PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE poštnina plačana v gotovini

VSEBINA:

Z MLADIMI PREK JULIJCEV . . . Ing. Pavle Šegula 481 TOVARNA OBUTVE TRŽIČ PRIGORJE KARNIJSKIH ALP Dr. Viktor Vovk 486 BRDA, BRDA . . . Ludvik Zorzut 491 NA KOMNO Janez Cundrič 495 V STENI KIRK Tone Oman 497 12-01235 GOSPOD LIPAH Črn goveji boks Jože Vršnik 498 in lama krzno ULLU-AUS 39 — 46 Martin Gričar 498 Cena: 105 N din PO POTEH XIV. DIVIZIJE Marica Rošer 499 MISLI IN BESEDE O GORSKIH IMENIH Ing. Stanko Dimnik 500 PLANINSKA VERA Leopold Stanek 501 ŠTIRJE SRČNI MOŽJE Franc Ceklin 506 DRUŠTVENE NOVICE 518 ALPINISTIČNE NOVICE 524 IZ MLADINSKIH ODSEKOV 528 VARSTVO NARAVE 529 IZ PLANINSKE LITERATURE 530 PLANICA RAZGLED PO SVETU 530 25-21002 OBČNI ZBORI 535 Bronze hunting in krom. okrajci NASLOVNA STRAN: 35 — 42 MECESNI V JESENSKEM VETRU-Foto: Jelko Podobnik Cena: 74 N din

MODELI: JESEN - ZIMA 1967-1968

-Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214, telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izde- luje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina je N din 24.—, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih (naročnina za inozemstvo N din 37.— ali 3 USA S) / Tekoči račun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo na- slova javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer MATO 12-83461 navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po Crn, corona mamut možnosti s tiskanimi črkami. bronze hunting 40 — 46 Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa Cena: 90 N din pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče upravi do 1. decembra za prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo. planinski vestnik glasilo planinske iveie Slovenije I. 1967 - št. 11

Z MLADIMI izpred oči. Iz naročja gora je bela in razpenjena, PREK JULIJCEV... razposajeno vrela voda in bobnela v svetlo pro- stost. Po tratah so poležavali redki gostje, cing- Ijale so bele ovce. Ing. Pavle Šegula V kratkem času smo si postali že kar dobri znanci. Guy iz Grenobla, čokati Henry iz Belgije in njegova dva fanta, nekoliko zadržani Spanec Anglada s soprogo in tovarišem, s katerim sta se nekdaj tako uspešno prebila prek Eigerjeve stene, Vroč, soparen četrtek je pritiskal z vso pezo, fantovsko razposajeni Avstrijci in Nemci z vedro, kakršno zmore samo dan, ki ga je narava bogato neprisiljeno vabljivo in neponarejeno nagajivo obdarila s sončno toploto in z zrakom, v katerem Dunajčanko Kristl, prijateljska in zavoljo skrom- je na pretek vlage. Tako je bilo, če tako rečem, nosti komaj opažena Holandca: Frits, ki smo mu fizično obeležje našega srečanja in prvih vtisov nagajivo rekali »France Presse« zavoljo nenehno na Jesenicah. Z radovedno iskrenostjo smo si po- pripravljenega fotoaparata, in molčeči Frank, gledali v oči, večina izmed nas prvič, in si kar Slovak Josef, Bolgara Konstantin in Mišo, sivo- takoj bili na jasnem »Postali si bomo dobri pri- lasa in v srcih mladostna Švicarja Marcel in jatelji!« Charles, zgovorna Tržačana in nazadnje še mi: Na Jesenice sem prišel sam, tog in ves raz- Francka, Lilo ter Tomaž pa Štef iz Zagreba ter Jelica in Bato iz Beograda. Vse je kramljalo in glašen. Notranjost je bila vsa raztrgana, raz- se seznanjalo, mladež je vrvela, da so se dobro- parana in neubrana; po ustih se je plazil tisti hotnemu Charlesu že kar takoj od začetka začele zoprni okus po slabosti in živčni napetosti. To prikupno lesketati oči in nam je vsem skupaj moje srečanje je pač padlo v dni in razmere, ki zlezel v srce, da bi za vedno ostal v njem, podoba jih tako ali drugače doživlja večina ljudi vsaj moža, ki mu je življenje že davno prineslo zrelost enkrat v življenju in ko nam življenje razen sa- in ki je veliko te svoje zrelosti razdal mlajšim mega sebe ne nudi prav nič lepega, vzpodbud- ter to delo še danes ... nega. To so trenutki, ko se dogajanje zaustavi in ne najdemo izhoda, kakršnega bi si želelo Pregnala nas je ura, treba je bilo dalje. Hrup srce. To so hipi, ko ne najdemo prave smeri in našega vozila je zarezal v tišino Planice ter se poti in nam ne preostane drugega, kot da ne- zagrizel v cesto proti Kranjski gori. Kmalu so kako potrpimo in potuhnjeni počakamo, da se bobneli motorji v klance proti sedlu med Pri- nekje v ČASU odpre tisti odrešilni prehod k sojnikom in Tičarico. Sprejel nas je prostorni pomirjenju in sprostitvi. Tičarjev dom na Vršiču in za nekaj ur postal Ves v takih tujih, odsotnih misli sem sklepal prva prijetno skupno domovanje mladim planincem znanstva z novimi planinskimi prijatelji in se evropskih članic UIAA. Drugih gostov skoro ni nehote razvedril že v mislih, da mi bodo ti dobri bilo, fantje pa so radi pogledali za prikupnimi fantje, možje in dekleta s svojo vedrino prav strežajkami ter občudovali topel pogled uprav- gotovo pomagali ubiti tale nenaklonjeni, ta hip nice, da so jo kar prepogosto povpraševali po sovražni SEDAJ, ko bomo skupaj dvorili vse- nepomembnih malenkostih in smo se starejši mogočni, nepristranski, odrešujoči gorski naravi. muzali nad njihovo zavzetostjo in načinom, kako je ona neopaženo sprejemala drobne in neiz- Nad ražnji se je leno vrtinčil zrak in dim Sta- rečene poklone. Pravzaprav lep začetek desetega netovega in Lovrovega ognjišča, ko so v umir- jubilejnega srečanja, ki naj bi z delovnimi raz- jeno, lenobno tamarsko popoldne zaštropotale pravami praznovalo deset let obstoja mladinske deževne kaplje. Po nas so se razgledovali Trav- komisije v Mednarodni planinski zvezi. nik, Mojstrovka, Site in grebeni Ponc. Jalovec je Pravzaprav sem že precej hodil po svetu ter spet valoval v plesu megla in oblakov in nam skopo in spet, zdaj tu zdaj tam ugotavljal, kako malo razodeval zdaj to, zdaj ono dražest, da bi nam je treba človeTcu, da bi bil srečen: toplo domače jo že v naslednjem hipu spet koketno izmaknil zavetje, delo, zdravje, mir med sosedi in narodi so vrednote, ki jih brez pridržka postavlja na razgledov. Tu in tam se je utrgala luknja v sivi prvo mesto vsak preprost, normalen, sodelujoč zastor, posijalo je celo tisto slepeče, v megli človek. Ko sta v pozdravnih besedah in referatu razpršeno sonce, toda za razglede smo bili ope- oba predsednika — dr. M. Brecelj in naš dr. Miha harjeni do kraja. Odšli smo navzdol v neznano, Potočnik — pozdravlja goste, so se njune misli proti zahodnemu oknu po Jubilejni poti. Oblaki spet in spet ustavljale prav pri sožitju in vzpod- in megla so prizadevno skrivali ves zrak, kar ga bujale k sodelovanju mimo vseh razlik. Če so je tako polno pod to prekrasno potjo. Neuki skupne naše osnovne želje in pogledi na svet, Francki vrv pomaga premagovati tremo, čudim če imamo skupen tako mogočen imenovalec, kot se, kako ta neznatna vez vliva zaupanje. Obdaja je ljubezen do gora, potem so vera, narodnost me dobra zavest in prijeten občutek, da nekomu in svetovni politični nazor pač stvari, ki sodelo- koristim in pomagam, da nisem samo navaden vanje lahko samo pestrijo in ga krepe, ne raz- občudovalec narave. Res lepa kombinacija: gore, dvajajo. delo in pomoč sopotniku, ki ga doslej nisem niti Obrazi navzočih so pričali, da za nas ni pro- poznal in ga morda nikoli več v življenju ne bom blemov, da je soglasja na pretek, obeti so bili srečal. Vse je preprosto in brez nepotrebnih ozi- dobri in vabljivi, da smo se takoj počutili blizu rov; mimogrede se potikamo, saj v gorah čas in drug drugemu in se je večer zavlekel pozno v razdalje, lepote in nevarnosti štejejo dvojno in noč. Videti je bilo, kot da se poznamo od nekdaj desetkratno. Zdi se nam, da se poznamo že od in kot da smo skupaj ubrali že prenekatero pla- nekdaj, nič ni skrivnosti, pa čeprav smo na skupni ninsko pot. . . poti komaj nekaj ur. .. Zjutraj je bilo veselje videti dolgo vrsto planin- Za nami je bilo veličastje okna z zasneženimi cev, kako se vije proti Prisojniku. Bela steza prek policami in obiljem ledu ter trdega snega v meli, na nebu tu in tam mrenasti oblaki, vse notranjosti. Že smo se spuščali proti Mlinarici, obzorje nam preprezajo gore, iz katerih mogočno kjer si je najprej Štef dodobra premikastil zad- izstopijo Srebrnjak, Bavški Grintavec in drugi njico, da so mu zacvetele hlače in je mišičje velikani. Telesa čutijo prvi napor, rosne kapljice pozelenelo in pomodrelo v dolgotrajen nepri- potu se zasvetijo na licih. jeten spomin. Za njim so se na spolzki, nevarni, Hodimo ravno prav počasi, da lahko kramljamo. mestni stezi, ki visi tik nad vrtoglavimi prepadi Jelica je odločen tovariš, ko obuja spomine na nad melmi pod Mlinarico, kotalili še drugi. Tomaž predvojne dni, ko je kot mladenka osvajala bele kmalu povija koleno Batu, Frank si liže umazani, steze prav tod naokoli in nosila smučarske tro- okrvavljeni palec. Kaj bi bilo, če bi bili tako feje domov v Zagreb. Tu in tam se ustavimo in neoprezni gori, ko smo šele šli proti Oknu? Spet počivamo, Frank prevzame Franckin nahrbtnik. se srečamo s staro modrostjo: Ko nam sega po Ponekod lezemo na divje in tudi dolinski Bato duši vrag, se izvijamo in otepamo z vsemi silami si ne da blizu, ko molče grebe navzgor in po in z vsemi zvijačami. Žilavo in hrabro se zoper- spominih na dni, ko je kot mlad nadobuden stavljamo težavam. Pa mine napor trenutka in lahkoatlet osvajal vrhunske uspehe na tekališčih borbe in proč je budnost, kot bi je nikdar ne doma in v tujini. Kdo ve, kaj se skriva za brez- bili poznali. Izgubi se kot izvir v pesku. Nena- izraznim obrazom. Najbrže mu še danes ne gre doma se vse vidi lahko in rožnato, vse brez ne- iz misli usodni udarec, ki mu ga je bil nešportno varnosti in zla. Takrat jo najlaže skupimo, pa zadal grobijanski nogometaš ter mu s kitami in naj bo kjerkoli že: v gorah, na cesti ali ko le- meniskusom presekal tudi vse poti, ki so mu gamo k počitku. obetale, da ga bodo povedle v športne arene V goste so nas sprejela obsežna snežišča. Po po vsem širnem svetu ... policah v steni Razora zijajo tu pa tam še robne Tu in tam nas obda megla, ki nas blagodejno poči, ki na srečo niso hude, vendar le dajo brani pred sončno pripeko. Tako hlajenje pri- toliko opravka, da vemo: smo v gorah in treba hrani srcu mnogo nepotrebnih naporov, čeprav je jih je spoštovati. hkrati škoda, da v megli izginejo tudi lepi raz- Vrhov nad nami in okoli nas ni videti, enoličnost gledi in širna obzorja. Pač zopet opomin: ni- beline, ki ne neha niti na tleh, motijo samo sle- komur ni dano vse hkrati; za tisto, kar si želimo, dovi predhodnikov, ki vodijo neusmiljeno narav- moramo dati nekaj tega, kar že imamo, pa če- nost do sedla med Planjo in Razorjem. Od sedla tudi imamo radi in bi si to radi pridržali. Umet- pa samo navzdol, nikjer ni videti kake sledi proti nost sreče je v tem, da si ne želimo preveč in bližnjemu vrhu nad prostrano Krnico. Mar bomo da je tisto, kar si želimo, tako popolno preprosto, da nas izpopolni tudi za jutri in za pojutrišnjem, res takole neopaženo šli mimo Tebe? Pustili Tvoj kadar nam je pač dano. Na vrhu ni bilo dosti vrh nedotaknjen? Spet misel: Kako težko se je odpovedati ciljem, revne obete, kolikor jih jim je naslikala domiš- posebno če smo jim blizu in nas vabijo vsi mi- ljija. Le Lilo je pripomnil, da bi se že »našla kaka kavni tik pred nami in se nam zde, kot da smo luknja, ki bi mu jo kazalo zaflikati.« jih že davno dosegli! Človek rad zmaguje: druge, Rodil se je krmežljav dan in kazalci so šli proti sam sebe, svojo lagodnost, svoj strah, svojo le- petim. Pogled prpti Stenarju in Križu je obetal nobo, zanikrnost. Včasih se v njem s posebno spremenljivo. Natanko tako, kot je prejšnji večer silo zdrami želja, da bi zatrl svojo sebičnost in povedal Poljanec. Sklenili smo, da s Škrlatico se daroval drugim. Toda ni vedno uspeha. Vča- pač ne bo nič in da bomo ubrali preprostejšo sih se moramo umikati, da bi poiskali boljše in krajšo pot preko Gamzovca na Luknjo in v izhodišče in ugodnejšo priložnost. In spet so Vrata. V naši izbici so že od četrte ure dalje včasih zmage samo delne, za konec uspeha je navidezno potihem, v resnici pa z dokajšnjim tru- treba žrtvovati tudi kaj takega, da zaboli, ko ščem vstajali trije stari Nemci. Zato ni bilo čuda, mislimo, da se ne bo več vrnilo. In takrat ostaja če je tudi ostala posadka že kmalu po peli uri le še spomin; ves lep, dejal bi, kar preveč ozal- šan in pogosto bolj imeniten, kot bi pravzaprav zlezla na beli dan. Trmoglavil je samo Španec zaslužil. Tak, svetal in želje vzbujajoč nas vabi, na vrhnjem ležišču, da sem moral k njemu in ga ves neotipljiv, bolj proizvod srčnih želja kot res- lastnoročno postaviti v kruto sedanjost. Zasvetili ničnosti gre z nami pogosto vse dni tja do so se beli zobje in razpotegnile tanke, črne brke. samega konca ... »Buonas magnanas« — dobro jutro se mi je za- režal na moj francoski jutranji pozdrav. Lilu so Iz sanjarjenja in enolične hoje sta nas zdramila vodile misli asociacije, da je napol zares, napol za Marcel in Charles. Utaborila sta se v kotanji pod šalo odsotno ponovil: »Ja, ja, buona Marjana, ne potjo ter varila limonado iz raznih praškov, da bi se branil, a sedaj zadosti. Vstati pa naprej!« se je v kozarcu kar penilo. Povabila sta nas, da Vrh Gamzovca smo se spet srečali z možakarji jima delamo družbo pri klepetu in pitju in rade- iz Munchena. Kakšna volja in energija. Invalid z volje smo se jima odzvali. Stara fanta sta pre- nogo, trdo od kolena naprej. Star kakih 70 let. mlevala nekake švicarske nacionalne težave in Hodi z berglami, navezan na vrv, ki jo spretno se razvnela prav tako kot podpisniki naših pro- upravlja najstarejši izmed treh, petinsedemdeset- slulih deklaracij. Bilo mi je v prijetno dolžnost, letni Hainz. Tudi tretji, ki mu tudi ne manjka da sem ju tovariško pomiril, nakar smo družno mnogo do sedemdesetih, je napol invalid. pili limonado, grizli kekse in udrihali čez vse Poznam dosti normalnih in zdravih ljudi, ki nikoli nacionalizme, kar jih je doslej rodila človeška ne bodo prišli na Gamzovec. Strah jih je višine, nespamet. V takem smo kar pozabili na to, da strah nepotrebnega napora, odpovedi. Nelagodno bo treba še dalje, in le stežka smo odrinili naprej v negostoljubno meglo, navzdol proti jim je pogledati v prepad, nositi na plečih breme Pogačnikovemu domu. od jutra do pozne noči. Tu pa nas gane pogled na te korenine, ne glede na to, kakšne narodnosti Kmalu smo bili tam, pri lepem, znanem zavetju so. S togimi, napol odmrlimi udi trgajo naravi in si segli v roke s prijateljskim Poljancem ter tisto, kar jim je pri srcu in kar ji s poštenim njegovimi sodelavkami in sodelavcem. V pro- bojem še lahko vzamejo. Ne dajo se prikrajšati. storni dnevni sobi se je že trlo planincev, še Naj bo blagoslovljena ta sla po doživetjih, po najmanj naših, če pomislim na Angleže, našo lepem, po dejavnosti tja do zadnjega dne. Sreča, skupino, Nemce in nekaj tabornikov. da je takih ljudi dovolj povsod, da jih ne manjka Razigrana Kristl se je morala hočeš nočeš iz- med nami in da jih bo vedno nekaj za seme kazati kot dobra šivankarica. Z ročnimi prijemi, in zgled ... mojim sukancem in Poljančevo šivanko je vdih- Ko človek pomisli na ljudi v vsem njihovem nila novo življenje v razcefrane zaplate Štefovih blišču in tudi bedi, ne more mimo nemega pri- hlač, da so dobile staro, spodobno obliko, med- znanja čudoviti naravi. Samo naše telo, kakšna tem ko je njihov obtolčeni lastnik v spodnjicah mojstrovina je to! Vsako vlakno, vsaka celica potuhnjeno tičal nekje med svojimi varovanci iz v njem imajo svojo vrednost, svoj namen in dežel na vzhodu, da ne omenjamo proslulega pomen. Vsak gib, vsaka misel je harmonija, plod »vzhodnega bloka«. Fantje so zijali v brhko ši- bliskovitega, toda zapletenega procesa in součin- vankarico, da je bilo takoj videti pripravljenost, kovanja dolge vrste drobcenih organov in mili- da tudi sami prenesejo kako prasko, če bi se jonov celic. Kakšna smotrnost in povezanost, je le hotela lotiti tale postavna smučarka s kakšna vsklajenost. Vsa naša umetna orodja, na- črnimi kitkami in belo jopico. Vendar na glas prave, sistemi in avtomatizacija so samo reven nihče ni izrekel kaj takega. Bali so se pač, da ponaredek, nepopolna kopija. Gotovo, naravi bi se kdo zares opogumil in jih pristrigel za moramo biti hvaležni za to, da nas je ustva- rila, in še sam začetek je prečudovit, ko se iz njihov odnos do alpinizma je fair, ljubša jim je ljubezni dveh sorodnih bitij prične razplet je- zaslužena, težka zmaga kot nepotrebna telo- der, beljakovin, hromosomov, genov in še vsega vadba od klina do klina, od lestvice do lestvice. tistega, česar ne poznamo. Drobceno in komaj Četudi je lepa in težka! Zato tudi njej ne odre- vidno, a vse v pravi meri in času se razraste kajo pravice do obstoja, posebno, če nikomer ne v novo bitje, ki misli, joče, dela, je, se razplaja škoduje, in takrat, ko v reševalni akciji pred- in ob svojem času umira, da bi dalo prostor stavlja edino možnost, da rešimo človeka iz stiske novemu bitju. V bitje, ki kdaj pa kdaj tudi trpi in smrtne nevarnosti. ali trpinči druge, hote ali nehote, ustvarja in Nedeljskim razpravam so dali življenje in ton uničuje ter kdaj pa kdaj doživi samega sebe, številni besedniki, da mi je bilo zadovoljstvo se sreča z lastnim jazom, kot v prebliskih spo- voditi in usmerjati razpravo, kakor so to zvito znanja odkriva svoje bistvo in se zave ničevosti, odločili moji mlajši kolegi in zvalili breme na da bi še bolj spoštoval neizmerne moči vesolj- tuja ramena. V Ivov referat o varstvu narave je stva, ki so ga ustvarile in postavile za nesluteno s širokim znanjem in gladkim jezikom izdatno kratek hip med prebivalce zemlje, s katero kot posegel profesor France Avčin. Marsikdo od na- drobec vesoljskega prahu od nekdaj do nekdaj vzočih se je morda šele tisto nedeljsko popoldne tava po prostranstvih večnosti izgubljen med snov zavedel, kako širok pojem je varstvo narave in in energijo. kako je ni stvari okrog nas, ki ne zasluži vse naše Nekam ganjeni smo vzeli slovo od starčkov. Dlani pozornosti: živali in cvetje, vode, stanovi, gozdovi, so se razšle obotavljaje, saj je v takem poslo- oblikovanje prebivališč in izkoriščanje talne vode, vilnem stisku več kot zgolj navadno slovo. zastrupljanje insektov na sadnem drevju ali go- Pred teboj je obraz, srečajo se oči, iz katerih si jitev ptic pevk... Vseobsegajoče dogajanje, ki dvoje bitij razbira izraze neizgovorjene simpatije mu ni konca in kraja, ki usodno vpliva na način in se zazro do poslednjih globin. To ni »adijo« našega življenja in ki se ga človek v vsej teži za mesec dni, za leto dni. »Danes in nikoli več!« zave navadno šele tedaj, ko je za določeno stvar si mislita oba partnerja, saj gredo naša pota že prepozno. Profesor nas je spomnil na čudovito preveč narazen in leta pritiskajo prehudo, da bi Bohinjsko jezero, na svetovno znano Sočo. Kako se moglo spet naključiti novo srečanje kar samo je le mogoče, da je nekdo razmišljal o posegih, od sebe. Vse to so stvari, zavoljo katerih mi je ki bi tako do kraja uničili ta dva bisera. Za tako slovo trikrat težje, pa četudi se poslavljamo nekaj megavvatov in navidezno blagostanje. od neznanca. Komaj se rodi znanstvo, že se Pod večer smo predramili Petrača, ki je smrčal prične konec in v jeseni življenja je vsa ta simbo- svoj zakasneli popoldanski sen, in se škodoželjno lika še toliko težja in pomembnejša ... Še dolgo zarežali premočenim rinežem, ki so odšli v steno smo se ozirali nazaj. Mi starejši nekoliko bolj kljub moči. Mladost je norost; ko bodo Tonač, pogosto kot mladi, saj se jim misli še ne sučejo Jule, Cicko in Šravf, pa tudi sicer umirjeni Matjaž okrog izvora in ponora življenje, ki ga raje brez začutili prve popadke revmatizma, se bodo spom- posebnega razmišljanja jemljejo v njegovi sredini niti takih nedelj in rekli: »Lomili smo ga, lepo je in bistvu, naravnost in v obilju, brez ovinkov tako, bilo pa vendarle.« kakršno se kaže na prvi pogled! Prišla sta še dva Poljaka, geolog Andrej in nje- Kadar sem v Vratih, je skoro gotovo dež. To bi si gov prijatelj pa še drugi Slovak Andrej z neko- lahko zapomnili tudi drugi in me jemali kot liko dolgimi lasmi, a ljubeznivim, mladim srcem. nekako slabo vremensko napoved za ta del naših Za nameček še trije zakasneli Španci. gora. Stvar je obveljala tudi tokrat, tako da je kilavi soboti sledila še bolj nesrečna in še manj Švicarja sta nas povabila na čašo vina, ki sta uravnovešena nedelja. V soboto sta prišla tudi ga na kontrabant pritovorila od doma. Ko je dr. Faber, predsednik mladinske komisije UIAA, kapljica ob preštevilni zasedbi kaj hitro izhlapela, in predsednik Avstrijskega turističnega društva z je profesor naročil merlot, da bi kozarci ne ostali Dunaja, Knaupe. Skupaj smo sejali, prebirali re- predolgo suhi in da bi klobasa iz zaseke in kruh ferate in razpravljali. Mleli smo misli in brskali ne vedrila v suhih želodcih. Alpinisti pri so- po problemih, ki nastajajo, ko se tudi v alpinizmu sednji mizi so rezali popevke, da je šlo skozi mešajo stare in nove misli, ideje in rešitve, še ušesa in se v njih nagajivo spomnili tudi pro- posebej ko si utirajo pot nove tehnične rešitve. fesorja Avčina. Ne bi mogel reči, da jim na Planinska mladina, tisti mladi alpinisti, ki so tihem ni bil hvaležen. V tistih par besedah je najprej vzljubili naravo in gore kot celoto in šele skrito priznanje za to in ono tehniko, za škripce nato stene, niso razočarali. Ne zaostajajo za in potege, za študij plazov in vse drugo. Nekaj časom in ne odklanjajo njegovih pridobitev. Toda hvaležnosti ne škoduje! Ob zgovornih Švicarjih smo se lahko prepričali, duška s pesmijo. To je bil pravi dinamit, energija da ga tudi oni radi srknejo, če tako nanese v najbolj prirodni, čisti in izvirni obliki . . . priložnost in da tudi oni cenijo brezdelje, če jim Guy s svojo »Alouette« in v »Toreadorju«. Belgijski ne škoduje. O takih, ki imajo dve levi roki, sta Henry z besedilom brez vsebine in sodelovanjem povedala Marcel in Charles, da jih tudi v Švici vse druščine. Španci s staro »Valencijo«, plesom ne manjka. Italijani so nekje ustanovili klub takih, in kopico manj znanih, a nič manj veselih viž. ki so trudni že od rojstva. Tem »fatiges de nais- Vmes so zarohneli Petrač, Tonač in kosmati mla- sance« se upira že misel na delo in videti je, denič Jule s Štefanovega instituta, Cicko, Štef in da niso osameli. Bilo je preveč pozno in preveč celo midva, mirni Matjaž in jaz, sva zagodla kako smo bili zaspani, da bi se lotili natančnega dolo- vižo, da bi v zboru ne bilo nikogar, ki ne so- čanja, kje so tiči take sorte. Bilo bi preveč dela. deluje. Ne v iskanju, pač pa v izdelavi evidence. Gledal sem goste. Naše ljudi in družbico Angle- Proti Pragu smo odšli v trdni veri, da nas bo žev. Nihče se ni vznemirjal nad tem, da je bila napralo do kože in kosti. Edina tolažba je bila naša svatovščina kaj glasna. Še Martin, oskrbnik zavest, da so še bolj neumni tisti, ki so odšli v doma, je kdaj pa kdaj pokazal k nam in se »ta kratko nemško«. Kot resna pripravnika za nasmejal. Bili so veseli a trezni in to se pač naziv gorskega vodnika sva s Tomažem spet na- prenese, čeprav je nekolikanj glasno. Mislil sem vezala svoji »klientki«. Ker se je Tomaž bolj na spremenljivo, nemirno človeško naravo; na to, ogreval za našo »francozinjo« Francko, sem mu kako nestalni smo ljudje. Kako radi se znamo kot dobro vzgojen starejši individuum izročil v imeti, si pomagati, se razumeti. Kako znamo varstvo mladenko, sam pa prevzel peresno lahko živeti v skrajni skladnosti. In spet je dovolj le Španko, ki sta jo mučila utrujenost in krči v nekaj preračunljivih besed, da se skrhajo pri- mečih. Mislil sem si pač: »če katera odpove, bom jateljstva, da si skočimo v lase in se — če treba jaz lažje nosil teh španskih štirideset kil kot — spoprimemo na življenje in smrt. Kako potrebni ti kranjskih ...«. Ni da bi govoril, saj menda so nam takile vzgledi, dobro tovarištvo, takole tudi Francka ni tako zelo težka, oziroma sploh srečanje, če si res želimo mir in prijateljstvo med ni težka. In končno se je tudi vse dobro izteklo. narodi I Vsi smo z lastnimi nogami prilezli do Kredarice Mladež pa je pela mimo teh misli in si želela in se pri priči napojili s sladkim čajem. lepega slovenskega narodnega petja, Lilo, mete- Bučal je vihar in gonil razcefrane megle in oblake orolog Andrej, Tomaž in Štef so nas očarali. Po- križem kražem po nebesnem svodu. Kot zlati pra- sebno Štef, ta zlati zagrebški fant, ki zna več meni so od skrite, žareče krogle lili snopi zlatih naših pesmi kot mi sami. Globok glas je vodil žarkov na skalnato puščavo in vrhove okrog Ra- speve in sipal bogastvo melodij, da so še kuha- zorja in trentarskih gora. Bilo je kaj videti. Čeprav rice zapustile kuhinjo in prišle v jedilnico. Char- premraženi, smo nekateri zanesenjaki ginjeno zi- les je še in še prosil »še kako narodno, slo- jali v dogajanje. Spominjalo me je večera 1. av- vensko, ali rusko, samo, da ne bo koračnica«. gusta 1965, ko smo z Dušanom in Zlatkom posta- Zavrtel se je čas in ob Andrejevi harmoniki tudi vili šotor na sedlu Canner in se zazrli v hudourno nekaj parov. Štef je potrkaval v polki, kot bi le vzdušje nevihte, ki je bežala nad prostranstvi malokateri slovenski fant, in bil nenadkriljiv moj- okrog Užbe in Elbrusa. Spet so bili tu spomini. ster. Štef, Štef. Naj brez tebe več ne bo zboro- Kako nas priklepajo, kako z vsemogočno silo vanja te sorte v naših gorah. Gotovo boš nekoč domujejo v naši podzavesti, da bi se zdaj pa siv, toda vem, da star ne boš nikoli in tvoja ve- zdaj sprostili in nam vračali v objem dogodke drina bo do kraja dni spremljala vse tiste, ki in doživetja, ki so že davno minuli. bodo imeli priložnost prebiti nekaj dni v tvoji In tako sem stal pod Triglavom ter v duhu bil prijetni družbici. Hrvat, Slovenec, Španec ... Kar- na tisoče kilometrov proč, z Zlatkom in Dušanom koli. Kje ste vse nesmiselne deklaracije, ki ro- pod Gestolo in Ljalverjem. In iskriva luč sonca dite in trosite mržnjo. Pojdite med ljudi, preroki, je — kot sedajle nad Kriškimi podi — spet stre- in v vsakdanjem življenju ter prijateljstvu uresni- sala ogenj po strmih vesinah ledenika Canner... čujte, kar hočete dobrega povedati z umetelnimi Piš je zagrnil zastore svetlobe in senc, pritisnil besedami. Mi deklaracij nismo rabili, bili smo je mraz, da so se v mrzlem nelagodju kmalu otroci dvanajstih narodov, govorili smo dvanajst razteple in porazgubile iluzije in sem se vrnil jezikov. Pa noben ni bil ogrožen, nikomur se ni nazaj k svojim v kočo. skrivil las, nikogar ponos ni trpel .. . Zgrabili so me ljudje, občutek, da sem sestavni del te družbe. Dobra volja je naravnost vrela Letos je sneg trdovraten, vzpenjal se je hkrati in kipela iz src, ko so si mladi pevci dajali z nami; od Kredarice navzgor je stari odeji dru- goval bleščeči, hermelinski plašč zadnjih dni, malo strupen, tak, kot ga poznamo od nekdaj pretkan z umazanimi sledmi naših podplatov in in kakršnega imamo radi. prepikan od cepinov. Bohinj je minul po bliskovo. Sestop mimo vsega Zlezli smo na teme ljubemu očaku in si ogledali svetlega Črnega jezera in Komarče, k Savici in dve panorami. Tisto, ki se je tu in tam trgala iz v Mladinski dom. Čofanje ob jezeru popoldne, objema oblakov in megla ter begala med redkimi metanje v vodo »na draj«, pri čemer seveda naj- prostimi vrhovi, in spet tisto staro, ki jo je za bolj trpi nežni spol. Zvečer popevke, zadovolj- Aljažev stolp po Marku Pernhartu narisal Jese- stvo, obisk Mihe in Fedorja in kratka noč. Ko- ničan Dolinšek in so jo po dolgih letih spet slo- panje po polnoči (seveda brez nas umirjenih). vesno odprli javnosti v nedeljo 9. julija letos. Še obisk na Bledu, pri Elanu, kjer je radovednost Boječnica je bila spet na vrvici, ko smo se spu- velika, časa pa presneto malo. Skok na Šmar- ščali proti Planiki. Pa je bilo strahu kmalu konec, jetno, izgubljeni Španci in Avstrijci in končno ko smo se še e"nkrat srečali s starimi Nemci. neizogibno slovo v domu slovenskih planincev. Mi dol, oni gor. Počasi, pa čeprav z bergljo, se Besede zahvale, slovesa, hvaležnosti enih in dru- daleč pride. In še smo se pozdravili z rosno gih za nepozabno srečanje in vse lepo, kar smo mladim drobižem iz Holandije, ki je nekam si dali na poti prek Julijcev. Še stisk roke in trdna začiida lahko napravljen in brez prave opreme misel, da se še srečamo... rinil v naročje našemu božanstvu. Počitek pri Planiki nas ne zamudi za dolgo. Krenemo do Doliča in se odločimo: Niti prek Hribaric niti po gredeh pod Kanjavcem. Gremo na vrh, preko Kanjavca. Nekaj časa sledimo stari avstrijski stezi, nato planemo po snegovih in skalovjih, da naše PRIGORJE KARNIJSKIH ALP neuke dame spoznajo enojko in pod škrbino celo dvojko ter so na mah korajžne in podjetne. Ves trop je na vrhu in uživa razglede. Le nekaj jih (Nadaljevanje) je odšlo prek sedla na Hribarice. Ko se dodobra namavžamo s snegom in nagledamo, ko se nafo- tografiramo, uberemo navdol. Ko se spuščamo, Dr. Viktor Vovk nekam s težavo prepričam belgijskega medicinca. ki šepa, da bi dober povoj ne škodil njegovi raz- boleii kiti. Potem gre res bolje in kmalu smo ob r V jeze ih pod Zelncrico. Botaniki: profesor Lechner iz Innsbrucka, vzgo- CLAUT IN CIMOLAIS jitelj mladine, Španec, spet drug Avstrijec in nekaj diletantov uživa nad cvetano. V tem let- Naredil se je lep dan. Zorana sem se odpravil iz nem času je edinstvena in to vsi povedo na glas. Clauta v 7 km oddaljeni Cimolais in se sprehodil Šklopotajo fotoaparati. Vse je najbolj sveže, še naprej po divji, veleromantični dolini Cimo- čisto, lepo, mlado in vabljivo. Še trava je najbolj liana. Božansko lep, čez vse veličasten gorski svet sočna. Lepote ni kraj in nas spremlja vse do se mi je spotoma odpiral na vse strani. Popotniki koče pri Triglavskih jezerih, kjer se spoprimemo velikega slovesa so ostrmevali nad prizori, ki jih z zadnjo razpravo. Obdelamo Tomaževo orienta- tod človeku dobrotljivo razgrinja vsemogočna na- cijo v gorah in ugotavljamo, kdaj je treba nehati rava. Seveda niso potovali tako udobno, kakor mi s tekmovanjem. Ugotovimo, da v nevarnosti ne danes hodimo in se vozimo okoli. Tako so v prvih bomo hodili, orientacija pa je potrebna, saj je letih našega stoletja sloviti Viktor Wolf von Glan- že marsikdaj komu rešila življenje. Po večerji nas vell, njegova žena in Kari Gunther von Saar po vročina prežene k jezerom, kjer v mraku pose- strmih krivuljah sopihali iz Longarona navzgor v demo po skalah, kramljamo in se kličemo s po- vrh Šentožbolt (Passo S. Osvaldo) in potovali pevkami. Opazujemo satelite in ugotovimo, da je naprej skozi Casso in Erto ter zvečer dosegli Ci- pravzaprav nocoj konec našega srečanja. Res molais. Vso dolgo in tiste čase kaj nerodno pot nas čakata še Bohinj in potem Ljubljana. Toda jih je spremljalo 18-letno dekle, ki so ji bili na- konec je naše izolacije, časa, ki smo ga prebili prtili neznansko težak tovor, na koncu pa ona ni v naravi, ko nas je ves dan pokrivalo odprto vprašala več zaslužka ko tri lire. Pogumni Avstrijci nebo in so nas obdajale prostrane stene svo- so šli iz Cimolaisa po dolini Cimoliana do jezera bodne narave. Ganjen je tudi Tomaž, ki ta dan Meluzzo, 14 km sedanje ceste. Tam so morali pre- modruje nekaj o Platonu. Po stari navadi je tudi nočiti v revni planini Casera Meluzzo. Tako so Campanil di Val Montanaia (2171 m)

