Ve~ kot le {portna trgovina in ve~ kot le pokrovitelj - Ale{ ^erne in Andrej Jelen

S kombijem do uspehov

Dvojni intervju: Biatlonski trener in njegova varovanka

Od Cardone do Valmalenca

Intervju z dr. Francijem Petkom

Sodniki − mir na snegu

Klubske razmere niso zavidljive

Teden Jerneja Damjana

A, B in C smu~anja prostega sloga

Pa smo ga le dobili - sne`ni park namre~

Smu~anje s prosto peto

Pokal Vitranc 2008

Planica 2008 @e dejstvo, da v rokah dr`imo zadnjo {tevilko Modrih novic, publikacije, ki vse bolj zdru`uje ~lane Smu~arske zveze Slovenije Modre novice marec 2008 in ki se spreminja v glasilo, s kakr{nim se lahko pohvalijo Sezona 2007-2008 smu~arsko {e bolj napredni in razviti narodi, nam sporo~a, da {tevilka 3 se sezona preve{a v sklepni del. Tudi popotovanje po koledarju tekmovanj je v sklepni fazi, ki bo za nas {e posebej pomembna. Zalo`nik: Pred nami sta namre~ dva tradicionalna zimsko{portna do- Smu~arska zveza Slovenije godka, ki vedno poskrbita, da gre v svet dober glas o na{i dr`avi, Direktor: ki bo sicer {ele prihodnje leto postala polnoletna. A v organi- Jaro Kalan zacijskem smislu vsekakor sodimo med prave veterane. Prav Kranjska Gora in Planica sta lep dokaz. Urednik Modrih novic: Matja` [tibelj Ko govorimo o doma~ih tekmah svetovnega pokala v alpskem smu~anju in smu~ar- Uredniki panog: skih skokih oziroma poletih, seveda ne moremo mimo spominov. Saj se {e spominjate ALPSKO SMU^ANJE: izjemnih vo`enj Bojana Kri`aja, ki je iz tiso~ih grl izsilil glasne klice podpore? Ali pa Tomi Trbovc nepozabnega Roka Petrovi~a, ki je pred doma~im ob~instvom hladnokrvno matiral tek- BIATLON: mece? [e najbolj sve` je spomin na doma~e rajanje Jureta Ko{irja. Tudi nekaj strelja- Toma` [u{ter{i~ jev oddaljena Planica nam je `e prinesla veliko veselja. Imate pred o~mi {e vedno mirne DESKANJE NA SNEGU: lete Primo`a Ulage? Ali pa veselje njegovega soimenjaka Peterke, ki sicer pod Poncami Damijan Rifl ni slavil zmage, zato pa je visoko v zrak dvignil veliki kristalni globus. Nostalgija? Da, SMU^ANJE PROSTEGA SLOGA: prav gotovo. A hkrati tudi motiv za trdno delo v prihodnje, saj so prav tak{ni trenutki Andrej Dekleva najlep{e darilo za vlo`eni trud. Ni ga {portnika, ki ne bi ob doma~em zmagoslavju NORDIJSKO SMU^ANJE: pozabil na znoj na treningih, premagovanje po{kodb, dolga in naporna potovanja ali Tomi Trbovc pa na osiroma{en prosti ~as. TELEMARK SMU^ANJE: Ob koncu sezon pa se v zgornji del dnevnega reda silijo tudi analize. Pri teh velja biti Urban Sim~i~ nadvse preudaren, profesionalen in realen. Brez zatiskanja o~i. Prav nasprotno, na- ZUTS: pake, ne le tiste na strogo {portnem podro~ju, velja pod~rtati in o njih {e posebej Matija Stegnar razpravljati. Le tako bomo lahko prepre~ili nadaljnje ponavljanje. Jasno pa je tudi, da Fotografije: bo treba veliko mo~i usmeriti v postavljanje novih smernic. A o tem ve~ v prvi {tevilki ALPSKO SMU^ANJE: nove sezone … Zoom Agence BIATLON: Toma` [u{ter{i~, Tina Dokl mag. Stanislav Valant, DESKANJE NA SNEGU: predsednik Smu~arske zveze Slovenije arhiv FIS SMU^ANJE PROSTEGA SLOGA: Ro`le Bregar, Grega Stopar, Ale{ Razmi{ljam. U~eno pravijo temu kognitivna disonanca. Sem se [pan, Primo` Vrhovnik, Predrag pravilno odlo~il? Po neprespani no~i in dnevu presene~enj se Vu~kovi}/X-Sports Photo spra{ujem, ali se je treba nastavljati vetru, ko pa sem pravkar NORDIJSKO SMU^ANJE: zgradil varno zaveti{~e. Dober znanec, le leto dni od mene arhiv SZS starej{i nekdanji triatlonec, mi je pred meseci priznal, da se je ZUTS: dokon~no odlo~il za upokojitev. Ni~ mu ne manjka, `ivi Bo{tjan ^a~, Dejan Hren, skromno, a brez stresa. Jaz pa rinem … Peter Fettich, arhiv ZUTS Delovno mesto poslovnega direktorja panoge za alpsko OSTALE FOTOGRAFIJE: arhiv SZS smu~anje, prej imenovano direktor smu~arskega sklada, v Vo- grin~evih ~asih pa direktor alpskih reprezentanc je bilo v~asih Oblikovanje in prelom: `eleno, danes pa za ve~ino kandidatov izpred let preve~ tveg- ARTIKA, Nata{a Albreht in Maja Perko ano. Nad ponudbo »vrha« nisem bil navdu{en, vendar sem sprejel izziv. Veliko mi Lektoriranje: pomeni pozornost prijateljev in znancev, ki so mi s kratkimi telefonskimi sporo~ili in z PLIBER[EK izobra`evanje, prevajanje elektronsko po{to kot na silvestrski ve~er za`eleli sre~o. Tolikokrat sem prebral: in lektoriranje OPTIMUS LINGUA, storitve, d.o.o. “Ugriznil si v kislo jabolko,” da jim gre verjeti. Prva, ki se je {e pred imenovanjem za v. d. oglasila, je bila Veronika [arec. Tudi sama se je na{la v prispevku nekdanje Tisk: smu~arke na eni izmed spletnih strani. Ironi~en naslov: »Od serviserja do direktorja« Delo, Tisk ~asopisov in revij d.d. in cini~en del vsebine sta spominjala na medsosedsko retoriko. Zakaj pa ne, saj smo Naklada: nekaj `ivljenja pre`iveli skupaj v istih hotelih. Pribli`no tako, kot bi me na prehodu za 35.000 izvodov pe{ce povozil avtomobil. IZVOD JE BREZPLA^EN Veliko stvari sem `e po~el na tem svetu, ve~ino pa v {portu ali za {port. Pri 15 letih sem si z no~nim delom v pekarni @ito v Lescah kupil prvo dirkalno kolo, s katerim sem se pozneje vozil z Brezij na drugo stran ljubeljskega predora po takrat doma povpra{evano MODRE NOVICE kavo. Prijatelji so mi zanjo dali toliko ve~ od nabavne cene, da sem si lahko privo{~il PRI PARTNERJIH: klubske priprave in kakovostno {portno opremo. Vedno sem veliko vlagal vase. [e danes dirkam in {e nikoli nisem odstopil. Zdaj sem na novi preizku{nji. Skromnost in volja sta lahko u~inkoviti orodji ob dovolj veliki `elji. Nasvet ali tola`ba? Realnost ali prilo`nost? Verjetno zadnji~ ali vsaj za nekaj ~asa s tega mesta. Zadovoljen sem, da je bilo delo dobro opravljeno. Na prehodu za pe{ce poglejte levo in desno. Ne imejte obutih prevelikih ~evljev …

Matja` [tibelj, urednik Modrih novic in vodja projekta Modra kartica

2 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Modre novicke ALPSKO SMU^ANJE ’krone’ leto{nje sezone. Na vsaki tek- ALPSKO SMU^ANJE mi bi sicer lahko stopil na stopni~ke, Andrej Jerman tretji na vendar sem delal napake, ki pa ob tej Zgodovinska zmaga smuku v Chamonixu konkurenci niso dovoljene.” Tine Maze Andrej je zadovoljen tudi z izidi v v St. Moritzu Andrej Jerman je kronal svoje dobre drugih disciplinah: “Za nastope uspehe v tej sezoni s tretjim mestom v imam velik motiv, v superkombi- Edina slovenska predstavnica na Chamonixu. “Veseli me, da je smu- naciji lahko prav tako stopim na tekmi Tina Maze je nosila {tartno ~anje {e vedno odmeven {port in da stopni~ke, vendar moram gledati na {tevilko 47. Z odli~no vo`njo je le ni vse tako ~rno. Zelo sem vesel te vsako tekmo posebej.” izkoristila dobre pogoje na progi, vodila od samega za~etka in na V nadaljevanju sezone ima pred seboj koncu pri{la v cilj z 0,34 sekunde {e kar nekaj tekem v hitrih disciplinah, prednosti pred Mario Holaus (AUT). tri superveleslalomske in tri smuka{ke 24-letna smu~arka je tako postala preizku{nje, poleg tega pa lahko se- prva Slovenka, ki je zmagala na zono kon~a na visokem mestu v smuku za svetovni pokal. skupni smuka{ki razvrstitvi. “Posku{al bom smu~ati na isti ravni, tako da izidi “Re{ila sem te`ave s hrbtom, tako ne morejo izostati. Ta teden po~itka je da se la`je zberem na treningih in zelo dobrodo{el, saj je bil januar ogledih prog, kar je pri smuku zelo izredno naporen mesec. Na dosegu so pomembno. V St. Moritzu mi je us- tudi stopni~ke v kon~nem se{tevku, pelo popraviti nekaj napak, imela vendar je za to skoraj treba enkrat sem sre~o z vremenom in zmaga je zmagati ali pa se vedno uvr{~ati med pri{la, pa je dobro formo {e peterico ali na stopni~ke,” je {e dodal potrdil. Na treningih veleslaloma se na{ najbolj{i smu~ar. prav tako po~utim precej mo~no in mislim, da sem naredila korak naprej. Tudi za veleslalom imam vi- DESKANJE NA SNEGU leto{njo zmago v paralelnem soke cilje.” slalomu. Rok je v boju za stopni~ke Za stopni~ke sta premagal doma~ina Andreasa Pro- poskrbela Rok & Rok mmeggerja. Na zadnji leto{nji tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu v {pan- ski La Molini pa je prav na vrh posegel na{ drugi Rok. V finalu je Flander premagal Avstrijca Benjam- ina Karla in se tako veselil svoje tretje zmage na tekmah za svetovni pokal. Kot najhitrej{i Slovenec je v izlo~ilne dvoboje aktualni svetovni prvak krenil s {estim izidom kvali- fikacij. Na poti do svoje tretje zmage za svetovni pokal in prve v paralel- nem slalomu je izlo~il Ameri~ana Tylerja Jewella, Nemca Patricka Bus- slerja in nato v zaklju~ku {e dva Avstrijca. V polfinalu je pred Flan- drom klonil Andreas Prommegger, v finalu pa {e Benjamin Karl, ki je tako V mesecu januarju so alpski deskarji po Bad Gasteinu {e drugi~ osvojil na snegu tekmovali samo na treh drugo mesto. tekmah za svetovni pokal. Toda prav na obeh prizori{~ih so vrh krojili tudi na{i deskarji. V avstrijskem Bad Gasteinu je za veselje v na{em taboru poskrbel mlaj{i izmed obeh Rokov. Celjan Margu~ je v Avstriji po lanskem tretjem mestu na Japonskem {e drugi~ v karieri stopil na zmagov- alni oder. V osmini finala, ko je premagal enega najizku{enej{ih in najuspe{nej{ih deskarjev v zgodovini alpskega deskanja Avstrijca Siegfrieda Grabnerja, je nakazal, da bi utegnil pose~i zelo visoko. Po Grabnerju je zanesljivo odpravil {e doma~ina Ste- fana Pletzerja, v polfinalu pa ga je us- tavil Francoz Bozzetto, ki je nato, potem ko je v finalu premagal Avstri- jca Benjamina Karla, osvojil {e tretjo www.modrakartica.com www.sloski.si 3 ˆ Modre novicke NORDIJSKO SMU^ANJE Kaj pa prva zmaga letos? “Te`ko je BIATLON napovedati. @elim si jo bolj kot mar- sikaj drugega, toda za prvo mesto se Nunar v vlogi Jernej Damjan z ti mora ’poklopiti’ veliko stvari. uspehom kariere v Obljubim lahko le, da bom {e naprej mednarodnega Willingenu trdo delal, logi~na posledica tega pa sodnika bo, upam, tudi zmaga v svetovnem Direktor slovenske biatlonske repre- Jernej Damjan je bil v Willingenu po pokalu.” zentance in nosilec licence IBU za prvi seriji na pragu zmage, na koncu tehni~nega delegata Borut Nunar se pa je osvojil {e vedno fantasti~no je na tekmi svetovnega pokala v An- drugo mesto! V finalu ga je s skokom terselvi/Antholzu prvi~ preizkusil dneva, 147,5 metra, premagal le sve- tudi v vlogi mednarodnega sod- tovni rekorder Björn Einar Romören. nika. Nunar je tokrat nadzoroval To je za Damjana seveda izid kariere, streli{~e. saj je bil do zdaj dvakrat najvi{je na tretjem mestu (Willingen in Planica). “Malce grenkega priokusa je sicer os- talo, toda ~e gledam celotno sezono, moram biti tudi z drugim mestom zelo zadovoljen. Prvi skok je bil odli~en, pred drugim pa priznam, da sem bil malce zategnjen. ^util sem pritisk, saj se v tak{nem polo`aju ne znajdem pogosto. Vremenske raz- mere na tekmi so bile odli~ne in v takih razmerah je u`itek skakati.”

BIATLON slovenskega biatlona. Na{i visokous- posobljeni in motivirani zaposleni za Pokrovitelji biatlona v na{e kupce dnevno re{ujejo prob- leme oblikovanja, razvoja in testi- podjetju Arex ranja izdelkov. Delujemo v ve~ panogah, predvsem v avtomobilskih, Predstavniki podjetij, ki podpirajo karavanah, v smu~arski in voja{ki slovenski biatlon, so se odzvali pov- panogi, kjer se vse bolj uveljavljamo “Od jutra do zadnjega treninga sem abilu enega izmed njih in si ogledali kot re{evalec nere{ljivih problemov. prisoten na tekmovali{~u. Delo je podjetje Arex v [entjerneju. Njegov zelo specifi~no in odgovoren sem za direktor in lastnik Ivan Kralj je `e S svojim prispevkom `elimo poma- vse, kar se zgodi na streli{~u. pred leti na{el posluh za pro{nje gati slovenskim biatloncem, saj se slovenskih biatloncev in se odlo~il za zavedamo, da je to gara{ki {port, kot To pomeni, da nadzorujem delo pokroviteljstvo reprezentance in tudi je marsikdaj tudi poslovno okolje, v sodnikov na streli{~u, skrbim za posameznikov. katerem se pogosto tudi sami zna- pravilnost delovanja tar~, ob jdemo. [e naprej jim `elimo veliko zapletih pri streljanju pa skupaj s “Tako kot se je pred dobrimi desetimi uspe{nih tekem, saj so njihovi komisijo razsodim, ali je bila leti za~elo razvijati na{e podjetje, dose`ki tudi na{i,” je ob sprejemu v mogo~a prito`ba tekmovalcev in smo `eleli pomagati tudi pri razvoju prostorih podjetja povedal Ivan Kralj. njihovih trenerjev upravi~ena. Tesno sodelujem {e s tehni~nim Vodstvo zbora za biatlon, ki je delegatom in {portnim direktorjem sre~anje na pobudo predstavnikov svetovnega pokala. Pred dnevi se je Arexa tudi pripravilo, je bilo zado- zgodila neprevidnost, ko so se tek- voljno z odzivom drugih pokrovite- movalke napa~no zvrstile na stre- ljev. lskih mestih ob prihodu na streljanje; nekaterim smo morali “Tako krepimo pripadnost pokrovitel- zato odbiti nekaj sekund pri jev slovenskemu biatlonu in ~e se kon~nih dose`kih. To se sicer ne do- med njimi splete tudi kak{no gaja prav pogosto, vendar je vedno poslovno sodelovanje, je dose`en {e treba ra~unati tudi na tak{ne dodaten u~inek. Pogosto se z vsemi zaplete,” je svoje delo opisal Borut skupaj te`ko sre~amo, ~eprav pripravl- Nunar. jamo tudi t. i. biatlonsko kosilo ob novem letu in biatlonski dan po Pred njim sta se v funkciji mednaro- koncu vsake sezone; tak{na oblika ne- dnega sodnika iz Slovenije `e po- formalnega dru`enja pa je tudi javljala Janez Vodi~ar in Janez mo`nost, da nas bolje spoznajo,” je {e Kunstelj, ki je tudi vodja tekmovanj pristavil Peter Zupan, predsednik za svetovni pokal v biatlonu na Zbora za biatlon pri SZS. Pokljuki. Prav gotovo bi si slovenski biatlon v prihodnje zaslu`il {e Podjetje Arex je osebni pokrovitelj bi- kak{nega svojega ~loveka v struktu- atlonca Janeza Mari~a in biatlonke rah Mednarodne biatlonske zveze, Teje Gregorin. kjer je Slovenija v preteklosti `e Ivan Kralj med predstavitvijo igrala pomembne vloge. proizvodnih kapacitet v Arexu

4 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Modre novicke NORDIJSKO SMU^ANJE NORDIJSKO SMU^ANJE Petra Majdi~ v enem Robi Kranjec dr`avni dnevu zmagala in prvak v smu~arskih prejela Bloudkovo skokih nagrado ^lan SK Triglav Kranj Robi Kranjec Petra Majdi~ je v Estoniji v sprintu je v spremenljivih vetrovnih premagala vse konkurentke in se `e razmerah na skakalnici Centra sedmi~ v svoji karieri uvrstila na OMV v Kranju postal novi ~lanski najvi{jo stopni~ko. dr`avni prvak v smu~arskih skokih. Po prvi seriji je bil {ele na 14. mestu, “To je fantasti~en uspeh. Pre`ivljam nato pa je vse tekmece ugnal s te`ke ~ase; vsaki~, ko se postavim na skokom, dolgim 108,5 metra. start, mi je te`ko. Ta zmaga je obli` na rane in upam, da ni zadnja. V Drugo mesto je osvojil {e en te`kih razmerah smo na{li dobro doma~in, Primo` Peterka, tretji pa ma`o in tudi hitre smu~i so vzrok za je bil presenetljivo (celo vodilni po tako lahko zmago. Na pogled je bilo prvi seriji) Rok Mandl iz [martnega videti lahko zmago (prednost kar 1,2 na Pohorju. sekunde), vendar ni bilo prav ni~ Vrhunec je dosegla z osvojitvijo sre- lahko. Zelo te`ko je zmagati v brne medalje na svetovnem nordi- Ekipno so zmagali Ilirijani pred konkurenci z Jacobsenovo in Kuitu- jskem prvenstvu v Sapporu februarja prvo in drugo ekipo Triglava. nenovo, vendar danes je bil res moj 2007. S tem izrednim dose`kom je dan. Smu~i v velikem finalu pa tudi Petra tek na smu~eh pripeljala vi{je, polfinalu so bile briljantne, ~udovite, kot smo si upali kdaj koli pomisliti. v kvalifikacijah pa moje smu~i niso Trdo delo zadnjih dveh desetletij je bile najhitrej{e. To je moja tretja obrodilo sadove. Tako je v letu 2006 zmaga v sezoni in zelo sem vesela dosegla tri zmage v svetovnem tega,” je po zmagi povedala na{a pokalu in sezono kon~ala kot ena na- {ampionka. jbolj{ih teka~ic na svetu.

