11. Festival Slovenskega Filma

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

11. Festival Slovenskega Filma Na istem bregu Samo Rugelj Direktor 11. Festivala slovenskega filma On the same side Samo Rugelj Director of the 11th Festival of Slovenian Film Vsi, ki ste prijeli v roke katalog za letošnji, 11. Fe- alcev tistega časa ter tudi sam način predstavitve stival slovenskega filma, ste na prvi strani gotovo tega projekta v javnosti. Natečaj za »prvi slovenski opazili letošnja simbola festivala. Dva sta, oba celovečerni umetniški film« je bil razpisan v obeh neposredna, režiserski stol in soj žarkov v obliki slovenskih dnevnikih, v razsodišču pa so sodelo- Slovenije. Trdim lahko, da je asociacija hitra in vali taki težkokategorni intelektualci, kot so bili ta- natančna: slovenski film. Tudi vsi, s katerimi sem krat Josip Vidmar, Dušan Pirjevec, Samo Hubad in pri pripravi letošnjega FSF-ja sodeloval v zadnjih Bojan Stupica. Tudi razpis za scenarij so prejeli ne- mesecih in so mi letošnjo celostno grafično podo- kateri takrat najboljši slovenski pisatelji, od Miška bo kakor koli komentirali, so mi to potrdili. Ne- Kranjca, Cirila Kosmača in Prežihovega Voranca kateri so izdelek pohvalili z besedami, da je vse do Vitomila Zupana, Igorja Torkarja in Franceta skupaj preprosto in učinkovito ter jasno na prvi Bevka. Ko so snemali prvi slovenski celovečerni pogled. Nekateri so uporabili druge besede, deni- zvočni film, se je zganila vsa nacija. Danes je precej mo: »Koncept operira s skrajno banalnimi simboli. drugače. Ni pa nujno, da bo vedno tako. Milijonkrat videni režiserski stol in patetični obris Vsak festival je priložnost za nov začetek. Zato Slovenije.« Kot vse drugo v zvezi s slovenskim fil- naj končam z besedami, ki mi jih je v enem svojih mom je tudi tako preprosta stvar, kot je letošnja prijaznih pisem zapisal eden najbolj znanih slo- zunanja podoba festivala, slovenske filmarje takoj venskih filmskih režiserjev, Jože Pogačnik: »Festi- razdelila in polarizirala. val slovenskega filma je najpomembnejša manife- A ni bilo vedno tako. Letos mineva šestdeset stacija slovenskega filma. Je edino srečanje vseh, ki let od nastanka prvega slovenskega celovečernega se s filmom ukvarjamo in ga imamo radi. Je prilo- filma Na svoji zemlji. Tone Frelih v svoji novi knji- žnost, da celostno vidimo, kaj zmoremo in kakšne gi France Štiglic: od epopeje do nostalgije, navaja so možnosti, da bomo v prihodnje še boljši, med tudi to, kako je potekalo načrtovanje tega filma. Iz seboj bolj strpni in ne nazadnje bolj solidarni. Vsi, današnje perspektive sta prav fascinantna filmski ki v slovenskem filmu dobro mislimo, moramo biti angažma nekaterih največjih slovenskih intelektu- na istem bregu.« 2 3 Anyone picking up this catalogue, for the 11th Festival well as the presentation of the project to the public, of Slovenian Film, has probably noticed the festival were fascinating. There was an announcement for a symbols. There are two, both straightforward and di- competition for “the first Slovenian artistic feature” rect: a director’s chair, and light from a spotlight in in both Slovenian daily newspapers, and the jury the shape of Slovenia. I would say the association is included such intellectual heavy-weights as Josip immediate and accurate: Slovenian film. Everyone Vidmar, Dušan Pirjevec, Samo Hubad and Bojan I have worked with in preparation for this year’s Stupica. Some of the best Slovenian writers, from Festival over the past months that gave any kind of Miško Kranjec, Ciril Kosmač and Prežihov Voranc feedback on the visual identity confirmed that to me. to Vitomil Zupan, Igor Torkar and France Bevk, Some praised it, saying it is simple and effective, and were invited to submit screenplays. When the first obvious at first sight. Others used different words, Slovenian sound feature was being filmed, the whole like: “The concept operates with particularly banal nation was mobilized. It is very different today. But symbols. A director’s chair, seen a million times over, it doesn’t have to stay this way. and a pathetic outline of Slovenia.” Like everything Every festival is an opportunity for a new begin- else about Slovenian film, even a simple thing like the ning. So let me conclude with words written to me in visual identity of this year’s Festival has immediately a kind letter from one of the most well-known Slov- divided and polarized the Slovenian film industry. enian film directors, Jože Pogačnik: “The Festival of But it wasn’t always like this. This year we are cel- Slovenian film is the most important manifestation ebrating the 60th anniversary of the first Slovenian of Slovenian film. It is the only gathering of everyone full feature, Na svoji zemlji (On Our Own Land). who works in films and loves them. It is an oppor- In his new book France Štiglic: od epopeje do nos- tunity to view in full what we can do and what our talgije (France Štiglic: From Epic to Nostalgia), chances