Januar–marec 2019

Revija Slovenskih železnic

INTERVJU Jožef Petrovič, direktor podjetja Fersped »Čas je bistveni element poslovanja v našem podjetju«

AKTUALNO Smučarski skakalci že sedmo leto z vlakom v Planico Sodobno forenzično označevanje na Slovenskih železnicah Na železniških postajah in postajališčih nova brezplačna in varna parkirna mesta za kolesa

PREGLED LETA 2018 ZANIMIVOSTI Doumeti parni stroj povezujemo evropo

SŽ-Tovorni promet, d. o. o. e-pošta: [email protected] Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019

Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: [email protected] • 1 odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Blaž Uršič, Janez Krivec, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 Uvodnik izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Janez Krivec Odgovorni urednik Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 30. 4. 2019. Razvejan poslovni sistem, v katerem delamo, potnikom in našim po- slovnim partnerjem zagotavlja širok izbor različnih storitev. Te so od nekdaj presegale naše državne meje, v zadnjih letih pa se je naše mednarodno so- delovanje in vpliv na mednarodnih trgih še okrepilo. Ker je logistika gonilo Marec 2019 sodobnih gospodarstev in motivator globalizacije ter integracije, smo se od- Revija Slovenskih železnic ločili, da ji bomo letos v reviji namenili več pozornosti. Kot enega od pou- INTERVJU Jožef PetroviĀ, direktor podjetja Fersped »ÿas je bistveni element poslovanja v našem podjetju« darkov tokratne revije Slovenskih železnic smo zato izbrali podjetje Fersped, AKTUALNO SmuĀarski skakalci že sedmo leto z vlakom v Planico Sodobno forenziĀno oznaĀevanje na Slovenskih železnicah ki je lani praznovalo petdeset let uspešnega dela v logistiki. Fersped sodi Na železniških postajah in postajališĀih nova brezplaĀna in varna parkirna mesta za kolesa PREGLED LETA 2018 ZANIMIVOSTI med petnajst najmočnejših logističnih podjetij v Sloveniji, in več kot petin- Doumeti parni stroj šestdeset odstotkov vsega posla ustvari s tujino. O prilagodljivosti, njihovi poslovni poti, rasti in načrtih smo se podrobno pogovorili z direktorjem Jo- žefom Petrovičem. Med drugim je z nami delil svoje poglede na sodobno logistiko, predstavil težave, ki jih vsak dan rešujejo, ter med drugim razložil, Avtor fotografije: kako se delo v špediterskem oziroma logističnem podjetju razlikuje od dela v Miško Kranjec drugih železniških podjetjih. Logistika je tesno povezana z vsemi gradniki poslovnega, političnega in družbenega življenja. Zato se družbene spremembe in gospodarski trendi pri Intervju njej tudi najprej opazijo. Po podatkih najbolj vplivnih globalnih finančnih in- Jožef Petrovič, direktor podjetja štitucij naj bi se v zadnjem času čezmejne investicije, trgovanje, posel, ban- Fersped čna posojila in oskrbovalne verige krčili ali stagnirali v primerjavi s svetovnim »Čas je bistveni element poslovanja v BDP. Podatki kažejo, da so se stroški transporta blaga nehali zmanjševati ter našem podjetju« 2 da se vse več pozornosti namenja storitvam. Eden od trendov preteklih let pa je tudi, da ladjarji, ogromne globalne korporacije, širijo svoje poslova- nje tudi na druge storitve, od kopenskih prevozov do carinjenja. To je res- Aktualno ničnost, v kateri vsak dan poslujeta podjetji Fersped in SŽ-Tovorni promet, Smučarski skakalci že sedmo leto z ki sta logistični del našega sistema. Vse omenjene spremembe in trendi pa vlakom v Planico pomembno vplivajo tudi na strateške odločitve skupine Slovenske železnice, 6 naše države in tudi Evropske unije. Marca letos je EU preprečila združitev dveh največjih evropskih proi- zvajalcev železniških vozil, podjetij Alstom in Siemens. To je med finančni- ki in poznavalci železniških trgov zbudilo tako odobravanje kot nelagodje. Aktualno Medtem ko prvi menijo, da je s tem evropsko gospodarstvo dobilo še eno Na železniških postajah in priložnost za boljšo integracijo, pa se drugi bojijo, da je Evropa izgubila postajališčih nova brezplačna in varna pomembno bitko pri konkuriranju ogromnemu kitajskemu podjetju CRRC. parkirna mesta za kolesa 8 Slednje je ravno pred nekaj tedni podpisalo pogodbo za prvi posel v Evro- pi, proizvodnjo štiristotih vagonov. Je to rezultat izgubljene bitke, ki so ga predvideli finančniki in politika, ali pa je Evropska unija bolj daljnovidna in ima pripravljeno boljšo rešitev, se sprašujejo. Odgovor za zdaj še ni jasen. Aktualno Vsekakor pa je povedno to, da se na evropski ravni zavedajo pomembnosti Sodobno forenzično označevanje na tega geopolitičnega in gospodarskega izziva. EU je namreč v začetku mar- Slovenskih železnicah ca objavila dokument s predlogi oziroma ukrepi za izboljšanje sodelovanja s 9 Kitajsko. Ponavljajoča se tema poročila pa je bila izjava, da se mora Evropa prilagoditi spreminjajočemu se gospodarstvu in okrepiti domačo industrijsko bazo ter politiko, ki jo podpira. Zaradi velike vpetosti v mednarodno okolje pa bo tudi od tega odvisno, kako se bomo razvijali na Slovenskih železnicah Pregled leta 2018 in kako bomo v prihodnje poslovali. Na Slovenskih železnicah redno dokazujemo, da lahko nizamo uspehe, 12 če smo enotni in zagotovimo, da vsa podjetja učinkovito sodelujejo. Naši poslovni rezultati so se v primerjavi z letom prej spet izboljšali, finančni ka- zalci so odlični, vendar pa tokrat o številkah neposredno ne bomo govorili. Največji del revije smo namesto številkam namreč namenili pregledu naše- ga dela v preteklem letu. Strategija razvoja prometa do leta 2030, ki jo je Zanimivosti sprejela vlada RS, daje poudarek trajnostni mobilnosti in okolju prijaznejšim Doumeti parni stroj vrstam prometa. Kot boste lahko prebrali v Pregledu leta, na SŽ ogromno 30 naredimo za njeno uresničevanje. Izboljšujemo konkurenčnost javnega pot- niškega prometa, spodbujamo trajnostni tovorni promet, posodabljamo in- frastrukturo, gradimo kolesarnice, promoviramo javni prevoz in mnogo dru- gega. Obseg opravljenega dela in seznam uresničenih projektov sta resnično Prosti čas impresivna. Zato je prav, da jih železničarji poznamo in skrbimo tudi za to, 70 let PD Železničar Ljubljana da drugi vedo, na kako raznolikih področjih smo dejavni, in kako pomemb- 34 no vplivamo na naše okolje. Spoštovani, želim vam prijetno branje! 2

Intervju

Jožef Petrovič, direktor podjetja Fersped »Čas je bistveni element poslova

Gospod Petrovič, podjetje Fersped je lani praznovalo pol stoletja odličnega dela v logi- stiki. Kako bi opisali njegovo poslovno pot?

Petdesetletna tradicija Fer- speda je v logistični dejavnosti prava redkost. Sodimo med petnajst najmočnejših logistič- nih podjetij v Sloveniji. V pod- jetju se je zbiralo znanje in vsak zaposleni je k temu ogromno prispeval, zato bi rad že na za- četku poudaril, da so ključni, ki so zaslužni za uspeh podjetja, njegovi zaposleni. Največja po- zornost naj bo zato namenjena njim. V polstoletni zgodovini podjetja pa je bilo tudi obdo- bje, na katerega ne moremo biti ponosni. To je bilo v času, ko so poskušali podjetje privatizirati, kar je med drugim povzročilo izgubo. Za sanacijo pa se mo- ramo zahvaliti poslovodstvu SŽ, ki je nato podjetje vzelo pod okrilje, ga dokapitaliziralo, da se je lahko leta 2013 začela tudi finančna sanacija.

Kakšno je delo v sedanji logi- stiki in kje so glavni izzivi?

Logistika je odsev gospodar- skih razmer. Nanjo vplivajo med Jožef Petrovič, direktor podjetja Fersped drugim vsa politična gibanja, v zadnjem času pa predvsem do- membnih luk, ki je dobro po- Nismo omejeni samo na Velikokrat lahko ponujamo sto- gajanje med Kitajsko in ZDA, vezana z Daljnim vzhodom, pa eno regijo, vendar smo sami ritve, ki jih večja podjetja sama povečevanje carin in podobno. je tudi Koper. Fersped zato tam prešibki, da bi lahko igrali po- ne opravljajo ali pa zanje iščejo Logistika se globalizira, in pri- poleg prevozov ponuja tudi pre- membnejšo vlogo tudi v drugih podizvajalce. ložnost za podjetje Fersped je v tovor, carinjenje in druge luške lukah, kot sta denimo Trst in tem, da najdemo tržne niše, v storitve, s katerimi sodelujemo v Pirej. V največjih lukah so naj- Kako je še mogoče preseči katerih bo lahko uspešno poslo- logistični verigi. Tukaj smo obli- bolj dejavni glavni špediterji, omejitve, ki jih imajo navadno valo. Glavni igralci na svetovni kovali svojo nišo, v kateri dobro največji logisti, Deutche Bahn, majhna podjetja? ravni so velika podjetja, Fersped poslujemo. Schenker, in seveda največji pa je lahko pomemben člen ladjarji. Slednji navadno ne po- Fersped je špedicijsko in lo- logistične verige. V današnjem Logistika se globalizira, pravi- slujejo neposredno z majhnimi gistično podjetje. Znanje in poslovnem svetu namreč vsi te, torej to pomeni, da lahko podjetji, kot je Fersped. Majhna tehnologija v tej dejavnosti pa iščejo najcenejši prevoz, naj- Fersped svoje storitve ponuja podjetja se morajo prilagajati. neverjetno hitro napreduje- krajšo pot, ki navadno vključuje kjer koli po svetu? Se osredo- Prav to, da smo majhni in pri- ta. Naše pomanjkljivosti so pri glavna pristanišča. Ena od po- točate na več regij? lagodljivi, pa je naša prednost. informacijski podpori, te pa Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 3

