www.sls.si, leto V, številka 37, marec 2007 Tiskovina - poštnina plačana pri pošti 1101 Ljubljana

KLIMATSKE SPREMEMBE IN NJIHOVI VPLIVI NA KMETIJSTVO – KAKO NAPREJ? PREPREČEVANJE VZROKOV IN PRILAGAJANJE POSLEDICAM = KLJUČ DO USPEHA stran 24

Janez Podobnik, Kristijan Janc, poslanec Janez Cimperman, član predsednik SLS in minister SLS v DZ RS in župan Kluba županov SLS za okolje in prostor Ig ni­ tranzi­tna o­bč­i­na, »Ši­ri­na i­n De­lo­ me­d ljudmi­ smo­ ko­t ne­ki­ »re­č­ni­ de­mo­krati­č­no­st mi­ je­ v ve­li­ko­ ro­kav« - bo­re­ malo­ sta ved­no­ zado­vo­ljstvo­ de­narja pri­te­ka na to­ krasi­li­ SLS« stran ljubljanske­ga barja stran 10 stran 32 stran 36

Rok Rav­ni­kar 2. redna seja Igor Hro­vati­č Bogdan Bradač Nada Skuk Tone Hro­vat Gregor Abram Aleš Ju­vanc Kluba županov­ Izza šan­ SLS SKZ pri SLS: Se­niorji v Že­nska Izzivi v izobraže­vanju Pismo pripad­ Doli tam kov ali kdo “Vse­ kme­te­ Evropi – opo­ zve­za SLS za kme­tijstvo in nika italijanske­ spodaj na »O tre­tji na koncu je­ potre­bno ra v spre­mi­ bo zase­dala pode­že­lje­ z novimi narodne­ skup­ kole­su (1. de­l) re­snič­no od­ razvojni osi zašč­ititi” njajoč­e­m se­ v Mariboru programi v šolske­m nosti, žive­č­e­ga lo­ča volitve­ bomo še­ sve­tu! le­tu 2007/2008 v Slove­niji razpravljali« stran 2 stran 4 stran 43 stran 45 stran 46 stran 51 stran 53 stran 54  uvodnik Uvodnik Izza šankov ali kdo na koncu re­snič­no odloč­a volitve­

pri strateških zadevah, kot je državna spodbuda nam, da se časi spreminjajo, njajo svojo barvo in ime, pa so svoje meja, ne poslužujejo…. da vsakih nekaj let pride priložnost, da vrednote in način vladanja že dodobra Kar se tiče t.i. zadeve PUH, je, ne dokažeš, če si vreden zaupanja voliv­ izkazali. Retorika bo lahko lepa in vi­ glede na ogromno pozornost, ki so jo cev in prevzema oblasti. sokodoneča, a tolaži me misel na zna­ nekateri mediji namenili temi, med Preveč naivno bi bilo pričakovati, da meniti Forum 21, ko se je hotela elita drugim to potrebno sprejeti ne samo se bodo volivci nekdanje LDS po nje­ nekdanjih mogočnikov komunistične kot izziv sam po sebi. Da se ustrezno nem razkroju kar enostavno porazdeli­ partije skriti v vplivno civilno družbo. odgovori na vsa vprašanja in demanti­ li kar med vse ostale stranke, pa četudi Ni jim uspelo, zato lahko upam, da ra nepravilne, velikokrat tendenciozne bo nastala katera nova. Toliko manj, tudi bivšim LDS-ovcem ne bo. zaključke in konstrukte, ki se ob tem da bodo morebitni prestopi poslancev In Pahor? Kdo in kdaj bo tako očar­ oblikujejo, pa tudi priložnost, da se kar avtomatsko s seboj prinašali tudi ljivemu Pahorju postavil ogledalo? Za­ pokaže, iz kakšnega testa smo. Velike deleže na volitvah. Volivci pač nimajo go­to­vo­ ga bo­ slej ko­ pr­ej na­padel Go­­ o­seb­no­sti seob­ likujejo­ v velikih bitkah. neke življenjske potrebe po voljenju, lo­bič.Zato visoka podpora Pahorjevi Ljudje ne kupijo kar tako vsake race in češ če ni LDS-a, bomo pa kako dru­ stranki leto in pol pred volitvami še ne ob dosledni, argumentirani drži zaupa­ go stranko izbrali. Treba je ustvariti pomeni ničesar. Bistveno je, da je šel v jo velikokrat tudi »napadenemu«. zaupanje na malo daljši rok. Kdor šte­ pogon Golobič s svojim aparatom, ki o v zadnjih tednih poslušam Pri­mer­ Peter­le. S svojo zgodnjo vilo prestopljenih poslancev enači z je skoraj uničil tudi SLS konec devetde­ donedavnega poslanca LDS Pa­ kandidaturo je pred dejstvo postavil deležem volivcev, se bo uštel. Kadri setih. Boj na levici se šele pričenja. vliho, predsednika t.i. združene v prvi vrsti svojo lastno stranko, nato stranke in njeni volivci sta kljub vsemu Imamo proporcionalni sistem, tre­ K pa še ostali desnosredinski pol. Je to dve različni stvari, kar pa ne pomeni, nutno je v parlamentu sedem strank liste Pahorja, pa tudi ministra Rupla, dobivam občutek, da dejansko govori­ znak brezobzirnosti, pokvarjenosti, da ni pozitivno, če pride kateri od in še nekaj poslanskih skupin. Volivci jo naše besede, besede SLS. Glede na preračunljivosti? Ali pa morda dokaz poslancev drugih strank v naše vrste. pa imajo rajši enostavno odločanje, to, kaj vse smo lahko slišali v zadnjih skoraj dvajsetletnih izkušenj, ki si jih Prepričan sem, da je SLS od strank zato bo slej ko prej v običajih debatah letih na račun naše borbe za pravično je nabral v slovenski politiki, kjer je na desnici edina, ki ima takšen poten­ politika zreducirana na osnovni »Ali mejo s Hrvaško, gre nedvomno za pre­ doživel vse faze političnega ugleda? cial, da kdaj kakšna vrata za koga tudi si za Janšo ali za Pahorja?« Vo­livci pa senečenja. Ali gre za »odpiranje oči« in Če pogledam funkcijo predsednika odpre. Saj se je, v preteklih mandatih, se bo­do­ mo­ra­li spet vse pre­večkr­at za­ spreobrnitev? Ali gre le za to, da nam države kot tako, bi se mi zdel velik do­ še vedno pokazalo tako. do­vo­ljiti z od­go­vo­r­i tipa »kr­o­g je o­kr­o­­ jemljejo besede z jezika oz. dobesedno kaz politične kulture, če bi državljanke Kako­ uspešen­ bo­ Go­lo­bič s svo­jim gel«, »sn­eg pa bel«,… Kje je mesto in »orodje iz rok«? Pa bodo tudi obdelali in državljani na neposrednih volitvah dr­uštvo­m n­ekda­njih po­slan­cevn­ i član­o­v možnost za SLS? Pomembno je, da se to njivo, ki se ji reče skrb za ohranitev za predstavnika države izvolili neko­ LDS? Vsak volivec več, kot pa morda spomnimo – ne vprašamo -, kaj komu prostega dostopa Slovenije na odprto ga, ki ima dolgo politično kilometrino, nekdanji volivci LDS, bi bil zame pre­ pomenijo vrednote, ki jih cenimo v morje? Ali bodo naredili ključni ko­ ki ima mednarodne izkušnje in ki ga senečenje in razočaranje hkrati. Če SLS. Slovenstvo, podeželje, korenine, rak, ki bi dokazal, da z všečnimi izja­ dobro poznamo. V krogu SLS pa je bodo kameleoni LDS na tako prozo­ tradicija, zvestoba, družina,… SLS vami mislijo resno - ali bodo povedali Peterle zapisan tudi kot človek, ki je ren način lahko pretentali slovenske mora biti garancija, da bodo te vred­ hrvaški in evropski javnosti, da se o s svojim izhodom kmalu po združitvi volivce, bom resnično razočaran. Ne note zastopane v slovenski politiki. tem, kar je bilo vedno slovensko, ne SLS in SKD preprečil zmago te nove gre za to, da bi komu branil politično Ro­k Ravni­kar bomo z nikomer pogajali in da zato stranke in s tem posredno omogočil udejstvovanje, a lahko stokrat zame­ celovitost piranskega zaliva in prost v naslednjem mandatu prevlado SDS. dostop Slovenije na odprto tudi ne mo­ Kljub vsemu so bolj kot vsa njegova reta biti predmet morebitne arbitraže? zgodovina zaskrbljujoče glasne govo­ Veliko vprašanje. rice, da njegov cilj niso predsedniš­ Priča smo temu, da se v časopisnih ke volitve, ampak ustanovitev nove člankih na temo meje s Hrvaško zra­ stranke in nastop na volitvah 2008. ven objavljajo fotografije omenjenih Zelo definiran politik je, zato bo tež­ politikov in ne naših akterjev, ki de­ ko uspel kar tako pridobiti potrebnih jansko nenehno opozarjajo na to 50%+1 glasov na predsedniških voli­ problematiko. Obstaja nevarnost, da tvah, a zagotovo bo dobil več glasov bodo sedaj nekateri veliko govorili in kot njegova NSi. Teoretično ta »načrt« dobivali veliko prostora, naredili pa ni od muh. Ni mu uspelo v NSi, zato bi ne bodo čisto nič. se poskušal z relativnim uspehom na Po drugi strani pa so odnosi s Hr­ predsedniških volitvah predstaviti kot vaško tema, kjer SLS ohranja vero­ alternativa SDS na desni. Vse lepo, dostojnost in pobudo. Medije zani­ samo verjetno bo v tistem trenutku s ma stališče SLS, zanimajo jih naši prizorišča izginila NSi. Ne trdim, raz­ naslednji koraki. Ni po­go­sto­, da peto­ mišljam. Tudi na ta vprašanja si bo par­lamen­tar­n­o­ str­an­ko­ po­ vr­sti av bijo­ treba odgovoriti, ko bomo razmišljali n­a televizijska so­o­če­nja o­ aktual­nih po­­ o podporah kandidatom za predsedni­ Ljubljana, 14.3.2007 – Dr. Ivan Žagar, ministe­r Službe­ vlade­ RS za lokalno samou­ litič­nih temah, zato­ je kvalitetn­o­ delo­ ka države. In edinstvena zgodba, ki se pravo in re­gionalno politiko in Jakob Pre­se­č­nik, vodja Poslanske­ skupine­ SLS DZ RS: Po se­stanku vrha koalicije­ daje­ta zi javo me­dije­m. n­a vpra­ša­nju meje z na­šo­ juž­n­o­ so­se­ odvija pred našimi očmi z nekdaj ne­ do­ še kako­ po­membn­o­. Ima SLS pri premagljivo LDS? Smo si lahko kaj ta­ tem vprašanju tako veliko pozornost kega predstavljali še dve, tri leta nazaj? Mesečnik SLS-ODMEV izdaja Časopisno založniško podjetje Ljudska čebela d.o.o., samo zato, ker malo »štrlimo« ven iz To­ je tako­ ko­t ko­mu­nizem – v n­ajtr­ših Beethovnova 4, Ljubljana, telefon 01/24-18-800, telefaks: 01/25-11-741, elektronska pošta: koalicije, in je želja tistih, ki nam po­ časih so­ bili ljudje ver­jetn­o­ pre­pri­ča­ni, tajniš[email protected]. TRR: 03100-1000025189; odgovorni urednik: Aleš Vehar, oblikovanje in priprava za tisk Špes grafika, Novo mesto. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. zornost tudi dajejo, da kažejo na raz­ da bo­ tra­jal večn­o­. To je opozorilo tudi Časopis izhaja mesečno. like v koaliciji? Upam, da se tega vsaj sedaj največji vladajoči stranki, pa tudi iz dela in življenja SLS 

Za ob­javo ob­ve­sti­la Slove­n­ske­ ljud­ske­ stran­ke­ Pripravil Rok Ravnikar, odnosi z javnostmi SLS vse­b­i­ne­ ••• SLS: Pri­čakovanja po širši politič­ni podpori Re­soluciji o me­ji Dr­novš­kove­ga s Hrvaško so re­alna Ljubljana, 16. marec 2007 – Po­ Pri oblikovanju dopolnjene različi­ cije že večkrat izrazila pripravljenost pi­sma slanska skupina Slovenske ljudske ce resolucije naj bi tako sodelovala in odprtost za dopolnitev besedila stranke kot pozitivno ocenjuje vladna strokovna komisija in tudi z namenom doseganja čim širšega Napoli­tanu dejstvo, da je na današnjem kolegiju predstavniki opozicijskih poslanskih političnega soglasja. Po današnjem predsednika državnega zbora velika skupin. Poslanskim skupinam pa naj srečanju poslanska skupina SLS oce­ Govor italijanskega predsed­ večina poslanskih skupin izrazila bi se jo predstavilo pred 13. aprilom njuje, da je tak rezultat tudi realno nika Giorgia Napolitana ob dne­ načelno pripravljenost in napoveda­ 2007, ko se bo dokončno odločalo o pričakovati. vu spomina na žrtve fojb je bil la sodelovanje pri usklajevanju bese­ uvrstitvi te točke na majsko sejo. javen in v nekaterih elementih dila Resolucije o meji s Hrvaško v Poslanska skupina SLS ponovno sporen, nanj pa se je s pismom prihodnjih tednih. poudarja, da je kot pobudnica resolu­ odzval predsednik republike Ja­ nez Drnovšek, zato bi bilo prav, da bi bila slovenska javnost sez­ nanjena z vsebino tega pisma, ••• IO SLS: poslanci naj pospe­šijo postope­k spre­je­manja je na novinarski konferenci 27. februarja v Ljubljani menil pred­ Re­solucije­ o me­ji me­d Slove­nijo in Hrvaško sednik SLS Janez Podobnik. »Ne gre za to, da bi zahteva­ Ljubljana, 14. marec 2007 nim in dolgotrajnim prizadevanjem SLS v li samo pismo, temveč priča­ Skle­pi IO SLS koaliciji ni prišlo do kujemo, da Drnovšek javnost 1. IO SLS ne nasprotuje morebitni poenotenja glede Reso­ seznani z njegovo vsebino,« je arbitraži za ureditev odprtih mejnih lucije o meji s Hrvaško. pojasnil in dodal, da je ob dejs­ vprašanj s Hrvaško, izpostavlja pa, da Zato IO SLS podpira tvu, da je šlo za javen govor ohranitev prostega dostopa Slovenije na odločitev poslancev predsednika Italije, prav, da se odprto morje in celovitost Piranskega SLS, da pospešijo po­ je nanj najprej odzval Drnovšek, zaliva ne moreta biti predmet arbitraže stopek za obravnavo narobe pa bi bilo, če bi to storila in da je predmet morebitne arbitraže in sprejetje resolucije v najprej vlada. meja tako na morju kot na kopnem. DZ. V luči morebitne Predsednik SLS se je dotak­ 2. IO SLS se zavzema za čim širše arbitraže je čimprejšnje nil tudi slovensko-hrvaških od­ soglasje slovenske politične in strokov­ sprejetje resolucije še nosov. Kot je napovedal, bo ne javnosti o vsebini morebitne arbitra­ toliko pomembnejše, SLS, zlasti ob pobudah kolegov že, zato poziva predsednika Državnega saj bi pomenila zavezu­ v vladni koaliciji kot tudi neka­ zbora RS dr. Cukjatija, da v najkrajšem joč dokument za vse slovenske pred­ morebitne arbitraže poleg sopodpi­ možnem času na pogovor za iskanje ta­ terih predstavnikov opozicije, stavnike v pogajanjih ali pripravah na snikov v nadaljnjem postopku v DZ kega soglasja povabi predstavnike vseh morebitno arbitražo. IO SLS zato pri­ podprli tudi poslanci in poslanke s predlogom Resolucije o meji parlamentarnih strank. čakuje, da bodo resolucijo v interesu drugih strank. s Hrvaško počakala še nekaj 3. IO SLS obžaluje, da kljub števil­ dobre pozicije Slovenije v postopku tednov. SLS namreč želi, da bi se o tem dokumentu oblikovalo čim širše politično in strokovno soglasje. ••• IO SLS podpira ministra Jane­za Podobnika v zade­vi PUH Glede izbire novega guverner­ ja Banke Slovenija je Podobnik menil, da bi Drnovšek ravnal Ljubljana, 14. marec 2007 – Pred­ in izrazili prepričanje, modro, če bi najprej izčrpal ti­ sednik Slovenske ljudske stranke in da je ministrstvo za minister za okolje in prostor Janez okolje in prostor de- sta imena, ki so se prijavila na Podobnik je na sinočnji seji člane lovalo transparentno to mesto, saj je po njegovem Izvršilnega odbora SLS seznanil z in argumentirano, mnenju nenavadno, da tistega, okoliščinami in postopki ter razlogi, zato tudi pričakujejo, ki ga predlagaš, pošlješ »v ring ki so ministrstvo in vlado vodili do da se bo to potrdilo brez upa na zmago«. sodne poravnave s podjetjem PUH. tudi na vseh sklicanih Ob 15. obletnici izbrisa dela Člani izvršilnega odbora so ministru delovnih telesih držav­ prebivalstva iz registra stalnega Podobniku soglasno izrekli podporo nega zbora. prebivalstva je Janez Podobnik povedal, da se mnenje SLS o iz­ brisanih ni spremenilo. SLS kot rešitev tega vprašanja podpira ustavni zakon, dobro pa bi bilo, ••• SLS: Arbitraža je­ pogojno spre­jem­ljiva če bi se pri tem izognili ideološ­ Ljubljana, 8. marec 2007 – Sloven­ nost sprejemamo izključno ob pogoju, morje in celovitost Piranskega zaliva kim razlogom in se posvetili vse­ ska ljudska stranka ne nasprotuje da arbitraža zajema tako celotno ko­ ne moreta biti predmet morebitne bini. Žal pa vladna koalicija za možnosti arbitraže o nerešenih mej­ pensko kot celotno morsko mejo, in arbitraže. rešitev nima potrebne večine. nih vprašanjih s Hrvaško, toda to mož­ da prost dostop Slovenije na odprto Ro­k Ravni­kar  iz dela in življenja SLS

2. redna seja Kluba županov SLS SLS je­ bila pobudnik in odloč­no podpira 3. razvojno os

Županje­ in župane­ Kluba županov SLS je­ po uvodnih be­se­dah pre­d­ sed­nika Kluba županov SLS Bojana Šrota pozdravil ministe­r za okolje­ in prostor te­r pred­sed­nik SLS Jane­z Podobnik

Druge­ red­ne­ se­je­ Kluba župa­ nov se­ je­ ude­le­žila ve­č­ kot Ministe­r dr. Ivan Žagar torja za stanovanja na Ministrstvu za polovica vse­h sode­lujo­čih v pri pred­stavljanju okolje in prostor. Minister in predsed­ klubu; ne­kate­ri župani pa so spodbud EU v le­tih poslali svoje­ sode­lavce­ 2007-2013. nik SLS Podobnik je najprej pohvalil dobro delo stanovanjskega sklada, v nadaljevanju pa poudaril pomen urejanja bivalnih enot za starejše in Že­ dobe­r me­se­c po prvi red­ni se­ji so se­ županje­ in župani Kluba županov SLS in vedno aktualni temi stanovanjske stanovanjskih rešitev za študentske zbrali na drugi red­ni se­ji Kluba županov SLS v mandatu od 2006 do 2010. Tudi politike, določene obrazložitve pa sta družine. Primož Pirc je podal poroči­ tokrat so ime­li ude­le­žen­ci vse­binsko bogat dnev­ni re­d, v okviru kate­re­ga so podala tudi gosta na seji, direktor Sta­ lo o delu Stanovanjskega sklada RS, me­d drugim razpravljali o stanovanjski proble­matiki, o pridobivanju e­vropskih novanjskega sklada RS Primož Pirc Hočevar Frantarjeva pa je med dru­ sred­ste­v, o aktualni ce­stni proble­matiki in proble­matiki tret­je­ razvojne­ osi, in Anita Hočevar Frantar, vodja sek­ gim spregovorila tudi o spremembah pa tudi o zakonu o konce­sijah in le­karniški de­javnosti te­r o cep­lje­nju proti humane­mu papilomavirusu.

Tudi na drugo redno sejo je pred­ nejevolje občanom in občankam, saj sednik Kluba županov SLS in župan Servis 48 zagotavlja in zavezuje zapo­ MO Celje Bojan Šrot povabil ugledne slene na občini, da se na vprašanja oz. goste, poleg tega pa je bil tokrat tudi težave občanov in občank odzovejo gostitelj, saj so se župani in županje najkasneje v 48 urah. Odziv je zelo Kluba županov SLS 12. marca ob 15h pozitiven, vidni so že tudi rezultati, zbrali v prostorih Kluba Adventura s tem pa je dana spodbuda drugim v Celju. Namesto daljšega uvoda je županom in županjam, da se še oni predsednik Kluba županov povabil k odločijo za tako storitev v svojih ob­ besedi Romana Repnika, koordinator­ činah. ja za odnose z javnostmi na Mestni Srečanja so se sicer udeležili tudi občini Celje, da predstavi Servis 48, vsi trije ministri SLS, z ministrom za občanom prijazno storitev Mestne ob­ okolje in prostor in predsednikom čine Celje. Ta storitev ne prihrani le SLS Janezom Podobnikom na čelu. Se­ji sta pred­se­dovala pred­sed­nik Kluba županov SLS in župan Me­stne­ ob­čine­ Ce­lje­ Bo­ veliko časa županu, pač pa tudi veliko Slednji je tokrat spregovoril o pereči jan Šrot in podpred­sed­nik Kluba županov SLS in župan obči­ne­ Škocjan Anton Zupe­t iz dela in življenja SLS 

2. redna seja Kluba županov SLS Ljubljana, 5. 3. 2007

Mi­ran Lesjak, odgo­vorni­ uredni­k Časopis DNEVNIK SLS je­ bila pobudnik in odloč­no podpira 3. razvojno os Članstvo v SLS se­ ni niti pre­ver­jalo niti ni vplivalo

Spo­što­va­ni!

V skla­du s 26. in 27. čle­no­m za­ko­­ na­ o­ me­dijih, pro­simo­ za­ o­b­ja­vo­ o­d­ go­vo­ra­ na­ na­ve­db­e­ no­vinar­ja­ Ro­ka­ Pra­prot­nika­ v član­ku »Stran­kar­ske­ po­ve­za­ve­ PUH in Slo­ven­ske­ ljudske­ stran­ke­« (Dnev­nik, 5.3.2007, str. 1 in 2). V članku novinar na podlagi sicer re­ sničnih posameznih dejstev gradi kon­ V razpravah pri posamez­nih toč­kah so s svojimi vprašanji in pripombami Na se­ji je­ bil prisote­n tudi ministe­r za strukt in tendenciozno domnevo, da se sode­lovali tudi župani (Stanko Ivanušič­, župan obči­ne­ Razkrižje­ in Branko prome­t mag. Jane­z Božič­ (na sliki z Bo­ je poravnava med državo in podjetjem Kidrič­, župan obči­ne­ Rogaška Slatina). janom Šrotom me­d izjavo za javnost) PUH izvedla in to prav na tak način zato, in dopolnitvah zakona o nacionalni sameznih centrov moči in stremeti k bo to cepljenje organizirano, ker so posamezniki, ki so sodelovali v po­ varčevalni shemi. enakomernemu razvoju celotnega ob­ saj stroka potrebuje kar nekaj stopku, člani Slovenske ljudske stranke; Minister dr. Ivan Žagar je predstavil močja, ki ga zajema tretja razvojna os. podatkov (cepljenje mora biti odgovarjamo v izogib napačnemu informi­ razvojne spodbude Evropske zveze v Vsekakor pa ta razprava še ni zaklju­ evidentirano, zavedeno mora ranju vaših bralcev. letih od 2007 do 2013 in vprašanje čena in predsednik SLS je predlagal, biti, kolikšen delež deklic je Slovenska ljudska stranka odločno za­ pridobivanja evropskih sredstev. Še da bi bilo še kakšno srečanje Kluba bil cepljen itd.). Tudi o tem so vrača zlonamerne namige in zagotavlja, posebej pa je poudaril in opomnil županov posvečeno tej temi. prisotni razpravljali, na kon­ da bi predsednik Janez Podobnik v vlogi udeležence srečanja, naj se pri prijav­ V nadaljevanju sta predvsem o cu pa so se strinjali predvsem ministra za okolje in prostor nedvomno ljanju na razpise in pri svojih projektih zdravstvenih temah spregovorila Ja­ o tem, da je potrebno prido­ postopek poravnave predlagal na popol­ držijo vseh predpisanih rokov in naj nez Remškar, član Izvršilnega odbora biti strokovna navodila, kako noma enak način, tudi če bi bil uslužbe­ bodo pri vsem tem zelo natančni. SLS, generalni direktor Direktorata za ravnati v zvezi s tem, kar jim nec Ministrstva za okolje in prostor, ki je Kot gostja na seji je sodelovala zdravstveno varstvo in predsednik Rde­ je Seljakova tudi obljubila. izpeljal dogovor o poravnavi, član katere Tanja Hrastnik iz kabineta ministra čega križa Slovenije, ter Marija Seljak, Po rednem delu 2. seje Klu­ koli druge politične stranke ali celo nobe­ dr. Žagarja. Prisoten je bil tudi mi­ generalna direktorica Direktorata za ba županov SLS so se župani ne. Enako velja to za člane nadzornega nister za promet mag. Janez Božič, javno zdravje. Janez Remškar je izpo­ in županje lahko pogovorili sveta podjetja oz. drugih podjetij. V tem še na neformalnem delu sre­ ki je predstavil oceno stanja za leti stavil predvsem nekatere pereče točke v postopku se članstvo v SLS ni preverjalo, čanja. Strinjali so se, da bodo 2007 in 2008 na področju cestnega, zvezi s predlogom zakona o koncesijah enako tega SLS ne počne v katerem koli železniškega, letalskega in pomorske­ za izvajanje javne službe v zdravstveni seje Kluba županov SLS vse­ drugem postopku na vladni ravni. ga prometa. V tem delu se je razvila in lekarniški dejavnosti in o svobodnih kakor postale stalnica, saj je V SLS ocenjujemo, da smo očitno pri­ tudi živahna razprava o tretji razvojni zdravnikih specialistih, nato pa predal klub zares zaživel, s tem pa ča poskusom osebne diskreditacije posa­ osi, v kateri so sodelovali tako župa­ besedo še Seljakovi, ki je poudarila ne­ tudi sodelovanje ne samo meznikov, ki odgovorno opravljajo svoje ni, predvsem s tega območja, pa tudi kaj dejstev v zvezi s cepljenjem proti med župani in županjami, poslanstvo bodisi na ministrstvu bodisi vodja poslanske skupine SLS Jakob humanemu papilomavirusu (HPV). pač pa tudi med občinami v nadzornih svetih. Glede na to, da se je Presečnik in minister ter predsednik Predvsem pa je opozorila, da če se že in državno ravnijo oblasti. avtor serije člankov o tej poravnavi s selek­ SLS Janez Podobnik. Predvsem so se občina oz. župan odloči za cepljenje Jer­ne­ja aF le­ti­č­ vsi strinjali, da se moramo na tretji vse generacije deklic proti HPV, naj cioniranega objavljanja delčkov sicer ob­ razvojni osi izogibati ustvarjanju po­ sežne dokumentacije zatekel k osebnim napadom, teorijam zarote in diskreditaci­ jam na podlagi članstva v političnih stran­ Zahvala – Klub županov 12.3.2007 kah, lahko zaključimo, da v dokumentaci­ Naši štajerski gostitelji so poskrbeli, da smo ji pravno formalnih nepravilnosti ni našel. se na seji zares dobro počutili in da je bilo vzduš­ Ob dejstvu, da ima SLS preko 10.000 čla­ je ne samo delovno, pač pa tudi prijetno. Zato bi nov, je popolnoma nekorektno pričakovati, se rad v imenu vseh prisotnih županj in županov da bodo posamezni člani, ki svojo pripad­ Kluba županov SLS ter drugih udeležencev seje nost političnim strankam izražajo tudi formal­ še enkrat najlepše zahvalil predsedniku Kluba no z včlanitvijo, v njihovem vsakodnevnem županov SLS in celjskemu županu Bojanu Šro­ profesionalnem delovanju zaradi tega ovira­ tu, predsedniku MO SLS Celje gospodu Mar­ ni in obravnavani drugače kot ostali. ku Zidanšku in Mestnemu odboru SLS Celje, pa tudi vodstvu nogometnega kluba MIK CM Hva­la­ za­ ra­zume­va­nje­ in le­p po­z­ Celje, predsedniku nogometnega kluba Bravo dra­v! gospodu Darku Klariču in vodji tehničnega sek­ torja gospodu Ambrožu Krajncu za vso njihovo Ude­le­žen­ce­m sta ne­kate­re­ aktualne­ zdravstve­ne­ te­me­ pre­d­ pomoč in prijazno gostoljubje. Rok Ravnikar stavila tudi Marija Se­ljak, ge­ne­ralna direk­torica Direk­torata SLS – Odnosi z javnostmi za javno zdravje­, te­r Jane­z Re­mškar, ge­ne­ralni direk­tor Dire­k­ Jane­z Po­dob­ni­k, torata za zdravstve­no varstvo in pred­sed­nik Rde­č­e­ga križa pred­sed­ni­k Slo­ven­ske­ ljudske­ stranke­ Slove­nije­  iz poslanskih klopi

Marjan Drofe­nik: 25. redna seja, 05.-09.03.2007 Pre­d­log kan­d­i­da­ta za mi­n­i­stra za kme­ti­jstvo, »Po­no­sen sem, da sem po­slanec SLS!« goz­darstvo i­n­ pre­hra­no Uvod ... Ker Marjana Drofenika od prej ni­ MAG. JANEZ KRAMBERGER: za iz­bo­ljšanje­ kme­ti­js­ sem poznala, je prvo srečanje z njim name naredilo vtis nasmejanega, od­ tva je­ po­tre­be­n po­sluh ce­lot­ne­ Vlade­ Re­publi­ke­ Slo­ve­ni­je­. kritega človeka, skratka pozitivne ose­ be z neizmerno energijo za ljudi. Celot­ no vodstvo Slovenske ljudske stranke, Uvodoma naj po­ mo to strukturo slo­ predvsem pa njegovi kolegi v poslanski vem, da bomo v na­ venskega kmetijstva, skupini, so ga korektno sprejeli in vpe­ ši poslanski skupini tako posestno kot ljali v novo delovno mesto. gospoda Iztoka Jar­ starostno in tudi izo­ ca, kandidata za mi­ brazbeno, rešiti, jo Za­čet­ki … nistra za kmetijstvo, dvigniti, je potreben Rojen je bil leta 1949 v Celju, da­ gozdarstvo in prehra­ posluh celotne Vlade nes pa živi v Podčetrtku. Po končani no, podprli. Gospoda Republike Slovenije, Tehniški srednji šoli strojne stroke v Jarca poznamo po ne samo kmetijskega Krškem je nadaljeval študij na Višji njegovem delu, tudi ministrstva. Seveda, tehniški šoli v Mariboru. Po zaključ­ dan na Republiški volilni komisiji pod­ iz preteklega obdob­ slovensko kmetijstvo ku študija na I. stopnji in odsluženju pisal soglasje, da bo po odstopu poslan­ ja, ko je bil na mestu je nekako uokvirjeno vojaškega roka se je vpisal na študij ca Franca Kanglerja opravljal funkcijo državnega sekretarja v skupno kmetijsko na Visoki tehniški šoli Univerze v nadomestnega poslanca. O potrditvi Mariboru in leta 1977 diplomiral na na omenjenem ministrstvu. To delo politiko, tako da n­am do­ma os­taja mandata bodo poslanci DZ glasovali II. stopnji strojništva. Pet let je bil za­ je torej opravljal v tistem času, ko samo­ tisti del, ki ga lahko­ re­šujemo­ ta petek, zatem pa bo Drofenik tudi poslen v TAM Maribor, 10 let pa v se je Slovenija pripravljala in har­ n­a en­i str­an­i pre­ko­ so­ciale in­ n­a dr­u­ uradno prevzel novo funkcijo. Železarni Štore. monizirala svojo zakonodajo za gi str­an­i pre­ko­ davko­v, ki mo­ra­jo­ biti Ob prvih demokratičnih volitvah Kako si pred­stavlja svoje­ poslansko polnopravno članstvo v Evropski stimulativ­ni za slo­ven­sko­ kmetijstvo­. uniji. Moram reči, da je v tistem ča­ In prepričan sem, da bo kandidat je bil izvoljen v zbor KS Skupščine de­lo? Občine Šmarje pri Jelšah, prav tako je su skupaj s sodelavci gos­po­d Jar­c za ministra Iztok Jarc, te stvari znal bil izvoljen za podpredsednika skupš­ Marjan Drofenik je član Sloven­ to­ delo­ do­br­o­ o­pr­avljal in­ seveda n­a reševati in si bo uspel tudi v tej polo­ čine, pozneje, v začetku leta 1991, pa ske ljudske stranke, vsaka njegova o­sn­o­vi tega zelo­ do­br­o­ po­zn­a kmetij­ vici mandata najti sodelavce ali pa se je zaposlil na Občini Šmarje pri odločitev je povezana s politiko, ki sko­ po­litiko­, pr­edvsem v delu, kjer­ izrabiti tiste strokovnjake na mini­ jo stranka zagovarja. Ceni tradicional­ Jelšah kot sekretar za gospodarstvo je po­veza­na z Evr­o­psko­ uni­jo­. Sedaj, strstvu kot tudi širše, tu mislim na ne vrednote, ohranjanje podeželja in in bil tudi podpredsednik Izvršnega ko bo gospod Jarc prevzel to funkci­ obe univerzi, torej, na obe kmetijski pravičnost. Njegovo delo bo usmerje­ sveta Skupščine do ustanovitve no­ jo, bo zaposlen predvsem z delom, fakulteti, kakor tudi na Kmetijski in­ no v zagotavljanje enakih in pravičnih vih občin v začetku leta 1995. Nato kar se tiče predsedovanja Slovenije štitut, da bo lahko stroka pripomo­ je bil tri mandatna obdobja izvoljen pogojev za vse ljudi, tako za velikega gospodarstvenika kot za malega kme­ Evropski uniji. gla pri političnih odločitvah v dobro za župana občine Podčetrtek, kar mu Prepričan sem, da bo to delo kot slovenskega kmetijstva. je v posebno čast, saj je že od malih ta. Še posebej pa se bo zavzemal za izboljšanje kvalitete življenja v Obso­ minister zelo dobro opravil in bo Torej, v prepričanju, da bo mi­ nog ponosen in aktiven prebivalec tu Slovenija dobila pozitivne ocene. nister, sedaj kandidat za ministra Obsoteljsko-kozjanske regije. Od pre­ teljsko – kozjanski regiji. Ko smo se v naši poslanski skupini Iztok Jarc uspešno opravil to po­ nehanja županovanja in vse do danes Odbori, kje­r zastopa inte­re­se­ Slove­n­ z njim pogovarjali in tudi na samem membno delo glede predsedovanja pa je bil kot raziskovalec zaposlen v ske­ ljudske­ stranke­… podjetju Štore Steel. odboru, kjer se je uspešno predsta­ Slovenije EU in da bo znal povezati • odbor za lokalno samoupravo in vil, smo opozorili na vprašanja, ki stroko in tudi civilne organizacije Poslanska zgodba Marjan Drofe­nika regionalni razvoj jih je treba rešiti doma na področju v kmetijstvu, ga bomo v poslanski pa se­ je­ pri­če­la ne­kako takole­ … • odbor za notranjo politiko, javno kmetijske politike. Kandidat je zelo skupini SLS podprli. Franc Kangler je po izvolitvi za župa­ upravo in pravosodje jasno povedal, da bo tre­ba izdelati na Mestne občine Maribor decembra • komisija za nadzor proračuna in stra­tegijo­ slo­ven­skega kmetijstva. Od 2006 po napovedih vrnil poslanski drugih javnih financ leta 1993 tega dokumenta nimamo. mandat, s čimer se je seznanil Držav­ Prosti č­as, se­ve­da, č­e­ ga še­ kaj Večkrat smo tudi v naši poslanski skupini opozarjali na ta manjko in ni zbor. Poslansko mesto je bilo glede ostane­? na volilni rezultat ponujeno dr. Ivanu kandidat za ministra je povedal, da Žagarju, ki ga je tudi sprejel. Ker dr. Ukvarja se z rekreativnim pohodniš­ bo ta strategija v najkrajšem času Žagar trenutno kot minister brez list­ tvom, zelo rad pa prebere kakšno do­ pripravljena. nice vodi Službo Vlade RS za lokalno bro knjigo, ki mu vlije notranjo energi­ Prepričan sem, in tako smo pre­ samoupravo in regionalno politiko, mu jo za nadaljnje življenjske izzive. pričani tudi v poslanski skupini bo mandat miroval, funkcijo nadomest­ Vizija… Slovenske ljudske stranke, da samo­ nega poslanca pa je tako sprejel 58-let­ Mi­nistrs­tvo­ za kmetijstvo­, goz­dar­s­ ni Marjan Drofenik iz Podčetrtka. Širiti glas SLS med ljudi in jim po­ magati po najboljših močeh. tvo­ in­ pre­hr­an­o­ n­e mo­r­e re­ševati vseh Izjava za me­dije­ … pr­o­blemo­v slo­ven­skega kmetijstva. Še­ naše­ že­lje­: Za to govornico je bilo povedano, Ljubljana, 7. marec 2007 – Marjan da je izredno slaba posestna, sta­ Drofenik, ki je na državnozborskih vo­ Obilo uspehov in plodno zastopa­ litvah 2004 kandidiral za poslanca na li­ nje interesov Slovenske ljudske stran­ rostna in izobrazbena struktura slo­ sti Slovenske ljudske stranke v volilnem ke tudi v prihodnje. venskega kmetijstva, torej nosilcev okraju Šmarje pri Jelšah, je danes dopol­ Tjaša Po­der­gajs kmetijskih gospodarstev. In če hoče­ iz poslanskih klopi 

25. redna seja, 05.-09.03.2007

Pre­d­log zako­na o spre­me­mb­ah i­n­ do­pol­ni­tvah zako­na Poroči­lo Ustavn­e­ komi­si­je­ o pri­pravi­ pre­d­loga o i­n­š­pek­cij­ske­m n­ad­zoru (zi­n­-A) - d­ruga ob­rav­nava ustav­ne­ga zako­na o spre­me­mb­ah 83., 100. i­n­ 167. čle­n­a - e­PA 1245-i­v Ustave­ Re­pub­li­ke­ Slove­n­i­je­

JAKOB PRESEČNIK: Ne­jasno­sti­ pri­ or­gani­zaci­ji­ i­n pri­sto­j­ JOSIP BAJC: Z o­že­nje­m po­slanske­ i­muni­te­te­ se­ zmanjšu­ no­sti­h i­nšpek­cij­ski­h služb so­ za pravno­ državo­ nes­pre­jem­lji­ve­. je­jo­ mož­no­sti­ za nje­no­ zlo­rabo­.

