1

O zapisniku seje

Državni zbor Republike Slovenije 4. mandat (2004-2008) 3. redna seja 21. 2. 2005 • Nadaljevanje seje: 2005-02-22

Dnevni red

• Pred dnevnim redom • France Cukjati • Miran Potr# • France Cukjati • Miran Potr# • France Cukjati • Majda Širca • France Cukjati • Majda Potrata • France Cukjati • Branko Grims • France Cukjati • Sašo Pe#e • France Cukjati • Milan Martin Cvikl • France Cukjati • Jožef Jerovšek • France Cukjati • Borut Sajovic • France Cukjati • Alojz Sok • France Cukjati • Cveta Zalokar Oražem • France Cukjati • Rudolf Petan • France Cukjati • 2. TO#KO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAHTEVE SKUPINE POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLO#I O ODLO#ITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA 2

ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH USLUŽBENCIH EPA 103 /4 OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU./ • France Cukjati • Miran Potr# • France Cukjati • Darja Lavtižar Bebler • France Cukjati • France Cukjati • 1. TO#KO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. • France Cukjati • Samo Bevk • France Cukjati • Janez Janša • France Cukjati • Samo Bevk • France Cukjati • Janez Janša • France Cukjati • Janez Janša • France Cukjati • Samo Bevk • France Cukjati • Zmago Jelin#i# Plemeniti • France Cukjati • Janez Janša • France Cukjati • Anton Rop • France Cukjati • Janez Janša • France Cukjati • Anton Rop • France Cukjati • Janez Janša • France Cukjati • Ciril Testen • France Cukjati • Janez Janša • France Cukjati • Ciril Testen • Janez Janša • France Cukjati • Aleš Guli# • France Cukjati • Matjaž Han 3

• France Cukjati • Marijan Pojbi# • France Cukjati • Milan Martin Cvikl • France Cukjati • Andrej Bajuk • France Cukjati • Milan Martin Cvikl • France Cukjati • Andrej Bajuk • France Cukjati • Franc Feri Horvat • France Cukjati • Ivan Žagar • France Cukjati • Maria Pozsonec • France Cukjati • Maria Pozsonec • France Cukjati • Marko Pavliha • France Cukjati • Martin Mikoli# • France Cukjati • Janez Podobnik • France Cukjati • Martin Mikoli# • France Cukjati • Janez Podobnik • France Cukjati • Mitja Slavinec • France Cukjati • Jure Zupan • France Cukjati • Mitja Slavinec • France Cukjati • Jure Zupan • France Cukjati • Bojan Konti# • France Cukjati • Janez Boži# • France Cukjati • Rudolf Petan • France Cukjati • Dragutin Mate 4

• France Cukjati • Rudolf Petan • France Cukjati • Dragutin Mate • France Cukjati • Pavel Gantar • France Cukjati • Sre#ko Prijatelj • France Cukjati • Franc Kangler • Vasja Klavora • Vasko Simoniti • Vasja Klavora • Franc Kangler • Vasja Klavora • Vasko Simoniti • Vasja Klavora • Anton Anderli# • Vasja Klavora • Dušan Kumer • Vasja Klavora • Sre#ko Hvauc • Vasja Klavora • Janez Boži# • Vasja Klavora • Darja Lavtižar Bebler • Vasja Klavora • Gregor Virant • Vasja Klavora • Darja Lavtižar Bebler • Vasja Klavora • Gregor Virant • Vasja Klavora • Boštjan Zagorac • Vasja Klavora • Andrej Bajuk • Vasja Klavora • Ivan Jelen • Vasja Klavora • Borut Sajovic • Vasja Klavora • Janez Boži# • Vasja Klavora • Janez Boži# 5

• Vasja Klavora • Borut Sajovic • Janez Boži# • Vasja Klavora • Majda Potrata • Vasja Klavora • Dragutin Mate • Vasja Klavora • Majda Potrata • Vasja Klavora • Dragutin Mate • Vasja Klavora • Zvonko #erna# • Vasja Klavora • Janez Podobnik • Vasja Klavora • Rudolf Moge • Vasja Klavora • Ivan Žagar • Vasja Klavora • Rudolf Moge • Vasja Klavora • Ivan Žagar • Vasja Klavora • Miran Potr# • Vasja Klavora • Gregor Virant • Vasja Klavora • Miran Potr# • Vasja Klavora • Gregor Virant • Vasja Klavora • Anton Kokalj • Vasja Klavora • Janez Podobnik • Vasja Klavora • Anton Kokalj • Janez Podobnik • Vasja Klavora • Cveta Zalokar Oražem • Vasja Klavora • Tomaž Štebe • Vasja Klavora • Janez Podobnik 6

• Vasja Klavora • Ljubo Germi# • Vasja Klavora • Geza Džuban • Vasja Klavora • Andrej Bru#an • Vasja Klavora • Geza Džuban • Vasja Klavora • Andrej Bru#an • Vasja Klavora • Rudolf Petan • Vasja Klavora • Janez Podobnik • Vasja Klavora • Lovro Šturm • Vasja Klavora • Andrej Bajuk • Vasja Klavora • Rudolf Petan • Vasja Klavora • Lovro Šturm • Vasja Klavora • Pavel Gantar • Vasja Klavora • Jure Zupan • Vasja Klavora • Mitja Slavinec • Vasja Klavora • Borut Sajovic • Vasja Klavora • Rudolf Moge • Vasja Klavora DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE 7

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

3. seja

(21. februar 2005) Sejo je vodil France Cukjati, predsednik državnega zbora. Seja se je pri#ela ob 14.01 uri. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pri#enjam 3. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. #lena poslovnika državnega zbora. Obveš#en sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Roberto Battelli, Robert Hrovat, Alojz Posedel in Jakob Prese#nik. Na sejo sem povabil predsednika vlade Republike Slovenije, gospoda Janeza Janšo, k 1. to#ki, predstavnike vlade Republike Slovenije k vsem to#kam dnevnega reda, varuha #lovekovih pravic k 7. to#ki in predstavnika urada predsednika Republike Slovenije k 13. to#ki. Vse prisotne vabljene lepo pozdravljam! Prehajamo na dolo#itev dnevnega reda 3. seje državnega zbora Republike Slovenije. Predlog dnevnega reda je pripravljen skladno z 59. #lenom poslovnika in ste ga prejeli s sklicem seje 11. februarja 2005. O predlogu dnevnega reda bomo odlo#ali v skladu z drugim odstavkom 64. #lena poslovnika državnega zbora. Predlogov za umik to#k z dnevnega reda nisem prejel. Poslanski klub LDS je v petek, 18. februarja 2005, predlagal zboru razširitev dnevnega reda seje z obravnavo posebnega poro#ila varuha #lovekovih pravic o problematiki izbrisanih v letnih poro#ilih varuha. Vloženi predlog nasprotuje dolo#bi 6. to#ke 64. #lena poslovnika, ker razlogi za širitev niso nastali po sklicu seje. Predlog tudi ne ustreza pogojem iz drugega odstavka 58. #lena poslovnika in predlog za širitev nasprotuje drugemu odstavku 59. #lena poslovnika, saj zadeva s strani mati#ne komisije ni pripravljena v skladu s poslovnikom državnega zbora, zato navedenega predloga poslanske skupine LDS ne bom dal na glasovanje. Drugih predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Predlagam zboru, da za današnjo sejo dolo#i dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem. Želite obrazložiti glas? Izvolite, gospod Potr#. MIRAN POTR#: Predsednik, ob vaših ugotovitvah bi želel izkoristiti proceduralno možnost, da bi pred odlo#anjem imela poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov pravico do posvetovanja. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: 8 3. seja

Pri sprejemanju dnevnega reda ni te možnosti. To je v skladu z razlago poslovniške komisije, ki je bila sprejeta 20. septembra 2002 v zvezi z drugim odstavkom 73. #lena poslovnika. V poslovniku državnega zbora jo imate na strani 111. O tem ni razprave, zato prehajamo na glasovanje. Možnost je obrazložiti glas, zato pozivam poslanke in poslance, ki želijo obrazložiti svoj glas, da se prijavijo. Gospa Širca, gospod Potr#. Še kdo želi? Doslej so se javili za obrazložitev glasu gospod Aurelio Juri, gospa Breda Pe#an, gospa Majda Potrata, gospod Miran Potr# in gospa Majda Širca. Prehajamo na obrazložitev glasu. Želi kdo obrazložiti v imenu poslanske skupine? Gospod Potr#, želite v imenu poslanske skupine? Izvolite. 3 minute. MIRAN POTR#: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Jaz sem želel že v odmoru povedati in pokazati temu državnemu zboru, da ravna napak, ko se ne odlo#a za možnost, da uvrsti na dnevni red tudi zadeve, ki mu niso prijazne in prijetne. Jaz verjamem, da predlog, ki so ga dali v Liberalni demokraciji Slovenije, da se uvrsti na dnevni red tudi to#ka dnevnega reda poro#ilo varuha #lovekovih pravic o izbrisanih. Nikomur od nas ni prijazna in prijetna to#ka dnevnega reda. Posebej ne za tiste, ki jih varuh opozarja, da doslej niso bili pripravljeni storiti ni#, da bi ta problematika bila normalno obravnavana in da bi se iskale rešitve, po katerih bi se po nespornem mnenju varuha in ustavnega sodiš#a pri#ele na organiziran na#in te krivice popravljati. Zavirati možnost razprave o tem vprašanju z, bi rekel samovoljnimi razlagami poslovnika ni koristno in naša želja je, da to povemo in da menimo, da bi tudi vladajo#a koalicija morala šteti za svojo odgovornost, da pristopi k reševanju tega vprašanja, ker bo sicer slej ko prej ta problem brez potrebe, ker smo ga sposobni rešiti, postal kamen, s katerim se bomo stalno znova sre#evali v naši politi#ni praksi. Vemo, da to ni razlog, da ne bi glasovali za dnevni red, ker so na njem druga nekatera vprašanja, ki so pomembna, posebej tudi odlo#anje o tem, da se zakon o javnih uslužbencih ne obravnava po skrajšanem postopku, zato bomo za glasovali, hoteli smo pa to naše stališ#e obrazložiti. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Glede tega, da ne bo nesporazumov, naj vendarle obrazložim, da predlog posebnega poro#ila ni uvrš#en na dnevni red, ker ne izpolnjuje pogojev, in je bila komisija zaprošena, da svoje poro#ilo dopolni. Takoj ko bo poro#ilo dopolnjeno, bo poro#ilo varuha #lovekovih pravic uvrš#eno na dnevni red seje. Kar pa zadeva predloga, zakaj ni uvrš#en, predloga namre#, da se širi dnevni red, pa moram ponovno poudariti, da ne izpolnjuje ta predlog niti ene zahteve iz poslovnika. Zaradi tega ga nisem uvrstil na dnevni red. Nadaljujemo obrazložitev glasu. Gospa Majda Širca ima besedo. MAJDA ŠIRCA: Takšnega dnevnega reda ne morem podpreti gospod predsednik, ker na kolegiju v januarju smo se odlo#ili, da bomo na tej seji obravnavali obe poro#ili varuha #lovekovih pravic, o nasilju v družini in o izbrisanih, in to prav na dan, ko se soo#amo z obletnico in ko naj bi se za#ela tudi gladovna stavka o izbrisanih. Obe poro#ili, tako tisto o izbrisanih kot nasilje, sta bili obravnavani na mati#nem delovnem telesu in o obeh poro#ilih imamo zapisnik. Ne strinjam se, da gre za kršenje poslovnika, ampak menim, da gre za kršitev dolo#itve dnevnega reda, ker ste uvrstili samo eno poro#ilo. Umaknili ste ga z razlago, da ni bil 3. seja 9

na mati#en delovnem telesu sprejet noben sklep oziroma nobeno priporo#ilo in vsi vemo, da to ni v skladu s poslovnikom, saj ta ne pogojuje obravnavo poro#ila s sklepom ali s priporo#ilom. Vemo pa, da so na omenjeni komisiji koalicijski poslanci glasovali proti pravni državi oziroma proti izvrševanju odlo#be ustavnega sodiš#a. Ta umik da slutiti, da se, ko je to vše# nekomu, uvrš#ajo na dnevni red dolo#ene to#ke, sicer pa ne in da se izogibate obravnavi tega poro#ila. Skratka, ne strinjam se zaradi tega, ker gre za tudi za slabo sporo#ilo doma#i in mednarodni javnosti, sploh pa ob izjavah nekaterih poslancev in poslank, da bi bilo najbolje varuha #lovekovih pravic kar ukiniti. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospe Širci. Obrazložitev glasu ima gospod Aurelio Juri. Prosim. Se odpoveduje. Gospa Breda Pe#an. Se odpoveduje. Gospa Majda Potrata, izvolite. MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kar nekajkrat je bilo mogo#e slišati in prebrati, da komisija za peticije ter za #lovekove pravice in enake možnosti ni opravila svojega dela. Komisija je svoje delo opravila. Obravnava posebnega varuhovega poro#ila je bila uvrš#ena na redno sejo 2. februarja in predlagan je bil sklep s priporo#ilom, ki ni govoril o ni#emer drugem kot o tem, da naj pripravi vlada rešitev, ki bo skladna z odlo#bo ustavnega sodiš#a. #e v demokraciji nekateri menijo, da takšnega sklepa ni mogo#e podpreti in vztrajajo pri svoji odlo#itvi, je glede na razmerje mo#i - to je ena redkih, #e ne edina komisija, kjer je #lanstvo sodo in je razmerje sil pol proti pol - vprašanje kaj bo, spoštovani gospod predsednik, mogo#e v zvezi z vašim napotilom, da mora komisija posebno poro#ilo znova obravnavati in s tem v zvezi sprejeti, kaj je v takšnem razmerju sil mogo#e sprejeti, #e ne morejo biti na komisiji spoštovani minimalni pravni standardi, tudi s stališ#a tistih, ki tako na glas zagovarjajo, koliko jim je do pravne države. Ampak v tej državi slišimo, da ustavno sodiš#e ni tisto, kar bi moralo biti, da varuh #lovekovih pravic ni tisto, kar bi moral biti in jaz se sprašujem, kje se bodo te stvari kon#ale. Da bi pa bila sklicana komisija pred tem zasedanjem državnega zbora pa, spoštovani gospod predsednik, veste, da ni pogojev za sklic nujne seje. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Drugi# in zadnji# sprašujem poslanke in poslance, ali želi še kdo obrazložiti svoj glas? Bom prebral: gospod Grims, Jerovšek, Petan, Sok, Sajovic, Pe#e in Sajovic. Še kdo? Zalokar. Ne vidim drugih rok. Gospod Grims imate besedo. MAG. BRANKO GRIMS: Hvala za besedo. Vsem lep pozdrav! Moram re#i, da delim obžalovanje tistih, ki danes niso zadovoljni s tem, da ni uvrš#eno na dnevni red tudi poro#ilo varuha. Sam zelo obžalujem, da ne izpolnjuje pogojev za obravnavo, kajti moram re#i, da je vsekakor to tema, o kateri se bo veljalo resno pogovoriti, resno pogovoriti o tem, kaj je njena vsebina, pa tudi o tem, zakaj smo se znašli v situaciji, v kateri smo, ko vsi vemo, da bi bila lahko ta stvar že davno rešena, #e seveda ne bi neko# o rešitvi, v kateri je doseglo soglasje takratno vodstvo države in parlamenta, namre#, predsednik države, bivši predsednik parlamenta, mimogrede tudi predsednik stranke, katera stališ#a smo sedaj že slišali, in tudi takratna opozicija smo dosegli soglasje o tem, da bi bilo potrebno to vprašanje rešiti z ustavnim zakonom. Predlog tega smo že oblikovali, takrat smo se o njem tudi usklajevali, nato se je to enostransko pretrgalo in zato se seveda tudi danes sre#ujemo s tem problemom. Upam, da bo možno o tej stvari 10 3. seja

zelo resno in odgovorno spregovoriti na naslednji seji, pa tudi o vlogi posameznikov in o njihovih stališ#ih v tej razpravi. Danes bom glasoval za dnevni red, tako da današnja seja pote#e nemoteno in #im hitreje. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu Grimsu. Besedo ima gospod Sašo Pe#e. SAŠO PE#E: Spoštovani prisotni! V Slovenski nacionalni stranki bomo seveda dnevni red podprli, in to predvsem iz dveh razlogov. Na to sejo sta uvrš#ena dva zelo pomembna zakona. Prvi je zakon o gospodarski zbornici, ki omogo#a, #e bo sprejet, prostovoljno oziroma svobodo podjetniškega povezovanja, za kar v okviru Nacionalne stranke ocenjujemo, da je smiselno predvsem za vse tiste gospodarske subjekte, ki niso zadovoljni z delovanjem obveznega #lanstva v inštitutu gospodarske zbornice. In drugi#, zakon o veterinarskih storitvah, ki prav tako naj bi, po naši oceni, pripeljal do neke stopnje, dodatne svobode na podro#ju veterinarskih storitev. Kar pa se ti#e predloga nekaterih poslancev, in sicer neposlovniškega predloga o tem, da bi na to sejo državnega zbora uvrstili poro#ilo o varuhu posameznikovih pravic, pa moramo v Nacionalni stranki povedati, gospodje in gospe, poslovnik, katerega sedajle zanikate, ste ravno vi sprejeli. Vi ste povedali, kaj vse gradivo mora vsebovati, #e ho#e biti uvrš#eno na to#ko dnevnega reda oziroma biti obravnavano na seji državnega zbora. In, milo re#eno, smešno je, da pa danes, ko ste v druga#ni situaciji, zanikate lastne ideje o pravu in redu v okviru te hiše. V okviru poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke ocenjujemo, da #e ho#emo, ne glede na to, kdo je bil proti poslovniku ali pa za poslovnik, se vsi držati njegovih na#el, bi bilo smiselno, gospe in gospodje iz Združene liste in Liberalne demokracije, da ste vsaj toliko na#elni in se lastnih pravil igre, ki ste jih uveljavili v državnem zboru, tudi držite. Nacionalna stranka bo podprla dnevni red, predlagan za to sejo. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Pe#etu. Besedo ima gospod Milan Cvikl. Prosim. MAG. MILAN M. CVIKL: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Glasoval bom proti temu, kar boste dali na glasovanje, torej dnevni red, zato ker ugotavljam, da uvajate novo metodo - to je metoda cenzuriranja. Vi ste rekli citiram , da ne izpolnjuje pogojev to#ka poro#ilo varuha #lovekovih pravic. Seveda morate najprej potem pojasniti, ali spreminjate tudi poslovnik državnega zbora v 272. #lenu, ki pravi, da državni zbor obravnava poro#ilo in sprejme priporo#ilo iz 111. #lena tega poslovnika. Komisija, v kateri je vladajo#a koalicija blokirala, kljub nujnosti izvrševanja odlo#be ustavnega sodiš#a, sprejem kakršnegakoli sklepa, lahko nikoli ne bo prišla do priporo#ila in potem vi ne boste nikoli tega dali na dnevni red. Bodimo odkriti! Vi ste se sami odlo#ili, da tega ne boste dali na dnevni red, ker se je na kolegiju predsednika državnega zbora 11. februarja izkazalo, da bodo mogo#e tudi nekateri #lani vladajo#e koalicije - sicer ne vem, kako je z nekaterimi, ki pravijo, da niso v vladajo#i koaliciji - glasovali za to, da bi se poro#ilo varuha uvrstilo in bi torej vas preglasovali. Zato ste se odlo#ili, da boste o tem odlo#ali sami. O tem ste odlo#ili sami. Formalno gledano je pa naš predlog utemeljen zato, ker so razlogi za razširitev nastali po sklicu. In sicer, Poro#evalec državnega zbora, ki smo 3. seja 11

ga dobili po seji kolegija, je uvrstil in objavil poro#ilo mati#nega delovnega telesa, in to je bilo razdeljeno. Zato menimo, da obstajajo vsi pogoji, razen #e vi po novem tolma#ite 272. #len poslovnika. Gospod predsednik, moram glasovati proti dnevnemu redu, #eprav so tu nekatere pomembne to#ke, zato ker uvajate novo prakso, ki vi cenzurirate, skupaj z nekaterimi strokovnimi službami, kdaj se o #em v tem državnem zboru odlo#a. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Cviklu. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek za obrazložitev glasu. Prosim. JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Sam bom podprl predlagani dnevni red iz dveh razlogov. Zame je najbolj pomembna - in mislim, da tudi za tiste, ki bodo gledali - to#ka predlog zaklju#nega ra#una prora#una Republike Slovenije za leto 2003, ki kaže sliko delovanja vlade v prejšnjem mandatu, ko ve#ina ministrstev ni dobila pozitivnega mnenja ra#unskega sodiš#a. Mislim, da je o tem treba opraviti zelo temeljito razpravo. In seveda bomo to storili, kajti takšna praksa se skozi slovensko politiko ne sme ve# nadaljevati. In drugo, moram re#i, da bi v zvezi s tem, kar se sedaj govori glede posebnega poro#ila varuha #lovekovih pravic na temo izbrisani, bil zelo vesel te debate in te to#ke dnevnega reda. Mislim da tudi, da bi tudi ljudje, ob#ani pred televizorji zelo z zanimanjem gledali to to#ko, ker so jo intenzivno spremljali. Vendar pa, kot zavezan k pravilom, moram spoštovati, da to#ka ne izpolnjuje poslovniških pravil, #eprav sem jaz bil eden tistih, ki sem nasprotoval temu vašemu vsiljenemu poslovniku, ki ste nam ga vsilili s tako vehemenco. Ko pa bo izpolnjevala, pa mislim, da bi bila dejansko ta to#ka ena od najbolj zanimivih. Tu bo seveda sedaj ve# razlogov o tem, da se bo razpravljalo, kaj ste hoteli s temi silnimi odškodninami izsiliti od države, v katere žepe ste hoteli ta denar pretopiti. In tudi vem, da ste v ta namen organizirali sedaj v tem #asu nek petdnevni post nekaterih ljudi, saj je res postni #as, ampak mislim, da se ne postijo iz verskih #ustev. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu Jerovšku. Besedo za obrazložitev ima gospod Borut Sajovic. Prosim. MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujo#i. Kolegice in kolegi! Dnevnega reda ne bom podprl, #eprav vem, da bo vseeno sprejet. Gre pa to, kolikor sem kot mlad poslanec bral poslovnik, bi lahko rekel, da se seveda te zadeve po vseh teh predpisih lahko uvrstijo na dnevni red. Me je pa strah ne#esa drugega, da pri tej zadevi bolj kot forma moti vsebina. In tega me je strah, da se bojimo resnice o #lovekovih pravicah. Zato bom pa# predlogu dnevnega reda nasprotoval. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Sajovicu. Besedo ima gospod Sok. ALOJZ SOK: Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, kolegice poslanke, in poslanci! Jaz mislim, da smo o izbrisanih v preteklih štirih letih toliko govorili, da v bistvu tu ni ni# kaj ve# za dodati. Tudi referendum smo imeli o tej temi. 12 3. seja

Kar se pa ti#e same obravnave, v Novi Sloveniji bomo seveda obravnavo podprli, ko bo komisija opravila svoje delo. Ko bo komisija oddala poro#ilo, s tem svojim poro#ilom dopolnila in seveda ko bo to poro#ilo na komisiji, mati#nem delovnem telesu sprejeto, in ko bo predlagala državnemu zboru ustrezne sklepe, takrat smo tudi v Novi Sloveniji pripravljeni to to#ko uvrstiti na dnevni red. In #e ho#ete, o tem pa# še enkrat, ne vem že kateri#, razpravljati. Sicer pa se strinjam s tistim predgovornikom, ki je omenjal, da je pa# treba spoštovati poslovnik, kajti poslovnik državnega zbora je mala ustava. Ve#krat smo v preteklosti poslušali, kako vladajo#a koalicija dela in pa ravna po poslovniku. Jaz mislim, da ni razloga, da bi sedaj pa delali druga#e. Poslovniška dolo#ila je treba spoštovati, in tako kot je predsednik državnega zbora povedal, ko bo poro#ilo narejeno in predlagani sklepi, takrat bomo tudi to podprli. Danes pa bomo podprli takšen dnevni red, kot je predlagan. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu Soku. Besedo ima za obrazložitev gospa Zalokar Oražem. CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Jaz dnevnega reda ne bom podprla, kajti menim, da ni razlogov, da tega poro#ila varuha #lovekovih pravic danes ne obravnavamo in da gre izklju#no za nek, bi rekla, neverjeten poslovniški manever, ki smo ga ali pa smo mu pri#a ponovno oziroma manevri se vrstijo eden za drugim in seveda domišljija, kako interpretirati poslovnik, se mi zdi neverjetna. Moram povedati, da tudi opažam eno veliko hipokrizijo. Pred letom dni smo pravzaprav cele dneve in no# sedeli v tem prostoru in razpravljali o izbrisanih po dolgem in po#ez. Sedaj je seveda namen in cilj dosežen, volitve so mimo in seveda izbrisane bi želeli pomesti pod preprogo in pravzaprav na nek na#in re#i, da jih ve# kot problema v Sloveniji ni. Zato je seveda tudi na#in izbran in te teme se ne dovoli ve# obravnavati. Vendar, spoštovani kolegi, problem je še vedno tu, je nerazrešen, ni izginil in z njim se boste morali radi ali neradi še sre#ati. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospe Oražem. Besedo ima gospod Rudolf Petan. Prosim. RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Jaz podpiram tak dnevni red, podpiram tudi mnenje, ki ste ga vi podali, zakaj ta to#ka, o kateri sedaj govorimo o izbrisanih, poro#ilo varuha #lovekovih pravic o izbrisanih, ni na dnevnem redu. Jaz bi rekel to, da pravna država pomeni tudi spoštovanje poslovnika, še posebej, #e smo v državnem zboru. Poslovnik imamo zato, da ga spoštujemo ne pa zato, da ga kršimo. #e ni pogojev za obravnavo, potem jih pa# ni. Lahko vam zagotovim, spoštovane kolegice in kolegi, tisti, ki se zavzemate, da bi to poro#ilo bilo nujno, da bom jaz to podprl, z veseljem bom podprl, da bomo to to#ko obravnavali na dnevnem redu, ko bodo za to potrebni pogoji. Kar se mene ti#e, lahko tudi ve#krat predlagate in bomo podprli vaše mnenje, da bomo tudi lahko ve#krat o tem razpravljali. Kaj ljudje o tem mislijo, so povedali tudi na referendumu, zato ni nujno, da za vsako ceno rinemo to na dnevni red in kršimo poslovnik, ker ta to#ka ni najpomembnejša za Slovenijo, je pa potrebna, to se pa jaz strinjam, in imate moj glas, ko bodo izpolnjeni pogoji. 3. seja 13

Dejal bi še pa to, da ne vem, od kod ideja, da bi ukinili institucijo varuha #lovekovih pravic. Meni to ni poznano, sem pa prepri#an, da bi pa bilo prav, #e bi se varuh #lovekovih pravic opravi#il Slovenkam in Slovencem, ko je lani pred kamerami izjavil in primerjal Slovenijo z nacisti#no Nem#ijo, tam malo pred II. svetovno vojno. Kako nesmiselne, kako težke besede so to, se kaže sedaj v tem trenutku, ko nekatere sile v Italiji nas obtožujejo vseh mogo#ih stvari iz obdobja fašizma, ki je zelo podoben tistemu v Nem#iji. Zato enostavno in ne razumem tega, da tudi vi ne zahtevate, da bi se varuh opravi#il. Jaz vsekakor podpiram takšen dnevni red in bom glasoval za. Bom pa tudi podprl, ko bodo dani pogoje, da se poro#ilo varuha da na dnevni red. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, za obrazložitev glasu. Prehajamo na glasovanje o dnevnem redu. Glasujemo. Glasovanje te#e. Navzo#ih je bilo 73 poslank in poslancev. Za je glasovalo 55, proti 15. Za je glasovalo 55. Proti 15. Predlog je sprejet. Gospod Anderli#, imate proceduralni predlog? Sedaj imate besedo. Med glasovanjem ni ve# proceduralnih predlogov. Obrazložitev glasu sodi v fazo glasovanja. Ugotavljam, da je dnevni red 3. seje zbora dolo#en. Prehajamo na 2. TO#KO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA ZAHTEVE SKUPINE POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLO#I O ODLO#ITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNIH USLUŽBENCIH EPA 103 /4 OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU./ Kolegij predsednika je na seji dne 7. januarja 2005 sklenil, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih obravnava po skrajšanem postopku, kot je predlagala vlada. V poslovniškem roku petih dneh je zoper odlo#itev kolegija skupina 19-ih poslancev, s prvopodpisanim gospodom Miranom Potr#em, zahtevala, da na podlagi desetega odstavka 21. #lena poslovnika o odlo#itvi kolegija odlo#i državni zbor. V zvezi z odlo#itvijo kolegija, da se navedeni predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku, dajem besedo predstavnikoma predlagateljev zahteve. Gospod Miran Potr# imate besedo. MIRAN POTR#: Hvala lepa. Podpisniki zahteve smo prepri#ani, da je odlo#itev o skrajšanem postopku kolegij sprejel v nasprotju s poslovnikom. Strogi pogoji so namre# v poslovniku dolo#eni zato, ker obravnava zakona po skrajšanem postopku bistveno poenostavlja zakonodajni postopek. Razpravo omejuje le na vsebino predlogov sprememb in dopolnitev zakona, in to predvsem v mati#nem delovnem telesu. Poslankam in poslancem daje manj možnosti za vsestransko oceno utemeljenosti zakona, saj ne omogo#a splošne razprave, drugo in tretjo obravnavo pa združuje na eno sejo. In ta dejstva je treba upoštevati, ko se ocenjuje smisel poslovniške dolo#be, da je skrajšani postopek mogo# ob manj zahtevnih spremembah in dopolnitvah zakona. Ne gre torej samo in predvsem za število #lenov, ki se spreminjajo, gre tudi predvsem za poseg v koncept in cilje zakona, ki se spreminja. Predlagane spremembe globoko in radikalno posegajo v sam koncept zakona. #e bodo uveljavljene, se bodo bistveno spremenili cilji in usmeritve zakona o javnih uslužbencih. Predlog zakona namre# bistveno spreminja za delovanje pravne države pomembne cilje, da se zmanjša politizacija uprave, 14 3. seja

zoži število vodstvenih upravnih delavcev, katerih imenovanje je politi#no pogojeno, in pove#a neodvisnost, samostojnost in visoka strokovnost uprave, napredovanje upravnih delavcev pa kot karierna služba veže izklju#no na visoko strokovnost in profesionalnost. Ker se politizacija uprave z njim nesprejemljivo pove#uje, je zakon po vsebini nesprejemljiv, in bi moral biti obravnavan po reden postopku, da bi tudi koalicija lahko še enkrat ocenila njegove posledice. Ne glede na to, da je vodstvo državnega zbora že priznalo svoje pomembne proceduralne napake pri obravnavi tega zakona in da smo z njegovo preložitvijo na mar#evsko sejo enega od namenov naše zahteve dosegli, je zaradi na#elnih razlogov prav o zakonu odlo#ati po rednem postopku. Pri#akujemo podporo našemu predlogu. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu Potr#u. K obrazložitvi je prijavljena tudi gospa Darja Lavtižar Bebler. Prosim. DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Hvala lepa za besedo. Spoštovani zbor! V LDS-u nasprotujemo temu, da bi se predlog zakona o javnih uslužbencih obravnaval po skrajšanem postopku zaradi naslednjih razlogov. 142. #len poslovnika državnega zbora dolo#a, da se predlog zakona lahko obravnava po skrajšanem postopku, #e gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. V LDS-u ne zanikamo, da novela zakona o javnih uslužbencih spreminja le nekaj #lenov veljavnega zakona, vendar opozarjamo, da je treba pri razlagi te dolo#be upoštevati tako njen kvantitativni kot kvalitativni vidik. V tem primeru gre nedvomno za spremembe, ki posegajo v temeljne namene in cilje veljavnega zakona, to je depolitizacijo javne uprave. Zato menimo, da gre, #eprav se spreminja samo nekaj #lenov zakona, za bolj zahtevne spremembe zakona, ki nedvomno potrebujejo tehten premislek. Novela zakona odstopa od koncepta reforme javne uprave, s katero smo želeli profesionalizirati javno upravo in jo zaš#ititi pred škodljivimi vplivi politi#nega kadrovanja. Novela zakona tako odstopa od koncepta politi#ne nevtralnosti, po katerem predstojniki organov v sestavi, kot so policija, carina, dav#na uprava in drugi, vodijo te organe po na#elu profesionalne samostojnosti in neodvisno od trenutne oblasti. S tem nas odmika tudi od standardov, ki jih priporo#ajo eksperti sigme. V LDS smo mnenja, na kar nas opozarja tudi strokovna javnost, da bo zakon povzro#il protiustavne posledice. Vsebuje namre# protiustavne rešitve, ki kršijo ustavno na#elo zaupanja v pravo in na#elo prepovedi retroaktivne uporabe predpisov. S predlaganimi rešitvami bi vlada posegla v pravne položaje posameznikov, ki so nastali v preteklosti v #asu veljavnosti prvotne ureditve oziroma v njihova upravi#ena pravna pri#akovanja, brez stvarnega in v javnem interesu utemeljenega razloga. Zato menimo, da mora državni zbor skrbno pretehtati posledice, kar pomeni, da z njegovim sprejemanjem ne gre hiteti. V skrajšanem postopku pa se namre# druga in tretja obravnava opravita na isti seji. V LDS želimo, da bi državni zbor zakon obravnaval po rednem postopku, s #imer bi poslancem omogo#ili, da bi o predlogu zakona opravili splošno razpravo. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospe Lavtižar Bebler. Ker po poslovniku o tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu, predlagam zboru, da odlo#i o naslednjem sklepu: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih se obravnava po skrajšanem postopku. Glasujemo! Navzo#ih je 79 poslank in poslancev. Za je glasovalo 49, proti 30. 3. seja 15