Intervju nja v našem podjetju«

zaposleni nadoknadimo z iz- rezultate in povečali prihodke tretja pa sanacija poslovanja. položaja na logističnem trgu. najdljivostjo in fleksibilnostjo. za skoraj tretjino, z osemnajst Zasluge, da smo to uspešno Na tem področju je namreč iz- Dejavnost, ki jo opravljamo, na triindvajset milijonov evrov. uresničili, moramo pripisati jemno močna konkurenca, saj zahteva od vodstva in zaposle- Največji delež tega se ustvari vsem zaposlenim v podjetju, saj je denimo samo v Kopru okrog nih izjemno hitro prilagajanje. v koprski enoti, vendar pa ni- so se zavedali, da popravnega stopetdeset špediterskih pod- V tem smo dobri. kakor ne moremo zanemariti izpita ne bo. Če se nam ne bi jetij. Fersped lahko raste samo vseh drugih enot. Nekoliko se je uspelo izkopati iz rdečih številk, po dveh poteh. Organsko, kar Poslovno omrežje Ferspeda je spremenila tudi struktura posla, podjetje ne bi več obstajalo. je omejeno zaradi konkurence, razvejano po vsem svetu. Vaš saj se je povečal obseg cestne- Pri sanaciji smo najprej začeli in s prevzemom drugih podje- največji partner pa je iz Južne ga transporta, ki zdaj dosega že zapirati podjetja v tujini in tako tij. Menim, da je bila odločitev Koreje … okrog deset milijonov evrov pri- zaprli podjetja na Madžarskem, o nakupu podjetja VV Log pra- hodkov. V zadnjih dveh letih se na Poljskem in v Trstu. Za zdaj vilna. Dobro vidni so že finančni Tako je. Naš največji partner je zmanjšal delež železniškega imamo še podjetje Fercargo v učinki, saj je Fersped leto 2018 je podjetje LG iz Južne Koreje. transporta, s šestdeset na tride- Bosni, ki dobro posluje. Si pa sklenil z milijonom evrov dobič- Ta ima svoje logistično podjetje set odstotkov, povečal pa se je želimo narediti korak naprej ka iz poslovanja ter še približno na Poljskem, in zanj opravljamo delež drugih logističnih in skla- tudi pri poslovanju tega pod- 870 tisoč iz naložbenja. To po- določene storitve. Pogajamo diščnih storitev. jetja, ki je za zdaj osredotočeno meni, da smo ustvarili čisti po- in dogovarjamo se posredno z na železniški transport. Načrtu- slovni izid 1,7 milijona evrov, v menedžmentom LG-ja na Polj- Zakaj se po vašem mnenju jemo, da bomo njegovo poslo- primerjavi s 439 tisoč evri do- skem, ki tudi neposredno nad- zmanjšuje delež železniškega vanje razširili tudi na druge sto- bička leto prej. zira logistiko in naše delo. transporta? ritve, kot je denimo carinjenje. Ali načrtujete še kakšno širi- Je tudi večina drugih strank iz Razlogov je več, med drugim Kateri so zdaj prioritetni pro- tev, akvizicijo? tujine? tudi ta, da te dejavnosti nepo- jekti? sredno prevzemajo sami želez- Načrtov je več, vendar pa Fersped ustvari med 65 in niški prevozniki. Lani je bilo tudi Največ pozornosti za zdaj moramo pri njih upoštevati tudi 67 odstotki posla s tujino. Pred nekaj težav, povezanih z obse- namenjamo informacijski pre- to, da spadamo v logistično približno dvema letoma je bilo žno prenovo infrastrukture v novi. V tem segmentu najbolj skupino SŽ, za katero poslovod- to razmerje 50 : 50. Posle veči- Sloveniji. Vendar pa zmanjševa- zaostajamo za globalnimi špe- stvo Slovenskih železnic izbira noma sklepamo s tujimi pod- nje deleža, o katerem sem go- diterji. Prenovljeni informacijski strateškega partnerja. Vstop jetji, saj se nasploh logistika voril, nikakor ne pomeni, da bi sistem potrebujemo najprej za strateškega partnerja bi tudi za globalizira. Naše podjetje bi na Ferspedu zanemarjali želez- vsakodnevno delo, saj moramo Fersped pomenil reorganizacijo sicer lahko več svojih dejavnosti niški transport. Glede na ana- biti pri delu s carinami absolu- in lahko večje spremembe. Za usmerilo v špediterske dejavno- lize in izkušnje drugih podjetij tno urejeni, natančni in ažurni. naše podjetje bi bilo dobro, da sti za slovensko gospodarstvo, je videti, da je dodana vrednost Potrebujemo pa tudi informa- bi strateškemu partnerju lahko Foto: Miško Kranjec Foto: vendar moramo vedeti, da je železniških prevozov dokaj niz- cijsko podporo odločanju. Na zagotavljali servis in podporo samo v Sloveniji več kot šest- ka v primerjavi z drugimi stori- tem področju z ekipo SŽ na- njihovim dejavnostim. sto špediterjev, in bi bila bitka tvami, ki jih lahko ponujamo na predujemo. Za zdaj deluje plat- za posel zelo ostra. V podjetju trgu. Zato smo se tudi odločili forma, na kateri lahko redno Kaj je največja razlika med smo se odločili slediti filozofiji, okrepiti druge segmente. spremljamo vse poslovne rezul- Ferspedom in drugimi podje- da se osredotočamo samo na tate. Naredili pa bomo še korak tji skupine SŽ? posle z ustrezno visoko dodano Fersped posluje zelo uspešno. naprej in načrtujemo, da bomo vrednostjo. Kako ste sanirali podjetje? informacijsko prenovo končali Menim, da je temeljna razli- letos. ka med Ferspedom in drugimi Kakšno pa je bilo poslovanje Kot sem že dejal, je bila ključ- podjetji v skupini ta, da pri nas podjetja Fersped v preteklem na odločitev poslovodstva Slo- Zakaj se je leta 2017 Fersped ne moremo razviti bolj dolgo- letu? venskih železnic, da je Fersped povezal s podjetjem VV Log? ročnih partnerskih odnosov, saj dokapitaliziralo in ga tako rešilo na leto opravimo med trinajst Lansko leto je bilo konjunk- pred stečajem. Nato pa smo po Podjetje VV-Log je ekonom- in štirinajst tisoč individualnih turno leto, in ta veter smo več fazah začeli sanacijo. Prva sko zelo donosno podjetje. poslov. Mnogokrat delamo tudi uspešno ujeli v svoja jadra. faza je bila dokapitalizacija, Z njim smo združili znanje in ob sobotah in nedeljah, saj se Ustvarili smo odlične poslovne druga kadrovska optimizacija, kadre za obvladovanje tržnega lahko zgodi, da ladja prispe v 4

Intervju

Koper denimo v četrtek zvečer, zahteva poslovnega partnerja pa je, da je prvi tovor v pone- deljek že na Poljskem. Skratka pri nas je delovno okolje stre- sno sedem dni v tednu. Tako je, če želiš biti odgovoren in skrbiš za vse segmente dela. Skrbiš za posel, za izterjavo, za kadrovske stvari idr. Veliko pozornosti mo- ramo nameniti tudi carinski za- konodaji in dokumentaciji.

Kako pomembna je za uspeh dobra ekipa?

Brez ekipe, na katero se lahko absolutno zaneseš, tega posla ne bi mogli učinkovito opravljati. Za vsako napako v našem poslu je podjetje kazno- vano, zaposleni so vedno pod časovnim pritiskom in pritiskom zakonodaje. Čas je bistven element poslovanja v našem podjetju, in zato je dobra eki- pa, ki jo imamo na Ferspedu, Miško Kranjec Foto: nujna. zofijo »lovca« pri novih tržnih jem skladiščnih zmogljivosti lo- uspešnega, da bodo delo v tem nišah. gističnega centra ter z načrti, ki podjetju zaposleni priporočali Katere uspehe štejete kot jih ima skupina SŽ s strateškim svojim otrokom. Biti špediter je svoje največje, v obdobju, ko Bi lahko bolj pojasnili to filo- partnerjem. Že danes pa mora- izjemno zanimivo in dinamično delujete kot direktor podjetja zofijo? mo začeti razmišljati tudi o no- delo, ki zahteva ogromno str- Fersped? vih zaposlenih. Leta 2023 se bo pnosti, odgovornosti in izjemne Pri obstoječih poslovnih par- namreč na Ferspedu upokojilo natančnosti. Vsekakor je to za- Uspehov ne bi pripisoval tnerjih si prizadevamo čim bolj kar nekaj zaposlenih z bogati- nimiva panoga in lep posel. sebi, ker so rezultat dela vseh utrditi odnose, skrbeti zanje in mi izkušnjami. Mlade moramo zaposlenih. Delo pri nas je tim- na njih razvijati posel, kot kmet, zato začeti kmalu zaposlovati, Kdaj začenjate svoj dan? sko in napredek je opaziti v ki skrbno vlaga v svoje posestvo, da jih lahko primerno vpeljemo vseh poslovnih enotah. Posebej ga razvija in skrbi zanj. Hkra- v logistični posel. Vstajam navadno ob 4.30, pa moramo pohvaliti koprsko ti pa se želimo tudi širiti, zato da zjutraj v miru popijem kavo enoto, saj ustvarjajo okrog 65 moramo iskati nove tržne niše. Kakšen je vaš način vodenja in se pripravim na nov delovni odstotkov vsega posla našega V tem pogledu smo kot lovec, tega podjetja? dan. podjetja. Ker se gospodarstvo ki raziskuje, zasleduje in išče ohlaja in je ravno v logistiki priložnosti za ulov. Na Ferspe- Ljudem navadno zaupam, Je to tudi oblika sproščanja? opaziti prve znake ohlajanja, du pri poslovanju razmišljamo tako sem se naučil iz svojih iz- Imate še kakšno? ne morem natančno napove- o obojem. Lani smo tako po- kušenj. Menim, da tega posla dati, kakšni bodo rezultati v večali prodajo novim strankam enostavno ne bi mogel opra- Tudi. Najbolj pa se sproščam prihodnjih letih, se pa zmanj- ter predvsem občutno povečali vljati, če svojim zaposlenim ne poleti na kosu zemlje, ki ga šuje število naročil. Poslovne prodajo obstoječim strankam. bi zaupal. In če ravnaš tako, se imam. Delo na posestvu mi je v načrte smo zastavili tako, da Pri slednji kategoriji smo pro- zaupanje vrača. Četudi ni vedno veliko veselje in popolnoma se bi presegli rezultate preteklega dajo povečali za štiri milijone in vse gladko, se trudimo biti drug strinjam s Francetom Bučarjem, leta. Vendar pa je to odvisno pol evrov. Povečala se je pozi- do drugega strpni, strokovni in ki je dejal, da zemlja sprošča. tudi od okoliščin. Naši primarni cijska razlika. Povečalo pa se je delati brez zamer. V zadnjem času me poškodba poslovni partnerji so evropska tudi število individualnih poslov. rahlo omejuje pri tem delu, podjetja, in znano je, da deni- Kaj bi svetovali ljudem, ki vendar je čas, preživet v nara- mo Nemčija napoveduje nižjo Bi lahko povedali kaj o dolgo- bodo začeli delati v logistiki vi, neprecenljiv in odlična alter- gospodarsko rast. Vsekakor pa ročni viziji Ferspeda logistike? ali v Ferspedu? nativa dinamiki dela v sodobni bomo nadaljevali z iskanjem logistiki. novih kupcev in nadaljevali Logistika je izjemno perspek- Sam imam do upokojitve s filozofijo »kmetovanja« pri tivna panoga. Dolgoročna vizija še okrog tri leta. V tem času Gospod Petrovič, obstoječih partnerjih ter filo- Ferspeda je povezana z razvo- želimo Fersped narediti tako najlepša hvala! Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 5

Aktualno

Podpisali pogodbo za štiri nove premikalne lokomotive

Direktorica SŽ-Tovorni pro- nih lokomotiv. Po vsej Sloveniji met, d. o. o., mag. Melita Roz- jih uporabljamo za ranžiranje, man Dacar, je 12. februarja s sestavo vlakov, dostavo vago- podjetjem CZ Loko podpisala nov, na progah z minimalnim pogodbo za nakup štirih pre- naklonom pa tudi za vleko laž- mikalnih lokomotiv. Z njimi bo jih tovornih vlakov. Nove premi- podjetje SŽ-Tovorni promet še kalne lokomotive bodo vozile izboljšalo storitve, ki jih ponuja na tovorni postaji Koper, ki je na izjemno konkurenčnem trgu po obsegu dela najpomemb- železniških prevozov v Evropi. nejša tovorna postaja na slo- venskem železniškem omrežju. Dizelske lokomotive Vsak dan namreč na koprski to- Effishunter 1000 vorni postaji naložimo oziroma razložimo okrog tisoč dvesto Nove lokomotive CZ Loko so vagonov. za četrtino bolj zmogljive od obstoječih premikalnih loko- Do 2025 še dvajset lokomotiv motiv in tudi tišje. Poganjajo jih in štiristo novih vagonov motorji C23 podjetja Caterpil- ler. Lokomotive porabijo bistve- Nakup novih premikalnih lo- no manj goriva, izdatno nižji pa komotiv je del dolgoročne celo-

EffiShunter 1000

Štiriosna dizelelektrična lokomotiva – moč - 895 kW – najvišja hitrost - 100 kilometrov na uro – vlečna sila - 267 kN – masa - 80 ton – tip motorja - (C32) znamke Caterpiller

Poleg tega pa podjetje posoda- letih jih bo posodobljenih dva- blja tudi obstoječe premikalne najst. lokomotive. V prihodnjih dveh

so tudi stroški njihovega vzdr- vite posodobitve voznega parka ževanja. SŽ-Tovornega prometa. Podjetje je pred nekaj meseci prevzelo že Kje bodo vozile nove stoti sodobni vagon tipa Sggrs, premikalne lokomotive? do leta 2025 pa načrtujejo še nakup dvajsetih sodobnih in SŽ-Tovorni promet ima z no- zmogljivih električnih lokomotiv

vimi štirimi v lasti 41 premikal- ter štiristotih tovornih vagonov. Miško Kranjec Foto: 6

