KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 1

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 Ob;ina Vodice uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

Na podlagi 23. in drugega odstavka 171. ;lena zakona o urejanju prostora Prebivalstvo in naselja (Uradni list RS, [t. 110/02 in 8/03 − popr., 58/03 − ZZK−1) in 18. ;lena Statuta Ob;ine Vodice (Uradni list RS, [t. 49/95, 31/98, Uradno glasilo Ob;ine Prebivalstvo je v zadnjih tridesetih letih v ob;ini Vodice Vodice 2/98 in 7/98, Odlo;ba US [t. U−I−250/98) je Svet Ob;ine Vodice na 12. redni seji dne 19.07.2004 sprejel naraslo le za 24,4 %, od tega v devetdesetih letih za 10,9%, kar je ve; kot v Osrednjeslovenski regiji (4,7%) ODLOK (http>//www.sigov.si/popis2002/popisni_rezultati/obcine/. o spremembah Odloka Dolgoro;nega plana ob;in in V zadnjem desetletju sta se v [tevilu prebivalstva najbolj mesta Ljubljane za obdobje 1986 − 2000 in Dru\benega okrepili naselji Utik in , v celotnem tridesetletnem plana Ob;ine {i[ka za obdobje 1986 − 1990 za obdobju pa prav tako Utik ter [e Vodice, Skaru;na in obmo;je Ob;ine Vodice Bukovica. Nekatera naselja, kot na primer Polje, pa ves ;as do\ivljajo stagnacijo. 1. ;len S tem odlokom se sprejmejo spremembe Dolgoro;nega Tabela 5> Gibanje [tevila prebivalstva v ve;jih naseljih v plana ob;in in mesta Ljubljane za obdobje 1986 − 2000 za ob;ini Vodice med leti 1971 in 2002 obmo;je Ob;ine Vodice (Uradni list SRS, [t. 11/86 in Uradni list RS, [t. 23/91, 71/93, 62/94, 71/98), Dru\benega plana ob;ine Ljubljana {i[ka za obdobje 1986 − 1990 (Uradni list {tevilo prebivalstva Rast prebivalstva Gostota v ureditvenih SRS, [t. 45/86, 47/87, 2/88, 23/88, 27/88, 19/89, 20/89 in obmo;jih (preb/ha) Uradni list RS, [t. 45/90, 2/92 in 49/92) za obmo;je Ob;ine Naselje 1971 1981 1991 2002 1971−81 1981−91 1991−2002 1971−2002 1991 2002 Vodice, v nadaljevanju Dolgoro;ni plan Ob;ine Vodice. Vodice 879 1043 1061 1202 18,6% 1,7% 13,2% 36,7% 15,9 18,0 Bukovica 282 328 333 365 16,3% 1,5% 9,6% 29,4% 18,5 20,3 2. ;len Utik 265 263 277 376 −0,7% 5,3% 35,7% 41,8% 14,7 20,0 Spremembe in dopolnitve dolgoro;nega plana Ob;ine Skaru;na 209 245 252 277 17,2% 2,8% 9,9% 32,5% 18,9 17,0 Vodice se nana[ajo na> Repnje 242 261 250 290 7,8% −4,2% 16,0% 19,8% 11,8 13,7 1. uskladitev z obveznimi izhodi[;i prostorskih sestavin Polje 198 199 200 203 0,5% 0,5% 1,5% 2,5% 23,9 24,5 dolgoro;nega in srednjero;nega plana Republike Selo 174 194 207 218 11,4% 6,7% 5,3% 25,2% 11,7 12,4 Slovenije,

2. digitalizacijo kartografskega dela in kartografske Vir>Oro\en−Adami;,1995< http>//www.sigov.si/popis2002/popisni_rezultati/obcine/> dokumentacije sprejetih sprememb in dopolnitev Zavod Na[ Laz, 2000 prostorskih sestavin planskih aktov ob;ine, 3. spremembe mej ureditvenih obmo;ij naselij za potrebe Tudi rast [tevila stanovanj je bila v ob;ini Vodice vi[ja od poselitve na pobudo ob;ine, Osrednjeslovenske regije in UE Ljubljana. 4. dopolnitve za obmo;ja varstva vodnih virov in vodnogospodarskih ureditev, Tabela 6> Rast [tevila stanovanj po razli;nih 5. opredelitev ;istilne naprave in povezovalnih administrativnih enotah med leti 1991 in 2002 kanalizacijskih kanalov, 6. spremembe in dopolnitve ureditvenih obmo;ij in Enota {tevilo stanovanj Indeks rasti namenske rabe, 1991 2002 2002/1991 7. dolo;itev na;inov urejanja prostora. Slovenija 684.279 775.131 113,3 8. Spremembe in dopolnitve dolgoro;nega plana se Osrednjeslovenska r.167.603 192.981 115,1 nana[ajo tudi na spremembo in dopolnitev omre\ja UE Ljubljana 118.418 133.262 112,5 primarnih plinovodov. Predvideni visokotla;ni plinovod Ob;ina Vodice 1.036 1.252 120,8 bo potekal od razdelilne plinske postaje v Vodicah http>//www.sigov.si/popis2002/popisni_rezultati/ vzporedno z obstoje;im visokotla;nim magistralnim plinovodom M3 do meje z Mestno Ob;ino Ljubljana. Danes je v vodi[ki ob;ini 1.252 stanovanj, in sicer v povpre;ju 1,2 stanovanji na stavbo 3. ;len (http>//www.sigov.si/popis2002/popisni_rezultati/) Spremeni se 9. poglavje ˆTabele˜ tako, da se spremenijo in dopolnijo tabele, ki se nana[ajo na obmo;je Ob;ine Vodice, in se glasijo>

Ob;ina Vodice se razteza na 31,4 km2, ima 16 naselij, leta 2002 je [tela 3.833 prebivalcev z gostoto 122 preb/km2 ali 239,6 prebivalcev na naselje (www.sigov.si/popis2002/ popisni_rezultati/obcine/).

1 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 2

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

Tabela 7> Stanovanja po letu izgradnje v ob;ini Vodice R1 {K 11/1 Skaru;na−Kmetijska farma PUP OLN R2 {K 11/1 Skaru;na − Ribogojnica PUP Leto {tevilo stanovanj Dele\ v % Do 1918 162 14,3 R3 {K 11/1 Skaru;na − Gramoznica PUP 1919−45 69 6,9 Veliki travniki 1946−60 144 12,7 R4 {K 11/1 Skaru;na − Plinska postaja PUP 1961−70 173 15,2 Vodice 1971−80 210 18,5 R5 {K 11/1 Skaru;na − Cerkev Marije PUP 1981−90 252 22,2 Device, pod turnom 1991−98 117 10,3 {14 VODICE {M14/ 1 Pokopali[;e Vodice PUP OLN Neznano 5 0,4 {M 14/2 Bencinska ;rpalka PUP Skupaj 1.132 100 {O14/ 1 Vodice PUP Vir> Statisti;ni letopis RS 2000 {P14/ 1 Lokarje PUP {R 14/1 Jezerje PUP Gradnja stanovanj je bila v povojnem obdobju precej {R 14/2 Vodice PUP enakomerna, najve; so gradili v sedemdesetih in {S14/ 1−1 Vodice OLN osemdesetih letih. V tem ;asu so nastala nova manj[a {S14/ 1−2 Vodice PUP obmo;ja individualnih hi[ v Utiku (nad trgovino), na {S14/ 2 Vodice PUP Gmajnici (pri Skaru;ni), na Selu, v Vodicah se je gradilo na {S14/ 3− 1 Vodice − Pustnice PUP severu na re;ni terasi, in tudi na drugih koncih. {S14/ 3− 2 Vodice PUP Danes nastaja v Vodicah obmo;je vrstnih hi[ (ob Kamni[ki {S14/3−3 Pustnice OLN cesti), ki jih gradi zasebni investitor. Po;asi se z {S 14/4 Vodice − Na Dole PUP novogradnjami dopolnjuje osrednji prazen prostor v {S 14/5 Lokarje PUP naselju. {S 14/6−1 PUP PUP, OLN {S 14/6−2 II. PUP 4. ;len {S 14/7 Zapoge I. PUP PUP, OLN Dolgoro;ni plan Ob;ine Vodice se spremeni v besedilnem {S 14/8 Repnje PUP delu v 9. poglavju ˆTabele˜ tako, da se v 9.6. to;ki ˆNa;ini {S 14/9−1 PUP urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti na obmo;ju {S 14/9−2 Dobru[a PUP Ob;ine Vodice˜ dopolni tabela, ki se glasi> {T 14/ 1 Avtocesta PUP {T 14/1−1 Jerman PUP Prostorska celota Oznaka obmo;ja Ime obmo;ja urejanja Vrsta PIA Vrsta PIA urejanja obstoje;e novo Razlaga kratic> PUP − prostorsko ureditveni pogoji {11 {E11/ 1 Povodje OLN OLN − ob;inski lokacijski na;rt SKARU:NA {M 11/1 Pokopali[;e Skaru;na PUP {M 11/1−1 Gmajnica PUP Na koncu tabele 9.6. ˆNa;ini urejanja s prostorskimi {R 11/1 Selo PUP izvedbenimi akti˜ (PIA) se ;rta besedilo> {S11/ 1 Skaru;na PUP {S11/ 2 Skaru;na PUP ˆUrejanja obmo;ij vodotokov ter rekonstrukcija obstoje;ih {S11/ 3−1 Polje PUP in gradnja novih pomembnej[ih infrastrukturnih objektov {S 11/3−2 Polje PUP in naprav se izvaja na podlagi prostorskih izvedbenih {S11/3−3 Polje OLN aktov. {S11/ 4 Selo PUP Vrsto izvedbenega akta dolo;i ob;inska slu\ba za {S11/ 5 {inkov Turn PUP urbanizem glede na vsebino, zna;aj in obseg posega v {S11/ 6 Bukovica PUP prostor. {S11/ 7 Utik PUP :e je treba na stavbnih zemlji[;ih, ki se urejajo s {S11/ 8 Novi Utik PUP prostorskimi ureditvenimi pogoji, uveljaviti javni interes, {S11/ 9 PUP ob;inski svet sprejme sklep, da se za obmo;je urejanja {S 11/10 Pri Benku PUP izdela prostorski izvedbeni na;rt.˜ in nadomesti z {S 11/11 Gmajnica PUP besedilom> ˆUrejanja obmo;ij vodotokov ter {S 11/12 Vojsko PUP rekonstrukcija obstoje;ih in gradnja novih pomembnej[ih {S 11/13 Groblje PUP infrastrukturnih objektov in naprav se izvaja na podlagi {S 11/14−1 Koseze PUP ob;inskih lokacijskih na;rtov.˜ {S 11/14−2 Koseze PUP {S 11/14−3 Koseze PUP 5. ;len {S 11/15 Selo − Pri Bor[tu PUP V kartografskem delu dolgoro;nega plana Ob;ine Vodice se {S 11/16 Selo − Kro\i; PUP nadomestijo naslednji listi, in sicer> {S 11/17 Dolge njive PUP 1. Zasnova kmetijstva, v merilu 1>25000 {S 11/18 Koseze − Podkot PUP 2. Zasnova gozdov, v merilu 1>25000 {S 11/19 {inkov Turn − Na Golem PUP 3. Zasnova vodnega gospodarstva, v merilu 1>25000 {T 11/ 1 Avtocesta PUP 2 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 3

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

4. Zasnova pridobivanja rudnin, v merilu 1>25000 vzpetinah, ;e se vzpetine dvigajo iz okoli[ke 5. Zasnova naravne dedi[;ine, v merilu 1>25000 pokrajine za ve; kot 100 metrov, 6. Zasnova kulturne dedi[;ine, v merilu 1>25000 − vsi objekti, in[talacije in naprave, ki segajo ve; 7. Zasnova sanacij, v merilu 1>25000 kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, \i;nice in 8. Zasnova namenske rabe in poselitve, v merilu 1>25000 podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in 9. Zasnova prometnih omre\ij, v merilu 1>25000 soteskami po dol\ini ve; kot 75 metrov, 10. Zasnova energetskega omre\ja, v merilu 1>25000 − za ovire pod zra;nimi potmi [tejejo tudi objekti 11. Zasnova obrambe za[;ite, v merilu 1>25000. in naprave zunaj naselij, ki so vi[ji od okoli[kega terena za najmanj 25 metrov, ;e se nahajajo V kartografski dokumentaciji dolgoro;nega plana Ob;ine znotraj varovanih pasov posameznih cest, Vodice se vsebina kart v merilu 1>5000 ustrezno spremeni \elezni[kih prog, visokonapetostnih vodov in in dopolni. podobno. Zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in 6. ;len zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo vi[ino vplivati Dopolni se to;ka 4.1. ˆEnergetika˜ z besedilom> na varnost zra;nega prometa, za take objekte predhodno ˆ{irina elektroenergetskega koridorja daljnovoda zna[a> pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave − za napetostni nivo 110 kV> 30m (15m levo in 15m desno od Republike Slovenije za civilno letalstvo, objekt pa je osi DV) potrebno ozna;iti in zaznamovati v skladu veljavnimi − za napetostni nivo 220 kV> 40m (20m levo in 20m desno od predpisi. osi DV) − za napetostni nivo 400 kV> 50m (25m levo in 25m desno od 8. ;len osi DV). Za zadnjo alinejo to;ke 4.1 ˆNaravna dedi[;ina˜ se doda Za vsak poseg v koridorje obstoje;ih in predvidenih naslednje besedilo> daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje GJS ˆPri na;rtovanju posegov v prostor se upo[tevajo Prenos elektri;ne energije. usmeritve, izhodi[;a in pogoji za varstvo naravne dedi[;ine Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave in zavarovanih obmo;ij ter ohranjanje biotske objektov, namenjenih za stalno oziroma ob;asno raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu prebivanje ter pomo\ne objekte), ki posegajo v Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in elektroenergetske koridorje oziroma predvidene dopolnitev prostorskih sestavin dolgoro;nega plana ob;ine daljnovode, je treba predlo\iti dokazilo poobla[;ene Vodice (ZRSVN, OE Ljubljana, november 2002), ki so organizacije, da niso prekora;ene mejne vrednosti velikosti priloga temu odloku in se hranijo na sede\u Ob;ine Vodice. elektromagnetnega polja, kot to dolo;a veljavna Uredba o V ob;ini Vodice veljata naslednji obvezni republi[ki elektromagnetnem sevanju v naravnem in \ivljenjskem izhodi[;i> okolju. − {marna gora (predlog za krajinski park) Za vse prenosne elektroenergetske objekte se predvideva − Dobeno (predlog za krajinski park). rekonstrukcija. Na podro;ju Ob;ine Vodice se nahaja obstoje;i daljnovod 9. ;len 2x400 kV Beri;evo − Okroglo. Za zadnjo alinejo to;ke 4.2 ˆKulturna dedi[;ina˜ se doda Vzporedno z magistralnim plinovodom M3 se od razdelilne naslednje besedilo> postaje Vodice proti Povodju izvede vzporedni visokotla;ni ˆPri na;rtovanju posegov v prostor se upo[tevajo plinovod za oskrbo TE−TOL, za katerega bo narejen dr\avni usmeritve, izhodi[;a in pogoji za varstvo, ohranjanje lokacijski na;rt.˜ oziroma vzdr\evanje nepremi;ne kulturne dedi[;ine, navedene v strokovnem gradivu ter zbirki registra 7. ;len nepremi;nine kulturne dedi[;ine v tabelari;ni obliki, ki jih Dopolni se to;ka 4.2.1. ˆRegionalni prometni sistem˜, je junija 2003 izdelal Zavod za varstvo kulturne dedi[;ine poglavje ˆZra;ni promet˜, z besedilom> Slovenije, OE Ljubljana, in ki so priloga temu odloku in se ˆObmo;je ob;ine Vodice sodi v obmo;je, v katerem se za hranijo na sede\u Ob;ine Vodice in Zavodu za varstvo ovire za zra;ni promet [tejejo> kulturne dedi[;ine Slovenije, OE Ljubljana. − v coni letali[;a se kot ovire [tejejo objekti, instalacije Na podlagi 43. in 47. ;lena Zakona o varstvu kulturne naprave, drevje in zvi[anje okoli[kega terena, kakor tudi dedi[;ine je treba pri izdelavi ali spremembi in dopolnitvi poglobitve terena za ceste, kanale in podobno, ob;inskih prostorskih planov ter tudi v postopkih − zunaj cone letali[;a [tejejo za ovire> sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti − v krogu s polmerom 10 kilometrov od referen;ne kulturnovarstveno mnenje. S kulturnovarstvenimi pogoji to;ke letali[;a − objekti, instalacije in naprave, ki se dolo;ijo zahteve, ki jih mora vsebovati projektna so vi[je kot 100 metrov ali vi[je kot 30 metrov, pa dokumentacija za gradnjo novih in rekonstrukcijo se nahajajo na terenu, ki je ve; kot 100 metrov obstoje;ih objektov oziroma dokumentacija, ki je potrebna vi[ji od referen;ne to;ke letali[;a, za izvedbo drugih posegov v prostor. Pred izdajo dovoljenja − objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo za gradnjo se na osnovi kulturnovarstvenih pogojev zunaj kroga iz prej[nje to;ke, in ki so vi[ji od 30 projekt oziroma projektna dokumentacija dokon;no metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih potrdi s kulturnovarstvenim soglasjem.˜ 3 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 4