Za je glasovalo 49. Proti 30. Predlog je sprejet. S tem zaklju#ujem to to#ko dnevnega reda. Prekinjam sejo. Nadaljevali jo bomo ob 15. uri. Seja je bila prekinjena ob 14.37 uri in se je nadaljevala ob 15.01 uri. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Spoštovani ministri, predsednik vlade, gospod Janez Janša! Prehajamo na 1. TO#KO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to to#ko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 34 poslank in poslancev. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je dolo#en na podlagi dogovora z vodji poslanskih skupin in v skladu z 244. in drugim odstavkom 245. #lena poslovnika državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajo#e koalicije bo odgovoril predsednik vlade. Poslanci, ki so postavili po dve vprašanji, bodo drugo vprašanje postavili potem, ko bodo vsi prijavljeni poslanci postavili po eno vprašanje. Poslanci imajo za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik vlade, minister ali generalni sekretar vlade odgovorijo na vprašanje najve# v 5 minutah, enako tudi, #e je vprašanje postavljeno ve# ministrom. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim poslance, da so na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah. Dopolnitev odgovora pa sme trajati najve# 3 minute. V zvezi z najavo poslanskih vprašanj vas obveš#am, da je poslanec Zmago Jelin#i# Plemeniti predsedniku vlade postavil dve vprašanji. Ker bi s tem onemogo#il postaviti vprašanje predstavniku druge poslanske skupine, je gospod Zmago Jelin#i# Plemeniti drugo vprašanje naslovil ministru za finance. Poslanec Rudolf Petan je ministru za pravosodje naslovil poslansko vprašanje, ki ni sodilo v delovno podro#je ministra. Zato je gospod Rudolf Petan najavljeno vprašanje umaknil. V zvezi s to to#ko dnevnega reda so se za danes opravi#ili naslednji ministri: dr. Dimitrij Rupel, minister za zunanje zadeve, zaradi sodelovanja na zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose v Bruslju, gospod dr. Milan Zver, minister za šolstvo in šport, zaradi sodelovanja na zasedanju Sveta za izobraževanje, mladino in kulturo v Bruslju, gospod mag. Janez Drobni#, minister za delo, družino in socialne zadeve, zaradi bolezni in gospod mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, zaradi bolezni. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik vlade, minister ali generalni sekretar v 30 dneh predložiti pisni odgovor, ki bo objavljen v glasilu državnega zbora. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko napove, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo državnega zbora. Na klop ste prejeli pregled poslanskih vprašanj in pobud, na katere v poslovniškem roku še ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Kot že re#eno, bo na prva štiri vprašanja odgovarjal predsednik vlade gospod Janez Janša. Prvi bo poslansko vprašanje zastavil gospod Samo Bevk, Združena lista socialnih demokratov. Imate besedo. SAMO BEVK: 16 3. seja

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor, gospod predsednik vlade! Slovenija je letos prevzela predsedovanje organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, pripravlja se pa tudi na vodenje Evropske unije, odpravo schengenske meje in sprejem skupne evropske valute. Toda ob teh zunanjepoliti#nih uspehih smo o#itno zanemarili urejanje odnosov s sosednjimi državami. Dogajanja, ki smo jim pri#a v zadnjem obdobju, so jasen pokazatelj, da se strateški interesi naših sosed na severozahodu in vzhodu niso spremenili, zato bo Vlada Republike Slovenije morala korigirati prioritete v zunanji politiki ter bolj odlo#no uveljavljati naše interese. Temelj dobrih sosedskih odnosov je tudi zavedanje skupne preteklosti. Italijanska vlada je že od vsega za#etka imela do pariške mirovne pogodbe iz leta 1947 zelo odklonilen odnos, saj je izgubila velik del ozemlja, ki si ga je pridobila s krivi#no rapalsko pogodbo. Dejansko Italija nikoli ni hotela obra#unati s svojo imperialisti#no in fašisti#no preteklostjo. Trditev predsednika avstrijskega parlamenta, da pogovora o slovenski narodni manjšini ni mogo#e voditi na pravni podlagi avstrijske državne pogodbe ter da to ni pogodba med državama, je v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi in mednarodnim pravom. Ravno njen 7. #len najbolj celovito ureja pravice slovenske narodne manjšine na Koroškem in Štajerskem. V obeh primerih gre za poskus revizije zgodovine oziroma izpodkopavanje temeljev, na katerih je bila po kon#ani drugi svetovni vojni zgrajena sodobna evropska ureditev. V poslanski skupini Združene liste socialnih demokratov sprašujemo: Kaj bo vlada storila ob o#itnem poskusu revizije zgodovine oziroma dveh temeljnih mirovnih pogodb s strani nekaterih visokih politikov vladajo#e koalicije v Italiji in Avstriji? Sprašujemo jo, ali bo ob pri#akovanem obisku italijanskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade zahtevala skupno in uradno objavo poro#ila slovensko-italijanske zgodovinske komisije, ustrezno gesto opravi#ila za dejanje njene predhodnice slovenskemu narodu in zagotovilo za dosledno uresni#evanje krovnega zaš#itnega manjšinskega zakona. Slovensko vlado tudi sprašujemo kdaj bo za#ela uradne postopke za notificiranje nasledstva avstrijske državne pogodbe oziroma pogodbe o Avstriji pri ruski vladi kot depozitarju. Gospodu predsedniku se že v naprej najlepše zahvaljujem za odgovor. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Besedo ima gospod predsednik vlade. JANEZ JANŠA: Najprej hvala za vprašanje, spoštovani gospod poslanec Bevk. Na prvi del vprašanja lahko re#em, da doslej samo peš#ici politikov, kjerkoli so delovali, pod kakršnokoli zastavo so delovali, še nikoli ni uspelo narediti revizije zgodovine, pa še to za omejen #as je to uspelo nekaterim totalitarnim režimom z razli#nimi predznaki. Tako te bojazni, da bi samo nekim politikom uspelo narediti revizijo zgodovine, ni. Kljub temu pa je seveda zgodovina ob#utljiva stvar, ker dogodki v preteklosti vedno vplivajo tudi na prihodnost, na sedanjost in na prihodnost in je treba to jemati resno. Ne vem to#no, na katere izjave katerih politikov mislite, ko gre za sosednjo državo Italijo, tam je prišlo do odlo#itve v italijanskem parlamentu o razglasitvi dneva spomina na njihove sonarodnjake, ki so po njihovem mnenju trpeli v #asu po drugi svetovni vojni. Ta odlo#itev je bila v italijanskem parlamentu sprejeta prakti#no s konsenzom, z enako gore#nostjo so za to odlo#itev glasovali pripadniki strank nacionalnega zavezništva kot prenovljeni komunisti, tako je zelo težko to prepisati samo eni politi#ni opciji. In tudi na#elno ima vsaka država pravico, da se spominja trpljenja svojih sonarodnjakov, še posebej, #e je šlo za ve#je število. Tisto, kar pa mora Slovenija v tem primeru zelo 3. seja 17

odlo#no poudariti, je to, da zgodovina seveda ni nekaj, kar se za#ne na dolo#en datum, ki ga nekdo postavi, kot bi bilo njemu vše#, v tem konkretnem primeru Slovenija ne sme pozabiti trpljenja še posebej primorskih Slovencev v nekaj desetletjih pod fašizmom. Dejstvo je, da je marsikaj, kar se je dogajalo med II. svetovno vojno in po II. svetovni vojni, imelo korenine v teh dogodkih in da samo izsekan del#ek zgodovine, ki ga nekdo postavi potem na državni nivo, iz tega naredi državni praznik itd., lahko predstavlja tudi manipulacijo. Vendar pa je treba enako odlo#no povedati, da demokrati#na slovenska država nikoli ne bo zagovarjala kakršnikoli zlo#inov, ne glede na ideološki predznak, ki ga nekdo postavlja pred zlo#insko ravnanje, in da je v zvezi s tem potrebno marsikdaj pomesti tudi pred lastnim pragom. Glede obiska italijanskega zunanjega ministra, datum še ni dolo#en natan#no, pri#akujemo, da bo poleg ostalih tem, ki jih je treba odpreti pred tem obiskom, gre za obisk zunanjega ministra ene od držav Evropske unije, s katero sodelujemo, je seveda tudi vprašanje izvajanja zaš#itnega zakona za slovensko manjšino, pravzaprav je to klju#na tema v tem trenutku. Zakon je bil sprejet pred štirimi leti in je v veliki meri mrtva #rka na papirju. Na to slovenska vlada opozarja. Na to je opozarjala - vprašanje, #e dovolj odlo#no - tudi naša predhodnica, ne bomo šli sedaj v zgodovino sprejemanja tega zakona, ampak dejstvo je, da #e se zakon ne izvaja, #e je mrtva #rka na papirju, je to problem in Slovenija je na to dolžna opozoriti. Ob tem slovenska vlada opozarja, da lahko ustrezno rešujemo ali pa vplivamo na reševanje problemov naše manjšine ali pa naših manjšin v zamejstvu, samo #e so odnosi med državami dobri, #e se razvijejo v duhu dobrega medsosedskega so delovanja, spoštovanja mednarodnih pogodb in seveda tudi zakonodaje, ki jo vsaka država sama sprejme. Tisti, ki misli, da se lahko z nekim pretiranim zaostrovanjem vpliva na to, da bodo ta vprašanja rešena, se zelo moti. Vsako negativno ali pa zaostreno ozra#je na koncu najbolj škodi ravno manjšini, ravno tistim, ki bi jih želeli zaš#ititi in tega se je potrebno zavedeti. Postavljeno je bilo tudi tretje vprašanje, verjetno bo kolega Bevk izkoristil možnost dodatno obrazložiti vprašanje in bom odgovoril potem na tretje vprašanje. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, predsedniku. Gospod Bevk, želite dodatno obrazložitev? SAMO BEVK: Hvala, gospod predsednik. Slovenski narodni skupnosti v Italiji in Avstriji sta seveda pomemben most povezovanja in sodelovanja med državami. Sami ste, gospod predsednik, povedali, da je sprejeti krovni zakon le #rka na papirju. Predstavniki dveh krovnih organizacij pravijo, da je jedro problema pomanjkanje politi#ne volje, ki manjšini onemogo#a, da postane del družbe in soustvarja ozra#je med Slovenijo in Italijo. So pa rde#a nit teh neurejenih razmerij tudi stalne težave pri financiranju slovenskih institucij s strani italijanske države. Tokrat je na udaru Stalno slovensko gledališ#e v Trstu. Sprašujem se, ali bomo po Slovenski banki v Trstu izgubili še najpomembnejšo slovensko kulturno ustanovo v zamejstvu? Glede tega, da bi vam omogo#il še nadaljevanja odgovora na tretje vprašanje, pa bi rad povedal še to, da je Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope v poro#ilu o Avstriji med drugim izrazila naslednje mnenje. Navajam: "Posebno zaskrbljenost zaradi sovražnega ozra#ja do slovenske manjšine na Koroškem", izraža ta evropska komisija, in naprej, citiram njeno navedbo, "da gre za odkrito zavra#anje uresni#evanja razsodbe 18 3. seja

avstrijskega ustavnega sodiš#a glede zagotavljanja dolo#enih pravic omenjeni manjšini." Tu je seveda mišljena pravica do dvojezi#nih krajevnih napisov in uradna raba slovenš#ine, kar vse med drugim izhaja tudi iz 7. #lena avstrijske državne pogodbe, oziroma pogodbe o Avstriji. Zato me v nadaljevanju zanima: Kako namerava Republika Slovenija zagotoviti politi#no rešitev problema z obema sosedama? Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Bevku. Predsednik, izvolite. JANEZ JANŠA: Kar se ti#e naše manjšine v Italiji, je vendarle k temu, kar je bilo re#eno, treba dodati, da je v zadnjem #asu prišlo tudi do nekaterih pozitivnih premikov. Gre predvsem za spremembo položaja ali pa obravnavanje naše manjšine na deželni ravni. Zelo verjetno bo z odlo#itvijo deželnega parlamenta Furlanije-Julijske krajine v deželnem statutu slovenska manjšina prvi# dobila neposredno zastopstvo, kar bo na žalost možno implementirati šele potem, ko bosta tudi oba domova italijanskega parlamenta potrdila ta statut. Ampak že ta gesta pomeni, da se nekaj premika. Po našem mnenju bi bilo zelo dobro, #e bi v enake okvire lahko prišlo tudi reševanje neposrednega zastopstva slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. To bi pomenilo v tem #asu zagotovo velik korak naprej. In kot veste, si slovenska manjšina to ob podpori Slovenije že nekaj #asa prizadeva. Problem s financiranjem slovenskih organizacij v zamejstvu, v Italiji, se deloma izboljšuje ravno zaradi tega pozitivnega odnosa na deželni ravni. Na državni ravni pa je seveda problem še vedno odprt. Slovenija pred tem ne zatiska o#i in bo na to opozorila tudi državno vlado v Rimu. Žal pa ti problemi niso od lani ali pa izpred nekaj dni, trajajo nekateri leta, nekateri že desetletja. In ni možno pri#akovati, da bo nova slovenska vlada v dveh mesecih rešila vse tisto, kar prej neka druga vlada ni mogla v 12-ih letih. Glede nasledstva po avstrijski državni pogodbi oziroma po državni pogodbi v Avstriji je nesporno dejstvo, da je Slovenija ena od pravnih naslednic nekdanje SFRJ. To ne nazadnje dokazujemo s tem, da pla#ujemo ve#ji del nekdanjih jugoslovanskih dolgov. To je povsem nesporno. Uveljavljamo tudi našo pravico do nasledstva v teh pogajanjih o sukcesiji. To je vse mednarodno priznano. V zvezi s tem ni nobenih dilem. Tudi izjave enega ali drugega politika teh dejstev ne morejo spremeniti. Ta pogodba bi veljala, ker gre za mednarodno pogodbo, tudi v primeru, #e Slovenija sploh ne bi obstajala. Tudi 7. #len, ki govori o zaš#iti slovenske manjšine na avstrijskem ozemlju, to državo veže, ne glede na to, ali je teh naslednic 10 ali 12, v pravnem smislu zadeva ni ni# spremenjena. Zakaj Slovenija ni formalno vložila note [...] Znak za konec razprave. za priznavanje nasledstva, je zelo dolgo in staro vprašanje. Zanima me, zakaj to prejšnje vlade v 12-ih letih niso naredile, #e je ta stvar tako enostavna. Na podlagi pojasnil, ki jih je dalo ministrstvo za zunanje zadeve na pristojnem odboru je povsem jasno, da je krog podpisnikov zaprt [...] PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: 3. seja 19

Gospod predsednik prosim, #e zaklju#ite misel. JANEZ JANŠA: [...] da se ob primeru #eške, ki je to noto vložila, sedaj #aka, kakšna bo odlo#itev. #e bo ta odlo#itev pozitivna, #e se bo našlo kakšno tolma#enje, jaz ne vidim nobenih ovir, da tudi Slovenija tega ne naredi. Dokler se pa tega ne prou#i, kar nam je naložil tudi odbor za mednarodne odnose, pa je odgovor enak, kot je bil odgovor vseh prejšnjih vlad. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Naslednji bo predsedniku vlade [...] Ja, izvolite gospod Bevk. SAMO BEVK: Hvala lepa, gospod predsednik. Zahvaljujem se predsedniku vlade za odgovora, vendar kljub temu proceduralno predlagam, da na podlagi drugega odstavka 246. #lena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije na naslednji seji državnega zbora opravimo razprave o odgovoru vlade, predvsem z vidika problematike slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Najlepša hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Bevku. O predlogu bomo glasovali jutri v #asu glasovanja. Naslednji bo predsedniku vlade zastavil vprašanje gospod Zmago Jelin#i# Plemeniti, prosim. ZMAGO JELIN#I# PLEMENITI: Hvala lepa za besedo. Ko sem najavil vprašanje, nisem vedel, da bo vlada že sprejela sklep o podpori, pobudi, ki sem jo vložil za gradnjo evropskega letalskega muzeja v Mariboru. Moram re#i, da sem bil prijetno presene#en, kajti prejšnja vlada je potrebovala tri leta, da se ni zmigala, da bi to naredila in že skoraj nam je ta pobuda oziroma ta zadeva ušla iz rok, kajti zanimanje za evropski letalski muzej je izredno veliko tako na francoski kot na nemški strani. Je pa# tako, da moram pohvaliti sedanjo vlado, ki je spregledala to pomembnost in je potrdila mojo pobudo. V 15 dneh bo pripravila organizacijsko skupino in v zvezi s tem sprašujem predsednika vlade: Glede na to, da je bilo to predvsem moje delo v Evropi, v skupš#ini zahodnoevropske unije in tudi v drugih organizacijah, ali bom eden od delov te [...] Oglašanje iz klopi. Hvala lepa, hvala lepa gospod Anderli#, saj lahko potem poveste še kaj oziroma #e bom v tej organizacijski skupini? Vem, da gospode v Liberalni demokraciji hudi#evo boli, ker niso sami naredili tega, kajti to bi jim zagotovo prineslo nekaj politi#nih pik pred volitvami, ampak takrat so bili polni sami sebe in pa# niso zmogli se spustiti na normalne veje. Povedati je treba, da ta muzej, ko bo zgrajen, bo zaposloval okoli 450 delavcev direktno, okoli 2.500 v bližnji okolici, da sploh ne bi govoril o vplivu, ki ga bo imel na turisti#no ponudbo v Mariboru, v okolici, na Štajerskem. Skratka, zadeva je izredno pomembna. Zagotovo se bo pa gradil dolgo #asa. Konec koncev, sydneysko opero so gradili 14 let in kdorkoli re#e danes besedo Avstralija, se spomni tudi na sydneysko opero. Sodim, da bo ta muzej enak in bo tudi nosil ime Slovenije po svetu. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Jelin#i#u. Prosim, besedo ima predsednik vlade. JANEZ JANŠA: 20 3. seja

Hvala za vprašanje. Na nek na#in je vlada že pisno odgovorila na to vprašanje oziroma pobudo, ker je bila tudi pisno posredovana. Pobuda izgleda zelo privla#no. Nedvomno ima Slovenija ustrezno lokacijo za takšen muzej. #e držijo navedbe iz te pobude, da je za to možno angažirati evropska sredstva, ne vidimo nobenega razloga proti oziroma nobenega razloga, da ne bi šli v realizacijo te pobude. Kot že re#eno, bo vlada formirala skupino, katere sestavo bodo predlagala ministrstva, ki bo preverila, ali ti pogoji držijo, in potem sprejela nek operativen na#rt priprav za uresni#evanje te pobude. Vsak, ki je kakorkoli pripravljen prispevati k temu, da se pobuda uresni#i, je po mojem mnenju dobrodošel v tej skupini. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu predsedniku. Naslednji bo predsedniku vlade postavil vprašanje gospod mag. Anton Rop. Prosim. MAG. ANTON ROP: Spoštovani gospod predsednik, gospod predsednik vlade! Mogo#e bi veljalo drugi# razdeliti to to#ko, da bi bila pod eno to#ko to#ka pohval vladi s strani enega dela opozicije in normalna to#ka poslanskih vprašanj. Tako ne bi tega dvojega mešali, da bi tisti, ki želijo hvaliti vlado, imeli možnost, da bi to po#eli, tako kot vseskozi po#nejo in je to povsem možno; smo tudi po tem "unicum" v Sloveniji, o#itno. Sam želim postaviti vprašanje predsedniku vlade v zvezi s programom. Gospod predsednik, na novinarski konferenci ste predstavili normativni del programa vlade za leto 2005. Kot obi#ajno, ste v tem delu poudarili dva pomembna cilja: eden je prevzem evra, drugi pa nižja inflacija. Seveda je pa za oceno javnosti, ne nazadnje vseh nas v državnem zboru, ali je to možno ali ne, nujno treba videti program vlade, ne samo normativni del, ampak celotni program vlade, zlasti pa ukrepe, ki jih vlada predvideva storiti. Tega ni. Ni programa, ni ukrepov, ni ocen finan#nih posledic; je zgolj spisek zakonov in podzakonskih aktov, ki so jih o#itno pripravili po posameznih ministrstvih. Zato bi rad postavil nekaj vprašanj, ki so pomembna za nas. Mislim, da ste sedem ali osem dni nazaj na spletni strani urada predsednika vlade objavili nek osnutek programa, ki je izgledal kot program. Žal ste ta program takoj umaknili, po dveh dnevih na spletni strani ni ve# objavljen. Ta tekst smo nekako uspeli prebrati do dolo#ene mere, ugotovili premnoga neskladja v tem programu. Sedaj pa ga ni ve#, izginil je neznano kam. Zanima me: Kam ste ta program umaknili in ga zamenjali samo z normativnim delom? Predvsem me zanima: Zakaj ga javno ne predstavite? Ali ga sploh nameravate kdaj predstaviti ali pa bomo videli samo posamezne ukrepe, ki se bodo dogajali ob posameznih zakonih? In #etrti#. V medijih smo zasledili, da ste v zadnjem mesecu naro#ili pregled vseh primerov obtantov, ki so se po zakonu o državljanstvu iz leta 1964 prostovoljno odlo#ili za prevzem italijanskega državljanstva in so se izselili v Italijo. S tem ste odprli problem, za katerega ocenjujem, da je rešen z Italijo in da je rešen, kar se ti#e premoženjskih zahtevkov, in da to ni problem celotne države. Seveda upam, da to ni del programa, ki ste si ga tudi zastavili, pa ni objavljen. Zato me seveda zanima: Zakaj ste to storili? Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: 3. seja 21

Hvala gospodu Ropu. #eprav vprašanja so tudi neka nova, ki niso bila najavljena. Pa vendar, gospod predsednik vlade, lahko odgovarjate na vsa, #e želite. JANEZ JANŠA: Seveda bom z veseljem odgovoril na ta vprašanja. Ne bom najprej pet minut protestiral, kot smo to doživeli v prejšnjem mandatu, #eprav najavljeno je bilo vprašaje glede prevzema evra. Ampak, moje mnenje ostaja enako, kot je bilo prej, ko smo bili še v opoziciji: poslanska vprašanja in pobude, ko gre za neposredno spraševanje vlade, so lahko tudi brez pismenih najav. #e boste spremenili poslovnik, mene to ne bo ni# motilo. Kar se ti#e ciljev vlade in vladnega programa, je treba, o#itno, še deseti# ponoviti, da je vladni program zapisan v koalicijski pogodbi, ki so jo koalicijske partnerice uskladile. In tisto, kar je letos vlada naredila s programom za leto 2005, je operacionalizacija tistega dela koalicijske pogodbe, za katerega smatramo, da ga lahko realiziramo v letu 2005. Sedaj, o#itno viri, ki jih ima sedanja opozicija v sekretariatu vlade, ne delujejo vedno najbolje, tako da ne vem, kaj naj bi bilo objavljeno, pa tega ni ve#. Tisto, kar se pojavlja v #asu delovne faze priprave dolo#enih predpisov ali programov, je na spletnih straneh toliko #asa, dokler pa# neka faza traja. Od samega za#etka smo napovedali, da bo tokrat vlada pripravila kompleten normativni program, #im prej bo mogla, že na za#etku leta. Upam, da bomo v drugih letih mandata to uspeli narediti na za#etku januarja ali pa že v decembru in da bo tudi ta del, ki se nanaša na druge organe, v tem primeru predvsem na državni zbor, posredovan tem institucijam #im prej. Tako bo tudi državni zbor za celotno leto danes prejel seznam predlogov zakonov in drugih aktov, ki jih državni zbor sprejema, ki jih namerava vlada predložiti v letošnjem letu, tako da bo tudi planiranje tega visokega zbora zakonodajnega telesa lažje in da se bo delo tudi lažje na#rtovalo. S tem v zvezi moram re#i, da obžalujemo, da je opozicija prepre#ila tolma#enje poslovnika, ki omogo#a, da na sejah delovnih teles delujejo tudi direktorji direktoratov, ker bo enostavno nemogo#e u#inkovito izpeljati proceduro brez tega, da bi direktorji direktoratov, ki vodijo po zakonu, ki ste ga še vi sprejeli, zaokroženo podro#je, sodelovali na sejah delovnih teles. Ministri in državni sekretarji so velik del svojega #asa bodisi v tujini - še posebej veliko usklajevanj v Bruslju, seje vlade, en dan seje odborov. Nemogo#e jih je podvojiti, zato res ne vem, zakaj je bila ta odlo#itev sprejeta. Zagotovo to ne bo v ni#emer prispevalo k ve#ji u#inkovitosti. Kar se ti#e finan#nega okvirja, #eš da ni znan. V tem trenutku vlada uporablja en sam finan#ni okvir, ki obstaja, to je prora#un za leto 2005, ki je bil sprejet že v prejšnjem mandatu, dokler ne bo rebalansa tega prora#una, so vsi finan#ni okviri, v okviru katerih na#rtujemo, sprejeti, ker druga#ni tudi ne morejo biti. Ob rebalansu bo vlada skušala glede na oceno javnofinan#ne pozicije v državi morda izostriti nekatere prioritete iz koalicijske pogodbe, ki jih bo možno glede na dano stanje, dokler pa rebalansa ni sprejetega, je pa# odgovor glede javnofinan#nih okvirov ali pa finan#nih posledic vedno enak: to je prora#un za leto 2005, vsa ministrstva delajo in na#rtujejo v okviru tega prora#una, druga#e to tudi ne more biti. Glede #etrtega vprašanja moram povedati, da vlada ni naro#ila nobenih spiskov ali pa preverjanj v zvezi z optanti, kot je bilo povedano. Gre enostavno za preverjanje stanja v zvezi z državljanstvi na podlagi zakona iz 60-ih let, v okviru katerega je odprtih dolo#eno število zadev, in bi radi vedeli, koliko tega se eventualno še lahko pojavi. Konkreten primer, ki je bil 22 3. seja

sprožen, nosi slovensko ime in priimek in ne italijanskega, tako da ne vem, zakaj se govori o optantih [...] Opozorilni znak za konec razprave. [...] Nerazumljivo. [...] Tega se ne dela samo v upravnih enotah na slovenski obali, ampak širše in sredi leta, ko bo ta postopek kon#an, bomo seveda tudi državni zbor obvestili o situaciji. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu predsedniku. Želi poslanec dodatno obrazložitev? Prosim. MAG. ANTON ROP: Najprej. Sami ste govorili, ko ste predstavljali koalicijsko pogodbo, da bo ta uresni#ena, v kolikor bo uresni#en prvi cilj in da je treba prvemu cilju, to je prevzem evra, podrediti ostale cilje. Sedaj ste povedali, da ste vse ostale cilje vklju#ili v svoj program in hkrati seveda tudi evro. Eno z drugim ne gre in pomeni, da eden od teh ciljev ne bo uresni#en oziroma da se ne ve, kaj je tisto, kar je res program vlade. Torej, finan#no ste povedali, da boste ovrednotili program in ga izpeljali do konca v rebalansu prora#una, seveda se postavlja vprašanje, ali boste imeli najprej rebalans prora#una in boste opredelili finan#no prioritete ali pa boste ta paket teh zakonov in finan#nih posledic najprej izvedli prek sprememb zakonov, potem boste pa delali rebalans. Torej bomo šele naknadno izvedeli, kakšne so finan#ne posledice v samem rebalansu. Tretji#. Kar se ti#e delovanja direktorjev direktoratov, ti lahko delujejo na vseh odborih in bodo tudi naprej delovali in ne drži to, kar ste povedali. #etrti#. Na tiskovni konferenci ste na vprašanje, zakaj ste naro#ili pregled vseh primerov optantov, odgovorili, da o tem ne veste ni#. Naslednji dan vas je gospod Virant demantiral in je povedal, da ste naro#ili to preverjanje in nato ste še sami odgovorili, da ste naro#ili takšen pregled, da pa imate veliko podobnih naro#il in podpisov vsak dan in verjetno niste dobro vedeli, kaj ste podpisovali. Še nekaj. Slišali smo odvetnika v tem konkretnem primeru in slišali, da je njegova ocena, da je finan#nih obveznosti iz tega naslova za 500 milijard slovenskih tolarjev. Seveda je toliko teh obveznosti, v kolikor prepoznamo možnost, da take obveznosti obstojijo. Teh obveznosti pa ni, ker smo probleme z Italijo rešili s pariškim sporazumom [...] Znak za konec razprave. in pa seveda z ozimskimi sporazumi. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Ropu. Gospod predsednik, izvolite. JANEZ JANŠA: To zadnje, kar je bilo re#eno, seveda, je vsem jasno. Slovenija je problem premoženja - tistih, ki so optirali s slovenskega ozemlja po II. svetovni vojni - rešila tako, da je pla#ala v celoti na poseben ra#un, v skladu s sporazumom in za nas je to vprašanje zaklju#eno. Zaradi tega tudi to vprašanje nima nobene zveze neposredno z optanti. Na tiskovni konferenci se je vprašanje glasilo: Ali je vlada naro#ila upravnim enotam, da zbirajo podatke o optantih? Tega vlada ni naro#ila. Jaz sem samo na podlagi nekega pisma državljana zahteval podatke od ministrstva za notranje zadeve in to je potem za#elo zbirati podatke. 3. seja 23