Petra je 10. februarja prejela Bloud- Da v poletnem obdobju ni po~ivala kovo nagrado za vrhunske mednaro- na lovorikah, pa je dokazala v dne dose`ke v teku na smu~eh. za~etku sezone 2007/2008, ko je Nagrado je v Petrinem imenu v veliki dosegla peto zmago na tekmah sve- dvorani hotela Union prevzela njena tovnega pokala, prav pred kratkim pa mama Vera Majdi~. Odbor za pode- je ponovno premagala vse konku- ljevanje Bloudkovih priznanj je v rentke v svoji paradni disciplini na obrazlo`itvi nagrade zapisal: tekmi SP v sprintu v klasi~ni tehniki v Kanadi. Za vrhunske dose`ke jo je Dru{tvo {portnih novinarjev Slove- “@e vrsto let dosega vrhunske rezul- nije izbralo za najbolj{o {portnico tate, s ~imer izjemno prispeva k Slovenije v letih 2006 in 2007.” priljubljenosti tega {porta v Sloveniji.

NORDIJSKO SMU^ANJE Petra zmagala tudi v Canmoru

Po ogledu fotofini{a so ciljni sodniki dolo~ili, da je Petra Majdi~ za nekaj centimetrov prej kot svetovna prva- kinja Astrid Jacobsen dosegla ciljno ~rto finalnega teka klasi~nega sprinta in na drugi tekmi ’Canmorskega’ fes- tivala v Rocky Mountainu dosegla svojo {esto zmago v svetovnem pokalu.

Veselje v slovenskem taboru je z dose`kom kariere, 22. mestom, dopolnila Katja Vi{nar. “Ta zmaga je obli` na te`ke ~ase, ki sem jih pre`iv- ljala. Upam, da bo zdaj steklo. Zelo lepo se je znova povzpeti med naj- bolj{e,” je takoj po zmagi povedala Petra.

www.modrakartica.com www.sloski.si 5 ˆ Modre novicke PROSTI SLOG PROSTI SLOG mesto. [e bolje ji je {lo v Utahu z drugim mestom, ki ga je nato Eni v Planici, Sa{ina ameri{ka ponovila {e teden dni pozneje v Squaw Valleyju na smu~arsko- drugi na Voglu turneja deskarskem festivalu Jeep King of the Mountain. Uspe{na ameri{ka turneja! V Severni Ameriki je bila v leto{nji zimi le ena tekma svetovnega pokala Oran`ni majici Squaw Valleya: v smu~arskem krosu, in sicer v Sa{a in ameri{ko oro`je olimpijskem Deer Valleyju nad Park v krosu Daron Rahlves Cityjem v dr`avi . A datum na prvo soboto v februarju je bil lepo usklajen s sporedom dveh velikih ameri{kih tekmovanj z velikima na- gradnima skladoma, tako da so se vsi najbolj{i evropski tekmovalci tri tedne pomikali od Kolorada do Kali- fornije. Teden dni pred - jem so bile namre~ v Aspnu 12. zimske X-igre, na katerih je kros na smu~eh in deskah klasi~na disciplina. Tam se je Sa{a drugo leto zapored uvrstila v veliki finale in osvojila peto

Za izraz “freeride” smo si v zadnjem ~asu kon~no izmislili dober doma~ izraz – prosti spust! Smu~arji in so letos na~rtovali posebno kvali- PROSTI SLOG deskarji se ga v Sloveniji `e tretje leto fikacijsko tekmo v za~etku februarja lotevajo v tekmovanju, ki se mu letos na Kaninu, a je zaradi slabega vre- Hydro Pro za letalce re~e Quiksilver Freeride Battle. Os- mena odpadla. Na finale na Voglu so rednji dogodek z mednarodno se tako uvrstili vsi, ki so do odpovedi nove {ole udele`bo bo 15. marca na Voglu, vztrajali v Bovcu. Pestra dru`ba, v V marcu in aprilu se obetata dve ciljna skupina pa je vsekakor druga njej sta tudi {e lanska tekmovalca v tekmovanji v skokih za smu~arje kot na tekmi smu~arskih skakalcev, ki alpskem smu~anju, tj. Maribor~ana “nove {ole” pod imenom Hydro Pro bo so~asno v Planici. Razglasitev Filip Flisar in Matej Adorjan. Oba se Tour. zmagovalcev bo na koncertu skupine posku{ata tudi v krosu. Med “kro- Big Foot Mama v dolini. siste” je od alpincev prestopil tudi Simon Jecl in se v za~etku februarja 22. in 23. marca bo tekma na Voglu, v aprilu pa bo sledila {e tekma na Za doma~e udele`ence, ki se lotevajo na tekmi evropskega pokala v Bormiu Kaninu. drznih spustov ~ez strmine in pe~ine, `e prebil do ~etrtfinala.

DESKANJE NA SNEGU V za~etku leta se je s tekmo na Kr- igrah”, prav vsi “gladiatorji” pa so vavcu za~ela serija tekem za slovenski domov od{li z majico glavnega Si.mobil - Vodafone pokal v deskanju na snegu Si.mobil pokrovitelja tekmovanja. Medtem ko Vodafone snowboardtour . je na prvi tekmi mlade deskarje snowboardtour Tekmovanja, kjer so se v mlaj{ih letih pri~akalo slabo vreme, pa so na drugi Slovenia kalili tudi nekateri trenutno najbolj{i tekmi konec januarja na Voglu tek- slovenski deskarji in deskarke, so na- movali in u`ivali v prelepem menjena deskarjem razli~nih predz- son~nem vremenu. nanj, ki so razvr{~eni v {tiri starostne kategorije. Serija je `e vrsto let dejan- V drugo se je prek 60 tekmovalcev sko edino tekmovanje v Sloveniji, na prvi~ pomerilo v disciplini prostega katerem lahko izku{nje nabirajo pri- sloga, tj. slopestylu. Mladi deskarji in hodnji svetovni asi, svoje znanje pa deskarke so na skakalnicah in drugih preverijo tudi {tevilni rekreativci. objektih v sne`nem parku na Voglu Leto{nja sezona je prinesla {tevilne prikazali kar nekaj zahtevnih in za novosti; najve~ja je uvedba tekme v oko obiskovalcev izredno atraktivnih prostem slogu. Uvodno tekmo v trikov. “funcrossu” so na Krvavcu zaz- namovale slabe vremenske razmere. Letos bosta na sporedu {e dve tekmi. Toda de`, gosta megla in veter niso Devetega marca se bodo deskarji v ustavili {tiriinpetdeset deskarjev in »funcrossu« pomerili na Mari- deskark, ki so se pognali na progo z borskem Pohorju, petnajstega marca dvignjenimi zavoji, valovi in s skoki. pa na finalu v Kranjski Gori. Ve~ na Po tekmi so se mladi deskarji pomer- uradni spletni strani www.snow- ili {e v zabavnih “gladiatorskih boardtourslovenia.com.

6 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Modre novicke SLOVAR ZUTS SLOVENIJE {porta. Toda smu~anje se z novimi smu~mi carving in modernim pris- Drobtine iz Smu~arska abeceda topom u~enja smu~anja (na nevsiljiv, igriv in na zabaven na~in) ponovno smu~arskega slovarja avtorjev Tja{e Hudarin in strmo vzpenja nazaj na vrh lestvice Roka Toma`i~a naj zimskih {portov. Lani smo v Modrih novicah pisali o pripravi slovenskega smu~arskega Ne glede na to, kako se bo tehnika {e slovarja, ki nastaja v sodelovanju s spreminjala, kak{ne bodo smu~i … Sekcijo za terminolo{ke slovarje bo nekaj vedno ostalo isto! Prvi ko- In{tituta za slovenski jezik Frana raki na snegu. To pa je poglavje, ki je Ramov{a, z Znanstvenoraziskoval- najpomembnej{e, saj odlo~a, ali bo nim centrom SAZU in s Smu~arsko dolo~en ~lovek neizmerno vzljubil ta zvezo Slovenije; popisal bo smu- {port ali pa se bo na smu~i{~e vrnil le ~arsko izrazje od za~etka 20. stoletja, pe{ ali s sanmi. In zato sva se avtorja ko se je za~elo oblikovati, do odlo~ila, da ta korak olaj{ava s dana{njega ~asa. Ob prehodu v novo priro~nikom Smu~arska abeceda. leto, ko presojamo na~rte, lahko re~emo, da delo za slovar, ki bo imel To je strokovni priro~nik, s katerim tudi tuje ustreznice in ponazoritve s boste otroke in druge smu~arske slikami, dobro napreduje. Trenutno za~etnike na nevsiljiv na~in u~ili in obdelujemo pojmovne skupine nau~ili alpskega smu~anja. Pravilno, zavoj, robnik, vezi in biatlon. Lani pa varno in samostojno se nau~imo smo dokon~ali pojmovne skupine smu~ati le s preprosto in za za~etnika sneg, vrste smu~anja, karving, tre- razumljivo razlago. In ideja tega ning, prijeme pri deskanju, pravno @epni format klnjige 10 x 15 cm priro~nika je skrita ravno v tem. zahtevno skupino rob, meja smu~i{- 95 strani Razumljive, smiselno razdeljene in ~a, del izrazov iz smu~arske pretek- 158 barvnih fotografij povezane aktivnosti, vaje, so nazorno losti in {e nekaj manj{ih skupin. 179 barvnih skic prikazane v skicah in na fotografijah; Tokrat pa dodajamo nekaj slo- plastificiran ovitek prilagojene so starostni stopnji in varopisnih ocvirkov, ki razkrivajo pe- znanju za~etnikov. Osnovni metodi stro ozadje dela, pri katerem sodeluje Smu~arska abeceda je prvi `epni pou~evanja smu~anja naj bosta igra ve~ smu~arskih strokovnjakov. priro~nik take vrste v Sloveniji, osre- in zavedanje, da smo na smu~i{~u dinjen samo na za~etnike alpskega zato, da u`ivamo! Znano je, da so v razlagalnih slovar- smu~anja. jih, kakr{en bo tudi na{, vsi izrazi S pomo~jo priro~nika imate na razlo`eni in pomensko pojasnjeni V zadnjih letih se je smu~arska dosegu roke ves ~as 179 razli~nih vaj po natan~no dolo~enih slovaropis- tehnika dodobra spremenila, za- in idej, katerih domiselnost zvi{uje nih pravilih. Ta dolo~ajo, da mora hvaljujo~ smu~ki carving, ki je pri- kakovost pou~evanja in u~enja. Sami biti v t. i. slovarski razlagi navedeno nesla v smu~arski svet povsem nove pa izberete, koliko, kako in kdaj jih tisto bistvo pomena besede, po dimenzije. boste uporabili. katerem se ta razlikuje od drugih V projektu so sodelovali tudi recen- podobnih izrazov. V~asih pa se slo- Alpsko smu~anje je ob rojstvu deska- zenti, ki so dali priro~niku piko na i. varopiscu pri tem seciranju besed nja na snegu izgubilo na priljub- Ti so: Ali Kuzmin, Miran Rauter, dr. tudi kaj pome{a in poka`ejo se prav ljenosti, predvsem zaradi spro{~enega, Milan @van, dr. Rado Pi{ot, dr. Jurij sme{ne besedne povezave. Takole se zabavnega in zanimivega pristopa Planin{ec in A-reprezentant Bernard je v eni izmed razli~ic razlag za- deskarjev do u~enja in izvajanja tega Vajdi~. pisalo pri izrazu zadnja roka. Priro~nik je trenutno mogo~e zadnja roka /.../ noga, ki je med naro~iti le na internetni strani smu~anjem za sprednjo roko. Roka je noga, je bil, da smo hkrati obdelovali www.skiabc.si. pa~ roka in razlaga roke se ne more pojmovno skupino roka in noga. za~eti z noga. Vzrok, da je bila In v razlago no~no smu~anje se je od Cena priro~nika: 12,95 + po{tnina, namesto besede roka zapisana beseda nekod nagajivo pritepla budilka. Ra- pri nakupu nad 15 priro~nikov pa je zlaga se je potem glasila takole: cena 10,80 EUR. smu~anje na umetno osvetljenih ure- jenih smu~i{~ih, neurejenih smu- ~i{~ih, ko zaide sonce, ob luninem svitu, soju ~elnih budilk. No, budilka je po no~nem smu~anju v~asih najbr` res potrebna, a ne na ~elu. Slovaropisno delo zahteva premislek, sklepanje po logi~nih zakonih; v nasprotnem primeru pridejo na dan nenavadne povezave. Te besedne cvetke smo pravo~asno ujeli in popravili, v~asih pa kak{ne v slovar- jih tudi ostanejo in vzbujajo po- zornost posebne vrste. Seveda se bomo trudili, da jih bo ~im manj. ^e bo kak{na ostala, pa naj bo vsaj taka, da bo ljudi spravila v smeh. www.modrakartica.com www.sloski.si 7 ˆ Modre novicke ZUTS SLOVENIJE smu~anje {port, za katerega se lahko re~e, da ima pri nas tradicijo v Na{e smu~ine, nova pravem pomenu besede in da osta- jamo Slovenci {e vedno prepoznavni strokovna knjiga na po smu~anju! Poleg knjige je iz{el podro~ju alpskega tudi `epni priro~nik z naslovom Sklopi storitev Slovenske nacionalne smu~anja {ole alpskega smu~anja s sodelavci. Knjiga in `epni priro~nik sta name- Spet smo bogatej{i za strokovno knji- njena vsem, ki imajo radi smu~anje; go na podro~ju smu~anja z naslovom predstavlja tudi strokovno gradivo Na{e smu~ine, ki je bila predstavljena udele`encem kadrovskih te~ajev za v ~etrtek, 17. januarja 2008, v Hotelu u~itelje alpskega smu~anja. Na voljo Union. Avtorja dr. Bla` Le{nik in dr. so vam v pisarni ZUTS na Smu~arski Milan @van sta vsem povabljenim na zvezi Slovenije. kratko predstavila in poudarila, da je

ZUTS SLOVENIJE ZUTS SLOVENIJE Demo day Te~aj U~itelj alpskega smu~anja 3

V nedeljo, 10. februarja 2008, se je na smu~i{~u Vogel za~el 1. del te~aja za pridobitev strokovnega naziva u~itelj alpskega smu~anja 3 in je trajal do 16. 2. 2008. Ker te~aj obsega 120 ur usposabljanja, se bo vseh 25 prijav- ljenih udele`encev {e enkrat sre~alo na 2. delu od 10. do 16. marca 2008 na Rogli. Tako kot v lanskoletni se- zoni se je tudi letos na te~aj prijavilo kar nekaj dr`avljanov sosednjih Trsta, kar ka`e na dejstvo, da je pro- dr`av, tj. Hrva{ke in Italije, ter tudi gram usposabljanja {e vedno zelo za- zamejskih Slovencev, ~lanov ZZ[DI iz nimiv tudi na mednarodni ravni.

Komisije za alpsko smu~anje, deskanje na snegu, smu~anje tele- mark in prosti slog pri ZUTS Slovenije so organizirali akcije Demo day, ki sta potekali v soboto, 9. februarja 2008, na smu~i{~u Rogla in 23. februarja 2008 na smu~i{~u Krvavec. S ~lani demon- stratorskih vrst vseh komisij so lahko vsi smu~arji na kratko ob- novili svoje smu~arsko znanje iz omenjenih panog. Akcija je brez- pla~na in je namenjena vsem, tj. u~iteljem smu~anja in tudi drugim rekreativnim smu~arjem.

Ve~ informacij na www.sloski.si.

8 www.sloski.si www.modrakartica.com

Pogovor tudi, da bo treba posneti reklamni Ve~ kot le {portna spot, ~e `elimo pokroviteljstvo izkoris- titi {e za promocijo. Jasno, gre za do- datne nalo`be. ^e potegnem ~rto in trgovina in ve~ kot le vse skupaj posplo{im, bi dejal, da je pokroviteljstvo uspe{no, ~e si pripravl- pokrovitelj jen vlo`iti {e enkrat ve~ od dogovor- jene vsote. Stro{ki so {e precej vi{ji ob ve~ji stopnji ogla{evanja.”