pisali: »Prostor je tesen, a nešteto je bolha. Pa- leta skušajo cesto od Cimolaisa do koče Porde- stirji so pred nekaj dnevi odšli, in one, revice, so none vzdrževati v dobrem stanju in v resnici je v zapuščenem stanu do našega prihoda umirale na splošno godna tudi za avtomobilsko vožnjo. od lakote. Tako smo med tistimi gorami potovali Vendar se v večjem dežju ruši nanjo s krajnih pionirji.« Toda le nekaj dni po tistem neugodnem pobočij debelo kamenje in se dol zvalijo tudi postanku sta von Glanvell in von Saar krenila cele skale. Tako smo morali predlanskim nekaj- prav od ondod, z bolhate planine Meluzzo, pa krat stopiti iz voza pa s trudom in zamudo na kot prva od tal do vrha preplezala slavni Cam- stran odmikati nevšečne prometne ovire. No, tudi panil di Val Montanaia in s to zmago opravila kadar je cesta slaba, je potovanje po nji, po do- eno od najsijajnejših dejanj, kar jih pozna zgo- lini Cimoliana, zmerom izredno doživetje. dovina dolomitskega alpinizma. Na desno in levo gredo v strmine ozke doline, Zdaj stoji ob idiličnem, svetlo zelenem jezercu žlebovi, tako da so vrhovi zakriti od navpičnih, Meluzzo, sredi mogočnih dolomitov Spalti di Toro, zamegljenih sten. Le skozi kakšno temačno deber Monfalconi in Vacalizza nova, prijazna, dobro doseže pogled visoko gori skalnat vrh, ki v svet- oskrbovana planinska koča Rifugio Pordenone lem ozračju strmi v dozdevno nedosegljive vi- (1205 m), od koder je le slabi dve uri vzpona do šave. Prečuden molk vlada vsepovsod, skrivnostna pod silni Campamil di Val Montanaia. Lepa, na tišina. Nikjer šumečih voda, nobenih slapov, samo moč zanimiva gorska pota drže od koče do gruščnate tesni se kakor beli potoki iz doline pla- drugih planinskih postojank, med temi so najbolj zijo v neznana višavja. Divje, odljudno, mrko, znani in obiskovani Rifugio Padova, Rifugio Giaf, neusmiljeno — to so posebnosti furlanskih dolin. Bivacco R. Granzotto — T. Marchi, Bivacco G. A tudi idiličen mir, spokojna tihota, veličastje v Perugini na severni strani samega Campanila itd. hladni samoti. Nikjer pomožnih vrvi, nič klinov. Nekaj čisto posebnega, v resnici nepozabno je Paradiž za mizantrope, piše Miinchenčan dr. H. potovanje po samotni dolini Cimoliana. Zadnja Steinitzer o tistih krajih. A z vrhov, z vseh vrhov teh grebenastih gora,1 so na vse strani odprti ne- vreden našega občudovanja.« Pa še en Anglež, popisni razgledi. Do koder seže oko, je svet poln Gilbert, tudi on alpinist velikega imena, je o kontrastnih oblik in barv, za umetnika svet. tistih krajih mnogo pisal pa pravi v vsvoji zna- Cimoliana in Settimana sta suhi, kakor pravimo meniti »Cadore or Titians country«: »Veličastnost tokavam nestanovitnih voda. Poleti se po navadi dolin in gora okoli Clauta in Cimolaisa je name posušita, a spomladi, še bolj pa jeseni, često naredila močan vtis. Ti kraji so na svetu pravi tako narasteta, da ostane katero naselje, po- paradiž.« Steinitzer, znani odkrivalec Karnijskih največ prav Claut, za več časa odrezano od sveta. Alp in njihovega prigorja, je v začetku stoletja Vendar sta dolini tudi v suhem času čez vse ve- takole pisal: »Bilo bi težko dobiti v Alpah sa- ličastni. Ko je I. 1869 stopil Tuckett v dolino Ci- moto, ločeno od vsega sveta, kakršna je tule v moliana, je vzkliknil ves prevzet: »Prišli smo v Cimolaisu in Clautu. Lazijo ljudje mimo teh ču- Cimoliano, tisto tesen resnično zvišene lepote, dovitih krajev, slepo rinejo naprej v Dolomite, grandiozen alpski svet.« Slavni Bali je prišel okoli ker se jim zdijo premalo udobni dostopi v ta I. 1870 v Cimolais in pripoveduje: »Kraj je tako edinstveni gorski svet, koder se vije komaj kakšna svojevrsten, da njemu podobnega ali celo ena- skromna potka, le redkokje je videti kakšno cesti kega ni lahko še kod drugod dobiti. Čez vse je podobno napravo, in nič ni mostov.« Naj pridejo planinci semkaj, vabi navdušeno Steinitzer svoje 1 Italijani pišejo o grebenastih gorah, monti grebenosi, rojake, radi bi premagali napore, ako bi vedeli, nad Cimolaisom. »I monti di Cimolais sono la piu parte asprosi e grebenosi-, je pisano že v listini iz I. 1726, kjer kakšen raj počitka, koliko resnične lepote jih tule je šlo za pridobitev nekih pravic, ki jih je terjalo siro- čaka. Nepopisen je razgled, ki ga popotnik uživa mašno dolinsko ljudstvo. Pa so se sosedje z onstran meje splašili, da ja ni prišla beseda »grebenoso« iz z razsežne peščene, naredkoma z ruševjem po- slovenskega v Italijanščino. In je zapisal jezikoslovec: Razširjenost izraza po krajih nasprotuje domnevi o nje- sejane planote pod Cimolaisom preko stebrov na govem slovenskem poreklu. V beneščini pomeni »grebano« začetku tesne doline Cimoliana v zelenkasta, za skalnat, grebenast svet, Furlani mu pravijo »grebens«, po genovsko (Genova) je »greban«, ladinsko »greva«, fran- pokrajino značilna ostenja. In ko stopaš po tej cosko »greve«, v angleščini pomeni beseda »gravel« grušč. planoti naprej proti Clautu, vznikajo sproti mo- V Pistojski pokrajini, v Toskani, pomeni »grebiccio« nero- doviten svet. Beseda izvira mogoče iz predlatinskega, piše gočni gorski masivi, čim dalje bolj dominantni, Gianni Pinguentini: »Dizionario del dialetto triestino«, Trst, zal. Eugenio Borsatti, 1954, str. 105. čim višji se kažejo izza belih, od erozije izjedenih, z zelenim pritlikavjem poraščenih dolinskih skalin. Zdaj se je pokazal silni Duranno, zdaj zagledaš visoko Cima dei Preti, na severu stoji široka Motiv iz Karnije gmota Vacalizza, na jugu sivijo velike grmade Crep Nudo, Teverone, Col Nudo. Gore, gore vse- povsod, in tu v dolini, kakor da je odrezana od sveta, gorska samota v razkošju sonca in senc. Tako je pisal veliki alpinist Steinitzer pred šest- desetimi leti. Dežela pa ni imela zmerom lepega miru da- našnjih časov. Kraji so v preteklosti mnogo trpeli ob pogostnih povodnjih, vse uničujočih udorih, strašanskih plazovih, snežnih zametih in drugih ujmah. Naselja so bila uničena po potresih. V srednjem veku so kuge pomorile cele vasi po Fur- lanskem. Ta ali oni kraj so občutno zdelali požari. Po starem so imeli hiše lesene, zgrajene v po- sebnem, za tiste kraje značilnem slogu. Zaradi pogostih požarov so začeli zidati hiše iz kamenja, ki nimajo več tistega toplega, domačega lica. Vsekakor je tudi pri tistih gorjanih viden na- predek. Danes se tudi pri njih uspešno razvija turistovski promet, kar jim pomaga k znatnemu zboljšanju življenja. Domačini, ki govore v svoj- stvenem, za jezikoslovca zelo zanimivem narečju, so delavni, varčni, resni in mirni, prijazni. Po- potnik, zlasti planinec, bo pri njih mogoče kdaj bolj preprosto postrežen, a zmerom prisrčno sprejet. SEVERNA STRAN MT. BLANCA je za zares dobre alpske smučarje imeniten preizkus. 16. maja 1966 sta jo presmučala z vodnikom Andrejem Contaminom, ki ga na teh straneh zasledujemo že več kot 10 let, dva francoska de Gaullova ministra Valery Guiscard d'Estaing in Maurice Herzog. Z vrha Mt. Blanca na Grand Plateau je 800 m višinske razlike. (Prvi je to presmučal Lionel Terray z ameriškim smučarjem Billom Dunnayem pred 12 leti, ko sta snemala smučarski film.) Na vrh so Contamine in oba ministra prispeli — s helikopterjem, si takoj omotali na noge smuči in počez drseli v globino ter v poldrugi uri dosegli Grand Plateau, seveda ne brez težav. Drugi odsek drži z Grand Plateau na Grands Mulets, je lažji, vendar samo za dobre smučarje. Tu se je d'Estaingu strgal jermen, sledil je padec na robu ledenega odloma, a k sreči se je minister obdržal. Z Grands Mulets so zavili na ledenik Bossons. Ves čas so imeli slab sneg: poledenel, sren, spihan, zapihan, skratka pisana smučarija, bolj tveganje kakor užitek, a vendar dejanje, ki ima v zgodovini Mt. Blanca svoj pomen.

JAPONSKA TRAGEDIJA V SEVERNI STENI EIGERJA je imela še žalosten epilog. Nekaj mesecev po smrti Vatabeja je japonska javnost ostro grajala Mitsumasa Takado, ki je smrti v Eigerju ušel. 20 000 km od kraja smrti so se odpirala nadrobna tehnična vpra- šanja o razmerah v Eigerjevi steni ob nesreči, ki se je pripetila 22. 8. 1965. Ob 16. uri v nedeljo sta prispela pokojni Vatabe in Takada preko vseh glavnih težav na rob izstopnih poči. Še eno strmo mesto ju je čakalo do vršnega snega — tedaj pa je kriknil Vatabe: »Pazi, padam!« Plezal je 20 m stran počez navzgor. In res, Vatabe je padel. Najprej navpično v strmi žleb, po žlebu navzdol na rob prepada, klin med Vatabejem in Takadom je že odletel, Takada je bliskovito potegnil vrv k sebi, da bi s tem zmanjšal padec, tedaj pa je po 40 m padanja prišlo do sunka, ki ga je Takada zdržal, ker je nekaj metrov od njega dobro držal varovalni klin. Vatabe je obvisel na vrvi in začutil na desni nogi hudo bolečino. Verjetno si je pri padcu zlomil nogo. S pomočjo vrvi se je Vatabe zrinil na mesto, kjer je lahko sedel. Poškodba pa je bila tolikšna, da plezati ni več mogel. Kaj naj stori Takada! Izbiral je lahko med dvema možnostma: 1. Ostati pri ponesrečencu in čakati na pomoč. To ne bi bilo dobro, ker je bilo vreme slabo, s Kleine Scheidegg nesreče niso mogli videti. Nobene opore za napoved lepega vremena ni bilo, torej tudi pomoč ni mogla biti blizu. 2. Ponesrečenca zavarovati pred ponovnim padcem, priti na vrh in iti po pomoč v dolino. — Takada se je odločil za drugo, ugodnejšo možnost. Pritrdil je vrv, na katero je bil privezan Vatabe, na dva varovalna klina, pustil prijatelju ves proviant, kuhalnik, bencin in toplo vetrovko ter ga pustil samega. — V torek 24. 8. 1965 so našli Tsuneaki Vatabeja mrtvega pod steno brez plezalskega pasu in brez ostankov vrvi. Ta Vatabejev padec si lahko razložimo takole: Morda je v spanju ali prehudi utrujenosti naredil kak neroden gib, na kar je zdrsnil, preveč obtežil kline in s tem povzročil nesrečo. Toda v tem primeru bi bil vzel s seboj v prepad ostanek odtrgane vrvi. Te pa ni bilo najti. Druga možnost: Morda je varovalno vrv presekal kamen? Toda tudi v tem primeru bi moral ponesrečenec odnesti v globino nekaj vrvi, drugi konec vrvi pa bi obvisel v steni in kaj lahko bi bilo ugotoviti vzrok, zakaj je vrv šla na dvoje. Tretja možnost je najstrašnejša, vendar najverjetnejša. Tsuneaki Vatabeja so zmlele bolečine, mraz, brezmejna zapuščenost, brezizhodnost in obup tako, da je sklenil skrajšati si muke. Odvezal si je vozel na prsni zanki in se vrgel v brezno. Za tako odločitev ni bilo treba hladnokrvnosti ali zaničevanja smrti, kakršno je prevevalo »kamikaze« in kakršno radi pripisujemo Japoncem. Za tako odločitev ni bilo treba velikih nagibov. To lahko razume samo tisti, ki razume duševno in telesno stanje ponesrečenca v taki steni, kot je Eiger. Za zunanjega opazovalca je to samomor, v resnici pa je nekaj drugega. Če velja tretja možnost, potem mora biti na koncu izstopnih poči nepoškodo- vana vrv. In res, vrv so s Kleine Scheidegg ugledali, švicarski žurnalist Rudolf Rohr pa je s pokojnim Hermannom Geigerjem odletel v Eigerjevo steno in vrv fotografiral ter s tem prinesel Takadi avtentičen dokument zoper očitarje, ki so ga napadali v njegovi odsotnost. Takada je namreč 11. 10. 1965 odšel na Aconcaguo. Februarja 1966 je prišel v Ženevo in tu mu je nek japonski prijatelj pokazal, kaj pišejo o Takadi na Japonskem. Takoj je odšel na Kleine Scheidegg in bil sredi hrupa, ki ga je I. 1966 dvigala zimska direttissima. Kdo so bili očitarji? Med drugim celo 70 let stari Maki Yuko, slavni japonski alpinist, ki je I. 1921 prvi prišel po grebenu Mittellegi na Eiger. Ta se je spravil na opremo japonskega Eigerja 1965, češ da je nylon za Eiger preveč gladek. Drugi je bil Kiičiro Kato, ki je I. 1956 prvi prišel na Manaslu (8125 m). Ta je grajal, zakaj naveza ni sestopila takoj po prvem padcu Takade. Urednik lista »Gakujin« (Planinec) pa je na javni skupščini vpričo Takade izrazil sum: »Če ni bilo vrvi, saj so jo lahko zažgali švicarski vodniki, da bi zaščitili Takado.« Komentar je odveč. Najtežji udarec pa je bila kritika, ki jo je v milijonskem dnevniku »Asahi« napisal znani publicist Samitaro Uramatsu. Verjetno je Rohrov posnetek iz stene vse te težave in stvari dovolj zarobil in Takado pred japonsko javnostjo rehabilitiral.

EUGEN GUIDO LAMMER je v zgodovini alpinizma neizbrisno ime. Krenil je na plezalsko turo med prvimi brez vodnika, v svojih spisih pa pravzaprav vpliva še danes, vsaj posredno. Že I. 1877 je stal pod severno steno Matterhorna, odločil pa se je za zapadno. V tej steni je s svojim tovarišem Lorrio doživel padec, padel je 200 m globoko. Takole pravi: »Letel sem pri zavesti in lahko vam rečem: To je lepa smrt. Bolj te boli, če se zbodeš s šivanko, kakor pa tak padec.« Natančno je opisal, kako je prišlo do nesreče in končal članek: »Tako je bilo — zdaj pa vrzite kamen name!« Izšel je v letu 1887, ko so bile v časti Wagnerjeve junaške opere in ko je Nietzsche končal »Zarathustro«. Tudi Lammer je bil otrok svoje dobe, vedno nezadovoljen sam s seboj, ves v svojem sanjskem svetu. Kot tak je s svojimi heroičnimi idejami postal »alpinistična nevarnost«, saj je odkrito pisal, da ni objektivne nevarnosti v gorah, da je to samo pomanjkljiva »geognostika«, če še ne vemo, kdaj se bo odkrhnil kamen, kdaj se bo sprožil plaz ... »Najlepša smrt je smrt v gorah,« je zapisal. »Resnična smrtna nevarnost je dar božji.« Preteklo je 75 let, odkar je razširjal te misli: »Pred očmi mi stoji Ahasver v luči nove, strašne tragike: bedni človek, ki ne pozna več strahu, strahu pred smrtjo, te čudovite začimbe za živce. Mnogim užitkom na zemlji se rad odpovem, če pa mi vzamete strah, bo bivanje puščobno in dolgočasno tako, da bom hrepenel po smrti.« Kdor razume tiste čase ali jih vsaj poskuša razumeti, bo razumel to Lammerjevo izpoved zoper objektivne nevarnosti v gorah. Seveda ni imel prav in čas ga je popravil, ne da bi mu ljudje zato kaj hudega očitali. Govoril je iz svojega sanjskega sveta, ki si ga je sam ustvaril, z vsemi simboli, ki so bili takrat v navadi. Strah pa iz sveta ni pregnan. Bertrand Russel upravičeno pravi, da bi človek postal popolnoma drug, če bi se strahu osvobodil.

