Odkrili in Blagoslovili Križ Sprave

C na katerem bosta BŽD in Is- kratel pokazala celovito re- šitev na ključ, ki vsebuje si- gnalno-varnostne naprave reši- in infokomunikacijo tudi partnerja pa bosta tev, skupaj nastopala na tretjih trgih. »Referenčni odsek z delujočo celovito rešitvijo je ključen za osvajanje trgov regije CIS, kjer je Iskratel že vrsto let prisoten v segmen- tu telekomunikacij, zdaj pa se uveljavlja s celovitimi re- šitvami in novimi vertikala- mi, kot je tudi celovit sistem inteligentnega transporta,« poudarjajo v Iskratelu. / Foto: Tina Dokl 8/22 ° - Gorenjski časnik od leta 1947 od časnik Gorenjski Prvi tednika predhodnik Gorenjec leta 1900 VREME Danes, jutri in v četrtek bo večinoma sončno in suho vreme. Ponekod bo predvsem v sredo pihal veter vzhodnih smeri. jutri: večinoma sončno let Loškenovice 20 70 Priloga: Priloga: Kranjski Iskratel do posla v Belorusiji novega Simon Šubic – Kranjski Iskratel je Kranj prejšnji teden med najve- čjo infotelekomunikacijsko razstavo v Minsku – TIBO ministrov in zasedanjem zvez Skupnosti neodvisnih držav nekdanje Rusije (CIS) o memorandum podpisal z Beloruski- sodelovanju mi železnicami – BŽD. Po leg modernizacije njihove infrastrukture bo poskrbel tudi za pripravo izobra- ževanj za lokalne strokov- njake, pripravo referenčne- ga odseka železniške proge, 4. stran 4 SNOVANJA Logonder in njegov Grohar V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava o kiparju Tonetu Logonderju in njegovem kipu slikarja Ivana Groharja v Sorici. Kot je marsikdaj trpka »umetniška«, je »trpel« tudi spomenik, preden je zares »zaživel«. 14 Materinski dom Gorenjske bo po novem v nekdanji Jenkovi vili v Kranju, včeraj pa so ga so na pa včeraj v Kranju, vili Jenkovi v nekdanji bo po novem Gorenjske dom Materinski Vincencem Drakslerjem odprli.čelu z dobrotnikom slovesno njihovo dejanje sprave kot njihovo dejanje sprave kot tudi za dejstvo, da je prav od tod leta 1991 dobil prvo in- formacijo o svojem stricu njegovi ženi Kseni- in Radu ovita bila je smrt katerih ji, v tančico skrivnosti. Potem zbira- raziskovati in začel je ti dokaze ter pričevanja, da bi razkril usodo svojih soro- dnikov, ki sta sodila v pred- vojno meščansko elito, in čeprav sta podpirala OF in pomagala partizanom, so ju kruto umorili. Dokopal se je do skoraj vseh imen članov VOS, večinoma domačinov, ki so sodelovali pri umoru, še živečega je nedavno obiskal v domu starejših, je povedal domačinom v Mačah. - /Foto: Tina Dokl KRONIKA Ko se uresniči nočna mora gasilcev Skoraj 150 gasilcev, reševalcev in zdravnikov nujne medicinske po- pripadnikov ter policistov moči, Rdečega križa in Civilne zaščite je sodelovalo na vaji iz gašenja in re- ševanja v Centru slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka. 7 spravo na novih temeljih, o o spravo na novih temeljih, čemer je po maši spregovo- se je Mačah. Tam v tudi ril domačinom zahvalil tako za slerja Nada Bogataj Kržan pa sta povedala, da se z Vin tjan Trilar in predsednica fundacije Vincenca Drak cencem Drakslerjem dogo- varjajo že o novih projektih. »Upam pa, da bodo kmalu za potreb več ne bo ko časi, dodal je še pomoč,« takšno župan Trilar. da v mojem rodnem mestu odpiramo nov materin- lo- kot ski dom. Tako država kalna skupnost in donatorji se trudimo pomagati najbolj občutljivim skupinam ljudi,« je poudarila ministrica za delo, družino in soci- alne zadeve dr. Anja Kopač Mrak, kranjski župan Boš Mednarodni muzejski dan letos Mednarodni muzejski dan letos praznuje svojo štiridesetletnico. obeleži- bodo ga galerije in Muzeji li s prostim vstopom na različne vodenj po razsta- prireditve – od vah do predavanj in muzejskih delavnic. MUZEJI IN GALERIJE Dan, ko vabijo muzeji in galerije 5 Ob včerajšnjem odpr- Pri križu sprave (od leve): Peter Hribar, župan Miran Miran župan Peter Hribar, leve): (od sprave Pri križu Setnikar Branko Rafael župnik Šenk in Zadnikar, odškodnino za grad. Spre- jel je tudi javno opravičilo predsednika države. Odslej si brez zamer prizadeva za odraščali v čim boljših razmerah,« je povedal Draksler, ki živi v Švici in je prek Fun- dacije Vincenca Drakslerja v zadnjih 17 letih za dobrodelne namene prispeval že okoli 2,5 milijona evrov. tju Materinskega doma Go- renjske, ki ga je v upravlja- nje prevzelo Društvo za po- moč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske, je vodja Vilma hiša da je povedala, Regovc za matere in otroke sanjska, saj bodo imeli precej več prostora, ob hiši pa je tudi velik vrt. »Danes je mednarodni sem, in vesela družin dan Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si izhaja ob torkih in petkih Marija Volčjak Časopis Odgovorna urednica: cena 1,85 EUR V Šenčurju so v čast tristote oble- tristote so v čast V Šenčurju Marije Tere- tnice rojstva cesarice in večer folklorni pripravili zije počastili obletnico odloka, s katerim je vladarica razglasila obve- v bi da krompirja, sajenja znost cesarstvu odpravila lakoto. GORENJSKA Poklon cesarici in krompirju

9770352666018 V gozdu nedaleč od – V gozdu nedaleč od Mače cerkvice je bil namreč skriv- ni grob Rada in Ksenije Hri- bar, lastnikov gradu Strmol, partizan- ju pripadniki so ki skega VOS-a kruto umorili januarja 1944. Posmr- tne ostanke zakoncev Hri- bar so lani s prikritega gro- bišča prenesli in pokopali v družinsko grobnico, na gradu Strmol pa so jima postavili spominsko obelež- je. Nečak umorjenih Pe- ter Hribar, ki je bil navzoč tudi pri maši in odkritju kri- dolgih po je Mačami, nad ža letih sodnih bojev dosegel rehabilitacijo Rada in Kse- nije Hribar, njun pokop in Danica Zavrl Žlebir Žejen sem vaše ljubezni in sprave, je zapisano na križu, ki so ga v soboto odkrili in blagoslovili na na blagoslovili in odkrili v soboto ga so ki križu, na zapisano je sprave, in ljubezni vaše sem Žejen maša. spravna tudi tem pred bila je kjer Mačami, nad Miklavža sv. cerkvici Odkrili in blagoslovili križ sprave križ blagoslovili in Odkrili Kranj – Sredstva za nakup Kranj Materinskega doma Gorenj- v Jenkove vile ske, nekdanje Kranju, je prispeval kranjski rojak in dobrotnik Vincenc Draksler, ki je za odkup in obnovo hiše namenil 443 ti- soč evrov. »Z ženo Margit se starava, zato sva se dogovori- la, da denarja, ki ga imava, ne bova namenila ne enim ne drugim sorodnikom, tem- več ga bova podarila v dobrodelne namene. Nekaj od namenilatega sva ga tokrat za Materinski dom Gorenj- ske, saj želiva pomagati zlasti otrokom, saj bi rada, da bi Vilma Stanovnik Materinski dom Gorenjske se bo v naslednjih tednih preselil z Jesenic v z Jesenic preselil tednih bo v naslednjih se Gorenjske dom Materinski vrt. urejen in prostore večje imeli otroci in matere bodo kjer Kranj, Sanjska hiša za matere in otroke in matere za hiša Sanjska Leto LXX, št. 39, TOREK, 16. maja 2017 maja 16. TOREK, 2 Gorenjski glas AKTUALNO [email protected] torek, 16. maja 2017

KOTI ČEK ZA NAROČNIKE Nina Pušlar v Škofji Loki Problemi so povsod isti Na Loškem gradu bo v soboto, 27. maja, nastopila Nina Pušlar, ki je desetletnico svoje glasbene poti obeležila septembra 2015 z velikim koncertom v ljubljanskih Križankah. Z Vodstvo in poslanci Nove Slovenije so bili včeraj na delovnem obisku v Medvodah, Kranju, Naklem, izidom svojega petega albuma pa je vse leto 2016 nadaljevala Cerkljah in Preddvoru. »Povsod se srečujemo z istimi problemi,« je dejala predsednica Ljudmila Novak. koncertno pot po Sloveniji. Letošnja pomladna etapa turneje Malo drugače bo nekaj posebnega, saj se seli v prekrasno Simon Šubic okolje škofjeloškega gradu. Kranj, Medvode – V Novi Sloveniji so včeraj z delov- nim obiskom Gorenjske nadaljevali tradicionalne me- sečne regionalne obiske. Njena predsednica Ljudmi- la Novak, nekateri poslanci in drugi predstavniki stran- kinega vodstva so celodnev- ni obisk začeli v Medvodah, kjer so obiskali redovnice v Sori, si ogledali podjetje Bri- nox in se sestali z županom Nejcem Smoletom. V Kra- nju so si ogledali prosto- Naročniku Gorenjskega glasa podarjamo eno vstopnico. V re župnijske Karitas Kranj žrebu boste sodelovali, če boste pravilno odgovorili na nagra- - Šmartin v Stražišču, pred dno vprašanje: Po koliko letih se Nina vrača v Škofjo Loko? srečanjem z županom Bo- Odgovore s svojimi podatki pošljite do ponedeljka, 22. maja štjanom Trilarjem pa so se Foto: Gorazd Kavčič 2017, na naslov: Gorenjski glas, Bleiweisova 4, Kranj, ali na: seznanili tudi s projektom Delegacija Nove Slovenije si je včeraj ogledala tudi hišo karitas v Stražišču pri Kranju. [email protected]. trajnostne mobilnosti v Kra- nju. Po delovnem kosilu z kot so predolgi postopki ali pisnih, bodisi v obliki za- NSi, ki je izrazila tudi za- župani v Naklem so obiska- sprejemanja občinskih pro- konov. Žal, ker smo za zdaj dovoljstvo, ker v Sloveni- li še Socialno varstveni za- storskih načrtov, kar zavira opozicijska stranka, lahko ji obstajajo dobra in uspe- vod Taber v Šmartnem pri mnoge pomembne investi- to v manjši meri uresniči- šna podjetja, ki skrbijo za Darilo Cerkljah, kmetijo Kern v Ve- cije, še posebej na področju mo, ampak s tem bomo na- razvoj, zaposlene in okolje. izžrebanemu naročniku časopisa lesovem in podjetje Hudelja gospodarstva, neprimerna daljevali. Te stvari imamo Takim podjetjem bo morala v Preddvoru. Dan so končali infrastruktura in preveč bi- tudi zapisane v svojem go- država po njenem mnenju s pogovornim večerom s po- rokracije, podjetniki si želi- spodarskem programu, ki v prihodnosti posvečati več slanci NSi na Kokrici, kjer se jo predvsem fleksibilnejšo ga bomo tudi v naslednjih pozornosti. »Na podjetja, www.gorenjskiglas.si Knjigo prejme TOMAŽ PIRŠ iz Kranja. jim je predstavilo tudi tam- delovnopravno zakonoda- volitvah še nadaljevali, pod- gospodarstva enostavno ne kajšnje turistično društvo. jo ter nižje davke, da bi laž- krepili s konkretnimi rešit- smemo gledati kot na tiste, V pogovorih s predstavni- je vlagali v razvoj in primer- vami tako na področju zdra- ki jih je treba čim bolj ožeti, ki lokalnih oblasti, organi- no plačali zaposlene, je med vstva, gospodarstva kot tudi ampak je naloga države, da zacij in gospodarstva se ved- obiskom na kranjski obči- pokojninskega sistema. Iz- sprejema ukrepe, zakone, ki no znova, tako pa je bilo tudi ni povedala Novakova. »Te hajamo vedno iz situacije bodo gospodarstvo spodbu- Šole na skupnih poteh na včerajšnjem obisku na probleme izpostavljamo v na terene in potem dajemo jali, ker od tega ima država spodnjem delu Gorenjske, parlamentu bodisi v obliki svoje predloge in rešitve, največ koristi in vsi sistemi Ravnateljice Srednje šole Biotehniškega centra iz srečujejo z istimi problemi, poslanskih vprašanj, ustnih « je pojasnila predsednica lahko boljše delujejo. Strahinja in dveh kmetijskih šol s Koroškega so podpisale nov dogovor o triletnem sodelovanju. Četrtina sodelujočih Jože Košnjek moto sodelovanja, ki se bo meni, da je v kraju dob- še intenzivneje nadaljevalo. Žirovci zadovoljni z razvojem ro poskrbljeno za varnost Strahinj – Maja leta 2014 so Ravnateljice treh šol iz dveh peščev, kolesarjev in dru- ravnateljice Kmetijske šole držav so namreč podpisale gih udeležencev v prome- Drauhofen v bližini Špitala nov triletni dogovor o sode- in življenjem v občini tu. Šestdeset odstotkov jih Herma Hartweger, Izobra- lovanju. Šole bodo nadalje- trdi, da bi lahko na tem po- ževalnega središča Ehrental vale z izmenjavo dijakinj in dročju storili več in 15 od- Matevž Pintar pri Celovcu Waltraud Stroj po novem tudi dijakov in s njej. V načrtu je izgradnja Polovica sodelujočih je stotkov je prepričanih, da in ravnateljica Srednje šole sodelovanjem na prodajnih nove športne dvorane. Ali zelo zadovoljna z razvojem za varnost v prometu ni Biotehniškega centra Nak- sejmih, pri skupnih čezmej- Anketo smo opravlja- menite, da Žiri potrebuje- občine in življenjem v njej, dobro poskrbljeno. lo Andreja Ahčin podpisa- nih projektih in na strokov- li med prebivalci občine jo novo športno dvorano, 46 odstotkov je delno zado- Zahvaljujemo se vsem, le dogovor o triletnem sode- nih srečanjih. V spomin na Žiri. Med 211 slovenskimi smo v nadaljevanju spra- voljnih in štirje odstotki so ki ste z nami sodelovali. V lovanju. Zavedale so se po- dosedanje sodelovanje sta občinami se najbolje živi ševali anketirane. Za ko- nezadovoljni. zahvalo smo vam ponudili mena medsebojnega spo- koroški šoli v Strahinju po- v Železnikih, je pokazala nec smo jih vprašali še, Da Žiri potrebujejo novo brezplačne izvode Gorenj- znavanja in sodelovanja v sadili vrtnice in jablano, stra- analiza revije Moje finan- ali je v kraju dovolj dob- športno dvorano, je prepri- skega glasa. Če bi ga želeli tem delu Evrope, ki ju je tre- hinjska šola pa je koroškim ce, občina Žiri pa se je uvr- ro poskrbljeno za varnost čanih 82 odstotkov vpraša- naročiti in si ob tem izbrati ba začeti vzgajati pri mla- partnerjem podarila ume- stila na tretje mesto. Zani- pešcev, kolesarjev in dru- nih, 13 odstotkov jih meni, tudi lepo darilo, nas pokliči- dih. Na skupnih poteh je tno kovana svečnika. malo nas je, kako so sode- gih udeležencev v prome- da ni potrebna, pet odstot- te v kontaktni center invalid- lujoči zadovoljni z razvo- tu. Pridobili smo mnenja kov pa nam na vprašanje ni skega podjetja v Škofjo Loko jem občine in življenjem v 255 občanov. znalo odgovoriti. na številko 04/51 16 440.

.DNRVWH]DGRYROMQL]UD]YRMHPLQåLYOMHQMHPYYDãL $OLPHQLWHGDäLULSRWUHEXMHMRQRYRãSRUWQR REþLQL" GYRUDQR"

'HOQR 1H]DGRYROMQL ]DGRYROMQL 1H

1HYHP =HOR]DGRYROMQL Ravnateljice treh kmetijskih šol (od leve) Herma Hartweger, Andreja Ahčin in Waltraud Stroj po podpisu novega 1 1 dogovora o sodelovanju / Foto: Tina Dokl Gorenjski glas 3 torek, 16. maja 2017 AKTUALNO [email protected]

KOMENTAR Velika planina lani z dobičkom Urša Peternel

Družba Velika planina, katere lastnica in ustanoviteljica je Občina Kamnik, je lani na planino prepeljala rekordno število potnikov in prvič po enaindvajsetih letih ustvarila dobiček iz rednega poslovanja. Meje

Jasna Paladin prodaje vozovnic kot tudi v Svetniki so v razpra- predoru Karavanke je Kolone se vijejo tudi na meji gostinstvu. »K dobrim rezul- vi izrazili zadovoljstvo nad zaradi del izmenična z našo tretjo sosedo, Hrvaško. Kamnik – Več kot dve desetle- tatom so vplivale promocij- uspešnim letom ter direk- V zapora voznih pasov s Od 7. aprila je uvedeno siste- tji sta minili, da so občinski ske aktivnosti Velike plani- torju zastavili več vprašanj v čakanjem pred predorom. Vo- matično preverjanje vseh oseb, svetniki Občine Kamnik lah- ne, ki jih je družba izvajala zvezi z obnovo Gostilne pod zniki, ki pogosto uporabljajo tudi državljanov Evropske uni- ko o Veliki planini razpravlja- sama in v sodelovanju z Za- žičnico (ta je skoraj v celoti naš najdaljši, skoraj osemkilo- je, na zunanjih mejah EU, zali z lahkim srcem, in ne zgolj vodom za turizem, šport in pogorela konec januarja le- metrski avtocestni predor Ka- radi česar so bili mejni prehodi kot o »vreči brez dna«, kakor kulturo Kamnik, obratovanje tos), dobavo novih prižem ravanke, so takšnih prometnih s Hrvaško ob nedavnih prazni- so jo do sedaj večkrat imeno- sedežnice Šimnovec v letu ter obnovo koče Košutnik. obvestil že navajeni. Kolone kih povsem ohromljeni. Kako vali. Poročilo za lansko leto 2016, lepo vreme ter uvedba Keder je pojasnil, da so pri- pred Karavankami so v zad- bo v poletni sezoni in zgostitvah namreč kaže zelene številke. novih orodij za pospeševanje dobili vsa soglasja za ruši- njem času postale nekaj pov- prometa, lahko samo ugibamo. Kot je svetnikom pojas- prodaje,« je poudaril. tev v požaru močno poško- sem vsakdanjega. Vzroki za Da Slovenija postaja žep, v nil direktor družbe Leon Ke- »Čestitke vodstvu družbe, dovanega objekta. Policijska takšno stanje so trije. Prvič: katerem bo za prehod države der, je za njimi uspešno leto. tudi prejšnjemu direktorju preiskava je pokazala tudi v predoru nenehno potekajo potrebno večurno čakanje tako vzdrževalna dela. Drugič: na severni kot na južni meji, Prepeljali so rekordno števi- Direktor družbe Velika Dušanu Bombaču in mojim na krivca – kazenska ovad- enocevni predor enostavno ne je Evropo glasno, a očitno nelo potnikov (57.654) in pre- planina Leon Keder sodelavcem – če bi se tako ba naj bi bila namreč poda- segli milijon evrov poslov- zavzeto delalo v preteklih na zoper enega od obrtni- zmore »požreti« tolikšnega uspešno opozarjala evropska nih prihodkov, kar predsta- o poslovanju. Celotni dobi- letih, družba Velika plani- kov, ki so delali kamin v go- števila vozil, ki ga prevozi- poslanka Tanja Fajon. Nad- vlja 32-odstotno rast. Druž- ček iz poslovanja v letu 2016 na nikdar ne bi bila v rdečih stilni. Kljub temu bo zavaro- jo vsak dan; v poletni sezoni zor je verjetno potreben, zlasti ba je lani tako ustvarila dobi- tako znaša slabih 38 tisoč številkah, zdaj pa smo doka- valnina v predvideni višini tudi po 30 tisoč dnevno. Tretji z vidika terorističnih groženj, ček iz rednega poslovanja in evrov – še leto poprej so deni- zali, da se s sodelovanjem in 140 tisoč evrov izplačana, z razlog za daljše čakanje pred toda na drugi strani turistič- čisti dobiček, kar je bilo prvič mo »pridelali« za skoraj 113 trdim delom da. Nas pa čaka obnovo pa bodo začeli takoj, predorom pa je v poostreni ni delavci opozarjajo, da bo v zadnjih 21 letih, za kolikor tisoč evrov izgube. Prihodke še veliko dela,« je povedal ko pridobijo gradbeno dovo- kontroli avstrijskih mejnih or- uredba imela negativne posle- imajo na razpolago podatke so povečali tako na področju župan Marjan Šarec. ljenje za rušitev. ganov. Avstrija je s privolitvijo dice za turizem, ne nazadnje Evropske komisije – četudi gre pa imajo zaradi kilometrskih za notranjo šengensko mejo – kolon težave tudi lokalni pre- mejni nadzor zdaj podaljšala bivalci. Na Jesenicah denimo še za pol leta. Zato pri našem opažajo povečano število tež- upravljavcu predora Karavan- kih tovornjakov, ki so začeli Venec k spomeniku v Podljubelju ke DARS ne okolišijo: »Glede voziti skozi mesto, da se izog- na izkušnje iz lanske sezone je nejo koloni pred predorom. tudi letos zaradi poostrenega Vse bolj se zdi, da se Evro- Suzana P. Kovačič nadzora na avstrijski strani pa brez meja zapira in da se meje pričakovati daljše čakal- vračamo v čase, ko so bile ko- Podljubelj – Častni konzul ne dobe na slovenski strani.« lone na mejah nekaj povsem Ruske federacije v Slovenji Prejšnji teden je poostren običajnega. Ko smo čakali na Dušan Černe je v spremstvu nadzor na slovenski meji uve- Ljubelju, v Ratečah in na Ko- župana občine Tržič Boruta dla tudi Italija, in sicer zaradi renskem sedlu, da smo lahko Sajovica položil venec pred vrha G7, ki bo konec maja po- nakupili kavo, banane in kav- spomenik umrlih in ujetni- tekal na Siciliji. Nadzor naj bi bojke, ko smo se na morje na kom koncentracijskega ta- bil sicer začasen, a potniki vsaj Hrvaško odpravili ob petih borišča Mauthausen – Lju- do konca meseca potrebujemo zjutraj, da na meji nismo sta- belj, in sicer v spomin na za prestop italijanske meje li v najhujši vročini ... Evropa, sovjetske vojake, umrle osebno izkaznico in potni list. kam greš? med drugo svetovno vojno. Deveti maj, dan zmage, je za slovensko in tržiško zgodovino pomemben dan, je poudaril Sajovic: »Če ne bi bilo osvoboditve in pomoči takratnih zaveznikov v drugi svetovni vojni, taborišče ODGOVORNA UREDNICA v Podljubelju ne bi bilo os- Marija Volčjak vobojeno. Spomin na ta- NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE kratne grozote je treba oh- Položitev venca pred spomenik v Podljubelju / Foto: Media butik Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir ranjati strpno in na kultu- ren način tudi danes, da se krize zelo blizu bodečim ži- Evropo. Drugi del obiska je potencialih Tržiča. Ti niso UREDNIŠTVO take zgodbe ne bi več ni- cam in električnim ogra- župan izkoristil za pogovor majhni in bi bili lahko zani- NOVINARJI - UREDNIKI: koli ponovile.« Opozoril je jam, kar je nedvomno veli- z delegacijo Ruske federaci- mivi za investitorje, je skle- Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, še, da smo v času begunske ka preizkušnja za današnjo je o gospodarskih temah in Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant, nil župan. Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir; stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič

OBLIKOVNA ZASNOVA Evropska vas v Radovljici Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o.

Marjana Ahačič kulinariko in kulturo ter TEHNIČNI UREDNIK pripravili zares bogat pro- Grega Flajnik gram, organizacijo priredi- Radovljica – Staro mestno FOTOGRAFIJA jedro Radovljice je bilo v to- tve pa je tudi letos, že tret- Tina Dokl, Gorazd Kavčič rek, na dan Evrope, v bar- je leto zapored, prevzela vah držav Evropske unije. Osnovna šola Antona To- OGLASNO TRŽENJE Na stojnicah se je predsta- maža Linharta Radovljica. Marjan Potočnik, Mateja Žvižaj vilo devet osnovnih šol Projekt sta sicer dolga leta GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. Zgornje Gorenjske, gostu- vodila Šola za ravnatelje in 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., joča OŠ Ivana Gunduliča Evropska hiša Maribor, v Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni iz Zagreba ter radovljiški njem je sodelovala večina čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov vrtec, knjižnica in glasbe- slovenskih osnovnih šol, / Redne priloge: TV okno, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog/ Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične Evropsko vas so tudi letos na dan Evrope gostili v na šola. Mladi so na stojni- zadnjih nekaj let pa je or- osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV Radovljici. Učenci OŠ A. T. Linharta so takole predstavili cah predstavili evropske dr- ganizacija in izvedba prepo stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: slikovito Španijo. žave, njihove značilnosti, puščena lokalni pobudi. tel.: 04/201 42 48. Gorenjski glas 4 [email protected] torek, 16. maja 2017

Rojstni hiši bodo prenovili Dnevi mineralov in fosilov Že petinštirideseti Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja so potekali minuli konec tedna, letos Država napoveduje, da bo v prihodnjih letih je bil poudarek na geološkem bogastvu Dolenjske, Notranjske in Bele krajine. Dneve so tradicionalno prenovila Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo. dopolnili številni razstavljavci in spremljajoči dogodki. Urša Peternel direktor Matjaž Koman, je Suzana P. Kovačič pa širimo na ves Tržič. Po- bila že oblikovana delov- leg geološkega bogastva juž- Ministrstvo za na skupina, ki bo na osno- Žirovnica – Tržič – Pestro geološko bo- ne Slovenije je bil letos povi ogledov obeh hiš pripravi- kulturo je v načrt investicij gastvo so na Mednarodnih udarek na štiridesetletnici la predloge za projekt preno- za leto 2017 uvrstilo pripra- dnevih mineralov, fosilov Društva prijateljev minera- ve. Po Komanovih besedah vo projektne dokumentaci- in okolja (MINFOS) prika- lov in fosilov Slovenije, Pri- bi v Finžgarjevi hiši morali je za prenovo rojstne hiše zali skozi številne strokov- rodoslovni muzej Sloveni- zamenjati kritino, obnoviti dr. Franceta Prešerna v Vrbi ne in poljudnoznanstve- je je v Paviljonu NOB prip- stopnišče, želijo pa si uredi- in prenovo rojstne hiše Fra- ne razstave in delavnice na ravil razstavo Svetloba, uje- ti tudi skedenj, v katerem bi na Saleškega Finžgarja v osrednjem prireditvenem ta v kamen,« je povzel Peter lahko potekale delavnice in Doslovčah. To so nam pove- prostoru v Dvorani tržiških Miklič, predsednik Turistič- predavanja, s čimer bi raz- dali na ministrstvu, kjer pa olimpijcev. Ves ta čudoviti nega društva (TD) Tržič, ki je bremenili tudi samo hišo. še ne morejo natančno na- mozaik raznolikosti so do- MINFOS pripravilo v sode- V Prešernovi rojstni hiši povedati, kdaj se bo obnova polnili minerali, fosili, ob- lovanju z Društvom prijate- bi bilo treba urediti fasado, tudi zares začela in koliko delani dragi in okrasni kam- ljev mineralov in fosilov Slo- urediti sanitarije in dostop bo stala. »Na podlagi izdelani z različnih koncev sve- venije in Občino Tržič. Zani- za invalide, galerijo in trgo- nih projektov bo ministrstvo ta ter spremljajoči dogodki, miv za ogled je bil tudi Kos- vinico, v zavodu pa si želijo lahko ocenilo vrednost del in med njimi vodeni ogledi v mačev rov, nekdanje tržiško izdelalo časovnico nasled- urediti tudi vrt oziroma park Šentanski rudnik in Dovž- zaklonišče, ki ima vhod ob Kosmačev rov so odprli in mu tudi s škratki iz slovenskih njih korakov,« so pojasni- ob hiši. V obeh hišah bi radi anovo sotesko pa razstava Osnovni šoli Tržič in izhod rudnikov dali zanimivo vsebino. / Foto: Tina Dokl poskrbeli tudi za vsebinsko li. Hiši sta potrebni obnove, Lada Srečnika Skrivnosti v starem mestu. »Kosma- treba bo urediti osnovno in- obogatitev zbirk. matere zemlje – Ohranimo čev rov se imenuje po vite- v rovu kaj dogajati,« je po- ob 35-letnici zbiranja mine- frastrukturo za obiskovalce, Prešernovo rojstno hišo naravo za naše vnuke. »Ime- zu turizma in častnem čla- jasnil Miklič. V rovu je Du- ralov in fosilov in članstva v kot denimo sanitarije v Pre- je lani obiskalo nekaj manj li smo več kot sedemdeset nu TD Tržič Jerneju Kosma- šan Podrekar razstavil foto- Društvu prijateljev minera- šernovi hiši, obenem pa naj kot 18 tisoč obiskovalcev (kar razstavljavcev, prireditev ču, ki je dal idejo, da se mora grafije fosilov in kamnin iz lov in fosilov Slovenije poka- bi uredili tudi nove razstav- je tri tisoč več kot leto prej), okolice Tržiča, najmlajši so zal del zasebne zbirke, med ne površine, so dodali. Finžgarjevo rojstno hišo pa spoznali škrate, ki jih najde- drugim svojo prvo najdbo iz Upravljavec obeh hiš je nekaj manj kot pet tisoč lju- mo v slovenskih rudnikih, leta 1982, fosilnega oligo- Zavod za turizem in kultu- di (oziroma skoraj tisoč več od Kresnička, Srečka, Šen- censkega polža Natica K. ro Žirovnica. Kot je povedal kot leto prej). tančka do Perkamandelj- MINFOS si je ogledala ca. Mojstrska delavnica do- francoska delegacija iz po- mače in umetnostne obrti bratenega mesta Sainte-Ma- Kosmač je na ogled postavi- rie-aux-Mines. »Z obiskom Odkrili in blagoslovili la tudi stare rudniške pripo- smo počastili 45-letnico te močke, z zanimivo projekci- razstave, saj dogodek sodi v jo mineralov se je predstavil sklop pobratenja s Tržičem. križ sprave arheološki biro Magelan ... Obenem promoviramo dne- Pri oživitvi rova je sodeloval ve mineralov in fosilov, ki 31. stran preteklosti, kar pa je težko, KUD Načeta paleta. bodo pri nas potekali od 22. saj še živi protagonisti teh Prvič je bil med razstav- do 25. junija. Naša razstava je Zgodbo svojih sorodni- dogajanj pretežno zakrknje- ljavci Enis Hajdini, ki je pri- druga največja v Evropi in tre- kov je pred kratkim razkril no zavirajo te možnosti, je v nesel minerale iz še delujo- tja največja na svetu,« je po- v televizijski oddaji Pričeval- cerkvici sv. Miklavža dejal čega rudnika Trepča na Ko- vedal Philippe Jaegi, podžu- ci, ki je bila po besedah žu- Peter Hribar. Toda prepo- sovu, večji mineral iz kre- pan Sainte-Marie-aux-Mi- pana občine Preddvor Mi- rod (katarzo) bo narod mo- mena, kalcita in pirita je nes, ki je z zanimanjem od- rana Zadnikarja tudi po- ral doseči, da bodo lahko pri- Prvič je bil med razstavljavci Enis Hajdini, ki je prinesel imel npr. ceno petsto evrov. krival tudi MINFOS v Trži- vod, da so začeli v sodelo- hodnje generacije živele ne- minerale iz še delujočega rudnika Trepča na Kosovu, v Med dolgoletnimi razstav- ču in se s tem pridružil šte- vanju s preddvorsko župni- obremenjeno, to lahko do- rokah drži mineral, vreden 2500 evrov. / Foto: Tina Dokl ljavci je bil Vili Rakovc, ki je vilnim obiskovalcem. jo razmišljati o križu sprave. sežemo z vseljudskim re- Križ je izdelal Rafael Šenk, ferendumom, meni Peter njegova postavitev pa sovpa- Hribar, ki je v Mačah zelo da s stoto obletnico prikazo- čustveno govoril tako o svo- za humanost poskrbeli z zbi- vanj v Fatimi, ta jubilej pa je ji družini kot tudi o drugih, ranjem prispevkov za nakup prav tako povezan z mirom ki so jim svojce pobili komu- defibrilatorja, ki ga bodo po- in spravo. Križ je blagoslovil nistični krvniki. Še danes pa Reši življenje, podari rutko darili reševalcem na motor- preddvorski župnik Bran- je po njegovem mnenju veli- ju. Ob dobrodelnem dogod- ko Setnikar. Sprave ni mo- ka ovira spravnemu procesu Ob osmem blagoslovu motorjev so motoristi Moto kluba Bohinj pripravili ku so pripravili tudi promo- goče doseči brez razčiščene pravosodje. domiselno humanitarno akcijo Pozdrav motoristu – podari rutko, izkupiček cijski videospot na temo po- katere bodo namenili za nakup defibrilatorja za reševalce na motorju. moči in varne vožnje, v katerem so sodelovali števil- Hudo dobri tudi blejski šolarji ni člani moto kluba ter tudi Andraž Sodja bohinjski gasilci. Blagos- Bled – Med 167 predlogi, ki so prispeli na nagradni natečaj lova se je udeležilo več kot HUDOdobra TELOvadnica, jih je ministrstvo za izobraževa- Bohinjska Bistrica – Moto- sto motoristov iz vse Slove- nje, znanost in šport pretekli teden izbralo in nagradilo deset. risti Moto kluba Bohinj so nije in sosednjih držav, za Med nagrajenci so tudi učenci in učitelji OŠ prof. dr. Josipa prvo majsko nedeljo pri Zoi- blagoslov pa je poskrbel bi- Plemlja Bled, ki so na natečaj poslali gradivo z naslovom Leta sovem gradu v Bohinjski Bi- striški župnik Janez Burja. v naši TeloVadnici. Namen projekta je opozoriti na nujnost po- strici pripravili tradicional- Motoriste je pozdravil tudi sodobitve šolskih telovadnic z vidika zagotavljanja kakovostne ni, že osmi blagoslov mo- bohinjski župan Franc Kra- in varne vadbe, ki bo različnim ciljnim skupinam šolskih telo- torjev, ki so ga letos obo- mar. Med dobrodelno akci- vadnic omogočila ustrezno telesno zmogljivost in posledično gatili z dobrodelno akcijo jo so obiskovalcem proda- zdravje. V finalnem izboru bodo izbrali eno telovadnico, ki jo Pozdrav motoristu – podali več kot dvesto rutk, prip- bodo celostno posodobili v skladu s strokovnimi priporočili ri rutko, s katero so pouda- ravljajo tudi spletno proda- fakultete za šport in bo služila kot vzorčni primer za nadalj- rili vrednote, ki naj bi se jih jo, rutke pa bo mogoče dobi- nje posodobitve podobnih šolskih telovadnic. Ministrica Maja držali vsi, ne le na cestah, to ti tudi v bohinjskih gostin- Makovec Brenčič je pohvalila iznajdljivost in kreativnost, ki so so humanost, strpnost, pri- skih lokalih. Več informacij jo na natečaju pokazali mladi ustvarjalci. Navdušilo jo je tudi jateljstvo in gostoljubnost. o prodajnih mestih bo Moto obvladovanje digitalnih orodij in predvsem obilo smisla za hu- Kot je povedal predsednik Osmi blagoslov motorjev z dobrodelno noto, z rutkami za klub Bohinj objavil na svo- mor, s katerim so opozorili na nujne posodobitve telovadnic. Moto kluba Vili Gorenc, so defibrilator jih straneh na Facebooku. Gorenjski glas 5 torek, 16. maja 2017 [email protected]

Odkrivanje zgodnje demence Ljubljana – S projektom Poklon cesarici in krompirju Adam, ki poteka od 8. maja do 7. julija, bo omogočeno sistematično odkrivanje zgo- V Šenčurju so v čast tristote obletnice rojstva cesarice Marije Terezije pripravili folklorni večer, z več dogodki pa so počastili tudi dnje demence. Projekt bo v okroglo obletnico odloka, s katerim je razglasila obveznost sajenja krompirja, da bi v cesarstvu odpravila lakoto. šestih regijah, med njimi tudi na Gorenjskem, zajel več kot Danica Zavrl Žlebir prehaja na živega prvorojen- svojimi številnimi reforma- 450 tisoč prebivalcev, starej- ca ne glede na spol, zato je mi je želela ustvariti pove- ših od 60 let, in bo potekal Šenčur – V 650-letni avstro- ob njegovi smrti 1740 prešla zano državno tvorbo. Med pod strokovnim vodstvom -ogrski vladavini je bila ce- pravica do prestola na prvo- njene najpomembnejše re- Kliničnega oddelka za bolez- sarica Marija Terezija edina rojeno hčer Marijo Terezijo, forme sodijo uvedba javne- ni živčevja Nevrološke klinike ženska. Na prestol je prišla, rojeno 13. maja 1717. Cesari- ga šolstva, katastra, kazen- UKC Ljubljana. Sodelovanje ker cesarski par Karel VI. In ca, ki je imela v obdobju svo- skega zakonika, davkov, po- je brezplačno, prostovoljci Elizabeta Kristina nista ime- jega vladanja veliko opravi- tegnila je jasno ločnico med udeleženci v projektu bodo la živega moškega potom- ti z vojnami za ohranitev ce- cerkvijo in krono, kot zelo vi- povabljeni k izpolnitvi raz- ca, rojevale so se samo de- sarstva, se je izkazala za spo- zionarsko velja omeniti nje- ličnih testov, ki ocenjujejo klice. Karel VI. je izdal leta sobno in umno vladarico. Še no odločitev o cepljenju ot- spominske in miselne spo- 1713 pragmatično sankcijo, za časa življenja so jo oklica- rok proti črnim kozam. Leta sobnosti ter drugo delova- s katero pravica do prestola li za »prvo damo Evrope«. S 1763 je cesarica Marija Te- nje njihovih možganov. Po- rezija izdala »bulo«, s ka- datki bodo anonimizirani. tero so bili vsi pridelovalci S folklornimi nastopi od Trsta do Dunaja / Foto: Tina Dokl Projekt Adam je zastavljen krompirja oproščeni plačila kot raziskovalno-presejalni davka, s čimer je spodbudila in krompirju pripravilo oziroma »podzemeljskega projekt zgodnjega odkriva- pridelavo krompirja in tako Folklorno društvo Šenčur. kostanja«, do katerega so nja demence skladno s spre- posledično zmanjšala umi- Kot gostje so nastopili tudi imeli podložnici sprva neza- jeto Strategijo obravnavanja ranje zaradi lakote. Zaradi folklorniki iz Folklorne sku- upanje, potem pa je krom- demence 2020, z njim bo učinkov te njene reforme so pine DU Naklo, Folklorne- pir postal vsakdanja jed na Slovenija začela izvajati di- ji v Šenčurju pred devetimi ga društva Folklora Cerklje njihovih krožnikih. Z njo so rektive EU na področju obvla- leti postavili spomenik. Ker in tržaške folklorne sku- obilo postregli tudi na so- dovanja demence in celostne letos mineva 250 let od tega pine Stu ledi, ki so s sple- botni prireditvi s semanjim obravnave starajoče družbe. razglasa, so obletnico cesari- tom folklornih plesov pre- dnem, glasbenimi nasto- Partnerji pri projektu so Blc- činega rojstva v Šenčurju po- hodili pot od Trsta prek slo- pi, praženjem krompirja in kb, družba za aplikativno vezali tudi s tem jubilejem. venskih pokrajin do Du- uprizoritvami razglasitve nevroznanost, Zavarovalnica Bilo je nekoč so poime- naja in nazaj. Odigrali so ukaza o sajenju krompir- Triglav, Združenje Spominči- Razglas o obvezni saditvi krompirja pred spomenikom novali prireditev, ki jo je v tudi razglasitev ukaza o sa- ja vsako uro pri spomeniku ca in Zveza društev upoko- Mariji Tereziji / Foto: Tina Dokl čast cesarici Mariji Tereziji jenju »zemeljskih jabolk« Mariji Tereziji. jencev Slovenije. Rdeči srček sporoča: Radi imamo domače V Sokolskem domu v Škofji Loki je potekala prva od devetih izobraževalno-družabnih prireditev Akademije Radi imamo domače, ki ga skupaj prirejata Mercator in Zadružna zveza Slovenije. Na srečanjih lokalni pridelovalci in proizvajalci hrane lahko pridobijo uporabna znanja s področja dobave pa tudi motivacijsko spodbudo na temo osebnostne rasti in uspeha.