Aktualno

Smučarski skakalci že sedmo leto z vlakom v Planico

Planica je od 21. do 24. v Planici končal svojo kariero, so marca gostila finale svetovne- na peron ljubljanske železniške ga pokala v smučarskih skokih. postaje na ramenih prinesli kar Slovenski skakalci so se dan njegovi sotekmovalci. Skupaj pred začetkom tekmovanja že so se nato v odličnem vzdušju sedmo leto zapored tradicio- proti Planici odpeljali z vlakom. nalno zapeljali v Planico z vla- V Planico so tudi letos vozili kom. Roberta Kranjca, ki je letos podaljšani redni vlaki, v soboto

in nedeljo pa izredna vlaka do Hrušice. Od tod do Planice je bil organiziran brezplačni prevoz z avtobusi in kombiji. Slovenske železnice so v preteklih letih do Jesenic ali Hrušice prepeljale več kakor dvanajst tisoč špor- tnih navdušencev. Tako dejavno sodelujemo pri projektu trajno- stnega razvoja in skrbi za okolje ter skupaj z organizatorji FIS finala svetovnega pokala v po- letih Planica skrbimo za čistejšo

prihodnost. Miško Kranjec Foto: Obiskali so nas kurenti

Na Slovenskih železnicah Društva koranti Destrnik je v Ljubljana ter nato do upravne so kurenti tudi letos preganja- Ljubljani najprej obiskalo pod- stavbe Slovenskih železnic. V li zimo in pozdravljali pomlad. jetje SŽ-VIT, kjer so se srečali s imenu poslovodstva Slovenskih Več kot dvajset kurentov iz sodelavci in vodstvom podjetja. železnic je zbrane pozdravil di- rektor, član poslovodstva Slo- venskih železnic, Tomaž Kraško- vic. V imenu vseh železničark in železničarjev jim je predal darila, zaželel veliko uspehov ter jih povabil na srečanje tudi prihodnje leto. Nato so se odpravili v Železniški muzej, kjer so jih pričakali otroci iz bližnjih vrtcev in šol. Zaposle- ni v Muzeju so otrokom poleg edinstvenega obiska pripravili tudi prav posebno presenečenje in jih z miniaturno lokomotivo zapeljali po vrtni železnici. Kurenti so svojo pot nadalje-

Direktor, član po slovodstva Slovenskih železnic, Tomaž Kraškovic predaja darilo. vali peš proti železniški postaji M. R. Foto: Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 7

Aktualno

Sprevodnice na portoroškem Semplu

Konec preteklega leta smo v SEMPL, ki smo jo tokrat podprli sto strokovnjakov s področja Semplu pa se je za nagrade Portorožu sodelovali na regijski kot zlati sponzor. Na konferenci marketinga in komuniciranja z Sempler, za medijske presežke konferenci medijskih trendov, se je srečalo več kot tisoč dve- mediji. Na letošnjem dvajsetem sodelujočih organizacij, pote- govalo več kot devetdeset pro- jektov iz šestih držav. SŽ-Potniški promet je pred- stavljal svojo ponudbo ter obši- ren oglaševalski prostor, ki ga ponujamo na SŽ. Hostese, oblečene v uniforme sprevo- dnic Slovenskih železnic, so ob vhodu v predavalnice pozdra- vljale obiskovalce, jih usmerjale in delile promocijsko gradivo. Odzivi obiskovalcev in rezul- tati letošnjega sodelovanja na največji regijski konferenci me- dijskih trendov so bili odlični.

Železniškemu muzeju Kosova smo podarili železniško uniformo

Na pobudo beograjskega gostje iz Nemčije, Srbije in Slo- stiteljem v znak dobrega sode- združenja European Station venije. Iz Nemčije je bil navzoč lovanja in nadaljnjega razvoja smo se s Slovenskih železnic ko- prof. Gerd Neubeck, predstav- muzeja podarili različna darila. nec novembra udeležili srečanja nik infrastrukturnega odbora za Prof. Gerd Neubeck je v imenu na železniški postaji Kosovo po- evropska in mednarodna var- Nemških železnic izročil model lje, ki stoji v bližini Prištine. Sre- nostna vprašanja Nemških že- vlaka, Nata Živanović je v ime- čanje je organiziralo podjetje leznic, iz Srbije Nata Živanović, nu združenja European Station Infrakos, ki skrbi za železniško ustanoviteljica združenja Euro- izročila dioramo z železniško infrastrukturo na Kosovu ter pean Station, Slovenijo in SŽ pa tematiko, Slovenske železnice upravlja železniški muzej na sem zastopal Mitja Vaupotič. pa so podarile aktualno zeleno postaji Kosovo polje. Predstavnike je sprejel izvršni železniško uniformo. Srečanja so se poleg koso- direktor podjetja Infrakos Agron vskih predstavnikov udeležili še Thaçi. Gostje so kosovskim go- Mitja Vaupotič

Železniški muzej Kosova obstaja od leta 2006 Železniški muzej Kosova je na postaji Kosovo polje za- čel nastajati leta 2006. Muzej je v zastekljenem prostoru postaje, tako da si ga je mogoče vedno ogledati. Vsebin- sko združuje vse pomembnejše sklope železnice, kot so vzdrževanje prog, vleka, telekomunikacije in signalna var- nost. Muzejska zbirka je nastala zaradi volje zaposlenih na železnici in se še zmeraj dopolnjuje. Med razstavljenimi eksponati izstopa tirna tehtnica s postaje Kacanik, iz leta 1874, ko je bila na Kosovu zgrajena prva proga. Bogata je tudi zbirka telekomunikacijskih naprav. Pred postajnim po- slopjem pa stoji mogočna parna lokomotiva 01-043, edina ohranjena parna lokomotiva na Kosovu. 8

Aktualno

Na železniških postajah in postajališčih nova brezplačna in varna parkirna mesta za kolesa

Skrb za čistejše okolje

Slovenske železnice si de- javno prizadevamo za večjo uporabo javnega potniškega prometa, spodbujanje trajno- stne mobilnosti in zmanjševa- nje onesnaževanja okolja. V ta namen med drugim urejamo tudi nova brezplačna parkirišča za kolesa. Strategija razvoja prometa do leta 2030, ki jo je sprejela vlada RS, daje poudarek okolju prijaznejšim vrstam prometa, železniškemu prometu, in traj- nostni mobilnosti. Po Opera-

Na ljubljanski železniški pos- pa Ministrstvo za promet ozi- tivnem programu zmanjševa- taji smo postavili kolesarnico in roma Direkcija RS za infrastruk- nja emisij toplogrednih plinov uredili parkirišča za kolesa ter turo. za obdobje 2014-2020 naj bi vsa zavarovali z videonadzo- se do leta 2020 izpusti TGP iz rom. Ob postajni zgradbi ter Nova parkirišča tudi na prometa zmanjšali za devet ob južnem vhodu v podhod je celotnem železniškem odstotkov glede na leto 2018, kolesarjem na voljo novih 244 omrežju Slovenije do leta 2030 pa za petnajst odstotkov. V prihodnje bodo ne le Za uresničitev tega cilja se ljubljanska, temveč tudi druge udejanjajo ukrepi za izboljšanje postaje po Sloveniji dostopnej- konkurenčnosti javnega pot- še za kolesarje. Na vseh 220-ih niškega prometa, spodbuja se postajah in postajališčih načr- trajnostni tovorni promet, ener- tujemo postaviti kolesarnice in getska učinkovitost cestnih mo- urediti parkirišča za kolesa ter tornih vozil, gradnja kolesarskih postaviti polnilnice za električ- stez in podpornih objektov ter promovira kolesarjenje. parkirnih mest, od tega 96 po- kritih, vsa pa bodo lahko upora- bljali brezplačno. Na pokritem delu je tudi stojalo z orodjem za popravilo koles in tlačilka. Na postaji je tako po novem skupaj 334 parkirnih mest za kolesa. Poskrbeli smo tudi za ve- čjo varnost kolesarjev, saj smo postajno območje prometno na kolesa. Tudi na teh postajah prenovili. Ob vstopu na glavno bo mogoče kolo brezplačno avtomobilsko parkirišče smo parkirati, hkrati pa si ga tudi iz- zgradili krožišče ter ob njem posoditi. Projekt bo financiralo zarisali kolesarsko stezo. Ministrstvo za okolje in prostor, Dela je opravila SŽ-Infra- in sicer iz Sklada podnebnih

struktura, d. o. o., financiralo sprememb. M.R. Foto: Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 9

Aktualno

Sodobno forenzično označevanje na Slovenskih železnicah

Slovenske železnice so raz- Kaj je SelectaDNA in vejan poslovni sistem, ki svoje forenzično označevanje? storitve zagotavlja po vsej Slo- veniji. Podjetja v skupini SŽ so SelectaDNA je patentirana, prevozniki v tovornem in potni- edinstvena forenzična raztopi- škem prometu, upravljajo 1207 na za označevanje, ki temelji na kilometrov prog, imajo več kot DNA kodiranju. Uporabnikom 7500 zaposlenih in pri svojem omogoča, da svoje premoženje delu uporabljajo ogromno in predmete označijo z mikro- predmetov z visoko vrednostjo. skopsko majhnimi delci ter tako Svoja osnovna sredstva imajo olajšajo njihovo identifikacijo in podjetja na različnih lokacijah identifikacijo tatov. Metoda je v po vsej državi, zaradi česar je tujini precej razširjena in učin- njihovo varovanje velik izziv in kovito odvrača tatove. Snov je velik strošek. nemogoče odstraniti s predme- Železniška podjetja po vsem tov, policija pa lahko predmete svetu se spopadajo s krajami razmeroma enostavno odkrije predmetov, nanašanje pa bomo vrste materiala, izpostavljenega žic, kovinskih in drugih predme- tudi po več letih. Na železniš- nadaljevali tudi v prihodnje. najrazličnejšim vremenskim kem območju so tako denimo S sodelovanjem podjetja Se- vplivom.« označene žice voznega omrež- lecta DNA smo zelo zadovoljni, ja, ki bi jih – če bi jih kdo ukradel prav tako tudi z učinkovitostjo – lahko odkrili na smetiščih in njihovih izdelkov. Vodja služ- povezali z natančno lokacijo in be za varovanje pri SŽ-ŽIP je o lastnikom. nameščanju raztopine Selecta- DNA in sodelovanju s podje- Na Slovenskih železnicah tjem povedal: označena že dobra tretjina »Z družbami v skupini Slo- predmetov venske železnice sodelujemo že od aprila 2014, ko smo z iz- tov, to pa pomeni ne le poslov- Snovi, ki so v obliki gela, delki SelectaDNA prvič označili no škodo, temveč lahko tudi tekočine ali razpršila, smo na vrednejše kovinske predmete in nevarno znižuje varnost ude- Slovenskih železnicah začeli vrednejšo zunanjo infrastruk- ležencev v prometu. V skupini uporabljati leta 2014. Odkar turo v lasti Železnic. Uporabili SŽ smo analizirali več možnosti sodelujemo s podjetjem Selec- smo izdelka SelectaDNA Trace za zavarovanje naših osnovnih ta DNA, nismo zaznali nobe- in mast SelectaDNA. Označe- sredstev in po skrbnem pregle- ne tatvine kovin. Poleg tega ni na območja smo opremili z Na Slovenskih železnicah du izbrali kombinacijo klasičnih bil v tem času ukraden niti en opozorilnimi tablami, ki tatove varnosti v prometu namenja- in sodobnih metod. Med njimi predmet, ki smo ga zaščitili s opozarjajo na posebno vrsto mo veliko pozornosti. Na pro- je tudi forenzično označevanje to metodo. Za zdaj smo snovi zaščite in jih s tem odvračajo metno varnost lahko vplivajo oziroma DNA-kodiranje. nanesli na dobro tretjino naših od tatvine. Na označenih ob- številni dejavniki, med drugim močjih tatvin, zaradi katerih je tudi s prometom navidezno podjetje prej utrpelo precejšnjo nepovezana dejanja, kot so škodo, praktično ni več. Tovr- kraje bakra in drugih kovin s stna metoda varovanja se je signalnovarnostnih naprav ali tako pokazala kot zelo uspešna. voznega omrežja. Tako kot na Izdelki SelectaDNA so izjemna drugih varnostnih področjih si rešitev za zmanjšanje kriminali- tudi pri varovanju izjemno kom- tete - rešitev, ki je gospodarna pleksnega železniškega sistema in enostavna ter pomeni modro najprej prizadevamo usklajeno naložbo. delati na preventivi. Forenzična Rešitev tipa SelectaDNA je identifikacija je nadvse učin- primerna tako za varovanje za- kovita komplementarna var- sebnega premoženja kot pre- nostna metoda, s katero smo moženja podjetij. Snovi Selecta- pomembno izboljšali varnost DNA je mogoče nanesti na vse našega premoženja. 10

Na kratko iz tujine

Japonska Hello Kitty hitri vlak Novi Shinkasen bo vozil 360 na uro Lani je začel na hitri progi na vzhodu Japon- ske, med mestoma Hakata in Shin-Osaka, voziti Japonske železnice, natančneje železniško podjetje JR EAST, hitri vlak Hello Kitty. Vlak je pobarvan v roza od- bodo letos testirale novi hitri vlak Shinkasen serije 956. Vlak bo tenke s pentljicami, ki jih nosi priljubljena animi- vozil s še višjo hitrostjo kot prejšnje generacije, in sicer namesto rana junakinja, mucka Hello Kitty. zdajšnjih 320 kar s 360 kilometri na uro. Decembra lani so javnosti predstavili prvi vagon kompozicije s podaljšanim aerodinamičnim nosom. Testiranje vlaka z desetimi vagoni pa se bo začelo maja letos. S testiranjem bodo tlakovali pot novi generaciji hitrih vlakov, ki bodo vozili na hitri progi Toho- ku. Vlaki naj bi začeli voziti leta 2030, ko bo končana tudi proga med prestolnico Tokio in dvomilijonskim Sapporom. Vožnja med mestoma se bo z osmih skrajšala na pet ur.