are, so that in the future we can get even Tone Frelih describes the preparations for the film. better, become more tolerant of each other and, ulti- From today’s perspective, the engagement of some of mately, show more solidarity. All well-meaning peo- the greatest Slovenian intellectuals of the time, as ple in Slovenian film must be on the same side.” 2 3 Ob enajstem srečanju slovenskih filmarjev Jože Dolmark Selektor 11. Festivala slovenskega filma Upon the 11th Meeting of Slovenian Filmmakers Jože Dolmark Selector of Films at the 11th Festival of Slovenian Film Drago občinstvo, cenjeni kolegi filmarji, spošto- Na letošnjem festivalu bo v portoroškem Avdito- vani gostje in predstavniki institucij, drago mesto riju na velikem platnu prikazanih skupno 58 filmov, Portorož. od kratkih animiranih pa do celovečernih igranih. Vljudno vas vabim na 11. Festival slovenskega fil- Filmska bera je bogata kljub razgretim filmskim ma, ki bo med 22. in 25. oktobrom tudi letos v nam prerekanjem o tem, kaj od te produkcije nosi recen- filmarjem dragem Portorožu. Prav filmski delavci se tno proizvodno letnico in kaj je starejšega datuma. lahko počutimo kot izgubljeni sinovi, ki ste nas na Sam sem si filme ogledal zelo pozorno, da bi v dol- Obali tako dobrohotno znova sprejeli medse v ča- gih dnevih in nočeh ostal pošten in občutljiv razso- sih, ki so za nas kar nekolikanj težavni, zato še zlasti dnik pri njihovem razvrščanju v tekmovalni izbor. upam, da bo letošnji festival spoštljivo srečanje av- Pri tem se nisem oziral na vse nakopičene probleme torjev in njihovih del z zainteresiranim občinstvom. in tegobe, ki jih imajo slovenski filmarji pri svojem Film je umetnost pozornosti in pogleda, in če smo delu z upravitelji domače kinematografije. Na to zato nekoliko bolj ljubljeni v tem hitro brzečem ži- sem skušal pozabiti že iz osnovnega spoštovanja do vljenju, potem bi bilo že prav, da smo vsaj teh nekaj filmov, ki sem si jih ogledal, čeprav se v marsikate- dni prizanesljivi drug do drugega. To bi bilo prav rem izmed njih poznajo klice ustvarjalnih težav. Pa tudi iz spoštovanja do filmskih oči, ki nas ogledujejo vendarle smo ustvarili nekaj odličnih domačih ce- in nam dajejo tisto malo tihe spravljivosti, ki je tu lovečercev in marsikaj prispevali k dobrim kopro- zaradi kina in njegove očarljive sposobnosti, da nam dukcijskim filmom. Posneli smo tudi nekaj izjemnih je v življenju vsaj kanček lažje. Tako vam želim lepe kratkih filmov, ki so nas že dostojno predstavljali na dneve in noči in obilo cinefilskega ugodja. uglednih mednarodnih festivalih. Potem je tukaj še 4 5 zgledna produkcija dokumentarnih filmov, pa vzne- days and nights of my film journey this year, an mirljivi filmi študentov filmskih šol. Skratka, filmska honest and sensitive judge in selecting the compet- bera je pestra in zadovoljiva. Na vprašanje, v ka- ing films. I disregarded the many problems and kšnem aranžmaju je bil narejen posamezen film, pa difficulties Slovenian filmmakers face in their work je najbrž treba odgovarjati na drugem mestu. from the managers of Slovenian cinema. I tried to forget about this, if only out of respect for the films I Dear audience, esteemed fellow filmmakers, hon- saw, although many of them show the seeds of crea- oured guests and members of institutions, dear tive difficulties. And yet, we have made a number town of Portorož, of brilliant Slovenian full features and also contrib- I extend my heartfelt invitation to you to join us uted considerably to some good co-productions. We at the 11th Festival of Slovenian Film, once again have made some incredible short films, which have taking place between the 22nd and 25th October in represented us well at various prominent interna- our beloved Portorož. People working in the film tional festivals. We have a decent production of industry may well feel rather like prodigal sons, documentary films, as well as some exciting films being welcomed so warmly by this coastal commu- by film school students. In short, the harvest is var- nity in these, for us, somewhat troubled times, and ied and satisfactory. The production details of each I therefore hope even more sincerely that this year’s individual film, however, are a matter worth con- festival will be a respectful meeting between authors sidering somewhere else. and their work and the interested public. Film has always been an art of attention and looking, and if this makes us a bit more loved in a fast-paced life, it would seem only right that we are considerate to one another; also out of respect for the film eyes watch- ing us and awarding us that little bit of silent gener- osity, which is here for the cinema and its charming ability to make our hectic lives a bit easier. So I wish you wonderful days and nights and many cinematic pleasures. At this year’s festival, 58 films in all will be screened on the big screen of Avditorij in Portorož – from animation shorts to full features.