Ob tem ni skrivnost, da tudi Ale{ ^erne in Andrej Jelen pokrovitelji stiskajo pesti za vrhunske dose`ke smu~arjev. V zadnjih letih pa je {la rezultatska krivulja, ~e izvza- spletla tudi tesna vez s Smu~arsko Hervis, ki vse od selitve na slovenski memo redke izjeme, navzdol. Vseeno zvezo Slovenije. Kako se je vse skupaj trg leta 1997 skrbi za {iritev, je `e lep niste odkorakali. Torej lahko govo- za~elo? ~as tudi ~vrst partner Smu~arske rimo o obojestranski koristi? zveze Slovenije pri projektu Modre kartice in eden izmed zlatih po- Ale{ ^erne: “Hervis je na slovenski trg A. ^.: “Ko se podjetje odlo~a o kroviteljev alpskih smu~arskih vstopil leta 1997, sprva s trgovinama v pokroviteljstvu, tekmovalni izidi niso reprezentanc. O preteklosti, sedan- Ljubljani in Celju. Sledili smo na~rtu odlo~ilni. Ob ni`ji ravni izidov smo se josti in o prihodnosti sta spregovo- postopne ekspanzije in tako se lahko vpra{ali le, kak{na je cena in kak{en je rila Ale{ ^erne in Andrej Jelen, danes pohvalimo s {tirinajstimi trgov- lahko na{ iztr`ek. Na{a anga`iranost je nekdanji in zdaj{nji prvi mo` inami. Zastopani smo v vseh ve~jih bila velika, prepoznavnost tekmoval- Hervisa. slovenskih mestih. Izjema je le Nova cev pa vseeno {e vedno na visoki Gorica, kjer pa bomo trgovino odprli ravni. Govorim o Juretu Ko{irju, Tini Oba {portnika po du{i in ~loveka z prav letos. S postopno rastjo smo os- Maze, Reneju Mleku`u … Na{ cilj je bil izrazito poslovno `ilico. Ale{ ^erne, ki vojili ob~udovanja vredne dose`ke. izkoristiti priljubljenost smu~arjev. priznava, da je rekreacija pomemben Tako smo preteklo leto kon~ali s 60 Slednja pa~ ni bila sporna. V drugem del njegovega `ivljenja, je danes za- milijoni evrov prometa. Gre za po- olimpijskem ciklu je bila zgodba neko- poslen v Avstriji kot vodja nabave datek, ki nekaj pomeni tudi v liko druga~na. A sodelovanje je vseeno Hervis Internationala. Vseeno {e evropskem merilu. Smo podjetje {e zelo uspe{no. Znesek v pogodbi je vedno rad pokuka tudi v ljubljansko skupine Spar, a v Sloveniji smo za~eli ostal skoraj nespremenjen. Ob bolj{ih pisarno, kjer je pred ve~ kot desetimi dejansko z ni~le. Povsem samostojno izidih bi bil skoraj zanesljivo vi{ji.” leti na direktorskem stolu sooblikoval smo se razvijali in se vse od prvega dne za~etek zgodbe o uspehu. Za le-to zdaj tudi u~ili. Zanimivo je, da je ve~ina tis- Torej samo sodelovanje ni pogojeno z kot direktor Hervisa Slovenija skrbi tih, ki so bili pri projektu soudele`eni izidi, je pa cena? Andrej Jelen, ki je med poslovne`e `e na za~etku, {e danes del Hervisa. vstopil iz {portnega sveta. Poznavalci Vsaj v upravnem delu je preto~nost A. ^.: “Vsekakor. Res pa je, da se sistem ko{arke ga poznajo kot nekdanjega majhna ali celo ni~na. Na za~etku smo pri nas {e ni razvil do te mere, da bi igralca, predvsem pa kot uveljavl- se osredinili samo na prodajo. Hitro pa ugotavljali prisotnost Smu~arske zveze jenega sodnika. Njegovo pi{~alko so smo spoznali in osvojili tudi pomem- Slovenije in s tem posledi~no Hervisa med drugim sli{ali tudi ko{arkarji v bnost {portnega poslovanja v {ir{em v medijih. V tujini je vse skupaj malce Evroligi, ko je zanjo skrbela {e FIBA. kontekstu. Pri tem mislim na sodelo- druga~e.” Tudi danes se {e rad ukvarja s {portom, vanje s klubi in pa na ozave{~anje ~eprav je glavnina njegovih misli na- oziroma informiranje kupcev. Primer: Pred dobrim letom je na ~elo Hervisa menjena Hervisovi dru`ini. prodali smo kolo, zelo te`ko pa smo stopil Andrej Jelen. Zakaj spre- prodali tudi kolesarsko obleko. Podob- memba? nih zgodb je veliko. Pomembnost Slovenski del zgodbe o Hervisu je star {portnega perila, {portnih ur … Nismo A. ^.: “Leta 1997 se je Hervis iz `e dobro desetletje, kaj kmalu pa se je `eleli biti le trgovec, ki izdelek polo`i Avstrije raz{iril v Slovenijo in na na prodajno polico. Ko smo se lotevali teh projektov, smo na razli~nih ravneh sodelovali z razli~nimi partnerji. Tako se je na predlog Toneta Vogrinca zgodilo sodelovanje na podro~ju Modre kartice. Takrat se je pisalo leto 2000. @e prihodnje leto pa smo vstopili tudi med pokrovitelje alpskih reprezentanc. Velja poudariti, da smo se pri omenjenem pokroviteljstvu {e dodatno anga`irali. ^eprav smo bili samouki, smo se hitro u~ili. Tako smo kmalu spoznali, da bo imelo pokroviteljstvo pravo veljavo le ob na{i aktivnosti. Jasno, spra{evali smo se, kaj lahko pri~akujemo od vlo`enih sredstev. Ko se pojavijo pri~akovanja, pa se mora{ vpra{ati tudi, na katera podro~ja lahko sam vpliva{. Takrat smo se z zvezo dogovorili o pokroviteljstvu otro{kih tekmovanj. Na teh tekmah mora{ biti tudi sam ak- tiven. Po drugi strani smo spoznali Andrej Jelen Ale{ ^erne

10 www.sloski.si www.modrakartica.com Pogovor Mad`arsko. Pozneje se je dru{~ini pridru`ila {e ^e{ka, iz Slovenije pa se je Hervis selil {e na Hrva{ko. V vseh teh letih se je ob delovanju v omen- jenih dr`avah nakopi~ilo veliko pozi- tivnih izku{enj. Vse te izku{nje in primere sku{am zdaj prenesti v avstri- jski prostor, kar je vsekakor zelo te`ko in naporno delo. Od prvega januarja 2007 sem torej zaposlen pri na{ih sev- ernih sosedih, v Sloveniji pa je delo prevzel Andrej Jelen. Vsekakor ve~ kot uspe{no, saj je podjetje v preteklem letu doseglo najbolj{i dose`ek v zgodovini.”

Andrej Jelen: “Zame je bil to zares velik izziv. Zavedal sem se, da moramo ohranjati vlogo vodilnega trgovca in pove~evati tr`ni dele`. Prvo leto je bilo res uspe{no, a prihajajo novi izzivi. Tudi sam bi se ob tem dotaknil sode- lovanja Hervisa in SZS. Za nas je pomembna prisotnost v {portni de- javnosti. [e pomembnej{i pa so pro- dajni dose`ki. Zato bomo v prihodnje iskali povezave, ki nam bodo prina{ale bolj{e dose`ke.”

Omenjeni prodajni dose`ki so vsekakor tesno povezani tudi z zlo- Pogodba s SZS vas ve`e {e do leta v zdravstvu, ~e pa prodajamo {portno glasnimi zelenimi zimami. Ali je 2010. Na podlagi katerih kazalnikov opremo?! Nogomet je {port {tevilka padec prodajne krivulje smu~i in se boste nato odlo~ali o podalj{anju ena in ima tudi najve~jo stopnjo rasti. drugih delov opreme skrb vzbujajo~? sodelovanja? Pozorni smo na krajevni in globalni trg.” A. J.: “Prihajam iz druge {portne A. J.: “Do leta 2010 je {e dale~. Vseeno panoge, v kateri so nam zelene zime ne vidim razlogov, zakaj ne bi sklenili Zanimiv je tudi va{ edinstven pristop pri{le zelo prav, saj smo prodali ve~ nove pogodbe. Prav gotovo pa bodo pri pokroviteljstvu rekreativnih tek- {portnih copat in tekstila. Ha, ha … morali imeti programi tesno povezavo movanj … No, priznati pa moram, da so padci ve- in bodo morali kazati v skupno smer.” liki. Ocenjujem jih na vsaj 20 A. J.: “To sem spoznal `e kot zunanji odstotkov.” V kolik{ni meri lahko pri tovrstnih opazovalec. Odlo~ilni element pri us- odlo~itvah govorimo o avtonomiji pehu Hervisa je postavljanje v vlogo Ali je morda padec enak na vseh oziroma po drugi strani o ~akanju na vzgojitelja trga.” ravneh ali je na primer upad prodaje avstrijsko zeleno lu~? vrhunske opreme manj{i? A. ^.: “Na za~etku je bil cilj preprost – A. J.: “V poslovnem svetu je vendarle postati {tevilka ena v Sloveniji. To A. ^.: “Prodaja je manj{a v vseh seg- tako, da ima lastnik vpliv na odlo~itve. nam je uspelo zelo hitro. @elimo pa mentih. Najbolj pa se je zmanj{ala Na~in komuniciranja z mogo~imi biti tudi 'top of mind'. @elimo biti tr- prodaja najni`jega cenovnega razreda. kupci je sicer krajevna domena, a govina, ki bo pri {portniku na prvem Poleg tega je manj{a tudi prodaja mora biti skladna s strategijo celotnega mestu, ko se bo vpra{al, kam po bolj{ih smu~i, pri katerih proizvajalci koncerna Hervis International.” nakupih. Na kak{en na~in izpolniti niso poskrbeli za ve~je novosti. Zan- cilj? Ko smo sprejeli odlo~itev o imiv pa je primer Elana, ki je poskrbel A. ^.: “Sam bi odgovor oblikoval vstopu v nogomet in alpsko smu~anje, za kar nekaj tehni~nih in oblikovnih nekoliko druga~e. Lastnik ima sicer smo razglabljali {e o rekreaciji. Tu smo novosti. Tu se je prodaja celo lahko glavno besedo, a usoda je v naleteli na ljubljanski maraton. Ta izbolj{ala. No, posebno poglavje pa so rokah direktorja. Odlo~a na druga~en prireditev nam je odprla o~i in smernice, ki se ka`ejo pri Avstrijcih. Iz- na~in. Bistvenega pomena sta priprava omogo~ila pot do spoznanja, kaj se posojevalnice smu~i namre~ skrbijo za in argumentiranje ponudbe. ^e bo{ dogaja v rekreaciji. Jaz te~em. To je bil vse ve~je udobje, zato se veliko nekomu na izjemen na~in ponudil ne odlo~ilen trenutek. Prav trenutki smu~arjev ne odlo~a ve~ za nakup tako zelo kakovosten izdelek, obstaja odlo~itve so vedno zelo pomembni. lastni{ke opreme.” velika verjetnost, da ga bo vzel. ^e pa Tako je bilo tudi z na{o odlo~itvijo o mu ne bo{ znal ustrezno ponuditi naj- odlo~nem vstopu v medije. Morda je Morda razmi{ljate o Hervisovih iz- bolj{ega izdelka, ga ne bo vzel.” bilo to takrat predrzno, a `e po odprtju posojevalnicah opreme na smu~i{~ih? prvih {tirih trgovin smo pripravili tele- S pokalom Hervis ste prisotni tudi v vizijski oglas. Jasno, tu so bili {e letaki, A. ^.: “V Avstriji smo opravili preizkus, slovenskem nogometu. Gre tudi tu za veliki oglasi … Vedno korak za ko- ki pa ni ponudil najbolj{ih dose`kov. pove~evanje prepoznavnosti s rakom in vedno z mislijo na bolj{o Izposoja smu~i je specifi~na dejavnost, pomo~jo {porta? prodajo.” ki je zelo odvisna od lokacij in tradi- cije. Poleg tega pa ni skrivnost, da se A. J.: “Ker smo {portna trgovina, Martin Pav~nik pogosto pojavlja ’sivo izposojanje’. `elimo tudi kot pokrovitelji soobliko- Tega si mi pa~ ne moremo dovoliti.” vati ta svet. Le zakaj bi bili pokrovitelji www.modrakartica.com www.sloski.si 11 ˆ Alpsko smucanje S kombijem do uspehov

V naslednjih besedah in slikah vam predstavljamo nepogre{ljivega ~lana Smu~arske zveze Slovenije, ki na{e {portnice in {portnike vsako sezono popelje na desetine, stotine razli~nih destinacij.

Flota zvestih kombijev ~ez zimo tako po celi Evropi vozi ljudi in nepogre{ljivo {portno opremo. Tudi trener Dejan Poljan{ek in na{ odli~en {portnik Mitja Drag{i~ vsake toliko ~asa pljuneta v roke in nalo`ita kombi za na pot. Smu~i, smu~arski ~evlji, dresi, obleke, pa- lice in druge stvari romajo v kombi in ~akajo na sneg.

Med mnogimi predmeti v kombiju le`i {e skupina izredno pomembnih ~lanov odprav. So rde~i in so modri, visoki ter ozki, mnogokrat prekleti a vedno prisotni – smu~arski koli. Brez njih ne bi bilo napornih treningov in zaslu`enih uspehov, ne bi bilo tekem in {portnih dram.

Ko naslednji~ vidite smu~arje in smu~arke v zelenem, pomislite Slovenske smu~arske reprezentance skozi vse leto potujejo naokoli tudi na stvar, ki je sicer vedno na tleh, a zna na{a dekleta in fante ter trenirajo in nastopajo na {tevilnih prizori{~ih. Eden od naj- pripeljati do neizmernih vi{av in fantasti~nih rezultatov. pogostej{ih prevoznih sredstev, ki na{e smu~arje in trenerje pripelje do belih strmin je kombi, odli~na kombinacija udobja, hitrosti in prostornosti. SPONZORJI PANOGE ZA ALPSKO SMU^ANJE:

12 www.sloski.si www.modrakartica.com

ˆ ˆ Nordijsko smucanje - skoki Intervju dr. Franci Petek

Pogosto govorimo le o skokih, ~eprav razli~nih obdobjih soo~ati z ustre- se strokovni svet ukvarja tudi z nordi- znimi psihi~nimi in s fizi~nimi obre- jsko kombinacijo. Se strinjate, da je menitvami. Pri tem pa je pomembno, slednja v javnosti, medijih … pogosto da tekmovalca `e vse od za~etka zapostavljena? postopoma pripravljamo na tiste “Da. Morda je res tako. A to je precej najve~je obremenitve. To je bila v razumljivo. V preteklosti so bili preteklosti vsekakor {ibka to~ka.” namre~ smu~arski skoki gonilna sila celotnih nordijskih disciplin. V zad- Vas je nemara prav ta cilj po nekaj- njem obdobju je po zaslugi izjemne letnem umiku znova odlo~neje vrnil v Petre Majdi~ do prave veljave pri{el {e skakalni svet? smu~arski tek. Pri nordijski kombi- “Da. Spoznal sem, da smo na tem Svetovni prvak, doktor, direktor ali naciji tega preskoka, `al, {e ni bilo. podro~ju nekoliko izgubljeni. Pogosto le pogosto nasmejani Frenk. Franci Poleg tega je baza tekmovalcev toliko so posamezniki vlekli voz vsak v svojo Petek ima tudi kot predsednik manj{a, da je precej te`je vzpostaviti smer in delali z danes na jutri. Jasno, strokovnega sveta za skoke in nor- sistem, kakr{nega imajo skakalci. gre za izziv. Sprva bi rad pridobil {e dijsko kombinacijo jasno za~rtane Vseeno to {e zdale~ ne pomeni, da na bolj{i vpogled v stanje. Le tako se bom cilje. strokovnem svetu zapostavljamo s sodelavci lahko odlo~al za prave ko- nordijsko kombinacijo. Na vsakem rake. Kon~ni cilj je skladna slovenska V javnosti se sicer pojavljate pred- sestanku razpravljamo tudi o delu v tej skakalna {ola, ki bo ob tekmovalnih vsem kot {portni direktor, ~eprav ni disciplini.” vklju~evala tudi druge sociolo{ke in skrivnost, da ste tudi predsednik socialne elemente.” strokovnega sveta za smu~arke skoke Omenili ste {ibkost baze nordijskih in nordijsko kombinacijo. Se lahko za kombinatorcev. Letos obstaja le B- Je v Sloveniji za uresni~itev teh za~etek pogovora dotaknemo va{e ekipa svetovnega pokala. A tudi to je na~rtov na voljo dovolj strokovnega vloge v omenjenem svetu? najbr` le prehodno obdobje … potenciala in zadostno {tevilo us- “V strokovnem svetu sem v vlogi “Marsikaj bi se spremenilo, ~e bi uspeli treznih objektov ter drugih “potreb- ~loveka, ki ne izvira iz trenerskih vrst. izoblikovati tekmovalca, ki bi z izidi {~in”? Ob meni sta {e dr. Tu{ak in dr. Jo{t. potegnil celoten voz navzgor. Ver- “Za~nemo lahko pri objektih. Imamo Na{a naloga je, da korigiramo jamem, da bi se v tem primeru tudi kar lepo mre`o skakalnih objektov, na odlo~itve, ki bi bile lahko zaradi prev- ve~ mladih ukvarjalo s tem {portom.” katerih je mogo~e trenirati tudi v po- elike vpletenosti akterjev napa~ne. letnih mesecih. Prvi ve~ji zaplet se po- Vseeno pa je jasno, da strogo Pri skakalcih na najvi{ji ravni v zad- javi pri mladinskih centrih, ~eprav se strokovne odlo~itve vedno pre- njih sezonah v o~i bodejo predvsem polo`aj popravlja. Zagorje, @iri, Tr`i~ pu{~amo trenerjem. Vendarle gre za trenerske zamenjave. Ali je Ari Pekka … Velika pridobitev je kranjski dr`avni ljudi, ki so neposredno odgovorni za Nikkola trener, s katerim boste lahko center. ^utimo pa veliko pomanjkanje vodenje ekip.” poskrbeli za dolgoro~no delo s tek- 75- ali 80-metrskih skakalnic, kar smo movalci? sku{ali re{evati v Kranju. No, z najve~ Torej strokovni svet vendarle ne ob- “Upam. Z njegovim delom sem zado- te`avami se soo~amo v Planici. Slednji staja le na papirju oziroma ni le for- voljen. Dejstvo pa je, da bi se dalo kot Sahari vode primanjkuje velika malne narave? marsikaj opraviti bolje. Imamo {e skakalnica. Sr~no upam, da se bodo “Vsekakor. S pomo~jo strokovnega nekaj te`av. Trdim pa, da je Nikkola trdni nameni odgovornih uresni~ili in sveta se oblikuje dolgoro~na strategija primeren ~lovek.” da se bo polo`aj popravil. Znanje? Us- dela. V svetu so zbrani trenerji z najve~ posobljenost in izobrazba trenerjev sta znanja in tudi z dragocenimi izku{- Delo s tekmovalci, ki nastopajo na iz leta v leto na vi{ji ravni. Nekateri njami.” najvi{ji ravni, je vedno najbolj na ka`ejo nadarjenost, spet drugi sposob- o~eh. Kaj pa preostali del piramide? nost ~rpanja znanj. Primanjkljaj pa Se vlogi predsednika sveta in {port- V preteklosti delo pogosto ni bilo vidim na pedago{kem segmentu. nega direktorja prepletata? Se ne- usklajeno, tako da so imeli tek- Trener pedagog. Tu smo {e na za~etku. mara kdaj pojavi konflikt interesov? movalci, ki so prehajali iz kategorije v Dodal bi {e, da nekateri vrhunski tre- “Vlogi se pogosto prepletata. V kategorijo, veliko te`av s trenerskimi nerji delajo v tujini. V doma~ih vrstah strokovnem svetu tudi kot direktor na~eli in z delovnim pristopom. Je pa pogre{amo pravo avtoriteto. Zato se pogosto dobim mo`nost za {e globlji danes polo`aj bolj{i? ukvarjam tudi z vpra{anjem, kako pri- vpogled v polo`aj in na~in sestave “Prav to je zame najve~ji izziv in na- dobiti ~loveka, ki bo imel v doma~ih ekip. Strinjam pa se, da bi bilo – `e jpomembnej{a naloga. Tlakovati krogih naj{ir{o podporo.” zaradi higienskih razlogov – bolje, ~e strokovno pot od najmlaj{ih do bi bil predsednik kdo drug. A po ~lanov. Zagotoviti moramo strokovno, Martin Pav~nik razpisu delovnega mesta mi je bila ta na~rtno in nadzorovano delo na vseh vloga dolo~ena.” ravneh. Tekmovalec se mora v