Alfa-X testni program

ALFA-X je oznaka testnega programa, med katerim bodo med drugim analizirali udarni tlak in hrup, ko vlak z zelo visoko hitrostjo zapelje v predor. Prvi testni vlak bo imel kopijo nosu vlaka serije E5 podaljšano s petnajstih na šestnajst metrov, testni vlak številka 10 pa bo imel še daljši, 22-metrski nos. Med testnim obdobjem desetih let bodo analizirali prototipe, po katerih Severna Afrika bodo nato izdelali vagone za vožnjo na hitri pro- gi Tohoku. Med drugim bodo imeli vlaki nove se- rije še izboljšani sistem samodejnega zaviranja v Prva hitra proga v Afriki sili, sistem za preprečevanje iztirjenja ob potresu Konec lanskega leta so v Maroku odprli prvo hitro progo v Afriki, ter aktivno vzmetenje za zmanjševanje vibracij. ki je dobila ime Al Boraq. Proga med Tangerjem ob Gibraltarski ožini in Kenitro na atlant- ski obali je dolga 186 kilometrov, in je bila zgrajena za hitrosti do 320 kilometrov na uro. Na progi je trinajst viaduktov v skupni dolžini deset kilometrov. Progo sta za poskusno obratovanje sredi novembra odprla ma- roški kralj Mohammed VI in francoski predsednik Macron. Kralj je ob tej priložnosti prvo hitro progo na afriški celini poimenoval Al Boraq, po mistični krilati pojavi, ki v njihovi mitologiji prenaša preroke. 137 kilometrski odsek od Kenitre do Casablance mimo mesta Rabat pa so nadgradili za hitrosti do 160 kilometrov na uro in do- dali še tretji tir za povečanje pretočnosti prometa. Ta odsek bodo v prvi polovici letošnjega leta še prenovili za hitrosti 220 kilometrov na uro. Pot od Tangerja do Casablance bo trajala 2 uri in 10 minut, kar bo več kot prepolovilo dosedanje štiri ure in 45 minut. Nacionalni Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 11

Na kratko iz tujine

operater ONCF načrtuje, da bodo v prvih treh le- tih prepeljali šest milijonov potnikov. Maroko je pri Alstomu za to progo kupil dva- najst vlakov Euroduplex. Vsak ima dva pogonska modula in osem potniških vagonov, ki v dveh razredih sprejmejo 533 potnikov.

Avtor: Artur Švarc

Evropa Od januarja je operativen Jantarni koridor Sredi januarja je z objavo vlakovnih poti začel delovati Jantarni koridor. Omogočal naj bi čezmejni železniški tovorni promet med industrijskimi središči ter intermodalnimi terminali Poljske, Slova- ške, Madžarske in Slovenije. S koridorjem je povezano tudi koprsko pristanišče, s čimer so čez obmejno poljsko postajo Maleszewice proti Belorusiji zagotov- ljene dobre evroazijske povezave. Krak Jantarnega koridorja sega Koridor pomembno prispeva k razvoju in upravljanju medna- tudi proti vzhodnoevropskim državam, čez madžarsko postajo Ke- rodnega železniškega tovornega prometa in hkrati pomaga pri lebia v Srbijo. preusmerjanju cestnega tovornega transporta na železnico. Jantarni koridor oziroma RFC 11 je novi koridor v mednaro- dnem železniškem tovornem prometu, ki je nastal na temelju do- ločil evropske regulative iz leta 2010. Štiri države, pet upravljavcev infrastrukture in upravljalni organ koridorja so se zavezali, da bodo organizacijo razvijali kot sestavni del evropskih transportnih kori- dorjev. Njihov glavni cilj je pomagati transportnim operaterjem, upravljavcem terminalov ter logističnim podjetjem in ladjarjem.

Evropska unija proti združitvi Alstoma in Siemensa Evropska unija je preprečila združitev podjetij Alstom in Sie- mens, ki bi pomenila nastanek največjega evropskega podjetja v železniški industriji. Podjetji naj bi združitev načrtovali zaradi bolj učinkovitega konkuriranja na svetovnem železniškem trgu, pred- vsem z ogromnim kitajskim proizvajalcem železniških vozil CRRC. Če bi se podjetji združili, bi nastala ogromna korporacija, podob- na Airbusu v letalski industriji. V začetku februarja je združitev z vetom preprečila evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. Takšna združitev za Evropsko unijo ni sprejemljiva, ker naj bi uničila konkurenco v določenih poslovnih segmentih in močno povišala cene železniških vozil v Evropi. Medtem ko so združitev podpirali denimo nemška kanclerka Merklova, francoski predsed- nik Macron in finančni ministri obeh držav, pa je komisarka ostala pri svoji odločitvi neomajna. Po mnenju strokovnjakov, ki naspro- tujejo združitvi, so glavne težave EU v premajhni integraciji go- spodarstev držav članic. Nastanek poslovnega giganta v železniški industriji bi bil tako po njihovem mnenju le rešitev za simptom – tj. pomanjkanje evropskih podjetij, ki lahko konkurirajo na globalni ravni – ne bi pa odpravil pravih vzrokov. Rešitev bo zato EU iskala v dodatnem povezovanju gospodarstev držav članic. 12 I. II. III. IV. V. VI. Pregled leta 2018 P R E G L E Prenavljali, gradili in obnavljali smo

Prenavljali smo progo Zidani Most–Celje Postavili smo elektronapajalno postajo Hrastovlje Sočasno z graditvijo izvlečnega tira koprske tovorne postaje je bila postavljena tudi elektrona- pajalna postaja Hrastovlje, ki zagotavlja dodatno električno energijo na železniški progi Di- vača-Koper. Z njo je povečana pretočnost težkih tovornih vla- kov na tem odseku proge.

Vlaki so začeli voziti po prenovljeni progi Pesnica–Šentilj–državna meja Sredi decembra, po petdeset- Med Rimskimi Toplicami in Cel- dnevni zapori proge med Pe- jem so se 19. julija začela obse- snico in Šentiljem, je po novih žna gradbena dela pri prenovi tirih zapeljal prvi tovorni vlak. S proge št. 30. Zaradi njih je med tem so se končala dela v prvem drugim spremenjen tudi vozni od štirih sklopov nadgradnje red vlakov. Dela na levem tiru 15,5-kilometrskega odseka že- proge so se končala decembra lezniške proge od Maribora do meje z Avstrijo. Od 25. oktobra do 15. decembra je bilo na gradbiščih povprečno vsak dan okrog štiristo delavcev in dvesto delovnih strojev. Predvidoma maja letos se bodo nadaljevala dela v drugem sklopu projekta, in sicer nadgradnja železniških postaj Maribor in Tezno, odseka Maribor–Počehova ter zgraditev protihrupne zaščite. Rok za končanje del je avgust 2019.

lani, februarja letos pa smo se lotili del na desnem tiru. Dela oprav- lja konzorcij podjetij Kolektor Koling, SŽ-ŽGP in CGP. Proga in vozno omrežje na tem odseku bosta prenovljena, ukinjeni bodo trije nivojski prehodi ter zgrajena nov most in nov zunajni- vojski prehod. Sanirani bodo obstoječi objekti na progi, mostovi, nadvoz, podvozi, oporni zidovi, prepusti in zgrajeni novi. Zgrajena bo protihrupna zaščita ter prenovljene signalnovarnostne in tele- komunikacijske naprave. VII. VIII. IX. X. XI. XII. 13 Pregled D L E T A leta 2018

Obnovljeni postaji Celje in Laško

Pred koncem leta smo končali prenovo železniških postaj Celje in Laško. Dela je večinoma opravilo podjetje SŽ-ŽGP Ljubljana.

Prenova je delno financirana z evropskimi sredstvi Slovenija je za projekt posodobitve železniške proge Zidani Most– Celje, v dolžini 26,2 km, februarja 2016 uspešno kandidirala na razpisu Evropske komisije za nepovratna sredstva v okviru Instru- menta za povezovanje Evrope (IPE). Novembra 2016 sta ministr- stvo za infrastrukturo in Evropska komisija tako podpisala spora- zum o dodelitvi EU sredstev iz IPE nacionalne kohezijske ovojnice v višini 90,6 milijona evrov. Rok za dokončanje projekta je 31. de- cember 2020, skupna ocenjena investicijska vrednost pa je okrog 292 milijonov evrov. Glavni namen projekta je izboljšanje tehničnega stanja javne že- lezniške infrastrukture, povečanje varnosti in dostopnosti.

Postaja Celje Postaja Celje leži na glavni dvotirni progi št. 30, Zidani Most–Šen- tilj–državna meja, in je cepna postaja za enotirno regionalno pro- go Celje-Velenje. Razdeljena je na potniški in tovorni del. Postaja je bila že večkrat obnovljena in povečana, nazadnje pa v več fazah

v sedemdesetih letih. V tem času so bili postajna infrastruktura, železniški pragovi in pritrdilni material že zelo dotrajani. Zato so se odločili za celovito obnovo. Sanirati je bilo treba tudi podhod in omogočiti lažji dostop funkcionalno oviranim osebam, zato so v sredinsko os podhoda vgradili tudi tri dvigala.

Postaja Laško Postaja Laško je postaja na dvotirni progi Zidani Most–Maribor. Svojemu namenu je bila predana pred natanko šestdesetimi leti, zato jo je bilo treba celovito prenoviti. Projekt je bil kon- čan novembra 2018. Zgradili so podhod za pešce in kolesarje ter dvigala do peronov. Poleg postaje je po novem več parkirišč, prenovljena je intervencijska pot, premostitveni objekti, tirne na- prave idr. Kompleksno prenovo omenjenih postaj je ekipa SŽ-ŽGP, pod vodstvom vodje projekta Aleksandra Turšiča, končala uspešno in zastavljenih rokih. Trenutno potekajo dela na odprti progi Rimske Toplice–Laško in Laško–Celje, v drugi polovici leta pa se začneta obnavljati postaja Rimske Toplice in železniški odsek Zidani Most–Rimske Toplice. 14 I. II. III. IV. V. VI. Pregled leta 2018 P R E G L E

Prenovljena spominska soba na postaji Zgrajena nova postajališča Lavrica, Bled jezero Ljubljana Dolgi most ter Prenovili smo muzejsko razstavo in spominsko sobo postaje Bled Novo mesto–Šmihel jezero. Prenova je bila nujna zaradi zastarele muzejske postavitve V Novem mestu je bilo lani zgrajeno postajališče Šmihel, v Ljubljani ter poškodb v prostoru. pa postajališči Dolgi most in Lavrica. Z novimi postajališči naj bi razbremenili glavne mestne vpadnice, potnikom pa omogočili ve- čji dostop do javnega potniškega prometa. Temeljni cilj projekta je namreč preusmeritev dela potnikov primestnega in mestnega prometa s cest na železnico, s čimer naj bi razbremenili mestne vpadnice in občutno prispevali k varovanju okolja. Vlaki so na po- stajališčih začeli ustavljati 9. decembra.

Prenova sedmih postajališč na širšem območju Ljubljane

Lani je bila končana prenova sedmih postajališč na širšem območju Ljubljane. Na peronih so postavljeni nadstreški, klopi, koši za smeti, informacijske table. Na vseh postajališčih so po novem tudi stojala za kolesa. VII. VIII. IX. X. XI. XII. 15 Pregled D L E T A leta 2018

Z največjega gradbišča v Sloveniji

Prenova odseka proge med Pesnico in Šentiljem Največje gradbišče v Sloveniji Od oktobra do sredine decembra je bilo na progi med Pesnico in Šentiljem vsak dan okrog štiristo delavcev in dvesto delovnih strojev. V tem obdobju je bilo to največje gradbišče v Sloveniji. S tem so se končala dela v prvem od štirih sklopov nadgradnje 15,5-kilometrskega odseka železniške proge od Maribora do meje z Avstrijo. Od 25. oktobra do 15. decembra je bilo na gradbiščih povprečno vsak dan okrog štiristo delavcev in dvesto delovnih strojev. Predvidoma maja letos se bodo nadaljevala dela v drugem sklopu projekta, in sicer nadgradnja železniških postaj Maribor in Tezno, odseka Maribor–Počehova ter zgraditev protihrupne zaščite. Dela naj bi bila končana avgusta letos.

