Uradni List RS, Št
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, ponedeljek Cena 6,88 € ISSN 1318-0576 Leto XVIII 77 28. 7. 2008 DRŽAVNI ZBOR 3448. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) 2. člen Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in pr- 1. Akutno bolnišnično zdravljenje je zdravljenje v bolni- vega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam šnici zaradi akutne duševne motnje ali akutnega poslabšanja kronične duševne motnje. 2. Domače okolje osebe je okolje oziroma prostor, kjer U K A Z oseba živi. Praviloma je to njen dom, lahko pa tudi stanovanj- o razglasitvi Zakona o duševnem zdravju ska skupnost ali drug prostor bivanja. (ZDZdr) 3. Duševna motnja je začasna ali trajna motnja v delova- nju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvova- Razglašam Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), ki ga nje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Neprila- je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija gojenost moralnim, socialnim, političnim ali drugim vrednotam 2008. družbe se sama po sebi ne šteje za duševno motnjo. 4. Duševno zdravje je stanje posameznika oziroma po- Št. 003-02-7/2008-12 sameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki se kaže Ljubljana, dne 23. julija 2008 v njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja. dr. Danilo Türk l.r. 5. Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, Predsednik ki ga za spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave Republike Slovenije posamezne osebe na predlog psihiatrične bolnišnice s sklepom določi sodišče. 6. Koordinator obravnave v skupnosti je posameznik, ki Z A K O N ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za O DUŠEVNEM ZDRAVJU (ZDZdr) posamezno osebo določi center za socialno delo. 7. Načrt nadzorovane obravnave je načrt časovno dolo- čenih zdravstvenih, socialno varstvenih in drugih storitev, ki se I. SPLOŠNE DOLOČBE izvajajo v nadzorovani obravnavi izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe. 1. člen 8. Načrt obravnave v skupnosti vsebuje časovno določe- (1) Ta zakon določa sistem zdravstvene in socialno var- ne zdravstvene, socialno varstvene in druge storitve z njihovimi stvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma izvajalci, ki se opravljajo v obravnavi v skupnosti in se sprejme nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v od- za posamezno osebo. delku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obrav- 9. Načrt zdravljenja je načrt zdravstvenih storitev, ki ga navo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v glede na zdravstveno stanje posamezne osebe določi zdrav- nadzorovani obravnavi. nik oziroma zdravnica (v nadaljnjemu besedilu: zdravnik) ob (2) Ta zakon določa postopke sprejema osebe: njenem sprejemu v psihiatrično bolnišnico in se ga ustrezno – na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psi- prilagaja zdravstvenemu stanju osebe. hiatrične bolnišnice; 10. Najbližja oseba je posameznik, ki ga določi oseba. Če – v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega oseba svoje najbližje osebe ne določi, je najbližja oseba po tem zavoda; zakonu določena po naslednjem izključujočem vrstnem redu: – v nadzorovano obravnavo; – zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz registrira- – v obravnavo v skupnosti. ne istospolne partnerske skupnosti, (3) Ne glede na določbe tega zakona se v primeru kršitev – polnoletni otroci oziroma posvojenci, pravic osebe kot uporabnika oziroma uporabnice zdravstvenih – starši oziroma posvojitelji, storitev pri izvajalcih oziroma izvajalkah (v nadaljnjem besedilu: – polnoletni bratje ali sestre, izvajalec) zdravstvene dejavnosti, uporabijo določbe zakona, ki – stari starši, ureja pacientove pravice. – polnoletni vnuki. Stran 11098 / Št. 77 / 28. 7. 2008 Uradni list Republike Slovenije 11. Obravnava je postopek izvajanja zdravstvenih, social- (5) Izvajalci obravnave v skupnosti so: no varstvenih ali drugih storitev in programov. – javni socialno varstveni zavodi, 12. Oddelek pod posebnim nadzorom je oddelek psihia- – druge pravne in fizične osebe s koncesijo ali z dovolje- trične bolnišnice za intenzivno zdravljenje, kjer se osebi zaradi njem za delo za opravljanje socialno varstvenih storitev, zdravstvenih razlogov in ogrožanja svojega življenja ali življenja – izvajalci socialno varstvenih programov in storitev, ki drugih, hudega ogrožanja svojega zdravja ali zdravja drugih, storitve oziroma programe izvajajo na področju duševnega povzročanja hude premoženjske škode sebi ali drugim lahko zdravja, omeji gibanje. – izvajalci psihiatričnega zdravljenja, 13. Oseba je posameznik z duševno motnjo, ki se zdravi – nevladne organizacije s področja duševnega zdravja, oziroma obravnava v mreži izvajalcev programov in storitev za ki izpolnjujejo pogoje za izvajanje javne službe po zakonu, ki duševno zdravje. ureja socialno varstvo. 14. Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo (6) Nevladne organizacije s področja duševnega zdravja je posameznik, ki je zaradi dolgotrajne duševne motnje manj opravljajo v okviru obravnave v skupnosti predvsem naslednje zmožen dejavnega vključevanja v svoje okolje. programe: 15. Psihiatrična bolnišnica je psihiatrična klinika, psihi- – svetovanje, samopomoč in izobraževanje, atrična bolnišnica oziroma psihiatrični oddelek splošne bolni- – vodenje dnevnih centrov, šnice, ki opravlja specialistično bolnišnično in specialistično – vodenje pisarn za svetovanje, ambulantno zdravljenje ter konziliarno dejavnost s področja – stanovanjske in bivalne skupine, psihiatrije. – pomoč ter podpora pri učenju in študiju, 16. Socialno varstveni zavod je splošni ali posebni javni – delo z družinami, socialno varstveni zavod ali koncesionar, ki opravlja storitve v – vodenje treningov socialnih in življenjskih spretnosti, okviru mreže javne službe in je namenjen varstvu, bivanju in – organizacija prostočasnih dejavnosti, življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano – zaposlitveni centri s podporno zaposlitvijo, z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično – usposabljanje za delo. zdravljenje ni potrebno. 17. Varovani oddelek je oddelek v socialno varstvenem 5. člen zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma dele- (1) Kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajalcev žne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti psihiatričnega zdravljenja ter postopek njihove verifikacije do- po lastni volji. loči minister oziroma ministrica, pristojna za zdravje (v nadalj- 18. Zastopnik oziroma zastopnica pravic oseb na podro- njem besedilu: minister). čju duševnega zdravja (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) je (2) Kadrovske, tehnične in prostorske pogoje izvajal- posameznik, ki varuje pravice, interese in koristi osebe. cev socialno varstvenih programov in storitev ter izvajalcev obravnave v skupnosti ter postopek njihove verifikacije določi 3. člen minister oziroma ministrica, pristojna za socialno varstvo (v (1) Kakršna koli oblika zapostavljanja na podlagi duševne nadaljnjem besedilu: minister za socialno varstvo), v soglasju motnje je prepovedana. z ministrom. (2) Osebi se pri obravnavi zagotovi varstvo njenega oseb- 6. člen nega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, individualna obravnava in enaka dostopnost do Republika Slovenija posebno skrb namenja duševnemu obravnave. zdravju z vzpodbujanjem razvoja programov za osveščanje javnosti glede preprečevanja, razpoznavanja in zdravljenja 4. člen duševnih motenj. (1) Mrežo izvajalcev, ki izvajajo programe in storitve za 7. člen duševno zdravje (v nadaljnjem besedilu: mreža) v okviru javne - službe, sestavljajo: (1) Razvojni cilji in potrebe na področju preventive, psihi atričnega zdravljenja, celovite socialno varstvene obravnave, – izvajalci psihiatričnega zdravljenja, nadzorovane obravnave in obravnave v skupnosti se opredelijo – izvajalci socialno varstvenih programov in storitev, z nacionalnim programom varovanja duševnega zdravja za – izvajalci nadzorovane obravnave, obdobje najmanj petih let (v nadaljnjem besedilu: nacionalni – izvajalci obravnave v skupnosti. program). (2) Izvajalci psihiatričnega zdravljenja so: (2) Nacionalni program vsebuje: – psihiatrične bolnišnice, – strategijo razvoja varovanja duševnega zdravja, – psihiatrične ambulante s koncesijo za opravljanje zdra- – akcijski načrt za varovanje duševnega zdravja, vstvene dejavnosti, – cilje, organizacijo, razvoj in naloge izvajalcev, – ambulante za klinično psihologijo s koncesijo za opra- – mrežo izvajalcev programov in storitev za duševno vljanje zdravstvene dejavnosti, zdravje, – zdravniki specialisti oziroma specialistke s koncesijo za – nosilce nalog za uresničevanje nacionalnega programa. opravljanje psihiatričnega zdravljenja, – psihologi s specializacijo iz klinične psihologije s konce- 8. člen sijo za opravljanje zdravstvene dejavnosti, (1) Zdravljenje osebe poteka v skladu s strokovno prever- – izbrani osebni zdravniki s koncesijo. jenimi metodami in mednarodno priznanimi standardi. Izvajalci psihiatričnega zdravljenja tesno sodelujejo in povezu- (2) Zdravstveni poseg mora biti sorazmeren z njegovim jejo svojo dejavnost na primarni, sekundarni in terciarni ravni. namenom. Med več možnimi zdravstvenimi posegi, ki imajo pri- (3) Izvajalci socialno varstvenih storitev in programov so: merljive učinke, se izbere oziroma predlaga tistega, ki najmanj – javni socialno varstveni zavodi z varovanimi oddelki, posega v osebno integriteto osebe, najmanj omejuje njeno – druge pravne in fizične