ALPINISTIČNA ZVEZA SZ (mednarodni naslov: Federation d'Alpinisme d'U. R. SS.) je cd 9. februarja I. 1967 članica UIAA. Na ta dan je UIAA dobila potrdilo, da je A. Borovikov po sklepu skupščine UIAA v Courmayeuru sprejel članstvo v tej svetovni pla- ninski zvezi. Za redno članstvo SZ v UIAA se je močno zavzel med drugim Sir John Hunt, ki je izjavil, da je prišel na skupščino samo zaradi te sovjetske zadeve. S spre- jemom SZ v UIAA je šlo z dnevnega reda vprašanje, ki je v tej planinski asociaciji ostalo kot ostanek hladne vojne in kot odmev ideoloških nasprotij, ki so se vsiljevala brez potrebe. Ko so zapadne ekspedicije na Kavkaz od blizu spoznale sovjetski način hoje po gorah, so odpadli vsi predsodki in pomisleki. Izkazalo se je, da bistvenih raz- ločkov ni, pač pa polno stičnih točk in vezi, predvsem pa je enaka in ista ljubezen do gora.

TESTIRANJE je zdaj v navadi vselej, kadar hočemo preizkusiti znanje o čemerkoli — hic et nune, v danem trenutku. Tako je testiranje prišlo prav tudi tistim, ki skrbe za pla- ninsko izobrazbo, za planinsko vodniško spričevalo. Avstrijski planinski pedagog Seibert je preizkusil s testom precejšnjo »populacijo« planincev, ki imajo za seboj ledeniške ture. Iz odgovorov je ugotovil, da 51% nima nobenega znanja, 34% nekoliko teorije, le 12% jih je bilo v tečaju in komaj 3% med njimi so bili taki, da bi v primeru resne situacije znali prav ravnati. bilne hoje, so Postarina obmetavali s tolikimi radovednimi vprašanji, da jim je raje kar sproti opisoval »visibilia et invisibilia«, vse vidno in nevidno: BRDA, BRDA... Najprej, prijatelji, je začel, bodimo zadovoljni, v kleti je poteklo po židani liniji dobre volje, da (Konec) nas bo glasilo Vinske kleti, Briški list, gotovo po- hvalilo. Ne utegnemo pa prav vsem vasicam po- gledati od blizu v njih iskrene lepe oči, čeprav Ludvik Zorzut bi jih radi pritisnili na rodoljubno srce, recimo, mogli bi se iz Dobrovega vzdigniti v Višnjevik, v Gradno, na Breg, v te tihe, v doljni svet za- maknjene vasice, že zunaj motornega šuma, ki 3. Planinci se vračajo mimo Gradnikove nam v okolju viteških, romantičnih, sedaj razva- domačije Ijenih gradov vedno ponudijo najboljšega, se pravi naturnega vina, ali bi lahko pogledali na Ni lepše sprehodne-promenadne poti v okolici, Križado pri Neblem, shajališče sosednih Furlanov kot je iz Dobrovega v Medano, ki se kot pleteni in bi z njimi malo »počakarali« ali v Kožbanski venec vije med starimi brajdami in novimi trt- kot k Peternelu, kjer so Nemci 1944 zmetali 22 nimi nasadi, manjšimi kompleksi z odprtimi po- živih ljudi v gorečo hišo. Tam na zapadnih gričih gledi na zapadno in vzhodno stran Brd. Prijetni, in vršičih, vidite Fojano in Barbano, na videz dve nasmejani brdohodci, še vedno v dobri formi sta- skromni ponižni vasici, v resnici napredni in pre-

Furlani v narodnih nošah v Gorici cev jih pripet, tropine pomešat s sladkorčkom zavret — zdravilo priteče vsem Bricem v priznanje — to je, da veste methano žganje. Če vam slabo je, — kar z mano v Biljano, v Kozano, Fojano, Barbano, Kožbano, Medano — povsod vam po- nudijo žganje methano. Od kod, porečete, konč- nica — ana, ana. Že dolgo raziskujemo. Bo le keltskega izvora? Ni važno. Vse briške ane so nam simpatične. Medtem so oživljeni gostje, hvaležni gostje, se- veda vsi zdravi, dosegli za Dobrovem glavni cilj — Medano, ki je Postarinova domena. Zato je obzirni Pomladin raje izostal v Vinski kleti. Ta obmejna vas, ki ji je mirovna pogodba odjedla lep kos vasi, Spodnje Plešivo in jo po 7 km loči Krminska gora — San Ouirino od njenega nekdanjega trga Krmina (Cormčns), je še v jedru trdna, 186 m visoka postojanka z močnimi petičnimi kmeti, povečini v motorizacijo zajetimi — gospodarsko napredna, — v Zadružnem domu s kulturnimi prireditvami, sicer preredkimi, in kinopredstavami, sicer prepogostimi — kulturo- nosna, — v lini iz širokega stolpa do Alp, morja, Krasa — razgledna, — v gostilni Pri veselih kme- tih — tranzitno turistična, — vrh vsega še rožen- ska, veliko-šmarniška (nosijo Marijin kip v zla- tem tronu — lepo beneško delo) na semnju vseh Bricev — bahava, folklorna. In nad vsem medan- Spomenik Srečka Kuniarja v Kojskem ski zvonovi z Gradnikom pojoči — o, »sladki glas zvonov — v Medani!« Brici so udarjeni na zvo- njenje in pritrkavanje. Kjer ni vseh treh zvonov, možni, obe se še grejeta na naših prsih, za udarjajo manjkajoči glas kot na ponvo kričečo njima dol ob potoku pa se že sramežljivo skriva kovino. nič kaj pametna državna meja. Onstran so Rutar- Nekoč po roženci so se iznajdljivi dobička- željni je bolj z naravnim furlanskim pritokom odprle slo- Brici spodnjih Brd spravili k lupljenju češp, venski jez, na zadnjem obronku Brd. Nastala je drobni briški industriji, ko so se cele rodbine, jezikovna mešanica; rodovitne Brike oplajajo in skoraj le ženske in večkrat še pomagalke, čečice množijo furlanski rod. V Fojani sami, od koder je iz Benečije usedle pred hišo, pod latniki ali pod doma glasbenik in skladatelj Rado Simoniti, se lindo, zajemale iz plevnic dobro zrele slive in jih je zgodil čudež, da so se grajski koloni in mali eno po eno, z ostrim kot fovč zakrivljenim re- poljedelci združili in so se z odkupom grofovske zilom tanko, tanko olupile, moški pa so jih po- zemlje osamosvojili in se že 1941, pred narodno žveplali in jih znosili po velikih lesah sušit na priključitvijo, rešili Dobrovskega gradu. Na vzho- rošt. Pod večer in pozno v noč so nategovali du tam, kjer sonce — vzeto po pesniku Gradniku klanfarske pesmi vseh viž, vmes so si pravili — »nad Čavnom kakor bakla zagori,« se ves dan zgodbe, pravljice, največ kvante. Domači štu- sončijo briške, od daleč tako čedne vasi, od dentje so vasovali, igrali svoj kvartet (pesnik blizu, od znotraj pa tako raztrgane? Gradnik je igral prvo violino), pozabavali češ- Tovariši, planinski tovariši, ne da bi mi zamerili, parje in s podoknicami budili vaške lepotice. Po je pa le prav, da vas vprašam, če ni komu kaj lupljenju so ob lesah penčali češplje, da so jim dobro, če koga obhajajo recimo notranje sla- izdrli kosti in jih ploščate zaokrožili. Ko so bosti in se mu kaj v želodcu preobrača? Sagen enkrat »dobile cuker«, so jih naložili v zaboje in sie nur — pri prvi hiši dobimo — zdravilo — kot sladko težo, poleg še njih trud in znoj od- methano žganje — medicinalno! Kakšno je to? peljali v trg, k židovskim posredovalcem. Že tam Janež ali kamarač, pelin, rodca, brinje, menta, spomladi so se menili: »Po čem rebule letos bo kimel, salbija, encijan — zelišč je devet, perijce lodrica, po čem penčane češplje in suhe fige.« zrezat in zrnca zmlet, v žakljiček vse žavbe na (Alojz Gradnik). Pa so Brici imeli skrbi, kolikor je bilo kosti, in včasih, po slabi kupčiji so še avstrijskih vojn v 16. in 17. stol., ki mu s te strani menice spenčali. delajo sence stoletne ciprese (v eni teh je skrita Kmalu pod vasjo je Gradnikova domačija, varu- utica z mizico in klopico). Pred fasado beneško- jeta jo pesnikov brat Jože in žena Pepca; pesni- renesančnega Gradu iz 11. stol., ki je plemičem kova rojstna hiša pa je v vasi. Množijo se obiski, služil za konjerejsko in lovsko postojanko in so največ literatov, dijakov, profesorjev. Pesnikovo v njegova brezna pometavali uporne kmete, za- spominsko sobo bodo uredili. vabi obsežno dvorišče z zeleno tratico, a pod Zdaj so tu še planinski brdohodci, da vidijo kraj, ogromnimi hrasti, z velikimi krošnjami nas v kjer je pesnik snoval svoje motive, se poglabljal storno prevrže cementna ploščad, po kateri se v skrivnosti in uganke življenja in vezal globoko moderno zvija plešoča, še otročja mladina, niti modre sonete, kjer »še naša tu glasi se govo- najmanj sluteča, kaj se je nekoč v Gradu do- rica,« kjer je molil »o, blagoslovi Bog nam naša gajalo. Brda« kjer »nebo visoko je in polno zvezd ...« Vrh Vipolž, tudi za cipresami, je dogospodaril Gramo! In smo šli navzdol in smo šli navzgor in modernejši novi Grad, nekdaj poletna rezidenca smo šli naokrog kakor so Brda ustvarjena in smo baronov Teuffenbachov, sedaj po agrarni reformi se z zapadnim soncem znašli v Vipolžah, ki so uprava drž. posestva z gospodarskimi poslopji. se ulegle na mehko, mirno ležeče pobočje. Tesno Preseneti nas edinstveni pogled na bohotno ra- ob državni meji, le tupatam zakoličeni, stopamo stoče, blesteče vinograde tja čez do Cerovega. ponosni, pogumni državljani kot bi bili obmejne Ravno v Vipolžah — (kraj naj bi dobil ime po straže, pripravljeni jo braniti. Na južnem koncu fevdalcih Wittelsbachih) se nam v posebni luči vasi, kako mrko v nas strmi stari Grad, še zme- razodeva živ kontrast med preteklostjo in sodob- rom zaverovan v svojo zgodovino izza beneško- nostjo, med gradom in zadrugo, med fevdalcem

Šmartno s trdnjavskim stolpom Foto Bavdaž iz Vipolž, tedaj zdravnik na Opčinah, ki je pisa- telja spremljal v Vipolže. Ni lepše sprehodne promenadne poti v tej oko- lici, kot je iz Vipolž skozi Kozano do Šmartnega. Postarin je hitel pripovedovati o zanimivih origi- nalnih Kozancih, nekdaj najbolj veselozabavnih Bricih — pod lipo, o njihovi zamolkli govorici, o kozanskih godcih, o kozanskih svetovnih prekup- čevalcih s sadjem. Bilo je še pod Avstrijo tako-le: Moški, zvesti možje, so ostajali doma, svoje brihtne ženice, ki so znale »ajn bishen dojč« so pognali v Leoben, Bruck, Judenburg, Gradec, Semmering, na Dunaj, v Celovec, Beljak, Inns- bruck, Salzburg in še v Ischl, kjer je imel avstrij- ski cesar Franc Jožef Prvi svoje letovišče. (Se danes se Kozanci bahajo, da je cesarica Eliza- beta sama kupovala sadje pri njih in je celo neke brihtne Kozanke povabila »auf ajnen švar- cen«). Možje so za njimi po brzovlakih bohinjske, turške železnice odpremljali žlahtno goriško sadje, prve češnje in zelenjavo v vsa ta mesta. Na jesen so se vračale pitune žene domov, žven- kljale so s srebrnimi goldinarji in vmes žlobu- drale tudi po nemško hinder hunder. In še dan- danes, ko je ta kozanski hinder-hunder že davno za nami, so po avstrijskih mestih ostali isto- vredni nasledniki, ki jih srečujemo pri tržnih stoj- nicah in ki se sami izdajajo v njihovem kozan- skem narečju. Kakor ameriški izseljenci prihajajo letno obiskat staro Domovino, tako tudi Kozanci, že skoraj pozabljeni, se, zvesti domači vasi, po-