Med izjemno obsežnimi gradbenimi deli so urejali spodnji in zgornji ustroj proge, prenovili signalnovarnostne naprave, vozno omrežje ter sanirali več kot dvajset objektov, med drugim tudi pre- dor Šentilj. Na železniških postajah Pesnica in Šentilj sta zgrajena podhoda za pešce in kolesarje, dvigala ter novi peroni z nadstre- šnicami. Skupna vrednost opravljenih del je okrog 44,5 milijona evrov. Iz skupine SŽ pri projektu sodelujeta podjetji SŽ-ŽGP in SŽ- -Infrastruktura. 16 I. II. III. IV. V. VI. Pregled leta 2018 P R E G L E

Nadgradnja železniških postaj Pesnica in Šentilj Nadaljevanje del v prvem sklopu projekta Letos se bodo dela nadaljevala z gradnjo nove železniške pove- zave od Počehove do postaje Pesnica, gradnjo 1,5 kilometra dol- gega predora Pekel ter gradnjo viadukta čez pesniško dolino. Do leta 2022 bodo pri Pesnici urejena zunajnivojska križanja ceste in železnice, poleg pasivno zavarovanega prehoda Pesnica pa bodo ukinjeni še trije označeni prehodi in dodatno zavarovan nivojski prehod Ranca. Predvidena je tudi postavitev 5,4 kilometra proti- hrupnih ograj. Pri Šentilju pa bodo do 2021 ukinjeni nivojski pre- hodi Štrihovec 1 in 2 ter Šentilj 1 in zgrajen nadvoz čez železnico.

Na obeh železniških postajah, Pesnica in Šentilj, sta bila zgrajena po dva nova perona ter podhod z dvigalom. S tem lahko do pero- nov dostopajo tudi gibalno ovirane osebe. Na postajah pa sta bili zgrajeni tudi parkirišči za osebne avtomobile. S končanjem prvega sklopa se je nosilnost proge povečala, in sicer na 22,5 tone na os. Proga zdaj sodi v kategorijo D4, po njej pa vlaki lahko vozijo do sto kilometrov na uro. Postajna infrastruktura je bistveno bolj sodobna in varna, novi so peroni, podhodi, dvigala, parkirišča, občutno večja pa je tudi raven prometne varnosti.

Nadgradnja proge Maribor–Šentilj (2018–2022) Nadgradnja obstoječe enotirne proge med Mariborom in Šentiljem bo uresničena v štirih sklopih: I. sklop: Nadgradnja železniškega odseka Pesnica–Šentilj–državna meja II. sklop: Nadgradnja železniške postaje Maribor, nadgradnja železniške postaje Tezno in nadgradnja progovnega odseka Maribor– Počehova ter postavitev protihrupne zaščite III. sklop: Nadgradnja odseka železniške proge Maribor–Šentilj–d.m. od km 595+900 do km 599+600 (gradnja nove trase za bodočo dvotirnost - predor Pekel, viadukt Pesnica) IV. sklop: Ureditev križanj cest z železnico VII. VIII. IX. X. XI. XII. 17 Pregled D L E T A leta 2018 Ponosno smo podpirali slovenske športnike

Slovenska olimpijska bakla po Sloveniji z vlakom Z vlakom smo po Sloveniji za- peljali olimpijsko baklo. Sloven- ski športniki so pred zimskimi olimpijskimi igrami v korejskem Pjongčangu obiskali domače kraje tistih, ki so za Sloveni- jo dosegli največje olimpijske uspehe.

ki promovirali Slovenijo in slovenske izdelke na zimskih olimpijskih igrah v korejskem Pjongčangu.

Miha Butara novi direktor HK SŽ Olimpija Pomočnik generalnega direktorja Miha Butara je na mestu direk- torja hokejskega kluba SŽ Olimpija zamenjal Tomaža Vnuka. Ta je klub vodil preteklih šest let in bo še vedno vpet v njegovo ope- rativno delo. V izvršnem odboru HK SŽ Olimpija je od lani tudi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes.

Fersped, logist slovenskih olimpijcev Slovenske železnice smo veliki sponzor slovenske olimpijske repre- zentance. Skupaj s hčerinskim podjetjem Fersped smo poskrbeli za logistiko opreme slovenskih olimpijcev. Prav tako smo prepeljali opremo za Slovensko hišo, v kateri so športniki in drugi predstavni- 18 I. II. III. IV. V. VI. Pregled leta 2018 P R E G L E Razstavljali smo doma in v tujini

Skupaj na 51. sejmu MOS v Celju Tudi letos na Otroškem bazarju v Ljubljani Več podjetij iz skupine Slovenske železnice je razstavljalo na naj- Podjetje SŽ-Potniški promet je razstavljalo na Otroškem bazarju, večjem sejmu podjetništva in obrti pri nas. Na mednarodnem obr- prireditvi, ki je tudi lani na ljubljansko Gospodarsko razstavišče tnem sejmu je letos sodelovalo 1478 razstavljavcev iz tridesetih privabila več kot 25 tisoč obiskovalcev. držav, ogledalo pa si ga je več kot 120 tisoč obiskovalcev.

Na berlinskem Innotransu sta SEESARI in Shift2Rail podpisala sporazum o sodelovanju

Predsednik iniciative SEESARI in direktor Prometnega instituta, dr. Peter Verlič, ter izvršni direktor Shift2Rail, Carlo Borghini, sta na prvi dan mednarodnega železniškega sejma Innotrans v Ber- linu, ob navzočnosti evropske komisarke Violete Bulc, podpisala sporazum o sodelovanju. Sporazum med drugim določa tesnejše sodelovanje organizacij ter izmenjavo informacij o raziskavah in inovacijah. VII. VIII. IX. X. XI. XII. 19 Pregled D L E T A leta 2018 Praznovali smo visoke obletnice

Dnevi Slovenskih železnic v Rimskih Toplicah

Železničarke in železničarji že tradicionalno v prvih junijskih dneh v več slovenskih krajih praznujemo dneve Slovenskih železnicah. Praznovanje nava- dno sestavlja več prireditev ter kulturnih in športnih dogod- kov, s katerimi se spomnimo prihoda prvega vlaka na Slo- vensko. Na prireditvah predsta- vimo uspehe preteklega leta, se reditvenega prostora, na drugi strani mostu v Rimskih Toplicah. srečamo s sodelavci in poslov- Na osrednji slovesnosti so nastopili godbenice in godbeniki ter nimi partnerji ter posebno po- odlični folkloristi veteranske folklorne skupine društva Tine Ro- zornost namenimo tistim, ki so žanc. Slednji so na skrbno pripravljenem nastopu z lastno sprem- v skupini Slovenske železnice ljavo med drugim zaplesali splet slovenskih plesov. zaposleni že trideset let. Tako so jubilanti tudi lani prejeli posebna priznanja in železniške žepne Osrednji govornik na prireditvi je bil generalni direktor Dušan Mes, ure, ki so jim jih predali njihovi vodje in direktorji podjetij. ki je predstavil uspešno delo skupine SŽ, ter velike načrte, ki so si jih podjetja v njej zastavila v prihodnjih letih. Posebej je poudaril Osrednjo slovesnost smo v petek, 1. junija, pripravili v Rimskih To- pripadnost in veliko vlogo tistih, ki so tokrat praznovali trideset let plicah. Na prireditev se je večina gostov pripeljala z vlaki, organizi- dela na Slovenskih železnicah. Med drugim se je vsem zahvalil za ran pa je bil tudi posebni vlak. Goste je na železniški postaji Rimske dobro delo, sam pa je predal priznanje in železniško uro direktorju Toplice z glasbo sprejela Godba Slovenskih železnic iz Zidanega SŽ-Infrastrukture Matjažu Kranjcu, ki je bil eden od 302 letošnjih Mosta in jih slovesno, s paradnim korakom, pospremila do pri- jubilantov. 20 I. II. III. IV. V. VI. Pregled leta 2018 P R E G L E

50-letnica Prometnega instituta Ljubljana Pol stoletja podjetja Fersped Podjetje Prometni institut Ljubljana - ki je v skupini SŽ pristojno Podjetje Fersped je bilo usta- za razvoj in raziskave na širokem področju prometa, mobilnosti in novljeno leta 1968 in ima za logistike - je lani praznovalo petdesetletnico. Podjetje je bilo usta- sabo bogato poslovno pot. novljeno leta 1968 in je ves čas pomemben sestavni del sistema Leta 2012, odkar je podjetje Slovenskih železnic. Praznovanje visokega jubileja so pripravili v Fersped spet pod okriljem Slo- Železniškem muzeju. venskih železnic, so se finanč- no prestrukturirali ter notranje reorganizirali. Podjetje zdaj uspešno posluje na mednarodnem logističnem trgu in si zastavlja zelo ambiciozne cilje. Med lanskimi dnevi Slovenskih železnic so v Portorožu praznovali svojo 50-letnico. Praznovanje so pripravili na ladji in svoje sodelavce ter poslovne partnerje peljali na vožnjo ob slovenski obali.

Gostili in sodelovali smo

Konferenca Izzivi prihodnjega razvoja kov z železniškem prometu, Gospodarske zbornice Slovenije, Javne kombiniranega prevoza blaga v Sloveniji agencije za železniški promet ter drugih organizacij, tesno poveza- nih z intermodalnim prevozom in logistiko. Namen konference je Novembra smo gostili mednarodno konferenco o izzivih razvoja bil predstaviti primere in predloge za spodbujanje kombiniranega kombiniranega prevoza tovora v Sloveniji. Na njej so sodelovali prevoza tovora na območju alpskih držav in širše v Evropi ter po strokovnjaki s področja transporta, predstavniki ministrstev štirih sklepih konference oblikovati gradivo za odločevalce na politični držav – Slovenije, Avstrije, Nemčije in Švice – predstavniki prevozni- ravni. VII. VIII. IX. X. XI. XII. 21 Pregled D L E T A leta 2018

Velik korak k izboljšanju regionalnega Teden mobilnosti 2018 sodelovanja med železniškimi prevozniki Dejavno smo se vključili v pro- v tovornem prometu mocijo tedna mobilnosti 2018 in tako spodbujali prepletanje Februarja so se na pobudo SŽ- in dopolnjevanje različnih oblik -Tovornega prometa sestali di- prevoza. Z občinami in dru- rektorji nacionalnih prevozni- gimi organizacijami smo pro- kov v železniškem tovornem movirali vožnjo z vlakom, do prometu Slovenije, Hrvaške, Bo- okolja najbolj prijazno obliko sne in Hercegovine, Srbije, Črne javnega prevoza, hkrati pa vse udeležence opozarjali na varnost v gore in Makedonije. Namen se- prometu. stanka je bil okrepiti sodelovan- je med podjetji, s čimer bodo ta lahko zagotavljala boljše stori- tve za poslovne partnerje.

Svetovni varnostni kongres Mednarodne železniške zveze – UIC na Bledu Mednarodna železniška zveza Mednarodni projekt REGIO-MOB in četrti – UIC in Slovenske železnice so sestanek ključnih deležnikov oktobra na Bledu gostili stro- kovnjake s področja varnosti Na Prometnem institutu Ljubljana so decembra gostili četrti sesta- na železnici. Na svetovnih var- nek skupine ključnih deležnikov mednarodnega projekta REGIO- nostnih kongresih UIC se en- -MOB v Sloveniji. Udeležili so se ga strokovnjaki za razvoj trajno- krat na leto srečajo zaposleni v stne mobilnosti v Sloveniji s področja urejanja hoje, kolesarjenja, železniških podjetjih, varnostni javnega potniškega prevoza, mirujočega prometa, mestne logisti- strokovnjaki, akademiki in dru- ke, regionalnih razvojnih središč in lokalnih skupnosti. gi, ki so dejavni na področju 22 I. II. III. IV. V. VI. Pregled leta 2018 P R E G L E transportne varnosti. Glavne teme to- kratnega, 14. kongresa, ki je bil prvič Dnevi TEN-T v Ljubljani v Sloveniji, so bile krizno upravljanje in vodenje ob naravnih nesrečah, učinko- Dnevi TEN-T so ena največjih prireditev, ki jih na področju prometa vito ravnanje upravljavcev in železniških pripravlja Evropska komisija. Organizirajo jih vsaki dve leti in le- prevoznikov ob večjih prekinitvah pro- tos jih je prvič gostila Ljubljana. Dnevov TEN-T se je udeležilo več meta ter varnost v predorih in reševanje kot 2200 gostov, med drugim visoki predstavniki Evropske komi- iz njih. sije, Evropske investicijske banke, ministri evropskih držav ter tudi evropska komisarka Violeta Bulc. Na tej prireditvi so se letos prvič srečali tudi ministri držav zahodnega Balkana, Turčije in južnih sredozemskih držav. Slovenske železnice je predstavljalo podjetje Prometni institut. Ključni cilji pogovorov so bili izboljšanje mobilnosti v Evropi, učin- kovitejše prehajanje mej na zahodnem Balkanu ter prometno zbli- ževanje.

