( 1 ) letnik XViii, št. 4/2017 BOVEC, KOBARID, TOLMIN ISSN 2350-4420 Publikacija Posoškega razvojnega centra • Prazni~no v Kobaridu • Po starih poteh do novih zamisli • Rekordna turisti~na sezona • Udele`enci kobari{ke bitke pripovedujejo SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 4, 2017 Uvodno razmi{ljanje ( 2 ) @etev na Tolminskem e pogled s ptičje perspektive 3.285 hektarjev njivskih površin, kar no, da se začnemo intenzivneje pove, da je dolina Soče bolj je pomenilo tri odstotke vseh povr- ukvarjati s proizvodnjo predvsem la- kot za proizvodnjo žit primer- šin. Pred desetletji so v Policah na stnih močnih krmil (koruza in druga tudi na Facebooku @ na za živinorejo. Kljub temu lahko Tolminskem pridelali do 100 merni- žita), ki jim v kolobarju sledijo oko- ob rečnih naplavinah in na planotah kov (2,5 tone) pšenice na hektar, kar pavine in zelenjava. V najlepšem najdemo ravnine z ugodno sestavo predstavlja zadovoljiv hektarski do- primeru bi lahko bila tudi večja njiv- tal, primerno za njivsko proizvodnjo. nos. Za seme so porabili manj kot sto ska proizvodnja ekonomsko upravi- To potrjuje tudi prisotnost žit skozi kilogramov na hektar (vir: Pleterski čena, če bi vse, kar pridelamo, pro- zgodovino. Še pred odkritjem ameri- A., Kuhinjska kultura v srednjem ve- dali v lokalnem okolju kot butični Številka vpisa v razvid medijev: 787 ške celine in prihodu krompirja, ko- ku). ekološki produkt – seveda v sodelo- ISSN 2350-4420 ruze ter fižola lahko na tem območju Današnja zgodba se precej razliku- vanju z gostinci in drugimi turistič- izdal in založil: zasledimo povezanost območja z ži- je od tiste iz preteklosti. Njive so se nimi ponudniki. Ob predpostavki, da Posoški razvojni center ti. Slednjim (pšenici, prosu, ajdi, je- umaknile na obrobje, silna globaliza- se dosežejo višje cene, bi se lahko Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin čmenu ...) namreč sledimo že iz cija pa je poskrbela, da so cene žit in posvetili kolobarju na naših njivah in Zanj: obdobja Svetolucijske kulture dalje. močnih krmil tako nizke, da se po- uvajanju ekoloških metod. Na ta na- mag. Almira Pirih Tudi zgodovinar Simon Rutar je v ljedelstvo pri nas ne izplača. S tem čin bi se lahko poljedelstvo razvilo naslov: svojih delih opisal, kako so nekoč pa, ko smo se usmerili na uvoz kr- do te mere, da bi lahko ponosno re- Uredništvo SOčAsnika Trg tigrovcev 1, 5220 Tolmin trgovali z žitom. Znano je, da so bile mil, smo zanemarili naložbe v polje- kli, da smo tudi na tem območju vsaj še v začetku prejšnjega stoletja hiše delske stroje. Tako imamo danes, če malo samooskrbni. telefon: 05/38-41-502 (glavna urednica) prekrite s slamo. Dokaze pa najdemo pogledamo malo čez prst, le okoli To teorijo dokaj uspešno izvajajo 05/38-41-510 (pomočnica urednice) tudi v tradicionalnih jedeh na Tol- 150 hektarjev zasajenih njivskih po- na Kmetiji Gabršček na Kamnem, Faks: minskem. Vse do danes se je namreč vršin. Koruze, ki jo pridelujemo pre- kjer se vzporedno z živinorejo že 05/38-41-504 ohranilo veliko jedi, ki imajo za težno za silažo, sadimo na 40 hek- vrsto let ukvarjajo tudi s poljedel- e-pošta: osnovo ajdovo moko. tarjih, žita se pridelujejo na 4,5 hek- stvom. Prašiče v 70 odstotkih krmijo [email protected] V obdobju med prvo in drugo sve- tarja, krompir na šestih, medtem ko z lastnimi, močnimi krmili, govedo Spletne strani: tovno