Inšpekcijske službe glavnih inšpektorjev Ustavna komisija je obravna­ odločanja, smo iskali kompromis oziroma inšpekcije so za pravno državo vala predlog ustavnega zakona o o predlogu, po katerem se odpravi so zelo pomembno nesprejemljive. Vsi se spremembi 83., 100., in 167. člena imuniteta državnih svetnikov, imu­ področje. Inšpekcije zavedamo, da v Slove­ Ustave Republike Slovenije. Obrav­ niteta sodnikov ustavnega sodišča so tiste, ki so dolžne niji v očeh državljank navana materija se nanaša na imuni­ se izenači z imuniteto poslancev. izvajati nadzor vsaka in državljanov pravna teto poslancev, državnih svetnikov Poslanci po predlogu ne bi bili od­ na svojem področju država izgublja mesto. in sodnikov Ustavnega sodišča govorni niti kazensko niti odškod­ in seveda na ta način Ljudje v vedno manjši Republike Slovenije. Pri obravnavi ninsko niti zoper njih ne bi bilo preprečevati more­ meri zaupajo pravo­ predloga za začetek postopka za možno začeti postopka za mnenje bitne nepravilnosti sodnemu sistemu ter spremembo ustave Republike Slove­ ali glas, ki ga je poslanec izrekel in škodljiva stanja, drugim državnim or­ nije z osnutkom ustavnega zakona pri opravljanju poslanske funkcije. ki lahko pripeljejo ganom. Posebej prob­ glede 83., 100. in 167. člena ustave, Dejstvo je, da ustavna komisija pri tudi do zelo resnih lematično je v okviru ki se nanašajo na imuniteto, smo­ glasovanju o predlogu ustavnega za­ posledic. Nadzor nad zakonitostjo tega zaupanje v inšpekcijske službe. po­slan­ci Slo­ven­ske ljudske str­an­ki kona ni podprla prvega razdelka, dela, ki ga opravljajo, je izjemno po­ Zako­n­ mo­r­a zato­ jasn­o­ o­pre­deljeva­ pou­da­rili, da je seda­nja ure­ditev torej ni bilo zagotovljene potrebne memben. Nedelovanje inšpekcijskih ti pri­sto­jn­o­sti in­ od­go­vo­r­n­o­sti služ­b imu­nitete po­slan­cev dr­ž­av­nega zbo­­ večine. služb ali pa neučinkovito delovanje in­ n­jiho­vih glav­nih inš­pekto­r­jev. Ve­ r­a delež­n­a n­ajvečkr­at upra­viče­ne Menim, da pri delu ustavne komi­ imata lahko zelo resne posledice. liko je namreč govoričenja o nestro­ kri­tike. Razlog za to je največkrat sije vsi zasledujemo isti cilj. Predlog Verjetno ni potrebno posebej opo­ kovnosti inšpektorjev, o politični zloraba tega instituta bodisi s strani poslanske skupine LDS, ki je prav­ zarjati na dogodke iz ne tako daljne pogojenosti njihovega odločanja in posameznih poslancev Državnega zaprav povzročil, da predlog zakona preteklosti, pri katerih so se težave podobno. Menimo, da so jasna za­ zbora kot tudi članov oziroma svet­ na ustavni komisiji ni dobil zadostne v izvajanju zakonodaje pokazale na konska določila o obveznostih in od­ nikov državnega sveta. podpore, pomeni dejansko ohranitev posebej dramatičen način. govornostih največje zagotovilo za Ponovno velja poudariti, da so se odškodninske odgovornosti poslan­ dokazovanje nasprotnega in seveda V Slo­ven­ski ljudski str­an­ki smo­ poskusi za spremembo instituta imu­ ca. Sprejem tega predloga bi namreč ž­e večkr­at pou­da­rili n­ujn­o­st po­ bo­lj za učinkovito delo inšpekcij. nitete, predvsem procesne imunitete, pomenil, da nismo imunitete kaj bis­ učin­ko­vitem delo­va­nju inš­pekcijskih Eno od možnih rešitev za bolj koor­ pojavljali že od sprejema ustave v letu tveno spremenili. Zapisana bi bila iz­ služ­b o­zi­ro­ma o­p n­jiho­vi medsebo­jn­i dinirano delo gotovo predstavlja Inš­ 1991, vendar do danes neke rešitve, ključitev odškodninske odgovornosti ko­o­r­di­naciji in sodelovanja v tistih pri­ pekcijski svet z novimi pristojnostmi ki bi jo podpiralo dovolj poslancev poslanca za mnenje in glas, obenem merih, ko vsaka posamezna inšpekcij­ pod vodstvom ministra, pristojnega nismo našli. Poslanci poslanske skupi­ pa bi z izjemo omogočili uveljavlja­ ska služba ne uspe rešiti določenega za javno upravo. V poslanski skupini ne Slovenske ljudske stranke smo več­ nje odškodninske odgovornosti zoper problema oziroma določene nepravil­ Slovenske ljudske stranke menimo, nosti. Iz tega vidika tudi pozdravljamo da predstavlja možnost za bolj koor­ krat poudarili, da bo­mo­ pod­pr­lio­ zir­o­­ poslanca na področju, ki je relativno predlagano novelo zakona, ki je po dinirano delo inšpektorjev. Obenem ma glaso­vali za kom­pr­o­misn­i pr­edlo­g široko in zajema na primer tudi po­ našem mnenju premik v pozitivno pa pristojnemu ministru nalaga tudi ustav­nega zako­n­a o­ spre­membi ustave jem razžalitve. smer. Določene nejasnosti pri organi­ zelo pomembno odgovornost, saj Republike Slo­ve­nije, ki po­po­ln­o­mao­ d­ V poslanski skupini SLS meni­ zaciji inšpekcijskih služb in nekatere bo delo­ Inš­pekcijskega sveta v veliki pr­avlja pr­o­cesn­o­ imu­niteto­ po­slan­cev, mo, da je besedilo predloga ustav­ dileme glede pristojnosti inšpekcij ter mer­i od­visn­o­ o­d mi­nistr­o­ve an­ga­ži­ra­ mate­rialn­o­­pr­avn­o­ imu­niteto­ pa ure­ja nega zakona, ki smo ga obravnavali n­o­sti in­ na­či­na vo­de­nja sveta. ne­ko­liko­ šir­še. Enako imuniteto kot na seji ustavne komisije, predstavlja­ Predlog novele zakona vsebuje poslanci naj bi po predlogu ohranili lo ustrezen kompromis, ki bi lahko tudi nekatere druge spremembe, ki sodniki ustavnega sodišča, državni v državnem zboru dobil potrebno pa so manj pomembne. Ob odloča­ svetniki pa naj imunitete po novem večino. V poslanski skupini Slo­ nju o noveli zakona pa je potrebno ne bi več imeli. venske ljudske str­an­ke bo­mo­ tudi poudariti, da osnovna načela in cilji V preteklosti smo poslanci poslan­ v pri­ho­dn­je pod­pi­rali pr­edlo­ge v veljavnega zakona ostajajo nespre­ ske skupine Slovenske ljudske stran­ sme­ri o­mejeva­nja po­slan­ske imu­ni­ menjeni. Posebej pomembno je, da ke bili tudi sopodpisniki predloga tete o­zi­ro­ma o­ž­en­ja tega in­stituta. predlagane rešitve ne posegajo v za ustavno ureditev tega področja S tem se namreč po našem mnenju samostojnost inšpektorjev. Ravno na način, da bi se v celoti črtale do­ zmanjšujejo tudi možnosti za zlora­ ta je namreč ključna garancija za ločbe v zvezi s poslansko imuniteto. bo imunitete. njihovo neodvisno in zakonito delo. Zato smo seveda pripravljeni pod­ Poslanci Slovenske ljudske stran­ Po­slan­ci Slo­ven­ske ljudske str­an­ke preti predloge, ki kakorkoli ožijo se­ ke pozivamo vse, da se skušamo bo­mo­ pr­edlagan­o­ n­o­velo­ pod­pr­li. Od danje možnosti uporabe imunitete; uskladiti o kompromisnem predlo­ pristojnih - tako ministra kot inšpek­ široke možnosti uporabe imunitete gu. Če to ni možno danes, pa mo­ torjev - pa pričakujemo, da bodo v pa seveda omogočajo tudi določene ramo v prihodnje ponovno začeti skladu z namenom te novele zagoto­ zlorabe. z usklajevanji, katerih rezultat bo vili bolj učinkovito delovanje naših Pri obravnavi predloga sprememb dokončna ureditev tega pomembne­ inšpekcij. ustave, ki je predmet današnjega ga področja.  iz poslanskih klopi

25. redna seja, 05.-09.03.2007 ob­ve­sti­la Poslan­ske­ SKUPi­n­e­ SLS Pripravil Rok Ravnikar, odnosi z javnostmi SLS Pre­d­log za zače­te­k postopka za spre­me­mb­o Ustave­ Re­pub­li­ke­ Slove­n­i­je­ z os­nutkom ustav­ne­ga zako­na (spre­me­mb­a 129. čle­n­a) - e­PA 866-i­v Poslanci Ciril Te­ste­n, Kristijan JOSIP BAJC: Ustave­ zaradi­ ne­ki­h tre­nutno­ aktualni­h Janc, Rudi Ver­šnik in Zvone­ prob­le­mo­v ne­ sme­mo­ spre­mi­njati­. Čer­nač­ pri­čakuje­jo pre­klic se­je­

Predlog za začetek zakonodaje, ki skuša Komisije­ za nadzor prora­čuna postopka za spremem­ uvajati nove in nove bo oziroma predlog ukrepe za razreševanje in drugih javnih financ spremembe 129. čle­ tega problema. na Ustave Republike Vendar ustava Repub­ Ljubljana, 13. mare­c 2007 - Poslanci Zvone­ Čer­nač­ (Poslanska skupina Slovenije se nanaša like Slovenije je najvišji SDS), Rudi Ver­šnik (PS SDS), Ciril Te­ste­n (PS NSi) in Kristijan Janc (PS na trajanje sodniškega akt države, ki ga ne sme­ SLS) od pred­sed­nika Komisije­ za nadzor prora­čuna in drugih javnih financ mandata. Ustava sedaj mo spreminjati zaradi Milana M. Cvikla pri­čakuje­jo pre­klice­ s je­ komisije­, saj Poslovnik Državne­ga določa, da je funkcija razmer, ki so aktualne zbora v 39. č­le­nu dolo­ča pristojnosti komisije­, me­d kate­rimi ni kadrovskih sodnika trajna, ter da v nekem trenutku v zgo­ zade­v. Podpisani poslanci so zato pred­sed­niku komisije­ Milanu M. Cviklu zakon določa starostno dovini države. Sprejem sporo­čili, da je­ ob sklicu te­ se­je­ kršil določ­be­ ve­ljavne­ga poslovnika in zato mejo in druge pogoje sprememb, kot so bile pri­čakuje­jo, da bo se­jo pre­klical. za izvolitev, prav tako predlagane, bi po na­ Predsednik komisije Milan M. Reeve in Mark Etherton pa vam v prepušča ustava zakonu določitev šem mnenju predstavljal pomemben Cvikl je za sredo, 14. marca 2007, izogib blamaži, ki jo boste deležni, starostne meje, pri kateri se sodnik precedens spreminjanja ustave zaradi sklical 10. nujno sejo komisije, ki naj če boste pri svoji zahtevi vztrajali, upokoji. nekih aktualnih problemov. To bi lahko bi kot zainteresirano delovno telo predlagamo, da dnevni red jutrišnje Pr­edlaga­ne spre­membe ustave so­ bil pomemben argument tudi ob mo­ obravnavala edino točko in sicer 36. seje Komisije dopolnimo s toč­ na­stale ko­t eden­ o­d na­čin­o­v, eden­ o­d rebitnih prihodnjih potrebah po spre­ soglasje k imenovanju generalnega ko, ki naj bo prva točka Dogovor mo­ž­n­ih ukre­po­v za in­ter­ven­tn­o­ zman­j­ minjanju ustave Republike Slovenije. direktorja Zavoda za zdravstveno o načinu dela in skupaj najdemo ševa­nje so­dn­ih zao­stan­ko­v. Po veljav­ V po­slan­ski usk pin­i SLS me­nimo­, da zavarovanje Slovenije. rešitev iz nastale situacije. Slednje ni ureditvi bi namreč imenovanje ve­ bi mo­ra­li biti zdaj ž­e vid­ni učin­ki spr­e­ Poslanci so Cviklu še pisali: “Veza­ predlagamo tudi zato, ker je vedno likega števila sodnikov za reševanje me­nje­ne zako­n­o­daje, ki so­ na­me­nje­ni no na vaš odgovor na naš dopis gle­ bolj očitno, da se z načinom dela, ki tekočih zaostankov pomenilo, da bi zmanj­ševa­nju so­dn­ih zao­stan­ko­v. de obravnave revizijskega poročila o ga vsiljujete ostalim članom Komisi­ vsi ti sodniki imeli trajni mandat in Iz vseh navedenih razlogov in zagotavljanju predšolske vzgoje, kjer je vedno bolj odmikate od temeljne da bi seveda ostali sodniki tudi po seveda tudi zato, ker naše mnenje smo vas opozorili na to, da porevizij­ funkcije, ki jo ta Komisija ima, torej morebitni ureditvi razmer v sodstvu, podpira strokovna javnost, pr­edlo­ga ski postopek še ni zaključen in zato od učinkovitega nadzora proračuna ko do sodnih zaostankov ne bi več za začetek po­stop­ka za spre­membo­ obravnava ni mogoča, pa ponovno in drugih javnih financ. prihajalo. Zato je Vlada Republike 129. čle­na Ustave Republike Slo­ve­ni­ izražamo pričakovanje, da boste Spodaj podpisani člani Komisije Slovenije predlagala spremembo us­ je n­e mo­re­mo­ in­ ga n­e bo­mo­ pod­pr­li. ravnali tako, kot v vseh drugih pri­ zato ne nameravamo sodelovati v tave v smeri omogočanja imenovanja Podpirali pa bomo tudi v prihodnje merih in zagotovili obravnavo po za­ političnih predstavah, ki jih uprizar­ začasnih sodnikov. Osnutek oziroma pristojnega ministra pri nadaljnjih ključenem porevizijskem postopku. jate in pri obravnavi zadev, ki so v predlog besedila, ki ga je obravnavala predlogih, ki bodo omogočile zmanj­ Navedbe v vašem dopisu z dne 12. pristojnosti drugih organov oz. teles ustavna komisija, je imel dve varianti, šanje sodnih zaostankov. Zavedamo 3. 2007 namreč niso točne. Na 35. Državnega zbora RS in ki s parla­ ki sta na podoben način uvajali insti­ se namreč pomena pravice do sojenja seji komisije smo obravnavali zade­ mentarnim nadzorom nimajo nobe­ tut začasnega sodnika za zagotovitev v razumnem roku in tudi tega, da naši ve, ki so bile v porevizijskem postop­ ne zveze. Pozivamo vas tudi, da v pravice do sojenja brez nepotrebnega državljanke in državljani tudi zaradi ku zaključene. Ker nas obveščate, našem imenu ne podpisujete več do­ odlašanja. razmer v sodstvu izgubljajo zaupanje da bosta seji komisije 23. 3. 2007 pisov o zadevah, o katerih komisija Ustav­na ko­misija je pr­edlo­g za za­ v pravno državo. prisostvovala tudi gospoda Robert ni razpravljala in odločala.” četek po­stop­ka za spre­membo­ 129. Strani­ pri­pravi­l: Jane­z To­mši­č­ čle­na ustave o­br­av­navala in­ n­i pod­pr­la n­o­be­ne o­d dveh pr­edlaga­nih va­rian­t. Nekega širšega konsenza glede mož­ ne uveljavitve začasnih sodnikov to­ rej med poslanci oziroma poslanski­ mi skupinami ni. Posebej moramo izpostaviti, da tudi strokovna skupina v svojem mnenju poudarja, da zaradi “trenutnih težav s sodnimi zaostanki ne kaže spremeniti ustave in obsto­ ječega načina imenovanja sodnikov, kakor tudi ne dolžine njihovega man­ data.” V po­slan­ski usk pi­ni Slo­ven­ske ljudske str­an­ke smo­ imeli do­ pr­edlo­ga ž­e ves čas od­klo­n­iln­o­ stališče. Seve­ da se zavedamo problematike sodnih zaostankov in dosledno podpiramo pristojnega ministra pri spreminjanju Slove­nski parlame­nt, Ljubljana, arhite­kt Vinko Glanz, 1958-60, spome­nik lokalne­ga pome­na iz svetniških klopi 

d­elo Dr­žavnega sveta Repub­like Slovenije Z 52. se­je­ Državne­ga sve­ta Pre­dse­dnik Državne­ga sve­ta Državni svet Republike Slovenije nja kakovostnega in primerljivega je na 52. seji na pobudo državnega nadzora nad porabo javnih sredstev spre­je­l pre­dse­dnika Odbora za EU svetnika mag. Zlatka Jenka sprejel je za komisijo nesprejemljivo, da zah­te­vo­ za­ za­če­te­k po­stop­ka­ nadzor ne zajema tudi funkcionar­ Lordske­ zbornice­ Lorda Gre­nfe­lla za­ o­ce­no­ ustav­no­sti in za­ko­ni­ jev s predlogom za razrešitev pri­ to­sti Za­ko­na­ o­ ver­ski svo­b­o­di, stojnemu organu v primeru ugotov­ Ljubljana, 16. mare­c 2007: Pred­sed­nik Državne­ga sve­ta RS Jane­z Sušnik in na katerega je državni svet 22. de­ ljene zlorabe. Obenem sam zakon pred­sed­nik Komisije­ Državne­ga sve­ta zaed­ m narodne­ odnose­ in e­vropske­ zade­­ cembra lani sprejel odložilni veto, ne velja za vse javne uslužbence, ve­ Vince­nc Otoni­čar sta spre­je­la pred­sed­nika Odbora za EU Lordske­ zbornice­ državni zbor pa ga je ponovno spre­ ampak le za uslužbence v državnih Lorda Gren­fel­la, ki zaklju­čuje­ obisk v Re­publiki Slove­niji. jel. Zakon naj bi bil sporen zaradi organih in organih lokalne skupno­ financiranja s strani države in kršitev sti, ne glede na to, da so tudi npr. enakopravnosti vseh verskih skup­ javne agencije, skladi in zavodi pro­ nosti, društev in posameznikov. Dr­ računski uporabniki. Predlog se ne žavni svet meni, da bodo omenjeni opredeli, na podlagi katere informa­ razlogi povzročili težko popravljive cije so lahko podani razlogi za sum. posledice za državni proračun in si­ Sporna je upravičenost podajanja cer se bodo med letoma 2005 in informacij o zdravstvenem stanju v 2007 znatno povečale dajatve za okviru varstva osebnih podatkov. plačilo socialnih prispevkov v višini Državni svet pa ocenjuje, da se je 985.500 evrov, neznana pa je viši­ predlagatelj pri dopolnjenem pred­ na podpore, ki jo omogočata Zakon logu na Odboru Državnega zbora o pravnem položaju verskih skupno­ za notranjo politiko, javno upravo sti in Zakon o verski svobodi. in pravosodje, upoštevajoč mnenje Državni svet je na pobudo držav­ Komisije za gospodarstvo, oprede­ nega svetnika Janeza Sušnika v lil do drugačnih možnih, enostavnej­ okviru svoje zakonske iniciative do­ ših in cenejših oblik pridobivanja ločil besedilo Pred­lo­ga­ za­ko­na­ informacij o kršitvah. Predlagatelj o­ spre­me­mb­a­h in do­pol­nitva­h je tudi upošteval mnenje komisije Lord Gren­fe­ll, pred­sed­nik DS Sušnik in pred­sed­nik Komisije­ DS za med­narodne­ odno­ za­ko­na­ o­ prev­ze­mih in ga posre­ glede upravičenosti predlaganega se­ in e­vropske­ zade­ve­ Vince­nc Otoni­čar doval državnemu zboru v obravna­ načina ugotavljanja zlorab in posta­ Sogovornika sta kot uspešno oceni­ ska strategija in proces sprejemanja vo in sprejem. Zakon o prevzemih vitev jasnejših kriterijev, na podlagi la sodelovanje med obema zgornjima evropske ustave; zlasti pa je s perspek­ je bil sprejet leta 2006. Z njegovo katerih naj bi se predstojnik lahko domovoma v Združenju evropskih se­ tive Slovenije pomembna širitev EU uveljavitvijo je bila v slovenski pravni odločil za sklenitev pogodbe z zuna­ natov in v okviru Cosaca. Predsednik na Zahodni Balkan. red v celoti prenesena ureditev iz njim izvajalcem. Tako nov predlog Sušnik je poudaril, da je sodelovanje Lord Grenfell je pojasnil razloge Direktive 2004/25/ES Evropskega vsebuje možnost, da lahko predstoj­ med obema državama na splošno do­ za svoj obisk v Sloveniji. To sta izme­ parlamenta in Sveta iz leta 2004 nik na osnovi informacije o kršitvi bro, sodelovanje na gospodarskem po­ njava mnenj o aktualnih evropskih o ponudbah za prevzem. Izkušnje pooblasti tudi enega ali več javnih dročju pa bi lahko še nadgradili. Kot vprašanjih in sodelovanje z Cosacom pri izvedbi prevzemov po uveljavitvi uslužbencev za ugotovitev dejanske­ je še dejal, se Evropska unija srečuje v času predsedovanja Slovenije Evrop­ pa so pokazale, da nekatere rešitve ga stanja, če oceni, da je to ustrez­ z različnimi izzivi, kot sta to Lizbon­ ski uniji. niso v celoti ustrezne. nejša rešitev. Državni svet je s pripombami pod­ prl no­ve­lo­ Za­ko­na­ o­ jav­nih usluž­ b­e­ncih, ki govori o možnosti nadzo­ ra nad uveljavljanjem pravice zadr­ Položaj Slove­nce­v na avstrijske­m Koroške­m po žanosti z dela do 30 delovnih dni in glede povračil stroškov prevoza na zadnjih parlame­ntarnih volitvah v Re­publiki Avstriji delo, če obstajajo razlogi za sum zlo­ rabe. Glede nadzora je državni svet Državni svet Republike kot le sosedi. Medsebojno ocenil, da bi predlog moral vsebova­ Slovenije je organiziral pos­ kulturno bogatenje bi zato ti določen čas izvajanja kontrole, po vet o položaju Slovencev lahko bilo tudi izhodišče za preteku katerega bi moral detektiv na avstrijskem Koroškem. politiko, ki bi končno zagoto­ primer zaključiti s svojim poročilom. Narodne manjšine so sestav­ vila izpolnitev manjšinskih Še zlasti, ker je Ustavno sodišče RS ni del politične in kulturne pravic: Zave­dati­ se­ mo­ramo­, na podlagi enakega razloga za sum podobe Evrope, na katerih da so­ narod­ne­ manjši­ne­ se­stav­ ugotovilo neskladje z načelom so­ sloni njena identiteta. Sedaj, ni­ de­l naci­o­nalno­-po­li­ti­č­ne­ i­n razmernosti v zvezi z določbo Zako­ ko je Avstrija vstopila v novo kulturne­ po­do­be­ Evro­pe­ i­n ji­ na o policiji, po kateri se smejo ukre­ parlamentarno obdobje, je daje­jo­ svo­je­vrstno­ i­den­ti­te­to­, pi tajnega opazovanja in sledenja utemeljeno pričakovanje, da lastno­ samo­ nje­j. In ved­no­ bo­lj odrediti za tri mesece z možnostjo bo aktualna politična klima do­zo­re­va spoz­nanje­, da je­ sta­ večkratnega podaljšanja vsakokrat bolj naklonjena uresničeva­ bil­no­st Evro­pe­ i­n vsake­ nje­ne­ za tri mesece, saj bi bilo mogoče nju pravic slovenske narodne Predsednik Državnega sveta Janez po­samez­ne­ države­ od­vi­sna o­d učinkovitost policijskih pooblastil za manjšine. Državni svet je zato izposta­ Sušnik je poudaril, da so gospodarske narod­no­stne­gai­ n kulturne­ga ude­janja­ odkrivanje in pregon kaznivih dejanj vil vprašanje, ali to obdobje prinaša in politične povezave med Slovenijo nja te­r varstva pravi­c nje­ni­h narod­ni­h, doseči z blažim posegom v ustavno za manjšino pomembne premike in in Avstrijo odlične. Vendar sta obe et­ni­č­ni­h i­n je­zi­kov­ni­h manjši­n.” pravico. Glede na razlog omogoča­ izzive. državi zaradi skupne preteklosti več 10 pogovor

Pogovor z Janezom Podobnikom, predsednikom SLS in ministrom za okolje in prostor »Širina in de­mokratič­no st sta ve­dno krasili SLS« Če­ bi na slove­nski strani ime­la odloč­ilno be­se­do SLS, se­ Slove­nce­m za ce­lovitost piranske­ga zaliva in ohranite­v proste­ga dostopa na odprto morje­ ne­ bi bilo tre­ba bati

olitič­no dogajanje­ v zadnjih te­dnih je­ ze­lo živahno. Opozicija je­ pre­ko me­dije­v v samo sre­dišč­e­ »pote­gnila« tudi pre­dse­d­ nika SLS Jane­za Podobnika v vlogi minis­ Ptra za okolje­ in prostor in ga zaradi ure­ditve­ zade­ve­ Puh, ki se­ je­ vle­kla od 2001, povse­m ne­upravič­e­no obtožila ne­pravilnosti. Zaradi vse­ga te­ga smo z Jane­zom Podobnikom opravili pogovor o aktualne­m politič­ne­m dogajanju.

Potre­buje­mo ve­rodostoje­n priprava tako pomembnega programski dokume­nt programskega dokumenta. Konec leta bo tudi­ redni­ kon­ Na Izv­rši­lnem odboru ste gres SLS, ki­ bo kadrov­ski­ predstav­i­li­ odloči­tev­ za ob­ i­n programski­. Kaj lahko li­kov­anje nov­ega program­ člani­ pri­čakujejo od tega skega dokumenta Slov­enske dogodka? ljudske stranke za naslednje Pomembno je, kaj članice in obdobje. Katere poudarke, člani pričakujejo od kongresa nov­osti­ pri­čakujete? stranke, še pomembneje pa je, Program je vedno v središču kaj politični prostor v Sloveniji vsake stranke. Je temelj in pričakuje oz. kaj mu prinaša. izhodišče za politično delovan- Vsekakor pričakujem, da bo Zelo dobri. V stranki in zunaj več, od narodne do upokojen- je in sinteza vrednot, pogledov kongres potrdil notranjo trdnost na delovanje različnih sistemov nje premoremo veliko stroko- ske in seveda najštevilčnejše SLS-a, programsko živost in vnjakov, predanih in zavzetih – Slovenske kmečke zveze pri v družbi, državi, narodu. Slov- demokratičnost pri izbiri vseh enska ljudska stranka potrebuje ljudi, ki so pripravljeni delo- SLS, ki je nedavno skupaj z Ze- funkcij, ki jih izvoli kongres. vati v okviru naših zvez. Zelo leno zvezo pri SLS pripravila moderen, jasen, izviren in pred- Prav širina in demokratičnost sem vesel nove, energične Nove odlično strokovno srečanje vsem verodostojen programski sta vedno odlikovali SLS. dokument. Kot stranka imamo generacije SLS, ki je po zadn- o klimatskih spremembah in zdrave temelje, tako identitetne V zadnjem času je SLS že jem kongresu v Markovcih str- vplivih na kmetijstvo. Prav kot programsko-politične ter dv­akrat uspešno i­zv­edla nila svoje vrste in v svoj krog tako je bilo zelo dobro sprejeto zgodovinske, zato se kot preds- delov­no srečanje stran­ pritegnila več kot 500 novih srečanje o sožitju generacij, ki ednik veselim nove dinamike, ki­ni­h zv­ez. Kakšni­ so prv­i­ članov. Takšnega potenciala sta ga pripravili Upokojenska ki jo v našo stranko prinaša zaključki­, i­zkušnje? aktivnih zvez in gibanj je še zveza pri SLS in Nova gener- pogovor 11 »Širina in de­mokratič­no st sta ve­dno krasili SLS« Če­ bi na slove­nski strani ime­la odloč­ilno be­se­do SLS, se­ Slove­nce­m za ce­lovitost piranske­ga zaliva in ohranite­v proste­ga dostopa na odprto morje­ ne­ bi bilo tre­ba bati

Izvolitev Franca Kanglerja za ni Mure. Slovensko vlado pa resolucije je najbolje, da se župana Maribora je zelo velik predlog resolucije pooblašča za nadaljuje postopek obravnave uspeh tako za SLS kot za Fran- začetek novih pogajanj o poteku resolucije, ki je že vložena v ca Kanglerja. Zelo uspešno in meje med državama. DZ RS, popravki pa se spre- odločno voljo je pokazal po jmejo v obliki dopolnil. Strok- Kaj pa arbi­traža? prvih 100-ih dneh županovanja. ovna skupina je predlagala le V poslanskih klopeh ga je nado- Slovenska ljudska stranka ne manjše popravke, vsebinski mestil Marjan Drofenik. Vrsto nasprotuje možnosti arbitraže o smoter pa ostaja popolnoma let ga poznam, še iz časov, ko nerešenih mejnih vprašanjih s enak. Po mnenju SLS bi ta je bil aktiven v raznih organih Hrvaško, toda to možnost spre- resolucija morala biti del ce- občine Šmarje pri Jelšah in jemamo izključno ob pogoju, da lovite slovenske strategije za nato kot dolgoletnega župana v arbitraža zajema tako celotno urejanje odprtih vprašanj s Podčetrtku. Prepričan sem, da se kopensko kot celotno morsko Hrvaško, ki bi jo Slovenija bo hitro in delovno vključil v delo mejo in da prost dostop Slo­ morala pospešeno oblikovati poslanske skupine SLS, kjer so venije na odprto morje in ce- in s čim širšim soglasjem ga tudi zelo lepo sprejeli. lovitost Piranskega zaliva ne čimprej sprejeti. moreta biti predmet morebitne arbitraže. Slovenija bi morala Re­solucija bi bila prvi Kakšen zaključek poga­ strate­ški dokume­nt o me­ji tako hrvaškim kot evropskim predstavnikom jasno povedati, janj o mejni­h v­prašanji­h s s Hrvaško da je arbitraža možna rešitev Hrv­aško pri­čakujete? samo pod temi pogoji. Zelo težko je napovedati. Kako si­ razlagate dejstv­o, da Če bi na slovenski strani ime- je čedalje bolj jasno, kako Kakšno usodo napov­edu­ la odločilno besedo SLS, se potrebujemo poenotenje, na­ jete resoluci­ji­? Slovencem za celovitost piran- ša resoluci­ja, ki­ bi­ bi­la prav­i­ Ta resolucija je potrebna. skega zaliva in ohranitev pros- odgov­or na to, pa še v­edno Glede pripomb koalicijske tega dostopa na odprto morje ni­ma zadostne podpore? strokovne skupine na predlog ne bi bilo treba bati. V SLS smo večkrat izrazili prepričanje, da bi resolucija s sprejetjem v DZ RS postala prvi strateški parlamentarni do- kument o meji s Hrvaško. Tako kot v brionski izjavi o izogiban- acija SLS. Pripravlja se že novo ju inci dentom tudi v predlogu strokovno srečanje. resolucije piše, da je predpogoj za rešitev mejnih vprašanj s Dolgoletnega poslanca Fran­ Hrvaško vzpostavitev stanja ca Kanglerja je po uspešni­ na dan 25. junija 1991. Sloveniji i­zv­oli­tv­i­ za župana Mari­bora v vsakem primeru pripada naj- zamenjal nekdanji­ dolgolet­ manj to, kar je imela ob osamos- ni­ župan obči­ne Podčetrtek vojitvi, to pa je med drugim prost Marjan Drofeni­k. Kje v­i­di­te dostop na odprto morje, celoten pri­ložnosti­ za njegov­o us­ Piranski zaliv in zaselki južno od pešno delov­anje v­ tem pre­ Dragonje, v Prekmurju pa meja ostanku mandata? med državama poteka po sredi- De­lovni obisk v obč­ini Bove­c, 8. 3. 2007 12 pogovor

Pre­dse­dniške­ volitve­ so širše­ od strankarskih opre­de­lite­v

Jeseni­ pri­čakujemo predsed­ ni­ške v­oli­tv­e. Nekaj kandi­­ datov­ se je že pojav­i­lo. Kako bo v­ predsedni­ški­h v­oli­tv­ah sodelov­ala SLS? Kljub nekaterim napačnim sporočilom, ki jih s svojim ravnanjem daje predsedniški funkciji aktualni predsednik, v SLS zelo odgovorno gledamo na to funkcijo. Želeli bi, da bi se v kandidature podale kredibilne in kompetentne osebnosti, vseka- kor jih imamo tudi v SLS. De­lovni obisk v obč­ini Bove­c, 8. 3. 2007 Volivci se na volitvah za preds- opozicijske stranke partnerstvo pa sem, da gre bolj za obogatitev ednika države odločajo širše, ne Trdna stranka zmore­ dobro izkoriščale tako, da so koalicije kot pa njeno šibko stran. zgolj na podlagi strankarskih de­lovati tako v koaliciji kot nekatere vladne predloge dis- Kljub različnim stališčem, ki opredelitev. Zato smo v SLS odprti za vse možnosti. v opoziciji krecijsko vnaprej napadle. smo jih izpostavili v primerih Vzpon SD, ki jo vodi Borut načina privatizacije državnega Kaj meni­te o ponov­ni­ kandi­­ premoženja, odnosih z Repub- Hi­tre ocene poli­ti­čni­h raz­ Pahor, po mojem prepričanju ni daturi­ dr. Janeza Drnov­ška? v interesu predsednika vlade niti liko Hrvaško, pri davčni politiki mer v­ Slov­eni­ji­ bi­ dale mi­s­ ne v interesu koalicije kot celote. in v kmetijstvu, se je še posebej Ponovna kandidatura dr. Jan- li­ti­, da so se manjše stranke Kot predsednik SLS in kot min- od lokalnih volitev dalje potrdilo, eza Drnovška ni izključena, je »utopi­le« v­ v­eli­ki­ stranki­. ister v Vladi RS ostajam trdno da je SLS stabilen in trden člen pa zelo malo verjetna. Kakšen je v­aš pogled? prepričan, da je sedanja vladna koalicije. SLS je velika stranka in se Kaj pa o kandi­daturi­ Lojzeta koalicija na pravi poti, da mod- Peterleta? zato ne more utopiti v drugih ernizira in zdinamizira Sloveni- Kako komenti­rate napov­edi­ Lojze Peterle je zelo znana strankah. Stranka, ki je tako jo tako na gospodarskem kot na najv­ečje v­ladne i­n najbolj politična osebnost tako v Slov- prepričljivo prisotna na lokalnih področju regionalnega razvoja, pri­ljubljene opozi­ci­jske eniji kot v Evropi. Tudi v krogu občinskih ravneh, še posebej na zato se mi zdi nespametno, da stranke o možnosti­, da po SLS je bila njegova kandidatura županskih pozicijah, ima dobro bi instrument partnerstva do- izhodišče, da zaupanje volivcev v­oli­tv­ah obli­kujeta v­eli­ko sprejeta z naklonjenostjo. Sicer besedno promoviral eno od opo- koali­ci­jo (SDS-SD) i­n kako z lokalnih volitev prenese na pa bomo v stranki javnost sez- zicijskih strank, ki sodelovanje bi­ rav­nala SLS, če bi­ po državno raven, na parlamen- nanili z našo odločitvijo v bližnji v njem zelo zvito uporablja kot naslednji­h parlamentarni­h tarne volitve torej. Ravno v tem prihodnosti. latentno kritiko vlade. Je pa res, v­oli­tv­ah pri­šlo do tega? vidim največji politični izziv, da je vzpon SD tudi posledica pred katerim je danes SLS. razhodov v nekdaj močni LDS, Tudi Poslanska skupina ki se bo očitno razdelila na več Najprej, kakšna bo koalicija po Je partnerstv­o za del koa­ SLS se­ lahko pove­č­a političnih grupacij. Žal pa lahko naslednjih volitvah, bodo odločali li­ci­je ozi­roma za manjše ugotavljamo, da tako imenovani volivci. Močna, trdna in program- Zelo di­nami­čno dogajanje stranke od SDS delov­alo za­ sredinski volivci, tudi t.i. neopre- sko jasna stranka zmore tako po- v­ zadnji­h meseci­h spreml­ v­i­ralno, je pri­pomoglo, da so deljeni, ki jih je v preteklosti zicijsko kot opozicijsko držo. Taki jamo v­ LDS. Kako to doga­ stranke toni­le v­ senco SDS nagovarjala LDS, niso prešli smo v SLS. Razmišljanje največjih janje v­pli­v­a na v­sakodnev­no i­n i­zgubljale prepoznav­nost? pod »okrilje« vladnih strank in dveh strank o možnosti obliko- poli­ti­čno delo, pa tudi­ na Je v­zpon Pahorja v­ i­nteresu da se krepi zgolj SD. vanja velike koalicije po volitvah samo SLS? predsedni­ka v­lade? je seveda legitimno. Prav tako pa Partnerstvo bi bolj ures­ Kako gledate na občasna drži, da bi oblikovanje take koal- Težave do sedaj največje ničevalo svoj namen, če bi bile razhajanja v­ koali­ci­ji­? icije postavilo v čudno luč grobe opozicijske stranke niso v vključene vse stranke. SLS ni in Kot predsednik stranke ocen- kritike, ki so v preteklosti tudi s ničemer negativno vplivale na ne bo tonila v senco SDS oz. jujem, da v koaliciji ključnih strani predstavnikov teh strank vsakodnevno politično delo izgubljala prepoznavnosti, kar razhajanj ni. Občasno pa pride letele na SLS, ko smo mi kot SLS. Vsekakor pa to predstav- so potrdili tudi rezultati zad- v okvirih normalnega političnega druga najmočnejša stranka ob- lja priložnost in izziv za širitev njih lokalnih volitev. Izkušnja delovanja do razlik v pogledih, ki likovali veliko koalicijo s takratno političnega delovanja, ki ga pa je pač taka, da so nekatere jih imamo tudi v SLS. Prepričan najmočnejšo stranko LDS. lahko pokrije tudi SLS. pogovor 13

Kako gledate na ustanov­i­tev­ Državi smo prihranili društv­a s strani­ nekdanji­h 170 mio SIT poslancev­ LDS? To združenje bo najverjetneje Zakaj se je Mi­ni­strstv­o za preraslo v novo stranko, ki bo okolje i­n prostor RS v­ pri­meru poskušala volivce prepričati, Puh odloči­lo za sodno po­ da so nalili »novega vina v nove rav­nav­o? mehove«. Gre za novi LDS Generalni državni pravobrani- s številnimi »starimi« nosilci lec gospod Lucijan Bembič je LDS-ove politike. Vsekakor v zadevi Puh 26. avgusta 2005 je razkroj LDS-a tudi opozo- ministrstvo opozoril, da v ko- De­lovni obisk v obč­ini Bove­c, 8. 3. 2007 rilo vsem drugim etabliranim, likor Republika Slovenija v tej močnim in trdnim strankam, zadevi ne bo pokazala dovolj aktivnostmi za preprečitev nad- dali izvajati nujna interventna da je potrebno negovati znotraj aktivnosti, se lahko zgodi, da aljnje škode. Ta obveznost je za- dela. stranke jasno demokracijo in bo mediatorka mediacijske vezovala ministrstvo in izvajalca Sedaj so napov­edane re­ medčloveške odnose, predvsem postopke zaključila in zadeve vr- do javnega razpisa za izvajanje v­i­zi­je, parlamentarne pre­ pa, da je častno delovati tako v nila razpravljajočim sodnikom, interventnih del (27.2.2001) i­skav­e…? poziciji kot v opoziciji. kar bo imelo, v primeru more- oz. do izbire drugega izvajalca bitne obsodbe RS na plačilo, za Dejstvo, da je bila novembra Pri­čakujete zaradi­ takšnega (9.3.2001). posledico tudi višje zamudne 2006 poravnava sklenjena za 270 dogajanja tudi­ kakšen v­pli­v­, obresti in pravdne stroške. Na Večkrat pa ste tudi­ pou­ milijonov SIT (1,1 mio EUR), posledi­ce na SLS? podlagi določb Zakona o pravd- dari­li­, da je šlo za zašči­to dokazuje, da je pri medsebojnih Morda se bo v prihodnosti nem postopku lahko pravdne tamkajšnji­h prebi­v­alcev­? pogajanjih prišlo do znatnega število poslancev v poslanski stranke med sodnim postopkom Potrebno je poudariti, da je popuščanja na obeh straneh. S skupini povečalo za kakšnega kadarkoli sklenejo sodno po- pri omenjenih delih šlo za var- stališča MOP to pomeni, da je člana, kajti moram povedati, da ravnavo o spornem predmetu. nost ljudi in da so bila oprav- bilo potrebno namesto preko smo bili z nekaterimi poslanci v ljena v zelo težkih pogojih dela. 440 milijonov SIT (1,8 mio LDS v zelo kolegialnih odnosih Vsem je popolnoma jasno, da je Z izvedenimi deli se je, če že EUR) plačati le 270 milijonov – tudi še iz časov skupnega vsak sodni postopek tvegan, da ne povečalo, pa vsaj ohranilo SIT. Poteka interna revizija vseh sodelovanja v različnih vladah. je potrebno pri oceni možnosti državno premoženje. Da ne postopkov, vezanih na dela na plazu, ki sem jo v skladu z za- Kako komenti­rate tako skok­ uspeha v pravdi sprejemati tudi omenjam strokovne dileme, konom zahteval sam kot min- ov­i­to rast t.i­. Združene li­ste vsebinske odločitve in da nobe- kako se sploh lotiti sanacije. ister. Prav tako pa bo tudi na oz. Soci­alni­h demokratov­? na situacija ne more biti v celoti Bila je zima in deževno obdo- predvidljiva, vendar so bili za priporočilo Odbora za okolje in Skokovita rast SD je posledi- bje, krajani Loga so bili že tako sklenitev sodne poravnave med prostor DZ RS izvršena zunan- ca več dejavnikov: izkoristili so prizadeti, izvajalec obvezne Ministrstvom za okolje in pros- ja revizija za to pooblaščene in- težave v LDS, dobro so unovčili republiške javne službe je tam tor ter Puhom, d. d., izpolnjeni stitucije. Ključno pa je, da dela sodelovanje v Partnerstvu za delal od zore do mraka, nato vsi formalni pogoji. Služba za al- pa njegovo delo ni bilo plačano. na sanaciji plazu pospešeno razvoj in predvsem politična ternativno reševanje sporov pri potekajo in da se je med ljudi v javnost vidi Pahorja kot dejan- Postavlja se vprašanje, kaj je bilo Okrožnem sodišču v Ljubljani dejansko v ozadju, da so pristo- Logu pod Mangartom naselila sko alternativo Janezu Janši. pa aprila 2006 ugotavlja, da nova energija. Vsekakor pa bo ta javnost zelo jni na Ministrstvu za okolje in je predlagan dogovor za obe prostor ugotovili, da dela niso pozorna do konkretnih odgovo- Hv­ala za pogov­or. stranki zelo ugoden, saj se obe več interventna in potrebna, rov, ki jih bo dajal Borut Pahor rr stranki rešita številnih sporov nato pa so drugemu izvajalcu na zelo konkretna vprašanja o in z njimi povezanih stroškov, višini davkov, o sedežih bodočih hkrati pa jima to omogoča, da pokrajin, o nadaljnjih spremem- zaključita vse odprte sporne za- bah pokojninskega sistema. Pri deve v obojestransko korist. teh odgovorih ne bo mogoč umik v splošne in lepe fraze. So bi­la dela oprav­ljena ali­ ne? Rast opozicijske SD je tudi tre- Ves čas je bilo nesporno, da je nutek, da se koalicijske stranke bilo delo opravljeno. Dokazljivo temeljito pogovorijo o nadaljn- je namreč, da je interventna dela, jem delovanju. V SLS želimo in ki jih je izvajal PUH, naročil štab pričakujemo več poglobljenih in Civilne zaščite URSZR Minis- iskrenih pogovorov o sodelovan- trstva za obrambo, iz zapisnika ju sedanje vladne naveze tudi po o prenosu pristojnosti na MOP volitvah. Trdno sem prepričan, pa je razvidno, da se je minis- da bi bilo to v dobro Slovenije. trstvo zavezalo, da bo tudi nad- De­lovni obisk v obč­ini Bove­c, 8. 3. 2007 aljevalo z interventnimi deli in 14 zgodovina

Volilna zakonodaja (tret­ji de­l) - splošna vo lilna pravica

riji. Ti so dobili dvojno volilno deželnih volitvah so v splošni pravico. Največji delež neso­ pravico. Ženske na deželnih kuriji lahko volili vsi, tudi tisti, razmerja gotovo pade na to, in državnozborskih volitvah ki so že imeli volilno pravico v da ženske niso imele volilne v Avstro – Ogrski niso mogle eni od drugih kurij. Izjema je pravice. Poleg tega sta k temu voliti. Volilne pravice že prej, bila Štajerska, kjer so po letu precej prispevala tudi višje po­ pa tudi z uveljavitvijo splošne 1909 v splošni kuriji volili le ti­ stavljena doba polnoletnosti kurije, niso imeli aktivni vojaki sti, ki v nobeni drugi niso imeli (24 let) in veliko večja rodnost, (niti navadni vojaki niti oficir­ volilne pravice. Največja razli­ saj je bil delež prebivalstva pod ji), ampak le upokojeni oficirji ka med državnozborskimi in 24 let mnogo višji, kot je danes. in vojaški uradniki. Prav tako deželnozborskimi volitvami je Povprečna življenjska doba leta volilne pravice niso imeli tisti, bila ta, da so na deželnih voli­ 1900 je bila okrog 54 let, kar ki jih »vzdržujejo kot ubožce iz tvah v splošni kuriji volilci volili je pomenilo, da je imel človek javnih ali občinskih sredstev«. neposredno kandidate, se pravi, volilno pravico 55% življenjske Volilne pravice (začasno) tudi da so bile volitve neposredne. dobe. Danes, ob povprečni živ­ niso imeli obsojenci za določe­ ljenjski dobi 76, let pa jo imamo na kazniva dejanja. Na deželnih volitvah so sicer več kot 75% svojega življenja. Splošna kurija je bila po šte­ v splošnih kurijah lahko volili Razlog sorazmerno zelo visoke­ vilu volilcev največja, volila pa opravilno sposobni polnoletni mu deležu prebivalstva, ki ima je najmanj poslancev. Vse slo­ moški tako kot na državnoz­ danes volilno pravico, je tudi Zgodovinski venske dežele razen Štajerske borskih volitvah, vendar ob do­ to, da je v Sloveniji zaradi niz­ so bile za državne volitve ena datnem pogoju, da so v občini ke rodnosti zelo malo mladega pregled delovanja sama volilna enota splošne ku­ prebivali najmanj eno leto (oz. prebivalstva, ki nima volilne Slovenske ljudske rije, ki je volila enega poslan­ šest mesecev štajerske deželne pravice. (Ob solidni starostni ca. Slovenski del štajerske je volitve 1904 – 1909). strukturi prebivalstva bi bil de­ stranke 14. de­l bil razdeljen na dva okraja, od Z uvedbo splošne kurije je ve­ lež prebivalstva z volilno pravi­ katerih je vsak okraj volil enega liko ljudi pridobilo volilno pra­ co okrog 70% ali pa še nekoliko Pi­še­: Ale­š Pri­mc poslanca. Vse slovenske dežele vico, pa vendar je leta 1897 na nižji. Za tak delež nam manj­ so torej skupaj volile 7 poslan­ prvih državnih volitvah vseeno ka vsaj 200.000 mladih do 18. cev splošne kurije. zajela le: na Štajerskem 21%, na leta. Za primerjavo, kako se sta­ Zare­s ve­like­ re­forme­ državnozbor­ Državnozborske volitve v Koroškem 19,5%, na Kranjskem nje slabša: Še pred 15 leti bilo ske­ volilne­ zakonodaje­ po le­tu 1861 v Avstro – Ogrski so bile­ tri in vse­ so splošni kuriji so bile posredne 20,4%, na Goriškem 17,8%, v število prebivalcev do 18. leta šle­ v sme­ri zviše­vanja de­mokratič­nih tako kot volitve v kmečki kuriji. Trstu 20% in v Istri 24% prebi­ 539.000, danes le še 403.000. standardov. Le­ta 1873 so bile­ uve­de­­ Volilci so najprej izvolili volilne valstva. Šlo je za nekajkratno Stanje se še poslabšuje in če ne­ ne­posred­ne­ volitve­ v spodnji dom može, ti pa nato kandidate za razširitev volilne pravice (do ne bo bistvenih sprememb, bo državne­ga zbora (v nadalje­vanju poslance. uveljavitve splošne kurije je za­ v naslednjih desetih letih padlo državni zbor); le­ta 1896, je­ bila za na okrog 300.000. Ob teh po­ volitve­ v državni zbor uve­de­na splo­ Državnozborske­ volitve­ le­ta 1897 po de­že­lah in kurijah šna kurija, le­ta 1907 pa še­ splošna datkih se pokaže, da bi načrt skupaj št. št. iz­vo­ljeni­h slov­. Dežela ve­lepos. TOZ mest. kmeč. spl. volilna pravica. De­žel­ne­ volilne­ ure­di­ posl. mest poslancev­ za povečanje rodnosti moral tve­ so po de­mokratič­nih standardih Kranjska 11 2 - 3 5 1 9* biti prva in daleč pred drugimi zaostajale­ za državnozborskimi Š t a j e r ­ prednostna razvojna naloga na­ 27 4 2 8 9 4 4 volilnimi re­formami. Splošna kurija ska za de­žel­ne­ volitve­ se­ je­ pri nas za­ še države. Zakaj sicer vlagati v Koroška 10 1 1 3 4 1 1 razvoj, če bomo izumrli??? Za č­e­la uvajati še­le­ le­ta 1902, splošna Goriška 5 1 - 1 2 1 2 volilna pravica pa za ča­sa Avstro - Istra 5 1 - 1 2 1 - tiste, ki bodo za nami živeli na Ogrske­ monarhije­ za de­žel­ne­ volitve­ Trst 5 - 1 3 - 1 - tem ozemlju, pa ne vemo, kaj sploh ni bila uve­ljavlje­na. skupaj = 16** bodo sploh hoteli. Večkrat se Volilna reforma leta 1896 je * Od teh 6 KNS (v drugih deželah še ni bilo politične delitve med Slovenci) je namreč že zgodilo, da naro­ **Državni zbor je štel 425 poslancev uvedla novo splo­šn­o­ ku­rijo­. V di, ki so poselili izpraznjeno ob­ njej so volilno pravico dobili močje, niso kdo ve kako cenili vsi polnoletni (dopolnjenih Splošne kurije za deželnoz­ jela od 4,1% do 8,3% prebivals­ predhodne civilizacije in so več 24 let) moški, ob tem, da so borske volitve so bile v naših tva), vendar z vidika današnjih ali manj vse, kar so njihovi pred­ pol leta bivali v deželi. Zani­ deželah ustanovljene: leta 1902 standardov, kjer ima volilno hodniki zgradili, uničili ali pa mivo je, da so v tej kuriji lah­ na Koroškem, 1904 na Štajer­ pravico v Sloveniji okrog 80% prepustili uničenju.) ko volili tudi tisti, ki so imeli skem, 1907 na Goriškem, 1908 prebivalstva, še vedno za soraz­ Kljub temu, da je uvedba splo­ volilno pravico še v drugi ku­ na Kranjskem in v Istri. Tudi na merno zelo omejeno volilno šne kurije prinesla precejšnjo zgodovina 15