Slovenske železnice na dnevih TEN T zastopal Prometni institut Na dnevih TEN-T so se predstavljale tudi Slovenske železnice, ki jih je zastopal Prometni institut. Udeležencem prireditve so predstav- ljali trenutne in načrtovane projekte Instituta ter razvoj železniške infrastrukture in Slovenskih železnic nasploh. Posebno pozornost so namenili tudi iniciativi SEESARI. Direktor Prometnega instituta dr. Peter Verlič je predstavil razvoj železnic in infrastrukture v JV Evropi in poudaril pomembnost re- gionalnega povezovanja med železnicami, saj je za razvoj železnic eno od prioritetnih področij. Srečanje nekdanjih članov in predstavitev zbornika košarkarskega kluba Železničar Konec septembra so se v Stekleni dvorani upravne stavbe Sloven- skih železnic na predstavitvi zbornika zbrali nekdanji člani Želez- ničarskega košarkarskega kluba Ljubljana, predstavniki Slovenskih železnic, Železniškega športnega kluba in drugi gostje s športnega področja.

Sodelovali smo na delavnici UIC o kriznem upravljanju in komuniciranju v Parizu Sodelovali smo na delavnici UIC o kriznem upravljanju in komunici- ranju v sodobnem svetu, ki je prepleten z družbenimi mediji. Sredi februarja jo je pripravil oddelek Mednarodne železniške zveze, ki se ukvarja z varnostjo na železnicah. VII. VIII. IX. X. XI. XII. 23 Pregled D L E T A leta 2018

Še tesneje vpeti v razvoj evropskih železnic Sočasno z dnevi TEN-T je bil organiziran tudi sestanek usmerje- Glavna tema je bila predstavitev in potrditev sporazuma o sodelo- valnega odbora iniciative SEESARI, ki sta ga vodila dr. Peter Verlič, vanju med SEESARI-jem in Shift2Rail-om. Po njem – o sporazumu direktor Prometnega instituta in predsednik iniciative SEESARI, ter podrobneje pišemo v rubriki Aktualno – bosta organizaciji tesneje Miroslav Stojčič, generalni direktor Srbskih železnic in predsednik sodelovali pri novih projektih in si izmenjevali informacije. S tem usmerjevalnega odbora SEESARI. Sestanka se je udeležil tudi izvrš- so Slovenske železnice dobile večji neposredni vpliv na oblikovanje ni direktor SHIFT2RAIL Carlo Borghini. razvojne politike evropskih železnic. 24 I. II. III. IV. V. VI. Pregled leta 2018 P R E G L E Dejavni tudi pri varnosti in zdravju

Z Dunking Devils proti nepravilnemu prečkanju proge

Na Verdu so oktobra svojo usposobljenost za reševanje pri množični železniški nesreči preverjali poklicni in prostovolj- ni gasilci, Policija, enote nujne Posebno pozornost smo varnemu prečkanju proge namenili tudi medicinske pomoči, pripadniki med letošnjim tednom mobilnosti. V sodelovanju s svetovno zna- Civilne zaščite, Rdečega križa, nimi Dunking Devilsi smo posneli video, s katerim smo poudarili skavti, planinci ter zaposleni na velik pomen varnosti v prometu. Slovenskih železnicah. Skupaj več kot 350 oseb iz različnih or- ganizacij je med vajo preverjalo svoje znanje ter usklajenost pri odpravljanju posledic nesreče na železnici.

Reševalna vaja Železniška nesreča Verd 2018

Teden promocije zdravja in evropski teden športa S tednom promocije zdravja na delovnem mestu smo SŽ septem- bra sodelovale pri evropskem tednu športa. Uvod v teden športa so bile športne igre zaposlenih 2018, ki se jih je udeležila ekipa igral- cev malega nogometa s Slovenskih železnic. Z odličnim drugim mestom smo si priigrali povabilo Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez na Evropskih igrah zaposlenih 2019, ki bodo julija v Salzburgu. VII. VIII. IX. X. XI. XII. 25 Pregled D L E T A leta 2018

Železničarji tekli na 5. Istrskem maratonu Tekači v ekipi železničarjev, ki je organizirana pod okriljem Želez- ničarskega športnega društva Slovenije, smo se osmega aprila v velikem številu udeležili Istrskega maratona. Tekli smo na dveh pri- zoriščih, v Izoli in v Ankaranu. V Izoli je bil start 8,5-kilometrskega teka in polmaratona, v Ankaranu pa start maratona.

zapisana v imenu zdaj že tradicionalne akcije, so krepko presegli. Z akcijo 1000 železničarjev nad 1000 metrov smo sklenili teden zdravja, med katerim smo za zaposlene po vsej Sloveniji pripravili delavnice za promocijo zdravega življenja ter strokovna predavanja in izobraževanja.

1000 železničarjev nad 1000 metrov Tudi lani smo pripravili več or- ganiziranih pohodov do planin- skih postojank. Spodbujali smo druženje, zdrav način življenja ter vožnjo z vlakom. Več sto železničark in železničarjev se je tako 26. maja odpravilo na Mariborsko kočo, Mrzlico, Slav- nik in Vogar. Številko tisoč, ki je 26 I. II. III. IV. V. VI. Pregled leta 2018 P R E G L E Osvajali smo visoke cilje

Podpisali smo pogodbo za nakup novih Z vlakom letos potniških vlakov spet do Trsta in Vidma Devetega septembra ob 5.57 zjutraj so med Ljubljano, Trstom in Vid- mom spet začeli voziti potniški vlaki. Vlaki vo- zijo vsak dan, dvakrat na dan, in ustavljajo tudi na tržaškem letališču.

Aprila smo s podjetjem Stadler podpisali pogodbo za nakup novih vlakov. Skupna vrednost naročenih 26 Stadlerjevih potniških gar- nitur FLIRT in KISS je 169 milijonov evrov brez DDV. Prvi vlaki naj bi pri nas začeli voziti konec leta 2019. VII. VIII. IX. X. XI. XII. 27 Pregled D L E T A leta 2018

SŽ-Tovorni promet prevzel stoti Inno vagon Podjetje SŽ-Tovorni promet je septembra prevzelo že stoti vagon z inovativnim sistemom RockTainer.

Razveseljevali smo in združevali

Srečanja ljubiteljev železnice Železniški muzej že nekaj let za- pored vsak mesec, od aprila do oktobra, organizira srečanja lju- biteljev železnic. Konec oktobra so pripravili zadnjega v preteklem letu. Prireditev v muzeju se udele- žuje čedalje več obiskovalcev. Za- posleni v muzeju organizirajo raz- lične delavnice, animacijo in igre za otroke, ter strokovno vodene oglede čudovite muzejske zbirke. Lani smo v Muzeju dokončali pro- go vrtne železnice tako, da se ta vije na ploščadi na več kot petsto metrih. 28 I. II. III. IV. V. VI. Pregled leta 2018 P R E G L E

Godba Slovenskih železnic na Festivalu Ljubljana

ljana, predstavili s skupnim koncertom s Policijskim orkestrom. Izzivov polno godbeniško leto pa so sklenili z nizom božično-no- voletnih koncertov.

Godbenice in godbeniki Godbe Slovenskih železnic iz Zidanega Železničarji lovci na drugem srečanju Mosta so nadvse uspešno sklenili leto. Bili so zelo dejavni, nasto- pili na številni prireditvah doma in v tujini ter navduševali s samo- stojnimi koncerti. Med drugim so se na večer zadnjega majskega dne, na Kongresnem trgu v Ljubljani pod okriljem Festivala Ljub-

Člani LD Loka pri Zidanem Mostu so v začetku oktobra že drugo leto zapored pripravili skupinski lov in srečanje železničarjev, ki so tudi lovci. Udeležilo se ga je več kot štirideset lovcev iz vse Slove- nije.

Bili smo dobrodelni Postali smo pomemben člen Verige dobrih ljudi Z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje smo konec leta začeli sodelovati še pri enem dolgoročnem projektu, tokrat pri Verigi dobrih ljudi. Projekt je bil zasnovan z željo, da bi več or- ganizacij skupaj pomaga- lo slovenskim družinam v denarni stiski. Slovenske železnice smo sodelovale z neposredno finančno pomočjo, hkrati pa smo okrog 240 družin peljali na pravljično potovanje z muzejskim vlakom na ogled Postojnske jame. VII. VIII. IX. X. XI. XII. 29 Pregled D L E T A leta 2018

Božična glasbena pravljica v Slovenski Božiček je po Sloveniji znova potoval z filharmoniji vlakom Decembra je tudi letos po vsej Sloveniji vozil božičkov vlak. Prvo vožnjo je imel prvega, zadnjo pa štiriindvajsetega de- cembra. Slovenske železnice že več let zapored pripravljamo vožnje muzejskega božičkove- ga vlaka, ki so postale izjemno priljubljene. Tako je bila letos večina tistih, ki smo jih pripra- vili za zunanjo javnost, razpro- dana v rekordno kratkem času, v nekaj urah po začetku prodaje vozovnic. Poleg omenjenih pa smo že tradicionalno pripravili Konec decembra smo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine in tudi vožnje z božičkovim vlakom za vse otroke železničarjev do Slovensko filharmonijo za otroke do desetega leta pripravili prav sedmega leta starosti. Več kakor tisoč petsto otrok železničarjev se posebno glasbeno pravljico. Z izvrstnimi zgodbami, prepletenimi je na vlaku srečalo z božičkom, ki jim je zaželel lepo praznovanje z glasbo, so glasbeniki orkestra Slovenske filharmonije predstav- in jih obdaril. ljali različne inštrumente ter igrali najbolj znane klasične melodije. Skupaj se je letos z božičkovimi vlaki prepeljalo okrog dvanajst Otroke pa je obiskal in obdaril tudi božiček. tisoč otrok ter njihovih staršev in spremljevalcev. Na Slovenskih železnicah pa je postalo tradicionalno tudi to, da nekaj voženj božičkovega vlaka namenimo v dobrodelne na- mene. Letos smo med drugim sodelovali pri projektu Veriga dobrih ljudi, in z Zvezo prijate- ljev mladine Moste-Polje, od- dajo Svet in POP TV otrokom omogočili nepozaben izlet z muzejskim vlakom v Postojnsko jamo.