Škofja Loka – Trgovski sistem trgovine, v zadnjem obdob- zadružnih trgovinah po vsej imamo domače. Franci Pod- Mercator si prizadeva za kre- ju pa tudi z repromaterialom Sloveniji, vendar vsega ne jed, ki je na srečanju v Škofji pitev dolgoročnega sode- za naše člane, kmete. Na dru- moremo prodati v svoji ma- Loki svojo zgodbo predsta- lovanja z domačimi dobavi- gi strani smo začeli že pred loprodajni mreži, zato se po- vil v družbi hčerke Teje, je po- telji, kmetijami in zadruga- leti partnersko sodelovati vezujemo z velikimi. Z Mer- vedal, da se s predelavo mle- mi, da bi lahko svojim kup- pri prodaji mlečnih izdelkov catorjem uspešno sodeluje- ka ukvarja 26 let, odkar je leta cem ponudil zdrave lokalne Loške mlekarne, zadnja leta mo že dolga leta, skupaj z na- 1991 izgubil službo. Dnevno pridelke in izdelke. Doma- pri prodaji Loških mesnin in šimi partnerji pa bomo prek predelajo od dva do štiri tisoč če izdelke pristnih okusov Mesnin Bohinja ter izdelkov projekta Radi imamo doma- litrov mleka v različne mleč- je združil v projekt Radi ima- Arvaj Mesarije,« je povedal če sodelovanje še v okrepili, ne izdelke. Najprej so jih do- mo domače, ki ga na prodaj- Vodnjov in poudaril, da že- vse z namenom podpore pri- bavljali manjšim trgovinam, nih policah prepoznamo po lijo partnerski odnos z Mer- delavi domače hrane in slo- sedaj že več kot leto dni tudi oznaki z rdečim srčkom. Maja catorjem v prihodnje še nad- venskega kmetijstva,« je po- Mercatorju. Franci Podjed, ki in junija letos v sodelovanju grajevati v duhu korektnosti vedal Peter Vrisk. že štiri mandate sodeluje v z Zadružno zvezo Slovenije in stabilnosti obeh podjetij. Mlekarstvo Podjed (Vike in odboru za kmetijstvo v obči- in zadrugami za vse obstoje- Goste je pozdravil tudi pred- Francija Podjeda z Olšev- ni Šenčur in si tudi prek tega če in potencialne nove Mer- sednik uprave Mercatorja Ambasadorja projekta Radi imamo domače Franci in ka) je eden od dobaviteljev organa prizadeva za podpo- catorjeve lokalne dobavite- Tomislav Čizmić, ki je dejal, Teja Podjed iz Mlekarstva Podjed na Olševku / Foto: Tina Dokl Mercatorja v programu Radi ro lokalnih pridelovalcev in lje prirejajo Akademijo Radi da je Mercator največji pod- proizvajalcev ter za krepi- imamo domače po Sloveniji. pornik lokalnih prideloval- več kot stotih različnih par- tev njihove konkurenčnosti, Prva od devetih je bila minu- cev in proizvajalcev, s čimer tnerjev,« je dejal predsednik je dejal, da to ne prispeva le li teden v Škofji Loki, gostite- nadaljuje dolgoletno pod- Mercatorjeve uprave. Da je k preživetju slovenskih kme- ljica je bila Kmetijska zadru- poro slovenskemu kmetij- najboljše lokalno in da po- tov, pač pa odpira veliko de- ga Škofja Loka, sodelovali so stvu. Kupujejo od kmetij- trošniki povsod po svetu iš- lovnih mest v prehrambni in predstavniki enajstih kme- skih zadrug in manjših pro- čejo zdrave domače proi- prodajni verigi, zanimivo je tijskih zadrug z Gorenjske- izvajalcev in si še naprej že- zvode, je menil tudi pred- tudi za turizem. Poudaril je ga, več lokalnih prideloval- lijo dolgoročnega sodelova- sednik Zadružne zveze Slo- zgledno sodelovanje z Mer- cev in proizvajalcev, v nefor- nja z domačimi dobavitelji. venije Peter Vrisk. Tudi v Slo- catorjem in Akademijo Radi malnem druženju ob zvokih Čizmić se je ob tem spomnil veniji se krepi takšno prepri- imamo domače kot dobro- ansambla Kranjci pa tudi ob- na priporočila svojega očeta, čanje in ljudje vse bolj po- došlim prispevkom h krepit- čanke in občani. zdravnika, ki je vselej govo- segajo po domačem, med- vi pomena domače oskrbe. V uvodu je zbrane nago- ril, kako pomembna je dob- tem ko je v preteklosti pre- Na srečanju so udeležen- voril direktor Kmetijske zara domača hrana za zdrav- dnjačila potrošnja cenenih ci prisluhnili predavanjema druge Škofja Loka Mitja je. »Domače izdelke pristnih uvoženih izdelkov. »Sloven- dr. Tatjane Vrščaj Vodošek o Vodnjov. »Loška zadruga se okusov smo združili v projekt ski kmetje pridelujejo kvali- Na srečanju Akademija Radi imamo domače sta zbrane področju dobave in Ane Do- preko Mercatorja oskrbu- Radi imamo domače: odkar tetne izdelke, slovenske za- nagovorila tudi predsednik uprave Mercatorja Tomislav menic Cankar z Inštituta za je z blagom široke potroš- poteka, je vanj vključenih druge jih odkupimo 80 od- Čizmić (na sliki tretji z leve) in Peter Vrisk, predsednik osebni razvoj o osebnostni / Foto: Tina Dokl OGLASNO SPOROČILO www.mercator.si OGLASNO SPOROČILO nje za naše maloprodajne okoli tisoč različnih izdelkov stotkov. Ponujamo jih v 350 Zadružne zveze Slovenije (drugi z leve). rasti. Gorenjski glas 6 [email protected] torek, 16. maja 2017

Na poti do družbe brez odpadkov Kranj – Prejšnji teden je nacionalna Zero Waste organizacija – Ekologi brez meja v sodelovanju s Komunalo Kranj in v okviru enotnega postopka, ki občini omogoči, da se pridruži Vozili naj bi počasneje nacionalni in evropski mreži lokalnih skupnosti na poti do družbe brez odpadkov, izvedla prvo delavnico. »Beseda je tekla o konceptu Zero Waste, postopku pristopa k projektu Na cesti Zbilje–Podreča–Praše–Breg pred vstopom v naselje Mavčiče iz smeri Podreče nameščajo in razlagi primerov dobre prakse. Komunala Kranj si namreč optične zavore in plastične vodilne elemente. skupaj z občinami lastnicami, kjer izvaja javno gospodarsko službo ravnanja z odpadki, prizadeva za pristop k mreži Zero Vilma Stanovnik tem odseku občinske ceste zmanjšanje hitrosti vozil. zožitev voznega pasu, kar Waste,« pojasnjujejo na Komunali Kranj in dodajajo, da se peljal kar 122 kilometrov na Po vsej širini voznega pasu bi moralo privesti do prisil- zadnje čase precej pojavlja v medijih in da o konceptu Zero Mavčiče – Po pritožbah in uro. Voznik osebnega vozi- so označene bele črte, širo- ne umiritve vožnje,« poja- Waste slišimo različne razlage. Predstavniki Ekologov brez na pobudo občanov so pri la je vozil 118 kilometrov na ke 40 centimetrov, kar pred- snjuje kranjski župan Bo- meja so na delavnici razložili, da je Zero Waste pot, ne samo kranjski občini poskrbeli, uro, voznik s kombijem 95 stavlja optično zavoro. Za to štjan Trilar in dodaja, »na- cilj. Je prizadevanje za neprestano zniževanje količin odpad- da so v Mavčičah v času med kilometrov na uro, celo to- optično zavoro bodo za lo- men MO Kranj je umiri- kov, namenjenih v odstranjevanje. Gre za spreminjanje kul- 24. aprilom in 5. majem iz- vornjaku pa so izmerili hit- čilno črto in ob obeh robo- tev prometa in ne polnjenje ture, vključevanje skupnosti, izobraževanje in spremembo vajali meritve hitrosti, ki so rost 88 kilometrov na uro. vih vozišča nameščeni tudi proračuna s kaznimi. V pri- infrastrukture. V Sloveniji je že kar nekaj občin, ki so pridobile pokazale, da kar 66 odstot- »Izmerjene hitrosti so plastični vodilni elemen- meru, da z informiranjem, naziv na poti do Zero Waste. kov voznikov prekorači do- na cesti s šolsko potjo brez ti. Te največkrat uporablja- ozaveščanjem in tehnični- voljeno hitrost 40 kilome- pločnika nesprejemljive. mo pri ureditvi priključeva- mi ovirami kljub vsemu ne Za umiritev prometa zato nja po sistemu desno-des- bomo dosegli želenih umi- Odprava v Škofjeloško hribovje in na Jelovico trov na uro. Kar 30 odstotkov voznikov je vozilo več kot 50 na začetku naselja Mavči- no in omejujejo nedovolje- ritev prometa po naših ce- Kranj – V sklopu mednarodnega programa MEPI, ki mlade kilometrov na uro, največje če, gledano iz smeri Med- no zavijanje prek voznega stah, bomo prisiljeni pose- spodbuja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživljanju hitrosti pa so bile izmerjene vod, postavljamo dodat- pasu, le da so v tem prime- či po sankcijah s stacionar- prostega časa, se je minule dni v Sloveniji zvrstilo več pus- pri vožnji motorista, ki je na no prometno opremo za ru uporabljeni za dejansko nim radarjem.« tolovskih odprav, ena tudi na Gorenjskem – v Škofjeloškem hribovju in na Jelovici. Tam je preizkušnjo v naravi, ki velja za pridobitev mednarodnega priznanja MEPI, od petka do včeraj Predlogi za spremembe namembnosti zemljišč Nabavni manager leta je Uroš Primožič opravljajo 44 mladih. Organizatorji podviga so bili mladi iz Društva prejemnikov zlatega priznanja MEPI, pri pustolovski Kranj – V sprejemanje kranjskega občinskega prostorskega Ljubljana – Na 16. Nabavni konferenci – osrednjem srečanju odpravi pa so sodelovale še Gimnazija Jesenice, OŠ Matija načrta (OPN) po navadnem postopku bodo vključeni vsi do nabavnih menedžerjev, sta Planet GV in Združenje nabavnikov Valjavca Preddvor, OŠ Jakoba Aljaža Kranj, Biotehniški cen- 1. junija posredovani predlogi, do katerih se bo Mestna obči- Slovenije podelila priznanje nabavni manager leta. To je za leto ter Naklo in II. OŠ Rogaška Slatina. Mlade, razdeljene v več na Kranj tudi pozitivno opredelila. Za čim večjo obveščenost 2017 postal Uroš Primožič, direktor nabave v podjetju Helios manjših skupin, je pot vodila iz Kranja v Dražgoše, na Jelovico, je vzpostavljena dodatna spletna podstran na www.kranj.si. Domžale. Kot so zapisali v obrazložitvi, Uroš Primožič že 17 Ratitovec in do Davče oz. Babjega zoba. Preizkusili so zna- Za vsa kranjska gospodinjstva je pripravljena tudi zgibanka let deluje na področju nabave, kar 15 let pa je vodja nabave, nje iz načrtovanja poti, orientacije, prve pomoči, postavljanja s ključnimi informacijami. »Zavedamo se, da vstopamo v trenutno 28 sodelavcem v intenzivno rastoči in dinamični šotorov in preživetja v naravi. Na preizkušnji sta bili njihova dolgotrajen, zahteven proces, za katerega načrtujemo, da bo organizaciji. Nabavni manager leta vodi nabavo celotne sku- vzdržljivost in skupinski duh, spoznavali so tudi geografske krajši od zadnjega sprejemanja danes veljavnega OPN, ki se je pine Helios, v kateri je devet proizvodnih premaznih podjetij in zgodovinske značilnosti območij na njihovi poti. sprejemal dobrih osem let,« je povedal župan Boštjan Trilar. v osmih evropskih državah. Bolezen velikokrat popušča počasi Magister ljudske medicine Maksim Osipov pomaga pri reševanju simptomov različnih težav posameznikov. Človeka obravnava celostno in najprej odstrani vzroke, šele nato posledice bolezni.

Maksim Osipov spada v sam vrh svetovnega zdravilstva. Poleg naziva magister naro dne medicine, ki ga je pre jel leta 1992 na Akademi ODLIČNI MENIJI ZA ZAKLJUČENE ji za zdravilstvo in energoin DRUŽBE V HOTELU RIBNO formativne vede v Moskvi, je 4-hodni jedilnik že od 15 ¤ dalje do danes za svoje delo dobil Juha + glavna jed + sladica za 12 ¤ številna priznanja, nagrade in tudi naziv »zlate roke«. Po znanih podatkih dosega zavidanja vredne rezultate pri zdravljenju številnih bo lezni, kot so glavobol z mi greno, bolečine hrbtenice MAKSIM OSIPOV ŠE ZADNJIČ PRED in križa, išias, sklepna in rev POLETNIM ODDIHOM GOSTUJE V matska obolenja, problemi HOTELU RIBNO PRI BLEDU! s prekrvavitvijo, bronhitis, psihične in imunske težave, 22. – 28. maj 2017 Downov sindrom, paraple Foto: arhiv Gorenjski glas gične in diabetične težave, Maksim svoje delo opravlja zamahnil s paličico', pa bo so osebe, ki zaradi različnih Hotel Ribno je zaradi svoje lege v zvišan krvni tlak, cerebralna že več kot 25 let. Pove, da je njihov problem minil. Ven življenjskih okoliščin izgubijo mirnem naravnem okolju idealen kraj za zdravljenje! Osipov vsakogar, ki ga obišče paraliza, dioptrija, stres, mo življenjska pot zdravilca, da dar jaz ne zdravim, poma vero in upanje, in prav takim obravnava celostno in najprej odstrani žganska kap in srčni infarkt, pride do tja, kjer je sedaj on, gam. In da neki proces steče, je težje pomagati. Izrednega vzroke in šele nato posledice bolezni. motorične in druge težave turbulentna: »Spopadaš se da se telo očisti, je potreben pomena je, da človek nikoli Terapije je potrebno predhodno otrok … Zelo znana je tudi tudi z razočaranji.« čas. Ne zgodi se to čez noč. ne izgubi vere. Moja tehnika rezervirati na: 04/578 31 00 ali njegova mama, profesori Še vedno se uči, vendar v Mogoče hitro minejo neka ni osnovana na tako imeno [email protected] ca uradne medicine, hkra končnem za svojo metodo trenutna stanja, bolezen pa vanem 'placebo efektu', torej ti pa tudi zdravnica ljudske vzame tisto z večjim učin velikokrat popušča počasi.« na subjektivnem doživljanju medicine Ljudmila Osipov. kom. Uporablja energet Razlika tretmaja, ki ga upo simptomov bolezni, ampak Izjemen duhovni vpliv nanj sko in fizično masažo, delu rablja bioenergetik in temelji na znanstvenih doka je imela tudi njegova babica je tudi na področju kiroprak energoterapevt – zdravilec, zih o delovanju bioenergije.« »Ni neozdravljive bolezni, Anaa Ivanova Osipova. V bis tike in ortopedije. Še po kar Osipov tudi rad pouda so samo neozdravljeni ljudje. To so tvu je bila tista, ki je vpliva sebej pa rad dela z otroki, ri – je, da bioenergetik dela Maksim Osipov bo v hotela na njegov duhovni razvoj, ker ne pridejo na dogovor le na nivoju biopolja, zdra lu Ribno od 22. do 28. maja. osebe, ki zaradi različnih življenjskih medtem ko mu je mama po jen obisk skeptični. »Pretok vilec pa na vseh nivojih, ce Terapije niso individualne, okoliščin izgubijo vero in upanje, in magala razviti fiziološki po energetskih tokov, spušča lostnem človeškem počutju rezervacije in vprašanja tencial. »Kako formirati kon nje blokad je precej hitrej duše in telesa. sprejemajo na telefon: (04) prav takim je težje pomagati.« centracijo misli, kako usmer še kot pri odraslih, ki radi mi »Ni neozdravljive bolezni, so 57 83 100 ali preko e-pošte

NOVI KONDOR LJUBLJANSKA D.O.O., BLED CESTA 7, jati energijo iz rok ...« slijo, da bom dvakrat 'malce samo neozdravljeni ljudje. To [email protected]. www.gorenjskiglas.si Mednarodni muzejski dan

Razstava v vagonu vlaka Bohinjska Bistrica – V petek, 19. maja, bo v Bohinju potekala VIII. Alpska konvencija, v okviru katere bodo ob 12. uri na Dan, ko vabijo muzeji in galerije železniški postaji v Bohinjski Bistrici odprli tudi edinstveno razstavo na prenovljenem vagonu avtovlaka, razstavo Maks Klodič – ustvarjalec novih poti. Prenovljeni vagon avtovlaka Mednarodni muzejski dan letos praznuje svojo štiridesetletnico. Muzeji in galerije ga bodo obeležili s bo namenjen kolesarjem, saj bodo v njem poleg prostora za prostim vstopom na različne prireditve – od vodenj po razstavah do predavanj in muzejskih delavnic. kolesa tudi trije kupeji, kjer si bodo potniki v času vožnje lahko Igor Kavčič prebrali zanimive zgodbe iz časa gradnje bohinjskega predora, katerega sograditelj je bil inženir Maks Klodič. Kranj – Mednarodni muzejski svet ICOM je 18. maj prvič zaz- namoval za mednarodni dan muzejev leta 1977. Osnovni namen je bilo vplivati na več- jo prepoznavnost muzejev v družbi. Štirideset let že se vsako leto temu prazniku pridru- žuje več muzejev, odkar imamo svojo državo, tudi slovenskih. Praznujejo ga v več kot 35 tisoč muzejskih institucijah v več kot 140 državah sveta. Med njimi je tudi Slovenija s svojo mrežo raznolikih muzejev. Letos se mednarodni muzejski dan MMD 2017 posve- ča temi Muzeji in spregledana Ena najbolj obiskanih razstav v Gorenjskem muzeju je že leto in pol V blesku kovinske preteklost: Nepovedano v mu- oprave, na kateri sta predstavljena poznoatnična oklepa, ki veljata za pomembni najdbi zejih. Muzeji imajo ključno v evropskem merilu. / Foto: arhiv Gorenjskega muzeja vlogo pri ustvarjanju in pred- stavljanju kulturne dediščine soustvarjalci družbe morajo neizrekljivega v muzejskih muzejski dan s prostim vsto- ter razumevanju spregleda- izpolniti. Spodbujajo lahko k zbirkah in spodbujajo obi- pom in raznovrstnimi dogod- ne zgodovine. Letošnja tema mirnemu reševanju travma- skovalce k razmišljanju zu- ki. Na vsak način preverite, kaj se osredotoča na vlogo muze- tične zgodovine, s posredova- naj lastnih individualnih iz- posebnega se bo v četrtek in jev kot nosilcev sprememb v njem znanj pa ponujajo razu- kušenj. Z osredotočanjem na konec tedna dogajalo v muze- družbi in spodbujevalcev di- mevanje preteklega z več zor- vlogo muzejev kot središč za jih na Gorenjskem in drugje aloga o večplastnem razume- nih kotov. spodbujanje miroljubnih od- po Sloveniji. Za namig v tris- vanju časa. Muzeji so pros- Moč in prednost muzejev nosov med ljudmi razpisana transki prilogi ponujamo ne- tor medkulturnega dialoga in in galerij pri tem je, da muzej- tema poudarja, da je sprejetje kaj odličnih predlogov od Par- so v funkciji družbe. Odkri- ske zbirke lahko ponudijo re- oporekane zgodovine prvi ko- ka vojaške zgodovine v Pivki do vanje »spornih, nerazumlje- fleksije spominov in različne rak k snovanju skupne priho- Slovenskega planinskega mu-

Foto: Igor Mohorič Bonča nih, bolečih« zgodovin in po- predstavitve interpretacij pre- dnosti v duhu sprave. zeja v Mojstrani, od Mestnega vedati neizrekljivo je danost, teklosti. Ta dan bo torej pri- V četrtek, 18. maja, bodo muzeja Idrija in Cerkljanske- ki jo muzeji imajo in istoča- ložnost, da muzeji pokažejo, po celi Sloveniji muzeji in ga- ga muzeja do Slamnikarskega MUZEJ ŽELEZNIKI – sno dolžnost, ki jo kot aktivni kako se soočajo s konceptom lerije obeležili mednarodni muzeja v Domžalah. Javni zavod Ratitovec Na plavžu 58, Železniki www.jzr.si Muzej Železniki se nahaja v starem delu Železnikov v Ste pripravljeni na planinsko pustolovščino? neposredni bližini plavža. Domuje v mogočni dvonad- stropni fužinarski hiši, ki je bila dolga stoletja v lasti pomembne fužinarske družine Plavc. trenutku skočite z enega na drugega Muzej Železniki je krajevni muzej, ki zbira, hrani, do- s pomočjo očal za navidezno resnič- kumentira, razstavlja predmete dediščine krajev ob Sel- nost in uživajte v razgledih 360-sto- ški Sori. V pritličnih prostorih razstavljeni predmeti so de- pinjske prostorske fotografije. diščina železarstva, ki je v kraju cvetelo od srede 14. do Vsak Slovenec na Triglav je že več začetka 20. stoletja. Predstavljeno je rudarjenje, delo v kot stoletje stara želja Jakoba plavžih, fužinah, kovačnicah – vigenjcih ter nekateri Aljaža, ki si je predvsem prizade- kovaški polizdelki in končni izdelki. Ob delujočih make- val »vrniti slovensko lice našim go- tah fužine in vigenjca se obiskovalec zlahka vživi v življe- ram«. To namero podpiramo tudi v nje in delo kovača v Železnikih. Slovenskem planinskem muzeju, V muzeju so predstavljene tudi dejavnosti in obrti, ki so v kjer bomo omogočili vsakomur, da času fužinarstva sooblikovale uspešno železarsko zgod- enkrat v življenju stopi na vrh naše- bo: gozdarstvo, žagarstvo, izdelovanje kuriva – oglja Gore so nepredvidljive. Vreme se lahko vlečejo v gore. Zberite vse žige na poti ga očaka, pa čeprav le v navidezni in izdelovanje embalaže za kovane izdelke – sodov. v hipu spremeni. Približuje se nevihta do vrha skozi različna doživetja, inte- resničnosti. Z zamiranjem fužinarstva v Železnikih je močno pove- in rešitev je le ena: pobeg v bivak. Bo raktivne naloge ter preizkuse in na cilju Vabimo vas na ogled letošnje novo- zano klekljanje. Znanje prepletanja belih niti se je v goste razbrali skrivnostne kode? Se boste boste dobili nagrado. Muzejska planin- sti v muzeju. V sodelovanju s Slo spodarsko zelo težkih razmerah v začetku 20. stoletja hi izognili pastem in prepadom? Si boste ska pot lahko postane zgodba za vsa- vensko policijo vam predstavlja tro razširilo med ljudmi v Selški dolini. Bogata čipkarska zapomnili pravo pot? Boste našli pra kega obiskovalca posebej, prav tako mo helikopter, ki so ga kupili pred 50 zbirka v muzeju govori o dejavnosti, ki je v naslednjih devi bivak in se rešili? Vsaka pot je svoja kot resničen vzpon na goro. leti, burduš, prvi helikopter, ki je so- setletjih dajala zaslužek mnogim družinam v Selški doli- zgodba. Kakšna bo vaša? Ste že bili na Rombonu? Kaj pa na Oj deloval pri reševanju v naših gorah. ni. Poleg gospodarskih dejavnosti je v muzeju prikazano Slovenski planinski muzej ni na strici? Veste, kakšen pogled se ponu Stremimo k cilju, da Slovenski pla- tudi družabno in kulturno življenje ljudi, ki so živeli in vaden muzej, saj ponuja doživetje ja s Tromeje na Goričkem? V Sloven- ninski muzej obišče vsak Slovenec, ustvarjali v tem delu predalpskega sveta. razstave kot lasten vzpon na goro. skem planinskem muzeju je trideset slo- zato vabljeni! V Galeriji muzeja je v mesecu maju na ogled razstava v Spoznajte vzgibe, ki ljudi že od nekdaj venskih vrhov dostopnih vsakomur. V Pripravila: Špela Smolej Milat okviru Krekovega leta v občini Železniki ter ob 110-le tnici Planinskega društva Železniki, ki govori o J. E. Kreku in koči na Ratitovcu. Pripravila: Katja Mohorič Bonča, Jure Rejec Nagradno vprašanje: Katero znano pesem je v slovenščino prevedel Jakob Aljaž, ko je še služboval v Tržiču? V četrtek, 18. maja, vabljeni v Muzej Železniki ob mednarodnem dnevu muzejev. Brezplačni ogledi Nagrada: 3-krat družinska vstopnica za ogled muzeja. Pravilne odgovore pošljite najkasneje med 9. in 17. uro. do 31. maja 2017 na naslov: Slovenski planinski muzej, Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana. GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE, CESTA FRANCETA PREŠERNA 45, JESENICE FRANCETA MUZEJ JESENICE, CESTA GORNJESAVSKI Gorenjski glas 8 [email protected] MUZEJI IN GALERIJE torek, 16. maja 2017

Krek tudi navdušen planinec Lep pozdrav z Gorenjske Ana Šubic vlogo planinca. Ratitovec je Katja Mohorič Bonča iz Mu- Igor Kavčič združevanja razglednic po s pomočjo fotografij na njih bila namreč njegova prilju- zeja Železniki povezala Kre- posameznih krajih. V ospred- lahko spremljamo razvoj pok- Železniki – V galeriji Muze- bljena gora, Prtovč pod njim ka, njegovo ljubezen do Ra- Kranj – Del bogate muzejske je stopajo najbolj številne rajine in zaznamo spremem- ja Železniki so minuli pe- pa kraj, kjer je pogosto pre- titovca in okoliških vrhov ter zbirke razglednic gorenjskih razglednice mest in turistič- be v posameznih krajih sko- tek odprli razstavo z naslo- življal proste dneve. Na raz- planinsko kočo, poimenova- krajev iz druge polovice 20. nih krajev. Na prvem mestu zi desetletja. Proti koncu 20. vom Krekova koča na Ra- stavi so predstavljeni tudi zano po njem. Krekovo kočo stoletja, ki jih hranijo v Go- sta Bled in Kranj, potem Bo- stoletja z uporabo digitalne titovcu. Pripravili so jo ob pisi Krekovih sodobnikov o so odprli leta 1925, osem let renjskem muzeju, je te dni hinj in Kranjska gora, sledijo tehnologije in novih elektron- Krekovem letu, s katerim le- njihovih skupnih izletih na po njegovi smrti. Med drugo na ogled v Galeriji Prešerno- gorenjska mesta Jesenice, Tr- skih naprav za komunikacijo tos v občini Železniki zazna- Ratitovec. Krek je spodbujal svetovno vojno je bila požga- ve hiše. Zbirka sicer obsega žič, Škofja Loka, Radovljica ... je pošiljanje razglednic začelo mujejo stoto obletnico smrti organiziran razvoj planin- na, leta 1954 so jo na novo okrog dva tisoč petsto razgle- V petdesetih in šestdesetih le- zamirati in postajati del ana- dr. Janeza Evangelista Kre- stva v Selški dolini in je pri- postavili. Razstava, ki bo od- dnic, na razstavi z naslovom tih so se z razglednicami vse logne preteklosti. Tako so tudi ka, in ob 110. obletnici usta- speval k ustanovitvi planin- prta do 12. junija, med dru- Prejmite lepe pozdrave z Go- bolj predstavljali tudi manj- razglednice postale del naše novitve železnikarskega pla- skega društva, katerega prvi gim opisuje tudi Krekovo renjske pa jih je na ogled dob- ši turistični kraji – Jezersko, dediščine. Še pred tridesetimi ninskega društva, ki bo to predsednik je bil njegov so- kočo v zadnjih desetletjih in ra desetina. Begunje, Brezje, Martuljek, leti smo na razglednici sporo- nedeljo, 21. maja. Razsta- šolec in prijatelj, prav tako Planinsko društvo za Selško Avtorica razstave Moni- Mojstrana. čali pozdrave, človek 21. stole- va se nanaša na eno od Kre- duhovnik, Anton Pfajfar. dolino, ki ga že vrsto let vodi ka Rogelj se je pri postavi- Razglednice so zanimiv do- tja to opravi s fotografijo, ki jo kovih mnogoterih vlog – na Z razstavo je tako avtorica Lojze Lotrič. tvi razstave držala načela kument časa in prostora, saj pošlje z mobilnega telefona.

Razstava o Krekovi koči na Ratitovcu bo na ogled do 12. junija. / Foto: Andrej Tarfila Na več kot 250 razglednicah spoznavamo nekdanjo Gorenjsko. / Foto: Tina Dokl

Tomšičeva 42, 4000 Kranj, tel.: 04 201 39 50 www.gorenjski-muzej.si Odprto od torka do nedelje med 10. in 18. uro. PARK VOJAŠKE ZGODOVINE / muzejsko in turistično središče Zaprto ob ponedeljkih, 1. 1., 1. 5.,1. 11, za veliko noč in na božič. PARK VOJAŠKE ZGODOVINE Vstopnica Muzejska pot: 7 € odrasli, 5 € mladina PARK OF MILITARY HISTORY / Museum and tourist centre

Mednarodni muzejski dan INFORMACIJE IN REZERVACIJE / INFORMATION AND BOOKING INFORMACIJE IN REZERVACIJE Ob Mednarodnem Park vojaške zgodovine / Park of Military History Park vojaške zgodovine muzejskem dnevu, v sredo, Kolodvorska 51 | 6257 Pivka | Slovenija 18. maja 2017, vas prijazno 00386 (0)31 775Kolodvorska 002 51 | 6257 Pivka | Slovenija vabimo, da si vzamete čas in [email protected] (0)31 775 002 si ogledate stalne in občasne PARK VOJAŠ[email protected] ZGODOVINE / muzejsko in turistično središče razstave, ki so na ogled PARK OF MILITARY HISTORY / Museum and tourist centre v Gorenjskem muzeju.

Ta dan vstopnine ni.

INFORMACIJE IN REZERVACIJE / INFORMATION AND BOOKING Grad Khislstein nosi ime po Janžu Khislu, podjetniku s Fužin pri Ljubljani, ki je bil v AKCIJA: Park vojaške zgodovine / Park of Military History 16. stoletju lastnik gradu. Da bi si odgovorili na vprašanje, KDO JE BIL JANŽ KHISL?, vas na Kolodvorska18. 5. 2017 51 | 6257 Pivka | Slovenija Mednarodni muzejski dan vljudno vabimo na muzejski večer v četrtek, 18. maja 2017, Mednarodni ob 19. uri v Vojnomirovo dvorano Ullrichove hiše v Kranju, Tomšičeva 42. 00386 (0)31 775 002 muzejski dan O Janžu Khislu in njegovem rodu bo spregovorila poznavalka rodbine prof. zgod. in soc. Barbara [email protected] Žabota iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Naprodaj bo tudi pravkar izšla knjižica Grad Khislstein avtorice mag. Barbare Kalan. - 50 % na vstopnino

V petek, 19. maja 2017, vas NAPOVEDUJEMO: ob 12. uri vabimo v Bohinjsko Bistrico, na železniško postajo, 27. 5. – 28. 5. 2017 kjer bomo odprli edinstveno Tankovski razstavo v vagonu avtovlaka. vikend www.parkvojaskezgodovine.si Gre za razstavo o inženirju Maksu Klodiču, ki je pomagal graditi Bohinjski predor, ki je bil zgrajen osem mesecev pred rokom. Je danes kaj takega sploh možno? Si to sploh lahko predstavljamo?