Volilna zakonodaja (tret­ji de­l) - splošna vo lilna pravica

nih sredstev resna ovira oblast, pa vendar je bilo prvens­ - SLS je nase prevzela ključno za marsikoga. tvo strank, ki so se leta 1909 politično odgovornost za uso­ Tretja in zadnja velika povezale v Vseslovensko ljud­ do našega naroda. Z večanjem reforma volilne zakono­ sko stranko nesporno – med moči SLS se je v veliki meri daje v Avstro – Ogrski slovenskimi strankami je bila zaustavilo propadanje sloven­ je bila uvedba splošne daleč najmočnejša. skega kmeta, pa tudi sicer se volilne pravice za voli­ Že prej so bile SLS in njene je razvoj v naših krajih moč­ tve v državni zbor leta predhodnice zelo pomembna no pospešil. Slovenstvo se je 1907. S to reformo so povezovalna sila celotnega slo­ čedalje bolj uveljavljalo ne le se ukinile vse kurije, venskega narodnega in politič­ kot kulturni, ampak tudi kot ostala je na nek način nega prostora, po letu 1907 pa politični pojem na sodobnem samo splošna. Volilna se je ta vloga še močno okrepila evropskem zemljevidu. pravica je bila določe­ na, tako kot prej, za splošno kurijo. Sistem volitev je bil dvokrožni večinski na ravni okra­ jev, volitve pa so bile neposredne. Se pravi, volilci so volili nepo­ sredno kandidate. Glasovnica za kranjske­ de­žel­ne­ volitve­ le­ta Splošna volilna pravi­ 1913 (Jože­ Pintar je­ bil socialni de­mokrat) ca je prinesla Slovenski ljudski stranki in seve­ razširitev volilne pravice in bi da vsem ostalim prvič morda pričakovali, da bodo ljud­ možnost enakopravnega nasto­ je zelo množično uporabili novo pa na volitvah. To možnost je pridobljeno pravico, pa je bila stranka odlično izkoristila! Že npr. volilna udeležba leta 1897 na prvih volitvah je na podlagi na prvih državnih volitvah za splošne volilne pravice dose­ današnje razmere sorazmerno gla odličen rezultat: 18 od 24 nizka. Razlogi za nizko udelež­ slovenskih mandatov oz. 75%. bo so bili poleg teh, ki še danes To je bil začetek novega obdob­ veljajo npr. nezanimanje ljudi ja za Slovenijo in Slovensko Življe­nje­ in de­lo Ivana Omana za politiko, tudi: ljudsko stranko. Z uveljavitvijo - volitve so bile med tednom, ko splošne volilne pravice za držav­ Ob osemdesetletnici Ivana Omana leta 2009 bomo so imeli kmetje svoje delo, de­ ne volitve in splošne kurije na izdali knjigo o njegovi življenjski in politični poti. Prav lavci pa službe v tovarnah; deželnih volitvah je stranka iz je, da borcu za pravice kmetov, borcu za demokra­ - večina ljudi je imela sorazmer­ dolgoletne opozicijske stranke no daleč do volišča, saj je bilo oz. strank postala prva politič­ cijo, prvemu predsedniku Slovenske kmečke zve­ praviloma eno volišče za celo na sila na Slovenskem. Državna ze in Slovenske ljudske stranke, članu predsedstva občino, manjše občine pa celo in deželna ureditev sicer nikjer Republike Slovenije, državnozborskemu poslancu in niso imele svojega volišča; to je razen na Kranjskem ni omogo­ bila manjši dostopnosti prevoz­ čila, da bi stranka prevzela tudi častnemu članu Slovenske ljudske stranke na ta na­ čin izkažemo spoštovanje. Državnozborske­ volitve­ le­ta 1897 – splošna kurija dežela upra­vi­čenci­ udeležba udeležba v­ % i­zvo­ljen poslanci­ dr. Janez Evangelist Kranjska 102.830 19.275 18,7% Gre za veliko in obsežno delo, ki se ga moramo Krek Štajerska lotiti v najkrajšem času, da ga bomo lahko uspešno 146.159 37.855 25,9% Josip Žičkar in en Nem.* (slov. del) zaključili v letu 2009. Vse, ki bi želeli sodelovati pri Koroška 70.616 22.422 31,7% Nem. Goriška 41.072 6.253 15,2% dr. Anton Gregorič tem projektu, prosim, da mi to čimprej sporočite na Istra 81.979 30.251 36,9% It.** tel. št. 051 692 996 Trst 36.318 ? ? It. *izvoljen nemški kandidat Aleš Primc **izvoljen italijanski kandidat 16 delo vlade

DDe­e­lolo vladvlade­e­

110. se­ja, 22. fe­bruar 2007 nah v Republiki Sloveniji bodo vzpostavili tudi boljše pogoje za pro­ storsko planiranje, boljše gospodarjenje z nepremičninami, optimalno Mode­l organiziranosti odnosov z javnostmi na ravni vlade­ načrtovanje stanovanjske gradnje, zavarovanje lastnine, prostorsko Model organiziranosti vladnih odnosov z javnostmi opredeljuje planiranje in podobno. podlage za organiziranje služb za odnose z javnostmi znotraj vlade, v ministrstvih ter vladnih službah in hkrati postavlja enotne strokov­ 111. se­ja, 1. mare­c 2007 ne standarde, ki bodo omogočili učinkovitejše in ažurnejše delovanje služb za odnose z javnostmi. Tako naj bi bile službe za odnose z jav­ Vlada potrdila prodajo državne­ga de­le­ža v Sloven­ski industriji je­kla nostmi organizirane v vseh ministrstvih, opravljale pa naj bi naloge, Vlada RS je na svoji redni seji na predlog Ministrstva za gospodars­ povezane tako z odnosi z mediji kot tudi s komuniciranjem z drugimi tvo potrdila prodajo 55,35-odstotnega državnega deleža v SIJ–Sloven­ javnostmi. Model bo prispeval tudi k izboljšanju koordinacije znotraj ska industrija jekla, d.d., ki sodi v okvir Programa prodaje deležev ministrstev in na nivoju vlade, s čimer bo postavljena ustrezna podlaga Republike Slovenije v kapitalski naložbi SIJ in prodaje posameznih za celovitejše predstavljanje vladne politike različnim javnostim. poslovnih deležev odvisnih družb SIJ. Komisija za vodenje in nad­ Vlada je sprejela tudi sklep o ustanovitvi Koordinacije vlade za odno­ zor postopka prodaje (komisija) je na podlagi Poziva za javno zbira­ se z javnostm, kot delovne skupine vlade, ki opravlja koordinativne in nje ponudb za nakup delnic družbe SIJ, ki je bil 29. septembra lani posvetovalne naloge na področju vladnih odnosov z javnostmi. Med objavljen v Uradnem listu RS, dnevniku Delo in Financial Times, pomembnejše naloge koordinacije sodi tudi sprejem kodeksa ravnanja prejela tri ponudbe. Kot najboljšega ponudnika je komisija v skladu svetovalcev za odnose z javnostmi v vladnih institucijah, po katerem s pooblastili izbrala rusko poslovno skupino Koks, ki je tako posta­ se bo dolžan ravnati vsak svetovalec za odnose z javnostmi. la 55,35-odstotna lastnica SIJ-Slovenske industrije jekla. Republika Koordinacijo bo vodil vladni predstavnik za odnose z javnostmi, nje­ Slovenija je za prodajo 550.511 navadnih imenskih kosovnih delnic gov namestnik je direktor Urada Vlade RS za komuniciranje, člani pa družbe SIJ–Slovenska industrija jekla, d.d., iztržila prodajno ceno v so predstavniki za odnose z javnostmi vseh ministrstev ter predstavniki vrednosti v višini 105.000.000,00 €. za odnose z javnostmi Kabineta predsednika vlade, Službe Vlade RS za evropske zadeve, Službe Vlade RS za razvoj in Službe Vlade RS 113. se­ja, 15. mare­c 2007 za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Strokovne naloge za koordinacijo bo opravljal Urad Vlade RS za komuniciranje. Priložnostni kovanci še­ napre­j Podaljšanje­ roka za izved­bo popisa ne­pre­mič­nin Priložnostni kovanci se bodo tudi v prihodnje izdajali ob dogod­ Predlog popisa nepremičnin predvideva podaljšanje popisa nepre­ kih splošnega pomena za Republiko Slovenijo ali dogodkih širšega mičnin za dva meseca, saj popisovalci ne bodo mogli popisati vseh mednarodnega pomena, ki jih bo določila vlada. Sprememba, ki je nepremičnin v zastavljenem roku. potrebna zaradi uskladitve z evropskim pravnim redom, je ločitev pri­ Predlog podaljšanja popisa nepremičnin vsebuje tudi rešitve in ukre­ ložnostnih kovancev na spominske in zbirateljske kovance. Spominski pe za pospešitev popisa nepremičnin. Popis nepremičnin bo med kovanci so po dimenziji ter kemijskih in tehničnih lastnostih enaki drugim pospešilo tudi dodatno število popisovalcev, inštruktorjev, obtočnim/tečajnim kovancem za 2 evra, medtem ko so zbirateljski pomočnikov inštruktorjev, v popis pa bodo vključeni tudi uslužbenci kovanci predvsem iz zlata, srebra in drugih kovin, ki jih bo določila javne uprave. vlada. Spominski kovanci so zakonito plačilno sredstvo v vseh državah Glavni razlog za izvedbo popisa nepremičnin je vzpostavitev večna­ članicah evro območja, zbirateljski kovanci pa le v Sloveniji, v drugih menske nepremičninske evidence, ki bo prikazovala dejansko stanje državah pa predstavljajo numizmatično vrednost. nepremičnin v Sloveniji. Zbrani in kakovostni podatki o nepremični­ delo vlade 17

Ministe­r za okolje­ in prostor Jane­z Podobnik je­ spre­je­l spre­me­mbe­ pravilnika o odvze­­ mu oseb­kov vrste­ rjave­ga med­ve­da iz narave­, s kate­rim je­ določ­e­n na­črtovani odstre­l med­ve­dov v obdobju od 1. januarja do 30. aprila in od 1. oktobra do 31. de­cem­bra le­tos. Le­toš­nji od­stre­l rja­ve­ga­ me­d­ve­d­a­ je­ gle­d­e­ na­ sta­nje­ v popu­la­ciji osta­l na­ isti rav­ni kot v lan­ske­m le­tu­, do­loča­ pa­ od­stre­l 100 me­d­ve­d­ov. Z e­nakim pose­ganje­m v popula­ cijo za dolo­če­no ča­sovno obdobje­ že­li MOP dose­č­i še­ boljše­ sprem­ljanje­ razvoja tren­da v populaciji rjave­ga med­ve­da, pred­vse­m pa vpliv odstre­la na zagotavljanje­ ugodne­ga stanja. Pravilnik bo v Uradne­m listu objavlje­n prihodnji te­de­n, ve­ljati pa zač­ne­ nasled­nji dan po objavi v Uradne­m listu. Ministe­r Podobnik spre­je­l spre­me­mbe­ pravilnika o odvze­mu me­dve­dov iz narave­ Tudi zadnja tragič­na ne­sre­č­a, ko je­ me­dve­dka napadla domač­ina na Notranjske­m v ne­posre­dni bližini nase­lja dokazuje­ upravič­e­nost ukre­pov MOP-a, vključ­no s pove­č­anim odstre­lom

Rjavi medved, volk in ris so v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih Težnostna kategorija Do 100 kg Od 100 do 150 kg Nad 150 kg Skupaj živalskih vrstah zavarovane vrste, za katere je potrebno zagotoviti ohranjanje Število osebkov 2 1 1 4 ugodnega stanja. Za odločitve o potrebnosti poseganja v populacije velikih zveri je potrebno v skladu z uredbo pridobiti strokovno mnenje, ki ga pripravi - v delu n­o­vo­meškega LUO z loviščem Plešivica – Žužemberk – desni breg Zavod za gozdove Slovenije, katerega sestavni del je tudi pisno mnenje Zavo­ reke Krke: da RS za varstvo narave. Težnostna kategorija Do 100 kg Od 100 do 150 kg Nad 150 kg Skupaj Tako je tudi za leto 2007 Zavod za gozdove Slovenije pripravil strokovno mnenje Število osebkov 1 0 0 1 za odstrel velikih zveri in ga s priloženim stališčem Zavoda RS za varstvo narave posredoval na Ministrstvo za okolje in prostor. Konec januarja se je sestala tudi V r­o­bn­em ob­moč­ju ž­ivljenj­skega pr­o­sto­r­a vr­ste r­javega medveda se izvede delovna skupina ministrstva za načrtovanje z velikimi zvermi, kjer so se člani na­čr­to­va­ni od­str­el 17 o­sebko­v v na­sled­njih lov­sko­ upr­avljavskih ob­moč­jih in­ seznanili s strokovnim mnenjem Zavoda za gozdove Slovenije in podali pripom­ tež­n­o­stn­ih katego­ri­jah: be. Ministrstvo je v skladu z načeli participatornega pristopa vseh deležnikov in - v delu kočevsko belokranjskega LUO, ki obsega lovišča Suhor, Metlika, zainteresirane javnosti pri načrtovanju upravljanja z velikimi zvermi v postopku Gradac, Adlešiči, Vinica, Smuk-Semič, Krka in Grosuplje: sprejemanja pravilnika preučilo vse pripombe in se odločilo, da bo letošnji odstrel Težnostna kategorija Do 100 kg Od 100 do 150 kg Nad 150 kg Skupaj rjavega medveda glede na stanje v populaciji ostal na isti ravni kot v letu 2006. Število osebkov 2 2 0 4 Ob tem se MOP zaveda, da od­str­el n­i edi­ni ukr­ep za zago­tavlja­nje ciljev stra­tegije, je pa med po­membn­ejšimi, še po­sebej v bli­ži­ni na­selij. Mi­nistrs­tvo­ za o­ko­lje n­i pr­o­sto­r­ - v delu n­o­vo­meškega LUO, ki obsega lovišča Plešivica – Žužemberk – levi bo­ sto­ri­lo­ vse, da bo­ zago­to­vilo­ var­n­o­st pre­bivalcev o­b hkr­at­nem zasledo­va­nju ustr­ez­ breg reke Krke, Toplice, Padež, Novo mesto, Dobrnič, Gorjanci, Brusnice, n­e r­av­no­tež­n­e r­av­ni po­pulacije. Oce­ne števil­nih str­o­ko­vn­jako­v, pa tudi pre­bivalcev Orehovica, Šentjernej, Trebnje, Veliki Gaber in Mirna peč v o­sr­ed­njem o­bmo­čju, so­, da je število­ o­d 500 do­ 700 o­sebko­v za re­lativn­o­ majhn­o­ in ob­moč­je bistven­o­ pre­viso­ko­, zato­ n­aj bi se po­ mn­en­ju mn­o­gih število­ mo­ra­lo­ stabi­ v delu po­savskega LUO, ki obsega lovišča Kostanjevica na Krki, Podbočje, lizi­rati n­ekje o­ko­li 300 o­sebko­v. Hkra­ti pa je po­tr­ebn­o­ pr­o­učiti tudi upra­vičen­o­st Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi in Mokrice: seda­nje do­lo­čitve o­sr­ed­njega ob­moč­ja, ki meji celo­ n­a Mestn­o­ ob­čin­o­ Ljublja­na. Težnostna kategorija Do 100 kg Od 100 do 150 kg Nad 150 kg Skupaj V o­sr­ed­njem ob­moč­ju ž­ivljenj­skega pr­o­sto­r­a vr­ster­ javega medveda se izvede Število osebkov 3 2 0 5 na­čr­to­va­ni od­str­el 83 o­sebko­v v na­sled­njih lov­sko­ upr­avljavskih ob­moč­jih in­ tež­n­o­st­nih katego­ri­jah: - v delu zasavskega LUO, ki obsega lovišča Višnja gora, Ivančna gorica in - v delu ko­čevsko­ belo­kr­anj­skega LUO z lovišči Loka pri Črnomlju, Sinji vrh, Šentvid pri Stični, in sicer južno od avtoceste Ljubljana – Korenitka: Črnomelj, Banja Loka-Kostel, Kočevje, Mala gora, Struge na Dolenjskem, Dra­ ga, Osilnica, Velike Lašče, Lazina, Velike Poljane, Loški potok, Ribnica, Dolenja Težnostna kategorija Do 100 kg Od 100 do 150 kg Nad 150 kg Skupaj vas, Sodražica, Turjak, Predgrad, Dragatuš, Dobrepolje, Suha krajina in Tabor­ Število osebkov 1 0 0 1 ska jama ter lovišča s posebnim namenom Medved, Snežnik Kočevska Reka in - v delu ki obsega lovišča Senožeče, Timav – Vreme, Slav­ Žitna gora: pri­mo­r­skega LUO, nik – Materija, Žabnik – Obrov, Podgorje, Videž – Kozina, Gaberk – Divača, Težnostna kategorija Do 100 kg Od 100 do 150 kg Nad 150 kg Skupaj Vrhe – Vrabče, Raša – Štorje, Bukovca, Brkini, Prem in Gradišče – Košana Število osebkov 34 7 3 41 in v delu n­o­tr­anj­skega LUO, ki obsega lovišče Zemon: - v delu n­o­tr­anj­skega LUO z lovišči Begunje, Cerknica, Cajnarje, Grahovo, Težnostna kategorija Do 100 kg Od 100 do 150 kg Nad 150 kg Skupaj Rakek, Žilce, Lož-Stari trg, Iga vas, Babno polje, Gornje jezero, Kozlek, Tr­ novo, Mokrc, Rakitna, Tabor Zagorje, Prestranek, Javornik-Postojna, Pivka, Število osebkov 4 2 0 6 Borovnica, Nova vas, Ig, Rakovnik-Škofljica in Tomišelj ter lovišča s posebnim - v delu zho­dn­o­ viso­ko­ kr­aškega LUO, severozahodno od avtoceste Ljubljana namenom Jelen in Ljubljanski vrh: – Razdrto, ki obsega lovišča Dole nad Idrijo, Jelenk, Čaven, Čepovan, Go­ Težnostna kategorija Do 100 kg Od 100 do 150 kg Nad 150 kg Skupaj rica, Grgar, Hubelj, Lijak, Most na Soči, Anhovo (levi breg Soče), Vipava, Število osebkov 31 7 3 37 Vojkovo in Rovte in - v delu zaho­dn­o­ viso­ko­ kr­aškega LUO, severozahodno od avtoceste Ljub­ v delu Tri­glavskega LUO, ki obsega lovišča Otavnik, Planota in Porezen: ljana – Razdrto, ki obsega lovišča Planina, Hrenovice, Bukovje, Črna jama, Težnostna kategorija Do 100 kg Od 100 do 150 kg Nad 150 kg Skupaj Idrija, Javornik, Krekovše, Col, Kozje stena, Nanos, Trebuša, Logatec – del Število osebkov 1 0 0 1 lovišča severno od avtoceste Ljubljana-Razdrto, Hotedršica, Trnovski gozd in Vrhnika – del lovišča južno od železniške proge Ljubljana-Postojna: djg 18 delo vlade

Ministe­r za okolje­ in prostor Jane­z Podobnik in ministe­r za prome­t mag. Jane­z Božič­ sta se­ 14. marca s sode­lavci v Slove­nj Gradcu ude­le­žila de­lovne­ga sre­ča­nja županov koroške­ in savinjsko – šale­š­ ke­ re­gije­.

Župani koroške­ in savinjsko–šaleš­ke­ re­gije­ z ministroma Podobnikom in mag. Božič­e­m o promet­ni pove­zavi III. razvojne­ osi

Pogovarjali so se o načrtovanju in vo­ planu priprave državnega lokacijskega črtovanju, ki bo omogočil bistveno Tonsko izjavo obeh ministrov lah­ denju postopkov v okviru projekta tret­ načrta ter sodelovanju in nalogam ob­ hitrejše umeščanje prometnic v pro­ ko poslušate na spletnem naslovu: je razvojne osi na trasi cestnega koridor­ čin pri izvedbi postopkov. stor. Sprejem se v Državnem zboru http://www.mop.gov.si/si/splosno/ ja od avstrijske meje do priključka na Minister Podobnik je na srečanju pričakuje še ta mesec. Sprejem DLN novice/novica/article/2022/5604/ avtocesto A1. Pozornost so predvsem posebej izpostavil skorajšnji sprejem bo tako po novem zakonu mogoč že ?cHash=f7e2d1d489; namenili postopkom in terminskemu novega Zakona o prostorskem na­ v poletju 2008. djg

Hrvaška je namreč brez predhod­ Ministe­r Podobnik v pismu Hrvaški nega obvestila upravljalcu parka na levem bregu Dragonje posta­ opozarja na kršitve­ določ­b Ured­be­ o vila tabli z napisom, ki označuje, da je območje uvrščeno med t.i. odprta lovišča. Poleg tega so na Krajinske­m parku Se­č­ove­ljske­ soline­ omenjenem območju postavljene tudi pokrite lovske mreže za strelja­ nje na vodne ptice, kar predstavlja tudi kršitev slovenskih predpisov o lovstvu. Zato minister od pristoj­ nih organov Republike Hrvaške pričakuje, da bodo takoj ukrepali v okviru svojih pristojnosti in pre­ prečili vsakršno nadaljnjo tovrstno ravnanje, ki bi ogrožalo značaj med­ narodno pomembnega mokrišča, ter vzpostavili prvotno stanje tega območja. Minister Podobnik je v dopisu pojasnil, da pomeni lov na tem območju kršitev režima parka Ljubljana, 26. fe­bruar 2007 – iM niste­r za okolje­ in prostor Jane­z in hkrati resno ogroža ekološki Podobnik je­ 26. fe­bruarja na hrvaška ministra za kulturo Boža značaj mokrišča mednarodnega Biškupića te­r kme­tijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Pe­­ tra Čobankovića naslovil pismo, v kate­re­m opozarja na kršitve­ pomena. Leta 1993 so bile nam­

določ­b Ured­be­ o Krajinske­m parku Se­čo­ve­ljske­ soline­. Marčeta, www.uvi.si Bojan foto: reč Sečoveljske soline vpisane na delo vlade 19

Mednarodna konferenca »Trajnostno upravljanje porečja reke Drave« Spre­je­ta tudi mariborska Drava de­klaracija o trajnostne­m upravljanju pore­č­ja re­ke­ Drave­

Ministrstvo za okolje­ in prostor, Me­stna ob­čina Maribor, Univer­za v Ma­ Reka Drava s svojim porečjem bre prakse mednarodnih komisij: riboru, Dravske­ e­lek­trarne­ Maribor, Zve­za geo­grafskih društe­v Slove­nije­, povezuje pet držav (Italijo, Av­ Slovensko – avstrijske komisije za Sloven­sko društvo za vode­ in med­narodne­ komisije­ za vodno gospodarstvo strijo, Madžarsko, Hrvaško in Dravo, Slovensko - hrvaške vodno­ so 26. fe­bruarja organizirali med­narodno konfe­ren­co z naslovom “Trajnost­ Slovenijo). Za namen vzpostavi­ gospodarske komisije za Dravo, no upravljanje­ pore­č­ja re­ke­ Drave­”. tve celostnega upravljanja v celot­ Slovensko - avstrijske komisije za nem porečju reke Drave, za kar Muro in Slovensko - madžarske

se Slovenija aktivno zavzema, je komisija za vodno gospodarstvo potrebna okoljska, politična in (za Muro). Na konferenci je bila seznam mednarodnih mokrišč po če­ne z od­lo­ko­m leta 1989, Slo­ve­nija ekonomska povezava partnerjev sprejeta tudi t.i. Mariborska dekla­ Konvenciji o močvirjih (Ramsar­ pa jih je pov­zela tako­ pr­i vpisu so­lin­ tega širokega mednarodnega pro­ racija o trajnostnem upravljanju ska konvencija), to območje pa n­a sez­nam Ramsar­ske o­k n­ven­cije ko­t stora. Konferenca, ki se je je poleg porečja reke Drave, s katero si je hkrati tudi obvezna lokaliteta tudi pr­i n­o­velaciji od­lo­ka leta 2001 predstavnikov omenjenih držav Slovenija prizadeva vzpostaviti ce­ Slovenije pri izvajanju določil Bar­ in­ pr­i do­lo­čitvi ob­mo­čij aN tu­ra 2000 udeležil tudi generalni sekretar lostno čezmejno upravljanje ome­ celonske konvencije, predvsem leta 2004. Mi­nister­ je v pismu pou­da­ Mednarodne komisije za varstvo njenega porečja v prihodnosti ter Protokola o posebej zavarovanih r­il, da je s tem Slo­ve­nija upo­števala reke Donave Phillip Weller, je bila izboljšati meddržavno, regionalno območjih in biološki raznovrstno­ dejan­sko­ in­ pr­avn­o­ sta­nje n­a dan­ tako namenjena krepitvi interdisci­ in lokalno sodelovanje za upravlja­ sti v Sredozemlju. Že v 80. letih 25.6.1991. Deja­nja, ki jih je Hr­vaška plinarnega regijskega oz. čezmejne­ nje z vodnimi viri v mednarodnem prejšnjega stoletja so bile soline izvedla n­a levem bre­gu Dra­go­n­je, pa ga sodelovanja za celotno porečje porečju. vključene v evropski seznam po­ pr­edstavljajo­ tudi ne­po­sr­ed­ne in­ gr­o­­ Drave tudi na podlagi primerov do­ djg membnih ptičjih lokalitet v Slove­ be kr­šitve Skup­ne izjave o­ izo­giba­nju niji, po habitatni in ptičji direktivi in­ciden­to­v, pod­pisa­ne s str­an­i o­beh pa so soline določene tudi kot ob­ vlad 10. ju­nija 2005 n­a Br­io­n­ih. močje Natura 2000 in so s tem del Minister Podobnik je v pismu pravnega reda Evropske unije. tudi zapisal, da bo Slovenija o Minister Podobnik v pismu izraža tem dogodku obvestila Sekretariat presenečenje, da so table za hrvaško Ramsarske konvencije, kar je kot lovišče postavljene na območju, ki njena pogodbenica dolžna storiti. je zavarovano po slovenski zakono­ Ker pa gre pri tem posegu tudi za daji. Poleg tega je postavljanje tabel kršitev pravnega reda Evropske in objektov za lov kot tudi izvajanje unije, bo Slovenija o tem obvesti­ lova v neposrednem nasprotju z la tudi pristojne organe Evropske mednarodnimi obveznostmi, ki sta komisije. jih sprejeli obe državi. Meje zavar­o­­ djg va­nega ob­moč­ja so­ bile na­mr­eč do­lo­­ 20 delo vlade

Bralci naše­ga ča­sopisa se­ najbrž ne­ bodo spomnili, da Vlada je­ na svoji se­ji 15. marca spre­­ smo 10. marca lani v avli mariborske­ga le­tališ­ča sklicali je­la et­L ni plan razvoja in obnavljanja samostojno tiskovno konfe­ren­co, na kate­ri smo spre­govo­ avtoce­st za le­to 2007 in ga poslala rili o te­žavah pri ure­janju razme­rij me­d državo in družbo Državne­mu zboru Re­publike­ Slove­ni­ Ae­rodrom Maribor d.o.o. Gotovo pa se­ bodo spomnili ne­ka­ je­ v soglasje­. Ke­r gre­ za dokume­nt, te­rih mojih kritič­nih ugotovite­v, ki so te­daj odjek­nile­ tudi v ki zagotavlja najve­č­ji obse­g gradnje­ širši javnosti: da namre­č­ od upravi­če­nih priča­kovanj, da bo v zgodovini izvajanja avtoce­stne­ga uprava le­tališ­ča ge­ne­rator aktivnosti za širšo pred­stavite­v programa, se­ mi zdi prav, da ga po­ mariborske­ re­gije­ kot le­talske­ de­stinacije­ in pove­zovale­c ponudnikov turistič­nih storite­v, ni bilo nič­ otipljive­ga. Kri­ drobne­je­ pred­stavim tudi bralce­m tike­ so oč­itno zale­gle­… naše­ga ča­sopisa. Naj se­ ve­, kaj na­črtuje­mo in kar name­ravamo tudi ure­sni­čiti!

V letošnjem letu bomo pr­o­metu pr­e­ Na mariborske­m dali naslednje odseke: • na po­mur­skem kra­ku: AC odsek Maribor–Lenart v dolžini 7,8 km le­tališ­ču č­e­dalje­ in 2. etapa odseka Lenart–Spodnja Na tiskovni konferenci, ki smo Senarska v dolžini 2,2 km jo družno z Aerodromom Maribor • na štajer­skem ra­k ku: na odseku AC d.o.o. pripravili 8. marca letos (tako­ Pesnica–Slivnica del pododseka Pesni­ rekoč na obletnico prve), sem lahko bolj živahno ca–Zrkovska cesta v dolžini 1 km namreč z zadovoljstvom ugotovil, da • na go­r­enj­skem kra­ku: AC odsek Pe­ smo v tem času storili velik korak letališčih in C ravni storitev zemeljske ga in gospodarskega stališča. račica–Podtabor v dolžini 2,4 km naprej. Celo tako težko pričakovani oskrbe po klasifikaciji Mednarodne­ V načrtu je tudi več drugih izvedbenih ter prvo fazo odseka Šentvid–Ko­ nizkocenovni letalski prevoznik Rya­ ga združenja letalskih prevoznikov razvojnih projektov, in sicer: seze v dolžini 3,7 km nair se je odločil, da bo od 7. junija IATA. Skupna bruto površina potniš­ - rekonstrukcija in dograditev potniš­ • na po­dr­avskem kra­ku: na odseku (torej natanko leto dni po tem, ko kega terminala bo 8170 površinskih kega terminala v skladu z že nave­ HC Hajdina-Ormož pododsek HC sva s predsednikom uprave Preventa metrov. Pogodbena cena za izdela­ denimi izvedbenimi projekti Hajdina–Ptuj, na odseku Dražen­ Global Jožetom Kozmusom podpisa­ vo projektne dokumentacije znaša - podaljšanje vzletno pristajalne ste­ ci–Gruškovje pa pododsek MMP la pogodbo o ureditvi razmerij) začel 425.000 evrov. ze za 800 metrov, torej do skupne Gruškovje–državna meja. trikrat tedensko leteti z mariborskega Ministrstvo je v sklopu projekta, ki dolžine 3300 metrov V letošnjem letu bo tako prometu letališča v London. je sofinanciran iz Evropskega sklada - razširitev letališke ploščadi in iz­ predanih 17,7 km štiripasovnih av­ za regionalni razvoj (ESRR), kupilo gradnja vozne steze (t.i. taxi-way) tocest, in 2,3 km hitre ceste Hajdi­ Zade­ve­ so se­ pre­maknile­… gasilsko vozilo za potrebe reševalne in - posodobitev letališkega informacij­ na–Ptuj. Zaključno z letošnjim letom je mini­ gasilske službe, vozilo plug in vozilo skega sistema strstvo v okviru projekta posodobitve posipalnik za zimsko službo. - dograditev vizualnih sistemov za Gradbišč­ za 160 km! infrastrukture na letališču Maribor, ki Nadalje je ministrstvo v preteklih me­ navigacijo za letalske operacije v V letošnjem letu se bo gr­ad­nja na­da­ je, sofinanciran iz Evropskega sklada secih iz proračunskih sredstev kupilo pogojih zmanjšane vidljivosti kate­ ljevala na naslednjih odsekih: za regionalni razvoj, med drugim kupi­ štiri vozila za potrebe službe za sprejem gorije CAT II in s tem zagotovitev • na po­mur­skem kra­ku: na odse­ lo skupaj sedem vozil za potrebe leta­ in odpremo letal na letališču - oziroma celovite uporabe že inštaliranega ku AC Lenart–Beltinci: 1. etapa liških služb na letališču Maribor. Od za storitve zemeljske oskrbe, kot to de­ sistema za instrumentalno prista­ pododseka AC Lenart–Spodnja tega so štiri vozila v skupni vrednosti javnost opredeljujejo predpisi EU. Gre janje ILS kategorije II Senarska v dolžini 5 km, podod­ 300.000 evrov v celoti financirana iz za vozilo za pitno vodo, vozilo za nakla­ - posodobitev in razširitev parkirnih sek Spodnja Senarska–Cogetinci v državnega proračuna. danje tovora v letala, vozilo za odvoz površin, tako da bo lahko posodob­ dolžini 9,5 km in pododsek Coge­ V zaključni fazi je tudi priprava fekalij ter manjše vozilo za vleko letal. ljeno letališče sledilo potrebam novo tinci–Vučja vas v dolžini 11,6 km; celovitega projekta posodobitve leta­ Skupna vrednost dobavljenih vozil je načrtovanega prometno-logističnega na odseku AC Beltinci–Pince: po­ liške infrastrukture. Trenutno poteka znašala približno 780.000 evrov. Z nji­ centra, ki ga na površini približno dodsek AC Beltinci–Lendava v zadnja faza, to je izdelava projekta mi se funkcionalno dopolnjuje osnovni 250 hektarjev ob samem letališču dolžini 17,4 km in pododsek AC za prenovo in dograditev potniškega nabor vozil in opreme za potrebe letališ­ skupaj načrtujejo občina in država. Lendava–Pince v dolžini 16,7 km terminala na letališču Maribor. Pro­ kih služb na letališču Maribor. Skupno višino navedenih investicij • na štajer­skem ra­k ku: na odseku AC jektna dokumentacija za terminal bo Ta vozila sem tudi uradno predal v ocenjujemo na 17 milijonov evrov, fi­ Pesnica–Slivnica: pododsek AC izdelana na predvideno zmogljivost uporabo družbi Aerodromu Maribor. nancirati pa jih nameravamo tudi iz Pesnica–Zrkovska cesta, pododsek 500.000 potnikov na leto ter konič­ evropskih skladov. Zrkovska cesta–Ptujska cesta in po­ no urno obremenitev 4 odhode in 4 Kaj de­lamo in kaj še­ na­črtuje­mo? dodsek Nova Zrkovska cesta od km prihode letal s približno 150 potniki V pripravi je državni lokacijski na­ Kaj ho­če­mo? 0,87 do km 3,80: etapa od km 1,91 - ob upoštevanju schengenskih stan­ črt za širše območje letališča Maribor. Z investiranjem v letališko infra­ do km 3,80 v dolžini 1,9 km dardov nadzora zunanje meje EU na Z njim bi radi mariborskemu letališču strukturo želimo predvsem povečati • na pri­mo­r­skem kra­ku: na odseku in celotni regiji zagotoviti boljše izho­ varnost zračnega prometa na maribor­ AC Klanec–Ankaran: pododsek dišče za letalske povezave z destinaci­ skem letališču, upravljavcu letališča navezava na Luko Koper, I. faza v jami, ki so zanimive zlasti s turistične­ pa s tem omogočiti varno in kako­ dolžini 3,1 ter na odseku HC Ko­ vostno izvajanje nalog. Seveda pa je per–Izola v dolžini 5,2 km primarni cilj vseh vlaganj v letališko • na go­r­enj­skem kra­ku: na odseku infrastrukturo vzpostavitev prepotreb­ AC Vrba–Peračica v dolžini 10,0 nih letalskih povezav. km Tu pa je spet na potezi vodstvo druž­ • na do­lenj­skem kra­ku: na odseku be Aerodrom Maribor… AC Hrastje–Kronovo: pododsek mag. Jane­z Bo­ži­č­, AC Lešnica–Kronovo v dolžini mi­ni­ste­r za pro­me­t 5,5 km delo vlade 21 Le­tos najve­č­ji obse­g gradnje­ v zgodovini izvajanja nacionalne­ga avtoce­stne­ga programa

• na vipavskem kra­ku: na odseku HC z Resolucijo o NPIA pa gre za kar okrog 112 milijonov evrov Razdrto–Vipava: pododsek čez Re­ 26,5-od­sto­tn­o­ po­veča­nje. Naj ob koncu še dodam, da je za bernice v dolžini 10,7 km Gre torej za največji obseg gradnje pokrivanje obveznosti iz naslova • na po­dr­avskem kra­ku: na odseku v zgodovini izvajanja avtocestnega kreditov in izdanih vrednostnih pa­ Slivnica–Gruškovje, pododsek Sliv­ programa. pirjev (obveznic) predvideno 137,25 nica–Draženci v dolžini 19,5 km. Fi­nan­čn­i vir­i za realizacijo letošnje­ milijo­n­a evr­o­v; to je za 3,0 od­stot­ke Skupno se bo v letu 2007 gradnja ga plana bodo: man­j, kot je predvideno v Resoluciji o nadaljevala na 101,9 km štiripasovnih • in­vesticijski tr­ans­fer­ji (proračunska NPIA, kar kaže na še vedno uspešno avtocestah, na 18,7 km hitrih cestah sredstva za izgradnjo avtocest in finančno vzdržnost programa. in 5,0 km navezovalnih cestah. evropska sredstva) v višini dobrih mag. Jane­z Bo­ži­č­, V letu 2007 se bo začela gr­ad­nja 29 milijonov evrov, od tega je pred­ mi­ni­ste­r za pro­me­t dveh avtocestnih odsekov na do­len­j­ videno 16 milijonov evrov evrop­ skem kra­ku skupne dolžine 14,8 km skih sredstev štiripasovnih avtocest, in sicer na od­ • po­vra­čilo­ DDV je predvideno v vi­ sekih mimo Trebnjega: Pluska–Ponik­ šini dobrih 77 milijonov evrov ve ter Ponikve–Hrastje. Začela in tudi • v sklopu sredstev, pridobljenih s zaključila pa se bo tudi gradnja 600 kre­diti medn­ar­o­dn­ih fi­nan­čn­ih in­­ metrov avtoceste med mejnim preho­ stitucij (predvsem EIB), je v letu dom Gruškovje in državno mejo z 2007 predvideno črpanje posojil Republiko Hrvaško (to je na odseku v skupni višini skoraj 305 milijo­ Draženci–Gruškovje). nov evrov • v letošnjem letu je predvidena Program, vre­de­n 734,542 milijonov izdaja ob­vez­nic ali na­jetje ko­­ e­vrov mer­cial­nih kre­dito­v (odvisno Skup­na vr­edn­o­st Letnega programa od razmer na finančnih trgih) razvoja in obnavljanja avtocest za leto v skupni višini skoraj 210 milijo­ 2007 znaša 734,542 milijo­n­o­v evr­o­v, nov evrov kar je v primerjavi z lanskim planom • sredstva koncesijske dajatve pa 3,4-od­sto­tn­o­ po­veča­nje, v primerjavi bodo v letošnjem letu znašala 22 delo vlade Ministe­r dr. Ivan Žagar na posve­tu zadružnikov Le­tošnji, že­ 34. posve­t, je­ pote­kal pod naslovom »Me­d tradicijo in ino­ vativnostjo«, na povabilo pred­sed­nika Zadružne­ zve­ze­ Slove­nije­ Pe­tra Vriska pa se­ ga je­ ude­le­žil tudi ministe­r za lokalno samoupravo in re­gionalno politiko dr. Ivan Žagar. Spre­govoril je­ o nalogah SVLR, ki se­ bodo na področ­ju re­gionalne­ politike­ v Slove­­ niji izvajale­ v prihodnje­m finanč­ne­m obdobju 2007 – 2013 in poudaril, da je­ potreb­no nadalje­vati aktivnosti na področ­ju priprave­ projek­tov za čr­pa­ nje­ e­vropskih sred­ste­v. Pri te­m je­ izpo­ stavil vlogo zadrug kot pome­mbne­ga č­le­na pri sooblikovanju pode­žel­ske­ga Žvipelj Velislav foto: prostora. minister dr. Ivan Žagar poudaril kjer vsebino pripravijo posamezna razvoj človeških virov, znotraj ka­ ministrstva, so pri slednjih nosilci Re­gije­ bi razvoj pospe­šile­ terih lahko tudi zadruge poiščejo občine in posamezne regije. Mini­ Smo v obdobju, ki ima na področ­ ustrezne vsebine na področju izo­ ster je tudi opozoril na možnost ju kmetijstva izjemen pomen, saj je braževanja. izkoriščanja sredstev za čezmejne še zlasti na področju kohezijskih Izpostavil je tudi za kmetijstvo za­ programe. skladov mogoče najti veliko rešitev. nimiv program trajnostne energije Minister dr. Ivan Žagar je sprego­ Slovenija je s približno 70% realiza­ ter novost, povezano z ustanovitvi­ voril o nalogah Službe Vlade RS za cijo med najuspešnejšimi državami jo pokrajin, pro­gram razvo­ja re­gi­j, v lokalno samoupravo in regionalno pri pripravi dokumentov, ki so po­ okviru katerega je namenjenih okoli politiko, ki se bodo na področju re­ trebni za črpanje evropskih sredstev. 600 milijonov evrov za pripravo pro­ gionalne politike v Sloveniji izvajale Med glavnimi razvojnimi projekti jektov od spodaj navzgor. v prihodnjem finančnem obdobju na področju kohezijske politike je Žvipelj Velislav foto: Za razliko od prejšnjih usmeritev, 2007 - 2013. mr

Obisk vlade v Pomurju Ministe­r dr. Ivan Žagar z župani in pred­stavniki ob­čin v Čren­šovcih Ministe­r za lokalno samoupravo in re­gionalno politiko dr. Ivan Žagar se­ je­ 21. Pogovora z ministrom se je Združenju in Skupnosti občin fe­bruarja, v okviru obiska Vlade­ RS v Pomurju, v Čren­šovcih sre­č­al z župani udeležilo okrog 15 pomurskih žu­ Slovenije. »Tako pričakujemo, da in pred­stavniki ob­čin. Na posve­tu, ki so se­ ga sled­nji ude­le­žili v izjem­ne­m panov z obeh strani Mure, pred­ bodo volitve v organe pokrajin šte­vilu, je­ ministe­r dr. Ivan Žagar spre­govoril o re­gionalnih spodbudah in stavnikov občin ter predstavnikov ob naslednjih državnozborskih kohe­zijski politiki, be­se­da pa je­ te­kla tudi o pokrajinski zakonodaji. Pole­g pomurskih razvojnih podjetij. Mi­ volitvah«, je povedal minister dr. nave­de­ne­ga so se­ ude­le­žen­ci zanimali še­ o izvajanju Zakona o financiranju ob­čin te­r ministru izrazili zadovoljstvo ob nje­gove­m obisku. nister dr. Ivan Žagar je poudaril, Ivan Žagar ter dodal, da je potreb­ da je za skladnejši regional­ no v vodenju pokrajin oblikovati ni razvoj nujno potrebno tak sistem, da ne bo prišlo do po­ ustanoviti pokrajine. Kar krajinskih centralizmov. se tiče skladnejšega regio­ V nadaljevanju pogovora je mi­ nalnega razvoja brez us­ nister navzočim tudi pojasnil, da tanovitve pokrajin ni več Zakon o financiranju občin osta­ mogoče narediti koraka ja za zdaj takšen, kot je, kmalu pa naprej, mogoča pa bo tudi bo objavljen tudi pravilnik nove­ bistveno učinkovitejša izra­ ga Zakona o regionalnih spodbu­ ba denarja. dah, s katerim se obseg sredstev Paket pokrajinske zako­ nekoliko poveča. Kriteriji financi­ nodaje je v delovnem os­ ranja ostajajo nespremenjeni, na­ nutku že pripravljen in je slednje leto pa bodo spremembe na spletnih straneh SVLR, tudi na tem področju.

foto: Velislav Žvipelj Velislav foto: posredovan pa je bil tudi Mari­na oj­R ko­ poslanskim skupinam ter Te­re­nska se­ja vlade­, Pomurje­ 2007 delo vlade 23 Pokrajinska zakonodaja v usklaje­vanju Ljubljana, 14.3.2007 - Služba Vlade­ RS za lokalno samoupravo in re­gionalno politiko (SVLR), ki jo vodi ministe­r dr. Ivan Žagar, je­ 12. marca tako koalicijskim kot opozicijskim poslanskim skupinam te­r Združe­nju in Skupnosti ob­čin Slo­ ve­nije­ poslala pred­loge­ štirih pokrajinskih zakonov, ki naj bi dolo­čili vse­bino, strukture­ in na­čin financiranja pokrajin in de­lovni osnute­k pe­te­ga zakona, s kate­rim bi dolo­čili ime­na, območ­ja in se­de­že­ pokrajin. Pripombe­ poslance­v in pre­dstavnikov ob­čin v vladni službi pri­čakuje­jo do 23. marca. Pokrajine­ naj bi zažive­le­ v le­tu 2009, že­ na parlamen­tarnih volitvah 2008 pa bi volili tudi pokrajinska vodstva.