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

10. ;len jugu pa se meja predmetnega obmo;ja poravna z robom Za zadnjo alinejo to;ke 4.3 ˆVodno gospodarstvo˜ se doda obstoje;ega ureditvenega obmo;ja (podrobneje je naslednje besedilo> zamejitev obmo;ja razvidna iz grafi;ne priloge). Na poplavnem obmo;ju so prepovedane vse dejavnosti in Sprememba namenske rabe zemlji[; in izgradnja vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi [kodljiv obmo;ja se izvajajo fazno. Prva faza [iritve je prikazana vpliv na vode, vodna ali priobalna zemlji[;a ali pove;ujejo kot predmet sprememb in dopolnitev predmetnega poplavno ogro\enost obmo;ja, razen posegov, ki so prostorskega plana. Deljena je na dve morfolo[ki enoti in namenjeni varstvu pred [kodljivim delovanjem voda. ozna;ena z zaporednima [tev. 11 in 12. V drugo fazo Na vodnem in priobalnem zemlji[;u ni dovoljeno posegati [iritve sodijo zemlji[;a ju\no od lokalne ceste, ki pre;ka v prostor, razen v primerih, kot jih dolo;a 37. ;len Zakona o obmo;je v smeri jugozahod − severovzhod. Tretja faza vodah (Ur. list RS, [t. 67/02). [iritve je vezana na severni del morfolo[ke enote, kjer se Pri urejanju in ohranjanju odto;nega re\ima je potrebno ob robu nahaja [e delujo;a kmetija, ki pa je po podatkih upo[tevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje lokalne skupnosti v fazi opu[;anja osnovne dejavnosti. odto;nega re\ima z ohranjanjem naravne retencijske Gozdni rob na severu predstavlja naravno pregrado, v sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki katero se s pozidavo ne sme posegati, oziroma jo je vpliva na spremembe odto;nega re\ima zunaj teh obmo;ij. smiselno dolgoro;no varovati. Na erozijsko ogro\enih obmo;jih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske Obmo;je [iritve se nahaja na razmeroma ravnem terenu. ukrepe. Obstoje;a parcelacija kmetijskih zemlji[; poteka v smeri Na erozijskih obmo;jih strogega varovanja in erozijskih sever−jug. Zemlji[;a so zatravljena. Predlagana poselitev \ari[;ih je prepovedano poseganje v prostor. je zasnovana ob zahodnem robu obstoje;e poselitve v Vodotoki, ki sodijo v 1. in 2. razred po kategorizaciji dveh morfolo[kih enotah, t.j. severno in ju\no od pomembnej[ih vodotokov po naravovarstvenem pomenu, lokalne ceste. V skladu z dolo;ili predmetnega morajo biti izvzeti iz vsakr[ne gospodarske rabe. prostorskega plana je v mejnem ureditvenem obmo;ju dovoljena luksuzna stanovanjska gradnja. Severna 11. ;len morfolo[ka enota ([tev. 12) je po vsem obodu (razen ob Dolgoro;ni plan Ob;ine Vodice se dopolni z naslednjimi zahodni meji) obdana z grajeno strukturo obstoje;ega programskimi zasnovami za> naselja in predstavlja zaokro\itev ureditvenega obmo;ja naselja. Enoto je smiselno deliti na dve do tri parcele, pri 1. Raz[iritev ureditvenega obmo;ja {S14/6−1 (Torovo). ;emer je potrebno objekte umestiti ob severni rob a) Ureditveno obmo;je {S 14/6−1 le\i v severozahodnem zemlji[;a. Posamezni poselitveni sklop tvori delu ob;ine Vodice, severno od naselja Zapoge in enodru\inska stanovanjska hi[a podolgovate tlorisne zahodno od vasi Pustnice. Poselitev je organizirana zasnove in pomo\ni objekti, kot sta gara\a oz. vrtna lopa. vzdol\ lokalne ceste, ki se ob gozdnem robu razcepi proti Maksimalni vi[inski gabarit stanovanjskih hi[ je klet, vzhodu in zahodu. Predmet sprememb in dopolnitev pritli;je in nadstropje, pomo\ni objekti pa so pritli;ni. prostorskega plana so zemlji[;a s parc. [tev. 205/1, 198/1 Novi objekti se prilagajajo obstoje;im po smeri slemen k.o. Zapoge, ki so deljena v dva sklopa; severno od in naklonu, barvi, teksturi streh, pri arhitekturnem lokalne ceste, povr[ine 0,35ha in ju\no od navedene poti, na;rtovanju pa je potrebno smiselno upo[tevati in sicer v izmeri 0,85ha. Celotno obmo;je predmetne zakonitosti avtohtone arhitekture. Ju\na morfolo[ka [iritve obsega 1,2ha. enota, ki je s predlogom sprememb in dopolnitev PP b) Obstoje;a urbanisti;na in programska zasnova ozna;ena z zaporedno [tev. 11, je po obsegu ve;ja. Ob Zaselek, ki ga tvori skupina [tirih poselitvenih enot, je vzhodnem robu meji na obstoje;e ureditveno obmo;je, ume[;en ob ju\ni rob ve;je gozdne povr[ine. Gru;e po severu je zamejena z lokalno cesto, sicer je obdana z stanovanjskih objektov sorodnih stavbnih mas so obstoje;imi travnimi povr[inami. Pred na;rtovanjem nanizane ob cesti, samostojna funkcionalna enota poselitev je treba izdelati predhodno presojo nove cestne kmetije v severozahodnem delu ureditvenega obmo;ja strukture, ki mora biti pripravljena v skladu s celostno pa se od prevladujo;e razlikuje v strukturi pozidave. prometno zasnovo potencialnega razvojnega obmo;ja. Prevladujo;i vi[inski gabarit je pritli;je in mansarda. c) Zasnova nove poselitve (usmeritve za urbanisti;no V postopku izdelave zazidalnega na;rta za obmo;je je na;rtovanje) treba podati tudi smernice za arhitekturno oblikovanje, V skladu z dolo;ili Razvojnega programa ob;ine Vodice, ki morajo dolo;iti strukturo poselitve, tlorisnih in ki ga je , februarja 2001 izdelal Zavod Na[ Laz in je vi[inskih gabaritov, smeri slemen, naklona stre[in ipd. sestavni del Dolgoro;nega plana ob;ine Vodice, je na d) Ozelenitev> lokaciji Torovo predvidena izgradnja kakovostne Po vsaki kon;ani fazi izgradnje je potrebno ozeleniti (nadstandardne) stanovanjske ;etrti. V ta namen se s robove grajene strukture, da se ustvari vizualno predmetnimi spremembami in dopolnitvami pregrado in kakovosten prehod v naravno krajino. Skozi prostorskega plana dolo;i potencialno razvojno obmo;je faze pozidave pridobijo ozelenitve funkcijo zelenih mej naselja Torovo. V maksimalnih gabaritih se planira od med posameznimi enotami pozidave. roba obstoje;e zazidave na vzhodu do lokalne ceste na e) Zasnova prometnega omre\ja zahodu, proti severu do obstoje;ega gozdnega robu, proti Deloma je zasnova opisana \e predhodno. Sicer velja, da 4 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 5

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

je potrebno v ;im ve;ji meri in, kjer je to optimalno oz. v predstavlja zaokro\itev obstoje;ega ureditvenega skladu s prometno tehni;nimi predpisi, izkoristiti obmo;ja naselja, obsega 0,85ha in obsega parc. [t. 532/1, obstoje;e priklju;ke na obstoje;e cestno omre\je. 533, 534, 532/2, vse k.o. Zapoge. Podrobneje je potrebno interno cestno strukturo in Predmetno [iritev je smiselno deliti na dve morfolo[ki ustrezni prometni re\im dolo;iti v zazidalnem na;rtu. enoti> v severnem delu, na stiku z obstoje;o grajeno f) Zasnova komunalno − energetskega omre\ja strukturo, se na;rtuje izgradnja novih enodru\inskih Do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema je za stanovanjskih hi[, ju\neje pa je na;rtovan sklop potrebe novega stanovanjskega obmo;ja potrebno konju[nice s pripadajo;im gospodarskim in predvideti izgradnjo male ;istilne naprave. Obmo;je se stanovanjskimi objekti. priklju;i na obstoje;i vodovod, ki poteka po trasi lokalne V odnosu do prevladujo;ega poselitvenega vzorca je ceste (smer sever − jug). V skladu z dolo;ili prostorskega smiselno obmo;je stanovanjske gradnje razdeliti v smeri plana preko obmo;ja poteka koridor magistralnega obstoje;e zemlji[ke delitve, stanovanjske objekte pa na plinovoda. Na ravni mikrolokacije je treba traso pripadajo;a zemlji[;a umestiti tako, da se prilagajajo plinovoda uskladiti z na;rtovano gradnjo, pri pripravi prevladujo;i smeri slemen (sever− jug) in konceptu zazidalnega na;rta in izvajanju gradnje pa upo[tevati nizanja objektov v globino ureditvenega obmo;ja naselja. pogoje pristojnega soglasodajalca oz. upravljavca Glede na lokacijo v naselju je smotrno predvideti parcele plinovoda. Obstoje;a transformatorska postaja se nahaja v pribli\ni velikosti 650m2. na ju\nem robu naselja Torovo. V postopku na;rtovanja Pri arhitekturnem oblikovanju je poleg sodobnih zahtev je potrebno preveriti obstoje;e zmo\nosti. gradnje potrebno upo[tevati tudi obstoje;o grajeno strukturo in se ji prilagajati po velikosti in obliki stavbnih mas, vi[inskih gabaritih, naklonu stre[in in 2. Raz[iritev ureditvenega obmo;ja {S 14/7 (Zapoge) barvi kritin. a) Obstoje;a urbanisti;na in programska zasnova Sklop objektov za potrebe konju[nice mora biti od Ureditveno obmo;je naselja Zapoge le\i v zahodnem na;rtovane gradnje ustrezno odmaknjen. Stanovanjski delu ob;ine Vodice ob regionalni cesti Medvode − objekt je smiselno umestiti v severni del sklopa, ob va[ko Kamnik. Iz poselitvene zasnove je jasno razvidna pot, medtem ko je hleve in gospodarsko poslopje tipologija obcestne vasi, ki jo tvorijo pravokotno na smiselno umakniti v globino pripadajo;ega zemlji[;a. osrednjo prometno \ilo nanizani objekti, razporejeni na Na;rtovana mane\a naj se umesti ob ju\ni rob ozke in dolge parcelne trakove. Neposredno ob prometni predmetnega sklopa. Mejne parcele, ki ostajajo v \ili so praviloma ume[;eni stanovanjski objekti, v primarni kmetijski rabi, se uporabijo za pa[o konj. Z globino zemlji[; pa jim sledijo gospodarska poslopja in na;inom umestitve objektov v prostor in ustrezno dalje kozolci, ki v povezavi s sadovnjaki tvorijo t.i.va[ki ozelenitvijo po severnem robu enote se zagotovi osnovna rob. Ta predstavlja kot prehod v pripadajo;a kmetijska vizualna in smradna za[;ita severno le\e;ih zemlji[;a kakovosten element poselitvenega vzorca. stanovanjskih objektov. Teren je v vplivnem obmo;ju razmeroma raven. Zasnove stavbnih mas objektov sledijo programu oz. Opisana struktura poselitve je posebej razpoznavna v funkcionalnim zahtevam posameznih objektov, vendar delu naselja, ki le\i severno od osrednje prometnice. morajo ostati v ravnovesju s tlorisnimi in vi[inskimi Ju\ni del naselja nosi zapis prenove naselja, ki sledi gabariti objektov v vplivnem obmo;ju. zahtevam sodobnih bivanjskih vzorcev in opu[;anju Z ozelenitvijo ju\nega roba predmetnega obmo;ja se tradicionalnih oblik gospodarjenja. Poznej[a parcelacija ustvari vtis va[kega roba, kot ga je mo; prepoznati na odra\a potrebo po delnem zdru\evanju trakasto deljenih severni strani naselja. kmetijskih zemlji[; in pre;ni delitvi za potrebe gradnje c) Zasnova prometnega omre\ja individualne stanovanjske gradnje oz. sklopov V zazidalnem na;rtu je potrebno dolo;iti potek internih samostojnih funkcionalnih enot, vendar se objekti po poti in sistem dostopov do parcel. Smiselno je na;rtovati orientaciji (smeri slemen) in legi na zemlji[;u prilagajajo interno dovozno pot po severnem robu stanovanjske avtohtonim poselitvenim vzorcem. morfolo[ke enote, ki se priklju;i na va[ko pot proti Prevladujo;i vi[inski gabarit je pritli;je in mansarda. Dobru[i. Enako velja za dovoz do konju[nice Strehe so dvokapnice, nakloni med 300 in 400, barva d) Zasnova komunalno − energetskega omre\ja kritine prete\no siva. Po regionalni cesti Medvode − Kamnik poteka vodovod, Program> kmetije, storitvena dejavnost, stanovanjske hi[e. katerega kapacitete omogo;ajo priklju;itev na;rtovane b) Zasnova nove poselitve (usmeritve za urbanisti;no [iritve. Do izgradnje kanalizacijskega sistema je na;rtovanje) potrebno v jugovzhodnem delu naselja na;rtovati malo Predmetno obmo;je [iritve se nahaja v osrednjem delu ;istilno napravo. Ob ju\nem robu naselja, pribli\no naselja ob obstoje;em ju\nem robu poselitve, t.j. v delu, 100m proti zahodu, se nahaja obstoje;a kjer je poselitvena struktura najbolj neenakomerna in transformatorska postaja, na katero je treba priklju;iti gru;asta. Ob vzhodnem robu obmo;ja poteka va[ka pot novogradnje. Telefonska napeljava poteka po trasi proti naselju Dobru[a, ki predstavlja tudi dostop do nove regionalne ceste. Do izgradnje plinovoda se objekti morfolo[ke enote. Na zahodu meji na skupino novej[ih ogrevajo preko individualnih kuri[;. objektov, proti jugu pa se odpira na ve;ji sklop e) Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dedi[;ine travni[kih povr[in. Povr[ina [iritve naselja, ki Vse posege v obmo;ju predlagane [iritve naselja se 5 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 6

