Predlog Razvojnih Ciljev Za Občino Vodice
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
PREDLOG RAZVOJNIH CILJEV ZA OBÈINO VODICE URBANISTICNA METODOLOGIJA ŠTUDENTI Bombaè Olga, Gosak Nejc, Ozmec Anja, ŠOLSKO LETO: 2005/06 Vagaja Tomislav, Vukotiè Jaka, Žitnik Andraž VAJA: 2 MENTOR: Ilka Èerpes, Jernej Vidmar GRAJENO tipologija, vzorci zidave, robovi naselij, dominante, dedišèina, degradirano,… SVET EVROPA SLOVENIJA REGIJA OBÈINA VODICE NASELJE VODICE PREDLOG CILJEV ?Upoštevanje identitete okolja in ?Policentrièna poselitvena struktura Tipologija Tipologija ?Obèino sestavlja omrežje 16 naselij: ?Izgraditev kvalitetnega javnega prostora avtohtonost ?Oživljanje revnih sosesk, ter uvajanje ?V evropskih povezovalnih procesih ?ohranjanje tipoloških znaèilnosti stavb Bukovica, Dobruša, Dornice, Koseze, med prostorsko dominanto (cerkev sv. ? mešanice dejavnosti in družbenih skupin uveljavljanje primerjalne prednosti in (domaèije so sestavljene ali zrašèene, Polje, Povodje, Repnje, Selo, Skaruèna, Upoštevanje tradicionalne rabe Marjete) in kulturnim domom prostora v okviru urbane strukture zavarovanje nacionalne identitete ob stavbe veèinoma pritliène z mansardo, Šinkov Turn, Torovo, Utik, Vesca, Vodice, Vojsko, Zapoge. ?Zašèita kulturne in naravne dedišèine ?Posegi ne smejo škoditi okolju ?Nadzor nad širjenjem urbanih upoštevanju regionalnih znaèilnosti in tudi nadstropne, strehe so dvokapne, prostorske raznolikosti Slovenije arhitekturni èleni so skromni (portali, ?Grajene strukture so povezane v vzorec, ter pravilno ravnanje pri novih posegih ?Upoštevanje širšega prostora pri obmoèij fasadne èlenitve) ki je enakomerno distribuiran znotraj ?ohranjanje krajinskih pogledov na novih posegih ?Poveèanje ponudbe zazidalnih površin teritorija krajine gozdni rob ter dominante v urbanih aglomeracijah Vzorci zidave ?ohranjanje/razvoj naselij v obstojeèi maniri (poudarjeno izstopajoèe ?Pojavljajo se gradnje, ki niso v skladu z ?Ureditev oz. dograditev gospodarske in ?Varovanje in ohranjanje kulturne ?Ustvarjanje èimbolj prepoznavnega reda stanovanjske stavbe so ob cesti) obèinskimi naèrti obrtne cone dedišèine v prostoru ?Preoblikovanje starega vaškega jedra ?Obèina si prizadeva za trajnostni in ne ?Ureditev širšega zaledja grajenega ?Poveèati denarna sredstva kulturne v novo mestno ulico ob cerkvi Vzorci zidave stihijski razvoj prostora dedišèine kot razvojnega dejavnika Robovi naselij ?Vzpostavitev trga nasproti cerkve ?Naselja so na ravnini ?Problem manjših divjih odlagališè ob obdanega z novimi dejavnostmi ?Celovita ureditev kraja in okolice ?Usmerjanje nove poselitve v poselitvena robu gozda pod Rašico in Debelim vrhom ?Oblikovana so obojestransko obcestno, ?Legalizacija èrnih gradenj in vklop v ?Ureditev javnega prostora v naselju in obmoèja (strateško pomembni studenci) nepravilno, raztegnjeno naèrtovanje prostora povezava s zaledjem površin za ?Zagotavljanje racionalne rabe zemljišè in rekreacijo objektov v naseljih ?Dominante so najveèkrat samostojne ?Vnos veèstanovanjske gradnje v podeželski znaèaj obèine (pogoj za ?Podpiranje trajnostno naravnane ?Prvenstveno izkorišèanje prostih in identiteta pridobitev gradbenega dovoljenja je novogradnje nezadostno izkorišèenih površin