In kot že re#eno, problem se ne nanaša samo na državljane, ki so takrat optirali s slovenskega ozemlja. Kar se ti#e finan#ni okvirov, res ne vem, kako bi bilo možno druga#e delovati kot v okviru sprejetih aktov in upoštevati rebalans, ki ga še ni. Sami veste, kakšen je postopek priprave. Nobena vlada rebalansa ni pripravila v enem mesecu, tudi ta ga enostavno ne more. In dokler je finan#ni okvir takšen, kot je bil sprejet, ga je treba upoštevati, je pa vnaprej jasno, da ga bo treba popraviti. Vendar ga ne želimo na vrat na nos. V prora#unu za leto 2005 manjka veliko stvari, moram re#i, da je bilo planiranje slabo. Pred volitvami se je veliko govorilo o 10 milijardah, recimo, ki jih bo vlada pla#ala za novo investicijo v novomeškem Revozu. Iz prora#una za leto 2005 bi bilo treba pla#ati 3 milijarde, teh 3 milijard ni in niso bile nikoli planirane, tako da bomo morali poleg tega, da bomo eventualno z rebalansom sledili novim prioritetam, popravljati tudi stare napake, obljube in poteze, ki so bile narejene zelo na hitro, brez tega, da bi to imelo dejansko podlago v javnofinan#nem planiranju ali v prora#unskem planiranju. Zelo negotovo je tudi napovedovati rezultate sprememb dav#ne zakonodaje, ki je bila sprejeta v lanskem letu. To je bilo neko tveganje. Ocene, ki so bile takrat dane, ko se je zakonodaja sprejemala, so se popravljale potem, bliže so bile pa# volitve. Treba bo po#akati še nekaj mesecev, preden bomo videli, kakšni bodo trendi in preden se bo natan#no vedelo, kaj je tudi na fiskalnem podro#ju potrebno. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu predsedniku. Naslednji bo predsedniku vlade postavil vprašanje gospod Ciril Testen. CIRIL TESTEN: Spoštovani predsednik vlade, spoštovani ministri, predsednik parlamenta, poslanke in poslanci! Vlada Republike Slovenije se je odlo#ila, da objavi javni razpis za izdelavo potnih listov ter za prekinitev uporabe nalepke za avtomobile. Na podlagi te odlo#itve je prišlo do prekinitve pogodbe s podjetjem Cetis in Mirage. Predsednika vlade sprašujem: Kako je mogo#e, da so bili doslej ti posli podeljeni brez javnega razpisa oziroma kje je pravna podlaga za takšno ravnanje? Nadalje sprašujem: Koliko denarja je bilo izpla#anega obema podjetjema za posle brez javnega razpisa? In še tretje vprašanje predsedniku vlade: Kdaj je Vlada Republike Slovenije oziroma pristojno ministrstvo za#elo sodelovati s podjetjem Mirage in na kakšni osnovi? Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Predsednik, imate besedo. JANEZ JANŠA: Hvala lepa za vprašanje. Zakaj je vlada objavila javne razpise za posle, ki so izjemno veliki in kjer bi bilo od samega za#etka normalno, da se oddajo na podlagi javnih razpisov, najbrž ni treba posebej ugotavljati - to je normalen na#in delovanja. Nenormalno je bilo to, kar se je dogajalo doslej. Zgodba sega v 90. leta, ko je bil objavljen javni razpis oziroma nate#aj za izdelavo osebnih izkaznic. Takrat je na tem nate#aju z veliko prednostjo zmagalo celjsko podjetje Cetis. Vendar pa temu podjetju to naro#ilo ni bilo podeljeno, ampak je na pritisk takratnega ministra za notranje zadeve polovico tega naro#ila dobilo brez javnega razpisa 24 3. seja

novomeško podjetje Mirage. Obstaja dokumentacija, ki kaže, kako se je to zgodilo in ki bi najbrž morala biti obravnavana še na kakšnih drugih organih. Zato, da ne bi v prihodnje prihajalo do podobnih zapletov - no, za celjsko podjetje Cetis vsi vemo, da je usposobljeno za takšne posle. Novomeško podjetje Mirage je takrat, ko mu je brez razpisa bila podeljena izdelava osebnih izkaznic do polovi#ne koli#ine, imelo zaposlenih pet ljudi in ni imelo nobenih možnosti, zato tudi ni dobilo tega nate#aja. Tisti, ki so tako ravnali, so hoteli vnaprej prepre#iti možnost, da bi še kakšen nate#aj pokvaril vnaprejšnje plane. Zato je prišlo, mislim, da v letu 2001 do zanimivega koraka, ko je takratna vlada spremenila uredbo o nakupu oborožitve in vojaške opreme, tako da je v nek #len v tej uredbi dodala besedilo, tako da se zdaj ta uredba glasi: "Za nakup vojaške opreme, oborožitve, potnih listin in avtomobilskih nalepk ni potrebno javnih razpisov". Na tej podlagi so bili potem posli oddani brez javnih razpisov. Posli so bili ogromni. Samo za tiskanje nepotrebnih nalepk za avtomobile, ki jih bomo zdaj, upam, ukinili, saj niso imele nobene druge funkcije kot to, da so izpri#evale tisto, kar je prej pisalo v prometnem dovoljenju, so davkopla#evalci odšteli v nekaj letih 5 milijard slovenskih tolarjev, za potne liste še bistveno ve#. Tu je zdaj težko govoriti, ali so predragi ali ne; glede na to, da ni bilo javnega razpisa, ne vemo, kakšna je bila konkurenca, ne vemo, ali bi bilo to možno izdelati ceneje. Vemo samo to, da je podjetje, ki je imelo na za#etku teh poslov pet zaposlenih, izjemno naraslo, da so lastniki enormno obogateli, da danes posojajo svoja letala celo ministrstvom in vladi, ker pa# nima svojih prevozov. Tako da je zadeva neznansko zanimiva. Vlada se je odlo#ila pa#, da to zgodbo prekine, tako da nalepke ukine, ker so nepotrebne. To je bil projekt, s katerim je nekdo hotel veliko zaslužiti in potegniti milijarde iz žepov davkopla#evalcev, ki na koncu vse pla#ajo. Pri potnih listih pa je Slovenija zdaj pred odlo#itvijo, ki je itak skupna, ker svet oziroma Evropa prehaja na nove potne liste, da za#ne tiskati nove potne liste, in s tega vidika je bila tudi stara pogodba prekinjena, #eprav to ni bilo enostavno, ker je v bistvu na obeh straneh pogodbe podpisana skoraj ena in ista oseba oziroma tisti, ki se je na vladni strani pogajal za to pogodbo, je bil dolo#en #as odvetnik tega podjetja, s katerim je bila pogodba podpisana in zdaj menda spet. Tako, da ne vem, pravniki so rekli, da je zelo redek primerek takšne pogodbe in da bi ga bilo treba dati v okvir za prihodnje generacije za pravno fakulteto. No, kakorkoli, v kratkem bodo pripravljeni vsi elementi za javni razpis za nove potne liste in v tem razpisu bodo zmagali tisti ponudniki, ki bodo najcenejši. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu predsedniku. Gospod Testen želite dopolnitev? CIRIL TESTEN: Dodatno bi vprašal. Na ta drugi del nisem dobili povsem konkretnega odgovora, #e razpolagate s številkami. Koliko je bilo izpla#ano podjetjema? Zanima me tudi, #e mogo#e veste približno ceno potnega lista, koliko bo stal? JANEZ JANŠA: Zdaj za nalepke sem povedal, za potne liste povsem natan#ne številke nimam. Glede na to, ker se tudi to#no ne ve, koliko bo še izdelanih starih potnih listov, zdaj potekajo ti dogovori o tem, kako naj se ta nesre#na zgodba kon#a, tako da bi bilo #im manj škode. #e pa je šlo pri nalepkah za 5 milijard, je šlo pri potnih listih seveda za bistveno ve#je posle; s tem, da pri nalepkah lahko mirno re#emo, da je šlo za nepotrebna sredstva, pri potnih listih je zdaj, 3. seja 25

karkoli re#em glede ocene, lahko tudi krivi#no, ker ni bilo javnega razpisa. Ne vemo, koliko bi potni listi stali, #e bi bila konkurenca, lahko samo re#em tisto, kar je logi#no, da #e je javni razpis in je še ve# ponudnikov, je obi#ajno izdelek ali pa cenitev ali pa storitev cenejša, kot #e je samo eden in #e nekdo to arbitrarno razdeli. Glede bodo#ih potnih listov so se pojavljale v tisku številke, ki so šle preko 100 evrov, kolikor naj bi to stalo. Po naših predvidevanjih novi potni list, ki pa ne bo obvezen, se pravi, stari bodo še veljali, tisti, ki bo želel potovati v države, kjer so potrebne biometri#ne zaš#ite, bo mogel imeti novega. Deloma smo primerjali te cene s cenami, ki so v državah, kjer so to že izra#unali pa kjer že izdelujejo te potne liste. Po teh primerjavah lahko sicer še vedno lai#no re#emo, da znajo biti novi potni listi cenejši od starih, #eprav bodo imeli višjo stopnjo zaš#ite. Seveda je pa težko vnaprej re#i, kolikšna bo konkurenca in kateri ponudniki storitev se bodo javili. Potem ko bo opravljen ta razpis za izdelavo novih potnih listih, bo možno narediti tudi enostavno primerjavo s temi cenami, ki veljalo zdaj, in se bo videlo, ali so bile realne ali so bile pretirane in na tej podlagi se bo verjetno vlada tudi odlo#ala, ali sproži kakšne postopke za nazaj. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu predsedniku. Glede na to, da dr. Milan Zver ni prisoten oziroma se je opravi#il zaradi sodelovanja v Bruslju, sprašujem poslanca gospoda Aleša Guli#a, ali vseeno želi postaviti vprašanje? Izvolite. Imate besedo. ALEŠ GULI#: Spoštovani gospod predsednik, cenjene kolegice, kolegi, predsednik vlade, ministri! Moje vprašanje je zelo osebno namenjeno gospodu ministru Milanu Zveru. Postavil ga bom zato, ker ra#unam, da bom vendarle na naslednji seji dobil odgovor. In sicer, vemo za njegov obisk v velenjski ob#ini, ki je bil kasneje v medijih zelo spolitiziran. Glede na to, da je od takrat minilo že tri tedne #asa in da se je "ta juha ohladila" in da se da bolj racionalno odgovoriti na vprašanja, ki so bila takrat postavljena, ra#unam seveda, da bo potem premislek enega meseca dovolj velik. Od njega bi rad dobil komentar te politizacije njegovega obiska v velenjski ob#ini, seveda, vklju#no s tem: Kdo ga je vabil? Zakaj je tja šel? Kako se je vsa ta zadeva takrat dogajala? Kako je videti danes oziroma kako bo videti še #ez mesec dni? Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Guli#u. Prav tako ni prisoten oziroma se je opravi#il mag. Janez Drobni#, minister za delo, družino, socialne zadeve. Gospod Matjaž Han, ali želi vseeno postaviti vprašanje? Izvolite. MATJAŽ HAN: Glede na to, da je danes lep dan, da je zapadel sneg in da bodo lahko otroci uživali v snegu, vendar bo ta sneg skopnel, mene pa najbolj skrbi, da bodo skopnele tudi obljube, ki jih je vlada dajala v predvolilnem obdobju. Upam, da niso vsi pozabili na obljube o zvišanju rekreacijskega dodatka za upokojence v višini 10.000 tolarjev. Da bi se ustvarila zmeda, je gospod minister Drobni# prelagal izpla#ilo akontacije dodatka za rekreacijo tudi v višini 10.000 tolarjev. Ljudje naj bi se zmedli in ne bi ve# vedeli, ali gre za akontacijo ali za povišanje. Poskus, žal, ni uspel. 26 3. seja

Skupš#ina zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namre# ministra Drobni#a z njegovim predlogom ocenila z negativno oceno in mu predlog zavrnila. Upokojenci pa so ministru sporo#ili, da so se predolgo borili za izpla#ilo rekreacijskega dodatka v enkratnem znesku in ministru ne bodo dopustili, da njihovo delo kar tako izni#i. Sporo#ili so mu tudi to, da žal nikakor ne morejo pristati na politi#ni populizem, ki bi ministru dvigoval "rating". Tisti ljudje, ki niso popolnoma samovše#ni, so seveda vedno odprti za predloge in pobude. Žal posluha za pobude in predloge v tem konkretnem primeru ni bilo. Minister se je reševanja problema lotil precej politi#no in je najprej spravil na generalnega direktorja, gospoda Prijatelja. Verjetno je mislil, da bo s tem dejanjem prestrašil ostale #lane in #lanice upravnega odbora ter skupš#ine zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Namesto tega, da bi se vsebinsko lotil reševanja vprašanja problema izpla#ila rekreacijskega dodatna za upokojence, se je raje odlo#il, da z organi skupš#ine prekine vse stike, dokler se ne bodo volili novi predstavniki v organe in, o#itno, dokler ne bodo politi#no kompatibilni. Praksa, ki jo uvaja, je zaskrbljujo#a, zato sprašujem gospoda Drobni#a: Ali se je minister Janez Drobni# resni#no odpovedal dialogu oziroma vsakemu komuniciranju z zavodom, dokler se vodstvo, torej upravni odbor, skupš#ina in generalni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v sredini meseca maja ne zamenja? Zanima me pa tudi: Ali do takrat ne bo možno sprejemati odlo#itev, ki so tako pomembne za upokojence? Vsekakor pa želim gospodu Drobni#u trdnega zdravja. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Hanu. Tudi mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, se je opravi#il. Sprašujem gospoda Pojbi#a, ali bo vseeno postavil vprašanje? Ja, izvolite imate besedo. MARIJAN POJBI#: Spoštovani gospod predsednik državnega zbora, spoštovani ministrski zbor, kolegice in kolegi. Prihajam iz severnovzhodne Štajerske, kjer je brezposelnost med najvišjimi v Sloveniji. To so ob#ine Kunguta, Pesnica, Šentilj, Sveta Ana, ki so mo#no vezane na paradnega konja v papirni industriji, podjetje Paloma, ki ima 100 letno tradicijo in je v najboljših #asih svojega delovanja dajalo kruh ve# kot 2200 zaposlenim. Danes podjetje Paloma zaposluje pol manj delavcev, to je približno 1200 delavcev. Podatki, ki so navedeni, so zaskrbljujo#i, zato se to vprašanja nanaša predvsem na to, kako zaš#iti preostala delovna mesta in s tem zagotavljanje socialne varnosti in tudi nadaljnjega razvoja tega okolja. Paloma je ena od redkih papirnic, ki deluje pod okriljem države preko kapitalske družbe in odškodninskega sklada, ki imata v lasti ve#inski lastniški delež. V preteklosti je slabo kadrovanje in prevelik vpliv politike družbo pripeljalo v zelo težko finan#no in kadrovsko situacijo, da se podjetje ni ve# sposobno kosati s konkurenco. Papirnopredelovalna industrija je intenzivna industrijska panoga, #e jo gledamo kot proizvajalca oziroma kot izvoznika. Izdelki papirne industrije so izrazito potrošniško naravnani in koli#ina porabe teh izdelkov nenehno naraš#a. Obstoj delovnih mest v podjetjih in njihov razvoj je danes v veliki meri odvisen od znanj in spretnosti vodstva. Pravo#asno reagiranje na novosti ter možnost povezovanja s strateškimi partnerji lahko dolgoro#no stabilizira družbo in obstoj delovnih mest in omogo#i nadaljnji rast in razvoj. Paloma je danes v težavah in ne morem sprejeti dejstva, da je podjetje Paloma možno obdržati samo ali pa na ra#un odpuš#anja delavcev, kar je za vse, ki živimo in se 3. seja 27

v tej regiji trudimo za boljšo prihodnost, nadaljnji razvoj te štajerske regije, nesprejemljivo in nedopustno. Sprašujem ministra: Ali ima vlada oziroma ministrstvo izdelan program za reševanje papirne industrije? Ali bo država kot posredni lastnik tudi neposredno ukrepala glede reševanja tega problema? Ali bo dala prednost kadrom, ki bodo znali papirno industrijo - predvsem pa jo moramo zavarovati pred propadom in tako omogo#iti njen razvoj v povezavi s strateškim parterjem - narediti konkuren#no? Ker minister, gospoda mag. Andrej Vizjak, zaradi bolezni ni prisoten in mi tukaj ne more odgovoriti, sem zadovoljen tudi s pisnim odgovorom. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Pojbi#u. Gospodu dr. Andreju Bajuku, ministru za finance, bo zastavil vprašanje gospod Milan Cvikl. Prosim. MAG. MILAN M. CVIKL: Hvala lepa za besedo. Gospod minister, poslanske in poslanci. Vse od nastopa nove vlade, še posebej v zadnjih dnevih je v javnosti veliko diskusije o prioritetah delovanja vlade oziroma o tako imenovanem programu vlade v letošnjem letu. Hkrati slišimo, da se sestaja pomemben strateški gospodarski svet, na ministrstvu za finance je pa oblikovana posebna delovna skupina, ki se naj bi ukvarjala z reformo dav#ne reforme. V letošnjem letu je, kot slišimo, pripravila popravke reforme in se bo potem, predpostavljam, skupaj s strateškim svetom lotila reforme dav#nega sistema. Ali lahko kot minister za finance te vlade daste javno zagotovilo, da bo dav#na reforma, ki jo pripravljate, nevtralna s prihodkovne strani? Pri tem naj povem, da gre za dve vprašanji. Prvo je: Kakšna bo raven razpoložljivega dohodka, pla#e po tej reformi, tiste pla#e, ki jo prinesemo domov? Naj samo povem, da zaradi tako kritiziranih sprememb zakona o dohodnini in zaradi pove#ane eskalacije, dogovorjene v socialnem sporazumu, bi se letos povpre#na pla#a pove#ala za 800 evrov glede na lani. Drugo vprašanje v tej zvezi pa je: Kakšna bo raven prihodkov, iz katerih pla#amo u#itelje, univerzitetne profesorje, javne uslužbence, zagotavljamo socialne transferje in omogo#amo solidarnostno financiranje pokojnin in zdravstvenega zavarovanja? Hitri izra#uni bi pokazali, da bi v vašem primeru, minister, pla#e, #e bi uvedli enotno dav#no stopnjo v višini povpre#ne dohodnine, se pomembno pove#ale - s približno 600.000 tolarjev bi se vam dvignile na približno 900.000 tolarjev. Pri ljudeh z najnižjimi pla#ami pa temu ne bi bilo tako, ampak bi ti skupaj s socialnimi transferji ostali kar devetkrat nižji, na ravni približno 100.000 tolarjev. Kaj bo s povpre#no pla#o, pa je odvisno od tega, kako boste delovali. Ali boste tako, kot je predlagano v programu Nove Slovenije pred volitvami, znižali raven javne porabe na raven Slovaške ali kakšne južnoameriške države, to je približno 35% bruto doma#ega proizvoda? To bi, mimogrede, zahtevalo prepolovitev pokojninske blagajne in zdravstvene blagajne. Ali pa boste ohranili še vedno financiranje u#iteljev, univerzitetnih profesorjev, javnih uslužbencev, socialnih transferjev v okviru državnega prora#una? Iz koalicijske pogodbe in iz poro#il medijev je jasno, tako se sliši, da pripravljate ceduralni pristop obdav#itve nekaterih prihodkov, torej jih jemljete iz univerzalnega sistema. 28 3. seja

Torej: Ali lahko kot minister za finance te vlade daste javno zagotovilo, da bo dav#na reforma nevtralna s prihodkovne strani in da ne bo v Sloveniji zelo pove#ala razslojenosti? Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Cviklu. Gospod minister, izvolite. DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa za vaše vprašanje. Bistvo vašega vprašanja vam je znano, ne samo vam, tudi celotni slovenski javnosti, da je vlada imenovala strokovno skupino na predlog ministra za finance, ki ima za klju#no vlogo pregled in popravke obstoje#e dav#ne zakonodaje, s ciljem zagotavljanja ve#je ekonomske nevtralnosti dav#nega sistema na poslovne in investicijske odlo#itve, ve#je konkuren#nosti našega gospodarstva in zagotavljanja #im bolj enake obravnave dav#nih zavezancev v enakem dohodkovnem položaju, ob isto#asnem zasledovanju ciljev socialne politike. Naloga te skupine je bila jasno izpostavljena, in to je, slediti strateške usmeritve koalicijske pogodbe ter operativne usmeritve vlade na podro#ju davkov in javnih financ, predlagati popravke dav#nih predpisov, ki bodo vodili k doseganju omenjenih ciljev, in prou#iti kriti#ne pripombe strokovne javnosti o ugotovljenih pomanjkljivostih sedanje ureditve. Strokovna skupina se je že sestala, ne enkrat, ampak ve#krat, in se na svoji prvi seji dogovorila, na predlog ministra, za naslednja izhodiš#a pri svojem delu - in tu je klju#ni del odgovora na vaša vprašanja: enaka dav#na obravnava zavezancev v enakem dohodkovnem položaju, dohodkovno nevtralne spremembe prihodkov za prora#un. Mislim, da mora biti vsakomur jasno, da to ni samo neka samovolja te vlade, ampak neizogibna posledica konvergen#nega programa in odlo#itve, ki jo je Slovenija sprejela že lani, ko smo se odlo#ili kot država, da bomo vstopili v obmo#je evra. Moramo torej izvesti takšno dav#no reformo, ki bo dejansko omogo#ila vse te cilje, isto#asno pa se držala znotraj okvira zelo resne in zahtevne fiskalne discipline. Kar se ti#e vašega vprašanja o cedularnosti pri dolo#enih prihodkih ja, v zakonu o dohodnini bo ta strokovna skupina tudi to preu#ila in menimo, da je to silno pomembno predvsem zaradi slede#ih razlogov. Klju#no pri teh zadevah je, da ko danes v tem vedno bolj globaliziranem svetu govorimo o davkih, se moramo zavedati, da tudi obstaja že neke vrste konkuren#nost na dav#nem obmo#ju in da si ne more ena država privoš#iti takšni ali druga#nih odlo#itev na tem podro#ju, #e bi s tem dosegla samo to, da bo nam kapital se izlil drugam, v druge sosednje države, kjer je dav#na zakonodaja bolj prijetna ali pa prijazna do njih. To velja prav gotovo tudi za kapitalski dobi#ek, kar ste zastavili v vašem pismenem vprašanju, ki pa je dejansko že od takrat, ko je ta državni zbor v prejšnji sestavi sprejel to odlo#itev o 50% obdav#itvi kapitalskega dobi#ka, ki je dejansko že povzro#ila odliv kapitala, kot je vam vsem znano, v zadnjih mesecih leta 2004. Sicer pa predlog, ki ga je vlada prestavila temu državnem zboru in ga je v novi sestavi tudi sprejel, da bomo obdav#ili kapitalski dobi#ek z 200% mero, pa prav gotovo bo imela ve#je in boljše posledice, kar se ti#e javnih prihodkov, ravno zato, ker #e to primerjamo s tem, kar smo imeli v preteklosti, ko smo v celotnem obdobju zadnjih treh ali štirih let komaj dosegli mero 100 milijonov tolarjev. Seveda, to je nemogo#e zagotoviti, ker odlo#itev, kdaj nekdo proda svoj delež ni državna odlo#itev, ampak vsakega zasebnika, ki se za to odlo#i. No, sicer pa me #udi, izpostavljate vprašanje o razslojenosti na slovenskem in to sicer iz istih politi#nih krogov, ki ste skozi desetletja imeli škarje in platno v svojih rokah in ste tiho 3. seja 29

sprejemali dejstvo, da smo v zakonu na dobi#ek pravnih oseb dejansko imeli efektivno mero samo 12%. Prav gotovo se bo ta vlada zavzela za bolj uravnovešeno obdav#itev, kot smo pa jo imeli v preteklosti. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu ministru. Želi gospod poslanec dodatno dopolnitev odgovora? Prosim. MAG. MILAN M. CVIKL: Hvala lepa, gospod minister, za vaše pojasnilo. Me veseli, #e boste sledili tem na#elom. V tej zvezi bi postavil podvprašanje. Rekli, da se boste zavzemali za to, da bo veljala enaka dav#na obremenitev pri enakih dohodkih. V tej zvezi me zanima, kako boste odgovorili na zahteve študentov, ki so sedaj predlagali, da se pri enakih dohodkih, seveda, spremeni ta dav#na obremenitev, verjetno tudi zato, ker ste pa# nekatere, tiste najbogatejše, manj obdav#ili? Drugo, veseli me, da ste rekli, da bo to, kar vi predlagate, dohodkovno nevtralno za državni prora#un, hkrati pa ste takoj rekli, da želite narediti dav#ni sistem, ki bo bolj prijeten, bolj prijazen in bo sledil nekemu konkuren#nemu okolju. V nekaterih relativno ne tako daljnih državah je pa# ta dav#na obremenitev nižja. V tej zvezi me zanima: Ali boste sledili predlogom strateškega gospodarskega sveta, ki predlaga uvedbo, razmišlja o uvedbi enotne dav#ne stopnje? Seveda, v tem primeru ne boste mogli prepre#iti pove#evanja socialne izklju#enosti. Naj vam povem, gospod minister, da so pretekle vlade zmanjševanju socialne izklju#nosti ravno prek zagotavljanja socialnih transferov dajale velik poudarek, zato je od približno 350 in toliko milijard zbrane dohodnine približno 200, 250 milijard namenjeno socialnim transferom za spodbujanje tudi rojstev in ostalih oblik socialne pomo#i. To dvoje preprosto ne gre skupaj. #e želite narediti bolj prijazen, bolj prijeten sistem, potem boste sledili nekaterim državam, ki so bolj južnoameriške. #e bose pa sledili na#elu enake dav#ne omejitve za enake dohodke, potem pa morate re#i študentom: "Ne." [...] Znak za konec razprave. #e lahko dobim še na to dvoje odgovor. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Cviklu. Gospod minister, prosim. DR. ANDREJ BAJUK: Dejansko narediti našo dav#no zakonodajo bolj prijazno ali manj zapleteno ni komplicirano delo, ker bolj komplicirana in bolj neprijazno, kot smo jo sprejeli od prejšnje vlade, si jo pa težko izmisliti. Rekel bi, ko ste mi v za#etku zastavili vprašanje, da ste pa# govorili na podlagi nekih hitrih izra#unov. Jaz bi vam predlagal, da kar se tega ti#e, ne delajte hitrih izra#unov in da je bolje, da malo bolje pregledate, preden takšno vprašanje zastavite. Kar se pa ti#e predloga strokovnega sveta, mislim, da ste ponovno napa#no razumeli. Strokovni svet, kolikor je meni znano, se je odlo#il, da bo prou#il, da bodo pregledali in se ne smemo tega bati. Ni ni# napa#nega, #e v Sloveniji nekdo preštudira ali pa analizira, kaj bi se dejansko zgodilo v našem dav#nem sistemu, #e bi resni#no uvedli bodisi enako ali pa sli#no verzijo, kot jo uvajajo druge države, kar se ti#e enotne stopnje davka. Jaz se tega ne bojim. Posledice bodo znane. In namesto da bomo debatirali na podlagi hitrih izra#unov, bomo imeli pametno analizo in to bo kon#no tudi doprinos k boljšemu delu tega državnega 30 3. seja

zbora, ki pa bo moral prav gotovo takšno zakonodajo sprejeti, ne glede na to, kakšen predlog bo prišel. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu ministru. Gospodu dr. Ivanu Žagarju, ministru brez listnice, zadolženemu za lokalno samoupravo in regionalno politiko, bo zastavil vprašanje gospod Feri Horvat. Imate besedo. FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani ministri, kolegice in kolegi! Slovenija je ena redkih, #e ne edina, država v okviru Evropske unije in gotovo edina med sosedami, ki nima regionalne organiziranosti upravne in samoupravne, z izjemo statisti#nih regij. Ob vseh pozitivnih u#inkih lokalne iniciative ob#in, je to po mojem mnenju velika ovira za pripravo ve#jih kakovostnih programov in projektov, ki so predpogoj za pridobivanje evropskih sredstev, ter za u#inkovitejše #ezmejno in medregijsko sodelovanje. Slovenija pri tem nedopustno kasni. To ni v skladu z evropsko ureditvijo. Na primer v evropski ustavi, ki smo jo pred nedavnim ratificirali v tem parlamentu, pridobivajo regije in njihov odbor regij med ustanovami Evropske unije vse ve#ji pomen. Pravo#asna regionalna organiziranost, mislim na pokrajine, bi poleg ve#je razvojne u#inkovitosti omogo#ila tudi ve#jo racionalnost v organiziranju administracije in ve#jo decentralizacijo pristojnosti in sredstev. Priprave na pridobivanje #im ve#jega obsega sredstev naj bi bile po napovedi predsednika vlade, ko je predstavljal program vlade, ena od prioritet te vlade, kar je gotovo prav. Zadnja sporo#ila Evropske komisije, ki se nanašajo tudi na Slovenijo, ponovno opozarjajo, da bo pridobivanje sredstev iz prora#una Evropske unije vse težje. Zato ministra, doktorja Ivana Žagarja, sprašujem: Ali vlada predvideva - in #e je odgovor "da" - kakšne bodo aktivnosti vlade za regionalno organiziranost države? In to na dveh ravneh; na ravni NUTS2, statisti#ne klasifikacije teritorialnih enot, gre predvsem za tako imenovane razvojno-kohezijske regije, ki so pomembne za pridobivanje maksimalnega obsega sredstev iz skladov Evropske unije v obdobju [...] Opozorilni znak za konec razprave. [...] nove finan#ne perspektive 2007-2013, in na ravni NUTS3 - pokrajine, ki so poleg želene politi#ne decentralizacije države potrebne za u#inkovitejše na#rtovanje in upravljanje skladnega regionalnega razvoja. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Horvatu. Gospod minister, prosim. DR. IVAN ŽAGAR: Hvala za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Hvala za vprašanje, gospod poslanec. Strinjam se z vami seveda, da zate#eno staje na podro#ju organiziranosti na regionalnem nivoju v Sloveniji ni idealno oziroma je dale# od idealnega, ker pa# nismo, razen kot ste že sami omenili, v smislu statisti#nih regij pravzaprav popolnoma neorganizirani. Vlada seveda na#rtuje tudi na tem podro#ju premik naprej, in sicer na obeh nivojih. Na nivoju NUTS2, tako imenovanih razvojno-kohezijskih regij, ki so seveda pomembne za pridobivanje sredstev iz tega naslova, vendar pa to ni edini razlog, ki je pomemben oziroma povezan s 3. seja 31

pridobivanjem sredstev. Vlada seveda v tem trenutku na#rtuje aktivnosti, ki te#ejo vzporedno s pogajanji za naslednjo finan#no perspektivo za leta 2007 - 2013. Kar zadeva doma#e organiziranosti na tej ravni, na#rtujemo letos sprejetje novega zakona o skladnem regionalnem razvoju in v sklopu tega zakona tudi ustrezno institucionalno organiziranost za nivo regij NUTS2. Kar zadeva ustanavljanje pokrajin, to je pravzaprav vprašanje na nivoju regij NUTS3, je dejstvo, da na tem podro#ju v preteklosti tudi ni bilo, po moji oceni, prave politi#ne volje. Jaz se absolutno strinjam, da je decentralizacija možna edino in izklju#no z ustanovitvijo pokrajin. Zato vlada in tudi znotraj naše službe na#rtujemo, da bomo v letošnjem letu pripravili vse potrebno za ustanovitev pokrajin, seveda pa bo potem odlo#anje tudi tukaj v državnem zboru. Bi pa posebej poudaril, ko se pogovarjamo o ustanovitvi pokrajin, da je izjemno pomembno, da se pogovarjamo o vsebinah in da se pogovarjamo v tem smislu, da bodo pokrajine, se pravi ta regionalna organiziranost, pomenile novo razvojno možnost in novo razvojno iniciativo na tem nivoju, ker sicer ne bomo veliko storili. Tukaj imam pa seveda v mislih na#in, ker je treba zelo jasno dore#i in precizirati, katere naloge, katere pristojnosti, skupaj s finan#nimi viri bomo seveda preselili navzdol, se pravi na nivo pokrajin, in tudi skupaj s strukturami. Mislim, da si Slovenija ve# ne more dovoliti, da bi vzpostavljala še ene dodatne strukture, ker bi sicer preve# obremenila že tako obremenjen javnofinan#ni sektor. Tako na#rtujemo, da bomo letos te stvari pripravili, ob tem bi pa še posebej poudaril eno to#ko. V zvezi s temi je tudi potrebno ustrezno opredeliti oziroma izpeljati finan#no avtonomijo ob#in. Bilo bi verjetno nepravilno, #e bi centralizacijo z državnega vrha prenesli na nekaj - 12 recimo, odvisno seveda od števila - nižjih centrov, ki bi se lahko potem enako, lahko enako centralisti#no obnašali. To je pa možno v primeru, #e ne bodo ob#ine kot osnovni nivo lokalne samouprave dovolj mo#ne. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospod ministru. Želi gospod poslanec postaviti dodatno vprašanje? Ne. Naslednja bo ministru za šolstvo in šport dr. Milanu Zveru zastavila vprašanje gospa Maria Pozsonec. Ali ga želite postaviti, kljub temu da se je minister opravi#il? MARIA POZSONEC: Ja, bi želela. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Izvolite. MARIA POZSONEC: Moje poslansko vprašanje se nanaša na financiranje vrtcev. Menim, da za starše in tudi za ob#ine predstavlja vzdrževanje vrtcev velik strošek. Mnogi starši z nizkimi dohodki ali s povpre#nimi dohodkih enostavno ne zmorejo pla#evati stroškov za vrtec, pa #eprav gre za pla#evanje sorazmernega dela celotnega stroška. Zanima me: Zakaj vzgojiteljice in vzgojitelji v vrtcih niso pla#ani iz sredstev državnega prora#una, saj so tudi ti pedagoški delavci in opravljajo neizmerno pomembno pedagoško delo pri ustvarjanju podobe mladega #loveka? Zato menim, da so nepogrešljiva veriga vzgoji. Zanima me: Koliko otrok ostane zunaj predšolske vzgoje ravno zato, ker starši ne zmorejo pla#evati stroškov vrtca? Bi se morda rodilo ve# otrok, #e bi starši imeli na razpolago cenejši vrtec? 32 3. seja

