PREDLOG RAZVOJNIH CILJEV ZA OBÈINO VODICE

URBANISTICNA METODOLOGIJA ŠTUDENTI Bombaè Olga, Gosak Nejc, Ozmec Anja,

ŠOLSKO LETO: 2005/06 Vagaja Tomislav, Vukotiè Jaka, Žitnik Andraž VAJA: 2 MENTOR: Ilka Èerpes, Jernej Vidmar GRAJENO tipologija, vzorci zidave, robovi naselij, dominante, dedišèina, degradirano,… SVET EVROPA SLOVENIJA REGIJA OBÈINA VODICE NASELJE VODICE PREDLOG CILJEV ?Upoštevanje identitete okolja in ?Policentrièna poselitvena struktura Tipologija Tipologija ?Obèino sestavlja omrežje 16 naselij: ?Izgraditev kvalitetnega javnega prostora avtohtonost ?Oživljanje revnih sosesk, ter uvajanje ?V evropskih povezovalnih procesih ?ohranjanje tipoloških znaèilnosti stavb Bukovica, Dobruša, , Koseze, med prostorsko dominanto (cerkev sv. ? mešanice dejavnosti in družbenih skupin uveljavljanje primerjalne prednosti in (domaèije so sestavljene ali zrašèene, Polje, , , Selo, Skaruèna, Upoštevanje tradicionalne rabe Marjete) in kulturnim domom prostora v okviru urbane strukture zavarovanje nacionalne identitete ob stavbe veèinoma pritliène z mansardo, Šinkov Turn, , Utik, , Vodice, Vojsko, . ?Zašèita kulturne in naravne dedišèine ?Posegi ne smejo škoditi okolju ?Nadzor nad širjenjem urbanih upoštevanju regionalnih znaèilnosti in tudi nadstropne, strehe so dvokapne, prostorske raznolikosti Slovenije arhitekturni èleni so skromni (portali, ?Grajene strukture so povezane v vzorec, ter pravilno ravnanje pri novih posegih ?Upoštevanje širšega prostora pri obmoèij fasadne èlenitve) ki je enakomerno distribuiran znotraj ?ohranjanje krajinskih pogledov na novih posegih ?Poveèanje ponudbe zazidalnih površin teritorija krajine gozdni rob ter dominante v urbanih aglomeracijah Vzorci zidave ?ohranjanje/razvoj naselij v obstojeèi maniri (poudarjeno izstopajoèe ?Pojavljajo se gradnje, ki niso v skladu z ?Ureditev oz. dograditev gospodarske in ?Varovanje in ohranjanje kulturne ?Ustvarjanje èimbolj prepoznavnega reda stanovanjske stavbe so ob cesti) obèinskimi naèrti obrtne cone dedišèine v prostoru ?Preoblikovanje starega vaškega jedra ?Obèina si prizadeva za trajnostni in ne ?Ureditev širšega zaledja grajenega ?Poveèati denarna sredstva kulturne v novo mestno ulico ob cerkvi Vzorci zidave stihijski razvoj prostora dedišèine kot razvojnega dejavnika Robovi naselij ?Vzpostavitev trga nasproti cerkve ?Naselja so na ravnini ?Problem manjših divjih odlagališè ob obdanega z novimi dejavnostmi ?Celovita ureditev kraja in okolice ?Usmerjanje nove poselitve v poselitvena robu gozda pod Rašico in Debelim vrhom ?Oblikovana so obojestransko obcestno, ?Legalizacija èrnih gradenj in vklop v ?Ureditev javnega prostora v naselju in obmoèja (strateško pomembni studenci) nepravilno, raztegnjeno naèrtovanje prostora povezava s zaledjem površin za ?Zagotavljanje racionalne rabe zemljišè in rekreacijo objektov v naseljih ?Dominante so najveèkrat samostojne ?Vnos veèstanovanjske gradnje v podeželski znaèaj obèine (pogoj za ?Podpiranje trajnostno naravnane ?Prvenstveno izkorišèanje prostih in identiteta pridobitev gradbenega dovoljenja je novogradnje nezadostno izkorišèenih površin v naseljih Dominante in posebnosti dograjen kanalizacijski sistem s èistilno ?Sanacija odlagališèa z njihovim aktiviranjem ter s prenovo in ?ohranjanje kulturne dedišèine; napravo) sanacijo degradiranih obmoèij ?Sanacija obmoèja Agroemone v gozdu ?Arhitekturne posebnosti so razporejene ?Obeležitev naravne in kulturne dedišèine južno od naselja ?V naseljih širitev usmerjati na zemljišèa, ob naseljih ali samostojno v pokrajini (cerkev, kapelice, vodni viri ipd.) ki so z vidika trajnostne rabe naravnih ?postopna preureditev obrtne cone v ? dobrin ter ohranjanja narave in kulturne Kozolci (enojni in s »plašèem«) ?Sanacija gramoznice za šolo obmoèje namenjeno kmeèkemu turizmu, dedišèine manj pomembna ?Male dominantne stoje samostojno na (preoblikovati v specialen biotop) konjeniški center, gostišèe ipd. polju ali ob cesti ?Nove gradnje v okviru že obstojeèih policentrizem ? robov, èe je le mogoèe Dedišèina Poudarjene arhitekturne dominantne so postavljene na dvignjene lokacije ?Vnašanje novih tipologij zaradi veèje ?Zagotavljanje varstva okolja, ohranjanja (gradovi,cerkve) ponudbe tradicija narave in kulturne dedišèine lociranje razvojnih obmoèij na površine ?Zagotavljanje uèinkovitega upravljanja brez posebnih omejitev (prestrukturiranje prostora in okolja ter naravnih vrednot in manj vrednih kmet. zemljišè v razvojno kulturne dedišèine Slovenije obmoèje mešanih dejavnosti) ?prenova in sanacija historiènega jedra

mešanica dejavnosti

nacionalna identiteta

koncept: okolju prijazno raznolikost urbane strukture ohranjanje kulturne dedišèine naselje

upoštevanje širšega prostora kulturna dedišèina robovi naselij dominanta - kulturna dedišèina ekohiša

URBANISTICNA METODOLOGIJA DOLOÈANJE RAZVOJNIH CILJEV ŠTUDENTI Bombaè, Gosak, Ozmec, Vagaja, Vukotiè, Žitnik ŠOLSKO LETO: 2005/06 MENTOR: Ilka Èerpes, Jernej Vidmar VAJA: 2 STRAN: 01 KRAJINA tipi krajine, voda, gozd, agrarna krajina, krajinske ureditve, dominante, pogledi, degradirano,… SVET EVROPA SLOVENIJA REGIJA OBÈINA VODICE NASELJE VODICE PREDLOG CILJEV Vode ?Zmanjševanje škodljivih vplivov na Tipi krajine Ljubljanska urbana regija ?Kvalitetne, strateške zaloge pitne vode ?Sanacija okolja ?Ohranjanje gozdov in travnikov ?Trajnostno in odgovorno izkorišèanje okolje ?Ohranjanje biotske raznovrstnosti, ?osrednji del od severa do juga je ?Kulturna krajina je dokaj dobro ?Vodovarstveni pas pitne vode ?Ohranjanje najboljših kmetijskih površin vodnih virov ?Poveèanje in varovanje naravnih virov, in naravnih vrednot in kulturne dedišèine Osrednja slovenska ravnina, ki se na jugu ohranjena ?Dokaj jasni pogledi iz grajenega v ?Ohranjanje strateških vodnih virov in naravne dedišèine ?Zagotavljati izrabo že opremljenih delno navezuje na Pivško Cerkniško ?Znaèilnost podroèja obèine je kraški kulturno krajino kraških ponorov planoto Gozdovi ?Omejevanje vplivov naravnih katastrof stavbnih zemljišè teren. Veèina žive vode, ki pride iz ?Ohranjanje pogledov iz grajenega v ?na vhodu je vzhodno slovensko zaledij, ponikne v kraških ponorih na ? ?Izboljšati odnose med mestom in ?Prepreèevanje nepremišljenih ali krajino Ohranjanje predalpsko hribovje obrobju naselij (uèinkovito podeželjem, ter spodbujati razvoj izsiljenih posegov v prostor ? ?Trajnostni razvoj odvodnjavanje) Izkorišèanje krajine za rekreacijske ?Spodbujati bolj uravnoteženo dostopnost ?Zagotavljanje predhodne presoje možnih ?na zahodu pa je zahodno slovensko namene in trajnostno naravnani turizem ?Posegi ne smejo škoditi naravnemu predalpsko hribovje ?Ohranjanje naravne dedišèine in naravne ? vplivov ? okolju Intenzivnejše vkljuèevanje razvoja krajin krajine Izkorišèanje krajine za proizvodnjo, èe je v izobraževalne