Hidrogeografske Značilnosti Površinskih Tekočih Voda V Porečju Gameljščice
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO JURE PAVŠEK Hidrogeografske značilnosti površinskih tekočih voda v porečju Gameljščice Zaključna seminarska naloga Ljubljana, 2020 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO JURE PAVŠEK Hidrogeografske značilnosti površinskih tekočih voda v porečju Gameljščice Zaključna seminarska naloga Mentor: doc. dr. Tajan Trobec Univerzitetni študijski program prve stopnje: GEOGRAFIJA Ljubljana, 2020 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju Tajanu Trobcu za njegov čas in vso pomoč, ter Lei in Petru za družbo na terenu. T. IZVLEČEK Hidrogeografske značilnosti površinskih tekočih voda v porečju Gameljščice Zaradi velikega pomena vode za okolje in človeške dejavnosti je pomembno, da z vodnimi viri ravnamo odgovorno. Agencija Republike Slovenije za okolje v porečju Gameljščice ne izvaja meritev kakovosti vode, zato sem na petih glavnih pritokih v porečju (Mlake, Gračenica, Poljšek, Gameljščica (gorvodno od sotočja s Poljškom se imenuje Graben) in Bašeljnov potok) na 14 lokacijah analiziral izbrane fizikalne in kemijske parametre. V večini vzorcev so bile izmerjene povišane koncentracije nitratov, nitritov, amonija, fosfatov in kloridov, kar nakazuje na neposreden vpliv kmetijstva v nekaterih primerih pa tudi golf igrišča in gojenja rib. Ključne besede: hidrogeografija, porečje, površinske tekoče vode, kakovost vode, Gameljščica ABSTRACT Hydrogeographic Characteristics of Running Surface Water in the Gameljščica Catchment Because of the importance of water for environment and human activities is necessary that we manage the water sources responsibly. Slovenian Environment Agency does not conduct the measurements of water quality in the Gameljščica catchment, therefore I analysed certain physical and chemical parameters of water samples which I collected on five main tributaries (Mlake, Gračenica, Poljšek, Gameljščica (which is named Graben upstream from confluence with Poljšek) and Bašeljnov potok) on 14 locations. The concentrations of nitrates, nitrites, ammonium, phosphates and chlorides were increased in most samples, which indicates the effect of agriculture and in some cases also of golf course and fish farming. Key words: hydrogeography, catchment, running surface water, water quality, Gameljščica Kazalo vsebine 1. Uvod .................................................................................................................................... 1 1.1. Namen .......................................................................................................................... 2 1.2. Cilji .............................................................................................................................. 2 1.3. Hipoteze ....................................................................................................................... 2 2. Geografske značilnosti porečja ........................................................................................... 3 3. Značilnosti vodotokov ........................................................................................................ 9 3.1. Mlake ........................................................................................................................... 9 3.2. Gračenica ................................................................................................................... 10 3.3. Poljšek ....................................................................................................................... 11 3.4. Graben ....................................................................................................................... 12 3.5. Gameljščica (dolvodno od sotočja Grabna in Poljška) .............................................. 13 4. Obravnavani fizikalni in kemijski parametri .................................................................... 15 4.1. Temperatura vode ...................................................................................................... 15 4.2. Prevodnost ................................................................................................................. 15 4.3. Kisik ........................................................................................................................... 16 4.4. pH .............................................................................................................................. 16 4.5. Redoks potencial ........................................................................................................ 16 4.6. Nitrati ......................................................................................................................... 17 4.7. Nitriti ......................................................................................................................... 17 4.8. Amonij ....................................................................................................................... 17 4.9. Fosfati ........................................................................................................................ 18 4.10. Kloridi .................................................................................................................... 18 4.11. Sulfati ..................................................................................................................... 18 5. Eksperimentalni del .......................................................................................................... 19 5.1. Odvzem vzorcev ........................................................................................................ 19 5.2. Pripomočki ................................................................................................................. 20 5.3. Analiza vzorcev ......................................................................................................... 21 5.4. Obdelava podatkov .................................................................................................... 22 5.5. Rezultati in interpretacija ........................................................................................... 22 6. Onesnaževalci ................................................................................................................... 30 6.1. Kmetijstvo ................................................................................................................. 30 6.2. Promet ........................................................................................................................ 31 6.3. Industrija .................................................................................................................... 32 6.4. Poselitev ..................................................................................................................... 33 6.5. Divja odlagališča odpadkov ....................................................................................... 34 6.6. Turizem ...................................................................................................................... 36 7. Sklep ................................................................................................................................. 37 8. Summary ........................................................................................................................... 39 9. Viri in literatura ................................................................................................................. 40 10. Kazalo grafov, kart, slik in tabel ................................................................................... 47 1. Uvod Voda je ključnega pomena za obstoj človeštva. Onesnaženje, ki nastaja kot posledica naših dejavnosti ima velik vpliv na okolje in s tem tudi na hidrosfero. Vplivi kmetijstva, industrije, prometa in drugih dejavnosti se odražajo tudi v kemijskem in biološkem stanju vodotokov. Za potrebe naštetih dejavnosti ogromno vode tudi prestrežemo iz vodnega kroga. V enem letu na Zemlji uporabimo kar 4 bilijone kubičnih metrov vode, od tega v Sloveniji 931 milijonov m3, to je 444 m3 na prebivalca. Naša država je z vodo sicer zelo bogata - porabimo le 3 % vode, ki nam je na voljo v enem letu, a moramo z njo kljub temu ravnati odgovorno (Ritchie, Roser, 2015, Kalin, 2018, Frantar, 2020). Prav tako, kakor je pomembno, da imamo vode dovolj, je pomembno tudi, da je voda kakovostna. Že malenkostno povečanje ali zmanjšanje vsebnosti različnih snovi, lahko povzroči propad celotnih vodnih ekosistemov in jo napravi neprimerno za človeško uporabo (Boyd, 2020). V tej nalogi obravnavani vodotoki v porečju Gameljščice niso z vidika človeškega vpliva nobena izjema. Že v preteklosti so prebivalci tukajšnjih krajev vodotoke izkoriščali za poganjanje mlinov in žag, konec 19. stoletja jih je samo na Gameljščici obratovalo kar 12 (Šilc, 2003). Ob njihovih bregovih je danes pogosto moč opaziti odpadke, na njihovi gladini pa sledi onesnaženja. Glede na bližino gnojenih njiv in travnikov, ni težko predvideti, da del hranil s polj pronica tudi vanje. Pomembne prometnice, ki potekajo preko porečja, na čelu z gorenjsko avtocesto, močno obremenjujejo okolje. Ob Gameljščici pri Povodju deluje ribogojnica, potencialni onesnaževalec je tudi golf igrišče ob potoku Mlake pri Smledniku. Po mojem vedenju o preučevanjem območju še ne obstajajo konkretnejše študije. Območje je del Ljubljanske kotline in se v različni literaturi obravnava le v širšem kontekstu, kar velja tudi za tukajšnje površinske tekoče vode. Agencija Republike Slovenije za okolje poleg drugih