SPONZORJI PANOGE ZA NORDIJSKO SMU^ANJE:

www.modrakartica.com www.sloski.si 13 Biatlon hitro spoprijateljila. Zdi se mi, da sem Dvojni intervju v biatlonu na{la tisti {port, ki bi ga morda morala `e prej.”

Za marsikaterega smu~arskega teka- ~a je prav pu{ka tisti hendikep, Biatlonski trener zaradi katerega se ne odlo~i za biat- lonsko pot, za vas o~itno ne? Gregorin: “V bistvu res ne, ~eprav morda na kak{ni tekmi tudi ni videti in njegova tako. Ne vem, o~itno imam tudi do- volj talenta za streljanje.” varovanka Kako je mo{kemu trenerju delati z `ensko ekipo? Kos: “Prav gotovo je delo druga~no kot z mo{kimi, vendar mora trener najti tisto pravo pot do vsakega posameznega tekmovalca, in sicer ne glede na spol. Ker sem mo{ki, morda sicer nekoliko la`je razumem mo{ko mentaliteto, a se trudim razumeti tudi `enske. V~asih je to celo prednost. @e nekaj ~asa delam z njimi in jih tudi vedno la`je ter bolje razumem. V na~inu dela pa so prav gotovo tudi kak{ne razlike.”

Najve~ji preboj ste dosegli v lanski se- zoni in po~asi prihajate v tista zrela biatlonska leta. Kaj sami {e pri~aku- jete v svoji karieri? Gregorin: “Seveda pri~akujem {e ve- liko. Te`ko pa je zdaj govoriti o tem, ker `e po svoji naravi raje bolj po tiho vstopim skozi velika vrata. @e v leto{nji sezoni se kljub bolezni, ki me je zdelala po novem letu, po~utim bistveno bolj{e pripravljena in upam le {e na dvig forme.” ^e{ki strokovnjak Toma{ Kos se je venskih biatloncev? Kako ste se ujeli z slovenskemu biatlonu pridru`il leta njimi? Kako si tekmovalke in trenerji 2000. Sprva kot trener celotne repre- Kos: “Nekaj te`av z jezikom je {e vedno, popestrite ~as, ki ga pre`ivite skupaj zentance, danes pa vodi le `enski del vendar sem imel takrat veliko sre~o z in tega ni malo, da se ne pojavi ekipe. Za seboj ima `e lepo {tevilo us- ljudmi, ki so bili okrog mene. Tu mis- zasi~enost? Kaj po~nete, kadar ni pehov svojih varovank, med katere lim na tiste najo`je sodelavce, ki so mi tekem ali skupnih treningov? sodi tudi Teja Gregorin, ki jih pri- pomagali pri delu, obenem pa so bili Gregorin: “Najraje preberem kak{no speva v skupno bero vsako leto ve~. zelo tolerantni in so mi veliko poma- knjigo in le redko pogledam tudi Gregorinova je na smu~i stopila s gali, da sem bolje prenesel te razlike.” kak{en film, sicer pa nimam posebnih sedmimi leti, od trinajstega leta na- potreb. Ob koncu sezone smo morda prej je bila najprej aktivna smu~arska Od leta 2004 ste ~lanica slovenske bi- res `e vsi naveli~ani drug drugega, teka~ica, pozneje pa biatlonka. atlonske reprezentance. Kako ste se vendar `e po premoru kak{nega tedna po za~etkih v smu~arskem teku spet funkcioniramo skupaj popol- Prihajate iz ^e{ke. Ali je bilo ob pozneje zna{li v biatlonu? noma normalno. V prostem ~asu se va{em prihodu v Slovenijo kaj te`av z Gregorin: “V biatlonu sem videla veliko sprehajam s psi~ko, v poletnem jezikom, s kulturo, z navadami slo- ve~jo perspektivo in s pu{ko sem se kar ~asu pa rada kolesarim, kar je ve- likokrat tudi del mojega treninga.”

Teja Gregorin o Toma{u Kosu: “@e kmalu sem spoznala, da bo z njim zadovoljstvo Kos: “@ivljenje, ki ga trenutno `ivim, delati in to nama zdaj lepo uspeva. V teh letih sva se `e dobro spoznala in med nje- je biatlon in ne potrebujem veliko za govimi lastnostmi cenim iskrenost, po{tenje, zna se pozabavati z nami in to je tisto, svoj prosti ~as. Tudi v njem se veliko kar je za nas, tekmovalke, najpomembneje.” ukvarjam z biatlonom in razmi{ljam ter analiziram, kaj bi morda {e lahko Toma{ Kos o Teji Gregorin: “Teja je tip prave {portnice, ki jo odlikujeta mo~na izbolj{al pri svojem delu. V svoji volja in vztrajnost. Postavlja si realne {portne cilje, ki niso nikdar preskromni in bli`ini si `elim ljudi, ki jim lahko zau- vedno se trudi za dosego kon~nega izida. To ji je `e velikokrat pomagalo, da je prema- pam, tak{ne tudi imam in se v njihovi gala tudi samo sebe.” bli`ini tudi dobro po~utim. Pogre{am

SPONZORJI PANOGE ZA BIATLON:

14 www.sloski.si www.modrakartica.com Biatlon pa svojo dru`ino, vendar je v tem poslu pa~ tako, da se moramo vsi sku- paj sprijazniti tudi z dalj{imi odsot- nostmi od doma.”

Ste pa tudi motorist? Kos: “Hja, v~asih pogre{am lepo vreme, da se zapeljem s svojim motor- jem. @ena se rada vozi z menoj in tako lahko precej tega ~asa pre`iviva sku- paj. Tako gresta skupaj konji~ek in dru`ina. Sicer pa sem se `e od malega ukvarjal s {portom in zdaj ne pogre{am kak{nih posebnih {portnih konji~kov.”

Kako gledate na slovenski biatlon? Na Pokljuki se bosta `e v tem letu za~eli rekonstrukcija in posodobitev {portnorekreacijskega centra, ki bo tudi vam omogo~il bistveno la`je in kakovostnej{e delo.

Kos: “Tak{en center slovenski biatlon `e dlje ~asa pogre{a in tudi za na{e ^e{ke ne bi zamenjal. Domovina je Kaj pa Slovenijo za ^e{ko? trenersko delo bodo pogoji bistveno pa~ domovina in ~e si {e vzgojen v Gregorin: “Na ^e{kem sem `e bila, bolj{i. Naravni pogoji so tako reko~ tem duhu, najbr` niti ekonomska vendar tudi sama razmi{ljam podobno idealni (nadmorska vi{ina, konfigu- situacija ali {e tako lepa pokrajina ne kot moj trener. Tu sem doma in racija terena, dobri sne`ni pogoji poz- moreta odtehtati ob~utka, da si doma. Slovenije ne bi zamenjala.” imi). Center je v zimskih razmerah `e Najbr` je ne bi nikoli zamenjal in zdaj omogo~al kar dobro delo, vendar doma se lahko po~utim le na pa so nam manjkali pogoji za ^e{kem.“ Pripravil: Toma` [u{ter{i~ specifi~ne poletne treninge, kjer se ve- liko dela na rolkah. Tekmovalci in Teja Gregorin Toma{ Kos trenerji smo ve~ino ~asa v letu po svetu in doma~ center nam bo prihranil tudi marsikatero pot v tujino in marsikak{en prihranjen evro v na{em prora~unu, ki ga bomo tako lahko koristneje porabili kje drugje. @e nekaj let sem v slovenskem biatlonu in mislim, da je strukturno na visoki ravni, da se je v zadnjih letih razvil na zavidljivo vi{ino. Slovenija gosti tudi tekme svetovnega pokala, kar prispeva k razvoju slovenskega biatlona in mu daje svojevrstno priznanje tudi v javnosti. Zadnje ~ase je tudi vse bolj priljubljen in ~eprav je Slovenija ma- jhna, imamo nekaj izvrstnih biatlonk in biatloncev, kar nam priznavajo tudi priznani trenerji najve~jih svetovnih biatlonskih velesil; na to smo vsi sku- paj lahko zelo ponosni.” Rojena: 29. 6. 1980 Rojen: 31. december 1967 Na kaj sta v svojem `ivljenju najbolj Prebivali{~e: Ihan (Slovenija) Prebivali{~e: Jablonec nad Nisou ponosna? Klub: [D Nika Ihan (^e{ka) Gregorin: “Ponosna sem na to, kar sem. Velik del gre {e star{em, seveda pa Najve~ji uspehi v biatlonu: 4. mesto Z ženo Lido imata dva otroka so mi v veselje tudi moji {portni v sprintu na svetovnem pokalu (Toma{a in Martino) dose`ki in {e kaj …“ (Khanty Mansiysk, 2007), 4. mesto v skupinskem startu na svetovnem Najve~ji uspehi v biatlonu: 2. mesto Kos: “Najbolj ponosen sem na svojo pokalu (Ruhpolding, 2007); 4. mesti v sprintu na svetovnem pokalu (Ruh- `eno, ker je v veliki meri odgovorna in v ženski in me{ani {tafeti na sve- polding, 1992); 2. mesto ekipno na zaslu`na za najino dru`ino ter za vz- tovnem prvenstvu (Anterselva, 2007) svetovnem prvenstvu (, 1990). gojo najinih otrok. Po dvajsetih letih skupnega `ivljenja se imava {e prav Smu~i: Fischer Kon~al je trenersko {olo na Fakulteti tako rada kot na za~etku in se zares Palice: Exel za {port v Pragi. dobro razumeva.” ^evlji: Alpina Najraje ima doma~e “knedli~ke” in O~ala: Bolle ~e{ko pivo Svijansky maz. Ali bi morda zamenjali ^e{ko s Rokavice: Rex Slovenijo? Vozilo: [koda Roomster (pokrovitelj Vozilo: Volkswagen Transporter Kos: “V svoji domovini si zdaj gradim SPC [kerjanec) (pokrovitelj Autodelta) hi{o in mislim, da kljub temu dejstvu www.modrakartica.com www.sloski.si 15 Sodniki - kon~na ocena sodnika je kon~ni Sodniki − mir na snegu rezultat, ki ostane po od{tetih na- pakah.

V se{tevek se vnesejo samo ocene treh Sodniki v razli~nih smu~arskih disci- - ~e je v dvomih, lahko od `irije za- sodnikov. Najvi{ja in najni`ja ocena plinah igrajo razli~ne vloge. A jim je hteva kratko prekinitev, da si ogleda posameznih sodnikov se ~rta. skupno to, da sodijo o tem, kaj je prav sledi tekmovalca; Kon~nemu se{tevku se pri{teje {e dal- in kaj ne. Zagotovo je njihova vloga v - javnost ne sme vplivati na njegovo java (ki se mno`i z vnaprej dolo~enim posameznih disciplinah zelo po- odlo~itev, prav tako ne sme faktorjem) in tekmovalec dobi kon~ni membna, saj lahko s svojo odlo~itvijo upo{tevati pripomb pri~; se{tevek to~k. vplivajo na rezultat. Za sodnika pa je - v slalomu in veleslalomu se odgov- zagotovo najbolj pomembna njegova ornost sodnika ob vratih za~ne, ko Biatlon strokovna usposobljenost in nepris- se tekmovalec za~ne pribli`evati Njihovo delo je urejeno v pravilih transkost, saj tako pripomore k pravil- prvim vratom, ki jih sodnik nadzira Mednarodne biatlonske zveze in sod- nem poteku tekmovanja. in se kon~a, ko tekmovalec zapusti niki morajo postopati skladno s temi zadnja vrata pod njegovim nad- pravili. Alpsko smu~anje zorom; Pri alpskem smu~anju je vloga sod- - pri smuku in super veleslalomu pa V splo{nem velja, da so mednarodni nikov predvsem v kontroli pravilne sodnik opazuje tekmovalca v sodniki tehni~ni predstavniki Med- vo`nje smu~arja-ke skozi vrata. celotni dol`ini njegove trase od narodne biatlonske zveze na biatlon- za~etka, ko tekmovalca vidi, do skih tekmovanjih razli~nih ravni. Vsak sodnik na vratih (gate judge) konca, ko tekmovalec ni ve~ v Njihovo delo usmerja tehni~ni dele- dobi kartico s svojim imenom in po- dosegu sodnikovih o~i; gat, vsakdo pa je odgovoren za svoje datki o {tevilu vrat in vratih, ki jih - ko sodnik opravi svoje delo, mora delovno podro~je. Poznamo namre~ nadzoruje. ^e tekmovalec vrat ne pre- pomagati tudi pri drugih obveznos- mednarodne sodnike (MS) za progo vozi pravilno, mora sodnik to takoj tih (menjava kolov, popravljanje za- (IR Course), za streli{~e (IR Range), za ozna~iti na kartici tako, da ozna~i stavic na vratih, odstranjevati {tart in cilj (IR Start/Finish) in za kon- {tartno {tevilko tekmovalca. morebitne ovire na progi, ...). trolo opreme (IR Material inspection).