»Časa« v Šmartnem javijo doma, pod lipo. Planinci seveda so se tudi ustavili pod lipo, zdaj že staro kljuko, ki v zadnjih zdihljajih komaj še in kmetom. Kakor koli, mi planinski brdohodci pove o svojih starih lepih časih, tudi, da še se kar dobro znajdemo med grajsko in ljudsko »živa« po Avstriji raztreseni potomci starejšega kletjo ... neumrljivega, kozanskega pokolenja, da se še in še vračajo k nji, da jo obožujejo tudi otroci Da je naš veliki pisatelj Ivan Cankar pogledal otrok. Planinci so pa eno vzdignili, vas je prisluh- v Brda, najbrže ne bi nam bilo znano, če ne bi nila. Mlado in staro je prihitelo pod lipo in na- sam tako lepo napisal. In da je pogledal tudi v pivalo gostom. Tedaj so se vžgale stare kozan- briško, iskrečo se čašo, si lahko mi lepo pred- ske: stavljamo. Ravno ta obisk v Brdih nas z zado- ščenjem navdaja. Tako-le je napisal: Te pozdravim Marička pituna, »Jaz sem hodil po naših krajih. Zvesti tovariš me te pozdravim zadnjikrat, v večnem peklu boš gorela, je vodil po Brdih, pokazal mi je solnčno Furla- boš gorela vekomaj. . nijo; in nadvse, nadvse: pokazal mi je ljudi, ki so tam. Poldrugo tisočletje so branili svojo čast potem še in svoje ime... in zdaj? Zdaj, da naj bi ta Oj, ne hodi mi čie upri, ker me srce boli, sijajni narod sklonil svoja moška pleča pod ja- ker če prideš pred ma, se mi utrgaj souza ... rem ... Da naj bi bil zasužnjen . ..? Vse je Poslušala je lipa in se pomlajala. mogoče na svetu, ali to ne sme biti mogoče .. .« Že glasne, zaljubljene planince je vzela briška Ivan Cankar je svoj obisk v Brdih vpletel v po- sanjava noč. Slavci v sečah so jim peli serenade. glavju »D'Annunzio« (Zbrani spisi, 19. zvezek — Tam nekje pod Šmartnim so se trgali zadnji klici: Ljubljana 1936). Po svoječasni ugotovitvi je bil Pozdravljena Marička pituna! Pozdravljena Po- njegov zvesti tovariš dr. Izidor Reja, p. d. Dorče, starin in Pomladin. Na svidenje veseli Brici! Do teme sva lahko na Komni, saj je Tomo s tremi drugimi že pred nama. Če se malo potrudiva, bo šlo.« Poveva Ediju. Malo se mu povesi nos in govoriti začne nekaj o kolegialnosti. Odloživa nahrbtnike NA KOMNO na tovorno žičnico, smuči pa zadeneva na rame in greva. Skraja je gaz kar dobro shojena. Popoldansko Janez Cundrič sonce naju prijetno greje, ko se vzpenjava po gozdu v strmih ključih navkreber. Nekje na sredi obstaneva in počivava. Jezero spokojno leži pod nama, pokrito z lesketajočo se odejo ledu, ujeto 2e zdavnaj smo se domenili. Kot vsako leto. Prav- med strma pobočja, ki se v dolgih zasneženih zaprav že takoj ko smo se zadnjikrat vrnili s meleh spuščajo proti gladki ledeni ploskvi. Sonce hribov. In potem smo se ves čas veselili, da bomo se iskri skozi zasnežene smrekove veje in spre- za nekaj dni zopet skupaj. Da bomo uživali na minja svet v bleščečo mavrico snežnega zmago- snegu in soncu, v prijetni družbi ob prijaznih slavja. Ponekod so začeli kopneti kosmi snega večerih v mali kočici pod Bogatinom sredi zasne- na vejah in beli, bleščeči pršič se usiplje v tenkih ženega pravljičnega sveta zimske Komne. curkih na naju. Stojim z utripajočim srcem in Bohinj se koplje v soncu. Pri Zlatorogu nazadnje strmim v vso to nepopisno lepoto. V skalah nad le zlezemo z avtobusa. Hribi se sklanjajo k nam. Savico kdaj pa kdaj zamolklo zabobni. Pod vpli- Končno je le napočil trenutek. Hodili bomo. Peš! vom toplih sončnih žarkov si plazovi preko skalnih Sami s snegom, soncem, z modrim nebesom, skladov začenjajo utirati pot v dolino. Zasne- sami z naravo. žena narava je budna. V tišini se vse giblje. Čutim, kako poje ozračje okoli mene, kako pre- Povedo nam, da do Savice sploh ni gazi. šerno migota globoka modrina med gore ujetega »Najbolje bo, da si pripnete smuči in greste neba in mi sveži zrak piska skozi nosnice. Pljuča naokrog po cesti,« nam blagohotno svetujejo. se mi širijo v zanosu. Slastno vdihavam vonj Jože ne posluša in jo odkuri okrog vogala po svežega zimskega dne. To so trenutki, ko veličina bližnjici preko Ukanca. Ne vzdržimo več. Hitro narave, vsa njena čudovita usklajenost, lepota, se odločim. Pravim jim: »Grem gledat za Jo- iskrivost in prešernost človeka omamijo in ga žetom. Če me ne bo nazaj, potem je bližnjica prevzamejo, da začuden ostrmi in se sprašuje, prehodna.« In že izginem za hišo. kaj je delal in kje je živel do tega trenutka. Pa saj je pot shojena. Odpnem smuči in grem Vedno znova občutim to prelest in je ne morem peš naprej. Pri odcepu k elektrarni dohitim Jožeta z ničemer primerjati. pri »čik pavzi«. Stojim in strmim. Kot iskre se mi v glavi utri- »Tu se gaz neha,« pravi. »Treba bo zopet navezati njajo misli, zameglene, nedokončane, pa vendar smuči. Trije tuji so pred nama.« tako bistre in lepe. Pogledam Jožeta. Kadi in Vem, kakšen je Joža in kaj pomeni »trije tuji«. strmi v konec svoje cigarete. Zakaj ne gleda, Zato se pripravim za divjanje. Čez pol ure jih zakaj je ves napet in nestrpen? Ali ga vsa ta dohitiva. Pozdraviva in švigneva mimo njih. V lepota ni sprostila? Ali še vedno tiči v svoji do- dobre pol ure sva v prijazni kočici pri Savici. linski koži vedno za časom hlastajočega spačka Premočena sva do kože. Sušiva se, pijeva čaj in človekovega tehničnega napredka in ubijajočega gruntava. tempa mestnega življenja? Vem, da bo vsak hip In tedaj se prikaže Tomo, stari dobri Karlovčan, prekinil moje sanjarjenje in se bova spet kot ki že sedem let zapovrstjo zahaja na Komno. Po pobesnela norca zagnala po skrotovičeni gazi prisrčnem pozdravu modro pripomni: navzgor. Vedno navzgor, hitro, hlastno, da bi »Ak nas bude više, bi se moglo iči.« dohitela one pred nama. Jih dohitela, se jim Toda midva morava počakati na naše. Le kje pomilovalno nasmehnila in jih prehitela. Pa hodijo? Ob dveh se končno prikaže ves preznojen zakaj? Čemu ta naglica? Kaj ga žene? Zmago- Edi. slavje, želje, da bi jih osmešil, lov za rekordi? »Poskrbita za prenočišče! Nocoj bomo tu spali. »Ne bom več divjal,« mi uide, preden se zavem. Nekateri so šli naokrog po cesti in ne vem, kdaj Najprej me začudeno pogleda, nato pa jezno bodo tu.« zgrbanči obrvi. Hočem nekaj reči, hočem mu Spogledava se in se odločiva. »Sedaj je ura dve. razložiti, potem pa opustim to misel, ker vidim, da me ne bo razumel. Naj ostane lovec za mehkih dekliških oči. Ej, mlad sem še, pa ne rekordi, naj le divja: naglo, brezobzirno, da bo morem brez tega. Gore so mi dale svojo lepoto, čimprej na cilju. Tudi take potrebujemo. morebiti mi bodo podarile tudi ljubezen dekleta. Ko se premakne, počasi krenem za njim. Noge Misel na domačnost mi vlije novih sil in utru- se nama udirajo globoko v sneg. Z vej se usipa jenost v nogah naenkrat skopni. Tudi drugi po- mehki pršič za vrat, da od časa do časa pre- spešijo korak. Koča je čisto blizu. Kar z roko bi strašeno prhneva in smešno streseva z glavo. jo otipal. Toda pogled skozi jasni zrak je kot Stopam in strmim v njegov prepoteni hrbet pred fata morgana. Vemo, da bomo še in še gazili. seboj. Košček vratu med lasmi in srajco mu je Sele potem se bomo lahko pretegnili na toplem ves poškrlatel in žile so mu izstopile od napora. in se zagledali skozi okenca v dolino, kjer bodo Prevzema me občutek zadovoljstva: pa se le v mraku zamežikale prve lučke po hišah. napreza, telo se mu napenja, ko se zaletava od Tedaj zabrni žičnica. Visoko nad nami se pelje stopinje do stopinje. Drvi in ne vidi ničesar velik tovor nahrbtnikov in smuči. Glasno pomi- okoli sebe. Zavem se, da bi ga bilo treba usta- lujemo tiste bedake, ki so dali tudi smuči na viti, mu vse to pojasniti in mu pokazati, da okrog žičnico. njega ni samo mrzel, mrtev sneg, ampak da se Ob šestih nas končno preznojene in utrujene vse giblje, kipi, živi. Da ni sam, ampak delček sprejme Dom na Komni. Spušča se megla in vsega živega. Pa se ne morem odločiti. Mogoče mraz pritiska. V koči je božansko toplo in pri- bo užaljen in me sploh ne bo poslušal. Ne, sam jetno. Z Jožetom se sušiva pri peči in pijeva čaj se mora dokopati do spoznanja, potem bo zado- z rumom. Potem se dogovoriva, da bova nocoj voljstvo v njem večje, bolj sproščeno in spontano. spala tukaj. Tema je že in do Koče pod Boga- Morebiti bo potreboval še mnogo časa, toda en- tinom sploh ni poti. krat ga bo prešinilo. Kajti gore ga bodo zbudile iz otopelosti in se mu razodele same od sebe, Preoblečeva se, spraviva prtljago na skupno le- ko bo najmanj pričakoval in bo zato tem bolj žišče in hlastno povečerjava. Proti deveti udobno očaran. zleknjena na klopeh poslušava radio. Dom je skoraj prazen. Kdo pa bi hodil gor v takem Streznim se, ko mi nov tenak in mrzel curek snegu? Se upravnik se nam čudi. Zunaj začenja snega oplazi lice. Zberem se in hitreje stopim. tuliti veter. Mesec se je skril za oblake, ki so se On se otepa z grmovjem, ki se je zaradi teže kot črna stena pripodili izza Bogatina. snega nagnilo čez pot. Sva že preko roba, ki Prijetno poležavanje prekine nov gost. Ves po- počasi požira s soncem obsijano dolino. krit z ivjem in utrujen se privleče v jedilnico in Jezero je izginilo. Dohitiva Tomovo skupino. Se- se sesede na klop. dijo na smučeh in se grejejo na soncu. Gazi »Kar sam?« radovedno vprašava. naprej ni več. Jože junaško zakorači mimo njih »Ne, še kakih deset jih je za menoj,« čez nekaj v celec. Naenkrat izgine, le glavo še vidimo. časa izdavi. »Obtičali so v snegu. Dekleta jokajo. Planemo v razposajen smeh, ko se kobaca iz Če jim ne gremo na pomoč, bodo še zmrznili.« luknje. Pomislim na smuči na žičnici in z Jožetom se Naprej. Pred nami se odpira nov svet. Globoke spogledava. Pa vendar niso naši? Seveda, drugi konte, obdane s skalovjem in zasneženimi vihar- ne morejo biti. Norci, v temi rinejo gor in še z niki, blago prehajajo proti novemu grebenu. Do- dekleti, ki so prvič v hribih. Nič drugega nama linica se počasi vzpenja, kakor da bi hranila ne preostane, kakor da se spet oblečeva. moči za poslednjo strmino, ki se pogumno po- Nekaj časa preklinjava njihovo zaletavost, potem žene navzgor prav do koče, ki kraljuje na gre- pa se sprijazniva z mislijo, da bova pač tudi benu. midva enkrat gorska reševalca. Naročiva dve ste- Dom na Komni se odraža kot črn lesen zaboj klenici čaja in zbereva vso čokolado, kar jo od beline snega in višnjevosti neba. Zdi se mi, imava. Oskrbnik nama posodi veliko mavho, ki da kvari vso čudovito skladnost narave. Tedaj pa jo obesim čez hrbet. Žepne svetilke v roke in se pripodi preko roba drobna koprenasta me- na pot. glica in zavije kočo v svoj pajčolan. Slika se Zunaj je tema kot v rogu in veter divje tuli na spremeni, obrisi stavbe se zmehčajo in naenkrat grebenu. Opotekava se kot pijana. Malo niže je me pogled nanjo spomni na vroči, kadeči se že bolje. Udirava se do pasu. Kakih dvajset čaj, na toplo peč in brezskrbno poležavanje na minut hodiva in kričiva, ko zaslišiva prve odzive. leseni klopi. Zaželim si toplote in domačnosti. Ne morejo biti več daleč. Posvetim z baterijo. Pa še nečesa: nežnosti, dotika voljnih rok in žara Tam za robom čepijo. »Hej! Ne stojte no mestu! Gibljite se! Takoj bova proti desni na široko poličko, tik pod znamenitim pri vas!« skalaškim stebrom. Ko se snideva in se bolj od Sprejmejo naju kot angela z neba. Nekatera blizu vidiva, se zasmejeva. »Tone, pametno Bi bilo, dekleta so že čisto obupala in jočejo. Čaj in da pustiš hribe in se primeš deklet.« »No ja, ni čokolada jim vlijeta novih moči. Jože stopi na slabo,« pa zopet ugotoviva, da nisva za drugam konec vrste, jaz pa grem prvi in svetim pred kot za v gore. seboj. Nekdo se me ves čas drži za roko. Zopet Nadaljnji vzpon po skalaškem stebru je nekoliko me prevzame dobra volja. Pozabim na jezo in resnejši. Gladek in precej vertikalen steber ple- hoja me ogreje. zava tiho, kot da nama je zmanjkalo besed, sliši Obliva me blaženi občutek, da sem jim pomagal. se samo najpotrebnejše. Kamin v stebru postaja Poslednja strmina. Upremo se v veter. Pokažejo vse bolj algast. se luči v koči in na toplem smo. Kot mrtvi po- Že plezam preko balkona, ko se nenadom za- padajo po klopeh. gozdim najprej z glavo, nato pa še z nahrbt- Z Jožetom se zadovoljno reživa. nikom. Spustim nahrbtnik nazaj na balkon. Pre- cej izpostavljen in krušljiv kamin opozarja na previdnost, zato klini bolj pogostoma zvenijo. Nato sledijo transporti nahrbtnikov, nazadnje pa se pokaže še Milan. Ze sva na mestu, kjer smo pred štirimi leti dočakali pomoč reševalcev — V STENI bilo je ravno za moj god. Tu se zopet ustaviva, požirek limonade, nato malo treme, kajti spomin na to mesto mi leži že nekaj let živo v spominu. Tone Oman Pravijo, da je naslednji raztežaj najtežji. Previdno plezam naprej, nato klin, streme in zopet klin. Tako počasi prelezeva najtežji del in zopet sva na nekoliko lažjem terenu. Čudovit razgled na Kukovo špico, Široko peč, Martuljek in Srednji Čudovita panorama Martuljkove skupine je dan vrh, najbolj pa me bode v oči plava lisa, ki se za dnem bolj privlačna, zato se ne morem na- vije po dolini — Sava, kajti limonade je konec. gledati in naužiti njenih višin, čeprav sem stal Naslednji raztežaji slede po dokaj krušljivi za- že na vsakem izmed njenih vrhov. jedi, plezanje postane bolj prosto. Tu so še lesene V zgodnjih jutranjih urah zapuščava z Milanom zagozde, ki so jih gotovo rabili Nemci lansko dolino, oči pa so uprte v veličastno steno Špika. zimo. Sledila je še ozka polička, tu pa konservna Počasi se dvigujeva po prijetni stezici proti steni. škatla, v njej nekatera imena naših in tujih Oba sva bolj tiha — morda se še nisva dobro alpinistov. Kako sva visoko, meriva po sosednjih zbudila, ko me nenadoma Milan vpraša: »Tone, Frdamanih policah, kajti vrh Špika se še ne vidi. katero smer bova plezala?« Odgovor je dobil Doseževa dokaj ugodno polico, nato sledi lažje tak, kakršnega je bil že navajen: »To se bova plezanje, stena se je obrnila od vertikale. Do pa pod steno dogovorila.« Tako sva res skoraj vrha je samo še en raztežaj. Sledi dokaj lahek brez besed prešla mimo Cizljevega in Uršičevega kamin proti levi. Po njem je hotel Milan doseči spomenika do zadnjega studenčka skoraj tik Pod vrh. Jaz pa trmast in vztrajam pri svojem: »Če srcem. Tam sva se ustavila. sva do tu lahko plezala po sredini, zakaj ne bi Še in še sva se ozirala na tiho vasico Martuljek, do vrha?« v kateri so skoraj vsi najini spomini. V pičlih dveh Tako jo udarim naravnost na špik, zavriskam — urah sva že zapustila zadnje grmičke ruševja in in varujem Milana. Vlečem, vlečem vedno hitreje, mogočne macesne, stala pa sva tik pod steno toda ne občutim nobenega zatikanja vrvi. Na- Špika — gore, o kateri sva že dosti slišala, še zadnje si mislim: »Tako hitro pa ta človek zopet več pa sva v njeni steni že skusila, kajti danes ne leze!« Tako potegnem k sebi vso vrv brez jo hočeva tretjič premagati. Ponovno se bova Milana. Prestrašim se bolj kot kdajkoli. Pa se skusila s »skalaško«, kajti prav tu sva doživela zopet zasmejem, ko ga vidim, kako korači po prvi najin uspeh. Lepa, markantna smer, vredna lahkem svetu proti vrhu. obiska. Prvi jutranji žarki naju ulove na Srcu. Prvi vrvni Tone Oman nam je poslal tudi seznam nekaterih svojih vzponov, ki so mu najbolj pri srcu. Seznam je naslednji: raztežaj preko Konja preplezam kar hitro, Milan Raz Jalovca, Schinkova v Frdamanovih policah, cen- tralna v Široki peči, prvenstveni vzpon v Veliki Ponci, dobro varuje, zaupam mu kot sebi. Nato greva prvenstveni zimski vzpon v stebru Prisojnika, Dvojni kamin nekaj raztežajev po precej razčlenjenem terenu v Veliki Ponci. Vsekakor lepa zbirka I Op. ured. danji pastir, takrat pa že dober šofer — je bil nekoliko počasnega zgovora, pa zelo zanimiv dečko. Sedeli smo v »hiši« okrog mize pri sad- jevcu in v najboljšem razpoloženju nam je tekel GOSPOD LIPAH čas. Pa se Stani vzdigne in pravi: »Midva morava iti.« Naši so ju še zadržali: »Ostanita še, nikamor se vama ne mudi.« Stani pa pravi: »Čas je, da (V opombo ob 100-Ietnici slovenskega gledališča) greva, najlepša hvala za vse, pa srečno.« Ko sta bila že pri vratih, je mama rekla: »Stani, eno ,vižo' nam še zacitraj, danes še nista nič.« Ta- Jože V r š n i k krat je pa bilo videti, da ga je to razveselilo. Obrnil se je, kakor da hoče ostati, a se je takoj premislil, tlesnil s palcem in rekel: »Nič ne smem, Neko nedeljo popoldne sem prišel iz Kota domov. da si kaj ne skazim.« Vsi hkrati smo se mu za- Mama mi je pripovedovala: »Danes je bil pri nas smejali: »Kaj si pa moreš s tem skaziti?« »Če nič zanimiv človek. Že bolj prileten gospod je vstopil ne zacitram, boste mislili, da kaj znam, če pa v hišo na čisto poseben način. Kakor na gleda- zacitram, boste pa vedeli, da nič ne znam. liški oder. Govoril je zelo resno in pametno, vsako Srečno!« je rekel in odšel. besedo je pa postavil tako, da nas je spravil v Gospod Lipah, ki je ves čas sedel v sobi in opa- smeh in dobro voljo. Pripovedoval je, da je na zoval, kako se gorjanec zabava, je po Stanije- letovišču v Lučah, a želi priti k nam, če ga mo- vem odhodu dejal: »To je pa salamensko dobro remo sprejeti za nekaj tednov. Videti je soliden napravil.« človek, zato mu nisem odrekla.« Prišlo je leto 1941. Gospod Lipah ni mogel več Tako je prišel čez nekaj dni k nam gospod Lipah. k nam na počitnice. Videli ga nismo več, mislili In mama se ni motila o njem. Zelo dobro smo se nanj pa pogosto in pretreslo nas je, ko smo zve- razumeli, in več poletij je preživel pri nas. Hodil deli, da že stoji skala na njegovem grobu. je na sprehod, veliko je pisal in zanimal se je za stare solčavske zgodbe in znamenitosti. V ne- deljo pa tudi v delavnike večer nam je pripo- vedoval šaljive in resne, pa vedno mikavne zgodbe. Pripovedoval je: »Spoznal sem se z dečkom iz ULLU-AUS Zelene jame. Bil je sin revnih staršev, a zelo brihten in prikupen. Videl sem, da ga je treba nekako zaposliti, da ga ne bo pokvarila slaba Martin Gričar družba in preobilica časa. Izposloval sem, da so ga sprejeli v kuhinjo v Unionu, kjer je brisal krožnike. Sveto sem mu zabičal, da naj ne osra- moti sebe in mene s kako nepoštenostjo. No, v Unionu so bili kar zadovoljni z njim in kmalu Ko smo se po drugi turi končno spet vsi zbrali je postal pikolo. skupaj, smo v mislih že premišljevali, kakšna bo Preteklo je nekaj let. Potoval sem na ladji po naša zadnja pot. Meni je že v začetku padel v morju. Pa pristopi strežnik in me povabi s seboj. oči Ullu-Aus in v srcu sem si želel, da bi stal Peljal me je v neko sobico. Ko sem vstopil, sem vrh njega. presenečen obstal. Predme je stopil lepo oblečen Vsi člani odprave so sedaj kovali načrte in vsak gospod in mi ponudil stol. Dovolite, moje ime si je želel, da bi svojo zadnjo nalogo opravil je N. N., je rekel, ko je videl moj začudeni obraz. najbolje. Po enournem pregovarjanju smo ven- O, ti si tista baraba z Zelene jame, sem se mu dar vedeli vsak za svojo smer. Seveda vsak si je zasmejal, ko sem ga spoznal. Vesel sem, da je želel najboljše, vendar vsi niso nikoli prvi. iz tebe postal pošten, delaven in spoštovanja Sedaj je bil na vrsti zdravniški pregled. Tu so vreden človek. Pogostil me je kraljevsko in mi se začele komplikacije. Zdravnik naju s Cicem pripovedoval svoje doživljaje. Bil je plačilni na- ni pustil sama v Ullu-Aus, priključil se nama je takar na ladji, dobro plačan in izobražen člo- še Boro. Vodji odprave smo predlagali, da bi vek.« s seboj vzeli tudi filmsko kamero, da bi posneli Neko nedeljo popoldne sta prišla k nam na celotno steno Ullu-Ausa. To pa ni bilo po volji obisk dva fanta. Eden od njiju, Stani — naš nek- našemu filmarju Jožetu, ki svoje kamere ni hotel izpustiti iz rok kor tako. Počasi se je le omehčal Zabijem ledni klin, tako za tolažbo, ne za var- in nam dal nekaj filmov in kamero. nost. Še meter, pa bom dosegel skalo. Pa ta Tako smo bili pripravljeni in takoj po kosilu smo meter je bil zelo dolg. V tem trenutku se sveča se odpravili na pot. Prijatelji iz Rusije nas po- nad nami odtrga. Pogledam navzdol in za- zdravljajo in nam žele srečno pot. Mi se šalimo gledam smejoča se obraza tovarišev. Na srečo in jim obljubimo, da jih bomo jutri že gledali se jima ni nič zgodilo. Čelade, ki sta jih imela z vrha z daljnogledom. Smejemo se in jim pra- na glavi, in nahrbtniki, ki sta jih imela, so jima vimo, da bomo tudi mi imeli gledalce, ne samo rešili življenje. Borota je vrglo iz varovališča in nogometaši na igrišču. obvisel je na lednem klinu. Takoj za taborom Bezengi smo morali prečkati Treba je bilo pohiteti, saj se je že mračilo, mi globok potok, ki priteče izpod ledenika Kund- pa še nismo imeli prostora za bivakiranje. Zabi- žum Mižirgi. Voda z vso silo buči v dolino. jemo nekaj klinov in obesimo nanje opremo, Seveda smo ta pogled posneli tudi na filmski razen tega pa zavarujemo še sami sebe. trak. Pot, ki smo jo izbrali, je tekla po levi Vreme nam naslednje jutro ni bilo naklonjeno. strani ledeniške morene; ni preveč strma in za Začelo je snežiti in pihala je močna burja. Pre- alpiniste zelo zanimiva. Precej časa smo izgubili mišljevali smo, kaj sedaj. Boro predlaga, naj tudi pri filmanju, saj je sonce že z daljnjimi žarki ostanemo tukaj, dokler se ne popravi vreme. osvetljevalo vrh Ullu-Ausa. Morali smo pohiteti, Odločili smo se, da nadaljujemo pot, saj smo če smo hoteli priti na ledeniško moreno ledenika bili že pod vrhom. Dumale in po njem pod steno Ullu-Ausa. Začelo Ni še bila ura osem, ko smo že na vrhu Ullu- se je že temniti, ko smo le našli prostor, kjer Ausa. Bili smo srečni, saj je bil to tretji uspeh bomo bivakirali. V bližini smo našli tudi vodo, naše odprave. ki nam je bila potrebna tudi za kuhanje. Nocoj Sestop do ledenika ni bil težak. Zato smo se kaj se moramo dobro podpreti, pravi Boro, saj nas hitro znašli pred prvim slapom ledenika Kund- jutri čaka težko delo, in seveda tudi nahrbtniki žum Mižirgi. bodo lažji. Šotorov nismo imeli s seboj, zato smo prespali kar pod milim nebom. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Po nekaj besedah nas zajame glo- bok spanec. Zjutraj nas zbudi rahel veter, ki pa ni bil preveč PO POTEH XIV. DIVIZIJE mrzel, zato smo počasi zlezli iz spalnih vreč in si pripravili zajtrk. Ko se je zdanilo, smo bili že na ledeni strmini Ullu-Ausa. Marica Rošer Predlagal sem, da bi se tukaj navezali na vrv. Boro se je navezal na sredino 80-metrske vrvi, da bi bil bolj varen, saj je imel s seboj kamero, s katero je vztrajno slikal. Takoj v spodnjem Dolga kolona fantov in deklet se je vila po delu ledene strmine ni bilo preveč strmo in dokaj strmini, ki se dviga nad postajo Paka pri Velenju. dober led. Zato smo kaj hitro pridobili na višini, Otroci, ki so hiteli v šolo, so se začudeno ustav- čeprav naju je Boro meril s kamero. Opazujeva ljali in z odprtimi usti gledali mimoidoče. Naj- Cica, kako pleza po konicah derez. Ledena str- mlajši so celo šteli: »ena dve tli..,«, a njihovo mina se čedalje bolj dviga, dereze slabo pri- štetje se je kmalu ustavilo. Do štiriinsedem- jemljejo, ledeni klini ravno tako, led je že slab. deset se še niso učili šteti, to številko bodo zmogli Moramo plezati bolj na srečo kot na varnost. šele drugo leto. Planinci iz vse Slovenije, ki so Strmina okoli 65° me prisili, da napredujem po korakali mimo njih, pa so se jim nasmejali in konicah derez in z oklom lednega kladiva po- jim pomahali z rokami. časneje. Še kakih 1000 metrov pa bomo prišli do skalnega odstavka, da si bomo lahko zabili klin Kot vsako leto je tudi letos organiziral MO PD in se počutili varni. Napetost postaja čedalje Celje pohod po poteh XIV. divizije. Udeležili večja. Nad seboj zagledam ogromno ledeno so se ga planinci iz šol in tovarn, čeprav je bil svečo, ki visi izpod ogromnega skalnega previsa pohod težak in dvodneven. Namen pohoda je nad našimi glavami. Mislil sem, da bom s 40 m bil, da bi vsaj malo spoznali borbe in junaštvo vrvi lahko dosegel skalni odstavek, pa sem se slavne XIV. divizije na štajerskem območju. Hoteli zmotil, zato sem moral napraviti varovališče. pa smo obiskati tudi mesta, kjer spe tisti, ki so darovali najdražje — svoja življenja. Po prvih zadržanih trenutkih so se mladi planinci dogodke iz te doline in vsak zase je to premleval sprostili in kaj kmalu so se spletla nova poznan- v svoji notranjosti. Beseda »smrt« je težko legla stva, našli so se novi prijatelji in tovariši. na nas in le počasi smo se osvobajali njenega Da bi čim bolj spoznali krvave dogodke, ki so vpliva. za mladino večkrat nekje daleč v preteklosti, V Ljubnem smo znova oživeli. Za nami je bila smo prosili člana ZB tov. Šegina, ki je sam slovesna podelitev diplom, vsi pa smo bili po- preživel trpljenje in strahote enega najslavnejših nosni, ker smo premagali tako dolgo in naporno pohodov v slovenski zgodovini, da nam je pri- pot, ki se je vila iz Pake na Sleme, na kočo povedoval o borbah in svojih spominih. Ustav- Sleme, Smrekovec, Rastke in v Ljubno. Med vese- ljali smo se na mestih, kjer so se bile najtežje lim kramljanjem smo čakali na avtobus. Na bitke in kjer so si partizani, izmučeni in prezebli, avtobusu se nismo vdali svojemu premišljanju. vsaj za trenutek oddahnili. Pred nami so vstajali Zopet nas je pospremila pesem. Petje ni potih- pozabljeni in nepozabni dogodki in solze v očeh nilo vse do Celja, kjer smo vsi pozdravljali so pričale, da smo poslušali tov. Šegina kot še »Horuk in nasvidenje!« Avtobusi in vlaki so od- nikogar doslej. Živeli smo s tistimi, ki so neustra- nesli na vse konce in kraje planince z nepozab- šeno zrli v smrt in umirali, porajal se je lik par- nimi spomini in doživetji. tizanskega pesnika Kajuha in njegove pesmi so Tako je bilo preteklo leto. Malo drugače bi lahko dobile nov čar. napisali tudi za letošnje leto, le s to razliko, da Prvi dan je bila pot dolga in naporna, zato je smo hodili po tistih poteh, od Sedlarjevega do proti Smrekovcu marsikoga premagovala utru- Resevne. Naleteli smo povsod na veliko raz- jenost. Na poti smo večkrat počivali, a vseeno umevanje, preprosti ljudje pa so nam povsod so postajale noge svinčeno težke. Nekje v da- ponujali gostoljubje. ljavi so se prikazovale domače kuhinje in shrambe. Pohod po poteh XIV. divizije je postal tradicio- Kmetje, ki so izkopali zadnji krompir, so radi nalen, prireja pa ga MO PD Celje. Kaj dosegamo odgovarjali na naša vprašanja. Kjerkoli smo z njim? Vsekakor je to ena najuspešnejših mno- mogli, smo se ustavili, kajti povsod smo izvedeli žičnih akcij v slovenskem merilu, kjer se srečujejo kaj novega in doživetega o tistih, ki so po teh mladi planinci. Z njo krepimo tovarištvo, obenem krajih tedaj korakali: »Bili so lačni, bosi in raz- pa se spominjamo velikih dogodkov, ki jih ima- trgani. Skuhala sem jim ajdovih žgancev in mleka. mo premalo pred očmi. Drugega ni bilo pri hiši,« tako je pripovedovala Drugo leto bomo zopet šli. Pridružili se nam bodo babica, ki je bila posebno zgovorna. »Počakajte novi in novi člani. Morda bodo čez nekaj let tudi vam bom skuhala ajdovih žgancev. Pri hiši hodili že naši otroci. Tisto, kar moramo ohraniti, še hranimo velik kotel,« nas je povabila. Še pre- moramo imeti pred očmi. rodi bi bili počakali, a dan, ki se je neusmiljeno nagibal h koncu, nas je priganjal naprej. Zapu- stiti smo morali stare partizanske mamice, oblju- bili pa smo, da se bomo še vrnili in se najedli žgancev. Hiteli smo, a noč nas je prehitela. Dve uri hoda sta nas čakali v popolni temi. Hiteli MISLI IN BESEDE smo drug za drugim in nenadoma se je oglasil O GORSKIH IMENIH jasen fantovski glas: »Hej brigade...« Pesem je zatrepetala nad nami, postajala je vedno glas- nejša in jasnejša. Peli smo vsi in s tem pozabili Ing. Stanko Dimnik na utrujenost. Kot nekdaj je pesem tudi to pot hrabrila, vrnila nam je voljo in moč. Drugi dan je kolona krenila s koče na Smrekovcu. Pred nami je bila pot do Rastk in od tod do Ljubnega, kjer je bil zaključek pohoda. Rastke Bilo je leta 1900 na pouka prost popoldan, ko leže v ozki dolini in obokan spomenik, ki se tu je v gostilni na Šmarni gori sedelo omizje njenih osamel dviga, nas spominja na partizansko izvid- takratnih bolj rednih obiskovalcev. Pri mizi, kjer nico, ki je padla v nemško zasedo. Živ ni ostal sem sedel poleg očeta, sta bila tudi profesor niti eden. Mi smo jim v zahvalo položili na grob Fran Orožen, takratni predsednik Slov. plan. dru- venec. Njihov spomin smo počastili z enominutnim štva in profesor Fran Leveč, jezikoslovec, pisatelj molkom. Vse do Ljubnega nas je spremljal nedo- in deželni šolski nadzornik. Jaz, tedaj učenec ločen občutek, težko bi bilo reči zakaj. Ob spo- drugega razreda osnovne šole, sem vneto poslušal meniku nam je tov. Šegina orisal pretresljive Levca, ko je pripovedoval o Langusu ter njegovih šmarnogorskih freskah, o Prešernu in njegovem vzeli iz še starejših stoletij, ne more pa biti dvoma, stricu, ki je bil tam župnik, ko je bila Šmarna da so jih mogli nam posredovati samo oni. Dokaz gora še zelo obiskovana božja pot. Potem je o stikih in sožitju keltskih staroselcev s sloven- Orožen povedal, da je prav to božjepotništvo iz- skimi doseljenci niso samo ta stara geografska podrinilo staro ime Holm, ki ga je sprva imela imena in nekatere besede v našem današnjem Šmarna gora. Pogovor je tekel še o šmarnogorski jeziku, temveč tudi ureditev planšarstva in pa- »Kuhni« in drugih starih gorskih imenih; najbrž stirskih koč, kar vse je bilo do prve svetovne je vse to bila prva pobuda, da sem se začel za- vojne ohranjeno v bistvu enako pri nas kot skoro nimati za gorska imena. po vseh Alpah, od njihovih skrajnih prigorij na Kasneje, ko sem bil že dijak šestega razreda, je zapadu, do tistih na vzhodu, severu in jugu, temeljit profesor geografije pri obravnavanju Ju- kjekoli so bile na zemeljskem površju geološke lijcev pripomnil za ime Kuka nad Komno: »Kuk, plasti, ki so omogočile prvobitno železarjenje. staro ime, morda keltsko.« Takrat sem s starejšim Kako se jezikovna dediščina starejše dobe žele- bratom že zahajal v Julijce in se mi je zato ta zarske kultu re prepleta z njeno mlajšo dobo, nam pripomba bolj vtisnila v spomin. lepo pokažejo nekatera geografska imena. Npr.: Bilo je še posebno naključje, da sem imel na starejša ali halštatska doba železa je dobila ime Dunaju profesorja za tehnologijo, ki se je v pre- davanjih o železu dosti temeljito pomudil v opi- sovanju zgodovine in tehnologije prvobitnih že- lezarjev. Posebno me je vnelo, ko je pripovedoval o tistem znamenitem jeklu Norijcev, ki sta ga zaradi izredne trdnosti opevala rimska pesnika PLANINSKA VERA Horac in O vi d in j© p i so I o n j©m rimski zcj odo- Leopold Stanek vinar Plinij. Pri tem je navajal Koroško, Kranjsko in Goriško kot del Norika, kjer so delovali tisti Non omnis morieris I antični železarji-jeklarji. Ko se prevesi večer Vse to je prispevalo, da so me na mojih gorskih čez poslednjo steno potih stalno spremljale misli na imena vrhov, ki in se slednja sled poti sem jih srečeval. Sčasom sem spoznal, da se izteče — potuhnjena kača — posamezna gorska imena po njihovi osnovi po- na bregu neznane reke, kdo ti ponudi varno podnožje navljajo po naši ožji in tudi po širši domovini. za tvoje togo stopalo, In ne samo doma, tudi v zamejstvu sem opazil kje te pričaka skalni oprimek našim imenom presenetljivo podobna gorska in za tvoje skrčene prste? sploh geogafska imena. Za nekatera teh imen, npr. iz osnov Kuk-, Kluk- in Ravn-, so bila zna- II menja, da morajo biti nekako v zvezi s prvo- Na zadnji obali bitnim železarstvom, kajti ugotavljal sem jih redno se vse magistrale tam, kjerkoli so bile figuracija tal, geološka po- zavozlajo, dlaga, vegetacija in vetrne razmere primerne za zavozlajo, ne končajo — železarjenje s pečmi na veter. Taka imena sem potoni onstran v podvodje, tam so še grebeni in stene, potem ugotovil po vsej Evropi in pokazalo se je, Čeri in vršaci, da so dostikrat prav tam, kjerkoli je bilo iz an- ribe in rakci tičnih listin ali pa iz arheoloških izkopavanj znano, plezajo nanje, da so tamkaj nekoč gospodarili Kelti. Po vsem ne plezajo, tem sem sklepal, da morajo biti tista naša nena- nosi jih vzgon hrepenenja vadna gorska imena keltska zapuščina. po cvetnih livadah Če pravim keltska zapuščina, imam v mislih vso koral in mahov, tradicijo tistega živinorejskega in železarskega potoni globlje, ljudstva, ki se je zadnja tri stoletja pred pričetkom v temine svojega rojstva, našega štetja umikalo pritisku Germanov s severa odreši minljivosti in Rimljanov z zapada na naš današnji življenjski podobe potopljene mladosti, neizpolnjenih Jugovih sanj, prostor in tudi naprej po Balkanu. Korenine tega potlej se otiejsko vrni, ljudstva segajo skozi latensko in halštatsko dobo opaši si težo zemlje, celo v drugo tisočletje pred začetkom našega odpri jezove glasilk štetja. Nekatera naših, Slovencu nenavadno zve- in zapoj hvalnico nečih, starih gorskih imen so morda Kelti pre- večni ljubezni naših gora. po Hallstattu, mestecu, ki leži 10 km severno Dach- ki se ni bistveno razlikoval od govorice prebi- steina v avstrijskih Alpah. Nedaleč od Hallstatta je valcev v Trierju v zapadni Nemčiji (po Pokornyjy gorovje Lattengebirge, kar bi se reklo po naše: »Keltologie«, str. 98). Letevno gorovje, torej ime, ki je nesmiselno za S pričetkom našega štetja so imeli Rimljani pod- gorovje. Če prvi del tega nemškega imena zlo- jarmljeno že vse ozemlje naše današnje slovenske gujemo, slišimo staro ime: La Tene-Gebirge! To krajine in še daleč naprej na jug. Tej krajini so pa je ime kraja La Tene na zapadni meji Švice dali staro ime Ilirska provinca. Iliri, v primerjavi proti Franciji pri Neuchatelskem jezeru, ki je dalo s Kelti kulturno, gospodarsko in kar se tiče civi- ime mlajši dobi železa. Geografsko ime La Tene lizacije, dosti manj razviti, so bili po našem da- je torej tudi blizu Hallstatta. našnjem svetu le bolj redko naseljeni, izvzemši Poglejmo še značilna geografska imena v kon- v predelih ob Jadranskem morju. Do prihoda Slo- kretnem primeru okrog Hallstatta v območju pol- vencev so skoro že povsem izginili v morju kelt- mera 75 km, to so:1 Guggenberg, Gugging, Gug- skih priseljencev, pribeglih v stoletjih s severa čez genstein (iz osnove Kuk), Kuchel (Kuhna) Kahler- Alpe in z zapada čez našo Goriško in Beneško sberg, Kals (iz osnove Kal), Plain, Planitzen, Pla- Slovenijo. Rimljan je ostal v tej provinci samo nai (iz osnove Plan), Lahneck, Lahnstein (iz osnove okupator, avtohtono prebivalstvo je bilo keltsko, Lan), Raunsbach (Ravn), Trauneck (Travnik), Vo- po dolinskem svetu poromanjeno, v gorah pa so gerl, Vogelbach (Vogel), Lieser (Lisec), Miglberg ohranili svoj jezik, šege in način gospodarjenja. (Migovec), Grossglockner (Klek), Speik (Špik), Rimski okupator jim je dal mir; zadovoljen je bil, Turrach (Turje), Tauern (Ture), Sulzau (Solčava), da je z njimi zamenjaval njihove pridelke, pred- Kappel (Kapla, Kapela), VValchen (Lašče) itd. vsem odlično jeklo, ki ga je okupatorju primanj- Okrog kraja La Tene nahajamo v enako velikem kovalo. območju: Guggisberg (Kuk, 40 km j. v. od La Tena), Iz nekaterih besed v našem slovenskem jeziku Kallnach (Kal), Plan, Lyss, Lysach (osn. Lis), in v jeziku drugih slovanskih narodov moremo Kandrn (Kandrše), Kappelen (Kapla, Kapela), sklepati, da smo imeli že v Zakarpatju močne stike Sulz (Solčava), Selzach (Selščica), La Chapelle s Kelti. Že tam smo morali dosti pridobiti od njih (Kapla, Kapela), Cret (Kreda), Cluse (Ključ), glede govedorejstva, poljedelstva, obleke, navad, Thoury (Turje) itd. raznih ročnosti in umetnosti. Ne morem si misliti, da bi Slovani, ko so se pomikali iz Zakarpatja na 2 Dr. Rajko Ložar je leta 1931 zapisal: »Halštatsko Balkan in v Podonavje, ne bili imeli tudi že kulturo bi se bilo moglo prav tako imenovati po takrat stikov s Kelti, ki so jim Slovani rekli Vlahi.3 naših Vačah pri Litiji, če bi bili to grobišče prej Keltski kramarji in mešetarji, ki so stalno tovorili odkrili kot tisto v Hallstattu.« In če pogledamo iz kraja v kraj, so z njimi barantali4 za jekleno na zemljevid, bomo našli tudi v območju okrog orodje, živino in razne izdelke ter prinašali no- Vač skoro vsa zgoraj našteta imena, seveda le vice. Morda so prav Vlahi obvestili Slovane o iz njihovih imenskih osnov. izpraznjevanju našega današnjega ozemlja, ko so ga zapuščali Langobardi, saj so poznali takratno Ko je bila v zadnjem stoletju pred pričetkom na- že desetletno stisko Slovanov zaradi obrskih na- šega štetja uničena zadnja keltska država, njihova silnikov. matična Galija, ni bilo s tem uničeno tudi keltsko Razumljivo je, da so se slovanski priseljenci na- ljudstvo, njihova civilizacija in kultura. Njihov seljevali predvsem po gričevju in gorah že zato, jezik, glasba, pesem, bardi, trubadurstvo, visoka da so bili varnejši pred obrskimi konjeniki, pa stopnja živinorejstva, jahaštvo in razvit smisel za tudi pred drugimi ljudstvi, ki so se takrat selila. gospodarstvo so še naprej živeli v ljudstvih, ki Prav tako jih je močno v hribe privlačevalo so se začela v Evropi nanovo pojavljati po pri- staro keltsko prebivalstvo, to je ljudstvo, Slova- četku n. št. Saj je zapisal zgodovinar Tacit v dru- nom že poznano po njihovi mirnosti, po njihovem gem stoletju našega štetja, ko je opisoval Gote: jeziku, šegah in potrebi izmenjavanja železnih ».. . in to pridelovanje železa so uredili Goti, ki 3 so med seboj govorili galski jezik.« In kronist Slovani so rekli Keltom: Vlahi, Vlasi, pri nas tudi Lahi (ime, ki je morda kasneje enako prešlo na obmejne Ita- Hieronim nam je zapustil sporočilo, da so v Mali lijane). Romunija, ki ima poromanjeno keltsko in slo- vansko prebivalstvo, se je še pred 80-limi leti imenovala Aziji, kjer je bila nekoč njihova država Galacija, Valahija (die Wallachei). Germani so rekli Keltom: die še govorili keltski jezik, v četrtem stoletju n. št., VValchen in iz tega je nastalo die VValschen, die VVelschen. Primerjaj imeni VVales v Angliji in Wallis v Švici. Staro ime Železnikov na Gorenjskem je bilo -Pri Vlahih« ' Imena so zbrana iz zemljevida 1:600 000; kaj bi šele »Zu den VValchen« piše Miillner. In res: imena okrog Že- pokazal zemljevid 1 : 100 000 ali pa celo tak, ki bi vse- leznikov pričajo o železarjenju že v praveku. boval tudi zemljiška imena. * Barantati: keltska osnova te besede je ohranjena v 2 Vodnik po zbirkah narodnega muzeja v Ljubljani. 1931, irščini, španščini, po Bavarski in po Turinški (Thuringen) str. 37. kakor tudi pri nas in morda še kje. izdelkov, govedi, konj idr. V stoletjih so se potem vse drugo slovensko gorstvo komaj malo zbranega Slovani z njimi zlivali, zlivala se je kultura in gradiva, količkaj sistematične obdelave zanj še civilizacija obeh ljudstev, nastajal je slovenski nimamo. narod. Le tako si moremo razložiti, da smo Slo- Prav ima dr. H. Tuma, ko pravi v sklepni besedi venci do danes ohranili tista stara gorska imena, svojega imenoslovja: »Z neko zavestjo lahko ki so dostikrat celo v višinah nad 2000 m, kakor trdimo, da smo prišli do imenoslovja naših Alp tudi, da smo začeli planšariti in prešli iz najnižje ne le prej kot slovanska društva, ampak tudi prej stopnje železarjenja v naprednejši način, to je: kot drugi kulturni narodi.« In na drugem mestu: začeli smo jeklariti. »To imenoslovje naj zatorej za prvo zbudi zani- manje alpinistov (misli gornikov, op. pisca) za Poleg splošnih opisov najdemo v 70 letih v na- domača imena ter da priliko podrobnega pretre- šem PV dosti napisanega tudi o gorskem imen- sovanja in končne ugotovitve imen, kolikor je še stvu; skoro ga nI letnika naše revije, in to že mogoče«. Z drugimi besedami bi torej rekli: To prav od prvega začetka, ki ne bi vseboval raz- je samo predlog za dokončno ugotovitev pravil- prav in ugibanj o gorskih imenih. nosti zapisanih trditev. Vkljub temu opozorilu so Poglejmo vrsto samo nekaterih teh piscev, najbolj mu poklicni jezikoslovci ugovarjali — ne vedno na zgodnjih, največ prispevajočih in v našem slo- najbolj uglajen način. venskem dogajanju bolj pomembnih. To so: pro- Na svoj poseben način je dr. Tuma gledal na fesor Fran Orožen, geograf in zgodovinar; pro- slovensko prazgodovino, ko je ugibal o izvoru fesor Fran Leveč, jezikoslovec; L. Pintar; J. Za- imen. Pravzaprav to gledanje ni zraslo v njem, zula; J. Brinar; Ivan Hribar, zaslužni župan ljub- le navzel se ga je kot sin časa, v katerem je živel, ljanski; profesor dr. Fran llešič, slov. literat; pet- to je časa, ko je Tuma rasel in se šolal, Davorin najst let se je oglašal J. Kogovšek; petindvajset Trstenjak pa je takrat širil misel o avtohtonosti let je o imenih pisal dr. Henrik Tuma; zanimivo Slovencev na našem današnjem življenjskem pro- in bogato je prispeval Rudolf Badjura; svoj ožji storu. Zato se ne smemo čuditi, ko je Tuma v rojstni svet sta obdelala sodnika dr. Jakob Pre- že omenjenem predgovoru npr. trdil: »Ni sledu šern in dr. Josip Sašel; strokovno se je oglašal keltščine, ne romanščine, ne germanščine: vsa ne- profesor dr. Svetozar llešič, geograf; kot planinec slovenska imena so iz poznejše, že zgodovinske je pisal dr. Fran Tominšek, dolgoletni predsednik dobe.« SPD, in bolj kot jezikoslovec dr. Josip Tominšek, zaslužni urednik PV. V zadnjih letih so poleg drugih prispevali tehtne dodatke dr. Viktor Vovk, profesor Marijan Lipovšek, glasbenik, arhitekt Na steni cerkvice sv. Janeza v Bohinju je zgodovinar odkril staro, prvotno risbo. Med drugim kaže tudi rudarja Vlasto Kopač. Dosti je bilo v vrsti let objavljene (poudarjeno na sliki) z Rudnice. Od plašča »kukile« iz zgodnjega časa rudarstva ima še kapuco, samo kot po- koristne besede o gorskih imenih in oblikah — krivalo. nič hudega, če so bila vmes tudi napačna ugi- banja, tudi ta so pomagala na pravilnejšo pot — saj je tu čas, rešeto, ki vse slabo prej ali slej izseje.