Vstopite na vlak. Z vožnjo z avtovlakom boste doživeli tudi kanček neprecenljive tehniške in inženirske dediščine, ki nam je v ponos. www.parkvojaskezgodovine.si Gorenjski glas [email protected] 9 torek, 16. maja 2017 MUZEJI IN GALERIJE Kako deluje parni stroj?

Mednarodni muzejski dan bodo v Mestnem muzeju Idrija obeležili z dogodkom ob stoosemdeseti obletnici postavitve prvega parnega stroja pri Rudniku živega srebra Idrija.

Igor Kavčič septembra 1837 nastale teža- vode neuspešni, zato so leta ve zaradi povečane količine 1838 pri Terezijinem jašku Idrija – V četrtek, 18. maja, ob jamske vode, ki je zalila spo- postavili še eno parno čr- 18. uri bo pred vhodno stav- dnji del jame. Ker je bila zmo- palko. Prva parna stroja pri Foto: arhiv Mihaela Omerze bo Frančiškovega jaška v gljivost črpalk na vodni po- idrijskem rudniku sta bila Mihael Omerza iz Ljubljane bo predstavil delovanje parnega stroja lastne izdelave. Idriji živahno, saj bodo viso- gon, t. i. kamšti, premajhna, izdelana na Dunaju. V Idri- ko obletnico prvega parnega so na pomoč poklicali stro- jo so jih pripeljali razstavlje- Po uspešni postavitvi odpirati nov rov, ki so ga po- parnih strojev, saj je bil na stroja v Rudniku živega sreb- kovnjake iz Celovca in z Du- na. Vsa vzdrževalna dela je prvih dveh parnih strojev so imenovali Florijanov vod- Slovenskem med prvimi. ra obeležili na zanimiv način. naja. Najprej so se odločili za vodil višji črpalni mojster nadaljevali s poglabljanjem ni rov, ki še danes služi za Prvi parni stroj je sicer pri- Mogoče bo namreč v živo vi- postavitev parnega stroja za Heyrovsky, ki je prav zato Frančiškovega jaška in leta odtok jamske vode v reko čel obratovati leta 1818 v deti, kako deluje parni stroj. pogon črpalke pri Jožefovem prišel iz Přibrama in ostal z 1842 dosegli globino 276,9 Idrijco. Rudnik živega sreb- Trstu, leta 1835 pa v Ljublja- Pojdimo v zgodovino. V jašku. Parna črpalka in obsto- družino v Idriji, dokler pro- metra. Za odvajanje jam- ra Idrija ima bogato tradici- ni v rafineriji sladkorja – idrijskem rudniku so 30. ječa kamšt sta bili pri črpanju blem ni bil odpravljen. ske vode so leta 1846 pričeli jo pri nakupu in postavitvi cukrarni.

Razstava o Janezu Vrečarju SLAMNIKARSKI MUZEJ SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Igor Kavčič gospodarstva in politike do DOMŽALE druge svetovne vojne. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE 300 let Kajuhova 5, 1230 Domžale Domžale – V četrtek, 18. Janez Vrečar se je rodil v SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE 300 let (domuje v Godbenem domu Domžale) maja, ob 18.30 bo v Mena- Tuštanju pri Moravčah. Za Kajuhova 5, 1230 Domžaleslamnikarstva čenkovi domačiji potekal vo- podobarski poklic se je učil slamnikarstva (domuje v Godbenem domu Domžale) Odprt od torka do petka od 10. do deni ogled po razstavi Janez pri Andreju Rovšku in Ivanu Odprt od torka do petkana od 10. do DOmŽalskem 12. ure in od 17. do 19. ure, ob 12. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure, nedelje, Vrečar (1887–1959): Dom- Pengovu, kjer je delal tudi na DOmŽalskem sobotah od 10. do 12.Stalna ure, nedelje, razstava ponedeljki in prazniki zaprto (za žalski podobar in gospodar- njegov oče. Po prvi svetov- ponedeljki in prazniki zaprto (za predhodno najavljene skupine po Stalna razstava dogovoru). Vstopnina. stvenik. O njem bo sprego- ni vojni, ko je oče odprl svo- predhodno najavljene skupine po dogovoru). Vstopnina. T 01 724 84 08 (v odpiralnem vorila Katarina Rus Kru- jo delavnico v Moravčah, sta SLAMNIKARSKISlamnikarskiSLAMNIKARSKI muzej zbira,SLAMNIKARSKI hrani, MUZEJMUZEJ raziskuje in predstavlja MUZEJ javnosti T 01 724 84 08 (v odpiralnem ≠asu muzeja), 01 722 50 50 šelj, avtorica razstave. Gre skupaj rezljala – največ po DOMŽALEslamnikarskoDOMŽALE dediščino.DOMŽALE Stalna razstava nas popelje po zgo- ≠asu muzeja), 01 722 50 50 (KD Franca Bernika Domžale) (KD Franca Bernika Domžale) y E slamnikarski.muzej@kd- za obrtnika in ustvarjalca, naročilu za Pengovovo de- dovini pletenja slamnatih kit in šivanja slamnikov v DomžalahSLAMNIKARSKI in MUZEJ DOMŽALE 300300SLAMNIKARSKI letlet 300 MUZEJlet SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALESLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE domzale.si ki je aktivno deloval tudi lavnico. Leta 1928 je začel okolici.y V muzeju spoznamo postopek izdelave slamnatihKajuhovaKajuhova kit 5, 5, in1230 1230 Domžale Domžale E Kajuhovaslamnikarski.muzej@kd- 5, 1230 Domžale slamnikarstvaDOMŽALEslamnikarstvaslamnikarstva (domuje(domuje v v Godbenem Godbenem domu domu Domžale) Domžale)domzale.si(domuje v Godbenem domu Domžale) www.kd-domzale.si slamnikov ter orodja in pripomočke, ki so bili pri tem uporablje-OdprtOdprt od od torka torka do do petka petka od od 10. 10. do do Vodeni ogledi s prikazom pri razvoju domžalskega samostojno podobarsko in www.kd-domzale.siOdprt od torka do petka od 10. do naSLAMNIKARSKIna DODO VodenimŽmŽ alogledialnaskeske DO sMUZEJ prikazommmmŽ al skem12.SLAMNIKARSKI12. ure ure in in od od 17. 17. do do MUZEJ 19. 19. ure, ure, DOMŽALE ob ob 12. ure in od 17. do 19. ure, ob mizarsko obrt v Domžalah, ni.300 Predstavljena let je bogata zbirka slamnikov različnih vrst,sobotahKajuhovasobotah barv, od od 5, 10. 10.1230 do do 12.Domžale 12. ure, ure, nedelje, nedelje,sobotah od 10. do 12. ure, nedelje, pletenja kit iz slame in šivanje StalnaDOMŽALEStalna razstavarazstava Stalna razstava ponedeljki(domujeponedeljki v in Godbenemin prazniki prazniki zaprto zaprtodomu (zaDomžale) (za ponedeljki in prazniki zaprto (za y pozneje pa je v Kolodvorski materialovslamnikarstvapletenja ter vzorci kit kit, iz iz slame katerih inso šivanješivalke šivale slamnike.predhodnopredhodno najavljene najavljene skupine skupine po po predhodno najavljene skupine po slamnikov y dogovoru).dogovoru).Odprt od torka Vstopnina. Vstopnina. do petka od 10. dodogovoru). Vstopnina. slamnikov SLAMNIKARSKI12. ure in od 17. do MUZEJ 19. ure, DOMŽALE ob ulici v Domžalah zgradil de- SLAMNIKARSKIna DOmŽalske MUZEJm TT 01 01 724 724 84 84 08 08 (v (v odpiralnem odpiralnem T 01 724 84 08 (v odpiralnem 300 let Kajuhovasobotah od 5, 10.1230 do Domžale 12. ure, nedelje, Tematska vodenja z ≠asuponedeljki≠asu muzeja), muzeja), in prazniki01 01 722 722 50 zaprto50 50 50 (za ≠asu muzeja), 01 722 50 50 lavnico in hišo, kjer so de- DOMŽALEStalna razstava (KD(domuje Franca v GodbenemBernika Domžale) domu Domžale) slamnikarstva Tematska vodenja z predhodno(KD Franca najavljeneBernika Domžale) skupine po (KD Franca Bernika Domžale) doživljajsko-ustvarjalnimi lali po načrtih arhitekta Jo- yy Vodeni ogledi sy prikazom pletenja kit EEdogovoru).Odprt slamnikarski.muzej@kd- slamnikarski.muzej@kd- od torka Vstopnina. do petka od 10. doE slamnikarski.muzej@kd- domzale.siSLAMNIKARSKIdomzale.si12. ure in od 17. do MUZEJ 19. ure, DOMŽALE ob domzale.si y na doživljajsko-ustvarjalnimiDOmŽalskem T 01 724 84 08 (v odpiralnem 300 let Kajuhovasobotah od 5, 10.1230 do Domžale 12. ure, nedelje, delavnicami za šolske skupine žeta Plečnika ter izdela- izy slame in šivanje slamnikov www.kd-domzale.si≠asuwww.kd-domzale.si muzeja), 01 722 50 50 www.kd-domzale.si VodeniVodeni oglediogledi ss prikazomprikazom Vodeni ogledi s prikazom (domujeponedeljki v Godbenemin prazniki zaprtodomu Domžale) (za Stalna delavnicamirazstava za šolske skupine (KD Franca Bernika Domžale) li precej cerkvene opreme. slamnikarstvapletenjapletenja kitkit iziz slameslame ininpletenja šivanješivanje kit iz slame in šivanje predhodno najavljene skupine po yy Tematska vodenjay z doživljajsko- Edogovoru).Odprt slamnikarski.muzej@kd- od torka Vstopnina. do petka od 10. do Muzejska trgovina s slamniki naslamnikovslamnikov DO MuzejskamŽal trgovinaskeslamnikovm s slamniki domzale.si12. ure in od 17. do 19. ure, ob y Janez Vrečar je bil tudi pevec sobotahT 01 724 od 84 10. 08 do (v 12.odpiralnem ure, nedelje, in drugimi spominki ustvarjalnimiy delavnicami za šolske skupine≠asuwww.kd-domzale.si muzeja), 01 722 50 50 Stalna TematskarazstavaTematskaVodeni ogledi vodenjavodenja s prikazom zz Tematska vodenja z ponedeljki in prazniki zaprto (za Sprehod med tovarnami in igralec. Bil je dober politik in drugimi spominki predhodno(KD Franca najavljeneBernika Domžale) skupine po doživljajsko-ustvarjalnimidoživljajsko-ustvarjalnimipletenjaSprehod kit iz med slame tovarnami indoživljajsko-ustvarjalnimi šivanje Edogovoru). slamnikarski.muzej@kd- Vstopnina. yy Muzejska trgovinay s slamniki in drugimi slamnikov Vodenja v po Domžalah tematski poti in poznavalec svetovnih po- delavnicamidelavnicamislamnikov zaza šolskešolske delavnicami skupineskupine za šolske skupinedomzale.si slamnikov Vodenja v po Domžalah tematski poti T 01 724 84 08 (v odpiralnem litičnih razmer. Med letoma spominki Vodeni ogledi s prikazom ≠asuwww.kd-domzale.si muzeja), 01 722 50 50 MuzejskaMuzejskaTematska trgovina trgovinavodenja z ss slamnikislamniki Muzejska trgovina s slamniki(KD Franca Bernika Domžale) ydoživljajsko-ustvarjalnimipletenjay kit iz slame iny šivanje 1936 in 1941 je bil župan ob- inyin drugimidrugimiVodenja spominkispominki po tematskiin drugimi poti spominki Sprehod med E slamnikarski.muzej@kd- SprehoddelavnicamislamnikovSprehod medmed tovarnamizatovarnami šolskeSprehod skupine med tovarnami domzale.si Vodenja po tematski poti čine Domžale ter zaslužen slamnikovslamnikovtovarnami Vodenja vv po DomžalahDomžalah slamnikovtematskislamnikov potiVodenja v Domžalah v po Domžalah tematski poti www.kd-domzale.si MuzejskaTematskaVodeni ogledi trgovinavodenja s prikazom z s slamniki za takratni razvoj Domžal. doživljajsko-ustvarjalnimipletenjay kit iz slame in šivanje yin drugimi spominki Leta 1939 je bil odlikovan z delavnicamislamnikovSprehod med zatovarnami šolske skupine slamnikov Vodenja v po Domžalah tematski poti Foto: Arhiv Slamnikarskega muzeja redom svetega Save. MuzejskaTematska trgovinavodenja z s slamniki doživljajsko-ustvarjalnimiy yin drugimi spominki KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA, LJUBLJANSKA C. 61, DOMŽALE DOM FRANCA BERNIKA, 61, LJUBLJANSKA C. KULTURNI delavnicamiSprehod med zatovarnami šolske skupine slamnikov Vodenja v po Domžalah tematski poti Muzejska trgovina s slamniki y in drugimi spominki Sprehod med tovarnami slamnikov Vodenja v po Domžalah tematski poti PARTIZANSKA BOLNICA FRANJA

Obiščite muzej na gradu Gewerkenegg v Idriji in ob ogledu razstav odkrivajte sledi živega srebra ter Partizansko bolnico Franja, skrito bolnišnico v soteski Pasice iz časa 2. svetovne vojne

vsak dan, od 9. do 18. ure.

GRAD GEWERKENEGG INFO: 05 37 26 600 www.muzej-idrija-cerkno.si [email protected] 10 Gorenjski glas KULTURA [email protected] torek, 16. maja 2017

Mišelovka spet v petek Likovna potovanja skozi čas

V Mali galeriji Likovnega društva Kranj dela iz ciklov Vmesni prostor in Potovanje skozi čas razstavlja Klementina Golija.

Igor Kavčič prostor duhovnega, fizične- Melita Ažman, cikli pri Go-

Foto: arhih DPD Svoboda ga, časovnega in emocional- lijevi ne nastajajo naključno, Ustvarjalna ekipa žirovske Mišelovke gledalce v negotovosti drži vse do konca predstave. Kranj – Klementina Golija je nega prehoda različnih člo- temveč predstavljajo premi- zagotovo ena najbolj dejavnih veških stanj. Zaznamuje jih šljeno, načrtno izpeljavo ali Igor Kavčič doživela že več kot 25 tisoč masko Meta Podobnik, razstavljavk med slovenskimi horizontalna delitev slikov- nadgradnjo, v kateri se pre- ponovitev. Odrska kriminal- tonsko montažo Matjaž likovnimi umetniki. Ta trenu- nega polja, spodnji del je ba- pletajo miselni procesi, spo- Žiri – V soboto so v Kultur- ka je bila večkrat uprizorje- Slabe in Matjaž Novak, ši- tek dela iz zgoraj omenjenih zičen, zemeljski, nekakšen mini, doživetja, občutenje in nem domu v Žireh premi- na tudi v Sloveniji, tako na vilja pa je Ivica Novak. Kar ciklov razstavlja v galeriji Ta- fizičen prostor, ki je tudi si- zavedanje časa ter prostora v erno uprizorili letošnjo igro ljubiteljskih kot profesional- je najpomembnejše: tok- lasa Strunjan, do 19. maja so cer bolj pastozno naslikan, kombinaciji z nezavednimi v izvedbi igralskega ansam- nih odrih, tokrat tudi v Ži- rat se predstavlja standar- njena dela na ogled v Galerie z večbarvnimi, reliefnimi kodnimi simbolnimi proce- bla DPD Svoboda Žiri z nas- reh. Ob Matiji Milčinskem, dna igralska ekipa: Damija- Schloß Porcia v Špitalu na av- nanosi. Osrednji ali vme- si. In še: »Klementina Goli- lovom Mišelovka. Zname- ki je poprijel za režijo, dra- na Jesenko Capuder, Matic nito delo Agathe Christie maturgijo in je izbral glas- Dolenc, Klemen Poljanšek, je režiral Matija Milčin- bo, je pomočnica režije Met- Milena Padovac, Boris Pe- ski. Mišelovka velja za naj- ka Debeljak, kostume in sce- čelin, Barbara Burnik, Bran- večkrat uprizarjano gledali- no je pripravila Tatjana Ob- ko Pečelin, Rok Klemenčič ško delo na svetu. V matič- lak Milčinski, za govor pos- in Jana Jenko. Mišelovka bo nem londonskem St. Mar- krbel Ludvik Kaluža, luč Ev- ponovno na sporedu v petek, tin's Theatru jo neprekinje- gen Podobnik, zvok Gašper 19. maja, ob 20. uri v Kultur- no igrajo od leta 1952 in je Jereb, rekvizite Vanja Harej, nem domu v Žireh.

Navdih Dobrave Čipka in svetloba Kranj – Likovniki KD Dobrava Naklo v okviru Tedna ljubiteljske Podboršt pri Komendi – V kulture (od 12. do 21. maja) v Kranju organizirajo in vabijo jutri, soboto, 20. maja, bo ob 10. uri v sredo, 17. maja, ob 18. uri na odprtje razstave z naslovom v Lončarjevem muzeju v Pod- Navdih Dobrave. borštu odprtje razstave klekljar- skega društva Čebelica Moste Razstava tržiških likovnikov z naslovom Čipka in svetloba. Razstava bo odprta 20. in 21.

Tržič – Tržiški likovniki bodo svoja dela na ogled postavili na maja od 10. do 19. ure, ostale Foto: Igor Kavčič šesti pregledni območni likovni razstavi, katere odprtje bo dneve do 27. maja pa po najavi Klementina Golija velja za eno prepoznavnejših slovenskih slikark njene generacije. jutri, v sredo, 17. maja, ob 19. uri v Galeriji Paviljon. po tel. 041 942 053.

strijskem Koroškem, 9. juni- sni prostor, imenovan tudi ja ima izrazito samosvojo, ja pa bo razstavljala v dunaj- medprostor, je prostor not- prepoznavno likovno izpo- ski galeriji Kro Art Contem- ranje dinamike, pretočen, vedno pripoved, kjer spaja porary. Niz večjih samostoj- prostor aktualizacije oz. risbo, sliko in kolaž ter ohra- Teden vseživljenjskega učenja nih predstavitev tako pri nas simbolov in znakov, ki se po- nja spomin na grafiko. Nje- kot tudi v tujini pripravlja za gosto prepletajo in ustvarja- na dela so kompleksno za- 12. 5.–30. 6. 2017 prihodnje leto. Predstavila se jo včasih povsem abstraktne mišljene celote, ki se z leti bo v Galeriji Velenje, v Galeri- drugič asociativne in pre- nadgrajujejo in iz cikla v ci- Naj mesec maj prebudi tudi ljubezen ji Kosova graščina na Jeseni- poznavne likovne elemen- kel razčiščujejo.« do vseživljenjskega učenja! cah, v Galeriji-muzeju Lenda- te in forme. Značilna črna, Naj dodamo, da se je Kle- va, v Galerie Vorspann v Žele- ekspresivna risba zarisuje mentina Golija pred nekaj zni Kapli ... nekakšne sublimne mikro leti lotila tudi habilitacijske- Polna Mala galerija na od- psihograme. Zgornji pros- ga postopka za podelitev na- Za vas smo pripravili preko 130 priložnosti za pridobivanje znanj, spretnosti in veščin prtju razstave pred tednom tor je duhovni prostor, pros- ziva docentka na Akademiji ter druženja na področjih: dni je bila lep pokazatelj pri- tor transcendence,« poudari za likovno umetnost in obli- tehnika in tehnologija spletna orodja ljubljenosti avtorice in nje- Golija, o delih iz cikla Poto- kovanje v Ljubljani. V letu kulturna zavest in izražanje likovno ustvarjanje nih del med spremljevalci li- vanje skozi čas pa doda, da 2015 je prejela priznanje po- sporazumevanje v tujih jezikih glasbeno izražanje kovne umetnosti. »Razsta- gre za logično nadaljevanje membnih umetniških del za delo in zaposlovanje zdravje vo posvečam pred dnevi pre- cikla Vmesni prostor. »For- področje slikarstva, ki ga kot vrtnarjenje osebna rast minulemu očetu Francu, ki malno je slikovno polje de- najvišje priznanje za umet- gibanje in sprostitev umovadba je bil izredno širok človek in ljeno po vertikali in simbo- nost podeljuje Univerza v igra in prosti čas delovno pravo je že na samem začetku moje lizira nekakšen časovni trak, Ljubljani. »Lani sem slika- ustvarjalne poti vame verjel prerez časa oz. simbole dolo- la nekoliko manj in se bolj Dogodki so dostopni resnično vsem, saj so BREZPLAČNI. Zato kar pogumno izkoristi- in me podpiral,« je povedala čenih časovnih segmentov. posvetila teoretičnemu raz- te čim več možnosti za lastno obogatitev! Klementina Golija, ki se tok- Prostor in čas pojmujem iskovanju teme, ki sem jo rat predstavlja z deli, nastali- kot dve povezani, soodvisni pripravila za javno nasto- Sodelujemo tudi v skupnih akcijah, kjer lahko pripadniki različnih generacij sodelujete mi v zadnjih dveh letih iz ci- in neločljivi komponenti, ki pno predavanje in s tem pre- na področju, ki vam je še posebej pri srcu: klov Vmesni prostor in Poto- konstituirata naš obstoj, ve- jela naziv docentka,« je ob Radi pišemo z roko: 12. 5.–30. 6. 2017 vanje skozi čas. denje in zavedanje.« tem dodala priznana slikar- Erasmus+ ni mus, pomaga pa!: 16. 5. 2017 »Vmesni prostor je pros- Kot je k razstavi zapisala ka srednje generacije. Raz- Parada učenja: 17. 5. 2017, 9.00–18.00 tor prehoda, premika, umetnostna zgodovinarka stava bo na ogled do 3. junija. Učenje in kultura z roko v roki: 25. 5. 2017

Območni koordinator TVU je Ljudska univerza Kranj, ki Ko ideja postane lastnina Morje vam od 18. 5. do 1. 6. 2017 nudi 10 % TVU popusta za vpis v kateri Jesenice – Jutri, v torek, 16. maja, bodo ob 10. uri v Kolpernu Naklo – Likovno društvo koli izobraževalni program v izobraževalnem letu 2017/2018. na Stari Savi odprli novo gostujočo razstavo Ko ideja posta- Naklo vabi na odprtje slikar- ne lastnina: Peter Florjančič in intelektualna lastnina, ki jo je ske razstave Morje, ki bo v pripravil Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju z Uradom torek, 16. maja, ob 16. uri v Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Gost bo tudi 98 Domu starejših občanov v

LJUDSKA UNIVERZA KRANJ, C. STANETA ŽAGARJA 1, KRANJ ŽAGARJA 1, STANETA LJUDSKA UNIVERZA KRANJ, C. -letni inovator Peter Florjančič. Naklem. Gorenjski glas [email protected] 11 torek, 16. maja 2017

Za Slovenijo dva četrfinala Škofjeločan slavil v Kopru V Medvodah je potekal letošnji največji badmintonski mednarodni turnir v Sloveniji.

Sašo Bertoncelj je tretjič zmagal na tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki. Maja Bertoncelj mešana dvojica Andraž Kra- pež in Nika Arih ter ženska Maja Bertoncelj res ni izšlo po načrtih, am- Medvode – Na badmin- dvojica Lia Šalehar in Iza Ša- pak nisem razočaran, ker tonskem turnirju FZ For- lehar. Zmagovalci turnirja Škofja Loka – Koper je pre- je bila tam taktična odloči- za Slovenia International so Danca Mikkel Mikkelsen tekli konec tedna gostil tek- tev s trenerjem, da napade- 2017, ki je konec tedna po- in Mai Surrow pri mešanih mo svetovnega pokala v va prvo mesto, pa se je malo tekal v Športni dvorani Med- dvojicah, med posamezniki športni gimnastiki. Za slo- zalomilo. Zmaga v Kopru je vode, je nastopilo rekordnih Nizozemec Erik Meijs, med vensko slavje je poskrbel bolj obliž na letošnje svetov- 245 tekmovalcev iz kar tri- posameznicami Danka Ju- Sašo Bertoncelj, ki je zma- ne pokale, ki sem jih izpeljal desetih držav, tudi iz Azije. lie Dawal Jakobsen, v moš- gal na konju z ročaji. katastrofalno, sedaj pa doka- Turnir je štel za svetovno ja- kih dvojicah Belgijca Matijs V finalu je z oceno 14,900 zal, da lahko premagam tudi kostno lestvico. Diericx in Freek Golinski, v premagal dva Madžara, najboljše med najboljšimi,« Slovenci niso bili favori- ženskih dvojicah pa Rusinji in sicer Zoltana Kallaija je pojasnil. ti za najvišja mesta. Najviš- Olga Arkhangelskaya in Na- (14,700) in Krisztiana Ber- S takšno oceno bi na evrop- je, v četrfinale, sta se uvrstili talija Rogova. kija (14,600), večkratnega skem prvenstvu osvojil dru- evropskega in svetovnega pr- go mesto, tudi na svetovnem vaka in tudi že olimpijske- pa bil bil verjetno blizu me- ga zmagovalca. »Občutek je dalji. »Imam še nekaj rezer- izjemen. Zelo sem zadovo- ve v sami izvedbi vaje kot ljen z vajo. Seveda pa ne bi Sašo Bertoncelj je z zmago na tekmi svetovnega pokala tudi v težavnosti. To želim bil pravi športnik in perfekci- dosegel najboljši rezultat v dosedanji sezoni. / Foto: osebni arhiv še izpiliti do svetovnega pr- onist, če ne bi v njej našel ne- venstva,« je še povedal Ber- kaj napak. Super je, ko zma- Gorenje vasi pri Retečah je evropskem prvenstvu se mu toncelj. Svetovno prvenstvo gaš in veš, da lahko narediš bil to obliž na slabše nasto- ni izšlo povsem po načrtu. bo jeseni v Kanadi, še prej pa še bolje,« je povedal Sašo pe na letošnjih tekmah sve- Osvojil je šesto mesto. »Na ga čakajo nove tekme svetov- Bertoncelj. Za telovadca iz tovnega pokala, pa tudi na evropskem prvenstvu se mi nega pokala.

Nogometaši Triglava že prvoligaši Nastopilo je rekordnih 245 tekmovalcev iz tridesetih držav. Na sliki Danka Julie Dawal Jakobsen, zmagovalka med posameznicami. / Foto: Peter Košenina Dva kroga pred koncem tekmovanja so si nogometaši Triglava že zagotovili vrnitev v družbo najboljših.

Jože Marinček Đurkovič, Kristjan Arh Če- Med gorenjskimi tretjeligaši najvišje Blejci sen, Matej Poplatnik in Ma- Kranj – V 3. slovenski ligi center so odigrali tekme 24. kroga. Kranj – Tekme 25. kroga so tic Ahačič. S tem so si že za- Rezultati gorenjskih ekip: Sava Kranj – Ilirija 1911 2 : 3, Tinex konec tedna odigrali v dru- gotovili napredovanje med Šenčur – Brinje Grosuplje 2 : 0, Bled Hirter – Komenda 3 : 1, gi slovenski nogometni ligi. slovensko elitno nogometno Šobec Lesce – Ivančna Gorica 2 : 5, Kolpa – Velesovo 2 : 0. Obe kranjski ekipi sta na- druščino. Zarica Kranj osta- Vodi AŠK Bravo s 60 točkami, Bled Hirter je tretji s 53 točkami. stopili pred domačimi naja na osmem mestu. Pretekli konec tedna so bili aktivni tudi nogometaši v gorenjski vijači. V prvi ligi je 33. krog pri- ligi. V 19. krogu je vodilna trojka v ligi za prvaka doma vknjižila Na nogometnem igrišču nesel derbi med Domžalami nove zmage. Nogometaši SIJ Acroni Jesenice so s 3 : 0 prema- Športnega parka Zarica je in Olimpijo za drugo mesto gali JuRentA Bitnje, Žiri z 2 : 0 Visoko, Bohinj pa Naklo z 2 : 1. ekipa Zarice Kranj vodila po na lestvici. Ljubljančani so Na lestvici vodi Bohinj. V skupini za obstanek je Škofja Loka prvem polčasu z 2 : 0, ko sta bili doma boljši s 3 : 1 in se v Britofu nadigrala domačine s 7 : 2, Jecom Sport DLN pa v zadela Tilen Mlakar in Ma- povzpeli na drugo mesto, Šenčurju Zarico B s 5 : 1. Tekmi Preddvor – Polet in Kondor tic Volčič, a se Drava Ptuj Domžalčani so tretji. Kalcer Godešič – Niko Železniki sta se končali neodločeno z 1 : 1. ni predala in v drugem delu Radomlje je izgubil s Kop- srečanja trikrat zadela za rom (0 : 4). Tekme 34. kroga končnih 2 : 3. Na Dobu so bodo že sredi tedna. Danes V Kranjski Gori najhitrejša Hrastnikova in Žabjek domačine z remijem z 2 : 2 jo bodo odigrali nogometa- Kranjska Gora – Uniorjev pokal v gorskokolesarskem spustu presenetili nogometaši eki- ši Krškega in Kalcerja Ra- se je tri tedne po začetku na Lošinju nadaljeval v Kranjski Gori, pe Ankaran Hrvatini. Re- Medtem ko bodo triglavani prihodnjo sezono igrali domlje ter Kopra in Olimpi- obakrat je prinašal točke za pokalni tekmovanji Slovenije in zultat je šel na roko triglava- v prvi ligi, se Zarica Kranj (v rdečih dresih) bori za obstanek je, jutri pa Domžale – Gori- Hrvaške ter točke za lestvico mednarodne kolesarske zveze, nom, ki so s 4 : 0 premagali v drugi. V soboto doma niso uspeli premagati Drave ca, Rudar – Aluminij in Ma- tokrat druge kategorije. Po drugem mestu na Lošinju, 34. na Terme Čatež. Zadeli so Enis Ptuj. / Foto: Tina Dokl ribor – Celje. svetovnem pokalu v Lurdu in zmagi na dirki evropskega pokala v Kranjski Gori se je na svoj četrti zaporedni dirkaški konec tedna v teh razmerah najbolje znašel 21-letni slovenski prvak Jure Žabjek (Unior Tools Team). Med ženskami sta od trojice HKMK Bled začel s pripravami po sobotnem treningu ostali le dve tekmici. Tako v polfinalu na novo sezono! kot v finalu je bila najboljša Monika Hrastnik (KK Črn trn). Kalanova in Ahačičeva državni prvakinji V Hokejskem klubu mlade kategorije Bled smo 8. maja Komenda – Mladi kolesarji so se pomerili na 11. VN Občine začeli s suhimi treningi in tako Komenda, ki je bilo hkrati tudi državno prvenstvo za dečke, že aktivno zakorakali v novo deklice in mlajše mladinke. Novi državni prvakinji imajo v sezono. Treningi so seveda Kolesarskem klubu Kranj. Med deklicami B je bila najboljša prilagojeni posameznim selekcijam, namejneni prav Neja Kalan, med mlajšimi mladinkami pa Ana Ahačič. V tej vsem starostnim skupinam konkurenci je bila druga njena klubska kolegica Tjaša Sušnik. otrok od najmlajših, za katere je Med deklicami C je bila tretja Katja Žvan (KK Gorje). to bolj igra in veselje, do tistih starejših, ki s tem začenjajo z nabiranjem telesne kondicije za Loški rokometaši poraženi na Primorskem prihajajoče državno prvenstvo. HKMK Bled aktivno vstopa v sezono 2017/18 / Foto: Grega Podrekar Prav zanje bo HKMK Bled tudi Škofja Loka – V rokometni Ligi NLB za prvaka je ekipa Urban- v letošnji sezoni organiziral odšli v Pineto ter nadaljevali z ledeno ploskev. Teh kampov se lahko udeležijo scape Loka gostovala pri Kopru 2013 in izgubila z 29 : 23 (13 : priprave na morju. nabiranjem kondicije. Po vrnitvi V sredini julija bosta tudi igralci iz drugi klubov in 18). Ločani so s 33 točkami na petem mestu. Naslednja tekma Kot že vrsto let, bomo tudi letos s priprav na morju se bodo organizirana dva termina drugih držav. Več informacij jih čaka že v petek ob 20. uri, ko v goste na Poden prihaja ekipa s selekcijo U 12 in starejšimi treningi preselili v dvorano, na hokejskih kampov HKMK Bled. dobite na www.hkmkbled.com. RK Gorenje Velenje. 12 Gorenjski glas REKREACIJA [email protected] torek, 16. maja 2017

Planinski izlet: Kapinjski vrh (1736 m) in Gorjanski vrh (1693 m) Karnijski prehod

Nazaj na skrajni vzhod Karnijskih Alp, kjer so gore tromejno poimenovane v treh jezikih: slovenščini, italijanščini in nemščini. Malo obiskano in zato še bolj cenjeno.