^e je sodnik odgovoren za ve~ kot ena - MS za progo: skrbi za vse zadeve Smu~arski skoki povezane s teka{kimi progami, vrata, mora ozna~iti {tevilko vrat, in Sodniki imajo pri smu~arskih skokih vklju~no s konfiguracijo posamez- sicer tako, da poleg napi{e ~rko F (fault pomembno vlogo. Velikokrat so ravno nih krogov, tehni~nimi specifikaci- – napaka). Skicirati pa mora tudi kako njihove ocene sloga odlo~ilne pri jami, pripravo prog, ozna~itvami in je bila napaka storjena. Sodnik mora kon~nem razpletu tekmovanja. tudi paziti, da tekmovalec ne dobi ograditvami; nadalje preverja ob- mo~ja dostopov do prog, podro~ja pomo~i nekoga drugega. Tudi tako na- Sodniki v smu~arskih skokih sodijo na za TV tehniko, predteka~e, komu- pako mora zapisati na kartico. vseh tekmah pod okriljem FIS. Na nikacije, varnostne zagotovitve in vsaki tekmi mora biti prisotnih 5 sod- prvo pomo~. Sodniki pa morajo tudi: nikov. Seveda morajo imeti veljavno - MS za streli{~e: skrbi za vse zadeve - zelo dobro poznati tekmovalna FIS licenco. pravila; povezane s streli{~em, vklju~no z - ~e napake ne opazijo in se katera od njegovo lego in konfiguracijo, speci- reprezentanc prito`i, je potrebno Naloge: fikacijami, delovanjem in postavit- pogledati tudi video posnetek. To - vse skoke morajo ocenjevati objek- vami tar~; odgovoren je {e za lahko stori samo `irija, ki lahko tek- tivno; kazenski krog, trenerska stoji{~a, za movalca nato naknadno diskvalifi- - na ocenjevanje se morajo priprav- ozna~itve strelskih mest in strelskih cira; ljati vse leto, s treningom ocenje- koridorjev, za vetrovne zastavice, za - odlo~itev sodnika mora biti jasna; vanja ob skakalnici; dr`ala pu{k, za varnost in varnostne - sodnik lahko objavi napako samo, - skakalce morajo obravnavati brez ukrepe na streli{~u, za pravilno ~e je popolnoma prepri~an, da je predsodkov; {tetje zadetkov in za telekomu- bila storjena; - prisotni morajo biti na mestu za nikacije na streli{~u. sodnike med treningom; - MS za {tart/cilj: skrbi za ogrevalni in - dobro morajo poznati vse zna~il- {tartno-ciljni prostor ter z njima nosti skakalnice in prostora v povezanimi ureditvami vklju~no s katerem sodijo; konfiguracijo in specifikacijami; - poznati morajo sistem, ki se odgovoren je {e za ~asomeritvene uporablja za dodeljevanje to~k; sisteme, za organizacijo predajnega - na svojem mestu morajo biti kar prostora pri {tafetnih tekmah, za de- nekaj ~asa pred tekmovanjem; lovanje {tartne ure, semaforja z - skoke morajo ocenjevati neodvisno, rezultati, video kamere na cilju in brez posredovanja drugih oseb; foto-fini{ kamere, za pravilno - to~ke morajo vnesti osebno, brez ozna~itev in ograditev {tartno- kakr{nekoli pomo~i v za to pripravl- ciljnega prostora, za pravilno jeno napravo za to~kovanje; izvedbo vseh procedur na {tartu in - to~kujejo: optimalno aerodi- v cilju, za telekomunikacije in nami~no pozicijo leta in sekvenco varnost v teh prostorih, za pravilno gibanja od leta, do pristanka v merjenje rezultatov. izteku; - MS za kontrolo opreme: skrbi za - za vsak del nastopa skakalca veljajo preverjanje materiala in opreme, za posebni standardi, katere morajo predhodno kontrolo tekmovalne upo{tevati; opreme, za izgled {tarta in cilja (v - za napake morajo od osnovnih 20 sodelovanju z MS za {tart/cilj), iz- to~k od{tevati po pol to~ke ali to~ko; vaja vse in{pekcijske nadzore, skrbi

16 www.sloski.si www.modrakartica.com Sodniki {e za telekomunikacije in varnost na se vsesplo{ni vtis (overall impresion), vseh klju~nih delih (objektih, svojem delovnem podro~ju. pri ~emer pa morajo sodniki biti po- ovinkih, pri ciljni ~rti); zorni na: - naloge: v prvi fazi preverjajo, ~e tek- Da bi delo na tekmovanjih teklo - kontrolo trika (samo izvedbo, kar movalci pravilno izpeljejo ozna~eno nemoteno in ~imbolj teko~e, se pomeni, da mora biti gibanje telesa progo, v drugi, zahtevnej{i pa ve- morajo mednarodni sodniki udele- skladno in v ravnote`ju, roke ne denje tekmovalcev na progi do `evati sestankov vodij ekip, skrbno smejo opletati naokrog. Lahko sotekmovalcev, v finalnih vo`njah preu~ijo vse detajle, ki so vezani na re~emo, da je imel tekmovalec kjer praviloma tekmujejo {tirje njihova delovna podro~ja in poskrbijo dobro gibanje, ~e je izvedba trika iz- hkrati. Se pravi nadzirajo morebitne za ureditev v skladu s pravili IBU, padla lahkotna); namerne motnje med tekmovalci poro~ajo tehni~nemu delegatu o po- - te`avnost trika (se dolo~i na {tevilo (porivanje, vle~enje - namerne manjkljivostih ali nedoslednostih or- obratov, vzvratno vo`njo, prijem telesne stike ); ganizatorjev tekmovanj, pomagajo in deske in na~ine vrtenja preko - njihov vodja je praviloma tudi ~lan svetujejo organizatorjem, da bi bile te glave); tekmovalne `irije oz. opravlja nedoslednosti ~im prej odpravljene, - amplitudo (ve~jo oceno dobi tisti funkcijo video nadzora, kjer s prepre~ujejo napake, zagotavljajo vse tekmovalec, ki dose`e ve~jo vi{ino pomo~jo televizijskega prenosa potrebne varnostne ukrepe, po tek- in daljino ter pristane varno); natan~no spremlja potek tek- movanjih pa poro~ajo tehni~nemu - pristanek (je zadnja faza skoka, kjer movanja in poro~a vodstvu tek- delegatu in v primeru morebitnih tek- se poka`e ali je trik izveden ali se movanja. movalnih kazni poro~ajo tekmovalni sodi samo njegov poizkus.). komisiji o vzrokih in razlogih za Paralelni veleslalom kaznovanje. Skoki se ocenjujejo od 0 do 10 to~k (od 0 do 7 se ocenjuje kontrola, - [tevilo sodnikov: praviloma glede Deskanje na snegu te`avnost, amplituda in stil, od 0 do 3 na {tevilo vrat med 22 in 24 za ve- pa se ocenjuje pristanek). leslalom in nekaj manj za slalom. Skoki - Nadzor pravilne izpeljave proge Sojenje v skokih na veliki skakalnici Odbitki pri pristanku so naslednji: med koli~ki, podobno kot pri (big air) in sne`nem `lebu (halfpipe) smu~anju, ter nadzor morebitnih poteka po podobnih kriterijih, la da se - 0,1 – 0,9 (dotik roke s snegom) oviranj med tekmovalci v paralelnih pri skokih na veliki skakalnici sodi - 1,0 – 1,9 (dotik obeh rok s snegom, vo`njah. Prizadeti tekmovalci samo en skok, v sne`em `lebu pa kom- prerotiranje pri pristanku) morajo v tem primeru dvigniti roko, binacija skokov (run). - 2,0 – 2,9 (dotik telesa s snegom, se ustaviti, tekmec pa dobi polni padec na zadnjico) pribitek oz. se v izjemnih primerih V svetovnem pokalu v obeh disci- - 3,0 (popoln padec) vo`nja ponovi. plinah sodi 5 sodnikov, katere korigira glavni sodnik (head judge). Najvi{ja in Sne`ni kros Tomi Trbovc najni`ja ocena vedno odpadeta. Sodi - {tevilo: glede na dol`ino proge, pri

www.modrakartica.com www.sloski.si 17 ˆ Nordijsko smucanje - tek Dr. Janez Pustovrh, predsednik strokovnega sveta teka na smu~eh sveta letno. V zadnjih letih jih je neko- liko manj, kar ka`e tudi na to, da so strokovna mnenja med trenerji precej Klubske razmere niso bolj ugla{ena kot pred leti. zavidljive Sode~ po va{i zaposlitvi in dejavno- stih poosebljate sklenjen krog med nordijskimi reprezentancami, Fakul- teto za [port in ZUTS. Se vam zdi, da Komisijo za teke pri Zdru`enju u~itel- je stroka v zadostni meri prisotna pri jev in trenerjev smu~anja Slovenije delu s trenerji in tekmovalci? skrbi za usposabljanje in licenciranje Vse tri in{titucije - Katedra za nordij- strokovnega kadra, Zboru za teke pred- sko smu~anje na Fakulteti za {port, laga poimensko sestavo reprezen- Strokovni svet za teke pri Smu~arski tan~nih selekcij in kandidate za zvezi Slovenije in Komisija za teke pri nastope na najve~jih mednarodnih ZUTS - morajo biti medsebojno tesno tekmovanjih, sprejema kriterije za povezane, saj vse delujejo za skupen nastope tekmovalcev in tekmovalk na cilj, to pa je razvoj smu~arskega teka v mednarodnih tekmovanjih, podaja dr`avi. Brez tesnega medsebojnega poro~ila o delu trenerjev, zaposlenih v sodelovanja enostavno ne gre. Izo- okviru nacionalnih pano`nih {portnih brazbena struktura trenerjev, ki delu- {ol … Predsednik nima posebnih pris- jejo v tekih na ravni SZS in v klubih ter tojnosti. Predvsem naj bi skrbel za dru{tvih, se je v zadnjih desetih letih dobro povezavo “stroke” z Odborom bistveno izbolj{ala. Mladi trenerji, pro- in Zborom za teke ter direktorjem fesorji {portne vzgoje, so zasedli panoge. pomembna trenerska mesta. Vseskozi @e vse od osnovne {ole je `ivljenje smo tudi v stiku s stroko iz tujine. V Janeza Pustovrha tesno povezano s Ali je strokovni svet teka na smu~eh zadnjih letih so z na{imi reprezentan- smu~arskim tekom. Kot ~lan TSK le zunanji opazovalec ali tudi aktivni cami delali razli~ni trenerji iz Finske, Unior Olimpije je osvojil nekaj sooblikovalec dela s tekmovalci? ^e{ke, Slova{ke in Belorusije. V bo- naslovov dr`avnega prvaka in bil tudi Strokovni svet za teke v okviru SZS – do~e bo treba organizirati {e ve~ mladinski reprezentant. Med {tudijem Z[P deluje v {ir{i in o`ji sestavi. V {ir{o kakovostnih strokovnih seminarjev za na Fakulteti za {port se je posvetil tre- sestavo, ki tudi sprejema vse klju~ne trenerje s predavatelji iz tujine, na F[ nerskemu delu, po diplomi pa se je za- odlo~itve, so vklju~eni vsi klubski pa bi `eleli ve~ {tudentov, ki se poslil na mati~ni fakulteti, kjer kot trenerji, ki imajo vsaj enega tek- odlo~ajo za usmerjanje te {portne redni profesor slu`buje {e danes. Ves movalca v mladinski ali kateri od panoge. ~as je bil povezan s tekmovalnim vi{jih reprezentanc, strokovnjaki, ki so tekom na Smu~arski zvezi Slovenije, na SZS zadol`eni za posamezne repre- Kak{ni so, po va{em mnenju, pogoji kjer je z nekajletnimi premori vse od zentance, in trenerji, ki so zaposleni za delo, ki jih imajo v Sloveniji leta 1991 opravljal vlogo predsednika na M[[ v okviru {portnih {ol. O`ja ses- smu~arji teka~i, od najmlaj{ih pa vse strokovnega sveta za teke. “Veseli me, tava strokovnega sveta, v katero so do ~lanov? da se je v tem ~asu slovenski tek- vklju~eni trenerji posame-znih Razmere v klubih in dru{tvih niso za- movalni smu~arski tek povzpel iz reprezentanc in strokovnjaki z mejnih vidljive. ^e M[[ ne bi skrbelo za za- anonimnosti in kot {port za vse ge- podro~ij (zdravniki, psihologi …), se poslovanje trenerjev v nacionalnih neracije pridobil pomembno mesto v ukvarja predvsem z operativnim stro- pano`nih {portnih {olah, bi bilo stanje na{em prostoru,” pravi dr. Pustovrh. kovnim delom posameznih reprezen- {e veliko slab{e. Klubi komaj poskrbijo tan~nih selekcij. Poleg strokovnega za osnovno opremo in prevoze, sveta obstaja tudi svet trenerjev. Nima stro{ek za profesionalnega trenerja pa Lahko v nekaj stavkih ori{ete pristoj- nobenih pristojnosti, strokovno pa naj je za ve~ino neuresni~ljiv. Veliko je nosti in naloge strokovnega sveta za bi medsebojno povezoval trenerje odvisno tudi od sne`nih razmer v smu~arski tek ter Vas kot predsed- vseh klubov in dru{tev v dr`avi. ni`inah. S tem je povezano tudi {tevilo nika? Menim, da le tak{na sestava omogo~a, tekmovalcev v klubih, ki se zadnja leta Pristojnosti in naloge strokovnega da je strokovni svet aktivni soobliko- sicer verjetno tudi po zaslugi uspehov sveta za teke na ravni nacionalne valec dela v praksi. Petre Majdi~ pove~uje. Ob slabih pano`ne zveze so opredeljene v zimah so skoraj vsi klubi obsojeni na Poslovniku o delu organov panoge tek Kako tesno in pogosto pa je sodelo- vadbene centre v vi{je le`e~ih pod- na smu~eh pri SZS – Z[P. Strokovni svet vanje s trenerji razli~nih reprezen- ro~jih, torej na Pokljuki, Rogli, v je poleg Komisije za tekmovalni sistem tanc? Planici … Tudi razmere za vadbo v teh in objekte eno izmed dveh stalnih de- Vodja reprezentanc in trenerji centrih bi bile lahko {e bolj{e. Pogoji lovnih teles Odbora za teke. @e samo posameznih ekip imajo konkretne za delo se izbolj{ajo s prihodom tek- ime pove, da skrbi za strokovni razvoj zadol`itve in o svojem delu poro~ajo movalcev in tekmovalk v reprezen- panoge v dr`avi. Natan~neje: z usklaje- strokovnemu svetu. Na sestankih v tan~ne selekcije SZS. Tu so se pogoji za vanjem programov dela posameznih o`ji ali {ir{i sestavi se re{ujejo delo po prihodu sedanjega direktorja reprezentan~nih selekcij skrbi za koor- konkretni strokovni in tudi organi- Primo`a Ulage precej izbolj{ali. Na{i dinirano strokovno delovanje trener- zacijski problemi, ki so velikokrat tekmovalci imajo konkuren~no op- skega kadra na nivoju SZS in klubov v povezani s financami. V najbolj remo, zadostno {tevilo vadbenih dni procesu treniranja in vzgoje tekmoval- “nestabilnih” letih smo imeli tudi po in {e bi lahko na{teval. Problemi pa os- cev in tekmovalk, v povezavi s dvanajst sestankov {ir{ega strokovnega tajajo pri zagotavljanju socialnega sta-

SPONZORJI PANOGE ZA NORDIJSKO SMU^ANJE:

18 www.sloski.si www.modrakartica.com ˆ Nordijsko smucanje - tek tusa tekmovalcev na prehodu iz desetletju. Ne smemo pozabiti rezulta- mladinskih v ~lanske kategorije. Tu tov Nata{e La~en, stopni~k Andreje smo pri~a silovitemu osipu, kjer Mali v {printih za svetovni pokal in izgubljamo tekmovalce in tekmovalke, 11. ter 13. mesta Mateja Sokli~a, ki sta ki se sicer enakovredno kosajo z naj- najbolj{i slovenski mo{ki uvrstitvi na bolj{imi evropskimi sovrstniki. To bo ZOI in SP po drugi svetovni vojni. Za nujno treba re{iti, sicer bomo v ~lan- Petro prihaja obetaven rod mladih tek- ski kategoriji ostali brez tekmovalcev. movalk, kot so Vesna Fabjan, Katja Vi{nar, Barbara Jezer{ek ... Veliko te`je Znano je, da je predvsem pri delu z bo pri mo{kih ponoviti Sokli~eve us- mladimi poleg trenerske pomembna pehe. Treba bo storiti veliko ve~, da tudi pedago{ka nota. Je v slovenskem bodo mladi nadarjeni tekmovalci vz- prostoru, ko govorimo o tekih, za to trajali v teku tudi po dvajsetem letu raven primerno poskrbljeno? starosti. Smu~arski tek je {port, v katerem tek- movalci in tekmovalke v svetovnem Ali ste zagovornik tekme svetovnega merilu uspevajo povpre~no po petin- pokala v smu~arskih tekih v dvajsetem letu starosti. Za uspeh je Sloveniji? Bi imel ta {port zaradi tega potrebna visoka raven motivacije, vz- {e ve~jo vlogo? trajnost, dolgoletno strokovno delo, Slovenci smo bili v preteklosti `e pedago{ka nota pa je pri tem zelo uspe{ni prireditelji tekmovanj za sve- pomembna. Ta se izbolj{uje s kadri, ki tovni pokal v tekih na Voglu, v Bo- prihajajo v prakso z ustrezno izo- hinju in na Pokljuki. Z uspe{no brazbo. organizacijo mladinskega svetovnega prvenstva pred leti v Preski pri Med- na univerzitetni ravni? Pred leti so bili teka~i pogosto v senci vodah smo to {e dodatno potrdili. Delam na podro~jih, ki se medsebojno skakalcev, alpskih smu~arjev, biat- Potrebno bo postoriti vse, da bo Petra prepletajo, tako da ni te`ko uskladiti loncev … Z rezultati izjemne Petre Majdi~ v naslednjih letih lahko obveznosti. Imam odli~ne sodelavce Majdi~ se je marsikaj spremenilo. nastopila na doma~ih tleh. To bi ob in z dobro organizacijo dela, ki je Menite, da bi lahko Petri kmalu dobrih zimah dodalo {e dodatni zagon potrebna zlasti v zimskem delu se- sledili tudi ostali in tako poskrbeli za temu {portu. Nenazadnje `e dolgo zone, lahko realiziramo {tevilne pro- stabilnej{e rezultate na dalj{i rok? pogre{amo teka{ki center, ki bi bil us- grame na razli~nih podro~jih. @elel bi, Petra Majdi~ je s svojimi rezultati trezen in primeren za organizacijo da bi v prihodnosti mlaj{i kolegi pre- postavila slovenski smu~arski tek na tovrstnih tekmovanj. Z njim bi se tudi vzeli odgovornej{e vloge tudi na ravni ugledno mesto v svetovni konkurenci. bistveno izbolj{ale razmere za vadbo strokovnega sveta in Komisije za teke Njenih sedem zmag v svetovnem in tekmovanja. pri ZUTS. pokalu in medalja na svetovnem pr- venstvu je krona zelo dobrih rezulta- Kako usklajujete {tevilne vloge, ki Martin Pav~nik tov na{ih teka~ev in teka~ic v zadnjem jih imate bodisi na {portni bodisi