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

na;rtuje in izvaja v skladu z usmeritvami in soglasji primarno namensko rabo zemlji[;. Proti jugu ga Zavoda za kulturno dedi[;ino oz. drugimi pristojnimi zamejuje regionalna cesta Kamnik − Medvode, na organizacijami s podro;ja varovanja kulturne dedi[;ine. zahodu meji na traso avtoceste, na severu in vzhodu pa je omejeno z obstoje;o pozidavo. V obmo;ju, ki je v ve;ji meri izpostavljeno hrupu zaradi robnih pogojev, je 3. Raz[iritev ureditvenega obmo;ja {M 14/1 smiselno na;rtovati me[ano dejavnost (npr. a) Obmo;je urejanja stanovanjsko − oskrbno − storitveno), v vmesnem Predvideni program zadeva naslednje parcele oziroma obmo;ju pa je ustrezno na;rtovati stanovanjsko gradnjo. dele parcel v k.o. Vodice> 1216/2, 1216/3, 1217/1, 1217/2, Ozelenitev> robove obmo;ja je potrebno ozeleniti v 1217/2, 1217/4, 1218/2, 1218/3, 1220/1, 1221/3, 1221/4, smislu vizualne in protihrupne pregrade, v sklopu 1225/2, 1226/2, 1398/3, 1398/5, 1398/5, 1398/6, 1399/3, celotne izgradnje obmo;ja pa zelene cezure predstavljajo 1400/1, 1400/2, 43/2, 46/2, 47/1, 47/2, 47/3, 48 meje med posameznimi morfolo[kimi enotami. b) Lega obmo;ja urejanja Promet> V potencialnem razvojnem obmo;ju je potrebno Obmo;je meri 8500 m2. novo cestno mre\o na;rtovati celostno in opredeliti c) Organizacija dejavnosti na;in faznega izvajanja. Nove cestne priklju;ke je treba Obmo;je je namenjeno pokopali[;u. na;rtovati na mestu obstoje;ih, ;e je to v skladu z d) Zasnova prometnega urejanja ostalimi parametri prometnega na;rtovanja. Podrobneje Z dostopnimi potmi se bo obmo;je navezovalo na je treba cestno strukturo dolo;iti z zazidalnim na;rtom. obstoje;a prometna omre\ja. b) Zasnova nove poselitve (usmeritve za urbanisti;no e) Zasnova komunalne in energetske ureditve na;rtovanje) Objekti se priklju;ijo na obstoje;o vodovodno in Predlog [iritve ureditvenega obmo;ja obsega zemlji[;a s elektri;no omre\je. parc. [tev. f) Usmeritve za varstvo okolja in obrambo in za[;ito 270/2, 1270/1, 1267/2, 1264, 1265, 1267/1, 1270/5, 1263/1− Pri izdelavi izvedbenega na;rta je potrebno upo[tevati del vse k.o. Vodice, ki le\ijo v osrednjem delu naselja, veljavne predpise o varstvu okolja in pogoje s ju\no od lokalne ceste. Obmo;je je namenjeno za programom priprave dolo;enih soglasodajalcev. stanovanjsko gradnjo. Pri parcelaciji zemlji[; je potrebno upo[tevati obstoje;o zemlji[ko delitev za racionalno 4. Raz[iritev ureditvenega obmo;ja {S 14/3−3 (Pustnice) zasnovo cestne mre\e in novih gradbenih parcel. Njihova a) Naselje Pustnice le\i v severovzhodnem delu ob;ine velikost naj bo primerna glede na lokacijo v naselju Vodice med naseljem Vodice na vzhodu in traso (povpre;na povr[ina pribli\no 600m2). Stanovanjski gorenjske avtoceste na zahodu, z avtocestno deteljico v objekti naj bodo ume[;eni ob severni rob zemlji[; tako, neposredni bli\ini. Ume[;eno je na ravninski del da ob lokalni cesti tvorijo razpoznavno gradbeno linijo, travni[kih povr[in, ki proti severu prehajajo v ob[irno proti jugu pa zagotavljajo ozelenjen rob morfolo[ke gozdno obmo;je, proti jugu pa se nadaljujejo v ve;ji enote. Obstoje;im objektom v vplivnem obmo;ju naj se sklop kmetijskih zemlji[;. Skozi naselje poteka lokalna prilagajajo tudi po smeri slemen (vzhod − zahod) in cesta. naklonu stre[in (dvokapnice), po vi[inskih gabaritih Gru;asto naselje tvorijo sklopi samostojnih (pritli;je in mansarda) ter zasnovi stavbnih mas. funkcionalnih enot kmetij, med katerimi so nastala V obmo;ju je smiselno predvideti 12−14 novih manj[a obmo;ja individualne stanovanjske gradnje. stanovanjskih hi[. Programska delitev se jasno odra\a tudi v strukturi Obmo;je obsega 0,95ha povr[in. pozidave. Ve;je stavbne mase kmetij in gospodarskih V postopku izdelave zazidalnega na;rta je potrebno poslopij, ki so praviloma zasnovani na podolgovatih dolo;iti novo cestno strukturo in sistem komunalne tlorisnih zasnovah in orientirane v smeri prevladujo;e infrastrukture. zemlji[ke parcelacije (t.j. sever−jug ), se lo;ijo od c) Promet> Usmeritve podane \e skozi predhodni tekst. drobnej[e pozidave za potrebe stanovanjske gradnje, ki d) Zasnova komunalno energetskega omre\ja je ume[;ena v prostor glede na zemlji[ke karakteristike Po trasi lokalne ceste skozi naselje poteka zbir obstoje;ih posameznih lokacij. in na;rtovanih komunalnih vodov, ki naj bi bili izvedeni Prevladujo;i vi[inski gabarit je pritli;je in mansarda. do konca leta 2004. Kapacitete so praviloma Strehe so dvokapne, kritina predvsem v sivih tonih. dimenzionirane za potrebe predlagane [iritve naselja, ki V bli\ini kri\i[;a med lokalno cesto, ki gre skozi naselje, se lahko priklju;i na obstoje;i vodovod, elektri;no in ter regionalno cesto Medvode−Kamnik je zgrajena telefonsko omre\je. V navedenem roku se na;rtuje bencinska ;rpalka. izgradnja lo;enega kanalizacijskega sistem in plinovoda. V postopku izdelave zazidalnega na;rta je potrebno Na osnovi usmeritev razvojnega programa Ob;ine preveriti kapacitete obstoje;e transformatorske postaje. Vodice se obstoje;a ureditvena obmo;ja naselij v ve;jem obsegu ne bodo [irila. Dolgoro;no je smiselno usmerjati 5. Raz[iritev ureditvenega obmo;ja {S 11/3−3 poselitev v jugozahodni del naselja Pustnice. a) Obmo;je urejanja Potencialno razvojno obmo;je se [iri na kmetijska Predvideni program zadeva naslednje parcele oziroma zemlji[;a, ki zaradi nove prometne in komunalne dele parcel v k.o. Polje> infrastrukture nimajo potencialov razvoja v skladu s 6 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 7

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

b) Lega obmo;ja urejanja 12. ;len Obmo;je meri 7500 m2. Ta odlok je na vpogled pri Ob;ini Vodice in Upravni enoti c) Organizacija dejavnosti Ljubljana, izpostava {i[ka. Obmo;je je namenjeno stanovanjski gradnji. d) Zasnova prometnega urejanja 13. ;len Z dostopnimi potmi se bo obmo;je navezovalo na Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja In[pektorat RS obstoje;a prometna omre\ja. za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje, prostor in e) Zasnova komunalne in energetske ureditve energijo. Objekti se priklju;ijo na obstoje;o vodovodno in elektri;no omre\je. 14. ;len f) Usmeritve za varstvo okolja in obrambo in za[;ito Ta odlok za;ne veljati peti dan po objavi v Uradnem glasilu Pri izdelavi izvedbenega na;rta je potrebno upo[tevati Ob;ine Vodice. veljavne predpise o varstvu okolja in pogoje s programom priprave dolo;enih soglasodajalcev. {tev.> 032−01−001/04−021 Datum> 27.07.2004 |upan Ob;ine Vodice Brane Podbor[ek

Priloga 1 SEZNAM ENOT EVIDENTIRANE NEPREMI:NE KULTURNE DEDI{:INE V OB:INI VODICE

1 2 3 45678910 UR 500251 Bukovica − Vas 1217KD− Ljubljana−S 4 Z 511843 − 1537KD− Ljubljana−S 4 Spominska plo[;a Francu Marnu−Sre;u Z 511842 Bukovica pri Vodicah − 1537KD− Ljubljana−S 4 Spominska plo[;a Francu {e[ku Z 511841 Bukovica pri Vodicah − 1537KD− Ljubljana−S4 Spominska plo[;a padlima partizanoma OKV KD OKV KD Smlednik − Obmo;je 3 13 1 1 PKD 17 Kamnik42,43, kompleksnega varstva kult. ded. A 511799 − Anti;na nekropola 1111KD− Ljubljana S−3 E 511884 # 14927 Polje pri Vodicah − Hi[a Polje 27 1237KD− Ljubljana−S 3 UR 590157 Polje pri Vodicah − Vas 1217KD− Ljubljana−S 3 Z 511850 Povodje − Doprsni kip Ivana Franketa 1537KD− Ljubljana−S 13 A 510437 Povodje − Groblje 1111KD− Ljubljana S−13 Z 511849 Povodje − Spominska plo[;a 1537KD− Ljubljana−S 13 Mateju Hubadu Z 511848 Povodje − Spominska plo[;a 1537KD− Ljubljana−S 13 padlima aktivistoma OF A 511797 Repnje − Arheolo[ko obmo;je 1111KD− Ljubljana S−3 pri cerkvi sv. Tilna # 2676 Repnje − Cerkev sv. Tilna 1336KS5Ljubljana−S 3 A 511798 Repnje − Grad Retellstein 1111KD− Ljubljana S−3 E 511882 # 14928 Repnje − Hi[a Repnje 43 1237KD− Ljubljana−S 3 E 511883 # 14929 Repnje − Hi[a s spominsko sobo 1236KS− Ljubljana−S 3 J.Kopitarja, Repnje 34 U 511873 Repnje − Samostan s kapelo 1336KS5Ljubljana−S 3 Srca Jezusovega Z 511838 Repnje − Spominsko znamenje 1537KD− Ljubljana−S 3 padlima talcema # 9238 Repnje − Tabor 1336KS5Ljubljana−S 3 UR 591369 Repnje − Vas 1217KD− Ljubljana−S 3 A 511668 − Gradi[;e 1111KD− Ljubljana S−4 # 5665 Selo pri Vodicah − Spominska plo[;a 1536KS4Ljubljana−S 4 dru\ini Kristan Z 511846 Selo pri Vodicah − Spominsko znamenje 1537KD− Ljubljana−S 4 Du[anu Otoni;arju−Samu Z 511845 Selo pri Vodicah − Spominsko znamenje 1537KD− Ljubljana−S 4 padlim v NOB 7 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 8

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

# 2673 Skaru;na − Cerkev sv. Lucije 1336KS5Ljubljana−S 13 E 511885 # 14935 Skaru;na − Doma;ija, Skaru;na 31 1227KD− Ljubljana−S 3 A 590623 Skaru;na − Gradi[;e pri c. sv. Lucije 1111KD− Ljubljana S−1 E 511886 # 14936 Skaru;na − Hi[a, Skaru;na 32 1237KD− Ljubljana−S 3 U 511875 Skaru;na − ku\no znamenje 1336KD− Ljubljana−S 4 # 5704 Skaru;na − Spomenik padlim v NOB 1536KS4Ljubljana−S 3 Z 511839 Skaru;na − Spominska plo[;a 1537KD− Ljubljana−S 3 delavskemu zborovanju Z 511840 Skaru;na − Spominska plo[;a [tirim 1537KD− Ljubljana−S3 \rtvam NOB # 5705 Skaru;na − Spominsko znamenje 1536KS4Ljubljana−S 3 padlima partizanoma UR 591703 Skaru;na − Vas 1217KD− Ljubljana−S 3 # 2674 {inkov Turn − Cerkev Matere bo\je 1336KS5Ljubljana−S 4 U 511871 # 9230 {inkov Turn − Ru[evine gradu 1336KD− Ljubljana−S 4 {inkov Turn Z 511847 {inkov Turn − Spominska plo[;a 1537KD− Ljubljana−S 5 Rafaelu Zamnu A 511801 Utik − Arheolo[ko najdi[;e 1111KD− Ljubljana S−4 U 560369 Utik − Cerkev sv. {tefana 1336KS5Ljubljana−S 4 # 5667 Utik − Spomenik padlim ;lanom 1536KS4Ljubljana−S 4 Dru[tva kme;kih fantov in deklet Z 511844 Utik − Spominska plo[;a 1537KD− Ljubljana−S 4 trem padlim talcem UR 500250 Utik − Vas 1217KD− Ljubljana−S 4 E 511887 # 14937 Vesca − Ka[;a pri naslovu Vesca 3 1237KD− Ljubljana− S 4 # 5666 Vesca − Spomenik preboju 1536KS4Ljubljana−S 4 Gorenjskega odreda E 511887 # 14938 Vesca − Su[ilnica za sadje pri 1237KD− Ljubljana−S 4 naslovu Vesca 4 A 511796 Vodice − Arheolo[ko obmo;je 1111KD− Kamnik 43 # 832 Vodice − Doma;ija, Vodi[ka cesta 59 1222KS7Kamnik 43 # 412 Vodice − Doma;ija, Lokarje 28 1221PKD7Kamnik 44 E 511879 # 14939 Vodice − Hi[a, Kamni[ka cesta 2 1237KD− Kamnik 43 E 511878 # 14940 Vodice − Hi[a, Kopitarjev trg 2 1237KD− Kamnik 43 E 511876 # 14941 Vodice − Hi[a, Lokarje 2 1237KD− Kamnik 43 E 511877 # 14942 Vodice − Hi[a, Pustnice 49 1236KS− Kamnik 43 E 511880 # 14943 Vodice − Hi[a, {kofjelo[ka cesta 9 1237KD− Kamnik 43 U 511872 Vodice − Pokopali[ka kapela 1336KD− Kamnik 43 # 5702 Vodice − Skupni grob padlih v NOB 1536KS4Kamnik 43 # 8781 Vodice − Spomenik padlim v prvi 1536KS4Kamnik 43 svetovni vojni Z 511836 Vodice − Spomenik zamol;anim \rtvam 1537KD− Kamnik 43 Z 511835 Vodice − Spominska plo[;a baronu Heinu 1537KD− Kamnik 43 Z 511870 Vodice − Spominska plo[;a 1537KD− Kamnik 43 Pre[ernovemu o;etu in stricu E 511881 # 14944 Vodice − {ola, {kofjelo[ka cesta 7 1237KD− Kamnik 43 # 2672 Vodice pri Ljubljani − Cerkev sv. Marjete 1336KS5Kamnik 43 A 511795 Zapoge − Arheolo[ko obmo;je 1111KD− Kamnik 42 Na Gmajnah # 2703 Zapoge − Cerkev sv. Nikolaja 1336KS5Kamnik 42 # 5746 Zapoge − Hi[a, Zapoge 20 1232KS7Kamnik 42 # 5703 Zapoge − Spomenik padlim borcem NOB 1336KS4Kamnik 42 Z 511834 Zapoge − Spominska plo[;a padlim v 1537KD− Kamnik 42 prvi svetovni vojni Z 511837 Zapoge − Spominsko znamenje Francu 1537KD− Ljubljana−S 2 Gortnarju − :rtu UR 500252 Zapoge − Vas 1217KD− Kamnik 42, Ljubljana−S 2 Ljubljana−S 2,3 8 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 9

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

Legenda> (7) Status KD 1. [tevilka predloga za vpis v RKD Dolo;a pravno podlago posameznega objekta oz. obmo;ja> 2. eviden;na [tevilka dedi[;ine (E{D) 1 razgla[en kulturni spomenik dr\avnega pomena 3. ime enote 2 razgla[en kulturni spomenik lokalnega pomena 4. [ifra vrste dedi[;ine 3 za;asno razgla[en kulturni spomenik dr\avnega 5. [ifra tipa enote pomena 6. [ifra obsega enote 4 za;asno razgla[en kulturni spomenik lokalnega 7. status enote pomena 8. vrednostne stopnje 5 predlog za razglasitev za spomenik za dr\avni 9. [ifra varstvene skupine pomen 10. karta TTN5 6 predlog za razglasitev za spomenik za lokalni pomen Preglednica ima 10 stolpcev. Vsebina posameznih stolpcev 7 kulturna dedi[;ina je opisana v nadaljevanju. (8) Vrednostne stopnje KD (1) {tevilka predloga za vpis v RKD PKD − enota je v seznamu pomembnej[e kulturne Ker je RKD [e v fazi vnosa podatkov, ve;je [tevilo enot [e dedi[;ine (ROI) nima dolo;ene E{D. V tak[nih primerih je vpisana [tevilka KS − enota ima lastnosti kulturnega spomenika predloga za vpis v RKD. {tevilka predloga predstavlja tudi KD − kulturna dedi[;ina identifikacijsko oznako objekta KD na karti TTN 5. (9) Varstvena skupina (2) Eviden;na [tevilka dedi[;ine (E{D) Je dolo;ena le za enote, ki imajo status kulturnega E{D predstavlja identifikacijsko [tevilko enote KD, ki je spomenika oz. so v seznamu pomembnej[e kulturne vpisana Register kulturne dedi[;ine (RKD) in tudi dedi[;ine> identifikacijsko oznako objekta KD na karti TTN 5. 1 kult. zg. spomenik in nar. znamenitost 2 kult. zg. spomenik (3) Ime enote 3 arheolo[ki spomenik Je povzeto po RKD. Ime enote sestavlja najprej krajevna 4 zgodovinski spomenik oznaka in potem lastno ime (S tem pravilom se spreminja 5 umetnostni arhitekturni spomenik poimenovanje enot, ki so \e bile plansko varovane. 6 urbanisti;ni spomenik 7 etnolo[ki spomenik (4) {ifra vrste dedi[;ine 8 tehni[ki spomenik Dolo;a osnovno razdelitev dedi[;ine> 15 spomenik oblikovane narave 1 nepremi;na KD 17 ostalo 3 integralna dedi[;ina ([ifre od 9 do 14 ter 16 obravnavajo kategorije ND in jih ni ({ifri 2 in 4, ki opredeljujeta ND in premi;no KD, se v v seznamu KD) seznamu ne pojavljata). (10) Lega na karti TTN 5 (5) {ifra tipa enote Je dolo;ena z vpisom kvadranta in [tevilke posameznega Dolo;a osnovno tipolo[ko razvrstitev KD> lista Temeljnega topografskega na;rta v merilu 1> 5000 1 arheolo[ka dedi[;ina (npr. Kamnik 43). 2 profana stavbna dedi[;ina 3 sakralna stavbna dedi[;ina 4 sakralno profana stavna dedi[;ina 5 memorialna dedi[;ina Priloga 2 6 vrtnoarhitekturna dedi[;ina 1. UVOD 7 naselbinska dedi[;ina 11 kulturna krajina 12 zgodovinska krajina 1.1. SPLO{NA NA:ELA IN PRINCIPI OHRANJANJA 13 ostalo NARAVE ({ifre od 8 do 10 so namenjene ND in se v seznamu KD ne pojavljajo.) Navedena splo[na na;ela in principi ohranjanja narave se morajo obvezno upo[tevati pri urejanju prostora, rabi (6) Obseg enote naravne dobrine in varstvu nepremi;ne kulturne Dolo;a fizi;no pojavnost enote> dedi[;ine. 1 obmo;je 2 skupina objektov Zakon o ohranjanju narave (ZON< Ur.l. RS, [t. 56/99, 31/00) 3 objekt dolo;a ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva naravnih vrednot z namenom prispevati k ohranjanju narave. Ukrepi ohranjanja biotske 9 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 10

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

raznovrstnosti so ukrepi, s katerimi se ureja varstvo prosto prostora, rabi naravne dobrine in varstvu nepremi;ne \ive;ih rastlinskih in \ivalskih vrst, vklju;no z njihovim kulturne dedi[;ine (97. ;len ZON). Pripravlja jih genskim materialom in habitati ter ekosistemi, in omogo;a organizacija, pristojna za ohranjanje narave, na podlagi trajnostno rabo 110 sestavin biotske raznovrstnosti ter javnega pooblastila (98. ;len ZON). zagotavlja ohranjanje naravnega ravnovesja. Sistem varstva naravnih vrednot je sistem, ki dolo;a postopke in Zakon o ohranjanju narave je pomembno raz[iril podro;je na;ine podeljevanja statusa naravnih vrednot ter izvajanje varstva narave glede na do tedaj veljavni Zakon o varstvu njihovega varstva (1. ;len ZON). naravne in kulturne dedi[;ine (Ur. l. SRS, [t. 1/81). Tako se ukrepi za ohranjanje biotske raznovrstnosti nana[ajo na Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti in sistem varstva celotno naravo in preko varstva habitatnih tipov, ekolo[ko naravnih vrednot po Zakonu o ohranjanju narave se pomembnih in posebnih varstvenih obmo;ij ter varstva vklju;ujejo v urejanje prostora ter rabo in izkori[;anje rastlinskih in \ivalskih vrst posegajo prakti;no na vsa naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dedi[;ine na podro;ja dejavnosti ;loveka. Pojem naravne vrednote je v na;in, kot ga dolo;a Zakon o ohranjanju narave (6. ;len celoti prekril pojem naravne dedi[;ine in naravne ZON). znamenitosti (162. ;len ZON).