Jelena Justin nasprotni strani nas usmeri poti. Mi nadaljujemo v sme- proti dolini Val Bartolo oz. ri Gorjanskega vrha, kar nam Pozimi smo obiskali Za- Vrtinjlogarskemu grabnu. bo vzelo še dodatni dve uri. homec, kjer smo za izhodi- Ozka asfaltirana cesta kma- Nadaljujemo po makadam- šče izbrali Val Bartolo oz. lu zavije levo, nastopi ma- ski cesti. Strmo! Res strmo Gorjanska planina z Dobračem v ozadju / Foto: Jelena Justin slovensko Vertinjlogarski kadam. Vozimo po soteski, in ponekod tudi precej grdo, graben. Saj se spomnite, približno tri kilometre, ko na sploh če bi se poti lotili s ko- tisti znameniti roglji, ki so levi strani zagledamo tablo lesom. Cesta višje postane nam bili orientir, kje je za- ter urejeno plezališče, pred kolovoz, postane travnata. četek poti. Že takrat smo na sabo pa mostiček. Zapelje- Nekaj ovinkov nad mejnim nasprotni strani ceste zag- mo se čezenj in zagledamo kamnom 5/01, ko se pot do- ledali smerokaze in marka- manjše parkirišče na desni s besedno zravna, se v levo, cijo za pot številka 509. No, smerokazom ter malce večje spet strmo v breg odcepi mej- to je tokrat začetek naše poti parkirišče na levi ter izrazit na pot, ki poteka ob mejnih za vzpon na Kapinjski vrh / skalni rogelj pred sabo. kamnih. Vzpenjamo se proti Monte Capin / Kapin Berg S hojo začnemo po poti šte- Kapinjskemu vrhu. Prepros- in Gorjanski vrh / Monte vilka 509, ki pelje na Sella to sledimo mejnim kamnom, Goriane / Gorianicher Berg. Canton oz. sedlo Kot. Pot je ko dosežemo prostran trav- Zapeljemo se proti Italiji, speljana kot mulatjera, prijet- nat vrh, ki me je na neki na- proti Trbižu in nadaljujemo no vijuga po strmini navzgor, čin spominjal na našo Vošco. do Žabnic / Camporossa. V zato izjemno hitro pridobi- Z vrha še naprej sledimo mej- krožišču zavijemo na prvi iz- vamo višino. Prečimo potok nim kamnom in začnemo iz- voz, se spustimo do podvo- Scalina. Pot mi je bila v en gubljati višino. Spustimo se za, tik za njim pa nadaljuje- sam užitek, res lepa. Na sed- na višino 1600 m, ko dose- mo desno. Rjav smerokaz na lu se združijo štiri različne žemo markirano kolovozno Z Gorjanskega vrha se v lepem vremenu vidi osrčje Zahodnih Julijskih Alp. / Foto: Jelena Justin pot, ki smo jo prej zapustili, oz. pot, po kateri se bomo na Trenutno na tem gozdnem Kanalska dolina, nad katero zahodu. Pot se kmalu spre- koncu vračali. Od tukaj dalje slemenu poteka tudi sečnja, se pnejo številni vrhovi Kar- meni v pot številka 403. In to predlagam, da še naprej sle- zato se povzpnemo kar po nijskih Alp. Če z vrha sesto- je pot, ki jo Tabaccovi zemlje- dimo mejnim kamnom in se širokem kolovozu, ki je ver- pimo do roba gozda, bomo vidi označujejo kot Traversa najprej povzpnemo na vrh jetno posledica gozdarskih videli ogromno poslopje Carnica – karnijski prehod. Gorjanskega vrha. Hodimo strojev, nato pa tik pred Gor- nekdanje vojašnice. Hm, za- Po kolovozu in makadamu po čudovitem gozdnem sle- janskim vrhom zagrizemo kaj so jo zgradili?? sestopimo do sedla Kot, kjer menu z razgledom v Avstrijo. še v eno strmino in že smo Sestopimo do Gorjan- začnemo še zaključni sestop Je pa tisti tipični greben; gor na travnatem pobočju, ki ske planine, pozvonimo na po ta lepi poti 509. pa dol pa spet gor in spet dol. nas pripelje na naš končni zvončku in začnemo s sesto- Črte na vrhu mejnih kamnov cilj. Če bomo imeli lepo vre- pom. Gremo po makadam- Nadmorska višina: nam povedo, v kateri smeri je me, bo tudi razgled čudovit: ski cesti številka 510. Ko cesta maks. 1736 m naslednji kamen, sicer je pa najbližji je seveda Dobrač v ostrem levem ovinku zavi- Višinska razlika: 1000 m tudi pot, skoraj v celoti, lahko pa dolina proti Beljaku, ve- je navzdol, gremo mi narav- Trajanje: 6 ur Travnati Kapinjski vrh / Foto: Jelena Justin sledljiva. riga zahodnih Julijskih Alp, nost, naprej po poti 510 proti Zahtevnost: 

Sr(e)čno Z d r a v j e i n J a z – P r i j a t e l j a (20)

Nena Veber, Ljudje smo celostna bit- biti veseli in srečni, žalostni Saj na zunaj, na prvi pogled ko ne vemo, kako dalje, po- zlomimo. Najpametneje se- IMT® & NLP® trenerka in ja. Ne le gora mišic in kos- in prestrašeni pa že ne več. ni vidna. Globoko v sebi bi iščimo pomoč strokovnjaka. veda že prej, ko začutimo, da coach, ALTHEA® center ti. Imamo še čustva, energi- »Kar pogumen bodi. Kar po- seveda vedeli, da je tam. Ker Vsega vedno ne znamo in ne nam je težko. Ni treba čakati Zdravja in Harmonije jo, misli. Fino je, če se tega trpi. Saj ni tako hudo. Saj bo bi vsakič, ko bi šli čez prepro- zmoremo sami. Zato je pa- do zadnjega trenutka, da se zavedamo. minilo.« go, začutili kup pod nogami. metno, da poiščemo pomoč čisto sesujemo. Že kot otroke so nas učili, »Nič ne bodi žalostna. Nisi Pa bi le pregnali te občutke tistega, ki to zna. Zato ne Velikokrat mi ljudje re- da je pomembno, da poskrbi- lepa, če se takole grdo pačiš. in se delali, da ni nič. bomo nič manj »normalni« čejo, da po sebi in svojih mo za svojo higieno (se prha- Raje se smej.« Si predstavljate, kako tež- ali »vredni«. Kvečjemu bolj čustvih že ne bodo »brska- mo, umivamo zobe, se poče- Znamo umiti fizično neko bi lovili ravnotežje, ko bi pogumni, ker bomo iskreni li«. »Kaj pa če kaj najdem?« šemo, postrižemo, oblečemo snago s telesa, oprati svo- šli čez preprogo, ki bi bila sami s seboj. Saj avta, ko zač- A ni bolje, da najdemo? sveža oblačila …). Vse to nare- ja oblačila, jih lepo zlika- dvignjena od tal že en mene pihati in sopihati in čud- Potem lahko nekaj naredi- dimo na fizičnem nivoju. Ker ti. Večinoma pa ne vemo, ter, ker bi bilo pod njo toliko no škripati ter zasvetijo vse mo s tem, kar smo našli. Kaj je prav. Bolje se počutimo, ko kako odplakniti mentalno nesnage? Tako vse težje lovi- mogoče in nemogoče lučke pa če so v nas neodkriti ta- smo sveži in čisti. Naša sre- navlako in nesnago, ki nas mo svoje psihično ravnoves- in opozorila, verjetno tudi lenti, sposobnosti, zakladi, čanja in kontakti, bivanje s duši. Kaj narediti s straho- je, če se bojimo soočiti s svo- ne popravljate sami, če niste ki se jim s tem, ko se ne upa- soljudmi so bolj prijetni, če vi, jezo, zamerami, žalostjo. jimi čustvi, si priznati, kaj mehanik. Ga peljete na ser- mo soočiti s seboj in se raz- smo urejeni, dišeči in sveži, Se pretvarjamo, da jih ni. Jih se nam dogaja. Ker vse sku- vis ali samo lučke izklopite in iskati, odpovemo? Mene bi ne smrdeči in zatohlo puhte- sploh ne upamo začutiti in paj leta in leta samo tlačimo se pretvarjate, da ni nič? bilo tega veliko bolj strah. Da či vse naokrog. jih spoznati. Si jih priznati. vase in se delamo, da ni nič. Tako kot znamo z avtom ne najdem in izkoristim vse- Kar so nas večinoma po- Priznati, da so. Da nas obre- Ne bojmo se spregovoriti in drugimi aparaturami in ga, kar prinašam s seboj. Ker zabili naučiti je, kako naj po- menjujejo. Jih tlačimo pod o tem. Za začetek bo poma- pripomočki, ko ne delujejo si ne upam začutiti in ugoto- skrbimo za svojo mentalno preprogo (v podzavest). galo že, da kar sami s seboj. optimalno, bi bilo koristno, viti, kdo in kaj sem. higieno in lepo »psihofrizu- To je približno tako, kot bi V mislih ali naglas. Ko smo da bi znali še sami s seboj. Vsega ne moremo videti z ro«. Kaj naj naredimo s ču- leta dolgo vso nesnago, ki se na sprehodu, pod prho, med Tako kot gremo k zdravni- očmi ali prijeti z rokami. Na- stvenimi stiskami in stanji, nabere v stanovanju, počisti- tekom. To je tisti prvi ventil, ku in na rentgen, k mavčar- učimo se gledati s srcem. Ni ki nas obremenjujejo. li samo tako, da jo enostavno ki ga lahko odvijemo in na- ju po mavec, če nogo zlomi- lahko. Ni nemogoče. Velikokrat so nas celo pometemo pod preprogo. In petost začnemo spuščati iz mo, bi bilo dobro iti po opo- Je pa vredno, ko pridemo vzgajali tako, da smo smeli se pretvarjali, da je ni tam. sebe. Če pridemo do točke, ro in pomoč, če se psihično do tja. Sr(e)čno. Gorenjski glas 13 torek, 16. maja 2017 REKREACIJA [email protected]

Prijatelji Ratitovca Tekli, hodili in pomagali Zaključila se je sedemindvajseta rekreativna akcija Prijatelj Ratitovca, ki je bila rekordna.

Skoraj osemsto tekačev in pohodnikov, ob njih pa tudi številni navijači, se je minulo soboto zbralo na Maja Bertoncelj Železniki. Akcije se lahko že sedemnajstem Županovem teku, skupaj z Vincencem Drakslerjem in drugimi donatorji pa so za udeleži vsak. Svojo prisotnost dobrodelen namen s startninami zbrali okoli trideset tisoč evrov. Železniki – S sobotnim sreča- na Ratitovcu potrdi z vpisom njem pred Krekovo kočo na in podpisom v posebni vpi- Ratitovcu se je zaključila 27. sni knjigi. V enem dnevu Vilma Stanovnik Danes me je povabil prija- akcija Prijatelj Ratitovca. V ima lahko posameznik le en telj in ni mi žal,« je povedal letu 2016 je bila rekordna, saj vpis. Normo so izpolnili vsi, Brdo pri Kranju – »Vesel Marko Florjančič, ki je za je normo izpolnilo kar 638 ki so bili v enem koledarskem sem, ker je prireditev lepo dobro minuto prehitel dru- udeležencev (leto prej 598), letu vsaj 15-krat na Ratitovcu. uspela, ker je lepo vreme gouvrščenega Davida Roglja ki so se skupno 26.454-krat V vseh 26 letih so udeležen- in je prišlo tudi veliko ljudi. in tretjeuvrščenega Urbana povzpeli na Ratitovec. ci zbrali 383.117 vpisov. Ude- Prav tako sem zadovoljen, Žitnika. ker bo Fundacija z zbranim Med dekleti je bila s časom denarjem lahko napredova- 45:42 v cilju prva Živa Kle- la in bo v pomoč tistim, ki jo menčič. »Treniram tek na potrebujejo. Naj poudarim, smučeh in biatlon pri TSK da je Fundacija namenje- Triglav in letos sem prič na pomoči potrebnim Kra- tekla na Županovem teku. njčanom, jaz, ki sicer bivam Zmage nisem pričakovala, v Švici, pa z denarnimi na- sem pa zelo uživala in sem kazili skrbim za njeno laž- V sobotnem dopoldnevu so bile na Brdu pri Kranju idealne zadovoljna. Super se mi zdi, je delo in razvoj,« je pove- vremenske razmere za več kot sedemsto tekačev in tekačic. da lahko pomagamo tudi s dal kranjski rojak Vincenc tekom,« je povedala 16-le- Draksler, ki je bil tudi letos je zame res blizu. Ker treni- prišla, tudi ko bom starejša,« tna Živa Klemenčič iz Ne- z dvajset tisoč evri največji ram smučarski tek, moram je povedala devetošolka Kla- milj pri Kranju. Druga je donator sobotnega teka. Za skrbeti za kondicijo, poleg ra Mali z Golnika, ki je bila bila s slabo minuto zaostan- 3500 evrov je bilo drugih do- tega pa se mi zdi prav, da v cilju, s časom 5:24 prva v ka Urška Stanovnik, tretja Osem udeležencev, ki so se v letu 2016 uvrstili med prvih nacij, za okoli 5500 evrov pa tudi na tak način pomaga- ženski konkurenci. Na dru- pa Hana Mazi Jamnik. deset / Foto: arhiv PD za Selško dolino Železniki se je nabralo denarja iz star- mo tistim, ki ne morejo pos- go mesto se je uvrstila Teja Najstarejši tekač na de- tnin. Sredstva bodo name- krbeti sami zase,« je povedal Zadravec, na tretje pa Tara set kilometrov je bil 86-letni »Z rezultati akcije smo leženci akcije prihajajo po ve- njena za razvoj socialnih osmošolec Matic Meglič, ki Di Leonardo. Miroslav Rant, najmlajši na v društvu zelo zadovoljni. čini iz Selške doline in Škofje programov, za zaposlova- je zmagal s časom 5:10. Za Okoli 360 tekačic in teka- daljši progi pa devetletni Fi- Prepričani smo, da je to ena Loke, nekaj pa celo iz Ljublja- nje ter za nakup opreme in njim se je na drugo mesto čev pa se je odločilo, da pre- lip Pavlin. »Hvala vsem obi- od najbolj številnih rekrea- ne in okolice. orodja za delavnice zaposlit- uvrstil Žiga Kobe, tretji pa je magajo desetkilometrsko skovalcem, še posebno teka- tivnih akcij v Selški dolini, ki V letu 2016 so kar štirje venega centra Fundacije. bil Dominik Tišler Sušnik. razdaljo. Po 45 minutah in čem in tekačicam, ki so tekli traja celotno leto. Tudi po to- udeleženci akcije Ratitovec Med skoraj štiristo poho- »Treniram tek na smučeh 42 sekundah je bil v cilju za dobrodelni namen. Letos likih letih se število udeležen- obiskali vsak dan: Cilka Bevk, dniki in tekači na 1400 me- pri kranjskem Triglavu in prvi Marko Florjančič s Su- sem odtekel rekreativni krog, cev akcije povečuje, še poseb- Franc Čufar, Sašo Potočnik trov je v cilj prvi pritekel Ma- tek zame ni bil naporen. Le- hadol. »Pogoji za tek so bili kljub napovedi slabega vre- no pa smo veseli, da je vklju- in Zofka Tolar. Slednja je bila tic Meglič z Mlake pri Kranju. tos sem se Županovega teka idealni. Ob treh otrocih, Ju- mena pa se nas je zbralo kar čenih vedno več mladih,« je 3. maja letos že trinajsto leto »Na Županov tek sem prišel udeležila drugič, všeč mi je, riju, Tini in Ajdi, pač treni- veliko. Upam, da nas bo dru- zadovoljen Lojze Lotrič, pred- brez presledka na Ratitovcu prvič in všeč mi je odlično ker je tek zabaven, kar nas ram, kadar je čas, in včasih go leto še več in bomo prese- sednik PD za Selško dolino prav vsak dan. vzdušje. Tudi razdalja teka spremlja godba in se ves čas grem tudi na kakšno tek- gli številko tisoč,« je ob koncu mi je ustrezala, prireditev pa nekaj dogaja. Gotovo bom še mo, najraje na dobrodelne. povedal župan Boštjan Trilar. Nočni tek v Kranju

Nočni tek ima tudi gorenjska prestolnica. V soboto se je na njem pomerilo sto osemdeset tekačev.

Maja Bertoncelj sem nekoliko prehitro, tako AD Olimpik). Pri ženskah je tekači. Pri ženskah so bile da me je malce »bodlo« in v bila prva v cilju Tjaša Ćirović prve tri Maja Matić (40:46, Kranj – Ulice Kranja so v sobo- drugem krogu nisem mogel (21:57, KGT Papež) pred Klav- La Fit), Helena Bučar (43:57) to zvečer zavzeli tekači, ki so teči na polno. Nič kaj nisem dijo Bukovec (22:31) in Katari- in Sabina Vujčić (44:42). nastopili na Nočnem teku po utrujen, tudi noge me nič ne no Robnik (24:08). Organizatorji so po drugi ulicah Kranja. Potekal je v sklo- bolijo, tako da so bile še rezer- Zmagovalec desetkilome- nočni izvedbi teka po ulicah Prejemniki priznanj za jubileje / Foto: arhiv PD za Selško dolino Železniki pu Tedna mladih. Teklo je sto ve. Proga mi je sicer ustreza- trske proge je Miroslav Ni- Kranja, skupno pa deseti, za- osemdeset tekačic in tekačev. la, ker je ravninska, je pa krog količ (Intersport). Za štiri dovoljni. »Tekačev je bilo pre- Na voljo sta bili dve razdalji: kar zavit in nekatere ulice so kroge je potreboval 33 minut cej več kot lani. Upam, da so Tretji Krvavec trail vikend pet in deset kilometrov, krog bile kar temne,« je povedal te- in 49 sekund. »Sem zado- bili zadovoljni in bodo prije bil dolg 2,5 kilometra. Na kač z Gabrške Gore, katere- voljen. Čas je boljši kot lani. hodnje leto znova prišli ter s Kranj – Konec maja bo na Krvavcu potekal tretji Krvavec trail krajši razdalji je bil s časom ga naslednji cilj je državno pr- Organizacija je super, le še seboj pripeljali še kakšnega vikend. V soboto, 27. maja, bo ob 11. uri start Vertical KM, ki 15:56 prvi v cilju Domen Haf- venstvo v polmaratonu v Ra- tako naprej,« je povedal po prijatelja ali prijateljico. Naš vas bo od spodnje postaje gondole Krvavec mimo Plaže na ner (BC Marketing - Mizuno). dencih. Drugi na pet kilome- prihodu na cilj. Na drugo in cilj je razvijati ta športni dogo- Krvavcu popeljal po najkrajši in precej strmi progi prav do vrha »Tekma je bila dober trening. trov je bil Dino Grbić (16,35, tretje mesto sta pritekla An- dek še naprej,« je dejal Aljaž Zvoha. V manj kot šestih kilometrih boste pridelali kar 1300 Namesto na stezi sem ga nare- Kavarna Bazen, AKBC), tret- drej Mikelj (35:05) in Janez Božič, ki je skupaj z Alenom višinskih metrov vzpona. Dan kasneje, 28. maja, pa bo Sky run dil po kranjskih ulicah. Začel ji pa Uroš Rozman (17:03, Ferlic (35:10) iz ekipe Poljski Kočarjem in s pomočjo Klu- v dveh različicah: težji, 21 kilometrski, s 1800 metri vzpona in ba študentov Kranj organiza- lažji, 11 kilometrski, na katerega se boste od 9. ure dalje podali tor nočnega teka v Kranju. tudi pohodniki. Start obeh razdalj Sky run bo ob 10. uri na Plaži Nočni teki so tudi na Go- na Krvavcu. Organizatorji so ŠD Divji zajci, Kranjska zimska renjskem zelo priljubljeni. tekaška liga, RTC Krvavec in Intersport. Predprijave potekajo Naslednji bo 3. junija, ko do 23. maja, prijave pa bodo možne tudi na dan prireditve. boste lahko tekli na prvem nočnem teku v Medvodah, Tekli bodo pod svobodnim soncem 17. junija bo Tek štirih mo- stov v Škofji Loki, najbolj Žirovnica – Tekaška serija Gorenjska, moj planet se bo konec množična pa bo očitno zno- tedna nadaljevala v Žirovnici, kjer bo v soboto, 20. maja, pote- va Nočna 10ka 8. julija na kal šesti Tek pod svobodnim soncem. Ob 9. uri bo start teka Bledu, kjer število tekačev za otroke, ob 10. uri pa za odrasle. Predprijave sprejemajo do štejejo v tisočih. Prijavljenih vključno 17. maja, prijave pa bodo možne tudi na dan prire- s plačano startnino je že se- ditve, če bodo še prosta mesta. Prijave za predšolske otroke Na startu nočnega teka v Kranju se je zbralo sto osemdeset tekačic in tekačev. daj skoraj 2400. niso potrebne. 14 Gorenjski glas [email protected] torek, 16. maja 2017

Za varnost kolesarjev Simon Šubic si jih preko območnih enot Uspel s tretjino zahtevka AVP lahko izposodijo šole, Kranj – Včeraj se je začela na- občinski SPV za usposablja- cionalna preventivna akcija nja, tečaje varnega kolesarje- Osem let po bombnem napadu na kranjsko policijsko stavbo, za kar sta bila neupravičeno obsojena za večjo varnost kolesarjev, nja itd. AVP je v letošnjem Kranjčana Stanko Radojević in Dejan Savić, je sodišče slednjemu prisodilo 46 tisoč evrov odškodnine. ki jo vodi Javna agencija RS letu podprla kar sedem pro- za varnost prometa (AVP) v jektov nevladnih organiza- Simon Šubic sodelovanju s policijo, mini- cij, ki so namenjeni izključ- dve leti zapora, soobtožene- strstvoma za infrastruktu- no kolesarjem, v skupni viši- mu Stanku Radojeviću pa je ro ter za izobraževanje, znani skoraj 15.000 evrov. Kranj – Okrožno sodišče v sodišče izreklo še za pol leta nost in šport, pridružujejo Tudi letos so ponovili in Kranju je pred kratkim del- višjo zaporno kazen. Sodbo pa se jim tudi nevladne or- nadgradili opazovanje kole- no ugodilo zahtevku 26-le- je višje sodišče z malenko- ganizacije. Z akcijo, ki bo po- sarjev v dejanskem prome- tnega Kranjčana Dejana Sa- stnim znižanjem kazni tudi tekala do 28. maja, želijo na tu, pripravili so informativ- vića, ki je od države terjal pla- potrdilo. Obramba je nato AVP še dodatno pozornost no zloženko S kolesom var- čilo 164.200 evrov odško- vložila zahtevo za varstvo za- posvetiti kolesarjem, ki spa- no v prometu in preventivni dnine zaradi neupravičene- konitosti, saj je ves čas zatr- dajo med ranljivejše udele- video na temo varnega kolega odvzema prostosti v traja- jevala, da sta obtožba in ka- žence v prometu. V času ak- sarjenja, ki ga lahko upora- nju 613 dni, potem ko je bila snejša obsodba temeljili na cije bodo policisti in občin- bljajo učitelji, predstavniki razveljavljena zaporna ka- nezakonito pridobljenih do- ski redarji izvajali poostren občinskih SPV in drugi za zen, ki mu jo je kranjsko so- kazih, ker je policija v svo- nadzor nad kolesarji in tudi izobraževanje in ozavešča- dišče izreklo zaradi domnev- ji evidenci nezakonito hra- vozniki motornih vozil. nje, dostopen pa je tudi šir- nega bombnega napada na nila Savićev DNK, ki ga je V okviru preventivne ak- ši javnosti na spletnih stra- kranjsko policijsko stavbo od njega pridobila v nekem cije bo AVP izvajala številne neh AVP. 15. maja 2009. Sodišče je to- drugem postopku, ko je bil preventivne dogodke na lo- V času akcije bodo med žniku prisodilo odškodnino Kranjčan še mladoleten, za kalni in nacionalni ravni, iz- drugim izvedli tudi številne v višini 46.200 evrov z za- nameček pa tedaj sploh ni vajajo tekmovanja Kaj veš o terenske akcije opozarjanja mudnimi obrestmi od 7. ja- bil pravnomočno obsojen. prometu, ki se bodo zaključi- in ozaveščanja kolesarjev nuarja 2016 naprej, zahte- Takšna hramba DNK je po la z državnim tekmovanjem na lokacijah, kjer se zadržu- vek v višini 118 tisoč evrov sodbi evropskega sodišča za Danes 26-letni Kranjčan Dejan Savić naj bi se preko 27. maja. Na preventivnih je veliko število kolesarjev. pa zavrnilo. Ker je Savić us- človekove pravice pomenila odvetnice Anke Kozamernik na sodbo kranjskega sodišča aktivnostih bodo razdelili Prek družbenega omrež- pel le z 28 odstotki svojega kršitev konvencije o člove- pritožil zaradi prenizko odmerjene odškodnine. / Foto: arhiv GG 500 zaščitnih kolesarskih če- ja Facebook bodo izvajali zahtevka, je dolžan državi kovih pravicah, je vztrajno lad, s katerimi želijo poveča- nagradna vprašanja, poveza- povrniti stroške postopka v zatrjevala Savićeva zagovor- ti njihovo uporabo med mla- na z varnim kolesarjenjem, višini 2273 evrov. Sodba ni pri določitvi višine odško- V odvetniški pisarni Csipö nica Anka Kozamernik. Vr- dostniki. Že lani so nakupili k sodelovanju pa bodo pova- pravnomočna; Savićeva od- dnine upoštevalo težo ka- in Kozamernik so pojasni- hovno sodišče je argumen- 11 spretnostnih poligonov, ki bili tudi srednje šole. vetnica Anka Kozamernik iz znivega dejanja, čas odvze- li, da prisojena odškodnina tom obrambe prisluhnilo, kranjske odvetniške pisarne ma prostosti, osebne oko- skupaj z zamudnimi obre- smiselno podobno sodbo pa Csipö in Kozamernik sicer liščine, medijsko odmev- stmi presega 51 tisoč evrov, je že pred tem izdalo ustav- Nevarna vožnja vinjenega voznika pritožbo napoveduje, na dr- nost zadeve, vpliv na njego- vendar pa z njo niso zado- no sodišče. Sodbo so tako žavnem pravobranilstvu pa vo zdravje in predobravna- voljni. »Po naši strokovni vrhovni sodniki razveljavili, Škofja Loka – Škofjeloški policisti so v petek ponoči obrav- se o njej še odločajo. vanost v kazenskih postop- oceni je treba vložiti pritož- iz sodnega spisa izločili vse navali voznika tovornega vozila, ki je med vožnjo iz Medvod Savić je v tožbi zahteval kih ter ugled, so razložili na bo, saj je prisojena odško- nezakonito pridobljene do- proti Škofji Loki na več mestih zelo ogrožal ostale udeležence, plačilo nepremoženjske državnem pravobranilstvu. dnina prenizka. Sodišče je kaze, zadevo pa vrnili prvo- saj naj bi vozil prehitro, po nasprotni strani ceste, zelo prebli- škode za prestane dušev- »Sodišče je pri tem kot bi- zmotno in nepopolno ugoto- stopenjskemu sodišču v po- zu desnemu robu in zelo nezanesljivo. Preizkus vinjenosti je ne bolečine in plačilo pre- stveno ugotovilo, da zaradi vilo dejansko stanje, bistve- novno odločanje. Do vno- pokazal, da je imel voznik v organizmu približno dva in pol moženjske škode zaradi iz- neupravičene obsodbe in s no kršilo določbe pravdne- vičnega sojenja nazadnje ni promila alkohola, poleg tega je bil brez veljavnega vozniškega gubljenega dobička. Okro- tem povezanim odvzemom ga postopka in zmotno upo- prišlo, saj je kranjsko tožil- dovoljenja. Izločili so ga iz prometa, vozilo pa zasegli. žna sodnica Jasna Levc Ur- prostosti niso tožeči stran- rabilo materialno pravo,« so stvo oktobra 2015 odstopilo šič mu je prisodila slabo tre- ki nastale nobene posledi- razložili. od nadaljnjega pregona. Danes javna dražba najdenih stvari tjino zahtevane odškodni- ce, ki bi bile hujše od pos- Savić je bil zaradi domnev- Odškodninski zahtevek je Kranj – Policijska uprava Kranj vabi na javno dražbo najdenih ne, od tega mu je dosodi- ledic, ki se redno (in ne le nega bombnega napada na vložil tudi Stanko Radojević, stvari, ki bo potekala danes na njenem dvorišču (vhod s Koro- la 36.600 evrov odškodni- izjemoma) pojavljajo v pri- zgradbo policijske upra- ki je za zapahi neupravičeno ške ceste). Ogled stvari bo od 10. do 11. ure, ko se bo dražba ne zaradi nepremoženjske meru neupravičene obsod- ve in postaje v Kranju na presedel dve leti in štiri me- začela. Seznam stvari je objavljen na spletni strani policije škode in 9.600 za premo- be oziroma odvzema pros- kranjskem okrožnem sodi- sece, sodišče pa zadeve še ni v zavihku Policijske uprave/PU Kranj/Sporočila za javnost. ženjsko škodo. Sodišče je tosti,« so poudarili. šču marca 2010 obsojen na obravnavalo. Ko se uresniči nočna mora gasilcev

Simon Šubic obravnavati kot posebnost. službe Kranj z gasilsko av- v tujini vemo, da ti skoraj Med okoli 220 stanovalci je tolestvijo. V dvournem reše- vedno zahtevajo več smrtnih Škofja Loka – Skoraj 150 ga- namreč kar precej takih, ki vanju so posredovalci poma- žrtev. Ti požari so torej za gasilcev, reševalcev in zdrav- potrebujejo pomoč pri giba- gali 94 osebam. Med njimi silce prava nočna mora.« nikov nujne medicinske nju, kar zelo otežuje njiho- je bilo 36 poškodovanih, od Po Štremfljevih besedah pomoči, policistov ter privo evakuacijo v primeru na- tega so bili štirje hudo ope- je vaja lepo uspela, saj so evi- padnikov Rdečega križa in stanka požara. Še posebej, čeni, trije lažje, deset je bilo dentirali kar nekaj pomanj- Civilne zaščite je v soboto če zagori ponoči, ko dežu- težje zastrupljenih z ogljiko- kljivosti v poteku intervenci- sodelovalo na obsežni vaji iz rata le dva zaposlena, je po- vim monoksidom, šestnajst je, ki pa jih bo možno odpra- gašenja in reševanja v Cen- udaril. Tudi sobotno vajo lažje. Med intervencijo je na- viti. »Zelo smo bili zadovolj- tru slepih, slabovidnih in so izvedli ob predpostavki, videzno prišlo tudi do hujše ni tudi s potekom komunika- starejših Škofja Loka. Na da je v 1. nadstropju zagore- prometne nesreče na cesti, v cije med gasilci, policisti in njej so preizkusili šest let lo nekaj pred 3. uro zjutraj, kateri se je ena oseba huje, nujno medicinsko pomočjo, star operativni načrt, ki ga prisotni medicinski sestri, dve pa lažje poškodovali. k čemur so zagotovo prispe- bodo na podlagi analize izve- ki sta tedaj oskrbovali ene- Čeprav v tokratnem scena- vale izkušnje iz zadnje veli- dene vaje zdaj osvežili in po ga od stanovalcev v četrtem riju vaje smrtne žrtve med ke reševalne vaje v predoru potrebi spremenili, je razlo- nadstropju, pa požara nis- stanovalci doma niso bile Sten,« je dejal. Na podlagi V primeru požara v Centru slepih, slabovidnih in starejših žil poveljnik Gasilskega pota takoj zaznali oziroma sta predvidene, pa takšni požari sobotnih izkušenj bodo ga- Škofja Loka bi bil posebej zahteven problem evakuacija veljstva Občine Škofja Loka Regijski center za obvešča- običajno terjajo tudi smrtne silci tudi predlagali dodaten težje gibljivih in negibljivih stanovalcev. / Foto: Simon Šubic Andrej Štremfelj. nje o požaru obvestili z za- žrtve, je pojasnil Andrej varnostni ukrep, namreč da Po Štremfljevih besedah mikom. Na poziv se je javi- Štremfelj. »Gasilci se najbolj bi požarni alarm v CSS, ki je bi tako zagotovili najhitrejši na požar takoj alarmirati je Center slepih, slabovidnih lo vseh osem gasilskih dru- bojimo ravno požarov v tako zdaj povezan le z nadzornim možen odziv gasilskih enot. vseh osem gasilskih društev in starejših tako kot vsi do- štev v občini, v pomoč se je specifičnih objektih, kot so sistemom varnostne službe, Poleg tega meni, da bi mora- v Škofji Loki, kar bi bistveno movi za starejše zelo speci- pripeljala tudi štiričlanska domovi za starejše, saj iz iz- povezali tudi z gasilskim sis- la zaradi specifičnosti objek- pospešilo evakuacijo stano- fičen objekt, ki ga je treba ekipa Gasilsko-reševalne kušenj iz podobnih požarov temom za alarmiranje, saj ta že ob najmanjšem sumu valcev iz objekta. Priloga Gorenjskega glasa 100 urednik: Miha.Naglič@siol.net

Stota številka Snovanj je v znamenju dveh obletnic: 150. obletnice rojstva slikarja Ivana Groharja (1867–1911) in 30. obletnice smrti kiparja Toneta Logonderja (1932–1987); dodajmo še tretjo: 110-letnico Groharjeve slike Sejalec (1907) … Stodesetletni Sejalec v stotih Snovanjih

Miha Naglič nje. Povezanost je pravzap- danes naslikati kmeta v tra- plodno obrodila. Informa- več odvisen od nje. Poza- rav obojestranska; šele s člo- ktorju, v ozadju pa tovarne cijska tehnologija kot pro- blja, da je njegova poveza- ajprej o sto- veškim delom, ki bo ople- v industrijski coni na Tra- stor, specifični ambient, in nost z njo »pravzaprav obo- tih Snovanjih. menitilo naravo, bo ta lah- ti? To sicer ni ravno »idea- njena personifikacija posta- jestranska«; da narava lah- Sto številk pri- ko plodno obrodila. Sejalec len spoj narave in človeka, neta eno … ko obrodi šele z njegovim loge za kulturo je tako moška figura, ki si ki živi v odvisnosti od nje«. Neka primerjava torej delom, ki jo oplodi. Narave v Gorenjskem je, ob pomoči narave, nade- Današnji človek živi bolj v je, a brez spolne dimenzi- ne jemlje več kot partneri- Nglasu ni kar tako. Izšla so la atribute plodnosti. Narava odvisnosti od tovarne kot je. V odnosu moža-sejalca ce, temveč kot sredstvo, ki sicer nekaj manj kot sto- kot prostor, specifični ambi- od narave, vse več pa nas in narave je ta še, v odno- ga lahko po mili volji izkori- krat, ker je bilo nekaj številk ent, in njena personifikacija dela tako, da sedimo pred su delavca/-ke z računalni- šča. Sodobni človek je mači- dvojnih, ena celo trojna (o postaneta eno.« računalniškim zaslonom. kom kakšne posebne eroti- stična figura, ki si naravo Ivanu Tavčarju, na 24 stra- Če bi še malo pretiravali, Današnji Sejalec bi bil torej ke ni. Ali pač? Podpisani je jemlje kot poligon svojega neh). Vendar je imela vsaka bi lahko zapisali celo, da gre podoba moža ali žene, ki ne vidim in tudi ne doživ- izživljanja, kot brezplačno številka osem strani, sku- za podobo človekovega spol- sedi pred računalnikom (ta ljam. Delavec/-ka za raču- kurbo-ugodnico, domišlja paj torej 800 strani časopis- nega odnosa z naravo. In se je njegova njiva), na mes- nalnikom je dvospolnik; je si, da je nad njo, z naravo ni nega formata. Če bi jih zve- hkrati vprašali, ali je kaj take- tu kozolca pa je računalniš- moška ali ženska figura, ki več eno. Pozablja, da narava zali v eno knjigo, bi dobili ga sto let pozneje sploh še ki zaslon. Če parafraziramo si je ob pomoči informacij- lahko obstane tudi brez nje- zajeten zvezek enciklope- mogoče? Znano je, da Gro- ugotovitev Nadje Zgonik, je ske tehnologije nadela atri- ga, obratno pa ni mogoče. dičnega formata in obse- harjeva slika ni nastala v to ta novi idealni spoj sodo- bute »plodnosti« (kreativ- Sejalca ni brez njive (brez ga. O tem, da so ta Snovan- naravi, ampak v ateljeju po bne tehnologije in človeka, nosti). Odnos je torej krea- kozolca bi še šlo). Danes nas ja že tretja pri Gorenjskem fotografiji Sejalca, ki jo/ga ki živi v odvisnosti od nje. tiven, kar manjka, je člove- Groharjev Sejalec opomin- glasu, sem pisal že dva- je že leta 1906 posnel »peti Povezanost je pravzaprav kov (spolni) odnos do nara- ja, da je z našim odnosom krat, v uvodniku prve števil- impresionist« Avgust Bert- obojestranska; šele s človeš- ve. Kako pa je danes s tem? do narave nekaj hudo naro- ke (2005) in v uvodniku ob hold na neki njivi blizu Ško- kim delom, ki bo oplemeni- Človek si domišlja, živi in be in ga moramo spremeni- desetletnici izhajanja. Zato fje Loke, »nekje med Pun- tilo tehnologijo, bo ta lahko dela tako, kot da ne bi bil ti. Sicer bo vse narobe. vsega tega ne bi ponavljal še gartom in Gostečami, s hri- enkrat. Ostanimo pri dovolj bom v ozadju«. »Fotografi- zgovornem dejstvu, da je to ja verjetno ni nastala po nak- že stota številka in da smo v ljučju med sprehodom, bolj Sejalca ni brez tretje snovali in izšli na 800 verjetno je, da gre za natan- straneh. čno razporeditev kompozi- njive (brez Groharjev Sejalec pa je sli- cije. Figura, pozicija in gib ka s posebno usodo, hkrati kmeta (ki naj bi bil v resnici kozolca bi še je tako rekoč usodna slika. domačin kolar) so natančno Kdo je ne pozna, tudi sam organizirani, premišljeni in šlo). Danes sem o njej že pisal. To je sli- izdelani, celotna kompozici- ka s programom, je meta- ja je svetlobno in gibno ura- nas Groharjev fora slovenstva. Sejalec je vnotežena. Leto kasneje je prispodoba naroda z upa- nastal tudi Groharjev Seja- Sejalec njem, naroda, ki seje, da bi lec (1907), ki se od Berthol- žel – svojo prihodnost. A naj dovega razlikuje pravzaprav opominja, da bo to le ena od možnih raz- samo po kozolcu, ki name- lag, naj vidi gledalec v njej, sto hriba stoji nekoliko zab- je z našim kar more in hoče. Pogledov risan v ozadju.« Tako foto- je zmeraj, kolikor hočete. grafova pravnukinja Marje- odnosom do Zadržimo se to pot pri tista Vozlič. tem, ki vidi v Sejalcu prispo- Grohar je torej neznane- narave nekaj dobo človekovega odnosa do mu sejalcu v ozadje nasli- narave. Za iztočnico vzemi- kal kozolec in tako sliko še hudo narobe mo naslednjo trditev umet- bolj poslovenil. Kozolce bi nostne zgodovinarke Nad- sto let pozneje na istem kra- in ga moramo je Zgonik: »Grohar je dal s ju gotovo še našli (v njih so Sejalcem slovenski umetno- namesto sena najbrž zlože- spremeniti. Sicer sti sliko, v kateri mu je uspel ne »bale«), sejalca pa prav idealen spoj narave in člo- gotovo nobenega več. Bi Foto: Narodna galerija bo vse narobe. veka, ki živi v odvisnosti od moral torej sodobni slikar Ivan Grohar, Sejalec, 1907 olje, platno, 108 cm x 120 cm, Moderna galerija, Ljubljana GORENJSKI GLAS 16 torek, 16. maja 2017