www.modrakartica.com www.sloski.si 19 Zgodba se mi je prav prileglo. ^eprav vem, da Teden Jerneja Damjana moram med sezono veliko po~ivati zaradi napornega tempa tekem in ve- liko potovanj, mi je v~asih kar te`ko biti pri miru. Po kosilu sem se odpravil 30. 1. 2008 do punce, ki danes kon~uje u~enje za Zjutraj smo se odlo~ili, da se nikomur zadnji izpit v spomladanskem roku. ne mudi domov in da ostanemo {e en Zve~er pa je bil ~as, da se {e malo dan. Nad to odlo~itvijo je bil najbolj posvetim mami, ki jo v zimskem ~asu razo~aran moj brat, ki je moral domov, vidim bolj malo. ^eprav moram priz- saj jutri potuje v Zakopane na tekme nati, da bi mi bilo brez nje veliko te`je. pokala COC. Najprej je bilo treba v tr- Kdo pa {e ima tak luksuz – ko pridem govino, ker so nam zaloge po{le, domov z napornega potovanja, samo potem pa sem sko~il do Lesc, k proiz- vr`em umazane cunje v kopalnico in vajalcu kombinezonov, da smo oprav- `e naslednji dan so zlo`ene na mizi v ili {e nekaj popravkov na mojem moji sobi. Gledala sva televizijo in se kombinezonu. Tu so vedno prijazni in pogovarjala o vseh stvareh, ki so se pripravljeni sodelovati. Hitro smo pripetile, ko sem bil odsoten. opravili nekaj meritev in se zmenili, da lahko jutri `e dvignem popravljen 1. 2. 2008 dres. Ker imam to sre~o, da mobilni Privo{~il sem si malo dalj{i span~ek. No telefon nima signala pri nas na ja, vstal sem ob osmih, pojedel zajtrk in vikendu, so me zasula SMS- sporo~ila o se odpravil na smu~arsko zvezo. V zamujenih klicih prej{njega dneva. V mladinski reprezentanci se je fant veliki ve~ini so bili novinarji, ki so po{kodoval podobno kot jaz v lanskem izvedeli, da sem doma in so hoteli letu. Prosili so me, ali mu lahko dam kratko poro~ilo o mojem stanju. Ko kak{en nasvet in povem, katere vaje naj Pa sem se le spravil pisati svoj teden- sem se vrnil na vikend, je bil ~as za dela, da bo v najkraj{em mogo~em ~asu ski dnevnik za na{e bralce. Moram kosilo. Jaz sem ljubitelj dobre kuhinje spet na skakalnici. Ko sem to opravil, priznati, da mi to med sezono hodi in po navadi tudi kuhar. Tudi danes je sem sko~il po punco v mesto, ki je rahlo v napoto, ampak se bom vseeno bilo tako. Biftki na rukoli so mi uspeli ravnokar odpisala izpit. Nato sva {la potrudil. Ker sem se ta teden odli~no. Za posodo pa sem zadol`il skupaj na atletski stadion @AK, da jaz odpovedal nastopu na tekmah sve- brata. Nekaj pa mora narediti {e kdo opravim svoj trening. Ona pa kot nek- tovnega pokala v japonskem Sapporu, drug. Na sre~o so skakalci Ilirije danes danja {portnica vedno rada trenira z imam malo ve~ ~asa. Odlo~il pa sem skakali v Beljaku, zato mi An`eta ni menoj. Popoldne sva od{la na kosilo in se, da vam ne opi{em svojega tek- bilo treba peljati vse do Ljubljane, po nakupih. Moj najbolj{i prijatelj ima movalnega tedna, ampak en in edini ampak samo en hiter skok do Mojs- jutri rojstni dan in sem mu moral nekaj teden oddiha med dolgo zimsko se- trane, kjer so ga pobrali. V kupiti. Ve~erne ure sem pre`ivel v zono. popoldanskem ~asu pa je bil spet ~as gledanju prvega predizbora za nastop za tarok. Na `alost nam vreme ni bilo na finalu Eme. Muka! Zdaj pa spat. 28. 1. 2008 prav naklonjeno, zato smo se Ob 2.00 sem prispel iz tekme v Za- zadr`evali bolj v hi{i. Ko se je rahlo 2. 2. 2008 kopanah in po osmih urah vo`nje spal shladilo, je bilo ponovno treba zaku- Po zajtrku sem pogledal svojo prvo kot ubit do 10.00. Ponedeljki so po riti. Operacija pe~ je danes trajala izpu{~eno tekmo letos. Rahlo sem bil navadi moji dnevi za oddih in oprav- kak{no urico manj kot v~eraj. Ve~erne presene~en nad lepimi pogoji, kar za ila, ki se naberejo med odsotnostjo. ure pa smo pre`iveli v peki pic v kru{ni Japonsko ni ravno zna~ilno, ampak Tudi ta ni bil ni~ druga~en. Opravki, pe~i. @e v popoldanskem ~asu smo se kon~no! Letos je bilo `e preve~ vetro- pole`avanje, popoldne pa na zaslu`en odlo~ili, da bo za ve~erjo pica. Naredil vnih in ~udnih tekem. Danes je bil kro`nik solate. Po tednu dni tekem in sem testo in do ve~era je prav lepo na~rtovan bolj dan za oddih, zato sva s prena`iranju z ogljikovimi hidrati jo vzhajalo. Ko sem se spravil k nade- punco pogledala en film in malo vedno komaj ~akam. Zve~er pa sem s vanju, se je nekdo spomnil, da imamo pole`avala. Spet pa me je doletela ta punco pole`aval pred televizijo. pravo pe~ in zakaj bi pekli pice v elek- ~ast, da skuham kosilo. Ri`ota s {parglji. tri~ni pe~ici. Meni za kak{en kuharski Ni sicer nekaj, kar rad pripravljam, 29. 1. 2008 eksperiment ni treba re~i dvakrat! Pice ampak samo, da lahko kuham. Proti Danes sva se s punco odpravila na so bile sicer majhne in na koncu je iz ve~eru sem se odpravil na prijateljev ro- [marno goro. Ker sem imel lansko po- na~rtovanih dveh velikih nastalo okoli jstni dan. Moj na~rt je, da po dolgem letje te`ave s po{kodbo kolena, se dvajset miniaturnih. Pa tudi peka je ~asu obi{~em no~no Ljubljano in da letos, kadar imam kaj ~asa, odpravim trajala dobri dve uri. Bile pa so malo izpraznim glavo. Ampak mi `al ni na kak{en hrib~ek. Potem po nakupih, odli~ne. To bom vsekakor {e ponovil. uspelo. Ob desetih sem za~el postajati zve~er pa smo se s prijatelji odpravili zaspan in kadar se mi to zgodi, je bolje, na vikend v bli`njo Mojstrano. Vendar 31. 1. 2008 da ~im prej uidem, da ne zamorim {e pa ni {lo vse po na~rtih. Vedeli smo, Navsezgodaj nas je najprej ~akalo drugih. Poklical sem punco in ob enaj- da pe~ ne deluje najbolje, zato smo se pospravljanje hi{e. Pomiti posodo, po- stih sva `e sladko spala. odlo~ili, da jo poskusimo nadomestiti brati vse smeti, o~istiti pe~ in jo s kaloriferji. Ampak se varovalke niso pripraviti za moja stara star{a, ki bosta 3. 2. 2008 strinjale z nami. Pregorela nam je pri{la jutri, postlati postelje, pomesti [e en de`even dan! Upal sem, da se glavna varovalka, zato smo morali po tleh, ugasniti elektriko in {e kak{no bova danes s punco odpravila na poklicati elektri~arja. V temi smo malenkost. Vo`nja v Ljubljano je bila kak{en sprehod v naravo, ampak naju poskusili pri`gati pe~ in se v soju sve~ mirna. Ko sem prijatelje odvozil po vreme ni poslu{alo. V `elji po gibanju in v dimu mu~ili dve uri, da nam je domovih, sem sko~il domov, se sem se sam odpravil na kraj{i tek v kon~no uspelo. Takrat pa se je prikazal oblekel v {portno opremo in takoj v Mostec. Preostanek dneva pa sem tudi elektri~ar in nas v eni minuti Mostec na eno urico teka po naravi. Po gledal smu~anje in pisal ta dnevnik. odre{il. Ko smo odpravili vse te`ave, dveh dneh brez konkretnega treninga smo kon~ali ve~er z igro taroka. Jernej Damjan

20 www.sloski.si www.modrakartica.com

Prosti slog Balet je bila disciplina z liki s kore- A, B in C smu~anja ografijo in ob glasbi, ki se je v za~etku devetdesetih let prej{njega stoletja umaknila s tekmovanj. Podrobneje si prostega sloga oglejmo “pre`ivele” in mlade disci- pline smu~anja prostega sloga.

Skoki Smu~anje je zelo {irok pojem. V ve~ini stoletja so se s prvinami prostega sloga smu~arskih panog in disciplin na tek- spoprijemali alpski in nordijski smu- Skoki (ali akrobatski skoki, angle{ko movanjih odlo~a hitrost, torej dose`en ~arji, zlasti Norve`ani. Nekoliko “aerials”) se izvajajo s strmih odsko- ~as. V drugih kombinacijah odlo~ajo pozneje so se v ZDA pojavile predstave ~i{~, na katera smu~arji pridrvijo z dol`ine, slog, hitrosti, natan~nost poklicnih smu~arskih akrobatov. nekako 60 km/h in poletijo 10 metrov streljanja ... v kak{ni tudi le slog. in ve~ visoko, po opravljenem liku pa V {estdesetih letih prej{njega stoletja pristajajo na strmo dosko~i{~e. Sodniki Nekje vmes je smu~anje prostega je bil veliki revolucionar skokov ob to~kah za zahtevnost izvedenega sloga. @e ime – bolj kot stari izraz Norve`an , prej ve~kratni lika ocenjujejo izvedbo odskoka, skoka “akrobatsko smu~anje”, ki spominja olimpijski zmagovalec v alpskih disci- in pristanka. Smu~arji ska~ejo na na cirku{ke artiste visoko pod sle- plinah, ki se je po koncu tekmovalne kratkih smu~eh in brez palic, v zraku menom {otora – pove, da je slog tu kariere naselil v ZDA. pa izvajajo kombinacije premetov in najpomembnej{i. Pa ni tako preprosto. vijakov. Leta 2006 so {tevilo premetov Tudi v smu~anju prostega sloga je ob Mednarodna smu~arska zveza (FIS) je s pravili omejili na tri. Ob treh slogu ponekod pomembna tudi smu~arje prostega sloga sprejela leta premetih dandanes najbolj{i mo{ki hitrost, v eni disciplini pa celo le 1979, leto pozneje so priredili prvi sve- tekmovalci izvajajo po od {tiri do pet hitrost. tovni pokal, leta 1986 pa v Tignesu v vijakov. Franciji prvo svetovno prvenstvo v Kljub bogati zgodovini je smu~anje smu~anju prostega sloga. Sledile so Priljubljen in varen poletni trening prostega sloga {e vedno mlad {port z dvoje olimpijske igre v dr`avah, kjer je likov so skoki v vodo oziroma “na mladostno podobo in mladimi udele- bilo smu~anje prostega sloga zelo vodo”, kot bodo rekli vsi, ki se lotevajo `enci. Ne nazadnje z vedno novimi priljubljeno. Leta 1988 so se v Calga- te discipline. disciplinami, medtem ko kak{na ogu- ryju v Kanadi kot demonstracijski ljena tudi zamre. {port predstavili akrobatski skoki, Skoki niso mno`i~en {port in zelo smu~anje po grbinah in balet. Leta zares `ivijo le v kak{nih sedmih, “Freestyle” se ni za~el {ele v disko 1992 je bilo smu~anje po grbinah v Al- osmih nacionalnih zvezah. sedemdesetih s “hot-doggerji”, kot tudi bertvillu v Franciji `e uradna disci- pri nas {e kdo re~e smu~arjem prostega plina, skoki pa dve leti pozneje v Najuspe{nej{i slovenski “letalec” je sloga. @e v tridesetih letih prej{njega Lillehammerju na Norve{kem. Miha Gale, ki kon~uje kariero, nasled- nikov pa nima. Letenja in vrtenja `eljne mladce bolj vle~e “nova {ola”, o tej berite malce naprej.

Smu~anje po grbinah

Druga klasi~na disciplina smu~anja prostega sloga, angle{ko “moguls”. Gr- bine so tiste re~i, ki jih smu~arji na- rinejo z oddrsavanjem po strmem smu~i{~u in ki jih ve~ina ne mara. Nekateri pa jih obo`ujejo, zlasti ~e so pravilnih oblik in razporejene v lepem ritmu. Na tekmovanjih sta na nekako 250 metrov dolgi progi med grbinami {e dve skakalnici za izvajanje likov.

Na tekmovanju smu~arjem polovico ocene prinese izvedba zavojev, po ~etrtino pa izvedba likov na skakalnicah in hitrost. Sodi sedmerica sodnikov.

Izvedenka tekmovanj na grbinah so paralelne tekme. Ob enakih pravilih Sa{a v zelenem v zgo{~enem prometu svetovnega pokala ocenjevanja so tu {e startna vratca s

SPONZORJI PANOGE SMU^ANJE PROSTEGA SLOGA: Smu~anje po grbinah in nova {ola Smu~arski kros Glavni sponzor `enske ekipe Glavni sponzor mladinske ekipe

22 www.sloski.si www.modrakartica.com Prosti slog hkratnim odpiranjem na dve vzporedni progi in turnirski sistem na izpadanje. Vzporedno dirkanje seveda pomeni {e bolj divje predstave tekmecev.

Najmo~nej{i narod v tej disciplini je Kanada, potem ko so nekaj ~asa vrh krojili tudi Francozi.

Smu~anje po grbinah ima pri nas `e kar nekaj tradicije. Po nekaj prebliskih stare garde z neuni~ljivim olimpijcem Markom Jemcem na ~elu je zadnja leta zastavono{a na{ih “grbinarjev” [ko- fjelo~anka Nina Bednarik, ki se v sve- tovnem pokalu uvr{~a med 20. in 30. mestom, pohvali pa se tudi z 9. mestom s paralelnih grbin na SP pred tremi leti.

Nova {ola

“New School”, nenavadno ime za podzvrst, ki zdru`uje ve~ disciplin. Za~elo se je v devetdesetih letih prej{njega stoletja, in sicer v parkih, ki so najprej v Severni Ameriki, potem pa tudi v Alpah rasli za deskarje. V kak{nem je kdaj {e stala tabla z napi- som “Prepovedano za smu~arje”, a ko so deskarji in predvsem upravljavci smu~i{~ videli, kaj se da v `lebu, na Grbin na dosko~i{~u sicer ne vidite, a Nina Bednarik na Krvavcu pristaja med njimi. skakalnicah, ograjah in na drugih ob- jektih po~eti s smu~mi, so bila vrata v parke tudi smu~arjem {iroko odprta. Smu~arski kros deskarjih, ki so tako “dirkali” `e nekaj let prej. Obe razli~ici sta odli~en tele- vizijski spektakel. Sledila je industrija s smu~mi “twin Kros (“skicross, skiercross” ali “skier- tip”, ki ne vedo, v katero smer raje dr- X”) je res ~isto dirkanje. ^e je smuk Med najbolj{imi je precej nekdanjih sijo, saj so zavihane v obe. smu~arska formula ena, je kros gotovo smu~arski stadionski motokros. Po alpskih tekmovalcev. V nekaterih na- {tirje tekmovalci hkrati na progi (v cionalnih zvezah za kros celo `e skr- Danes jih ponujajo vsi tradicionalni nekaterih tekmovanjih zunaj okrilja bijo alpinci, v FIS in tudi pri nas pa proizvajalci in {e kup manj{ih znamk, FIS tudi po {est), izmed katerih naj- ostaja pod okriljem smu~anja prostega ki so zrasle prav z novo {olo. hitrej{a dva ~ez ciljno ~rto (oziroma sloga, ki ga je tudi vpeljal v sistem FIS pri {estih trije) napredujeta v naslednji in nazadnje do olimpijskega statusa – Za zdaj edina uradna disciplina sve- krog tekmovanja. Tako vse do velikega za kolajne se bodo “krosisti” prvi~ tovnega pokala in svetovnih prvenstev finala za stopni~ke in malega za ... pomerili ~ez dve leti v Vancouvru smu~anja prostega sloga je sne`ni `leb. tola`bo. oziroma Whistlerju. Mo~na tek- Tam smu~arji letijo tako visoko in movanja so tudi zunaj FIS, in sicer obra~ajo tak{ne trike, da so deskarji Proge so dolge od manj kot minute do evropska serija Saab Salomon Cross- ob~asno malo ljubosumni. Zaradi kar minute in pol, na njih so veliki max in X-igre ter serija Jeep King of druga~nega vodenja svojih sne`nih sne`ni objekti, odvisni od nekaterih the Mountain v Severni Ameriki. orodij se iz stene `leba smu~arji lahko smernic v pravilih, {e bolj pa od odrinejo in pristanejo tako reko~ na domi{ljije in mo`nosti snovalca. Va- Najuspe{nej{e ime slovenskega krosa istem mestu. Sodniki ocenjujejo vi{ino lovi, vse vrste skakalnic, dvignjeni za- je nekdanja alpska reprezentantka Sa{a likov, slog in pristanek, se{tevek pa voji ... Za uspeh so potrebni bliskovit Fari~ z eno zmago v svetovnem pomno`ijo z zahtevnostjo lika. start iz vratc, dobro drsenje, zavijanje, pokalu, kjer se redno uvr{~a v veliki fi- skakanje pa tudi drenjanje med tek- nale. Tudi drugi dve disciplini nove {ole sta meci. Namerno oviranje se kaznuje z enaki deskarskim: skoki (“big air”), ki diskvalifikacijo. se od tradicionalnih “akrobatskih” ra- zlikujejo predvsem po obliki ska- Za~ne se s posami~nimi kvalifikaci- Andrej Dekleva kalnice pa tudi po likih in palicah v jami, saj je v turnirskem sistemu na iz- rokah, ter merjenje spretnosti na padanje vsaj v FIS 16 startnih mest za razli~nih objektih v parku (“slope- dekleta in 32 za fante. Najhitrej{i kva- style”). Najopaznej{i slovenski smu~ar lifikant v skupini, ki jo pokli~ejo v nove {ole je Kranj~an Bine @alohar, ki startna vratca, tudi prvi izbira startni se vra~a po po{kodbi kolena. polo`aj, kar v~asih zelo pomaga, nato se na izbrano mesto postavi drugi, “Novo{olarji” in deskarji so torej dobri tretji. prijatelji, ki skupaj tvorijo sne`no pleme prihodnosti. Kot v novi {oli so se tudi tukaj smu~arji konec devetdesetih let prej{njega stoletja za~eli zgledovati po www.modrakartica.com www.sloski.si 23 ZUTS SLovenije Pa smo ga le dobili - sne`ni park namre~