Mnenja sem, da je bilo delo dr. Henrika Turne med naštetimi pisci ne samo najbolj plodovito, temveč tudi najbolj vzorno. Pri tem pa je še po- sebna vrednost njegovega nabranega gradiva v tem, da ga je nabiral že v tako zgodnjem času, ko so bila gorska imena res se dobro ohranjena. In nabiral ga je tudi po Julijcih onstran naših mej, kar bi se kasneje ne bi bilo moglo več storiti. Pravo vrednost Tumovega načrtnega zbi- ranja, kot ga vidimo npr. v njegovem Imenoslovju Julijskih Alp, bodo znali ceniti šele tisti, ki bodo nekoč dokončno obdelovali naše gorsko imenstvo. Domnevam, da je prav njegov vzgled pobudil dr. Jakoba Prešerna in dr. Josipa Sašla, da sta po- dobno popisala gradivo za del naših in koroških Karavank. Zelo, zelo pa je škoda, da imamo za Seveda ni vedel ne Trstenjak, niti ne Turna, da mišljal o gorskih imenih in o sledovih prvobitnega bo nekoč slovenski zgodovinar pisal npr. takole: železarjenja staroselcev. »Staro domače prebivalstvo in novo došlo slo- Grampovčan pa ni ostal samo pri tej ugotovitvi. vensko sta se na Bledu srečala. Kultura preteklih Še več je povedal kot jezikoslovec takole: »Če stoletij je ostala plodna tudi za bodoča stoletja je v naši živi govorici še kaj sledov teh Keltov, Slovencev.« To sem bral letos v zanimivi razpravi bomo videli pozneje. Jezikoslovje se s tem do dr. Staneta Gabrovca »Slovenska prazgodovina«.5 sedaj ni ukvarjalo, niti toliko kot s »staro« alban- V nadaljevanju je pomembno ugotovil: »Slovensko ščino. Naši pogledi so bili usmerjeni v tisto smer, romantično zgodovinopisje, ki je imelo Slovence kamor smo bili potisnjeni. Nazaj se nismo ozirali. za avtohtone, je kljub zmoti nekje zadelo resnico.« Izgladili so naša pota tuji ljudje in njim smo Že dolgo let sem domneval, do se bo kdo tako zaupali. In danes delamo naprej, mirno, brez nekako izjavil. Pri tem bi dejal, da je bil Trste- vsake skrbi ali misli, da to, kar so nam pripravili njakov6 prispevek Slovencem le nekoliko pomemb- drugi, ne bi bilo pravilno. In vendar imamo mnogo nejši, kot ga ocenjuje dr. Anton Slodnjak v svo- razlogov, da se vprašamo: ali je ta pot pravilna, jem Pregledu slov. slovstva (1934). odrešljiva? Ali ni vsa ta zgodovina, katere smo se učili, dvomljiva? Ali ni to oblikovanje našega 7 Leta 1960 mi je prijatelj dr. Rick Suštarič iz Ame- jezika že neko pretiravanje, ker se stare oblike rike poslal knjigo Berilo in Bearla, ki jo je spisal izgubljajo z oblikovanjem v novejši dobi? Mnogo ing. dr. Janko Grampovčan leta 1958 v New naših prastarih besed je izginilo prav zaradi je- Yorku. S piscem te knjige sem se osebno seznanil zikovnih »kirurgov«. (Str. 42). tri leta kasneje, ko se je kot ameriški upokojenec vrnil nazaj v domovino. Takrat sem zvedel, da po Medtem ko sem do tedaj pisal samo v PV ter fakultetni izobrazbi ni samo tehnik, temveč tudi tu in tam mimogrede omenil, da kažejo imena jezikoslovec, ki se ukvarja v glavnem s starimi na keltski izvor, me je Grampovčanova knjiga jeziki. opogumila, da sem o keltskih spomenikih v naših geografskih imenih razpravljal bolj obširno I. 1961 V svoji knjigi navaja poleg drugega precej besed v Naših Razgledih. in imen iz živih keltskih narečij, ki so po izgo- Članki naj bi predvsem opozorili strokovnjake, da vorjavi in pomenu včasih popolnoma slovenska. bi temu pojavu posvetili pozornost. V člankih sem Med takimi besedami so nekatere (npr.: ubog, ponovno poudaril, da sem jih pisal brez zadostnih revček, klavrn, luč, bahav, keha, barantati, kre- književnih in zemljepisnih virov, kot tudi brez glob- gati itd.), ki jih imamo samo Slovenci, ne pa tudi ljega jezikovnega znanja in da sem zato pri drugi Slovani?" Vse to ga je napotilo do prepri- navedenih primerih in domnevah lahko tu in tam čanja, ki ga takole izraža: »Nikakega dvoma ni, v zmoti. da so živeli na prostoru, kjer danes žive Slovenci, ljudje, ki so pripadali tako imenovani indoev- Tudi sem izrekel mnenje, da bi mogel temeljito ropski skupini jezikov. In to so bili Kelti in »Iliri«. proučitev teh nenavadnih, starih geografskih Ta plemena niso izginila ob raznih invazijah, imen izvesti samo širši krog strokovnjakov in ne ampak so se umaknila v hribe in zakotne kraje, samo jezikoslovci. Kajti resda nastajajo besede proč od prometnih žil in dalje živela. (Str. 97). in imena po nekih jezikovnih pravilih, ampak Grampovčan torej ugotavlja popolnoma isto na navadno pod bolj ali manj močnimi vplivi, npr. osnovi svojega jezikovnega znanja, kar sem jaz zgodovinskih dogodkov, ozemeljskih ujm, socialnih trdil in tudi že zapisal v PV, še preden sem imel in gospodarskih razmer in podobnega. njegovo knjigo, a sem prišel do takega mnenja Še drug namen, rekel bi, celo glavni, sem imel. popolnoma po drugi poti in neodvisno od njega, Namreč: načrtno zbiranje obstoječih geografskih, namreč kot popotnik po naših gorah, ko sem raz- zemljiških in hišnih imen. Morda, da tako delo že teče v kaki ustanovi ali inštitutu, vendar potrebno 5 Dr. Stane Gabrovec »Slovenska prazgodovina« Mohorjev bi bilo, da se uredi zbiranje v širokem obsegu, kol. 1966, str. 90-97. npr. s sodelovanjem članov planinske in lovske 6 Zgodovinar, ki se posveča slovenski prazgodovini, bo morda izluščil pomembne napotke iz nekaterih Vošnja- organizacije, najbolje po načinu, kot ga je upo- kovih razprav, tako sodim po geografskih imenih. Npr. rabljal Tuma v svojem Imenoslovju. Potrebno pa v Letopisu Matice Slovenske za leto 1875 (»Antenor, vodja adrijanskih Venetov« str. 125 in »Profesor Contzen o slo- je pohiteti, skrajni čas je, kajti zaradi izpremi- vanskosti starih Venetov« str. 139). njajoče se oblike našega gospodarjenja se seli 7 Dr. Rick Suštarič, zgodovinar z univerze v Berkeleyu v Kaliforniji, ki se ukvarja z zgodovino in jeziki Keltov. prebivalstvo z gora in podeželja v mesta in spo- Bral je moje članke v Plan. Vestniku (npr. članek »Gorsko ime Kuk odkriva zgodovino«, ki je bil objavljen leta 1960). mini na stara imena izginjajo! Odtlej mi v tem mojem prizadevanju pomaga. Spoznal Od zbranega gradiva, mislim imenskega in be- sem se z njim, ko je prišel pred kakimi desetimi leti v domovino svojih staršev zbirat gradivo za svojo doktorsko sednega, bo verjetno imelo korist tudi naše jezi- disertacijo. koslovje. Predvsem pa bo v velijo pomoč zgodo- pomagal k razčiščenju mojih domnev. Pomemb- vinarju, da bo mogel odkrivati in spletati, neure- nost tega vprašanja je že tolikšna, da sem smel jene in zamotane niti naše prazgodovine — po- to storiti. Opazil sem dva odziva, vendar na dobno kot jih odkrivajo arheologu načrtna odko- način, kot ga nisem pričakoval. pavanja gradišč, razvalin in grobov. Prvi se je posredno odzval univerzitetni profesor, Dr. Henrik Turna je prvi pričel opozarjati na važ- ki mojim domnevam ni priznal niti vrednosti regi- nost zbiranja in razčiščevanja geografskih in zem- stracije, »Če bi kdo med nami filologi napisal, re- ljiških imen za odkrivanje naše prazgodovine. cimo, članek o ceneni elektriki, ga gotovo ne bi Leta 1929 je celo v svojem Imenoslovju Julijskih objavili. Tehnik pa lahko piše o jeziku . ..« pravi Alp v zaključnem pojasnilu posebej pripomnil: med drugim v pismu uredništvu N. R. z dne »Le po tej poti pridemo do prve svoje zgodovine; 8. 6. 1963. In na koncu pisma: »Bojim se, da saj pravi romanist Meyer-Liibke, da nam kra- jezikovna izobrazba slavistov, ki jih bomo našli jevna imena dado popolnejšo sliko prve zgodo- po nekaj v vsaki redakciji, ne zadostuje za kri- vine kakor arheologi.« Ni mi znano, če so Tu- tično presojo člankov s področja jezikoslovja.« In mova opozorila tudi kaj zalegla, dejal bi, da ne. res, uredniška vrata so se zaprla! Kajti, ko je Prijetno sem bil presenečen leta 1964, ko je dr. Grampovčan, na katerega sem se v člankih izšel prvi zvezek obširne »Zgodovine slovenskega nekajkrat skliceval, poslal po svoji vrnitvi iz Ame- naroda«, da je avtor dr. Bogo Grafenauer že rike v domovino (zaradi selitve sicer z zamudo obdeloval to stvar. enajst mesecev) uredništvu N. R. pojasnilo, so Letos (1966) je izp(;egovoril dr. Stane Gabrovec mu ga vrnili: »Prepozno, ni več aktualno.« 5 v prej navedeni razpravi o stikih s staroselci, ki Drugi odziv je bil v strok, reviji »Jezik in slovstvo« so jih imeli slovenski priseljenci, ko so prišli št. 2/3 1965. Nenavaden naslov »Quousque tan- na naš današnji slovenski svet, takole: »Milko dem« je oznanjal ogorčenje in še bolj vsebina Kos pravi: naselitvena in kulturna pokrajina, ki čla nka, nekako v smislu: »Kako je nevarno, če nam jo ponazoruje arheološka karta predslo- se nejezikoslovec vmešava v razlaganje geograf- venske dobe, se navadno presenetljivo krije z skih imen! Kaj bi rekli, če bi jaz pisal o tehniki!« obsegom starejšega slovenskega naselitvenega Pri branju članka nisem samo osupnil, spreletel področja. Ali z drugimi besedami: Slovenec se me je občutek, kot da bi bil storil zločin. Toda je naselil prvenstveno tja, kjer je našel že za samo trenutek in že mi je prišel na misel Rado kulturo pridobljeno zemljo, odprt, močno iztreb- Murnik in njegov Ata žužamaža, ko se je pre- Ijen ali pa z gozdom le slabo zarasel svet. piral za ogenj z gasilci. ».. . Drugo je seveda vprašanje, kaj nam je ta Jezikoslovec, na katerega me je vezalo petinštiri- prostor neposredno dal, kako močno je preobli- desetletno prijateljstvo in ki mi je bil ves čas koval in usmeril naše duhovno in gospodarsko živ- mentor besede, blag, miren človek, pa se je raz- ljenje, kakšen je njegov delež v naši krvi. Kako hudil: »Tak način!« Odločil se je, da bo pisal v močno je bila torej kontinuiteta starega prebi- tujino znancu, temeljitemu strokovnjaku starih valstva, kako močno mešanje staro- in novoselcev jezikov, nekdanjemu študijskemu kolegu z univerze. in koliko je antična civilizacija, upravna organi- Jaz pa sem za pismo napisal pojasnilo. zacija, antična duhovna kultura našla neposredno Čez nekaj tednov sem prejel prijateljevo obvestilo: pot v življenje došlih Slovencev.« »Pojasnilo tiste zadeve boš našel v knjigi »Kelto- To se sliši že nekako tako, kot je Grampovčan logie« (1953) profesorja J. Pokornyja na str. 96 zapisal pred osmimi leti, in kakor sem jaz dom- 9 do 98. In tam piše: »Brez branja tekstov, da celo neval pred desetletji, namreč da je ob zori pri- brez poznanja še živih keltskih jezikov, je komaj hoda Slovanov na današnji naš gorati svet moralo mogoče se lotiti globljih študij s keltskega pod- priti do srečanj in sožitja s staroselci. ročja. To velja predvsem za srednje-evropska raziskovanja krajevnih imen, katera raziskovanja Ko sem v pripombah omenjal svoje domneve o so skoraj izključno v rokah germanistov in ro- geografskih imenih v Plan. Vestniku in bolj ob- manistov. Osebnosti kot R. Much in Meyer-Lubke širno leta 1961 tudi v Naših Razgledih,8 torej sta praktičino obvladali več keltskih jezikov.« In v leposlovni reviji in v časopisu za politična, v nadaljevanju: »So romanisti, ki so nagnjeni k gospodarska in kulturna vprašanja, to pa je tisk, shematskemu uporabljanju delovnih metod, pri- v katerem tudi nestrokovnjaki lahko izpostavijo dobljenih iz študija modernih narečij, da jih upo- vprašanja prepihu, sem računal na odziv, ki bo rabljajo za predhistorična imena in se ne menijo

8 Naši Razgledi, sept., okt. 1961. V razpravi je bilo ' Wissenschaftliche Forschungsberichte: Julius POKORNY, nenavadno veliko hudih tiskarskih pogrešk. Npr.: ime ehem. Profesor an der Universitat Berlin, jetzt an der Uni- »Turi- je popravljal stavec v »Turki«. versitat Ziirich. 1953. Francke AG. Verlag Bern. za strogo presojo glasovnih pravil.« Razumljivo, Tega »starega slovenskega gorskega imena«, kot da kar velja za germanista in romanista, velja ga ugotavlja slavist-etimolog v svoji strokovni re- tudi za slavista. viji, pa ne najdemo samo v Sloveniji, dosti ga je Kot sem spredaj omenil, je advokat dr. Henrik po zapadnih predelih vse Jugoslavije in tudi po Tuma že leta 1929 opozoril na delo Meyer-Liib- vsej Evropi. Po vsej Evropi ga vendar nismo keja, ta pa je takrat objavljal izsledke svojega mogli razširiti Slovenci! delovanja vsaj že deset let. Ali nismo pri nas Pripominjam pa, da obstoji nekaj besed iz osnove v zakasnitvi za kakega pol stoletja? kuk in pa kok, ki so v zvezi z rudarstvom ali pa Po vsem tem so bo moglo o naših starih imenih železarstvom. Besede so iz iste osnove in iz istega razpravljati in jih dokončno etimološko razčistiti tehničnega področja kot pri gorskem imenu Kuk takrat, ko bomo imeli nekaj naših mlajših jeziko- in Kok. Npr. beseda »kukula«, to je vrhnje obla- slovcev, arheologov in zgodovTriarjev specializi- čilo s kapuco, ki so ga nosili Kelti in kasneje v ranih na zapadnih univerzah tudi v študiju kelt- srednjem veku rudarji po vsej Evropi. Zanimivo skih narečij in keltske zgodovine po današnjem je, da vidimo takega rudarja s kukulo na tistem stanju teh znanosti, kajti te so se prav v zadnjih koščku slike sv. Krištofa na cerkvici sv. Janeza v desetletjih razvile v tujini do visoke stopnje. Bohinju, ki so ga pred leti odpraskali, da so od- krili pod sedanjo sliko prvotno staro sliko. Bralec naj mi oprosti, če sem v tem spisu po- Druga taka beseda je mednarodna strokovna vedal nekaj več iz svojega življenja. Moral sem beseda »kokila«, ki pomeni posodo, v katero vli- to zapisati, če sem hotel pokazati, da ne smejo vajo raztopljeno železo iz pečj v železarnah. biti vrata za razglabljanje o gorskih imenih od- Torej tudi taki izrazi utegnejo potrjevati mojo prta samo jezikoslovcem. Nujno je potrebno, da domnevo. osvetlimo zibelko rojstva imena z vseh strani, če naj dosežemo najvišjo stopnjo pravilnosti. Pre- ozkosrčno naziranje slavista-etimologa privede lahko do nepravilnih sklepov. Mogel bi navesti precej takih primerov, toda o njih bodo prej ali ŠTIRJE SRČNI MOŽJE slej pisali poklicni strokovnjaki. Samo o enem imenu pa le moram spregovoriti, to je o gorskem (Nadaljevanje) imenu Kuk, o katerem sem že ponovno pisal. V spredaj omenjeni jezikovni reviji, torej v glasnifcu za jezikovno pravilnost, je navedel slavist-eti- Franc Ceklin molog: »Kuk je staro slovensko ime.« Pred 80 leti je Trstenjak zapisal podobno: »Kuk je staro slovensko ime, kajti beseda kuk je staro- III. slovenska in pomeni »Etvvas Spitziges.« Potem, ko me je na ta zapis opozoril prof. Wester, sem Luka Korošec oblezel vse vrhove in kraje, za katere sem vedel, (1747-1827) da imajo ime iz osnove kuk ali kok, nisem pa našel med njimi koničastega vrha. Najbliže bi bil konici morda Kuk nad planino Govnjač, a Priimek Korošec, ki ga je nosil prvi triglavski pri- tudi ta je le zaobljena kopa. Ponekod se ime stopni k Luka, je v Bohinju slediti tja v konec ne drži niti ne vrha, temveč samo njegovega srednjega veka. pobočja ali celo vznožja, včasih tudi kraja. Redno Med 20 kosezi (»Edlinger«), ki so zadnja leta so okrog takega imena razmere take, da so bile 15. stoletja prebivali v bohinjskih naseljih pod primerne za prvobitno železarstvo s pečmi na radovljiško gosposko, je kot zadnji omenjen Jurij veter, ponekod so poleg njih celo odkrili sledove Korošec (Jury Carrassitz). (Urbar radovljiškega prvobitnega železarjenja ali pa je tam teklo gospostva iz I. 1498, stran 93 in 94. Državni arhiv železarstva še v srednjem veku. LRS). Ing. dr. Grampovčan je kot jezikoslovec ugotovil: Najnovejši izsledki in dognanja na temelju pri- cok (dolgi o se izgovori kot v angleški besedi raw) merjalne uporabe obstoječih listinskih virov, hiš- pomeni keltsko: peči, taliti, kuhati, vreti pa tudi nih imen in starih bohinjskih priimkov so poka- pripravljati hrano.10) zali, da je kosez Jurij Korošec in še osem drugih svobodnjakov sedelo na svojih koseščinah na 10 An English - Cornish Dictionary, Edlted by R. Morton radovljiškem delu Srednje vasi na obeh straneh Nance, printed for the Federation of old Cornvvall Societies by Worden (Printers) LTD. Marazion 1952. hudourniške Ribnice. (Spočetka manjši in mlajši del te vasi je bil podložen briksensko-blejskemu Pot k razlagi teh presenetljivo visokih številk v gospostvu). Ostalih 11 kosezov je prebivalo v primerjavi s poprejšnjo »sušo« Korošcev drži k starodavnem naselju pod Studorom. Mejniki ob- bohinjskemu fužinarstvu in rudarstvu. sežne prastare skupne posesti studorskih in srenj- »Nimamo še podrobnih študij, ki bi razodele, skih kosezov so bili postavljeni na najvišjih bo- kako je bilo glede izvora naših starih rudarjev, hinjskih gorah v neposredni bližini Triglava. fužinarjev ter oglarjev in tovornikov. Navaja se, Med 17 bohinjskimi kosezi (»Edlinger in der da jih je obilo prišlo od drugod, da so prišli od Wachain«) v radovljiškem urbarju iz leta 1579, furlanske in italijanske strani, zlasti fužinarji. Viri str. 334—337, (Državni arhiv LRS), ni več priimka navajajo, da jih je prišlo s Koroškega, npr. v Korošec, pač pa je pri kosezu Gregorju Žvanu Bohinj, kjer tudi pogosti priimek Korošec (Češ- omenjeno, da ima ta poleg svoje podedovane njica, Koprivnik) priča, da se to poročilo ujema koseščine tudi koseščino (in rovt), ki je bila po- z demografskimi sledovi.« (Dr. Anton Melik: Pla- prej Koroščeva (Kharner gevvesen). nine v Julijskih Alpah, 1950, str. 76). Melik na- V starejših urbarjih blejskega gospostva, iz 15. daljuje (istotam, stran 78): »Že iz dosedaj zna- in 16. stoletja, ki so shranjeni v Briksenu, Ko- nega pa se razvidi, da je marsikje prav fužinar- rošcev ni najti. (Podatek dr. Milka Kosa). stvo z rudarstvom pripomoglo k nastajanju novih Toda takoj za Andrejem Korošcem (naslednikom vasi, a po opustitvi fužinarsko-rudarskega gospo- Lenarta) in Pavlom Korošcem, ki se pojavita v darjenja k prehodu na kmetijsko-živinorejsko go- Češnjici na pragu 17. stoletja (Blejski urbar iz spodarstvo s poudarkom na izkoriščanju novih I. 1602, str. 329, Državni arhiv Bozen, Italija. - planin ali pa vsaj novih gorskih travnikov. — Podatek dr. M. Kosa) in ki sta kot edina Ko- Koprivnik je nastal na področju stare planine, rošca vpisana tudi v naslednjih dveh blejskih ki jo je imela v višinah med 970 m in 1100 m urbarjih, iz I. 1615 in 1635, (škofjeloški arhiv stara vas Češnjica, nemara pa so se na planini Briksen — podatek dr. Milka Kosa), pa množica za trajno naselili zaradi rudarstva. Gorjuše so na Korošcev kar preplavi koprivniško planoto. podoben način nastale na področju stare planine, Po podatkih v župnijskih matrikah Srednja vas ki jo je imela vas Nomenj.« In dalje: »A tudi, če v Bohinju (Škofijski arhiv, Ljubljana) je bilo v se izkaže, da . .. so se posamezniki za trajno dobrih 70 letih 17. stoletja (od 1. 1628 do 1699): naselili na Koprivniku ter na Gorjušah in v Pod- jelju že pred razmahom rudarstva in oglarstva,