OBLETNICA

Groharja častimo kot malokoga, tako na Gorenjskem kot na Slovenskem. A ni bilo zmeraj tako, skozi življenje se je prebijal z mnogimi mukami, bilo je pravi pasijon, hude preizkušnje je preživljal tako v domači Sorici kot v Škofji Loki in Ljubljani … Poldrugo stoletje Ivana Groharja

Miha Naglič zimi, ko so zaradi velikega 17. leta služiti kot hlapec pri priporočil Jakopič, Grohar- jablana (1907), Štemarski vrt snega in zametov otroci iz okoliških kmetih, največ pri jev največji prijatelj do smr- (1907), Sejalec (1907), Jesen- b Groharje- Sp. in Zg. Sorice ter Sp. Danj Dolinarju in Matevžu v Dav- ti. Pri Ažbetu je spoznal še sko sonce (1908), Krompir vi 150-letni- domalega vsi ostali doma, v či. Vse dokler ga ni sprejel Jamo in Sternena, pozneje (1909), Črednik (1910). ci obudimo krpljih prišel vsak dan v šolo. za učenca mojster Štefan so vsi štirje slikali v okolici Dr. Izidor Cankar ga je kot najprej spo- Kazal je nenavadno nadarje- Bradaška; ta je bil doma iz Škofje Loke in tako zasnovali človeka označil takole: »Gro- min na nje- nost za risanje in ker je bil Lučin v Poljanski dolini, izu- »slovenski Barbizon«. Pose- har je bil nadpovprečno viso- Ogovo življenje in delo, pre- priden učenec, mu je učitelj čil se je Poljanah pri Štefanu bnega pomena za njegov las- ke rasti, suh, po obrazu kozav, berimo, kako ga je v besedah Pitamic z veseljem poma- Šubicu, se poročil z njego- tni slog je bilo v letih 1902– kodrastih rjavih las, kratke portretiral njegov sodobnik gal preko začetnih risarskih vo sorodnico Apolonijo Fer- 1904 intenzivno doživljan- špičaste brade, dobrodušen, in častilec Ivan Cankar, in težav s pomočjo tedanje Eic- lanovo in odprl lastno dela- je slikarskega načina, kakr- zaupljiv, zvest in radodaren, nazadnje povejmo še, kako hlerjeve zbirke za risanje. / vnico v Kranju. Od njega je šnega je prakticiral italijan- opore potreben, večinoma je umrl, po smrti pa kakor še Groharjev talent za risan- šel nadarjeni Soričan za kra- sko-švicarski slikar Giovan- molčeč, neroden v izražan- mnogi drugi slovenski ume- je je vzbudil zanimanje tudi tek čas k mojstru Milanesi- ni Segantini; tega je v sebi ju, zgovoren in vesel le v svoji tniki vstal v večno življenje … nekega potujočega slikarju v Zagreb in od tu 1888 k preoblikoval in mu dal svo- družbi, pevec, tipičen kmečki ja – rokodelca, ki je preno- vojakom. V karakteristiki so jo osebno noto. Vrhunec nje- fant, ki je tudi kot slikar doma Groharjevo življenje čeval v Groharjevi hiši. Naj- zapisali, da je »odkrit, vesel, gove ustvarjalnosti sodi v leta rad prijel za kmetsko delo in in delo brže je zvedel takrat – če ne pošten in trden značaj«, ki 1904–1910; 1904–1906 je se dobro počutil le na deželi, že prej – za svojega predni- na tovariše vpliva dobro. Za njegovo izvirno impresioni- z vsem srcem navezan na slo- »Ivan Grohar se je rodil 15. ka slikarja in kiparja – Iva- vojaške potrebe je izdeloval stično obdobje, 1906–1910 vensko zemljo.« junija 1867 kot gostačev sin na Groharja, doma istotako litografije, prišel v konflikte je impresionizem nadgra- v starem farovžu v Sp. Sori- v soriških hribih. Pri njem in dezertiral. Pobegnil je na dil z monumentalnimi sim- Pisatelj portretira slikarja ci št. 15. Njegov oče Andrej so se učili skoraj vsi takratni Beneško, namenjen v Bene- bolističnimi prizori. Njegova si je nekaj let pozneje zgra- podeželski podobarji, kakor tke na akademijo, pa se je tehnika je bilo olje, najraje je Groharja je že pred Izidor- dil lastno bajto v Zg. Sorici, v Matej Tomc, bratje Zajci in sam od sebe vrnil in se javil; imel žanrske motive, njego- jem »portretiral« njegov bra- Hejblarjih /das Heu = seno; poljanski slikar in kipar Šte- sodili so mu v Trstu in mu ve največje slike pa so impre- tranec Ivan Cankar. Prebe- der Heubauer = senar/, fan Šubic. Šubic se je že kot prisodili pet mesecev »težke sionistične krajine iz okoli- rimo, kar sledi. »Zunaj so kakor so po domače rekli. otrok učil pri mojstru Gro- ječe s hudimi poostritvami« ce Škofje Loke in alegorične se oglasili škornjasti, počas- Ta kraj zaradi oddaljenos- harju in sinovi tega moža so in podaljšanje roka še za eno upodobitve kmečkega dela. ni koraki, potrkalo je na duri ti ni bil všolan na enorazre- vsi do zadnjega izbrali sli- leto; odslužil je šele 1892. Če bi sestavljali Groharjevih in koj je vstopil v mojo izbo dnico v Sorici, ter za otroke karstvo za svoj poklic …« (A. Šolanje je nadaljeval na »top ten«, bi bil lahko časov- prijatelj, ki ga nisem videl že te samote in več oddaljenih Podbevšek) akademiji v Gradcu, tri leta, no razvrščeni seznam takle: dolgo dni. Neroden in plečat, vasi tedaj ni bilo treba obis- Kljub nadarjenosti je se vrnil v Sorico, 1898 pa Pomlad (1903), Macesen zelo visok človek je bil, upo- kavati šole. Vendar je Hej- moral mladi Grohar zara- odšel v München, v Ažbe- (1904), Škofja Loka v snegu gnil je široki tilnik, ko je sto- blarjev Janez tudi v najhujši di revščine vse do svojega tovo šolo. Ažbetu ga je (1905), Ajda (1905), Cvetoča pil čez prag. Obleko je imel hudo obnošeno, vso preozko in prekratko; iz rokavov so mu daleč štrlele močne in lopata- ste roke. Lica so bila koščena in kozava, sivopolta, globoko splahnela, neredko poraš- čena s kocinami nepočesane, rjavorumenkaste brade. Oči so bile v izglodane jame udrte, nekam motne, vodene, nedo- ločno sinje; ali malo je takih oči na svetu, kakor so bile njegove. Kdor bi se površno sre- Bil je res velika čal z njimi, bi se mu zdelo, da je videl oči otroka ter vso njih in osamljena toplo, veselo nedolžnost; pa če bi se ustavil ter pogledal figura, tragična na dno, bi ga bilo strah, strah bolečine, ki se je brez miru in v svoji enkratni, spanja prelivala tam, sama vase v večnih valovih, ker ni srčni in lačni imel, kamor bi se utolažena izlila; iz njenih mračnih valov slovenski usodi; je nemo in visoko strmel ran- jeni ponos, je z belimi očmi takega ga je buljila penastousta, neumrl- jiva skrb; in vendar je nad vso ubesedil Cankar, neizmerno bridkostjo mirno plaval sijaj verne udanosti, ta takšnega se je v ljubeznivi, komaj razločni, še v najtemnejšo noč trepetajoči podobi macesna sijaj, ki nikoli ne ugasne.« videl sam. Pogosto se zgodi, da dober Odkritje spomenika Ivanu Groharju v Sorici, 8. 11. 1981. Fotografijo hrani družina Logonder. / Foto: Loški muzej slikar portretira dobrega GORENJSKI GLAS 17 torek, 16. maja 2017

OBLETNICA

dokončal. 'Ivan, zdaj pojdeš črno kavo in jajcem. Prve dni v Italijo; uredi svoje posle in je bil še pri zavesti, potem se pripravi se hitro na pot, ker ga je prijemala agonija in je pomlad se že bliža.' Z nera- mnogo fantaziral. Jakopiču, zumnimi očmi me pogleda ki ga je obiskoval vsak dru- in s slabotnim glasom me gi dan, je pripovedoval o svo- začudeno vpraša: 'Kaj pra- jih načrtih. Ustvaril bo veli- viš? V Italijo pojdem? Saj ke slike, vse nekaj drugega, nimam denarja in nikdo mi kot so te, o katerih pravijo, da ga ne bo dal. To ni mogo- so najboljše. Dnevi in tedni če, to ni res!' – 'Prav gotovo so potekali in napočil je uso- boš šel! Deželni odbor ti da dni 19. april. Kakor bi vedel, podporo in pojdeš, kamor ti da se ne bosta več videla, se drago. Pa slab si – pojdi naj- je poslovil Jakopič od prijate- prej k zdravniku, da ti on kaj lja. Da, kmalu bo ozdravel! je nasvetuje; potem pa stori le prikimaval Groharju. V deže- hitro druga potrebna pota.' – li je že pomlad in v solnčni Solze upanja so se mu leske- Italiji mu bo še posebno lepo. tale v očeh, ko se je poslovil. Ponoči se je Grohar onesves- Jaz pa sem žalostno gledal za til in ob pol polnoči je izdih- njim. Kakor dozorel klas se nil.« (A. Podbevšek) je zibal, noge so se mu opo- Tako se je sklenilo življenje tekale. In slišal sem šumeti Ivan Groharja, enega največ- Groharjev spomenik v Sorici, avtor spomenika Tone Logonder / Foto: Gorazd Kavčič temne peroti Azraela.« ji slovenskih slikarjev vseh Tako se je Rihard Jakopič časov. Rodil se je 15. junija pisatelja. Manj pogosti, a nosil je tenko brado, ki je O Ivanu Groharju so seve- spominjal obiska prijatel- 1867 v Spodnji Sorici, umrl ne prav redki so primeri, da bila takrat kuštrava in koci- da pisali tudi drugi umetniki. ja Ivana Groharja, v začetku 19. aprila 1911 v Ljubljani. Za pisatelj oriše slikarja. Zelo nasta, ter dolge, povešene Monumentalno monografi- februarja 1911. In kak teden življenja je bil večini v nadle- redki pa taki, ko velik pisa- brke … Vstal je počasi, kakor jo z naslovom Ivan Grohar in pozneje je deželni odbor res go, po smrti so ga kovali v zve- telj opiše velikega slikarja. je bil velik in silen. Takrat podnaslovom Tragedija slo- odobril izčrpanemu Gro- zde. Njegove »velike slike« To se je zgodilo, ko je Ivan sem zapazil, da je bil oblečen venskega umetnika je že leta harju podporo v višini 2000 visijo vsepovsod, največ jih Cankar v črtici Jutranji gost kakor otrok, ki raste prehit- 1937 spisal pesnik in publi- kron in vse potrebne listine je v Narodni galeriji in Mes- (1916) »portretiral« Ivana ro iz svojih obnošenih cunj. cist Anton Podbevšek. Njego- za potovanje v Italijo. Ko je tnem muzeju v Ljubljani, ki Groharja, takšnega, kakr- Suknjič mu je bil preozek vo biografijo v obliki romana umetnik to zvedel, je bil sre- sta leta 1997 skupaj postavi- šnega je doživel ob njunih in prekratek, močna zape- je napisal pisatelj Janez Kaj- čen kot otrok. Pripravil se je la sijajno retrospektivo pod srečanjih na Dunaju v letih stja so mu štrlela daleč iz zer (Macesen 1978, 1988). za dolgo pot in se z vlakom pomenljivim naslovom Ivan 1903/1904. V črtici Menice rokavov, hlače so mu segale Ob veliki Groharjevi retro- (1914) je bil pisatelj v bese- komaj do gležnjev … Ko se je spektivi z naslovom Bodoč- dnem portretiranju slikar- nerodno in tiho nasmehnil, nost mora bit lepša sta jese- ja še bolj nadroben. »Prika- sem zapazil še nekaj posebni 1997 Narodna galerija in zal se je človek tako visok in nega. Imel je čudno ploščate Mestni muzej Ljubljana izda- postaven, da je moral na pra- ustnice, brezkrvne in počez la imeniten katalog. Podobo gu upogniti hrbet. Nekoliko razpokane. Take ustnice so slikarja samega poznamo s starejši in sila močnejši je bil verno znamenje, da človek fotografij, med avtorji sta tudi od mene, ali v pogledu svo- že dalj časa ni jedel, tri dni priznana fotografa, slikarjeva jih zvestih oči je bil mlajši, morda, kakor je pač natura sodobnika Avgust Berthold in bolj otroški in bolj zaupljiv. in humor … Mučenec naj- Fran Vesel. Ohranjena je nje- In v vsej tej otroški zauplji- večji med vsemi, kar jih je gova posmrtna maska. Nje- vosti je bila tiha, brezdanja kdaj trpelo in umrlo zara- gov avtoportret ni vrhunsko Groharjeve resnoba, kakor da bi pogle- di lepote svojega srca, Ivan delo. Njegov resnični avtopor- dal človek iz čolna v jeze- Grohar, ti spiš dolgo spanje. tret najdemo na sliki Mace- »velike slike« ro ter se prestrašil sam svo- Dal bi skrinjo cekinov, ko bi sen, 1904. Saj jo vsi pozna- je podobe, v globočino izgu- ti mogel reči le še eno samo mo: pogled na soriško gorsko so že dolgo bljene. Kozav je bil v lica, zvesto besedo!« pokrajino nad Heblarji, pred Nagrobnik Ivana Groharja na nekdanjem pokopališču njo pa v prvem planu in rav- Navje v Ljubljani / Foto: Gorazd Kavčič del slovenske no na sredi osrednji del deb- la in nekaj vej velikega in osa- odpeljal iz Škofje Loke v Lju- Grohar – Bodočnost mora ikonografije. mljenega macesna. S tem, da bljano. Tu je že zamenjal kro- biti lepša. Spomin nanj čas- se je podpisal ravno na deb- ne v lire, a bil je tako slab, da tijo tudi v rodni Sorici. Tu so Brez njih si lo, je dal avtor sam kar nara- ga je Jakopič pregovoril, naj mu 1981 postavili veličasten vnost vedeti, kdo je ta veliki gre najprej v bolnico na okre- spomenik in v začetku devet- slovenskega osamelec. To je on sam. Bil je vanje. »V bolnici so Groharja desetih prenovili njegovo roj- res velika in osamljena figura, odvedli v ozko sobico št. 30 v stno hišo. V nekdanjem sta- slikarstva še tragična v svoji enkratni, srčni II. nadstropju medicinskega rem župnišču je zdaj Grohar- in lačni slovenski usodi; take- oddelka s pogledom na šen- jeva spominska galerija, pod predstavljati ne ga ga je ubesedil Cankar, tak- tpetrsko cerkev. V tej sobici, njo etnografska zbirka, nad šnega se je v podobi macesna v katero je stopil z opoteka- njima prostori za likovno in moremo – kot videl sam. jočimi se koraki v Jakopiče- glasbeno delavnico … vem spremstvu 27. februar- Groharjeve »velike slike« si ne moremo Groharjeva smrt in ja 1911, mu je bilo usojeno, so že dolgo del slovenske iko- posmrtno življenje da sklene svoje bridko življe- nografije. Te si brez Maces- slovenske nje. Medtem ko so vsi vedeli, na in Sejalca, brez njegovih Obnovili smo glavne pote- ki so h Groharju prihajali, da vizij Pomladi, Ajde, Jesen- literature brez ze Groharjevega življenja in je ta mož, ki je ležal kot okost- skega sonca in Snežnega dela in s Cankarjem obudi- njak pred njimi, brez sijaja meteža v Škofji Loki še pred- Cankarjevih li njegov potret. Zdaj poglej- v očeh, neizogibno zapisan stavljati ne moremo – kot si mo še, kako je umrl. »Neke- skorajšnji smrti, je Grohar ne moremo slovenske litera- Podob iz sanj, ga dne, ko se je jel sneg tajati, upal, da bo v kratkem ozdra- ture brez Cankarjevih Podob pride Grohar k meni, izmu- vel. Vse njegove težave izvira- iz sanj, slovenske arhitektu- slovenske čen do smrti, noge so se mu jo iz bolezni v želodcu. Tega re brez Plečnikovih stvaritev šibile in osušeni čeljusti sta pa kmalu pozdravijo. Da ima po svetu in doma, slovenske arhitekture brez mu šklepetali od notran- jetiko in da ga nihče ne more glasbe brez Kogojevih Črnih jega mraza. In ko sem mu več rešiti, ni niti slutil. Ker mask … Je moral za življenja Plečnikovih Ivan Grohar, portret, fotografiral dr. Karol Mikuš, pogledal v njegove oči, spo- drugih jedi ni mogel prebav- toliko prestati prav zato, da znal sem, da je svoje delo že Kranj / Foto: Narodna galerija ljati, so ga hranili večinoma s bi živel večno? stvaritev … GORENJSKI GLAS 18 torek, 16. maja 2017

GALERIJA

Groharjevo 150-letnico počastimo z objavo cele galerije fotografij njegovih del, ki so nastala v »slovenskem Barbizonu« … Podobe iz slovenskega Barbizona

Miha Naglič Pavlovec je ta fenomen natančneje raziskal in ga je in kaj je »slo- časovno omejil na »tri leta venski Barbizon«? od 1904 do 1906, širše pa na Odgovor poišče- prvo desetletje 20. stoletja ... mo s pomočjo zdaj To je čas prijateljskih pove- že legendarnega zav in skupnih naporov za KAndreja Pavlovca (1929– osvojitev tehničnega načina 1995), ki so mu že za življe- 'slikanja svetlobe' in borb za nja rekli kar »poslednji loš- priznanje v sredini, ki jih ne ki graščak«. Danes bi rekli razume in jih odklanja. To direktor Loškega muzeja, je prava umetniška pomlad Andrej pa je bil več kot to. našega slikarstva, dobese- Po stroki je bil umetnostni dni ver sacrum naše sodo- zgodovinar in je tudi veliko bne umetnosti, kateri je bil pisal. Če bi kdo sestavil nje- žrtvovan kot najžlahtnej- govo bibliografijo, bi videli, ša mladika prav Ivan Gro-

Pot sejalca V Narodni galeriji (NG) bodo 15. junija predstavili projekt Pot sejalca, ki je del Evropske impresionistične poti. NG je že dve leti članica te poti; njen cilj je po-vezati kraje po Evropi, kjer so živeli in ustvarjali impresionistični slikarji in kjer hranijo njihova dela. Organizacija Eau & Lumiere s sedežem v Parizu v tem projektu povezuje že 29 muzejev in institucij v sedmih evropskih državah. Etapa po Sloveniji je v prvi fazi namenjena slikarju Ivanu Groharju (Škofja Loka, Sorica, Bohinj, Ko- privnik, Bled, Brezje, Ljubljana). Ivan Grohar, Macesen, 1904, olje, platno, 110 cm x 98 cm, Narodna galerija, Ljubljana. Gre za »kompozitno« krajino, sestavljeno iz delov dejanske soriške krajine. / Foto: Narodna galerija

da je največ likovnih ocen, har. Žariščnica slovenske- drugi razstavi, ki je okrepila stalno naselil v Škofji Loki. ukoreninjeno v prejšnjih napisanih pred razstavami ga impresionizma je okrog spoznanje mladih sloven- V okolici Škofje Loke je pos- časih. Čisti študij pokraji- ali ob njih. Mnoge je prebral, 1904/1906 v njegovem Bar- skih slikarjev, da ne morejo lej slikal naravo ter s svojimi ne v sami naravi in problem ko je razstave odpiral, druge bizonu – Škofji Loki; najde- sprejeti nikakršnega kom- deli izpodbijal veljavo vedu- optičnega pojava z zračnimi so bile tudi objavljene, naj- javnejši motor pa je bil Ivan promisa, se je Jakopič za tnemu slikarstvu, ki je bilo in svetlobnimi mikavnostmi Ostaja samo več na straneh Gorenjskega Grohar.« Pavlovec v nada- glasa; eden njegovih najbolj ljevanju pojasni, kako se je še vprašanje, tehtnih prispevkov k umet- zgodil prehod od roman- nostnozgodovinski stroki pa tičnega k realističnemu in ki smo si je, kolikor je meni poznano, od tega k impresionistične- razprava Škofja Loka – slo- mu načinu slikanja krajine. ga zastavili venski Barbizon, napisana Poudari vezno vlogo, ki jo ob stoti obletnici rojstva slo- je med slovenskimi slikar- že večkrat, venskega slikarja Riharda ji v tem oziru odigral Polja- Jakopiča, objavljena v Loš- nec Jurij Šubic, ko se je leta vendar nismo kih razgledih XVI (1969). 1882 odpravil v Normandijo V njej je najprej pojasnil, od »slikat naravo v naravi, por- nanj nikoli kod in od kdaj to laskavo poi- tretirat jo, bi mogli reči na menovanje. Pavlovec dom- njenem domu in ne v svoji zadovoljivo neva, da ga je prvi uporabil delavnici in se je tako zna- dr. France Mesesnel, ko je šel pred problemom svetlo- odgovorili: 1940 pisal o Mateju Sterne- be in barve ter se ga odločno nu: »Ko je poleti živel v devi- polotil. Naše realistično sli- Zakaj se je vse to ški prirodi svoje domovine, karstvo si na začetku svoje je Sternen slikal krajine in poti sploh ni moglo predsta- likovno razkošje portrete ter družil z drugimi vljati tako mogočnega pla- slovenskimi impresionisti, s zu luči in barv, kakršnega je dogajalo ravno katerimi ga je vezala sorod- Jurij ujel v sliki Pred lovom, nost umetniških teženj. Kot ki nosi pečat novih pleneris- v Škofji Loki in ostali je tudi on živel izven tičnih prizadevanj.« mesta /.../, odhajal na Gode- Če je bil Grohar »motor« njeni okolici? šče pri Škofji Loki in tako teh prizadevanj, je bil njih nadaljeval delovno tradicijo glava Jakopič, uda pa Jama Foto: Narodna galerija Genius loci? slovenskega Barbizona.« in Sternen. »Po ponesrečeni Ivan Grohar, Pomlad, 1903, olje, platno, 119,5 cm x 139 cm, Muzej in galerije mesta Ljubljane GORENJSKI GLAS 19 torek, 16. maja 2017

GALERIJA

»To je prava pomlad našega slikarstva, ver sacrum naše sodobne umetnosti, kateri je bil žrtvovan kot najžlahtnejša mladika prav Grohar. Žariščnica slovenskega impresionizma je okrog 1904/1906 v njegovem Ivan Grohar, Grabljice, 1902, olje, platno, 133,5 cm x 107,5 cm, Muzej in Ivan Grohar, Štemarski vrt, verjetno 1907, olje, platno, 55 cm x 44 cm, galerije mesta Ljubljane / Foto: Narodna galerija Narodna galerija, Ljubljana / Foto: Narodna galerija Barbizonu – je potiskal v ozadje morfolo- na katerem je igrala zloba ki je bila videti kot kapitula- Škofji Loki; gično, historično in žanrs- in zabitost v lepi harmoni- cija v banalnem boju s pub- ko vsebino krajine. Lepote, ji svoje melodije, zasledova- liko in pa tudi z umetnostno najdejavnejši ki so lastne kraju in same- lo slovenske umetnike pod- starino, je bilo dejanje veli- mu trenutku ustvarjanja, nevi in ponoči; ljudje so se čine in spoznanje višjega motor pa je bil je podajal brez izmišljenih čutili osebno užaljeni zara- pomena ...« Ostaja samo še idejnih primesi. Vse slikar- di produktov moderne ume- vprašanje, ki smo si ga zas- Ivan Grohar.« sko iskanje se je prevesilo v tnosti'.« tavili že večkrat, vendar nis- nekakšen program, ki mu Jakopičeva naselitev v mo nanj nikoli zadovoljivo (Andrej Pavlovec) je bilo izhodišče spoznan- Škofji Loki je bila torej epo- odgovorili: Zakaj se je vse je, da s sredstvi preteklosti halnega pomena. »Jako- to likovno razkošje dogajalo ne moremo več doseči tiste- pič je v zavesti svoje mlade ravno v Škofji Loki in njeni ga, kar slikarju veleva njego- pogumnosti zasanjal ideal- okolici? Genius loci? vo oko. Program je bil hkra- no slovensko umetnost in ti nujen in radikalen in je ob zbral okoli sebe svojo sku- P. S. Zahvaljujemo se Jakopičevem zorenju spoz- pino, na katero je Jakopičev Narodni galeriji v Ljublja- nanj o barvnih in tehničnih odhod na deželo sugestiv- ni in njenima sodelavka- posebnostih slikarstva tako no vplival. Kmalu sta v Ško- ma Živi Rogelj in Jassmi- preplašil občinstvo, da je po fji Loki slikala, kot že reče- ni Marijan, ki nam je prija- sodobnem poročilu 'spače- no, tudi Sternen in Grohar. zno posredovala kakovostne no lice slovenskega filistra, Pomen izselitve iz središča, posnetke Groharjevih del. Foto: Tihomir Pinter Ivan Grohar, Kmet iz Sorice, 1894, Loški muzej, Škofja Loka

Ivan Grohar, Zimsko jutro, 1905, olje, platno, 54 cm x 70 cm, Narodna galerija, Ljubljana. Ivan Grohar, Hribček, 1910, olje, platno, 50,3 cm x 74 cm, Narodna galerija, Ljubljana. Naslikano nekje v Stari Loki. / Foto: Narodna galerija Motiv iz okolice Škofje Loke. / Foto: Narodna galerija GORENJSKI GLAS 20 torek, 16. maja 2017

ZGODBA

V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava o kiparju Tonetu Logonderju in njegovem kipu slikarja Ivana Groharja v Sorici. Kot je marsikdaj trpka »umetniška«, je »trpel« tudi spomenik, preden je zares »zaživel«. Logonder in njegov Grohar

Igor Kavčič ki so prerasli vaško okolje in Denar je le počasi kapljal postali velikani slovenskega na račun za postavitev spo- bletnice, naj naroda, znani širom Evro- menika. Medtem ko so v doli- bodo javnega pe.« Da je Ivan Grohar eden ni pridno zbirali denar, pa z značaja in jih takih, zato se mora za grad- naslova republiške in občin- zato obeležu- njo spomenika zavzeti vsa ske kulture ni bilo posluha. je širša skup- Slovenija. »Dogaja se podobno, kot se Onost ali pa osebne, ki so lahko Nekoliko nenavadna je je Groharju dogajalo v življe- tudi zgolj intimnejše nara- bila ideja, kakšen naj bi ta nju. V domovini zanj ni bilo ve, so vedno razlog za obu- spomenik bil. V mislih so razumevanja, četudi mu je ditev spomina na človeka ali imeli »kip Sejalca, ki se mu tujina od Pariza do Budim- dogodek. Tudi oboje hkrati. izoblikuje glava Ivana Gro- pešte dajala priznanja.« V galeriji Ivana Groharja je harja«. Postava naj bi bila ta čas in še do zadnjega dne visoka za vsaj človeka in pol. Ne Sejalec, Grohar bo maja na ogled dokumentar- »S tem bi Grohar sam sebe na razstava z naslovom Spo- načrtoval kot moža, ki nosi Že od samega začetka je menik umetnosti in lepoti, seme in ga trosi v njivo slo- bila izdelava spomenika ki nekako povzema dve oble- venske kulture in umetnos- zaupana Tonetu Logonder- tnici, ki osvežujeta spomin ti.« Želja je bila, da bi bil kip ju, idejna zasnova ureditve na dva pomembna umetni- izdelan do septembra nasle- lokacije pa arhitektu Jože- ka, loška rojaka. Letos mine- dnje leto, ko naj bi obeleže- tu Kočevarju. Zamisel, da va 150 let od rojstva sloven- vali sedemdeseto obletnico bi avtorja spomenika izbrali skega impresionista Ivana slikarjeve smrti. prek javnega razpisa, ni pri- Groharja (1867–1911) in 30 Člani odbora so si razdelili šla v poštev, saj jim je že tako let od smrti akademskega naloge in se intenzivno loti- ali tako manjkalo denarja. kiparja Toneta Logonderja li zbiranja sredstev, ki so jih Logonderju so kasneje tudi (1932–1987). Kipar je slikar- prispevali domačini iz Sori- prepustili odločitev o podo- Denar je le ja upodobil dvakrat. Prvič je ce, delovne organizacije Sel- bi kipa. Umetniki in liko- Logonder pred natanko pet- Foto: arhiv družine Logonder ške doline, društva, šole in vna stroka seveda niso bili počasi kapljal desetimi leti izdelal Grohar- Logonder pri izdelavi osnutka za spomenik Ivanu Groharju druge ustanove. V odboru navdušeni nad predlogom jev portret, ta stoji v škofjelo- pa so bili precej razočarani odbora. Da je Sejalec že sam na račun za škem stanovanjskem nase- je prvič opravljal sprejemni Kot vedo povedati domačini, nad slabo odzivnostjo takra- po sebi umetnina in je ne gre lju, ki po slikarju nosi ime, izpit na Akademiji upoda- naj bi gostilničar Janko Pin- tne republiške kulturne potvarjati. postavitev drugič pa je izdelal impozan- bljajočih umetnosti v Ljub- tar v ta namen pred svojo skupnosti in Društva likov- Logonder se je z zasnovo ten spomenik, ki so ga leta ljani, leta 1954 pa izpit opra- gostilno odstranil žganjarno nih umetnikov Slovenije na spomenika sicer ukvarjal že spomenika. 1981 ob sedemdeseti oble- vil in se vpisal na akademijo, in prostor, obdan s kamnito njihovo akcijo. Tudi zato so dvajset let. Na zahtevo odbo- tnici smrti našemu prve- smer kiparstvo. Njegov pro- škarpo, namenil za spome- za podporo projektu k čast- ra je že leta 1980 predložil Medtem ko so mu impresionistu v spomin fesor in vzornik je bil prof. nik. Prav tako je bil postavit- nemu pokroviteljstvu pova- skice in prvi, manjši osnutek postavili njegovi rojaki v roj- Frančišek Smerdu, pri kate- vi doprsnega kipa odmerjen bili številne »osebnosti lju- kipa, po sprejetju naročila v dolini pridno stni Sorici. Monumentalna rem je diplomiral leta 1961 že prostor pred Groharjevo bljanskega kulturnega živ- julija 1981, pa še dva – enega figura Ivana Groharja v bro- z diplomskim delom Kmeč- rojstno hišo, vendar so si bili ljenja« (Miho Maleša, Boži- v človeški velikosti (1,80 m) zbirali denar, pa nu velja tudi za Logonderje- ka žena in teoretskim delom domačini složni, da si Gro- darja Jakca, Antona Ramov- ter enega v velikosti prihod- vo največje in daleč najbolj Od železove rude do kipar- har v domačem kraju zaslu- ša, Franceta Planino, Pavle- njega kipa (2,80 m) z vsemi pri republiški in prepoznavno ter hkrati rep- skih dlet, od gline do kamna. ži več kot le doprsni kip. Ide- ta Blaznika in druge). detajli, ki jih danes vsebuje rezentativno delo. Poveza- Med letoma 1964 in 1977 je ji nista bili realizirani in sta Rojaku Francetu Planini spomenik. Oba osnutka sta občinski kulturi va med obema umetnikoma poučeval na osnovni šoli v s postavitvijo zbirke Grohar- so v Ljubljano med drugim še ohranjena, manjšega hrana eni razstavi je torej več Gorenji vasi, leto dni je bil jevih mladostnih del, ki jo je sporočali: »Naprošamo in ni Groharjeva hiša v Sorici, ni bilo posluha. kot primerna, bila pa je tudi zaposlen kot kašer, kipar za župnik France Gačnik ure- vabimo Vas v krog zagovor- večjega pa Loški muzej. dober vzgib obsežnejšemu scenske elemente v gledali- dil v prostorih župnišča leta nikov in svetovalcev v Ljub- Kot preberemo v knjigi »Dogaja se zapisu o obeh možeh v pri- škem ateljeju Slovenskega 1960, za nekaj časa zamrli. ljani.« Da je prav v Ljubljani Kipar Tone Logonder avtor- čujočih Snovanjih Gorenj- narodnega gledališča v Lju- Vse dokler ni prišlo do zataknjeno, kar se spomeni- ja Dušana Komana se je podobno, kot skega glasa. Širši predstavi- bljani, nato pa je vse do svoje nove pobude Nika Žumra ka tiče. Slikarju akademiku avtor odločil za realistično tvi dokumentarne razstave, smrti poučeval likovno vzgo- iz Muzejskega društva Žele- Božidarju Jakcu so v iskanju koncipirano in le rahlo stili- se je Groharju ki zajema tako slikovni pri- jo na gimnaziji v Škofji Loki. zniki, ko je domače soriš- podpore za spomenik zapi- zirano upodobitev Grohar- kaz Logonderjevega ukvar- Logonder je avtor številnih ko Prosvetno društvo Ivan sali: »Po nasvetu vidnega ja, pri čemer je želel upodo- dogajalo v janja s kipom kot pričevan- javnih spomenikov na loš- Grohar idejo sprejelo za svo- kulturnega delavca si dovo- bljenca predstaviti v tipični ja o ozadju in organizacij- kem in drugod. Umrl je 19. jo. Pod vodstvom predsed- ljujemo napisati to pismo ... drži slikarjev, ki si pri delu življenju. V skih težavah lokalnih akter- septembra 1987 v prometni nika Marjana Peternelja so čutimo potrebo, da vas infor- na prostem pogosto z eno jev pri postavitvi kipa, sledi- nesreči na Koroškem. 20. marca 1980 oblikovali miramo o dosedanjih priza- roko zasenčijo oči, v dru- domovini jo še tri pripovedi njegovih Gradbeni odbor za postavi- devanjih. Pismu prilagamo gi pa držijo slikarsko pale- sodobnikov – sestrične, pla- to. V nobenem delu dneva V dolini dober, v Ljubljani tev Groharjevega spomeni- poročilo o tem, kaj je storje- ninskega kolega in kiparja, nega in kako si zamišljamo kipu sonce tako ne posije na zanj ni bilo slab odziv ka. Že na prvem sestanku so ki je pri njem nabiral svoje se dogovorili, da je »k delu javni spomenik.« Upajo, da oči. Menda je prav dvignjena razumevanja, prvo kiparsko znanje. Kot v uvodu razstave spo- treba pritegniti domačega bo njihovo pismo dobroho- roka Logonderju povzroča- Tone Logonder se je rodil roča umetnostna zgodovi- kiparja tovariša Logonder tno prečital in da ga z njim la nemalo težav, saj je razbi- četudi mu je 11. januarja leta 1932 v vasi narka, avtorica razstave Jana Toneta«. Oktobra istega leta niso vznejevoljili. Med dru- jala enotnost figure. Pri obli- Pevno pri Škofji Loki kot Fojkar iz Loškega muze- so v PD Ivan Grohar med gim so bili v odboru mnen- kovanju postave si je poma- tujina od Pariza edini sin Antonije Logon- ja, so se pobude za postavi- drugim zapisali: »Sorica je ja, da »se stopi v stik s tov. gal s fotografijami, za katere der. Leta 1948 se je vpisal tev spomenika Ivanu Gro- znana lepa hribovska vasi- Pepco Kardelj, ki je s pokoj- je poziral kar sam, Groharjev do Budimpešte na Srednjo šolo za umetno harju v Sorici med domači- ca v Selški dolini, ki priklepa nim Edvardom Kardeljem obraz pa je oblikoval po pred- obrt v Ljubljani in po zak- ni pojavljale že v preteklo- njene prebivalce in navdu- večkrat obiskovala Sorico z logi za spomenik iz leta 1967. dajala ljučenem petem letniku leta sti, prav tako tudi prvi pos- šuje turiste. Domačini so že njeno okolico ter je bila nad Ko je Odbor za postavitev 1953 diplomiral na graver- kusi uresničitve spominske- od nekdaj znani po mnogih lepotami tega kraja vedno spomenika Logonderju odo- priznanja.« skem oddelku. Še istega leta ga obeležja velikemu rojaku. talentiranih posameznikih, navdušena«. bril izdelavo kipa po predlogi GORENJSKI GLAS 21 torek, 16. maja 2017

ZGODBA

v človeški velikosti, se je lotil marmorni podstavek. Nas- po končani slovesnosti ostal izdelave končnega osnutka lednji dan je bilo vreme spet grenak priokus. Med vsemi za 2,80 metra visok bronast lepo in slovesnost je minila govorci prav nihče ni ome- spomenik. To je bilo težko v velikem slogu. Kot izvemo nil avtorja spomenika ali ga delo, saj je pri delu porabil na razstavi, na ogled je tudi povabil k besedi. V množi- več kot tisoč kilogramov gli- nekaj fotografij z dogodka, ci je tako ostal neopažen. ne in mavca. Pri izdelavi sta so bili med slavnostnimi Tega v vseh naslednjih letih Logonderju poleg znancev govorci umetnostni zgodo- ni pozabil. Kot je poveda- in prijateljev najbolj poma- vinar Nace Šumi, predsed- la Jana Fojkar, razstava se gala takrat še dijaka Metod nik Skupščine občine Škof- bo septembra selila tudi v Frlic in Janez Mravlja, ki ja Loka Viktor Žakelj, pred- Sorico, se Toneta Logonder- sta opravljala težaško delo sednik Prosvetnega druš- ja Ločani trideset let po nje- nametavanja gline na sko- tva Ivan Grohar Marjan Pet- govi smrti spominjajo v zelo raj tri metre visoko leseno in ernelj in načelnik oddelka pozitivnem smislu: »Razsta- železno ogrodje. Spomenik za kulturo, znanost in izo- va je odprta že več kot mesec je vlil priznani livar umetnin braževanje pri Centralnem dni in ogromno ljudi, ki so Andrej Kamšek iz Zgornje- komiteju Zveze komunistov ga poznali, prihaja sem v ga Kašlja pri Ljubljani. Slovenije Rado Jan. V kul- galerijo. Zelo radi podelijo Na fotografijah, za razsta- turnem programu so nas- svoje spomine nanj, pove- vo jih je odstopila kiparjeva topili recitator Polde Bibič, do kakšno zgodbo, duhovito družina, lahko vidimo avtor- Pihalni orkester Alpina Žiri, anekdoto iz njegovega življe- ja z osnutki kipa – od najma- Mešani pevski zbor Iskra nja, podoživijo skupne izle- njšega do tistega v človeški Železniki in pionirji pod- te v hribe, spominjajo se nje- velikosti in osnutka za ori- ružnične šole v Sorici. Med govih kipov in slik …« Tudi ginalni spomenik. Predsta- gosti so bili številni visoki sama se kiparja spominja vljeni so tudi nekateri načr- politični predstavniki, med kot dobrega prijatelja njene-

ti ureditve samega prostora njimi Mitja Ribičič, predse- ga očeta Marka. »Logonder Foto: arhiv družine Logonder za spomenik, ki jih je izdelal dnik Republiške konferen- je pogosto obiskoval očeta, ki Postavljanje spomenika 7. novembra 1981 v Sorici arhitekt Kočevar. ce Socialistične zveze delo- se je tudi ljubiteljsko ukvar- vnega ljudstva Slovenije, jal s slikanjem. Poznala sta se v hišo, me je vedno žgečkal, profesor. Posebej rad je imel Spregledani umetnik Pepca Kardelj, častna člani- še iz časov, ko je očetova dru- jaz pa sem tekla pred njim tiste, ki smo pokazali več ca Odbora za postavitev spo- žina živela na Loškem gra- v svojo sobo,« se spominja zanimanja za predmet, ki Spomenik so v Sorico pri- menika Ivanu Groharju, in du, kjer je imel Tone atelje. Fojkarjeva. ga je poučeval. Za vedno bo peljali 7. novembra 1981, Josip Vidmar, kulturnik in Kadar je prišel na obisk, sta Spomin na profesorja liko- ostalo v spominu njegovo torej dan pred slovesnostjo. član Predsedstva Socialisti- verjetno imela dolge večer- vne umetnosti na škofjeloš- navdušenje nad seminarsko Po daljšem obdobju lepega čne republike Slovenije, ki ne pogovore, jaz, takrat štiri- ki gimnaziji z začetka osem- nalogo o nadrealizmu kot vremena je udeležence akci- mu je pripadla čast odkritja leten deklič, pa sem se, ko je desetih let prejšnjega sto- smeri v likovni umetnosti, ki je presenetila snežna nevi- spomenika. pozvonil pri vratih, običajno letja imam tudi podpisani. sva jo kot ena redkih pri nje- hta, ki je močno oteževala Dogodek je bil odme- ravno odpravljala spat. In ko Tone Logonder je bil prije- govem predmetu izbrala in dovoz in namestitev kipa na ven, žal pa je Logonderju je veliki mož z bradico stopil ten in do dijakov prizanesljiv pripravila s sošolcem.