Fizi;ne in pravne osebe morajo ravnati tako, da prispevajo Dr\avni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava, ki k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varujejo naravne so pristojne za pripravo prostorskih aktov ter planov, vrednote. Dr\ava, lokalne skupnosti ter druge osebe na;rtov in drugih aktov rabe naravnih dobrin, varstva javnega prava so pri izvajanju nalog iz svojih pristojnosti nepremi;ne kulturne dedi[;ine in nepremi;nih kulturnih dol\ne upo[tevati na;ela, cilje in ukrepe ohranjanja biotske spomenikov, si morajo v postopku priprave planov, raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter pri tem na;rtov in aktov pridobiti naravovarstvene smernice (97. medsebojno sodelovati (7. ;len ZON). ;len ZON). Te so dol\ni pri pripravi zgoraj navedenih aktov tudi obvezno upo[tevati. Posegi v naravo, ki vklju;ujejo tudi posege v prostor, se morajo planirati, na;rtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. V postopkih na;rtovanja rabe ali izkori[;anja 1.3. OBVEZNOST UPO{TEVANJA naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni dr\avni ali lokalni organ izbrati tisto odlo;itev, ki ob V primeru nepridobitve naravovarstvenih smernic kakor pribli\no enakih u;inkih izpolnjuje merilo najmanj[ega tudi v primeru neupo[tevanja obvezujo;e vsebine mo\nega poseganja v naravo in v primeru obstoja naravovarstvenih smernic je vpra[ljiva veljavnost in alternativnih tehni;nih mo\nosti za izvedbo posega ne zakonitost tako sprejetega akta. :e organ, ki je pristojen za okrni narave. Pristojni dr\avni ali lokalni organ lahko pripravo aktov, za katere je predpisana obveznost sprejme odlo;itev o [iritvi stavbnih zemlji[;> pridobitve naravovarstvenih smernic, teh ni pridobil, gre − ;e so v naselju izkori[;ene vse mo\nosti za racionalno za formalno kr[itev postopka, ki povzro;i nezakonitost pozidavo in ugotovljenih potreb ni mogo;e zadovoljiti akta. Tak akt zaradi navedene pomanjkljivosti tudi druga;e, materialnopravno ni v skladu z zakonom, kar velja zlasti za − ;e za graditev infrastrukturnih povezav zunaj naselij ni primere, ko si organ naravovarstvene smernice sicer mogo;e izkoristiti \e obstoje;ih koridorjev. pridobi, vendar jih pri pripravi akta ne upo[teva na Nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora zakonsko predpisan na;in. delovati tako, da v ;im manj[i meri posega v naravo ter po zaklju;ku posega ali dejavnosti pribli\a stanje v naravi V takih primerih je v pristojnosti slu\be, pristojne za tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma varstvo narave, da spro\i ustrezen postopek ugotavljanja dejavnostjo (96. ;len ZON). nezakonitosti oziroma neveljavnosti takega akta. Na;in ukrepanja je odvisen od vrste akta. Tako je na primer za Vsakdo, ki posega v naravo oziroma habitat populacij ob;inske planske akte in prostorsko izvedbene akte pravna rastlinskih ali \ivalskih vrst, mora uporabiti na;ine, pot vlo\itev zahteve za presojo zakonitosti na Ustavnem metode in tehni;ne pripomo;ke, ki prispevajo k sodi[;u Republike Slovenije. ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. ;len ZON).

1.4. PRAVNI ARGUMENTI ZA OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI IN VARSTVO NARAVNE 1.2. PRAVNE PODLAGE NARAVOVARSTVENIH DEDI{:INE NA OBMO:JU OB:INE VODICE SMERNIC Kot pravna osnova za varstvo narave se uporabljajo Naravovarstvene smernice so akt, v katerem so prikazane mednarodne pogodbe, resolucije in priporo;ila, dr\avni usmeritve, izhodi[;a in pogoji za ohranjanje biotske predpisi (zakoni, odloki, navodila in drugi podzakonski raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, ki so dolo;eni akti) ter ob;inski predpisi. Upo[tevati je potrebno v predpisih in aktih, izdanih na podlagi Zakona o prednostno veljavnost predpisov vi[jega reda. ohranjanju narave in se obvezno upo[tevajo pri urejanju 10 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 11

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

1.4.1. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe obdobju do sprejetja nekaterih podzakonskih aktov, predvsem predpisa ministra o naravnih vrednotah (38. in − Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne 39. ;len ZON), pri pripravi naravovarstvenih smernic za dedi[;ine (Pariz, 1972, Ur.l. SFRJ, [t. 56/76), prostorske planske akte v splo[nem in posebnem delu [e − Konvencija o mo;virjih, ki so mednarodnega pomena kot vedno uporablja pojme iz Zakona o varstvu naravne in gnezdi[;a mo;virskih ptic (Ramsar, 1971, Ur.l. SFRJ, [t. kulturne dedi[;ine (Ur. l. SRS 1/81). To velja za naslednje 9/77), pojme> − Konvencija o biolo[ki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992, Ur.l. RS, [t. 7/96), ZVNKD (l.1981) ZON (l. 1999) − Konvencija o varstvu prosto \ive;ega evropskega naravna dedi[;ina naravna vrednota rastlinstva in \ivalstva ter njunih naravnih \ivljenjskih zvrst/tip naravne dedi[;ine zvrst naravnih vrednot prostorov (Bern, 1979, Ur.l. RS, [t. 17/99), − Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto \ive;ih \ivali Pri tem je potrebno opozoriti, da zvrsti naravnih vrednot iz (Bonn, 1979, Ur. l. RS 18/98). Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, [t. 52/02) niso neposredno primerljive z zvrstmi naravne dedi[;ine. 1.4.2. Republi[ki predpisi Zvrsti naravne dedi[;ine so dolo;ene glede na njene − Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, [t. 33/91), lastnosti in so naslednje> − Zakon o ohranjanju narave (Ur.l. RS, [t. 56/99, 31/00), − geomorfolo[ka povr[inska naravna dedi[;ina, − Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur.l. RS, [t. 52/02), − geomorfolo[ka podzemeljska naravna dedi[;ina, − Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, [t. 32/93), − geolo[ka naravna dedi[;ina, − Zakon o urejanju prostora (Ur.l. SRS, [t. 18/84), − hidrolo[ka naravna dedi[;ina, − Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.l. − botani;na naravna dedi[;ina, SRS, [t. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90< Ur.l. RS, [t. 3/91, 17/91, − zoolo[ka naravna dedi[;ina, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95, 44/97), − gozdna naravna dedi[;ina, − Uredba o vrstah posegov v prostor, za katere je obvezna − drevesna naravna dedi[;ina, presoja vplivov na okolje (Ur.l. RS, [t. 66/96, 12/00, 83/02), − oblikovana naravna dedi[;ina. − Uredba o prepovedi vo\nje z vozili v naravnem okolju (Ur.l. RS, [t. 28/95), Da bi posamezen del narave dobil status naravne vrednote, − Odlok o zavarovanju redkih in ogro\enih rastlinskih vrst mora ustrezati dolo;enim merilom vrednotenja. Obstaja (Ur.l. SRS, [t. 15/76), mo\nost, da se bosta sedanji seznam naravne dedi[;ine in − Uredba o varstvu samoniklih gliv (Ur.l. RS, [t. 57/98), seznam naravnih vrednot, dolo;en s predpisom ministra, − Uredba o zavarovanju ogro\enih \ivalskih vrst (Ur.l. RS, nekoliko razlikovala. Da po sprejetju predpisa ministra o [t. 57/93, 61/93), naravnih vrednotah pri sprejemanju planskih − Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dokumentov iz pravnih razlogov ne bi prihajalo do dolgoro;nega in srednjero;nega plana RS (Ur.l. RS, [t. zapletov, se pri opisih, vrednotenju in varstvenih 11/99), usmeritvah za posamezne objekte do sprejetja tega − Pravilnik o uvrstitvi ogro\enih rastlinskih in \ivalskih predpisa uporablja pojma naravna dedi[;ina in zvrst vrst v rde;i seznam (Ur. l. RS, [t. 82/02). naravne dedi[;ine. Kjer je zaradi razumevanja vsebine to potrebno, navajamo tudi pojme iz Zakona o ohranjanju 1.4.3. Pomembna strokovna izhodi[;a za varstvo narave narave.

− Inventar najpomembnej[e naravne dedi[;ine Slovenije − osrednji del (Zavod RS za varstvo naravne in kulturne 2.1. BIOTSKA RAZNOVRSTNOST dedi[;ine, 1991), − Rde;i seznam ogro\enih praprotnic in semenk Republike Biotska raznovrstnost je raznovrstnost \ivih organizmov. Slovenije (Varstvo narave, 14,15/1989), Raznovrstnost \ivih organizmov vklju;uje raznovrstnost − Rde;i seznami ogro\enih \ivalskih vrst v Sloveniji znotraj vrst in med razli;nimi vrstami, gensko (Varstvo narave, 17/1992). raznovrstnost in raznovrstnost ekosistemov. Biotska − Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske raznovrstnost se v naravi ohranja z ohranjanjem naravnega pestrosti v Sloveniji (Ministrstvo za okolje in prostor, ravnovesja. Naravno ravnovesje je stanje medsebojno Agencija RS za okolje, 2001). uravnote\enih odnosov in vplivov \ivih bitij med seboj in − Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti (Ministrstvo njihovimi habitati. Naravno ravnovesje je poru[eno, ko za okolje in prostor, 2002). poseg uni;i [tevil;no ali kakovostno strukturo \ivljenjske zdru\be rastlinskih in \ivalskih vrst, okrni ali uni;i njihove habitate, uni;i ali spremeni sposobnost delovanja 2. OSNOVNI POJMI ekosistemov, prekine medsebojno povezanost posameznih ekosistemov ali povzro;i precej[njo osamitev posameznih Celoten uvodni del in razlaga osnovnih pojmov se nana[ata populacij. na Zakon o ohranjanju narave, vendar se v prehodnem 11 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 12

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

Decembra 2001 je Vlada Republike Slovenije sprejela 2.5. ZAVAROVANA OBMO:JA strategijo ohranjanja biotske raznovrstnosti, katere cilj je med drugim ohranjanje naravnega ravnovesja v Zavarovana obmo;ja in njihova vplivna obmo;ja so ekosistemih in posameznih faz razvoja ekosistemov. sestavni del prostorskih dr\avnih planov in prostorskih Strategija dolo;a sklop specifi;nih ciljev in usmeritev za planov lokalnih skupnosti. Varstveni re\im, razvojne usklajeno izvajanje ukrepov. usmeritve in druge vsebine iz akta o zavarovanju se podrobneje opredelijo v na;rtu upravljanja. Zavarovano obmo;je ustanovi vlada ali pristojni lokalni organ ene ali 2.2. NARAVNA VREDNOTA ve; lokalnih skupnosti. Zakon o ohranjanju narave lo;i med o\jimi in [ir[imi zavarovanimi obmo;ji. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, 2.5.1. O\ja zavarovana obmo;ja sestavina oziroma del \ive ali ne\ive narave, naravno obmo;je ali del naravnega obmo;ja, ekosistem, krajina ali NARAVNI SPOMENIK je obmo;je, ki vsebuje eno ali ve; oblikovana narava. Zlasti so to geolo[ki pojavi, minerali, naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, fosili ter njihova nahajali[;a, povr[inski in podzemski vsebino ali lego ali pa so redek primer naravne vrednote. kra[ki pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfolo[ki pojavi, ledeniki in oblike ledeni[kega NARAVNI REZERVAT je obmo;je geotopov, \ivljenjskih delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke prostorov ogro\enih, redkih in zna;ilnih rastlinskih ali z obre\ji, morska obala, rastlinske in \ivalske vrste, njihovi \ivalskih vrst ali pa obmo;je, pomembno za ohranjanje izjemni osebki ter njihovi \ivljenjski prostori, ekosistemi, biotske raznovrstnosti, ki se z uravnote\enim delovanjem krajina in oblikovana narava. Naravne vrednote obsegajo ;loveka v naravi tudi vzdr\uje. vso naravno dedi[;ino na obmo;ju Republike Slovenije (4. ;len ZON). STROGI NARAVNI REZERVAT je obmo;je naravno ohranjenih geotopov, \ivljenjskih prostorov ogro\enih, redkih ali zna;ilnih rastlinskih in \ivalskih vrst ali 2.3. ZVRSTI NARAVNIH VREDNOT (po Uredbi o zvrsteh obmo;je, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti. naravnih vrednot, Ur. l. RS, [t. 52/02) Naravni procesi v teh obmo;jih potekajo brez ;lovekovega vpliva. Zvrsti naravnih vrednot se dolo;ajo na podlagi njihovih lastnosti, pri ;emer se upo[tevajo zlasti zna;ilnosti 2.5.2. {ir[a zavarovana obmo;ja naravnih pojavov in naravnih oblik. Zvrsti naravnih vrednot so> To so obmo;ja narave, kjer je velika abiotska, biotska in − povr[inska geomorfolo[ka naravna vrednota, krajinska raznovrstnost ter velika gostota in raznolikost − podzemeljska geomorfolo[ka naravna vrednota naravnih vrednot, ki so lahko tudi kompleksno in − geolo[ka naravna vrednota, funkcionalno med seboj povezani. − hidrolo[ka naravna vrednota, − botani;na naravna vrednota, NARODNI PARK je veliko obmo;je s [tevilnimi naravnimi − zoolo[ka naravna vrednota, vrednotami in z veliko biotsko raznovrstnostjo. V − ekosistemska naravna vrednota, prete\nem delu je prisotna prvobitna narava z ohranjenimi − drevesna naravna vrednota, ekosistemi in naravnimi procesi, v manj[em delu − oblikovana naravna vrednota, narodnega parka so lahko tudi obmo;ja ve;jega − krajinska naravna vrednota. ;lovekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan. Zvrsti naravnih vrednot sta tudi> − mineral in REGIJSKI PARK je obse\no obmo;je regijsko zna;ilnih − fosil. ekosistemov in krajine z ve;jimi deli prvobitne narave in obmo;ji naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer je ;lovekov vpliv ve;ji, vendar uravnote\en z naravo. 2.4. UKREPI VARSTVA KRAJINSKI PARK je obmo;je s poudarjenim kakovostnim Zaradi varstva naravnih vrednot ali zaradi ohranitve in dolgotrajnim prepletom ;loveka z naravo, ki ima veliko naravnih procesov ter dolo;itve na;ina izvajanja varstva ekolo[ko, biotsko in krajinsko vrednost. naravnih vrednot izvajajo dr\ava in lokalne skupnosti ukrepe varstva naravnih vrednot. Ukrepi varstva naravnih vrednot so> 2.6. VARSTVENI STATUS − pogodbeno varstvo, − zavarovanje, Posamezni deli narave imajo glede na njihov pomen − za;asno zavarovanje, naslednje varstvene statuse> − obnovitev. − naravna vrednota je z naravovarstvenega vidika vrednej[i del narave. Minister dolo;i naravne vrednote in jih razvrsti 12 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 13

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

na naravne vrednote dr\avnega in lokalnega pomena. V tabeli je navedena naravna dedi[;ina na obmo;ju − predlog za zavarovano obmo;je − ta status imajo deli ob;ine Vodice. narave, ki imajo z vidika varovanja narave tolik[no vrednost, da bi jih bilo potrebno z aktom o zavarovanju Naravna dedi[;ina so vsa obmo;ja oziroma deli narave, za zavarovati. katere smo \e imeli podatke o njihovi naravovarstveni − zavarovano obmo;je je del narave, ki je z odlokom ali vrednosti. Med objekte in obmo;ja naravne dedi[;ine so zakonom razgla[en za zavarovano obmo;je. vklju;eni tudi deli narave, ki so bili v fazi priprave planskih aktov po merilih vrednotenja spoznani za naravno dedi[;ino in so za njihovo varstvo preko plana podane 3. SPLO{NI DEL NARAVOVARSTVENIH SMERNIC strokovne podlage.