Rojenih Rojenih smemo za trdno računati, da se je prebivalstvo V naselju Zakonskih oseb oseb Rojenih v teh vaseh močno zgostilo šele v rudarski dobi. parov moškega ženskega skupno spola spola — Da sta vasi Koprivnik in Gorjuše zelo kasno nastali, je docela izven dvoma,« (istotam, str. 79). Koprivnik 35 69 71 140 K temu naj dodamo, da v omenjenem blejskem Gorjuše 7 14 13 27 urbarju iz I. 1602, ki na straneh od 253 do 381 Jereka 1 2 1 3 zajema podložne kmete in kajžarje v vaseh: Bi- Češnjica 4 5 6 11 strica, Nemški rovt, Savica, Polje, Brod, Srednja vas, Češnjica, Nomenj, Bitnje in Laški rovt — Stara Fužina 1 — 1 1 V neugotov. Koprivnik in Gorjuše nista omenjena. krajih 6 2 4 6 S tem pa ni rečeno, da Koprivnika tedaj še ni bilo, zakaj vsi podložniki s področja stare če- Skupaj oseb 54 92 96 188 šenjske srenje (Češnjica, Jereka, Podjelje in Ko- privnik) so v odstavku »Kherschdorf, v zeschnitze« s priimkom Korošec. (na straneh od 329-362) zajeti skupno, pod ime- Dalje: v prvi polovici 18. stoletja (1700—1750) je nom matične vasi. bilo v vsem Bohinju rojenih 182 otrok s priimkom Korošec. Ob ljudskem štetju po ukazu cesarice Marije Te- Obstoj vasi Koprivnik v 16. stoletju je izpričan rezije leta 1754 je bilo v Bohinju 23 družin s pri- v urbarju radovljiškega gospostva iz I. 1579, v imkom Korošec, od teh na Koprivniku kar 17, na katerem je (na strani 325) med mejnim opisom sosednjih Gorjušah 4, dve pa v Češnjici. področja nomenjske soseske (na Nomenju je In še: prvi triglavski pristopnik Luka je bil ob imela Radovljica dve kmetiji), omenjena tudi svoji prvi poroki (I. 1770) že sedemdeseti (moški) »vas Koprivnik« (Dorf Kapriunikg). Korošec, ki je od začetka 18. stoletja dotlej stopil Po tem splošnem in številčnem pregledu Koroš- v zakonske »ojnice«; vsak od njih, seve, s trdnim cev in po ugotovitvah o času nastanka kopriv- namenom, da še pomnoži Korošce. niške vasi preidimo k Lukinim prednikom. Teden dni pred kresom lakotnega in kužnega leta Češnjice št. 50. Njuni potomci so bili »ta mali 1629 (Valvasor) je žena Marina rodila Mihaelu Jurjevci«. Rod se je držal skoraj sto let. Korošcu na Koprivniku sinčka Janeza, Lukinega Vpogled v jožefinski kataster bi dal odgovor, ko- pradeda. (Glej članek F. Ceklin, »Čigava noga je likšen del velikega Jurjevčevega grunta je pri- prva stopila na teme Velikega Triglava«, Pla- padal Janezu. ninski Vestnik 1957, str. 315). Janezov boter je Janezov brat Jakob — Lukin ded — se je uko- bil Jurij Jeklar, ded Luke Jeklarja s Koprivnika reninil na »zgornjo« stran. Šele 20 let star se je št. 12, imetnika lastne kmetije (»ein aigenthumb«), I. 1693 oženil z Nežo, hčerjo Antona Langusa iz nekdanje lastnine srednjeveškega svobodnjaka. Podjelja. Rodila mu je šest otrok — štiri fante (Blejski urbar iz I. 1749, stran 744). in dva dekliča. Najmlajša, Ana in Luka, sta 32-letni Janez se je oženil v predpustu 1661. leta. umrla že v otroških letih, ostali so šli v vrh. Za Vzel je Marino, hčer Janeza in vnukinjo »češenj- Uršulo se je kmalu oženil tudi brat Matevž. Otrok skega« Simona Kosa iz Jereke. (Prva triglavska ni imel. Tudi Jakobu, najstarejšemu Jakobovemu pristopnika Luka in Matevž sta si bila v daljnjem sinu, ni bilo dano, da bi kdaj pestoval svoj sorodstvu. Marina je bila namreč sestrična Janeza zarod, ker v vseh 18 letih zakona s Špelo Stare, Kosa, Matevževega deda). ki mu je umrla I. 1748, ni dočakal svojih po- Minevala so desetletja. Z njimi so šla čez ko- tomcev. Šele četrtemu otroku Jakoba in Neže, pivniške rovte vedra poletja in trde zime. Tomažu, je bilo usojeno, da bo pognal mladike V Jurjevčevi kamri je leto za letom odmeval nov Jurjevčevega rodu. otroški jok. V 22 letih bi se Janezu in Marini Tomaž je bil rojen 14. decembra 1708. Osem- nabralo deset otrok, da niso štirje umrli že v indvajsetleten se je 11. februarja 1736 poročil detinskih dneh. Ostali — tri dekleta in trije fantje z Marijo, hčerjo Urbana in Helene Jeklar s Ko- — so se pretolkli skozi pogubne otroške bolezni. privnika. Marija — med petimi otroki najstarejša Zadnja, desetnica Neža, ki je prišla na svet v — je bila rojena 4. junija 1709. Oče Urban je januarju 1684, prav v času strahovitega mraza bil bratranec že večkrat omenjenega lastnika nad Evropo, se je kasneje poročila z domačinom stare svobodnjaške kmetije, Luke Jeklarja. Dijakom. Deset let starejša sestra Marina se je Trdoživemu dedu Jakobu je bilo dano, da je pe- omožila v Podjelje, najstarejša, Marjeta, pa na stoval kopico vnukov — vseh osem Tomaževih Gorjuše. Gregor, srednji izmed živečih fantov, si in Mininih otrok. Luka je bil šesti. je izbral nevesto na nekdanji svobodnjaški kme- Popis prebivalstva I. 1754 nam pove, da je mo- tiji — sestro omenjenega Luke Jeklarja. Kasneje rala biti skupna skleda za deset žlic pri Ta vel'- je gospodaril pri Gregelču na Koprivniku, (hišna kem Jurjevcu na Koprivniku precej zajetna. številka 29). Popisovalec je našel v hiši tri rodove: 81 letnega Ostala dva, Janez in Jakob, sta si nekdanjo veliko deda Jakoba, 45 letnega očeta Tomaža in 7 let- »Jurjevčevo« hiša razdelila. nega Luko. Po pripovedovanju sedanjega Zgornjega Jurjevca, »Jakob Korošec, vdovec 95 let, Jakob sin 45 let, Valentina Dijaka (I. 1953), je po ustnem izročilu Tomaž brat 40 let, žena Marija 40, hči Marija 16, stala nekdanja Jurjevčeva hiša nekoliko niže od Helena 14, Marjeta 12, Neža 10, Luka 8, sedanje, zidane. Stala je tako, da sta s sedanjo Elizabeta 1/2-K hišo Spodnjega Jurjevca (h. št. 46) tvorili eno Kot drugod je seveda popisovalec tudi tu na- samo, nekak dvojček, sicer z dvema »hišama«, vedel le približno starost oseb. Ker ga to, kot a z eno samo hišno številko (31).4 Med njima kaže, ni motilo, naj ne moti tudi nas. so bile samo »planke«. Hlev je bil zidan. Se- Lukina brata, Blaž in Lovrenc, sta umrla še v danjo Zgornjo Jurjevčevo hišo je sezidal — tako zibelki, sestrica Špelca pa v 12. letu starosti. He- so pravili Dijaku — ded Lovrenca Korošca. (Sled- lena se je omožila na Gorjuše. O ostalih treh nji še živi na Bohinjski Bistrici). Imenovani Dijak Lukinih sestrah (Mariji, Neži in Marjeti) pa v je hišo s kmetijo vred kupil od prezadolženega matičnih knjigah ni sledu. Od treh možnosti: da Lovrenčevega očeta I. 1898. Najstarejši, Janez, ki se je leta 1700 poročil z so se morda primožile kam zunaj Bohinja (Boh. Uršo Smukavc iz Podjelja, se je udomil na »spod- Bela, Gorje, Bled); da so morebiti vzeie kakega njo« stran hiše. Sin Jurij mu je umrl že po treh domačina, da pa so bile poroke kje zunaj Bo- letih. Edinka Marija se je kot »domišarica« I. 1739 hinja, ali pa da so umrle samske, gre verjetnost poročila z Gašperjem Korošcem, Bavančovim iz prvima dvema. Potem ko smo spoznali Lukino ožjo »žlahto«, se

1 Od I. 1772 do 1837. ustavimo pri njem. Jesen 1747. leta je bila po pričevanju kronistov carjev.« (Blejski urbar iz I. 1749, str. 727. Državni zelo mila. arhiv LRS). Mehke južne sape so oblizovale gmajne nad Primerjava Lukinega deda Jakoba z Jurijem Prež- Jereko. Ko so preskočile razgledna Slemena, so se Ijem, p. d. Španom v Srednji vasi (št. 8), enim lovile med lesenimi kočami raztresenega Kopriv- največjih bohinjskih gruntarjev (in lastnikom zna- nika, božale kuštrave pastirje in pasoče se črede menite, še ohranjene zidane kašče z letnico 1604), nad vasjo, pa zatem utonile v črnem lesu po- ki je tedaj blejski gosposki odrajtoval 9 goldi- kljuških gozdov. narjev in 14 kr. davka, nas pouči, da so bili V tistih dneh je pri »Ta veTkern Jurjevcu« na Ko- koprivniški Jurjevci trdni kmetje. privniku zajokal novorojenček. Tomaž in Mina Čeprav se to dejstvo in kasnejši Zoisov rudar sta za umrlim Blažem k štirim hčerkam spet do- Luka Korošec (kot ga omenja Richter), na oko bila sina. nič kaj ne ujemata, vendar si, oba stoječa na Na togem, orumenelem listu rojstne matrike iz trdnih tleh, nikakor ne nasprotujeta. tistih dni najdemo prvo sled njegovih stopinj: Poleg kočarjev z Gorjuš in Koprivnika, da pose- »16. oktobra 1747 okoli poldne je bil rojen in na- bej ne omenjamo tudi druga bohinjska naselja, slednji dan krščen Luka Korošec, sin To- maža in Mine. 70 let je minilo, kar so se vpisali Botra: »Lenart Jeklar in Jera Smukavc.« (Rojstna ti možje v prvo vpisno knjigo na vrhu Triglavu matična knjiga žup. Srednja vas v Bohinju, leto Foto F. Premru 1747, stran 300. Škofijski arhiv, Ljubljana). Prvi spominski kamen ob Lukini življenjski poti je postavil srenjski kaplan Ignacij Ostenik. Nava- den zapis v knjigo živih, opravljen po »uradni dolžnosti«. 37 let kasneje pa je Hacquet, opisujoč svoj drugi vzpon na Veliki Triglav in omenjajoč svoja vod- nika — postavil Luki neminljiv pomnik: »... wo- von einer mit Namen Lucas Koroshez, der erste war, der ihn, vielleicht solange die Welt steht, bestieg ...« Kratki stavek resnicoljubnega francoskega pro- svetljenca je bil zapisan dve leti prej, preden sta Balmat in dr. Paccard — še leto dni pred Bene- diktom de Saussure — dosegla vrh Mont Blanca; zapisan 16 let pred dnem, ko se je mladi Valen- tin Stanič s Salmovo družbo povzpel na deviški Grossglockner. Šele 20 let po tem stavku, zapi- sanem v zori evropske alpinistične zgodovine, je stopila človeška noga na Ortler; vrh Zugspitze je še 36 let čakal na prvi obisk, Dachstein 48 let! Slovenska planinska javnost! Upravičeno si po- nosna na Luko Korošca in njegove tovariše, na drzno alpinistično dejanje v davnih dneh. Prehojeno pot verjetnih domnev in otipljivih dog- nanj o zgodnji planinski zgodovini Triglava pa je preletela bežna senca. Ko smo v novejšem času Luko Korošca povsem zasluženo povzdignili v »sedlo«, smo za »stremena« skušali uporabiti VVillomitzerjev hrbet.

Ko je mali Luka že drugo leto plezal — po de- dovih kolenih — je blejska gosposka v novem urbarialnem zapisu omenila tudi koprivniškega zemljaka Jurjevca. »Jakob, sin Janeza Korošca služi od ene kme- tije. . . plačuje (skupaj) 6 goldinarjev in 28 kraj- ki jim kajža ni mogla rezati kruha, pa so si ga dlani je, da je vprav hčerkina smrt preprečila zato služili kot rudarji, drvarji in oglarji, so tudi Luki njegovo udeležbo pri tem znamenitem tri- kmetje iz teh dveh gorskih vasi prijeli za rudar- glavskem vzponu. sko kopačo, kadarkoli jim opravila na kmetiji Tri leta kasneje se je Hacquet pod vodstvom niso vezala rok. Tako tudi Ta vel'ki Jurjevec, Luka Luke Korošca (drugi vodnik je bil najbrž Kos), Korošec. Rudni jaški za Gorjušami niso bili od že drugič povzpel na Veliki Triglav in dosegel rok, in krajcar zraven krajcarja je dal goldinar, njegovo teme. Vrh Triglava je bil tisto leto proti ki se ga tudi gruntarji niso branili. severu za tri sežnje više pokrit s snegom. Skale, Pičli dve leti po omenjenem ljudskem štetju, ob v katere so bile vsekane črke I. S. Z. H. (na tej katerem je bila okoli Jurjevčeve mize zbrana še je vklesal polkrog s piko) L. K. L. K. so bile zato vsa številna družina, so pogrebci odnesli na Rav- za štiri sežnje globlje kot v kopnem. nje nad Srednjo vasjo 83-letnega deda Jakoba, S temi inicialkami so se pri odkivanju triglavske natanko tri mesece za njim tudi očeta Tomaža. zgodovine ubadali Vilko Mazi, Evgen Lovšin in V devetem letu osirotelem Luki in sestricam je Stanko Hribar. ostal za oporo stric Jakob. Ob njegovi roki, ki je »Najbolj čudno pa je nesoglasje med inicial- skrbela za veliko Jurjevčevo kmetijo, je Luka ra- kami ... Kako to, da Hacquet ni našel inicialke stel v fantovska leta. W., to je oznake za Willomitzerja, če je bil ta Ta so bila Luki na kratko odmerjena. Že zgodaj, glavni udeleženec odprave?« vprašuje Vilko Mazi v 23. letu, je legel v zakonsko posteljo. V sprem- (Planinski vestnik 1957, stran 249). stvu vriskajočih svatov je 18. februarja 1770 pri- Prav tako tudi Evgen Lovšin (Planinski vestnik peljal iz doline na dom mlado Mežnarjevo Mino. 1958, str. 409), ko citira Hacqueta, ki je videl 21-letna nevesta je bila hči Pavla Alekša iz Je- vklesane črke L. K. L. K.: »Kdo naj bi bili ti štirje reke, št. 11. Ko je preteklo poldrugo leto, je Luka ali dva?« že zibal trimesečno hčerko Marijo. »Morda je Hacquet prezrl nekatere črke, morda V začetku naslednjega leta je smrt pobrala 77- jih je zbrisala strela, morda jih je zakril sneg . . .« letnega strica Jakoba; pol leta za njim pa po- skuša najti sprejemljivo razlago tega protislovja segla v Lukin zakon. Mlademu Jurjevcu je vzela Stanko Hribar, nato pa nadaljuje: »Če pa ne ženo, v naročju pa pustila 13 mesecev staro drže te domneve, se triglavska uganka zaplete dekletce. še bolj. — Luka Korošec — če je bil sam klesar Sedem mesecev kasneje. — bi se vklesal kar dvakrat z začetnicama imena Pri Jurjevcu so spet vriskali svati. 26-letni vdovec in priimka, manjkal pa bi med drugimi tudi Ma- Luka se je v drugo ženil. Tudi tokrat se je ognil tevž Kos, kar je malo verjetno . ..« (Planinski koprivniškim dekličem in ?avil v sosedno vas. vestnik 1958, stran 610). Prvorojenka (med šestimi otroki) Antona Strgarja in Lucije (roj, Bulovec) z Gorjuš št. 36 je 3. fe- S tipajočim korakom — ko v temni gorski noči bruarja 1773 postala druga Lukina žena in mu — stopimo na težavno pot k vrhu Triglava, k ča- poslej celih 45 let stala ob strani. stitljivim črkam na njegovem temenu, ki jih je — Kot rodovitno leto, ki s težkim klasom v rado- v šali rečeno — »premalo« a v isti sapi tudi darni roki nasuje kaščo do vrha, je plodovitost »preveč«. druge žene — Mine — napolnila Jurjevčev dom. Ko Richter po Zoisovih zapiskih poroča o prvem Leto dni po poroki je Lukina vitalnost vnovič vzponu na Triglav, pravi, da so prvi pristopniki pognala zibelko, ki se poslej ni umirila polnih vsekali v dve skali (».. . auf 2 Felsen ein . ..«) na- 21 let. slednja imena (»...die Nahmen...«): Jožef II., Iz drugega zakona je imel Luka deset otrok — baron Žiga Zois, Baltazar Hacquet, Jožef Štefan- tri dekleta in sedem fantov — a le dobra polo- čič, Lovrenc Willomitzer, Kristijan Novak, Štefan vica teh mladik je ušla smrtonosnim kozam in se Rožič, Matevž Kos in Luka Korošec. pognala v cvet, in samo dva poganjka sta ob Začetne črke samih imen bi bile (v nemščini): svojem času obrodila sad. I. S. B. I. L. C. S. M. L. Ker ta pot ob primerjavi Drugi po vrsti, Jožef, je živel samo tri tedne. z inicialkami, ki jih je videl Hacquet, očitno drži Sedmega, Andreja, je vzelo že po 15 mesecih. v slepo ulico, zato ven iz nje k priimkom. Toda Četrti, Jakob, je še učakal sedmo pomlad; osem- tudi pri samih priimkih smo v zagati; njihove letna Marija — edinka iz prvega zakona — pa je govorice — I. Z. H. S. W. N. R. K. K. — ne razu- ležala na mrtvaškem odru prav tisti dan, ko se memo. Zato uberimo tretjo pot: združimo začetne je Hacquet ob Kosovi pomoči in v Willomitzer- črke imen in priimkov: I., S. Z., B. H., I. S., L. W., jevi družbi prvič povzpel na Veliki Triglav. Na C. N., S. R., M. K., L. K. Da s to združitvijo nismo krenili na napačno pot, — da razen prvih pristopnikov ni bil do drugega nam pritrdi Richter z navedbo polnih imen in Hacquetovega vzpona na Veliki Triglav še nihče priimkov. na temenu vrha, saj je Hacquet (po Richterjevih Ker nas od zibelke do groba in še čez, s pasjo navedbah) ob prvem poskusu (8. avgusta 1779) zvestobo spremljata ime in priimek, in na tej ves »upehan in onemogel« obtičal pod (tedaj) naši poti puščamo sled skoraj vselej »ovekove- navpičnim ostenkom ob Rdeči glavi v vršnem delu čeno« z obema omenjenima življenjskima prives- vzhodnega grebena Vel. Triglava; koma, tedaj ne smemo tega odreči prvim tri- — da drugi Hacquetov vodnik na Vel. Triglav (24. glavskim pristopnikom. 7. 1782) ni bil Willomitzer; Iz zamotane štrene triglavskih inicialk skušajmo — da Hacquet za gotovo ni imel namena, da potegniti tele niti: ponovno preverja dokaze o resničnosti vzpona a) znana dejstva, prve odprave I. 1778, saj je to storil že 8. avgu- b) verjetne domneve, sta 1779, kar tudi sam pove: »Ker je bil nekdo c) zevajoče praznine, ki dopuščajo različne raz- za ta drzni podvig določil denarno nagrado, so lage, morali ti ljudje zaradi zagotovila doseženega č) nerazložljiva protislovja. uspeha vsekati v skale znake, ki sem jih tudi na