vojno je območje pripadalo je okoli 50 hektarjev njiv zasajenih z pa v 20 odstotkih. Kmetija, ki je lah- www.prc.si/socasnik Italiji. Takratna oblast je zelo spod- deteljo. ko ponosna na sorazmerno visok (arhiv izdaj od leta 2003 dalje) bujala razvoj poljedelstva. Predvsem Kako bo šel razvoj naprej, ne ve- delež lastne krme, dokazuje, da se Glavna in odgovorna urednica: so spodbujali sajenje krompirja in mo. Lahko le ugibamo ... V zadnjih Mateja Kutin da, če se hoče. Na ta način se dvigu- koruze. Ravno krompir se je na tem letih se je predvsem na Tolminskem je ozaveščenost o samooskrbi, dvigu- Pomočnica urednice: območju dobro odrezal. Za to obdo- pojavilo nekaj kmetij, ki skušajo in- Tatjana Šalej Faletič je pa se tudi kakovost in posledično bje velja, da so se njive širile tudi na tenzivneje uporabljati njive za proiz- »blagovna znamka« lokalno – pride- izbor vsebin občinskih strani: slabša tla, kar pa ni bilo ravno v ko- vodnjo močnih krmil. Nekaj malega Nataša Hvala Ivančič (za Občino Koba- lano in predelano v dolini Soče. rid), Špela Kranjc (za Občino Tolmin), rist pridelavi, saj je ta padla. V tistem se dela na dvigu količin zasaditev z Peter Domevšček, Milan Štulc (za Občino Bovec) času je bilo na območju sedanjih ob- zelenjavo in okopavinami. Z vidika svetovalec za razvoj podeželja, Posoški Oglasno trženje: čin Bovec, Cerkno, Kobarid in Tolmin samooskrbe območja bi bilo primer- razvojni center 05/38-41-510 (Tatjana Šalej Faletič) Cenik oglasov najdete na spletni strani: www.prc.si/socasnik/dodatno/cenik- oglasevanja Utrinki lektoriranje: Polona Hadalin Baša in Špela Kranjc NOVO VODSTVO (za strani Občine Tolmin) (oglasi niso jezikovno pregledani) MEDOB^INSKE UPRAVE Ob~ine Bovec, Kanal ob So~i, Ko- Fotografija na naslovnici: Patricija Rejec barid in Tolmin – Na podlagi obja- ve javnega razpisa in izvedenega ilustracija: postopka izbire je s prvim avgustom Marko Podjavoršek delo nastopila nova direktorica Med- Oblikovanje, tehnična priprava in tisk: občinske uprave občin Bovec, Ko- Gaya d.o.o. barid, Tolmin in Kanal ob Soči Suza- naklada: na Konec. 7.450 izvodov Med prednostne naloge je vključila Distribucija: krepitev in reorganizacijo redarske SOčAsnik se brezplačno distribuira po službe. S konstruktivnim sodelova- vseh gospodinjstvih Zgornjega Posočja. njem z lokalnimi skupnostmi želi do- NOVA DIREKTORICA MEDOBČINSKE UPRAVE SUZANA KONEC je med prednostne naloge Publikacijo sofinancirajo: seči prijetnejše bivanje in varnost vključila krepitev in reorganizacijo redarske službe. Občina Bovec, Občina Kobarid in domačinov ter obiskovalcev naše Občina Tolmin doline. Seveda pa je pred njo še ve- soočiti strokovno in v skladu z veljav- skupne medobčinske uprave. Letnik XVIII, št. 4, 2017 liko izzivov, s katerimi se namerava nim odlokom o ustanovitvi organa Besedilo in foto: Milan Štulc SO^Asnik, letnik XVIII, {t. 4, 2017 ( ) Iz vsebine OGLAS V SOČASNIKU BO PONESEL VaŠE IME V VSA pOSOšKA GOSpOdINjStVA – IzKOrIStIte tUdI mOžNOSt OBjaVE BARVNIH OGLASOV. BOVEC • KOBARID • TOLMIN Vse o oglaševanju v našem periodičnem tiskanem mediju z naklado POsOšKI RAzVOjNI CENTER 7.450 izvodov najdete na spletni strani www.prc.si, lahko pa se obrnete TRg TIgROVCEV 1 tudi na Tatjano šalej Faletič (05/38-41-510, [email protected]). 