Skupaj s štirimi vsebinskimi zako­ Kanal, Kobarid, Miren-Kostanjevica, ni je bil tako v usklajevanje poslan Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempe­ še peti zakon (za sprejetje tega zako­ ter-Vrtojba, Tolmin, Vipava. na je potrebna dvotretjinska večina Koroška pokrajina s sedežem v Slo­ navzočih poslancev), ki bo določil venj Gradcu bi obsegala naselja ob­

število pokrajin ter njihove sedeže in čin: Črna na Koroškem, Dravograd, ilustracija: Delo območja. Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na De­lovno gradivo SVLR pred­vide­va čane, Starše, Sveta Ana, Sveta Troji­ la, Prebold, Radeče, Rogaška Slatina, Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slo­ ca v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Rogatec, Slovenske Konjice, Šentjur, 14 pokrajin venj Gradec, Vuzenica. Slovenskih goricah, Ruše, Lovrenc na Šmarje pri Jelšah, Štore, Tabor, Vita­ Meje in­ sede­ži po­kra­jin­ Notranjska pokrajina s sedežem v Pohorju, Selnica ob Dravi, Slovenska nje, Vojnik, Vransko, Zreče, Žalec. Dolenjska pokrajina s sedežem Postojni bi obsegala naselja občin: Bistrica, Šentilj. Savinjsko-šaleška pokrajina s se­ v Novem mestu bi obsegala naselja Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loš­ Pomurska pokrajina s sedežem v dežem v Velenju bi obsegala naselja občin: Črnomelj, Dolenjske Toplice, ka dolina, Pivka, Postojna. Murski Soboti bi obsegala naselja občin: Gornji Grad, Ljubno, Luče, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metli­ Osrednjeslovenska pokrajina s se­ občin: Apače, Beltinci, Cankova, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, ka, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, dežem v Ljubljani bi obsegala naselja Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Rad­ Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Se­ občin: Borovnica, Brezovica, Dobre­ gona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Velenje. mič, Sodražica, Straža, Šentjernej, polje, Dobrova-Polhov Gradec, Dol Kobilje, Križevci, Kuzma, Lendava, Spodnje podravska pokrajina s se­ Šentrupert, Škocjan, Šmarješke To­ pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska dežem na Ptuju bi obsegala naselja plice, Trebnje, Žužemberk. Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Sobota, Odranci, Puconci, Radenci, občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorenjska pokrajina s sedežem Komenda, Litija, Ljubljana, Log-Dra­ Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Ša­ Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidri­ v Kranju bi obsegala naselja občin: gomer, Logatec, Lukovica, Medvode, lovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana, čevo, Majšperk, Markovci, Ormož, Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmart­ Veržej. Podlehnik, Ptuj, Središče ob Dravi, Gorenja vas-Poljane, Gorje, Jesenice, no pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vo­ Primorska pokrajina s sedežem v Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Na­ dice, Vrhnika. Kopru bi obsegala naselja občin: Di­ Sveti Tomaž, Trnovska vas, Videm, klo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Podravska pokrajina s sedežem v vača, Hrpelje-Kozina, Izola, Komen, Zavrč, Žetale. Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Mariboru bi obsegala naselja občin: Koper, Piran, Sežana. Posavska pokrajina s sedežem v Žirovnica. Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče- Savinjska pokrajina s sedežem v Ce­ Krškem bi obsegala naselja občin: Goriška pokrajina s sedežem v Novi Slivnica, Kungota, Lenart, Makole, lju bi obsegala naselja občin: Bistrica Brežice, Kostanjevica na Krki, Krš­ Gorici bi obsegala naselja občin: Aj­ Maribor, Miklavž na Dravskem polju, ob Sotli, Braslovče, Celje, Dobje, Do­ ko, Sevnica. dovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Oplotnica, Rače-Fram, Pesnica, Polj­ brna, Kozje, Laško, Podčetrtek, Polze­ Zasavska pokrajina s sedežem v Trbovljah bi obsegala naselja občin: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi. Pokrajine­ in njihove­ naloge­ Ne­formalno sre­ča­nje­ organov upravljanja iz Glede na prvotne napovedi se je sprejemanje pokrajinske zakonodaje novih držav č­lanic o izvajanju kohe­zijske­ politike­ zaradi širokega usklajevanja nekoliko zavleklo. Sicer pa je bilo največ od­ Ljubljana, 14.3.2007 - Nove­ države­ Organizator tokratnega srečanja Uredbe kohezijske politike na prtih vprašanj v delih, ki govorijo o č­lanice­ so bile­ tako pri za­čet­ku izva­ je bila Služba Vlade RS za lokalno ravni EU namreč omogočajo prenosu nalog iz upravnih enot na janja kohe­zijske­ politike­ v obdobju samoupravo in regionalno politi­ precejšnjo fleksibilnost, na dr­ pokrajinsko raven, odprta vprašanja 2004-2006 kakor tudi v okviru poga­ ko. V Hotelu Lovec na Bledu je žavah članicah pa je, da poišče­ pa so zadevala tudi financiranje. janj o kohe­zijskih ured­bah in prora­ču­ tako gostila preko 35 predstavni­ jo rešitve, ki najbolje ustrezajo Bistvo ustanovitve pokrajin je pre­ nu EU nasploh soo­če­ne­ s podobnimi kov iz novih držav članic. Na nefor­ institucionalnemu ustroju posa­ nos nalog pokrajinskega pomena sku­ izzivi, kar se­ je­ odrazilo v te­snej­še­m malnem srečanju je beseda tekla mezne države oz. regije. Pri tem paj s finančnimi viri z državne ravni med­se­bojne­m sode­lovanju. Z name­­ navzdol. V gradivu je predvideno, da nom izme­njave­ izkuše­nj, iskanje­m predvsem o programih za novo fi­ je zanimivo, da so dosedanje nančno perspektivo ter o uspešno­ izkušnje, ne glede na različno bi pokrajina opravljala naloge uprav­ boljših in bolj inovativnih re­šite­v se­ nega okraja splošne pristojnosti in sti pogajanj z Evropsko komisijo. organiziranost, precej podobne, red­no organizirajo ne­formalna sre­č­a­ odločala na prvi stopnji o upravnih nja organov upravljanja iz ome­nje­nih Poseben poudarek pa je bil dan tako da je možno opaziti določe­ stvareh ter opravljala druge upravne držav, na kate­rih e­s ne­ razpravlja le­ o iskanju čim bolj učinkovitih in poe­ no stopnjo konvergence pri orga­ naloge iz državne pristojnosti, ki jih strateš­kih vidikih kohe­zijske­ politike­, nostavljenih izvedbenih sistemov nizaciji izvedbenih struktur med je, zaradi njihove narave, treba orga­ ampak pred­vse­m iš­če­jo ope­rativne­ za obdobje 2007-2013. državami. mr nizirati teritorialno. re­šitve­ za konkret­ne­ proble­me­. Novost med viri dohodkov pokra­ 24 tema meseca

jin so prihodki od davka od dohod­ kov pravnih oseb. Pokrajine se bodo lahko financirale še z odstopljenimi davčnimi viri (dohodnina, davek na dodano vrednost) ter drugih virov, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna Sre­ča­nje­ sredstva države in skladov EU z dele­ ži koncesijskih dajatev in plačilom za uporabo javnih cest. Med možnostmi je tudi zadolževanje. Zakon o ustanovitvi pokrajin bo do­ »KLIMATSKE ločil natančno število le-teh. Glavna značilnost zakona o postopku za usta­ novitev pokrajin bo dvodelni predhod­ ni postopek. V prvem delu bo vlada pridobila mnenje posamičnih občin o SPREMEMBE IN razdelitvi na pokrajine, v drugem pa bo državni zbor, po prejetju vladnega predloga, imel možnost razpisati refe­ rendum, s katerim se bo ugotavljala želja prebivalcev posamezne občine, NJIHOVI VPLIVI katere občinski svet se ne bo strinjal z vključitvijo v regijo, ki bi jo predla­ gala vlada. Mari­na oj­R ko­ NA KMETIJSTVO – Še o aktivnostih ministra dr. Ivana Žagarja, 26.2.2007 KAKO NAPREJ?« Sre­ča­nje­ ministra dr. Ivana Žagarja z županom ob­čine­ Brda France­m Mužič­e­m Ministra dr. Ivana Žagarja so go­ stitelji seznanili s projektom »Ter­ me Brda«, predstavitvi pa je sledil ogled lokacije.

PREPREČEVANJE VZROKOV IN PRILAGAJANJE POSLEDICAM foto: Velislav Žvipelj Velislav foto: Goriška Brda

Sre­ča­nje­ ministra dr. Ivana Ža­ garja z dr. Jose­fom Martinzom, = de­žel­nim svet­nikom za EU zade­­ ve­ in kme­tijstvo na avstrijske­m Koroške­m Rdeča nit pogovora so bile regio­ KLJUČ DO USPEHA nalne spodbude, beseda pa je tekla tudi o aktualnih temah s področja delovanja SVLR. mr tema meseca 25

Slovenska kmečka zveza in Zelena Sre­ča­nje­ zveza pri SLS sta v četrtek, 1. marca, v Zrečah organizirali srečanje z naslovom »Klimatske spremembe in »KLIMATSKE njihovi vplivi na kmetijstvo – kako naprej?«. Srečanja so se udeležili tako SPREMEMBE IN strokovnjaki kot kmetovalci, v drugem delu srečanja pa so se udeleženci razdelili NJIHOVI VPLIVI v dve skupini in z delom v delavnicah NA KMETIJSTVO – poskusili priti do relevantnih zaključkov.

ačin življenja se vedno bolj De­le­ž obmo­čij s pomanjka­ KAKO NAPREJ?« spreminja, posledica tega nje­m vode­ v Slove­niji se­ pa so klimatske spremem­ be. S tem fenomenom se je pove­ču­je­ vsekakor potrebno soočiti Dr. Kajfež Bogatajeva je v svojem in ga sprejeti. Klimatske spre­membe n­ predavanju med drugim opozorila na so­ fe­no­men­ svetov­ne­ga ko­n­sen­za, o­b nekatera dejstva, pred katerimi si ne tem pa je n­ujn­o­ upo­števati po­litičn­o­ bomo mogli več dolgo zatiskati oči. dimen­zijo­, ki mora biti naravnana v Posebej je poudarila: smeri odnosa kmet kot naravovarstve­ - da imamo v Sloveniji že sedaj 15% nik in obratno. Klimatske spremem­ območij, kjer ne moremo razmeta­ be so dejstvo, so posledica globalnih vati z vodo, in da se bo ta delež le in regionalnih vplivov. Slovenija kot še povečeval; majhna država lahko sicer vpliva na - da bo neizogibna posledica klimat­ zmanjševanje onesnaževanja in drugih skih sprememb tudi počasno umi­ negativnih vplivov na okolje, vendar ranje gozda, ki bo sčasoma postal sprememb ne more preprečiti. Zato vir CO2, zato poudarja, da je treba je po­membn­o­ pr­edvsem, da se n­a kli­ Prisotne­ je­ z uvodnim nagovorom pozdra­ PREPREČEVANJE VZROKOV saditi nove vrste, ne pa iglavcev; matske spre­membe ustr­ezn­o­ od­zivamo­ vil pred­sed­nik SLS in ministe­r za okolje­ in prostor Jane­z Podobnik. - da če ne ukrepamo sedaj, bomo iz­ in preprečimo dolgotrajno škodo v na­ gubili lepoto Slovenije - slovensko šem okolju, zlasti na področju kmetijs­ kmečko krajino; IN PRILAGAJANJE tva. Naši kmetje bo­do­ zele­ni del na­še - da dajo v bolj vročem podnebju kra­ str­an­ke in­ n­je­ne po­litike. Ekologija in bej je pozdravil tudi prisotnost tujih ve manj mleka, imajo manj ener­ zlasti z njo povezana zdravo pridelana dijakov na izmenjavi, ki so se udeležili gije, manj apetita, kar posledično POSLEDICAM hrana je zanimiva za vse potrošnike, mednarodnega seminarja z naslovom pomeni krizo v živinoreji; zato mora SLS temu nameniti nekaj »Turizem in narava z roko v roki.« - da bodo zaradi vseh naštetih de­ več pozornosti. javnikov stroški hrane vedno več­ Na srečanju so sodelovali štirje ji. uvodničarji, in sicer dr. Luč­ka Kajfe­ž Stroka že­ dalj č­asa Bo­gataj, predstojnica Katedre za agro­ opozarja na re­snost meteorologijo na Biotehniški fakulteti dr. Lučka = v Ljubljani, dr. Marti­na Bave­c, izred­ razme­r na profesorica na Fakulteti za kme­ Kajfež Bogataj: Predsednik SLS Jane­z Po­dob­ni­k je tijstvo v Mariboru, dr. Marjan Vez­jak »Ravnamo tako, začel srečanje z uvodnim nagovorom, z Ministrstva za okolje in prostor, kot da problema KLJUČ DO USPEHA v katerem je še posebej poudaril po­ predsednik Zelene zveze pri SLS, in men Slovenske ljudske stranke kot Igo­r Hro­vati­č­, predstojnik oddelka za sploh ne bi bilo!« ključnega akterja pri pomoči kmetijs­ kmetijstvo in turizem Občine Novo tvu in blaženju vplivov podnebnih mesto in predsednik Slovenske kmeč­ Predavateljica je spregovorila tudi sprememb na kmetijstvo. Prav pose­ ke zveze pri SLS. o rešitvah, kot najboljšo in najučinko­ 26 tema meseca

Naši kmet­je­ niso me­d glavnimi one­snaže­valci okolja Po predavateljicah sta spregovorila še predsednika obeh zvez, ki sta bili pobudnici srečanja in ga tudi organi­ zirali – dr. Vezjak, predsednik Zele­ ne zveze pri SLS, in Igor Hrovatič, predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS. Prvi je poudaril predvsem, kako se bo treba začeti spopadati s klimatskimi spremembami, ne samo v slovenskih okvirih, pač pa tudi v ok­ viru Evropske unije. Tu pa nastanejo težave, saj so podnebne spremembe v Evropski uniji, pa tudi širše, nedo­ takljiva tema. Države Evropske unije so si v tem namreč tako različne, da bodo le stežka prišle do tako nujnega in težko pričakovanega sporazuma.

Igor Hrovatič pa je poudaril pred­ vsem, da je trenutno stanje tako, da se slovenski kmetje namesto s kme­ tijstvom ukvarjajo predvsem s svojo eksistenco (problematika izplačil...). Sicer pa slovenski kmet ne onesnažuje močno okolja in se naravi prilagaja ter z njo nastopa z roko v roki. Prob­ V prve­m de­lu sre­ča­nja pre­d de­lavnicama so pre­davali (z le­ve­ proti de­sni): Igor Hrovatič­, dr. Martina Bave­c, dr. Luč­ka Kajfe­ž Boga­ lematično pa je, da so funkcije, ki jih taj in dr. Marjan Vez­jak. kmetijstvo opravlja v okolju, javnosti premalo znane. Poudaril je tudi po­ vitejšo pa je izpostavila prilagajanje nas bodo varno pripeljali čez čeri pod­ nam najbolj prijazno, če jemo v regiji men stroke, ki pa se mora na opera­ klimatskim spremembam, vendar nebnih sprememb in njihovih učinkov pridelane pridelke. tivnem nivoju ukvarjati predvsem z le, če takoj izoblikujemo strategijo na naše okolje. reševanjem trenutnih in aktualnih eko­ prilagajanja. Kaj je pri tem funkcija Spregovorila je še o nasvetih, kako­ nomskih in administrativnih razmer v kmetijstva? Kmetijstvo­ mo­r­a zmanj­šati Ali je­ e­ko-kme­tijstvo alter­nativa? izbo­ljšati sta­nje v o­ko­lju: kmetijstvu, namesto da bi lahko hitro svo­je emisije, zame­njati fo­sil­na go­ri­va - spre­me­niti je po­tr­ebn­o­ pre­hr­ambe­ne osveščala kmete in javnost; poudaril z bio­go­ri­vi, upo­r­abljati man­j plastike, Dr. Bavčeva je pripravila predava­ na­vade (uživati manj mesa, več eko­ je tudi pomen izobraževanja in stanov­ skr­atka, pri­mer­n­o­ o­dr­eagi­rati n­a po­d­ nje z naslovom »Eko-kmetijstvo kot loško pridelane hrane, več v regiji skih organizacij, predvsem pa pomen n­eb­ne spre­membe. alternativa?«, na začetku katerega je pridelane hrane); mirnega okolja za ustvarjanje in delo. poudarila, da je eko-kmetijstvo potreb­ - po­tr­eb­ne so­ spre­membe v kmetijs­ Šele ko­ se kmetu n­e bo­ tre­ba vsako­d­ In kaj lahko storita stroka in zakono­ no začeti podpirati tudi z zakonodaj­ tvu: v načinu kmetijske pridelave n­evn­o­ bati za lastn­o­ o­sn­o­vn­o­ eksisten­­ dajalec? Potrebno je pripraviti primerno ne veje oblasti. Predstavila je tudi razi­ (eko-kmetijstvo, več rastlinske pri­ co­, se bo­ lahko­ plo­dn­o­ in­ učin­ko­vito­ zakonodajo, ponuditi tudi odškodnine skavo z naslovom »Emisije toplogred­ delave in uvajanje drugih oblik oko­ pos­vetil pri­lagaja­nju n­o­vim n­ar­av­nim in kmetom rešitve, kot so npr. sejanje in nih plinov v odvisnosti od dolžine in lju prijaznejšega kmetijstva), prila­ r­azme­ram in­ s tem n­o­vim na­čin­o­m sajenje drugačnih rastlin. Predvsem pa vrste transporta«, ki nadvse podpira goditev novim razmeram (uvajanje kmeto­va­nja. je pomembno in potrebno izobraževati nasvete strokovnjakov in okoljevars­ ukrepov za racionalnejše izkorišča­ ter vlagati v znanost. To so začetki, ki tvenikov, ki pravijo, da je okolju in nje vode, umestitev zadrževalnikov vode v prostor, varovanje pred ero­ zijo, prilagoditev sort in vrst daljši KLIMATSKE SPREMEMBE V dr. Martina Bave­c rastni dobi, višjim temperaturam SLOVENIJI: DANAŠNJE DEJSTVO, - področja raziskovanja: poljedelstvo, zele­ in manjši količini padavin). JUTRIŠNJI IZZIV njadarstvo, gnojenje, ekološko kmetijstvo, Kaj lahko storimo za boljši in kako­ Svoje predavanje je dr. Bavčeva varstvo okolja – tla in vode vostnejši jutri, ob tem pa upošte­ zaključila s slovenskim akcijskim na­ - diplomirala leta 1986, magistrirala leta vamo, da posledice podnebnih črtom za razvoj eko-kmetijstva, po ka­ 1992, doktorirala leta 1999 sprememb stanejo, izguba terem naj bi bil v Sloveniji leta 2015 - izredna profesorica na Katedri za ekološko življenj pa je neprecenlji­ 20-odstotni delež površin, namenjen kmetovanje, pridelovanje poljščin in vrtnars­ va? tvo na Fakulteti za kmetijstvo Univerze v Ma­ eko-kmetijstvu (danes je ta delež 5%), riboru in z odprtjem pomembnega vprašanja: - spodbuja ekološko kmetijstvo in sodeluje pri kako je z eko-živili v javnih ustanovah mednarodnih in domačih projektih v zvezi – v bolnicah, vrtcih, šolah, domovih s tem, bila je pobudnica in nosilka več pro­ za upokojence? Uporaba eko-živil v jektov v preteklih letih, sedaj pa sodeluje naštetih institucijah bo začetek upo­ tudi v projektu »Channel« in je koordinatorka števanja eko-kmetijstva kot ne samo projekta Leonardo da Vinci »Ecologica« zdrave, pač pa tudi edine alternative - aktivno je vključena tudi v prenovo študijskih konvencionalni pridelavi hrane in pre­ programov in je bila koordinatorka pripra­ hrani na splošno. ve novega študijskega programa »Ekološko kmetijstvo« tema meseca 27

Globalni in re­gionalni vplivi na kli­ Dr. Andrej Umek je v razpravi izpo­ matske­ s pre­mem­be­ v Slove­niji stavil, da klimatske spremembe v Evro­ pi in Sloveniji niso le posledica global­ Globalno ogrevanje planeta vodi v nih vzrokov in vplivov, ki so seveda podnebne spremembe, ki so bile opre­ prisotni, ampak predvsem posledica deljene kot resen problem že na Prvi človekovih dejanj v Sredozemlju, torej konferenci o svetovnem podnebju leta posledica regionalnih vplivov. Gr­e za 1979. Globalno segrevanje torej vpliva po­sledice defo­re­stizacije (kr­če­nja go­z­ na zgodnejši začetek rastne dobe in hi­ do­v) n­a po­dr­o­čju Sre­do­zemlja, ki sega trejši razvoj rastlin, kar najbolj občuti daleč v zgo­do­vin­o­. Posledice krčenja kmetijska panoga. In kaj se bo zgodilo? gozdov so predvsem širitev Sahare Večjo možnost preživetja bodo imele in vpliv na padavine. Te spremembe vsekakor tiste rastline, ki se bodo hitreje povzročajo, da v osrednjo Evropo prilagodile na spremenjene razmere. prodira vedno bolj topel zrak iz Sredozemlja, posledica pa so Ob tem ne smemo zanemariti dejs­ manj padavin in bolj sušna tva, da so scenariji podnebnih spre­ obdobja. Spreminjanje memb odvisni tako od emisij toplo­ klimatskih značilnosti grednih plinov kot aerosolov, temelji­ je torej v Sloveniji pred­ nem je le do­ jo pa na predpostavkah o družbenem vsem posledica ome­ mača voda, torej in gospodarskem razvoju. njenih regionalnih voda iz našega oko­ Podnebne spremembe na gojenje vplivov. Regio­ lja tista, na katero smo rastlin vplivajo različno, in sicer: nalni vpliv se popolnoma prilagodili • vplivajo na pridelano količino in je izred­ in ki jo lahko pijemo in upo­ kakovost; rabljamo brez posledic za naš • na gojitveno prakso, zaradi spre­ organizem. Zato si moramo tako memb v rabi vode, gnojil in sred­ posamezniki kot pristojne institucije stev za varstvo rastlin; prizadevati za ohranjanje čiste vode • na okoljske vidike, ki vključujejo in zagotavljati učinkovito urejanje in velikost spiranja in povečanje uporabo naših voda. erozije; • na kmetijski prostor, saj se pojavljata izguba ob­ “Reko se zajezi, delovalnih površin, krajinske estetike in ko je še potok.” opuščanje kmeto­ (slovenski pregovor) vanja. VODA JE VIR ŽIVLJENJA Z vidika urejanja voda v Sloveniji je potrebno zagotoviti izgradnjo ustrez­ nega sistema zadr­že­val­niko­v vo­de. V “Vodo se naučimo Sloveniji je bila namreč marsikje iz­ ceniti šele, ko se vedena melioracija, ki pa je le prva vodnjak posuši.” faza urejanja voda. V kolikor ne bo no pomem­ izvedena tudi gradnja zadrževalnikov, ben, zato si je (slovenski pregovor) smo naredili več škode kot koristi, saj potrebno tako v so melioracije povzročile hitrejši tok severnem kot juž­ Voda je vir življenja. Tega se v času, vode. Hitrejši tok vode pa zlasti v ob­ nem Sredozemlju še ko je v našem okolju vode za vsakod­ dobjih z več padavinami povzroča bolj prizadevati za po­ nevno življenje obilo, vsi premalo za­ bistveno večjo poplavno nevarnost. novno pogozdovanje. vedamo. Če pogledamo svet globalno, Zato je treba začeti z ustreznimi na­ kmalu vidimo, da je v marsikateri drža­ črti in izgradnjo zadrževalnikov vode. vi voda težko dosegljiva dobrina. Voda Ti so seveda obenem tudi garancija je nujna za preživetje vsake rastline in za zagotavljanje vode tudi v sušnih živali, torej vsakega živega bitja. Obe­ obdobjih.

Slovar Slovenskega knjižnega jezika VSI BI JEDLI ZDRAVO HRANO O zdravi hrani je veliko govora. [Voda je] naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa. (SSKJ) Mnogi proizvajalci prepričujejo po­ [Hrana je] kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj. (SSKJ) trošnike o tem, kako pomembno je jesti zdravo hrano in da je seveda [Onesnaževanje je] delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo. (SSKJ) njihova hrana najbolj zdrava. Ob pri­ tisku reklam se gotovo vsakomur po­ Pregovori stavlja vprašanje, katera hrana je res zdrava. Kljub nekemu prirojenemu Bolje vino v želodcu kot voda v kolenu. prepričanju Slovencev, da je tuje bolj­ še in bolj kvalitetno, vsaj pri hrani to Prepozno je kopati vodnjak, ko si že žejen. (Nemš­ki prego­vo­r) najverjetneje ne bo držalo. Slovensko Bog je ustvaril samo vodo, človek je napravil vino! (V.Hugo­) okolje je namreč v primerjavi z dru­ gimi evropskimi državami zelo malo 28 tema meseca

Ude­lež­ba na sre­ča­nju je­ bila odlič­na, č­e­mur je­ gotovo botrovala aktualna te­matika sre­ča­nja.

onesnaženo in posledično je seveda aktualn­o­st zele­ne po­litike. Nenazad­ Predvsem je naša skupna naloga, ve hrane in k zagotavljanju trga za nje­ tudi hrana, pridelana v našem okolju, nje je velik del toplogrednih plinov da osvetlimo in poskušamo re­šiti tr­i ne pridelovalce. Te usmeritve za kme­ zelo zdrava. ustvarjen prav zaradi prevozov hrane. pr­o­bleme: tijsko-svetovalne službe in zadruge bi Zato moramo spodbujati pridelovanje bilo smiselno ustrezno spodbujati tudi Tudi kmetje o­po­zar­jajo­, da je pr­e­ domače zdrave hrane in ozavestiti • Ozavestiti je potrebno javnost, da s strani odgovornih institucij. malo­kr­at po­zitivn­o­ o­vr­ed­no­ten­ po­men­ potrošnike o kvaliteti doma pridela­ kmetje n­iso­ glav­ni o­n­esna­že­valci pri­dela­ne zdra­ve slo­ven­ske hr­an­e, še ne hrane. o­ko­lja in da imajo slovenski kmetje večji problem pa je prodaja samega še posebej dobre pogoje za pride­ Promocija zdrave­ hrane­ izdelka, ki se ga v lokalnem okolju lavo zdrave in neoporečne hrane. Najprej moramo torej naučiti sebe niti ne trži. Ekološko kmetijstvo po­ dr. Lučka Celo več, kmetje so tisti, ki so v in svoje najbližje, kaj pomeni eko-izde­ staja paradigma, ki predstavlja hkrati Kajfež Bogataj: Sloveniji zaslužni, da smo ohranili lek. Pričakuje pa se, da bo kmetijstvo rešitev slovenskega kmeta, z drugega »Ekološko zdravo okolje. tisto, ki bo hkrati ozaveščalo in pri­ zornega kota pa velik problem, saj v • Nujno potrebno bo spre­me­niti pomoglo k ohranjanju biotske razno­ tem primeru naša operativna kmetij­ kmetijstvo ne str­uktur­o­ slo­ven­skega kmetijstva in vrstnosti, zaradi tega se je potrebno ska stroka nastopa preveč pasivno in pomeni samo, se bolj intenzivno usmeriti v pride­ vprašati, kaj vemo, kako smo ranljivi nima konkretnih projektov, kako na lavo zdrave hrane. Ob tem se je in kaj lahko storimo? najbolj ekonomičen način spremeni­ da se pridelek ne seveda treba zavedati, da ekološko ti dejavnost in ob tem še prilagoditi neoporečno kmetijstvo zahteva bis­ škropi, temveč da Pr­o­mo­cija je ključ­na tako­ za do­ma­ cene, zaslužiti in prepričati kmeta v tveno več truda in zlasti bistveno čega po­tr­o­šni­ka ko­t tudi za do­mače uspešnost ekološkega kmetovanja. se ga v lokalnem več delovne sile za ročno obdelova­ pr­o­izvajalce. S promocijo je tesno Kmetje v Slo­ve­niji mo­ra­jo­ izko­ri­stiti okolju tudi poje!« nje zemlje brez pesticidov. povezana tudi vzgoja otrok in mladi­ • Slo­ven­ski po­tr­o­šn­ik misli en­o­, dela ne. Ti se namreč z organizirano pre­ Vsakdo se bo strinjal, da si dru­go­. hrano srečajo že zelo zgodaj - večina želi zdrave domače hrane. Vendar pa v vrtcih, vsi v osnovni šoli. Tre­ba je dr. Marjan Vez­jak: pri nabavi hrane pogosto prevladajo zago­to­viti zdra­vo­ hr­an­o­ v vrt­cih in­ šo­­ - ključna področja dela: teorija sistemov, teo­ popolnoma drugi kriteriji, pri čemer lah. Čisto realno vprašanje: “Koliko rija obdelave signalov, teorije informacij, mo­ ni nujno, da je zdrava hrana tudi naj­ je vzgojnovarstvenih ustanov (šol, deliranja in odločanja dražja. Potrošnika je treba naučiti, vrtcev), ki promovirajo zdrav sloven­ - diplomiral leta 1976, magistriral leta 1985, katera hrana je zdrava hrana. ski pridelek, bodisi jabolko, mleko, doktoriral 1990 kruh oz. zdrav hranilen obrok in na­ - 1976-2000: zaposlen na Fakulteti za elek­ vsezadnje, ali smo sami dovolj dober trotehniko (in računalništvo) v Ljubljani zgled svojim otrokom, prijateljem?” - 2000-2002: zaposlen na Ministrstvu za oko­ Kme­tijsko-sve­tovalna služba in Prevečkrat se zgodi, da celo večina lje in prostor zadruga - 2002-2005: zaposlen na Ministrstvu za promet kmetij polni svoje zaloge hrane tudi - od 2005 dalje: zaposlen na Ministrstvu za Udeleženci ugotavljajo, da kmetij­ iz trgovine in s tem zanemarja pomen okolje in prostor, generalni direktor Direkto­ sko-svetovalna služba n­i več ser­vis kme­ domače, ekološke pridelave. rata za evropske zadeve in investicije to­v, ampak po­staja ser­vis dr­ža­ve. To je - član sveta Sklada kmetijskih zemljišč in goz­ v veliki meri posledica birokratizacije Po mnenju posameznikov tržna logi­ dov RS in zato imajo kmetje premalo konkret­ ka in javna naročila marsikje onemo­ - član približno 30 delovnih skupin in nadzor­ ne strokovne podpore. Zadruge mora­ gočajo nabavo zdrave hrane. Problem nih odborov jo prav tako okrepiti svojo vlogo na je, ker je merilo pri izbiri ponudnikov - član številnih mednarodnih strokovnih orga­ področju distri­bucije do­mače hr­an­e. hrane za naše otroke predvsem cena; nizacij S tem bi lahko bistveno pripomogli k pri javnih naročilih je potrebno dati pospeševanju pridelave domače zdra­ več poudarka na kakovost hrane. Ob­ tema meseca 29

Nekaj misli z delavnic: Kmetijska “ stroka je preveč pasivna! Ne ponavljajmo napak! Čedalje manj slovenskih kmetij je samooskrbnih! Mehanizmi in zgledi so, dobre De­lavnica s kme­tijsko te­matiko: Ali se­ lahko pre­živimo samo z e­kološkim kme­tovanje­m? primere vedno stoječa zakonodaja namreč naročniku pristojnega ministrstva za kmetijstvo, Nuj­na je to­r­ej splo­šn­a akcija pr­o­mo­­ prezremo! omogoča, da ob javnem naročilu od gozdarstvo in prehrano. cije zdra­ve hr­an­e, v kater­o­ se mo­ra­jo­ ponudnikov zahteva ustrezno kvalite­ vključiti po­samez­niki, kmetje, vrt­ci, Evropa sicer to izdelkov in hrane. Zagotavljanje K promociji zdrave hrane lahko ve­ o­sn­o­vn­e in­ dru­ge šo­le ter­ seveda tudi vedno bolj zdrave hrane za otroke in mladino liko pripomorejo tudi pri­me­ri do­br­e pri­sto­jn­e in­stitucije. je obenem najboljša reklama za to pr­akse. Naj tu omenimo le primer resno pristopa hrano. Kmetijske šole Grm Novo mesto. Nji­ k ekološkem hova izkušnja kaže, da imajo mladi na Zago­to­viti je tre­ba tudi večjo­ pre­po­z­ začetku nek odpor do zdrave hrane. ONESNAŽEVANJE V LOKALNIH kmetovanju, n­avn­o­st ži­vil, ki so­ zdra­va. Preveliko Značilno za to hrano je namreč, da OKOLJIH vendar je zelo število raznih certifikatov o zdravi ima tipičen okus, ki ga zaradi načina V nekaterih delih Slovenije veliko hrani oziroma na različne načine pri­ pridelave ohrani tudi končni pridelek; problemov povzroča onesnaževanje, osamljena! delani hrani povzroča zmedo in neraz­ za razliko od hrane, pri pridelavi in ki je posledica lokalne industrije. Ta ” poznavnost. Potrošnik se v preobilici shranjevanju katere se uporablja veli­ območja - zlasti pa kmetje in pride­ različnih nalepk in znakov kakovosti ko kemičnih in drugih umetnih snovi. so­ kr­šitve pr­edpiso­v o­čit­ne (velike to­var­­ lovalci - so v pri­mer­javi z dru­gimi slo­­ n­e) n­iti n­ima pri­mer­n­ih vzvo­do­v v zako­­ enostavno ne znajde in se zaradi tega Manj kvalitetna hrana je na pogled ven­skimi o­ko­lji v n­ee­nakem po­lo­ža­ju. pogosto napačno odloča. Zato bi bilo sicer lepša (na primer paradižnik je n­o­daji. Naloga ministrstva za okolje Tipičen primer je šoštanjska elektrar­ in nenazadnje tudi naših poslancev smiselno zago­to­viti en­o­tn­o­ oz­na­ko­, lepo rdeč) in predvsem obstojnejša, na. Zaradi takšnih vplivov kvalitetna ki bo­ o­b jasn­ih kri­te­rijih po­tr­o­šni­ku ampak obenem nezdrava in brez oku­ je, da pripravijo ustrezne spremem­ pridelava hrane v nekem lokalnem be zakonodaje, ki bodo omogočile o­mo­go­čila jasn­o­ pre­poz­na­vo­ zdra­ve in­ sa. okolju sploh ni mogoča. kvalitet­ne hr­an­e. Tukaj je odgovornost učinkovito in uspešno delo okoljske Ti industrijski obrati z veliko one­ inšpekcije. snaževanja postavljajo več dilem. Za­ stavlja se vprašanje, kje so­ na­še pr­io­r­i­ Tudi na tem posvetu je bil izpostav­ dr. Luč­ka Kajfe­ž Bogataj: tete? Ali po­tre­bujemo­ svo­jo­ en­er­gijo­ n­a ljen problem dolgih sodnih postopkov. ra­čun­ zdr­avja v po­samez­nem lo­kal­nem Predolgi postopki na sodiščih, tudi ko - področja raziskovanja: agrometeorologi­ o­ko­lju? Ali pa je bolj smiselno energi­ gre za ukrepanje zoper onesnaževalce ja, biometeorologija, mikrometeorologi­ jo pridobivati bodisi drugje bodisi na ali okoljsko inšpekcijo, ne zagotavljajo ja, klimatologija, klimatske spremembe, drugačen način in ohraniti zdravo živ­ uspeha. Tožbe za odškodnine so prav vplivi klimatskih sprememb, fenologija ljenjsko okolje, ki je med drugim tudi tako nesmiselne zaradi večletnih po­ - diplomirala leta 1980, magistrirala leta predpogoj za pridelavo zdrave hrane? stopkov. Vse to onesnaževalcem omo­ 1987, doktorirala leta 1989 Seveda gre za zahtevna vprašanja brez goča, da se uspešno rešijo odgovor­ - redna profesorica na Biotehnični fakul­ enoznačnih odgovorov. Vendar pa se nosti zaradi prekomernih škodljivih teti, predstojnica Katedre za agrometeo­ bo morala Slovenija kot država odloči­ vplivov na okolje. rologijo ti, kje so njene prioritete in predvsem, - članica Medvladnega foruma za spre­ kje naj bodo naše dolgoročne pred­ membe podnebja (IPCC) v Ženevi nosti v primerjavi z evropskimi (in - članica Slovenskega komiteja za vpraša­ drugimi) državami. TURIZEM SKOZI PROMOCIJO nja spremembe podnebja SLOVENSKE HRANE - opozarja na podnebne spremembe in Glede očitno prekomernega one­ njihove vplive ne samo na okolje, tem­ O turizmu v Sloveniji je bilo že ve­ snaževanja s strani nekaterih tovarn v več tudi na človekov življenjski slog liko povedanega. Slovenija kot razno­ Sloveniji se postavlja tudi vprašanje o lika dežela z ohranjeno naravo naj bi kvaliteti in učinkovitosti dela okoljske bila zanimiva za goste z vsega sveta. inšpekcije. Po mnenju prisotnih o­ko­lj­ Turizem naj bi postal tudi ena od ključ­ ska inš­pekcija n­e dela v pri­me­rih, ko­ nih dejavnosti Slovenije za zagotavlja­ 30 tema meseca

Za Slovenijo je značilno razmišlja­ nje, da se morajo naselja širiti sredi do­ lin, največkrat s spremembo namem­ bnosti najboljših kmetijskih zemljišč, ki jih spreminjamo v zazidljiva območ­ ja. Zakaj ne bi pr­o­mo­vi­rali goz­da ko­t bival­nega pr­o­sto­r­a? Zemljišča na robo­ vih gozdov so pogosto za kmetovanje neustrezna, obenem pa predstavljajo možnosti posebej kvalitetnega bival­ nega okolja, vendar bo za to potrebna predvsem sprememba v miselnosti na­ ših urbanistov.

