bovškem, tj.
    [Show full text]
  • Razvojni Program Občine Tolmin Za Obdobje 2013 – 2020
    Trg svobode 2, 5222 Kobarid, Slovenija T: +386 (0)5 384 15 00, F: +386 (0)5 384 15 04, E: [email protected], W: prc.si RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE 2013 – 2020 Tolmin, februar 2013 Naročnik: OBČINA TOLMIN, Padlih borcev 2, 5220 Tolmin Odgovorna oseba: Uroš Brežan, župan Predmet naročila: RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE OD LETA 2013 DO LETA 2020 Pripravljavec dokumenta: Posoški razvojni center Odgovorna oseba: mag. Almira Pirih, direktorica Dokument so pripravili: Miro Kristan Vesna Kozar Greta Černilogar Almira Pirih Janko Humar, Lokalna turistična organizacija Sotočje Sodelavka: Mateja Skok 2 KAZALO RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ................................................................ 1 1. UVOD ................................................................................................................ 4 1.1 Namen in cilji priprave dokumenta ................................................................. 4 1.2 Povezanost razvojnega programa z občinskim proračunom .............................. 4 2. OCENA STANJA V OBČINI TOLMIN Z IDENTIFIKACIJO KLJUČNIH PROBLEMOV ...... 5 2.1 Kratka predstavitev občine Tolmin .................................................................. 5 2.2 Ocena stanja po področjih ............................................................................. 7 2.2.1 Socialno okolje .............................................................................................. 7 2.2.1.1 SOCIO-DEMOGRAFSKI TRENDI ...................................................... 7 2.2.1.2 TRENDI
    [Show full text]
  • Naravne, Gospodarske, Politične in Demografske Danosti Trente V Triglavskem Narodnem Parku
    NARAVNE, GOSPODARSKE, POLITIČNE IN DEMOGRAFSKE DANOSTI TRENTE V TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU PETER SIMONIČ Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje The Trenta Valley lies in the Julian Alps and has a rich Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, and turbulent history, even though tourists may feel like četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas time has stood still there. This article defines five basic ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali organizational development phases or paradigms to evaluate paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje the valley’s relation to surrounding Triglav National Park. prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova The premise used is not modernist, heritage-oriented, or raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, folklorist (unidirectional development and structure), but is dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta based on culture and ecology (multidirectional development izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata and process). večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju. Key words: ironworking, agropastoralism, tourism, Ključne besede: železarstvo, agropastoralizem, turizem, environmental protection, Alps, demography, migration naravovarstvo, Alpe, demografija, migracije DRUŽBENI SPOMINI IN PRELOMI Trentarji, turisti in drugi obiskovalci se lahko seznanijo s preteklostjo in identiteto doline iz mnogih člankov in knjig, npr. iz objav štefana Kociančiča v Zagrebu (1854), iz opisa Goriške in Gradiščanske barona Karla Czerniga von Czernhausna (1873),1 iz zgodovine goriške grofije Morellija di Schönfelda (1855–56), iz Antona Červa zapisov v Glasu leta 1874, iz Zgodovine Tolminskega Simona Rutarja (1882), iz narodopisnih zapisov leta 1884 v Slovanu in Soči Vatroslava Holza in Simona Gregorčiča ml.
    [Show full text]
  • Priloga 3 Bača Pri Modreju
    PRILOGA 3 PIP za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja BAČA PRI MODREJU Naselje Šifra območja z NRP Podrobnejša NRP PIP za OPPN Posebni PIP Splošni pogoji: Poseben poudarek se namenja urejanju javnih površin ob Bači. Le-te se nameni javni rabi ter oblikovanju osrednjega javnega prostora. Pogoji s področja varstva pred poplavami: površine Na delu enote, ki sega v poplavno območje, so na obstoječih objektih Bača pri Modreju BM 05 podeželskega naselja mogoči le posegi, ki jih dovoljuje 99. člen tega odloka. Pogoji s področja varstva pred poplavami: Na delu enote, ki sega v poplavno območje, so na obstoječih objektih površine mogoči le posegi, ki jih dovoljuje 99. člen tega odloka (poplavna Bača pri Modreju BM 06 podeželskega naselja območja). Splošni pogoji: Območje urejanja naravnega kopališča ter vstopno – izstopne točke. Dovoljeno je urejanje zelenih površin, otroških igrišč, sprehajalnih poti, parkirišča,... Pogoji s področja varstva narave: Vsi posegi naj se načrtujejo tako, da ne bodo ogrozili oz. uničili lastnosti, zaradi katerih je območje varovano. Pogoji s področja varstva narave na podlagi študije presoje sprejemljivosti vplivov OPN na območja Nature 2000 in zavarovana območja: Ureditev območja ne sme posegati v samo strugo reke Idrijce, parkirišče naj bo urejeno izven meja SCI območja. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije za varstvo narave (ZRSVN). Pogoji s področja varstva pred poplavami: površine za oddih, Na enoti urejanja prostora objekti – razen športnih igrišč (24110) – rekreacijo in šport – niso dovoljeni. Dovoljene so samo ureditve, ki ne spreminjajo območja obvodnih konfiguracije in obstoječih kot terena ter samo vzdrževalna dela in Bača pri Modreju BM 07 zelenih površin obnova v obstoječih gabaritih na legalno zgrajenih objektih.