Menim, da bi bilo v državi s takšnimi demografskimi kazalci treba razmišljati o olajšavi glede pla#ila vrtca in na vzgojo otrok pogledati tudi s te plati. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospe Pozsonec. Ker se je minister za zunanje zadeve, dr. Dimitrij Rupel, opravi#il, sprašujem gospoda Marka Pavliha [...] ? Želi. Ja, prosim, izvolite. DR. MARKO PAVLIHA: Hvala za besedo. Dobro je, da je moje poslansko vprašanje razburkalo javnost, še preden sem ga uspel ustno predstaviti pred tem visokim zborom. Namre#, zlasti zaradi tega, ker smo v zadnjem #asu pri#a številnih nizkih udarcev s strani naših treh sosed in zadnja zaušnica se seveda kaže v italijanski nameri, da razglasi ekološko cono. Zato sprašujem ministra in pri#akujem njegov ustni odgovor: Kaj bo ministrstvo za zunanje zadeve naredilo v zvezi s tem? Ali bo dopustilo, da Italija z razglasitvijo ekološke cone na Jadranu dokon#no izbriše z zemljevida odprto morje, mednarodne vode, in tako onemogo#i Sloveniji in tudi drugim tretjim državam uresni#evanje stoletja starih svoboš#in, kot na primer svobodo plovbe, svobodo ribolova, prelet, znanstveno raziskovanje in še bi lahko naštevali. In #e malce pomagam in preciziram to vprašanje: Ali si bo ministrstvo prizadevalo, da bi vendar za Slovenijo v tej coni veljal druga#en režim, da bi bila Slovenija izvzeta, tako kot že velja v hrvaški ribolovno-ekološki coni? Ali si bo ministrstvo prizadevalo in bo skušalo dose#i skupno upravljanje te cone? To bi bilo tudi možno. In ne nazadnje: Ali bo še naprej kot nekak povra#ilni ukrep Italiji žugalo z ustanovitvijo naše lastne slovenske ekološke cone, dasiravno si stroka ni enotna, ali je to sploh možno? Ta ideja temelji na trhlih pravnih argumentih in problem je, da tovrstnih con ne moremo ustanavljati, #e nimamo dolo#enih koordinat na odprtem morju; te koordinate je pa možno dolo#iti samo v dogovoru z našo sosedo Hrvaško. Torej, pri#akujem zaradi pomembnosti problematike, da bo minister uspel na naslednji seji ustno odgovoriti. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Pavlihi. Gospodu Janezu Podobniku, ministru za okolje in prostor, bo vprašanje zastavil gospod Martin Mikoli#. Prosim. MARTIN MIKOLI#: Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Ministru za okolje in prostor, gospodu Janezu Podobniku, postavljam poslansko vprašanje v zvezi z novo uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki jo je sprejela vlada Republike Slovenije ob koncu prejšnjega mandata. Uredbi sta bili objavljeni v Uradnem listu številka 123 in 129/04 v novembru preteklega leta. Uredbi bistveno spreminjata dosedanji na#in uporabe taks za financiranje komunalnih odpadkov v lokalnih skupnostih, v letu 2005 pa sicer ohranjata še dosedanji na#in uporabe takse. Dolo#be o vra#ilu okoljske dajatve iz 22. in 23. #lena novih uredb, ki se za#neta uporabljati s 1.1.2006, bodo bistveno otežile ali celo onemogo#ile vra#anje zbranih sredstev okoljskih dajatev nemestnim ob#inam oziroma ob#inam na manj razvitem obmo#ju Republike Slovenije. Po novih uredbah je okoljska dajatev prihodek prora#una Republike Slovenije. Lokalne skupnosti bodo morale investicijo vklju#iti v na#rt razvojnih programov ob#ine, kar je logi#no. Seveda bo morala biti investicija vklju#ena tudi v državni na#rt razvojnih programov. Prednostno listo investicijskih projektov za uvrstitev v državni na#rt razvojnih programov bo 3. seja 33

pripravilo ministrstvo za okolje in prostor po merilih iz operativnega programa odvajanja in #iš#enja komunalnih odpadnih voda in sanacijo komunalnih odlagališ#. Operativni program je narejen in tudi prioriteta je dolo#ena. Iz dolo#il novih uredb se jasno razume, da bodo finan#na sredstva iz naslova okoljskih dajatev namenjena za financiranje prioritetnih projektov na podro#jih, ki jih predvideva operativni program odvajanja in #iš#enja odpadnih voda, namenjena predvsem oziroma tako kot piše: v Ljubljani in Mariboru do konca leta 2007, v Celju in Kranju do leta 2012 in tako dalje, medtem ko je ve#ina obmo#ij, naseljenih z obremenjenostjo manj kot 15 tiso# populacijskih enot, uvrš#ena na konec programa. Med slednjimi so vse ob#ine iz Obsotelja in Kozjanskega. Sprašujem: Ali to pomeni, da bodo morale nemestne ob#ine, #e bodo hotele to komunalno infrastrukturo vgraditi pred predvidenim obdobjem, gradnjo financirati iz prora#una? Ali je sprejemljivo, da v novi uredbi ukinja ta vir za odpla#ilo anuitet po kreditu, ki je bil najet za dolo#ene gradnje, #istilne naprave oziroma sanacij odlagališ# in je bil zajet v finan#ni konstrukciji po dolo#ilih takrat veljavnih uredb? Na kakšen na#in naj neprioritetna obmo#ja pripravijo za izpolnjevanje dolo#il operativnega programa odvajanj in #iš#enja komunalnih odpadnih voda in sanacijo komunalnih odlagališ#, #e so jim omejena koriš#anja najpomembnejših virov za financiranje teh naložb? In kon#no, nedopustno je, da bodo gospodinjske in pravne osebe na nerazvitem obmo#ju Republike Slovenije združevala sredstva okoljskih dajatev za razvita obmo#ja. Zaklju#ujem. Kljub temu samo to dodal, ker mi najbrž gospod minister ne bo mogel danes vsega pojasniti, da bi prosil, da bi v pisni obliki prejel odgovor. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala. Gospod minister, izvolite. JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanske in poslanci. Poslanec gospod Mikoli# mi je postavil zelo zahtevno poslansko vprašanje, jaz bom poskušal na njega na kratko odgovoriti, res pa je, da o tej temi, o kateri je govoril poslanec Mikoli#, v zadnjih dneh in tednih se name obra#ajo številni župani razli#nih slovenskih ob#in. Najprej bi vam rad povedal to, da sta bili obe uredbi pa tudi operativni program odvajanja in #iš#enja komunalne odpadne vode sprejeta tako reko# v "interregnumu", to se pravi, v obdobju med volitvami in nastopom nove oblasti. To samo po sebi ni# ne pomeni. Isto#asno pa zame pomeni, da bom danes, ko bom govoril kot minister, pa# povedal, da gledam na ta vprašanja s tistim vedenjem, ki ga imam danes tukaj in sedaj, o vprašanjih, ki ste mi jih odprl. Po mojem razumevanju uredbi povzemata dolo#be zakona o varstvu okolja o okoljskih dajatvah, ki dolo#a, da je do okoljskih dajatev, ki so zberejo na obmo#ju ob#ine, upravi#ena ob#ina, #e ima svoj na#rt razvojnih programov po predpisih o javnih financah, ki je usklajen z operativnem programom varstvo okolja. #e temu je tako, potem po mojem mnenju, po mojem vedenju obe uredbi, ki ju omenjate, ne spreminjata namena ali na#ina porabe sredstev. Še ve#, tako kot se jih lahko bere v njunih dolo#bah, je ob#ina pod enakimi pogoji upravi#ena tudi do tistega dela takse, ki ga pla#ujejo storitvene dejavnosti, #e gre za odvajanje biološko razgradljivih voda v kanalizacijo na obmo#ju ob#ine ali pa še drug primer, #e gre za odvajanje pepela iz termoelektrarn, toplarn ali sežigalnic komunalnih odpadkov na odlagališ#u, ki je na njenem obmo#ju. Operativni program, ki ga omenjate, varstva okolja postavlja za vsako slovensko ob#ino posebej do leta 2017, prioritete, zaveze ob#ine pa so, da uporablja 34 3. seja

sredstva, znane okoljske dajatve v skladu s temi prioritetami. Dokument je tudi objavljen in je na spletnih straneh resorja za okolje in prostor. Dejstvo je, da morajo mestne ob#ine, o tem tudi govorite, zgraditi svojo kanalizacijo že do leta 2008 oziroma 2010. To dejstvo ne vpliva po mojem razumevanju na porabo sredstev okoljske dajatve na obmo#ju ob#ine, ki mora svoje obveznosti izpolniti do leta 2017. Vsaka ob#ina zase izvaja svoj program opremljanja kanalizacije, le-ta pa ne sme biti v nasprotju z operativnim programom, ki pa ima tudi roke, dogovorjene ob pridružitvi Republike Slovenije EU. Nemestne ob#ine, tudi vi gospod poslanec prihajate iz nemestne ob#ine, so tako zavezane urediti kanalizacijo najprej v naseljih z ve# kot 10.000 prebivalci, potem pa v naseljih z nižjim številom prebivalcev in nato v manjših naseljih, predvsem pa tistih, ki so na vodovarstvenih obmo#jih. Ob#ine se lahko s svojimi programi tudi združujejo, tako kot se to že dogaja pri nekaterih primerih, ko se porabljajo sredstva okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov. Po našem mnenju je združevanje programov nemestnih ob#in priporo#eno tudi zato, ker se s tem ve#ajo možnosti pridobivanja dodatnih kohezijskih sredstev prora#una EU. Ker gre za zelo zapleteno problematiko, pa sem kljub temu, da sem dal ustni odgovor, pripravljen posredovati poslancu bolj detajlno tudi pisni odgovor. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu ministru. Želi gospod Mikoli# dopolnitev odgovora? MARTIN MIKOLI#: Nisem dobil odgovora na vprašanje glede odpla#evanja anuitet kreditov. Veste, da je marsikatera ob#ina oziroma javnogospodarske službe v preteklosti, ko so gradile #istilne naprave, da so s finan#no konstrukcijo pokrile en del sredstev, so tudi najele kredite. Do sedaj obstoje#a uredba je zagotavljala, da lahko ostanejo te takse za odpla#evanje teh kreditov. #e to naprej ne bo tako, se pravzaprav poruši finan#na konstrukcija, ki so jih lokalne skupnosti v preteklem obdobju prejele za realizacijo projekta in za zaklju#ek finan#ne konstrukcije. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu Mikoli#u. Gospod minister, izvolite. JANEZ PODOBNIK: To vprašanje je delno vezano tudi na resor za finance, pa morda tudi na resor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Ker se redno dobivamo na medresorskih sre#anjih in se pogovarjamo o nekaterih drugih zelo aktualnih vprašanjih, ki so vezana na finan#no delovanje ob#in v letu 2005, bom s posebno pozornostjo odprl tudi vprašanje, ki ste ga tukaj posredovali. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospod minister. Gospodu ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Juretu Zupanu, bo vprašanje zastavil dr. Mitja Slavinec. DR. MITJA SLAVINEC: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod minister! Moje vprašanje se nanaša na podro#je zagotavljanja elektronske dostopnosti širokim množicam, in sicer konkretno do 12. februarja je bil na spletnih straneh direktorata EU evropske komisije za informacijsko družbo odprt poziv za javno razpravo o tem dokumentu o dostopnosti. Izvajanje na#el elektronske dostopnosti je klju#nega pomena pri premagovanju ovir ljudi s posebnimi potrebami, s socialnimi barierami, tudi starejših ne nazadnje. 3. seja 35

Glede na pomen, ki ga Slovenija temu podro#ju prepisuje, še posebej v povezavi z izobraževanjem, in še toliko bolj, ker je poziv bil usmerjen med drugim širokim množicam tudi na vladne organizacije, me zanima, #e se je vlada odzvala oziroma kako se je odzvala. Drugi del tega vprašanja: Kako si predstavljate delitev tega resorja, ki je sedaj spadal pod posebno ministrstvo za informacijsko družbo? Kdo oziroma katero ministrstvo bo konkretno koordiniralo te zadeve? Možnosti je ve#: ob vašem ministrstvu še ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, za gospodarstvo, mogo#e za javno upravo. Prosim v zvezi s tem odgovore in stališ#e. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Slavincu. Gospod minister, izvolite. DR. JURE ZUPAN: Spoštovani gospod Slavinec, najlepša hvala za vprašanja. To je, moram re#i, izredno pomembna zadeva, saj vemo, da je vladno stališ#e znano in v tem se seveda strinjamo, da je informacijska družba eden od tistih temeljev, na katerih želimo zgraditi družbo znanja. In seveda elektronska dostopnost je baza za to informacijsko družbo. Vladno stališ#e je tudi objavljeno v koalicijski pogodbi, kjer je popolnoma jasno stališ#e do tega. Da ponovim. Informacijska družba je najpomembnejše podro#je, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi za doseganje cilja lizbonske deklaracije. Informacijska družba je seveda nujna za dvig konkuren#nosti in pa za pove#anje tistega števila delovnih mest, ki seveda pripomorejo k precej višji kakovosti življenja in pa tudi k dodajanju višje dodane vrednosti. Tu je pomembno za elektronsko dostopnost, da pove#amo konkuren#nost trga na podro#ju elektronskih komunikacij, ker morajo biti te elektronske komunikacije #im cenejše, zato da so dostopne in omogo#ene najširšemu delu prebivalstva. Tukaj prav posebej poudarjamo posebne skupine, ki so ponavadi tudi finan#no slabše, to pomeni, da morajo imeti #im cenejši dostop, to so hendikepirani, starejši in podobno. To je zelo pomembno. V zadnjem delu, to je pa tisti najpomembnejši del, je pa treba omogo#iti razmere za cenovno sprejemljiv, široko pasoven dostop do elektronskih komunikacij, in to vsem, predvsem visokošolskim, šolskim in pa drugim ustanovam splošnega pomena. Naš cilj je, da to dosežejo vsa gospodinjstva v Sloveniji. Problem, ki je tukaj, je ta, da je treba to v za#etku sedaj s temi razpisi dose#i, da se bo to za#elo graditi na komercialno manj dostopnih podro#jih, ker tam, kjer so komercialno zainteresirani, naj to gradijo tisti podjetniki. Na podro#jih, kjer pa je, recimo temu, ekonomsko šibkejše oziroma na regionalnih podro#jih, kjer te infrastrukture še ni, naj pa tam naredi država to potrebno infrastrukturo. Sedaj pa pridemo na tisto vaše vprašanje z razpisom. Naša vlada je že oziroma naša ministrstva so naredila ta poziv. V bistvu gre za nadaljevanje tega razpisa, ki je bil v obdobju prejšnje vlade dvakrat razveljavljen. In v tem #asu želimo to postaviti na povsem nove temelje, zato je bil narejen ta razpis, da se pridobijo prve informacije. Ta razpis, poudarjam, to je posebej pomembno, bo postavljen na povsem novi strategiji, torej na tem, da se najprej za#ne graditi na tistih delih, ki ni zanimivo za vlaganja za privatni kapital. Tam bo država naredila. In potem je pomembno to, da morajo biti te povezave takšne, da bodo kasneje, ko bo do tega prišlo, omogo#ale tudi najširšim ponudnikom, da uporabljajo to infrastrukturo. Kar se ti#e pa zadnjega dela vašega vprašanja, kdo naj to naredi, na katerem ministrstvu naj bi bilo, pa povem, da je to nedvomno iz koalicijske pogodbe, da vse dejavnosti na tem 36 3. seja

podro#ju koordinira ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Povsem fizi#no to še ni izpeljano, ker zakon o vladi dolo#a, da se to eksaktno izpelje do 1. aprila, zato to organiziramo skupaj. Je pa to v pristojnosti ministrstva za visoko šolstvo, znanost in šport. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu ministru. Želi gospod Slavinec dopolnitev odgovora? Izvolite. DR. MITJA SLAVINEC: #e se navezujeva na ta razpis, ki ste ga omenili in ki je bil potem razveljavljen, je po mojih informacijah tam šlo tudi za sodelovanje Evropske skupnosti z dolo#enimi sredstvi. Pa me zanima - zaradi tega sem ne nazadnje tudi navezal svoje vprašanje na razpis evropske komisije: Ali še nismo zamudili rokov, da bi izkoristili tiste fonde, ki so takrat bili predvideni? Kot re#eno, po mojih informacijah so roki bili dokaj tesni in se bojim, da je ta razveljavitev potem ogrozila možnost #rpanja evropskih fondov. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Slavincu. Gospod minister, izvolite. DR. JURE ZUPAN: Hvala lepa. Seveda ste pravilno opozorili, da so bili roki tesni. In dejstvo, da je bilo to dvakrat razveljavljeno in da zamujamo, je pa# žal posledica tega, da se je tako v preteklosti delalo. Ravno zaradi tega je bilo potrebnih nekaj posvetovanj, in še jih bo potrebno, da bomo to ujeli. Se strinjam z vami, roki so tesni, vendar še niso zamujeni. Tu se prav trudimo, in to je treba posebej poudariti, da ne smemo na tem mestu ponovno pasti, ker s tem bi pa res izgubili dolo#ene možnosti. Še enkrat pa moram poudariti, da je treba postaviti celo strategijo na druge temelje. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu ministru. Ministru za promet, gospodu mag. Janezu Boži#u, bo vprašanje zastavil gospod Bojan Konti#. Prosim. BOJAN KONTI#: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister! Verjetno ste že tretji ali #etrti, ki mu postavljam to vprašanje, ki ima torej že kar zgodovino. V preteklem mandatu sta vlada pa mogo#e parlament naredila korak naprej pri odpravi razvojnega problema tega dela okolja Slovenije, torej savinjsko-šaleške pokrajine in tudi koroške pokrajine. V našem prostoru ugotavljamo, da brez nadaljnjega razvoja prometne infrastrukture ne bomo uspeli nadaljevati z razvojem, kot je na#rtovan. Posebej so na to v zadnjem #asu opozarjali predstavniki Gorenja. Ocena, da je potrebna hitra cesta, ki bo povezala avtocestni križ s Koroško, se pravi, tudi v nadaljevanju z Avstrijo in kasneje s Hrvaško, je tista rešitev, ki pomeni tudi odpravo razvojne zagate na tem delu naše države. V ta namen vas seveda pozivam, da storite, kar je v vaši mo#i in omogo#ite umestitev te hitre ceste v vse akte, ki so za to potrebni in seveda kasneje tudi izgradnjo hitre ceste. Zanima pa me, ker vem, da aktivnosti na tem podro#ju potekajo, kako dale# ste s temi aktivnostmi? Hkrati kot vedno znova opozarjam tudi na težave v tem trenutku, se pravi cestna povezava Arja vas-Velenje in naprej proti Koroški je slaba. Povezava ima kar nekaj #rnih to#k, #eprav moram na tem mestu soglašati s predstavniki stroke, ki pravijo, da na tej cesti ni mogo#e dolo#iti #rnih to#k. Ni pa jih mogo#e dolo#iti, to pa dodajam, zaradi tega, ker je ves odsek te 3. seja 37

ceste #rn, ker ljudje umirajo na vsakem kilometru te ceste. Ko govorimo o odpravi prometnih zamaškov in težav s katerimi se ukvarjamo v prometnih konicah v naši dolini, vas tudi sprašujem: Ker je bilo na#rtovanih kar nekaj krožiš# v našem prostoru, me seveda zanima, kako dale# so tudi te aktivnosti. V prora#unu je bilo za to na#rtovanih nekaj sredstev in me seveda zanima, ali boste nadaljevali politiko prejšnje vlade na tem podro#ju. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Konti#u. Gospod minister izvolite. MAG. JANEZ BOŽI#: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, lep dober dan želim, hvala tudi za vprašanje. Gre za aktivnosti v zvezi s hitro cesto na relaciji med avtocesto A1 Šentilj in Koper. Gre za navezavo iz Velenja, Slovenj Gradca in Dravograda. Ta izgradnja je uvrš#ena v tako imenovani dodatni program nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji in situacija je naslednja. Že sami ste ugotovili, da aktivnosti potekajo. V letu 2004 je bila naro#ena primerjalna študija variant poteka hitre ceste Holmec-Vi# - Slovenj Gradec-Velenje-Arja vas. Na zahtevo koroških ob#in pa smo v letošnjem letu pristopili k dopolnitvi študije tudi z varianto navezovanja hitre ceste zahodno od Šoštanja, s priklju#kom na avtocesto v obmo#ju Šentruperta. Rok dokon#anja te študije je do konca letošnjega leta. Na drugi del vašega vprašanja bi dejal naslednje, da je ministrstvo za promet že v lanskem letu, v mesecu oktobru, dalo pobudo ministrstvu za okolje in prostor za pripravi državnega lokacijskega na#rta za omenjeno državo cesto, ki vodi tudi vse ostale postopke, ki so vezane na sprejem lokacijskega na#rta. V drugem delu, #e odgovorim na vaše vprašanje, gre za problematiko na#rtovanih krožiš# na Šaleški cesti v Velenju in tudi drugih. Šaleška cesta v Velenju - gre za povezavo Zgornji Doli#-Velenje - je izredno obremenjena cesta, saj po naših podatkih, ki jih imamo, to so podatki o štetju prometa, dnevno vozi po Šaleški cesti med 10.000 in 20.000 vozil, kar je izjemno velika številka. Moram povedati, da na tem podro#ju že te#e projekt ureditve Šaleške ceste, ki je uvrš#en v državni prora#un. Izdelan naj bi bil idejni projekt, po katerem je predvidena ureditev štirih križiš#. Investicija je ocenjena na približno 750 milijonov tolarjev. V lanskem letu je bil izdelan tako imenovani PGD PZI - projekt ureditve krožnega križiš#a pri Sparu. V letošnjem letu pa se je pristopilo k izdelavi tudi PGD-ja in PZI- ja krožiš#a pri skakalnici, v naslednjih letih pa bodo tudi izdelani projekti za križiš#e pred tunelom in pa križiš#e za hotel Paka oziroma avtobusno postajo. Z gradnjo bi lahko pri#eli v letu 2006. #e samo na kratko spomnim. V prora#unu, torej dokumentu, ki pa# eksistira, med leti 2003 in 2008 so na projektu za ureditev šaleške ceste v Velenju predvidena sredstva v lanskem letu približno 35 milijonov tolarjev, v letošnjem letu 36.500, v prihodnjih letih 2006, 2007 in 2008 pa 107, 160 in 208 milijonov tolarjev. Vse skupaj je na tem projektu predvidenih približno 550 milijonov tolarjev. Ker gre tudi za ureditev ceste skozi naselje, se predvideva tudi sofinanciranje ob#ine. Vlada Republike Slovenije bo nadaljevala za#ete projekte in pa program, ki je bil že v preteklosti zastavljen. Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu ministru. Želite dopolnitev odgovora? Hvala. Gospodu ministru za notranje zadeve Dragutinu Mate bo zastavil vprašanje gospod Rudolf Petan. RUDOLF PETAN: 38 3. seja

Hvala za besedo, gospod predsednik. Moje vprašanje se nanaša na usodo ve#ine zaposlenih v gospodarski družbi Peko Trži#. V medijih smo pred leti zasledili številne kriti#ne pripombe nad delom takratna uprave nadzornega sveta Peka in pa odvetnika te družbe ter SRD-a. Revizorska hiša, ki je v tistem #asu pregledala poslovanje te družbe, je ugotovila številne nepravilnosti v poslovanju te družbe kot sum na zlorabo položaja posameznikov uprave te družbe, nakazane so bile tudi številne nepravilnosti, ki so se vrtele v krogu sorodstvenih vezi uprave SRD-a ter številnih podjetij in tudi odvetniška pisarna, ki je zastopala to podjetje, nepravilnosti v zvezi s spornimi odlo#itvami uprave družbe s podro#ja reklame in propagande in nepravilnosti pri projektu [...] Nerazumljivo. BTC, Ljubljana, ter še številne druge. O vseh nepravilnostih v podjetju sta bila seznanjena tudi takratni gospodarski minister ter takratni predsednik uprave SRD-a in predsednik vlade. Višek vsega tega pa se pokaže pri odpuš#anju delavcev, ki ga je izkoristila družba TEK PRO, s sedežem v Trbovljah, ki je v program aktivne politike zaposlovanja Zavoda Republike Slovenije, zaposlovanje v mesecu decembru zaposlila 40 brezposelnih delavk predvsem iz bivšega obrata Peko Trbovlje, ki pa je prejela milijon in pol za vsakega delavca ali delavko posebej, to se pravi za vseh 40 delavk, delavcev 60 milijonov SIT. V za#etku leta 2004 je družba TEK PRO na podlagi predhodnega javnega razpisa zaposlila tudi tri delavce iz RTH rudnik Trbovlje-Hrastnik in za vsakega delavca prejela 5 milijonov in pol, to se pravi skupaj 16 milijonov in pol. Kljub prejetju subvencij pa družba TEK PRO sploh še ni za#ela poslovati, prejeta sredstva pa po tem, kar se bere v medijih in sliši v medijih, so nenamensko potrošena, delavk pa se je že znašlo z odpovedjo delovnega razmerja. Sprašujem ministra za notranje zadeve: Ali je kriminalisti#na služba policije v gospodarski družbi Peko obravnavala sume kaznivih dejanj v omenjeni družbi in #e je, katera izpostava policijske uprave je to opravila? Ali je oglaševalska akcija za podjetje Peko v #asu, ko ga je vodil Tomaž Lovše, sporna? Namre#, kljub temu da je gospodarska družba, je družba Peko dobivala znatna finan#na sredstva tudi s pomo#i države. To se pravi, da imamo popolnoma upravi#eno zahtevo za vpogled nad temi sredstvi? Hvala lepa za odgovor. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala, gospodu Petanu. Gospod minister, izvolite. DRAGUTIN MATE: Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala za vprašanje, gospod poslanec. V zvezi s konkretnima vprašanjema bi povedal, da je kriminalisti#na policija, to#neje sektor, od konca lanskega leta urad kriminalisti#ne policije policijske uprave Kranj prou#eval ve# sumov storitve kaznivih dejanj. Prou#evali so o zadevi od leta 2001 do leta 2004 in v zvezi s tem na okrožno državno tožilstvo v Kranju podali ve# poro#il, v katerih sta bili zaradi utemeljenega suma storitve dveh kaznivih dejanj zlorabe položaja in pravic po 244. #lenu kazenskega zakona ovadeni dve fizi#ni osebi. Poleg tega je sektor kriminalisti#ne policije policijske uprave Kranj zaradi suma storitve kaznivih dejanj ponareditve ali uni#enja poslovnih listin po 240. #lenu kazenskega zakona ovadil okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju dve fizi#ni osebi, od katerih je bila ena ovadena tudi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poneverbe po 245. #lenu kazenskega zakonika. Poleg fizi#nih 3. seja 39

oseb je omenjeni sektor zaradi utemeljenega suma storjenega kaznivega dejanja zlorabe pravic in položaja po 244. #lenu okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju ovadil tudi eno pravno osebo. Tako je kriminalisti#na policija na nek na#in obdelala vse te sume. Glede drugega vprašanja je kriminalisti#na policija na podlagi anonimnega pisma in zahtevka okrožnega državnega tožilstva v Kranju z dne 26. 7. 2002 preiskala nakazane sume storitve kaznivih dejanj pri reklamiranju izdelkov Peka ter o teh ugotovitvah 4. 10. 2002 pisno obvestila okrožno državno tožilstvo v Kranju. V navedenem poro#ilu je kriminalisti#na policija obvestila tožilstvo o izsledkih v zvezi s poslovanjem družbe Peko pri reklamiranju in propagandi s podjetjem Imelda 8000 d.o.o. Ljubljana. Kriminalisti so v zvezi s tem in s poslovanjem družbe Peko ter družbe Imelda 8000 pregledali obsežno dokumentacijo in na podlagi tega, se pravi s poslovno dokumentacijo, sklenjene pogodbe, anekse k pogodbam, naro#ilnice, ra#uni, ki so bili izstavljeni, in so prišli do kon#nega zneska, da je posel, ki je trajal nekaj manj kot 2 leti, bil vreden preko 120 milijonov SIT. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu ministru. Izvolite, gospod Petan, za dopolnitev odgovora. RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. #e seštevamo ta sredstva, dejstvo je, da je za prestrukturiranje ta firma Tek Pro dobila okrog 80 milijonov SIT. Zanima me, #e slu#ajno imate podatek - ne zahtevam tega podatka danes: Ali so bila vsaj približno koristno porabljena, ali so bila res nenamensko, tako kot se govori? Po podatkih naj bi bila popolnoma nenamensko porabljena. Kar se pa ti#e snemanja teh spotov, ko so se reklame za #evlje Peka snemale v Združenih državah in kolikor vem, bi naj bila zraven tudi hrvaška pevka - #e bi bila slovenska, bi še razumel, vendar mislim, da bi lahko te spote na morju snemali tudi v Piranu ali Portorožu. Zato se mi zdi skrajno nerazumljivo, skrajno neracionalno in prav žaljivo do delavcev te firme, da se kaj takega tudi po#ne. Upam, da bo to našlo tudi ustrezen epilog, ker to je dejansko nor#evanje iz delavcev v Sloveniji. Pa mogo#e še vprašanje: Ali se je ugotovilo, da so bila ta sredstva res tako nenamensko potrošena, kot se je govorilo v medijih? #e tega odgovora nimate, lahko odgovorite tudi pisno kasneje. Hvala. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Petanu. Gospod minister, izvolite. DRAGUTIN MATE: Na ta dodatna vprašanja bom poskušal odgovoriti. Podatki, ki ste jih navajali, okrog 60 milijonov SIT, ki jih je podjetje Tek Pro prejelo za zaposlovanje presežka delavcev, so to#ni. Prav tako so prejeli za delavce, ki so jih prevzeli od RTH, rudnika Trbovlje-Hrastnik, nekaj delavcev, za vsakega v višini 5 milijonov 500 tiso# in s tem prejeli 16,5 milijona. Hkrati pa je to podjetje v decembru lanskega leta proglasilo višek 20 delavcev, ki so nekako ostali na cesti. Podatkov, kako resno je to podjetje za#elo delovati, vam na žalost danes ne morem posredovati, bom pripravil pisni odgovor v zvezi s tem. Bojim pa se, da je to v fazi kriminalisti#ne preiskave in da lahko potem pride do tega, da vam podatkov ne bom mogel posredovati. 40 3. seja

Glede snemanja spotov pa je to#no, dogajali so se v tujini, dogajali so se ne v Ameriki, ampak na Sejšelih. Uporabljali so pa# tisti kader, za katerega so oni takrat mislili, da je najbolj primeren. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu ministru. Ker se je minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak opravi#il, sprašujem dr. Pavla Gantarja, ali bo kljub temu zastavil vprašanje. Izvolite, imate besedo. DR. PAVEL GANTAR: Seveda, gospod predsednik, vprašanje bom zastavil. Sicer so do mene prišle novice, da morda gospod minister ni tako bolan, temve# je na kakšnem dopustu, na smu#anju. To niti ni slabo, tudi to je zame razlog za opravi#ilo. #lovek dela in ima pravico, da se tudi spo#ije, ima pa tudi pravico, da to pove naravnost. To bi upošteval, #e je res tako. Kljub vsemu pa bi postavil vprašanje. Na januarski seji državnega zbora, 21. januarja, je v odgovoru na moje poslansko vprašanje o stališ#u vlade do predloga besedila direktive o ra#unalniško izvedenih izumih med drugim gospod minister obljubil, da bo Slovenija aktivno sodelovala pri pripravi amandmajev k prvotnemu besedilu direktive z namenom njegovega izboljšanja. Sprašujem: Kaj konkretno v zvezi s tem je storilo njegovo ministrstvo? Kaj ste storili, da bi zbližali stališ#a slovenske zainteresirane javnosti, med njimi tudi odprtokodne skupnosti, kot tudi nekaterih majhnih in srednje velikih podjetij, razvijalcev proste programske opreme, ki jih v okviru Gospodarske zbornice Slovenije predstavljajo gospodarsko združeni Koda.si.? Po naših informacijah je bil v okviru Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino organiziran en sam posvet, a stališ#a o podpori direktivi niste spremenili oziroma niste oblikovali nikakršnih amandmajev k predlogu direktive, #eprav je gospod minister eksplicitno to obljubil v odgovoru na poslansko vprašanje. K temu moram dodati še najnovejšo informacijo, ki bo ministra razveselila. Odbor za legalne zadeve oziroma pravne zadeve evropskega parlamenta je soglasno glasoval za to, da zaprosi za ponoven za#etek postopka v zvezi z direktivo, ki se nanaša na legislacijo programskih patentov. Prav gotovo bo to pomenilo, da se bo priprava te direktive vrnila na za#etek. Ministra sprašujem: Ali boste vendarle izkoristili dano priložnost, ki jo ponuja dejstvo, da se bo zadeva po vsej verjetnosti vrnila na sam za#etek k pripravi direktive? Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Gantarju. Tudi minister za zunanje zadeve, doktor Dimitrij Rupel, se je opravi#il. Sprašujem gospoda Sre#ka Prijatelja, ali bo postavil vprašanje? Izvolite, imate besedo. SRE#KO PRIJATELJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, spoštovana vlada, spoštovani kolegi! Gospod Bevk se je že dotaknil tega vprašanja, pa vendar, jaz bi rad bil bolj konkreten. V zadnjem obdobju smo namre# pri#a zelo velikim pritiskom na Slovenijo s strani Avstrije, Hrvaške in pa predvsem Italije. Dogodki ob praznovanju dnevna spomina 10. februarja so v Italiji povzro#ili zelo ostre reakcije, tako slovenske, hrvaške in tudi italijanske javnosti. Nacionalno zavezništvo si je v svoji razlagi privoš#ilo izkrivljeno prikazovanje zgodovinskih dejstev in v Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da je to potvarjanje zgodovine oziroma 3. seja 41

da je to ena od etap strategije italijanske desnice, ki na žalost tudi s fašisti#no propagando, nedvoumno zadnji film je taka propaganda - Srce v breznu potvarja zgodovinska dejstva. Ministrstvo za telekomunikacije Italije, pod #igar ingerenco spada tudi nacionalna televizija RAI, ki je film predvajala, katerega vodi Maurizio Gasparri, minister za Italijane po svetu Mirko Tramalia ter podpredsednik italijanske vlade Gianfranco Finni vodijo odkrito vojno proti Slovencem. Ali bo slovenska vlada zahtevala opravi#ilo glede na zadnje izre#ene besede Vlade Republike Italije? Ali bo Vlada Republike Slovenije problematiko reševala zgolj na bilateralni ravni oziroma na multilateralni ravni, kajti v Slovenski nacionalni stranki menimo, da bi Evropa morala temeljiti ne samo zgolj teoreti#no, ampak tudi dejansko na antifašisti#ni koaliciji, na temeljih te koalicije? Ali bo Vlada Republike Slovenije zahtevala sodni pregon za 1.200 vojnih zlo#incev v Italiji, ki so v 21-ih letih fašisti#ne diktature zverinsko pobili po svetu 1.620.000 ljudi? Vemo namre#, da zlo#ini, predvsem vojni, ne zastarajo in da je bila roka pravice za italijanske fašiste po zaslugi Anglije zelo prizanesljiva. Do danes ni bil obsojen noben italijanski fašist, niti se Italija ni opravi#ila za grozodejstva, ki jih je po#ela. V Sloveniji in Jugoslaviji je delovalo 470 registriranih italijanskih vojnih zlo#incev, ki so na tleh bivše Jugoslavije zverinsko pobili pol milijona ljudi. Za Slovensko nacionalno stranko so takšni predstavniki italijanske oblasti, ki odkrito zagovarjajo fašisti#no ideologijo, nezaželeni v Sloveniji. Zato ministra sprašujem, #eprav ga danes ni tukaj: S kakšnimi #astmi bo gospod podpredsednik italijanske vlade Gianfranco Finni, ko bo prišel v Slovenijo, sprejet? Hvala lepa. PREDSEDNIK FRANCE CUKJATI: Hvala gospodu Prijatelju. Gospodu dr. Vasku Simonitju, ministru za kulturo, bo vprašanje zastavil gospod Franc Kangler. Prosim. FRANC KANGLER: Hvala za besedo. Spoštovani minister gospod Simoniti, spoštovane poslanke in poslanci! To mojo poslansko vprašanje, ki je namenjeno ministru za kulturo, gre posledi#no predvsem zaradi delovanja in posledic njegove predhodnice na tem ministrstvu, zato bo tudi tako postavljeno. V tem državnem zboru sem velikokrat spregovoril o centralizaciji in da je tudi potrebno za#eti peljati decentralizacijo. Ena izmed koalicijskih dolo#b je tudi ta, da se bo vlada resno lotila decentralizacije. In #e smo do sedaj bili pri#a centralizaciji, mislim, da je #as, da v vseh strukturah, tako v gospodarstvu, politiki, športu, konec koncev tudi v kulturi je prišel #as decentralizacije. Zato vas spoštovani minister za kulturo sprašujem: Po kakšnem klju#u je bila imenovana strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti v naslednji sestavi, pet#lanska komisija: Daliborka Podboj, Blaž Lukan, Amela Krajger, Silvan Omerzu, Primož Jesenko. Vsi so doma iz Ljubljane. Prav tako je bila ustanovljena strokovna komisija za glasbeno umetnost, ki je pet#lanska: Igor Bašin, Nenad Firšt, Marko Munih, Hugo Šekoranja, dr. Primož Kurent, razen gospoda Firšta, ki je doma iz Celja, so vsi iz Ljubljane. Sprašujem pa zato, ker ta strokovna komisija daje podlago za dodeljevanje sredstev, ki se delijo s strani ministrstva za kulturo gledališ#em in opernim hišam v Sloveniji. 42 3. seja