programe razliènih strok Krajinske ureditve Krajinski vzorci ta v skladu s trajnostnim razvojem ? Ohranjanje naravnega ravnovesja ? ?Skrbno upravljanje z urbanimi ?Pospeševanje enakovrednega razvoja Skalni robovi, strnjeni gozdovi, celki, ?Vzpostavitev sklenjenih zelenih površin ? Ocena gozdov z vidika državne ekosistemi (voda, zelene površine, odprti regij s policentriènim omrežjem planotast svet, grièevje, ozke doline ter znotraj grajenega, èe je le mogoèe pomembnosti ravnine v širokih dolinah prostori, odpadki, energija, ipd.) regionalnih žarišè ?Sanacija degradirane krajine ? ? ?Vidno izpostavljene znaèilne Preureditev starih industrijskih in Prepreèevanje stihijske in razpršene ?Razvijanje krajine in grajenega v vojaških površin za nove rabe gradnje geomorfološke oblike in strmine, ki jih praviloma porašèa varovalni gozd simbiozi (hibrid landscape, npr: vodni ?Saniranje okolja v obmoèijh prizadetih ?Pri prestrukturiranju podeželja park ipd.) zaradi industrijskega onesnaženja ohranjanje avtohtone poselitvene ?Preplet odprtega prostora – kmetijskih zemljišè in zaprtega prostora – gozdov z ? znaèilnosti Upoštevanje razvoja krajin v grajenimi prvinami (npr. znaèilna ? mednarodnih programih Zagotavljati povezovanje naravno prostorska postavitev cerkvic na ?Spodbujati ozemeljsko kohezijo s ohranjenih obmoèij v omrežje (npr.: v izpostavljenih vrhovih ekokoridorje) pomoèjo bolj uravnoteženega družbeno- Voda ekonomskega razvoja regij in poveèane ?Oživljanje in prestrukturiranje konkurenènosti degradiranih obmoèij ?Ohranjanje naravnih virov vode, predvsem pitne ?Oblikovanje privlaènih središè v manjših naseljih ?Zaradi urbanizacije je nujno izboljšati trajnostno izkorišèanje kakovost voda ?Ohranjanje krajinske in naselbinske dedišèine ?Poseganje v vodni in obvodni prostor mora hkrati sanirati obstojeèe ? Ohranjanje kakovosti bivalnega prostora neprimerne ureditve in zagotoviti varstvo s smotrno razmestitvijo rab ter višjo pred vodami (visoke vode) kakovostjo urbanistiènega in krajinskega oblikovanja ter z dobro arhitekturo, ?Zmanjšati unièevanje naravne in sanirati okolje usklajeno s prvinami naravnih vrednot in kulturne dedišèine vodnega in obvodnega kulturne dedišèine prostora Agrarna krajina Gozd ?Uèinkovitejše gospodarjenje s ?V obmoèju primestnih gozdov se raba kmetijskimi zemljišèi prilagaja potrebam urbanih dejavnosti ohranjanje gozdov degradirana obmoèja - sanacija ?Selektivno vzdrževanje kulturne krajine ?Naèrtujejo se skladno z usmeritvami (obmoèja izjemnih kulturnih krajin) zelenih sistemov mest in naselij (rekreacija, ohranjanje ipd.) ?Prouèiti možnosti širitve in hidrološki park zaokroževanja varovanih obmoèij Agrarna krajina ?Opredelitev sistema varovanja kmetijskih ?Robna in primestna kmetijska obmoèja zemljišè z vidika potreb poselitve (znotraj je potrebno ohraniti in vkljuèiti v zelene razvojnih obmoèij naselij) sisteme naselij Gozd Krajinske ureditve ?Gozdni prostor razvijati v smislu ?Ohranjanje obmoèij naravnih, regiskih veènamenskosti, posebna pozornost in krajinskih parkov, ekološko pomembnih obmoèij, varstvenih obmoèij Natura 2000 ne škodovati naravi varovalnim gozdovom, gozdovom s varovanje dedišèine poudarjeno ekološko, socialno in in njihovo primerno vkljuèitev v razvojne gospodarsko vlogo programe regije in samih obèin varovanje pitne vode Voda Degradirane površine ?Dosledneje varovati vodne vire, v ?Posledica