v naseljih Dominante in posebnosti dograjen kanalizacijski sistem s èistilno ?Sanacija odlagališèa z njihovim aktiviranjem ter s prenovo in ?ohranjanje kulturne dedišèine; napravo) sanacijo degradiranih obmoèij ?Sanacija obmoèja Agroemone v gozdu ?Arhitekturne posebnosti so razporejene ?Obeležitev naravne in kulturne dedišèine južno od naselja ?V naseljih širitev usmerjati na zemljišèa, ob naseljih ali samostojno v pokrajini (cerkev, kapelice, vodni viri ipd.) ki so z vidika trajnostne rabe naravnih ?postopna preureditev obrtne cone v ? dobrin ter ohranjanja narave in kulturne Kozolci (enojni in s »plašèem«) ?Sanacija gramoznice za šolo obmoèje namenjeno kmeèkemu turizmu, dedišèine manj pomembna ?Male dominantne stoje samostojno na (preoblikovati v specialen biotop) konjeniški center, gostišèe ipd. polju ali ob cesti ?Nove gradnje v okviru že obstojeèih policentrizem ? robov, èe je le mogoèe Dedišèina Poudarjene arhitekturne dominantne so postavljene na dvignjene lokacije ?Vnašanje novih tipologij zaradi veèje ?Zagotavljanje varstva okolja, ohranjanja (gradovi,cerkve) ponudbe tradicija narave in kulturne dedišèine lociranje razvojnih obmoèij na površine ?Zagotavljanje uèinkovitega upravljanja brez posebnih omejitev (prestrukturiranje prostora in okolja ter naravnih vrednot in manj vrednih kmet. zemljišè v razvojno kulturne dedišèine Slovenije obmoèje mešanih dejavnosti) ?prenova in sanacija historiènega jedra mešanica dejavnosti nacionalna identiteta koncept: okolju prijazno raznolikost urbane strukture ohranjanje kulturne dedišèine naselje upoštevanje širšega prostora kulturna dedišèina robovi naselij dominanta - kulturna dedišèina ekohiša URBANISTICNA METODOLOGIJA DOLOÈANJE RAZVOJNIH CILJEV ŠTUDENTI Bombaè, Gosak, Ozmec, Vagaja, Vukotiè, Žitnik ŠOLSKO LETO: 2005/06 MENTOR: Ilka Èerpes, Jernej Vidmar VAJA: 2 STRAN: 01 KRAJINA tipi krajine, voda, gozd, agrarna krajina, krajinske ureditve, dominante, pogledi, degradirano,… SVET EVROPA SLOVENIJA REGIJA OBÈINA VODICE NASELJE VODICE PREDLOG CILJEV Vode ?Zmanjševanje škodljivih vplivov na Tipi krajine Ljubljanska urbana regija ?Kvalitetne, strateške zaloge pitne vode ?Sanacija okolja ?Ohranjanje gozdov in travnikov ?Trajnostno in odgovorno izkorišèanje okolje ?Ohranjanje biotske raznovrstnosti, ?osrednji del od severa do juga je ?Kulturna krajina je dokaj dobro ?Vodovarstveni pas pitne vode ?Ohranjanje najboljših kmetijskih površin vodnih virov ?Poveèanje in varovanje naravnih virov, in naravnih vrednot in kulturne dedišèine Osrednja slovenska ravnina, ki se na jugu ohranjena ?Dokaj jasni pogledi iz grajenega v ?Ohranjanje strateških vodnih virov in naravne dedišèine ?Zagotavljati izrabo že opremljenih delno navezuje na Pivško Cerkniško ?Znaèilnost podroèja obèine je kraški kulturno krajino kraških ponorov planoto Gozdovi ?Omejevanje vplivov naravnih katastrof stavbnih zemljišè teren. Veèina žive vode, ki pride iz ?Ohranjanje pogledov iz grajenega v ?na vhodu je vzhodno slovensko zaledij, ponikne v kraških ponorih na ? ?Izboljšati odnose med mestom in ?Prepreèevanje nepremišljenih ali krajino Ohranjanje predalpsko hribovje obrobju naselij (uèinkovito podeželjem, ter spodbujati razvoj izsiljenih posegov v prostor ? ?Trajnostni