Recommended publications
  • Nakup Knjižničnega Gradiva S Sredstvi Ministrstva Za Kulturo V Letu 2017
    Nakup knjižničnega gradiva s sredstvi Ministrstva za kulturo v letu 2017 0 SPLOŠNO. 1. BAICHTAL, John Building with virtual Lego : getting started with Lego digital designer, LDraw, and Mecabricks / John Baichtal. - New York [etc.] : McGraw-Hill Education, 2017. - 183 str. 007.52 Š II 23343 00 BAICHTAL J. Building with COBISS.SI-ID 25987896 2. BILBAN, Tina [Petdeset] 50 abstraktnih izumov / Tina Bilban ; ilustriral Ivan Mitrevski. - 1. izd. - Dob pri Domžalah : Miš, 2017. - 214 str. 001.894(02.053.2) M P 00 BILBAN T. Petdeset P P 00 BILBAN T. Petdeset Š 91984 00 BILBAN T. Petdeset a COBISS.SI-ID 290580992 3. BOCCADOR, Sabine Povej mi!. Vse o znanosti in izumih / Sabine Boccador ; [ilustracije Patrick Chenot ... [et al.] ; prevedla Maja Bajželj]. - 1. izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2017. - 108 str., [3] f. z nalepkami 030(02.053.2) 088(02.053.2) M C 030 BOCCADOR S. Povej mi P C 030 BOCCADOR S. Povej mi COBISS.SI-ID 286945024 1 4. BOGART, Jo Ellen Beli muc in menih : po starodavni irski pesmi "Pangur Bán" / Jo Ellen Bogart ; ilustracije Sydney Smith ; [prevod iz angleščine Mateja Sužnik]. - 1. izd. - Hlebce : Zala, 2017. - [30] str. 821.111-93-32:087.5 M C 82-32 BOGART J. E. Beli muc in menih P C 82-32 BOGART J. E. Beli muc in menih Š II 23083 82-32 BOGART J. E. Beli muc in menih COBISS.SI-ID 289049088 5. CARLE, Eric All about the very hungry caterpillar / Eric Carle. - [London [etc.] : Puffin Books], 2017. - 1 kartonka ([10] str.). - (The world of Eric Carle) 087.5 M K 087.5 CARLE E.
    [Show full text]
  • Odkrili in Blagoslovili Križ Sprave
    Gorenjski časnik od leta 1947 70 let Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900 TOREK, 16. maja 2017 Leto LXX, št. 39, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si Sanjska hiša za matere in otroke Materinski dom Gorenjske se bo v naslednjih tednih preselil z Jesenic v Kranj, kjer bodo matere in otroci imeli večje prostore in urejen vrt. Vilma Stanovnik odraščali v čim boljših raz- da v mojem rodnem me- merah,« je povedal Draksler, stu odpiramo nov materin- Kranj – Sredstva za nakup ki živi v Švici in je prek Fun- ski dom. Tako država kot lo- Materinskega doma Gorenj- dacije Vincenca Drakslerja v kalna skupnost in donator- ske, nekdanje Jenkove vile v zadnjih 17 letih za dobrodel- ji se trudimo pomagati naj- Kranju, je prispeval kranjski ne namene prispeval že oko- bolj občutljivim skupinam rojak in dobrotnik Vincenc li 2,5 milijona evrov. ljudi,« je poudarila ministri- Draksler, ki je za odkup in Ob včerajšnjem odpr- ca za delo, družino in soci- obnovo hiše namenil 443 ti- tju Materinskega doma Go- alne zadeve dr. Anja Kopač soč evrov. »Z ženo Margit se renjske, ki ga je v upravlja- Mrak, kranjski župan Boš- starava, zato sva se dogovori- nje prevzelo Društvo za po- tjan Trilar in predsednica la, da denarja, ki ga imava, ne moč ženskam in otrokom fundacije Vincenca Drak- bova namenila ne enim ne žrtvam nasilja Varna hiša slerja Nada Bogataj Kržan drugim sorodnikom, tem- Gorenjske, je vodja Vilma pa sta povedala, da se z Vin- več ga bova podarila v do- Regovc povedala, da je hiša cencem Drakslerjem dogo- brodelne namene.