korišèenja mineralnih surovin podtalnici in povirjih, oživljati regulirane in opušèenih proizvodnih dejavnosti vodotoke, varovati mokrišèa in ?Sanacija in revitalizacija degradiranih park prepreèevati intenzivno rabo poplavnih površin ter njihova vkljuèitev v enovito zemljišè krajinsko sliko ?Vodotoke v ureditvenih obmoèjih mest in Ohranjanje naselij zavarovati ter jih vkljuèevati v naravne dedišèine zelene sisteme ohranjanje ravnovesja razvoj krajin in naravne krajine pogledi v kulturno krajino rekreacijske površine

URBANISTICNA METODOLOGIJA DOLOÈANJE RAZVOJNIH CILJEV ŠTUDENTI Bombaè, Gosak, Ozmec, Vagaja, Vukotiè, Žitnik ŠOLSKO LETO: 2005/06 MENTOR: Ilka Èerpes, Jernej Vidmar VAJA: 2 STRAN: 02 INFRASTRUKTURA vrsta in tipologija infrastrukture (promet, energetike, telekomunikacije, vodovod in kanalizacija,…) SVET EVROPA SLOVENIJA REGIJA OBÈINA VODICE NASELJE VODICE PREDLOG CILJEV Upoštevanje tradicionalne rabe prostora ?Razvoj urbanih omrežij Promet Komunalna infrastruktura ?Infrastrukturna opremljenost ni v Kanalizacijski sistem ?Celovita ureditev prometnega režima ter Upoštevanje širšega prostora pri novih ?Razvoj okolju prijaznega in uèinkovitega ?Sprejeti celovito prometno politiko, ?Vodovodno omrežje vodi do veèine najboljšem stanju in ni enakomerno ?Izgradnja celotnega kanalizacijskega hierarhija cest posegih javnega prevoza – prispevek k trajni usklajeno s prostorskim razvojem in naselij v regiji porazdeljena po površini obèine sistema za naselje Vodice z vso ostalo ?Izboljšanje funkcije naselja: prometna razvojem drugih sektorjev ? Kanalizacijski sistem Posegi ne smejo škoditi okolju mobilnosti Glavni viri onesnaženj voda izvirajo iz infrastrukturo: plin, elektrika, telefon. mreža po celem naselju ?Uèinkoviteje organizirati prometno ?Izgradnja mehansko-biološke èistilne ?Izboljšati prevoz po železnici, predvsem kmetijstva, poselitve in industrije ?Naselje in posamezne objekte naj bi ?Preusmeritev tranzitnega prometa Spodbujanje uporabe javnega prometa in omrežje (tranzitni promet) naprave ob robu naselja ob poti proti v medregionalnem prometu ?Veèji del odpadnih vod se zbira v opremili z biološkimi èistilnimi napravami izven naselja zmanjševanje onesnaževanja zaradi ?Naèrtovanje širjenja naselij skladno s kanalizacijskih sistemih (z izjemo nekaj Bukovici ? ? prometa Poveèanje investicij v znanost in razvoj sistemom javnega potniškega prometa zaselkov) ?Izgradnja povezovalnega kanala za urejen dostop v naselje in tehnologije razbremenitev središèa Spodbuja se uporaba obnovljivih virov ?Preusmerjanje motorizirnega osebnega ?V veèjih naseljih se odpadne vode odvod fekalne vode in kanal za odvod energije oziroma bio-energije ?Razvijati dostop do informacij in znanja prometa na javni prevoz, za prevoz odvajajo skozi èistilne naprave, ki meteorne vode (sovpadanje z J traso ?Ustvariti pešcu prijazno okolje obvoznice) ?Izboljšati dostop do telekomunikacijske tovora spodbujati uporabo železnice veèinoma niso primerne (ureditev ploènikov ipd.) ?Ukinitev greznic in nadomestitev s in informacijske tehnologije Energetika ?V regiji je pet odlagališè komunalnih ?Razširitev programa »varne poti« v èistilnimi napravami. ?Energetsko potratno in za okolje odpadkov šolo in njena ureditev ?Izboljševanje dostopnosti kmetijskih ?Alternativne èistilne naprave niso obremenjujoèo industrijsko proizvodnjo ?Zbiranje kosovnih in nevarnih odpadkov obmoèij, malih in srednje velikih mest ter komplicirane, ne potrebujejo redno ?Ureditev parkirišè sanirati ali opustiti iz gospodinjstev velikih vasi zaposlenih vzdrževalcev in so v okolju ?Spodbujanje uporabe javnega prevoza ?Možnost izrabe obnovljivih virov ?