    [Show full text]
  • (Uradni List RS, Št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 30/18), 4. Člena Zakona O Pogrebni in Pokopališki Dejavnosti (Uradni List RS, 62/16), 3
    PREDLOG Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 30/18), 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, 62/16), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 21/13, 111/13, 32/16), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tolmin (Primorske novice, Uradne objave št. 21/2008, Uradni list RS, št. 77/19) ter 11. in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11, 106/15) je Občinski svet Občine Tolmin na _____. seji dne ________ sprejel ODLOK O POKOPALIŠKEM REDU V OBČINI TOLMIN I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) S tem odlokom se določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju občine Tolmin (v nadaljnjem besedilu: občina). (2) V besedilu odloka uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. 2. člen Na območju občine so naslednja pokopališča in pripadajoči okoliši: POKOPALIŠČE NASELJE Bača pri Podbrdu Bača pri Podbrdu Dolenja Trebuša Dolenja Trebuša, Stopnik (del) Gorenja Trebuša Gorenja Trebuša Grahovo ob Bači Grahovo ob Bači, Koritnica Idrija pri Bači Idrija pri Bači Kamno Kamno Kanalski Lom Dolgi Laz, Grudnica (del), Kanalski Lom, Tolminski Lom Kneža Kneža, Temljine Most na Soči Bača pri Modreju, Drobočnik, Gorenji Log, Kozmerice, Modrej, Modrejce, Most na Soči, Postaja Obloke Hudajužna, Obloke Pečine Pečine (del) Podbrdo Kuk, Petrovo Brdo, Podbrdo, Porezen, Trtnik Podmelec Klavže, Kneške Ravne, Lisec, Loje, Logaršče, Podmelec, Sela nad Podmelcem Ponikve Ponikve (del) Roče Grudnica (del), Roče, Slap ob Idrijci Rut Grant, Rut Stržišče Kal, Stržišče, Znojile Šentviška Gora Daber, Gorski vrh, Polje, Prapetno Brdo, Šentviška Gora, Zakraj, Stopnik (del), Pečine (del), Ponikve (del) Tolmin Čadrg, Dolje, Gabrje, Ljubinj, Poljubinj, Prapetno, Selišče, Tolmin, Tolminske Ravne, Volarje Volče Čiginj, Kozaršče, Sela pri Volčah, Volčanski Ruti, Volče 3.
    [Show full text]
  • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat Na 23
    -ZGODOVINSKI ČASOPIS 41 t-1987 . 1 • 27^-341 27 ». ' ' ' ' J K nt ' . '. i* - ; u., >v-<'i *~ '.''. ^ ': : Ï ur.'. .'-. * t'_ . /•' .' t.jitL ,'J .-Z ,i'l - n * . ' f. H . "iflB'r anko:'M aruš ič. '' • •'"* TOLMINSKA-V ZGODOVINOPISJU' Referat na 23. zborovanju slovenskih zgo; dovinarjev, v- Tolminu, 2. oktober Д986. MI !*f Pred štiriinpetdesetimi leti, v nedeljo 18. .septembra. 1932_, so se v,Tolmmu. zbrali ha svoje redno letno zborovanje člani videmskega.Kraljevega;društya,za krajevno zgodovino (Regia Deputazione per,la "storia patria del Friuli).^Zborovanje,' ki je tìup bolj podobno občnemu zboru, je nosilo izrazite poudarke pptrjevanjain^dpkàzoyanja italijanstva ozemlja,., y/katerega središču sp. se takrat'zbrali..furlanski(zgodovinarji in njihovi" gostje. ':,-,,,.,-,„• ц, , ч>," •, -I * ' ,,>'.> -.'•[ ,г-'-,,:'Л( >,.. • Predsednik društva, sicer »znani furlanski zgodovinar. Pier Silverio Leicht — le mimogrede', bil je mladostni prijatelj "slovenskega pravnega; zgodovinarja r Vladimirj a Levca2 — je-pozdravljal' Tolminsko, »kjer jé Rim postavil svoje utrdbe, da bi branil latinsko'civilizacijo; ki jd tudi danes* Italija ljubosumno brani.« In prav jtemuiitali- jahstvu naj bi utrjeVaia-fpot sicer tudi za nekatere italijanske zgodovinarje s močno dvomljiva zgodba o'i'bivanju" pesnika Danteja Alighierija v. Tolminu, O ,'tem ijedna zborovariju'v Tolminu govoril Giovanni Lorenzòni.3 >• A -, <-• /••' i> ! . !' Slovenski zgodovinarji prvič zborujejo v Tolminu leta-1986. Pred tem so dvakrat bili v Novi" Gorici (1948, 1968)1 In prav^v zvezi s prvim zborovanjem slovenskih* zgo­ dovinarjev'na tleh'Tolminske je potreba poudariti osnovno vsebino zborovanja,'ki je problematika slovenska zahodne" meje. V1 razdobju dobrega pdl stoletja gosti torej Tolmin dve zborovanji zgodovinarjev. Najprej Italijane. (Furlane), ki žele v.