Sprašujem vas tudi, kolikokrat so si #lani obeh komisij ogledali predstave na primer v Slovenskem narodnem gledališ#u Maribor, bodisi balet, opero in dramo v letu 2004, da so dajali tako dobra in strokovna mnenja, kot je bilo zapisano v moji predhodni najavi poslanskega vprašanja. Prav tako vas sprašujem, spoštovani minister, na podlagi #esa je bilo financiranje s strani ministrstva za kulturo v letu 2002 za Opero, balet, Ljubljana indeks 112 in za leto 2003 za Opero in balet v Ljubljani indeks 111,84, za isto obdobje, pa za popolnoma enako nacionalno hišo, za Opero in balet Maribor pa za leto 2002 [...] Znak za konec razprave. indeks 105, za leto 2003 indeks 105. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite gospod minister. DR. VASKO SIMONITI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani, spoštovani gospod poslanec! Kako so komisije oblikovane, bi najprej povedal, da te postopke, naloge, sestavo, trajanje mandatov in ostala vprašanja, ki se dotikajo dela strokovnih komisij, dolo#a pravilnik o strokovnih komisijah in sklepi o imenovanju posameznih strokovnih komisij. Naloge strokovnih komisij v povezavi z vrednotenjem vlog, prispelih na javne razpise, in pozive ter neposredne pozive javnim zavodom so v sumarnem pogledu naslednje: ovrednotenje programa dela in finan#nega na#rta za naslednje leto. V delu, ki je povezano s financiranjem javnih zavodov, pa predvsem predlaganje financiranja programov oziroma programskih materialnih stroškov pa so te stvari postavljene glede na tri klju#ne kriterije: kakovost, obseg programa in dostopnost programov v minulem in na#rtovanem obdobju. Strokovni komisiji, ki ju gospod poslanec posebej navaja, sta bili imenovani v skladu s predpisi. Komisija za glasbene umetnosti z dne 3.1.2003, razen enega #lana, ki je postal dodaten #lan po nastopu nove vlade; Komisija za uprizoritvene umetnosti pa je bila po odstopu prejšnje imenovana 8.6.2004, razen ene dodane dodatne #lanice, ki je postala pod mandatom nove vlade. Dodatno imenovana #lana komisij pri vrednotenju programov javnih zavodov nista sodelovala, saj je bil postopek financiranja javnih zavodov kon#an že pred tem. Ob tem bi rad poudaril, da je potrebno pri sestavi strokovnih komisij slediti na#elu, da so sestavljene iz posameznikov, ki so si s svojim kakovostnim delom in v strokovni javnosti ustvarili splošen ugled in pridružil bi se temu, kar je gospod poslanec sugeriral, da niso sedaj komisije oblikovane po nekem regionalnem principu iz kompetentnih posameznikov in upam, ko bomo imeli možnosti, da te komisije na novo oblikujemo po izteku njihovega mandata, jih bomo seveda iz kakovostnih, kompetentnih ljudi oblikovali vendarle po nekem širšem regionalnem principu. Seveda pa je treba vseeno v bran povedati toliko, da glede na številne glasbene in gledališke dogodke, je iluzorno pri#akovati, da si bodo prav vsi strokovnjaki - in menim ali pa upam, da so bili vsi ti strokovnjaki - brez izjeme ogledali prav vse gledališke in plesne predstave in uspeli tudi poslušati vse koncerte. Strokovne komisije so v trikotniku kulturni izvajalci, uradniška stroka in pa odlo#evalec, torej minister, le ena bistvenih uteži za uravnoteženo in #im bolj tehtno kon#no odlo#itev o financiranju. O njihovem delu podrobneje spregovorijo same odlo#be o tem financiranju in s svojim strokovnim delom in svojo strokovno držo odgovarjajo tudi pred širšo javnostjo. 3. seja 43

Kar zadeva financiranje teh gledališ# oziroma teh indeksov, o katerih gospod poslanec postavlja vprašanje oziroma navaja podatke, bi povedal, da so nekoliko druga#ni. Po podatkih ministrstva za kulturo, ki se nanašajo na financiranje omenjenih ustanov, iz državnega prora#una v letih 2002 in 2003 so namre# podatki naslednji: Opera in balet Ljubljana za leto 2002 so vse vrste stroškov indeks 113,32, za leto 2003 vse vrste stroškov indeks 105,97, medtem ko Opera in balet Maribor za leto 2002 vse vrste stroškov je indeks 108,80, za leto 2003 vse vrste stroškov je indeks 108,09. Seveda moram re#i, da se zavedam, da je indeksiranje neka preživeta oblika, da je treba slediti kakovosti. Upam, da bomo uspeli najti morda boljšo solucijo, vendar pa v tem trenutku ne morem obljubiti, kako bo to ocenjevanje v bodo#e potekalo. Dodal bi samo še to, kot verjetno vsi dobro veste, da od sredstev, ki so namenjena za te institucije, pojedo 70% teh sredstev pla#e. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa, gospod minister. Želi gospod poslanec postaviti dodatno vprašanje? Izvolite, prosim. FRANC KANGLER: Hvala za besedo za dodatno vprašanje, spoštovani predsedujo#i. Minister, z vsem spoštovanjem do vas in do vašega prizadevanja do kulture se mi zdi smotrno, da vas tudi vprašam. Po informacijah, ki jih imam, si ti #lani strokovnih komisij, ki sem jih sedaj naštel v predhodnem vprašanju, v letu 2004 niso niti enkrat ogledali niti ene predstave Slovenskega narodnega gledališ#a v Mariboru. Niti enkrat! Zato vas pozivam in tudi dajem pobudo, da premislite o sestavi in smiselnosti te komisije, da poskušate na novo ustanoviti ti dve komisiji in da poskušate skladno z vašim odgovorom, ki ste mi ga dali, sestavo teh komisij zagotoviti regionalno, bodisi iz gledališ#a iz Nove Gorice, iz Ljubljane, Maribora, Celja, Ptuja in še bi lahko našteval. Na ta na#in lahko zagotovite, da bo ta indeksacija in vsa ostala strokovna mnenja korektna in poštena. Konec koncev, spoštovani minister, #e je komisija ustanovljena, bi bilo smotrno, da bi si vsaj eno predstavo pogledala. In poglejte posledice vsega tega! Kar zapiše strokovna komisija, po njihovem mnenju je bila vklju#itev Burkardove predstave Ognjemet v redni repertoar hiše v letu 2004 neprimerna programska poteza. V preteklosti so podobno opozarjali tudi v zvezi s predstavo Grk Zorba. Grk Zorba predstava je bila v lanskem letu, spoštovane kolegice in kolegi, v mariborskem gledališ#u je bila 14.2. in 15.2. do zadnjega sedeža razprodana. Komisija si je niti ni ogledala in daje takšne slikovne pripombe in mnenja. S predstavo Grk Zorba bo Slovensko narodno gledališ#e še v tem letu nastopilo, prvo izmed gledališ#, v stari Gorici, z dvakratno predstavo na odru. In to bo veliko priznanje za Slovenijo in tudi za Slovensko narodno gledališ#e. Zato vas, minister, pozivam, isto#asno sprašujem: Ali razmišljate, da bi ti dve komisiji zamenjali, kajti iz teh razlogov, ki sem jih navedel, prav gotovo argumenti držijo. Korektno in pošteno bi bilo, da se nekateri v tej državi nehajo delati iz tistih, ki ne prihajajo iz osrednje Slovenije, ampak naj ta odnos bo do vseh, ki kakorkoli delamo in živimo v tej državi, popolnoma enak. Pa ne glede na to, od kod prihajajo: ali s Štajerske ali s Primorske ali iz Ljubljane. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želi gospod minister besedo? DR. VASKO SIMONITI: 44 3. seja

Hvala lepa, gospod predsednik. Glede zamenjave komisij. Komisije so vezane na dolo#ene mandate, ki jih imajo. Sedaj bi morali, ne vem kakšne razloge poiskati, morda so ustrezni, bom premislil, ali pa dal v premislek to. Sam sem želel ob tem, ko sem prišel, komisije samo pravzaprav z dodatnimi #lani, kolikor mi je dopuš#ala možnost, okrepiti, da bi vzpostavil neko ravnotežje in vnesel s temi novimi #lani v njihov razmislek nov razmislek, da tako re#em. Treba se je pa morda kdaj tudi soo#iti s tem, da komisije želijo slediti nekim kakovostnim izhodiš#em. #e niso obiskali niti ene predstave, jaz vam na to ne znam odgovoriti, niti ne morem odgovoriti. [...] Glas v ozadju. [...] Vendar pa komisije velikokrat sklepajo o programu, ki bo v naslednjem letu. Tukaj do dolo#ene mere bi verjel, da so te komisije tudi strokovne ali pa sledijo tem strokovnim kriterijem in ne bi sedaj kar po#ez ocenjeval, da so nekvalitetne. Glede Grka Zorbe, pa kolikor sem seznanjen pravzaprav iz drugih virov, da tako re#em, gre za muzikal, se mi zdi, in je premislek kulturnega ministrstva sledil temu, da vendarle daje klasi#nemu programu morda ve#ji poudarek in da se temu zavezuje, da se kvalitetne predstave pravzaprav izvajajo. Tu je šlo za sam muzikal, za neko lahkotnejšo obliko, ki vsekakor sodi tudi v teater, nedvomno. O tem no#em izraziti dvoma. Ampak verjetno so glede na obstoje# program, ki so ga presejevale te komisije, odlo#ili pa# tako, kot so. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Minister za zunanje zadeve je odsoten. Sprašujem, ali želi gospod Anton Anderli# kljub temu postaviti poslansko vprašanje? ANTON ANDERLI#: Ne želim. Glede na to, da je minister dobil pisno vprašanje, pri#akujem, da bo ustno odgovoril na prihodnji seji ali na eni od prihodnjih sej, ko bo utegnil priti v državni zbor. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želite postaviti samo vprašanje, prosim gospod Anderli#? Hvala lepa. Minister za delo, družino in socialne zadeve je prav tako odsoten. Želi gospod Dušan Kumer postaviti poslansko vprašanje? DUŠAN KUMER: Jaz bom poskušal, hvala za besedo, predsedujo#i. Spoštovani prisotni, ministri, kolegice in kolegi! Moje poslansko vprašanje se nanaša na podro#je dela centrov za socialno delo. V zadnjih nekaj ve# kot 10-ih letih smo v Sloveniji preoblikovali ve#ino podsistemov socialne varnosti in jih prilagajali novim razmeram. V ta segment se uvrš#ajo tudi storitve oziroma servisi na podro#ju socialne politike, kot so na primer centri za socialno delo. Glede na dejstvo, da je bil sedanji minister za delo, družino in socialne zadeve gospod Drobni#, ko je bil v prejšnjem mandatu še opozicijski poslanec, izredno kriti#en tudi do tega podro#ja, naj navedem, da v eni od takšnih razprav v državnem zboru so bili centri za socialno delo in predvsem zaposleni v njih poimenovani, da so kot sloni v trgovini s porcelanom in se najve#krat sprejemajo nemogo#e in nerazumljive odlo#itve, me konkretno zanima naslednje: Kaj bo sedaj, ko ima vajeti v svojih rokah, spremenil, izboljšal in kako bo to storil? 3. seja 45

Ko sem prebiral pravkar spisan program in cilje vlade, govorim seveda o tistem delu, ki se nanaša na ministrstvo za delo, moram povedati, da sem bil sila razo#aran. Toliko besed je bilo v preteklosti, sedaj ko pride pa priložnost, da lahko te besede spremeniš v dejanja, pa ni#, le ena alineja v celotnem delu programa je namenjena temu podro#ju, in sicer z naslovom Spremenil se bo pravilnik o tehni#nih pogojih za izvajanje dejavnosti centrov za socialno delo. Zato ministra sprašujem: V letu 2004 je bila na ministrstvu pripravljena strokovna naloga z naslovom Preoblikovanje organiziranosti centrov za socialno delo v Republiki Sloveniji. Dokon#na odlo#itev reorganizacij naj bi bila sprejeta po opravljeni eksperimentalni fazi, ki naj bi jo ministrstvo opravilo v letošnjem letu, se pravi leta 2005. Zanima me: Ali bo minister Drobni# za#rtano eksperimentalno fazo opravil, v prej omenjenem programu tega ni zaslediti, in kako v lu#i priprav novega nacionalnega programa za socialno varstvo minister vidi vlogo centrov za socialno delo? Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospodu ministru za promet mag. Janezu Boži#u bo postavil poslansko vprašanje gospod Sre#ko Hvauc. SRE#KO HVAUC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, ministri. Jaz bi postavil eno vprašanje, ki se nanaša na nivojsko križanje železnic in cest. To vprašanje mislim, da je pomembno ne samo lokalno, ampak tudi širše, slej ko prej se vsakdo od nas znajde na tem nevarnem mestu. V Sloveniji imamo 1229 kilometrov železniških prog, na katerih je nekaj #ez 1000 nivojskih križanj, kar seveda pomeni, da imamo približno na vsak kilometer eno nivojsko križanje, od katerih jih je samo 300 zavarovanih z zapornicami, ostali pa s cestnoprometno signalizacijo. Vsako takšno križanje je v prvi vrsti nevarno mesto, je tudi ena velika ovira v prometu, kjer nastanejo zastoji, kjer se izgublja #as, živci in še kaj drugega. In #e ne nazadnje seveda omenim tudi to, da takšno mesto predstavlja tudi en velik strošek zaradi vzdrževanja. Poznamo probleme, ki jih imajo oziroma so jih imele lokalne skupnosti, ki so do 31.12. vzdrževale oziroma sofinancirale vzdrževanje teh nivojskih zavarovanj, ko mnoge od njih niso uspele zagotoviti dovolj velikih finan#nih sredstev. Imamo tudi odprtih kar precej tožb, kjer država dejansko ho#e od lokalnih skupnosti dobiti ta sredstva. Kot že omenjeno, ta problem je s 1.1.2005 rešen, ampak problemi so še ti stari primeri s prejšnjih let. Kljub temu da smo v zadnjih deset in mogo#e nekaj ve# letih imeli kar nekaj programov reševanja teh nivojskih križanj, se stanje ni bistveno spremenilo oziroma izboljšalo. Ker pa je minister za promet, takratni kandidat za ministra, na predstavitvi na odboru za promet reševanje te problematike omenil kot eno od prioritet, bi seveda postavil vprašanje: Kakšno je trenutno stanje na tem podro#ju in kaj je bilo storjenega oziroma katere aktivnosti potekajo, da se to stanje, ki mislim, da ni najboljše, tudi #im prej spremeni? Hvala lepa. PODREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod minister izvolite, prosim. MAG. JANEZ BOŽI#: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujo#i. Hvala za poslansko vprašanje. Jaz bi za#el s statistiko, ki mislim, da je potrebna zato, da se slovenska javnost soo#i z dejstvi, ki vladajo na tem podro#ju. Gre konkretno za 976 nivojskih križanj, nekatera so bila v tem #asu ukinjena, 46 3. seja

glede na podatek, ki ga je dal gospod poslanec. V tem #asu, torej v 15-ih letih, vklju#no z letom 2004, je bilo na teh nivojskih križanjih 710 nesre#. To je izjemno velika številka, ki je lahko re#em alarmantna, od tega je bilo celo 135 smrtnih primerov. Dejstvo je, da mora Slovenija, torej država se mora izjemno hitro obrniti, #e želimo to podro#je v najkrajšem #asu tudi ustrezno urediti. Trenutno potekajo aktivnosti na preko 60 nivojskih prehodih. Splošen problem, ki je ve#krat bil povedan in znan, je, da financiranje potrebnih aktivnosti za izvedbo novih zavarovanj kot za vzdrževanje obstoje#ih prakti#no ni tako urejeno, kot bi si želeli. Za financiranje vzdrževanja cestno-železniških križanj morajo prispevati tudi ob#ine, v katerih se ta križanja nahajajo. Le-tega pa v ve#ini primerov niso zagotovile, tako da je moral holding Slovenske železnice sprožiti tudi tožbe. Holdingu Slovenske železnice smo v za#etku meseca februarja predlagali, naj ne vlaga novih tožb iz tega naslova in naj na sodiš#ih v vseh primerih, ki še niso pravnomo#no zaklju#eni, v dogovoru s toženimi strankami, predvsem ob#inami, uredi mirovanje postopkov do za#etka veljavnosti spremenjenega 29. #lena zakona o varnosti v železniškem prometu, ki na novo razmejuje dolžnosti financiranja vzdrževanja cestno- železniških križanj. Posledica teh dveh odlo#itev je, da bo treba zagotoviti pa# ve# sredstev v te namene iz državnega prora#una. V finan#nem na#rtu javne agencije za železniški promet, ki ga je treba uskladiti še z ministrstvom za finance, je za leto 2005 predvidenih skupno cca 513 milijonov tolarjev, od tega je 314 milijonov iz prora#una in pa cca 199 milijonov iz lastne udeležbe. Glede na navedena sredstva pa je planirano, da bo javna agencija za železniški promet v letu 2005 v sklopu zavarovanj nivojskih križanj in projektov, ki so v teku, uredila 80 do 85 križanj. Prioritetno se pa rešujejo nivojska križanja, ki so sofinancirana s strani upravljavca cest ali lokalnih skupnosti. Moram še povedati državnemu zboru, da se pripravlja oziroma izdeluje projektna dokumentacija z naslovom Dolo#itev kriterijev iz tipoloških modelov zavarovanj ter opreme cestno-železniških nivojskih križanj z dolo#itvijo prioritetne modernizacije, ki bo zaklju#ena v mesecu marcu tega leta, po njej pa se bo tudi pri#elo zavarovanje najnujnejših križanj cest z železniškimi progami. Državnemu zboru moram podati tudi informacijo, da smo v preteklem tednu imeli pogovore z Evropsko investicijsko banko, ki je bila v predhodnem obdobju, torej v prejšnji vladi, pripravljena sofinancirati oziroma financirati ta nivojska križanja železnice, pa je vendar projekt zastal v neki fazi. In mi bomo v tem kontekstu nadaljevali z dobro voljo, ki jo ima ta kreditodajalec s strani Evropske unije, in upam, da bomo našli tudi ustrezno soglasje z ministrstvom za finance, torej v deležu financiranja s strani države in tudi sorazmernem deležu, ki ga zagotavlja Evropska investicijska banka. Imamo prakti#no na razpolago možnost, da v zelo kratkem #asu s spiskom konkretnih projektov, ki so po prioritetni listi, o kateri sem že govoril, lahko dejansko zelo hitro realiziramo te velike probleme, ki so na železniškem podro#ju. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa, gospod minister. Želi gospod poslanec dopolniti vprašanje? Ne. Gospodu ministru za javno upravo Gregorju Virantu bo poslansko vprašanje postavila gospa Darja Lavtižar Bebler. Izvolite, prosim. DARJA LAVTIŽAR BEBLER: 3. seja 47

Hvala lepa za besedo, gospod predsedujo#i. Vprašanje se glasi takole. Vlada Republike Slovenije je na 5. redni seji 6. januarja letos sprejela sklep o ustanovitvi koordinacije za boljšo javno upravo, ki naj bi jo vodil minister Virant. Njene naloge pa so med drugim upravljanje kadrovskih virov v javni upravi, razvoj te uprave ter zagotavljanje odprtosti in preglednosti javne uprave. Naloge te koordinacije se v znatnem delu prekrivajo z nalogami z delovnega podro#ja novega ministrstva za javno upravo. Pri tem se zastavlja vprašanje: #emu je potem sploh potrebno ministrstvo za javno upravo, saj gre za o#itno podvajanje nalog? Oziroma: Ali je bila ta koordinacija ustanovljena? Kaj konkretno je v ve# kot enem mesecu naredila in kdo so njeni #lani? Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite, gospod minister. DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa, gospod predsedujo#i. Spoštovana gospa poslanka! Vlada je v prvih mesecih svojega mandata potegnila nekaj pomembnih potez na podro#ju javne uprave. Prejšnji teden je sprejela popolnoma novo uredbo o upravne poslovanju, s katero je celovito uredila funkcioniranje javne uprave in znotraj tega predvsem poslovanje s strankami, kajti temu dajemo najve#ji poudarek. Najve#ji poudarek v našem programu je dan prijaznosti javne uprave do državljanov. Sprejela je zakonski predlog o odpravi nalepk, o katerem je danes že bilo govora. #eprav ni bilo še ustreznih podzakonskih predpisov, smo s 1.1. realizirali prehod overitev za potrebe upravnih postopkov z notarjev na upravne enote in po zadnjih podatkih v teh prvih dveh mesecih realizirali 20 milijonov prihrankov za državljane, 5 milijonov prilivov za prora#un. Edini seveda, ki so bili nekaj na izgubi, so notarji. Sam sem podpisal tudi navodilo upravnim enotam s prijaznim besedilom dopisa, s katerim se vsakega državljana obvesti, ko mu pote#e, recimo, registracija motornega vozila. Program ministrstva za javno upravo zahteva veliko koordinacije. #e želimo zagotoviti boljšo javno upravo, to pomeni, da morajo bolje delovati vsa ministrstva, zato mora biti delovanje izrazito koordinirano, tako na podro#ju E uprave, organizacije, kadrov, pla#, odpravljanje birokratskih ovir, informacij javnega zna#aja in tako naprej. Nekaj primerov. #e želimo zagotoviti dosledno izvajanje predpisov, recimo, o informacijah javnega zna#aja, dosledno zagotavljanje standardov poslovanja s strankami, kot je, recimo, to, da morajo vsi organi zagotavljati kvalitetne informacije o upravnih storitvah, da morajo biti odzivni, da se morajo na vsak dopis državljana odzvati v 15 dneh, kar sedaj piše v uredbi, da ne smejo strank pošiljati od vrat do vrat, od okenca do okenca, ampak morajo sami pridobivati podatke v skladu z zakonom o upravnem postopku, da morajo zagotavljati informacije in storitve tudi na internetu. #e želimo vse to zagotoviti, moramo vzpostaviti mo#no koordinacijo med vsemi ministrstvi in zagotoviti, da vsi to delajo. Ali pa recimo, kadrovski na#rt, kjer smo se zavezali, da bomo ustavili trend naraš#anja števila zaposlenih v upravi. Zato je vlada ustanovila tako imenovano koordinacijo za boljšo javno upravo. Ta koordinacija ni# ne stane, ne povzro#a nobenih dodatnih stroškov, zagotavlja samo to, da imamo nek formalni okvir za stalno koordinacijo, da smo vzpostavili neko mrežo med ministrstvi, ljudi, ki se bodo ob#asno sestajali zato, da bomo sproti preverjali, kaj od tega, kar sem prej govoril, je zagotovljeno, kaj ni, kje je treba še kaj popraviti. Mi namre# z izboljšanjem uprave na vseh teh podro#jih mislimo skrajno resno - torej, stroškov nobenih. 48 3. seja

Vprašali ste, kdo so njeni #lani. #lani so praviloma generalni sekretarji ministrstev oziroma po pooblastilu ministra je lahko to tudi kakšna druga oseba. Nam je važno, da ne deluje vsako ministrstvo kot svet zase, da se ministrstva povezujejo in poenotijo glede tistih vprašanj, ki so jim skupna. To je pa predvsem organizacija, kadri, administrativni procesi, E-uprava, poslovanje s strankami in podobna vprašanja. Sam imam precej izkušenj z upravnimi enotami, kjer je ravno to povezovanje in to vzpostavljanje mrež in koordinacij prispevalo k temu, da so se storitve bistveno izboljšale. Ta koordinacija se seveda ne bo sestajala vsake tri dni ali pa vsaki teden in sestanek bo 10. marca ob 15-ih, #e vas ravno zanima, in je bil sklican že prejšnji teden, se pravi, še predno je bilo zastavljeno to poslansko vprašanje. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa, gospod minister. Gospa poslanka, želite dopolnilni odgovor? DARJA LAVTIŽAR BEBLER: Jaz sem pravzaprav zelo navdušena nad tem odgovorom, kajti dali ste mi vedeti, da je dejansko potrebna koordinacija med vsemi temi dejavniki in potem sprašujem: Ali se vam ne zdi, da ni potrebna še neka dodatno koordinacija, ki bo koordinirala to koordinacijo? Ja, vidite, zelo demagoško ste mi odgovorili in zato jaz tudi zastavljam enake vrste vprašanje. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister. DR. GREGOR VIRANT: Ne vem, bom pojasnil še nekoliko bolj enostavno. #e želimo mi, recimo, zagotoviti v enem letu 500, 600 upravnih postopkov, storitev in informacij na internetu, potem gotovo, da moramo vsake toliko #asa sklicati odgovorne osebe iz ministrstev, zato da jim povemo, kako naj te informacije izgledajo, kako naj izgledajo obrazci, s pomo#jo katerih bodo državljani vstopali v stik z upravo, in da tudi sproti spremljamo, kaj od tega so storili in kaj ne. Ne vem, v #em bi bil tukaj problem. Saj pravim, ta koordinacija ni# ne stane, ne bomo zaradi tega zaposlili nobenega novega #loveka, gre za ljudi, ki že delajo, in naša naloga je, da jih potegnemo skupaj in da zagotovimo, da delujejo usklajeno. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ministru za finance dr. Andreju Bajuku želi postaviti poslansko vprašanje gospod Boštjan Zagorac. Izvolite. BOŠTJAN ZAGORAC: Hvala za besedo. Spoštovani prisotni. Dejstvo je, da so številne kmetije, kmetijska zemljiš#a in nepremi#nina v Republiki Sloveniji obremenjene s hipotekarnimi krediti, govorim predvsem za zemljiš#a na obmo#ju mej z Republiko Avstrijo, gre za hipotekarne krediti še iz #asa stare države, se pravi, ko v Sloveniji, v takratni Republiki Sloveniji še nismo poznali instituta hipoteke in so pa# to s pridom izkoriš#ali agenti tujih bank, ki so to bližino meje izkoristili in pa# te ljudi prepri#ali, da so svoje nepremi#nine s hipoteko obremenili. Do 1.5.2004, ko je Slovenija v celoti prevzela evropski pravni red, pa# s tem ti ljudje niso imeli nekih ve#jih težav. Terjatev od teh bank niso dobivali, tako da enostavno tudi niso vedeli, koliko so dolžni, koliko so njihovi obroki itd. Sedaj, ko smo prevzeli evropski pravni red, so te pogodbe zopet postale aktualne. Avstrijski odvetniki, notarji si enostavno manejo roke od številnih poslov, ki jih imajo, ker so se pogodbe aktualizirale in tem ljudem enostavno hodijo na dom pisma, da 3. seja 49

je treba pa# to zemljo sedaj dati neki tuji avstrijski banki. Po naši neuradni ceni, ker uradne ocene še ni, naj bi šlo nekje za 22% zemljiš#, ki so v privatni lasti na tem obmejnem podro#ju. Zanima me - in verjamem, da mi na to gospod minister, aktualni minister ne bo mogel odgovoriti: Zakaj slovenska vlada do sedaj ni opozorila na omenjeni problem, glede na to, da je že moj kolega Sašo Pe#e na ta problem opozoril v letih 2003 in 2004 prejšnje finan#ne ministre? Gre za neke vrste izgubo slovenskega ozemlja. Zanima pa me - na to pa mi lahko aktualni minister odgovori: Kdaj bodo znani to#ni podatki, o kakšni vrednosti slovenskega ozemlja govorimo? Kakšne rešitve pripravlja slovenska vlada v tej smeri, da bi tem ljudem kakorkoli, na kakršenkoli na#in se pa# da, pomagala? Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite, gospod minister. DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa, gospod predsednik. Hvala lepa, gospod poslanec. Prav ste ugotovili, da odgovora na vaše vprašanje dejansko danes ni na razpolago, predvsem ker na na#in, ki je bil zastavljen - veliko bolj obširno ste ga trenutno predstavili, dejansko nismo vedeli, za kaj pravzaprav gre. Sedaj nam je bolj jasno, da je to isti problem, na katerega je v preteklosti tudi opozarjal vaš kolega poslanec. Dejstvo je, da na ministrstvu za finance ne obstaja nobena dokumentacija ali informacija glede tega. Jaz bi vas prosil, da #e imate ali pa razpolagate z informacijo, da nam to tudi posredujete. Sem pa pripravljen danes vam pa# povedati: pripravljenost ministrstva, da bomo tej problematiki prisluhnili, ker ne gre samo za neke finan#ne težave, ki bi jih lahko imeli dolo#eni državljani in državljanke naše republike, ki ni samo po sebi že odgovornost vlade ali pa države, marve# da gre za neko obmo#je, ki je lahko zelo ob#utljivo, kar se ti#e naših odnosov do naših sosedov. Gre za obmejni pas, #e sem vas prav razumel. Tu nam ni vseeno. Torej za vprašanje se vam zahvaljujem in vas prosim, da nam informacije, s katerimi razpolagate, tudi posredujete, da bomo s skupnimi mo#mi morda našli kakšno rešitev za to vprašanje. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želite [...] Hvala lepa. Minister za delo, družino in socialne zadeve je odsoten. Ali želi gospod Ivan Jelen kljub temu postaviti vprašanje? Izvolite. IVAN JELEN: Hvala za besedo. Spoštovani podpredsednik, ministri, poslanke in poslanci! Moje vprašanje gre ministru za delo, družino in socialne zadeve, in sicer glede izpla#il zaslužkov v naravi, 5. odstavek 143. #lena zakona o delovnih razmerjih. Znano vam je, da vrsto podjetij del teh zaslužkov izpla#ujejo z boni ali drugimi materialnimi dobrinami v naravi, s #imer se nadomeš#ajo denarna izpla#ila pla#. Zato me v zvezi s to problematiko zanima: Ali se za taka izpla#ila pla#ajo tudi predpisani prispevki za pokojninsko in zdravstveno varstvo? Vemo namre#, da tako nepla#ani prispevki iz navedenega naslova kot tudi druge vrste izpla#il v denarni obliki velikokrat pomenijo le obliko izogibanja pla#il prispevkov, s #imer se znižuje osnova, na katero se usklajujejo pokojnine. Kakšne ukrepe bo sprejela vlada, 50 3. seja

da bi prepre#ila tovrstna izmikanja oziroma ali ima vlada pravno podlago za razrešitev navedenega problema? Ker minister ni prisoten, prosim kasneje za pismen odgovor. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ministru za promet, gospodu magistru Janezu Boži#u, bo zastavil poslansko vprašanje gospod magister Borut Sajovic. Izvolite, prosim. MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod predsedujo#i. Kolegice, kolegi, gospod minister. Moje vprašanje se nanaša na podro#je prometa, še posebej pa avtoprevozništva. Mislim, da gre za gospodarsko izredno pomembno podro#je, ki pa je po vstopu v Evropsko unijo na udaru na številnih podro#jih. Gre tako za prepih na odprtem evropskem trgu, potem svoje je k temu dodal tudi zakon o prometni varnosti in pa na#in kaznovanja ter seveda, ne nazadnje, ga mo#no prizadevajo tudi zadnje razmere, ki so dobile tudi publiciteto v medijih, predvsem kar se ti#e odnosi s Hrvaško - del evropskega odgovora smo, mislim da, že prebrali lahko v medijih. Moje vprašanje se nanaša na ureditev tega spora, predvsem pa na to: pod vplivom teh evropskih uredb bomo Slovenci še ves #as. Ali je nujna praksa, da #e jih Evropa ne uresni#uje povsem, predvsem sosednje države tu mislim na Madžarsko , ali je pametno, da Slovenci na tem podro#ju nosimo zastavo? Drugi del vprašanja pa se nanaša na naslednje. Že pred izbruhom tega vprašanja so imeli naši avtoprevozniki nelojalno konkurenco s strani hrvaških avtoprevoznikov, kajti Hrvatje so v Sloveniji nakladali in pa potem vozili naprej za Evropo, mi pa interesa naših avtoprevoznikov nismo ustrezno zaš#itili s kontrolo teh dovolilnic, kajti ve#ina hrvaških tovorov je šla v Evropo brez dovolilnic. In drugi del vprašanja, na katerega sem prepri#an, da boste znal odgovoriti, ni bilo pa še posebej podano, pa je: Kako bo s kontrolo teh dovolilnic, kar se ti#e hrvaških prevozov v Evropo? Hvala lepa. PODREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite. MAG. JANEZ BOŽI#: Hvala lepa za besedo in hvala lepa za vprašanje. Namre#, najprej bi želel povedati, da ne gre za zaplete, ki bi jih povzro#ilo ministrstvo za promet, ampak se na našem podro#ju samo #utijo posledice izvajanja carinskega zakonika EU oziroma izvedbene uredbe za izvajanje carinskega zakonika. Dejstvo je, da je slovenska carina za#ela bolj poostreno nadzirati izvajanje te uredbe, zaradi #esar je potem tudi prišlo do zapletov na mejnih prehodih. Zaplete bi lahko omilili, #e bi druge države ne#lanice EU o poostrenem izvajanju te uredbe predhodno obvestili, to je dejstvo. Zaradi tega smo se na zadnjem sestanku z direktorjem generalne carinske uprave dogovorili, da nas bodo o vseh podobnih ukrepih predhodno obvestili, tako da bomo lahko skupaj analizirali, kakšne posledice ti ukrepi lahko povzro#ijo, in po potrebi tudi obvestili druge države. Seveda pa moramo upoštevati dejstvo, da so uredbe EU neposredno v veljavi in neposredno tudi izvršljive tako, da Republika Slovenija nima druge možnosti, kot da uredbe EU izvaja. V nasprotnem primeru smo lahko deležni postopkov pred sodiš#em Evropske unije. 3. seja 51