Objekti in obmo;ja naravne dedi[;ine so prikazani na 3.1. PREGLED NARAVNE DEDI{:INE Z OCENO topografski karti v prilogi, v merilu 1> 5000. Posamezni listi STANJA IN ZNA:ILNOSTMI TTN 5 so razvr[;eni zaporedno v smeri zahod − vzhod in sever − jug. V prehodnem obdobju, do sprejema vseh za vsebino naravovarstvenih smernic pomembnih podzakonskih Za ozna;evanje naravne dedi[;ine so uporabljene enotne aktov, se na podlagi 173. ;lena Zakona o ohranjanju narave oznake, ki jih pojasnjuje legenda. Vsak objekt ima svojo za dolo;itev vsebine naravovarstvenih smernic uporabljajo [tevilko, ki se ujema s [tevilko objekta naravne dedi[;ine v strokovne podlage za varstvo obmo;ij naravne in kulturne prvem stolpcu tabele. {tevil;enje je teko;e v smeri od dedi[;ine v delu, ki se nana[a na naravno dedi[;ino, in zahoda proti vzhodu in od severa proti jugu. varstveni re\imi, dolo;eni v aktih o razglasitvah, izdanih na podlagi zakonov iz 163. ;lena zakona in zakonu o Legenda oznak v tabeli> Triglavskem narodnem parku (Ur. l. SRS, [t. 17/81, 18/81 in 42/86), zakonu o Spominskem parku Treb;e (Ur. l. SRS, [t. ND − naravna dedi[;ina 1/81 in 42/86), zakonu o Regijskem parku {kocjanske jame NS − naravni spomenik (Ur. l. RS, [t. 57/96) in zakonu o Naravnem rezervatu KP − krajinski park {kocjanski zatok (Ur. l. RS, [t. 20/98). Temu dejstvu je tudi prilagojena vsebina naravovarstvenih smernic glede na ROI − obvezno republi[ko izhodi[;e vsebino, ki jo predpisuje Zakon o ohranjanju narave v 98. ;lenu.

{t. ND Ime ND Kratek opis Zvrst naravne dedi[;ine Varstveni Oznaka na karti TTN 5 status 1 Vodice − Voglje Gozd je del najve;je zaplate sredi matice kmetijskih in urbanih povr[in ni\ine med gozdna, zoolo[ka, botani;na ND TTN 5 Kamnik 42, 43, 44 − gozd Ljubljano in Kranjem. Prevladujejo borovi steljniki. V naravno ohranjenih potokih, ob katerih se pojavljajo [e neokrnjene obre\ne in obvodne rastlinske zdru\be, je ohranjena zdru\ba velikih nevreten;arjev. Pestra je tudi favna malih sesalcev, prisotne pa so [e vrste ujed in sov. Gozd je \ivljenjski prostor ogro\enih in zavarovanih \ivalskih vrst.

1A Mokote − hrast Na gozdnem robu raste hrast s premerom 300 cm. Najdebelej[i znani hrast v ob;ini. Je dendrolo[ka predlog za NS TTN 5 Kamnik 43 izjemno vitalen. Ugodno rasti[;e.

2 Vodice − lipa Lipa je vitalna, najdebelej[a v ob;ini Vodice. Obseg je 625 cm. dendrolo[ka predlog za NS TTN 5 Kamnik 43

3 Risje − gozd Zaplata borovega steljnika v razvoju v hrastovo gabrov gozd. gozdna ND TTN 5 Kamnik 43 TTN 5 Ljubljana S−3, 4

4 Zaledje strnjenih Ra[ico, Koseze in Kuharjev Bor[t pora[;ajo bukovi gozdovi, v ni\inah prehajajo v razli;ne gozdna ND TTN 5 Kamnik 44 gozdnih povr[in razvojne oblike hrastovo gabrovih gozdov. Skupaj s {marnogorskim kompleksom gozdov TTN 5 Ljubljana S − 4, 5, 13, 14 Ra[ica, Koseze, predstavljajo koridorsko povezavo med zaledjem Polhograjskih Dolomitov in Kamni[ko Kuharjev Savinjskimi Alpami. Bor[t

5 Dobru[ka jama Jama na pobo;ju Repenjskega hriba nad naseljem Dobru[a je dolga 40 metrov. Sinonim za geomorfolo[ka podzemeljska ND TTN 5 Ljubljana S − 3 jamo je Jama nad Dobru[o.

5A Skaru[ka ravan Skaru[ka ravan obsega del ravninskih gozdov, kjer se je ob stoletnem steljarjenju razvila gozdna, botani;na, zoolo[ka predlog za NS TTN 5 Ljubljana S − 2, 3, 12, 13 posebna, estetsko zanimiva oblika borovega gozda in del mo;virnih dolin kot redek in vzor;ni primer tradicionalne rabe in naravne ohranjenosti. Obsega mokri[;a, ki so \ivljenjski prostor zavarovanih redkih in ogro\enih \ivalskih vrst.

6 Jeranovo brezno Na severnem pobo;ju Repenjskega hriba je sedem metrov globoko brezno. geomorfolo[ka podzemeljska ND TTN 5 Ljubljana S − 3

7 Repnje − lipa Na ugodnem rasti[;u sredi travnika raste lipa s [iroko razvejano kro[njo. Stara je cca 85 let, dendrolo[ka ND TTN 5 Ljubljana S − 3 v prsnem obsegu meri 280 cm. V preteklosti je vanjo udarila strela, na vi[ini pribli\no [tirih metrov je bila mo;no ob\agana. V deblu so zabiti \elezni klini.

13 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 14

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

8 Zaplata gozda Bevce Bukov gozd s primesjo smreke pora[;a dvignjeno teraso. gozdna ND TTN 5 Ljubljana S − 3, 4

9 Polje − lipovec Lipovec raste ob cesti. Premer zna[a 248 cm. Kro[nja je mo;no razvita, delno ob\agana. dendrolo[ka ND TTN 5 Ljubljana S − 3

10 Zaplata gozda ju\no Zaplata smrekovega gozda sredi intenzivnih kmetijskih povr[in. gozdna ND TTN 5 Ljubljana S − 3 od Polja

11 Potok Gamelj[;ica Izvira v Ingol;evem studencu. Ta je bogato pora[;en z vodnim rastlinjem. Gamelj[;ica in zoolo[ka, botani;na ND TTN 5 Ljubljana S − 3 njen obvodni prostor je habitat ve; vrst dvo\ivk. V toku proti ribogojnici Povodje je dokaj dobro ohranjena, v zgornjem toku pa je lepo obra[;ena.

12 Zaplata gozda v Prevladuje hrast, v sredini zaplate mo;an grmovni sloj. Obilo plodonosnega grmi;evja. gozdna ND TTN 5 Ljubljana S − 3 Gol;ah

13 Zaplati gozda pri Ju\na zaplata je prizadeta s pozidavo, pora[;a jo razvojna stopnja smreke. Severna zaplata gozdna ND TTN 5 Ljubljana S − 3 Skaru;ni ohranjene drevesne sestave ni prizadeta s pozidavo.

14 Potok Graben z Potok je reguliran, vendar ponovno obra[;en z drevesno in grmovno vegetacijo. Spremljajo botani;na, zoolo[ka ND TTN 5 Ljubljana S − 3, 4, 5, 13, obre\nimi mokri[;i ga mokrotne povr[ine, ve;inoma vla\ni travniki visokega [a[ja ter vegetacije visokih 14 steblik. To so habitati ogro\enih in zavarovanih \ivalskih vrst, od katerih tu prebiva ve; vrst ka;jih pastirjev, dnevnih metuljev in dvo\ivk. Pestra je tudi favna ptic. 15 Zaplata gozda Bukov gozd s primesjo rde;ega bora. Velike povr[ine go[;e. gozdna ND TTN 5 Ljubljana S − 4 Gorica

16 Zaplata gozda med V sredi[;u prevladuje bukev, na gozdnem robu pa hrast. gozdna ND ND TTN 5 Ljubljana S − 4 Poljem in Utikom

17 Utik − lipovec Lipovec je [iroko razvejan, ni sledi ob\agovanja. Rasti[;e je izjemno ugodno − travnik. Obseg dendrolo[ka ND TTN 5 Ljubljana S − 4 je 305 cm.

18 Zaplata gozda v Prevladuje smreka, primes bukve, ob gozdnem robu hrast. gozdna ND TTN 5 Ljubljana S − 4 Kosezah

19 Zaplata gozda pod Smrekov gozd s primesjo hrasta in bukve. Verjetno mo;no steljarjen. gozdna ND TTN 5 Ljubljana S − 4 gasilskim domom

20 Zaplata gozda pod Najbolje ohranjena zaplata hrastovega gozda v ob;ini Vodice. gozdna predlog za NS TTN 5 Ljubljana S − 4 Marijino cerkvijo

21 Mokri[;e na Selu Mokri[;e je vodna kotanja opu[;enega glinokopa, ki je bogato obra[;ena z grmovno ter zoolo[ka ND TTN 5 Ljubljana S − 4 pri Vodicah drevesno vegetacijo. V njej so prisotne vrste ni\jih sladkovodnih rakov in dvo\ivk, pestra pa je tudi favna ptic. 21A Lipovec v Vesci Lipovec raste na kri\i[;u poti v Vesci. Rasti[;e je neugodno. Na vi[ini 3m se razcepi v ve; dendrolo[ka ND ND TTN 5 Ljubljana S − 13 debel. Obseg je 330 cm.

22 Brezno {kajnerca 1 Na severnem pobo;ju Ra[ice je brezno manj[ih dimenzij. Globoko je pet metrov. Sinonim je geomorfolo[ka podzemeljska ND TTN 5 Ljubljana S − 4 nad Vesco Brezno 1 nad Voscami za Ra[ico.

23 Smrekarjev Pod severnim pobo;jem Ra[ice pri naselju Vesca je izvir pritoka Grabna. Voda izvira v dveh hidrolo[ka ND TTN 5 Ljubljana S − 4 studenec krakih v tipi;nem kra[kem izviru z zatrepno steno.

24 Smrekarjeva Po[evno brezno je globoko 18 metrov. Sinonim je Smrekarjeva kaj\nerca. geomorfolo[ka podzemeljska ND TTN 5 Ljubljana S − 4 {kajnerca

25 Brezno {kajnerca 3 Brezno manj[ih dimenzij le\i na severnem pobo;ju Ra[ice. Globoko je pet metrov. geomorfolo[ka podzemeljska ND TTN 5 Ljubljana S − 4 nad Vesco

26 Brezno {kajnerca 2 Brezno globine [estih metrov le\i na severnem pobo;ju Ra[ice. Sinonima za brezno sta geomorfolo[ka podzemeljska ND TTN 5 Ljubljana S − 4 nad Vesco Kaj\nerca in Brezno 2 nad Vesco.

26A Martina jama Na pobo;ju Ra[ice, ju\no od naselja Selo pri Vodicah, je nedavno odkrita nova jama. Do geomorfolo[ka podzemeljska ND TTN 5 Ljubljana S − 4 sedaj znana dol\ina rovov je 175 metrov, globina jame pa je 38,5 metra.

27 Potok z zaplato Potok z obre\no vegetacijo je ohranjen v naravnem stanju in predstavlja \ivljenjski prostor gozdna, zoolo[ka ND TTN 5 Ljubljana S − 5 gozda ogro\enih in zavarovanh vrst \ivali.

28 Zaplata gozda pri Borov gozd v razvoju preko smreke k hrastovo−gabrovemu gozdu. gozdna ND TTN 5 Ljubljana S − 13 Vojskem

29 Dobrava pri Dobravo sestavlja pester mozaik vegetacijskih zdru\b> vrbovja, jel[evja, vla\ni travniki, gozdna, botani;na, zoolo[ka ND TTN 5 Ljubljana S − 13 Povodju [a[ja, trsti;ja in vegetacija visokih steblik. Obmo;je je pomembno zaradi pestrosti habitatnih tipov, ki so \ivljenjski prostor ogro\enih \ivalskih vrst, predvsem ka;jih pastirjev, hro[;ev, dnevnih metuljev in dvo\ivk. Pestra je tudi favna ptic.

30 Koridor preko AC Koridor predstavlja povezavo med {marno goro in gozdnimi povr[inami v ob;ini Vodice. Za gozdna, zoolo[ka ND TTN 5 Ljubljana S − 13 \ivali je to edini neposredni prehod med [marnogorskimi gozdovi in gozdovi [ir[ega obmo;ja Ra[ice

3.2. PREGLED PREDVIDENIH {IR{IH ZAVAROVANIH OBMO:IJ

Del ob;ine Vodice je vklju;en v predvideno obmo;je zavarovanja Krajinski park {marna gora. Usmeritve za ravnanje v tem prostoru so podane v poglavju 4.2.1.9. Usmeritve za obmo;je predlaganega krajinskega parka {marna gora. Manj[i del obmo;ja ob;ine na skrajnem jugovzhodnem delu je vklju;en v predviden krajinski park Dobeno.

14 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 15

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

{t. Ime KP Kratek opis Varstveni status Oznaka na karti TTN 5

1KP {marna gora Krajinski park je predviden zaradi ohranitve in obnovitve naravne in kulturne dedi[;ine, predlog za KP Ljubljana S − 2, 3, 12, 13 ekolo[ke raznolikosti in biogenetske skladnosti, vzdr\evanja naravnega ravnovesja, ohranitve ROI 2KP redkih in ogro\enih rastlinskih in \ivalskih vrst ter geomorfolo[kih zna;ilnosti.

Dobeno Obmo;je Dobena predstavlja obmo;je osamelega krasa. Povr[inski kras je najbolj razvit na vrhnji uravnavi, ki je predlog za KP Ljubljana S − 4, 5, 13, 14 posuta s precej globokimi vrta;ami. Na obmo;ju predlaganega krajinskega parka so [e ohranjena ROI rasti[;a nekaterih redkih rastlinskih vrst. Pestra je tudi favna pti;ev, ka;jih pastirjev, dnevnih metuljev, plazilcev in dvo\ivk.

4. POSEBNI DEL NARAVOVARSTVENIH SMERNIC 4.2.1. VARSTVENE USMERITVE GLEDE NA ZVRST NARAVNE DEDI{:INE 4.1. UKREPI VARSTVA 4.2.1.1. Usmeritve za geomorfolo[ko povr[insko naravno dedi[;ino 4.1.1. Objekti, zavarovani z aktom o zavarovanju − Na [ir[em obmo;ju geomorfolo[ke povr[inske naravne Na obmo;ju Ob;ine Vodice ni zavarovanih objektov in dedi[;ine naj se vse vrste gradenj izvajajo z odmikom, ki obmo;ij naravne dedi[;ine. zagotavlja ohranjanje njene identitete in neoviran dostop do njih. Pri gradnji ter drugih posegih naj se uporabijo vse 4.1.2. Objekti in obmo;ja, opredeljena za republi[ka tehni;ne ali druge re[itve, da je vidna podoba naravne obvezna izhodi[;a (ROI) dedi[;ine ;im manj spremenjena. − Linijske infrastrukturne objekte ter druge objekte, kot so 1. predlog za krajinski park {marna gora stavbe, ograje, antene idr. naj se gradi tako, da se objektom 2. predlog za krajinski park Dobeno in obmo;jem naravne dedi[;ine ter njihovim vplivnim obmo;jem izognejo oziroma jih pre;kajo na manj ob;utljivih delih. Fizi;ne lastnosti naravne dedi[;ine in 4.1.3. Objekti in obmo;ja, predlagana za zavarovanje vidna podoba njene okolice naj se ne spreminjajo. − Vibracije zaradi eksplozij ali drugih razlogov v [ir[em in 1. Krajinski park {marna gora (KP) o\jem obmo;ju naravne dedi[;ine smejo biti tolik[ne, da 2. Krajinski park Dobeno (KP) se bistveno ne spremenijo njene fizikalne lastnosti 3. Skaru;enska ravan (NS) oziroma ni ogro\ena njena stabilnost. 4. Vodice − lipa (NS) − Na obmo;ju naravne dedi[;ine naj se vzorce kamnin 5. Mokrote − hrast (NS) jemlje zaradi znanstveno−raziskovalnega razloga, in sicer 6. Zaplata gozda pod Marijino cerkvijo (NS) na na;in, da se bistveno ne spremenijo njene fizikalne in fizi;ne lastnosti. − Kopanje ali gospodarsko izkori[;anje kamnin ali 4.2. VARSTVENE USMERITVE mineralnih surovin naj se izvaja tako in v tak[nem obsegu, da se ohranijo bistvene oziroma prepoznavne Varstvene usmeritve slu\ijo kot osnova za na;rtovanje dejavnosti lastnosti, ki opredeljujejo naravno dedi[;ino. v prostoru na na;in, ki zagotavlja varstvo naravne dedi[;ine, − Odpadke in drug material naj se odlaga na urejenih zavarovanih obmo;ij in ohranjanje biotske raznovrstnosti. deponijah v tak[ni oddaljenosti od naravne dedi[;ine, da ostanejo njene fizi;ne, funkcionalne in vizualne lastnosti Varstvene usmeritve so usmeritve za posege in dejavnosti in lastnosti njene okolice nespremenjene. ;loveka na naravni dedi[;ini in na obmo;ju, ki je z naravno − Nelegalna odlagali[;a odpadkov naj se sku[a sanirati, dedi[;ino vidno in funkcionalno povezano (vplivno hkrati pa naj se poostri nadzor zlasti na lokacijah, ki so obmo;je) z namenom, da se naravna dedi[;ina ohranja. potencialno ogro\ene zaradi odlaganja odpadkov (bre\ine potokov). Varstvene usmeritve ne predstavljajo naravovarstvenih − Na obmo;ju naravne dedi[;ine in njenem vplivnem pogojev, ki so za posamezne posege v prostor, ki bi lahko obmo;ju naj se izvajajo le [portne dejavnosti, ki ne ogrozili biotsko raznovrstnost, naravno dedi[;ino zahtevajo dodatne infrastrukture in ne spreminjajo (vrednoto) ali zavarovano obmo;je, predpisani v njenih fizi;nih lastnosti. Obseg naj bo omejen tako, da naravovarstvenem soglasju. Tega na podlagi 105. ;lena prisotnost ljudi ne bo motila vizualne podobe naravne ZON izda pristojna organizacija. dedi[;ine in njenega do\ivljanja. − Reklamne in druge table ter opozorila, ki nimajo V nadaljevanju so podane natan;nej[e varstvene vsebinske povezave z naravno dedi[;ino, naj se postavi v usmeritve, ki se smiselno uporabljajo za posamezne oddaljenosti, ki zagotavlja ohranjanje njene in vidne objekte in obmo;ja naravne dedi[;ine in mo\ne posege. Ko podobe njene okolice. Na enak na;in naj se postavlja tudi je za objekt ali obmo;je naravne dedi[;ine sprejet akt o spominska in druga obele\ja. zavarovanju, zanjo veljajo varstveni re\imi iz sprejetega − Pri urejanju objektov oz. obmo;ij naravne dedi[;ine za akta. obisk je potrebno poti urediti na sonaraven na;in z 15 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 16