5220 TOLMIN REZERVIRAJTE SI SVOJ OGLASNI PROSTOR IN NAGOVORITE 7.450 GOSPODINJSTEV! POSTANITE IZID NASLEDNJE ŠTEVILKE NAROČNIK/-ICA e-Sočasnika Naslednja številka bo izšla predvidoma sredi decembra. Če bi želeli Vse, ki želite postati naroč- objaviti prispevek, nam ga posredujte do 20. novembra oziroma v niki e-SOčAsnika, vabimo, dogovoru z urednico. da nam na [email protected] Na spletni strani www.prc.si/socasnik/dodatno/objava-prispevka sporočite svoj e-naslov, na sta na voljo obrazec in podrobnejša navodila za vpis besedil, ki bi katerega vam bomo pošiljali jih želeli objaviti. Objavili bomo samo tista, ki jih boste skladno z povezavo na naš spletni uredniško politiko poslali v okviru dane aplikacije, posredovane fo- medij. tografije pa naj bodo v visoki resoluciji (vsaj 1 Mb). Uredništvo Uredništvo Utrinki 4 Projekt NETWORLD: PREJELI PET NACIONALNIH Spodbujanje ohranjanja ZNAKOV KAKOVOSTI dedi{~ine prve svetovne Kobarid – Na OŠ Simona Gregorči- vojne ča Kobarid smo prejeli pet nacional- nih znakov kakovosti za mednaro- 5 LAS Dolina So~e: dne eTwinning projekte. Znaki kako- Mednarodno sre~anje vosti so priznanje vsem sodelujočim lokalnih akcijskih skupin učiteljem in otrokom za uspešno opravljeno delo v teh projektih. Na- 6 Spodbujanje razvoja na ša šola je z njimi pridobila potrditev, pode`elju: Po starih poteh da je kakovostna, odprta za evrop- sko sodelovanje ter da ceni različ- do novih zamisli nost in medkulturni dialog. KOBARIŠKA OSNOVNA ŠOLA JE PREJELA PET NACIONALNIH ZNAKOV KAKOVOSTI ZA MEDNARODNE PROJEKTE eTWINNING in s tem potrditev, da je kakovostna, odprta za evrop- 8 Turizem v dolini So~e: Nagrajeni projekti so: Mali princ, Iz- sko sodelovanje ter da ceni različnost in medkulturni dialog. Foto: Damjana Nanut Ponovno rekordna turisti~na menjava božičnih voščilnic po nava- dni pošti, Mandale, Evropsko barva- se povezali z 32 evropskimi šola- pili predvsem umetniške kompe- sezona nje velikonočnih jajčk in Izmenjava mi. Učenci so v podaljšanem biva- tence. knjižnih kazal. V nadaljevanju vam jih nju izdelali voščilnice in si jih med • V okviru projekta Evropsko barva- Iz ob~inskih uprav na kratko predstavljamo. seboj poslali. Razvijali so kreativ- nje velikonočnih jajčk smo se po- 9 Ob~ina Bovec • Projekt Mali princ je vplival na nost in sodelovalno delo, jezikov- vezali z devetimi evropskimi šola- 15 Ob~ina Kobarid bralno kulturo najmlajših in jim na ne veščine, geografsko znanje, mi z namenom, da bi odkrili, kako 25 Ob~ina Tolmin inovativen način približal svet ekipno delo, predvsem pa tole- velikonočna jajčka barvajo drugje. knjig. S partnerji smo za sodelo- ranco ter odgovornost in krepili • Projekt Izmenjava knjižnih kazal je 34 Spomin na véliko vojno (14): vanje uporabljali sodobna računal- medkulturne kompetence. Projekt prispeval k dvigu bralne kulture in Udele`enci kobari{ke bitke niška orodja in s tem poleg bralne je vključeval tudi medpredmetne pomenu znanja jezikov med naj- mlajšimi. Vrstniško učenje je veli- pripovedujejo pridobivali tudi digitalno pisme- povezave. nost. Krepile so se medkulturne • Projekt Mandale je učencem pri- ka motivacija za učence prve tria- de OŠ. 35 Knji`na polica in jezikovne kompetence učencev. bližal svet mandal. Tema je bila v • V okviru projekta Izmenjava božič- okviru projektov eTwinning neobi- Aurora Calvet Manas in Damjana 40 Koledar prireditev nih voščilnic po navadni pošti smo čajna in inovativna. Učenci so kre- Nanut, učiteljici SO^Asnik, letnik XVIII, {t.