Ko je veliko privr`encev prostega sloga sumljive kakovosti in s tem je njegovo `e po~asi obupavalo nad na{imi delo kon~ano; po dodatnem te~nar- smu~i{~i in ko so se zadovoljili z neka- jenju “freestylerjev” postavi {e ograjo, terimi buti~nimi pribli`ki sne`nih saj je varnost vendarle prva. ^eprav parkov, se je zgodil Fun park Rogla. postane ta del smu~i{~a v hipu poln mladih in malo manj mladih nado- ^eprav je kar nekaj slovenskih uprav- budne`ev, upravljavec najprej raz- ljavcev smu~i{~ zadnja leta ogla{evalo mi{lja o tem, kako bodo morali vsaki~ v svoji ponudbi tudi sne`ne parke, pa podrti ograjo, ~e bodo hoteli s teptal- so bila in so tudi {e negativna ~ustva – cem urediti park. To sicer storijo {e Tokrat na{a ekipa {e na Voglu, v akciji Rok Dokl od jeze, prezira in posmeha “freestyler- dvakrat, trikrat, potem pa to postane jev” – ob prihodu na prizori{~e izvzeta vendarle prevelik stro{ek. Teptalec se samo na smu~i{~u Vogel. ^e govorimo od tega trenutka elegantno izogne Prav gotovo dr`ita oba odgovora in o urejenem delu smu~i{~a z objekti, parku. V pribli`no sprejemljivem smu~i{~e je dobilo novo, v na{em namenjenimi deskarjem in smu~arjem stanju ga posamezni navdu{enci prostoru edinstveno kakovost. prostega sloga za izvajanje trikov, kot ohranjajo {e kak teden, potem pa park o osnovni definiciji sne`nega parka, je poka`e zobe. Grbinasti naleti, uni~ene Ljubitelji prostega sloga smo lahko ve~ina smu~i{~ padla `e v prvem delu odsko~ne mize in ledena dosko~i{~a navdu{eni glede dveh stvari. Dobili stavka. Vsi poskusi organizacije kakr- zahtevajo prve `rtve in ljudje odidejo smo park na najvi{ji ravni, v katerem {nih koli poligonov prostega sloga so drugam. Potem se v prazen park ujame bomo lahko lovili svetovno konku- se hitro kon~ali pri besedi “urejeno”. kak – ni~ hudega slute~, v prostem renco, ki je, razen nekaj na{ih deskar- Zaporedje dogodkov v `ivljenju neke- slogu nepodkovan – smu~ar ali deskar jev na snegu, kar nekaj let pred nami. ga parka na slovenskem smu~i{~u je in nesre~a je tu. ^e ima sre~o in jo Pri drugi strani pa lahko ra~unamo na potekalo pribli`no takole: upravljavec odnese z odrgninami, ima sre~o tudi slovensko nevo{~ljivost, kjer bodo smu~i{~a pod stalnim pritiskom nav- smu~i{~e. ^e pa je po{kodba huda, morala konkuren~na smu~i{~a to du{encev “freestyle” postavi skakal- sledi to`ba, ki jo bo smu~i{~e s tak{nim slabo lastnost zamenjati s tekmoval- nico ali dve; ob veliki radodarnosti parkom prav gotovo izgubilo. In park nostjo in sama zgraditi podobne privle~e {e dva ali tri drsne objekte se do preklica zapre. poligone, saj s kritiziranjem tako dobro zastavljenega projekta pa~ ne Kot smo omenili, je bil Vogel vedno bodo uspela. V prihodnosti se torej svetla izjema, letos pa se mu je lahko nadejamo podobne situacije, ki pridru`il {e Fun park Rogla, sne`ni je `e nekaj ~asa pri na{ih kopali{~ih, park v pravem pomenu besede. ko iz leta v leto tekmujejo, kdo bo imel ve~ji in atraktivnej{i tobogan. Nam je Na Rogli so {li na polno. Lahko seveda prav. ugibamo o glavnih motivih uprav- ljavca smu~i{~a za ta projekt, nakazu- Podrobneje bomo o parku govorili pri- jeta pa se dve smeri odgovora. Rogla je hodnji~, omenili bi le ekipo, ki park v svoji osnovi nezahtevno smu~i{~e in ureja in ki si zaslu`i najvi{jo oceno, na kot tako za bolj{e smu~arje precej neza- vas pa ostaja, da si park, ~e ga `e ne nimivo. S parkom prihajajo na Roglo boste preizkusili, v tej sezoni vsaj najbolj{i smu~arji in deskarji prostega pridete ogledat. @e v naslednji sezoni sloga iz Slovenije pa tudi iz sosednjih pa boste prav gotovo lahko najeli dr`av, saj je park po njihovih besedah u~itelje smu~anja ali deskanja prostega najve~ji v jugovzhodni Evropi. Po drugi sloga, s katerimi boste vi ali va{i otroci strani pa je Rogla dru`insko smu~i{~e varno naredili prve korake na “zabav- in glavna naloga turisti~nih delavcev nem” delu smu~i{~a. je, da se dru`ine vsako leto vra~ajo. Mal~ke, ki so odrasli v najstnike jih Rogla, kakr{na je bila, ni ve~ zanimala Primo` Grabnar in zato so dru`ine od{le drugam. Potre- vodja komisije bovali so nekaj novega in s parkom so za smu~anje prostega sloga seveda zadeli. Park je pravi magnet za pri ZUTS Slovenije mlade pa tudi star{i bodo vsak trenutek vedeli, kje so njihovi do zdaj velikokrat izgubljeni otroci.

24 www.sloski.si www.modrakartica.com ZUTS SLovenije Smu~anje s prosto peto

V ~em se sploh smu~anje telemark ra- vi{ina in trdota ~evljev, ki pa imata to zlikuje od alpskega smu~anja? Naj- dobro lastnost, da sta zaradi svojega opaznej{a razlika je v vezeh, ki so na zna~ilnega pregiba precej bolj udobni smu~i pritrjene tako, da omogo~ajo za no{enje in hojo. Dobra lastnost dvig pete od smu~i. Od tod tudi smu~arske opreme telemark je tudi ta, poimenovanje “smu~anje s prosto da za turno smu~aje ne potrebujete peto”. Pomembna razlika je tudi v posebnih ~evljev in smu~i, ampak smu~arskih ~evljih, ki so narejeni tako, samo nataknete “pse” na smu~i in `e da omogo~ajo pregib pri prstih, ki tako se lahko odpravite na nepozaben izlet posnema naravno gibanje stopala. v zasne`ene gore. Med smu~anjem je takoj opazna raz- lika v primerjavi z alpskim smu~arjem, Smu~anje telemark je vedno bolj saj smu~arji telemarka smu~amo v priljubljeno tudi kot tekmovalni {port. zna~ilnem izpadnem koraku oziroma Tekmovanja so sestavljena iz klasi- Smu~anje telemark, najbolj ro- pokleku, ki smu~arje telemarka `e na ~nega veleslaloma, v disciplinah tele- manti~na oblika smu~anja. Tako prvi pogled lo~i od vseh drugih zvrsti mark sprint in telemark klasik pa so nekako bi lahko opisali mehko gibanje drsenja po smu~i{~ih. Smu~i, ki jih sestavni deli tekmovanja tudi obvezen smu~arjev s prosto peto, ki z na videz uporabljamo smu~arji telemarka, so skok, zavoj za 360 stopinj in teka{ki zelo nestabilno opremo vijugajo po identi~ne tistim za alpsko smu~anje, del, tako da so tekmovalci popolnoma zasne`enih pobo~jih, in sicer ne glede tako da s pridom izkori{~amo stranski izmu~eni, ko pridejo v cilj, ki je ne- na to, ali gre za urejene proge, {e raje lok smu~i ali pa njihovo poudarjeno malokrat postavljen tako, da je treba pa se zapodimo v neurejene strmine, {irino za smu~anje v celem snegu. prete~i {e nekaj 10 metrov nazaj v prekrite s sve`im snegom. Ta na~in hrib. Slovenci smo, kar se tekmoval- smu~anja je dobil ime po norve{ki Ta na~in smu~anja se v zadnjih letih nega smu~anja telemark ti~e, prava pokrajini Telemark, kjer so neko~ vse bolj pojavlja na na{ih smu~i{~ih, svetovna velesila, saj so reprezentanti uporabljali tak na~in drsenja po snegu saj veliko ljudi i{~e nove na~ine zabave na ~elu s svetovnim prvakom za premagovanje razdalj med kraji in na snegu. Z razvojem vse bolj{e Davidom Primo`i~em vedno kandidati za lov. Za~etnik modernega smu~anja opreme raste tudi {tevilo navdu{encev za stopni~ke v svetovnem pokalu, telemark pa je Norve`an Sondre za ta {port, saj je opremo vse la`je do- imeli pa smo `e tudi dve mladinski Norheim, ki je s svojimi zmagami na biti pa tudi do uporabnika je vse pri- svetovni prvakinji (Dora [tuhec in smu~arskih tekmovanjih v drugi jaznej{a in varnej{a. Tako so v~asih Melanija [ober). polovici 19. stoletja v svet ponesel tudi uporabljali usnjene ~evlje, danes pa so norve{ki besedi ski in slalom, brez ka- ~evlji za smu~anje telemark iz enakih Vsi, ki vas ta na~in smu~anja privla~i terih se danes smu~anja sploh ne da materialov kot tisti za alpsko in zanima, lahko izkoristite promocij- opisati. smu~anje, prav tako sta zelo podobni ske kampe telemarka, ki jih organizira Telemark klub Kranj na Krvavcu. Tam dobite vse potrebne informacije: kak{no opremo potrebujete, kje jo lahko kupite, lahko pa si jo tudi iz- posodite pri njih in se skupaj z u~itel- jem smu~anja telemark v uri ali dveh spoznate z osnovami smu~anja tele- mark. V okviru kampov telemarka sta izposoja opreme in smu~anje z u~itel- jem brezpla~na!

Vse podrobnosti – kje in kdaj potekajo kampi telemarka – lahko dobite na spleti strani Telemark kluba Kranj na naslovu: http://www.telemark-klub- kranj.si/

Bo{tjan ^a~ vodja demonstratorske vrste komisije za telemark smu~anje pri ZUTS Slovenije

SPONZORJI ZUTS SLOVENIJE:

www.modrakartica.com www.sloski.si 25 SP Kranjska Gora ki je bil nato {e drugi v slalomu. Na slednjem ga je ugnal le rojak Ernst Falch. V pisani mednarodni dru{~ini je bila pod jugoslovansko zastavo tudi kopica slovenskih tekmovalcev, med njimi tudi Tone Vogrinec. Legendarni “Tona” se sicer kot tekmovalec ni vme{al v boj za vi{ja mesta, zato pa je v nadaljnjih letih pokala Vitranc kot trener in direktor vidno vplival na vse ve~jo slovensko vlogo. @e ~ez dve leti je Kranjska Gora znova gostila med- narodno FIS A-tekmovanje oziroma drugi pokal Vitranc. Takrat je tudi dokon~no postalo jasno, da bosta preizku{nji v obeh tehni~nih disci- plinah postali tradicionalni. @e leta 1968 je slalom {tel tudi za to~ke sve- tovnega pokala. Zmage se je takrat veselil Francoz , za dobro voljo doma~inov pa je s {estim mestom poskrbel Peter Lakota. Tudi v letih 1969 in 1970 je bila Kranjska Gora postaja na poti vlaka dru{~ine svetovnega pokala. Sledilo je nekaj- letno zati{je, kar pa {e ni pomenilo, da je Vitranc ostal brez smu~arskega vrve`a. Izidi pokala Vitranc so nekaj- krat {teli kot tekmovanja FIS, nekaj- krat pa so bili tudi del evropskega pokala. Svetovni pokal se je nato v Kranjsko Goro vrnil v sezoni 1978/1979, od sezone 1981/1982 naprej pa se je priznano zimsko- {portno sredi{~e v bli`ini izvira Save Dolinke u~vrstilo v koledarju sve- tovnega pokala. [tirikrat je Podkoren gostil tudi Zlato lisico, trikrat pa {e nadomestne mo{ke tekme svetovnega pokala. Nazadnje leta 2001, ko je bil v Sloveniji izpeljan nadomestni ve- leslalom iz Aspna. Slednjega se rad spominja tudi Uro{ Pavlov~i~, ki je takrat le nekaj kilometrov od doma~ega kraja stopil na zmagovalne stopni~ke. Kar je Mariborsko Pohorje v `enskem slalom v sezoni, `e naslednji dan pa se delu koledarja smu~arskih tekem sve- bo karavana svetovnega pokala pre- Raich lovi Tombo tovnega pokala, je pri mo{kih ne- selila v Bormio. dvomno Kranjska Gora. Ne le Skupaj je bilo v Kranjski Gori na slovenski stik s karavano svetovnega Prvi pokal Vitranc `e leta 1961 sporedu `e kar 55 mo{kih tekem sve- pokala, ampak poligon za organizaci- tovnega pokala in {e osem `enskih. Pri jsko in tekmovalno dokazovanje ter Pokal Vitranc, ki je `e desetletje tudi ne`nej{em spolu sta na prvem mestu hkrati tudi pomembno poglavje v ~lan elitnega kluba Club +5, je brez ve~ne lestvice s po tremi zmagami zgodbi o smu~arskih podvigih na{ih kan~ka dvoma tekmovanje, ki v Slovenija (Mateja Svet 2, Nata{a Bokal tekmovalcev. smu~arskem svetu zaradi tradicije, bo- 1) in Avstrija, z dvema zmagama pa se gate zgodovine in navsezadnje zaradi lahko pohvali {e [vica. V mo{ki Potem ko so v zadnjih letih tekme or- samega terena u`iva precej{en ugled. konkurenci so do zmag prismu~ali tek- ganizirali v decembrskem, janu- ^eprav je v zadnjih desetletjih med movalci iz dvanajstih razli~nih dr`av. arskem, februarskem in tudi kranjskogorskim tekmovanjem in Na samem vrhu so Avstrijci, ki so Pod- mar~evskem terminu, pripada letos lovom na to~ke svetovnega pokala koren kar trinajstkrat zapu{~ali kot smu~arskim delavcem ASK Kranjska postavljen ena~aj, pa korenine pokala zmagovalci, skupaj pa so zbrali never- Gora vloga prireditelja zadnjih dveh Vitranc segajo precej globlje. ^e bi jetnih 47 uvrstitev na stopni~ke za tekem pred velikim finalom sve- `eleli prisostvovati krstni izvedbi tek- zmagovalce. Skoraj tretjinski dele` je v tovnega pokala. To daje leto{njemu movanja, bi morali na nadzorni plo{~i zbirko zmag na{ih severnih sosedov pokalu Vitranc dodatno privla~nost, ~asovnega stroja vtipkati letnico 1961. prispeval {e aktivni . saj bo veliko alpskih smu~arjev prav v ^etrtega in petega marca tistega leta so Kljub {tirim zmagam (vse v ve- Sloveniji lovilo zadnji vlak za Bormio, gorenjski smu~arski delavci pod bud- leslalomu) 30-letni {ampion iz Pitztala hkrati pa bodo protagonisti v boju za nim o~esom tehni~nega delegata Med- ni najuspe{nej{i posameznik kranjsko- globuse in odli~ja svetovnega pokala narodne smu~arske zveze prvi~ gorskih tekem. Na ve~ni lestvici ga iskali dobro izhodi{~e pred sklepnim zakoli~ili veleslalomsko in nato {e namre~ presega veliki zvezdnik belega delom sezone. Osmega in devetega slalomsko progo. Na rezultatski ravni cirkusa . Dvanajst let marca bosta torej v Kranjski Gori na so prevladovali Avstrijci. Veleslalom- starej{i Italijan je kar petkrat ukanil sporedu sedmi veleslalom in deseti sko preizku{njo je dobil , vso elito. Prvi~ je bil nepremagljiv leta