    [Show full text]
  • Les Impressionnistes Slovènes Et Leur Temps (1890-1920) - Du 18 Avril Au 13 Juillet 2013
    DOSSIER LES IMPRESSIONNISTES SLOVÈNES DE PRESSE ET LEUR TEMPS (1890-1920) MARS 2013 DU 18 AVRIL AU 13 JUILLET 2013 INFORMATIONS www.petitpalais.paris.fr Ivan Grohar (1867-1911) Faneuses, 1902 Musées de la Ville de Ljubljana © Narodna Galerija (Galerie nationale de Slovénie, Ljubljana) Découvrez aux mêmes dates l’exposition «Dalou (1838-1902), le sculpteur de la République» et toujours «Ziem, J’ai rêvé le beau» (jusqu’au 4 août) SOMMAIRE Communiqué de presse p.3 Parcours de l’exposition p.4 Informations pratiques p.9 Visuels disponibles pour la presse auprès du service presse du Petit Palais Mercredi 17 avril 2013 Visite de presse de 11h à 13h Inauguration de 17h à 22h Chargée des relations presse et des nouveaux medias Caroline Delga-Souquières [email protected] Tel : 01.53.43.40.14 Responsable Communication Anne Le Floch [email protected] Tel : 01.53.43.40.21 Petit Palais, Musée des Beaux-Arts de la Ville de Paris 2 Les impressionnistes slovènes et leur temps (1890-1920) - du 18 avril au 13 juillet 2013 COMMUNIQUÉ DE PRESSE Etat de l’ex-Yougoslavie devenu indépendant en 1991, la Slovénie est encore une région de l’empire austro-hongrois (la Carniole) quand elle commence à s’ouvrir à la modernité à la fin des années 1880 en même temps que s’y affirme un fort sentiment d’identité nationale auquel les artistes (peintres , sculpteurs, écrivains, architectes) vont tenter de donner forme. L’émergence d’un courant de peinture original dans ce pays est contemporaine des Sécessions de Munich (1892) et de Vienne (1897).
    [Show full text]
  • Sejalec" – Muzejska Interpretacija
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA EVA ČAMPELJ "SEJALEC" – MUZEJSKA INTERPRETACIJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Študijski program: LIKOVNA PEDAGOGIKA EVA ČAMPELJ Mentorica: izr. prof. dr. Metoda Kemperl Somentorica: asist. dr. Rajka Bračun Sova "SEJALEC" – MUZEJSKA INTERPRETACIJA DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2016 ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Metodi Kemperl ter somentorici asist. dr. Rajki Bračun Sova za pripravljenost, vso strokovno pomoč in podporo pri pisanju diplomskega dela. Hvala Vidu, Nini, Matjažu, ostalim družinskim članom in prijateljem za vso motivacijo, potrpežljivost, spodbudo in podporo. POVZETEK Ivan Grohar velja za enega najpomembnejših slovenskih slikarjev. Skupaj z Rihardom Jakopičem, Matijo Jamo in Matejem Sternenom je sestavljal veliko četverico slovenskih impresionistov, ki so na začetku 20. stoletja povzdignili slovensko umetnost v mednarodni prostor. Grohar je naslikal eno najpomembnejših slik za slovenski narod. Nahaja se v nacionalni zbirki starejše slovenske umetnosti, v Narodni galeriji. Njegov Sejalec (1907) je bil prvič razstavljen na I. slovenski umetniški razstavi v Trstu, jeseni 1907. Kritiki so v sliki takoj prepoznali mojstrsko delo in enega pomembnih dosežkov slovenske umetnosti. Je slika, ki kaže ljubezen do svoje zemlje, domovine, saj sta upodobljeni značilna slovenska pokrajina in arhitektura, ki ju lahko najdemo v številnih Groharjevih delih. Zaradi slikarjeve posebne lopatične tehnike se slikarska faktura poistoveti z motivom. Motiv sejalca je večkrat prisoten v Groharjevih slikah, prav tako pa je priljubljen med drugimi slovenskimi in tujimi slikarji. Po opravljeni analizi (formalni, ikonografski, ikonološki in kontekstualni) dela smo se osredotočili na pripravo gradiva za učitelje in mentorje. Oblikovali smo vprašanja in dejavnosti za otroke treh osnovnošolskih vzgojno-izobraževalnih obdobij, s posebnim poudarkom na pogovoru o umetnini kot ključni metodi spoznavanja umetnin.