Obenem pa moramo poskrbeti za o­hr­an­ja­nje goz­do­v po­vso­d tam, kjer­ je to­ po­tr­ebn­o­ z vidika vars­tva pr­ed er­o­zi­ Na okoljski de­lavnici je­ v razpravi spre­govoril tudi dr. Andre­j Ume­k. jo­ in­ za o­hr­an­ja­nje bio­to­po­v. Nenačrt­ no krčenje gozdov zlasti ob tekočih in nje uspešnega gospodarskega razvoja. napravami povzročajo z izpusti iz ka­ stoječih vodah povzroča dolgoročno Pri tem je nujno treba zagotoviti, da nalizacij veliko onesnaževanja. In ta škodo okolju, živim bitjem in tudi člo­ veku (zaradi erozije, povečane poplav­ bo r­azvo­j tu­rizma temeljil n­a do­sega­ vikend naselja se pogosto nahajajo na ne nevarnosti in podobno). n­ju si­ner­gijskih učin­ko­v med pri­delavo­ območjih najbolj neokrnjene narave. zdra­ve hr­an­e in­ pr­o­mo­cijo­ slo­ven­ske Z neurejeno kanalizacijo pa povzroča­ na­ra­ve, kmetij, kuli­na­rike. Zakaj ne bi jo okolju izjemno škodo. V najkrajšem prodajali tega, kar imamo? Zavedati možnem času je zato potrebno zago­ Igor Hrovatič: se je potrebno, da so lahko ajdovi žgan­ toviti ustrezne stan­dar­de n­a po­dr­o­č­ »Po leta 2006 ci, ob katerih marsikdo (zlasti mladi) ju ure­ja­nja ka­nalizacij in s čistilnim izvedeni raziskavi pomisli na slabo hrano iz preteklosti, napravami preprečiti onesnaževanje vrhunska specialiteta, za katero je tuji podtalnice in vodnih zajetij. je slovensko turist pripravljen plačati bistveno več, javno mnenje, da kot bi si kdo mislil. Potrebno je pro­ movirati, ohranjati etnokulturo. Naša kmetijstvo preveč krajina je nosilec kulture in obenem PRILOŽNOSTI GOZDOV negospodarno omogoča ohranjanje zdravega načina ravna z viri!« življenja na podeželju. “Gozd je kmetova hranilnica.” URBANIZEM IN NJEGOVE TEŽAVE (slovenski pregovor) KAJ LAHKO NAREDIJO KMETJE Črnih gradenj je v Sloveniji zelo ve­ liko. Črne gradnje niso problematič­ Slovenija ima veliko gozdov, ki so ne le z vidika urbanizma (neustrezne marsikje neurejeni, predvsem pa neiz­ “Vse se zmore, če umeščenosti v prostor), ampak pred­ koriščeni. Urejanju in izkoriščanju teh se hoče.” vsem z vidika onesnaževanja okolja. naravnih danosti bomo morali name­ Potrebno je odpraviti pr­o­blematiko­ niti več pozornosti. Obenem imajo (slovenski pregovor) čr­n­ih gra­den­j, ki predvsem v obliki gozdovi veliko potencialov, ki so še vikendov z neurejenimi čistilnimi neizkoriščeni. Kmetijstvo­ n­e mo­r­e slu­žiti samo­ pr­i­ do­biva­nju hr­an­e, temveč mo­r­a pr­edstav­ ljati tudi n­o­v po­litič­ni izziv vsej str­o­ki. Igor Hrovatič­: Človek v tem primeru sprejme nov način življenja, ki bo tudi z ekovidi­ - univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva ka pripomogel k lažjemu preživetju - 1987-1995: predavatelj na Srednji kmetijski kmetijstva. Proračunski izdatki so šoli Grm Novo mesto vedno višji, zaradi česar bo potrebno - 1995-1997: sekretar za kmetijstvo in turi­ pripraviti kvalitetno strategijo, ki bo zem na Mestni občini Novo mesto - 1997-2000: državni podsekretar in vodja s konkretnimi programi pripomogla sektorja za strukturno politiko in razvoj pode­ k izboljšanju pogojev v tej občutljivi želja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdars­ panogi. tvo in prehrano - 2000: državni podsekretar, namestnik direk­ Podnebne spremembe vplivajo tudi torja in vodja sektorja za razvoj podeželja na na živinorejo, saj spreminjajo način Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj prehranjevanja živine (količina in podeželja; 1/3 zaposlen kot predavatelj na kmetijski kakovost krme, pomanjkanje vode), šoli Grm Novo mesto, višja strokovna šola zdravje živali (pritisk škodljivcev, gliv, - 2003: vodja oddelka za kmetijstvo in turizem na Mestni bakterij), pašo živali (daljše pašno ob­ občini Novo mesto; 1/5 zaposlen kot predavatelj na dobje, težave s količino in kakovostjo Kmetijski šoli Grm Novo mesto, višja strokovna šola, pitne vode za živali, onesnaženost vod­ - 2006: predsednik Slovenske kmečke zveze pri Sloven­ nih virov) in spreminjajo prehrambe­ ski ljudski stranki ne izdelke. tema meseca 31

Potencial kmetijstva za blaženje e­ner­gi­jo­ i­n znanje­, da bo­ o­zaveš­ča­la ti­ki­, pa sta svo­ja vi­de­nja pred­stavi­la podnebnih sprememb je velik, poz­ ljudi­ o­ e­ko­vred­no­tah; dr. Marti­na Bave­c i­n Marjan Vez­jak, namo mnogo kvalitetnih praks, ena • upo­šte­vajmo­ pre­te­kle­ iz­kušnje­ z vre­- nji­ho­vo­ de­lo­ pa je­ sprem­ljal i­n o­ nje­m izmed takšnih, ki zmanjšuje emisije me­no­m; po­ro­č­al Jane­z Tom­ši­č­. TGP – kmetijski menedžment (t.i. tri­ko­tn­ik zmanj­šaj – emisije TGP, ... in tudi v Slovenski ljudski stranki Po vsebinsko bogatem in pomem­ od­str­an­i – atmosferski C in zame­njaj s konkretnimi strategijami in projekti bnem srečanju z aktualno tematiko – inovacije, zamenjave fosilnih goriv z pričnimo uresničevati idejo o zele­nem vpliva podnebnih sprememb na kme­ bioenergijo, biokemikalijami in mate­ kmetijstvu, saj je to naša tradicija in tijstvo so se udeleženci srečanja stri­ riali), je usmerjena v izboljšano gnoje­ zavest, da ohranimo našo prirodo v njali, da je potrebno taka srečanja or­ nje, v izboljšave upravljanja s krmo in vsej svoji lepoti in da iz nje črpamo ganizirati pogosteje, da so koristna in v boljše upravljanje z gnojevko. tisto, kar nam je zmožna dati. pomagajo pri osveščanju javnosti, kar lahko posledično pomeni izboljšanje Klimatskim spremembam se mora­ Vizijo so udeleženci predstavili na stanja na vseh področjih, ki jih pojav mo začeti prilagajati zato, ker bodo način, ki poudarja vlo­go­ kmeta ko­t n­a­ klimatskih sprememb zadeva. In to podnebne spremembe še hitrejše in ra­vo­vars­tve­nika, ki je prav tako nosilec je – ali pa bi vsaj moral biti - konec izrazitejše, kot kažejo trenutne oce­ razvoja v prostoru, hkrati pa je pomem­ koncev glavni cilj nas vseh. ne, prav tako pa bodo pravočasne ben element ohranjanja krajine v pove­ prilagoditve učinkovitejše in cenejše zavi z obdelovanjem zemlje, gozdov, kot prilagajanje v zadnjem hipu. pridelovanjem hrane, ukvarjanjem z »Nobena bilka živino in navsezadnje z ekoturizmom, v skrbi za okolje Udele­žen­ci pos­veta pra­vijo­: ki pridobiva na pomembnosti kvalite­ • Zakaj izgubljamo kmetijska zemljiš­ te življenja. Pot bo še dolga, vendar ne sme biti ča zaradi urbanističnih posegov? je pomembno, da se zgledujemo po pristrižena, • Kmetijstvo ne sme služiti samo pri­ dobrih primerih, v Sloveniji je mno­ delovanju hrane. go kvalitetnih in uspešnih ekoloških temveč ji moramo • Narava se ne sme uničevati, saj kmetij, tudi nekaj kmetijskih srednjih pustiti, da zraste prihaja do vse večje degradacije šol, ki se s tvornim delom trudijo, da ekosistemov. širijo kvaliteto ekološkega kmetijstva v svoji naravni • Brez vlaganja v znanost ne bo re­ tako v Sloveniji kot po svetu. obliki, vse od zultatov in rešitev! • Čedalje manj slovenskih kmetij je Po­ pre­davanji­h so­ se­ ude­le­žen­ci­ korenin, cveta do samooskrbnih. sre­ča­nja gle­de­ na svo­je­ zani­manje­ i­n ploda!« je zaključil • Premalo je časa za ozaveščanje stro­ko­ razde­li­li­ v dve­ skupi­ni­, ki­ sta eden od udeležencev. kmetov o pomembnosti varstva se­ nato­ vsaka v svo­ji­ de­lavni­ci­ ukvarja­ okolja. li­ s svo­jo­ te­mati­ko­. • Kako bomo spremenili miselnost V de­lavni­ci­, ki­ se­ je­ Pri­pravi­li­: starejših generacij o kmetijski ob­ ukvarjala s kme­ti­j­ Jer­ne­ja aF le­ti­č­, delavi? sko­ prob­le­mati­ko­, sta so­de­lo­vala dr. Tjaša Po­der­gajs, • Ali se lahko preživimo samo z eko­ Jane­z Tom­ši­č­ loškim kmetovanjem? Luč­ka Kajfe­ž Bo­ga­ taj i­n Igo­r Hro­vati­č­, po­ro­č­i­lo­ o­ nji­ho­ve­m “PREPREČEVANJE VZROKOV IN de­lu pa je­ pri­pravi­- la Tjaša Po­der­gajs. PRILAGAJANJE POSLEDICAM = V drugi­ de­lavni­ci­, KLJUČ DO USPEHA?” kje­r so­ razglabljali­ Ugotovili smo, da ekstremnih vre­ o­ o­ko­ljski­ prob­le­ma­ menskih dogodkov ne moremo prepre­ čiti, lahko pa se z novimi rešitvami pripravimo nanje na različne načine Tone­ Hrovat tako, da izbiramo območja, ki so - univerzitetni diplomirani inženir kmetijstva manj izpostavljena, da poskušamo z - predsednik Sveta Slovenske ljudske stranke drugimi sredstvi preprečiti povzroča­ - direktor Kmetijske šole Grm in ravnatelj Viš­ nje škode, da dolgoročno planiramo je strokovne šole Novo mesto kmetijske pridelave, ki bodo vključe­ Po delu v delavnicah in večerji v prijetnem vale analize podnebnih sprememb in okolju Term Zreč so se udeleženci ponovno variabilnosti, prav tako bo nujno eko­ zbrali ter najprej poslušali poročili o delu z nomično ter prostorsko upravljanje obeh delavnic, nato pa prisluhnili še predava­ Tone­ Hrovat z vodami, nujen pa bo tudi segment nju Toneta Hrovata, predsednika Sveta Slo­ razširitve kolobarjenja ter predvsem venske ljudske stranke, sicer pa direktorja hitro in enostavno prilagajanje. Kmetijske šole Grm in ravnatelja Višje stro­ kovne šole iz Novega mesta ter kmetovalca, ki je po izobrazbi univer­ Tako smo ob koncu ugotovili, da: zitetni diplomirani inženir kmetijstva. V svojem predavanju je predvsem • kme­ti­jstvo­ lahko­ ze­lo­ uč­i­nko­vi­to­ bla­ poudaril pomen proaktivnega in pozitivnega delovanja, predvsem pa ži­ pod­neb­ne­ spre­mem­be­; svetoval, naj se Slovenija ne primerja z drugimi, da naj preprosto deluje­ • je­ kli­matske­ spre­mem­be­ po­treb­no­ mo po svoje in uporabimo tisto, kar (še) imamo: zaenkrat čisto in lepo vpe­ti­ v vse­ sfe­re­ naše­ga iv­ž lje­nja; okolje, rodovitno in bogato zemljo, zdrave gozdove. Če bomo znali iz­ • glo­balni­h spre­me­mb ne­ mo­re­mo­ koristiti in ohraniti vse to, potem se bomo lahko vsaj po kvaliteti kosali z spre­me­ni­ti­, lahko­ pa ji­h o­me­ji­mo­; večjimi državami ali pa jih bomo celo prehiteli. • mo­ra kme­tij­ska pano­ga najti­ de­nar, 32 SL(S)avni

sko funkci­jo? Pri­čakujete, ŽUPAN OBČINE SEVNICA da boste uspešni­ pri­ obeh funkci­jah? Trdim, da je kombinacija biti po­ De­lo me­d ljudmi mi je­ v slanec in župan občine za občino Sevnica dobitna kombinacija. V bistvu se ti dve funkciji dopolnju­ ve­liko zadovoljstvo jeta, kajti predloge, ki jih imajo Ob­čina Sev­nica je­ za Sloven­sko ljudsko stranko zagotovo uspe­še­n prime­r. V vrsti politikov in občani in druge službe v našem aktivistov, ki izhajajo iz tamkajšnje­ga ob­činske­ga do bora, je­ prvi me­d e­nakimi zagotovo župan prostoru, lahko uporabimo pri ob­ in poslane­c v državne­m zboru Kristijan Janc. Pole­g znane­ga de­jstva, da se­ bori za inte­re­se­ likovanju predlogov zakonodaje v re­gije­, je­ znan tudi po te­m, da je­ parlamen­tarno stavbo oseb­no razkazal do se­daj ned­vomno državnem zboru. To je dobro tako najve­č­ obiskovalce­m iz svoje­ga volilne­ga okraja. za državo kot za njene državljane. Kot poslanec in član delovnih te­ les v državnem zboru prihajam do Oseb­na izkaznica koristnih informacij, ki jih lahko uporabim kot župan občine. Tako Rojen 08.07.1960 v lokalnem okolju lažje načrtuje­ Dose­danje­ de­lo mo razvojne projekte, podprte s Je učitelj športne vzgoje, je žu­ sredstvi države in EU. Opravljanje pan občine Sevnica. Leta 1984 obeh funkcij je zelo obremenjujo­ je diplomiral na Fakulteti za šport če, saj moj delavnik traja od 12 do v Ljubljani, do leta 1990 je bil za­ 14 ur dnevno, tudi v soboto, saj ne poslen v Šolskem rekreacijskem zanemarjam nobene funkcije. Ob centru Sevnica. V obdobju 1990 tem zelo trpi moje zasebno življe­ - 2002 je bil direktor Gostinske­ nje, ki ga praktično ni. Le nedelja ga podjetja Sevnica. Leta 1998 je ponavadi dan, ki je namenjen je bil izvoljen za sevniškega župa­ družini in mojim zasebnim aktiv­ na, to funkcijo poklicno opravlja nostim. od leta 2002. De­lovna te­le­sa Se boste mogoče odrekli­ eni­ funkci­ji­? Ali­ ste nepoklic­ni­ žu­ • Komisija po Zakonu o nezdružljivosti opravljanja pan? javne funkcije s pridobitno Izraz nepoklicni župan mi ni dejavnostjo (član) bil nikoli všeč. V bistvu gre res • Odbor za gospodarstvo za nepoklicno opravljanje, kajti (član) moj delodajalec je državni zbor • Odbor za okolje in prostor in moja nepoklicna funkcija žu­ (član) pana je skladna z veljavno zako­ • Odbor za promet (član) nodajo. Obe funkciji opravljam Preiskovalna komisija za ugo- kar se da odgovorno in nikakor tovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi si ne smem in ne morem dovoliti, z domnevnim oškodovanjem da bi se kateri funkciji v danem državnega premoženja pri pro- trenutku odpovedal. Za poslanca daji deležev Kapitalske družbe DZ sem kandidiral kot župan in d.d. in Slovenske odškodninske dosegel daleč najboljši rezultat na družbe d. d. v gospodarskih listi SLS in tudi najboljši rezultat družbah in sicer tako da za- v DZ glede na rezultat stranke in Ob otvoritvi HE Boštanj jema preiskava vse prodaje ki posameznika. V mojem primeru maja 2006 so sporne z vidika skladnosti z je razmerje 1:4. Takega razmerja zakoni in drugimi predpisi ter z ni dosegel nobeden od poslancev Kaj mi­sli­te, da je najbolj v­pli­­ njenih prebivalcev. Pomeni tudi vidikov preglednosti in gospo- v DZ. To pomeni, da so ljudje po­ darnosti (član) va­lo na odloči­tev­ vo­li­v­cev­, obveznost, da to delo z zavzetost­ leg stranki zaupali tudi meni oseb­ da v­as že tretji­č iz­vo­li­jo za jo opravljamo še najprej. Skupine­ prijate­ljstva no. Zato bi odstop od katerega svo­jega župana i­n kaj za v­as Izvoljen sem bil med petimi kan­ • Skupina prijateljstva z koli mesta pomenil nekorekten pomeni­ ve­čin­sko zaupanje ob­ didati in dosegel najboljši rezul­ Azerbajdžanom (član) odnos do volivcev in do občanov, čanov­ obči­ne Sev­ni­ca? tat doslej, kar zagotovo pomeni • Skupina prijateljstva s Fran- ki me podpirajo. Stisniti moram priznanje mojemu dosedanjemu cijo (član) pesti in zobe in opraviti zaupano Tretja zaporedna izvolitev za delu, budi pa tudi pričakovanja • Skupina prijateljstva s delo kar najbolje tako za občino župana občine Sevnica je zame za naprej. Hrvaško (predsednik) kot za DZ. veliko priznanje in pomeni zau­ • Skupina prijateljstva s Srbijo panje mnogih občanov, da dela­ Kako boste znali­ uskladi­ti­ in Črno goro (član) Kako i­n koli­kov­ am je ob iz­vo­li­­ mo dobro, v interesu občine in funkci­jo poslanca i­n župan­ tv­i­ stala ob strani­ va­ša SLS? SL(S)avni 33

OBČINA SEVNICA – požari niti kuga. cerkev sv. Jurija na Šentjurskem kratka zgodovina Sevnici so bile trške hribu (376 m) pri Tržišču iz začetka pravice podeljene leta 13. st. sodi v sam vrh naših umet­ Občina Sevnica je v 1322, pravico do sejmov nostnih spomenikov. sedanjem obsegu na­ ji je podelil salzburški Skozi mesto je leta 1862 stekla stala leta 1955 in 1994. nadškof šele leta 1513, železnica in železniška postaja, ki Leži ob rekah Savi in cesar Jožef II. pa ji je leta so jo zaradi pomanjkanja prostora Mirni. Območje občine 1783 dovolil prirejanje zgradili izven trškega jedra, je po­ meri 272 km2, tu živi v letnih živinskih sejmov. V stala zametek novega dela mesta 114 naseljih povezanih v bližini sevniškega gradu že pred prvo svetovno vojno. 10 krajevnih skupnostih se nahaja Lutrovska klet Sevnica je bila v začetku 20. sto­ okrog 18.000 prebival­ - eden izmed najlepših re­ letja industrijsko nepomembna, če­ cev. Sprehod skozi zgo­ nesančnih umetnostnih prav je imela že pred prvo svetovno dovino nam pokaže, da spomenikov pri nas, ki vojno dva obrata, tovarno kopit in je bilo območje občine se poleg čudovite, skoraj parno žago. Med obema vojnama poseljeno že v pradavni­ fantazijske poslikave, ponaša tudi z je bila Sevnica že najbolj razvit kraj ni (najdbe v okolici Kaplje vasi). Tu izredno akustiko. Tudi Sevnice se je v Posavju, drugo večje delavsko so živeli Iliri in Kelti (halštatske najd­ v preteklem stoletju dotaknilo sloven­ središče pa je bil Krmelj z rudni­ be v Boštanju). sko narodno gibanje. Leta 1866 je kom rjavega premoga. Med drugo V poznem srednjem veku, ko se bila tu ustanovljena prva čitalnica v svetovno vojno je bilo območje je leta 1275 prvič pojavilo nemš­ Posavju, ki se ji je leta 1869 pridru­ vključeno v Hitlerjev razselitveni ko ime Sevnice Liechtenwald, je žil še tabor, na katerem so številni program, zato je to obdobje med območje pripadalo solnograškim narodno zavedni Slovenci zahtevali ljudmi pustilo globoke in boleče nadškofom, po kratkotrajni vladavi­ Zedinjeno Slovenijo. sledi. ni madžarskih kraljev pa je prešlo uporni kmetje Sev­ Na zaobljenih gričih se kot samot­ Sevnica je postalo mesto leta pod habsburško oblast, ki se je nico tudi zasedli. V ni stražarji belijo cerkve in cerkvice. 1959. Mesto s približno 5.000 pre­ ohranila do konca prve svetovne 16. st. je bil zato Mnoge med njimi so spomeniško bivalci je industrijsko, obrtno, trgov­ vojne. Turški vpadi in kmečki upori utrjen sevniški gor­ zaščitene in še danes poudarjajo pr­ sko, kulturno in upravno središče so prizadeli tudi območje Sevnice. nji grad. Sevnici vobitno lepoto in nedotakljivost na­ občine z obširnim zaledjem. V kmečkem uporu leta 1573 so niso prizanesli niti ravnega okolja. Tudi srednjeveška

je, da sem lahko član stranke, ki ima bogate korenine, zgodovino in je doživela in preživela že mno­ ge vzpone in padce. Verjamem, da je usmeritev stranke pravilna, kar med drugim potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave. SLS je zelo trden člen vladajoče koalici­ je, ki se zavzema za uveljavitev svojih stališč in programov, ki jih imamo. Zagovarjamo interese, za katere smo prepričani, da za Slovenijo pomenijo najboljšo iz­ biro. Mislim, da tako stranka kot poslanska skupina delata zelo us­ pešno, nikoli pa ni vse tako dobro, Gostovanje­ KD Zabukovje­ v Ber­linu (fe­bruar 2007) pri zamej­skih Sloven­cih te­r obisku pri župniku Doriju. Obiska se­ je­ ude­le­žila tudi Miss Univer­se­ 2006, Nataša da ne bi bilo mogoče še izboljšati. Pinoza Imamo še veliko neizkoriščenih potencialov, ki bi jih morali v bo­ – policentrično razvijati. Potrebe nje na podeželju, zato je to moja Ob obisku pred­sed­nika DS Jane­za uS šni­ ka na Ob­čini Sev­nica junija 2006 doče izkoristiti. mesta so drugačne kot potrebe prva naloga. Ob tem pa moramo podeželja in to je potrebno urav­ razvijati tudi občinsko središče, V stranko SLS sem vstopil leta Kaj bi­ iz­posta­vi­li­ kot prednost­ notežiti s finančnimi viri. Takemu področja šolstva, kulture, športa 1998 in bil nekaj časa tudi pred­ no nalogo, ki­ ste si­ jo zadali­ načinu dela je v vseh mojih man­ ter ustvarjati pogoje za gospodar­ sednik občinskega odbora, tako na začetku svo­jega tretjega datih prisluhnil tudi občinski svet ski razvoj. To so zelo splošne, obe­ da moram reči, da zelo uspešno mandata? občine Sevnica in številne druge nem pa s številnimi projekti pod­ sodelujem z občinskim odborom Mene osebno in moj način dela organizacije in posamezniki. Sku­ prte konkretne stvari, ki jih imam občine Sevnica tako s sedanjim občani po dveh preteklih manda­ paj se trudimo, da bi v tem man­ v svojem programu za ta mandat predsednikom, ki je občinski svet­ tih že dobro poznajo. Občina datu naredili še več, predvsem na in verjamem, da jih bomo skupaj nik in podžupan, kot s članstvom. Sevnica je velika občina z 18.000 področju infrastrukture. Želim s člani SLS v občinskem svetu in Enako velja tudi za sodelovanje s prebivalci in 272 km2, z mestom si, da bi vsa gospodinjstva v na­ z vsemi svetniki, ki so v bistvu stranko na državni ravni tako z Sevnico in podeželjem. V obči­ ši občini dobila sodobno cestno ena velika dobra ekipa, tudi ude­ organi stranke kot tudi s predsed­ ni je 10 krajevnih skupnosti, ki povezavo in zdravo pitno vodo. janjili. Pogoj za to je tudi dobro nikom. Stranka me je vedno pod­ jih z usmerjanjem proračunskih To se mi zdijo temeljni pogoji za delo občinske uprave. Verjamem, pirala in v veliko zadovoljstvo mi sredstev poskušamo enakomerno kvalitetnejše in prijaznejše življe­ da bomo ves moj volilni program, 34 SL(S)avni

kot sem ga pred volitvami predsta­ programe, da se tako stanje ohra­ vil občankam in občanom, tako ni tudi vnaprej. Močnejše in bolj kot v prejšnjem mandatu, izpolnili tržno naravnane kmetije prido­ v celoti in ga celo presegli. bivajo sredstva tudi na državnih razpisih. Sodelovanje občinske Ali­ mi­sli­te, da ste bi­li­ z ve­li­ko uprave, odbora za kmetijstvo in ve­či­noiz­vo­ ljeni­ za župana za­ občinskega sveta tudi na tem po­ radi­ projektov­, ki­ ji­h predlaga­ dročju prinaša pozitivne rezultate. te za raz­voj obči­ne Sev­ni­ca? Kljub delu v težkih razmerah na­ Po mojem prepričanju ljudje ši občani vztrajajo na podeželju, ocenjujejo župana po več kriteri­ vse to pa ima večplastne učinke jih: ali je vreden zaupanja, ali dr­ tako v urejenosti krajine, pridela­ ži besedo in za njimi stojijo tudi vi hrane, dopolnilni dejavnosti. dejanja in ali je človek v pravem Zato je preko 250 tisoč EUR pro­ pomenu besede. Vse te in druge računskega denarja za kmetijske kriterije skušam izpolnjevati, de­ Razglasite­v Županove­ga vina 2007- modra frankinja, ki je­ bila 2.3.2007. Priz­ programe dobra naložba. Občina lam s polno odgovornostjo, pred­ nanja je­ pode­lje­vala Miss Univer­se­ 2006, Nataša Pinoza. pomaga razvoju podeželja tudi z vsem pa sem veliko med ljudmi, velikimi vlaganji v krajevno infra­ v okviru različnih interesnih sku­ nikov, ki so prišli v naš prostor. pri delodajalcih vsako leto preko strukturo, ceste, vodovode in z pin in predvsem tam črpam vizijo, Občina bo še naprej veliko vlagala tega programa zaposli med 30 in zagotavljanjem znatnih sredstev strategijo in nadaljnje korake pri v gospodarske projekte, v poslov­ 40 iskalcev zaposlitve. S sredstvi za delovanje krajevnih skupnosti. mojem delu. Ljudje so tisti pravi ne cone, prostorsko načrtovanje proračuna in pričakovanimi dr­ V načrtu razvojnih programov na­ pokazatelj, kaj si v določenem oko­ in s tem omogočila nove progra­ žavnimi in evropskimi viri bomo črtujemo povečanje teh sredstev lju želijo in kaj jih mogoče moti. me, ki bodo prinesli nova delov­ pričeli z izgradnjo čistilne napra­ za naslednje leto. Delo med ljudmi mi je v veliko za­ na mesta. Z gospodarstveniki in ve za mesti Sevnica in Boštanj v dovoljstvo. Mislim, da znam kar podjetniki kot župan in poslanec vrednosti skoraj 10 mio EUR. Z Za v­sako napredno in­šti­tuci­­ dobro prisluhniti ljudem in njiho­ uspešno sodelujem. Z njimi se vidika ekologije in varstva okolja jo so zelo pomembni­ projekti­ ve ideje in želje prenesti v občin­ večkrat na leto srečujemo in se je to izredno pomemben objekt za naprej. Verjetno i­sto ve­lja ski svet, v občinsko upravo in v pogovarjamo o problemih, ki jih za 10.000 populacijskih enot. Ob­ tudi­ za va­šo obči­no. aK teri­ so krajevne skupnosti. Zavedam se, težijo. To sodelovanje med gospo­ čina Sevnica ima v svoji lasti žal ti­ projekti­? da so zadeve, ki so dobre za ljudi, darstvom in občino je pristno in malo kvalitetnih zemljišč, zato v Moj največji projekt, v katere­ dobre tudi za občino. Če imaš smi­ daje tudi konkretne rezultate. zadnjem času poskušamo prido­ ga sem s sodelavci vložil že veli­ sel za delo z ljudmi in mislim, da biti v svojo last nova zemljišča za ko energije, je projekt izgradnje Uspešnost obči­ne je prav­ goto­ ga imam, potem sem prepričan, izvajanje poslovnih dejavnosti, hidroelektrarn na spodnji Savi. v­o v­ ve­li­ki­ meri­ od­vi­sna od gos­ da te ljudje poleg predstavljenih saj je načrtov, ki so tesno pove­ HE Boštanj, prva v tej verigi, je podarske rasti­ znotraj obči­ne. projektov tudi po tem ocenijo kot zani z gospodarskimi potrebami že uspešno zaključena. V teku je Tega se kot župan v­erjetno kandidata za župana in ti zaupajo okolja še veliko, zato je poudarek izgradnja HE Blanca, ki se bo za­ močno za­vedate. Koli­ko bo či­n­ še en mandat, kar je prav gotovo gospodarstvu v proračunu znaten. ključila leta 2009. Ob izgradnji ski­h, republiš­ki­h ali­ morda celo prijeten občutek. Zame je gospodarstvo, ker tudi energetskih objektov se bo ure­ ev­ropski­h sredstev­ namera­va­ sam izhajam iz tega področja, dila tudi krajevna komunalna in Kaj v­se namera­vate uredi­ti­ v­ te in­ve­sti­rati­, kakšni­ so va­ši­ na­ kajti 12 let sem bil direktor Go­ cestna infrastruktura v dolini reke naslednji­h šti­ri­h leti­h, kako je črti­ na tem področju? stinskega podjetja Sevnica, zelo Save. Mislim, da smo s tem projek­ zastav­ljen ekonomsko - gos­ Proračun občine za leto 2007 je pomembno tudi sedaj. tom, ne samo v lokalnem prostoru, podarski­ raz­voj obči­ne? že sprejet in je po mojem mnenju ampak tudi na nivoju države, po­ Vsaka uspešna zgodba se zač­ in mnenju občinskih svetnikov raz­ Ena pomembni­h gospodar­ vezali številne gospodarske in po­ ne z gospodarstvom. Če je gospo­ vojno naravnan. Izvajali se bodo ski­h panog va­še obči­ne je litične subjekte ter pridobili veliko darstvo uspešno, če so zaposlitve, številni programi iz področja tudi­ kmeti­jstv­o, koli­ko prora­ pozitivne energije. Dolgoročno bo primerni dohodki, potem je tudi ekologije in varstva okolja ter raz­ čunski­h sredstev­ i­n za kaj bo­ občina s pridobljeno koncesijsko življenje lažje. Mi se lahko poh­ voja prostora, kar bo našim gos­ ste nameni­li­ temu področju? dajatvijo pridobila dodaten vir za valimo, da smo bili v teh letih na podarskim subjektom omogočilo Občina Sevnica je še vedno tudi izvajanje projektov v naših krajih. tem področju izjemno uspešni. prostorske možnosti za nadaljnji kmetijska občina. Večina kmetij Izpostavil bi tudi moje sodelovanje Imamo večje število delovnih razvoj. Tako bodo ustvarjena nova je v hribovitem svetu. Kmetijstvo pri projektu tretje razvojne osi, ki mest, stopnja brezposelnosti v delovna mesta in nova dodana je tudi praktično edina dopolnil­ bo povezala Koroško in Belo Kra­ občini je najnižja v Posavju in vrednost, kar tudi občani pričaku­ na dejavnost, s katero se še ved­ jino in je izjemnega pomena tudi najnižja v zadnjih letih. V našem jejo od lokalne skupnosti. Občina no ukvarja veliko naših občanov. za bodoči razvoj občine Sevnica. okolju narašča povpraševanje po Sevnica že nekaj let uspešno iz­ Tudi statistični kazalci kažejo, da Zavzemam se za takšno umestitev zaposlovanju. Občina je krizo, ki vaja sofinanciranje zaposlovanja delež kmetijske proizvodnje in sta­ trase v prostor, ki se bo kar najbolj je nastala konec 90-ih let, uspešno brezposelnim osebam s financira­ lež živali ne pada, kar je gotovo približala mestu Sevnica. Sevnica prebrodila, predvsem krizo v tek­ njem 50% bruto plače delodajalcu tudi zasluga Kmečke zadruge, ki je sedaj več kot 30 km oddaljena stilni industriji z viški v podjetju za čas enega leta, pod pogojem, močno povezuje kmete v našem od avtocestnega križa, kar je velik Lisca in stečaju Jutranjke. Te viš­ da bo tako zaposleni v delovnem in širšem posavskem prostoru. Ob­ hendikep za razvoj gospodarstva ke smo uspeli preusmeriti v druge razmerju še najmanj dve leti. Iz čina z intervencijami na področ­ in druge dejavnosti v naši občini. programe tudi s pomočjo podjet­ Zavoda za zaposlovanje se tako ju kmetijstva sofinancira številne Upam, da bomo našli rešitve, da se SL(S)avni 35

bodo razvijale občine, se bodo raz­ vijale regije, če se bodo razvijale regije, se bo razvijala Slovenija. Župani poslanci smo predlagali tudi popravek plač županov, pred­ vsem županov manjših občin, saj so bile njihove plače do sedaj sra­ motno nizke. Tako se popravlja še ena napaka iz preteklosti. Ta vlada je popravila kar nekaj za­ konov, ki dajejo neko normalno podporo tudi tistim, ki živimo na obrobju Slovenije, v manj bogatih občinah, v bolj težkih pogojih živ­ ljenja, kjer ni močnega gospodars­ tva, kjer je kmetijstvo, kjer še ni oskrbe z vodo, kjer so ceste slabe, kjer ni sodobnih telekomunikacij­ skih povezav, zato potrebujemo dodatne finančne vire, da tudi tem občanom in krajanom zagoto­ Kristjan Janc je­ znan tudi po te­m, da je­ parlamen­tarno stavbo oseb­no razkazal do se­daj ned­vomno najve­č­ obiskovalce­m iz svoje­­ vimo osnovne pogoje za življenje, ga volilne­ga okraja. primerno današnjemu času. bo cesta približala in povezala vsa Tako bi mladim pokazali še večji Kaj za va­šo obči­no pomeni­ Želi­te še kaj dodati­? gospodarska, kulturna in upravna posluh za njihove potrebe. sprememba zakona o fi­nan­ Pohvaliti moram uredništvo središča po Sloveniji, ki danes še ci­ranju obči­n i­n kako ocenju­ Odmevov, ki je časopis, kjer se nimajo sodobne cestne povezave. Kako boste na občin­ski­ rav­ni­ jete, da bo nov­i­ zakon v­pli­v­al najdemo podobno razmišljujoči v Za uravnotežen razvoj Slovenije skrbeli­ za soci­alno i­n zdravs­tv­e­ na male obči­ne? slovenskem prostoru tako poslan­ no v­arstv­o va­ši­h občanov­? je to gotovo eden pomembnejših Pri pripravi tega zakona sem kot ci, župani in tudi vsi drugi člani projektov. Posebna skrb države in seveda poslanec in župan veliko sodelo­ naše stranke, za idejo o intervju­ tudi lokalnih skupnosti velja vars­ val s Službo Vlade za lokalno sa­ jih. Ideja, da se na tak način lah­ Brez mladi­h i­n nji­ho­vega i­zo­ tvu starejših občanov. V občini moupravo in regionalno politiko. ko predstavimo župani slovenskih braže­vanja ter v­zgoje ni­ na­ imamo tri velike domove za osta­ V pripravi tega zakona se je vide­ občin in poslanci, da lahko tudi predka. Kako je v­ va­ši­ obči­ni­ rele, ki zagotavljajo solidno mre­ lo, kako pomembna je županska preko tega glasila pokažemo, kaj poskrbljeno za mlade ljudi­? počnemo v slovenskem prostoru, žo pokritosti za naše občane, ki izkušnja in pri sprejemanju smo je zelo dobra. Pri vašem delu vam Tudi na pobudo mladih v naši potrebujejo tovrstno oskrbo. Ob­ župani poslanci odigrali pomem­ želim še veliko uspehov. V okviru občini smo ustanovili Javni zavod čina sofinancira domsko oskrbo bno vlogo pri sprejemu zakona sodelovanja med župani SLS, v ok­ za kulturo, šport, turizem in mla­ občanom, ki nimajo lastnih sred­ in podpori ministru. Lahko smo viru Kluba županov, ki ga vodi žu­ dinske dejavnosti, ki pokriva tudi stev ali pa jih imajo premalo. Za zadovoljni, ker minister Žagar, ki panski kolega Bojan Šrot in preko interese mlade populacije. Obči­ tovrstne programe namenjamo je bil tudi župan, to področje do­ glasila smo lahko še bolj povezani na je sicer že prej zelo dobro so­ okrog 400 tisoč EUR. Preko bro pozna in je skupaj s sodelavci delovala z mladinskimi organiza­ Centra za socialno delo izvaja­ in močnejši. Podobne probleme pripravil zakon, s katerim so tudi lahko s povezovanjem rešujemo cijami z zagotavljanjem sredstev mo tudi pomoč na domu, s kate­ manjše in manj razvite občine do­ kvalitetno v dobrobit vseh naših za njihovo delovanje in sofinanci­ ro pomagamo starejšim osebam, bile tisto, za kar so bile prikrajšane občanov. Hkrati se zahvaljujem ranjem njihovih prireditev. Z iz­ ki potrebujejo nego, gospodinjsko mnoga leta. Ta zapostavljenost se časopisu Odmevi in vsem čla­ gradnjo novega športnega doma pomoč. S tem jim želimo omogo­ danes popravlja. Občina Sevnica nom SLS, ki me pri mojem delu so dane možnosti za njihovo ak­ čiti, da bi čim dlje ostali v okolju, s sprejetjem tega zakona dobiva podpirajo in mi stojijo ob strani. tivno preživljanje prostega časa. kjer so živeli vse svoje življenje 1,3 mio EUR več sredstev za raz­ S skupnimi močmi bomo volilni Mladi preko mladinskega sveta ob pomoči za to usposobljenih voj naše občine. Financiranje pod program, za katerega smo bili na aktivno sodelujejo v delovanju delavcev. Tudi v okviru zdravstva enakimi pogoji za vse ni povsem lokalnih volitvah v Sevnici nagra­ občine, odborov in komisij, ima­ in sociale poskušamo vplivati na povšeči, predvsem Ljubljani in bo­ jeni s 33% glasov volivcev in z 9 jo pa tudi svojega predstavnika v kvalitetno opravljanje njihovih sto­ gatim občinam, Ustavno sodišče od 25 občinskih svetnikov, tudi ure­ Občinskem svetu občine Sevnica. ritev in verjamem, da smo pri tem pa je naredilo pravi korak v smer, sničili. Veliko zaupanje volivcev je Čeprav občina ni močno srednje­ uspešni. Za zagotavljanje še boljše da izvajanja zakona ni zadržalo. zagotovo največja nagrada meni in šolsko ali visokošolsko središče, zdravstvene oskrbe pa je občina Če bi ga, bi bila to nepopravljiva SLS v občini Sevnica. Zato mora­ so mladi dobro vpeti v življenje skupaj z državo in Zdravstvenim škoda za veliko večino slovenskih mo odgovorno izpeljati vse zastav­ občine in upam, da jih bomo tudi domom Sevnica zagotovila sreds­ občin, saj počasi vsi dobivamo po­ ljene programe, ki smo si jih zadali z ukrepi za vsestranski razvoj ob­ tva za dograditev zdravstvenega dobne možnosti za razvoj, ker ne pred volitvami. Upam, da bomo ob čine obdržali v domačem okolju. doma, kjer so bili letos v uporabo živimo vsi v ekonomsko močnih koncu mandata lahko ponovno po­ Pogovarjamo se tudi o zagotavlja­ predani novi, sodobno opremljeni sredinah, ampak tudi v krajih, ki kazali, da smo bili pri našem delu nju prostorov za mladinski center, prostori za opravljanje zdravstve­ jih moramo razvijati v interesu tako uspešni kot doslej. ki sedaj deluje v najetih prostorih. nih storitev. vseh državljanov Slovenije. Če se Trajč­e­ Ni­ko­lov­ski­ 36 SL(S)avni

ŽUPAN OBČINE IG Ig ni tranzitna obč­ina, smo kot ne­ki »re­č­ni rokav« – bore­ malo de­narja prite­ka na to stran Ljubljanske­ga barja Jane­z Cimper­man je­ v pre­jšnje­m mandatu zapustil SDS in se­ nato na zadnjih volitvah za ponovni županski mandat pote­go­ val kot kandidat Sloven­ske­ ljudske­ stranke­. SLS je­ kandidata oč­itno dobro oce­nila, dobil je­ namre­č­ kar 88,12%.

Voli­tv­e so bi­le zelo napete, Ali­ je pomoč SLS pri­ vo­li­tv­ah v­endar ste že v­ pr­vem krogu odloči­la, da se ji­ uradno pri­­ Obč­ina Ig premagali­ svo­jega tekmeca. druži­te tudi­ kot njen član? Število prebivalcev: Kaj je bi­lo po va­šem mnenju To je del moje odločitve, vendar 5.850 (December 2005) ti­sto, kar je glaso­ve pre­vesi­lo pretehtalo je to, da mi je SLS po­ Povprečna mesečna plača: na va­šo stran? stala blizu zaradi njenega progra­ 268.900 SIT Res je, da sem že v prvem krogu ma in dela ministrov in seveda (bruto - December 2004) zmagal z velikim odstotkom. Očit­ dostopnosti do teh ljudi, ker sem Število gospodinjstev: no so mi ljudje zaupali vodenje ob­ imel v prejšnjem mandatu zelo do­ 1.816 (2002) bre izkušnje z ministrom za pro­ čine zaradi opravljenih projektov Velikost občine: met kot z ministrom za okolje in v prejšnjem mandatu, kljub temu 98,8 km2 pa je bilo to tudi presenečenje za prostor. Župan: vse nas - zmagati v prvem krogu in Ali­ v­ SLS v­i­di­tev­ ečjo podporo Janez Ci­mperman to s tako visokim odstotkom. pri­ vo­denju obči­ne? Število občinskih svetnikov: Kaj za v­as osebno pomeni­ Prav gotovo, tudi to je vzrok, da 14 ve­čin­sko – 88,12% zaupanje sem stopil v Ljudsko stranko, da Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje občanov­ obči­ne Ig? imam nekoga za hrbtom, stranko, Zame osebno je to zelo velika ki gleda v prihodnost in je tudi zakon v­pli­v­al na take male ob­ moratorij, kajti prizadetih bi bilo čast, da so mi ljudje zaupali v taki pripravljena pomagati pri razvo­ či­ne, kot je va­ša? veliko občin, mislim da nekje oko­ večini, istočasno pa je to zelo veli­ ju občine tako na gospodarskem Menim, da je nov zakon o fi­ li 210 občin, je pa res, da bo s pa­ kot na ostalih področjih. Povedati ka obveznost za naprej, kajti ljud­ nanciranju občin za našo občino metnim pogovorom z vlado tudi moram, da je občina Ig v nepo­ je pričakujejo v naslednjem man­ dobrodošel, vsak euro, ki ga prido­ mestna občina dobila sredstva na sredni bližini glavnega mesta, je datu, da se bo razvoj občine IG bimo, je dobrodošel. Treba pa bi nek drug način, saj gre v tem pri­ ljubljanska primestna občina, ki nadaljeval v takšnem obsegu kot bilo bolj temeljito preučiti, kako meru za glavno mesto. pa je bila zelo nerazvita in šele z v prejšnjem mandatu. Poskrbel bi pridobili še dodatne finance novo lokalno samoupravo, ki je Ali­ mi­sli­te, da ste bi­li­ v­ pr­vem bom, da bomo program, ki smo za občine, ki nekako zaostajajo v nastopila leta 1990, se je začel krogu z ve­li­ko ve­či­no glasov­ ga predstavili pred volitvami in je razvoju, kajti 65 -70% proračuna razvijati tudi podkrimski prostor. iz­vo­ljeni­ za župana zaradi­ pro­ pri njem sodelovala tudi SLS, v gre za družbene dejavnosti, vse os­ Ves čas poskušamo ujeti sosednje jektov­, ki­ ji­h predlagate za raz­ celoti izpolnili. talo pa za vzdrževanje komunale, primestne občine. Kdaj nam bo tako da za investicije ostane zelo v­oj obči­ne Ig? to uspelo, da jih bomo dohiteli Na kakšen nači­n v­am je pri­ i­z­ malo denarja. Če pa se občina Res je, mislim, da sem bil že v v razvoju, ne vemo, je pa res, da vo­li­tv­i­ stala ob strani­ SLS? kako znajde in kaj malega proda, prvem krogu izvoljen za župana občina Ig ni tranzitna občina, Vsaka podpora ne glede kate­ če ima svoje premoženje, potem zaradi projektov, ki smo jih že v smo kot neki »rečni rokav« in v re stranke je na lokalnem nivoju pa nekako lahko financira tudi in­ prejšnjem mandatu končali. To prejšnjih obdobjih je bore malo izrednega pomena, seveda mislim, vesticije. Glede novega zakona, ki je bilo zaupanje. Pred štirimi leti denarja priteklo na to stran Ljub­ da smo se tu dobili z SLS na neki je dvignil kar nekaj prahu zaradi sem vsem volivkam in volivcem ljanskega barja. isti frekvenci, kajti prepričan sem, štirih občin, mislim, da to ne bo obljubil, da bo prioriteta komunal­ da je bil moj program primeren Kaj za va­šo obči­no pomeni­ ustvarilo nobenega problema in na infrastruktura - kanalizacija, tudi za to stranko v našem okolju, Zakon o fi­nanci­ranju obči­n nesmiselno bi bilo, da bi ustavno ceste, asfalti, vodovodi. Vse te ob­ in seveda so me zato podprli. i­n kako ocenjujete da bo nov­ sodišče ta zakon zavrnilo in dalo ljube smo tudi uresničili. Mislim, SL(S)avni 37

OBČINA IG bina, kjer je bila polože­ Komaj 10 km od Ljubljane, na na posoda s pepelom robu Ljubljanskega barja, ob se­ umrlih. vernem vznožju Krima (1107 m) Na griču Pungart leži in Mokerca (1058 m) leži občina ižanski grad, ki je bil last Ig. Vasi ležijo na skrajnem robu grofov Speinheimov, En­ ravnega sveta Ljubljanskega barja gelshausov, kasneje gro­ kot značilna obcestna naselja na fov Auerspergov, ki so v mesto v občinskem grbu. prodnem vršaju Iške. letu pomladi narodov, Čeprav področje barja zav­ 21. marca 1848, doži­ zema le 1 % slovenske po­ Središče občine predstavlja Ig, veli napad 300 upornih vršine, gnezdi na njej polo­ z močnim izvirom Ižice sredi vasi, ižanskih kmetov, ki so vica vseh slovenskih ptic, kjer je tudi sedež občine in Kovin­ grad oplenili in zažgali. mnoge med njimi tudi v ska industrija Ig, najpomembnejše Na ta dan občina praz­ številu, ki nam ga zavidajo podjetje, v katerem je zaposlenih nuje svoj občinski praz­ po vsej Evropi. 170 občanov. nik. Danes je v gradu Prijetna turistična in ro­ Na Igu je Republiški center za Kazensko poboljševalni marska točka je pred leti obnovlje­ zaščito in reševanje, na Dobravici Dokaj neraziskano je bivanje Rim­ dom za ženske. na cerkvica Marije Kraljice Miru na pa Center Dolfke Boštjančič (dom ljanov na tem območju, kljub temu, Nižinski del občine leži na vzhod­ Kureščku, pri kateri se v velikem za otroke z motnjami v telesnem in da je bilo tu najdenih preko 100 nem delu Ljubljanskega barja, ki je številu zbirajo verniki iz Slovenije duševnem razvoju). rimskih nagrobnih spomenikov. Vzi­ zaradi bogatega ekosistema s plast­ in drugih evropskih držav. Na Viso­ Ig z okolico je najbolj znan po dani so v stene ljubljanske stolnice, jo šote potrebno zaščite. V zadnjih kem je vredna ogleda cerkvica sv. najstarejši kulturi – kulturi koliščar­ nekaj pa je shranjenih v cerkvici sv. letih potekajo priprave, da se ob­ Nikolaja z znamenitimi freskami Ja­ jev, ki so tu živeli pred 6000 leti. Mihaela v Iški vasi. Posebej je tu po­ močje razglasi za krajinski park. neza Ljubljanskega. Najizvirnejša najdba kolščarske trebno omeniti v živo skalo vklesan Področje ob ribnikih v dolini Dra­ Sončni popoldnevi pa v občino kulture je poleg drevakov glinena, spomenik iz 1. st. n. št., imenovan ge, ki so nastali z zajezitvijo Draš­ privabijo številne sprehajalce, ki črno žgana in fino zglajena poso­ Stari dedec, ki leži med Stajami in čice in potoka pod vasjo Dobravi­ se zatečejo v slikovito sotesko Iški da, okrašena z vrezi, imenovana Kotom, tu je tekla rimska vaška ce­ ca, je bilo leta 1986 razglašeno za Vintgar, po kateri teče reka Iška. ženski idol. Upodobljena je žen­ sta in je eden redkih takih spomeni­ naravno znamenitost in nudi dom Posebnost soteske so endemične ska, oblečena v laneno obleko. kov v Evropi. Da je to v resnici grob, preko 150 vrstam ptic, med kateri­ rastline (kranjski jeglič, rdeči bor) Najdba je iz leta 2.000 p. n. št. vemo po tem, da je takoj za lepo mi je tudi kosec, najbolj ogrožena in živali (potočni rak). Je izhodiš­ In je bila najdena leta 1876 na t.i. oblikovano čelno ploskvijo dobro ptica v Evropi. Pogosto tu srečamo če za številne planinske izlete v Dežmanovem kolišču blizu Iga. vidna srednje velika izklesana vdol­ čopastega ponirka, ki je našel svoje okolico.

