PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Poštnina Plačana V Gotovini
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE poštnina plačana v gotovini VSEBINA: Z MLADIMI PREK JULIJCEV . Ing. Pavle Šegula 481 TOVARNA OBUTVE TRŽIČ PRIGORJE KARNIJSKIH ALP Dr. Viktor Vovk 486 BRDA, BRDA . Ludvik Zorzut 491 NA KOMNO Janez Cundrič 495 V STENI KIRK Tone Oman 497 12-01235 GOSPOD LIPAH Črn goveji boks Jože Vršnik 498 in lama krzno ULLU-AUS 39 — 46 Martin Gričar 498 Cena: 105 N din PO POTEH XIV. DIVIZIJE Marica Rošer 499 MISLI IN BESEDE O GORSKIH IMENIH Ing. Stanko Dimnik 500 PLANINSKA VERA Leopold Stanek 501 ŠTIRJE SRČNI MOŽJE Franc Ceklin 506 DRUŠTVENE NOVICE 518 ALPINISTIČNE NOVICE 524 IZ MLADINSKIH ODSEKOV 528 VARSTVO NARAVE 529 IZ PLANINSKE LITERATURE 530 PLANICA RAZGLED PO SVETU 530 25-21002 OBČNI ZBORI 535 Bronze hunting in krom. okrajci NASLOVNA STRAN: 35 — 42 MECESNI V JESENSKEM VETRU-Foto: Jelko Podobnik Cena: 74 N din MODELI: JESEN - ZIMA 1967-1968 -Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izde- luje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina je N din 24.—, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih (naročnina za inozemstvo N din 37.— ali 3 USA S) / Tekoči račun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo na- slova javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer MATO 12-83461 navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po Crn, corona mamut možnosti s tiskanimi črkami. bronze hunting 40 — 46 Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa Cena: 90 N din pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče upravi do 1. decembra za prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo. planinski vestnik glasilo planinske iveie Slovenije I. 1967 - št. 11 Z MLADIMI izpred oči. Iz naročja gora je bela in razpenjena, PREK JULIJCEV... razposajeno vrela voda in bobnela v svetlo pro- stost. Po tratah so poležavali redki gostje, cing- Ijale so bele ovce. Ing. Pavle Šegula V kratkem času smo si postali že kar dobri znanci. Guy iz Grenobla, čokati Henry iz Belgije in njegova dva fanta, nekoliko zadržani Spanec Anglada s soprogo in tovarišem, s katerim sta se nekdaj tako uspešno prebila prek Eigerjeve stene, Vroč, soparen četrtek je pritiskal z vso pezo, fantovsko razposajeni Avstrijci in Nemci z vedro, kakršno zmore samo dan, ki ga je narava bogato neprisiljeno vabljivo in neponarejeno nagajivo obdarila s sončno toploto in z zrakom, v katerem Dunajčanko Kristl, prijateljska in zavoljo skrom- je na pretek vlage. Tako je bilo, če tako rečem, nosti komaj opažena Holandca: Frits, ki smo mu fizično obeležje našega srečanja in prvih vtisov nagajivo rekali »France Presse« zavoljo nenehno na Jesenicah. Z radovedno iskrenostjo smo si po- pripravljenega fotoaparata, in molčeči Frank, gledali v oči, večina izmed nas prvič, in si kar Slovak Josef, Bolgara Konstantin in Mišo, sivo- takoj bili na jasnem »Postali si bomo dobri pri- lasa in v srcih mladostna Švicarja Marcel in jatelji!« Charles, zgovorna Tržačana in nazadnje še mi: Na Jesenice sem prišel sam, tog in ves raz- Francka, Lilo ter Tomaž pa Štef iz Zagreba ter Jelica in Bato iz Beograda. Vse je kramljalo in glašen. Notranjost je bila vsa raztrgana, raz- se seznanjalo, mladež je vrvela, da so se dobro- parana in neubrana; po ustih se je plazil tisti hotnemu Charlesu že kar takoj od začetka začele zoprni okus po slabosti in živčni napetosti. To prikupno lesketati oči in nam je vsem skupaj moje srečanje je pač padlo v dni in razmere, ki zlezel v srce, da bi za vedno ostal v njem, podoba jih tako ali drugače doživlja večina ljudi vsaj moža, ki mu je življenje že davno prineslo zrelost enkrat v življenju in ko nam življenje razen sa- in ki je veliko te svoje zrelosti razdal mlajšim mega sebe ne nudi prav nič lepega, vzpodbud- ter to delo še danes ... nega. To so trenutki, ko se dogajanje zaustavi in ne najdemo izhoda, kakršnega bi si želelo Pregnala nas je ura, treba je bilo dalje. Hrup srce. To so hipi, ko ne najdemo prave smeri in našega vozila je zarezal v tišino Planice ter se poti in nam ne preostane drugega, kot da ne- zagrizel v cesto proti Kranjski gori. Kmalu so kako potrpimo in potuhnjeni počakamo, da se bobneli motorji v klance proti sedlu med Pri- nekje v ČASU odpre tisti odrešilni prehod k sojnikom in Tičarico. Sprejel nas je prostorni pomirjenju in sprostitvi. Tičarjev dom na Vršiču in za nekaj ur postal Ves v takih tujih, odsotnih misli sem sklepal prva prijetno skupno domovanje mladim planincem znanstva z novimi planinskimi prijatelji in se evropskih članic UIAA. Drugih gostov skoro ni nehote razvedril že v mislih, da