Tudi lani smo bili božički za en dan Že tretje leto zapored sodelovali pri akciji Božiček za en dan. Pod- jetje SŽ-Tovorni promet, natančneje SŽ-Ekspress, je pomagalo pri prevozu daril po vsej Sloveniji. Prostovoljci namreč vse leto zbirajo darila za socialno ogrožene otroke v Sloveniji, jih decembra paki- rajo in nato dostavijo po vsej Sloveniji. Letos je pri akciji sodeloval tudi predsednik republike Borut Pahor. 30

Zanimivosti Mladen Bogić Doumeti parni stroj

Biti gospodar ogromnega je- bat dvakrat večjo površino kot klenega stroja je bil nekoč men- visokotlačni. da vsakemu fantiču življenjski Kar pa je pri tem modelu – cilj: »Ko bom velik, bom stro- učilu največ vredno, je to, da jevodja …« Vendar je do tega so ga v letih 1949-52 izdelali cilja vodila dolga pot – najprej učenci strojevodske šole v No- je bilo treba postati izučen vem mestu sami, seveda pod ključavničar, da bi se kandidat sploh lahko vpisal v strojevod- sko šolo. In ta je bila vse prej kot lahka. Parna lokomotiva je čudovito konstruiran, kompli- ciran in prefinjen mehanizem, ki ga je treba razumeti do po- tankosti. Kako naj torej učenec doume skrivnosti parnega stro- ja in pogonskega drogovja, ko pa ne vidi v notranjost in loko- motive ne more spremljati med Compound (zvezni) parni stroj na lokomotivi. Človek bi na prvi pogled menil, da so ga vožnjo? sestavili narobe, saj je en cilinder večji kot drugi …

Mojstrsko izdelani model zveznega parnega stroja in

vodstvom mentorjev. Ni dvoma, da so ob tem doživeli najtesnej- ši stik s principi parnega stro- ja in jih resnično ponotranjili, usvojili. Ko si človek od blizu ogledu- je ta izjemno precizno izdelani model, ne more zadržati vzdi- ha občudovanja, češ, kaj vse so mladi nekoč morali znati. Mor- Komplicirano, a očarljivo drogovje parne lokomotive da nam o tem najbolje priča delo Toneta Seliškarja Tržaška Potrebno je nazorno učilo, primerka, enostavni, ploskov- kotlačni cilinder na desnem cesta. kjer je počasi, po fazah mo- ni, čeprav gibljiv model in ču- boku lokomotive, tu opravi Pisatelja Seliškarja pozna- goče spremljati in razumeti dovito izdelani, tridimenzio- pol dela in se nato po zvezni mo predvsem kot mladinskega delovanje parnega stroja. V nalni model z dvema parnima cevi pretoči v nizkotlačni cilin- avtorja – vsem nam so napol- železniškem muzeju Slovenskih strojema v izvedbi compound, der na levem boku, kjer opravi njevala mladost njegova dela železnic hranimo dva takšna kjer para najprej vstopi v viso- preostalo polovico. S to precej kot Rudi, Bratovščina Sinjega komplicirano konstrukcijo so v galeba, Posadka brez ladje, Ve- določenem obdobju pri neka- lika gala predstava, manj pa je terih lokomotivah dosegli po- znano, da je pisal tudi poezijo membne prihranke pri vodi in in romane. Malokdo pa ve, da gorivu. Ker bi seveda na obeh je bil Seliškarjev oče strojevod- straneh lokomotive želeli imeti ja, ki ga je Tone gledal z veli- enake sile, mora biti nizkotlačni kim občudovanjem in njegova cilinder večji od visokotlačne- učna leta popisal v Tržaški cesti, ga, saj se sila na bat izračuna seveda romansirano in s spre- preprosto kot zmnožek par- menjenimi imeni. Delo je neke nega tlaka in površine bata. vrste bildungsroman. Glavni Gibljiv ploskovni, »2D« model parnega stroja na lokomotivi Torej mora imeti nizkotlačni junak Karlišnikov Tine, doma Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 31

Zanimivosti

Moj oče

Orjaška lokomotiva drvi kakor pobesnela z revne barjanske domačije ob delujočim modelom lokomobi- po železniškem tiru Tržaški cesti v Kozarjah (kot tudi le, kar pripravi izpitno komisijo, Seliškarjev oče), je popolnoma sestavljeno iz malce konserva- in se zaganja v klanec in bobni mimo pečin prevzet od puhajočih parnih tivnih mojstrov, do nejevernega in rjove kakor zver na strmih bregovih rek. lokomotiv na bližnjem nasipu. strmenja. Tine je z aklamacijo Bistri fant gre leta 1870 v Lju- sprejet med ključavničarske po- bljano v uk za ključavničarja z močnike – danes bi rekli summa Moj oče stoji na nji in drži za vzvod in strmi v praznino, ki jo žre železo pod seboj, in je strašno lep v tej svoji pozi, obžarjen od luči, ki mu plamti v obraz iz odprte peči in ognjeni šlem isker mu vihra nad glavo ter sta lokomotiva in on kakor jezdec, ki vihra v žarečem oblaku.

Ko sem bil otrok, sem stal ob progi in sem mu mahal v pozdrav, ko je švignil mimo mene. In mi je vrgel ognjen poljub in je prevozil milijon kilometrov in je mislil name. n tablica izdelovalcev Zdaj sem jaz mož in moj oče starec. Osemdeset let. Pa je še vedno kovač in kuje železo! In ko sediva na vrtu on ves sajast in jeklen in malce upognjen, mi pripoveduje in je mehak kakor solza in ognjen še vedno kakor peč.

To ni prav, moj sin!

Jaz vem in sem vroč kakor upor njegovih besed in mi je vse jasno: Milijon kilometrov je šlo v njegovo mladost, milijon lopat premoga je žgalo njegovo kri in osem otrok je poljuboval.

Takšne lokomotive so vozile mimo Seliškarjeve domačije in prevzele mladega fanta To ni prav, moj sin! edinim ciljem, da bo pozneje cum laude – in vrata do sanj- lahko postal strojevodja. skega poklica so mu na široko Takega Seliškarja avtor tehle odprta. Gledava se v oči kakor takrat, ko je vrstic ni poznal – delo preže- Tone Seliškar je svojemu lju- drvel mimo mene, obžarjen kakor nebeški jezdec ma zelo bogat, že kar poetičen bljenemu in nadvse spoštova- in neznansko grenka raza gre v naju, jezik, zapleti in duševna rast nemu očetu-strojevodju posta- ko oba veva: vajenca so psihološko odlično vil spomenik s pesmijo, ki naj jo izpeljani! Zgodba se konča, ko ob tej priliki prikličemo v zavest Stal bom ob progi in ga ne bo več junak opravi pomočniški izpit, bralcev: nazaj. in sicer s samostojno izdelanim 32 Vinska raven s severa

Reportaža Rado Smerdel

Z vlakom na Vinsko raven

Kolesarji in pohodniki se z terem stojita že od daleč vidni meji dviga vrh oziroma plani- in avstrijskim polkovnikom Ru- vlakom odpravimo na cestni poslopji vojaškega radarja, v bli- na Handalm (Ročnica?, 1853 dolfom Passyjem, so Maistrovi prelaz Weinebene (1668 m) žini pa sta še televizijski oddaj- m). Na njej in na sosednjih vr- borci 27. novembra 1918 na na Golici (Koralpe), na dežel- nik in planiska koča. Kot pove hovih od oktobra 2017 stoji Štajerskem zasedli črto Radgo- no mejo med avstrijsko Koro- že ime, je celotno sleme golo, trinajst turbin vetrnega parka, na (Bad Radkersburg)–Cmurek ško in Štajersko. zato ponuja gornikom zelo lepe ki z električno energijo oskr- (Mureck)–Špilje (Spielfeld)- razglede. Čez prelaz Vinska ra- bujejo 21000 gospodinjstev -Lučane (Leutschach)–Radlje– Golica (Koralpe) ven (Weinebene, 1668 m) vodi na Štajerskem. Akumulacijsko Muta. Vas Sobote so ponovno cestna povezava med mestoma jezero Sobote (Stausee Soboth, zavzeli 12. marca 1919. Med Pogorje spada k Labotniškim Volčji breg ali Volšperk (Wolfs- 1080 m) leži na jugu pobočja ofenzivo na Koroško maja in Alpam in predstavlja naravno berg, 462 m) na Koroškem in Golice ob asfaltirani cesti med junija 1919 je Labotski odred mejo med avstrijskima dežela- Lonč (Deutchlandsberg, 365 Ivnikom (Eibiswald) in Labo- pod Maistrovim poveljstvom ma Koroško in Štajersko. Golico m) na Štajerskem. Ime Vinska tom (Lavamünd). Nastalo je zasedel južna pobočja Golice na zahodu omejuje dolina reke raven izvira še iz obdobja tla- leta 1990 z zajezitvijo potoka do Male planine (Kleinalpl). Labotnice (Lavant), na seve- čanstva, ko so na deželni meji Bistrica (Feistritz) z namenom Meja z Avstrijo je bila določe- ru sedlo Paka (Packsattel), na pretovarjali sode z vinom, ki so napajanja hidroelektrarne Goli- na s Saintgermainsko mirovno vzhodu zahodnoštajersko gri- jih prevažali s Štajerske na Koro- ca. Jezero obdajajo smrekovimi pogodbo 10. septembra 1919. čevje, na jugu pa čez sedlo So- ško, saj takrat tlačani niso smeli gozdovi in je poleti primerno za V zadnjih letih druge svetovne bote (Soboth) in državno mejo zapustiti svoje dežele. Zdaj je kopanje. vojne so severno od meje na sega do Dravske doline v Slove- prelaz priljubljeno izhodišče za Štajerskem in na Golici, vse do niji. Slovensko koroško severno- gorniške pohode in za gorsko- Boji za severno mejo prelaza Vinska raven, delovale pohorsko-remšniško narečje se -kolesarske ture po Golici, na enote slovenskega partizanske- govori do vasi Sobote. Najvišji njem pa je tudi manjše smu- V skladu s podpisano mirov- ga Lackovega odreda. Februarja vrh pogorja je Golica (Großer čarsko središče. Severno nad no pogodbo med slovenskim 1945 so se zadrževali v letovi- Speikkogel, 2140 m), na ka- Vinsko ravnijo se na deželni generalom Rudolfom Maistrom škem naselju Glažuta (Glashüt-

Železniška postaja Lonč; Avtor: Josef Moser Vlak za Volčji breg pri Velikovcu Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 33

Reportaža

Jezero Sobote

Volčji breg (Volšperk); Avtor: Johann Jaritz ten, 1274 m), kjer so se družili Labotski železnici do Volčjega pol. Z Vinske ravni je dobre pol mo Geopark Glashütten, do s tamkajšnjimi prebivalci in celo brega (40 minut vožnje). Od ure lahkega vzpona na planino železniške postaje Lonč (24 km, plesali z domačimi dekleti. Po tam se kolesarji povzpnemo Handalm. Že pri kapeli Sv. Pa- uro in pol) ali Travnik-Ivnik (Wi- kapitulaciji nemškega rajha so na Vinsko raven po asfaltira- vla se nam proji jugu v daljavi es-Eibiswald, 32 km, dve uri). partizani 10. maja 1945 zase- ni cesti skozi naselja Braniče odpre pogled na vrh Golice, do Od tam je po Travniški železnici dli Ivnik (Eibiswald) in Travnik (Frantschach), Sv. Jedert (Sankt koder je po lahki razgledni poti dobro uro vožnje do štajerske (Wies). Ker so na tamkajšnji Gertraud) in Spodnje/Zgornje tri ure hoje. Od tam se lahko prestolnice Gradec (Graz), od železniški postaji našli vlak, so Gozdje (Unter/Obergösel). Raz- izkušeni pohodniki vrnemo v koder se z vlakom vrnemo v mobilizirali železničarje in se po dalja znaša 24 km oziroma tri Slovenijo kar po slemenu Goli- Slovenijo. Razdalja od Travnika nekdanji Solbski železnici kar z ure vožnje (1273 m vzpona in ce čez Malo planino (Kleinalpl, do jezera Sobote znaša 26 km vlakom odpeljali v Lipnico (Le- 69 m spusta). Pohodniki se z 1759 m), mimo jezera Sobote (tri ure vožnje s kolesom), do ibnitz). Spotoma so se ustavljali avtobusom zapeljemo do Sv. in čez mejni Košenjak (1522 m) Dravograda pa nam preostane na vseh postajah in postavljali Jedrti (4,5 km) nato pa gremo do Dravograda. Kolesarji se spu- še 25 kilometrov. partizanske komande mest. V po goliški Kristalni poti (Koralm stimo po asfaltirani cesti mimo sedmem členu Avstrijske držav- Kristall Trail): 15 km, štiri ure in Glažute, kjer spotoma obišče- Želim vam prijetno turo! ne pogodbe, ki so jo podpisale zavezniške zasedbene sile v Av- Glažuta Z namenom ohranjanja slovenske kulturne striji na Dunaju 5. maja 1955, dediščine in kot pripomoček za izletnike na- so zagotovljene pravice sloven- vajamo slovenska imena potniških postaj od ske manjšine na avstrijskem Ko- Pliberka do Volčjega brega: 1. Pliberk mesto roškem in Štajerskem. (Bleiburg Stadt), 2. Dob v Podjuni (Aich im Ja- untal), 3. Led-Ruda (Eis-Ruden), 4. Gradnica Z vlakom iz Slovenije (Granitztal), 5. Št. Pavel v Labotski dolini – to- plice (St.Paul im Lavanttal Bad), 6. Št. Pavel (St. Do železniške postaje Pliberk Paul), 7. Št. Andraž (St.Andrä), 8. Št. Štefan (Bleiburg) se pripeljemo po Dra- (St.Stefan), 9. Volčji breg – Radinje (Wolfsberg vski železnici iz smeri Maribora in Ktn Reding)in 10. Volčji breg ali Volšperk (z vlakom SŽ) ali Beljaka, nato (Wolfsberg). pa nadaljujemo potovanje po