    [Show full text]
  • Dražba Starih Knjig in Tiskov
    ARHIV DRAŽBA STARIH KNJIG IN TISKOV CANKARJEV DOM, LJUBLJANA DVORANA LILI NOVY V PETEK, 23. NOVEMBRA 2012, OB 18. URI OGLED PREDMETOV: 1. V ANTIKVARIATU GLAVAN (Ljubljana, Trg republike 2) v sredo, 21. novembra od 9.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30, v četrtek, 22. novembra od 9.00 do 13.00 in od 16.30 do 19.30. v petek, 23. novembra od 9.00 do 13.00. 2. Neposredno pred dražbo ogled ne bo možen. Prijava na dražbo bo uro pred začetkom dražbe. Dražbeni katalog s popolnim slikovnim gradivom je na ogled tudi na spletni strani: www.antikvariat-glavan.si ORGANIZATOR DRAŽBE: ANTIKVARIAT IN GALERIJA TISKOV GLAVAN Trg republike 2, Ljubljana tel. 01/ 476-31-60 e-pošta: [email protected] ARHIVinformacije in delovni čas trgovine: ponedeljek 16.30 - 19.30 torek-petek 9.00 - 13.00 in 16.30 - 19.30 sobota 9.00 - 13.00 NAZIV IZKLICNA CENA V EUR ( €) 1. DRUŠTVO (UMETNIŠKA SKUPINA SAVA) prosta ponudba Vabilo na otvoritev skupinske razstave v Galeriji Miethke na Dunaju, 28. februarja 1904 Slovenski impresionisti Rihard Jakopič, Matej Sternen, Matija Jama in Ivan Grohar, so po prvi razstavi v Ljubljani predstavili svoja dela na Dunaju, kjer je leta 1904 razstava v salonu Miethke prinesla popoln triumf. Četverica se je na postavitvi predstavljala združena v umetniško skupino imenovano Sava (Freie Vereinigung der Künstlegruppe Sava), v katerega so se povezali tik pred odprtjem razstave. Umetniki so se sicer sprva po zgledu označbe razstave francoskih impresionistov leta 1884 (Salon des Indépendants) želeli poimenovati 'klub svobodnih', a jih je Miethke spodbudil k izboru bolj narodno-geografsko zaznamovanega imena.
    [Show full text]
  • Atti E Memorie
    SOCIETÀ ALPINA DELLE GIULIE SEZIONE DI TRIESTE DEL CLUB ALPINO ITALIANO ATTI E MEMORIE della Commissione Grotte “Eugenio Boegan” Volume XLIII Volume del Cinquantenario (1961-2011) PUBBLICATO A CURA DELLA GROTTA GIGANTE TRIESTE 2011 TUTTI I DIRITTI RISERVATI Direttore responsabile: Franco Cucchi. Direttore di redazione: Enrico Merlak Editrice: Società Alpina delle Giulie - Trieste Redazione: Commissione Grotte “E. Boegan”, via di Donota, 2 - 34121 Trieste, Italia e-mail: [email protected] Stampato presso Stella Arti Grafi che s.r.l. - Trieste Autorizzazione del Tribunale di Trieste n. 333 del 7-12-1966 Trieste 2011 PRESENTAZIONE DEL VOLUME DEL CINQUANTENARIO (1961-2011) La Rivista di “Atti e Memorie” della Commissione Grotte E. Boegan di Trieste, Società Alpina delle Giulie, sezione del C.A.I., esce con frequenza regolare dal 1961, e compie cin- quant’anni. Tirata in diverse centinaia di copie, viene diffusa gratuitamente e spedita rego- larmente ai principali gruppi speleologici nazionali ed esteri, alle biblioteche, ai musei ed ai dipartimenti universitari che si occupano, direttamente o indirettamente, delle molteplici tematiche riguardanti il mondo della speleologia e della tutela delle aree carsiche. La Rivista pubblica articoli ad elevato contenuto scientifi co, regionali, nazionali ed inter- nazionali, risultati di studi e ricerche attinenti biologia, botanica, archeologia, paleontologia, storia e folclore, climatologia, geologia, litologia e mineralogia, carsismo ed idrogeologia, fi sica chimica, fi siologia e medicina speleologica, esplorazioni. In questi cinquant’anni la Rivista è divenuta, grazie agli Autori ed alla costante cura da parte della redazione della CGEB, un valido riferimento per coloro che effettuano ricerche nelle varie discipline del grande mondo della speleologia.