Èrna odlagališèa kot okoljski problem v ?Omejiti podnebne spremembe z uporabo nevpadljive in zagotoviti boljše povezave energije in decentralizirana oskrba z veèini obèin 'èiste' energije ? energijo Energetika Ureditev smetnjakov in nadaljnje ? ? Telekomunikacije Izboljšati upravljanje z naravnimi viri Uveljavljati sisteme daljinskega ? spodbujanje loèenega zbiranja odpadkov Glavni vir energije v regiji je Toplarna ?RTV kabelsko omrežje ogrevanja na podlagi izrabe obnovljivih ?Ureditev kanalizacijskega omrežja z virov energije oziroma širiti omrežja ?V LUR je urejeno plinovodno omrežje le izgradnjo èistilne naprave in zemeljskega plina Energetika v posameznih veèjih naseljih oz. delih povezovalnega kanala ?Pospeševati varèevanje z energijo ?Elektriène vode spraviti pod zemljo, èe prometna infrastruktura naselij ?Ureditev telekomunikacijskega omrežja ?Pospeševanje prostorsko-lokacijske to še ni zagotovljeno ?V veèjih naseljih je urejeno daljinsko in informacijske infrastrukture (kabelsko ? uèinkovitosti, okoljske sprejemljivosti ogrevanje objektov Ureditev razsvetljave na obmoèju omrežje) naložb ter preudarne rabe virov peskokopa ?Obèine na obmoèju LUR ne sodelujejo ? ?Zagotavljanje zdravega bivalnega in ?Plinovod v okviru komunalne Ureditev plinovodnega in toplovodnega direktno v projektih spodbujanja rabe infrastrukture omrežja delovnega okolja alternativnih virov energije ?Uveljavitev prostorskega reda, ki bo ?Podzemna napeljava elektriènega ?V LUR je veè kot 25 krajev primernih za ?Izgradnja glavne ceste Želodnik - Vodice omrežja zagotovil racionalno infrastrukturno in ureditev daljinskega ogrevanja na lesno ? energetsko opremljanje biomaso za potrebe medregijskega prometa ( ?ureditev javne razsvetljave Telekomunikacije gorenjski-štajerski krak avtoceste). Cestni promet ?Sanacija divjih odlagališè in ?Pospešeno razvijati informacijsko ?za potrebe lokalnega prometa (notranja ?153,4 km avtocest in 654,6 km državnih gramoznice infrastrukturo povezanost regije, izboljšanje kvalitete in cest,1.539,2 km lokalnih, 4.331,4 km ?zeleni most èez avtocesto za neoviran ?Podpirati je treba mrežno povezavo èasa potovanj, prometne varnosti, javni transport javnih prehod živali èez drugaèe neprehodne vseh pomembnejših javnih lokalnih in razbremenitev ostale cestne mreže in javni prevoz (Evropa) ?Ljubljana je pomembno cestno križišèe koridorje regionalnih ustanov izboljšanje bivalnih pogojev v 5. In 10. evropskega prometnega stanovanjskih obmoèjih) ?Zagotavljanje enakih možnosti dostopa ?ureditev prometa: obvoznica, krožišèa koridorja ?doloèitev trase glavne ceste (S ali J od do fiziènih struktur v prostoru ter do ?rekreacijska pokrajina na obmoèju ?Obremenjenost cestnega omrežja se bo Vodic) informacij in pravnih sredstev v zvezi z gozda na severu ob avtocesti (povezava poveèevala (št. motornih vozil narašèa, ? urejanjem prostora Rešitev prometnega režima vrtaè s sistemom trim stez ipd.) kapacitete cestnega omrežja ne) ?Možnost železniške povezave Šentvid - Vodovod in kanalizacija ? ?Narašèanje prometa ima negativne Brnik prestrukturiranje obmoèja agroemone ?Ob zagotavljanju zdrave