Dejstva : nekaterih krajih našel.« (V Predgovoru II. dela 1. Na vrh Triglava so se 26. avgusta 1778 po- Oriktografije); vzpeli prvi pristopniki Luka Korošec, Matevž Kos, — da je z visokega kupa zaledenelega snega na Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer. (Dokaz: severni strani najvišje točke Triglava — ki so ga prof. Richter po Zoisovih zapiskih; posredno tudi našli Hacquet in njegova vodnika — strma sne- Hacquet). žena odeja padala globoko na sončno stran, in 2. Za inicialkami »gospodov« so prvi pristopniki skale z vklesanimi črkami začetnicami morda po- vklesali svoje začetnice, ne drugih. (Dokaz: Rich- krivala še čez in čez; če ne povsem, pa vsaj v ter). Ne pozabimo na razpisano nagrado za prvi znatnem delu, saj so bile le za dva do tri korake vzpon, ki je terjala dokaz. (Hacquet). vstran od najvišje vzpetine Triglava; 3. Inicialke so vsekali v dve skali. (Dokaz: Rich- — da je v primeru, če je sneg vklesane črke še ter). povsem pokrival, Luka Korošec zaledeneli oklep 4. Hacqueta je na drugem vzponu na Veliki Tri- na prvi skali okoli Hacquetovih (in sosednih) glav (24. julija 1782) vodil prvi pristopnik Luka inicialk razbil in jih napravil vidne. To bi mogel Korošec. (Dokaz: Hacquet). storiti po lastnem nagibu, še verjetneje pa na 5. Hacquet se je tedaj povzpel na Veliki Triglav Hacquetovo željo, da bi ta videl samega sebe predvsem zato, da natanko izmeri višino vrha in vklesanega na vrhu mogočne gore, in da bi v da — čimbolj zgodaj zjutraj — posname in nariše dokaz zmage nad njo mogel dodati zraven še pravi položaj Velikega Kleka, Snežnika, Grintovca polkrog s piko. Reči smemo, da Luka — upravi- in Dobrača. (Dokaz: Hacquet). čeno ponosen na svoj prvenstveni vzpon pred šti- 6. Hacquet je tedaj našel teme Velikega Triglava rimi leti — ni pozabil odkriti tudi svojih (in z pokrito — posebno na severno stran — s tri sež- njimi vred bližnjih) začetnic; nje visokim kupom zaledenelega snega, (».. . mit — ali še določneje: celo trdimo, da pri dvakrat- Eisschnee bedeckt war...«). (Dokaz: Hacquet). nem zaporedju črk L. K. — kot jih navaja Hac- 7. Skale z vklesanimi črkami, ki so bile v kopnem quet — prav gotovo ne gre za dve osebi z ena- le za 6 čevljev (ca. 2 metra) proč oziroma niže kima začetnicama imena in priimka2. Vse kaže od najvišje točke Triglava, so bile zaradi nako- na to, da je polovica teh črk (najbrž prvi dve) pičenega snega na severni strani, za 4 sežnje del inicialk drugih udeležencev prve odprave leta (skoraj 8 metrov) globlje. (Dokaz: Hacquet). 1778, in sicer začetnic imena in priimka. 8. Hacquet je na vrhu Triglava videl (ne recimo

našel) vklesane črke začetnice I. S. Z. H. (nad 2 Izmed prebivalcev bohinjskih vasi, ki so planšarili pod svojo inicialko je vklesal polkrog s piko) in L. K. Triglavom, je bilo I. 1778 samo par (odraslih moških) oseb, ki so imele z Luko Korošcem enake začetnice imena in L. K. (Dokaz: Hacquet). priimka. Na Koprivniku: Lovrenc Korošec, p. d. Metkovc, h. št. 22, tedaj star 35 let, in Lenart Korošec, p. d. Vučkov, Domnevamo : h. št. 4, star 26 let. Na Gorjušah je tedaj živel 22-letni — da so prvi pristopniki vklesali na vrhu Triglava Lovrenc Korošec (h. št. 8). Med triglavskimi Kosi, Jerekarji in Podjelci ni bilo ljudi začetnice imen in priimkov; s takima začetnicama. Ob popisu prebivalstva I. 1754 je bilo med 20 podjelskimi družinami kar enajst s priimkom — da je bil vrstni red vsekanih inicialk enak Smukavec. vrstnemu redu imen in priimkov, kot jih navaja In še: pred Luko Korošcem, prvim pristopnikom na našo najvišjo goro, je bilo v 100 letih kar pet Korošcev (v tam- Richter; kajšnjih vaseh), ki so jih klicali za Luko. Praznine — ki pa si jih moremo tako ali dru- Zakaj s tem, da je Hacquet v svoji Oriktografiji gače razložiti: inicialke nanizal skupaj, še ni rekel — in za 1. Ko nam Hacquet pove, da so bile začetnice njim še nihče dokazal — da je te triglavske vklesane v dve skali, in Richter navede njihov »vile« videl, ko so se »držale za roke«. vrstni red — pa ne moremo reči, katere črke so Ko so 26. avgusta 1778 prvi pristopniki zapustili bile na eni in katere na drugi skali. Smeli bi vrh Velikega Triglava, sta na skalni plošči na domnevati, da so imenitnike »posadili« na prvo, temenu ostala Jožef Štefančič in Kristijan Novak. morda više ležečo (ali levo) skalo, sami sebe pa Kdo in kaj sta neznanca, da sta zraven znanih da so vklesali na spodnjo (ali desno) stran. imenitnikov tistega časa smela zavzeti častni 2. Kakor ni moč reči, da so stale vse črke druga mesti na vrhu Triglava? nad drugo, tudi ni trdnih tal za domnevo, da bi V rojstni matični knjigi žup. Srednja vas v Bo- bile vse inicialke vklesane druga ob drugi. Mogli hinju za razdobje 1705—1737 (škofijski arhiv, bi postaviti domnevo, da omenjeni skali po Ljubljana), je na strani 195 zapis: »Dne 9. marca obliki pač nista bili podobni ne pokončno stoječi 1726 ob 11. uri ponoči je bil rojen Jožef Gregor, na ležeči žrdi, marveč da sta bili — po vsej ver- zakonski sin gosp. Lovrenca Štefančiča (Stephan- jetnosti — okroglasti ali nekoliko podolgovati, in tschitsch) in njegove žene gosp. Uršule. Botra: da sta s to obliko narekovali prvim pristopnikom gosp. Petro Antonio Pittoni in gosp. Marija Ana sebi primerno razvrstitev in zaporedje vrst in črk. Mayrhoffer. Krstitelj: č. gosp. Anton Schaffer, tuk. 3. Ne vemo tudi, katere črke so bile — kot so- kaplan. Z Bistrice.« sede — vsekane ob inicialkah, ki jih je videl Hac- Žena Lovrenca Štefančiča — uslužbenca teda- quet. Pri tem iskanju bi se mogli rahlo opreti na njega lastnika bohinjskih fužin, Pittonija — Ma- znani Richterjev vrstni red imen in priimkov prvih rija Uršula, rojena Sušteršič, je bila v tistih letih pristopnikov. botra dvema sinovoma tedanjega rudarskega sodnika v Bohinju, Franca Antona Sigfrida Mayr- Protislovij — katerih bi nikakor ne mogli hoffra. razvozlati — v tej triglavski uganki n i. Jožefov oče Lovrenc Štefančič je umrl že 6. de- Opisana dejstva, podprta z verjetnimi domne- cembra 1733, star šele 46 let.3 (Mrliška matična vami, nam dopuščajo, da izrečemo trditev: »vo- knjiga žup. Srednja vas v Bohinju — 1705—1737, zel« triglavskih inicialk ni tako hudo zadrgnjen, str. 67. Škofijski arhiv, Ljubljana). kot je videti ob goli primerjavi Richterjevih imen Ob popisu prebivalstva I. 1754 Jožef Štefančič in priimkov s črkami, ki jih je videl Hacquet. ni bil v Bohinju. Ko se v megli domnev vzpenjamo k zasneženim Štiri leta kasneje ga najdemo kot upravitelja triglavskim inicialkam, naletimo na tej spolzki graščine Neuhaus. Do leta 1774 je bil upravitelj poti na dva trdnejša oprimka: graščinske posesti Altgutenberg pri Tržiču. a) med začetnicami imen in priimkov vseh Ko je leta 1774 dotedanji blejski administrator prvih pristopnikov so tudi črke, ki jih je videl Franc Florjan Chrobath umrl, je briksenska ško- Hacquet; fija izročila blejsko gospostvo novemu zakupniku b) teme Triglava z vklesanimi inicialkami ob — upravitelju Jožefu Štefančiču. Hacquetovem vzponu ni bilo kopno — pokrival Da so udeleženci prve odprave I. 1778 na vrhu ga je oklep zaledenelega snega. Triglava vklesali tudi Štefančičevo ime, je po sebi umljivo. Mogočna roka svetnega gospoda Zdi se, da je Hacquet na kopnih ali odko- na Blejskem gradu, ki je bila iztegnjena nad pa ni h delih obeh, bodisi delno ali pa v celoti dobršnim delom Bohinja (razen soseske Stara s snegom pokritih skal razbral ali mo- Fužina-Studor), je segala do Triglava. Ne poza- gel razbrati samo začetne črke naslednjih bimo, da so bile te črke vklesane enajst let pred imen in priimkov, (ki jih navajamo po zgodovinskim julijem, ko je bila za krvavimi zi- Richterjevem zapisu)? I. (Joseph 2.), S (igmund) dovi pariške Bastilje obležala fevdalna doba. Z (ois), (Balthasar) H (acquet), L (orenz Willo- mitzer), (Matthaus) K (oss), L (ucas) K (oroschez) V decembru 1779 — ko je bil Štefančič peto leto — ostale inicialke pa da je pokrival zakupnik Bleda — so bila v gorenjskem kotu zaledeneli sneg. silovita, viharna neurja z ogromnimi poplavami. Podrti so bili mostovi na obeh Savah. Zatem je Spodnja skica kaže — možnih je več variant — zapadlo čez dva metra snega, ki je za dalj časa kako bi Hacquet omenjene črke na vrhu Triglava mogel videti strnjene; seveda, če iih ni pobiral 3 Čeprav Stefančiči niso bili bohinjska rodovina, je ta — kot kokoš raztreseno zrnje po dvorišču — vsako priimek znan v Bohinju že v 17. stoletju. V letih 1674 in 1675 sta pod Studorom umrli Marjeta in Marina, hčerki posebej. Lovrenca Štefančiča. ohromil vsakršen promet. Škoda, ki so jo zaradi 24. februarja 1793 je prišel na Koprivnik Valen- te elementarne nezgode utrpeli podložniki in tin Vodnik. Na prvo stran krstne knjige nove gosposka, je bila izredno velika. župnije je zapisal: Zaradi bolehnosti v poslednjih letih svojega živ- ljenja je Jožef Štefančič leta 1780 privzel za »Planinam brez cirkve pomoč pri upravljanju svojega zeta Ignacija No- Nova fara vaka. Ta je po njegovi smrti postal upravitelj Skuz blejskega gospostva. Povele Cesarja Jožefa II. Plačo Bledske gosposke Jožef Štefančič je učakal le 56 let. Že leta 1782 Železo bistriške fužine, je umrl. Pokopan je bil na Bledu (v staro žup. Mujo Koprivnikarjov in Gorjušmanov grobnico). v letu 1791.« Številni spisi v Blejskem arhivu (Državni arhiv LRS) hranijo mnogotere podatke o tem možu, Šti ri mesece kasneje — na Petrov dan — je Vod- čigar ime je vklesano v prag triglavske planinsko- nik opravil drugi krst, v omenjeno knjigo pa s alpinistične zgodovine. svojo značilno, krepko pisavo zapisal: »Marija, zakonska hči Luke Korošca, Koprivnik št. 31.« Že Kristijan Novak (Christian Novag) je bil oskrbnik naslednje leto so deklico pobrale pogubne koze Zoisovih železarskih obratov na Bohinjski Bistrici. — in Vodnik jo je tudi pokopal. Leta 1779 je nasledil tedaj umrlega ostarelega Zločeste koze so v valovitih presledjih skozi de- Jožefa Bohma, ki je služboval v Bohinju (vsaj) setletja sem morile otroški svet. Proti koncu 18. od I. 1738 dalje, sprva ob oskrbniku Luki Ferdi- stoletja se v mrliških matrikah vse češče pojavlja nandu Drnovšku, kasneje pa več desetletij kot njihova grozljiva sled. V besedici »variola« (koze) bistriški oskrbnik železarskih obratov barona Mi- je zgoščena bolečina in obup strtih materinskih chelangela Zoisa. src. V njej je skrita nema bridkost prenekaterega A. Mtillner navaja (v svoji »Geschichte des očeta, ko je ob edinčevi krsti spoznal, da je Eisens«, 1909, str. 362), da je Kristijan Novak I. poslednji svojega rodu. Iz župnijskih matrik in iz 1781 izvršil inventuro materiala in napravil obra- zajetnih urbarjev obeh gosposk so ginili številni čun. Pokazalo se je, da so delavci, zaposleni v priimki — stare bohinjske rodovine so izumirale. bohinjskih fužinah in rudnikih, dolgovali podjetju Peta pomlad je zagrinjala s cvetjem grob male od leta 1754 dalje nekaj nad 24 000 goldinarjev Jurjevčeve Mince, ko je Valentin Vodnik v svojih (za živila in drugo, predvsem »pošterji« za pre- »Novicah« (z dne 9. maja 1798) oznanil nadvse vzete količine železa, iz katerega so potem »tav- razveseljivo novico, da se je mlada medicina žentarji« kovali žeblje). tudi pri nas spopadla z morilko otrok in slavila Bistriški oskrbnik Kristijan Novak je — star šele zmago: »Pretečeni teden so lublanski ozdravilci 37 let — umrl že 2. julija 1785 (v bistriškem pervikrat začeli otrokam dobre koze ce- gradu). piti, ker je lani dosti otrok za kozami umerlo. Enak priimek tedanjega upravitelja na Blejskem Slišim, de so tudi nekteri kmetiški pustili svojim otrokam koze cepiti; vošim, de bi ludje to dobro gradu, Ignacija Novaka, dopušča krepko dom- vižo, koze prestati, bolj spoznali, ktera tolikaj nevo o njunih sorodstvenih vezeh. otrokam živlenje perhrani.« Z obiska pri imenitnikih na Blejskem gradu in v bistriških fužinah se vrnimo na Koprivnik, med Kolikšken pomen za zdravstveno vzgojo neukih številno Jurjevčevo družino. množic so imele Vodnikove besede, naj ponazori Lukini hčeri iz drugega zakona, Jera in Marjeta, primerjava: Leta 1798 je v Ljubljani umrlo za kozami samo 24 otrok4 — v Bohinju pa je — pov- sta ostali samski. Kot ostareli »Jurjevčevi teti« sta prečno vzeto — skoraj vsak drugi dan ugasnilo dočakali skoraj sedem križev. po eno otroško življenje — 172 otrok pod desetim Dobra dva meseca za znamenitim Hacquetovim letom starosti. vzponom na vrh Velikega Triglava je prijokal na Poslednjemu otroku Luke Korošca pa pogubne svet četrti Lukin sin — Luka. Njegova življenjska koze in druge otroške bolezni niso mogle do pot nam ni znana. Zdi se, da je moral kot peto- živega. rojenec obleči soldaško suknjo in da tuja zemlja 15. september 1795. Valentin Vodnik se že drugič krije njegove kosti. v tem letu povzpne na vrh Malega Triglava. Vo- Lukin sin Jakob se je 24-leten oženil z Uršulo dita ga Matevž Kos in njegov 16-letni sin Anton. Beznik z Gorjuš. Postal je gospodar Podrobičar- V Jurjevčevi kamri prikriči med brate in sestre jeve kmetije na Koprivniku (15). 4 V Ljubljani je I. 1798 umrlo 524 oseb (Novice, I. 1799). krepak deček, enajsti Lukin otrok. Po izvršenem privniških rovtov prihajal v svojo planino; radost- vzponu Vodnik prenoči v Zoisovi botanični koči no pritrkoval ob Lukinem življenjskem prazniku na Velem polju. Ko je naslednjega dne »v petih pred 185 leti, ko se je zmagoviti »Jurjevec« vračal urah spet pri svoji cerkvi«, krsti v njej Jurjevče- z zavzetega triglavskega vrha. vega fantiča, v knjigo novih, najmlajših prebi- Blizu sto metrov visoka Jurjovčova Glava brani valcev te planinske fare pa zapiše njegovo ime Triglavu, da bi se spogledoval z Vrtačo. Glava — Andrej (= 43. Vodnikov vpis). se v skokovitih, poraščenih ostenkih spušča v Andrej — umrl I. 1875 — je vseh osem desetletij krnico in pri dnu odsekano pade vanjo. Kjer si ostal na domu, pri Jurjevcu, in kot samski »stric« mogočna stena in položni travnati dol podajata večino svojega življenja prebil v gorah, pri plan- roko, zija v steni globoka, razsežna votlina. šarjenju. Bil je »več'n majar«, kot je dejal o njem Potisnjen pod mogočni naravni obok je v za- pokojni Lovrenc Beznik,5 p. d. Sednekar na Ko- vetju votline stal prastari Jurjevčev stan. Pomak- privniku št. 5, ki ga je še poznal. Andrej je bil njenega v ogromno levo ga niso šibala poletna velike postave in zelo močan.6 Spomladi in je- neurja, ne težile gorske zime s sežnji nagroma- seni je pasel na Goreljku. Jurjevci so imeli na denega snega. Skrit pred pogubno silo plazov, tej senožetni pokljuški planini, odkoder je čudovit ki zimo za zimo hrumijo po žlebu izza Velikega pogled na Triglav in njegove gorske sosede, stan Stoga, je leseni »predjamski grad« pod Trigla- in dva hleva. V prvem, ob gmajni, so imeli živino vom preživel stoletja. ob spomladanski paši; v drugega, sredi rovtov Ker stanu po opustitvi planine ni nihče vzdrževal, — v Vodnicah — so jo zapirali v hladnih jesen- je počasi hiral. Resda brez strehe, je častitljivi planinski očak, kljubujoč vsemu in vsem, dočakal skih nočeh. v gluhi samoti Vrtače še nekaj desetletij. Šele Poletno, »ta visoko« planino, so imeli Jurjevci pred nekaj leti je končal — v »krematoriju«. sami zase. To njihovo planino, Zgornjo Vrtačo v Ko je Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju bližini Velega polja, so Studorci, da so jo ločili pred par leti gradilo na Velem polju novo, zi- od svoje, Spodnje Vrtače, poimenovali po hiš- dano postojanko, je v Jurjevčevi Vrtači ob močilu nem imenu domačije — Jurjovčova. postavilo apnenico. Uničujoči plazovi so namreč Samotna dolinica, razvlečena v smeri sever-jug. prejšnje leto v zimskih dneh podrli veliko zaplato Pokopano pod ogromnimi snežnimi plazovi s str- gorskega gozda ob Vrtači in pustili za seboj mih vzhodnih ostenij Velikega Stoga (2040 m), obilo »zalomja«. Ko je tega kuriva zmanjkalo, je zbudi šele pozna pomlad. Tedaj se odpre svetlo velika apnenica požrla tudi skoraj vse ostanke očesce skromnega močila v plitvem dnu, in od- nekdanjega Jurjevčevega stanu. maknjena gorska vrtača se z mladostno neuča- Tako sedaj ta patriarh — zvest samemu sebi in kanostjo požene v bujno rast. Odprta proti pokoren zakonom narave o neuničljivi energiji — Uskovnici se v dopoldanskih urah naužije sonca vtelešen v Vodnikov dom na Velem polju, še po — rastoče popoldanske sence Stoga jo zagrnejo »smrti« nudi gostoljubno streho številnim obču- v hlad. dovalcem Triglava, kot jo je svoje dni njegovemu Tihotni dol, pomaknjen na južni rob v razore zo- zmagovalcu — Luki Korošcu. ranega pa s kontami in nizkimi glavami pose- Privoščimo si stoletni skok — nazaj. janega podolja ob Velem polju. Danes dvakrat V poletju 1859, (če ne že prejšnje leto), je fuži- tih, je bil nekdaj, v poletnih dneh, živ in glasan. narske planine in visokogorski svet pod Trigla- Pesem črednih zvoncev, ki je pred pičlim pol sto- vom obiskal 21 -letni Grogorjev Janez z Broda pri letjem utihnila,7 je skozi stoletja oživljala ta Bohinjski Bistrici. samosvoji košček gorskega sveta pred obličjem Triglava. Naslednje leto je mladi pisatelj — tedaj je štu- Iz pasoče se goveje črede razločno pozvanjajo diral pravo na Dunaju — objavil v celovškem krepki, pojoči glasovi »ta zvončaste«. Mednje se »Slovenskem Glasniku« povest »Zlato pa sir«. prepleta čista, igrivo žuboreča pesem ovčjega in Povest se godi v bohinjskih planinah pod Tri- kozjega tropa. Od skalnate stene na koncu glavom. V realistično opisanem pozorišču spo- vrtače venomer odmeva utišan zven. — Številni znamo Jurjovčovo Vrtačo in stan pod skalo. Iz »Jurjevci« so ga nosili v ušesih. Njega dni je resničnosti so vzete tudi pomembnejše osebe, ki ubrani glas zvenel tudi Luki Korošcu, ko je s ko- nastopajo v povesti. Andrej Čuk, iskalec zlatice v Triglavskih gorah, je bil čudaški Bunder iz 5 Lovrenc Beznik je umrl spomladi 1952. 4 Beznik mi je pravil: »Andreja j' ankret srečav vok (volk). Stare Fužine (h. št. 75); zala bovška planšarica, Vjedov (ugriznil) ga j' za roko 'n zaklenov zobe, da so j'h mlada Rezijanka Silvija, pa 19-letna Jurjevčeva mo potle l'dje komej razklenila'm pa Andrejo roko ven vzels.« Mina s Koprivnika, pravnukinja Luke Korošca. 7 Planina je bila opuščena v začetku prve svetovne vojne. Mina je tedaj skupaj z ostarelim, 64-letnim sta- ». . . prijazno me je povabila, naj grem za njo, rim stricem Andrejem, Lukinim sinom, majarila pri njenem stanu je studenec, pa raje mi bo 8 v Vrtači. dala sladkega mleka; do stanu je pa pol ure Mladi Janez Menciger nas že na pragu povesti hoda.« nagloma prestavi v triglavski svet: »Stare bukve popisujejo veselje Kolumbovo, ko »Hipoma te postavim na planino Grintoljico, pla- je našel Ameriko. Nepopisno je bilo moje ve- nino v triglavskem pogorju, kamor sem koračil selje, ko sem zagledal stan svoje voditeljke. Ta pet dolgih ur na svetega Jerneja dan nedavnega stan je pa vzidan v votlo skalo, da komaj strehe leta, ko sem se spremenil v lovca z zelenim klo- potrebuje; še bolj pod skalo in močno hladen je bukom in risano dvocevko, strah in pomor na- pa mlečni hram, v katerega sem stopil z neiz- merjaje divjim kozam ...« rečenim veseljem. Dekle sname raz police lat- vico mleka, jaz pa, polastivši se plitve snemal- Drugo jutro navsezgodaj ga je star, izkušen nice, poberem dokaj moče iz latvice, da se je lovec posadil na čakališče visoko v gorah, ča- ob krajih dobro poznala mera moje žeje. Dobre kajoč, kdaj se pripodijo gamsi, je Janez obču- reči sem že požiral, malokdaj pa tako slastno doval gorski svet: kot v stanu pod skalo.« »Ravno nad menoj se je kopičil strmi Stog z »Prijetno je nekaj ur prebivati v takem stanu, umito glavo in globokimi gubami v obrazu, ki akoravno je tesen, nizek, zakajen in neznano so mu jih izgreble vse skrbi od Adamovih časov samoten, pa Bog me vari, celo poletje tukaj do danes; led in sneg mu pol leta zakrivata iz- vicati. Šest brun je zvezanih na četrt, čez nje mite oči in strela mu je že davno vse zelene dva šperovca z nizkim slemenom, ki nosi streho kodre posmodila.« v dve pleni iz klanih smrekovih deska, to je stan Po dolgih urah čakanja je njegov strel kozla od zunaj. Od znotraj so ob eni strani široke zgrešil, razparal pa tihotni gorski vzduh in spro- police za mleko, ob drugi pa visok oder, na žil vriske pastirjev z gore v goro: vrhu koritu podoben, v njem je nekoliko sena ali »Začelo se je vriskanje in petje razlegati okoli mahu, in pravi se mu postelja. Ob tretji steni je po skalovju v mirnem zraku. Življenje se je obu- ognjišče iz ilovice, po steni gori so pa klini, da dilo v teh goličavah in utegnilo je v meni obujati se piskri in cunje obešajo, čez ognjišče sta pa sanje o lepoti pastirskega in hribovskega živ- trama za drva. Duri v stan so nizke in ozke iz ljenja. Miloval bi bil, da mi usoda ni dovolila brun izsekane, pa ne drže do tal in ne do strehe, prepašati rejenih čred po domačih planinah, v in veliko vaje je treba, preden človek ročno hodi javorovih coklah coklati za trmastimi kozli in v skoznje.« zadrgnjenem rokavu nositi plesnivega kruha in suhih hrušk za mlade zobe in zdravi želodec; Oblo glavo Tosca in rajdo štrlečih vršacev okoli zdihnil bi bil, zakaj ste me vtaknili v tesne izbe Velega polja je pobelil prvi jesenski sneg. Leta daljnih mest, zakaj mi niste pustili uživati snež- so posrebrila tudi Andrejevo glavo. Z ostarelim nice in prostosti planinske — pa na mahovitem Jurjevčevim stricem, brhko Mino in čredami pa stolu sede sem gledal globoko v dolino na bi- tropi se vrnimo na Koprivnik — vrnimo v Andre- striško vas in od tod se mi je izmed gostega jeve detinske dni. drevja bleščala bela prijazna hiša, v kateri imajo Znamenito 18. stoletje se je nagibalo h koncu. tako dobro vino in še veliko boljšo vodo.« V družini 30-letnega Matevža Mencingerja pri »Ze celo uro me je trpinčila žeja,« nadaljuje Men- »Prangarju« na Savici (št. 7) še ni stekla zibelka cinger, »ko začujem blizu sebe zvonček — zvon- sinu Gregorju. Šele čez sto let nas bo Gregorjev ček odrešenja želodčevega. Obrnem se in pred sin in Matevžev vnuk — dr. Janez Mencinger — menoj se razpaša ovčja čreda, čez tri ure za- v svoji sloviti »Hoji na Triglav« vnovič povedel. gledal pa tudi zopet človeški obraz in ta obraz v prelestni triglavski svet. je bil lep, celo dekliški. Starost okoli osemnajst 18. stoletje. Stalo je ob zibelki štirim triglavskim let, tanka visoka rast, okrogel bel obraz brez »srčnim možem«; videlo jih je stati kot zmago- madeža, gosti črni lasje, črne nedolžne oči . ..« valce na vrhu Triglava. Preden je samo ugasnilo, Vprašal jo je po studencu, po požirku hladne je to stoletje pokopalo tudi prvega izmed njih, vode. jerekarskega Kosa. Komaj je novo, 19. stoletje prestopilo prag, je • Stric Janez — planinska javnost ga pozna kot gorskega pobralo naslednja dva: VVillomitzerja in Rožiča. vodnika dr. Turne — ve povedati, da sta v Jurjevčevi Vrtači vselej majarila po dva. Tako tudi takrat - pred 65 leti — Četrtemu, Luki Korošcu, je krepka natura dodala ko je on hodil iz Grintojce vasovat k brhki Koprivničanki, še dolgo vrsto let. pod^ njo, na spodnjem ležišču — »medvednjeku«, pa je smrčal star pastir, gluh ko noč. Ostarela Evropa je tedaj doživljala razburkane črko, namenjeno nam, za vselej poveže njegovo čase. Prisiljena se je vdajala mlademu Korzičanu; ime s Triglavom. kronane glave so pod njegovo taktirko plesale Ni še izpita poslednja kupa pelina. Koprivnik »napoljonski« ples; trhli kraljevski in cesarski pre- je odet v črno žalost. V opoldanski uri — 9. julija 1822 — stoji Luka med množico, ki zagrinja ko- stoli so se majali vsevprek. privniško pokopališče. V odprti grob polagajo Z mirom v Lunevillu je Avstrija zgubila obsežna Cerkovnikovega Toneja, žrtev strele na vrhu Tri- ozemlja na zapadu, za »tolažbo« pa dobila po- glava. sestva cerkvenih velikašev v avstrijskih deželah. Goreljek. Še ga doseže njegova noga. Okoli Briksenška škofija je s tem zgubila gospostvo koščatega starca brsti tisočero življenj vigrednih Bled, obsegajoče tudi dobršen del Bohinja s Ko- Vodnic. Vzad bleščeča belina zasneženih gora. privnikom vred. Še čuje pojoči žvenket hladnih kos, vriskajočo Ko je habsburška roka zamenjala škofovsko, ki govorico mladih senosekov in zvonki smeh zar- je dotlej ležala na Bohinju osem stoletij, je 55- delih deklet. Nad črnim lesom gozdov sijejo po- letni koprivniški Jurjevec postal »cesarski«. Oblast letne gore in še kličejo njegov pogled. Še obišče je bila resda zamenjana, gosposka na visoki priljubljene Vodnice, s katerih jesenske slane blejski skali pa je ostala, ostali so grajski urbarji preženejo črede in trope pod koprivniški krov. z zapisanimi žulji in znojem — in tudi Lukino Pešajoče oko še zaobjame z ranim snegom pobe- podložništvo je ostalo pri starem. ljene gore — ostra konica Triglava žari v jutra- Čas je puščal za seboj leta vojska in lakote. njih lučeh, odseva v starčevih očeh. Kot neuklonljiv viharnik vrh Zagona pred Velim Konec? poljem, je korenjaški Luka dočakal še četrt sto- Ne. letja. Še zima. Umika se. Učakal je, da je »koprivnšč« gospod Balant v Prve blazine zardelega vresja vrh Pokrovca. Raz- Ljubljani dal »na svitlo« zbir poskočnic »za poku- vlečene zastave suhega fena na Bukovskih gorah. šino«, s podobo Triglava na čelu. Pozna ura zgodnje marčne noči. Ostri nočnik Doživel je jesen osmega leta — triglavski vzpon z gora lije čez osrenjene Ravne v spečo kopriv- bohinjskih Dežmanov; drznega Staniča z Banjšic niško vas. v neurjih jesenskega ekvinokcija. »Jurjevčeva« kamra. V maju naslednjega leta sta Luko in Bohinj za- Roka nekoga seže k hišni uri in ustavi škripajoče gledala Francoza — pritisnila ju je peza »kontri- nihalo. V živem, trepetajočem svitu lojenke — ne- bucjona«. gibni, mrtvi obraz moža. V predpustnih dneh desetega leta je Jurjevčeva Vse je minilo. hiša dobila »ta mvado«, Luka, ki si je začel nala- Ne, ostal je tale kratek zapis: gati sedmi križ, snaho, njegov 33-letni sin France »Luka Korošec, vdovec, star 84 let, Koprivnik št. 31, pa ženo — šest let mlajšo Šokličevo Nežo iz Češ- umrl 8. marca 1827 ob 3. uri zjutraj in 10. marca njice (št. 80). ob 9. uri pokopan. Vzrok smrti: telesna (starostna) France — ki je svojčas ob očetovem prvenstve- oslabelost.« (Mrliška matrika župnije Koprivnik, nem vzponu na Triglav komaj shodil — je dal zap. št. 420. Matični urad Bohinjska Bistrica.) življenje petim otrokom. Ded Luka je kaj kmalu Kot smrti — tudi življenja ni moč ustaviti. zibal prvorojenko Minco, v letu prestanka fran- Lukin vnuk Lovrenc — korenjak po postavi, kot coske Ilirije pestoval Janeza, v hudih časih občne je vedel povedati stari Sednekar — se je kasneje lakote Antona, tri leta z njim Jakoba, petinsedem- udomil pri Novaku v Češnjici (št. 83), kjer njegov desetleten pa še Lovrenca. rod še živi, v stranski veji tudi pri Žvabu v Medtem je smrt pobirala njegove znance, vrst- Jereki. nike, najbližje. Na cesarskem Dunaju je spod- kopala Lukinega tovariša nekdanjih triglavskih Lovrenčev brat Janez — Sednekar je dejal, da dni Hacqueta. Leto dni zatem, ko je Luki umrla je bil majhne rasti in šibak — je deset let po druga žena, Mina, je omahnil v grob Kopriv- Lukini smrti vzel domačinko Mino, hčer Spod- nikarjem priljubljeni Valentin Vodnik; v pozni njega Kožarja. Imela sta pet otrok. jeseni pa je Bohinj presunila zla novica, da je Njuno drugorojenko Mino nam je živo upodobil umrl mož, ki mu je desetletja rezal kruh — hromi Janez Mencinger v svojem delu »Zlato pa sir«. »bistriški gospod« — Zois. Mina se je kasneje omožila h Kofčarju v domači Luka še stoji pokonci, ko prof. Richter obišče vasi (št. 47), umrla pa v začetku našega stoletja, Bohinj. Še učaka dan, ko tuji zgodovinar s tiskano nedolgo pred tem, ko je Ivan Grohar pričaral na platno — za nas, ne zase — čudovito lepi vasi št. 41), so bili otroci prisiljeni — še nedo- »Koprivnik«. rasli — oditi zdoma s trebuhom za kruhom. Lukin sin France je tri leta pred svojo smrtjo Osamljeni in zapiti Janez je 1898 posestvo prodal, še pestoval vnučka Janeza, rojenega v upornem životaril kot Jurjevčev preužitkar, dočakal je prvo letu 1848; zadnjega Jurjevca Lukine krvi. svetovno vojno, in 26. februarja 1916 ugasnil. Janez je 1875 pokopal »starega« strica Andreja, Pokopal ga je tedanji koprivniški župnik Franc Lukinega sina, sedem let zatem tudi svojega Steržaj. Slednji se je ukvarjal tudi s pisatelje- očeta Janeza. Ko mu je še iste jeseni umrla tudi vanjem (znan je njegov »Upor Bohinjcev«). Janezov sin Lovrenc še živi. Po trdem življenju 38-letna žena Uršula (rojena Beznik, Koprivnik, mladih let se je ustalil v Bohinjski Bistrici in si št. 22), so Janezu ostali trije nebogljeni otročiči ustvaril družino. Ko sta njegova starejša fanta v starosti od enega do petih let. Vdal se je pijači; odšla v partizane, ga je okupator v juniju 1943 nekdaj veliko Jurjevčevo posestvo je začelo pro- odvlekel v Nemčijo z družino vred, odkoder se padati. Otroci so bili prepuščeni betežni, hirajoči je vrnil šele v dneh po osvoboditvi. babici. Janez se je čez nekaj let v drugo oženil — Njegov sin Lovro — trikratni pravnuk zmagovalca ko pa sta mu kmalu zatem umrli 80-letna mati, Triglava, Luke Korošca — je aktivni oficir, pod- za njo pa še žena Lenka (Špančova iz Srednje polkovnik JLA.