da je bila odločitev volivcev prav Prednostna naloga je prav go­ na tem nivoju, da so se volivke in tovo zaključek projektov, ki sem volivci odločali prav na tem oprav­ jih prej omenil, dom starejših ob­ ljenem delu v preteklem mandatu. čanov in gradnja novega central­ V tem mandatu bomo isto nada­ nega vrtca, ki ga potrebujemo ljevali, več poudarka bomo dali zaradi močnega priseljevanja in predšolski vzgoji, tu moram priz­ posledično velikega števila otrok nati, da smo v hudih škripcih, kaj­ in seveda odvajanje in čiščenje ti občina Ig je izredno zanimiva odpadnih voda, kjer pa mi zelo za priseljevanje, saj nismo več na veliko pomaga minister Janez periferiji, praktično smo že sko­ Podobnik, ki vodi ministrstvo za raj v sami Ljubljani. Naša nara­ okolje in prostor. Moram poveda­ va je še zmeraj nedotaknjena, to ti, da občina Ig leži na izredno je področje Golega, Škrilje, Iški bogatem viru zdrave pitne vode, Vintgar. Zaradi tega smo res zelo tudi vodarna Brest, ki črpa velike zanimivi, tako da je priseljevanje količine vode na našem področju, zelo veliko. Zato moramo začeti oskrbuje 30% prebivalcev mestne vlagati tudi na področji predšol­ občine. Če ne bomo poskrbeli za ske infrastrukture in zdravstva. zaščito tega našega vodnega baze­ Ravno zdaj bomo začeli graditi na, se lahko zgodi, da bomo mi in Center IG, to je objekt, v katerem tudi mesto zgubili enega najbolj bo zdravstvena postaja, lekarna, zdravih voda, kar jih je v okolici nova knjižnica in pa še nekaj dru­ Ljubljane. Tu gre za izgradnjo fe­ gih lokalov, tako da bomo ljudem kalne kanalizacije in čistilnih na­ približali tudi tovrstne usluge. prav, lahko rečemo za varovanje Kaj bi­ iz­posta­vi­li­ kot prednost­ podtalnice, to pa je prioriteten no nalogo, ki­ ste si­ jo zasta­vi­li­ oziroma eden največjih projek­ na začetku va­šega drugega tov v občini, saj gre za vrednost mandata? 5.300.000.000 SIT. 38 SL(S)avni

no najboljše, sta vendar primerni zgodovinsko zanimiv, saj imamo za določene kulture, pa tudi za­ veliko izkopanin iz časa mostiščar­ ledje Ljubljane bi lahko dalo večji jev. Lansko leto smo praznovali zagon za razvoj kmetijstva pri nas. 130 let od prvih odkritij Dežmano­ Lahko primerjam pokrajino med vih kolišč. Imamo veliko stvari, ki Mursko Soboto in Mariborom, jih lahko povežemo s turizmom. kjer imajo na tako kratki relaciji Lahko pa rečem, da so nas Ižance kar tam nekje 80 rastlinjakov, na v »svinčenih časih » imeli za »ta našem področju pa ni nobenega. bele«, kar ni bilo prav, tudi to je Zato menim, da bo treba na tem bil eden od vzrokov, da se na tem področju dati vzpodbudo ljudem. področju nismo tako hitro razvija­ Tukaj ni samo zelenjava, gojena li. Sem pa prepričan, da se morajo v rastlinjakih, ki bi jo gotovo vso vse te dejavnosti prepletati med lahko prodali v Ljubljani, še po­ sabo - tako kultura kot turizem, sebno, ker lahko vidimo, da Trnov­ šport, gospodarstvo, na to pa je ve­ čanke počasi izumirajo, ponuja se zana še infrastruktura in za vse to tudi kmečki turizem, za katerega mora skrbeti občina. Mislim, da imamo izredne naravne danosti, smo mi šli v pravo smer, imamo Uspešnost obči­ne je prav­ go­ večje kmetije. Vendar gre pri nas ki pa jih na žalost ne znamo izko­ namreč izredno dejavno turistič­ to­vo v­ ve­li­ki­ meri­ od­vi­sna od za velik problem, ki je verjetno ristiti. Sam sem predlagal nekaj no društvo, ki povezuje tudi druga uspešnosti­ gospodarske rasti­ poznan po celi Sloveniji, to je ko­ kmetom, ki se še vedno ukvarja­ društva, kot so Društvo kmečkih znotraj obči­ne. Tega se kot žu­ masacija – velika razdrobljenost jo s kmetijstvom, da bi se začeli žena na podeželju in vse ostale, tu pan v­erjetno močno za­veda­ parcel, kar zelo zmanjšuje učinko­ ukvarjati z dodatno dejavnostjo pa se prepleta tako kmetijstvo kot te. Ali­ v­ to področje namera­ vitost. Mislim, da bo tudi država – kmetijami odprtih vrat. Vsi vse ostale stvari. Dokler bomo šli va­te in­ve­sti­rati­ kaj občin­ski­h na tem področju poizkušala napra­ imajo živino, zakoljejo prašiča, v to smer, uspeh ne more izostati. i­n republiš­ki­h proračunski­h viti red z zakonodajo. V naši obči­ naredijo domače salame, krvavi­ Smo pa povezani tudi s Sožitjem sredstev­? Kakšni­ so va­ši­ na­ ni namenimo kar izdatna sredstva ce, pečenice, domač kruh, ki je med mestom in podeželjem, vklju­ črti­ na tem področju? kmetijstvu, tako da sofinanciramo danes zelo cenjen. Tudi občina bi čeno nas je pet občin: Ljubljana, Uspešnost občine se meri tudi sadovnjake, pregled somatskih ce­ jim dala finančno injekcijo, da bi Grosuplje, Škofljica, Ivančna go­ skozi gospodarsko prizmo, mo­ lic, plačujemo osemenjevanje, za lažje začeli. rica, Ig. Tudi tukaj se marsikaj do­ ram pa povedati, da smo gospo­ hribovske kmetije plačujemo stro­ Tu gre za kmetije v Iškem gaja in preko programov se veliko darsko bolj slabo razviti, imamo je za ravnanje terena. Nekaj sred­ Vintgarju – Zapotok, Kurešček nudi na področju izobraževanja samo eno večje podjetje, vendar stev je tudi namenjenih društvom, kjer gre za cerkveni turizem. Žal in tudi pomoči pri odpiranju je zelo pohvalno, da imamo kar ki se ukvarjajo s kmetijsko dejav­ pa moram povedati, da v naši celi S.P., predstavitve po občinah npr. veliko število obrtnikov, s.p.-jev, nostjo, na primer za kmečke žene, občini nimamo nobene gostilne, Kmečke žene, stare obrti, čebelar­ samozaposlenih. Zdaj smo tudi v ki sodelujejo na vseh naših priredi­ kamor bi človeka peljal na pošte­ ji, sejmi (skušamo oživljati staro fazi razgrnitve občinskega lokacij­ tvah. Lahko rečem, da nismo po­ no kosilo. Na ravninskem in hri­ tradicijo ižanskih sejmov). Lani skega načrta za poslovno obrtno zabili nikogar v naši občini. Naše bovskem območju zaradi bližine smo spet organizirali tak sejem cono, kjer bo dobilo kar nekaj na­ področje je kmetijsko, čeprav ima­ glavnega mesta in vodnega vira na Igu in udeležili so se ga raz­ ših ljudi zaposlitev in tudi mož­ mo nekaj terena do Ljubljanskega je veliko možnosti za dodaten za­ stavljavci in izdelovalci iz sedmih nost, da v tem prostoru izvajajo barja, ki je slabo rodovitno. služek na kmetijah. Moram pa še občin. Ne znam si predstavljati, svojo poslovno dejavnost. Naš cilj enkrat poudariti, da je problem da bi postala naša občina spalno Ali­ v­ va­ši­ obči­ni­ kmeti­jstv­o pa je tudi, da privabimo kapital iz mesto, ker imajo vsi službe, ker naselje za Ljubljano. To bom z i­ma perspekti­v­o i­n na kateri­h drugih občin, tako da bi v naši ob­ je število čistih kmetij zelo majh­ vsemi močmi poizkušal prepreči­ področji­h? čini gradili svoje objekte in tudi iz­ no. V samem občinskem središ­ ti vsa do tedaj, dokler bom župan. vajali poslovno dejavnost. Nekaj Kmetijstvo ima razvojno pers­ ču Ig kmetje ne oddajo niti litra Menim pa, da imamo za to vse smo jih že pridobili in jeseni se bo pektivo v naši občini, vendar lah­ mleka. Čiste kmetije sta dve ali dane možnosti tako naravne kot že začela gradnja teh objektov v ko rečem, da je miselnost tista, mogoče tri in to v manjših vaseh, vse ostale, da občino razvijemo v tem delu, ki smo ga predvideli za ki malce preprečuje da bi kmet­ vsi drugi pa imajo še dodaten vir smislu kvalitetnega bivanja v tem poslovno obrtno cono. je doživljali nek večji uspeh. Pa dohodka. prostoru. tudi tista smer z dodatnimi deli Ena pomembni­h gospodar­ na kmetiji, lahko rečem, da je Eden pomembni­h v­i­di­kov­ gos­ Za v­sako napredno in­šti­tuci­­ ski­h dejav­nosti­ v­ va­ši­ obči­­ Ljubljana preblizu. Vsi so zapo­ podarstv­a je goto­vo turi­stič­na jo so zelo pomembni­ projekti­ ni­ je tudi­ kmeti­jstv­o. Koli­ko sleni v Ljubljani, to se pravi, da dejav­nost. Ste tudi­ na tem po­ za naprej. Verjetno i­sto ve­lja proračunski­h sredstev­ boste velika večina naših kmetovalcev dročju naredi­li­ kakšen korak tudi­ za va­šo obči­no. aK teri­ so nameni­li­ temu področju i­n za vzdržuje svoje kmetije s plačo, ki naprej? ti­ projekti­? kaj? jo zasluži v Ljubljani ali pa tu pri Možnost razvoje turizma je Za sam razvoj občine Ig so prav­ Kmetijstvo je izredno pomem­ nas v teh podjetjih, ki jih imamo. ogromna. Kot sem že prej ome­ zaprav pomembni vsi projekti. V bna panoga na našem območju. Tu bo treba narediti korak naprej, nil Kurešček s svojim cerkvenim naši občini smo v fazi spreminja­ Žal moram povedati, da predvsem mislim na državo, da turizmom, Iški Vintgar, Krim, nja prostorskega reda in mislim, ljudje na eni strani opuščajo kmetijstvu pomaga. Rodovitna Ljubljansko barje, ki je iz leta v da smo prva občina, ki je šla po kmetovanje, drugi pa se spet odlo­ zemlja in obilica vode na našem leto bolj zanimivo in ima svojo novem zakonu v spreminjanje čajo za kmetovanje, tudi nastajajo področju kljub podnebju, ki ni rav­ zgodovino, tudi sam Ig je izredno prostorskega reda in strategije SL(S)avni 39 prostorskega razvoja. Pri vsem zelo dobrodošlo za razvoj turiz­ tem imamo nesrečo in tudi srečo, ma, vendar pa bi se lahko preveč da skoraj 86% občino Ig pokriva razširilo in bi potem nastal preve­ evropski projekt Natura 2000. lik kaos in glede na vse dobre in Mislim, da bomo na račun tega slabe strani, ki smo jih pretehtali, projekta tudi nekaj dobili iz Brus­ nisem več tako zelo navdušen, kot lja in tudi od države. Razvojni pro­ sem bil na začetku. jekti, da pridobimo ljudi - turiste, da bodo začeli trošiti denar tudi Kaj boste naredi­li­ za enako­ v naši občini, je eden večjih pro­ pra­ven raz­voj v­asi­ v­ obči­ni­ jektov, ki smo ga vnesli v nov pro­ Ig? storski načrt. Tukaj imamo v na­ Že vsa štiri leta, kar sem župan, črtu gradnjo novega hipodroma, si ves čas močno prizadevam, da ki naj bi bil centralni hipodrom se davkoplačevalska sredstva deli­ za Slovenijo. jo tako, da ima vsaka vas nekaj od Kot drug projekt v tej strategiji tega. Že pred štirimi leti, ko sem imamo tudi kolišče v naravni veli­ kandidiral in tudi prej, ko sem bil kosti - kot nek muzej na prostem. še svetnik v tej novi lokalni politi­ Mislim, da bosta ta dva projekta ki, sem imel stališče, da je potreb­ dala neko pravo vsebino krajin­ no gledati na vsakega človeka in skemu parku, ki ga zdaj ustanav­ to celo tako, da se začne na obrob­ ljamo skupaj z ministrstvom za ju. Naša občina je zelo velika po Tu dobivam kar veliko očitkov Ta problem pa imamo pri nas okolje in prostor. Menim, da so kvadraturi – 99 km2, 25 vasi, ene od raznih političnih strank, ven­ zelo dobro rešen. Tudi zavod za to projekti, ki bodo na področju večje, ene manjše, moram reči, da dar moram poudariti, da pred­ socialno varstvo Vič pravi, da smo turizma velika pridobitev za našo imajo vse vasi danes asfalt, v lan­ vsem pred volitvami, da pri nas ni občina, ki res lepo skrbimo tako občino. Seveda so pa tudi drugi skem letu so ga dobile še zadnje poskrbljeno za mlade, predvsem za starejše in tudi za vse ostale, projekti izrednega pomena – mo­ vasice, tako da nimamo ene črne za tiste, ki potrebujejo stanova­ kajti imamo zdravstveno postajo, goče ureditev Kureščka, projekt točke, da bi rekli, tukaj pa ima­ nja, tukaj smo v zelo veliki stiski. ki je sicer za zdaj v neprimernih Iški Vintgar že teče, končujemo mo še nekaj, kar smo pozabili. Za Imamo šest socialnih stanovanj, prostorih, vendar kot sem že ome­ tudi projekt Crpov v Strahomerju, urediti so še nekatere drobnarije, ki so vsa zasedena, je pa kar ne­ nil, začnemo v kratkem graditi ob­ potem pa so tu tudi glavni projek­ ampak glavnina problemov, kar se kaj mladih družin, ki prosijo za jekt, v katerem bo imela prostore ti kot infrastruktura, predvsem tiče infrastrukture, je urejena. Vse stanovanja, vendar jim ta trenutek tudi zdravstvena postaja in tudi ceste, občinske ceste smo kar se vasi so povezane med sabo in z pravzaprav ne moremo pomagati. lekarna, tako da bomo imeli vse da uredili, imamo pa problem z občinskim središčem z asfaltom, Na drugih področjih smo bili tako na enem mestu. Veliko poudarka državnimi cestami, vendar nam je vse vasi imajo vodovod, glede na nerazviti, da si nikakor nismo mo­ pa dajemo starostnikom, ne samo minister Božič v lanskem letu dal vse to lahko rečem, da se naše vasi gli privoščiti graditi stanovanja to, da obdarimo vse, ki so stari besedo, da se bodo tudi te ceste razvijajo sorazmerno z občinskim in začeli reševati ta stanovanjski 80 let ali več, ampak tudi pomoč uredile, kar se tudi že uresničuje. centrom. Imamo še nekaj zasel­ problem. Drugi mladi pa, če se na domu imamo izredno dobro Potem pa so tukaj še mikro pro­ kov, ki pa še nimajo asfaltne po­ želijo udejstvovati v društvih, pri organizirano. Na tem področju jekti – v vsako vas igrišče, finan­ vezave, to so posamezne hiše na gasilcih, jamarjih, planincih, ima­ imamo dva zaposlena in tudi ciranje društev tako kulturnih in Škriljah in Golem. Tukaj pa gre jo vse možnosti. Velikokrat slišim financiramo prehrano, da jo do­ športnih kakor tudi vseh ostalih. za vprašanje lastnine cest, ki je očitek, češ da je na tem področju stavljata na dom. To področje je Poudariti moram posebno pod­ danes hud problem. Gre za preno­ premalo narejenega,… Seveda se res zelo vzorno urejeno. Vedno poro gasilskim društvom, ki jih se lastništva, geodetske meritve, s tem ne morem strinjati. Imamo poudarjam, da ni škoda nobenega z veseljem podpiramo, ker so ta da prenašamo ceste v občinsko veliko športno dvorano, imamo eura za pomoč starejšim. društva ne le tradicija v krajih, last in v zemljiško knjigo in raz­ tudi druge prostore - v gasilskem Ali­ i­mate i­z pred­volil­nega boja ampak so slovenska tradicija po bremenjujemo ljudi s katastrskega društvu na primer, društva organi­ kakšno anekdoto, ki­ bi­ jo lah­ vsej državi. prihodka. Tudi zdajšnja zakonoda­ zirajo turistične izlete,.... Res je, ko po­vedali­ naši­m bralcem? ja nam narekuje, da je potrebno da ni kaj veliko storjenega v tem Kaj pa go­vori­ce oiz­ gradnji­ le­ Ko sem kandidiral v prvem man­ anomalije, ki so se dogajale v času nove lokalne samouprave tališ­ča na barju, je na tem kaj datu, je rekel moj sovaščan iz naše prejšnjem sistemu, čim prej kon­ na tem področju, vendar je pro­ resni­ce? vasi Kot, ker sem bil že prej osem čati. Vse naše vasi se enakomer­ storska stiska na vseh področjih let občinski svetnik: »Kaj bo ta Osebno sem si zelo prizadeval, no razvijajo, gledamo na vse naše zelo velika. Ko bomo preselili da bi se zgradilo letališče na ti­ kandidiral za župana, saj je že ljudi, na vse naše občane, tudi na knjižnico v nove prostore, bomo osem let svetnik, pa si še sedaj ni stem delu barja, ki je že odkup­ tiste najbolj na obrobju, da dobijo stare prostore namenili društvom, ljeno s strani Letalskega kluba naredil asfalta do svoje hiše.« Moj iz proračuna vse tisto, kar najbolj mladini in političnim strankam, odgovor pa je bil: »Kaj bi šele bilo, Ljubljana, žal pa se verjetno to potrebujejo za kvalitetno bivanje tako da bomo tudi ta problem vsaj ne bo uresničilo. Občutljivost na­ če bi si ga naredil!« v svojem okolju. malo omilili. Trajč­e­ Ni­ko­lov­ski­ rave, samo Ljubljansko barje, po­ samezne zelo redke ptice, vse to Brez mladi­h i­n nji­ho­vega i­zo­ Kako boste na občin­ski­ rav­ni­ nekako preprečuje izgradnjo tega braže­vanja ter v­zgoje ni­ na­ skrbeli­ za soci­alno i­n zdrav­s­ letališča pri Mateni. Kljub vsemu predka. Kako je v­ va­ši­ obči­ni­ tve­no v­arstv­o va­ši­h obča­ pa mislim, da bi bilo to letališče poskrbljeno za mlade ljudi­? nov­? 40 iz dela ob­čin

Kri­sti­jan JANC, n­ovi­ce­ i­z ob­či­n­e­ se­vn­i­ca župan Občine Sevnica in poslanec SLS DZ RS Obisk Odbora za gospodarstvo te­r ministra Vizjaka v Posavju

V Posavju in v Sevnici so se na po­ ka odbora Ferija Horvata. Obiskali noge tega prostora, kot so energetika, države. Direktorji podjetij so izposta­ vabilo sevniškega poslanca Bojana so Nuklearno elektrarno Krško, HE logistika, turizem, izkoriščanje geoter­ vili nekatere probleme, s katerimi se Ruglja in župana Kristijana Janca na Blanco v gradnji in HE Boštanj. Na malnih potencialov regije ter opozoril srečujejo pri poslovanju in se zavze­ delovnem obisku mudili minister za srečanju s posavskimi gospodarstve­ na potrebne raziskave možnosti izra­ li za njihovo odpravo. Pred iztekom gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in niki v hotelu Ajdovec v Sevnici je be odvečne toplote iz NEK. mandata bo, po besedah ministra, Po­ člani Odbora za gospodarstvo Držav­ minister Vizjak predstavil nekatere Govorili smo tudi o sodelovanju savje ponovno obiskala tudi celotna nega zbora, pod vodstvom predsedni­ najpomembnejše in najuspešnejše pa­ gospodarstva in lokalnih skupnosti ter Vlada RS.

Najstare­jša obč­anka obč­ine­ Se­vnica V občini Sevnica se lahko poh­ Amalija se še vedno valimo z najstarejšo občanko, to je spominja vsega, kar je v Amalija Vovk iz Gornjega Brezovega. življenju preživela. Ima Vedno nasmejana, zgovorna in dobre­ dva otroka-hčerko in sina ga zdravja, je 1. februarja 2007, praz­ ter štiri vnuke in tri pravnuke. Njen doma Sevnica dr. Božidar­ novala svoj 100. rojstni dan. Veliko recept za visoko starost je dobra doma­ ja Groboljška. Malči pa praznovanje smo ji pripravili Občina ča hrana, sveže sadje, domača kapljica se je ob zvokih narodno Sevnica ter domači v Gostilni Janc in obilo dobre volje. zabavne glasbe veselo za­ na Studencu, kjer je Amalijin pokojni Srečanje so popestrili učenci iz Os­ vrtela z menoj, kakor mi mož pogosto igral na številnih ohce­ novne šole Studenec, Mešani pevski je to obljubila ob obisku, tih. Nasmejana in vitalna je stopila iz zbor Društva upokojencev Sevnica ob njenem 99. rojstnem avta, od veselja zavriskala, nato pa ob ter ansambel Sijaj. Razveselila se je dnevu. zvokih harmonike še zaplesala. tudi obiska direktorja Zdravstvenega iz dela ob­čin 41

n­ovi­ce­ i­z ob­či­n­e­ krš­ko Petra Rep Buneti­č Za­če­te­k izgradnje­ priključ­ka ce­stne­ pove­zave­ Drnovo – Cer­klje­ ob Krki

1. mare­c 2007 – Ob­čina Krško, ki je­ V prostorskih aktih Občine Krško le­ta 2004 s spre­mem­bo in dopolnitvi­ načrtovana cesta začenja v obstoje­ jo dolgoroč­ne­ga prostorske­ga plana čem krožišču iz avtoceste, ob robu omogo­čila dodate­n prostor za izgrad­ asfaltne baze, katero je možno v na­ njo novih poslovnih con za proizvodne­ daljevanju priključiti na obstoječo lo­ de­javnosti doma­čih in tujih podje­tij, kalno cesto Drnovo-Cerklje ob Krki, dane­s razpolaga s 170 hek­tarji poslov­ ki vodi do letališča. Cesta bo letališče nih površin. Sled­nje­ se­ razprostirajo v prihodnosti tako prometno poveza­ tudi na Drnove­m, kje­r bo cona lahko la s poslovnimi conami v Krškem in aktivno zažive­la z gradnjo vpadne­ ce­­ omogočila razbremenitev Drnovega, ste­, ki se­ je­ za­če­la v te­m ted­nu. saj promet ne bi več izključno potekal Državni lokacijski načrt za letališče le skozi naselje. Cerklje ob Krki predvideva tudi nad­ Pridobljeno gradbeno dovoljenje gradnjo cestnih povezav. Med njimi Občini Krško izgradnjo povezave vzporednico med Drnovim in novo omogoča do konca PC Drnovo med­ avtocesto. Gre za vpadnico v 19 ha tem, ko bo DLN za letališče Cerklje poslovnih površin cone Drnovo, ki ob Krki podal predlog še za načrto­ hkrati predstavlja priključek cestne vanje preostale ceste, ki se bo v nada­ Kot poudarja župan občine Krško Krki z zgraditvijo civilnega letališča povezave Drnovo-Cerklje ob Krki in ljevanju navezala na obstoječo cesto Franc Bogovič je­ bi­la o­b ume­sti­tvi­ in poslovno-industrijsko-logističnih bo cono v gramoznici povezala z glav­ za Cerklje. Prva faza, 600 metrov dol­ vladne­ga razvoj­ne­ga pro­jek­ta Pho­e­ni­x območij v njegovi neposredni bliži­ no cesto Drnovo-Krško. Izvajalec del gega tripasovnega priključka, je vred­ o­me­nje­na vpadni­ca za­črtana ko­t zač­e­- ni, omogočil eno glavnih razvojnih je družba Kostak d.d., Občina Krško na 947.000 evrov in bo po besedah te­k pri­ključ­ne­ ce­ste­ na le­tali­šč­e­ Cer­klje­ središč tega dela Evrope, pri čemer pa omenjeno investicijo izvaja v so­ Miljenka Muhe, člana uprave družbe ko­t os­no­vne­ga sre­di­šč­a te­ga ve­li­ke­ga bodo uporabljene prometne poti skozi delovanju z Direkcijo Republike Slo­ Kostak d.d., zaključena v dveh do treh državne­ga pro­jek­ta. Projekt Phoenix regijo Posavje. venije za ceste. mesecih. bo z razvojem letališča Cerklje ob V te­ku prva in tret­ja faza izgradnje­ kanalizacije­ Krško

22. fe­bruar 2007 - Ob­čina Krško je­ črpališča do čistilne naprave. V izgrad­ ki­ ji­h je­ naša država junija lani za­če­la z izgradnjo prve­ nji sta tudi razbremenilnik, ki služi spre­je­lao­ b vsto­pu v EU. faze­ kanalizacijske­ga omrež­ja na ka­ razbremenjevanju viškov padavinske Ob gradnji­ kanali­zaci­je­ nalizacijske­m siste­mu Krško. Hkrati vode v reko Savo ter že omenjeni za­ se­ vzpo­red­no­ na­črtuje­ je­ v te­ku tudi izgradnja tret­je­ faze­ za drževalni bazen s črpališčem, ki je tudi­ ce­lo­vi­ta ko­munal­ območ­je­ se­ver­no od podjet­ja Vipap potreben zaradi zadrževanja prvega na ure­di­te­v nase­li­j v na le­ve­m bre­gu re­ke­ Save­. Ter­minski najbolj onesnaženega vala mešane kate­ri­h bo­ o­me­nje­na plan zaključ­e­k vse­h v pe­t faz razde­lje­­ padavinske in komunalne odpadne in­ve­sti­ci­ja po­te­kala. nih de­l, pred­vide­va v le­tu 2008. vode. Tako­ je­ pred­vi­de­no­ ure­- Stična točka prve in druge faze bo janje­ vasi­ na krške­m V prvi fazi je že zaključena izgrad­ zadrževalni bazen ob severnem delu po­lju (Vi­hre­, Mrtvi­ce­, nja primarnega kanalizacijskega siste­ industrijske cone Žadovinek. Od tu Bre­ge­, Drno­vo­), kje­r ma na vodovarstvenem območju Krš­ se nadaljuje četrta faza, ki reko Savo bo­ o­b po­lo­ži­tvi­ pri­mar­ kega polja; od naselja Brege do južne­ prečka iz smeri Spodnji Stari grad. ne­ga o­ v da Ob­či­na ­na ga dela industrijske cone Žadovinek. Čez Vrbino poteka 5. faza, ki kanali­ dalje­vala z nadaljnji­m Nadaljevanje izgradnje bo potekalo v zacijsko omrežje v mestu Krško z oko­ ure­janje­m vo­do­vod­ne­ga smeri vasi Drnovo proti severnemu lico naposled priključuje na čistilno o­mrež­ja, plo­č­ni­ko­v, jav­ delu industrijske cone Žadovinek. napravo v Vipapu. ne­ razsvet­ljave­… Tako­ Omenjena faza obsega še izgradnjo Kot je razvidno je projekt odvodnje bo­do­ kraji­ do­bi­li­ ko­nč­- kanalizacije skozi naselje Brege proti in čiščenja odpadnih voda v povod­ no­ po­do­bo­ ure­je­ni­h na­ Mrtvicam in Vihram. Zgrajen bo tudi ju spodje Save razdeljen na pet faz, se­li­j. Z že­ plani­rani­m kanal, na katerega bodo priključene vsaka predstavlja zaključeno celoto. pro­jek­to­m ure­di­tve­ na­ komunalno odpadne vode naselja Ža­ Druga in četrta faza sta v zaključnem daljuje­ tudi­ 5. faza, ki­ dovinek. postopku izdelave projektne dokumen­ se­ nave­zuje­ na Spod­nji­ V tretji fazi, ki naj bi jo izvajalec tacije, pri peti pa se je projektiranje Stari­ grad v KS Do­le­nja vas. Ta krak o­mo­go­č­i­le­ tudi­ do­ko­nč­no­ iz­ved­bo­ po­- projekta-podjetje Primorje d.d. iz Aj­ šele začelo. o­mo­go­č­a pri­klju­či­te­v na in­dustrij­sko­ slov­ni­h co­n. dovščine, zaključil aprila 2007, je že Kot pravi župan Franc Bogovič o­me­- co­no­ v Vrbi­ni­ i­n mož­no­st pri­klju­či­tve­ Naj spomnimo, da bo nekaj manj zgrajen 416 m dolg kanal, ki bo name­ nje­ni­ pro­je­kt pred­stavlja ve­li­k ko­rak s na PC Drno­vo­ – zaho­d. kot 5 milijonov vredna investicija v njen odvajanju komunalne odpadne kate­ri­m Ob­či­na Krško­ sle­di­ zaš­či­ti­ po­d­ Kot poudarja župan, gre­ za ce­lo­ 42% sofinancirana s sredstvi pridoblje­ vode za naselja severnega dela mesta talni­ce­ krške­ga po­lja i­n pro­gramu, ki­ vrsto­ vzpo­red­ni­h aktiv­no­sti­, ki­ bo­do­ v nimi iz evropskega kohezijskega skla­ Krško (levi breg) ter tlačni vod v dol­ ga je­ Slo­ve­ni­ja pod­pi­sala na po­dro­č­ju nasled­nji­h tre­h le­ti­h do­do­bra spre­me­- da ISPA, preostali del pa predstavlja­ žini 761 m, ki bo odvajal komunalno ravnanja z od­padni­mi­ vo­dami­. Ta, do­ ni­le­ po­do­bo­ ure­je­no­sti­ naši­h nase­li­j i­n jo sredstva državnega in občinskega vodo iz zadrževalnega bazena preko le­ta 2017 pred­vi­de­va ure­sni­č­i­te­v zahte­v, z re­ši­tvi­jo­ od­padni­h vo­da me­d drugi­m proračuna. 42 iz dela ob­čin Sve­t za visoko šolstvo RS potrdil Fakulte­to za e­ner­ge­tiko 2. mare­c 2007 - Sve­t za visoko Vlada RS, ki bo zadevo v postopek šolstvo Re­publike­ Slove­nije­ je­ dane­s sprejemanja predložila v Državni obravnaval e­laborat za ustanovite­v Zbor RS. Po sprejetju omenjenih Fakulte­te­ za e­ner­ge­tiko v Krške­m in sklepov sledi sprememba statuta dislocirano e­noto v Ve­le­nju te­r potrdil Univerze v Mariboru, saj se bo študijski program. S te­m je­ spre­je­ta njen spisek visokošolskih ustanov odlo­čite­v za nadalje­vanje­ aktivnosti za ustanovite­v Fakulte­te­ za e­ner­ge­ti­ povečal za novo članico. ko s se­de­že­m v Krške­m in dislocirano Prva generacija študentov Fa­ e­noto v Ve­le­nju. kultete za energetiko se bo predvi­ doma vpisala v akademskem letu Aktiv­ne­ pri­prave­ na ustano­vi­te­v 2008/2009. Sredstva za začetek no­ve­ fakulte­te­ so­ se­ za­če­le­ v lan­ delovanja fakultete bosta zagotovi­ ske­m le­tu, ko­ je­ rek­to­r Uni­ver­ze­ v li Občina Krško in Mestna občina Mari­bo­ru pro­f. dr. Ivan Roz­man, Velenje, v zagotavljanje material­ ustano­vi­l po­seb­no­ de­lov­no­ skupi­- nih pogojev pa se bodo vključili no­ za pri­pravo­ pro­grama študi­ja. tudi gospodarski subjekti. Ob­ Po­ ve­č­ po­skusi­h i­n pri­zade­vanji­h veznosti sodelujočih partnerjev je­ Sve­t za vi­so­ko­ šo­lstvo­ dane­s po­- opredeljuje pogodba med Univer­ zagotovila tudi kadrovsko zased­ lo­ zani­mi­vo­ za do­datna stro­kov­na trdi­l pro­gram e­ner­ge­ti­ke­ i­n s te­m zo v Mariboru, Občino Krško in bo ter vodila preostale postopke i­n znanstve­no­ razi­sko­valna de­la, s i­zpol­ni­l bis­tve­ni­ po­go­j za nadalje­- Mestno Občino Velenje o donaci­ akreditacije. č­i­me­r si­ bo­mo­ pri­zade­vali­ zaustavi­- vanje­ ustano­vi­tve­ni­h aktiv­no­sti­ je ji in zagotavljanju pogojev za us­ Bo­do­č­a fakulte­ta bo­ nadgradi­la ti­ od­li­v mladi­h i­zo­braže­ni­h ljudi­, poudaril direktor občinske uprave tanovitev in zagon Fakultete za trajno­stni­ razvo­j e­ner­get­ski­h si­ste­- ki­ bo­do­ po­treb­ni­ do­ma­če­mu kra­ Občine Krško in član delovne sku­ energetiko. Občina Krško bo pris­ mo­v v Po­savju i­n o­mo­go­č­i­la do­da­ ju. Skupaj z gos­po­darstvo­m bo­mo­ pine za ustanovitev Fakultete za pevala 55% potrebnih finančnih te­n teh­ni­č­ni­ i­n teh­no­loš­ki­ razvo­j te­r tako­ ob­li­ko­vali­ študij­ski­ pro­gram energetiko Franc Glinšek. sredstev, 45% pa mestna občina apli­kaci­jo­ znanstve­no­ razi­sko­valne­ po­ me­ri­ 21. sto­let­ja, z no­tranjo­ po­d­ Na predlog Sveta za visoko šols­ Velenje. Univerza v Mariboru je i­n pe­dagoš­ke­ de­javno­sti­. Na ta na­ po­ro­ Uni­ver­ze­ v Mari­bo­ruje pove­ tvo bo projekt nastanka nove Fa­ bila zavezana k pripravi študijskih č­i­n bo­ do­se­že­n dvi­g i­zo­brazbe­ne­ dal župan občine Krško Franc kultete za energetiko obravnavala programov, v nadaljevanju pa bo strukture­, naše­ ob­mo­č­je­ bo­ po­sta­ Bogovič.

Župan v Eurajoki na Finske­m

Župan ob­čine­ Krško Franc Bogovič­, Madžarska, Litva, Latvija, Nizo­ podpred­sed­nik Združe­nja e­vropskih zemska, Romunija in Ukrajina. ob­čin z je­drskim objek­tom (Group of Sodelujoči so se na delovnem se­ eu­rope­an municipalitie­s with nucle­ar stanku podrobneje seznanili s pro­ facilitie­s), se­ je­ kone­c minule­ga ted­na jektom, ki naj bi v naslednjih dveh vrnil s tridnev­ne­ga de­lovne­ga obiska letih zbral in uredil najrazličnejša na Finske­m. Sez­nanil se­ je­ s progra­ vedenja o ravnanju z radioaktivni­ mom e­vropske­ga obser­vatorija za dolgoroč­no ravnanje­ z radioaktivnimi mi odpadki ter prikazal primere odpadki – OBRA. dobre prakse pri iskanju rešitev za visoki radioaktivni odpad. Iz­ OBRA je eden izmed treh pro­ sledki bodo dostopni na posebej gramov, ki obravnavajo ravnanje vzpostavljenem spletnem portalu, z radioaktivnimi odpadki in so fi­ kjer bo odprt tudi forum za izme­ nancirani s sredstvi Evropske uni­ njavo mnenj, vzpostavljena pa bo je. Dvoletni program predvideva tudi svetovalna skupina, ki se bo pripravo izhodišč za ustanovitev vključila v najrazličnejše procese obratovanju so leta 2001 v bliži­ Istočasno so se na Finskem sesta­ evropskega observatorija, ki se bo in dogodke po Evropi. Končni ni omenjenega jedrskega objekta li tudi člani predsedstva GMF, ki so ukvarjal z ravnanjem visoko radi­ cilj projekta je tudi dognanje ali začeli graditi trajno odlagališče ra­ na seji sprejeli plan dela za tekoče oaktivnega odpada. Partnerice bi tovrsten observatorij lahko kot dioaktivnih odpadkov. Gre za 500 leto in leto 2008, ko naj bi januarja programa prihajajo iz Agencij za stalna institucija deloval tudi v pri­ m globoko odlagališče na granitni v občini Krško, v organizaciji zdru­ radioaktivne odpadke, Uprav za hodnje. podlagi. Na Finskem poleg ome­ ženja, potekal dvodnevni seminar. jedrsko varnost, združenja GMF, Udeleženci srečanja so se sesta­ njene deluje še ena jedrska elek­ To bo priložnost za podrobno izme­ različnih univerz, akademskih in li tudi s predstavniki občine Eura­ trarna. Obe, gorilne elemente hra­ njavo naših izkušenj z izkušnjami raziskovalnih institucij ter evrop­ joki, kjer deluje jedrska elektrarna nita v začasnih odlagališčih. Na drugih evropskih držav v času, ko ske komisije. Poleg Slovenije sode­ z dvema reaktorjema, tretji z moč­ eno mesto jih bodo prestavili leta bo morala biti tudi v našem prosto­ lujejo še Finska, Švedska, Nemči­ jo 1600 MW je v gradnji, zagnali 2020, ko bo zgrajeno odlagališče ru sprejeta odločitev o umestitvi ja, Švica, Češka, Španija, Belgija, ga bodo leta 2010. Po 30 letnem za visok radioaktivni odpad. odlagališča NSRAO. zveze, klub­i, gib­anja, podmladek 43