    [Show full text]
  • VINTAGE 2010 Contents November 2010
    NOVEMBER 2010 BUSINESS CULTURE ENVIRONMENT POLITICS SPORTS VINTAGE 2010 Contents November 2010 Young people are the future... …so the saying goes. But this future is shrinking from year to year. As a result of the ageing population, the number of young people is slowly but steadily falling. Not only that, but young people today are finding it increasingly difficult to become independent, because of Vesna Žarkovič problems connected with education, employment and Editor housing. In this month’s In Focus section we ask where this situation is leading. The other In Focus topic this month is winemaking and the question of Slovenia’s contribution to the treasury of European and world wines. There is no doubt that two thousand years of tradition have defined our present characteristics. Alongside autochthonous IF SOmeThINg varieties (Zelen, Pinela, Cviček) and domesticated varieties IS gOOd aNd (Welschriesling, Furmint, Ribolla, Malvasia, Refosco) that dIFFereNT, IT conserve a unique genome, our contribution will also be wIll Sell evident in the efforts of winegrowers and winemakers to ART & CULTURE find in the domestic soil, turned over countless times, 20 constant incentives to create new styles of wine. ‘If something is good and different, it will sell,’ says SYmbol of Slovenian-Croatian Terme Olimia director Zdravko Počivalšek, the subject of our interview, who has been named this year’s Manager of friendShip on view at the the Year by the Manager Association. Recent financial data show that Terme Olimia has tripled its revenue in ten years. The winner of this year’s Rožanc Esssay Prize is Peter national gallerY in ljubljana Kovačič Peršin.
    [Show full text]
  • Avgust Berthold, Peti Slovenski Impresionist, in Njegova Prva Razstava V Beogradu
    Sarival Sosič DOI: https://doi.org/10.18485/slovenika.2019.5.1.6 Univerza v Novi Gorici UDK: 77.071:929 Бертолд А. Akademija umetnosti 75:061.43(497.11)«1904« Slovenija in Strokovni članek Visoka šola za storitve (VIST) Oddelek za fotografijo Ljubljana, Slovenija [email protected] Avgust Berthold, peti slovenski impresionist, in njegova prva razstava v Beogradu Povzetek Avgust Berthold je bil dinamična, aktivna in ustvarjalna osebnost, ki je krepko zaznamovala naš kulturni prostor v začetku dvajsetega stoletja. Kot sopotnik slikarjev impresionistov je z njimi aktivno sodeloval, hkrati pa sam ustvarjal kvalitetne umetniške fotografije, zato ga danes razumemo kot petega sloven- skega impresionista. Tako kot ostali štirje impresionisti je tudi Berthold zaslu- žen za to, da je postavil slovensko umetnosti ob bok takratni evropski umetno- sti. Za njegovo razgibano delovanje je pomembna 1. jugoslovanska umetniška razstava iz leta 1904 v Beogradu, na kateri je razstavil 12 fotografij (Portret, Del iz okolice Münchna, Zima, Pod snegom, Moja ljubezen, Samota, Portret slikarja Riharda Jakopiča, Del iz škofjeloške okolice, Kronberg na Taunusu, Noč, Večer, Pole- tje). Te fotografije so bile izdelane v gumijevem postopku in zato zelo podobne impresionističnim slikam. Motivno so prevladovale impresije intimnega pejsa- ža, pomemben fotografski portret s te razstave pa je zagotovo Portret slikarja Riharda Jakopiča. Ključne besede: piktorializem, peti slovenski impresionist, intimni pejsaž, ume- tniška fotografija, fotografska razstava Avgust Berthold (1880 1919) je slovenski fotograf evropskih raz- sežnosti, ki je šele pred kratkim doživel prevrednotenje svojega obse- žnega fotografskega ustvarjanja.̶ Bil je prvi fotograf na Slovenskem, katerega fotografije so prešle z obrtne na kvalitetnejšo in evropsko 99 SLOVENIKA V 2019 primerljivo raven.