V nadaljevanju pa bi vam zelo na kratko rad pojasnil, kaj se je pravzaprav dogajalo in kako smo dejansko ukrepali. V ponedeljek, 7.2.2005, so na ministrstvo za promet za#eli klicati predstavniki hrvaškega ministrstva za promet in spraševali, zakaj naša carina ne pusti njihovih prevoznikov, da bi z ustrezno slovensko dovolilnico na podlagi bilateralnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško za tretje države ali s CEMT dovolilnico opravili prevoze za tretje države med Republiko Slovenijo in drugimi #lanicami EU. Ker na ministrstvo za promet z ukrepi carine nismo bili seznanjeni, smo za#eli preverjati informacije. S hrvaškega ministrstva smo dobili dopis generalnega carinskega urada Republike Slovenije, GCU, v katerem so dali navodila vsem carinskim uradom, da prevozniki iz držav ne#lanic EU ne morejo opravljati prevozov med dvema #lanicama EU brez pla#ila carine za za#asen uvoz vozila. To naj ne bi bilo dovoljeno niti s tem dovolilnicami kakor tudi ne z bilateralnimi dovolilnicami za tretje države. Po preverjanju na generalni carinski upravi so nam pojasnili, da je carina za#ela izvajati uredbo EU št. 2004 354/93 s spremembami, kjer je v 558. #lenu dolo#eno, da so prevozna sredstva, s katerimi se v carinskem obmo#ju opravlja komercialni prevoz, oproš#ena pla#ila carine za za#asni uvoz vozila, in sicer: #e so vozila registrirana izven carinskega obmo#ja EU. Drugo, #e jih uporabljajo osebe, ki imajo sedež izven carinskega obmo#ja EU in tretje, #e se vozila uporabljajo izklju#no za prevoz, ki se za#ne ali kon#a zunaj carinskega obmo#ja v EU. V vseh ostalih primerih pa je potrebno pla#ati carino za za#asni uvoz vozila. V zadnji alineji omenjenega #lena pa je še dolo#eno, da se kljub temu lahko ta vozila uporabljajo v notranjem prometu, #e tako predpisujejo veljavni predpisi na podro#ju prevoza, zlasti dolo#be o dostopu in izvajanju. Zaradi tega smo generalni carinski upravi takoj posredovali predpis, s katerim smo jim dali navodila, da nesporno lahko vozilom izven EU, ki imajo CEMT dovolilnice, dovolijo prevoze brez pla#ila carine za za#asni uvoz vozil, saj gre v tem primeru tudi za multilateralno konvencijo. Ravno tako vse druge države EU te prevoze dopuš#ajo. Takoj zatem smo hrvaško stran informirali, zakaj je prišlo do zapletov in na kakšni podlagi. Posredovali smo tudi dopis na misijo Republike Slovenije pri EU, v katerem smo jih prosili, da na komisiji pridobijo razlago zadnje alineje tega #lena uredbe, kot sem ga že omenil, predvsem v smeri, kateri so tisti predpisi na podro#ju prevoza, ki se v smislu tega #lena lahko štejejo za oprostitev pla#ila dajatev za za#asni uvoz vozila. Ravno tako smo glede nastalih zapletov zaprosili za mnenje in ustrezno ukrepanje komisije. V tem #asu, ko je Republika Hrvaška sprejela tako imenovane protiukrepe, tako da od 16.2. dalje slovenski prevozniki s hrvaškimi dovolilnicami za tretje države lahko nalagajo blago v Hrvaški in ga odpeljejo v druge #lanice EU, ne smejo pa blaga iz Hrvaške voziti v #lanice EU. Enako velja obratno v primeru prevoza iz #lanice EU v Hrvaško. Prevozi pa se lahko opravljajo s temi dovolilnicami. V praksi na nekaterih mejnih prehodih na hrvaški strani pa je prišlo do zapletov, ker so si cariniki [...] Znak za konec razprave. razlagali navodila hrvaškega ministrstva za promet in so od slovenskih prevoznikov zahtevali CEMT dovolilnice, zahtevali so jih tudi, #e so želeli opravljati bilateralne prevoze med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško oziroma tranzitne prevoze prek Hrvaške, #eprav 52 3. seja

se ti prevozi opravljajo brez dovolilnic. Zaradi tega smo poklicali pristojne na hrvaško prometno ministrstvo, ki so do popoldneva nastale zaplete tudi odpravili. Iz komisije Evropske unije smo dobili tudi odgovor, v katerem je nesporno navedeno, da prevozniki iz države ne#lanice Evropske unije ne smejo izvajati prevozov med dvema državama znotraj carinske skupnosti Evropske unije, ne da bi pla#ali dajatve za za#asni uvoz vozila. To je možno samo s CEMT dovolilnicami. Tudi o tem smo seznanili hrvaškega prometnega ministra in mu predlagali tudi #imprejšnji sestanek mešane meddržavne komisije za cestni promet, ki se bo dogovorila o nadaljnjem sodelovanju na tem podro#ju. Povratne informacije še nismo dobili. Vprašanje v drugem delu pa je bilo, kako bomo nadzorovali [...] PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Prosil bi, da po#asi zaklju#ite svojo misel. MAG. JANEZ BOŽI#: [...] po klasi#nem postopku, kot veljajo predpisi v Sloveniji. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želite dopolnilni odgovor? Izvolite, prosim. MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, gospod minister, za iz#rpen in korekten odgovor. Zdaj pa, kar se ti#e drugega dela teh dovolilnic. Ali mislite, da je ta nadzor in sistem, ki ga imamo trenutno v Sloveniji, zadovoljiv? Ali je možno, da se velik del tovora po nižjih, dumpinških cenah prepelje v Evropo s strani hrvaških tovornjakarjev? Mislim, da bi bilo treba ta nadzor poostriti, kajti prevozniki pravijo, da je v drugih evropskih državah, kar se ti#e tega, bistveno strožje, predvsem pa, #e te zalotijo, bistveno dražje. Mislim, da bi bilo to v interesu slovenskih avtoprevoznikov, da jih zaš#itimo in jim omogo#imo ve#ji delež posla. Hvala lepa. MAG. JANEZ BOŽI#: Hvala lepa za podvprašanje. V prvem delu bi odgovoril naslednje. Vlada Republike Slovenije bo na #etrtkovi seji predvidoma ustanovila tako imenovano medresorsko skupino, s katero bo od strani vseh, ki so vpleteni v to celotno podro#je, zagotovila na nek na#in preveritev situacije in stanja, ki velja na tem podro#ju, in na podlagi teh preveritev bodo sledili potrebni ukrepi, #e bodo potrebni. V drugem delu pa naslednje. Zagotovo Slovenija mora vzdrževati enak nivo kontrol, kot jih imajo tudi države v Evropski uniji. V tem primeru mislim, da ni potrebnih nobenih dodatnih ve#jih preveritev, ampak tiste, ki so že v na#elu predvidene. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ministru za notranje zadeve, gospodu Dragutinu Mateju, bo poslansko vprašanje postavila gospa mag. Majda Potrata. Prosim. MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospodje ministri, spoštovane poslanke in poslanci! Zadnje #ase je v javnih ob#ilih veliko govora o ukinitvi registracijskih nalepk in o vpeljavi novih potnih listov, v povezavi s tem pa tudi odpoved pogodbe o izdelavi potnih listov dvema slovenskima podjetjema. Vzrok za tako odlo#itev ministrstva za notranje zadeve naj bi bila evropska direktiva, po kateri naj bi vse #lanice Evropske unije uvedle biometri#ne potne liste, s katerimi bo možen vstop v Združene države Amerike brez vizuma in ki predstavljajo del ameriškega boja proti terorizmu. Kaže pa, da skoraj nobeni državi 3. seja 53

ne bo uspelo do dolo#enega #asa pripraviti ustrezno dodatno varovanih potnih listov, pa tudi izbire enotnega na#ina ni mogo#e pri#akovati. Ker je minister napovedal mednarodni razpis, na katerem naj bi izbrali finan#no najugodnejšega ponudnika, ki bo moral izpolnjevati pogoje za izdelavo, ni izklju#eno, da bo dober posel dobilo kakšno tuje podjetje. #eprav iz obeh firm v javnost niso prodrle kakšne ostre besede zaradi prekinitve pogodb, ni jasno, kakšne obveznosti bo to državi prineslo. Sicer pa pri#akujem, da bo vlada, ker meni, da gre za nezakonite posle, sprožila ustrezne postopke, in da nas bo o tem tudi obvestila. Vendar me v zvezi s tem zanimajo predvsem novi potni listi. V #asu, ko zaradi prostega pretoka ljudi v Evropski uniji opuš#amo uporabo potnih listin, je tak potni list za marsikoga težko sprejemljiva zahteva, ker je to oblika nadzora nad gibanjem ljudi, pa tudi z zmanjševanjem stroškov za državljanke in državljane ni združljivo. Zato vas, spoštovani gospod minister Dragutin Mate, sprašujem: S kolikšno zamudo ra#una vlada pri izpolnjevanju direktive Evropske unije v zvezi z biometrijo in kakšne posledice utegne to imeti za državljanke in državljane Republike Slovenije? Kakšna bo predvidena cena za listino, ki bo zaradi zahtevne izdelave po napovedih vsej prej kot pa poceni. Od 130 do 300 evrov naj bi se v drugih evropskih državah gibala. Ali pri#akujete velik interes za novi potni list? In: Kako utegne morebitna nižja naklada vplivati na ceno? In za konec še: Ali boste v novih potnih listih poskrbeli za ustrezen zapis slovenskih priimkov in imen tudi v kodiranem delu potnega lista? Hvala za odgovore. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite, gospod minister. DRAGUTIN MATE: Hvala, gospod podpredsednik. Hvala za vprašanje, gospa poslanka Potrata. Jaz bom skušal biti #im krajši v teh odgovorih. Prvo vprašanje, glede tega, #e bomo zamujali z uvajanjem biometri#nih potnih listov glede na datume, ki so v direktivi, je odgovor zelo preprost: ne bomo zamujali. Datumi so postavljeni v mesec junij leta 2006 in takrat bo Slovenija imela biometri#ne potne liste oziroma jih bo za#ela izdajati, kot direktiva to predvideva. Glede cene potnih listov moram re#i, da vam ne morem dati to#nega odgovora, kakšna bo cena teh potnih listov. V medijih se pojavljajo, tako v tujini kot tudi doma, zelo razli#ne cene. Jaz sem z nekaj ministri na zadnjem neformalnem svetu govoril na to temo in tudi oni so trdno prepri#ani, da cene ne bodo takšne, kot se pojavljajo v njihovih medijih. Cena, glede na to, da bo razpis mednaroden, se lahko giblje nekje v višini te cene, ki jo imamo sedaj trenutno, ali nekoliko višje. Bistvenih podražitev, predvsem pa ne takšnih, kot se omenja v medijih, zagotovo ne bo ne v drugih državah ne pri nas. Glede interesa za potne liste z biometri#nimi elementi je pomembno povedati to, da prvi interes in prve menjave, ki se bodo dogajale v zvezi z biometri#nimi potnimi listi, bodo gotovo za vse diplomate in seveda za državljane, ki potujejo v države, ki bodo zahtevale biometri#ne elemente. Predvsem Severna Amerika. Za samo potovanje po Evropski uniji že sedaj v bistvu naši državljani ne potrebujejo potnega lista, lahko potujejo z osebno izkaznico. Pomembno je povedati tudi to, da nih#e od državljanov ne bo potreboval novega potnega lista z dnem, ko se za#ne izdajati; se pravi, stari potni list oziroma sedanji veljavni potni list bo ostal v veljavi do dne, ki je naveden v potem listu za veljavo in tudi v dogovorih 54 3. seja

z ameriško stranjo je zagotovljeno, da ko neka država za#ne izdajati geometri#ni potni listi, se za državljane, ki še nimajo biometri#nega potnega lista še vedno uveljavlja sistem brezviznega režima, za njih je pomembno, da država za#ne izdajati takšne potne liste. Glede imena in priimka, ki sta zapisana v drugi coni preverjanja v potnem listu, vam pa moram povedati, da bo stanje ostalo nespremenjeno. Se pravi, zapisi bodo napravljeni tako, kot so bili do sedaj, spremeniti jih prakti#no ne moremo, predpisani so z kar nekaj mednarodnimi dogovori, vse naše meje so opremljene tudi z OCRB opremo, ki je usposobljena za to, da pregleduje te potne liste in pridobi ta elektronski zapis. Pri tem mogo#e samo še to, da omenim, da tudi druge države nimajo zapisa takšnega, kot bi si ga morda želele, nekateri znaki na #rkah izginejo in seveda na druga#en na#in zapiše ta priimek, je pa to seveda nujno potrebno, da je ta sistem enoten v vseh državah, ker druga#e je onemogo#en ta elektronski pregled tega zapisa. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospa poslanska, želite dopolnili odgovor? MAG. MAJDA POTRATA: Hvala za ta del odgovora. Verjamem, da boste izbrali najcenejšega ponudnika glede na to, da sem v direktivi prebrala in to pa se bolj me#e nekatere ali pa spravlja nekatera stališ#a v javnosti v malo druga#no lu#. V direktivi je napisano, da je priporo#eno oziroma je ena sama firma ali eno samo telo tisto, ki lahko izdaja liste in v 3. #lenu te direktive tudi piše, da je priporo#ljivo, da se države #lanice povežejo pri izdaji in da dve ali tri države imajo istega izdajatelja potnih listov. Torej, to je zagotovo na poti k tistemu, zakaj so bile nekatere stvari izpeljane, kot so bile. Sedaj pa še dodatek k tistemu, kar ste mi o mehani#nem #itanju imeli povedali. V isti direktivi je zapisano, da priporo#ajo, da je celotno ime, da so vsi rojstni podatki skozi cel potni list zapisani enako. Ker štejem med rojstne podatke tudi ime in priimek, bi pri#akovala, da je ime in priimek kot zna#ilnost, kot identifikacija zapisana tako, kot je. Imam v rokah seveda pojasnilo, ki govori o tem, da je #etrta izdaja dokumenta ICAO, ki ste ga citirali, to je bil #etrti popravek priporo#ila, da se sicer uporabljali za transkripcijo #rke ena-ena, da se pa za nekatere #rke, ki imajo posebne znake, lahko uporablja tudi ena-dve in za ä, za Ö, za ü, za #, in še za kakšen znak, ki niso iz latinskega #rkopisa, so vpeljani ti zapisi, in so v mehani#nem #italniku zabeleženi. Sodim, da je bila s tega stališ#a napravljena, vsaj kar nas zadeva, napaka, da nismo vztrajali pri tem. In tisto, k #emur vas vabim je, da bi v prihodnje vztrajali pri zapisu, zlasti zaradi tega, ker je zapis v osebni izkaznici druga#en od zapisa v potnem listu. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. DRAGUTIN MATE: #e dodatno odgovorim na ta vprašanja. Najprej direktiva res omenja to, da se lahko države, in priporo#a, da poiš#ejo skupnega proizvajalca. Vendar to ni obvezujo#e. Država Slovenija se ne rabi povezati z nobenim tujim podjetjem ali s tujo državo za to, da izdeluje svoj potni list. In tudi razpis ni temu namenjen. Mi ne bomo imeli razpisa, ki bi se povezal s kakšno drugo državo in bi skupaj z njo iskali skupnega proizvajalca. Gre za iskanje najugodnejšega ponudnika, ki bo pa# sposoben izdelati takšno število biometri#nih potnih 3. seja 55

listov, kot predvidevamo, da jih bomo potrebovali. V vladi pa# menimo, da je potrebno takšne zadeve delati transparentno in ne pod pogoji, ki so opisani v uredbi, ki je namenjena popolnoma druga#nim nabavam, se pravi, orožja in druge tehnike. Zato smo se odlo#ili za javni razpis in nikakor ne za to, da bi se z drugimi državami vnaprej dogovarjali, da bomo imeli enega skupnega proizvajalca. Tudi omenjeni podjetji, ki sta ve#krat sedaj omenjeni, nista izklju#eni iz kandidiranja, in tudi nista izklju#eni iz tega, da uspeta na takšnem razpisu. Glede samega zapisa v strojno #itljivi coni, kot se temu re#e. Moram povedati na žalost, da so standardi, ki so bili sprejeti v preteklosti in zadnje usklajevaje, ki je bilo, je bilo leta 1999, pa# pripeljali do stanja, kjer je sedaj. Sprememba teh zapisov je seveda možna, samo pod pogojem, da pride do ve#jega konsenza med državami, ki so se strinjale z ICAO standardi, ki so vpeljani na tem podro#ju, in tukaj prihaja pa# do tega, da zapisi niso identi#ni. In sami ste omenili nekaj primerov, kjer se za eno #rko uporabljata dve #rki. In torej tudi državljani, recimo, v Nem#iji, ki imajo dvousti#en o, recimo, kot #rko - njihov zapis, je potem ta #rka spremenjena v o in e, torej njihov podatek v tem mehansko #itljivem delu ni identi#en, kot je v osebni izkaznici oziroma v vizualnem delu. Tako da, #e se bodo dogajale spremembe, bomo zagotovo poskušali uveljavljati neke naše specifike. Upam, da bomo pri tem uspešni. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ministru za okolje in prostor, gospodu Janezu Podobniku, bo postavil poslansko vprašanje gospod Zvonko #erna#. Izvolite. ZVONKO #ERNA#: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujo#i. Spoštovane kolegice in kolegi, gospodje ministri, še posebej gospod Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, na katerega tudi naslavljam poslansko vprašanje! Vlada v prejšnjem mandatu je v letu 2002 sprejela uredbo o koncesiji za rabo naravnih vrednot za postojnski jamski sistem in predjamski jamski sistem, s katero se urejajo koncesijska razmerja glede Postojnske jame. #e zanemarimo dejstvo, da niti dolo#b uredbe lastne vlade na ministrstvu za okolje in prostor v preteklosti niso spoštovali, saj uredba v drugem odstavku 8. #lena eksplicitno dolo#a, da se koncesijska dajatev pla#uje akontativno, in to ob koncu trimese#ij, torej 31. marca, 30. junija, 30. septembra in 31.12., dejansko pa je bila pla#ana prvi# šele 2. avgusta 2004 in preostanek v nadaljnjih poljubnih štirih obrokih, ne moremo mimo dejstva, da je ta uredba slaba in da z njenimi dolo#bami ni zadovoljen nih#e: niti država niti lokalna skupnost in tudi ne koncesionar. Na#in pla#evanja koncesnine, omejenost pri uporabi dela teh sredstev za vlaganje v turisti#no infrastrukturo ter vklju#enost sredstev, do katerih je upravi#ena lokalna skupnost, v tako imenovano, poenostavljeno, primerno porabo, onemogo#ajo razvoj turisti#ne dejavnosti na obmo#ju ene pomembnejših slovenskih turisti#nih destinacij, kar Postojna s Postojnsko jamo, Predjamskim gradom in ostalimi znamenitostmi nedvomno je. Zanima me: Ali bo, izhajajo# iz zgornjih razlogov, minister oziroma ministrstvo za okolje in prostor predlagalo spremembo te uredbe? #e bo odgovor pritrdilen, tudi: V kakšnem roku lahko to spremembo pri#akujemo? Zanima me tudi: Ali namerava ministrstvo za okolje in prostor spremembo predlagati na tak na#in, da bodo sredstva, ki jih iz naslova koncesnine pridobi lokalna skupnost, na enak na#in, kot to velja za nekatere druge koncesijske dajatve, na primer na podro#ju igralništva, spadala med njene izvirne prihodke? Hvala lepa za odgovor. 56 3. seja

PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod minister, izvolite. JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanec #erna#! Pripravil sem se na vaše poslansko vprašanje. Ker smo dobili vprašanje šele v petek popoldne, sem tekom današnjega dopoldneva lahko pridobil dolo#eno dokumentacijo, žal ne vse, da bi lahko #im bolj celovito odgovoril na vaše vprašanje. Najprej samo kratek uvod, da je bil podpis koncesijske pogodbe za rabo naravnih vrednot postojnskega in predjamskega jamskega sistema prvi primer podelitve koncesije rabe podzemnih jam. In ker je poznano, da imajo podzemne jame zelo kompleksno in specifi#no naravno bogastvo, je imelo to koncesijsko razmerje še posebno težo in tudi pomen in ga ni bilo enostavno preliti v formo koncesijske pogodbe. Ta koncesija, kot je bilo že povedano, je podeljena na podlagi zakona o ohranjanju narave, v primerih, ko gre za lastnino države. Je pa tudi sklenjena skladno z uredbo o koncesiji za rabo naravnih vrednot postojnskih jamskih sistemov. Tudi dolo#a pogoje in postopek. Javni razpis je bil leta 2003 in 29. maja je bila za koncesionarja izbrana družba Postojnska jama, Turizem, d.d. Podeljena je za dobo petih let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe, z možnostjo podaljšanja. Bil sem zelo pozoren do te vaše zelo jasne trditve v poslanskem vprašanju, da naj bi posamezni predstavniki MOP v odboru za spremljanje koncesije delovali nezakoniti, #eš da koncesija ni bila pla#ana v rokih, postavljenih z uredbo. Zato smo si pridobili zapisnike, #e imam pravilne podatke, je bilo do sedaj pet sej odbora za spremljanje koncesije. In na 3. oziroma 4. seji moram pohvaliti župana, ki je bil aktiven, je župan prvi# predlagal, da se na podlagi veljavne pogodbe predvidi možnost pla#evanja koncesijske dajatve štirikrat na leto ob koncu vsakega tromese#ja. Bilo je re#eno, da ministrstvo oziroma minister na tem ne vztraja in predlaga, da se pla#uje enkratno. Na naslednji seji je bilo to ponovno predlagano in nato tudi sprejeto, da se pla#uje štirikratno. Jaz sem zahteval in sem dobil podatek, ki ste ga delno omenili za lansko leto. 1.9.2004 - 22 milijonov 500, 11.11. - 15 milijonov, 18.12. - 10 milijonov in pa predzadnji dan v letu - 126 milijonov 30.000 tolarjev, toliko je bilo pa# pla#ano za lansko leto. Odpirate pa še nekatera druga zelo pomembna vprašanja, še posebej glede tega, kaj pomeni za ob#ino Postojna, ki je upravi#ena do 50% koncesijske dajatve zaradi pravil izra#unavanja tako imenovane primerne porabe. To pa je vprašanje, ki je bilo tudi na seji tega odbora s strani župana ve#krat izpostavljeno. Gre za omejenost, ki pa# nastaja zaradi tega pri namenu uporabe teh sredstev za vlaganja v turisti#no infrastrukturo in razvoj turisti#ne dejavnosti. Prav tako pa gre tudi za rešitev, ki je seveda na nek na#in, lahko bi rekli, tudi krivi#na oziroma je nesistemska in slovenske ob#ine postavlja v razli#en položaj. Ker tukaj sedim skupaj z ministrskim kolegom dr. Žagarjem, ki je dobil pomembno pristojnost na tem podro#ju, še posebej pri pripravi novega celovitega zakona o financiranju ob#in, bo brez dvoma tudi to eno od vprašanj, ki jih bo pa# ta zakon moral urediti. Imam tudi podatke, najverjetneje ste bili tudi seznanjeni, kako poteka razprava za leto 2005, na kašen na#in, kateri projekti, po kakšnih dogovorih. Ob sodelovanju stroke bi bila pa# leta 2005 maksimalno korektno in vsebinsko rešena glede predvidenih investicij v Postojnsko jamo. Toliko mi je uspelo do tega trenutka pridobiti pri tem vprašanju. Upam, da sem vsaj delno odgovoril na vaša vprašanja. Vsekakor bomo pa celovito prou#ili izvajanje uredbe, še 3. seja 57

posebej v odnosu do veljavnega zakona o financiranju ob#in in #e bomo ugotovili, da je potrebno spremeniti, bomo to tudi storili. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Gospod poslanec, želite dopolnilni odgovor? Ne. Hvala lepa. Ministru brez listnice, zadolženemu za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr. Ivanu Žagarju, bo postavil poslansko vprašanje gospod Rudolf Moge. RUDOLF MOGE: Predsedujo#i, hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod minister, dr. Žagar in ostali ministri tukaj prisotni, lep pozdrav. 14. julija 2004 je Evropska komisija sprejela zakonske predloge v zvezi z reformo kohezijske politike. Skupni znesek razpoložljivih sredstev znaša 336,1 milijarde evrov, kar predstavlja okoli tretjino prora#una skupnosti. Z reformo naj bi strukturni ukrepi dosegli tri cilje: bolj približali strateškim usmeritvam Evropske unije, bolj osredoto#ili na manj razvite regije v pri#akovanju razvoja v ostalih delih Unije in decentralizirali in poenostavili, njihovo izvajanje pa naj bi postalo bolj u#inkovito in transparentno. V predlogu splošne uredbe so zdaj novi trije cilji glede na prejšnje stare tri cilje, ki jih vsi dobro poznamo, in sicer to je cilj konvergence, cilj regionalne konkuren#nosti in zaposlovanja in cilj evropsko ozemljsko sodelovanje. Prvi cilj, to je cilj konvergence, je namenjen gospodarski konvergenci najmanj razvitih regij. Gre za izboljšanje pogojev rasti in zaposlovanja za vlaganja v fizi#ne in #loveške vire, mislim, da se tukaj lahko "sline cedijo" ministru za socialo, inovacije v družbi znanja, ministru za visoko šolstvo in tehnološki razvoj, zmožnosti prilagajanja spremembam in socialnim spremembam, varovanje okolja ministru za okolje in prostor. Konvergenca bo še posebej pomembna v novih državah, kjer so neenakosti v razvoju tako velike kot še nikoli prej, te so namenjene tudi u#inkovitosti opravljanja, kar bi ministru, ki tukaj danes ves dan sedi, verjetno ta sredstva prišla prav. V prvem cilju, to je ta, ki sem ga zdaj navedel, je 264 milijard evrov in predstavlja 78% vseh teh sredstev. Sredstva za regijo z bruto družbenega prebivalca, nižjim od 75% povpre#ja Evropske unije, pa je namenjenih 67,34% ali 176 milijard sredstev. Slovenija je z dosedanjimi pogajanji ena regija, katere bruto družbeni proizvod na prebivalca bo hitro višji od 75%, jaz sem dobil nove Evrostatove podatke iz leta 1975 do 2002 in smo že imel 74,4%. Vprašanje. S kakšnimi argumenti boste nastopili v pogajanjih z Evropsko unijo, da bi se Slovenija lahko razdelila na tri regije na drugi ravni standarda klasifikacije teritorialnih enot in s tem pridobila najve#ji možni obseg sredstev tudi iz EU za enakomeren gospodarski razvoj in s tem izboljšala pogoje za zaposlovanje z vlaganjem v fizi#ne in #loveške vire in inovacije v družbi znanja? PODREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Prosim, gospod minister. DR. IVAN ŽAGAR: Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovana poslanka, poslanci! Hvala za vprašanje, gospod poslanec. Kot sem že pri prejšnjem vprašanju omenil, aktivnosti za teritorialno #lenitev Slovenije na ravni NUTS 2 potekala vzporedno s pogajanji za novo finan#no perspektivo za obdobje 2007-2013 in so z njimi tesno povezane. V finan#nem smislu je vsekakor prioriteta Slovenije, da dosežemo #im bolj ugoden rezultat. S tem namenom se tudi v reformi kohezijske politike, ki ste jo omenili, ki letos tudi prehaja 58 3. seja

v zaklju#no fazo, zavzemamo za ustrezno težo tako imenovanega statisti#nega u#inka. Tukaj seveda ima Slovenija precejšnje težave zato, ker smo ravno na meji, smo tik, zdaj smo že seveda tudi po zadnjih podatkih lahko preko teh 75%. Poudarja pa se tudi pomen #ezmejnega sodelovanja, namre# aktualni postajajo tudi tako imenovani transregijski projekti, iš#ejo pa se še nekatere druge rešitve. Ena od teh rešitev je seveda tudi teritorialna #lenitev na ravni NUTS2, ki pa seveda ni edina, ni samo od te rešitve odvisen finan#ni u#inek. Je pa res, da je to vprašanje seveda še odprto iz predpristopnih pogajanj. V skladu z uredbo o klasifikaciji NUTS, ki v Evropski zvezi ureja to vprašanje, bi po rednem postopku teritorialno delitev lahko uveljavljali s 1.1.2008. Izven rednega postopka, kar je za nas seveda aktualno, pa še pred pri#etkom naslednjega programskega obdobja za 2007 - 2011, je smiselno kohezijske regije oziroma jih je treba uveljaviti s politi#nim dogovorom v okviru pogajanj o novi finan#ni perspektivi. Smiselno je torej nadaljevati usklajevanja za tri teritorialne enote na ravni NUTS2, pri #emer pa je seveda treba ohraniti pri tem dovolj dobro mero fleksibilnosti. Odvisno je namre#, kdaj bodo pogajanja tudi zaklju#ena. Tudi to je še v tem trenutku odprto vprašanje, in sicer, #e bodo zaklju#ena v novi finan#ni perspektivi že junija 2005, potem bo Evropska komisija upoštevala podatke za bruto produkt za obdobje 2000-2002, kjer smo mi kot Slovenija, kot celota, še pod 75%. In v tem primeru lahko mi peljemo tudi redni postopek teritorialne razdelitve. #e pa se pogajanja za novo finan#no perspektivo ne bi zaklju#ila v tem obdobju, pa ostaja to vprašanje bistveno bolj pomembno. Sedaj pa še, kar zadeva argumente. Bistveno je, da klasifikacija NUTS dovoljuje tudi izjeme od teh zahtevanih 800 tiso# prebivalcev v povpre#ju po posamezni državi #lanici. Sicer Slovenija te izjeme utemeljuje s svojimi geografskimi, zgodovinskimi in pa socialno- ekonomskimi razlogi. Bistveni argument je pa seveda, da bi s tem, ko bi se seveda razdelila na tri regije na nivoju NUTS2, na ta na#in naju#inkoviteje spopadla s težavami obstoje#ih regionalnih razlik, se pravi, za odpravljanje vseh teh strukturnih neskladij pri nas, kot ste jih že delno tudi omenili, in v povezavi seveda s posameznimi ministrstvi. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želite dopolnilni odgovor? Da. RUDOLF MOGE: Hvala lepa za odgovor. Niste mi to#no odgovorili, na koliko delov naj bi se ta pogajalska skupina pogajala. Mislim pa, da slovenska delegacija v pogajanju z Evropsko unijo bi lažje se dogovarjala o teritorialni #lenitvi Slovenije, #e bi dejansko vzpostavila tudi administrativno podporo, sicer obstaja vtis, da ji je zgolj do finan#nih sredstev in ne do dejanske regionalizacije. Kaj boste storili tudi v tem kratkem #asu do junija, kot ste rekli, 2005, #e tega ne bomo dosegli? Ali bo tudi vlada po hitrem postopku poskušala narediti kaj za to, da te kohezijske regije ne bodo samo odprte škatle, ampak bodo tudi škatle, ki bodo imele neko vsebino; ali bodo to naše nove pokrajine ali nekaj podobnega. Kajti, #e bi s takšnimi argumenti prišli, da imamo te tri pokrajine, bi zagotovo imeli neprimerno lažje pogajalske pozicije, da bi tudi izborili te tri kohezijske regije. Spoštovane kolegice in kolegi, poglejte, bogata Nem#ija ima šest takih pokrajin, ki dobivajo to pomo#. Bogata Italija jih ima pet in #e vas zanima, tudi bogata Anglija, pri kateri je indeks 315 za London, glede povpre#ja, ima tudi pokrajino, to je Cornwall, s 70% in tudi ona dobiva 3. seja 59

ta sredstva. #e si mi ne bomo pomagali in z veliko voljo vseh nas skupaj, ki smo v parlamentu, da te škatle do pogajanj napolnimo vsaj z neko okvirno vsebino in da gredo oni s temi re#mi na pogajanja, potem je upanje, da bomo dobili. Ne vem pa, kaj bomo delali, #e ta re# do 25. junija ne bo izpogajana. Minister: Kaj sledi potem, #e pride tu do neuspeha? PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite, gospod minister. DR. IVAN ŽAGAR: Hvala za besedo. Kar zadeva trenutno regionalizacijo, o tem sem govoril tudi pri prejšnjem vprašanju. Dejstvo pa# je, da smo tu mi izjemno veliko zamudili. In z vami se lahko strinjam, #e bi imeli pokrajine tudi na tem nižjem nivoju, bi jih lahko smiselno uporabili tudi v tem postopku pogajanj, ampak žal, takšno je pa# zate#eno stanje v tem trenutku. Kar zadeva sama pogajanja, sem že omenil. Utemeljitve te#ejo v tej smeri. Kar zadeva razvitost, predvsem to je eden bistvenih argumentov, izhodiš#a so v tem trenutku, in se z vami strinjam, tri regije na nivoju NUTS 2, ampak to so zdaj v tem trenutku odprta vprašanja in verjetno kaj ve# v tem trenutku ni mogo#e odgovoriti. Kar zadeva ureditev stvari na administrativnem nivoju, ne verjamem, da je mogo#e do polovice leta stvari pripeljati, ker so pravzaprav roki prekratki. Bomo pa, kot sem že prej omenil, tudi sicer pripravili za ustanovitev pokrajin do konca leta. Pa še za to mislim, da je zelo optimisti#na napoved, ker ustanavljanje pokrajin je izjemno zahteven projekt. #e ne bi bil tako zahteven projekt, bi ga verjetno bilo že tudi možno prej izpeljati. Je pa tudi res, da prave politi#ne volje v preteklem obdobju ni bilo. In zdaj smo prišli pa# v stanje, v katerem smo. Jaz verjamem in prizadevanja bodo tekla v tej smeri, da bomo izpogajali maksimalno ugoden finan#ni izkoristek. Dejstvo pa je, da ta izkoristek ni odvisen izklju#no od te delitve, so še številni drugi faktorji, ki nastopajo v fazi pogajanj. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospodu ministru za javno upravo, dr. Gregorju Virantu, bo poslansko vprašanje postavil gospod Miran Potr#. MIRAN POTR#: Hvala lepa. Spoštovani minister dr. Virant! Ne glede na vse bolj glasna nasprotovanja socialnemu partnerstvu v Sloveniji, posebej tudi v krogu strokovnjakov, ki so blizu vlade in v strateškem svetu, se vlada socialnemu partnerstvu uradno ni odpovedala. Obratno, na moja opozorila predsedniku vlade na zadnji seji državnega zbora, da mnoga konkretna ravnanja sicer ne dajejo zagotovil, da bi se socialno partnerstvo spoštovalo, je predsednik vlade spoštovanje socialnega partnerstva obljubil. Razumel sem seveda, da bo to veljalo tudi za dogovarjanje v javnem sektorju, toda spet je šlo samo za izjavo, praksa pa je bila druga#na. Že po 14-ih dneh oddanih obljub je vlada na svoji seji, po mojih informacijah 10. ali 7. februarja 2005, enostransko, v nasprotju z dolo#bami dogovora o višini na#ina uskladitve pla# ter višini regresa za letni dopust za leto 2004 in 2005 sredi pogajanj s sindikati sama sprejela odlo#itev o višini usklajevanja pla# v javnem sektorju za leto 2005. Za leto 2004 je bil torej dosežen dogovor, za leto 2005 pa so se pogajanja pri#ela, vlada pa jih je enostransko prekinila in sprejela odlo#itev sama. Poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov je takoj javno reagirala in pozvala vlado, da enostransko sprejeto odlo#itev prekine, doslej vse informacije o tem nimamo. 60 3. seja