    [Show full text]
  • Erativni Program Odvajanja in Čiščenja Komunalne In
    PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA OBČINE TOLMIN, KOBARID IN BOVEC ZA OBDOBJE 2013 - 2016 Direktor Tolmin, oktober 2015 Berti Rutar, univ.dipl.inž. 2 Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za občine Tolmin, Kobarid in Bovec za obdobje 2013-2016 KAZALO 1. OSNOVNI PODATKI 3 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE 3 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 3 1.2.1 SEZNAM OBČIN 3 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 4 1.4 PODATKI O NASELJIH 5 1.5 PODATKIH O OBMOČJIH POSELITVE 7 2 PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH NAMENJENIH OPRAVLJANJU JAVNE SLUŽBE 8 2.1 PODATKI O JAVNIH KANALIZACIJSKIH SISTEMIH 8 2.2 PODATKI O KOMUNALNIH IN SKUPNIH ČISTILNIH NAPRAVAH, KI SO JAVNA INFRASTRUKTURA 9 2.3 VOZILA IN OPREMA ZA PRAZNJENJE GRAZNIC IN MČN 10 2.4 PODATKI O ZAPOSLENIH NA PODROČJU VZDRŽEVANJA KANALIZACIJE IN ČISTILNIH NAPRAV 11 2.5 CENIK OBVEZNIH STORITEV JAVNE SLUŽBE 12 3. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE 16 3.1 NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE V POSAMEZNIH STAVBAH 16 3.2 VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE JAVNE KANALIZACIJE 16 3.3 SISTEMI ZA ZAZNAVANJE DOGODKOV IN NAPAK 16 3.4 ODPRAVLJANJE NAPAK V DELOVANJU JAVNIH KANALIZACIJSKIH SISTEMIH 17 3.5 UKREPI ZA ZMANJŠANJE KOLIČIN PODAVINSKE ODPADNE VODE 17 3.6 TERMINSKI PLAN ČIŠČENJA KANALIZACIJE 18 3.7 PODATKI O NEPRETOČNIH GREZNICAH 19 3.8 PODATKI O OBSTOJEČIH GREZNICAH 20 3.9 PODATKI O MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVAH 23 3.10 NAČIN ZAGOTAVLJANJA OBDELAVE, PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJA BLATA IZ MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV 23 3.11 NAČIN OBVEŠČANJA UPORABNIKOV JAVNE SLUŽBE 24 PRILOGA 1: NAČRT GOSPODARJENJA Z BLATOM ZA OBDOBJE 2013 – 2016 25 3 Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za občine Tolmin, Kobarid in Bovec za obdobje 2013-2016 1.