    [Show full text]
  • Fabianijeva Ljubljana
    Fabianijeva Fabiani’s Ljubljana abianijeva F abianijeva FFabiani’s Ljubljana Vsebina Contents Zbirka Series Portret mesta Portrait of a City Ljubljana – provincialno mesto 10 Ljubljana: A provincial town in the avstro-ogrske monarhije Austro-Hungarian Monarchy Maks Fabiani in rojstvo 32 Max Fabiani and the birth moderne narodne prestolnice of a modern national capital Fabianijeva dediščina – 64 Fabiani’s legacy: The current state stanje in pogled naprej and the view forward Sprehod po Fabianijevi Ljubljani 76 A walk through Fabiani’s Ljubljana Spoštovani! Dear Readers, Pred vami je tretja publikacija iz Before you is the third publica- serije Portret mesta, tokrat po- tion in the series Portrait of a svečena Maksu Fabianiju in Fabi- City, dedicated this time around anijevi Ljubljani. to Max Fabiani and his creations V letu 2015 smo obeležili in Ljubljana. 150. obletnico rojstva Maksa In 2015 we observed the sesqui- Fabianija, arhitekta, ki je zazna- centennial of the birth of Max moval razvoj Ljubljane po veli- Fabiani – an architect that left kem potresu, ki je naše mesto a significant mark on the devel- prizadel leta 1895. Med drugim opment of Ljubljana following je na lastno pobudo izdelal ur- M. Fras the devastating earthquake that banistični načrt za Ljubljano, v struck the town in 1895. Among katerem je načrtoval tudi obvozno krožno cesto po Ma- other things, he created an urban plan for Ljubljana at his sarykovi, Njegoševi, Roški, Karlovški, Zoisovi, Aškerčevi in own initiative, in which he also laid out a ring road following ob parku Tivoli. Njegov načrt – notranji cestni obroč – a route along Masarykova cesta (Ma saryk Street), smo zaključili leta 2012 s postavitvijo Fabianijevega mo- Njegoševa cesta (Njegoš Street), Roška cesta (Rog stu, ki je povezal Roško in Njegoševo cesto.
    [Show full text]
  • Berthold's Gum Bichromates In/As Artistic Practice
    Tina Buh, Andrej Smrekar BERTHOLD’S GUM BICHROMATES IN/AS ARTISTIC PRACTICE Résumé bicromateé correspondent aux peintures de ses quatre amis au point qu’il est impos- Le procédé a` la gomme bicromateé était sible de dire ce qui était arrivé en premier. connu bien avant son popularization par les La comparaison des plaques de verre photographes pictorialistes vers 1900. Il était utilisées dans le processus de gomme au bi- particulie`rement proche des techniques cromate avec d’autres réve`le que les plaques néo-impressionniste, de Monet tardive ou destinées au procédé de gomme au bicro- divisionniste. Avgust Berthold (1880–1818) mate étaient surexposées. Ainsi, le proces- était un photographe slove`ne de renom- sus de postproduction identifie les inten- mée internationale, considéré comme le tions artistiques du photographe et de ses cinquie`me impressionniste de la tradition amis peintres. artistique slove`ne. Ses tirages a` la gomme Keywords: bichromate gum print, Slovenian Impressionism, Avgust Berthold, mutual inspiration Daguerreotype, puharotype, and the any other work of art.3 Soon, their claims to gum bichromate process art were negated by the extension of the me- dium to limitless reproduction of (almost) ike almost any great invention, pho- identical images. Even today, there is no uni- tography was invented in a search versal definition of the medium of photog- Lfor something else, a perfect repro- raphy. The Bressonian punctum disdainfully duction of an image in which a chemical relegates the dark room part of the process process would replace subjectively guided to artisanal execution. Nevertheless, there hand.1 Thus, the daguerreotype, as well as are photographers who extend the creative the puharotype,2 were unique and singular process into dark-room wizardry, using the creations deemed unrepeatable, just like negative, the fruit of the punctum, only as a primary source to interpretation that hypo- 1 S.