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

uporabo naravnih materialov, tako da ne bodo ;lani jamarskih dru[tev, ki naj jame obiskujejo tako, da s spremenjene lastnosti naravne dedi[;ine. Pri postavitvah svojo fizi;no dejavnostjo in prisotnostjo ne po[kodujejo informativnih tabel naj se te postavi tako, da ne bodo naravne dedi[;ine in ji tudi posredno (npr. s spremembo zakrivale zna;ilnih pogledov na naravno dedi[;ino. mikroklime) ne [kodijo. − Vegetacijo se na naravni dedi[;ini lahko odstrani v − Sigastih tvorb in drugega jamskega inventarja naj se ne primeru, da se s tem omogo;i dostop, izbolj[a vidljivost ali po[koduje, uni;uje, odstranjuje ali odna[a. Tudi prepre;i vpliv rastlinstva na naravno dedi[;ino. odlomljeni in podrti kapniki naj ostanejo v jami. Predhodno je potrebna strokovna presoja vpliva tega − Sten in tal jame naj se ne onesna\uje z odpadki, karbidom, posega. sajami, podpisi, ipd. − Znanstveno−raziskovalno delo naj poteka tako, da ne bo − Jame in brezna se lahko uredi za obisk javnosti z izdelavo negativnih vplivov na naravni dedi[;ini. poti, postavitvijo ograj, informacijskih in opozorilnih tabel, vendar tako, da se fizi;ne in funkcionalne lastnosti naravne dedi[;ine bistveno ne spremenijo. 4.2.1.2. Usmeritve za geomorfolo[ko podzemeljsko − Jame in brezna oziroma njihove dele naj se osvetljuje le naravno dedi[;ino toliko, kolikor je najmanj potrebno za obisk ljudi (;e so urejene za obisk), znanstveno − raziskovalno delo ali Na obmo;ju Ob;ine Vodice je po podatkih Jamskega jamarsko dejavnost. katastra Jamarske zveze Slovenije iz leta 1998 − Kamninske, mineralne ali paleontolo[ke vzorce naj se evidentiranih [est jam in brezen. Jama v kamnolomu je bila jemlje zaradi znanstveno − raziskovalnega razloga in sicer zaradi kopanja v njem uni;ena. V naravovarstvenih na tak na;in, da se ne spremenijo fizikalne in fizi;ne smernicah so obravanvani vsi jamski objekti kljub dejstvu, lastnosti naravne dedi[;ine. da so nekateri med njimi v slovenskem merilu majhnih − Velikost skupine obiskovalcev je potrebno prilagoditi dimenzij. Jame le\ijo na severnem pobo;ju Ra[ice in ob;utljivosti jame. Repenjskega hriba, ki ju gradi apnenec, zato so bili dani − V jami naj se ne odlaga ali skladi[;i odpadkov, teko;ih pogoji za njihov nastanek. Za vse jamske objekte veljajo odpadkov naj se ne odvaja v jamo ali se jih po jami razliva. usmeritve za geomorfolo[ko podzemeljsko naravno − Pred za;etkom kakr[nihkoli del v jamah je potrebno dedi[;ino. pridobiti podatke o potencialnih \ivalskih vrstah, ki so prisotne v jami. {ele na podlagi teh raziskav bo mo\no Posege in dejavnosti na naravni dedi[;ini, v njeni odlo;ati o primernosti posamezne jame za obisk. neposredni okolici oz. na vplivnem obmo;ju naravne dedi[;ine naj se izvaja tako, da se ne uni;ijo, po[kodujejo ali Na vplivnem obmo;ju naravne dedi[;ine (povr[je nad znanimi spremenijo lastnosti naravne dedi[;ine. rovi jame)> − Izvajajo naj se tak[ne vrste gradenj, da ne po[kodujejo V jamskem vhodu in njegovi neposredni okolici> podzemeljske naravne dedi[;ine. − Vibracij, ki bi negativno vplivale na objekte naravne − Naj se ne izvaja gradbenih posegov in zemeljskih del. dedi[;ine, naj se ne povzro;a. − Naj se ne odlaga odpadkov, prav tako naj se ne izpu[;a − Vegetacijsko odejo, vklju;no z njenim odstranjevanjem, teko;ih odpadkov. se spreminja le v tak[nem obsegu, da se ne bistveno ne − Jamski vhod naj se ne zasipava, v neposredno okolico naj spremenijo kemi;ne in koli;inske lastnosti pronicujo;e se ne odlaga materiala. vode. − Jamske vhode naj se zapira le z namenom varstva naravne − Odpadkov naj se ne odlaga. dedi[;ine oziroma upravljanja z njo. − Vode, ki te;e v jame, naj se ne onesna\uje. − Reklamne in druge table ter opozorila, ki nimajo vsebinske povezave z naravno dedi[;ino, drogove, antene, elektri;ne in druge vode naj se name[;a v tak[ni 4.2.1.3. Usmeritve za geolo[ko naravno dedi[;ino oddaljenosti, da se ohranja vidna podoba jamskega vhoda nespremenjena. Na enak na;in naj se postavljajo tudi Na obmo;ju Ob;ine Vodice trenutno ni evidentiranih spominska in druga obele\ja. objektov in obmo;ij geolo[ke naravne dedi[;ine. Pri − Jamski vhod in njegovo neposredno okolico se lahko kakr[nihkoli zemeljskih delih (kamnolomi, linijski uredi za obisk javnosti z izdelavo poti, po;ivali[;, infrastrukturni objekti, gradnja objektov) in posegih v postavitvijo ograj, informacijskih in opozorilnih tabel in naravo je pri;akovati odkritje novih objektov ali obmo;ij podobno, vendar tako, da je vidna podoba naravne geolo[ke naravne dedi[;ine. V primeru najdb mineralov in dedi[;ine in njene okolice ;im manj spremenjena. fosilov je treba ravnati v skladu z Zakonom o ohranjanju − V vegetacijsko zdru\bo na obmo;ju jamskega vhoda naj se narave, ki v 74. ;lenu opredeljuje ravnanje v primeru najdb. ne posega s fizi;nim uni;evanjem, spreminjanjem vrstne sestave ipd. 4.2.1.4. Usmeritve za hidrolo[ko naravno dedi[;ino Na naravni dedi[;ini (v jamah in breznih)> − Jam in brezen naj se ne obiskuje, ;e niso urejene za obisk. Za hidrolo[ko naravno dedi[;ino veljajo naslednje Izjema so izvajalci znanstveno−raziskovalnih projektov in usmeritve> 16 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 17

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

− Ohranja naj se naravna hidrodinamika vodotokov. Zmanj[uje ali opu[;a se uporabo umetnih gnojil. − Izogibati se je potrebno tistim posegom v vodni in − Ohranja se naravno dinamiko ter ;isto;o vodotokov, ki obvodni svet, ki spreminjajo zna;aj voda in njihovo napajajo mokri[;a. hidrodinamiko ter s tem ru[ijo njihovo geomorfolo[ko, − Vodna in obvodna vegetacija se naj ohranja. hidrolo[ko in biotsko raznolikost. − Vode naj se ne onesna\uje (npr. s spu[;anjem tehnolo[kih odpadnih voda, teko;ih odpadkov, kanalizacijskih 4.2.1.6. Usmeritve za zoolo[ko naravno dedi[;ino odplak). − V vodo in njeno neposredno okolico naj se ne odmetava Ostanki dobrav (nad ribogojnico v Povodju) z logi in ali odlaga odpadkov, v vplivno obmo;je pa naj se odlagajo mokrotnimi travniki so na [ir[em obmo;ju ozemlja na na;in, ki onemogo;a spiranje odpadkov v vodo. Republike Slovenije redke in ogro\ene gozdne zdru\be. Tu − Kakovostne sestave vode naj se ne spreminja (npr. pH, lahko najdemo mozaik vegetacijskih zdru\b (vrbovja, koli;ina anorganskih in organskih snovi v vodi, koli;ina jel[evja), ki so ohranjen \ivljenjski prostor ogro\enih in trdnih delcev v vodi). zavarovanih \ivalskih vrst. − Pri izvajanju intervencijskih del naj se izbere tisti ukrep, Vodotoki v ob;ini Vodice tako v svojem zgornjem kot tudi ki ob doseganju enakih u;inkov najmanj po[koduje v spodnjem toku tvorijo bivali[;e in migracijsko pot za naravo. vodne \ivali. Potok Graben z obre\nimi mokri[;i in − Gradbene posege in name[;anje naprav za razli;ne naravno ohranjeni potoki v gozdovih nad Vodicami so namene (hidroenergetske, vodnogospodarske, favnisti;no izredno pestri ekosistemi. rekreacijske, turisti;ne) naj se izvaja tako in tak[ne, da se Z opu[;anjem tradicionalnega kmetijstva ter s ciljem ;im bistveno ne spremenijo vidne lastnosti naravne dedi[;ine. ve;je izkori[;enosti zemlji[; se mokrotne povr[ine − Redna vzdr\evalna dela naj se izvajajo na najbolj mo\en manj[ajo, industrializacija, poselitev in intenzivizacija sonaraven na;in in le tam, kjer je to nujno potrebno. kmetijstva pa obremenjujejo tako povr[inske vodotoke kot − Rekreacijske in [portne dejavnosti naj se odvijajo tako, da podtalnico. Z onesna\enjem voda in izginjanjem mokri[; se naravne dedi[;ine ne po[koduje ali spremeni njenih pa se kr;i tudi \ivljenjsko okolje mnogih ogro\enih lastnosti in v tak[nem obsegu ali s tak[no ;asovno \ivalskih vrst. razporeditvijo, da zaradi prisotnosti ljudi ne bo motena vizualna podoba naravne dedi[;ine in s tem onemogo;eno njeno do\ivljanje. Za\eleno je, da se odvija Za zoolo[ko naravno dedi[;ino veljajo naslednje usmeritve> le ekstenzivna rekreacija. Rekreacijskih in [portnih sredstev, ki lahko onesna\ijo vodo, naj se ne uporablja. − Vzdr\ujejo naj se obstoje;e \ivljenjske razmere za \ivali. − Naravno dedi[;ino in neposredno okolico se lahko uredi Izogiba naj se odstranjevanju lesne vegetacije, osu[evanju za obisk javnosti z izdelavo poti, mostov, razgledi[;, in namakanju, odstranjevanju zemlje ali kamninske po;ivali[;, postavitvijo ograj, informativnih in podlage, nasipavanju in gradnjam. opozorilnih tabel, vendar le tako, da se ne spremenijo − |ivali naj se ne lovi, nabira, preganja ali uni;uje, kar velja lastnosti naravne dedi[;ine ter da je vizualna podoba za vse razvojne stopnje. naravne dedi[;ine in okolice ;im manj spremenjena. − Gnezdi[;em ter prostorom, kjer se \ivali prehranjujejo, − Spominskih in drugih obele\ij naj se ne postavlja na ramzno\ujejo ali zadr\ujejo, naj se ne pribli\uje. naravni dedi[;ini, v njeni neposredni okolici pa se jih Obiskovalce naj se usmerja stran od teh prostorov. Posege postavlja tako, do so vizualno lo;ena od naravne v prostor naj se izvaja na ustrezni razdalji od omenjenih dedi[;ine. prostorov. − Vrst \ivali naj se ne naseljuje, saj bi tak poseg pomenil motnjo v naravnem ravnovesju ekosistema ter posledi;no 4.2.1.5. Usmeritve za botani;no naravno dedi[;ino krnitev biotske raznovrstnosti. − |ivali, njihovih gnezdi[; in bivali[; naj se umetno ne Za botani;no naravno dedi[;ino veljajo naslednje osvetljuje. usmeritve> − Vzdr\ujejo naj se grmi[;a ter avtohtona obre\na vegetacija. :e je potrebno ;i[;enje te vegetacije, naj se − Rastlin se ne nabira, izkoreninja ali lomi. izvaja po odsekih, nikakor ne vsa v istem letu. :i[;enje naj − Ohranjajo se rasti[;ne razmere na lokalitetah botani;ne se izvaja v jesenskem in zimskem ;asu. naravne dedi[;ine. Opu[;a se hidro− in agromelioracije, − Kjer je obre\na vegetacija popolnoma odstranjena, naj se izogibamo pa se tudi odstranjevanju rastne podlage, omogo;i njena ponovna vzpostavitev. nasipavanju in gradnjam. − Kmetijska in druga opravila, ki lahko po[kodujejo gnezda − Ohranja se sestava rastlinske zdru\be na rasti[;u. in mladi;e, naj se opravljajo zunaj gnezditvene sezone in Mokri[;a se ekstenzivno kosi, lahko pa se jih prepusti na tak na;in, da se \ivali lahko umaknejo. naravnemu razvoju. − Kosi naj se ;im pozneje, po mo\nosti [ele avgusta, in to od − Za ohranjanje sestave rastlinske zdru\be je pomembno, da sredine travnika navzven. Tak[na ko[nja omogo;a rastlinam omogo;imo semenitev. :e kosimo, te\imo k \ivalim, ki se zadr\ujejo v travi, da se umaknejo na ;im poznej[i ko[nji. sosednje travnate povr[ine. − Gnojenje se zmanj[a na najmanj[o mo\no mero. − Ohranja naj se stara, odmirajo;a in odmrla drevesa, saj to 17 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 18

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. − vodno gospodarstvo − Nove cestne povezave naj se dolo;i tako, da ne bo ovirana − pridobivanje mineralnih surovin selitev prosto\ive;ih \ivali. − [port, rekreacija, turizem − promet in ostala infrastruktura − gradnja objektov in poselitev. 4.2.1.7. Usmeritve za gozdno naravno dedi[;ino

− Z gospodarjenjem z gozdom je potrebno v vseh gozdovih 4.2.2.1. Kmetijstvo zagotoviti ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih \ivljenjskih zdru\b. − Izvajanje agrarnih operacij je treba na;rtovati tako, da se − Ostankov ni\inskih gozdov in gozdov v predlaganem ne uni;uje naravne dedi[;ine in se ohranja biotska in krajinskem parku {marna gora naj se ne kr;i. krajinska pestrost. − V ostalih gozdovih so mo\ne manj[e kr;itve v okviru − V ;im ve;ji meri in kjer je to mogo;e, naj se travi[;a kosi zaokro\itev obstoje;ih naselij. Novih kr;itev v gozdovih enkrat letno in ;im pozneje. zunaj obmo;ij naselij naj se ne izvaja. − V ;im ve;ji meri naj se ohranja raba na pa[nikih in ko[enicah. − Ohranja naj se sedanja raba mokrotnih travnikov (pozna 4.2.1.8. Usmeritve za dendrolo[ko naravno dedi[;ino ko[nja), hidromelioracije na teh obmo;jih naj se ne izvajajo. − Evidentiranim objektom naravne dedi[;ine naj se ohranja − Ve;je kmetijske povr[ine naj bodo v ;im ve;ji meri pogoje za ;im dalj[i naravni razvoj. prekinjene z omejki, \ivicami in gozdnimi otoki. Ohranja naj se tudi gozdni rob. − Za\eleno je uvajanje biolo[kega kmetovanja. 4.2.1.9 Varstvene usmeritve za obmo;je predlaganega − Gnojenje z gnojevko naj se izvaja v ;asu vegetacije, krajinskega parka {marna gora polivanje gnojevke po sne\ni odeji ni dovoljeno. − Zmanj[a naj se uporaba mineralnih gnojil in kemi;nih Za obmo;je predlaganega krajinskega parka veljajo sredstev za za[;ito rastlin. varstvene usmeritve, s katerimi se posegi v prostor ter raba prostora usmerjajo tako, da se ohranjajo kvalitete narave> − gozdnih povr[in naj se ne kr;i; PRI NA:RTOVANJU OZ. IZDELAVI NA:RTOV ZA − z gospodarjenjem z gozdom je potrebno zagotoviti PRIDOBITEV USTREZNIH DOVOLJENJ ZA ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih HIDROMELIORACIJE IN AGROMELIORACIJE \ivljenjskih zdru\b< NARAVOVARSTVENA SLU|BA OCENI OGRO|ENOST − struga in bre\ine vodotokov naj se ohranjajo v naravnem NARAVNIH VREDNOT IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI, IZ stanju< :ESAR SLEDI UKREPANJE V SKLADU S 105. :L. ZON − ohranja naj se vodni re\im v gozdovih in na mokri[;ih. (NARAVOVARSTVENO SOGLASJE).