pitne vode vplive na okolje ? v tehnološki center/ park ipd. v zelenju nameniti glavno skrb ravnanju s trdnimi Avtobusna povezava (povezava s ?Prometna pozicija je ugodna in s tem (postopno: preko zaèasne rabe kot npr. odpadki in zbiranju ter èišèenju Kamnikom) povezana veèja privlaènost za kamping ipd.) komunalnih odpadnih voda gospodarske naložbe ?revitalizacija obmoèja deponije v obnovljivi viri energije ?Zastarele in dotrajane vodovodne Železniško omrežje hidrološki park in povezava s šolo sisteme posodobiti ?Ljubljana je križišèe 5. in 10. evropskega ? ?Kopièenje odpadkov na odlagališèih vzpostavitev uèinkovitega sistema koridorja èistilna naprava tehnološki napredek zamenjati z okoljsko primernejšimi naèini zelenih javnih površin: parki, poti, šport, ?Celoten blagovni promet na železniških ?Vsa kanalizacijska omrežja prikljuèiti rekreacija ipd - investicije postajah v regiji predstavlja 22% na èistilne naprave slovenskega ?Skladen razvoj podeželja ter primarnih ?Potniški promet (mednarodni) dejavnosti Zraèni promet medkrajevna povezanost ?Letališèe Ljubljana-Brnik Komunikacijska infrastruktura ?Pokritost s telekomunikacijskim omrežjem dobro ?Najveèje število uporabnikov interneta (40% LUR, 20% SI)

energija vetra daljinsko ogrevanje èistilna naprava infrastruktura - plin zeleni most

URBANISTICNA METODOLOGIJA DOLOÈANJE RAZVOJNIH CILJEV ŠTUDENTI Bombaè, Gosak, Ozmec, Vagaja, Vukotiè, Žitnik ŠOLSKO LETO: 2005/06 MENTOR: Ilka Èerpes, Jernej Vidmar VAJA: 2 STRAN: 03 DEJAVNOSTI vozlišèa dejavnosti, stanovanja, kmetijstvo, javne storitve, storitve, šport in rekreacija, zelene površine v grajenem okolju, proizvodnja, degradirano oziroma neizrabljeno,… SVET EVROPA SLOVENIJA REGIJA OBÈINA VODICE NASELJE VODICE PREDLOG CILJEV ?Obnašanje v skladu s trajnostnim ?Spodbujanje razvoja trajnostnega in Vozlišèa dejavnosti Gospodarstvo ?Strategija gospodarskega razvoja je pod Družbena infrastruktura ?Spodbujanje razvoja celovitega razvojem visoko kakovostnega turizma ?Doseganje prostorsko usklajene in med ?LUR je najbolj razvita regija med obèinsko pristojnostjo ?Trg ob cerkvi: poslovno - storitvene trajnostno naravnanega turizma in ?Sprejetje ustrezne zakonodaje glede ?Izboljševanje življenjskih pogojev za seboj dopolnjujoèe se razmestitve statistiènimi regijami v Sloveniji dejavnosti, stanovanjske enote in zagotovitev razmer za to ? trajnostnega razvoja prebivalce kmetijskih obmoèij in razliènih dejavnosti v prostoru Uvoz znaša 40% celotnega slovenskega Kmetijstvo servisne dejavnosti, dom za ostarele ?Spodbujati bolj ekoloških dejavnosti, ki poveèevanje privlaènosti teh obmoèij za uvoza naj okupirajo obstojeèa degradirana ?Celostno obravnavanje problemov glede ?Zagotavljanje prostorske možnosti za ?Prevelika razdrobljenost kmetijskih ?Obèina v prostorih za zdravstvene na vidike: socialni, ekonomski, ekološki, vse skupine prebivalstva, kot na primer skladen razvoj skupnosti ?Izvoz je v glavnem usmerjen v Nemèijo storitve in trgovino obmoèja (npr.: tehnološki centri ipd.) za mladino in upokojence in Italijo (države bivše Jugoslavije, površin kulturni in duhovni ? ?sodelovanje in motiviranje prebivalcev Vzhodna Evropa ipd.) ?Biološko neoporeèna hrana Nova lokacija knjižnice v okviru novega ?Spodbuja naj se mednarodno ?Priprava strategij, prilagojenim centra Vodic pri naèrtovanju in poseganju v prostor lokalnim okolišèinam in usmerjenim v