26 www.sloski.si www.modrakartica.com SP Kranjska Gora 1987, ko je prekinil slalomski na zahtevno pobo~je od vrha Rora do Alberto Tomba (Ita) “mininiz” jugoslovanskega oziroma bencinske ~rpalke pri vzno`ju. Leta 1988/1989 – slalom: slovenskega smu~anja, nazadnje pa je 1984 se je tekmovanje dokon~no pre- (Luks) pred gorenjskim ob~instvom na selilo v Podkoren, kjer poteka {e danes. 1989/1990 – slalom: najvi{jo stopni~ko stopil v sezoni Manj{a sprememba se je zgodila le leta ([ve) 1989/1990 – slalom: 1995/1996. Letos bi ga Raich, ki bo v 2004, ko se je veleslalom podalj{al za Armin Bittner (Nem) Sloveniji nastopal tudi z mislijo na ve- za~etno strmino. Takrat so Kranjsko- 1990/1991 – veleslalom: liki kristalni globus, lahko dohitel ali z gor~ani re{ili tudi dolgoletne te`ave z Alberto Tomba (Ita) dvema zmagama celo prehitel. vle~nicami, saj so z novo {tiri- 1990/1991 – slalom: sede`nico nazadnje le pregnali (Nor) Slovenski junaki nezadovoljne poglede tekmovalcev in 1991/1992 – veleslalom: `uganje predsednikov Mednarodne Sergio Bergamelli (Ita) Pred doma~imi navija~i pa so pogosto smu~arske zveze. Z zadnjimi spre- 1991/1992 – slalom: navdu{evali tudi slovenski smu~arji. V membami je veleslalomska proga Alberto Tomba (Ita) 1992/1993 – slalom: zgodovini doma~ih tekem svetovnega postala ena najzanimivej{ih in tudi Thomas Fogdoe ([ve) pokala so zbrali 38 uvrstitev med naj- najzahtevnej{ih v svetovnem pokalu. 1992/1993 – veleslalom: bolj{o deseterico, devetkrat so stali na Tekmovalci se takoj po startu (1278 m) Marc Girardelli (Luks) stopni~kah, od tega {tirikrat na soo~ijo s 47-odstotnim naklonom in 1993/1994 – veleslalom: najvi{ji. Za navdu{enje je skrbel pred- imajo nato na poti do cilja le malo Fredrik Nyberg ([ve) vsem tercet najbolj{ih slovenskih prilo`nosti za oddih. Za name~ek jih 1993/1994 – slalom: slalomistov vseh ~asov: Bojan Kri`aj, pred zadnjim delom proge z vi{insko Finn Chr. Jagge (Nor) Rok Petrovi~ in Jure Ko{ir. Kri`aj se je razliko 442 metrov ~aka {e izjemno za- 1994/1995 – veleslalom: na doma~i tekmi kar dvakrat veselil htevna ciljna strmina, ki je v loteriji Alberto Tomba (Ita) 1995/1996 – veleslalom: zmage svetovnega pokala, najhitrej{i stotnik in desetink pogosto odlo~ilna. (Nor) pa je bil tudi leta 1980, ko je slalom Slalomisti, ki se progi priklju~ijo na 1995/1996 – slalom: pokala Vitranc nosil priponko tekme nadmorski vi{ini 1035 metrov, prav Alberto Tomba (Ita) FIS. Sicer pa so imeli vsi Bojanovi tako vsako leto s spo{tovanjem razla- 1996/1997 – veleslalom: doma~i podvigi vedno poseben gajo o podkorenski strmini. Michael Von Grünigen ([vi) pomen. V sezoni 1978/1979 je tako 1996/1997 – slalom: svetlolasi Tr`i~an s tretjim mestom (Avt) poskrbel za prve veleslalomske Zmagovalci kranjskogorskih 1997/1998 – veleslalom: stopni~ke, v sezoni 1981/1982 za prvo tekem SP: (Avt) 1967/1968 – slalom: 1997/1998 – slalom: doma~o zmago slovenskega smu~anja, Thomas Sykora (Avt) v sezoni 1986/1987 pa je bil glavni Patrick Russel (Fra) 1968/1969 – veleslalom: 1998/1999 – veleslalom: igralec v enem najbolj sanjskih Patrick Holzer (Ita) poglavij v slovenski smu~arski Reinhard Tritscher (Avt) 1968/1969 – slalom: 1998/1999 – slalom: zgodovini. Ko je 20. decembra 1986 Edmund Bruggmann ([vi) Jure Ko{ir (Slo) stopil na najvi{jo stopni~ko, je ob sebi 1969/1970 – veleslalom: 1999/2000 – slalom: ugledal drugouvr{~enega rojaka Roka ([vi) Didier Plaschy ([vi) Petrovi~a in legendarnega [veda Inge- 1978/1979 – slalom: 1999/2000 – veleslalom: marja Stenmarka. Slovenski uspeh je z ([ve) Christian Mayer (Avt) 1978/1979 – veleslalom: 2001/2002 – veleslalom: desetim mestom dopolnil {e Grega Fredrik Nyberg ([ve) Benedik. Leto prej je doma~i Ingemar Stenmark ([ve) 1981/1982 – veleslalom: 2001/2002 – veleslalom: kamen~ek v nepozabni zmagoviti Benjamin Raich (Avt) mozaik postavil tudi Petrovi~. Brez (ZDA) 1981/1982 – slalom: 2001/2002 – slalom: doma~e zmage ni ostal niti Jure Ko{ir, Bojan Kri`aj (Slo) Jean Pierre Vidal (Fra) ki je roke zmagoslavno dvignil v zrak 1982/1983 – veleslalom: 2002/2003 – veleslalom: leta 1999, v sezoni 1995/1996 pa je za- Hans Enn (Avt) (ZDA) ostal le za Tombo. Svoj odstavek na 1982/1983 – slalom: 2002/2003 – slalom: seznam slovenskih uvrstitev na Franz Gruber (Avt) Ivica Kosteli} (Hrv) 1983/1984 – slalom: 2003/2004 – veleslalom: zmagovalni oder sta dodala {e Mitja Bode Miller (ZDA) Kunc in Uro{ Pavlov~i~, oba v ve- (Lie) 1984/1985 – veleslalom: 2003/2004 – slalom: T leslalomu. Prvi je bil drugi v sezoni ruls Ove Karlsen (Nor) 1994/1995, slednji pa tretji v sezoni Thomas Buergler ([vi) 1984/1985 – slalom: 2004/2005 – veleslalom: 2001/2002. Marc Girardelli (Luks) Benjamin Raich (Avt) 1985/1986 – veleslalom: 2004/2005 – slalom: Razvoj tekmovalne proge Joel Gaspoz ([vi) (Ita) 1985/1986 – slalom: 2005/2006 – veleslalom: V skoraj petdesetletni zgodovini je bil Rok Petrovi~ (Slo) Benjamin Raich (Avt) 1985/1986 – veleslalom: 2005/2006 – slalom: nadvse pester tudi razvoj tekmovalne Giorgio Rocca (Ita) proge. Premierna preizku{nja je Joel Gaspoz ([vi) 1986/1987 – veleslalom: 2006/2007 – veleslalom: potekala od vrha Vitranca (slalom od Benjamin Raich (Avt) Rora) do Budinekovega senika. Med Joel Gaspoz ([vi) 1986/1987 – slalom: 2006/2007 – slalom: ~etrtim in devetim pokalom so se tek- Bojan Kri`aj (Slo) (Avt) movalci za veleslalomsko zmago pote- 1987/1988 – veleslalom: govali na pobo~ju od Kavarne do Helmuth Mayer (Avt) Martin Pav~nik Brsnine. Leta 1971 so progo preselili 1987/1988 – slalom:

www.modrakartica.com www.sloski.si 27 SP Planica vpisal na svetovni zemljevid skokov in poletov. Na napravi, zgrajeni po Planica 2008 na~rtih Ivana Ro`mana, je pristal pri 92 metrih in tako slavo Planice prvi~ ponesel v svet. @e dve leti pozneje je Sepp Bradl preletel magi~no mejo stotih metrov. Rekordna znamka je bila takrat 101,5 metra. V Planici, kjer je pri projektiranju aktivno sode- loval tudi Stanko Bloudek, so skakalci leteli dale~ tudi po drugi svetovni vojni. Toda Kulm in Obersdorf sta s sodobnima letalnicama Planici odvzela primat, tako da tekme v dolini pod Poncami kar nekaj ~asa niso bile v znamenju rekordov. Nov list v zgodovini so v Planici obrnili z novo letalnico, ki sta jo zasnovala brata Lado in Janez Gori{ek. Nova letalska meka, ki je svoje mesto dobila le lu~aj od srednje skakalnice in {e malo dlje od Bloudkove velikanke, je bila zgra- jena leta 1969. @e v osnovi je bila pro- jektirana z mislijo na prihodnost, saj je s popravki omogo~ala pove~evanje. To so v Planici s pridom izkori{~ali in desetletja skrbeli, da so mojstri za re- kordne daljave sanjali predvsem o Sloveniji. Svetovni rekordi so ob mno`ici gledalcev in skoraj pravlji~ni kulisi z zasne`enimi okoli{kimi vr{aci znova postali za{~itni znak plani{kih uradni trening, in nedeljo, ko bo na Dale~, dlje, Planica tekem. Meja (ne)mogo~ega se je sporedu druga posami~na in skupno postopoma pomikala, svoje je dodala tretja tekma, bo dolina pod Poncami “^e jo je mila, de`evna in pretopla {e {karjasta tehnika oziroma 'V slog' in znova u`ivala v festivalu poletov, zima zagodla Kranju, pa naj bo vsaj leta 1994 je Finec Toni Nieminen zvokih znamenitih fanfar ali pa ve~ni Planici naklonjen {irok nasmeh na- pristal pri 203 metrih. @e pred njim je Avsenikovi melodiji, obra~unu lovcev rave,” je decembra ob odpovedi kranj- magi~no mejo preletel Andreas Gold- na daljave in navsezadnje prisostvo- skega krsta v svetovnem pokalu berger, a je ob pristanku z rokama po- vala sklepnemu dejanju dolge sezone pripomnil skakalni navdu{enec. Iz nje- drsal po tleh. @e naslednji dan je svetovnega pokala. Za veliko ljudi je govih ust v … Norve`an pristal pri prav Planica najve~ji slovenski {portni 209 metrih. Sledili so novi mejniki – praznik. Razloge gre ob tradiciji ver- Svetovni pokal v smu~arskih skokih 210, 220, 230 … Trenutno veljavni jetno iskati v pregovorno dobrem brez Planice je kot … Ne, prave svetovni rekord je 239 metrov. Lastnik obisku in dejstvu, da plani{ka tekma, primere ne boste na{li. Nemara so neverjetne znamke je Norve`an Björn predvsem ko gre za obra~une na letal- hvale zibelki slovenskih poletov pred- Einer Romören, ki je do novega nici, nikogar med tekmovalci ne pu{~a vsem v lu~i temnej{e plani{ke strani mejnika poletel pred tremi sezonami. ravnodu{nega. Do najve~je tovrstne v~asih razumljene kot pretirano ma- [e za en meter dalj{i polet se je takrat naprave na svetu namre~ vsi po vrsti likovanje in nerazsodno ter ~ustveno posre~il Ahonenu, a kaj, ko je Finec gojijo posebno spo{tovanje. Zato poveli~evanje. Infrastruktura, ki jo je pristal v snegu. Skupaj je Planica seveda ne ~udi, da plani{ke tekme niso `e zdavnaj povozil ~as, sramoten videla `e kar 67 svetovnih rekordov, “le” tekme svetovnega pokala, ampak pogled na Bloudkovo velikanko, tradi- glavnino na velikanki bratov Gori{ek. precej ve~. Hkrati je gostovanje naj- cionalne sage o plani{kih zdrahah in Zanimiv pa je tudi podatek, da je bilo bolj{ih skakalcev tudi lepa prilo`nost iskanje skupnega jezika vpletenih vseh 18 svetovnih rekordov v zadnjih za turisti~no promocijo in seveda za strani, mo~en vonj po alkoholu in dveh desetletjih dose`enih prav pod zaslu`ek. Tega se `e vrsto let nadvse druge pomanjkljivosti na mednarod- Poncami. no priznani center v bli`ini avstrijske dobro zavedajo tudi lastniki hotelov, in italijanske meje res me~ejo slabo apartmajev in turisti~nih sob v Planici Prilo`nost za doma~e ’orle’ lu~. Ob tem je tudi politi~nim ve- oziroma Kranjski Gori z okolico, ki so poskrbeli za svojevrstno nadgradnjo ljakom, skakalnim delavcem in Plani{ki konec tedna bo seveda tudi kartelnega poslovanja. Dovolj zgo- doma~inom jasno, da bo treba {e mar- nadvse lepa prilo`nost za slovenske voren je pogled na cenike, ki razkri- sikaj postoriti za ohranitev in nad- skakalce, ki so v sezoni 2007/2008 `e vajo, da cene no~itev med plani{kimi gradnjo statusa. Vseeno pa ima Planica pokazali zobe. Predvsem Jernej Dam- tekmami marsikje “~ude`no” posko- nekaj, zaradi ~esar je v o~eh svetovne jan, ki je v Planici navdu{eval `e lani, ~ijo za krepko ve~ kot 50 odstotkov. skakalne javnosti in tudi slovenskega in rojeni letalec ter slovenski rekorder {portnega prostora `e vrsto let nekaj Robert Kranjec bosta vsekakor moti- posebnega. V pozitivnem smislu. Pravi Svetovna prestolnica poletov virana kot `e dolgo ne. Ob tem je zani- skakalni duh, slikovita naravna kulisa miv pogled v zgodovino slovenskih Bogata in zavidanja vredna zgodovina in predvsem naprava, ki omogo~a nastopov na plani{kih tekmah sve- smu~arskih skokov v Planici sega v premagovanje meja mogo~ega, so ven- tovnega pokala. Kot na dlani je, da prvo polovico preteklega stoletja. darle dovolj ~vrsti argumenti. Svojo ima v tej zgodbi osrednjo vlogo Posebno mesto v zgodovinskih knji- vlogo bo sku{ala Planica potrditi tudi zdaj{nji poslovni direktor panoge za gah ima predvsem leto 1934. Takrat se letos (13.–16. marec 2008). Med nordijsko smu~anje. Primo` Ulaga je je kraj na Gorenjskem z veliki ~rkami ~etrtkom, ko bo na sporedu prvi namre~ edini slovenski skakalec, ki je

28 www.sloski.si www.modrakartica.com SP Planica ^e{ka: Jiri Ra{ka – 1966, 1968, 1969 Pavel Ploc – 1984 Jaroslav Sakala – 1994 Poljska: Stanislav Marusarz – 1935 Adam Malysz – 2007 (3) Slovenija: Primo` Ulaga – 1983, 1988 (2) [vica: – 1972, 1973, 1974 Italija: Roberto Ceccon – 1990 [vedska: Staffan Tallberg – 1991

Plani{ka svetovna prvenstva v poletih: 1972: 1. W. Steiner, 2. H. Wossipiwo, 3. J. Ra{ka do zmage dosko~il na doma~ih tleh. [e obrobju Triglavskega narodnega parka 1979: 1. A. Kogler, 2. A. Zitmann, 3. P. ve~, veliki met mu je uspel kar trikrat. naletela na {tevilne zapreke. Vseeno Fijas Prvi~ leta 1983, ko je svetovno elito pa se zdi, da se je v zadnjem ~asu mar- 1985: 1. M. Nykaenen, 2. J. Weissflog, presko~i na veliki skakalnici. sikaj spremenilo. Predvsem gradnja 3. P. Ploc Pravlji~en pa je bil predvsem zadnji sodobnega dr`avnega {portnega cen- 1994: 1. J. Sakala, 2. E. Bredesen, 3. R. mar~evski konec tedna pet let pozneje. tra, ki {e zdale~ ni in ne bo omejen na Cecon Takrat je Ulaga slavil zmago na mali in zimski ~as, vliva veliko upanja. Ob 2004: 1. R. Ljoekelsoey, 2. J. Ahonen, tudi veliki napravi, pri slednjem po- pomo~i Ministrstva za {olstvo in {port T. Kiuru dvigu se mu je na zmagovalnem odru ter Olimpijskega komiteja Slovenije 2004: ekipno – 1. Nor, 2. Fin, 3. Avt pridru`il {e Rajko Lotri~, za name~ek naj bi Planica v ve~ stopnjah pri{la do pa si je z maksimalnim doma~im zavidanja vrednega {portnega sredi{~a, Martin Pav~nik izkupi~kom priboril {e bronasto ki si ga nedvomno tudi zaslu`i. odli~je skupnega se{tevka svetovnega pokala. Zgledu rojaka in soimenjaka Plani{ki zmagovalci: `al ni nikoli sledil najbolj{i slovenski Program tekmovanja smu~arski skakalec vseh ~asov. Primo` Avstrija: ^etrtek, 13. marec 2008 Peterka se je sicer v Planici dvakrat za- Sepp Bradl – 1936 09:00 Uradni trening 1. serija vihtel na oder za zmagovalce, prav to- Toni Innauer – 1975 10:00 Uradni trening 2. serija likokrat potrdil prevlado v svetovnem Willz Purstl – 1975 11:00 Kvalifikacije pokalu, slasti doma~e zmage ni okusil. Hans Wallner – 1976 11:45 Zabava za otroke na Tudi letalnica je, z vidika zmage, za Reinhold Bachler – 1977 prireditvenem prostoru in v {otoru – slovenske skakalce, `al, zakleta. Prav – 1979 Omar Naber in Foxy Teens tako se nosilca kolajn s svetovnih Hubert Neuper – 1980 prvenstev v poletih, Primo` Ulaga in – 1986 Petek, 14. marec 2008 Urban Franc, odli~ij nista veselila pod – 1987, 1992 13:00 Nastop glasbene skupine Poncami, ampak v Obersdorfu ozi- Nem~ija: Malibu za obiskovalce na roma Bad Mitterndorfu. [e celo legen- Ralf Gebstedt – 1991 prireditvenem prostoru darni Jo`e [libar, ki je pred dobrimi 47 Jens Weissflog – 1989 (2), 1993 14:15 Poskusna serija leti postavil svetovni rekord (141 m), – 1999, 2001 15:30 Prva serija do zgodovinskega podviga ni pri{el v Sven Hannawald – 2000 Finalna serija Planici. – 1957, 1960 17:55 @reb {tartnih {tevilk na Dieter Bokeloh – 1963 prizori{~u – Atomik Harmonik in Planica 2010 Peter Leitner – 1978 Playboyeve zaj~ice Norve{ka: Sobota, 15. marec 2008 – Planica se je v koledarju Mednarodne Birger Ruud – 1934 ekipna tekma smu~arske zveze skoraj povsem zako- Dag Holmen Jensen – 1981 09:00 Poskusna serija reninila kot prireditelj velikega finala Ole Bremseth – 1982 (2) 10:15 Prva serija svetovnega pokala, v zadnjih sezonah Ole Gunnar Fidjestoel – 1987 Finalna serija izklju~no na velikanki (HS 215). @e Espen Bredesen – 1993 (2) 12:20 Zabava s skupino Kingston na leta 2010 pa ~aka prireditelje Bjoern-Einar Romoeren – 2005, 2006 prireditvenem prostoru tamkaj{njih tekem nov pomemben Finska: 15:00 Zabava v Kranjski Gori ”[pas izziv. @e {esti~ v zgodovini se bodo Ossi Laaksonen – 1954 na vas” - s Planico prebujamo namre~ v Planici delila odli~ja sve- Matti Nykaenen –1985 pomlad (LTO Kranjska Gora) tovnega prvenstva v poletih. Tovrstna Ari Pekka Nikola – 1990 20:00 HIT zabava v {otoru v Kranjski prireditev bo vsekakor poskrbela za do- Laitinen Mika Antero – 1995 Gori – Turbo Angels, DJ Mac in DJ daten zagon pri zagotavljanju pre- Matti Hautamäki – 2005, 2003 (2) Baza potrebne nadgradnje obstoje~ega Janne Happonen – 2006 centra. Samo izjemna skakalnica Japonska: Nedelja, 16. marec 2008 oziroma letalnica je namre~ `e dolgo Takanobu Okabe – 1997 09:00 Poskusna serija premalo za dokon~no zgodbo o uspe- Akira Higashi – 1997 10:15 Prva serija hu. Pri iskanju poti do sodobnih okvi- – 1998 Finalna serija rov je sicer Planica zaradi lastni{kih – 1998, 1999 12:30 Zabava z Atomik Harmonik na vpra{anj, finan~nih zagat in pa lege na Hideharu Miyahira – 1999 prireditvenem prostoru www.modrakartica.com www.sloski.si 29