V obmo;ju predlaganega krajinskega parka je potrebno posebej izpostaviti Skaru[ko ravan, ki je predlagana za 4.2.2.2. Gozdarstvo naravni spomenik. Za to obmo;je veljajo vse usmeritve za predlagan krajinski park in [e nekatere dodatne usmeritve> Z gospodarjenjem z gozdom je potrebno v vseh gozdovih − v mo;virnih dolinah na mokrotnih travnikih naj se ne zagotoviti ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gnoji z gnojnico in umetnimi gnojili< gozdnih \ivljenjskih zdru\b. − na mokrotnih travnikih naj se kosi ;im pozneje< Ob nadaljevanju tradicionalnega steljarjenja lahko izjemo − ko[nja naj se izvaja od sredine travnika proti robu, tako da predstavljajo borovi steljniki v sklopu naravnega rezervata se omogo;i umik \ivalim, ki se skrivajo v travi; Skaru[ka ravan. − ne glede na opredelitve varstvenih usmeritev za predlagani krajinski park {marna gora je mo\no vzdr\evanje borovih steljnikov v tej razvojni fazi. 4.2.2.3. Lov

Ukrepi ohranjanja in varovanja biotske raznovrstnosti, 4.2.2. Usmeritve za obstoje;e in bodo;e dejavnosti v genskega materiala ter naravnega ravnovesja v habitatih prostoru oziroma rabo prostora ogro\enih in zavarovanih \ivalskih vrst> − priporo;a se stalno spremljanje stanja populacij Varstvo naravne dedi[;ine mora biti vklju;eno v prosto\ive;ih vrst \ivali, ki so za[;itene z Uredbo o dejavnosti, ki z njo upravljajo ali jo izkori[;ajo> zavarovanju ogro\enih \ivalskih vrst (Ur. l. RS, [t. 57/93) in ima lovska dejavnost na stanje populacij teh vrst − kmetijstvo kakr[enkoli vpliv. − gozdarstvo − strupov in zastrupljene hrane naj se ne name[;a. − lov 18 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 19

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

1.) Za obnavljanje naravnega ravnovesja gozdnih sodelovanju s pristojno naravovarstveno slu\bo. ekosistemov je potrebno upo[tevati slede;e usmeritve> Vodotoke naj se ;isti ro;no, obre\no vegetacijo red;i po − te\i se k zni\evanju in opu[;anju krmljenja. kraj[ih odsekih, ohranja naj se tudi poplavne travnike in − opu[;a naj se krmne njive. Opu[;en prostor krmne njive loge, kjer se voda ob poplavah lahko razliva. Ohranja naj naj se ponovno uredi v stanje, kakr[no je bilo pred se zna;ilna vzdol\na razgibanost vodotokov (mrtvi rokavi ureditvijo njive, ali se ga prepusti naravni sukcesiji. ipd.). − Togih regulacij naj se ne izvaja. Regulacije vodotokov 2.) Z namenom trajnega varovanja mokri[; in ohranjanja popolnoma spremenijo vodni biotop, s spremembo linije njihovega naravnega ravnovesja naj se> vodotoka in odstranitvijo obvodne vegetacije pa tudi − na teh obmo;jih ne izvaja odstrela (velja tudi za lov s krajinsko sliko. pogonom) zaradi prisotnosti redkih in ogro\enih − Pred odvzemom vode iz struge za kakr[nekoli potrebe \ivalskih vrst< mora biti dolo;en ekolo[ko sprejemljiv pretok. − ne doseljuje race mlakarice in v ujetni[tvu vzgojenih − Na naravno ohranjenih vodotokih naj se ne gradi malih osebkov poljske jerebice< hidroelektrarn in drugih objektov. − ne naseljuje tujerodnih vrst. − {portne in rekreacijske dejavnosti naj se izvajajo tako, da na naravni dedi[;ini in njeni okolici ne bo negativnih 3.) Z namenom trajnega varovanja travni[kih ekosistemov posledic. in ohranjanja njihovega naravnega ravnovesja naj se> − ne naseljuje tujerodnih \ivalskih vrst; PRI POSEGIH V VODOTOKE, STOJE:E VODE IN NJIHOVE − kosi enkrat letno, in sicer pozno poleti. OBRE|NE POVR{INE TER OBVODNA POPLAVNA ZEMLJI{:A (NPR. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE 4.) Z namenom trajnega varovanja neposrednih obmo;ij BRE|IN IN STRUGE) NARAVOVARSTVENA SLU|BA vodotokov in vseh ostalih vodnih habitatov ter OCENI OGRO|ENOST NARAVNIH VREDNOT IN BIOTSKE ohranjanja njihovega naravnega ravnovesja naj se ne> PESTROSTI, IZ :ESAR SLEDI UKREPANJE V SKLADU S 105. − naseljuje tujerodnih \ivalskih vrst< :L. ZON (NARAVOVARSTVENO SOGLASJE). − izvaja nobenih aktivnosti v gnezditveni sezoni, to je v obdobju od za;etka marca do konca septembra. 4.2.2.5. PRIDOBIVANJE MINERALNIH SUROVIN

Kamnolomi in drugi povr[inski kopi pomenijo izjemno 4.2.2.4. Vodno gospodarstvo velik poseg v relief in v naravni \ivljenjski prostor [tevilnih rastlinskih in \ivalskih vrst. S stali[;a ohranjanja narave je pomembno varovanje vseh vodnih izvirov, potokov, rek, stoje;ih voda, naravnih Pri pridobivanju mineralnih surovin je potrebno vodnih zadr\evalnikov in podtalnice, kakor tudi njihovih upo[tevati slede;e usmeritve> vplivnih obmo;ij. − Nove rudarske objekte in morebitne [iritve obstoje;ih Pri dejavnostih vodnega gospodarstva naj se upo[tevajo objektov se na;rtuje tako, da poseg ne ogro\a biotske naslednje usmeritve> raznovrstnosti, naravne dedi[;ine in zavarovanega − Upo[teva naj se naravno dinamiko vodotokov in obmo;ja. sonaravno urejanje odto;nega re\ima z upo[tevanjem in − Potrebno je zagotoviti predhodno analizo terena z ohranjanjem retencijskih povr[in. namenom ugotavljanja potencialne geolo[ke naravne − Vodnogospodarske posege naj se na;rtuje celovito in ob dedi[;ine oziroma ob;asen geolo[ki nadzor v ;asu upo[tevanju naravovarstvenih izhodi[;. delovanja rudarskega objekta zaradi evidentiranja, − Pri izvajanju intervencijskih del naj se izbere tisti ukrep, ohranjanja in varovanja geolo[ke naravne dedi[;ine. ki ob doseganju enakih u;inkov najmanj po[koduje − V primeru ugotovitve geolo[ke naravne dedi[;ine v ;asu naravo. izkori[;anja mineralne surovine se v okviru mo\nosti − Vode naj se zadr\uje v povirnem delu, tam, kjer se ohrani in/ali zavaruje najbolj reprezentativen izdanek in− pojavljajo, in v naravnih retencijskih povr[inah situ, oziroma se poskrbi tudi ali vsaj za ustrezno ex−situ (najpogosteje so to mokri[;a). varstvo. − Razvoj dejavnosti, ki morajo biti zavarovane pred − Upo[tevati je potrebno varstvene usmeritve v \e visokimi vodami, naj se usmerja zunaj retencijskih ugotovljenih obmo;jih naravne dedi[;ine. povr[in. − :ese pri delih odkrije jamski objekt, je potrebno o tem − Ohranja naj se obre\na vegetacija, saj stabilizira bre\ine in obvestiti pristojno organizacijo za varstvo narave in prepre;uje erozijo. Kjer je v preteklosti pri[lo do njene omogo;iti ovrednotenje in dokumentacijo najdbe. odstranitve, naj se jo nadomesti z avtohtono drevesno in − V fazi na;rtovanja bodo;e rabe v opu[;enih povr[inskih grmovno vegetacijo (vrba, ;rna jel[a, leska, dren, kopih je potrebna predhodna analiza stanja naravne trdoleska, brogovita,...). dedi[;ine v smislu ugotovitve obstoja naravne dedi[;ine − Obre\na zavarovanja vodotokov naj se izvajajo le v (geolo[ke, botani;ne, zoolo[ke, itd). Tam, kjer je naravna najnujnej[ih primerih, na sonaraven na;in in v dedi[;ina ugotovljena ali v postopku vrednotenja, je pri 19 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 20

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

pripravi ureditvenega na;rta in na;rta sanacije potrebno − V obmo;jih mo\ne naravne dedi[;ine je potrebna sodelovanje pristojne organizacije za varstvo narave. geolo[ka spremljava zaradi evidentiranja naravne dedi[;ine, novo odkrite objekte naravne dedi[;ine se varuje v cestnih usekih, ;e to dopu[;a lokacija. 4.2.2.6. {port, rekreacija in turizem − Z ustreznimi ukrepi je potrebno zagotoviti vse okoljevarstvene ukrepe za zmanj[anje onesna\evanja Naravne danosti obmo;ja nudijo velike mo\nosti za razvoj (npr. izlitje naftnih derivatov ali drugih nevarnih snovi). [portno rekreacijskih dejavnosti in trajnostnega turizma. S − Pri obnavljanju energetskih sistemov je priporo;ljivo, da stali[;a varstva narave so sprejemljive vse tiste oblike, ki ne se nadzemne vode zamenja s podzemnimi. potrebujejo veliko prostora in ureditev in ne predstavljajo − Energetski vodi naj se polagajo kabelsko pod ali ob velike obremenitve narave (npr. pohodni[tvo). Upo[teva obstoje;e prometnice, razen na obmo;jih nad jamskimi naj se naslednje usmeritve> rovi, kjer mora biti odlo;itev sprejeta v sodelovanju z − Razvija naj se vse tiste oblike rekreacije, ki ne zahtevajo naravovarstveno slu\bo. ve;jih ureditvenih posegov in nimajo negativnih vplivov − :rpali[;a, vodnjake, zajetja in vodohrame je mogo;e na naravo (npr. ne povzro;ajo velikega hrupa, nimajo graditi le na naravi ;im manj mote; na;in. negativnih vplivov na ogro\ene \ivalske vrste, itd.). − Potrebna je ureditev komunalne infrastrukture s − Turisti;na in rekreacijska obmo;ja naj se ustrezno uredijo ;istilnimi napravami za naselja, industrijo in ve;je z ureditvenimi na;rti. kmetijske objekte na naravovarstveno in prostorsko − Za hojo, jahanje in kolesarjenje naj se uporablja obstoje;e neopore;nih lokacijah. poti, upo[tevajo; pravne predpise. − V vseh naseljih in zaselkih naj bo organizirano odva\anje − Nujno je dosledno upo[tevanje Uredbe o prepovedi vo\nje odpadkov, saj je le tako mo\no prepre;iti odlaganje na z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, [t. 28/95). divjih odlagali[;ih. − Jadralno padalstvo in zmajarstvo naj se odvija v skladu z − Za;eti je potrebno s programom ;i[;enja in renaturacije obstoje;imi predpisi, upo[tevajo; naravovarstvene divjih odlagali[; odpadkov. Pristopiti je treba k novim usmeritve. tehnologijam recikla\e odpadkov. − Plezanje naj se odvija samo na posebej dolo;enih plezali[;ih, upo[tevajo; naravovarstvene usmeritve. PRI VE:JIH POSEGIH V PROSTOR V NARAVNEM OKOLJU> NPR. UREJANJE ODLAGALI{:, GRADNJA CEST, NA:RTOVANJE NOVIH {PORTNO REKREACIJSKIH ELEKTROVODOV, TELEKOMUNIKACIJSKIH VODOV IN OBMO:IJ V NARAVNEM OKOLJU NAJ TEMELJI NA ANTEN, VODOVODNE IN KOMUNALNE PREDHODNI NARAVOVARSTVENI OCENI INFRASTRUKTURE IN :ISTILNIH NAPRAV SPREJEMLJIVOSTI, KI JO IZDELA PRISTOJNA NARAVOVARSTVENA SLU|BA OCENI OGRO|ENOST NARAVOVARSTVENA SLU|BA. V PRIMERU NARAVNIH VREDNOT IN BIOTSKE PESTROSTI, IZ :ESAR OPREDELITVE OBMO:IJ IN UREDITVE SLEDI UKREPANJE V SKLADU S 105. :L. ZON {PORTNOREKREACIJSKE RABE, KI PREDSTAVLJA POSEG (NARAVOVARSTVENO SOGLASJE). V PROSTOR ALI NARAVO, KI BI LAHKO OGROZIL NARAVNO DEDI{:INO (NARAVNE VREDNOTE) IN BIOTSKO RAZNOVRSTNOST, SLEDI UKREPANJE V 4.2.2.8. Gradnja objektov in poselitev SKLADU S 105. :L. ZON (NARAVOVARSTVENO SOGLASJE). Nova urbanizacija je mo\na v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti, predvsem v okviru obstoje;ih urbaniziranih povr[in z upo[tevanjem vseh naravovarstvenih in okoljevarstvenih predpisov za 4.2.2.7. Promet in ostala infrastruktura izbolj[anje stanja.

Pri na;rtovanju infrastrukture naj se upo[teva> Pri izdelavi prostorsko izvedbenih aktov sodeluje naravovarstvena slu\ba z naravovarstvenimi smernicami, − Nove infrastrukturne povezave naj se vzpostavijo le, ;e ni v katerih so dolo;eni naravovarstveni pogoji. mogo;e izkoristiti obstoje;i, pa [e to po mo\nosti v skupne koridorje. − Prometne povezave naj se na;rtujejo tako, da ne sekajo 5. NARAVOVARSTVENI POGOJI selitvenih poti \ivali; v nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti ukrepe za nemoteno prehajanje \ivali. 1. Naravovarstvene smernice naj se vklju;ijo v Spremembe − Pri rekonstrukcijah in sanacijah obstoje;ih cest naj se in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoro;nega plana poleg tehni;nih izbolj[av zagotovi tudi ustrezne ukrepe, Ob;ine Vodice. ki lahko prispevajo k izbolj[anju stanja narave. − Pri rekonstrukcijah cest naj se v najve;ji mo\ni meri 2. Fizi;na ali pravna oseba mora v postopku izdaje ohranja obcestna vegetacija. dovoljenja za poseg v prostor na zavarovanem obmo;ju, − Cestne bre\ine naj se uredi na na;in, ki v petih letih in naravni vrednoti (naravni dedi[;ini) in na obmo;ju dolgoro;no omogo;a razvoj vegetacije. vpliva na naravno vrednoto (naravno dedi[;ino) 20 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 21

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

pridobiti naravovarstveno soglasje v skladu s predpisi s Na podlagi 32.;lena Zakona o gospodarskih javnih slu\bah podro;ja ohranjanja narave (105. ;len ZON). (Uradni list RS [t. 32/93), 21. in 29. ;lena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, [t. 72/93, 57/94, in 14/95) ter 13. In 14. 3. Strokovna slu\ba oceni ogro\enost naravnih vrednot in ;lena Statuta Ob;ine Vodice (Uradni list RS, [t. 49/95, 31/98, biotske raznovrstnosti. Na podlagi ugotovitev sledi Uradno glasilo Ob;ine Vodice 2/98 in 7/98, Odlo;ba US [t. ustrezno ukrepanje v skladu s 105. ;l. ZON U−I−250/98) je Ob;inski svet Ob;ine Vodice na 12. redni seji (naravovarstveno soglasje). dne 19.07.2004 sprejel

4. Podrobnej[i naravovarstveni pogoji se bodo dolo;ili s ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O prostorskimi izvedbenimi akti oz., ;e teh ni, v OGLA{EVANJU V OB:INI VODICE naravovarstvenem soglasju. 1. ;len 5. Pred sprejetjem planskega akta mora ob;ina obvestiti V Odloku o ogla[evanju v Ob;ini Vodice (Uradno glasilo obmo;no enoto Zavoda o na;inu upo[tevanja Ob;ine Vodice, [t. 2/98, 4/99, 6/02) se doda nov 21.a ;len, ki naravovarstvenih smernic tako, da po[lje v pregled se glasi> ˆZ denarno kaznijo je kaznovan lastnik zemlji[;a, zadnji predlog, ki gre v postopek sprejema. Na osnovi ki je kljub opozorilu pristojnega ob;inskega organa ali pregleda Zavod izda ˆugotovitve o stopnji usklajenosti koncesionarja dal soglasje za postavitev objekta za oziroma upo[tevanja naravovarstvenih smernic˜. ogla[evanje na lokaciji, kjer ga po dolo;ilih Odloka o ogla[evanju v Ob;ini Vodice ni dovoljeno postaviti.˜ 6. ZA POSEGE NA OBMO:JIH, KI SO V NARAVOVARSTVENIH SMERNICAH OPREDELJENA 2. ;len KOT NARAVNA DEDI{:INA (NARAVNE VREDNOTE) IN Spremeni se 21. ;len tako, da se glasi> ZAVAROVANA OBMO:JA (O|JA IN {IR{A ˆZ denarno kaznijo 100.000,00 SIT je kaznovan lastnik ZAVAROVANA OBMO:JA), MORA JAVNOPRAVNA plakata> OSEBA V PLANSKEM AKTU NAVESTI OBVEZNOST − ki name[;a reklame zunaj dolo;enih objektov, PRIDOBITVE NARAVOVARSTVENEGA SOGLASJA V namenjenih ogla[evanju, SKLADU Z DOLO:ILI ZAKONA O OHRANJANJU − katerega reklame so name[;ene zunaj dolo;enih objektov, NARAVE. namenjenih ogla[evanju, − ki po[koduje in uni;uje reklame na objektih, namenjenih ogla[evanju, 6. UPORABLJENI VIRI IN LITERATURA − ki koncesionarju ne poravna stro[kov za namestitev reklam.˜ 1. Anko B., 1998> Nekateri teoretski vidiki krajinskoekolo[ke tipizacije krajin, Zbornik gozdarstva 3. ;len in lesarstva, 56, Ljubljana. Spremeni se 22. ;len tako, da se glasi> 2. Bon;ina A., 2000> Na;elo trajnosti v ˆZ denarno kaznijo 100.000,00 SIT je kaznovan posameznik gozdnogospodarskem na;rtovanju, Zbornik gozdarstva oziroma odgovorna oseba lastnika reklame> in lesarstva, 63, Ljubljana. − ki name[;a reklame zunaj dolo;enih objektov, 3. Diaci J., 2000> Vklju;evanje koncepta biotske pestrosti v namenjenih ogla[evanju, prakso gojenja gozdov, Zbornik gozdarstva in lesarstva, − ki po[koduje in uni;uje reklame na objektih, namenjenih 63, Ljubljana. ogla[evanju.˜ 4. Geografski atlas Slovenije, 1998> Dr\avna zalo\ba Slovenije, Ljubljana. 4. ;len 5. Inventar najpomembnej[e naravne dedi[;ine Slovenije, Spremeni se 22a. ;len tako, da se glasi> 2.del> osrednja Slovenija> 1991, Zavod RS za varstvo ˆZ denarno kaznijo 350.000,00 SIT se kaznuje pravna oseba, naravne in kulturne dedi[;ine, Ljubljana. ki v Ob;ini Vodice name[;a reklame na javnih mestih in za 6. Kataster jam Jamarske zveze Slovenije. to ni poobla[;ena. 7. Logar, J., 1997> Analiza gozdnih zaplat na Sor[kem polju, Z denarno kaznijo 100.000,00 SIT se kaznuje odgovorna seminarska naloga, Krajinska ekologija, Biotehni[ka oseba pravne osebe ali fizi;na oseba, ki stori prekr[ek iz fakulteta. prej[njega odstavka tega ;lena.˜ 8. Pirnat, J., 1997 > Razpored gozdov v Ljubljanski urbani krajini. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 53, str. 159−182. 5. ;len 9. Wraber, T., Skoberne, P.,1989> Rde;i seznam ogro\enih Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu Ob;ine Vodice in praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave, 14− za;ne veljati naslednji dan po objavi. 15, Ljubljana.