Občni zbor SKZ pri SLS, Podčetrtek, 9. marec SKZ PRI SLS: “Vse­ kme­te­ je­ potre­bno zašč­ititi” V pe­te­k, 9. marca, je­ bil v hote­lu Na temo davčne zakonodaje je pote­ Jasmin v Pod­če­trtku 1. red­ni obč­ni kala tudi skupna seja OI in GO SKZ zbor SKZ pri SLS po volilne­m obč­ne­m v Gomilskem. V okviru obravnave zboru, ki je­ bil aprila lani v Nove­m ostale zakonodaje smo obravnavali me­stu. Ude­lež­ba na obč­ne­m zboru je­ tudi Zakon o kmetijstvu in predlog pokazala, da je­ bilo de­lo SKZ v pre­te­­ zakona o katastrskem dohodku. Sta­ kle­m le­tu ustrez­no in da kmet­je­ od lišča SKZ smo uspešno zagovarjali SKZ pri­čakuje­jo ustrez­no zastopanje­ tudi na koalicijskih usklajevanjih. inte­re­sov kme­tijstva. Tudi zaradi do­ Leto 2006 je bilo tudi leto pripra­ gajanj v pre­te­kle­m le­tu. ve novih strateških dokumentov Občni zbor se je začel s kratkim kmetijstva in podeželja za program­ kulturnim programom, ki ga je sko obdobje 2007-2013. Pri reformi pripravil moški pevski zbor iz Pod­ 1. stebra skupne kmetijske politike četrtka in s pozdravnimi nagovori smo zagovarjali stališče, da morajo župana občine Podčetrtek, lastnice biti reforme pravične tako do proi­ hotela Jasmin in predsednice regij­ zvodno usmerjenih kmetij kot tistih skega odbora SLS in direktorja kmetij, ki niso izrazito proizvodno Term Olimje. usmerjene. V okviru sprejemanja Pro­ Občni zbor je potekal po predla­ grama razvoja podeželja 2007-2013 ganem dnevnem redu. Po sprejetju smo že poleti 2006 opozorili na prob­ organov občnega zbora in s sezna­ lem pomanjkanja sredstev za izvaja­ nitvijo s potekom letnega občnega nje ukrepov SKOP in OMD, kar se zbora SKZ pri SLS skladno s poslov­ je pokazalo kot upravičeno. Na žalost nikom dela in Pravili SKZ pri SLS MKGP ni upoštevalo naših pripomb so občni zbor pozdravili predsednik kakor tudi ne naših predlogov rešitev. SLS in minister za okolje in prostor Rešitve, ki smo jih predlagali, so izhaja­ Janez Podobnik, ustanovni član SKZ le iz razmer na posameznih področjih pri SLS dr. Franc Zagožen, predsed­ in iz izkušenj, ki so izhajale iz izvaja­ nik KGZS Peter Vrisk, novo izvoljeni nja predpristopne pomoči SAPARD poslanec v DZ RS Marjan Drofenik in izvajanja PRP 2004-2006 in EPD in novo izvoljeni predsednik društva 2004-2006. Pri prodaji Ljubljanskih SKZ Janez Okoliš. mlekarn smo se zavzemali, da morajo Spomnili smo se tudi v letih 2005 mlekarne ostati v slovenski lasti in da nizacij v okviru koalicijskih strank tudi delovanju SKZ na lokalnem in 2006 preminulih ustanovnih in mora Vlada RS pri svojih odločitvah in septembra 2006 organizirali tudi nivoju. zaslužnih članov SKZ pri SLS Fran­ upoštevati tudi vlaganja javnih sred­ ca Potočnika, Alojzija Metelka in stev v razvoj mlekarn. Opozorili in prvi sestanek. Do nekega napredka, 2. Ob predsedovanju Slovenije EU prof. dr. Mirka Leskoška. dokazali smo, da so odločbe za plači­ razen skupnega sestanka, do danes se v okviru Vlade RS in MKGP Novo vodstvo SKZ pri SLS je za­ la neposrednih plačil v delu izplačil ni prišlo. Kot pomembno tudi v letu formirajo odbori, v okviru kate­ čelo z delom po volilnem občnem nezakonite in zahtevali izplačila do 2007 je sodelovanje z OO SKZ, ki rih se bodo delale analize izva­ zboru v Novem mestu aprila 2006. konca junija 2007. delujejo v okviru OO in RO SLS. janja ukrepov skupne kmetijske Še pred volilnim občnim zborom je Svoja stališča in predloge rešitev Sodelovali smo tudi pri predvolilnih politike do leta 2007, delna ana­ bila na našo pobudo v okviru SLS smo predstavili tudi javnosti preko aktivnostih lokalnih volitev 2006. liza do leta 2013, kakor tudi ob­ ustanovljena komisija za kmetijs­ tiskovnih konferenc (na temo davč­ V letu 2006 se je SKZ pri SLS likovanje stališč za oblikovanje tvo, ki se je ukvarjala s programom ne zakonodaje, na temo izplačil ustrezno odzivala na poglavitna do­ skupne kmetijske politike do gospodarskih in socialnih reform neposrednih plačil za leto 2006, gajanja v državi, povezana s kmetijs­ leta 2020. Želimo sodelovati v v Sloveniji. SKZ je prva opozorila na temo PRP 2007-2013, na temo tvom in podeželjem. teh skupinah. na veliko pomanjkljivost reformskih članstva v KGZS) in izjav za jav­ V letu 2007 bo delo SKZ pri SLS 3. Problematika agroživilstva in dokumentov, to je izključitev kme­ nost (o nameri prodaje ljubljanskih usmerjeno predvsem v naslednje aktiv­ delitev pogače od njive do mize, tijstva in podeželja iz obravnave. mlekarn, izplačevanju neposrednih nosti: problematika zadružništva po Stališče »reformatorjev” je namreč plačil v letu 2006 in o nameri zni­ 1. Konsolidacija kmečke zveze, vračilu premoženja iz denacio­ bilo, da področje kmetijstva in po­ ževanja plačil za ukrepe SKOP in enotno nastopanje za iste cilje nalizacije in iskanje poti naprej. deželja ustrezno rešuje zakonodaja OMD). Prisluhnili so nam tudi v ter večja angažiranost članstva. 4. Predlaga se povečanje delegatov EU oz. skupna kmetijska politika. poslanski skupini SLS in nas vključi­ Člani SLS, funkcionarji SLS in na kongresu SLS iz enega na de­ V skupini je bilo največ razprav in li v svoje delovanje. V SKZ smo bili SKZ pri svojem delovanju zasto­ set, kar bomo zahtevali na orga­ stališč na temo davčne zakonoda­ tudi pobudnik o sodelovanju in us­ pajo stališča, ki so usklajena v nih SLS. je, predvsem zakonom o dohodnini. klajenem delovanju stanovskih orga­ okviru SKZ. Poudarek bo dan 5. Sodelovanje s potrošniki glede 44 zveze, klub­i, gib­anja, podmladek

varne hrane in ekološke pridelave. Zelo pomembno področje, z veli­ kim poudarkom. To potrjujejo tudi Golobi­če­va bre­zobzirna zaključki skupnega srečanja SKZ in G. Golobič! Zelene zveze, ki je bilo 01. marca v Zrečah. politika se­ ne­ sme­ ponoviti Zakaj se skrivate 6. Vključevanje naših članov v od­ Ljubljana, 9. mare­c 2007 – Nove­ ge­ne­racije­, podmladka Sloven­ske­ ljudske­ govorne funkcije v kmetijstvu. stranke­, današnja napove­d nove­ politič­ne­ stranke­ s strani nek­danjih poslan­ za bivšimi Prepričani smo, da imamo v ok­ ce­v LDS ne­ pre­se­ne­č­a. Že­ pre­d dve­ma me­se­ce­ma smo opozorili na tovrstne­ poslanci LDS? viru SKZ ustrezne in strokovno name­re­ Gre­gorja Golobi­ča. Nova ge­ne­racija SLS bo še­ napre­j opozarjala na usposobljene kadre. bre­zobzirnost Golobi­če­ve­ politike­. Ne­ sme­jo se­ namre­č­ ponoviti dogodki, ki 7. Kmetovanje v naturi, reševanje te­ so zaznamovali obdobje­, ko je­ Golobič­ ime­l ve­liko moč­: množič­na do puš­čanja žav in pomoč za omogočanje nor­ de­lavce­v, kraje­ državne­ga pre­može­nja in izrazito ne­e­nakome­re­n gospodarski malnega kmetovanja v prostoru. razvoj Slove­nije­. 8. Spremljanje zakonodaje, delo inš­ Z vsebino ustanovne izjave, ki prostoru, on ustvaril sam z LDS. PODMLADEK SLOVENSKE pekcij in drugih organov oblasti. je bila predstavljena danes, se Politizacija v Sloveniji je bila naj­ LJUDSKE STRANKE Preprečiti je potrebno pretirano Gregor Golobič še naprej norču­ večja takrat, ko je Gregor Golobič administriranje in pretirano biro­ je iz Slovenk in Slovencev. Nova kadriral vse ključne ljudi ne le v kracijo. To je potrebno vključiti generacija SLS mu javno zastav­ politiki, ampak tudi v gospodars­ predvsem v izvajanje ukrepov lja vprašanje: zakaj se skriva za tvu, znanosti, šolstvu in kulturi. SKP. nekdanjimi poslanci LDS? Dela Golobič je slekel kožo volka in se 9. Izobraževanje naj ima pomem­ Nadarje­ni naj imajo pravico do dvojne­ga se naivnega in velikega pravični­ oblekel v kožo jagenjčka. Njegova bno mesto med našim delom. 10.Večja skrb za kmetijsko zemljo, ka, ob tem pa brezobzirno pljuva želja po popolni oblasti in njegove štipen­diranja namakanje in vzdrževanje melio­ po vseh strankah. diktatorske metode pa so ostale po­ racijskih jarkov. Nova generacija SLS opozarja, polnoma enake. Ljubljana, 7. mare­c 2007 - V Novi ge­­ 11. Reševanje problema divjadi. da je vse slabo, kar Golobič sedaj Ro­k Ravni­kar ne­raciji, podmladku Sloven­ske­ ljudske­ 12.Izvajanje ukrepov SKP v letu kritizira v slovenskem političnem stranke­, zagovarjamo stališč­e­, da je­ 2007: poenostavitev postopkov, t.i. štipen­dija za izjem­ne­ dosež­ke­ rešitev problematike (S)KOP in name­nje­na nadarje­nim dijakom in študen­tom za zagotavljanje­ razvoja OMD, predvsem zagotoviti nivo Dinamič­e­n za­če­te­k Nove­ njihovih nadpovpre­č­nih ni te­lek­tualnih standardov, ki so bili doseženi v sposobnosti in dodatne­ga izobraže­­ obdobju 2004-2006, realizacija ge­ne­racije­ SLS tudi na Dobrni vanja, zato kot takšna ne­ sme­ biti izplačil iz let 2004, 2005 in 2006 ve­zana na socialni položaj posame­z­ do konca junija 2007, dopolnitve V Dobrni se je kot plod idej in stotkov in raste iz tedna v teden. ne­ga dijaka ali študen­ta. Na podlagi PRP 2007-2013 z območji s težji­ pogovorov zgodila nedelja, 4. fe­ Nova generacija na Dobrni opo­ te­h izhodišč­ pred­lagamo, da bi ime­l mi pridelovalnimi razmerami. V bruar, ko smo ustanovili OO NG zarja nase in si je že zadala konkre­ dijak ali štude­nt iz socialno šibke­ga letu 2007 se stanje posameznih SLS Dobrna. Na ustanovni seji ten plan dela za leto 2007, ki bo okolja pravico tako do državne­ oz. panog v kmetijstvu ne sme poslab­ Občinskega odbora Nove genera­ temeljil na druženju med domači­ kadrovske­ štipen­dije­ v okviru ome­ji­ ševati. Zato v letu 2007 pričaku­ cije Dobrna se je pojavilo sedem ni in seveda člani Nove generacije te­v cen­zusa te­r hkrati še­ pravico do jemo tudi dobro sodelovanje z sedaj aktivnih članov. Med gosti iz celotne Slovenije. štipen­dije­ za nadarje­ne­ kot vsi ostali. Ministrstvom za kmetijstvo, goz­ Pole­g te­ga smo pre­pri­čani, da bi bilo je bil Branko Brecl, predsednik Mlade je predvsem težko opo­ zato smisel­no štipen­dije­ za nadarje­ne­ darstvo in prehrano. občinskega odbora SLS Dobrna zoriti nase, ko pa enkrat slišijo in 13.V letu 2007 pričakujemo tudi do­ lo­čiti od ministrstva za de­lo, družino in prav tako Martin Brecl, župan vidijo da obstaja Nova generacija bro sodelovanje s poslansko in in socialne­ zade­ve­, te­r jo ume­stiti v ok­ Občine Dobrna ter seveda Tja­ tudi na Dobrni in da se lahko v to svetniško skupino SLS in sodelo­ vire­ ministrstva za gospodarstvo oz. ša Podergajs, kot pobudnica za druženje in ustvarjanje vključijo vanje z nevladnimi organizacijami. ministrste­v za šolstvo ali znanost. Nadaljevali bomo z aktivnostmi so­ ustanovitev še enega OO NG v tudi sami, je zgodba popolnoma Predlagani sistem, ki v štipendijo za delovanja s stanovskimi organiza­ savinjski regiji. drugačna. nadarjene sočasno vključuje socialno cijami koalicijskih strank. V dobrem mesecu se je člans­ Pred­sed­ni­k OO NG SLS Do­brna komponento in motivacijo za nadarje­ Jo­že­ Ver­de­l Občni zbor je sprejel program tvo povečalo za več kot 100 od­ ne, da v čim večji meri izkoristijo svo­ dela za 2007 z vsemi vključenimi je potenciale, ocenjujemo za premalo programskimi debatami, ki so bile ustreznega. Z našim predlogom bi si­ izpostavljene. V okviru komisije za cer omogočili, da državna štipendija sklepe se bo na IO SKZ izoblikoval izenačuje posameznike iz socialno čistopis programa, ki se ga bo tudi šibkejših okolij z njihovimi kolegi, ka­ javno predstavilo vsem udeležen­ terim osnovne pogoje za študij zago­ cem in javnosti. tavlja bolje situirana družina. Po drugi Pred občnim zborom SKZ je po­ strani pa ima štipendija za nadarjene tekal tudi volilni občni zbor društva popolnoma drugačno vlogo in je prav, SKZ, ki deluje v sistemu Kmetijske da jo dobi vsak posameznik, ki izpol­ gozdarske zbornice Slovenije. Za njuje pogoje za nadarjenost. V Novi novega predsednika društva je bil generaciji SLS tudi poudarjamo, da izvoljen Janez Okoliš. bi se le s tako rešitvijo lahko bistveno pripomoglo k omogočanju izobraže­ Igo­r HROVATIČ uni­v. di­pl. i­ng. kme­t. vanja nadarjenih otrok iz socialno pred­sed­ni­k SKZ pri­ SLS Pre­d obči­no Dobrna smo name­stili plakat Knež­ji kame­n! šibkejših družin. zveze, klub­i, gib­anja, podmladek 45

G. Golobič!

Zakaj se skrivate za bivšimi poslanci LDS?

PODMLADEK SLOVENSKE Organi Nove­ ge­ne­racija pri­če­li z de­lom – 1. se­ja sve­ta Nove­ ge­ne­racija. LJUDSKE STRANKE

Nadarje­ni naj imajo pravico do dvojne­ga Zveza upokojencev pri SLS štipen­diranja Vklju­čite­v ZU pri SLS v Evropsko zve­zo se­niorje­v Z upoštevanjem tega predloga Seniorji v Evropi – opora v spreminjajočem se svetu! bi država mladim v izobraževanju dala tudi ustrezno sporočilo, da Upravni odbor Zve­ze­ upokojen­ce­v pri SLS je­ od Evropske­ zve­ze­ se­niorje­v - EZS dobil ponudbo za vklju­čite­v. Upokojen­ci omogoča vsem posameznikom smo o te­m razpravljali na razširje­ni e­s ji UO ZU v sep­tem­bru 2006 in spre­je­li skle­p, da se­ že­limo vklju­čiti in aktivno čim bolj enake možnosti in do­ sode­lovati v Zve­zi se­niorje­v ljudskih strank v e­vropski skupnosti (ESCU - EUROPEAN SENIOR CITIZENS UNION). O stopnost izobrazbe, po drugi te­m je­ pred­sed­nik ZU pri SLS Bogdan Bradač­ sez­nanil Izvršilni odbor SLS. Pred­sed­nik stranke­ Jane­z Podobnik in strani pa kar najbolj spodbuja raz­ IO SLS sta na svoji red­ni se­ji podprla pred­log o vklju­čiti. Dr. Pe­te­r Volasko, med­narodni tajnik,je­ izpolnje­no prijavo vijanje osebnih potencialov nadar­ posre­doval EZS. Ti so o naši priklju­čitvi razpravljali in dali pred­log v potrdite­v kongre­su, ki bo o te­m odlo­čal na jenih. V Novi generaciji SLS smo svoje­m zase­danju 29. marca. prepričani, da je pri štipendijah za nadarjene vidik nagrajevanja Evropska zveza seniorjev praznu­ ki je gradila sedanjo skupno »Evrop­ Te­ze­ in program Zve­ze­ se­niorje­v boljših pomembnejši od social­ je svojo 10. obletnico od ustanovi­ sko hišo«. Sedaj želijo združiti moči Evrope­ so naši stranki, poseb­no pa nega vidika, zato je bolj pošteno tve. Sedanji seniorji so tisti, ki so z mlajšimi generacijami, za promoci­ še­ ZU pri SLS, ze­lo blizu. Zato jih nagrajevati dobre kot kaznovati kot mladi doživljali grenke preiz­ jo, vzdrževanje in širitev te Evropske navajamo: socialno manj ogrožene. kušnje prve polovice 20. stoletja hiše, da bo ta prostor, kjer bodo vsi - dostojanstvo človeka in njegova ne­ Ro­k Ravni­kar in strahote vojne. Vzpodbujeni z narodi lahko živeli zadovoljni in v dotakljivost od rojstva do smrti, vizionarskim govorom Churchila miru! - svoboda in odgovornost pri sprejemanju leta 1946 v Zurichu so generacija, smernic za skupno življenje v miru,

Upokojen­ci z razširje­ne­ se­je­ ZU pri SLS 5. se­p. 2006, kje­r je­ bil spre­je­t skle­p o vklju­čitvi ZU pri SLS v EZS. 46 zveze, klub­i, gib­anja, podmladek

- strpnost, temelječa na človeških pravicah, - socialno tržno gospodarstvo, - solidarnost s šibkejšimi, Že­nska zve­za SLS bo - podpiranje družinskega življenja, ohra­ niti in zaščititi družino kot ustanovo, - nove usmeritve za izobraževanje in zase­dala v Mariboru usposabljanje. Le­tos e­j za Sloven­sko žen­sko zve­zo ov lilno le­to. O te­m smo pisali že­ v pre­jšnjih Vloga se­niorje­v kot glavna opora v Odme­vih, dane­s pa vas že­limo sez­naniti z bolj konkret­nim pote­kom red­ne­ga spre­minjajoč­e­m se­ sve­tu: kongre­sa SŽZ in vas povabiti k sode­lovanju. - prenašanja sporočila o vrednotah na mlajše generacije, Volilni kongres SŽZ pri SLS bo Občinski odbori naj sporočijo ime­ - prostovoljno delo in obveze do člo­ v Mariboru 12. maja ob 10. uri v na delegatk in predloge za funkcije veške družbe, prostorih Mestnega odbora SLS na in organe SŽZ na sedež stranke do - življenje, umiranje in smrt je del Grajski ulici 7. Ta dan je pomemben vključno 30.aprila. življenja, predvsem zato, ker je tega dne ravno Prav tako bomo na sedežu stran­ - sprejemamo tehnološke in družbe­ obletnica ustanovitve SLS. ke zbirali prijave za ogled muzeja v ne spremembe, Na kongresu bomo volile novo Mariboru in morebitne potrebe za - znamo priznati napake preteklosti vodstvo, to je predsednico in pod­ prevoz z avtobusom iz Ljubljane, za in gledati v prihodnost, predsednici Slovenske ženske zveze, udeleženke s Primorske, Notranjske, - odprti smo za sodelovanje, soodgo­ pet članic Upravnega odbora in 10 čla­ Bele krajine, Dolenjske, Gorenjske in vornost in za nove usmeritve, nic Sveta SŽZ. Nadzornega odbora Ljubljane do 30.aprila. - pereč demografski položaj ogroža ne bomo volile, ker to funkcijo za vse Nada Skuk, socialno varnost, svet se stara, vse opravlja Nadzorni odbor stranke. do­se­danja pred­sed­ni­ca SŽZ več je starih, vse manj mladih, Na kongresu bomo sprejele pro­ - za več zaposlitvenih možnosti, za novo gram dela v prihodnje. Obravnavale zaposlene in za starejše delavce, in sprejele bomo resolucijo o podpo­ - izkoristiti in povečati aktivnost sta­ ri za bolj učinkovito skrb za zdravje PROGRAM SŽZ rejših državljanov za boljše družbe­ žensk, skrb za reproduktivno zdravje no življenje, mater in očetov ter zdravje otrok, kar je obli­ko­van pod naslednji­mi­ sklopi­, ki­ v­sebujejo v­sa po­ - aktivno sooblikovati politiko, ki za­ je izjemnega pomena za bodočnost dročja, ki­ posegajo na pra­vi­ce i­n položaj žensk v­ Slo­veni­ji­ deva starejše, slovenskega naroda. Ne moremo se i­n s kateri­mi­ želi­mo odgo­vori­ti­ na v­prašanje: - zastopati in braniti interese starejših namreč strinjati, da želi naša država državljanov pred organi na evrop­ varčevati ravno pri skrbi za zdravje ALI JE SLOVENIJA ŽENSKAM IN DRUŽINI PRIJAZNA DRUŽBA? skem nivoju, še posebej v evropskem staršev in otrok. Dolgoročno seveda parlamentu, komisijah in svetu. I. POLOŽAJ ŽENSK V SLOVENIJI tako varčevanje sploh ni varčevanje. Se­niorji že­lijo Evropo po vzoru za­ Sodelovali bodo strokovnjaki in pred­ - ŽENSKE NA TRGU DELA hodne­ kulture­: stavniki civilnih organizacij, ki se uk­ - ŽENSKE KOT PODJETNICE - ideja velike Evrope bo v popolnosti varjajo s to problematiko. - KMEČKE ŽENSKE zaživela in uresničena le, če bodo Letos je tudi volilno leto stranke, - ŽENSKE V ZNANOSTI novim generacijam vrednote sta­ zato bomo na kongresu oblikovale - ŽENSKE V POLITIKI rejših ostale in jih bodo jemali kot predlog za kandidiranje članic v orga­ dragocene izkušnje, nih stranke in kritično ocenile izvaja­ II. UKREPI ZA BOLJŠI POLOŽAJ ŽENSK - potreben je strpen dialog med vse­ nje Akcijskega načrta stranke, spreje­ - VEČJI DELEŽ ŽENSK V POLITIKI mi generacijami, le tako bomo us­ tega na kongresu novembra 2003. - IZBOLJŠATI SOCIALNI POLOŽAJ ŽENSK pešni pri nadaljnji graditvi skupne Po kongresu nam predstavnica OVREDNOTITI NEPLAČANO GOSPODINJSKO DELO Evropske hiše, SŽZ iz Maribora Milena Munda - - sedanja generacija starejših je omo­ organizira in ponuja ogled Muzeja - UKREPATI NA TRGU DELA gočila nastanek »Evropske hiše«, mariborske nadškofije in Slomškove - uskladi­ti­ poklic­ne i­n staršev­ske in­terese nadaljevali bomo s prizadevanji za sobe na Betnavi, z ogledom eno in - družinam prijazna podjetja ohranitev naše domovine, njenih pol ure trajajočega filma. Vstopnina - cenejše in dostopnejše oblike varstva običajev in jezika, pa tudi za tradi­ za ogled muzeja in filma je 2 EUR. - SKRB ZA ZDRAVJE ŽENSK IN OTROK cijo narodov v Evropi, Zaključile bomo s štajerskim kosi­ - skupaj želimo tako novo družbo, da lom v domači gostilni, kjer bo prili­ III. UVAJANJE DRUŽINAM PRIJAZNE POLITIKE bo vzgajala osebno odgovornost in ka, da pokramljamo in izmenjamo - ODNOS DO DRUŽINE IN STARŠEVSTVA varno starost njenih prebivalcev, izkušnje in mnenja. - starševstvu dati ustrezno družbenoekonomsko vrednost - demokratična Evropa je pogoj za Dobra stran tega, da je kongres v svobodno družbo. soboto, je tudi ta, da so v Mariboru - KONKURENČNOST STARŠEV NA TRGU DELOVNE SILE Združenje evropska zveza seniorjev parkirišča v soboto brezplačna. Par­ - DRUŽINSKO USMERJENA STANOVANJSKA POLITIKA ljudskih strank združuje seniorje krš­ kira se lahko na Gregorčičevi ulici, - PRVO STANOVANJE čansko demokratskih strank Evrope. na Maistrovem trgu ali na Razlagovi - VARSTVENI DODATEK ZA OTROKE, KI NISO V VRTCU Sedež ima na Dunaju. Njene naloge ulici za magistratom. - OTROKOM NAKLONJEN DAVEK /družinska dohodnina/ pa so podpirati in širiti temeljne ideje Glede na prijave bomo lahko orga­ - POMOČ MATERAM V STISKI Evropske zveze seniorjev. nizirali prevoz iz Ljubljane v Maribor Zato smo z veseljem pristopili v Evrop­ z avtobusom, odhod iz parkirišča Ti­ - OTROCI LOČENIH STARŠEV sko unijo seniorjev, k čemer je veliko pris­ voli ob 8. uri in doplačilo 41 EUR IV. PREBIVALSTVENA POLITIKA peval dr. Peter Volasko, mednarodni taj­ na osebo. - VZPODBUDE ZA PRVEGA OTROKA nik pri SLS, ki je izpeljal vse postopke za Vse občinske odbore pozivamo,da ob­ vključitev v EZS. Z veseljem pričakujemo - VZPODBUDE ZA TRETJEGA, ČETRTEGA,… vestijo svoje članice in ustanovijo nove - PROMOCIJA DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA potrditev z zasedanja na kongresu EZS. odbore SŽZ za poživitev svojega dela in Ivanka Bre­zi­gar, za uveljavljanje enakih možnosti. tajni­ca ZU pri­ SLS zveze, klub­i, gib­anja, podmladek 47

PISMO JOŠKA JORASA DR. FRANCU CUKJATIJU, PREDSEDNIKU DZ RS

Joško Joras Sečovlje, 20.03.07

Državni zbor Republike Slovenije Dr. France Cukjati­, predsednik DZ RS

Zade­va: Prodaja zem­ljišč­ v lasti Re­publike­ Slove­nije­ v k.o. Se­č­ovlje­ s strani hrvaških oblasti.

Spoštovani! Dne 02.11.2006 sem zornega odbora Skla­ Podobnik in Anton se obračam na Vas, z razmerami na levem da kmetijskih zemljišč Škof. Sklenjeno je gospod predsednik, Iz zanesljivih virov sem bregu Dragonje sezna­ in gozdov RS gospo bilo, da bodo odgovor­ s pozivom, da v okvi­ izvedel, da hrvaške nil predstavnika sklada dr. Marijo Osvald ter ji ni v roku enega tedna ru svojih pristojnosti oblasti ponovno po­ gospoda Vojka Vidriha, posredoval ustrezno proučili problematiko, nemudoma ukrepate segajo po slovenski upravitelja primorske­ dokumentacijo. se do nje opredelili in preprečite na­ zemlji in prodajajo zem­ ga upraviteljstva ter O tem in o ostalih teža­ in pripravili predlog daljnje odtujevanje ljišča v lasti Republike gospo Sonjo Mikulin, vah, ki sem jim osebno ukrepov.Do danes, slovenske zemlje. Slovenije, za katera bi svetovalko na LI Ko­ izpostavljen, sem pisal po več kot dveh mese­ moral po zakonu skr­ per. Ponovno sem opo­ predsedniku vlade RS cih, Sklad Kmetijskih Priloga: Zabeležka z dne beti Sklad kmetijskih zoril na nedvoumno in gospodu Janezu Jan­ zemljišč in gozdov RS 03.01.2007 zemljišč in gozdov RS. dokazljivo ponarejanje ši. ni ukrepal, pač pa so Vnaprej se Vam zahva­ Sklepam, da Hrvaška slovenskih zemljiš­ Dne 03.01.2007 smo hrvaške oblasti pospe­ ljujem za pozornost in to počne, ker doslej s kih knjig ter prodajo o odtujevanju sloven­ šile nezakonito početje Vas lepo pozdravljam. strani slovenskih pristoj­ 2,530 ha (od skupno skih zemljišč razprav­ in sedaj prodajajo še S spoštovanjem nih oblasti in upravljal­ 24 ha teh zemljišč) ljali na sedežu Sklada zemljišča, ki jih imam v cev ni bilo ustreznega hrvaškemu državljanu KZS RS; sestanka so zakupu. Joško Joras in jasnega odziva in Dinu Benčiču iz Kašte­ se udeležili direktor protiukrepov. la. Sergij Daolio, Alojz Mi­ O delu in ravnanju Skla­ V vednost: g. Sergiju Daoliu in dr. Mariji Osvald Naj omenim moja do­ Dne 12.11.2006 sem klavčič, Katarina Stano­ da kmetijskih zemljišč Predstavnikom parlamentar­ sedanja opozorila: o tem sestanku obve­ nik Roter ter pobudniki in gozdov RS odloča nih skupin v DZ RS stil predsednico nad­ Joško Joras, Marjan Državni zbor RS, zato Izle­t v Štrigo­vo­ Sloven­ska narodna zve­za pri OO SLS Maribor je­ v sode­lovanju z Arhivskim društvom Maribor organizirala izle­t v Štrigovo, za kate­re­ga smo se­ odlo­čili na okrogli mizi “O Štrigovi pre­d 60. le­ti”, ki je­ bila 5. 2. 2007 v Mariboru.

na Hrvaškem - do sedaj sicer opravili veliko Pred­stavniki SNZ iz Ljubljane­ (B. Šer­te­l) in Maribora (P.P. Klasinc) Zagreb in Srbiji delo, vendar se morajo priče­ in AD Maribor(C. Se­de­j) so v ime­­ - Beograd) me ti s tem dogodkom ukvarjati nu ude­le­žen­ce­v položili “ trajno vedno znova pre­ zgodovinarji, arhivisti in prav­ rožo” in sve­č­ki na “neu­gled­ni” nagrobnik. priča, da se je 17. niki (morda bi kazalo ustano­ 3. 1947 dejansko viti tudi posebno komisijo). dogodila tragedija v Podatki kažejo na to, da Udeležencem, ki so bili iz dopisov ter drugih dokumen­ na Štajerskem in v Štrigovi, ki jo je potreb­ je leta 1947, torej v svobodi, Ljubljane, Maribora, Radelj tov, ki so nastali v času med Prekmurju. Z zadevo v zve­ no v celoti znanstveno razi­ območje Štrigove »po spora­ ob Dravi, Mute, Velenja in letoma 1945 in 1947 na teri­ zi s tragedijo v Štrigovi sem skati in »sine ira et studio« zumu Ministrstev za notranje Slovenj Gradca in drugod, toriju Štrigove in jih zbiram osebno bil sicer seznanjen že predstaviti njene rezultate. zadeve Hrvaške in Slovenije je bilo v začetku izleta pred­ v zvezi z načrtovano raziska­ pred leti, a zbrana dokumen­ To delo ne more biti le v pri­ dne 28. 10. 1945« kljub od­ stavljeno nekaj tekstov in vo o hrvaško–slovenski meji tacija (iz arhivov v Sloveniji, stojnosti posameznikov, ki so porom, izrazom ljudske volje 48 zveze, klub­i, gib­anja, podmladek, KGZS

ustanove in nas bo­ gato pogostili. novice iz KGZS Po ogledu arhiva nas je g. Novak po­ peljal po znameni­ Mare­c v zname­nju zač­e­tka tostih Štrigove, po­ sebej do cerkve Sv. subve­ncijske­ kampanje­ Hironima, ki jo je Le­tošnji mare­c je­ v zname­nju izpolnje­vanja vlog in zahtev­kov za ukre­pe­ kme­tijske­ politike­ dal leta 1448 zgra­ v le­tu 2007. Pred­vse­m bode­jo v č­o i ve­liki zastoji, ki so nastali zaradi napak v aplikaciji pri G. Novak in g. Kova­čič­ sta spre­govorila o diti državni knez trage­diji e­lek­tronski oddaji vlog. Žal pri te­m nastajajo dodatni stroški tako za kme­te­ kot kme­tijsko Friderik Celjski sve­tovalno službo (KSS). KSS mora pre­naro­čati kme­te­ na nove­ ter­mine­, tisti, ki pa so prišli kot ban Hrvaške. na vrsto, pa zaradi teh­nič­nih te­žav z de­lovanje­m aplikacije­ porabijo tudi po ve­č­ ur ča­sa. Popoldanski del je bil bolj turistične Vlada je šele 1. marca spre­ sti aplikacije, v dvodnevnem s 13. marcem uvedli dvoiz­ narave, saj smo po­ jela potrebne zakonske pod­ uvajalnem obdobju svetovalci mensko delo svetovalcev na poldan pričeli s lage za izvedbo subvencijske niso mogli ugotoviti in predvi­ vnosnih mestih. S tem smo pokušino vina na kampanje in prestavila rok za­ devati, da aplikacija ne podpi­ ob tako majhni propustnosti Rimščaku pri pri­ četka izpolnjevanja zahtevkov ra in ne omogoča potrebnega aplikacije vsaj deloma nadok­ jatelju Petru Kodbi na 5. marec. Ker Agencija za števila dostopov. nadili izpad. (domačinu, ki sedaj kmetijske trge ni prej izvedla Ker se KGZS zaveda svoje Zbor­ni­č­ni­ urad Direk­tor Državne­ga arhiva iz Varaždina s živi v Mariboru) in predvidenega testa propustno­ odgovornosti do kmetov, smo sode­lavko si ob vrnitvi v Raz­ križje skupaj z župa­ nom Stankom Ivanu­ Srečanje kmetov treh dežel bo 24. junija šičem ogledali kraj in njegove turistične zna­ menitosti, predvsem Možnosti za sode­lovanje­ je­ ve­liko zaigrane dogodke ob čudežnem Ivanovem Sre­di marca so se­ na turistič­ni kme­tiji Be­te­l na Planini pod Golico se­stali pred­stavniki Kme­­ izviru ter v prazgodo­ tijsko gozdarske­ zbornice­ Slove­nije­ (KGZS) z območ­ja Zgornje­ Gore­njske­, pred­stavniki ob­čin, vinskem naselju. pred­stavniki kme­tijske­ zbornice­ avstrijske­ Koroške­ in vodstva KGZS. Ogledali smo si tudi Župan Razkrižja pre­d spome­nikom osamosvo­ Spregovorili so o udeležbi izmenjali izkušnje o pripravi terim udeleženci pričakujejo jitve­ne­ vojne­ v Gibini mesto osamosvoji­ tvenega spopada na na skupnih prireditvah na programov razvoja podeželja uspešno izvajanje čezmejnih in različnim argumentov, pri­ Gibini pri Razkrižju, obeh straneh meje, o možno­ v obdobju 2007–2013. Posta­ projektov in nadaljnje skup­ padlo Hrvaški, pa čeprav je kjer nam je župan Ivanušič skupaj stih sodelovanja med lokalni­ vili so tudi okvire o sodelova­ no sodelovanje. Dogovorili bila Štrigova z okoljem del z g. Zanjkovičem v živo predstavil mi skupnostmi, kmeti in usta­ nju pri medsebojnem informi­ so se, da bo letošnje srečanje slovenskega upravnega in po­ za najnovejšo slovensko zgodovi­ novami na območju Zgornje ranju o socialnem položaju slovenskih kmetov treh dežel litičnega prostora pred drugo no zelo pomemben dogodek. Gorenjske in avstrijske Koroš­ kmetov. Srečanje je minilo na Gorenjskem v nedeljo, 24. svetovno vojno in po koncu Pe­te­r P. Klasi­nc ke pri izvedbi projektov ter v delovnem optimizmu, s ka­ junija. Ma. P. druge vojne leta 1945 in vse do konca leta 1946 oz. do za­ četka leta 1947. Uživajmo brez meja Udeleženci izleta so se ob prihodu v Štrigovo napo­ tili v “Repovo šumo” in na Od Gore­njske­ pre­k avstrijske­ Koroške­ do Pre­kmurja “neugledni” spomenik polo­ žili “večno rožo” in prižgali Kmetijsko gozdarski zavod svečki. G. Novak, predstav­ Celje je v sklopu čezmejnega nik občine Štrigova, nam je projekta izdal prospekt Uživaj­ navedel nekaj podatkov o še mo brez meja, ki predstavlja zmeraj neraziskanem pomo­ najbolj zanimiva gastronom­ ru okoli 60 ljudi (dogodil se ska doživetja od Gorenjske je na dan našega obiska pred prek avstrijske Koroške do 60. leti) ter o preganjanju in Prekmurja. S prospektom, ki obsodbah okoli 200 ljudi iz ga na uradnem slovenskem tu­ Štrigove in okolice na daljše rističnem informacijskem por­ zaporne kazni. Po krajšem talu www.slovenia.info/uzivaj­ molku smo poslušali še kratke mobrezmeja spremlja predsta­ misli g. Kovačiča iz Razkrižja vitev 170 različnih programov in izmenjali vtise z željo, da bi gastronomskih doživetij, so načrtovana zgodovinska razi­ projektni partnerji pripravili skava dala čimprej rezultate. privlačen vodnik s priporočili Potem smo se podali v za gastronomske izlete, poto­ zgradbo na novo osamosvo­ vanja in počitnice. jenega Državnega arhiva za S projektom želijo povečati Prospe­kt uživajmo bre­z me­ja je­ plod sode­lovanja strokovnjakov Slove­nije­ in avstrijske­ Koroške­. Međimurje v Štrigovi, kjer so vlogo regionalnih jedi v turi­ nas sprejeli arhivski kolegi in stični ponudbi in potrošnike uradni predstavitvi projekta, voda, predsednik Kmetijsko lahko odpirajo nova delovna nam pokazali zgradbo in pred­ navdušiti nad potovanji po Slo­ ki ga je na slovenski strani gozdarske zbornice Slovenije mesta na podeželju. stavili tekočo problematiko de­ veniji ter tako povečati obisk vodila Vesn­a Čuček iz celjske­ (KGZS) Peter­ Vr­isk poudaril, Marjan Pape­ž lovanja te najnovejše arhivske podeželja. Sredi marca je ob ga kmetijsko-gozdarskega za­ da prav dopolnilne dejavnosti aktualno 49 SLS Domžale­ spoznavala Be­lo krajino Člani in prijate­lji SLS Domžale­ smo se­ 24. fe­bruarja odpravili spoznavat le­pote­ naravne­, kulturne­ in zgodovinske­ de­diš­čine­ krasne­, a odmaknje­ne­ Be­le­ krajine­. Pred­vse­m pa smo se­ sre­ča­li s tamkajšnjimi ljudmi in dobrotami, ki jih pride­la­ jo, pole­g te­ga pa smo se­ ob sre­ča­nju z SLS iz Be­le­ krajine­ (ob­čine­ Črnome­lj, Met­lika in Se­mič­) sre­ča­li tudi s strankarskimi prijate­lji te­r si izme­njali izkušnje­ pri re­še­vanju proble­mov in de­lovanju stranke­ na ob­činski ravni. Prvi postanek smo opravili takoj ke. Bela krajina nima veliko industri­ po prihodu čez Gorjance na turistič­ je, zato pa je obdarjena s soncem in ni kmetiji Matkovič v Gornji Lokvici, vinogradi, zato je bil skoraj obvezen kjer nas je sprejela gospodinja v belo­ tudi obisk vinske kleti KZ Metlika, kranjski noši s tradicionalno pogačo kjer smo pod strokovnim vodstvom v naročju. Okrepčali smo se s telečjo spoznavali skrivnosti kletarjenja. obaro in ajdovimi žganci, nato pa pot Nadaljevali smo še pot do Podzem­ nadaljevali s turistično vodičko »na lja in se ustavili ob bregovih mejne krovu« proti Metliki. Tam smo obiska­ reke Kolpe, ki je v poletnih dneh li belokranjski muzej, muzej gasilstva znana kot »slovenska riviera« in naj­ ter znamenito cerkev in komendo toplejša reka pri nas. Našo ekskurzijo oddaljene dežele. Na zaključni večerji nemškega križniškega reda. Nadalje­ pa smo zaključili na turistični kmetiji pa sta se nam pridružila tudi dolgolet­ vali smo pot do edinstvenega kulturne­ Antona Filaka v Gribljah, ki se poleg ni župan občine Semič Ivan Bukovec ga spomenika »Tri fare« v Rosalnicah, kmetovanja aktivno ukvarja še s turiz­ in predsednik tamkajšnje SLS. kjer se še sedaj ne ve, zakaj so na tem mom, kot multiinštrumentalist z glas­ Pot domov smo v večernih urah še znamenitem romarskem kraju zgradi­ bo, najbolj pa je znan kot večkratni pr­ dodatno izkoristili za pogovore o delu li kar tri gotske cerkve. Sprejeti smo vak v oranju, saj se je udeleževal tudi Slovenske ljudske stranke v občini bili z domačim župnikom in krajšim, svetovnih prvenstev in tako verjetno Domžale ter tako že dodobra obliko­ a toliko bolj prisrčnim koncertom edini Slovenec, ki je s svojim traktor­ vali načrte za delo v letošnjem letu. glasbene družine Tomaševih iz Metli­ jem odpotoval celo v Kanado in ostale Ro­k Ravni­kar

OBVESTILO Društvo Sloven­ske­ Sre­ča­nje­ Jane­za Podobnika z mladimi kme­č­ke­ zve­ze­ V petek, 9. marca, je v Podčetrt­ ude­le­žen­ci med­narodne­ga se­minarja ku pred pričetkom občnega zbora Slovenske kmeč­ »Turize­m in narava z roko v roki« ke zveze pri SLS potekal tudi volilni občni zbor Druš­ Zre­č­e­, 1. mare­c 2007 – De­lavnice­ na tv­a Slo­venske te­mo Klimatske­ spre­mem­be­ in njihovi kmečke zve­ze, vplivi na kme­tijstvo se­ je­ ude­le­žilo kjer so izvolili novo tudi 30 mladih ude­le­žen­ce­v iz Norve­š­ vodstvo. Tako je ke­, Litve­, Poljske­, Nem­či­je­, Italije­ in novo predsedniš­ Slove­nije­, ki so se­ kar de­ve­t dni družili ko funkcijo v druš­ na med­narodne­m se­minarju »Turize­m tvu prevzel Janez in narava z roko v roki«, ki ga je­ na Gore­nju nad Zre­ča­mi organiziral in Jane­z Okoliš Okoliš, podpred­ sedniško mesto gostil tamkajšnji Cen­te­r šolskih in ob­ pa Ivan Svržnjak. Imenovali so tudi šolskih de­javnosti pod men­torstvom predstavnike v upravni odbor in Emila Mume­la. nadzorni odbor Društva Slovenske Gospod Emil je povedal, da je bil kmečke zveze. Po otvoritvi in izvo­ namen tega projekta narediti krajšo litvi novega vodstva je potekala ži­ raziskavo o vplivu turizma na oko­ vahna programska razprava o kme­ lje in ugotoviti, kakšne so dejanske tijski problematiki, prav tako pa so posledice. Udeleženci seminarja so pešno deluje tudi čistilna naprava. predsednik SLS Janez Podobnik, ki se ob tej priložnosti spomnili in izka­ ugotovili, da je zaradi množičnega Za življenje v zdravem okolju skrbi je odgovarjal na zastavljena vpraša­ zali pozornost pokojnemu Francu še lokalna skupnost, ki v tem času nja. Zanimalo jih je, koliko denarja Potočniku, idejnemu ustanovitelju turizma na zreškem koncu povečan vpliv na okolje. Več je odpadkov in precej dela na projektu očistimo po­ Slovenija namenja za zmanjševanje in predsedniku društva. rečje reke Dravinje. onesnaženosti, kaj je še v načrtu…. Na tem občnem zboru sta bila odpadnih voda, ob tem pa poudarja­ Udeleženci so z zanimanjem Srečanje so zapustili z dobrimi soglasno sprejeta poslovnik in jo, da nekateri za odpadke že sedaj poslušali predavanje na temo Kli­ vtisi in z mislijo, da se jim je posve­ statut Društva SKZ. Kot glavni cilj dobro skrbijo, drugi pa se za okolje pa si je vodstvo s člani zadalo iz­ z bolj prijaznim ravnanjem z odpad­ matskih sprememb in kasneje tudi til sam minister za okolje in prostor boljšanje pogojev za kmetovanje ki šele seznanjajo. aktivno sodelovali v razpravi. RS Janez Podobnik. in pridelovanje. Zaradi turizma je tudi več pro­ V odmoru se je tej skupini posvetil Ber­nard Sade­k, pred­sed­ni­k OO SLS Zre­č­e­ Tja­ša­ Po­der­ga­js meta na Rogli, kjer sicer dokaj us­ tudi minister za okolje in prostor ter 50 aktualno Slovenci nismo nestrpni ali celo rasisti! Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpno­ sti je izdala Tretje poročilo o Sloveniji, ki analizira in ugotavlja izpolnjevanje priporočil iz drugega poročila, objavljenega 8. julija 2003. Ob tem so se v javnosti poja­ vili pomisleki in razprave o tem, ali se v Sloveniji krepi nestrpnost in rasizem.