    [Show full text]
  • Seznam Gradiva Nabav
    COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi COBISS MK 2013 1. 3:10 to Yuma = 3:10 za Yumo / directed by James Mangold ; screenplay by Haslted Welles and Michael Brandt & Derek Haas ; based on the short story by Elmore Leonard ; director of photography Phedon Papamichael ; music by Marco Beltrami. - Škofljica : Blitz film & video distribution, 2007. - 1 video DVD (ca 118 min) B dvd COBISS.SI-ID 11922490 2. ACETI, Laura Moj prvi slovar. Angleščina / [tekst Laura Aceti, Mario Barboni ; ilustracije Emanuela Carletti ; prevedla Maja Brodschneider Kotnik]. - [Maribor] : Hiša knjig, Založba KMŠ, 2013. - 127 str. B m A 81'374 ACETI L. Moj... COBISS.SI-ID 74152193 3. ACROSS the universe / directed by Julie Taymor ; screenplay by Dick Clement & Ian La Frenais ; director of photography Bruno Delbonnel ; original score by Elliot Goldenthal. - Škofljica : BLITZ film & video distribution, 2008, p 2007. - 1 video DVD-9 (127 min) B dvd COBISS.SI-ID 14953017 4. ADAMS, Kenneth M., 1955- Po tihem zapeljani : ko si starši otroke naredijo za partnerje / Kenneth M. Adams ; s predgovorom Patricka J. Carnesa ; [prevedla Lili Potpara]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2013. - 152 str. B m 1 ADAMS K. M. Po ... B o 1 ADAMS K. M. Po ... COBISS.SI-ID 266959616 5. ADELINE, L. Marie S.K.R.I.V.N.O.S.T / L. Marie Adeline ; [prevedla Alenka Perger]. - 1. izd. - Tržič : Učila International, 2013. - 244 str. B o 82-311.2 ADELINE L. M. S.K.R.I.V.N.O.S.T COBISS.SI-ID 265317632 6. ADLER-Olsen, Jussi Fazanarji / Jussi Adler-Olsen ; [iz danščine prevedel Darko Čuden].
    [Show full text]
  • Ekstremno Slovensko 2016-2019
    “Vse za kino!” EkstremnoSlovensko 2016–2019 MALA GARAŽNA KNJIŽNICA v Mariboru 2019 Predgovor Ko ti nekdanja ministrica reče, da je treba na ljudi pritiskati, dokler te nimajo dovolj in ti dajo zato, da imajo končno mir, za mestni kino ali povišanje kulturnega proračuna. In ko celo s temi besedami strne situacijo: »Postaviti se na cesto in reči: tank bo šel mimo po moji koži, če se to zgodi.« Ko ultimativna femme fatale (in med drugim tudi dobitnica najvišje državne nagrade za umet- nost) potoži, da ne dobiva vlog v slovenskem filmu. Ko najbolj obetajočo režiserko vabijo filmski starci na ‘’privatne’’ lekcije. Ko mislijo, da je filmska emancipiranka Megi po desetih letih še vedno noseča. Ko se filmska kritičarka otepa vulgarnih opazk in podcenjujočega odnosa, ker je ‘’mlada ženska’’. Ko je le eden od dvanajstih podprtih celovečernih filmov v režiji ženske. In ko največja zvezda slovenskega filma izjavi: »Naj mi oprostijo režiserji, ampak ne vem, s kakšnimi ženskami se družijo, da nič ne vedo, kaj ženske pravzaprav v življenju delamo, čutimo, kako se obnašamo. Noben nič, kot da so z nekimi izmišljenimi ‘’barbikami’’ kar naprej.« Potem lahko brez dvoma sklepamo, da je nekaj narobe s to našo filmsko pokrajino in širše, z našim odnosom do filmark, do žensk in njihovega filma. Na filmski sceni, ki je tako majhna, da zaviješ v en lokal ali pa obiščeš en festival in večino srečaš, je takšna neenakost in neeman- cipiranost lahko pogubna. Hkrati pa je s pogovori, debatami, opozarjanjem in ukrepi zelo hitro možno doseči premike v pravo smer. Pričujoč izbor ‘’ekstremno’’ dolgih, a tudi ekstremno zanimivih in velikokrat zelo neposred- nih pogovorov jasno razkriva neenakosti, mestoma tudi nesmisle, zaradi katerih smo med dru- gim še vedno na mednarodni filmski margini.
    [Show full text]