Javne storitve ?Vzdrževanje kulturne krajine in sodelovanje na podroèju varovanja okolja ? ?Spodbujanje razvoja tehnološko premagovanje uèinkov gospodarskega ?Posebno pozornost namenjati turizmu Storitve ekološkega ravnovesja Organiziranje enote socialnega varstva ?Spodbujanje reciklaže in primernega razvitega kmetijstva z dopolnilnimi prestrukturiranja (neposredno s preudarnim umešèanjem ?Storitveni sektor je najpomembnejši v ? ?Požarna varnost: nov gasilski dom ravnanja z odpadki Prenova vasi in tehnološka dejavnostmi ?Spodbujanje malih ter srednje velikih in graditvijo potrebnih objektov, posredno regiji posodobitev kmetijske proizvodnje ?Vkljuèevanje lokalnega prebivalstva v s skrbjo za ohranitev naravne in kulturne ?Vzpostavitev oz. razvoj policentriènega mest kakor tudi velikih vasi, da bi služile ?Industrija je izvozno naravnana ? procese in zagotavljanje lokalnih delovnih dedišèine) Smotrno dopolnjevanje primarne sistema vozlišè dejavnosti na obstojeèi kot ponudnik storitev za svoje kmetijsko ?Panoge: predelovalna industrija, proizvodnje s kmeèkim turizmom, mreži (enakomerna porazdelitev mest ? zaledje ter kot primeren prostor za Onemogoèena prevlada interesov kemièna industrija, proizvodnja elektriène domaèo obrtjo, manjšimi dislociranimi dejavnosti) ?Sodelovanje in motiviranje vseh ustanavljanje malih in srednje velikih posameznih dejavnosti na raèun in optiène opreme, proizvodnja pohištva obrati industrije in z drugim delom na ? »prizadetih« strank v posegu (lokalne podjetij uravnoteženosti razvojnih potreb in in reciklaža gradnja oz. dopolnjevanje družbene domu infrastrukture (šola, knjižnica, skupnosti, avtohtonih skupin, industrije, varstvenih zahtev ter drugih temeljnih ?Razvoj trgovine v LUR je v zadnjih letih ?Izboljšanje oskrbe in trženja visoko ?Integralni razvoj kmetijstva, ki delavcev, nevladnih organizacij, ciljev urejanja prostora in varstva okolja doživel izredno hitre strukturne veènamenska dvorana, varstvo starejših, kakovostnih regionalnih kmetijskih, združuje vse prej naštete cilje in ukrepe mladinski center,...) posameznikov, ipd.) gozdarskih in obrtniških izdelkov s ?Omogoèanje obrambe države in spremembe ?Sprememba namembnosti kmetijskih ? ?Odpravljanje revšèine podeželja zagotavljanje varstva pred naravnimi in ?Preusmeritev toka kupcev iz mestnih Spodbujanje zaposlitve lokalnega in središè v na novo nastala nakupovalna obmoèij za tiste kmetije, ki zaradi veèjih okoliškega prebivalstva ?Spodbujanje izobraževanja, strokovnega ?Spodbujanje kmetov in gozdarjev, da drugimi nesreèami središèa zahtev potrebujejo poseg v kmetijsko ?Veèja ponudba dejavnosti za mlade usposabljanja in znanosti na podroèju prilagodijo svoje postopke pri namenski ?Visokošolsko izobraževanje podpreti in obmoèje trajnostnega razvoja rabi prostora lokalnim razmeram in vkljuèiti v razvojne programe in ?zagotavljanje atraktivnih delovnih mest Kmetijstvo ?Okrog obstojeèih naselij opredelili pas, ?Motiviranje mladih za vkljuèevanje v pomagajo ohranjati in ponovno prostorske plane ?Možnost izkorišèanja vodnih virov z ? kjer bi zemljišèa spadala v drugo projekt vzpostavljati biološko raznolikost Kmetijstvo skupaj z gozdarstvom upoštevanjem doloèenih varovalk sooblikuje krajinsko podobo in omogoèa kategorijo in bi bilo manj ovir za izjemne ?Diverzificirati možnosti za zaposlitev na ?Spoštovanje naèel tudi v èasu vojne Šport in rekreacija