Srečanje vlakov na postaji Led-Ruda

Železniška postaja Travnik-Ivnik 34

Prosti čas

70 let PD Železničar Ljubljana

Sedemdeset let Planinskega društva železničar! Marsikomu se sedemdeset let zdi kratka doba, marsikateremu članu našega društva pa vse njegovo življenje. Šele ob okroglih oble- tnicah se zavemo, kako čas hi- tro beži in kako naše vsakdanje težave hitro postanejo zgodo- vina. Ostali pa so spomini, tisti bolj intimni in osebni, pa tudi tisti, ki nas vežejo na prijatelj- stva, ki so se stkala na različnih življenjskih poteh, med drugim tudi planinskih, ki so marsikoga pripeljale tudi v naše Planinsko društvo. Prvi člani, ki so postav- ljali temelje društva, so se na začetku z obilo zavzetosti spo- padli z marsikatero težavo, ki je že zdavnaj postala zanimiva do- Šestinpetdeset let po usta- času premalo poznali poti in Danes je v našem društvu godivščina iz preteklosti, vtka- novitvi Slovenskega planinske- ustrezno planinsko opremo, so okrog 450 članov. Člani so že- na v to okroglo sedemdeset- ga društva, današnje PZS, so se člani društva organizirali števil- lezničarji ter tudi zaposleni v letnico. »naši« železničarji odločili usta- na predavanja o gorah, opremi drugih podjetjih, pa tudi veliko noviti Planinsko društvo želez- in varnosti v gorah. upokojencev in mladih. ničar Ljubljana. Trideset dni po seji pripravljalnega odbora so 25. novembra 1949 ustanovili PDŽ. Da smo železničarji potre- bovali planinsko društvo, kaže tudi podatek, da se je usta- novnega občnega zbora ude- ležilo izjemno veliko članov. Kmalu po ustanovitvi je dru- štvo štelo namreč okrog tisoč članov, z leti pa je ta številka narasla celo na tisoč osemsto članov. Prvi izvoljeni predsednik je bil tedanji direktor Železnic Danijel Lepin. Ker so v tistem Revija Slovenskih železnic – januar–marec 2019 35

Prosti čas

Predsedniki PD Železničar 1994–2008: Jože Janežič gospodarska komisija, odsek za Še posebej pa smo ponosni Ljubljana 2008–2009: Borut Kos varstvo gorske narave. na alpinistični odsek, ki se lahko 2009–2013: Marija Sever Pomembno vlogo ima odsek pohvali, da ima v svojih vrstah 1949–1953: Danijel Lepin 2013: Drago Savić markacistov, ki skrbi za marki- priznane slovenske alpiniste. 1953–1959: Emil Strniša ranje in vzdrževanje nekaterih Povzpeli smo se marsikaterega 1959–1966: Anton Žvan planinskih poti na Bohinjskem. osemtisočaka, bili na več zah- 1966–1969: Kanciljan Kušar V Planinskem društvu Želez- Dejavni sta tudi komisija za var- tevnih alpinističnih odpravah in 1969–1974: Pavel Cigler ničar deluje več odsekov: vo- stvo gorske narave in izletniška vodili alpinistične tečaje. 1974–1979: Matija Potočnik dniški odsek, alpinistični odsek, sekcija, ki s svojimi kakovostni- 1979–1981: Anton Dornik markacijski odsek, turno kole- mi izleti doma in v tujini priva- 1981–1994: Franc Hočevar sarski odsek, mladinski odsek, bljata čedalje več planincev. Brane Marković

Že štiridesetič od Zaloške do Štampetovega mosta

Odkar obstaja Planinsko gi, dolgi šestdeset kilometrov. Sledi še peta kontrolna toč- pri organizaciji in izvedbi po- društvo Železničar, je med na- Zanimanje zanj je bilo veliko, saj ka nad zaselkom Lašče in spust hoda. To so Janez Resnik, Karl šimi člani tlela želja, da bi pri- se je že prvega udeležilo okrog do Borovnice, kjer se pohodniki Brečko, Ciril Obid, Zlatko Segu- pravili lastni pohod, pohod, ki šeststo pohodnikov. Štampetov vpišejo v knjigo. Pred odhodom lin, Miro Cvirn, Branko Tepina, bi bil posvečen železničarjem. most je bil vključen v drugi po- vlaka proti domu si privoščijo Marko Zagorc in Stane Štupica. Da bodo to željo tudi uresničili, hod, od postaje Borovnica, čez čaj, ki ga zanje pripravijo člani Hvala tudi vsem drugim čla- so se odločili leta 1980, ob 60. Pokojišče in Trebevnik, mimo Turističnega društva Borovnica, nom društva, ki kakor koli pri- obletnici splošne stavke železni- kurirske postojanke TV-17, do in različne dobrote naših članic. spevate k uspehu našega poho- čarjev, ki je bila v Ljubljani 15. Mosta in nato do Verda. Na Ob visoki obletnici, ki jo pra- da. Da je ta zares uspešen, priča aprila 1920. predlog članov so potek poho- znujemo, se želimo še posebej veliko zadovoljstvo številnih po- S tem pohodom se želimo da še enkrat spremenili, tako da zahvaliti članom, ki od vsega hodnikov. pokloniti boju železničarjev za današnja trasa že 39 let poteka začetka prizadevno sodelujejo Brane Marković delavske pravice in vsem žr- v obratni smeri, od Verda do tvam na Zaloški cesti. Tudi ime Borovnice. pohoda ni naključno. Štampe- tov most, železniški viadukt, ki Z muzejcem do Verda je bil zgrajen leta 1857 kot del avstrijske južne železnice, je bil Z muzejskim vlakom se iz med drugo svetovno vojno več- Ljubljane pripeljemo do želez- krat močno poškodovan. Prvič niške postaje Verd, od koder se leta 1941, nato pa so ga par- po gozdni poti odpravimo do tizanske enote oktobra 1943, spomenika pri Štampetovem junija 1944 in septembra 1944 mostu. Tam zadnja leta poho- v sabotažnih akcijah večkrat dnike pričakamo na prvi točki in poškodovale in tako skuša- jih razveselimo s sadjem in pija- le prizadejati italijanskemu in čo. Po uri in pol hoje prispejo nemškemu okupatorju čim ve- pohodniki do druge kontrolne čjo škodo. Most so popravljali točke, TV-17, kjer jih na nekda- Vljudno vabljeni leta 1945 in 1946 in omogočili, nji kurirski postojanki pričakajo na 40. pohod na Štampetov most, ki bo v soboto, 13. aprila. da so čezenj spet vozili vlaki. člani Zveze borcev za vrednote NOB-ja. S slednjimi smo zadnja Iz Ljubljane se bomo ob 8.30 do Verda odpeljali z vlakom. Prvi pohod aprila 1980 leta stkali pravo prijateljstvo. Nato pohodniki po gozdni Pohod s postanki traja okrog pet ur. Prvi pohod na Štampetov poti prispejo do Pokojišča, kjer 9HĀLQIRUPDFLMODKNRGRELWHQD most je bil 12. aprila 1980, kar se za dobro popotnico okrep- pomeni, da se bomo letos na čajo z odličnim čajem, domačo Lep pozdrav! pot podali že štiridesetič. Pohod kapljico, piškoti in sadjem, ki jih je sprva potekal po dveh trasah zanje pripravijo člani Turistične- 3'æHOH]QLĀDU/MXEOMDQD okrog Ljubljane, po prvi, dolgi ga društva Blagajana Vrhnika in petintrideset kilometrov, in dru- člani našega društva. 36

Prosti čas

Folkloristi ŽKUD Tine Rožanc izjemno uspešno sklenili leto 2018

Ob dnevu človekovih pravic, 7. decembra, so veterani ŽKUD Tine Rožanc nastopili na pri- reditvi pod okriljem varuhinje človekovih pravic Republike Slo- venije Vlaste Nussdorfer. Z ele- ganco ter odlično usklajenostjo plesnih parov in godcev so nav- dušili občinstvo v kongresnem centru Brdo pri Kranju. Večera se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Osmega decembra so vete- rani na povabilo domače fol- klorne skupine gostovali še na koncertu Ples in glasba izpod Staroste med veterani, z leve proti desni: Janez Knific, Meta Pust, Jože Levka, Urša kamniških planin. Na priredi- Gazdič, Slavko Gnidovec. Foto: Andrej Kunej

tvi so sodelovale tudi druge plesov in kot običajno navdu- Zlata plaketa na folklorne skupine, ki so se na šili občinstvo. Z odličnimi na- Aprila folklorna državni reviji 2018 tekmovanju JSKD uvrstile med stopi ter izjemno nagrado so skupina praznuje najboljše. Gledalci so uživa- nadvse uspešno sklenili leto Veteranska skupina ŽKUD li v raznolikih plesih z različ- 2018. 70-letnico Tine Rožanc je lani na nih pokrajin. Veterani ZKUD državni reviji, na katero so Otroci, mladi in Tine Rožanc so se predstavili povabljeni najboljši sestavi veterani, skratka vsa z dvema spletoma primorskih z vse Slovenije, prejela folklorna skupina zlato plaketo. Na prireditvi, ŽKUD Tine Rožanc, ki jo organizira Javni sklad se pripravlja na republike Slovenije za slovesnost ob 70-letnici kulturne dejavnosti – JSKD, folklorne dejavnosti so zlato plaketo prejeli za splet primorskih plesov ŽKUD FS Tine Rožanc, Lepa Vida. Bili so edina ki bo 27. aprila v veteranska skupina, ki je Gallusovi dvorani prejela tako visoko odličje. Cankarjevega doma v Ljubljani. Letos jeseni pa bodo 25-letnico ustvarjanja praznovali tudi folkloristi veterani.

ŽKUD Tine Rožanc 25. 5. 2019

=DSRVOHQLYVNXSLQL6æXSRNRMHQLçHOH]QLĀDUMLåWLSHQGLVWLĀODQLçHOH]QLĀDUVNLKåSRUWQLKLQNXOWXUQLK GUXåWHYGUXçLQVNLĀODQLWHUYVLNLçHOLWH]QDPLVSR]QDYDWLOHSRWHVORYHQVNLKKULERYLQJRUD

YOMXGQRYDEOMHQL

GDVHQDPSULGUXçLWHQDSODQLQVNLKSRKRGLKNLMLK6ORYHQVNHçHOH]QLFHSULSUDYOMDPRSRGLPHQRP çHOH]QLĀDUMHYQDGP PRIJAVNICA

,PHLQSULLPHNDOLGUXåWYR ««««««««««««««««««««««««

1DVORY««««««««««««««««««««««««

7HOHIRQHQDVORY ««««««««««««««««««««««««

3ODQLQVNDNRĀD RENURçL 0DULERUVNDNRĀD .XP 6ODYQLN 9RJDU

äWHYLORSRKRGQLNRY  «««

.RQIHNFLMVNHåWHYLONHXGHOHçHQFHY 6 0 / ;/ ;;/

3ULMDYQLFRODKNRSRåOMHWHSRSRåWLæä'6ORYHQLMH.RORGYRUVNDXO/MXEOMDQDDOLQD HQDVORY]VGVORYHQLMH#VOR]HOH]QLFHVLQDMSR]QHMHGR

/HSåSRUWQLSR]GUDY

ODHOD VRNITEV 25. 5. 2019 25. 5. 2019 Kupon velja za 5 oseb. Kupon velja za 5 oseb. 25. 5. 2019

Vozni red

odhod prihod odhod prihod

Mariborska koča Ljubljana 5:48 Maribor 8:41 Maribor 17:48 Ljubljana 19:50

Zidani Most 7:03 Maribor 8:41 Maribor 17:14 Zidani Most 18:52

Murska S. 6:52 Maribor 8:41 Maribor 15:27 Murska S. 17:20

Dobova 6:04 Maribor 8:41 Maribor 17:14 Dobova 19:51

Kum Ljubljana 6:50 Trbovlje 7:42 Trbovlje 17:22 Ljubljana 18:10

Maribor 7:28 Trbovlje 9:32 Trbovlje 17:59 Maribor 19:57

Dobova 7:06 Trbovlje 8:21 Trbovlje 16:43 Dobova 17:56

Slavnik Ljubljana 8:15 Podgorje 10:31 Podgorje 17:27 Ljubljana 19:39

Vogar Ljubljana 6:52 Bohinjska B. 9:02 Bohinjska B. 17:27 Ljubljana 19:20

Nova Gorica 7:35 Bohinjska B. 8:51 Bohinjska B. 17:26 Nova Gorica 18:38