Ni dvoma, da spremenjene razmere zahtevajo sporazum socialnih partnerjev in da dogovorov o politiki pla# ni mogo#e uresni#iti brez pogajanj in dogovora. Enostranska odlo#itev vlade nima nobenega opravi#ila, zato pristojnega ministra dr. Gregorja Viranta sprašujem: Ali bo predlagal vladi, da prekli#e enostransko odlo#itev in nadaljuje pogajanja s pristojnimi sindikati o pla#ni politiki v javnem sektorju za leto 2005 in tako v skladu z na#eli socialnega partnerstva, ne pa z enostranskim birokratskim diktatom uresni#i dogovor o višini in na#inu uskladitve pla# v javnem sektorju za letošnje leto? PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite, gospod minister. DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa, predsedujo#i. Gospod Potr#. Pla#na reforma v javnem sektorju je seveda ena od prioritet vlade in mora temeljiti na socialnem dialogu in kon#ni cilj je zagotovitev enotnega in transparentnega pla#nega sistema v javnem sektorju. Menjava vlade ni smela povzro#ili zastoja v socialnem dialogu in v poteku pla#nega projekta, zato je vlada v relativno kratkem #asu sprejela tri odlo#itve, ki omogo#ajo nadaljevanje pogajanj o pla#ah v javnem sektorju, in sicer je najprej sprejela odlo#itev o tem, da potrjuje, da se s 1. julijem 2005 pla#e uskladijo za 1,25% in da se hkrati 1,25% mase pla# vpla#a na posebno namensko prora#unsko postavko za odpravljanje pla#nih nesorazmerij. Ne gre za enostransko odlo#itev vlade. Gre zgolj za implementacijo dogovora o višini in na#inu uskladitve osnovnih pla# ter višini regresa za letni dopust za leti 2004 in 2005, ki je bil sprejet junija lansko leto in ki v 3. #lenu predvideva, da se za leto 2005 osnova dolo#i na temelju dveh stopenj rasti, in sicer stopnje rasti cen življenjskih potrebš#in v Sloveniji, brezalkoholnih pija# in tobaka in pa rasti cen življenjskih potrebš#in na obmo#ju Evropske unije. Torej, ta odstotek, ki ga je vlada sprejela, je zgolj izra#unan na podlagi parametrov, ki jih je dal urad za makroekonomske analize in razvoj. Druga odlo#itev, ki jo je vlada sprejela je bil tekst predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu pla# v javnem sektorju. #eprav gre za zakon in štejemo, da je tudi zakonsko urejanje sistema pla# v javnem sektorju potrebno usklajevati s socialnimi partnerji, zato je bil ta zakon sprejet zgolj kot izhodiš#e, kot besedilo, ki ga bomo v nadaljevanju usklajevali s sindikati. Ta zakon zajema nekaj pomembnih novih rešitev, ena od njih je izjemno pomembna za nadaljevanje pla#nega projekta. Namre#, vzpostavitev posebne namenske prora#unske postavke za odpravljanje pla#nih nesorazmerij, ki bo omogo#ila, da bo pla#ni projekt oziroma da bo pla#na reforma v javnem sektorju finan#no nevtralna, torej da ne bo terjala novega denarja, kar bi bilo v tem trenutku, zaradi javnofinan#nih razlogov nevzdržno. Zato bo vlada vztrajala pri že sprejetem dogovoru, torej, da se pla#e letos usklajujejo v skladu s parametri, ki so bili dogovorjeni in ki jih je UMAR izra#unal, in pa tako, da se polovica nameni za linearno povišanje pla#, druga polovica pa vpla#uje na posebno namensko prora#unsko postavko. To ima dva u#inka. Prvi#, seveda, to u#inkuje protiinflacijsko in drugi#, omogo#a odpravo pla#nih nesorazmerij skozi daljše #asovno obdobje. Namre#, ko bo novi sistem stopil v veljavo oziroma v uporabo, ko se bo za#el uporabljati, se bo za#elo obdobje odpravljanja pla#nih nesorazmerij, predvidoma naj bi se po zakonu zaklju#ila 31.12.2009. To bo pomenilo, da bodo morale nekaterim, na nekaterih delovnih mestih v javnem sektorju pla#e rasti hitreje kot na drugih. In prav za ta namen se vzpostavlja namenska prora#unska postavka. Tak dogovor je bil sprejet že za 3. seja 61

lansko eskalacijo, 1.7.2004, vendar je bil problem v tem, da ni bila vzpostavljena posebna namenska prora#unska postavka ali prora#unski sklad, in zaradi teh sredstev v prora#unu ni. Izginila so "v #rni luknji", kot se rado zgodi pri integralnem prora#unu. Tako je seveda bistvena nova okoliš#ina in dodana vrednost, ki je bo sprememba zakona prinesla ta, da se bo sedaj denar zbiral na posebni prora#unski postavki in od tam ne bo mogel, kar izpareti za druge namene. In zaklju#ujem, vlada je sprejela tudi ponudbo orientacijskih delovnih mest in njihovih uvrstitev v pla#ne razrede, jo posredovala sindikatom. Število orientacijskih delovnih mest je zmanjšala z 250 na 90, kar bo olajšalo kolektivna pogajanja. In glede na to oziroma na tej podlagi pri#akujemo, da [...] Opozorilni znak za konec razprave. [...] prej pridete do kolektivne pogodbe za javni sektor. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želite še dopolnilni odgovor? MIRAN POTR#: Hvala lepa. Jaz vem, da gospod minister razume vprašanje. Vem, da je bilo vprašaje konkretno, in vem, da ve, da mi na vprašanje ni odgovoril. Odgovoril mi je marsikaj drugega, zanimivega. Nekaj sem prebral, nekaj vem. Na bistveno vprašanje pa ne. Jaz soglašam z vami, in sem vas o tem spraševal tudi na predstavitvah, da boste razmišljali o nekaterih dopolnitvah zakona o sistemu pla# v javnem sektorju. To je vaša pravica kot ministra - in to po#nete. V tej smeri ste dajali dolo#ene ponudbe sindikatom, to je vaša pravica in je v redu, da to po#nete. S tem v zvezi ste se pogovarjali tudi o tem, da bi se spremenila orientacijska delovna mesta, kar je spet pravica - in to po#nete. In o tem se boste pogovarjali. Toda jaz sem vas spraševal o realizaciji dogovora o politiki pla#, kjer pa nimate nobene pravice, da enostransko o višini te uskladitve odlo#ate. Bile so dane dolo#ene predpostavke, matemati#ne, gibanja dolo#ena in tudi predpostavka, da se bo zakon o sistemu pla# v javnem sektorju izvedel. Drugo se ni dogodilo in po vaših napovedih tudi iz programa vlade, se bo dogodilo morda s 1.1.2006, se pravi, še celo letošnje leto ne. Glede predpostavk - so pa res dolo#ene, samo prav je, #e so dolo#ene, da se: prvi#, ugotovi, ali so to#ne; in drugi#, tudi v okviru teh predpostavk vi ne greste na polovico za pove#anje pla#e in polovico na sklad, ampak še 0,20 dajete v neke posebne namene. Gospod Virant, vi ste kršili dogovor o politiki pla# v letu 2004 in 2005 in korektno bi bilo, da greste, ne sredi pogajanj enostransko ta prekiniti, ampak da se kot o prvih dveh stvareh dogovarjate tudi o tretji, ker ni nobenega razloga, da bi sedaj v za#etku februarja enostransko sprejeli odlo#itev, ki se mora realizirati šele s 1. julijem leta 2005. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Izvolite. DR. GREGOR VIRANT: Hvala lepa. Gospod Potr#, ne drži to kar pravite. Dogovor o uskladitvi pla# za leto 2005, za leto 2004 in 2005, je bil sklenjen julija lansko leto. In ta dogovor je natan#no dolo#il, na podlagi katerih parametrov se bodo uskladile pla#e s 1. julijem 2005. In vlada je samo potrdila, da bo ta dogovor izvrševala, in da bo na tem dogovoru vztrajala. Seveda 62 3. seja

lahko v procesu usklajevanja zakona o sistemu pla# v javnem sektorju nastopijo nove zahteve sindikatov, seveda lahko vladna pogajalska skupina vladi predlaga dolo#en odmik in druga#no odlo#itev, ampak ta trenutek je vladna odlo#itev, da se dogovor izpelje tako, da se uskladitev izpelje tako, kot je bila dogovorjena na podlagi teh parametrov, in tako, da se za polovico pla#e dvignejo linearno in za polovico pla#e v javnem sektorju ne dvignejo linearno, ampak vpla#ajo na posebno prora#unsko postavko. Tudi v interesu sindikatov je, da se oblikuje ta fond, iz katerega bo mogo#e odpravljati pla#na nesorazmerja, sicer bomo prišli v situacijo, ko ne bo mogo#e izpeljati cilja zakona - postopne odprave pla#nih nesorazmerij. To pomeni, da bi tisti, ki so v sedanjem sistemu podvrednoteni in ki bodo v novem sistemu vrednoteni višje, lahko v dolo#enem #asu prišli do svojega ciljnega stanja. Še to, pogajanja niso prekinjena, pogajanja se nadaljujejo in nadaljevala [...] Oglašanje iz klopi. Bom še enkrat povedal: sprejeli smo samo odlo#itev, da bomo izvršili lansko leto sprejeti dogovor o usklajevanju pla#, da vlada vztraja na enakih parametrih. V nadaljevanju se bo pogajalska skupina pogajala in usklajevala o treh vprašanjih ali pa o dveh vprašanjih, #e ho#ete, eno so orientacijska delovna mesta in kolektivna pogodba za javni sektor, drugo je zakon o sistemu pla# v javnem sektorju. Mi smo sindikatom ponudili to besedilo in znotraj tega besedila je tudi višina nove izhodiš#ne pla#e oziroma vrednosti prvega pla#nega razreda. Kot povedano, možno je, da bodo sindikati zahtevali druga#no razmerje, da gre ve# v linearno povišanje pla# in manj na posebno prora#unsko postavko, vendar mi smo svoji pogajalski skupini naro#ili, da vztraja pri tej logiki, ker je finan#no vzdržna in ker je to edini na#in, da pridemo do kon#nega cilja. Drugi na#in bi seveda bil pove#ati obseg sredstev mase za pla#e v javnem sektorju. To je ta trenutek nemogo#e. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ministru za okolje in prostor gospodu Janezu Podobniku bo postavil poslansko vprašanje gospod Anton Kokalj. Prosim. ANTON KOKALJ: Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister. Prejšnja vlada je 13. julija 2004 sprejela sklep o ugotovitvi usklajenosti predloga odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin, planskih aktov ob#ine Komenda z obveznimi izhodiš#i prostorskih sestavin dolgoro#nega plana Republike Slovenije za obdobje 1986 do 2000, ki se nanašajo na obvezna izhodiš#a prostorskih sestavin dolgoro#nega plana Republike Slovenije na obmo#ju, ki ga ta predlog odloka opredeljuje kot obmo#je poslovno-proizvodne cone 02/1 - ozki del - druga faza. Ugotavljamo, da ministrstvo za okolje in prostor med preloženimi strokovnimi mnenji, na osnovi katerih je bil sprejet sklep, ni priložilo tudi strokovnega mnenja o vplivu sprememb prostorskega plana na posebno varstveno obmo#je, ki je navedeno v Naturi 2000 in leži v neposredni bližini obmo#ja, na katerega se nanaša predlog odloka. S spremembo prostorskega plana ob#ine Komenda, ki ga opredeljuje odlok, se bodo bistveno spremenile hidrografske karakteristike celotnega obmo#ja, ki je v odloku opredeljeno kot poslovno- proizvodna cona, ozki deli, kar bo tudi vplivalo na posebno varstveno podro#je, ki je vklju#eno v Naturo 2000. To ni edini primer, ki se je o teh postopkih, ki so se v lanskem letu sprejemali v prejšnji vladi - mislim, da gre za nekaj desetin ob#in, za katere je vlada sprejemala skladnost njihovih sestavin planov s prostorskimi sestavinami dolgoro#nega plana Republike Slovenije 3. seja 63

na njihovih obmo#jih. Ugotavlja se namre#, da je to eden od primerov, in sicer, da niso bila pridobljena vsa strokovna mnenja, ki bo omogo#a vladi izdajati pozitivnih sklep na predlagane spremembe plana s strani ob#in. Sprašujem ministra za okolje in prostor, gospoda Janeza Podobnika: Ali bo Vlada Republike Slovenije ponovno obravnavala in pregledala navedeni sklep in pridobila tudi mnenje, ki ni bilo pridobljeno? Ali bo pregledala ponovno tudi ostale sklepe, ki jih je izdala kot pozitivne, in sicer z vidika ustreznosti oziroma kompletnosti strokovnih mnenj, ki bi jih morala dati posamezna ministrstva? Kot sem že omenil, gre za nekaj desetin ob#in in gre za dejstvo, da tudi v drugih primerih niso bila pridobljena ustrezna pozitivna strokovna mnenja, na podlagi katerih naj bi vlada sprejemala pozitivne sklepe v zvezi z usklajenostjo predlogov planov v ob#inah k izhodiš#em sestavin dolgoro#nega plana Republike Slovenije na njihovih obmo#jih. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite, gospod minister. JANEZ PODOBNIK: Hvala za besedo. Spoštovani poslanec Kokalj. Prou#ili smo dokumentacijo, ki se nanaša na navedeni sklep vlade iz 13. julija 2004. Datum je pomemben zato, ker je potem 20. julija 2004 stopila v veljavo strategija prostorskega razvoja Slovenije. Torej, ta teden dni razlike je zelo pomemben. Ob#ina Komenda je v svoji vlogi za pridobitev sklepa vlade priložila mnenja Agencije Republike Slovenije za okolje dne 30. junija 2004. V tem ji je bilo navedeno stališ#e sektorja za ohranjanje narave, da je obravnavani planski akt usklajen z obveznimi republiškimi izhodiš#i s podro#ja varstva narave. Po podatkih, ki smo jih danes pridobili, je to stališ#e vlada upoštevala pri izdaji svojega sklepa. Poleg tega pa je agencija v istem mnenju tudi navedla, da je predlagana prostorska ureditev na#rtovana v neposredni bližini obmo#ja zadnje struge pri Suhadolah, ki je z uredbo o posebnih varstvenih obmo#jih, to je obmo#je Natura 2000, ki ga tudi vi gospod poslanec, omenjate, dolo#eno za potencialno obmo#je Natura 2000 in se nahaja južno od na#rtovane spremembe. Glede na to ugotavljamo, da je Agencija ob#ino opozorila, da je treba v skladu z 11. #lenom prehodnih dolo#b zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave za plane, ki lahko pomembno vplivajo na obmo#je Natura 2000, izvesti presojo sprejemljivosti posegov v naravo v skladu z 8. #lenom te uredbe. Ne glede na to, da vlada v svojem sklepu ugotavlja usklajenost sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov ob#ine Komenda z obveznimi izhodiš#i prostorskega plana Slovenije na podro#ju varstva narave, pa je v #asu postopka sprejemanja sprememb že veljala uredba o posebnih varstvenih obmo#jih, to je Natura 2000, iz katere izhaja, da je treba pri nadaljnjem na#rtovanju izvesti presojo sprejemljivosti plana na posebna varstvena obmo#ja. Kaj to pomeni? To pomeni, da se ob#ina Komenda pri nadaljnjem na#rtovanju na izvedbenem nivoju ni oziroma se ne bo mogla izogniti postopku presoje sprejemljivosti posegov v naravo. V primeru morebitne ugotovljene nesprejemljivosti predlaganih posegov v naravo ob#ina ne bi mogla sprejeti prostorskega izvedbenega na#rta oziroma bi - v skladu z dolo#bami zakona o ohranjanju narave tega spremenjenega zakona - lahko predlagala uvedbo postopka prevlade javne koristi nad javno koristijo ohranjanja narave. To je ta alternativna možnost, ki sem jo v tem odgovoru tudi povedal. 64 3. seja

Na vaše konkretno vprašanje lahko torej ugotovim, da vladi Republike Slovenije ni treba ponovno obravnavati zgoraj navedeni sklep in da zadrži njegovo izvajanje, saj je že s samim zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ohranjanju narave in na njegovi podlagi s sprejeto uredbo že dolo#ena presoja sprejemljivosti na#rtovanih posegov v naravo. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želite dopolnilni odgovor? Prosim. ANTON KOKALJ: Med drugim sem tudi vprašal, #e bo ministrstvo preverilo tudi skladnost ostalih pozitivnih sklepov s strokovnimi mnenji, ki jih je bilo treba pridobiti v tem postopku. Namre#, dejstvo je, da je urad za prostorsko planiranje vladi pisno izdajal informacijo, da so vloge nekaterih ob#in popolne, #eprav je iz korespondence jasno, da vloge niso bile popolne. Zato predlagam in sprašujem: Ali je ministrstvo pripravljeno preveriti postopke, ki so, kot vemo, v veliki #asovni stiski potekali v tistem obdobju? Kaj bo ukrepalo, #e se ugotovi, da dejansko sklepi vlade niso temeljili na vseh pogojih, na katerih bi morali temeljiti, da bi lahko vlada izdajala pozitivna soglasja k spremembam planov? JANEZ PODOBNIK: Hvala za dodatno vprašanje. Na kratko bom še enkrat poskušal skoncentrirati, v #em je bistvo problema. Namre#, vlada je lahko ugotavljala usklajenost osnutkov sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov ob#in z obveznimi izhodiš#i iz prostorskega plana Slovenije le do uveljavitve strategije prostorskega razvoja Slovenije. In to je z odlokom uspel državni zbor 18. junija in je stopil v veljavo 20. julija 2004. To je bilo tisto obdobje vro#ega julija, ko se je zgodilo veliko teh sprememb, na kar sedaj opozarja spoštovani poslanec. Na podlagi pravne interpretacije, ki jo imam pred seboj, pa v zakonu o urejanju prostora ni podlage, da bi vlada Republike Slovenije ponovno obravnavala sklepe, ne samo za to ob#ino, ampak tudi za ve# ob#in, o katerih vi, poslanec, govorite, in da bi zadržala njegovo izvajanje v smislu ponovne presoje skladnosti planskih aktov ob#ine z obveznimi izhodiš#i iz prostorskega plana Slovenije. Meni kot ministru pa se postavlja tako pravno, na nek na#in pa tudi politi#no vprašanje: na kakšen na#in lahko sedanja vlada sanira morebitne napa#ne ugotovitve ali druge napake, ki so bile o#itno tudi storjene pri odlo#itvah v zvezi s spremembami in dopolnitvami prostorskih planskih aktov ob#in. To bo ena od mojih nalog v prihodnje. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Minister za delo, družino in socialne zadeve je odsoten, zato sprašujem gospo poslanko Cveto Zalokar Oražem, ali želi postaviti poslansko vprašanje? Prosim, izvolite. CVETKA ZALOKAR ORAŽEM: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi in kolegice, ministra sprašujem naslednje. Prejšnja vlada je izrazila podporo mednarodnemu projektu ustanavljanja instituta za enake možnosti, ki bi deloval za celotno Evropsko unijo in naj bi imel sedež v eni od novih #lanic. Prizadevanja prejšnje vlade so opazili tudi v državah Evropske unije in v Evropski komisiji, zato je obstajala zelo realna možnost, da Slovenija prevzame vodenje in sedež instituta za enake možnosti, o #emer so se predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve že pogovarjali z ministricami in ministri za podro#je nediskriminacije in enakosti 3. seja 65

spolov. Ministrstvo urada Janeza Drobni#a v izjavi za enega od slovenskih tednikov sicer podpira ustanovitev tega instituta, vendar pa minister pravi tudi naslednje, citiram: "V zvezi z možnostjo, da bi bil sedež tega instituta v Sloveniji, izražam pomisleke glede financiranja instituta in zagotavljanja kadrov." Takšni argumenti kažejo na ministrovo slabo poznavanje problematike, saj zato ni potrebno dodatnih finan#nih sredstev, po mojem prepri#anju pa je v Sloveniji tudi dovolj kadra, ki bi lahko delal v tem institutu. Zato sprašujem ministra Drobni#a, glede na to, da se bo o tej zadevi odlo#alo prav v teh dneh: Ali podpira idejo, da Slovenija prevzame vodenje in sedež instituta za enake možnosti? Ter: Zakaj je minister Drobni# po naših informacijah ustavil pogajanja z organi Evropske unije, da se sedež instituta za enake možnosti ustanovi v Sloveniji? Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospodu ministru za okolje in prostor Janezu Podobniku bo postavil poslansko vprašanje gospod mag. Tomaž Štebe. Prosim. MAG. TOMAŽ ŠTEBE: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani visoki ministrski zbor, drage kolegice, spoštovani kolegi. Za ministra za okolje in prostor sem pripravil vprašanje oziroma bole#ino, ki nas tare, vse lastnike nepremi#nin in tudi ob#ine. Prejšnje vlade niso uredile problematike glede neustavnosti nadomestila za uporabo stavbnih zemljiš#, namesto tega so ob#ine z za#asnim zakonom zavezale za uvajanje dodatnih davkov za nezazidana stavbna zemljiš#a, dele teh zemljiš# in podobno. Sprašujem vas gospod minister: Kdaj in kako boste uredili problematiko v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljiš#, odpravili neustavnost sedanje ureditve tega podro#ja in to problematiko ustrezno uredili, predvidoma z zakonom o davku na nepremi#nine po zgledu drugih evropskih držav? Podedovali ste sicer slabo oziroma nedokon#ano delo, na#rtovano cel mandat prejšnjih vlad v prejšnjem mandatu državnega zbora. Zato vprašanje sprejmite z dobrohotnostjo. Vem, da je ogromno problemov. Vem tudi - in v ob#ina smo pri#akovali vsaj štiri leta, sedaj že #etrto leto, da bo zakon o obdav#itvi nepremi#nin sprejet. Kot sem že rekel, so prejšnje vlade namesto zakona sprejemale prehodne dolo#be o zakonu o nadomestitvi oziroma o zakonu o samih zemljiš#ih, s katerim so silile oziroma tudi prisilile nekatere ob#ine, da zdaj zbirajo vse podatke o nezazidanosti oziroma dela nezazidanosti stavbnih zemljiš# in tudi o samih objektih. Tu je velik problem zaradi tega, ker evidence niso samo v pristojnosti ob#in, ampak tudi države in so zelo neurejene. Problema ravno tega urejanja evidenc se prejšnja vlada oziroma ministrstvo ni lotilo, da bodo v vladi pripravili vse potrebno in da bo državni zbor sprejel zakon, pa kljub trdnim napovedim ni bilo izvedeno. Enakost pred zakonom po 14. #lenu ustave je s tem nadomestilom za uporabo stavbnih zemljiš#, kot je uveljavljeno že ve# let, kršeno, ker se objekti in sedaj še zemljiš#a to#kujejo ne glede na njihovo dejansko vrednost oziroma uporabnost. Za staro hišo, na primer, pla#ujete enako kot za popolnoma novo hišo z enakimi koli#inskimi podatki. Hvala lepa za odgovor. PODREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Prosim, gospod minister. JANEZ PODOBNIK: Hvala za besedo. Spoštovani poslanec Štebe, mag. Štebe, jaz sprejemam vaše vprašanje dobrohotno. Podro#je urejanja nadomestila za uporabo stavbnih zemljiš# je zelo zapleteno, 66 3. seja

še posebej dobro ga poznajo ne samo lastniki, tudi lastniki, še posebej dobro ga poznajo vsi tisti, ki se ukvarjajo s financiranjem ob#in, še posebej župani. V petih kratkih to#kah vam bom poskušal odgovoriti na vaše vprašanje. Najprej ustavno sodiš#e je o ustavnosti tega instituta odlo#alo že ve#krat in je v svojih odlo#bah ugotovilo, da sam institut nadomestila ni v nasprotju z ustavo. In v svojih obrazložitvah je tudi ve#krat poudarilo, da pravna podlaga za obveznost pla#evanja ni pravica uporabe stavbnega zemljiš#a v družbeni lastnini, temve# neposredna uporaba zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljiš#a. Drugi#. Že vse, odkar velja stari zakon, to je zakon o stavbnih zemljiš#ih, to pa je daljno leto 1984, je dolo#eno, da se to nadomestilo pla#uje od zazidanega in od nezazidanega stavbnega zemljiš#a. To pomeni: kljub temu da se je v zadnjem #asu nekaj manjših popravkov zakona naredilo, je osnovna obveznost dolo#ena že z osnovnim zakonom. Tretji#. V nasprotju z zakonom pa so tisti ob#inski odloki o nadomestilu uporabe stavbnega zemljiš#a, ki takšno obveznost nalagajo tudi za objekte javne gospodarske infrastrukture, saj se z njimi zagotavlja tako opremljenost zemljiš# za gradnjo kot obratovanje že zgrajenih objektov. To pa je zelo velik problem, kajti nekatere ob#ine so se zaradi te odlo#be ustavnega sodiš#a, ki je ugotovilo to nezakonitost, znašle tako reko# pred finan#nim zlomom. #etrti#. Ker preprosto ni bilo mogo#e, tudi prejšnji vladi ni uspelo, da bi tako reko# #ez no# ukinila enega od zelo pomembnih virov, lahko re#emo tudi financiranja ob#in, to dolo#a tudi zakon o financiranju ob#in, je nova vlada pri#ela z reformo dosedanjega dav#nega sistema. Pri#eli smo s pripravo ustreznih novih predpisov, tudi z novim zakonom o financiranju lokalnih skupnosti in z drugimi predpisi, s katerimi bomo dolo#ili, da z dnem njihove uveljavitve se preneha z odmerjanjem nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš#a. In še peti#. Kaj pa do takrat, kar sprašujete vi, gospod poslanec. Kaj je z vmesnim #asom, dokler dav#ni sistem ne bo uveljavljen, nov dav#ni sistem? Vlada bo pripravila poenotenje sedanjega sistema tudi s podro#ja odmerjanja nadomestil, in sicer tako, da bomo resor, ki ga sam vodim, skupaj s financami in službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pripravili nujne zakonske novele. Na njihovi podlagi bi bilo mogo#e zagotoviti sprotno nadzorstvo nad sprejemanjem ob#inskih odlokov o nadomestilu in tudi izdati ustrezna navodila, da ti odloki ne bi bili v nasprotju s predpisi. S takšnimi rešitvami se je zelo intenzivno pri#elo že v mesecu decembru, takoj, ko je bila oblikovana nova vlada. In tudi v skladu s programom dela vlade smo pri#eli, smo že pristopili k izboljšanju nepremi#ninskih evidenc in razvoju metod množi#nega vrednotenja nepremi#nin na osnovi tržne vrednosti. To je ena od podlag, na podlagi katerih bomo lahko posodobili obstoje#o, vendar medsebojno tudi neusklajeno dav#no zakonodajo, in jo poskušali povezati v poenoteni sistem. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želite še [...] Ne? Hvala lepa. Minister za šolstvo in šport je odsoten. Ali želi gospod Ljubo Germi# postaviti kljub temu poslansko vprašanje? Izvolite, prosim. LJUBO GERMI#: Hvala lepa¸, gospod predsedujo#i. Spoštovani ministri, kolegice in kolegi! 3. seja 67