Metod Frlic, kipar in profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, Tonetov prijatelj in učenec Dal mi je kiparske osnove

Igor Kavčič Lahko rečem, da sem pri da je delal za druge kiparje, njem dobival kiparske osno- npr. Savinška, Tihca, Smer- ahko bi rekli, da sta ve, na ogled se mu nosil svo- duja, Kalina, in za njih klesal bila kiparska prije risbe in v korekturo svo- kamen, modeliral kipe – in da jatelja, čeprav se je je prve kiparske portrete,« bi raje več delal zase. »Iz nje- Metod šele izobra- se njunih druženj spomin- gove zgodbe sem se naučil, da ževal za poklic, ki ja Metod. »Njegova mama ko bom kipar, nikoli ne bom Lga je Tone takrat opravljal Tona in teta Johana, ki sta delal za druge. In tudi nisem. že več kot petindvajset let. živeli poleg ateljeja, sta mi Če sem sam dobil kiparsko »Ti mor'š it' na oblikoval- velikokrat postregli z ocvr- naročilo, pa sem se ga vedno. Tam imam poznane, ti timi jajci s slanino in ocvir- no lotil z vso resnostjo in še bom zrihtal,« je učitelj liko- ki. Kdaj sva s Tonetom spila danes je tako. Zdi se mi, da je vnega pouka Tone Logonder kak kozarec vina, uvedel pa Tonetu prav zato zmanjkalo v petem razredu na osnovni me je tudi v družabno življe- časa in energije za njegov las- »Večkrat sem šoli v Gorenji vasi namig- Foto: Igor Kavčič nje. Pokazal mi je svoja pril- tni umetniški razvoj in se, o nil in obljubil učencu Meto- Metod Frlic v svojem ateljeju v Ljubljani ob osnutku prejšnji jubljena lokala, Gajbo v Sta- tem sem prepričan, kot kipar se oglasil pri du Frlicu, ko je opazil nje- teden odkritega doprsnega kipa dr. Franceta Bučarja ri Loki in bife v Groharjevem ni uspel do konca realizira- gov risarski talent. Takrat še naselju, pripeljal pa me je ti. Imel je potencial za biti še njem, ko je delal ni mogel vedeti, da se bos- tečaj za učence zadnjih raz- fotografijo in kasneje med tudi v loško Združenje ume- boljši,« o prijatelju in prvem ta njuni poti pozneje še kri- redov osnovne šole. Čeprav študijem kiparstva na Aka- tnikov in seznanil s takrat že mentorju razmišlja danes male plastike žali, nazadnje tudi v duhov- sem bil leto mlajši, je v skupi- demiji za likovno umetnost uveljavljenimi umetniki.« uveljavljeni kipar Metod nem smislu, ko je prav Frlic no vzel tudi mene. Učili smo je Metod med tednom živel Kot je povedal, mu je mla- Frlic in Logonderja označuje iz mavca, modeliral njegov portret, s se oblikovanja materiala in pri sestri v Podlubniku. Le demu likovniku na začetku za preprostega človeka in zelo katerim so leta 2000 v Ško- modeliranja, spoznavali raz- streljaj od Logonderjevega poti s svojim pristopom vse- pozitivno osebnost. Ločani mu pomagal fji Loki odprli Alejo zname- lične tehnologije pri kipar- ateljeja v Stari Loki. »Večkrat lej dajal potrebno energijo in so ga imeli radi. »Na odkri- nitih Ločanov. skem delu, kako se pripra- sem se oglasil pri njem, ko zagon ter navdušenje za delo. tje Groharjevega spomeni- pri delu, ga Ob polletju leta 1977 je vi ogrodje za izdelavo kipa … je delal male plastike iz mav- »V kasnejših letnikih študija ka takrat nisem šel. Vprašal zapustil šolo, odšel v službo Če je bil prej moj vzornik lju- ca, mu pomagal pri delu, ga sva ta skoraj vsakodnevni stik me je, ali bom šel z njim. A spraševal to in v Ljubljano in kasneje za pro- biteljski kipar France Tavčar spraševal to in ono o kipars- izgubila, sva se pa še srečeva- mlad kot sem bil, sem mislil, fesorja na škofjeloško gim- iz Čabrač, sem na Logonder- tvu in se ob tem učil. Poma- la in tudi že izmenjevala raz- da mu bom bolj v napoto tam ono o kiparstvu nazijo. »Ko sem hodil v sed- jevih delavnicah dobil nove- gal sem mu, ko je delal kip lična mnenja.« Metod pove, gor, in nisem pomislil, da bi mi razred, je Marmor Hota- ga idola.« Kmečke žene v Podlubniku, da je prav zaradi slabih soci- mu s svojo prisotnostjo poka- in se ob tem vlje angažiral Logonderja, da V času šolanja na Sred- za Groharja sem mu poda- alnih razmer v mlajših letih zal predvsem spoštovanje do je vodil brezplačni kiparski nji šoli za oblikovanje in jal glino na konstrukcijo. moral služiti denar s tem, njega in njegovega dela.« učil.« GORENJSKI GLAS 22 torek, 16. maja 2017

SPOMINI

Vinko Hafner je bil Tonetov dolgoletni prijatelj, s katerim sta si delila dobro in slabo, najbolj pa uživala v gorah. Abonma v ateljeju

Igor Kavčič vrhove. Tak kot Vinko je bil dobivali pri Marti, v bifeju v tudi član Gorske reševalne Groharjevem naselju, vča- ore so bile nju- službe v Kranju. »Zelo ga je sih pa je prišel tudi na obisk na prva sku- potrla nesreča v Centralnih in sta modrovala pozno v pna točka in Alpah, ko je leta 1977 umrl noč. Da je bil Tone Logonder ob tem neko- dijak škofjeloške gimnazije. dober slikar, potrjuje tudi »Okrog 23. ure liko tudi smu- Tone je šel takrat zraven kot Hafner, in da je vedno govo- Gčarija. Delovala sta v Planin- eden od vodičev,« se tistih ril, da je bil Božidar Jakac tis- sva v Loki sedla skem društvu Škofja Loka in let spominja Vinko in doda- ti, ki ga ni pustil na študij sli- v Smučarskem klubu Tran- ja, da je bil Tone zelo pozi- karstva. V dnevni sobi je veli- na avtobus sturist (zdaj SK Alpetour). tiven človek, ki ni imel sov- ka slika, na kateri je motiv s »Veliko sva hodila skupaj v ražnikov, čeprav je znal kak- staro hišo, na mestu katere je »lumpar«, se gore. V letih, ko sem stano- šno stvar povedati tudi nara- Vinko zgradil novo, s Kara- val v mestu, sva se srečala na vnost. Bil je preprost človek vankami v ozadju. Tone mu odpeljala v placu, pa me je vprašal, ali in s podobnimi ljudmi se je jo je narisal ob vselitvi sredi naslednji dan kam grem, ali tudi najraje družil. Ljudje so sedemdesetih let. »Na sliki, Tržič in šla peš imam kaj v planu. Nič take- Foto: Igor Kavčič ga imeli zelo radi. Imel je ki sem jo pred leti dobil od ga, sem odgovoril. In sva šla Vinko Hafner z risbo, ki jo je 7. februarja 1950 narisal Tone dva nadimka – Ašenbrener znanca, piše Moja planinska do Doma pod v hribe. Ali pa ko je vozil zad- Logonder in jo naslovil Moja planinska oprema po plinskem gorilniku, ki je oprema in datum 7. 2. 1950. nji avtobus iz Ljubljane v bil tista leta v uporabi, ali pa Tone je nanjo narisal planin- Storžičem. Škofjo Loko, Kranj in naprej smo potem jedli paradižnik, - Krevsov Aci s skalami, jaz Kosobrin zaradi svoje zna- sko opremo, ki je bila za tiste v Tržič, tako imenovani lum- papriko in čebulo iz Francije z mešalcem, poleg pa še dr. čilne bradice. V koči na Lub- čase izjemna – poleg kvalite- Zbudila sva par. Okrog 23. ure sva v Loki in našo slanino,« o tem, kako France Štukl, Pavle Štajn- niku je bila dolgo časa obeše- tnih gojzarjev še klin, cepin, sedla na avtobus, se odpelja- Tone Logonder ni dosti kom- birt in najbrž še kdo. Ime- na njegova fotografija s pri- kladivo, ''štrik''. To potrjuje, oskrbnico, la v Tržič in šla peš do Doma pliciral in bil vedno priprav- li smo stalni abonma pri pisom Kosobrin. kako rad je imel hribe, da je pod Storžičem. Zbudila sva ljen, ko je bilo treba v gore, njem,« pripoveduje sogo- »Ko sem kupil avto, sva kljub revščini z delom še kot prespala v koči oskrbnico, prespala v koči in pripoveduje Vinko Hafner, vornik. Da so spet drugič veliko prepotovala skupaj. dijak uspel prihraniti denar se naslednji dan zgodaj zju- njegov sedem let mlajši pri- šli skupaj na izlet ali v gore. Večkrat sva šla v Zagreb, za tako opremo,« s ponosom in se naslednji traj odpravila na Storžič. Ko jatelj z Godešiča. Organiziral Skupaj so začeli pot prijatelj- kamor je v livarno Šeb svo- pove Vinko. Da je bil Tone sva nekoč z ženo nameravala je tudi pohode v gore v sosed- stva, v katero je sodilo deset je umetnine vozil vlivati v eden njegovih najboljših dan zgodaj na Špik in je Tone ravno pri- nji Avstrijo in Italijo. vrhov v Avstriji, Italiji in Slo- bron. Tudi Agato in Jurija so prijateljev. Na pogled neko- šel domov iz francoskih Alp, »Ko je Tone začel ureja- veniji, med njimi jih je bilo tam vlivali. Za Agato mu je liko boemski, sicer pa skro- zjutraj odpravila je samo rekel, da bi šel on ti atelje v Stari Loki, smo šest višjih kot Triglav. Da pozirala njegova žena Štef- men in preprost, nič bahaš- tudi in da ima še vse v nahrb- mu prijatelji priskočili na je bil vedno Tone tisti, ki je ka, za Jurija pa jaz,« doda- ki, ampak ravno nasprotno – na Storžič.« tniku spakirano. Na Špiku pomoč, dr. Franci Leben naštudiral varno pot na te ja Hafner. Da so se običajno prijazen do vseh.

Jelka Pavlovec je Tonetova sestrična. Poznala ga je od mladih let, bodisi kot sorodnica bodisi kot dobra družba za hojo v gore, ki jih je tako oboževal. V hribih se je sprostil

Igor Kavčič kmetiji,« pove sedem let hotel študirati slikarstvo, a mlajša Jelka Pavlovec, ki pa ni bil sprejet, pa se je potem onče, tako so mu je že pri petnajstih začela z odločil za študij kiparstva, pravili domači, je njim hoditi v hribe. Predsta- kar je bil nekako izhod v sili. rad zvonil. Z Jel- vljal jo je za sestro, Jelka pa »Ni bil preveč samozaves- kinim očetom in dodaja, da je bil velik ljubi- ten, zato se je včasih dal vpli- bratom je hodil telj gora in narave ob tem pa vati. In navsezadnje potem Tv ''turn'' v Staro Loko ali pa tudi dober poznavalec gor- z delom ni bil zadovoljen. Crngrob. Tudi tako se ga iz skih poti in vrhov. Hribi so Kako je trpel, ko je delal spo- njegovih mladih let spomi- ga sproščali, tam je bil vedno menik Agate in Jurija. Ni in »Kako je trpel, nja sestrična Jelka Pavlovec živahen, za vice, kot se reče. ni mu šlo. Takrat je imel ate- in pove, da sta se prek njega V tej prvini sta bila menda s lje še na gradu in je rekel, da ko je delal spoznala z možem Petrom. prijateljem alpinistom Jožo bo vse skupaj dol vrgel. Z »Pojdi z mano na predavan- Čopom neprekosljiva. Groharjem je bil bolj zado- spomenik Agate je planinskega društva, boš »Živel je z mamo Tono voljen, saj ga je dolgo prip- eno fejst babo spoznal,« o in dvema tetama, Johano in ravljal in se ni pustil vplivati in Jurija. Ni Tonetovem vabilu pove Jel- Mino. Lahko bi rekli, da je Jelka Pavlovec ob Logonderjevi mali plastiki z naslovom drugim. Škoda, ker ni nada- kin mož Peter Pavlovec, ki bil otrok vseh treh in so ga Kmečka žena / Foto: Igor Kavčič ljeval opusa ženskih figur, in ni mu šlo. je bodočo ženo še isti večer imele zelo rade in prav tako kot so bile Planšarica, Čip- pospremil do doma. »Veliko on njih. Ker so imeli slabe družabno srečališče. Tone je moral odkrivati sam.« Raje karica, Klepetulji iz sredine Takrat je imel je hodil k nam domov, saj sta bivanjske razmere, jim je bil zelo družaben in duhovit je imel običajne ljudi kot pa šestdesetih let.« bila sestra in brat njegovih starološki župnik Hribšek človek, a le v okolju, ki ga je tiste, ki so se ''nosili''. Tudi Tone Logonder je bil sve- atelje še na let. Ko se je konec tedna vra- za ugodno ceno prodal staro poznal. Rad je bil med ljud- sicer je bil po naravi skro- tel človek, menda pa je ved- čal iz Ljubljane, kjer je obis- župnijsko gospodarsko pos- mi. Imel je številne prijatelje men, nič domišljav, a hvale- no govoril, da ko bo toliko gradu in je rekel, koval Šolo za umetno obrt, je lopje, kjer so si uredili bival- in znance, zato jih je bil nje- žen, če so mu drugi prizna- star, kot je bil njegov oče, ko doma samo odložil oblačila ne prostore, Tone pa poleg gov atelje vedno poln. »Bil je li, da je nekaj opravil dobro. je umrl, bo s tega sveta odšel da bo vse skupaj v pranje in podaljšal do nas. tudi svoj kiparski in slikar- nežna duša, ki pa si jo moral Jelka pokaže kar nekaj tudi on. Preminul je v pro- Vedno nam je tudi poma- ski atelje,« pripoveduje Jel- spoznati, saj se je nekoliko Logonderjevih slik. Da je metni nesreči pri petinpet- dol vrgel.« gal pri delu na naši mali ka. Da je bil ta dostikrat tudi skrival za to mehkobo in si jo lepo slikal, izvem, in je tudi desetih. KRANJSKI LIONSI UPIHNILI DVAJSETO SVEČKO

Lions klub Kranj je konec tedna s slavnostno akademijo, podelitvijo priznanj in sproščenim druženjem po uradnem delu programa na Brdu pri Kranju proslavil svoj dvajseti rojstni dan. Kot že velikokrat je za vezni tekst s svojim žametnim glasom ponovno skrbela Slavica Bučan, glasbeni del slavnostnega večera pa so tokrat zaupali članu Slovenskega okteta tenoristu Janezu Trilerju.

Alenka Brun

lub je ob svečani obletnici izdal tudi Janez Triler brošuro, v kateri je skozi besedo, sliko sestankov cone pravzaprav ob jubileju še guverner Dis- in številke predsta- pogovarjali ravno o tem, trikta 129 Gregor Pajić ter Kvljeno, kako je klub deloval, pravi Matijaševič, in se odlo- kranjski župan Boštjan Tri- kaj je naredil v svojih dvaj- čili, da bo poslanstvo nove- lar, slavnostnega večera pa setih letih obstoja. Zabele- ga predsednika v nasled- so se udeležili tudi prvi vice- žene so izjave ustanovnih njem letu tudi, da bo posku- guverner in conski predsed- članov, razloženo poslans- šal narediti premik v smeri, nik Marko Gospodjinački ter tvo kluba oziroma poslans- da bi se klubi med seboj bolj predstavniki botrskega kluba tvo lionizma nasploh. povezali. »Se pa povezuje- LK Ljubljana. Lions klub (LK) Kranj je bil mo na slovenskem nivoju in Bil pa je to tudi večer, ko so formalno ustanovljen 9. maja sodelujemo v večjih skupnih se posameznikom v klubu 1977, uradno pa 22. novem- akcijah. Ena se tako priprav- zahvalili za njihovo delo. Tako bra istega leta s svečano zap- lja junija v Arboretumu Vol- sta za pet let in več dela pre- risego na prvem slavnost- čji Potok, konec maja pa je jela priznanje Marko Drino- nem plesu oziroma »char- namenjen obeležitvi 25-let- vec in Darja Delavec; za deset ter night«. Klub s sedežem v Ob slavnostnem večeru so se posameznikom zahvalili tudi za njihovo delo v klubu. nice lionizma v Sloveniji in in več Jože Veternik in Meri hotelu Kokra na Brdu je takrat Nekateri se zaradi drugih obveznosti podelitve žal niso mogli udeležiti. stoletnice v svetu.« Rozman Logar; za dvajset štel 27 članov, vendar se je že LK Kranj vsako leto tra- let pa Aleš Paternoster, Pet- v prvem letu število povečalo guverner Distrikta 129 in član letošnji predsednik Miros- dicionalno poskuša organi- er Marn, sedanji predsednik na 46. »Guiding lion«, men- LK Bled. lav Matijaševič, ki je kranj- zirati od štiri do pet večjih Miroslav Matijaševič, Blanka tor oziroma boter, LK Kranj Med ustanovnimi člani skim lionsom že predsedo- odmevnih dogodkov, kjer Farčnik, Vanda Pečjak in Ili- je bil Janez Bohorič, takrat LK Kranj pa je tudi njegov val, in to ravno v času, ko je gresta druženje in dobro- ja Bregar. Priznanja predse- klub praznoval deseto oble- delnost vedno z roko v roki. dnika LK Kranj pa so prejeli: tnico delovanja. Tokrat pa: Tudi tokrat je bil slovesni za izjemno delo v klubu so na »Člani so želeli, ker sem večer dobrodelen, saj je bila oder še enkrat poklicali Darjo eden od šestih še aktivnih donacija večera namenje- Delavec, za Plakat miru Alen- ustanovitvenih članov, da na nakupu belih palic za sle- ko Kotar, posebno zahvalo LK tudi letos prevzamem pred- po in slabovidno mladino. V Kranj za podporo klubu pa so sedovanje in in sem se odlo- jubilejnem letu so se nam- podelili lionu Zvonku Beliču čil, da to naredim.« reč odločili, da kupijo še vsaj iz LK Golf Bled. Iz guverner- Če pogleda v preteklost, dvajset belih palic in s tem jevih rok pa je kot spomin na opaža, da so se ljudje spre- pripomočkom pomagajo še dvajseto obletnico predsed- menili. Meni, da so se odtu- vsaj dvajsetim posamezni- nik LK Kranj Miroslav Mati- jili med seboj kot tudi od Predsednik LK Kranj kom pri samostojni orienta- jaševič prejel plaketo; je pa tega, če nekdo potrebuje Miroslav Matijaševič ciji in mobilnosti v notran- Pajić poskrbel še za simpati- pomoč. Včasih raje pogle- jem in zunanjem okolju. čni element dogajanja, ko je dajo stran, kot da se s prob- skupnih akcijah, medtem ko Darja Delavec je tokrat dobila dvoje priznanj. Za uspešnih lemom soočijo in ga začne- pravega povezovanja, druže- pet let in več v LK Kranj ji je priznanje izročil viceguverner in jo reševati. Tudi naši klubi nja med klubi ni ravno veli- conski predsednik Marko Gospodjinački. sicer sodelujejo pri različnih ko. So se pa na enem zadnjih

Guverner Distrikta 129 Gregor Pajić

O jubilejih, poslanstvu ter prisotne pod odrom pozval, pomembnosti lionizma za da se objamejo, saj je objem lokalno okolje, pa tudi širše pravzaprav njihov simbol. S smo ta večer slišali kar nekaj to gesto je v dvorano spustil besed. Poleg predsednika LK duha sproščenosti in že tako Kranj Matijaševiča sta klub prijetno slavnostno vzdušje je nagovorila in mu čestitala postalo še prijetnejše. 24 TOREK_16. 05. 2017

RUBRIKO MULARIJA ureja Mateja Rant. Pišite ji na [email protected].

OTROŠKA PERESA

Skrbimo za okolje Na šoli nas je obiskal gospod Janez Štalec iz Loške komuna- PISANO IN RAZGIBANO le. Na računalniku nam je pokazal o komunali in ločevanju odpadkov. Najprej smo se pogovarjali o ločevanju in reciklira- nju. Povedal je, da je bilo pred desetimi leti 56 odlagališč, letos V vrtcu Živ žav v Stražišču pri Kranju so pretekli četrtek pripravili njihovo tradicionalno zabavno in jih je samo še osem. Pokazal nam je posnetek reke iz Srbije, obenem poučno prireditev Veselo skozi mavrico. ki je tako onesnažena, da je iz plastenk nastal jez. Ogledali smo si posnetek, kako reciklirajo avto. Ste vedeli, da plastičnih Mateja Rant svetila, šivalne stroje in hiš- rokavic ne smeš dati med plastične odpadke? Odložimo jih ni pribor, Matevž Oman pa v navadne smeti. Loška komunala ima osem navadnih kami- je razstavil predmete, veza- onov, tri zabojnike in enega velikega šleparja. Ljubljanska vrtcu Živ žav vsa- ne na sitarsko obrt. Pred komunala pa ima sto navadnih kamionov. Eno najmanjših ko leto poskrbi- vhodom v vrtec je veliko odlagališč je veliko štiri hektarje. Izvedeli smo veliko novega. jo tudi za nefor- pozornosti pritegnil še sta- Pri ločevanju odpadkov se bomo še bolj potrudili. malno druženje rinski motor. Otroci pa so se Jakob Kavčič, 5. razred, PŠ Dražgoše otrok in njihovih lahko zabavali tudi ob otro- Vstaršev ter zaposlenih v vrt- ških igrah, ki so se jih igra- cu. Pretekli četrtek so se tako li že nekoč, kot so ristanc, PESMI MLADIH na igrišču vrtca odvijale šte- »koza klamf« ali guganje v vilne delavnice, skozi kate- blagu, in ustvarjali v delav- Telefon re je bilo mogoče spoznati nicah. Med drugim so izde- Vedno in le zate, tudi kulturno dediščino in lovali vetrnice, rože iz krep s tabo telefon. igre iz preteklosti. Dogaja- Otroci so navdušeno ustvarjali v delavnicah. papirja in punčke iz cunj ter Vedno in le zate, nje so nadgradili z razstavo oblikovali izdelke iz gline, boljši kot bonbon. starih predmetov, ki sta jih V eni od igralnic si je bilo poklicev, predvsem mizar- je dogajanje povzela orga- predstavljala Matevž Oman tako mogoče ogledati vrsto sko, tesarsko, čevljarsko nizacijska vodja vrtca Jan- Nekateri malo preveč ga uporabljajo, in Milan Hafnar. starih predmetov na temo in frizersko orodje, pa tudi ja Lelov. in na druge stvari pozabljajo. Nalepke in kakšen »smajli«, na ovitku za telefon Mladi novinarji na obisku lahko so lepi »detajli«. Našo časopisno hišo je pretekli četrtek obiskalo 32 učencev Ovitek telefon varuje, OŠ Stražišče, ki v letošnjem šolskem letu obiskujejo izbir- da se on ne poškoduje. na predmeta šolsko novinarstvo in obdelava gradiv. Šolsko novinarstvo si je sicer po besedah njihove mentorice Nine Zala, 11 let Gašperlin letos izbralo kar 45 učencev, ki sodelujejo tudi pri pripravi šolskega glasila Zgaga, ki vedno izide v začetku Zala, vse čestitke za tvoje pesmice, čisto vsaka, ki jo deliš junija. Letos smo tako eno skupino njihovih mladih novi- z nami, je lepa in zanimiva. In vedno sem jih vesela. Meta narjev že gostili na Gorenjskem glasu in kot je zatrdila Nina Pesmi pošljite na elektronski naslov Gašperlin, so se ob obisku zelo veliko naučili. »Spoznali so, da v časopisu ne sme biti praznine oziroma belin in zato so pesmi.mladih@gmail.com ali na naslov Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. se pri pripravi strani za šolsko glasilo zelo potrudili, da so jih

napolnili z besedili, slikami in fotografijami.« Foto: Tina Dokl

POTOVANJA  VINO  HRANA  DOGODIVŠČINE  MOŠKI  ŽENSKE  POTOVANJA  VINO  HRANA  ŽENSKE S KOLESOM OD ALP DO MORJA

Grega Flajnik eni strani pogled na dolino prenočišča v vasi Bukovica. pomembno mesto, že v času Soče, na drugi strani pogled Torej štirideset kilometrov rimskega cesarja Avgusta na Furlanijo v Italiji sta nas čistega kolesarskega užitka, postane glavno mesto pokra- okrat smo kole- spremljala vse do Gonjač v torej spusta za več kot tisoč jine, imenovane Venetia et sarjenje začeli na Goriških brdih, kjer smo se metrov nadmorske višine. Histria. Za naše kraje je imel Livške Ravne nad povzpeli na razgledni sto- Drugi dan smo se ob Soči pomembno vlogo za razvoj Kobaridom na lp, s katerega se prek Gori- spustili do Sredipolja in nap- krščanstva, saj so bili naši 1200 metrih nad- ških brd vidi vse do mor- rej proti Ogleju. Ogledali kraji vse do reke Drave pod Tmorske višine. Uživali smo ja. Po malici v Dobrovi smo smo si katedralo in se nav- njihovim vplivom. Habsbur- v spustu po poti, ki je vodila se spustili v Italijo in nato duševali nad lepimi mozai- žani so sedež škofije nato po gričih nad dolinami. Na prek Števerjana in Gorice do ki na njenih tleh. Oglej je bil prenesli v Gorico in s tem se

Najlepši pogled – Janezova kolesarska malica

je dokončno ustavil razvoj in Tretji dan smo najprej gle- vpliv Ogleja. Med ogledom dali v oblake in iskali sonce, bazilike nam je Janez pri a kazalo je bolj na dež. »Bo, mestnem pokopališču prip- kar bo,« smo si rekli in se ravil okusno malico. Nato je odpeljali proti najbolj sve- sledila lepa vožnja proti Gra- tlemu delu neba – Štanje- dežu. Kolesarska pot je spe- lu. Med kolesarjenjem nas ljana po nasipu nad morje občasno spremljal dež. A jem in je hkrati zadnji del to nas na poti ni ustavilo. V kolesarke poti Alpe Adria, Štanjelu nas je obsijalo son- ki povezuje Salzburg in Gra- ce in v Dutovljah, kjer je bil dež. Ob morju smo kolesarili cilj našega tokratnega kole- po naravnem rezervatu, kjer sarjenja, je bilo že pošteno se Soča izliva v morje. Pot je vroče. Tako smo zaključili bila večinoma ravninska, le tokratno pestro paleto razli- od Tržiča dalje se je pot zače- čnega vremena od sonca do la dvigovati proti Doberdobu dežja in okolja od alpskega Pripravljeni smo bili tudi na dež. in proti Gorici. do morskega. TOREK_16. 05. 2017 25 GLASOV ODER

KINOSPORED

NAJDALJŠI TEDEN KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER) LINHARTOVA DVORANA , RADOVLJICA Sreda, 17. 5. Torek, 16. 5. 18.10, 20.30 KRALJ ARTUR: 20.00 KOMEDIJA SOLZ V Kranju je v polnem teku triindvajseti festival Teden mladih. Glasbena ponudba najdaljšega tedna v letu LEGENDA O MEČU ostaja žanrsko raznovrstna, s kombinacijo uveljavljenih mednarodnih ter lokalnih perspektivnih zasedb. 17.40, 20.10 VARUHI GALAKSIJE, Sreda, 17. 5. 2. DEJANJE 20.00 KRALJ ARTUR: LEGENDA O MEČU, 3D Samo Lesjak 15.30, 17.10 DIP: RAZISKOVALEC GLOBIN, sinhro. Četrtek, 18. 5. 18.50 KAKO BITI LATINO LJUBIMEC 20.00 MIRNI ZALIV radicionalni mla- 20.45 HITRI IN DRZNI 8 dinski festival v 16.20 MALI ŠEF, sinhro. Petek, 19. 5. organizaciji akti- 15.20 LEPOTICA IN ZVER 18.00 AMERIŠKA LJUBICA vistov Kluba štu- 21.00 KRALJ ARTUR: LEGENDA O MEČU, 3D dentov Kranj CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ Ttudi letos z več kot štiride- Sobota, 20. 5. setimi glasbenimi, kulturni- Sreda, 17. 5. 17.00 MEDVED BAMSI IN ČAROVNIČINA 18.30, 21.00 KRALJ ARTUR: mi, športnimi in zabavnimi HČI, sinhro. LEGENDA O MEČU dogodki vabi na kranjske uli- 19.00 OSEBNA STILISTKA 17.30, 20.00 KRALJ ARTUR: ce (z bazo na Glavnem trgu), 21.00 AMERIŠKA LJUBICA LEGENDA O MEČU, 3D v prireditvene prostore – ter Pankerska DIY mentaliteta, prežeta s pozitivnimi vibracijami reggae glasbe, izžareva tudi 18.10, 20.50 VARUHI GALAKSIJE, Nedelja, 21. 5. seveda pred koncertne odre. z novega albuma Gatekeeper, ki so ga Raggalution v okviru Tedna mladih predstavili v 2. DEJANJE 17.00 MEDVED BAMSI IN ČAROVNIČINA Koncertno petkovo udar- soboto na Trainu. / Foto: Nejc Balantič 19.30 VARUHI GALAKSIJE, HČI, sinhro. no uverturo, nastop kamni- 2. DEJANJE, 3D 19.00 OSEBNA STILISTKA ških Matter, je dež pregnal v Smolar, medtem ko so na predstavljali domačini Rag- večeru nastopile domače 15.50, 17.40 DIP: RAZISKOVALEC 21.00 MAŠČEVANJE zavetje Klubara, ki ga je dan Trainu svoj izvrstni še pov- galution. Po včerajšnji mod- skupine Amalgam, Mora- GLOBIN, sinhro. Ponedeljek, 22. 5. kasneje obiskal večni Adi sem svež album Gatekeeper ni reviji so danes na festival- na in Srd, katerim se bo kot 15.40 KAKO BITI LATINO LJUBIMEC 18.00 NOVI MULC skem meniju med drugimi posebna gostja pridružila še 16.00 PASJI SMISEL ŽIVLJENJA 20.00 MAŠČEVANJE spopad komikov na Khislu, avstralska hard rock/heavy 18.00, 20.40 HITRI IN DRZNI 8 razstave mladih umetniških metal senzacija Mystery, ki 16.30 MALI ŠEF, sinhro. Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo ustvarjalcev v Layerjevi hiši predstavlja avstralski odgo- 15.30 MALI ŠEF, 3D, sinhro. pravico do spremembe programa. ter impro večer v Down Tow- vor na Metalsteel. Petek nu (celoten program festiva- bodo atrij Down Towna zase- la na spletni strani http:// dli čistokrvni lokalci: zased- GLEDALIŠKI SPORED tm17.ksk.si), sredin večer pa be Le Serpentine, Attic Mist bo postregel z nastopi mla- in Trifekta, v Klubaru pa bo PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ dih, perspektivnih skupin nastopil avstrijski rock/reg- v atriju Down Towna. Nas- gae kantavtor Rocky Leon. Četrtek, 18. maja topile bodo lokalne zased- Letošnji Teden mladih pa 20.00 Neil LaBute: RAZLOGI ZA SREČO (v dvorani PGK) be Crazy Neighbours, Wet bodo v soboto, 20. maja, spe- Cassette, Fuck The 5th in ktakularno na Bazenu skle- GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE Smetnaki – prav vse si upra- nili norveški elektro dvojec Novi KLG je s svojim alternativnim glasbenim programom vičeno zaslužijo podporo Lemaitre, vroči dalmatinski Sreda, 17. maja že dolgo vrsto let stalnica Tedna mladih. V sredo, 17. maja, obiskovalcev. hip-hoperji Dječaci in vse- 9.30 Svetlana Makarovič: COPRNICA ZOFKA bodo izvedli Festival neuveljavljenih skupin, na katerem bo V četrtek, 18. maja, bodo žanrski, energični Zasavci nastopila tudi zasedba Wet Cassette. / Foto: arhiv festivala na že tradicionalnem metal Koala Voice. sudoku_LAZJI_17_39 NALOGA LAŽJI SUDOKU Boštjan Gombač in Janez Dovč v Tržiškem muzeju 23 4 Tržič – Po kreativnem začetku novega cikla Glasbenih večerov 6427 v Tržiškem muzeju v petek, 19. maja, ob 20. uri v Pollakovem 356 salonu pričakujejo nastop Boštjana Gombača, letošnjega Pre- šernovega nagrajenca, ki obvlada neskončno inštrumentov, 56 1 23 svojo glasbo pa začini s humorjem in izjemno simpatičnim nastopom, ter Janeza Dovča, ki je mnenja, da obe njegovi lju- 27 bezni, glasbo in fiziko, povezujejo podobni zakoni. Vrhunska 18 2 65

glasbenika, ki ju poznamo kot solista in člana mnogih zasedb, Rešitev:

751649832

se bosta predstavila v zanimivi kombinaciji, ki bo s svojo virtuoz- 923781654

846235179 235

nostjo in hudomušnostjo predstavila slovensko ljudsko glasbo 187923465

392564718

v sodobnih in živih priredbah. Glasbenika sta razvila poseben 564817923 9714

478356291 občutek za kontrapunkt med danostjo različnih glasbenih tradi- 615492387

239178546 53

cij in svobodo osebnega izraza. Na koncu novega veka ne gre več sudoku_TEZJI_17_39REŠITEV sudoku_LAZJI_17_39 samo za renesančnost, temveč za resonančnost prostora – ne le NALOGA 53

TEŽJIsudoku_LAZJI_17_39 9714 za zvočnost, ampak za sozvočnost. Kot ambasadorja slovenske 235

SUDOKU 65 2 18 23 14 9

kulturne in naravne raznolikosti nastopata tudi na različnih festi- Ljudska glasba, ki zaživi v sodobnih priredbah: Boštjan 27

REŠITEV 23 1 56

valih in prireditvah v tujini, vse od Kitajske do Argentine. Gombač in Janez Dovč / Foto: arhiv organizatorja 356

6427 4 21

4 23

NALOG A 239178546 92sudoku_LAZJI_17_39 7 615492387 87 desetdnevna vremenska napoved tedenski koledar 478356291 86 71 vzhod zahod 564817923 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. 5. tor. Janez 5.28 20.29 15

16. 5. 17. 5. 18. 5. 19. 5. 20. 5. Rešitev: 712934568 392564718

17. 5. sre. Jošt 5.27 20.30 396582714 5 12

854761392

173425986 187923465

18. 5. čet. Erik 5.26 20.31 428697135

10/24 °C 10/23 °C 9/24 °C 10/23 °C 10/21 °C 569813247 39 1

981256473 19. 5. pet. Ivo 5.25 20.32 645379821 846235179

Nedelja Ponedeljek Torek Sreda Četrtek 237148659 7 34 6 20. 5. sob. Bernard 5.24 20.33 REŠITEV

21. 5. 22. 5. 23. 5. 24. 5. 25. 5. 923781654sudoku_TEZJI_17_39

46 34 7

1 Navodilo za reševanje:39 v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da 21. 5. ned. Feliks 5.23 20.35 sudoku_TEZJI_17_39

se ne bo 12 nobeno5 število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem 15 751649832

10/20 °C 10/20 °C 7/19 °C 8/20 °C 9/21 °C 22. 5. pon. Milan 5.22 20.36 izmed 71 odebeljenih86 devetih kvadratov. Sestavila: P. F.