    [Show full text]
  • O D L O K O Občinskem Prostorskem Načrtu Občine Tolmin
    Uradni list - Vsebina Uradnega lista Page 1 of 108 Uradni list RS, št. 78/2012 z dne 15. 10. 2012 3071. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin, stran 7846. Občinski svet Občine Tolmin je na podlagi 52. člena ZPNačrt-a (Uradni list RS, št. 33/07, št. 70/08 – ZVO-1B, št. 108/09, št. 80/10 – ZUPUDPP in št. 43/2011 – ZKZ-C) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 2/09) ter sprejetega Sklepa o začetku priprave občinskega prostorskega načrta Občine Tolmin (Uradne objave, št. 10/08) in Sklepa ministra pristojnega za prostor o ugotovitvi usklajenosti občinskega prostorskega načrta Občine Tolmin (št. 35016-8/2008/88 z dne 27. 7. 2012) na 19. seji dne 25. 9. 2012 sprejel O D L O K o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (uvod) (1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) Občine Tolmin. (2) OPN velja na celotnem območju občine. (3) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 2. člen (vsebina in sestavine odloka) (1) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela. (2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne določbe II. Strateški del III. Izvedbeni del IV. Končne določbe https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/110154 11. 10. 2019 Uradni list - Vsebina Uradnega lista Page 2 of 108 V. Priloge (3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: Tabela 1: Pregled kart v strateškem delu OPN +----------+--------------------------------------+-------------+
    [Show full text]
  • Razvojni Program Občine Tolmin Za Obdobje 2012 – 2020
    Trg svobode 2, 5222 Kobarid, Slovenija T: +386 (0)5 384 15 00, F: +386 (0)5 384 15 04, E: [email protected], W: prc.si RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE 2012 – 2020 (1.del: ocena stanja, strateške prioritete s cilji, programi) OSNUTEK September/november 2011 Naročnik: OBČINA TOLMIN, Padlih borcev 2, 5220 Tolmin Odgovorna oseba: Uroš Brežan, župan Predmet naročila: RAZVOJNI PROGRAM OBČINE TOLMIN ZA OBDOBJE OD LETA 2012 DO LETA 2020 Občina Tolmin Pripravljavec dokumenta: Posoški razvojni center Odgovorna oseba: mag. Almira Pirih, direktorica Dokument so pripravili: Miro Kristan Vesna Kozar Greta Pavšič Almira Pirih Janko Humar, Lokalna turistična organizacija Sotočje Sodelavka: Mateja Skok Razvojni program Občine Tolmin za obdobje 2012–2020 (1. del, osnutek) 2 KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................. 4 1.1 Namen in cilji priprave dokumenta ................................................................. 4 1.2 Povezanost razvojnega programa z občinskim proračunom .............................. 4 2 OCENA STANJA V OBČINI TOLMIN Z IDENTIFIKACIJO KLJUČNIH PROBLEMOV ....... 5 2.1 Kratka predstavitev občine Tolmin .................................................................. 5 2.2 Ocena stanja po področjih ............................................................................ 7 2.2.1 Socialno okolje .................................................................................... 7 2.2.1.1 SOCIO-DEMOGRAFSKI TRENDI .....................................................
    [Show full text]
  • Uradne Objave Občine Tolmin
    URADNE OBJAVE OBČINE TOLMIN Datum objave: 12.5.2000 Kraj objave: Primorske novice URADNE OBJAVE, ŠT. 19, __________________________________________________________________________ Na podlagi 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur. list SRS 34/84) in 17. člena statuta občine Tolmin (Ur. gl. štev. 2/99) je Občinski svet Občine Tolmin na seji dne 4.5.2000 sprejel ODLOK o pokopališkem redu Občine Tolmin SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se predpiše način in čas pokopa, vrste grobov, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, postavljanje ali odstavitev spomenikov in vsak drug poseg v prostor na pokopališču, mirovalno dobo za grobove, ureditev mrliških vež in druga vprašanja. 2. člen Na območju občine Tolmin so naslednja pokopališča in pripadajoči okoliši: Pokopališče Naselje 1. Bača pri Podbrdu Bača pri Podbrdu 2. Dolenja Trebuša Dolenja Trebuša, Stopnik (del) 3. Gorenja Trebuša Gorenja Trebuša 4. Grahovo ob Bači Grahovo ob Bači, Koritnica 5. Idrija pri Bači Idrija pri Bači 6. Kamno Kamno 7. Kanalski Lom Dolgi Laz, Grudnica (del), Kanalski Lom, Tolminski Lom 8. Kneža Kneža, Temljine 9. Most na Soči Bača pri Modreju, Drobočnik, Gorenji Log, Kozmerice, Modrej, Modrejce, Most na Soči, Postaja 10. Obloke Hudajužna in Obloke 11. Pečine Pečine 12. Podbrdo Kuk, Petrovo brdo, Podbrdo, Porezen, Trtnik 13. Podmelec Klavže, Kneške Ravne, Lisec, Loje, Logaršče, Podmelec, Sela nad Podmelcem 14. Ponikve Ponikve 15. Roče Grudnica (del), Roče, Slap ob Idrijci 16. Rut Grant, Rut 17. Stržišče Kal, Stržišče, Znojile 18. Šentviška Gora Daber, Gorski vrh, Polje, Prapetno Brdo, Šentviška Gora, Zakraj, del Stopnika, del Pečin, del Ponikev 19.
    [Show full text]