{tevilka> 031−01−001/04−016 Datum> 26.7.2004 |upan Ob;ine Vodice Brane Podbor[ek, univ. dipl. ekon. 21 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 22

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

Na podlagi 21. ;lena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni 6. ;len list RS, [t. 72/93, 6/94−odl.US, 45/94−odl. US, 57/94, 14/95, Postopek oblikovanja in dodeljevanja finan;nih sredstev 20/95−odl. US, 63/95−obv. razlaga, 9/96−odl. US, 44/96−odl. izvajalcem po sprejemu prora;una poteka po naslednjem US, 26/97, 70/97 in 74/98 in 70/00) in 42. ;lena Statuta zaporedju> Ob;ine Vodice (Uradni list RS, [t. 49/95, 31/98, Uradno − priprava in objava javnega razpisa za zbiranje predlogov glasilo OV 2/98 in 7/98, odl. US [t. U−I−250/98), je Ob;inski za dodelitev sredstev za sofinanciranje dru[tev, svet Ob;ine Vodice na 12. redni seji dne 19.07.2004 sprejel − zbiranje vlog − strokovno ocenjevanje prispelih vlog, PRAVILNIK − obravnava in potrditev predlogov za sofinanciranje o sofinanciranju dru[tvenih projektov programov in projektov, v Ob;ini Vodice − obve[;anje predlagateljev o odlo;itvi, − sklepanje pogodb, 1. ;len − spremljanje izvajanja pogodb in nakazilo pripadajo;ih Ta pravilnik dolo;a postopke, pogoje, merila in kriterije za finan;nih sredstev, izvajanje, ovrednotenje in razdelitev sredstev za − obravnava poro;il o izvedbi programov in projektov ter sofinanciranje izvajanja dru[tvenih dejavnosti v Ob;ini ocena skladnosti s pogodbenimi obveznostmi. Vodice. Predmet tega pravilnika je delitev sredstev, ki jih ob;ina 7. ;len zagotavlja v ob;inskem prora;unu, namenjenih izvajanju Objava javnega razpisa mora vsebovati> dru[tvenih dejavnosti v Ob;ini Vodice. − podatke o naro;niku, − podro;ja dejavnosti, ki so predmet sofinanciranja, 2.;len − pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci, Pravico do sofinanciranja kulturnih programov imajo − merila in kriterije ter prioritete, po katerih se bo izvajalci, izbrani na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi posamezen projekt ocenjeval, \upan Ob;ine Vodice. − okvirno vrednost sredstev za predmet javnega razpisa, − dolo;itev obdobja za porabo sredstev, 3. ;len − razpisni rok, Pogoji za sodelovanje na razpisu> − na;in oddaje vlog, − da dru[tva nimajo za osnovno dejavnost kulturne in − navedbo oseb, poobla[;enih za dajanje informacij v zvezi [portne dejavnosti, z razpisom, − da so registrirana za izvajanje dejavnosti in s svojim − rok, v katerem bodo predlagatelji obve[;eni o izidu dosedanjim delom izkazujejo pri;akovano kakovost, javnega razpisa. − da imajo sede\ na obmo;ju Ob;ine Vodice, Rok za oddajo prijav ne sme biti kraj[i od 15 dni. − da nimajo neporavnanih obveznosti do Ob;ine Vodice, − da delujejo najmanj eno leto, 8. ;len − da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in Ob;inska uprava pregleda predloge, prispele na razpis. :e organizacijske mo\nosti za uresni;itev na;rtovanih ugotovi, da predlog ni popoln, pozove predlagatelja, da ga v aktivnosti, roku osmih dni dopolni. Nepopolne vloge, ki jih − da imajo urejeno evidenco o ;lanstvu, pla;ani ;lanarini in predlagatelj v roku ni dopolnil, se zavr\ejo. ostalo dokumentacijo, kot to dolo;a Zakon o dru[tvih, Postopek za izbiro in administrativno tehni;ne naloge, − da dejavnost opravljajo na nepridobitni osnovi, povezane s sofinanciranjem po tem pravilniku, vodi − da so registrirana v skladu z Zakonom o dru[tvih, ob;inska uprava. − da ob;inski upravi vsako leto redno predlo\ijo poro;ilo o Sklep o izbiri sprejme \upan. realizaciji programov, poro;ila o dose\enih rezultatih ter na;rt aktivnosti za prihodnje leto. 9. ;len Dodelitev sredstev se uredi z ustrezno pogodbo o 4. ;len sofinanciranju dejavnosti, ki jo z izvajalci sklene Ob;ina Iz ob;inskega prora;una se praviloma sofinancirajo letni Vodice. programi in projekti in redne dejavnosti upravi;encev. Izvajanje pogodbenih obveznosti spremlja ob;inska Sredstva za investicije v prostore niso predmet tega uprava. pravilnika. :e ob;inska uprava Ob;ine Vodice ugotovi, da izvajalec kr[i dolo;ila pogodbe, mu lahko zadr\i izpla;ilo [e 5. ;len neizpla;anih sredstev, zahteva vrnitev v ta namen \e Skupni obseg sofinanciranja dru[tvenih programov potrdi dodeljenih sredstev v ob;inski prora;un skupaj z Ob;inski svet Ob;ine Vodice s sprejemom prora;una za zakonitimi obrestmi in o tem obvesti Odbor za dru\bene posamezno prora;unsko leto. dejavnosti. Projekti in dejavnosti se sofinancirajo le do vi[ine :e izvajalec sredstev ne porabi namensko, ob;ina prekine razpolo\ljivih sredstev v prora;unu Ob;ine Vodice. pogodbo in zahteva vrnitev nenamensko porabljenih sredstev. 22 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 23

Uradno glasilo ob;ine Vodice Ob;ina Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

Izvajalec, ki neutemeljeno kr[i dolo;ila pogodbe, ne more V skladu z 28. ;lenom Zakona o policiji (Uradni list RS [t. kandidirati za sredstva iz prora;una ob naslednjem razpisu. 49/98, 93/01, 79/03) in 18. ;lenom Statuta Ob;ine Vodice :e izvajalec zaradi prenehanja delovanja, zmanj[anega (Uradni list RS, [t. 49/95, 31/98, Uradno glasilo OV 2/98 in obsega dela ali iz drugih vzrokov ne porabi vseh odobrenih 7/98, odl. US [t. U−I−250/98), je Ob;inski svet Ob;ine Vodice sredstev, lahko \upan s sklepom prerazporedi ta sredstva na 12. redni seji dne 19.7.2004 sprejel naslednji drugim izvajalcem. SKLEP 10. ;len Pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje in vrednotenje Ob;inski svet Ob;ine Vodice predlaga Antona Logarja, programov in projektov sofinanciranja so podlaga za rojenega 25.6.1949, s stalnim bivali[;em na Brni[ki cesti 64, izvajanje odlo;itev o izbiri programov, ki jih iz ob;inskega 1217 Vodice, za predstavnika javnosti v senatih za prora;una sofinancira ob;ina in so obvezni in sestavni del re[evanje prito\b zoper policiste. tega pravilnika. Ob;inska uprava Ob;ine Vodice za pripravo predloga razdelitve sredstev za programe dru[tev v primeru, ko je na {tevilka>032−01−001/04−022 razpis prijavljenih ve; programov, kot je na razpolago Datum> 26.07.2004 prora;unskih sredstev, dolo;i prioriteto za vrednotenje |upan Ob;ine Vodice programov. Prioriteta se uskladi s potrebami lokalne Brane Podbor[ek, univ. dipl. ekon. skupnosti. Merila so dolo;ena v to;kah. Vrednost to;ke se izra;una za vsako prora;unsko leto posebej in je odvisna od vi[ine sredstev, ki so v prora;unu Ob;ine Vodice dolo;ena za sofinanciranje izvajanja dejavnosti. Vrednost to;ke za teko;e prora;unsko leto dolo;i \upan Ob;ine Vodice. Na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi 11. ;len nesre;ami (Ur. list RS [t. 64/94), Uredbe o vsebini in izdelavi Ta pravilnik za;ne veljati naslednji dan po objavi v na;rtov za[;ite in re[evanja (Ur. list RS [t. 3/02), Navodil o Uradnem glasilu Ob;ine Vodice. pripravi ocen ogro\enosti (Ur. list RS [t. 39/95, Uredbe o merilih za organiziranje in opremljanje Civilne za[;ite (Ur. {tevilka> 032−01−001/04−015 list RS [t. 23/00, 88/00) ter 12. 13. in 105 ;lena Statuta Ob;ine Datum> 26.07.2004 Vodice (Ur. list RS, [t. 49/95, 31/98, Uradno glasilo OV 2/98 |upan Ob;ine Vodice in 7/98, odl. US [t. U−I−250/98) je Ob;inski svet Ob;ine Brane Podbor[ek, univ. dipl.oec. Vodice na 12. redni seji dne 19.07.2004 sprejel naslednji

MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE SKLEP DRU{TVENIH DEJAVNOSTI V OB:INI VODICE Ob;inski svet Ob;ine Vodice sprejme Na;rte za[;ite re[evanja in pomo;i pred naravnimi in drugimi nesre;ami. VRSTA PROGRAMA {TEVILO TO:K Na;rte sestavljajo> Na;rt za[;ite, re[evanja in pomo;i ob potresu, Na;rt za[;ite re[evanja in pomo;i ob poplavah, ORGANIZACIJA PRIREDITVE, PROJEKTA> od 30 do 150 to;k Na;rt za[;ite, re[evanja in pomo;i ob po\arih v naravnem okolju, Na;rt za[;ite re[evanja in pomo;i ob jedrski nesre;i, MATERIALNI STRO{KI NA SEZONO> Kratek na;rt pomo;i ob letalski nesre;i, Kratek na;rt pomo;i ob nesre;i z nevarnimi snovmi ter Na;rt zvez v − do 10 ;lanov 20 to;k Ob;ini Vodice.

− od 10 do 20 ;lanov 30 to;k {tevilka> 032−01−001/04−018 − od 20 ;lanov naprej 40 to;k Datum> 26.07.2004 |upan Ob;ine Vodice IZOBRA|EVANJE (maksimalno 3 programi izpopolnjevanja) Brane Podbor[ek, univ. dipl. ekon.

Stro[ki na izpopolnjevanje> 20 to;k

DRUGI PROGRAMI

Drugi programi, ki doka\ejo vsebinsko u;inkovitost, se ovrednotijo v skladu in sorazmerju z merili, ki veljajo za podobne zvrsti programov

23 KOPITAR8_2004_uradni9.qxd 20.1.2004 22:56 Page 24

Uradno glasilo ob;ine Vodice [tevilka 9, 27.7. 2004 uradno glasilo izdaja ob;inska uprava ob;ine Vodice, odgovorni urednik je tajnik ob;ine Vodice

Na podlagi 18. ;lena Statuta Ob;ine Vodice (Ur.l. RS, [t. Na podlagi 28. in 29. ;lena Odloka o oskrbi s pitno vodo na 49/95, 31/98, Ur.gl. OV, 2/98 in 7/98, Odlo;ba Ustavnega obmo;ju ob;ine Vodice (Uradno glasilo Ob;ine Vodice, [t. sodi[;a RS, [t. U−I−250/98) je Ob;inski svet Ob;ine Vodice 3/98, 4/99) in 18. ;lena Statuta Ob;ine Vodice (Uradni list na 12. redni seji dne 19.7.2004 sprejel naslednji RS, [t. 49/95 in 31/98, Uradno glasilo Ob;ine Vodice, [t. 7/98 in odlo;ba Ustavnega sodi[;a RS, [t. U−I−250/98) je SKLEP Ob;inski svet Ob;ine Vodice na 12. redni seji dne 19.07.2004 sprejel V skladu s pogodbo o izdelavi Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002−2006 SKLEP Ob;inski svet Ob;ine Vodice sprejema Regionalni razvojni o dolo;itvi cene [tevnine pri oskrbi s pitno program Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002−2006. vodo

1. ;len {tevilka> 032−01−001/04−017 Datum> 26.07.2004 Mese;ni znesek [tevnine je dolo;en za posamezen nazivni premer DN |upan Ob;ine Vodice (mm) obra;unskega vodomera> Brane Podbor[ek, univ. dipl. ekon. DN (mm) Znesek (SIT/mesec) Samostojni vodomeri Kombinirani vodomeri Do vklju;no 20 340 25 475 Na podlagi 18. in 69. ;lena Statuta Ob;ine Vodice (Uradni 30 in 40 650 list RS, [t. 49/95, 31/98, Uradno glasilo OV 2/98 in 7/98, odl. 50 do vklju;no 80 1.300 2.860 US [t. U−I−250/98) je Ob;inski svet Ob;ine Vodice na 12. Do vklju;no 150 1.760 4.290 redni seji dne 19.07.2004 sprejel

SKLEP 2. ;len o ukinitvi javnega dobra Dolo;ena vi[ina [tevnine ni dolo;ena za vodomere z I. vgrajeno opremo za daljinsko od;itavanje. V teh primerih Ukine se javno dobro na parc. [t. 768/3, k.o. Repnje, vrsta upravljavcu nastajajo vi[ji stro[ki od [tevnine, dolo;ene v 1. rabe pot, v izmeri 87 m2 , vpisano kot dru\bena lastnina. ;lenu. Razliko od izra;unane [tevnine obra;unskega vodomera in nastalimi vi[jimi stro[ki upravljavec zara;una II. uporabniku na osnovi medsebojne pogodbe. Pogodba se Lastninska pravica na parc. [te. 768/3 − pot v izmeri 87 m2 sklene pred vgradnjo obra;unskega vodomera. se po ukinitvi javnega dobra vpi[e v korist Ob;ine Vodice. 3. ;len III. Po vpisu lastninske pravice v korist Ob;ine Vodice na parc. {tevnina se zara;unava pri obra;unu porabljene pitne [t. 768/3 − pot v izmeri 87 m2, se lastninska pravica na vode. V ceni [tevnine niso upo[tevani zakonsko predpisani predmetni nepremi;nini prenese v last Andreje Skubic, davki. Ulica borcev za S mejo 14, 1000 Ljubljana. 4. ;len IV. Prenos nepremi;nine se izvede po postopku in na na;in, ki Vi[ina osnovne cene se uskladi dvakrat letno (30.06. in ga dolo;ajo predpisi in ob upo[tevanju predlo\ene 31.12.) z indeksom rasti cen. Pri revalorizaciji se upo[teva dokumentacije. indeks rasti cen \ivljenjskih potreb[;in v Republiki Sloveniji. Uskladitev cene opravi ob;inska uprava oz. V. upravljavec. Ta sklep za;ne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu Ob;ine Vodice. 5. ;len

Ta sklep za;ne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu Ob;ine Vodice, uporablja pa se od 1.7.2004.

{tevilka> 032−01−001/04−019 {tevilka> 032−01−001/04−020 Datum> 26.7.2004 Datum> 26.07.2004 |upan Ob;ine Vodice |upan Ob;ine Vodice Brane Podbor[ek, univ. dipl. ekon. Brane Podbor[ek, univ. dipl. ekon. 24