REŠITEV87

27 92

21 4

31 9 14 23

NALOG A 237148659 sudoku_TEZJI_17_39 645379821 981256473 569813247 428697135 173425986 854761392 396582714 712934568 26 TOREK_16. 05. 2017 PRAZNOVANJA

Presenečenje za Majo Ko so se slovenski turistični novinarji vračali z že 43. GTM ROJSTNI DNEVI German Travel Mart – nemškega sejma, ki je namenjen tujim turističnim agentom in novinarjem in ga je letos med 7. in 9. majem gostil Nürenberg – so z voščilom, pes mijo Vse najboljše in šopkom cvetja, ki je v torek, 9. maja, SO SAMO ŠTEVILKE potoval vse od omenjenega nemškega mesta do Letališča Jožeta Pučnika v eni izmed promocijskih vrečk z nürnber škega sejma, resnično presenetili vodjo predstavništva Štirica z ničlo je samo številka, gremo naprej s polnimi jadri, so bile Slagjanove besede ob rezanju torte. Nemške turistične organizacije v Sloveniji Majo Horvat. Razmišljali so sicer, da bi ji voščili kar med letom, ko so se Miroslav Cvjetičanin Slagjan Paunovski je iz vračali iz Münchna v Slovenijo, pa so ugotovili, da bo več Makedonije v Slovenijo pri časa in prostora ob pristanku na domačem letališču. Ker šel zaradi dela, boljše službe, tovrstne geste ni pričakovala, saj se je popoldne že pre dor ga pozna, re možnosti napredka. Hitro je vesilo v večer, je bilo rojstnodnevno voščilo še toliko bolj če, da šteje štiri spoznal, da je sposoben več zanimivo – tudi za druge potnike, s katerimi smo skupaj deset let, občutek kot biti samo sezonski dela čakali na prtljago. pa daje, da je med vec, zato je kmalu ubral svo nami že sto let. Sla jo pot. Med podjetniki se dob Kgjan Paunovski, prijatelji ga ro znašel. Tu je treba napisa ljubkovalno kličejo Sladki. ti, da je ljubezen s Sašo Doli To so tisti, ki ga videvajo le na nar z Orehka premagala vse vikendu v Pineti pri Novigra dotedanje ovire. Nista se du, kjer ima družina Paunov poročila, kar jima, bolj nje ski svojo prikolico in tam pre mu kot Saši, zamerijo pri življa skoraj vse svoje proste jatelji, a sta si ustvarila kras dni. Slagjan pa proste dne no družino s hčerko Nino in ve lahko hitro prešteje: jih sinom Luko na čelu. Živijo skoraj ni. Tako je to, če vodiš na Orehku, kjer zidajo tudi dve podjetji, ki skupaj štejeta novo hišo. krepko čez sto delavcev. On Slagjan je strastni moto to zmore. Za zdaj, kot pravi, rist, jadralec in zelo dober ima energije dovolj, čuti pa prijatelj. Svojo štiridesetle tudi odgovornost do zaposle tnico je preživel med prija nih, zato postanka in obstan telji, med najbližjimi, v Grill Novorojenčki ka ne sme biti. restavraciji Center v Kranju. Slavljenec v peto desetletje vstopa pripravljen. Minuli teden se je v Kranju rodilo 24 novorojenčkov, od tega 11 deklic in 13 dečkov. Najlažja je bila deklica, ki je tehtala 2790 gramov, najtežji pa je bil deček, ki se mu je kazalec na tehtnici ustavil pri 4040 gramih. Na Jesenicah Mladoporočenci Poroke, rojstva, obletnice, nam tokrat ni uspelo nikogar priklicati k telefonu, da bi V soboto, 1. aprila 2017, sta se na Jesenicah poročila Loren nam povedal število pri njih rojenih otrok. Povirk in Tina Pogačnik. Dne 5. maja 2017 sta se na Ble- du poročila Gregor King in Špela Slemc, 6. maja 2017 pa zabave ... so se poročili: na Bledu: Almir Ličina in Irma Jagurdžija, Delite osebno srečo z bralci Janez Marinčič in Darja Kleva Gačnik, Gašper Finžgar in in vaše predloge sporočite TANJIN KOTIČEK Alma Nuhović ter Matej Praznik in Nina Bešić; v Radovlji- Alenki Brun po e-pošti: ci: Andrej Lap in Tina Šparovec ter Tadej Šivic in Barbara [email protected] Vrevc; v Dvorski vasi Roman Božič in Manja Cegnar; v ali po telefonu: 041/699 005. Škofji Loki Valentin Šolar in Petra Potočnik; na Soriški pla- Presenetite, razveselite, dodajte ŠOLA VEDEŽEVANJA IZ nini Dominik Slabe in Helena Pintar; pri Svetem Duhu pa piko na i dogodkom z objavo Jaka Turk in Štefka Trček Turk. v Gorenjskem glasu.

CIGANSKIH KART www.gorenjskiglas.si

Bralka pod šifro Vijolica si je izbrala šest kart: Težave, Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Ljubezen, Sodnik, Neiskre TANJA ODGOVARJA Naročniki Gorenjskega glasa, izkoristite popust nost, Hiša in Sreča, zanima v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite

jo zdravje. Že takoj po prvi [email protected] www.gorenjskiglas.si Tanjo na tel. št.: 040 514 975 karti vidimo, da so res težave pri zdravju in da je potreben obisk pri zdravniku. Morda »Orhideja« nost za dodatno delo, ki bo jate, izogibate prepirom, kar vam pove, da razmišljate pra nam je karta Ljubezen tukaj šata pogovore in neki trud, Zanima me denar. Kako bo zelo dobro plačano. Ljubezen je samo zatišje pred nevihto, vilno in da zato ni z vami nič nejasna, ker bralka sprašuje da vse skupaj obstane, a to s šolo mlajšega sina? Kdaj se vas še čaka – takrat, ko boste ampak da na glas rečete, da se narobe. Vajin odnos že dolgo za zdravje, a v tem primeru je veliko premalo. Tudi tretja bom vselila v novo hišo? Ali najmanj pričakovali. Sin bo v tako ne greste več. Saj če sami časa stoji na mrtvi točki, in pomeni, da je oseba žalostna oseba, ki nekako pomaga pri bom imela kdaj toliko denar- šoli zelo uspešen. Želim vam sebe nimate radi, kdo vas bo kot vidim, nihče od vaju nima v ljubezni in da je izvor zdrav vsej zadevi, je neuspešna. ja, da bom lahko normalno vse dobro. potem imel. Da se vam karko ne želje ne volje kaj narediti, stvenih težav tudi v tem. Se Ljubosumje nam razkrije živela, brez skrbi na jutrišnji li spremeni, morate zavestno da bi se to spremenilo. Živi pravi psihičen. V karti Neis še tretjo osebo, ki je v tem dan? Kaj pa moja ljubezen, ali »Strelka« priti do zaključkov, naredi ta eden mimo drugega in krenost vidimo zdravila, in odnosu, lahko iz moške ali sploh lahko imam še upanje? Ne najdem več poti naprej. V dober načrt in začeti hoditi tako minevajo dnevi. Konec ker je karta Hiša, je skoraj ženske strani. Dela razdor. Marsikdo si ne more vsega domu je stalen prepiru in ni proti cilju, pa čeprav s kratki leta boste imeli možnost, da gotovo, da bo treba kakšen Zadnja karta Otrok prinaša privoščiti. Pa naj bo to zara konca in kraja težav, jaz pa mi koraki. Za vsakim dežjem temu naredite konec, a kot že dan ostati v bolnišnici na same lepe spremembe, sko di premalo denarja ali pa rešujem, kar se reševati sploh posije sonce, le verjeti je treba veste, je vse odvisno od vas. preiskavah, kar pa je vseka raj gotovo z novo osebo, ki iz kakega drugega razloga. da. Tudi v službi nisem zado- v to in tudi kaj narediti samo Vprašajte se, ali si želite še kor dobro. Sreča nam pove, pride nepričakovano na pot. Vendar vsak od nas vidi samo voljna. Kako naprej? zase. Imejte se radi! Srečno. naprej tako živeti in nič nare da se vse dobro uredi. Pod Na koncu bo vse dobro, če samega sebe. Vsak hiti naprej Preutrujeni, preobremenjeni diti, da bi bili srečni. Za srečo šifro Mornar imamo vpra še ni dobro, pomeni, da še ni in se bori po svojih močeh. Že s seboj in drugimi, naveliča »Zvonček« ni nikoli prepozno in naj vam šanje za ljubezen in karte konec. Na naslov tanja.70@ predolgo časa imate finan ni, brez upanja, da bi bilo kdaj Zanima me moj zakon, ki že to ne bo za izgovor. Ko nare Neiskrenost, Izguba, Ljubo hotmail.com ali na Gorenjski čno krizo in zato sploh ne bolje. To je vaše trenutno sta dolgo škriplje, pa moje zdravje dite spremembe v svojem sumje, Duhovnik, Otrok. V glas s pripisom ''šola vede upate upati na boljše čase. A nje, a dolgo več tako ne boste in ali bo starejša hči sprejeta življenju, se vam zdravstve tem odnosu je veliko laži ali ževanja'' in svojo šifro poš ti časi, boljši namreč, se vam zmogli. Čakati, kdo vse bi vam na želeno fakulteto ter ali se je no stanje skoraj v trenutku pa pač stvari, ki se ne pove ljite tri, pet ali sedem polju obetajo že v bližnji prihodno pomagal, da se kolo sreče prav odločila. Zahvaljujem se izboljša. Hči bo sprejeta tja, jo in se zamolčijo. Sicer so bnih kart ali pa karte za druge sti. Ne obljubljam, da boste obrne vam v korist, je daleč za odgovore. kamor si želi. Njena odločitev možne dobre rešitve, vendar sisteme, ki ste jih že do sedaj čez noč obogateli, a bo precej premalo. Vprašajte se, kaj lah Glede zakona poznate vse je bila pravilna. Naredite si lep jih nobena stran noče videti. spoznali. drugače. Prej kot v roku ene ko naredite vi sami za svojo odgovore, potrebujete le po jutrišnji in vse naslednje dni. Izguba in Duhovnik prina Srečno! Vedeževalka Tanja ga meseca boste dobili mož srečo. In to ni to, da se prilaga trditev, potrditev nekoga, ki Lep pozdrav. TOREK_16. 05. 2017 27 NAGRADNA KRIŽANKA

www.volkswagen.si All inclusive! Servisiranje in zavarovanje prvih 6 let!**

Privlačna ponudba financiranja. Preverite All inclusive ponudbo vozil Volkswagen z vključenim servisiranjem in zavarovanjem prvih 6 let** in 6 letnim jamstvom. Zdaj že od 132 EUR/mesec* dalje. Več o ponudbi pri pooblaščenih prodajalcih vozil Volkswagen in na www.volkswagen.si.

Emisije CO2: 180−82 g/km. Kombinirana poraba goriva: 7,9−3,4 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX: 0,0033−0,0037 g/km. Število delcev: 0,0 099− 0 x 1011. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega

zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Akcija „All inclusive/Vključuje vse“ velja za fizične osebe in velja v primeru sklenjenega financiranja vozila preko družbe Porsche Leasing SLO d.o.o., ki je del skupine Porsche Finance Group Slovenia. Akcija ne velja za električna in hibridna vozila. Več na www.porscheleasing.si. *Informativni izračun velja v primeru sklenitve pogodbe o finančnem leasingu, servisiranju in zavarovanju vozila pri Porsche Leasing SLO d.o.o. firma za leasing, Ljubljana pod pogoji, ki so razvidni iz ponudbe na strani www.volkswagen.si in www.porscheleasing.si. **Servisiranje vozila se za prvih 6 let oz. do prevoženih 90.000 km obračuna 1 EUR/mesec in vključuje redne servise skladno z navodili proizvajalca vozila (zamenjava motornega olja, filtrov, ipd.) ter zavorne tekočine. Pogodba za Finančni leasing, servis in zavarovanje vsebuje tudi stroške servisa in zavarovanja. Akcija traja do 30. 06. 2017. Slike so simbolne.

VWoglasDealer_Financiranje_2017_210x297.indd 1 13/04/2017 13:29

1. nagrada: enodnevna uporaba Avtohiša Vrtač, d. o. o., Kranj avtomobila VW GOLF 2. nagrada: enodnevna uporaba avtomobila VW POLO Delavska cesta 4, 4000 Kranj I Tel.: 04 27 00 200 3. nagrada: poklanja Gorenjski glas www.avtohisavrtac.si R e š i t v e k r i ž a n k e ( g e s l o , s e s t a v l j e n o i z č r k z o š t e vilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošlji te do srede, 31. maja 2017, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Blei we iso vi cesti 4. 28 TOREK_16. 05. 2017 DRUŽABNA KRONIKA GORENJSKI KARPO VRTIMO GLOBUS Portugalska balada osvojila Evrovizijo

Karpo najdemo v grški mitologiji. To je tudi moško ime, tako so poimenovali tudi Jupitrovo luno, ki Zmagovalec 62. evrovizijskega tekmo- so jo odkrili februarja 2003. Karpo pa je tudi jadrnica, ki se bo junija z istoimensko ekipo gorenjskih vanja, ki je potekalo v Ukrajini, je postal predstavnik Portugalske, osemindvaj- zaljubljencev v jadranje udeležila svetovnega prvenstva v jadranju ORC Worlds Trieste 2017. setletni Salvador Sobral. Ta je s pesmijo Amar Pelos Dois svoji državi priboril prvo zmago v zgodovini tekmovanja. Alenka Brun odhajata dve posadki: Taia zalivu,« razloži Dušan Uše- Cresu. Zasedli so 36. mes- 2 in Karpo, ki se je odločila, ničnik, ki drugače na morju to med 136 ekipami, kar je Umirjena pesem, pod katero se je kot avtorica podpisala da svojo regatno ekipo pred- preživi na leto od sto do sto odličen rezultat za amater- njegova sestra Luisa, je prepričala tako strokovno žirijo imon Savski, Igor stavi v priljubljeni Panora- petdeset dni, tako da smo se sko ekipo, saj je na takem kot tudi evropske poslušalce. Drugo mesto je zasedla Bol- Eršte, Gregor mi Stara pošta v Kranju, na pošalili, če bo na stara leta svetovnem prvenstvu veliko garija, tretje pa Moldavija. Naš predstavnik Omar Naber Šivic, Marko Tre- dogodku, kjer smo spozna- živel na barki. profesionalnih ekip, katerih se je častno poslovil v polfinalu. bec, Oton in Aleš li tudi rdečo in belo žlaht- Na začetku jih je vodil letni proračun je lahko izje- Hafner, Mitja no kapljico posestva Monte entuziazem, potem se je mno visok – milijon in več. Kate Hudson ima novega SHerak, Matjaž Beguš, Gre- Rosso. S tem so se jadralci razvila posebna ljubezen, Tega denarja karpovci seve- gor Štefe, Tadej in Dušan nekako želeli zahvaliti tudi strast. »In če smo morali da nimajo, se pa trudijo po Igralka Kate Hudson (38), ki so ji še pred Ušeničnik so imena regatne vsem svojim dosedanjim izbrati neko zasvojenost, je svojih najboljših zmožno- kratkim pripisovali razmerje z Bradom ekipe Karpo, ki bo poskuša- sponzorjem in morda spo- jadralstvo prava pot,« se nas- stih, da se lahko udeležijo Pittom, je na premieri filma Snatched la na svetovnem prvenstvu v znali tudi kakšnega novega. meje. V Jadranskem mor- tovrstnih, višje rangiranih predstavila svojega novega, pravega fan- Trstu doseči najboljši rezul- »Svetovno prvenstvo bo ju jih poznajo in tu spada- tekmovanj. ta, glasbenika Dannyja Fujikawo. Kate, tat. Vodja ekipe je Dušan potekalo v Trstu, v Tržaš- jo v sam vrh jadralskih ekip. Fantje prihajajo večinoma ki ima dva sinova z dvema rokerjema iz Ušeničnik, ki je letos marca kem zalivu, konkretno v »Smo že stari mački regat- iz Gorenjske, njihova zna- prejšnjih zvez, je v zvezi z Dannyjem od marca. »Vedno postal tudi predsednik Jad- Muggi (Milje) med 30. juni- nega polja.« čilnost pa je, da so izjemno sem jo podpiral. Kate izbira dobre može,« je povedal oče ralnega kluba Loka Timing jem in 8. julijem. Vse se bo Tokat se bodo svetovne- natančni jadralci. »Ne dopu- Kurt Russell, mami Goldie Hawn pa je dodala: »On je Škofja Loka, znotraj katerega dogajalo v Porto San Rocco ga prvenstva udeležili dru- ščamo niti centimetra na super, zelo poseben moški.« najdemo tudi ekipo Karpo. (pristanišču sv. Roka). Plovi gič. Prvič so se ga pred pet- regatnem polju in zato nas Sicer na svetovno prvenstvo bodo potekali po Tržaškem imi leti, ko se je ta odvijal na tudi cenijo.« Igralski par pričakuje prvega otroka

Zvezdnica Katie Lowes (35) in njen mož, igralec Adam Shapiro pričakujeta prvega skupnega otroka. »Deček bo. Izbrane- ga nimava še prav nobenega imena,« je voditelju Jimmyju Kimmelu v šali zaupala bodoča mamica, ki pravi, da si Adam sina želi poimenovati po košarkarju Lebronu Jamesu, čemur pa igralka močno nasprotuje. Par se je poročil leta 2012.

Od sina zahteva milijone

Calvin Cooksey, čudaški oče pevca Fran- ka Oceana (29), zahteva od sina štirinajst milijonov dolarjev odškodnine zaradi obrekovanja. Pevec naj bi zapisal, da je Predstavitev ekipe na odru so zaupali Moniki Tavčar. Oglasil se je tudi kranjski župan Boštjan Trilar. oče, ko je Frank imel le šest let, uporabil homofobični pridevnik zaradi istospol- no usmerjene natakarice in sina odpeljal iz restavracije. Frank pravi, da je pisal o sebi in svojih občutkih v zvezi s tragedijo v istospolnem nočnem klubu v Orlandu in s tem ni obrekoval svojega očeta.

O Monte Rossu ste lahko povprašali Davorja Dubokoviča. Denis Berra je skrbel, da na »jadralski« večer v kozarcih ni Na fotografiji s soprogo Majo. manjkalo priljubljene malvazije.

Na 31. Alpskem večeru v Bohinjski Bistrici smo v preddverju Dvorane Danica srečali dve nasmejani Regatna ekipa Karpo šteje v bistvu dvajset ljudi, vendar se na svetovno prvenstvo odpravlja jagodni izbor enajstih. Gre za Štajerki, sicer pevki ansambla Ekart: Barbaro Kolarič in fante z dobrim tekmovalnim predznanjem. Jadranje je timsko delo, kjer sta pomembni tudi posameznikova angažiranost in Blanko Svenšek. / Foto: A. B. kolegialnost, za odstopanja ni prostora, saj mora ekipa na koncu funkcionirati kot eno. Gorenjski glas 29 torek, 16. maja 2017 NASVETI [email protected]

KUHARSKI RECEPTI n JAZ, MIDVA IN MI Za vas izbira Danica Dolenc Flamci in Valonci Soodvisno starševstvo Tedenski jedilnik Nedelja – kosilo: juha iz belušev, goveji zrezki v omaki, dušen riž z grahom, zelena solata, skutna krema z jagodami; večerja: Mojca Logar Janez Logar so izbrali na mitingu, skoraj posoda prazna in da bo zdrav pica iz domače pečice, glavnata solata po grško bi rekli na volitvah ali razpi- in močan); dobro je, da otroka Ponedeljek – kosilo: porova juha, goveja jetra s smetano, pire Zagotovo ste takoj uganili, su, in ta družina je od tedaj Normalno je, da je otrok v pustimo, da izbere svoja obla- krompir, zelena solata; večerja: hrenovke na žaru, zeljnata za koga gre. To so Belgijci. njihov reprezentativni organ. celoti odvisen od svojih star- čila, in ne tistih, kot se nam solata s fižolom, lepinje V istem dnevu sem imela v Najbolj popularen šport poleg šev. Doma dobimo hrano in zdi (četudi so malo bolj čudno Torek – kosilo: telečja rižota z zelenjavo, rdeča pesa v solati, razredu Belgijce, naslednjo nogometa je hokej na travi, ki streho. Brez tega ne moremo oblečeni); da izbere šport sam, pečena jabolka z orehi in medom; večerja: njoki z zelišči, bela uro smo po posestvu vodili pa ga igrajo bolj bogati ljudje. preživeti. Od prvega trenut- in ne tistega, ki ga nam ni us- kava avstrijske profesorje, pa naj Geografsko gledano je Belgija ka, od spočetja dalje se med pelo izživeti … Neupoštevanje Sreda – kosilo: testenine z zelenjavo in sirom, pečena piščan- še kdo reče, da je delo v šoli zelena, torej prevladujejo ni- starši in otroci plete posebna, otrokovih želja in potreb otro- čja bedra, mešana solata; večerja: palačinke z limoninim so- ustaljeno in enolično. Belgij- žine, najvišji hrib v Ardenih nenadomestljiva, enkratna in ka zatre in je prepričan, da kom, sadni čaj ski študenti naravovarstva je visok le dobrih 600 metrov. neponovljiva vez. Ustvari se jih ne sme imeti. Tako bo vse Četrtek – kosilo: luštrekova juha, fižolove polpete s salamo, so tukaj na praksi (bili so Najmanjša kmetija mora navezanost, ki je najprej bio- življenje izpolnjeval želje in okisan krompir, jagodna kupa; večerja: ajdov mlečni močnik, na Cerkniškem jezeru, dela- imeti sto krav in je velika loško pogojena, istočasno pa se potrebe drugih, hkrati pa bo domači prijatelj li bodo v TNP-ju in tudi pri od 200 do 600 hektarov. Za plete čustvena vez, ki jo bomo ves čas nezadovoljen. Petek – kosilo: paradižnikov sok, postrvi po tržaško, krompir nas). Živijo na podeželju in individualne uporabnike so vedno nosili s seboj. Zato sta Še hujše posledice imamo, v kosih, zelena solata z naribanim korenjem; večerja: kuhani terorizem se jih ni prav nič prepovedali uporabo fitofar- oče in mama za vsakega člo- kadar uporabimo otroka za skutni štruklji z drobtinami, kompot dotaknil. Ko vprašam naše macevtskih sredstev, kmetije veka najbolj pomembni osebi. zadovoljevanje lastnih ču- Sobota – kosilo: čevapčiči in piščančji ražnjiči na žaru, ku- dijake, kaj vas spominja na pa strogo nadzorujejo. V eni Tudi če sta bila daleč od ide- stvenih potreb. Npr. ko mami marična solata s krompirjem, ajvar, lutenica, lepinje; večerja: Belgijo, smo skupaj kaj kma- drugi izmenjavi z Belgijici so alnih staršev, bomo hrepeneli stiska, poljublja, boža otroka ocvrta zelena in sir, toast, hruške viljamovke lu našteli: atomium pa sedež nam povedali, da sami sebe po njuni dobroti, ljubezni, zato, ker je ona žalostna in EU, vaflji, »pomfri«, praline imenujejo »little bastard« – spoštovanju … – to hrepenenje nezadovoljna. Otrok seveda Goveja jetra s smetano in pivo. Belgija se je leta 1831 male barabe, saj so majhna bo še večje, če tega nismo dobi- ne zna povedati, točno pa ve, preprosto odcepila od Nizo- država, ki pa močno onesna- li. Vemo, da nam to pripada da on ni na prvem mestu ter Potrebujemo: od 25 do 30 dag govejih (ali svinjskih) jeter, 2 zemske in razglasila neodvi- žuje okolje. Nad Slovenijo so samo zato, ker smo se rodili. da ga mami uporabi za tola- žlici olja, 1 čebulo, pol žličke moke, malo paprike, majarona snost. To potezo so posnemali navdušeni, zlasti nad jama- Starši dajemo svojim otrokom ženje sebe. Ali npr. ko bo jezen in sesekljane kumine, malo vode, 3 žlice kisle smetane, nekaj tudi drugi narodi, pa jim ni mi in raznoliko ter čisto po- tisto, kar smo dobili od svojih oče udaril otroka (ker je pač kapljic kisa, sol. tako zlahka uspelo. Imajo tri krajino. Nad gozdom in gora- staršev. Kar nam ni bilo všeč, blizu in se ne zmore zopersta- Očiščena jetra zrežemo na liste ali na majhne kocke in jih uradne jezike: nizozemske- mi, ki jih imamo na dosegu smo dolžni popraviti pri sebi viti njegovi agresiji) ter še npr. na olju prepražimo s sesekljano čebulo. Nato jih potresemo ga, francoskega in nemškega. roke, kot imamo na dosegu in v svojih novih družinah. S ko prestrašena mami govori z moko. Ko tudi moko malo prepražimo, jetra začinimo, jih Včasih so bili Valonci višji roke morje in nižine. tem v prvi vrsti dajemo darilo otroku, da bosta že skupaj malo zalijemo in prevremo. Nazadnje pridamo smetano in sloj, Flamci pa so bili bolj Na koncu vprašam goste, sami sebi in šele nato svojim pokazala atiju, ker ga ni nič kis. Šele potem jetra solimo. kmetje, danes je ravno obra- ali bi dodali še kakšno zani- otrokom. Čudno zveni, vendar doma, ker je spet odšel, ker pije tno. V bližini Nizozemske ži- mivost, pa se fant opogumi ko damo svojim otrokom tisto, … Namesto da bi bil otrok po- Skutna krema z jagodami veči Flamci živijo bolje, ima- in reče, seveda, pozabili smo česar nismo dobili, naredimo tolažen v svojem strahu, mora jo višje plače, celo med učitelji Waterloo, kjer je Napoleon največjo uslugo samemu sebi. poslušati izlive strahu in jeze Potrebujemo: pol kilograma jagod, sladkor po okusu, nekaj so razlike, saj je šolski sistem dočakal svoj poraz. Napo- Nam se poveča zadovoljstvo svoje matere. kapljic limoninega soka, 20 dag skute, limonino lupinico in sok, urejen po regijah, in ne na leon je dočakal svoj vojaški in sreča, otroci bodo pa vedno, Zato: »Ljudje, moj bog, od 1 do 2 žlici mleka ali smetane, od 4 do 6 otroških piškotov. ravni države. Nekoč je boljše poraz, ABBA pa je poraz vedno veseli, ko bodo imeli ob usmilite se otrok, prosim Očiščene jagode zrežemo na rezine, zmešamo s sladkorjem življenje prinašal premog. V posameznika ovekovečila v sebi srečne starše. Otroci so le vas, vseh otrok,« prepeva Adi in limoninim sokom ter nekaj časa mariniramo na hladnem. tamkajšnja rudarska naselja pesmi. In tako Belgijo poz- naša posledica in barometer Smolar. Otrok je prišel na Pretlačeno skuto, limonino lupino in sok ter mleko ali sme- so s trebuhom za kruhom od- na praktično vsak. Beseda z družinskega vzdušja. svet kot nežno bitje, ki srka tano penasto zmešamo. V steklene skodelice položimo na hajali tudi Slovenci (Škofja ust domačina je vredna več Dokler starši skrbimo, da vse okoli sebe. Najbolj od oče- dno zdrobljene piškote, dodamo marinirane jagode s sokom Loka je pobratena s krajem kot stotine prebranih knjig. zadovoljujemo otrokove potre- ta in mame, zato naj ti dve vred, povrhu pa damo skutno kremo. Okrasimo jo s celimi Maasmechelen v Belgiji). Da bi šolski sistem na vseh be in skrbimo za meje, igramo bitji najprej postaneta dob- jagodami. Flamci se ne strinjajo s kra- nivojih temeljil na praksi in vlogo zdravih staršev. Npr. ra in zavestna partnerja ali ljevino in bi imeli raje repu- bi teorija bila zgolj ogrodje, dobro je, ko dopustimo, da mož in žena. bliko, medtem ko Valoncem vsebino in dušo pa bi dajale otrok izbere igračo, in ne da kraljevina ustreza. Belgija se konkretne situacije. mu mi vsiljujemo svojo; da Janez Logar je terapevt je preprosto odcepila od sose- mu damo toliko jesti, kot on v zakonskem in družinskem dnjih držav, ki so ji nadvla- Mojca Logar je profesorica hoče (njegova želja), in ne da centru Toplina v Kranju. dale, in kraljevsko družino geografije in zgodovine. ga posiljujemo, naj še je (da bo e-pošta: [email protected]