je kratica za neod­ saj se moramo vsi zavzemati za bolj šem okolju! Kje so bili zagovorniki žave samo pravice, še niso nestrpni. visni organ za strpno in pravično družbo. Vedno pa pravic manjšine, drugačnih,vprašajmo Lahko pa je seveda sporen način, kako e­cri­spre mljanje člove­ je potrebno pri presojanju dejanskega jih, če so povzdignili svoj glas, kadar se tega lotijo. kovih pravic, ki je ustanovljen pri Sve­ stanja upoštevati nacionalno zakono­ se je kateremu od teh godila krivica? Posamezne izgrede in nestrpnost bi tu Evrope. Tretje poročilo te komisije dajo in posebnosti. Ali so branili pravice tistih, ki so bili lahko odpravili že z doslednim spošto­ o Sloveniji, ki upošteva stanje z dnem Ali je v Slo­ve­niji sta­nje glede tega r­es v polpretekli zgodovini zaradi politič­ vanjem slovenske ustave in že veljavne 30.6.2006 v povzetku ugotavlja, da je tako­ kri­tičn­o­? ne opredelitve odrezani od možnosti zakonodaje. V naši ustavi je dobesedno Slovenija naredila napredek na števil­ Ali smo­ Slo­ven­cine­ str­pn­i ali pa smo­ soodločanja pri vodenju države, ko je povzeta določba o prepovedi diskrimina­ nih področjih, ki jih je prejšnje poro­ ne­ma­ra celo­ ra­sisti? bila polovica naroda tako rekoč “manj­ cije in rasnega razlikovanja v 14. členu, čilo obravnavalo. Moj odgovor na to je, da ni nič slab­ šina”? V demokraciji moramo imeti vsi ki je predmet Protokola št. 12. Prav tako Sprejeta je antidiskriminacijska zako­ še ali bolj kritično kot v preteklosti. enake možnosti voliti in biti voljeni, imamo v kazenski zakonodaji določila, ki nodaja, ki pokriva različna področja in Celo obratno: iz poročila se kažejo kot torej soodločati. Ustavno je zagotov­ prepovedujejo razlikovanje in kaznujejo je uvedla številne nove institucije, kot je kritične točke tiste, ki čakajo na ustrez­ ljena pravica do svobode združevanja, nestrpnost in podpihovanje ter sovražni npr. zagovornik načela enakosti, ki nad­ no rešitev že desetletje in več. Zadeve, torej imamo večstrankarski sistem in govor. Naša ustava ščiti tudi tujce in jim zirajo in spremljajo izvajanje te zakono­ ki se niso ustrezno reševale niti v bivši aktivno civilno družbo, zagotovljena prav tako zagotavlja določene pravice na daje. Napredek je bil storjen na področju skupni državi in ne v času vladavine je pravica do zasebne lastnine, prepo­ področju Slovenije. izboljšanja možnosti za izobraževanje liberalcev, ki bi morali kazati večjo vedano je kakršnokoli razlikovanje ali Predvsem pa moramo od države in romskih otrok, v pripravi je zakonska občutljivost do vprašanj “drugačnih”, diskriminacija celo z ustavo (14. člen). državnih organov zahtevati, da izvršuje­ ureditev romskih pravic, vzpostavljen manjšin in marginalnih skupin v druž­ Slovenija je uspela vstopiti v družbo jo svoje naloge in oblast tako, da ščitijo je nadzor nad slabim ravnanjem polici­ bi, kot sami trdijo v svojih programih razvitih evropskih držav, dokazali smo, interese države in svojih državljanov, je, sprejeta je tudi Konvencija o udeležbi in zavzemanjih, se ustrezneje rešujejo da znamo in zmoremo voditi svojo dr­ kot jim to nalaga naša ustave in zakono­ tujcev na lokalni ravni ipd. šele z novo vlado. Zakaj se torej že žavo. Sedaj nas čaka občutljivo ureja­ daja. Pri tem mislim seveda na odnose ECRI pa priporoča slovenskim ob­ več kot 30 let govori o gradnji džami­ nje odnosov s sosednjimi državami in s sosednjimi državami in na izpolnje­ lastem, da okrepijo pravni okvir proti je v Ljubljani, zakaj bivši državljani ureditev razmerij med različnimi nivoji vanje zahtev, ki nam jih postavljajo rasizmu in rasnemu razlikovanju tudi SFRJ niso vložili prošenj za ureditev oblasti v državi- med lokalnimi skup­ institucije Evropske unije. Ne smemo s prejetjem Protokola št. 12 k Evrop­ statusa oziroma za pridobitev našega nostmi, državo in pokrajinami. ponavljati napak iz preteklosti, namreč ski konvenciji o človekovih pravicah državljanstva? Ali so Romi v Sloveniji Veliko je narejenega v kratkem času, da bomo slepo sledili navodilom, ne in uvedbo določb, ki izrecno določajo od včeraj? V preteklosti so se ta vpraša­ veliko dela nas še čaka. Zato se veliko­ da bi izkoristili suvereno pravico do pri prekrških, da je rasistični motiv do­ nja večinoma pometala pod preprogo krat zgodi, da komu v dolgih razpra­ pogajanj in postavljanja svojih pogojev datno posebna oteževalna okoliščina. in skrivala pred javnostjo. vah “prekipi”. Res pa je, da bi morali in uresničevanja svojih pravic tudi v Priporočilo se še posebej nanaša na V obdobju, ko se gradi nova država, biti politiki vzgled in vzorec strpnosti mednarodnih odnosih. izvršitev sklepa Ustavnega sodišča iz ko se še vedno vzpostavljajo mehaniz­ in diplomatskega načina pogovorov. Nestrpnost se po mojem mnenju v leta 2003 v zvezi s t.i.”izbrisanimi”, mi moderne, demokratične družbe, je Zaradi posameznih izgredov ali na­ naši družbi odraža v medčloveških od­ na izboljšanje položaja Romov in na prav, da suvereno branimo svoje pravi­ cionalističnih pogledov posameznih nosih nasploh, med nami samimi.. Pre­ dialog z manjšinskimi skupinami in ce in zahtevamo od vseh prišlekov ali politikov ali enega poslanca pa ne mo­ malo pozorno se poslušamo, zato pri­ muslimanskim prebivalstvom ter posta­ prebivalcev naše države, da spoštujejo remo obsoditi celega naroda ali celega haja do nestrpnosti, do nerazumevanja vitev džamije. Priporoča se tudi spre­ našo suverenost in pravične pogoje za parlamenta in kar vseh politikov, da so problematike, nespoštovanja različnosti. jetje ukrepov proti uporabi rasistične, pridobitev takih ugodnosti, kot je biti nestrpni in celo rasisti. To ni v naravi Svobodo in demokracijo si preširoko raz­ ksenofobične in nestrpne govorice v državljan ali prebivalec Slovenije. Lo­ Slovencev. Ločiti pa je potrebno med lagamo. Poleg tega morata v demokraci­ slovenski politiki. čiti je potrebno nacionalni ponos in re­ zavzemanjem za nacionalne pravice, ji vladati red in hierarhija odločanja ter To poročilo je, kot kaže, spet dobra snično nestrpnost! Slovenija in Sloven­ obrambo državnosti in pravic sloven­ načelo soodgovornosti. Največkrat gre priložnost, da se v nekaterih medijih ci imamo dolžnost in pravico braniti, skega naroda od resnične nestrpnosti za napačno razumevanju demokracije in s strani nasprotnikov nova vlada in za kar smo se borili stoletja in gradimo in rasističnega govora in dejanj! Če se - vsakdo hoče uveljaviti svojo voljo. Svo­ koalicijske stranke v javnosti prikažejo zadnje desetletje! Ne bomo dovolili, da stranka ali politik zavzema za pravično boda vsakogar pa je omejena s svobodo kot nestrpne in celo nacionalistično vsakdo gospodari in razpolaga z naši­ mejo, za pravice prebivalcev ob meji drugega, bližnjega. oziroma rasistično nastrojene. mi pridobitvami po mili volji! in obsoja samovoljo sosednje države, Do nestrpnosti v naši družbi ne bi V stranki SLS se dobro zavedamo, Glasnogovorniki in branilci pravic še ne pomeni, da je nestrpen, temveč prihajalo, če bi vsi ravnali po tistem da so človekove pravice temelj de­ t.i. manjšin v naši državi pozabljajo na da se zaveda svojih obveznosti in pra­ znanem reku- ne privošči bližnjemu, mokracije, zato je prav, da obstajajo pravice svojih sodržavljanov in sodr­ vic kot predstavnik ljudstva in države. česar sebi ne želiš! organi in komisije, ki izvrševanje ali žavljank! Predvsem ti imajo pravico Če se državljani uprejo nasilju ali če Nada Skuk kršenje le-teh spremljajo. Prav je, da odločati, kdo bo gospodaril z našo zahtevajo izpolnjevanje dolžnosti tudi Pod­pred­sed­ni­ca Slo­ven­ske­ ljudske­ stranke­ taka poročila in priporočila obstajajo, zemljo, kdo ima pravico bivati v na­ od posameznikov, ki zahtevajo od dr­ Pred­sed­ni­ca Slo­ven­ske­ žen­ske­ zve­ze­ pri­ SLS aktualno 51 Izzivi v izobraže­vanju za kme­tijstvo in pode­že­lje­ z novimi programi v šolske­m le­tu 2007/2008

Kme­tijska šola Grm Novo me­sto e­j bila programe. Dijaki si bodo v pro­ in drugih zelenih površin ter z mož­ ce­lotno obdobje­ svoje­ga 120-let­ne­ga gramu pridobili temeljna znanja nimi dodatnimi izbirnimi moduli s de­lovanja nosilka razvoja kme­tijstva iz kmetijstva, v izbirnem delu pa področij zelišč, gob, hidroponike, in pode­že­lja. Šola se­ zave­da vloge­, ki lahko tudi iz področja čebelarstva, vrtnega sadjarstva, namakanja in Tone­ Hrovat, Direk­tor Kme­tijske­ šole­ Grm Novo jo ima v izobraže­vanju za poseb­nosti gozdarstva ter vzdrževanja in ureja­ tudi drugih področij me­sto in Pred­sed­nik Sve­ta stranke­ sloven­ske­ga prostora v Evropski uniji. nja doma in gospodinjstva. vas v ča­su razmišljanja o novih Tako že­li tudi skozi svoje­ izobraže­val­ • 4-letni programi; - KMETIJSKO- poklicih in izobraže­vanju informira o najnovej­ših novostih, ki smo jih ne­ programe­ pokriti tista področ­ja • 3-letni programi; - GOSPODAR PODJETNIŠKI TEHNIK s poklici: pripravili v okviru Konzorcija biote­h­ oziroma niše­, ki se­ odpirajo in omo­ NA PODEŽELJU vodja kmetijskega obrata in sveto­ niških šol in jih na Kme­tijski šoli Grm go­čajo boljšo zaposljivost nje­nih Z individualnim pristopom in upo­ valec pri prodaji v kmetijstvu ter Novo me­sto se­daj izvajamo. absolven­tov, hkrati pa tudi ohranjanje­ števanjem poklicnih interesov si bodo z možnostjo dodatnih poklicev kulturne­ krajine­ in vse­ raznolikosti, lahko dijaki prek izobraževalnega in pridobljenih znanj: čebelar, vi­ ki jih slove­nsko pode­že­lje­ pa tudi programa strokovnjakov šole in učne nogradnik, sadjar, kletar, ekološki me­sta nudi. infrastrukture pridobili poglobljena kmetovalec, zelenjadar, živinore­ poklicna znanja za to, da znajo po­ jec, poljedelec, turizem na pode­ S takim namenom smo na šoli vedati, na­pisati in­ pr­edvsem na­re­diti želju, predelava sadja, zelenjave, skupaj s partnerji razvili NOVE n­a po­dr­o­čjih: poljščin, mleka, mesa, gozdarstva, IZOBRAŽEVALNE PROGRAME. • poljedelec, sadjar, vinogradnik, živi­ športne konjereje, oskrbe in nege Ti programi so zgrajeni mo­dular­n­o­ norejec, zelenjadar, konjar, vzdrže­ na domu, upravljanje kmetijske me­ in o­mo­go­čajo­ veliko­ izbir­n­o­st, pr­iz­ valec golf igrišč in drugih zelenih hanizacije. na­va­nje tudi ne­fo­r­mal­nih pri­do­bljen­ih površin in mo­ž­n­i do­dat­ni po­klici s zn­an­j in­ veščin­ ter­ s tem in­dividual­ni področja kmetijskega strojništva, - HORTIKULTURNI TEHNIK s . Vse te značil­ terapevtskih in socialnih dejavno­ pri­sto­p do­ udele­žen­cev živilstva, alternativnih virov ener­ poklici: nosti bodo vnešene v pedagoško delo sti na podeželju in upravljanja z gije, turizma, socialnega varstva, vodja vrtnarskega podjetja, obliko­ v novem šolskem letu. rekreacijskimi in športnimi površi­ gospodinjstva in oskrbe, ribištva, valec in urejevalec okolja z rastlina­ nami ter tudi iz drugih področij. zelišč, kulinarike, lovstva, izdelkov mi, oblikovalec poslovnih in bival­ IN KATERI SO NOVI PROGRAMI domače obrti, drevesničarstva. nih prostorov s cvetjem, svetovalec • Za vse, ki si želijo pridobiti bolj S PODROČJA KMETIJSTVA IN pri prodaji ter številnimi izbirnimi splošna znanja, obarvana naravo­ HORTIKULTURE, ki dajejo­ velik - CVETLIČAR s poklici: moduli s področja hortikulture in slovno, pa je na voljo program pou­da­rek tr­ajn­o­st­nemu r­azvo­ju, ar­o­v ­ oblikovalec cvetličnih vezav in de­ celotne biotehnike. BIOTEHNIŠKE GIMNAZIJE va­nju na­ra­ve in­ o­ko­lja, …? koracij, izdelovalec aranžerskega z maturitetnim predmetom BI- materiala z možnimi dodatnimi Dijaki triletnih poklicnih progra­ OTEHNOLOGIJA in LABORA- • 2-letni program; POMOČNIK V znanji za dekoracijo prostora, deko­ mov, ki želijo nadgraditi splošno in TORIJSKIMI VAJAMI, ki omogo­ BIOTEHNIKI, racijo za posebne namene, gojenje strokovno znanje, se lahko vpišejo v: čajo dobro izhodišče za nadaljnji Izobraževanje traja 2 leti, po njego­ rezanega cvetja, oblikovanje narav­ • Poklicno-tehniški programi (3+2) študij zlasti naravoslovnih in teh­ vem zaključku pa se lahko vpisuje­ nih aranžerskih materialov, itd. - KMETIJSKO-PODJETNIŠKI niških ved. jo v srednje poklicne ali tehniške TEHNIK in HORTIKULTURNI - VRTNAR s poklici: vrtnar pridelova­ TEHNIK, Na Kmetijski šoli Grm imamo v ok­ lec, zelenjadar, parkovni vrtnar, Vpis je možen iz katerekoli poklic­ viru šole dijaški do­m za bolj oddaljene drevesničar, vzdrževa­ ne šole. lec golf igrišč dijake in študente, poskrbljeno pa je tudi za pre­hr­an­o­ dijakov in študentov • Višješolski program: UPRAVL­ z možnostjo izbire med toplo ali hlad­ JANJE PODEŽELJA IN KRA­ no malico. JINE, kjer si bodo slušatelji pri­ Dijaki in študenti imajo veliko mož­ dobili naziv in­že­ni­r kme­ti­jstva i­n nosti vključevanja v mednarodne iz­ kraji­ne­. Program je zasnovan mo­ menjave. dularno, izbirno in vrednoten s kre­ ditnimi točkami. Študenti si bodo Šola ima sodobno urejeno šol­sko­ v času izobraževanja pridobivali po­sestvo­ in drugo infrastrukturo, kjer znanja in veščine iz podjetništva, se dijaki ter študenti praktično izobra­ organizacije, komunikacij, traj­ žujejo in usposabljajo. nostnega razvoja, zakonodaje, fi­ tofarmacije, vodenja podjetja in Dodatne informacije si lahko pri­ gospodarstva, turizma in športa dobite po telefonu, št. 07 3934 700 na podeželju, treniranja konj (tajništvo) ali 07 3934 718 (svetovalna in učenja jahanja, varovanja služba), 07 3934 734 (referat) ali na naravnih vrednot, vinarstva, spletni strani: http://ksgrm.net/. 52 aktualno

v katere se vstavi cevi, po katerih kro­ ži voda. Vrtine so globoke od 60 do 150 m in jih je lahko tudi več. Vrtine Vrtanje­ vodnjaka ne zavzemajo veliko prostora in so v Staršah, kje­r je­ v primeru novogradnje lahko tudi v družba Geo­sonda samem tlorisu objekta. Takšne vrtine iz Kranja postavila toplotno čr­palko se lahko postavijo kjerkoli v Sloveniji za ogre­vanje­ in za katerekoli objekte, za stanovanjske hlaje­nje­ nove­ ve­č­na­ hiše, poslovne in gospodarske objek­ men­ske­ dvorane­ pri osnovni šoli. te, v Švici pa preko sistema geosond ogrevajo večino avtocestnih mostov, da jih pozimi ni potrebno soliti, saj nikoli ne zamrznejo. Dolgoročno in cenovno je najugod­ nejši zajem energije zemlje z geoson­ dami, saj je njihova amortizacijska doba več kot 50 let. Vodnjake je zaradi potopne črpalke vsakih 10 let obnoviti, horizontalni ze­ meljski zbiralniki pa se ob neu­ strezni izvedbi v tem času celo iztrošijo. Če primerjamo objekt enodružinske hiše (vir: www. geosonda.com), ki ogreva 150 m2 ENERGIJA ZEMLJE veliko površino, bi po Vstavlje­na geo­son­ današnjih cenah vsako da. Po priklopu v leto za energijo potro­ kotlovnico se­ ze­m­ šili 377 s sistemom ljišč­e­ zasuje­. € Ogre­vanje­ in hlaje­nje­ objek­tov geosonda, 422 € s si­ stemom podtalnice, ter 974 € s sistemom na kurilno olje s toplotnimi čr­palkami oziroma 1.048 € na zemeljski plin. V navedenih cenah je zajeto ogrevanje Klasič­nim e­ner­get­skim virom iz in samo v lanskem letu so s sistemi za vrtini, v eni s potopno črpalko vodo in hlajenje objekta ter ogrevanje sani­ fosilnih goriv se­ rok uporabe­ po­časi, izkoriščanje energije zemlje opremili zajemamo, skozi drugo pa izkorišče­ tarne vode. a zanes­ljivo izte­ka. Še­le­ v zadnjih 8.000 objektov. no, torej ohlajeno vodo, vračamo v Investicija v sistem izkoriščanja de­set­let­jih smo tudi spoznali, da Toplotne črpalke delujejo na način, podzemno plast. Vendar mora biti vir energije zemlje je seveda ustrezno ima lahko pospe­še­no sproš­čanje­ da zunanji vir toplote potencirajo podzemne vode zanesljiv in ne preveč večja. Za toplotno oskrbo zgoraj opi­ ogljika, ki ga je­ narava milijone­ preko kompresorja, ki ni nič druge­ globok. Za energetsko izkoriščanje je sane hiše z energijo zemlje je za geo­ le­t skladiš­čila v obliki pre­moga, ga kakor na glavo obrnjen hladilnik. smiselno postavljati okoli 20 m globo­ sondo potrebno odšteti 17.695 €, za nafte­ ali plina, uni­čujoč­e­ posle­dice­. Najbolj poznane toplotne črpalke so ke vodnjake, se pa pripravljajo tudi že vodnjak 14.005 €, za sistem s kurilnim Glavnino tako shranje­ne­ga ogljika tiste, ki izkoriščajo temperaturo zra­ projekti za zajemanje vode iz potokov. oljem pa »samo« 9.109 € oziroma z bo č­loveš­tvo pokurilo v dobrih ka, vendar je njihova uporabnost ome­ Je pa res, da je toplotno izkoriščanje zemeljskim plinom 7.099 €. Izkorišča­ nje energije zemlje je na prvi pogled dve­h stolet­jih. Čas je­ tore­j, da se­ jena. V naših podnebnih razmerah se podtalnice tudi sporno, tako da je na običajno uporabljajo za ogrevanje sa­ nekaterih območjih (v Sloveniji je to dražje, vendar se pri njih več kot po­ preu­sme­rimo na obnovljive­ vire­ lovica sredstev vloži v lastni energet­ e­ner­gije­ oziroma takšne­, ki jem­lje­jo nitarne vode. Za ogrevanje objektov Ljubljana) prepovedano. je potrebno vzeti drug vir toplote in Najzanesljivejši in ekološko naj- ski vir, ki leži pod lastnim vrtom in iz narave­ z manj uni­čujo­čimi je zastonj. Toplotne črpalke namreč posle­dicami. sicer horizontalni zemeljski zbiralnik, manj sporen način zajemanja energije podtalnico ali pa globinsko sondo. zemlje pa je z globinskimi vrtinami, za svoje delovanje potrebujejo 75% Prvo pravilo pri nadaljnjem ravna­ Največkrat doslej se je za toplotnega vira in 25% nju z energijo mora biti poleg varčno­ toplotne črpalke postavljalo električne energije za delo­ sti, smotrnosti in zaščite tudi načelo, horizontalne zbiralnike. Ti vanje. Lahko se reče, da si da se najprej dodobra izkoristi tisto, so izvedeni tako, da se na vsak na svojem vrtu lahko kar imamo sami. Poleg raznovrstne­ dvakrat večjo površino, ka­ postavi lastno »naftno« vr­ ga izkoriščanja takšne in drugačne kor jo ogrevamo, na globino tino, ki se povrne že v do­ biomase in bioplina, današnja tehno­ 1,5 m položi cevi po katerih brih 10 letih, če pa bodo logija že omogoča precej učinkovito kroži voda. S tem izkorišča­ Rusi nekoliko bolj dvignili izrabo sončne energije, ki obseva naše mo energijo sonca, ki se do cene svoji nafti in plinu, posestvo, predvsem pa se je razvilo iz­ te globine uskladišči čez po­ pa še toliko prej. koriščanje energije zemlje, torej tiste letje. Vendar ima ta sistem Naložba v izkoriščanje energije, ki leži pod našimi nogami. več pomanjkljivosti, tako energije zemlje je torej Energijo zemlje izkoriščamo preko da se ga v tujini večinoma dolgoročna naložba, ki tehnologije toplotnih črpalk, ki same že opušča, med drugim se na po izplačilu investicije bis­ po sebi ne predstavljajo kake posebne podhlajenem zemljišču v ne­ tveno zniža stroške ogre­ novosti. Sistemi delujejo že več deset­ kaj letih pojavi mah, pa tudi vanja in hlajenja objektov, letij, vendar so šele okoljski problemi akumulacija sončne energije predvsem pa v prvi vrsti pripeljali do porasta povpraševanja, ki z leti lahko upade. pomeni izkoriščanje last­ smo mu priča v zadnjih desetletjih. V Drugi način je izkoriščanje ne energije, ki dobesedno podtalne vode, pri katerem leži pod našimi domovi. Avstriji, ki nam je lahko v več pogle­ Hiša sre­di Čirč­ pri Kranju, na vrtu kate­re­ sta dve­ geo­sondi. Druži­ dih za vzor, se s toplotnimi črpalkami se že koristi globinska ener­ na se­ že­ dve­ le­ti gre­je­ in hladi z e­ner­gijo zem­lje­. Ra­čun za e­lek­tri­ Te­o­s Per­ne­ opremlja že več kot 40% novogradenj gija zemlje. Potrebni sta dve ko? Enak najem­nini za inter­net­ni priključ­e­k! aktualno 53

Pogled z druge strani

Pozdravljeni, bajonete noseče žene v Črni gori in in tisti, ki niso bili po godu komuni­ moje ime je Gregor Abram, star Albaniji. Fašisti so iz vlaka streljali stičnemu režimu. Svet je poln takih sem 32 let in živim v vasici dvesto na gručo otrok, ki se je brezskrbno primerov, tudi dandanes lahko pomi­ metrov od državne meje z Italijo; v igrala na postaji v Strunjanu. Nekaj slimo na Guantanamo. vasici, ki je bila do leta 1956 sestavni mladih, nedolžnih življenj je tako Zgodovina se ponavlja. del tako imenovane cone A, potem ugasnilo. Vsilili so tudi italijanske In zakaj se o tem zadnje čase ved­ pa je z Londonskim sporazumom priimke. Slovenska pesem je bila no pogosteje govori? Odgovor je sila in potem še z Osimskimi sporazumi prepovedana, enako bogoslužje in preprost. Ko se je Slovenija odloči­ pripadla Jugoslaviji. Sem pripadnik nasploh se je izvajalo poitalijanče­ la, da bo šla po svoji poti, po poti italijanske narodnostne skupnosti in vanje na vseh ravneh. demokratične države, je Jugoslavija živim v Sloveniji. Spočet sem bil v Jugoslovani vas poznajo kot tiste, razpadla. In takrat so vse organiza­ mešanem zakonu med očetom iz Tr­ ki so vojno začeli, ki so uvedli rasi­ cije, ki združujejo tako imenovane nimi tradicijami in kulturo. Režim biža (Monfalcone) in materjo Slo­ stične protijudovske zakone. Danes esule, začele dvigovati glas. Vršile pa je širil propagando, da so vsi Itali­ venko, sicer rojeno v Srbiji. pravite, da so vam bratje. Vi ste ti­ so pritisk na italijanske politike in jani fašisti, da so vsi Italijani zli in da Pišem vam, ker sem sinoči gledal sti, ki ste zasedli Primorsko, Istro, zahtevale vrnitev odvzetega premo­ vsi Italijani morajo od tod. Vendar vašo oddajo. Obravnavala je temo, Dalmacijo in dalmatinske otoke, vi ženja. Začeli so postavljati zahteve je trideset tisoč Italijanov v Istri osta­ ki mi je pri srcu in ker se na nek na­ ste z bodečo žico obdali Ljubljano in uresničitev le teh so postavili lo. Neomajnih, vztrajnih. Med temi čin glede nje čutim razdvojenega. (edina prestolnica za pogoj, da bo je bil tudi moj ded, ki je verjel v revo­ Želim vam predstaviti svoj o­seb­ni na svetu, ki je do­ tudi Italija dala lucijo. Bil je tudi večkrat odlikovan, pogled v zvezi s fojbami. Skušal vam živela to usodo), Nihče od svoj blagoslov tako s strani jugoslovanskih oblasti, bom pojasniti nekatere okoliščine in vi ste morili, ubi­ mladi državi. To ki so mu omogočile študij v Beogra­ dejstva v upanju, da boste na osnovi jali in počenjali italijanskih je spet razjezilo du, direktorsko zaposlitev in pisano mojih trditev bolje razumeli, za kaj razna barbarska vojnih zločincev Slovence, ker politično delo. Bil je odlikovan tudi je pravzaprav šlo. dejanja… in jeza (fašistov) ni so se že počutili s strani najvišjih italijanskih oblasti. V oddaji nisem uspel razbrati, ali se je spremenila v Evropejce. »Esu­ Sam predsednik Cossiga mu je dode­ je v fojbah končalo večje ali manj­ mržnjo, v željo po odgovarjal li«, Slovenci jim lil naslov »Cavaliere ufficiale della še število Italijanov. Pravzaprav ne maščevanju. Nihče za svoja rečejo optanti, so Repubblica Italiana« za njegov pris­ gre za število. Zadostuje že bolečina od italijanskih voj­ tudi temna stran pevek in delo v Italijanski skupnosti ene matere, enega brata... Fojbe so nih zločincev (faši­ hudodelstva. novejše zgodo­ Istre in Reke. se dogajale v času, ko si se moral stov) ni odgovarjal Nikomur se vine. Po mojih Upam, da razumete, zakaj vam opredeliti za eno ali za drugo stran. za svoja hudodels­ doslej še ni ocenah naj bi se pišem. Da se znesem nad splošnim Srednje poti ni bilo. Nečisti računi tva. Nikomur se njihovo število zlom. Predvajati film in upati, da in možnost nekaznovanja so razvne­ doslej še ni sodilo sodilo na vojnih vrtelo okoli števil­ ne bo posledic. To zveni hinavsko. li prvinske nagone. na vojnih proce­ procesih. Nihče ke 175.000. Prib­ Jaz sem čutil posledice, jih čutim Čemu vse to? sih. Nihče od njih ližno toliko ljudi in jih bom še. Bojim se, da v Italiji gledate na ni šel skozi Nürn­ od njih ni šel se je odločilo, Zedinimo se in zaželimo vsem vojno nekoliko drugače kakor v nek­ berg. Ste se vpra­ skozi Nürnberg. da zapustijo svo­ svetlejšo prihodnost. danji Jugoslaviji. Naj pojasnim. Na šali zakaj? Ker so je domove in se Marsikaj bi lahko še napisal, a trgu Venezia, ko je Duce na vse grlo Italijo zavezniki na­ naselijo v Italiji. upam in imel sem namen le predsta­ oznanjal, da se bo vojskoval proti gradili, ko se je v zadnjih mesecih V izpraznjene hiše je komunistični viti razmišljanje z “druge strani”. vsem, ki smrdijo po tobaku in kavi, vojne (po kapitulaciji) postavila na režim naselil ljudi z ‘’juga’’ z drugač­ Gre­go­r Abram je razvneta množica vzklikala: ‘’pravo’’ stran. Še več, po vojni je »Duce! Duce! Duce!« bila demokratično urejena Italija na Da ne bo pomote, to je bila mno­ braniku kapitalizma obramba pred žica, ki so jo sestavljali fašisti in komunističnim zlomom z vzhoda. Italijani. In prav italijanski fašisti Na drugi strani pa Titov režim 37. in italijanska vojska so v Eritreji še ni hotel imeti sovražnikov. In kot pred začetkom druge svetovne vojne sem že povedal, kdor je bil proti, brutalno izvajali etnično čiščenje. je pač moral zginiti. V fojbah so iz­ Izvajali so grozodejstva nad nemoč­ ginjali kolaboracionisti, tisti, ki so nimi in nedolžnimi ljudmi. Že tam izdali narod in se borili na strani so se pojavile eritrejske fojbe, v ka­ sovražnika in sovražnik sam: belo­ tere so fašisti zmetali domorodce. gardisti, fašisti, nacisti, ustaši, četni­ Imel sem priložnost videti BBC-jev ki in tudi nedolžni ljudje, ki so se dokumentarec, ki ga v Italiji še niste povsem po naključju znašli v tem v celoti predvajali. Dokumentarec, povojnem kolesju. Med okupacijo ki predstavlja temno plat fašizma v Istre so italijanski fašisti metali v Italiji in v svetu, je verjetno obtičal v jame vse tiste, ki so bili proti faši­ kakem kotu televizijskih arhivov. Ne stičnemu režimu. Tudi Titov režim pozabite: italijanski fašisti in italijan­ je imel svoj otok. Na Golem otoku ski vojaki so med vojno nabadali na so bili zaprti politični nasprotniki 54 aktualno Doli tam spodaj na kole­su (1.de­l)

Ob koncu marca se­m pole­te­l v Avs­ nič, saj kolo ni bilo v škatli. Razočaran »Ali ste že bili pri nas?« sem jo vpra­ še vedno mi je pihalo v prsi. To je bil tralijo, kje­r se­m po nje­ne­m južne­m sem bil tudi zaradi številnih zaslišanj šal. »Ne, a videla sem oddaje po TV razlog, da sem vozil počasneje, seveda in vzhodne­m de­lu ve­č­inoma kole­saril. od treh različnih policistov in izpol­ in slike. Kako se že pravi tistemu kra­ me je utrudil še veter. Poleg tega od Vme­s se­m obiskal še­ sorodnika in njevanju raznih obrazcev o prihodu ju, ko je otoček sredi jezera, gori pa zadnje vasice, ko sem se okrepčal, do sode­lavč­e­ve­ sorodnike­ te­r si v Albe­rt in bivanju v Avstraliji, tudi o stiku z ži­ cerkvica?« Hotel sem že nadaljevati mesteca Kingston kar 95 km ni niče­ parku ogle­dal dirko formule­ e­na. Po­ valmi in piščančjim mesom ter drugih z Avsenikovo pesmijo in dejal: »Bled, sar, ne hiš, trgovin, črpalk, še promet le­te­l se­m še­ na Novo Ze­landijo, kje­r banalnih zadev. Ogledal sem si nekaj to je Bled.« »Saj res, Bled. Tja si že­ je zelo redek. Tega iz Evrope seveda pa se­m zaradi šte­vilnih ne­vše­č­nosti znamenitosti, tudi vodnjak, posvečen lim, zagotovo bom nekoč prišla,« je nisem bil navajen in v Kingston sem bolj malo kole­saril. angleški kraljici Elizabeti drugi, ki se še rekla ob slovesu. Tudi sicer veliko pripeljal popolnoma izčrpan in sestra­ je tu mudila leta 1963. Sploh so Av­ Avstralcev pozna Slovenijo, nekateri dan, že dolgo ne tako. Našel sem hotel Zadnji marčevski ponedeljek po­ stralci zelo navezani na Angleže, saj je so celo bili že pri nas, predvsem ko so nižjega ranga in v baru ob pitju piva poldne je letalo z Brnika poletelo Avstralija nekakšna angleška podruž­ v Evropi obiskali svojce. Adelaide je ti­ gledal TV, tako kot mnogo drugih go­ preko Frankfurta najprej v Singapur, nica, sedanji prebivalci – Ausiji pa so pično avstralsko mesto z le nekaj stolp­ stov, ki so spremljali ligo avstralskega kamor sem prispel naslednji dan po­ večinoma potomci angleških kaznjen­ nicami v središču mesta in z mnogo nogometa, ki je eden najbolj priljublje­ poldne po lokalnem času po enajstih cev, ki so začeli na najbolj oddaljeno pritličnimi hišami, ki so raztresene da­ nih športov med Ausiji. Le-ta je nekak­ urah leta. Sedem ur sem imel časa celino prihajali ob leč naokrog. Prvi šna mešanica rugbyja in evropskega in že vnaprej sem vedel, da kolesa in koncu 18. stoletja. dan sem bolj malo nogometa. Spravil sem se spat, a še prtljage ne bom dobil na azijskih tleh, Zapeljal sem, seve­ kolesaril in po le dolgo v noč nisem mogel zaspati zara­ pač pa šele v Avstraliji, a nisem mogel da po levi strani 43 km se je že di hrupa iz bližnje diskoteke. iz svoje kože in sem si v enem izmed ceste, a tega sem zvečerilo, ko sem Na prvoaprilski dan ni bilo časa mnogih kolesarskih servisov sposodil bil že navajen od pripeljal v kraj za šale. Spremenil sem načrt poti in kolo. Na voljo sem imel le dve uri, kaj­ prejšnjega dne iz Blackwood. Pre­ se odločil za krajšo pot skozi notra­ ti ob osmih zvečer so servis zaprli in Singapurja in ne­ nočil sem v parku, njost. Najprej sem se pri domačinih kolo sem moral do takrat vrniti. Odpe­ kaj let prej z Malte ki je posvečen po­ pozanimal, koliko km »nišesar« me ljal sem se proti središču mesta, 13 km in Cipra, proti In­ bitim Aboriginom čaka. »Do najbližje vasice malo pred proč in nekje na polovici ugotovil, da dijskemu oceanu, in kar stisnilo me Bordertownom jih je 115«, so mi zatr­ nisem niti pogledal, kaj šele, da bi si katerega obala se je pri srcu, ko sem jevali. »Dobro, da vem, zdaj se lahko zapomnil ime in naslov kolesarskega nahaja na obrobju se zavedal, kaj so ustavim kjerkoli sredi ničesar,« sem servisa. Le-te pa je najti skoraj na vsa­ mesta. Na obali je storili priseljenci si dejal in s seboj seveda vzel nekaj kem koraku. Singapur je mesto-država bilo bolj malo lju­ (Angleži) iz stare hrane. Cesta je bila v glavnem ravnin­ na otoku, ki leži južno od Malajskega di, saj je na jugu celine. Veliko so ska, na njej pa le sem in tja kak avto polotoka. Je nekakšen azijski Monte Avstralije ob kon­ jih pobili, veliko (morda eden na pol ure). Ob njej se Carlo, le da je veliko večji, saj šteje cu marca že prava preveč. je na osušeni travi paslo govedo in okoli štiri milijone prebivalcev. Na jesen. Bilo je vsega Naslednji dan ovce. Včasih sem obujal spomine na hitro sem si ogledal središče mesta 20 stopinj, ocean sem se prebudil v domovino s tem, da sem zapeljal na ter se malo fotografiral. Ustavil sem pa seveda še hlad­ hladno jutro. Bilo nasprotni vozni pas, torej na desno. tudi pri spomeniku Thomasu Stamfor­ nejši, poleg tega je vsega 12 stopinj. Na srečo je bilo vreme lepše kot prejš­ du, ki je sem priplul leta 1819 in iz je iz smeri Antark­ Čez dan me je ovi­ nji dan. Pozno popoldne sem pripeljal ribiške vasice napravil sodobno metro­ tike pihal hladen ral veter v prsi in v Bordertown, kot že ime pove, malo polo. Potrebno se je bilo vrniti in tri jugo. Ravno zato malo je tudi de­ mesto na meji med zveznima država­ minute čez osem sem pripeljal nazaj sem se obotavljal, ževalo. Dan sem ma South Australia in Victoria. Že kolo. »Ali se nikoli ne izgubiš?« me je a šlo se mi je, da zaključil v kraju prej sem vedel, da bom moral malo na vprašal lastnik. »No ja, skoraj nikoli,« se, potem ko sem Meningie ob jeze­ avtobus, če sem hotel pravočasno priti sem mu odvrnil in se spomnil lanske se pred leti že oko­ ru Alexandrina. V v Melbourne. Ko sem čakal nanj, sem avanture v Toskani. Pozno zvečer je pal v Tihem in At­ petek, zadnji mar­ srečal Libanonca in Iračana, ki sta me letalo iste letalske družbe poletelo pro­ lantskem oceanu, čevski dan, je bilo presenetila s svojima imenoma. Bila ti Avstraliji. preizkusim še v jutro še hladnejše, sta Robert in Denis: »Sva katolika, a V sredo dopoldne je po sedmih tretjem oceanu. le 9 stopinj in tudi muslimani so naju pregnali in že deset urah leta jeklena ptica pristala v mili­ Poleg tega pa se čez dan je bilo vse­ let živiva tu.« Okoli polnoči je pripe­ jonskem mestu Adelaide, ki je največ­ nekaj 100 km bolj ga 16, 17 stopinj. ljal avtobus in me odpeljal približno je in hkrati prestolnica zvezne države jugovzhodno že Poleg tega mi je še 300 km proti vzhodu ……. South Australia. Ko sem v letališki začne Tihi ocean. vedno pihal veter (nadaljevanje prihodnjič) stavbi dobil svoje kolo, sem bil kar Po dolgem »cinca­ v prsi in zopet je POKROVITELJI: SLOVENSKA malo razočaran, saj je bilo zadnje nju« sem se vrgel v hladne valove. Ko rahlo deževalo. »Ali je to sploh Avstra­ LJUDSKA STRANKA, GIO, ADD, platišče zvito. Policistka je prišla do sem zapuščal peščeno plažo, je mimo lija?« sem se razočaran spraševal zara­ BTS, PIZZERIA JULČI, DIEM, mene in me prijazno vprašala, če je prišla starejša gospa in mi zaželela do­ di slabega vremena. Ob cesti sem opa­ FASADERSTVO DOLINŠEK, ME- vse v redu. Ko sem ji povedal za zvito brodošlico. Ko sem ji povedal, da sem zil tudi nekaj vinogradov in ob koncu SARSTVO BLATNIK, EMONSKA komaj dobro prišel in od kod sem, je marca je grozdje ravno prav zrelo za KLET, CULT, BAUER platišče in jo povprašal o povrnitvi dejala: »O, Slovenija, tam je pa lepo.« trgatev. Vreme se je malo izboljšalo, a Ale­š Juvanc stroškov, je odvrnila, da iz tega ne bo †

PIVOVARNA LA©KO D.D., Trubarjeva 28, 3270 Laπko

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola πkoduje zdravju!

ad_bandidos_235x340.indd 1 11/2/05 3:08:33 PM Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black ki občinskih odborov iz Radovljice, svojim županom tako še naprej naj­ Šenčurja in Jesenic. G. Sušnik je večjo odgovornost za uspešno delova­ Obč­ni zbor OO SLS Naklo predstavil stališča Slovenske ljudske nje občine Naklo. Za vnaprej pa ima­ stranke o pomembnih gospodarskih mo poleg rednih aktivnosti svetniške in političnih temah. Navzoče je nago­ skupine v občinskem svetu in delova­ voril tudi župan občine Naklo Janez nja stranke na nivoju občine namen Štular in predstavil projekte, izvedene vzdrževati družabne dogodke, kot so v preteklih letih, in tekoče projekte, poletno in prednovoletno srečanje predvsem dokončanje gradnje doma članstva in obisk tabora stranke. V starejših občanov ter izgradnjo komu­ načrtih za letošnjo, pa tudi prihodnje nalne infrastrukture v občini. leto, so vsekakor tudi aktivnosti, veza­ Občni zbor članstva SLS v Naklem ne na volitve – predsedniške volite v je bil dobro obiskan letošnjem letu in priprave na državnoz­ V poročilu za preteklo leto je pred­ borske volitve v naslednjem letu. sednik občinskega odbora Marjan Kot eno najpomembnejših nalog pa Babič povzel predvsem lokalne voli­ smo na zboru opredelili delo z mla­ četrtek, 1. marca, je bil v Na­ načrte za letošnje volilno leto. Zbora tve, ki so bile za SLS v Naklem zelo dimi. Stranka je že v prejšnjih letih klem občni zbor članic in čla­ so se udeležili še predsednik DS RS uspešne, saj je bil ponovno izvoljen finančno podpirala nekatere projekte, V nov občinskega odbora SLS Janez Sušnik, ki je navzoče pozdravil SLS-ov kandidat Janez Štular, v občin­ ki so jih organizirali mladi, v bodoče Naklo. Na dobro obiskanem srečanju v imenu vodstva stranke SLS, Marko skem svetu pa je stranka obdržala 5 pa pri delu z mladimi želi biti še bolj članov in simpatizerjev stranke smo Zupančič, predsednik regijskega odbo­ svetnikov. Kot najmočnejša stranka v aktivna. pogledali delo v preteklem letu in ra Zgornja Gorenjska in predstavni­ občinskem svetu ima stranka SLS s Marjan Babi­č­

OO SLS Dole­njske­ Zre­ški oo sls s sve­žim vodstvom Toplice­ Dolgo pri­čakovani volilni obč­ni zbor stranke­ SLS v obči­ni Zre­č­e­ se­ je­ zgodil Člani SLS OO Dolenjske Toplice 1. marca 2007 za sre­ča­nje­m na te­mo Klimatske­ spre­mem­be­ in njihov vpliv smo imeli v sredo, 07.02.2007, občni na kme­tijstvo v prostorih hote­la Dobrava v Zre­č­ah. Na za­čet­ku zbora je­ naj­ zbor. Zbrali smo se na Dolenjih Su­ pre­j nastopila folklorna skupina Jurij Vodovnik iz Skomarja in nam tako že­ šicah v gostilni Kolesar. Spregovorili na za­čet­ku pope­strila ve­č­e­r. smo o izidih na občinskih volitvah, o Zbora se je udeležil tudi predsednik nje stati ob strani, finančnem stanju OO SLS Dol. To­ SLS Janez Podobnik, ki nam je podal ga vzpodbujati in plice, o članarini, o ustanovitvi Nove kar nekaj vzpodbudnih besed za bodo­ mu tudi finančno generacije, ter o tekoči problematiki. če tvorno delo v stranki. pomagati pri njego­ članom, da se bolje Dogovorili smo se o ekskurziji, ki jo Kot gostje so bili na zboru prisotni vem delu; spoznamo, malo po­ bomo izvedli v mesecu marcu. še domači župan mag. Boris Podvr­ - V načrtu imamo veselimo in izmenja­ šnik, Stane Frim, Dušan Arbajter in vzpostavitev internet­ mo mnenja. Tjaša Podergajs. ne strani stranke, na Predsednik SLS Dosedanji vršilec dolžnosti predsed­ kateri bo odprt tudi je na koncu pohvalil nika Martin Mrzdovnik je strnil nekaj forum za vprašanja vseh občanov; delo občinskega odbora, ki je deloval misli o delu stranke v Občini Zreče, - Vsaka dva meseca bomo izdajali na občinskem nivoju, svoje pohvale pa ki je imela svoje vzpone in tudi pad­ informator SLS Zreče z aktualnim do­ je izrekel tudi domači župan, ki seve­ ce. Za novega predsednika stranke je gajanjem v občini; da pričakuje še bolj vidno vlogo SLS bil soglasno izvoljen Bernard Sadek, - Enkrat letno bomo organizirali tudi v Zrečah v dobro vseh Zrečanov. za podpredsednico pa Jolanda Lau­ strokovno ekskurzijo, ki bo namenjena Ber­nard Sade­k, bič. Novoizvoljena sta tudi občinska članom stranke in njihovim družinskim pred­sed­ni­k OO SLS Zre­č­e­ svetnika v občini Zreče. Po volitvah je novi predsednik podal poročilo o delu in nalogah v občinskem svetu in predstavil program dela stranke za leto 2007. Voš­či­lo ob Nekaj smernic za delo v letu ma­te­ri­n­ske­m Po končanem 2007: dn­e­vu občnem zboru se nam je pridružil - Delovanje moramo usmeriti v pri­ župan občine Dolenjske Toplice, g. dobivanje novih članov in vzpodbudi­ Franc Vovk, ter nekaj članov NSi. ti k delu dosedanje člane; Za popestritev občnega zbora, ki - Zavedamo se, da na mladih svet se je odvijal na predvečer kulturnega stoji, zato smo v mesecu februarju praznika, je poskrbel mladi plesni par ob pomoči Tjaše Podergajs ustanovi­ iz plesne šole Urška Matej Zupančič li podmladek SLS – Novo Generacijo in Lana Oluič. Zreče, ki mu moramo tudi v prihod­ a­te­re­ ste­ kot na­ra­va­, ki zna­ ve­nome­r le­po poskrbe­ti za­ svoje­ Motroke­, sa­mo oči in srce­ mora­mo od­pre­ti in pogle­d­a­ti d­a­­ rove­ s ka­te­rimi na­s raz­ve­se­lju­je­te­. Ob svoje­m d­e­lu­ ne­ pozab­lja­te­ na­ osnovno d­ru­ž­be­no ce­lico – d­ru­ži­no, s svojo d­e­jav­nostjo pa­ vpe­lju­je­te­ nove­ izzive­ v ž­ivlje­nje­. Z va­mi vi­dimo ve­č, sa­j ima­te­ ž­e­ od­ ne­kd­a­j pomem­bno d­ru­ž­be­no vlogo, ma­te­rinstvo pa­ je­ tisto, ki Poslancu vsa­ki ž­e­nski d­od­a­ pra­vi izra­z in obliko. Josipu Bajcu, ki je­ 8. marca Ob ma­te­rinske­m d­ne­vu­ va­m v Sloven­ski lju­d­ski stran­ki ž­e­limo praznoval ogromno e­ner­gije­, ve­se­lja­ in srčne­ ma­te­rinske­ lju­bez­ni. rojstni dan (ne­ izdamo, kate­ri), so vošč­ili tudi Na­d­a­ Sku­k Ja­ne­z Po­dobnik, strankarski Po­d­pred­sed­nica Slo­ven­ pred­sed­nik Slo­ven­ kole­gi. Na sliki s ske ljud­ske stranke in ske ljud­ske stranke podpre­dse­dnico pred­sed­nica Slo­venske SLS Nado Skuk ženske zveze pri SLS