razvoj odvodnjavanje) Izkorišèanje krajine za rekreacijske ?Spodbujati bolj uravnoteženo dostopnost ?Zagotavljanje predhodne presoje možnih ?na zahodu pa je zahodno slovensko namene in trajnostno naravnani turizem ?Posegi ne smejo škoditi naravnemu predalpsko hribovje ?Ohranjanje naravne dedišèine in naravne ? vplivov ? okolju Intenzivnejše vkljuèevanje razvoja krajin krajine Izkorišèanje krajine za proizvodnjo, èe je v izobraževalne programe razliènih strok Krajinske ureditve Krajinski vzorci ta v skladu s trajnostnim razvojem ? Ohranjanje naravnega ravnovesja ? ?Skrbno upravljanje z urbanimi ?Pospeševanje enakovrednega razvoja Skalni robovi, strnjeni gozdovi, celki, ?Vzpostavitev sklenjenih zelenih površin ? Ocena gozdov z vidika državne ekosistemi (voda, zelene površine, odprti regij s policentriènim omrežjem planotast svet, grièevje, ozke doline ter znotraj grajenega, èe je le mogoèe pomembnosti ravnine v širokih dolinah prostori, odpadki, energija, ipd.) regionalnih žarišè ?Sanacija degradirane krajine ? ? ?Vidno izpostavljene znaèilne Preureditev starih industrijskih in Prepreèevanje stihijske in razpršene ?Razvijanje krajine in grajenega v vojaških površin za nove rabe gradnje geomorfološke oblike in strmine, ki jih praviloma porašèa varovalni gozd simbiozi (hibrid landscape, npr: vodni ?Saniranje okolja v obmoèijh prizadetih ?Pri prestrukturiranju podeželja park ipd.) zaradi industrijskega onesnaženja ohranjanje avtohtone poselitvene ?Preplet odprtega prostora – kmetijskih zemljišè in zaprtega prostora – gozdov z ? znaèilnosti Upoštevanje razvoja krajin v grajenimi prvinami (npr. znaèilna ? mednarodnih programih Zagotavljati povezovanje naravno prostorska postavitev cerkvic na ?Spodbujati ozemeljsko kohezijo s ohranjenih obmoèij v omrežje (npr.: v izpostavljenih vrhovih ekokoridorje) pomoèjo bolj uravnoteženega družbeno- Voda ekonomskega razvoja regij in poveèane ?Oživljanje in prestrukturiranje konkurenènosti degradiranih obmoèij ?Ohranjanje naravnih virov vode, predvsem pitne ?Oblikovanje privlaènih središè v manjših naseljih ?Zaradi urbanizacije je nujno izboljšati trajnostno izkorišèanje kakovost voda ?Ohranjanje krajinske in naselbinske dedišèine ?Poseganje v vodni in obvodni prostor mora hkrati sanirati obstojeèe ? Ohranjanje kakovosti bivalnega prostora neprimerne ureditve in zagotoviti varstvo s smotrno razmestitvijo rab ter višjo pred vodami (visoke vode) kakovostjo urbanistiènega in krajinskega oblikovanja ter z dobro arhitekturo, ?Zmanjšati unièevanje naravne in sanirati okolje usklajeno s prvinami naravnih vrednot in kulturne dedišèine vodnega in obvodnega kulturne dedišèine prostora Agrarna krajina Gozd ?Uèinkovitejše gospodarjenje s ?V obmoèju primestnih gozdov se raba kmetijskimi zemljišèi prilagaja potrebam urbanih dejavnosti ohranjanje gozdov degradirana obmoèja - sanacija ?Selektivno vzdrževanje kulturne krajine ?Naèrtujejo se skladno z usmeritvami (obmoèja izjemnih kulturnih krajin) zelenih sistemov mest in naselij (rekreacija, ohranjanje ipd.) ?Prouèiti možnosti širitve in hidrološki park zaokroževanja varovanih obmoèij Agrarna krajina ?Opredelitev sistema varovanja kmetijskih ?Robna in primestna kmetijska obmoèja zemljišè z vidika potreb poselitve