zaposlitev oz. dopolnilni dohodek posege v prostor ?spodbujanje ekološkega kmetijstva podeželju ter oblikovati nove urbano- ?Boljše cenovne razmere za lokalno in ?Zagotavljanje zadostne površine za ? ?Omogoèiti gradnjo rastlinjakov ?ustvarjanje novih stabilnih delovnih ruralne partnerske odnose. Intenzivno kmetijstvo na rodovitnih tradicionalno pridelavo ter spodbujanje te oddih in rekreacijo kot sestavni del obreènih ravnicah in poljih ter mest varstva okolja z vrhunskimi ?Spodbujanje k uporabi ekoloških goriv ?Odpravljanje netrajnostnih dejavnosti kakovostnega bivalnega okolja ekstenzivno na terasah in prisojnih okoljskimi tehnologijami in ravnanji in alternativnih virov energije poboèjih Malo gospodarstvo ?Uporaba novih tehnologij pri doseganju ?izobraževanje in usmerjanje ?Prevladuje mleèna in mesna govedoreja ?Obrtno – podjetniška cona na obmoèju ciljev Kmetijstvo prebivalstva v pridelovanje in uporabo ter pridelava krmnih rastlin, v peskokopa energetsko obnovljivih virov energije, a ? ? Skrb za vpliv dejavnosti na okolje Posodabljanje kmetijstva in gozdarstva, hribovitejših delih pa sadjarstvo ?Noèitvene in gostinske ponudbe je ne na škodo narave sosednje države da se bosta lahko preobrazili v ?Za tretjino gospodarjev je kmetijstvo premalo (od 89 registriranih podjetij oz. ?obravnavanje severnih predelov vasi s tehnološko in gospodarsko uèinkoviti in glavna dejavnost družb, se le 4 kvalificirajo pod turizem oz. termini kot so: gradnja v gozdu, gradnja konkurenèni panogi, in ob tem ohranjati ? Raba vodnih virov V hribovitejših predelih je ena glavnih gostinstvo) ob vodi, kmeèki turizem, rekreacija ipd. prostorsko in biotsko raznovrstnost dejavnosti gozdarstvo ?Priznavanje kljuène vloge vodnih virov v ?Izgradnja gostišèa s zadostno ?Veèino kmetijskih zemljišè tvorijo travniki družbi in okolju kapaciteto in veènamenskim prostorom in pašniki ?Izgradnja tehnièno turistiènega parka s ?Osvešèanje družbe glede tega ? V LUR je 10 % kmetij države, njihova trgovsko- turistièno enoto ?Bolj uèinkovite izrabe vode velikost pa je nad slovenskim povpreèjem ?Doloèitev specifiènih pogojev za ?Veèina gospodarjev je starejših posamezne predele in dejavnosti ?Omogoèiti enakovreden dostop do vode Turizem vsem èlanom družbe ?Turistièni obisk regije se poveèuje (št. ?Spodbujanje uporabe odpadnih voda ležišè se je zmanjšalo) ?Izletniški turizem v krajih znotraj LUR ?Trajnostno in odgovorno izkorišèanje ? vodnih virov Priložnost za razvoj rekreacijskega turizma (kulturna krajina, ohranjena ? kmeèki turizem Obravnavanje problema v povezavi z urejene površine za rekreacijo narava) vsemi ostalimi vidiki prostora in družbe kmetijstvo - bioenergija ?Veèji del obiskovalcev predstavljajo lokalni prebivalci ter prebivalci Ljubljane Raba gozda in okolice ?Turistièna ponudba je v glavnem ?Lesni izdelki, raba vode, pridelava hrane razdrobljena in nepovezana in krmil, raba v medicinske namene, pridobivanje goriva, znanstvene raziskave ipd. Degradirano ?Zatoèišèe, zaposlitev, rekreacija, habitat Vrtièki v velikih naseljih divjih živali, reliefna raznovrstnost, Veliko tveganje onesnaženja preèišèevanje zraka ipd. kakovostni turizem ekološko gorivo rastlinjaki oblikovanje centra

URBANISTICNA METODOLOGIJA DOLOÈANJE RAZVOJNIH CILJEV ŠTUDENTI Bombaè, Gosak, Ozmec, Vagaja, Vukotiè, Žitnik ŠOLSKO LETO: 2005/06 MENTOR: Ilka Èerpes, Jernej Vidmar VAJA: 2 STRAN: 04