Mehki goveji zrezki s krompirjem L a h k e j e d i

Erika Jesenko Goveje meso pogosto po- Zrezke na obeh straneh žličke soli, pol žličke mlete vezujemo s tem, da je žila- na rahlo potolčemo, posoli- rdeče paprike, ščepec popra, vo in trdo, če le nimamo naj- mo in popramo. Premaže- 1 šopek peteršilja. boljšega, pet tednov zorene- mo jih z gorčico. V posodi na Krompir skuhamo v vodi ga kosa. Vendar če ga kuha- olju na obeh straneh popeče- ter skuhanega olupimo. mo počasi pri nizki tempe- mo zrezke. Čebulo olupimo Narežemo ga na kolobar- raturi, bodo tudi drugi deli ter jo narežemo na krhlje in je. Čebulo olupimo in na- govedine tako mehki, da ne jo razporedimo po zrezkih. sekljamo. V posodi raztopi- bomo potrebovali niti noža. Posodo pokrijemo in pri mo mast z ocvirki ter na njej Zraven govedine se najbolj nizki temperaturi kuhamo prepražimo čebulo. Posto- prileže pražen krompir. eno uro. Po eni uri potrese- poma dodajamo pripravljen Tega vsak pripravi malo dru- mo z začimbami, premeša- krompir in ga tlačimo s po- gače, na svoj način. Pri nas mo in počasi kuhamo še eno močjo kuhalnice. Posolimo, najbolj tekne po spodnjem uro. Postrežemo s praženim začinimo s poprom, z rdečo receptu. krompirjem ali z drugo pri- papriko in peteršiljem. Za pripravo govejih zrez- merno prilogo. Nasvet: Krompir se po- kov v omaki potrebujemo: 4 Nasvet: Zrezki naj bodo lahko prilijemo nekaj vode možnost, uporabimo sveže gosto kuha že olupljen in goveje zrezke, 1 žlico gorči- malo bolj debeli – vsaj ali jušne osnove, če želi- začimbe. narezan, vendar tako izgubi ce, 1 večjo čebulo, poper, sol, 1 centimeter. Ker samo mo večjo količino omake. Za pripravo praženega veliko hranljivih snovi. Oc- 1 šopek peteršilja, 1 žličko meso da od sebe velike ko- Uporabimo lahko tudi belo krompirja potrebujemo: 6 virkovo mast lahko po želji majarona, 1 žličko rožmari- ličine vode, ga nam ni tre- vino, ki poskrbi še za boljšo večjih krompirjev, 1 čebulo, nadomestimo tudi z drugo na, 2 žlici olja. ba nič zalivati. Na koncu aromo in okus. Če imamo 1 žlico ocvirkov v masti, pol maščobo. Gorenjski glas 30 [email protected] KAŽIPOT torek, 16. maja 2017

nogometno igrišče. Ob 14. uri se lahko udeležite pohoda HALO-HALO GORENJSKI GLAS po Poti treh zvonov, ob 16. uri bo nogometni turnir med IZLETI telefon: 04 201 42 00 ekipami iz Krajevne skupnosti Sebenje, nato pa bo sledilo družabno srečanje z lokalnimi glasbeniki, Ansamblom Vaški V Strunjan Naročila za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 trio in skupino Dobra letina. Člani Prostovoljnega društva Kranj – Gorenjska podružnica Društva za zdravje srca jutri, ali osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju oz. po pošti – od pone delj ka do v sredo, 24. maja, vabi na spomladanski izlet s kopanjem v četr tka do 11. ure! Cene oglasov in ponudb v rubr ik i so izredno ugodne . Podljubelj pa bodo z gasilsko parado in veselico v soboto počastili pridobitev novega gasilskega vozila. bazenih v Strunjan. Avtobus bo odpeljal izpred Sloge v Kra- nju ob 8. uri, vrnitev bo v večernih urah. Prijave do petka, Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot 19. maja, sprejema Inge Sajovic po telefonu številka 030 brezplačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni na- Gasilska parada 673 541. slov [email protected]. Podljubelj – Člani Prostovoljnega društva Podljubelj prirejajo gasilsko parado in veselico v soboto, 20. maja, z začet- kom ob 17. uri. Parada bo potekala pred Domom krajanov Na srečanje gorenjskih upokojencev pohodnikov PRIREDITVE Podljubelj in v njem. S tem dogodkom želijo počastiti spre- Kranj – Društvo upokojencev Kranj vabi na pohodniški izlet jem novega gasilskega vozila za moštvo. na srečanje gorenjskih upokojencev pohodnikov, in sicer v petek, 26. maja, z odhodom ob 7.30 izpred Globusa. Izlet je Praznovanje na Svetem Joštu nad Kranjem V Hiši čez cesto primeren za planince in pohodnike, hoje bo za tri ure. Pri- Kranj – V mesecu maju Župnija Kranj Šmartin pripravlja tri Milje – V četrtek, 18. maja, ob 19.30 bo v Hiši čez cesto na jave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, dogodke na Sv. Joštu nad Kranjem. Jutri, v sredo, 17. maja, Miljah 11 predstavitev nove pesniške zbirke Vaški obrazi pe- 22. maja, do 9. ure. bo ob 17. uri maša v čast sv. Jošta, v nedeljo, 21. maja, bo snika Martina Kadivca in ilustracij slikarke Marinke Štern. ob 10. uri romarska maša ob 6. velikonočni nedelji, v pone- Dogodek bo popestren s petjem ljudskih pevcev. Vsak ude- Na Borovje nad Dovjim deljek, 22. maja, pa bo ob 17. uri prošnja procesija in maša leženec bo za darilo dobil predstavljeno pesniško zbirko. Ker Kranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 1. juni- pred vnebohodom. dogodek sovpada s tednom ljubiteljske kulture, bo župan ja, na planinski izlet na Borovje nad Dovjim (1476 m). Od- hod s posebnim avtobusom bo ob 7. uri izpred Globusa. Predstavitev pesniške zbirke Martina Kadivca občine Šenčur Ciril Kozjek posadil voščenko, avtohtono slovensko sorto jablane. Srednje težke planinske hoje bo do tri ure in pol. Prijave Milje – Izšla je pesniška zbirka prof. Martina Kadivca z ilu- z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, stracijami Marinke Štern. Avtorja bosta knjigo predstavila v Klepet o tovarni Almira 29. maja. četrtek, 18. maja, ob 19.30 v Hiši čez cesto Pr' Franč, Milje Radovljica – Mestni muzej Radovljica vabi jutri, v sredo, 17. 11. V kulturnem programu bodo nastopili recitatorji in pevci maja, ob 10. uri v Šivčevo hišo v Muzejsko kavarno. Tema Pohodniški izlet v Dobrovo v Brdih Hiše čez cesto. kavarniškega klepeta bo tudi tokrat tovarna Almira. Kranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 8. junija, na pohodniški izlet v Dobrovo v Brdih. Odhod s posebnim Zaključek bralne značke za odrasle Planine v Alpah avtobusom bo ob 7. uri izpred Creine. Lahke pohodne poti Tržič – V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo danes, v torek, 16. Rateče – Ob Tednu družine bo v četrtek, 18. maja, ob 18. bo do tri ure in pol. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni maja, ob 19. uri ob zaključku bralne značke za odrasle večer uri v Kajžnkovi hiši muzejski večer s predavanjem Plani- pisarni do ponedeljka, 5. junija. recitala in glasbe. Slavica Tesovnik je vsestranska umetnica ne v Alpah. Predavali bosta Špela Ledinek Lozej in Saša in ustvarjalka. Glasbenica (kantavtorica), pesnica in slikarka Roškar. Kolesarski izlet bo z glasbenim recitalom in pomočjo multivizije Lada Jakše, Kranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, 23. maja, na glasbenika, skladatelja filmske glasbe in fotografa, predsta- Mednarodni muzejski dan srednje zahteven kolesarski izlet na relaciji Kranj–Naklo–Tr- vila knjigo Naročje spirale. Radovljica – Osemnajstega maja muzeji po vsem svetu pra- žiška Bistrica–Kovor–Podbrezje–Kranj. Odhod bo ob 8. uri izpred nekdanje trgovske šole na Župančičevi ulici. Zelemenjava in koristni nasveti znujejo Mednarodni muzejski dan. V tem mesecu se bodo v slovenskih muzejih zvrstili številni dogodki in tudi v Muzejih Tržič – V tednu vseživljenjskega učenja Knjižnica dr. Toneta radovljiške občine so poleg brezplačnega vstopa v muzeje Na Jerebičje v Karavankah Pretnarja skupaj s koordinatorko prireditev Ljudsko univerzo pripravili zanimiv otroški program. V četrtek, 18. maja, bo Kranj – Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto, 27. maja, Tržič vabi v soboto, 20. maja, od 9. do 12. ure v večnamenski na sporedu lutkovna improvizacija Čebelica Cvetka in njena na planinski izlet na Jerebičje v Karavankah. Hoje po lažjem prostor knjižnice na Zelemenjavo. Menjavala se bodo seme- družina in delavnica Lov za zakladom po starem mestnem brezpotju bo za štiri ure. Odhod s posebnim avtobusom na za poletno in jesensko setev, sadike, spomladanski pri- jedru Radovljice. Obvezne so prijave na [email protected]. izpred Globusa v Kranju bo ob 6.30. Ne pozabite na osebni delek, domače marmelade, vložena zelenjava, domači čaji, dokument zaradi prestopa meje. Prijave in informacije spre- zelišča, vrtnarske knjige, recepti in doma spečene dobrote. Za otroke jemajo v pisarni društva ob sredah med 17. in 18. uro ali pri V sklopu dogodka bo med 10. do 11. uro predavanje Natalije Preddvor – V soboto, 20. maja, bo ob 10. uri v TIC-u bralna vodniku Milanu Čeliku po tel. 031 418 146. Brumen Koristni zeliščni nasveti. urica z zgodbico Mojca Pokrajculja. Pohod in ogled Hidroelektrarne Moste Dobrodelno v Sebenjah Jesenice – V jeseniški knjižnici bodo danes, v torek, 16. maja, Kranj – Društvo diabetikov (DD) Kranj vabi svoje člane na Sebenje – Krajevna skupnost Sebenje v soboto, 20. maja, nemške urice ob 17. uri, jutri, v sredo, 17. maja, bodo ustvar- pohod, ki ga pripravlja DD Jesenice v soboto, 20. maja. vabi na dobrodelno prireditev, s katero bodo zbirali prispev- jalne delavnice ob 17. uri, v četrtek, 18. maja, bo ura pravljic Pohod bo potekal do Hidroelektrarne Moste, kjer bo sledil ke za izgradnjo dvigala za Bogdana Skumavca iz Žiganje ob 17. uri, v petek, 19. maja, bo Brihtina pravljična dežela za ogled. Nadaljevanje sledi na Jesenicah v restavraciji Kazina s vasi, hkrati pa želijo s prireditvijo proslaviti nakup parcel za tiste otroke od četrtega leta, ki ta čas niso v vrtcu, ob 10. uri. kosilom, druženjem in zabavnim programom. Zbirno mesto bo pred Ljudsko univerzo v Kranju ob 8.15. Prijave do srede, 17. maja, sprejemajo v pisarni DD Kranj po tel.: 04 202 8310 ali Ivan 031 485 490, za DD Jesenice pa Čazim Babič, tel.: Komercialist prodajni inženir m/ž (Jesenice) Zadolženi boste za: skrb za razvoj in trženje nerjavnih varilnih materialov, dajanje po- 041 909 961. MojeDelo.com nudb kupcem z vsemi potrebnimi dodatnimi informacijami s pomočjo in komunikacijo z ostalimi službami v podjetju, aktivno promoviranje in izvajanje prodajnih strategij, S kolesi do Komende sodelovanje pri organiziranju in vodenju poslovanja s ključnimi kupci s ciljem poveča- STYRIA DIGITAL MARKETPLACES, d.o.o., Verovškova ulica 55, nja zadovoljstva in obsega sodelovanja ... SIJ Elektrode Jesenice, d. o. o., Cesta železarjev Naklo – Društvo upokojencev Naklo vabi v četrtek, 18. 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 8, 4270 Jesenice. Prijave zbiramo do 30. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. maja, na kolesarjenje na relaciji Naklo–Šenčur–Poženk– VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (1200+) Prodajni svetovalec na terenu m/ž (Ljubljana) Komenda–Naklo. Start bo ob 9. uri izpred doma upoko- NA: www.mojedelo.com, [email protected] Vas privlači samostojno in raznoliko delo na terenu? Si želite postati del mlade in dinamične ekipe, ki s sodobnimi tehnologijami in svežimi idejami soustvarja pri- jencev Naklo. Avtomehanik m/ž (Kranj) hodnost energetike? Iščemo zunanje sodelavce za izvajanje terenske prodaje ele- V svoj kolektiv sprejmemo novega sodelavca za delovno mesto avtomehanik za ktrične energije in ostalih energentov ter pridobivanja kupcev na področju Slove- opravljanje avtomehaničnih del, tudi zahtevnejših. Pričakujemo najmanj IV. stop- nije. Energia gas and power, d. o. o., Dolenjska cesta 326, 1291 Škofljica. Prijave zbi- PREDAVANJA njo poklicne izobrazbe avtomehanik, avtoserviser, avtoelektričar. Prednost imajo ramo do 11. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. kandidati z izkušnjami servisiranja vozil. Redno plačilo in urejene delovne razmere. Prodajalec m/ž (Kranj, Škofja Loka, Mengeš) Avto Močnik, d. o. o., Britof 162, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 25. 5. 2017. Podrob- Kaj lahko pričakujete? Ste v ospredju našega poslovanja in z nasmehom opravlja- Kako po ločitvi začeti na novo nosti na www.mojedelo.com. te svoje delo. Vedno pozdravite in ogovorite kupca ter pokažete interes za njegove Kranj – Zakonski in družinski center Toplina vabi v petek, Samostojni strokovnjak za nabavni marketing m/ž (Kranj) potrebe. JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 24. 5. 19. maja, ob 18. uri v svoje prostore na Cankarjevi 3 na pre- Iščemo dva kandidata, in sicer za področji: Elektromehanske komponente in Elek- 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. tronske komponente. Iskraemeco, d. d., Savska Loka 4, 4000 Kranj. Prijave zbiramo Strokovnjak v računovodstvu m/ž (Kranj) davanje z naslovom Kako po ločitvi začeti na novo. Na pre- do 21. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Želimo, da imate naslednje kompetence: najmanj VI. stopnja izobrazbe ekonomske davanju bodo osvetlili proces okrevanja po ločitvi tako pri Strokovnjak v računovodstvu m/ž (Kranj) smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu in pripravi bilanc, aktivno znanje odraslih kot otrocih, prikazali primere dobre prakse ter se Želimo, da imate naslednje kompetence: najmanj VI. stopnja izobrazbe ekonom- angleškega jezika (govorno in pisno), znanje drugega tujega jezika je prednost ... ske smeri, vsaj 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu in pripravi bilanc, aktivno Iskraemeco, d. d., Savska Loka 4, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 8. 6. 2017. Podrob- dotaknili posledic nedokončanega okrevanja. Obvezne so znanje angleškega jezika (govorno in pisno), znanje drugega tujega jezika je pred- nosti na www.mojedelo.com. prijave na: [email protected]. nost. Iskraemeco, d. d., Savska Loka 4, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 8. 6. 2017. Po- Direktor zavoda Turizem Bled m/ž (Bled) drobnosti na www.mojedelo.com. Na razpisano delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo zakonske Poslovodja in prodajalec m/ž (Kranj) in naslednje pogoje: univerzitetna izobrazba ali magisterij stroke (druga bolonjska K sodelovanju vabimo predvsem dinamične, komunikativne in ambiciozne sode- stopnja), izkušnje na področju trženja in promocije, organizacijske sposobnosti, ak- OBVESTILA lavce z odličnimi prodajnimi in komunikacijskimi sposobnostmi, z željo po konstan- tivno znanje angleškega in nemškega jezika, delovne izkušnje s področja turizma. tnem učenju, s timskim duhom in pozitivno naravnanostjo, z aktivnim znanjem slo- Turizem Bled, Ljubljanska 27, 4260 Bled. Prijave zbiramo do 5. 6. 2017. Podrobno- venskega jezika. Cloudy, d. o. o., Stegne 13a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 22. sti na www.mojedelo.com. Medgeneracijske prireditve 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kranj – V Medgeneracijskem centru Kranj bo v četrtek, Skladiščnik surovin m/ž (Kranj) Maser m/ž (Kranjska Gora) Opis del: sprejem, skladiščenje, priprava in izdaja surovin in embalaže za pekovsko pro- 18. maja, ob 18. uri delavnica Berimo s srcem, v petek, 19. Ključne delovne naloge: izvajanje masaž in terapij, odgovornost za materialno po- izvodnjo, prevzem in oddaja zamrznjenih izdelkov, naročanje surovin in skrb za zalo- maja, bo ob 18. uri družabni večer s tombolo, v soboto, slovanje, skrbi za red in čistočo, izvajanje in upoštevanje vseh navodil in zahtev za ge, izvajanje inventur, vodenje skladiščne evidence. Don Don, d. o. o., Gasilska cesta 2, zagotavljanje varnega dela, varovanja okolja in premoženja. Hit Alpinea, d. d., Bo- 1290 Grosuplje. Prijave zbiramo do 21. 5. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 20. maja, bo predavanje Kje se skrivajo zaposlitvene pri- rovška cesta 99, 4280 Kranjska Gora. Prijave zbiramo do 21. 5. 2017. Podrobnosti na ložnosti. Na Občini Cerklje bo danes, v torek, 16. maja, www.mojedelo.com. Kontrolor v proizvodnji m/ž (Cerklje na Gorenjskem) Na delovnem mestu kontrolor v proizvodnji boste odgovorni za: vodenje in nadzi- ob 18. predavanje Stop stresu, kronični utrujenosti in izčr- Razvojni inženir – področje Dostop (Access) m/ž (Kranj) ranje proizvodnih in varilnih procesov, izvajanje procesne in končne izhodne kon- panosti. V Domu Taber bo jutri, v sredo, 17. maja, ob 18. Pričakujemo: znanje programskega jezika C/C++, poznavanje real-time Operacij- trole kakovosti polizdelkov in izdelkov, pravočasno ugotavljanje odstopanja kva- skih Sistemov (Linux), programiranja v Linux jedru, poznavanje metod učinkovi- litete in izločanje slabih izdelkov, izvajanje in obvladovanje kontrolnih meritev in uri delavnica Somatski gibi. V TIC-u Preddvor bo danes, v tega kodiranja (koda, pisana na način, da omogoča skalabilnost, unit testiranje) ... priprava poročil po procesu merjenj ... Kovinc ključavničarstvo, d. o. o., Lahovče 87, torek, 16. maja, ob 10.15 Umovadba za starejše, v petek, 19. Iskratel, d. o. o., Ljubljanska cesta 24a, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 11. 6. 2017. Po- 4207 Cerklje pri Gorenjskem. Prijave zbiramo do 15. 5. 2017. Podrobnosti na www. drobnosti na www.mojedelo.com. mojedelo.com. maja, pa se bo ob 13. uri začel začetni tečaj računalništva za starejše. V četrtek, 18. maja, bo na dvorišču gradu Dvor Gorenjski glas [email protected] 31 torek, 16. maja 2017 MALI OGLASI, ZAHVALE

ob 10. uri start pohoda ob kulturni in naravni dediščini. V KRMNI krompir, tel.: 051/641-172 Domu krajanov Šenčur bo danes, v torek, 16. maja, ob 9. MALI OGLASI 17001673 uri pogovorna skupina za starejše Lepa beseda lepo mesto T: 201 42 47, F: 201 42 13 VZREJNE ŽIVALI najde. Obvezne so prijave na 041 724 134 ali mck-prijava@ E: [email protected] PRODAM Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice luniverza.si. BIKA simentalca, starega 6 mesecev, Male oglase spreje mamo: teža cca 230 kg, tel.: 041/450-680 Odprta pevska vaja MePZ A. T. Linharta za objavo v petek do srede 17001676 Radovljica – Pevsko vajo, odprto za javnost, organizirajo do 14. ure in za objavo BIKCA, starega 1 leto, CK/LS, ekolo- pevke in pevci Mešanega pevskega zbora A. T. Linharta iz v torek do petka do 14. ure! ška reja, tel.: 051/630-017 17001667 Radovljice jutri, v sredo, 17. maja, od 19. do 21. ure v avli ČB bikca, starega 14 dni, in ČB telič- RESTAVRACIJA Okarina na Bledu za- BELJENJE, glajenje sten, barvanje Delovni čas: ko, staro 2 meseca, tel.: 04/25-03- posli natakarja/-ico. Odlično plačilo. ograj, vrat, fasad in napuščev, antig- Osnovne šole F. S. Finžgarja v Lescah. Vabijo, da pridete, ponedeljek, torek, četrtek, 043, 031/210-494 Okarina Etno, d.o.o., Koritenska c. 18, livični premazi proti plesni ter dekora- petek neprekinjeno od 17001675 Bled, tel.: 041/632-369 tivni ometi in opleski vam nudi Pavec prisluhnete, in se jim modra v prihodnje pridružite. 17001651 Ivan, s. p., Podbrezje 179, Naklo, tel.: 7. do 15. ure, sreda od KOKOŠI – nesnice, jarkice, rjave, 031/392-909 7. do 16. ure, sobote, nedelje bele, grahaste ter purani, pripeljemo ZA DELO v telefonskem studiu za- 17001529 na dom, tel.: 041/710-113 17001511 poslimo tri mlajše upokojenke. Laval, KONCERTI in prazniki zaprto. d.o.o., Sp. Duplje 96, Duplje, tel.: FLORJANI, d.o.o., C. na Brdo 33, PETELIN, velik, družaben, črn spodaj, 040/130-054 Kranj izvaja vsa gradbena dela od te- bež zgoraj, 4 kg, skrbi za kure, tel.: 17001653 meljev do strehe, adaptacije, omete, 031/634-605 17001664 omete fasad, kamnite škarpe, tlakova- Dobrodelni koncert v Cerkljah NEPREMIČNINE DELAVCA (kovinarja), za delo v pro- nje dvorišč, tel.: 041/557-871 Cerklje – Župnija Cerklje na Gorenjskem vabi na dobrodelni HIŠE ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, tel.: izvodnji zaposlim. Zaželene delovne 17001523 040/728-157 17001666 iskušnje. Delo je za določen čas, z koncert Biti dar, ki bo v petek, 19. maja, ob 20. uri v cerkvi PRODAM možnostjo podaljšanja v nedoločene- SANACIJA dimnikov z nerjavečimi Marije Vnebovzete v Cerkljah. Nastopilo bo šest cerkljanskih ZARADI preusmeritve prodam pašno ga. Kovinostrugarstvo Brenkuš Ma- tuljavami, vrtanje, zidava in popravila, V DELNICAH pri Poljanah prodamo kravo, brejo telico in teleta po izbiri, tjaž, s.p., Zasavska 31b, Kranj, tel.: nudimo dimne obrobe in kape. Cvetko pevskih zborov, Godba Cerklje, gostujoča skupina Abend iz samostojno enodružinsko hišo, ki je možna dostava, tel.: 041/211-602 041/719-097 Rajko, s.p., Brezje pri Dobu 4a, Dob, služila kot vikend, s stanovanjsko po- 17001682 17001652 tel.: 051/828-419 17001560 Litije ter povezovalec Matjaž Merljak. Z zbranimi prostovolj- vršino 87 m2, na lepi razgledni lokaciji, nimi darovi želijo pomagati pri sanaciji nedavno pogorele z garažo, parkiriščem in vrtom, tel.: KUPIM IŠČEMO delavca m/ž, za delo na 04/512-51-22, 041/640-163 CNC krivilnih strojih. KLAS METAL, župnijske dvorane. 17001663 ODKUP živine za Avstrijo - Kogler. Pla- d.o.o., Sp. Brnik 28a, Cerklje, tel.: ZASEBNI STIKI čano v nekaj dneh – nove višje cene. 04/25-25-275 17001677 Kogler Franz A., d.o.o., Parmova 53, ŽENITNE raznovrstne, zanimive po- Gorenjski upokojenci pojejo Ljubljana, tel.: 064/130-081 17001510 nudbe, z vse države, različnih starosti. Škofja Loka – Pokrajinska zveza društev upokojencev Go- MOTORNA VOZILA Mnogo je samskih fantov, gospodov OSTALO STORITVE ... Hitra spoznavanja, 031/836-378, renjske in Društvo upokojencev Škofja Loka vabita na revijo AVTOMOBILI www.zau.si 17001512 PRODAM NUDIM pevskih zborov Gorenjski upokojenci pojejo, ki bo v soboto, PRODAM 20. maja, ob 16. uri v Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji SENO v kockah, tel.: 070/318-597 ADAPTACIJE od temelja do strehe, OHRANJEN družinski avto Xsara Pi- 17001672 omete, fasade, kamnite škarpe, tlako- Loki, Podlubnik 1. Vstop bo prost. casso diesel 2.0, letnik 2003, redno vanje dvorišč, tudi manjša gradbena RAZNO servisiran, nov akumulator, prtljažnik, SUHE kocke sena, okrogle silažne dela – z vašim ali našim materialom, PRODAM dodatno nove letne gume na litih platiš- bale, bager Takeuchi 145 z planirko in Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8, čih, tel.: 031/716-320 kladivom, tel.: 041/762-562 17001671 Kranj, tel.: 041/222-741 CIRKULAR in moško kolo, cena po 17001679 17001220 dogovoru, tel.: 04/23-32-602 ŽAGOVINO, tel.: 040/240-770 17001674 LOTO PEUGEOT 206 1.1, letnik 2002, 17001669 ADAPTACIJE – vsa gradbena dela, 114.000 km, prevoženo 114.000 km, notranje omete, strojne omete, fasade, DALJNOGLED 16 x 50, mini stolp 5 vrat, srebrne barve, 1. lastnik, lepo adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, Sony, avto CB postajo in avtoradio, tel.: Rezultati 39. kroga – 14. maja 2017 ohranjen, cena po dogovoru, ogled kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, 041/364-504 zvečer, tel.: 031/392-909 hitro in poceni. SGP Beni, d.o.o., Stru- 3, 17, 20, 25, 35, 36, 37 in 5 ZAPOSLITVE (m/ž) 17001681 17001604 ževo 7, Kranj, tel.: 041/561-838 17001561 Loto PLUS: 1, 2, 6, 14, 18, 28, 31 in 30 NUDIM Lotko: 1 1 3 7 2 2 GOSTILNA Kunstelj 1873, d.o.o., BARVANJE fasad, napuščev, sli- STANOVANJSKA Gorenjska c. 9, Radovljica zaposli kopleskarska dela, izolacijske fasade, pomočnika v kuhinji m/ž. Delo je v ugodno. Allmont - Mladen Sedlanić, Sklad 40. kroga za Sedmico: 250.000 EUR OPREMA popoldanski izmeni. Več informacij na s.p., C. ob ribniku 26, Miklavž, tel.: Sklad 40. kroga za PLUS: 1.010.000 EUR 040/212-686. Pisne prijave na info@ 070/348-899 OSTALO kunstelj.si. 17001571 17001575 Sklad 40. kroga za Lotka: 244.000 EUR PRODAM KOMPLET 2 odej in 2 vzglavnikov, Podjetje KOMPAS HOTELI BLED, d. d., upravitelj dveh hotelov na novo, za polovično ceno, tel.: 04/25- 22-876, 040/312-887 Bledu, zaposli dva kuharja za nedoločen čas, in sicer: Izžrebani nagrajenci nagradne križanke Media Butik, ki je bila 17001670 (M/Ž) objavljena v časopisu Gorenjski glas, v petek, 5. maja z geslom NAMESTNIKA VODJE KUHINJE za delo v hotelski restavraciji Lovec z a la carte ponudbo, VIKEND ZABAVE V PREDDDVORU, ki prejmejo vstopnico za Dal- UMETNINE, NAKIT matinski večer so: Marija Panjtar z Blejske Dobrave, Danica KUHARJA, VODJA IZMENE KUHINJE (M/Ž) Mertelj iz Mojstrane in Franc Urbanček iz Šenčurja. Nagrajen- PRODAM za delo v kuhinji hotela Kompas. cem čestitamo. TAPISERIJE, Križev pot, 130 x 100 cm. Izjemna tehnična in sporočilna Zaželene večletne delovne izkušnje, samostojnost, iniciativ vrednost, tel.: 040/567-544 17001605 nost, urejenost, komunikativnost, odgovornost. Oddaja vlog na naslov [email protected]. STARINE KOMPAS HOTELI BLED, D.D., CANKARJEVA CESTA 2, BLED KUPIM ODLIKOVANJA, kovance, slike, znač- Čeprav tvoj glas se več ne sliši, ke, srebrnino, luči, kipe in drugo, tel.: beseda tvoja v nas živi, 030/670-770 17001665 RADIO SORA, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA povsod te slišimo mi vsi, med nami si. OTROŠKA OPREMA PRODAM Nepričakovano je za vedno zaspala naša draga mami, babica in prababica Priznani vrtnar in OTROŠKI voziček, zložljiv, cena 20 poznavalec rastlin Matic EUR, nekaj stvari tudi podarim, tel.: Sever nas navduši za 041/284-209 Anica Rup 17001668 prelepe zasaditve v roj. 19. 6. 1934 na Hotavljah posodah. Z zelo bogatim slikovnim materialom ŽIVALI IN Od nje se bomo poslovili v sredo, 17. maja 2017, ob 14. uri na kranjskem pokopališču. predstavi zanimive RASTLINE sodobne načine kombiniranja različnih PODARIM Žalujoči hčerki Jurka in Zvonka z družinama cvetočih in zelenih PSA mešančka podarim dobrim lju- dem, tel.: 040/646-124 rastlin v posodah za vse 17001646 štiri letne čase ter opiše karakteristike posod Ni res, da je odšel – nikoli ne bo! iz različnih materialov. KMETIJSKI STROJI Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, KUPIM Posode z izjemnimi bo vsak naš korak spremljal v tišini. zasaditvami bomo STAREJŠI traktor, lahko Štajer, tel.: postavili pred vhod, na 031/604-918 17001680 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 85. letu zapustil naš dragi vrt, teraso, balkon ... TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Deutz, mož, oče, stari oče, praded, brat in tast Univerzale, Štore ali TV ter ostalo 144strani, 170x 235 mm, mehka vezava. kmetijsko mehanizacijo in viličarja, tel.: Cena knjige je 031/562-809 Janez Šifrar 17001559 Grogcov Janko iz Selc Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, TRAKTOR, kiper prikolico in mini bager, lahko tudi v okvari, tel.: 031/500- Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 16 933 Od njega se bomo poslovili v četrtek, 18. maja 2017, ob 16. uri na

04/201 42 41 ali na: [email protected]. EUR 17001531 pokopališču v Selcih. Žara bo v tamkajšnji mrliški vežici od srede

Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna + poštnina od 14. ure dalje. po ceniku Pošte Slovenije. PRIDELKI PRODAM Žalujoči vsi njegovi www.gorenjskiglas.si DOMAČI fižol češnjevec v zrnju, tel.: 041/851-096 17001678 32 [email protected] Gorenjski glas torek, 16. maja 2017

Anketa Na vrtu letos raste počasneje

Maja Bertoncelj

V Smledniku je bila v soboto prireditev Flancanje, že štiri- Ivan Špenko, Hraše: Majda Zor, Dragočajna: Andreja Burja Čerin, Moše: Ana Bahar, Smlednik: Fani Sešek, Smlednik: najsta po vrsti. Vsako leto je »Rad vrtnarim. Z ženo sva »Veliko sem na vrtu in letos »Organizatorji smo s Flanca- »Zanimivo mi je delati na »Pri vrtnarjenju je treba spre- več ljudi, ki pridejo izmenjat prinesla sadike buč in kumar, sem prvič prišla na izmenja- njem zelo zadovoljni. Prišlo vrtu. Najbolj všeč mi je, ko mljati vreme in se prilagajati. sadike in tudi nasvete. Ti so vzela sva paradižnik in papri- vo sadik. To je krasna prire- je okrog sto dvajset ljudi, ki so zrele jagode in jih lahko Najpomembneje je, da ima- dobrodošli, sploh ko vrtičkar- ko. Na vrtu letos raste poča- ditev. Zelenjavo imam pokri- so izmenjali več kot petsto sproti poberem. Rada imam mo domače, zdravo seme, ki jem večkrat ponagaja vreme. sneje, imava pa rastlinjak, to, na prosto ''flancam'' po sadik. Pri vrtnarjenju se je tudi domačo zelenjavo, vem, je prilagojeno na naše razme- Kako na rast na vrtu vpliva zelenjavo sva pred pozebo ledenih možeh. Za zdaj mi treba prilagajati vremenskim da je boljša kot tista iz trgovi- re. Letos vse raste počasneje, letos? zavarovala tudi s kopreno.« vse dobro uspeva.« razmeram, imeti izkušnje.«. ne. Je pa na vrtu veliko dela.« saj je prehladno.«

Purgarji med najbolj Stoletnica zaplesala z županom branimi Sto let je praznovala Terezija Caserman iz Preske. »Leta so hitro minila. Kaj je recept? Delati je treba. Pa znati se tudi poveseliti,« je dejala nasmejana stoletnica. Drevi zaključna prireditev pete sezone bralne značke za odrasle Maja Bertoncelj Suzana P. Kovačič Purgarji (Mimi Malenšek) Preska – V Preski pri Med- in Srčne pege (Florjan Li- vodah so konec preteklega Tržič – Zaključna prireditev puš), v poeziji pa V sotočju tedna postavili visok mlaj z že pete sezone bralne znač- Bistrice in Mošenika (Tone napisom 100. Sto let je na- ke za odrasle v Knjižnici dr. Pretnar). Med strokovnimi mreč v nedeljo dopolnila nji- Toneta Pretnarja v Tržiču deli je bilo največ zanima- hova najstarejša sokrajanka bo danes ob 19. uri v veliki nja za Ženske, ki tečejo z vol- Terezija Caserman. Prazno- dvorani na Balosu. Mento- kovi (Clarissa Pinkola Estés) vanje so ji pripravili v sobo- rica bralne značke za odra- in Velikani Himalaje (Viki to zvečer. Začelo se je s sve- sle Sabina Šolar je poveda- Grošelj),« je povzela Sabina to mašo v tamkajšnji žu- la, da je v zadnji sezoni sode- Šolar in postregla še z enim pnijski cerkvi, ki jo je daro- lovalo 75 bralk in bralcev, 47 zanimivim podatkom: »Naj- val ljubljanski pomožni škof jih je bralno značko zaklju- bolje ocenjene knjige v posa- msgr. dr. Franc Šuštar, sle- čilo. »Prebrali so 982 knjig. meznih kategorijah so bile dila pa je pogostitev v pro- Jožef Rožič je prebral kar 77 Dva koraka po mokri mivki storih pastoralnega doma v naslovov, na drugo mesto se (Anne-Dauphine Julliand), Preski. Slavljenki je v ime- je uvrstila Antonija Rejc s 73 Velikani Himalaje, Purgar- nu Občine Medvode čestital naslovi.« Letos so nabor raz- ji, Olje na balkonu (Avgust župan Nejc Smole, s kate- širili še na področje strokov- Demšar), Strah za metulje rim sta celo zaplesala, v ime- nih del, poleg tujih in doma- v nevihti (Feri Lainšček) in nu KS Preska - Žlebe predse- čih del ter poezije. Tako so V sotočju Bistrice in Moše- dnik Mirko Verovšek, v ime- imeli na seznamu kar 147 nika.« Na nocojšnji priredi- nu Karitas Preska pa predse- Nasmejana stoletnica Terezija Caserman / Foto: Maja Bertoncelj naslovov, med katerimi so tvi bo kantavtorica, pesnica dnica Ivanka Šušteršič. bralke in bralci lahko izbira- in slikarka Slavica Tesovnik Terezija Caserman (de- preselila k njemu v Podpeč je že pokojni. Ima dva vnu- je nasmejana in dobre volje. li. »Najbolj brani med tujimi z glasbenim recitalom in s kliško Kotnik) se je rodi- pri Brezovici. Imel je krojaš- ka in tri pravnuke. Vdova je »Dobra volja je pri njej recept avtorji sta bili knjigi Nena- pomočjo multivizije Lada la 14. maja 1917 v vasi Dane ko obrt in Terezija mu je po- že 28 let. Kot pravi, ji je sto za tako dolgo življenje. Veli- vadna bralka (Alan Bennett) Jakše, glasbenika, skladate- pri Cerknici. Pri petnajstih je magala. V Presko sta se pre- let hitro minilo, pravzaprav ko je ima,« je pojasnil njen in Anna, Hanna in Johanna lja filmske glasbe in fotogra- odšla v Cerklje, kjer je dobi- selila leta 1953, potem ko sta prehitro. »Zdi se mi, da jih je sin Jože, ki skrbi zanjo. Tere- (Marianne Fredriksson), fa, predstavila knjigo Naro- la službo. Od tam jo je delo zgradila hišo. Rodila sta se bilo kar na enkrat sto. Upam, zija pa je dodala: »Pa delati je med domačimi avtorji knjigi čje spirale. peljalo na Vrhniko. Leta 1941 jima dva sinova: Jože, s kate- da jih bo še kaj. Rada bi še ži- treba. Tako rada bi še delala se je poročila z Alojzom in se rim skupaj živita, in Rajko, ki vela, če mi bo le zdravje slu- na vrtu, pa ne gre več.« žilo, da bom še lahko hodi- Pri stotih letih je dočakala la,« je povedala ob našem tudi svoj prvi mlaj, ki so ga ji Ob svetovnem tednu družin »Zdi se mi, da jih je bilo kar naenkrat sto. Upam, da obisku. Leta še dobro skriva. postavili pred hišo. »Zvečer Kranj – V domu krajanov na Primskovem bo ob svetovnem jih bo še kaj. Rada bi še živela, če mi bo le zdravje Hodi s pomočjo hojice, zdra- nisem šla pogledat, danes tednu družin v četrtek, 18. maja, ob 17.30 prireditev Bogatija služilo, da bom še lahko hodila,« je povedala stoletnica vil skorajda ne potrebuje, pa sem že bila zunaj. Vesela naše soseske. Organizator, Krajevna skupnost Primskovo, bo spodaj ime še vse svoje zobe. sem,« je povedala. Kljub sta- Terezija Caserman. praznik družin bogatila z ljudsko pesmijo in plesi različnih kul- In kar je najpomembneje, rosti je kar čila, le sliši slabše. turnih tradicij – od slovenske, albanske, bolgarske do srbske, makedonske ... Nastopili bodo otroci iz Osnovne šole Simona Jenka Kranj, Podružnične šole Primskovo, otroška folklorna

12/24 oC skupina Pastirčki, Kulturno društvo Brdo, Makedonsko kul- vremenska napoved o turno društvo Sv. Ciril in Metod Kranj. Prireditev sta oblikovali o 12/23 C 8/24 C akademska igralka Andreja Stare in vodja Podružnične šole Danes, jutri in v četrtek bo večinoma sončno in suho vreme. 6/21 oC 9/21 oC Primskovo Mojca Bertoncelj. Ponekod bo predvsem v sredo pihal veter vzhodnih smeri. 9/23 oC 10/23 oC 11/23 oC Predstavili bodo projekte obnove ceste v Sorico 10/24 oC Ageni c ja RS za okolje, Urad za meteorologijo Sorica – Občina Železniki in Direkcija RS za infrastrukturo 10/23 oC vabita občane Krajevne skupnosti Sorica na predstavitev TOREK SREDA ČETRTEK 10/22 oC projektov, povezanih z rekonstrukcijo regionalne ceste So- 14/24 oC rica–Podrošt, ki bo v četrtek ob 17. uri v Groharjevi dvorani 14/25 oC v Sorici. Direkcija namerava letos in prihodnje leto izvesti 17/27 oC rekonstrukcijo treh odsekov, in sicer pod vasjo Sorica, kri- 8/22 °C 8/22 °C 6/24 °C žišče v Podroštu ter odsek od križišča do obnovljene ceste v smeri Sorice.