mi bodo ti dobri bilo, fantje pa so radi pogledali za prikupnimi fantje, možje in dekleta s svojo vedrino prav strežajkami ter občudovali topel pogled uprav- gotovo pomagali ubiti tale nenaklonjeni, ta hip nice, da so jo kar prepogosto povpraševali po sovražni SEDAJ, ko bomo skupaj dvorili vse- nepomembnih malenkostih in smo se starejši mogočni, nepristranski, odrešujoči gorski naravi. muzali nad njihovo zavzetostjo in načinom, kako je ona neopaženo sprejemala drobne in neiz- Nad ražnji se je leno vrtinčil zrak in dim Sta- rečene poklone. Pravzaprav lep začetek desetega netovega in Lovrovega ognjišča, ko so v umir- jubilejnega srečanja, ki naj bi z delovnimi raz- jeno, lenobno tamarsko popoldne zaštropotale pravami praznovalo deset let obstoja mladinske deževne kaplje. Po nas so se razgledovali Trav- komisije v Mednarodni planinski zvezi. nik, Mojstrovka, Site in grebeni Ponc. Jalovec je Pravzaprav sem že precej hodil po svetu ter spet valoval v plesu megla in oblakov in nam skopo in spet, zdaj tu zdaj tam ugotavljal, kako malo razodeval zdaj to, zdaj ono dražest, da bi nam je treba človeTcu, da bi bil srečen: toplo domače jo že v naslednjem hipu spet koketno izmaknil zavetje, delo, zdravje, mir med sosedi in narodi so vrednote, ki jih brez pridržka postavlja na razgledov. Tu in tam se je utrgala luknja v sivi prvo mesto vsak preprost, normalen, sodelujoč zastor, posijalo je celo tisto slepeče, v megli človek. Ko sta v pozdravnih besedah in referatu razpršeno sonce, toda za razglede smo bili ope- oba predsednika — dr. M. Brecelj in naš dr. Miha harjeni do kraja. Odšli smo navzdol v neznano, Potočnik — pozdravlja goste, so se njune misli proti zahodnemu oknu po Jubilejni poti. Oblaki spet in spet ustavljale prav pri sožitju in vzpod- in megla so prizadevno skrivali ves zrak, kar ga bujale k sodelovanju mimo vseh razlik. Če so je tako polno pod to prekrasno potjo. Neuki skupne naše osnovne želje in pogledi na svet, Francki vrv pomaga premagovati tremo, čudim če imamo skupen tako mogočen imenovalec, kot se, kako ta neznatna vez vliva zaupanje. Obdaja je ljubezen do gora, potem so vera, narodnost me dobra zavest in prijeten občutek, da nekomu in svetovni politični nazor pač stvari, ki sodelo- koristim in pomagam, da nisem samo navaden vanje lahko samo pestrijo in ga krepe, ne raz- občudovalec narave. Res lepa kombinacija: gore, dvajajo. delo in pomoč sopotniku, ki ga doslej nisem niti Obrazi navzočih so pričali, da za nas ni pro- poznal in ga morda nikoli več v življenju ne bom blemov, da je soglasja na pretek, obeti so bili srečal. Vse je preprosto in brez nepotrebnih ozi- dobri in vabljivi, da smo se takoj počutili blizu rov; mimogrede se potikamo, saj v gorah čas in drug drugemu in se je večer zavlekel pozno v razdalje, lepote in nevarnosti štejejo dvojno in noč. Videti je bilo, kot da se poznamo od nekdaj desetkratno. Zdi se nam, da se poznamo že od in kot da smo skupaj ubrali že prenekatero pla- nekdaj, nič ni skrivnosti, pa čeprav smo na skupni ninsko pot. poti komaj nekaj ur. .. Zjutraj je bilo veselje videti dolgo vrsto planin- Za nami je bilo veličastje okna z zasneženimi cev, kako se vije proti Prisojniku. Bela steza prek policami in obiljem ledu ter trdega snega v meli, na nebu tu in tam mrenasti oblaki, vse notranjosti. Že smo se spuščali proti Mlinarici, obzorje nam preprezajo gore, iz katerih mogočno kjer si je najprej Štef dodobra premikastil zad- izstopijo Srebrnjak, Bavški Grintavec in drugi njico, da so mu zacvetele hlače in je mišičje velikani. Telesa čutijo prvi napor, rosne kapljice pozelenelo in pomodrelo v dolgotrajen nepri- potu se zasvetijo na licih. jeten spomin. Za njim so se na spolzki, nevarni, Hodimo ravno prav počasi, da lahko kramljamo. mestni stezi, ki visi tik nad vrtoglavimi prepadi Jelica je odločen tovariš, ko obuja spomine na nad melmi pod Mlinarico, kotalili še drugi. Tomaž predvojne dni, ko je kot mladenka osvajala bele kmalu povija koleno Batu, Frank si liže umazani, steze prav tod naokoli in nosila smučarske tro- okrvavljeni palec. Kaj bi bilo, če bi bili tako feje domov v Zagreb. Tu in tam se ustavimo in neoprezni gori, ko smo šele šli proti Oknu? Spet počivamo, Frank prevzame Franckin nahrbtnik. se srečamo s staro modrostjo: Ko nam sega po Ponekod lezemo na divje in tudi dolinski Bato duši vrag, se izvijamo in otepamo z vsemi silami si ne da blizu, ko molče grebe navzgor in po in z vsemi zvijačami. Žilavo in hrabro se zoper- spominih na dni, ko je kot mlad nadobuden stavljamo težavam. Pa mine napor trenutka in lahkoatlet osvajal vrhunske uspehe na tekališčih borbe in proč je budnost, kot bi je nikdar ne doma in v tujini.