Na Podlagi 52. Člena Zakona O Prostorskem Na Črtovanju (Ur.L
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13-Skl.US:U- I-43/13-8) ter . 15. člena Statuta Ob čine Vodice (Uradno glasilo Ob čine Vodice, št. 7/14) ) je Ob činski svet Ob čine Vodice na svoji __. redni seji, dne _______ sprejel ODLOK O OB ČINSKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE VODICE I. UVODNE DOLO ČBE 1. člen (vsebina in sestavine odloka) (1) S tem odlokom se sprejme ob činski prostorski na črt ob čine Vodice (v nadaljevanju: OPN), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanisti čni zavod, d.d., pod št. 7228, januarja 2014 in pod št. 7794, _____ 2017. (2) OPN je sestavljen iz besedila in grafi čnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del. (3) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja: I. Uvodne dolo čbe, II. Strateški del, III. Izvedbeni del, IV. Prehodne in kon čne dolo čbe. (4) Grafi čni del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: številka karta merilo 1. Zasnova prostorskega razvoja ob čine 1:40 000 2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture 1:40 000 3. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo s prikazom 1:40 000 okvirnih obmo čij naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje 4. Usmeritve za razvoj v krajini 1:40 000 5. Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č 1:40 000 (5) Grafi čni del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte: številka karta merilo 1. Pregledna karta ob čine 1:25 000 2. Pregledna karta ob čine s prikazom osnovne namenske rabe 1:25 000 prostora in klju čnih omrežij gospodarske javne infrastrukture 3. Prikaz obmo čij enot urejanja prostora, osnovne oziroma 1:5 000 podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev 4. Prikaz obmo čij enot urejanja prostora in gospodarske javne 1:5 000 infrastrukture 5. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP Vo_59 6. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP Ve_14 7. Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP Re_7 1 / 1 (6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih podro čnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri na črtovanju kot pri konkretnih odlo čitvah v upravnem postopku. 2. člen (uporabljeni izrazi) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. Bruto tlorisna površina (v nadaljevanju BTP) je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izra čunanih skladno s standardom SIST ISO 9836; izra čun BTP vklju čuje površine pod to čkama a) in b) v to čki 5.1.3.1 navedenega standarda (pri čemer se upošteva BTP vseh etaž s svetlo višino nad 2,20 m). 2. Dozidava oziroma nadzidava objekta je pove čanje BTP obstoje čega objekta do najve č 50%. izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoje čemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do najve č 50% obstoje če BTP objekta. Dozidava ali nadzidava ve čja od 50% obstoje če BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta (skupaj obstoje či del ter dozidani oz. nadzidani del). Dozidavo oziroma nadzidavo objekta je potrebno priklju čiti na komunalno infrastrukturo preko obstoje čih priklju čkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje. 3. DPN je Državni prostorski na črt. 4. Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli. 5. Dvostanovanjska stavba – skupina 1121, podskupina 11210 CC-SI, obsega največ dve stanovanji in v posebnih primerih do 49% BTP, ki so namenjene za okolje nemote či poslovni dejavnosti v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, in je po obliki in strukturi prilagojena gradbeni strukturi prostostoje če stavbe. 6. Dvoj ček sestavljata dve enostanovanjski stavbi z enakima gabaritoma, ki se gradita so časno, na podlagi skupnega gradbenega dovoljenja pridobljenega s skupno projektno dokumentacijo, na skupni vmesni parcelni meji in se stikata tako, da oblikujeta povezano prostostoje čo hišo z lo čenima vhodoma in lo čenima gradbenima parcelama. 7. Enostanovanjska stavba – skupina 1110, podskupina 11100 CC-SI, obsega najve č eno stanovanje in v posebnih primerih do 49% BTP, ki so namenjene za okolje nemote či poslovni dejavnosti v skladu s prostorsko izvedbenimi pogoji, in je po obliki in strukturi prilagojena gradbeni strukturi prostostoje če stavbe. Prostostoje ča stanovanjska stavba je objekt, ki se ne stika z nobeno stranico s sosednjim objektom. 8. Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je obmo čje z enotnimi zna čilnostmi prostora, na katerem se dolo čijo namenska raba prostora, in enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve za izdelavo ob činskega podrobnega prostorskega na črta. 9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se za etažo šteje tudi pritli čje (P) in mansarda (M). 10. Etažnost objekta je dolo čena s številom etaž nad terenom. 11. Delež zelenih površin (v nadaljevanju DZP) se izrazi v odstotkih odprtih zelenih površin glede na gradbeno parcelo objekta. Za odprte zelene površine se štejejo zelene površine na raš čenem terenu. Raš čen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. 12. Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je zazidana 2 / 2 površina vseh stavb vsota tlorisnih projekcij zunanjih dimenzij najve čjih etaž zahtevnih, manj zahtevnih in pomožnih objektov nad in pod terenom. Pri tlorisni projekciji zunanjih dimenzij najve čjih etaž nad terenom se ne upoštevajo balkoni in napuš či. 13. Fr čada je del strehe, namenjen za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov. 14. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka dolo čena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. 15. Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti. 16. Gradbena parcela je zemljiš če, sestavljeno iz ene ali ve č zemljiških parcel oziroma ve č delov zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. 17. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. 18. Grajeno javno dobro so zemljiš ča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. 19. Javne površine so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, in vklju čujejo predvsem železnice, javne ceste, javne poti, trge, otroška igriš ča, parkiriš ča, pokopališ ča, parke, druge urejene zelene površine ter rekreacijske in športne površine. 20. Kolen čni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka zadnje etaže do to čke loma vertikale v poševni del zaklju čnega sloja strešne konstrukcije. 21. Komunalna oprema so: - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na obmo čjih, kjer je priklju čitev obvezna, - objekti grajenega javnega dobra, in sicer: ob činske ceste, javna parkiriš ča in druge javne površine. 22. Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritli čja navzdol in kjer je ve č kot 50% bruto etažnega volumna kleti vkopanega. 23. Mansarda (v nadaljevanju M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod praviloma dvokapno streho streho , z višino kolen čnega zidu v najnižjem delu 1,60 m ali manj. 24. Nadstropja so vse etaže stavbe nad pritli čjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda. 25. Naselje je s prostorskim aktom dolo čeno obmo čje strnjeno grajenih stavb razli čnih namembnosti s pripadajo čimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in obmo čje površin, predvidenih za širitev. 26. Nezakonita gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja ali v neskladju z njim. 27. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem je ve č kot 50 % BTP nad terenom nestanovanjskih. 28. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. 29. Objekti in naprave za oglaševanje so objekti namenjeni oglaševanju, ki so po izvedbi lahko gradbeni objekti po dolo čbah zakona o graditvi objektov oziroma objekti in naprave 3 / 3 za oglaševanje, ki niso gradbeni objekti po dolo čbah zakona o graditvi objektov, vsi pa so zgrajeni oziroma postavljeni z namenom, da služijo kot plakatna mesta za oglaševanje in obveš čanje. Vrste objektov ter merila in pogoje za oglaševanje dolo ča ob činski predpis, ki ureja oglaševanje na obmo čju ob čine Vodice. 30. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. 31. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, za čiš čenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. 32. Osnovna oskrba prebivalcev vklju čuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti. 33. Otroško igriš če je površina, namenjena in urejena za igro otrok, opremljena z urbano opremo in zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali razli čnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev na črtovana v sklopu parka ali drugega obmo čja.