Na tiskovni konferenci, ki je bila pripravljena ob razpisu za vpis v srednje šole, je gospod minister izjavil, da je na gimnazijah letos prvi# na voljo manj vpisnih mest. Delež vpisnih mest naj bi znašal 35,5%, medtem ko je lani znašal 38,2%. Tako je minister izrazil prepri#anje, da se bo s tako imenovanim kulturnim premikom kot odgovorom na želje in pritiske otrok in staršev zmanjšalo nesorazmerje med poklicnimi oziroma strokovno-tehni#nimi in gimnazijskimi programi, saj Slovenija po mnenju ministra ni tako bogata, da bi izobraževala ljudi, ki bi bili kasneje brezposelni, in da je minister s tem ukrepom prisluhnil potrebam gospodarstva. Natan#nejši pregled razpisanih vpisnih mest govori druga#e, saj je ob upoštevanju manjšega števila otrok, ki bodo letos zaklju#ili osnovno šolo, število prostih mest v vseh vrstah gimnazijskih programov celo ve#je kot lani. #e tukaj upoštevamo zmanjšanje števila vpisnih mest v gimnazijske programe za 106, ob zmanjšanju števila otrok, ki zaklju#ujejo osnovnošolski program, s številom 626, vidimo, da je to 17%, medtem ko delež gimnazijske populacije v celotni populaciji predstavlja 35,5%. Ker takšno interpretiranje podatkov lahko ocenimo kot informacijo, ki ima namen narediti vtis, ki ga konkretne številke demantirajo, sprašujem gospoda ministra za šolstvo in šport: Kako pojasnjuje razhajanja med njegovo interpretacijo vpisnih mest v gimnazijske programe in realnimi številkami vpisnih mest v gimnazijske programe, ki ne potrjujejo tega, kar je navedel gospod minister? Prosil bi, spoštovani gospod predsedujo#i, #e mi minister lahko ustno odgovarja na to vprašanje na naslednji oziroma na eni izmed naslednjih sej, ko bo prisoten. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospodu ministru za zdravje, specialistu akademske stopnje Andreju Bru#anu, bo postavil poslansko vprašanje Geza Džuban. GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, predsedujo#i. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi! Vprašanje gospodu ministru za zdravje v zvezi z izbiro in imenovanjem novega direktorja Splošne regijske bolnišnice v Murski Soboti. Konec januarja je potekel mandat dr. Bojanu Korošcu. Pristojni organ je pravo#asno izvedel razpis in po razpisu obravnaval vloge, ki so bile, kjer je dr. Korošec dobil absolutno podporo, mislim, da 8 proti 0. Kljub temu da je dr. Korošec imel tovrstno podporo, ni bil potrjen za direktorja Splošne bolnišnice v Murski Soboti, še ve#, konec mandata so mu bila odvzeta vsa pooblastila. V teku je novi razpis in seveda potem nas zanima odlo#itev vas, gospod minister. Ali boste kandidata, ki uživa popolno podporo znotraj bolnišnice - oba poznava tudi dopise dveh sindikatov, ki delujeta znotraj bolnišnice v Murski Soboti - podporo županov, celo nekateri župani Demokratske stranke ga podpirajo, in podporo v okolju, kjer se je dr. Korošec pokazal kot izredno strokoven, delaven, kooperativen direktor znotraj bolnišnice Murska Sobota, tudi s primerno kvalifikacijo za tovrstno vodenje in nas zanima: Kako se bo razpletla zgodba? Zanima nas: Kako boste, gospod minister, ravnali, ko boste ponovno pred odlo#itvijo, ali boste dr. Korošca podprli za direktorja bolnice v okolju, v katerem uživa visoko podporo? Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Izvolite, gospod minister. ANDREJ BRU#AN: 68 3. seja

Vesel sem, gospod poslanec, za to vaše vprašanje, da lahko tukaj pravzaprav javno odgovorim na nekatere probleme s tem v zvezi. Svet zavoda Splošne bolnice Murska Sobota je dejansko po izvedenem postopku javnega razpisa sprejel sklep, s katerim je za direktorja imenoval gospoda Bojana Korošca, kot je bilo tu že re#eno. #lani sveta, to se pravi, tudi predstavniki ustanovitelja, med njimi tudi predsednik sveta, so bili takrat naprošeni, ker je bilo to v prehodnem obdobju formiranja nove vlade, da imenovanje odložijo, in sicer za toliko #asa, dokler se ne opravi napovedani obisk v bolnišnici, vendar tega predloga ustanovitelja niso upoštevali. Nasprotno, izjavili so celo, da za to ne vidijo nobenega razloga. No, jaz sem ta obisk kasneje tudi opravil v bolnišnici Murska Sobota in ugotovil, da je dejansko iz nekih finan#nih ozirov je neka minimalna izguba, vendar odnosi v bolnišnici nikakor niso tako dobri, kot ste vi tu povedali. Na podlagi te ugotovitve in na podlagi kasneje izvoljenega novega sveta zavoda je bilo ugotovljeno, da stanja v bolnišnici Murska Sobota ni mogo#e urediti z dosedanjim vodenjem te bolnišnice. O#itki so se nanašali tudi na politi#no vodenje te bolnišnice v zadnjih osmih letih, vendar je o tem vedno, kot veste, razmeroma težko realno presojati. Podporo, ki ste jo omenili kot možno podporo s strani sindikata, sem vzel seveda resno, vendar vam moram odgovoriti, da gre isto#asno tudi za nasprotovanje številnih drugih organizacij, med njimi zdravniške zbornice in kar v veliki meri tudi lokalnega okolja. Vlada je obravnavala predlog, ki sem ga dal, da se v taki situaciji sedanjemu direktorju ne podaljša mandata. Potem je svet zavoda na seji 11.2.2005 sprejel sklep, da se delovno mesto direktorja ponovno razpiše. Isto#asno je svet zavoda tudi imenoval v.d. direktorja. Mislim, da v tem primeru ob ponovnem razpisu ni nobenih zadržkov, da se sedanji direktor ponovno ne prijavi, da pa res v miru, tako kot smo v za#etku predvidevali, opravimo vse potrebne razgovore in se potem odlo#imo za direktorja, ki bo najbolj primeren in bo odgovarjal vsem kriterijem, ne samo kriterijem enega sindikata, to verjetno ni dovolj za mesto direktorja. Ob tej priložnosti bi rad povedal, da nikakor ne nameravam kot minister na tem podro#ju delovati politi#no, kar se ti#e imenovanja posameznih direktorjev. Tu nameravam upoštevati strokovne kriterije, pri tem pa vedno upoštevati tudi mnenje tistega okolja, v katerem bo to mesto pa# razpisano. To je prav v nasprotju s tistim, kar se je dogajalo prej. In prav iz teh okolij, od koder zdaj prihaja najve# pripomb, je bilo ves #as #utiti to politi#no kadriranje, ki se je seveda dogajalo tudi v tem okolju v zadnjih osmih letih. Mislim in upam, da sem s tem deloma odgovoril na to konkretno vprašanje. Želim pa odgovoriti tudi na nekatere namige glede imenovanja svetov zavodov. Niti v enem primeru ne bomo sveta zavoda pred#asno prekinili, kjer je možno z njim sodelovati. Prav nasprotno, kot se je zgodilo v prejšnjem mandatu, ko so svet klini#nega centra, ki smo ga imenovali leta 2000, nemudoma ukinili takoj po nastanku nove vlade decembra 2000. Tako bomo v tem oziru bomo popolnoma druga#e ravnali, predvsem pa se ozirali na stanje v posameznem zavodu. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želite dopolnilni odgovor? Prosim. GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. V tem #asu so nekateri #lani sveta zavoda zamenjani, med drugimi je tudi naš kolega Feri Horvat, in seveda so odlo#ali tako, kot ste želeli, zamenjani so, pa da ne bi 3. seja 69

slu#ajno še enkrat ponavljali, da niso politi#no zamenjani. Vi pravite, da politi#nih kriterijev ne boste uporabili. Kateri odnosi v bolnici niso dobri? Redkokateri kolektiv je, kjer so vsi zadovoljni, ali nikjer verjetno na svetu: Ampak, kje je tisto, da odnosi v bolnici niso dobri? Ravno sindikata iz bolnice, sindikat medicinskih sester in neodvisni nam pišejo - tudi drugi kolegi poslanci iz Pomurja smo dobili isto pismo - da je dr. Korošec bil tisti, ki je vzpostavil dobre odnose v preteklosti. Nekateri se spomnimo dale# nazaj, da so bili odnosi mnogo slabši v nekaterih obdobjih. V #em je dr. Korošec politi#no vodil bolnico? Zaradi tega, da jo je izgrajeval v vseh teh letih in je spravil v pozitivno poslovanje? Za mene to ni politi#no vodenje! Da pa slu#ajno pripada neki politi#ni stranki, saj vendar ves #as govorimo, da ni demokracije brez politi#nih strank, in ves #as poslušamo, kako bo strokovno kadrovanje, tokrat je pa problem, da bodo nekateri, ki imajo strokovne reference, izpadli pri tovrstnih imenovanjih. Mislim, da sem postavil še nekaj dodanih vprašanj. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala. ANDREJ BRU#AN: Hvala lepa za to dopolnilo, vendar kakšnih bistvenih dodatnih vprašanj nisem slišal - glede na tisto, kar sem že odgovoril. Dejansko je dobil pismeno podporo, kolega Korošec, od enega sindikata - to sem vam že prej povedal. Povedal sem vam pa tudi že prej, da je dobil pa nasprotovanje od cele vrste drugih organizacij na tem podro#ju, predvsem od zdravniške zbornice in tudi od lokalnih oblasti. Prav zaradi tega sem se odlo#il na podlagi prejšnje razlage, ki sem vam jo tu dal, da sem se hotel sem pred imenovanjem ali neimenovanjem direktorja posvetovati z bivšim, s prejšnjim svetom zavodova, pa mi tega niso dovolili, ampak so na silo v nekem prehodnem obdobju sforsirali to nastavitev z notranjimi grožnjami posameznikom, ki so zaposleni v tej bolnici, da #e bodo glasovali druga#e, bodo pa# prišle take in druga#ne sankcije. Mogo#e tega ne veste, jaz pa to vem. Zaradi tega sem se odlo#il, da bom to imenovanje prestavil v nek mirnejši #as. To se je tudi sedaj zgodilo. Kaj drugega pa seveda na to niti ne bi mogel odgovoriti. Moram pa seveda re#i še nekaj, da je v tem #asu murskosoboška porodnišnica še vedno zaprta, da v murskosoboški porodnišnici, novi, ne sprejemajo porodnic in da se tudi to#no ne ve, kaj s to porodnišnico v prihodnje bo. To seveda ni dober znak vodenja bolnišnice. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ministru za okolje in prostor, gospodu Janezu Podobniku, ministru za pravosodje, gospodu doktorju Lovru Šturmu in ministru za finance, gospodu Andreju Bajuku bo postavil poslansko vprašanje gospod Rudolf Petan. Rad bi vas opozoril, spoštovani gospodje ministri, da imate za odgovor vsi skupaj na voljo 5 minut. RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Ta je zelo ostra. Poslansko vprašanje tem ministrom, moral bi vsaj še enega navesti, ampak je že to preve#. Sprašujem v zvezi s poslovno-stanovanjsko zgradbo Trzin, Motnikova 1, na parcelni številki 12-44/73 KAO Trzin, tako imenovani "Grad". Sprašujem slede#e, spoštovane ministre, ki jih seveda lepo pozdravljam. Kako je mogo#e, da zakonca Rijavec, lastnika zgradbe prodajata apartmaje, ki jih kljub preverjanju na 70 3. seja

zemljiški knjigi - konkretno 12.4.1997, kjer je bilo ugotovljeno, da je prosto, prodaje - in notarsko overovljeni pogodbi ta in ta ni možno vpisati v zemljiško knjigo zaradi lo#itve obeh partnerjev? Posredovanje za nakup je opravila pooblaš#ena hiša Ilirika, Nepremi#nine. Tudi uradna izjava notarke M.K. z dne 19.11.1998, to je skoraj dve leti kasneje, še vedno govori, da je prosto bremen, torej je možen vpis v zemljiško knjigo. To pomeni, da je izjava te notarke neresni#na ali lažna, po doma#e. Pri tem pa ni mogo#e dobiti podatkov od ob#ine Domžale, ali sta lastnika dobila od ob#ine kakršnakoli ob#inska sredstva - zaprosila z dne 26.3.2004. Kljub nezmožnosti vpisa v zemljiško knjigo, kupci niso lastniki, pa dav#na uprava Republike Slovenije, urad Ljubljana, izpostava Domžale, kupcem apartmajev redno zara#unava nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš#a - imam vso potrebno dokumentacijo za to -, enako ista ustanova zara#unava davek od premoženja. Tudi za to imam dokumentacijo, in vse ostalo, kar sem napisal. Kako je mogo#e, da v okrajno sodiš#e v Domžalah razpiše licitacijo istih stanovanj, 5.1.2004, ki so jih kupci pla#ali preko pooblaš#enih nepremi#ninskih agencij, pa jih ni mogo#e vpisati v zemljiško knjigo za prodajo? Ali bi tako že drugi# prodana stanovanja pa bilo možno vpisati v zemljiško knjigo? In: Ali ne postopa sodiš#e enako kot brezvestna lastnika, in zavaja potencialne kupce? Postavljam vprašanje vsem trem ministrom: Kako je to mogo#e, #e smo pravna država? Ali ne kaže primer na to, da so v ne#edne posle vklju#ene tudi institucije države? In pa nazadnje, zaradi #esar tudi postavljam vprašanje: Kje je rešitev za prevarane kupce, ki jih je pa nekaj deset? Bili so primeri, prinesli so mi dokumentacijo, in za vse, kar sem navedel, imam tudi ustrezne dokumente. Pa bi prosil za odgovor, kdorkoli se bo pa# opogumil in mi skušal odgovoriti. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Prosim, gospod minister za okolje. JANEZ PODOBNIK: Zelo na kratko, ker bosta potem odgovarjala kolega dr. Šturm in dr. Bajuk. Nekaj podatkov, ki ste jih povedali, gospod poslanec Petan, je takih, da bi po mojem mnenju zadeva morala biti tudi aktualna oziroma posredovana na ustavno sodiš#e. Tu je bila kršena ustavna pravica nekaterih posameznikov, o katerih ste govorili. Glede resorja, ki ga vodim, pa bi samo to povedal, da je bilo gradbeno dovoljenje za gradnjo tega objekta izdano leta 1988, po podatku, ki ga imam, oziroma da so v pritli#ju objekta nedokon#ani poslovni prostori; da je sodnik za prekrške kršitelja že kaznoval. In ker sta investitorja kljub inšpekcijskim ukrepom za#ela objekt uporabljati, pa jim je inšpektor leta 2001 prepovedal uporabo objekta. Ker kljub takemu ukrepu investitorja nista prenehala uporabljati objekta, je inšpektor izdal sklep o dovolitvi prisilne izvršbe inšpekcijske odlo#be z denarno kaznijo. Tu bi samo še povedal, da smo zaradi prepre#itve takih in podobnih primerov, o katerih je govoril kolega Petan, v letu 2003 v državnem zboru sprejeli poseben zakon o nepremi#ninskem posredovanju, ki naj bi uredil problematiko posredovanja v prometu z nepremi#ninami. Bolj konkretno pa bosta odgovorila kolega ministra. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Gospod minister za pravosodje, prosim. DR. LOVRO ŠTURM: 3. seja 71

Hvala. Spoštovani gospod poslanec! Na kratko. Sodiš#e je pri vodenju izvršilnega postopka vezano na zavarovanje interesov upnikov, ki so na podlagi sodb pridobili terjatve. Po navedbah sodiš#a le-to morebitnih kupcev ni zavajalo s prodajo na dražbi iz slede#ih razlogov, ki jih sodiš#e navaja. Iz odredbe o prodaji je jasno razvidno, kaj je predmet prodaje. Zakon o izvršbi in zavarovanju nalaga sodiš#u, da pred pri#etkom javne dražbe vpiše nepremi#nine, ki so predmet prodaje. Ocenjena vrednost zadevne nepremi#nine, torej celotne poslovne zgradbe, je 110 milijonov, kar pomeni, da bo potencialni kupec oseba, ki se ukvarja z nakupom nepremi#nin in se torej zaveda, kaj pomeni nakup take nepremi#nine. Poleg tega pa ima možnost vpogleda v spis, ki se ga resni kupci nepremi#nin v praksi tudi poslužujejo. Vendar je treba povedati, da konkretnih podatkov o tej zadevi ministrstvo za pravosodje v tem trenutku ne more dobiti, ker so izvršilni spisi na ustavnem sodiš#u zaradi reševanja ustavne pritožbe tretjih oseb kot lastnikov stanovanj. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želite besedo, gospod minister za finance? DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod poslanec Petan! Moj odgovor bo stvari še malo bolj zakompliciral. Dejstvo je, da smo v tem konkretnem primeru preverili podatke, s katerim razpolaga generalni urad dav#ne uprave Republike Slovenije, da je dejansko nadomestilo bilo odmerjeno na podlagi 61. in 62. #lena zakona o stavbnih zemljiš#ih in odloka ob#ine Domžale in pa kasneje, v letu 2003, pa tudi ob#ine Trzin. Obveznost pla#evanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljiš#a je opredeljena v zakonu o stavbnih zemljiš#ih, ki dolo#a, da je zavezanec za pla#ilo nadomestila neposredni uporabnik zemljiš#a oziroma stavbe ali dela stavbe imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice. Obveznost pla#evanja nadomestila ni vezana na vpis v zemljiško knjigo. Tak je zakon. Na podlagi kupoprodajnih pogodb, ki so bile predložene izpostavi Domžale, je bil v skladu s 14., 15. #lenom zakona o davkih ob#anov odmerjen tudi davek od premoženja na posest tal. Obdav#enje premoženja pa je urejeno v zakonu o davkih ob#anov, ki dolo#a, da je zavezanec za davek od stavb in prostorov za po#itek oziroma rekreacijo, lastnik oziroma uživalec. Obveznost pla#evanja davka ni vezana na vpis v zemljiško knjigo tudi v tem primeru. Torej, iz navedenega izhaja, da ni mogo#e povezovati problematike nakupa nepremi#nin, ki so bile obremenjene, zaradi #esar imajo lastniki teh stanovanj težave pri vpisu lastninske pravice v zemljiško knjigo, z obveznostmi pla#ila davkov ali drugih obveznih dajatev, ki bremenijo lastnika oziroma uporabnika nepremi#nin. Kje je rešitev? Deloma tudi v tej hiši. Neskladnost vseh teh zakonov je o#itna. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želite še dopolnilni odgovor? Prosim. RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Želel sem namre# to vprašati: To pomeni, da je z zakonodajo nekaj narobe? #e je možno, da neko stvar ne moreš vpisati v zemljiško knjigo, vse druge pravice in dolžnosti pa iz tega izhajajo. Bi še pa želel mogo#e od doktorja Šturma pojasnilo tudi meni 72 3. seja

osebno, prav gotovo pa bo zanimalo tudi vse te "kvazi" lastnike, zato ker niso pravi lastniki. Zakaj sodiš#e ni zavajalo? #e sodiš#e prodaja neke objekte, ki so bili overovljeni pri notarju, pogodbe podpisane, to se pravi, so lastniki in od tega tudi pla#ujejo obveznosti. Po drugi strani ni možno vpisati v zemljiško knjigo, sedaj bi jih pa sodiš#e z licitacijo še enkrat prodalo. Ali bo sedaj pa možno vpisati v zemljiško knjigo ali jih bo zopet, po doma#e povedano, "okoli prineslo", pa bodo zopet ostali pred zemljiško knjigo? Obveznosti bodo imeli vse, prakti#no pa nobenih, ker tu je še kup drugih stvari v zvezi z inšpekcijskimi službami, ampak s temi vas nisem želel moriti, ker je zadeva že tako ali tako preve# komplicirana. Meni vseeno to ni jasno, še manj pa jasno tem ljudem, ki so se obrnili name in jih je kar veliko. Hvala. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister. DR. LOVRO ŠTURM: Hvala za besedo. #e smem na kratko odgovoriti na to vprašanje. Vsak kupec se mora sam prepri#ati, #e ni na nepremi#nini, ki jo kupuje, morda hipoteka. #e je hipoteka, je to seveda nekaj, kar bi ga moralo odvrniti od nakupa nepremi#nine. Je pa res, da bi notar bil tisti, ki bi moral tu opraviti svojo vlogo in najmanj, kar je, lahko obljubim, da bomo v tem primeru opravili pregled tega notarskega poslovanja. Vsekakor pa, kot sem rekel, konkretnih podatkov nimam, ker so izvršilni izpisi trenutno na ustavnem sodiš#u. Bomo pa tej zadevi posvetili še pozornost. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ministru za visoko šolstvu, znanost in tehnologijo gospodu dr. Juretu Zupanu bo postavil poslansko vprašanje gospod dr. Pavel Gantar. DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi! Moje vprašanje, ki ga zastavljam ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo dr. Juretu Zupanu je, da je ICAN - internet cooperation assignment and numbers - organizacija, ki opravlja internet na tako imenovani infrastrukturni ravni. ICAN je 22. decembra 2004 poslal v javno obravnavo svoj strateški na#rt. Javna razprava je odprta do 28. februarja 2005. Delovanje ICAN-a, ki ga je odslovilo ministrstvo za gospodarstvo ZDA, je klju#nega pomena za delovanje kompleksnega sistema svetovnega medmrežja, na katerem sloni vse ve# dejavnosti na individualnih, poslovnih in vladnih ravneh. Moje vprašanje: Ali je vlada Republike Slovenije v vladno svetovalno telo, tako imenovani GAC, imenovala svojega predstavnika? In: Kakšno je stališ#e vlade Republike Slovenije do tega strateškega na#rta? Kdo se je kot uradni predstavnik vlade #e se je sploh kdo udeležil sestanka visokih predstavnikov za upravljanje interneta je pri direktoratu Evropske komisije za informacijsko družbo in medije? In: Kakšna stališ#a Slovenije zastopa glede odziva EU na omenjeni strateški na#rt ICAN-a? Ali je vlada Republike Slovenije izvedla kakršnokoli javno posvetovanje zainteresirane strokovne javnosti, da bi oblikovala dokon#na stališ#a? Za odgovor se zahvaljujem. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Prosim, gospod minister. DR. JURE ZUPAN: 3. seja 73

Hvala lepa. Spoštovani gospod dr. Gantar. Navedenih je v bistvu pet vprašanj in bom odgovarjal kar po to#kah na vsa vprašanja, ker so bolj tehni#ne narave, dovolite, da bom odgovore prebral. Prvo vprašanje, ali je vlada Republike Slovenije v vladno svetovalno telo odgovor med Government Advisor Committee imenoval svojega predstavnika. Svetovalno telo pri ICNN je bil imenovan gospod Davor Šoštar iz ministrstva za informacijsko družbo. Pismo o imenovanju je posedoval veleposlanik Ciril Štokl na sekretariat GAC ni obi#ajno, da bi se tovrstna imenovanja opravljala s sklepi vlade, zato vlada RS omenjenega imenovanja ni obravnavala na svoji seji. Postopek imenovanja je bil opravljen v skladu z obi#ajno prakso. Drugi#, kakšno je stališ#e vlade do strateškega na#rta ICNN. Vlada Republike Slovenija ni neposredno obravnavala strateškega na#rta iz zelo preprostega razloga. Internet cooperation assigment and numbers je mednarodna organizirana neprofitna korporacija in ne mednarodna organizacija. Edina sti#na to#ka, kjer torej pride ICAN v stik z interesi s posameznih držav je posvetovalno telo GAC, v katerem ima republika svojega predstavnika. Torej to je tista to#ka, kjer se mora, ne pa vlada. Tretja to#ka, kdo je kot uradni predstavnik Vlade Republike Slovenije se udeležil sestanka na High Level Internet Governments Group pri direktoratu Evropske komisije za informacijsko družbo. Odgovor. Na sestanku za informacijske družbe in medije smo zaprosili stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU - torej njihovi predstavniki. #etrti#. Kakšna so stališ#a Slovenije, kakšna stališ#a je predstavnik Slovenije zastopal. Kot posvetovalno telo v #asu, odkar je Slovenija #lanica GAC, torej od junija 2003, ta organizacija ni obravnavala kakšnega strateškega na#rta, so pa predstavniki iz držav #lanic EU posebej ve#krat obravnavali posamezne to#ke tako strateškega na#rta kot tudi stališ#a glede njih. Slovenski predstavnik je vedno sodeloval pri teh obravnavah in njegovo mnenje ne odstopa od mnenja drugih #lanov. Slovenija podpira na#elne prioritete strateškega na#rta in je pripravljena tudi na dolo#ena formalna dejanja, ki iz na#rta izhajajo, vendar izklju#eno na na#in in v obsegu, ki ga bo smiselno sprejela ve#ina držav #lanic. Primer je, recimo, relacija med ICAN in upravljalci vrhnih državnih domen, torej kako so vrhne državne domene obnašajo, ker Slovenija aktivno sodeluje z evropskim združenjem Center. In B, komisija Evropske unije je imenovala posebno skupino visokih predstavnikov iz svojih držav #lanic, ki se je tudi ubadala z vprašanji strateškega na#rta, predvsem v tistih to#kah, kjer se najdejo morebitne konfrontacije z druga#nimi idejami. Slovenski predstavnik je sodeloval v tej skupini in naša stališ#a so bila s temi stališ#i usklajena. In še odgovor na peto vprašanje. Ali je Vlada Republike Slovenije izvedla kakšno posvetovanje z zainteresirano strokovno javnostjo glede oblikovanja dokon#nega stališ#a? Vlada Republike Slovenije zaradi specifi#ne problematike ni izvedla formalnega javnega posvetovanja z zainteresirano strokovno javnostjo, je pa slovenski #lan pri ICAN opravil ve# pogovorov in posvetovanj s slovenskimi strokovnjaki z navedenega podro#ja ter s predstavniki organizacij, na katere se navedena problematika neposredno nanaša. PODREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Želite še dopolnilni odgovor? Hvala lepa. Imamo še tri poslanska vprašanja, vsa ta so namenjena ministru za šolstvo in šport, ki je odsoten. Sprašujem najprej gospoda dr. Mitja Slavinca, ali želi postavitvi poslansko vprašanje? Da. Prosim. DR. MITJA SLAVINEC: 74 3. seja

Hvala lepa za besedo. Vprašanje bom postavil in potem na naslednji seji pri#akujem odgovor glede na odsotnost ministra. Delno pa se vprašanje vsebinsko navezuje tudi na vsebino vprašanja, ki ga je pred mano že postavila kolegica poslanka Pozsonceva, torej na organiziranost predšolske vzgoje. Predvsem pri ob#inah z nižjo stopnje gospodarske razvitosti se ta pojav pojavlja, kajti v teh primerih morajo nesorazmerno velik delež svojega prora#una namenjati za sofinanciranje in samofinanciranje predšolske vzgoje. V nekaterih primerih ta delež dosega celo eno tretjino primerne porabe ob#ine in glede na to, da tako velik delež potem mora nameniti predšolski vzgoji, ostane sorazmerno manj sredstev za razvojne projekte, kar se seveda negativno odraža tudi v samem gospodarskem in splošnem razvoju posameznih ob#in. Glede na to je problem tudi dvoplasten: po eni strani takšne ob#ine zaradi nižje gospodarske razvitosti dobijo v sam prora#un manj denarja, po drugi strani pa je tudi ekonomska mo# staršev posledi#no nižja in je delež, ki ga ob#ine morajo sofinancirati, sorazmerno ve#ji kot v razvitejših ob#inah. Zaradi tega ministra sprašujem: Ali ima pripravljene kakšne ukrepe v zvezi s to problematiko in odpravo nesorazmerja? #e je odgovor pritrdilen, še naprej sprašujem: Na kakšen na#in? Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Želi gospod mag. Borut Sajovic postaviti poslansko vprašanje? Da. Izvolite, prosim. MAG. BORUT SAJOVIC: Hvala lepa, redki prisotni, gospod predsedujo#i! Moje vprašanje se nanaša predvsem na take ob#ine, kot je tudi, recimo, tržiška, 15 tiso# prebivalcev, in se ukvarjamo z idejo o ustanovitvi srednje šole oziroma razmišljamo o tem, ali dejansko sploh imamo za to možnosti ali je nimamo Zato je moje vprašanje spoštovanemu gospodu mag. slede#e: Kakšno politiko bo zavzela vlada oziroma pristojno ministrstvo v zvezi z ustanavljanjem dislociranih oddelkov srednjih šol v lokalnih skupnostih, ki teh še nimajo? Hvala lepa. PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. In zadnje poslansko vprašanje, ki ga bo podal gospod Rudolf Moge, je enako namenjeno ministru za šolstvo in šport, ki je danes odsoten. Prosim. RUDOLF MOGE: Hvala lepa za besedo. Spoštovana prisotna ministra in odsotni minister dr. Milan Zver. V koalicijski pogodbi je zapisano, da boste ukinili neobvezno eksterno preverjanje znanja, pa tudi v medijih ste ve#krat povedali, da je eksterno preverjanje prevelik strošek, zato ga boste ukinili. Vse dosedanje strokovne zasnove od leta 1991 dalje so takšno preverjanje znanja v osnovni šoli predvidevale in si zanj v svojih strokovnih razlagah tudi prizadevale. V beli knjigi, ki je vklju#evala v pripravo rešitev najve#ji del strokovnjakov, lahko preberem, da je tudi ta zasnova predvidela neselektivno zunanje preverjanje znanja po prvi in drugi triadi osnovne šole. Gre za preverjanje, ki je namenjeno obveš#anju otroka o njegovem delu, prav tako naj bi na podlagi tega preverjanja otroci, u#itelji in starši dobili informacijo o položaju ocenjevanega otroka v celotni populaciji otrok. Ker gre za o#itno strokovno vprašanje, ker so se stroke oziroma predstavniki razli#nih strokovnih usmeritev in konceptov že opredelili in nedvoumno zapisali, da je tako preverjanje znanja smiselno in potrebno, in ker tudi spremljava zunanjega 3. seja 75

preverjanja, ki ga je opravil zavod za šolstvo, in analiza nacionalne komisije za zunanje preverjanje kažeta, da so rezultati, mnenja pri eksternem preverjanju takšni, da rešitvi ne nasprotujejo, temve# nasprotno, podpirajo. In ker ste, ne nazadnje, v SDS ob sprejemanju šolske zakonodaje predlagali amandma, ki je predlagal, da bi ob koncu prvega, drugega in tretjega obdobja preverjali dodatno še prakti#no izražanje v glasbeni in likovni vzgoji, vas sprašujem: Katere strokovne argumente navajate za ukinjanje zunanjega preverjanja znanja, ki je za otroke in starše povsem neobvezen in služi le kot povratna informacija u#encem, u#iteljem in staršem o njihovem delu in znanju? Ali lahko pojasnite, na katere strokovnjake in strokovne ekspertize se pri tem opirate in kako v ciljno, procesno naravnanih u#nih na#rtih kontrolirajo standarde znanja v drugih evropskih državah? Kakšni so po vašem mnenju pozitivni u#inki takega ukinjanja zunanjega preverjanja, glede na to, da si je stroka ob spoprijemanju z osemletno enotno osnovno šolo iz #asov socializma prizadevala prav za uvedbo takih neobveznih zunanjih preizkusov, ki ne vplivajo na u#en#evo ceno, temve# dajo vsem akterjem zgolj povratno informacijo? Hvala lepa, da ste me poslušali. Bosonogi filozof iz Nazareta je rekel: "Prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi." Prvi je bil tisti, ki je za#el, jaz sem pa prvi, ki je kon#al. Hvala lepa in vsem prijazen ve#er! PODPREDSEDNIK MAG. VASJA KLAVORA: Hvala lepa. Ugotavljam, da je seznam predvidenih poslanskih vprašanj iz#rpan. Predsedniku vlade in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore. S tem zaklju#ujem to to#ko dnevnega reda in hkrati tudi prekinjam 3. sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10.00 uri. Lahko no#! SEJA JE BILA PREKINJENA 21. FEBRUARJA 2005 OB 19.25 URI. 76 3. seja 3. seja 77

Seznam govornikov

• Anderli#, Anton: govor • Bajuk, Andrej: govor, govor, govor, govor • Bevk, Samo: govor, govor, govor • Boži#, Janez: govor, govor, govor, govor, govor • Bru#an, Andrej: govor, govor • Cukjati, France: govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor • Cvikl, Milan Martin: govor, govor, govor • Džuban, Geza: govor, govor • Gantar, Pavel: govor, govor • Germi#, Ljubo: govor • Grims, Branko: govor • Guli#, Aleš: govor • Han, Matjaž: govor • Horvat, Franc Feri: govor • Hvauc, Sre#ko: govor • Janša, Janez: govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor • Jelen, Ivan: govor • Jelin#i# Plemeniti, Zmago: govor • Jerovšek, Jožef: govor • Kangler, Franc: govor, govor • Klavora, Vasja: govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor • Kokalj, Anton: govor, govor • Konti#, Bojan: govor • Kumer, Dušan: govor • Lavtižar Bebler, Darja: govor, govor, govor • Mate, Dragutin: govor, govor, govor, govor • Mikoli#, Martin: govor, govor • Moge, Rudolf: govor, govor, govor • Pavliha, Marko: govor • Petan, Rudolf: govor, govor, govor, govor, govor • Pe#e, Sašo: govor • Podobnik, Janez: govor, govor, govor, govor, govor, govor, govor • Pojbi#, Marijan: govor 78 3. seja

• Potrata, Majda: govor, govor, govor • Potr#, Miran: govor, govor, govor, govor, govor • Pozsonec, Maria: govor, govor • Prijatelj, Sre#ko: govor • Rop, Anton: govor, govor • Sajovic, Borut: govor, govor, govor, govor • Simoniti, Vasko: govor, govor • Slavinec, Mitja: govor, govor, govor • Sok, Alojz: govor • Testen, Ciril: govor, govor • Virant, Gregor: govor, govor, govor, govor • Zagorac, Boštjan: govor • Zalokar Oražem, Cveta: govor, govor • Zupan, Jure: govor, govor, govor • #erna#, Zvonko: govor • Širca, Majda: govor • Štebe, Tomaž: govor • Šturm, Lovro: govor, govor • Žagar, Ivan: govor, govor, govor