MLINE KOT TURISTIČNO ATRAKCIJO bo izrabila že tako s prirodnimi pogoji za turizem bogata Portugalska. V deželi je tritisoč mlinov na veter in 27 000 vodnih mlinov, gotovo največ v Evropi. Portugalska vlada proučuje, kako bi ta »patrimonij« čimbolj koristno izrabila v dobi, ko postaja pravo ljudsko blago spričo svetovljanstva vse bolj dragocena vrednota. Samo če pomislimo na to resnico, ki jo danes priznava ves kulturni svet, se nam zdi, na priliko, pravda o Veliki planini in njeni tipični arhitekturi odveč. Če bi je ne imeli, bi jo morali ustvariti.

PiERRE MAZEAUD je plezalski mušketir prve vrste, po poklicu univerzitetni profesor prava, planinski pisatelj, ki je dobil zdaj še specialno dolžnost v ministrstvu za mladino in šport, ki mu pod de Gaullom že ves čas stoji na čelu Maurice Herzog, himalajec z Annapurne.

SLOVAŠKI ALPINISTI, povečini doma iz Bratislave nedaleč od cesarskega Dunaja, iščejo tesne stike z avstrijskim ekskluzivnim alpinističnim klubom OAC (Osterr. Alpenclub). Član OAC je bil Stanislav Lednar, ki ga je ubilo kamenje v severni steni Matterhorna marca 1967, v članstvo je bil sprejet Ivan Kluvanek. Ker so pogoji za sprejem »visoki«, je članstvo v OAC priznanje. Članica OAC je bila naša plezalka Mira Marko Debe- lakova. Po vojni se nobeden od naših plezalcev, vsaj kolikor je znano, ni potegoval za sprejem v OAC ali v kak drug ekskluzivni plezalski klub. V vodstvu OAC je še vedno tudi dr. Paul Kaltenegger in sicer kot pravni svetovalec. Klub je v I. 1967 nastopil 89. leto obstoja. OB ŠESTDESETLETNICI Julijskih Alpah« je napisal posebno po- tako vžgal poslušalce, da so ga na STANKA HRIBARJA glavje pripomb in z njimi odlično iz- ramah ponesli po dvorani. V Pragi je popolnil zbrano gradivo, sestavil je postal osrednja oseba. Nanj so se posvetilo, vklesano v ploščo trentarskim obračali naši visokošolci, vsakemu je vodnikom: »Zrasli v trentarskih strmi- znal pomagati. 2e tu je nastopal na nah - ki so bile pesem njihovega živ- proslavah in prireditvah kot slavnostni ljenja in katerih mojstri so po- govornik. stali . . .«, napisal je nekaj poučnih Po prvi svetovni vojni, katere se je člankov v PV itd. moral seveda udeležiti tudi on, je In tako bomo našli v prvi kamrici nje- ostal nekaj časa v Ljubljani, nato pa govega srca tistega domačina, ki je se je preselil v Maribor, ki mu kot planšar, divji lovec, pastir in nosač je ostal zvest do svoje smrti. Tu se odkrival v potu svojega obraza go- je kmalu uveljavil kot dober stavbenik. spodu skrita, čudovita gorska pota. Po- Marsikatera zgradba v tem mestu in seben delež vdanosti in zaslužnosti je v severni Sloveniji je delo njegovega odmer il Trenti in njenim vodnikom. podjetja. Uveljavil se je pa tudi v V drugo kamrico je postavil Zasavje, družabnem življenju Maribora. S svojo prelepe kraje od Ostreža do Kuma, od duhovitostjo in neizčrpnim humorjem Svete gore tja do Lisce - in vse šte- je razživel in razgibal mariborsko druž- vilne planinske prijatelje, ki jih je bo. Vsi so ga vzljubili in vabili v menda že štirinajstkrat pozdravljal in svojo sredo. Postal je pravi kvas bodril kot odposlanec PZS na njihovih vedre, vesele in zdrave generacije. Kdo ni poznal Jožeta Jelenca z večno vir- -Vidim bose pete na rosni travi, mlade letnih skupščinah. žinko v ustih? urne pete . . .« tako je poet pogledal Zlati častni znak si je zaslužil s svojim v svojo preteklost. Naj tako začnem delom. V tretjo kamrico svojega srca Posebej se je razživel v planinah. Zato pri Stanku Hribarju: Vidim okovanke, pa je zaklenil željo, da bi mu bil sin je kmalu vstopil v planinsko društvo, mlade urne noge petnajstletnika, kako Tomaž, ki ga že nekaj let jemlje s seboj postal odbornik in ostal to vse dotlej, hitijo po pečevju in skrotju Storžca in na lažje izlete, še večji planinec, kakor dokler ni legel na bolniško posteljo. Triglava. Pozneje ko se je mladoletje je oče. Med planinci se je razdajal z vsemi pomaknilo v moško dobo, ga najdemo svojimi močmi. Vodil je vsa gradbena Tja pošiljamo tudi mi svoje iskrene v Skuti in Ojstrici, v Brinškovem ka- dela, gradnjo Senjorjevego doma in želje, da bi se vse lepo in dobro minu, Triglavski steni. Lepem špičju, v po osvoboditvi gradnjo Mariborske uresničilo! Kanjavcu s cepinom, vrvjo in plezol- koče, Ribniške koče in Koče na 2av- E. L. niki ali pa kar v okovankah in gu- carjevem vrhu ter vsa udarniška dela maricah.

Težko bi našli v naših planinah in V SPOMIN ING. ARH. JOŽETA sredogorjih vrh, ki mu Stanko ne bi bil JELENCA s svojim prihodom že izkazal spošto- vanje. Krepkemu planincu, ki svojih Dne 22. 8. 1967 je ugasnilo v Mari- šestdeset let še vedno z lahkoto pri- boru življenje ing. Jožeta Jelenca, nese na Triglav in ki nobene nedelje stavbenika, ki je bil izredno zanimiva ne obsedi na zapečku, želimo številni osebnost. Kot planinec je imel po vsej prijatelji in znanci: -Kol'kor kapljic, Sloveniji mnoge znance in prijatelje. tol'ko let . . .!« Zato se mora njegovo ime zapisati v »Dam za liter vina, če ne boš vlačil planinske anale. mojih let v javnost«, mi je dejal. Jože Jelenec se je rodil dne 11. 4. Ne bi bilo prav in spodobno uslišati 1890 v Trnju na Notranjskem. Svojo mu željo. Stanko namreč nI samo ho- mladost je preživel na Dolenjskem, deč, ki se je ves predal goram, je tudi gimnazijo je pa študiral v Ljubljani. odgovorni urednik Planinskega Vestnika, 2e v Ljubljani se je pridružil takratni član uredniškega odbora, bivši član radikalno nacionalni mladini, ki je upravnega In sedanji član nadzornega videla bodočnost Slovencev samo v odbora PZS, 12 let načelnik in zdaj osvoboditvi izpod tujega jarma in zdru- član Planinske založbe in kulturno-lite- žitvi z jugoslovanskimi narodi. Tej ideji rarne komisije pri PZS, je planinski pu- je ostal zvest vse življenje. Tehniko je blicist, predavatelj, organizator, eden študiral pred prvo svetovno vojno v pri gradnji teh koč. Vodil je društvene od delavcev še starega kova, zastonj- Pragi in tu vidno deloval med jugo- prireditve In izlete in posebno pla- kar, idealist, kar današnji moderni svet slovanskimi visokošolci. Tu se je dru- ninske plese in silvestrovanja na Ma- že težko dojame. žil s poznejšim planinskim delavcem riborski koči. Na takih prireditvah in Letos spomladi je na 8. skupščini PZS dr. Arnoštom Brilejem. Ko je prišlo izletih je nastopal kot govornik in s pred prvo svetovno vojno do zboro- obširno poročal o delovanju na kul- pesniškimi besedami opisoval lepoto vanja vseh jugoslovanskih visokošlcev turnem in literarnem polju, na zborih planin in vcepljal ljubezen do njih. v Pragi in ko se je na tem zborovanju in seminarjih gorskih vodnikov že več Slovenski jezik je odlično obvladal. neustrašeno postavila zahteva po osvo- let predava »Zgodovino gorskega vod- Njegovi govori so bili pravi užitek za boditvi in združitvi vseh Jugoslovanov, ništvo pri nas s pogledom na novi poslušalce. V njegovih besedah ni bilo je nastopil tudi on kot govornik in čas«, Lovšinovim »Gorskim vodnikom v nikoli ničesar pikrega ali žaljivega. Zato so planinci pravili, da govori, »Njega ne bomo videli več, zapustil ter mu dodelilo razna dela, ki jih je kakor da bi rožice sadil. Na teh pri- nas je že pred mnogimi meseci,« jim vedno radevolje opravljal. Na vseh na- reditvah je navadno intoniral svojo moram žal odgovoriti. Res, pogrešali ših planinskih plesih je bil zelo obraj- planinsko himno »Oj planinica«, ki so bomo njegov vedno živi humor in tan »postillon d'amour«. Brezkopromisen jo vsi peli stoje. Ob takih priložnostih manjkal nam bo stalno dobro razpo- narodnjak se je vedno krepko v bran se je kosal v rimah s planinskim pe- ložen planinski tovariš. postavil, kadar je kdo skušal omalova- snikom Ludvikom Zorzutom v veliko ževati slovenski narod. Zato ga je oku- zabavo planincev. Njegovi duhovitosti pator leta 1943 odpeljal v Dachau, od in šaljivosti sta se nasmejala tudi dr. koder je po osvoboditvi prišel nazaj Julij Kugy in Jakob Aljaž, ko sta bila komaj živ, s 37 kg. na obisku pri planinskem društvu v Bil je markantna osebnost. Vsak je z Mariboru. njim rad prišel v stik ter preživel nekaj Jože Jelenec je napisal nekaj posre- prijetnih uric v njegovi družbi. Zato je čenih planinskih črtic o alpinizmu in sa- bil na vseh naših izletih dobrodošel. tiro o gradnji nove gore na Pohorju. Močno ga pogrešamo, spomin nanj bo Podpisoval se je Cene Lej (nazaj brano ostal vedno živ. Predstavlja nam vzo- Jelenec). Kot velik ljubitelj gora si je ren lik navdušenega planinskega tova- želel videti tudi Mount Everest. To se riša in dobrega prijatelja. mu je I. 1959 posrečilo, ko je prišel Ivo Marsel s svojo hčerko v Darjeeling in ko se mu je za trenutek iz oblakov pokazala najvišja gora sveta. Izdatno je sode- OB LETOŠNJIH IZLETIH V TUJE GORE loval tudi pri Pohorski politiki in FRK (Fanatiki Ribniške koče). AO PD Ljubljana-matica je v letošnjem Jože Jelenec je bil idealen planinski letu prevzel in izpeljal hvalevredno na- odbornik. Nobeno delo mu ni bilo pre- logo popeljati slovenske planince na težko. Bil je skromen in požrtvovalen. Marmolado, Grossglockner, Breithorn in Nikoli ni hotel sprejeti plačila za svoje Monte Roso ter jih spoznati z narav- planinsko delo. Če so ga vprašali, ka- nimi lepotami alpskih krajev severne teri politični stranki pripada, je takoj Italije, Avstrije in Švice. povedal, da pripada planinski stranki. Izlet na Marmolado v času od 1.—4. ju- Za to svoje planinsko delo je prejel lija je poleg obiska Marmolade (3342 m) zlate in srebrne znake Planinske zveze in ogleda Dolomitov s poti po dolo- Jugoslavije, Planinske zveze Slovenije mitski cesti imel še smučarski namen. in Turistične zveze ter bil izvoljen za Planinci so si prvi dan ogledali le- častnega člana Planinskega društva pote Vrbskega jezera, Celovec, Spittal Maribor. Neusmiljena usoda mu je odrezala in Lienz v Avstriji, jezero Misurina, Cor- nit življenja, ko bi lahko še užival pri- tino d'Ampezzo, Falzarego (2105 m) in Ko je Jože Jelenec odšel pred sedmimi jetno jesen svojega z delom preple- Pordoi (2239 m) v Italiji. Drugi dan so leti po zadnji planinski nalogi na tenega življenja. deloma z avtobusom in žičnico, deloma Storžič, mu je tako spodrsnilo, da je Iz skromnih razmer se je z zmožnostjo peš dosegli vrh Marmolade ali prebili padel in je moral v bolnišnico. Nato in marljivostjo povzpel do uglednega dan na smučanju. Tretji in četrti dan je ležal sedem let na bolniški postelji položaja. Rojen je bil leta 1888 na sta minila ob lepotah Gardskega je- in mnogo trpel. Krasu. Kot kraška zemlja je bil kre- zera, Verone, Benetk in Trsta. menit njegov značaj. Po končanih šol- Jože Jelene je videl največje zado- Dvainpoldnevni izlet na Grossglockner skih letih se je odločil za železničarski voljstvo in uteho na planinah in jih v času do 14. do 16. julija je za prvi poklic in je služboval na številnih po- je zato vedno obiskoval, kadar mu dan določil potovanje preko Koroške stajah po širni Avstriji, v prvi svetovni je to le čas dopuščal. Tu je našel do Hoffrnanshutte. Drugi dan sta ne- vojni pa je bil na najbolj izpostav- svoje najboljše prijatelje, oni pa vihta In višinska bolezen dopustila le ljenih postajah Šent Peter na Krasu in njega. najvztrajnešim obisk vrha Grossglock- Dutovlje-Skopo za soško fronto. L. 1924 nerja (3789 m). Tretji dan so se na vrh Z Jožetom Jelencem so izgubili Ma- so ga poklicali na železniško direk- povzpeli še preostali in potem skupno ribor, Planinsko društvo Maribor-matica cijo v Ljubljano, kjer je ostal do svoje sestopili in se vrnili v domovino. in njegovi prijatelji in znanci nepo- upokojitve. Kjerkoli je Polde služboval, Najdaljši in vsebinsko najbogatejši je zabnega javnega delavca, družabnika povsod si je z marljivostjo in vest- bil izlet na Breithorn in Monte Roso. in prijatelja. Za njim sedaj žalujemo. nostjo znal pridobiti naklonjenost svo- Izletniki so si prvi dan ogledali Be- Bil je imeniten človek, osebnost, ki jih nadrejenih ter spoštovanje svojih netke in Gardsko jezero. Tretji dan so je ni moč pozabiti. podrejenih. Vsi, ki smo ga poznali, se vsi povzpeli na vrh Breithorna vemo, kakšen je bil. Dober in skrben Dr. Jože Bergoč (4167 m) in še isti dan sestopili v Cer- družinski oče, zanesljiv in vesten urad- vinio. Četrti dan so si ogledali rimske nik, uslužen tovariš, prijeten in vedno Izkopanine v Aosti, prelaz in samo- nasmejan v družbi. Predvsem pa je bil SPOMIN NA POLDETA STROPNIKA stan Sv. Bernarda na istoimenskem nadvse navdušen planinec. Zaljubljen sedlu in prišli v Zermatt. Tu se je peti je bil v lepote naše gorske narave in »Kaj pa je z našim Poldetom? Nič več dan prva skupina udeležencev odločila je tja redno zahajal poleti in pozimi. ga ne vidim na naših izletih,« me za vzpon na kočo Monte Rosa, druga Naše planinsko društvo je njegovo pri- stalno vprašujejo številni člani naših pa do koče Hornli pod Matterhornom. vrženost k planinski veri dobro poznalo izletov. Sesti dan sta obe skupini ostali v Za starejše in slabotnejše ali za slabo »Planine nam odkrijejo vso svojo veli- zavetju zaradi slabega vremena. Sedmi vreme je bil določen rezervni program, častno lepoto in nas obdarujejo s ti- dan je enajst udeležencev prve grupe ki je še v večji meri obsegal ogled soči nepopisnih doživetij in radosti, doseglo Dufour Spitze (4634 m), druga lokalne mikavnosti krajev, sprehode po nam krepijo voljo in telo in izbrišejo grupa pa je obiskala Gornergrat (3034 okolici, obisk planinskih muzejev, pla- marsikatero tegobo in tegobico, ki jo metrov), sestopila do Monte Rosa Hutte ninskih filmov in vožnje z žičnicami na prinaša vsakdanjost v naša življenja,« in se vrnila v Zermatt. Osmi dan so najrazglednejše točke. je dejal. se vsi udeleženci zbrali v Zermattu. Vsi udeleženci so bili za primer ne- Dolga je vrsta velikih planincev, ki se Predzadnji dan potovanja so si ogle- sreče v gorah nezgodno zavarovani vrstijo pred nami: Jakob Aljaž, Janko dali prelaza Furka (2431 m) in St. Got- pri DOZ. Ob tem je bilo poskrbljeno Mlakar, dr. Tuma, Valentin Stanič, hard (2108 m) ter severna italijanska za varno vodstvo po gorah. Vsi ude- Ciril Oblak, dr. Klement Jug. jezera s postanki v Locarnu, Luganu in leženci so morali brezpogojno imeti Naslednja markacija nas popelje do Comu. Zadnji dan je zaradi popravila predpisano obleko in obutev, rezervno geografske planinske literature. Tu so avtobusa minil ob podrobnem ogledu perilo, cepin in dereze, organizator dela prof. Frana Planine, Pavla Ku- Verone. izletov pa je oskrbel vrvi in vodnike. naverja, Antona Melika. Kot vodje naveze so sodelovali alpi- Markacija nas vodi naprej do knjig, ki Težko je opisati veselje na licih ljudi, nisti, slovenski gorski vodniki in re- obravnavajo planinsko floro in favno. ko so v jasnem opoldnevu skupaj za- ševalci, ki so tako svojim številnim Markacija nam kaže pot do naših pes- sedli celotni vrh Breithorna — najsta- obveznostim do planinske organizacije nikov in pisateljev, ki jim je dal navdih rejši je imel 61 let, najmlajši 15 let — pridružili novo — biti kot alpinisti vod- za njihova dela svet »kjer tišina še- in prvič v življenju stopili na vrh šti- niki alpinistično manj izkušenim pla- peta.« Tu so: Prešeren, Gregorčič, ritisočaka. Marsikateremu se je ta želja nincem v tujih gorah. S svojim vod- Jenko, Kersnik, Finžgar, Gradnik, Ko- izpolnila pozno. Toliko bolj je bila niškim delom so tako mnogo doprinesli sovel idr. Mnogo citatov in verzov naših občutena. Nemo so se lesketali štiri- k vsesplošnemu dvigu izletništva in z pisateljev in pesnikov je napisanih na tisočaki, Matterhorn na levi, Monte vodništvom še bolj opravičili finančna stenah. Rosa na desni, sredi njih jih je vezala sredstva, ki jih družbena skupnost in- slovenska planinska družina na Breit- Posebno mesto imajo na razstavi re- vestira v številne alpinistične odprave hornu. vije, v katerih so planinski spisi. Za v tuja gorstva: Himalaja, Pamir, Kavkaz planinca je skoraj obvezen Planinski Vsi letošnji izleti so se zaključili v vse- in v Ande. splošno zadovoljstvo in brez nezgod, Vestnik, ki izhaja že 72. leto, dalje zato je alpinistični odsek sklenil svojo Vsi udeleženci so živeli kot ena dru- priročnik-zemljevid in vodnik. dejavnost nadaljevati in svoj izletniški žina, taborili v šotorih, kuhali na ben- Gore in šume so bile zatočišče naših program v tuje gore še popestriti. cinskih kuhalnikih in živeli življenje borcev v narodnoosvobodilnem boju in Tako je običajnim planincem odprta odprav v tuja gorstva. Z razvojem slo- so zato v spominih borcev opisane kot možnost, da pod vodstvom slovenskih venskega ekspedicionizma v tuja gor- njihove zaveznice. Knjige iz teh težkih, gorskih vodnikov in gorskih reševalcev stva je vzporedno pričela živeti tudi a slavnih dni imajo svoje posebno spoznajo vrhove, ki jim kot posamez- nova množična zvrst — izletništvo v tuje mesto v razstavnem prostoru. nikom doslej niso bili pristopni. Če gore, ki ga doslej pri nas nismo po- Najbolj zanimiva dela so verjetno po- je to prva in osnovna vrednost teh iz- znali. Pripomoglo bo k višji kvalitetni topisi tujih in še posebej naših pla- letov, potem je druga vrednota, da se ravni našega izletništva in planinskega nincev, ki so se spoprijeli s tujimi go- člani naše planinske organizacije na nivoja članstva. rami in zapisali svoja doživetja v zajetnih knjigah. Nekaj primerov takih mestu spoznajo s planinsko in turistično Skupino alpinistov, gorskih vodnikov in knjig je tudi tu na razstavi, tako npr. tradicijo tujih dežel, si širijo svojo reševalcev, ki je pripravila in vodila »Vzpon na Everest«, Vihar nad Acon- planinsko izobrazbo, o vtisih pripove- naveze, je vodil Peter Janežič, po- caguo«. dujejo znancem in s tem pripomorejo, samezne izlete pa so skupaj z njim da se v domače razmere vnese mar- vodili na Marmolado Marko Zirovnik, Razstava planinske literature v Ptuju je sikaj pozitivnega s krajev z daljšo pla- na Grossglockner Franc Anžin, na Breit- ninsko in turistično tradicijo. Tretja horn in Monte Roso Tone Strojin. dosegla svoj namen. vrednota je v tem, da so se izletov Meta Feldin ljubljanskih alpinistov lahko udeleže- T. Strojin vali vsi registrirani člani slovenske pla- ninske organizacije, ne glede katerega S PRIROČNIKOM IN KARTO OTVORITEV DOMA PD so člani. NA POT NA BIBI PLANINI (1308 m)

Vsi izleti so bili izvedeni tako, da so Planinsko društvo Ptuj je ob občinskem Po svojem obstoju sicer še zelo mlado v program vključili tudi obisk planinskih prozniku odprlo razstavo planinske li- PD Emona-Zalog — ustanovljeno je bilo muzejev, ogled planinskih filmov, po- terature pod geslom »S priročnikom in šele 22. 2. 1967 - je v nedeljo 3. 9. t. I. stojanke na gorskih prelazih", kjer so karto na pot!« Razstavo je društvo pri- že slavilo velik delovni uspeh. Na skro- se udeleženci lahko spoznavali z bo- redilo v želji, da se vsaj skromno od- men, vendar prisrčen način je odprlo gato vizuelno, kartografsko, knjižno in dolži velikemu spominu padlih junakov planinsko postojanko na Bibi planini, ostalo dejavnostjo in turistično iznajd- slovenjegoriške čete ob 25-letnici nje- ki bo odslej rabila delovnim ljudem ljivostjo. nega poslednega boja. Agrokombinata Emona v Zalogu, v njej pa bodo našli zavetišče tudi drugi pla- Seveda so bili postanki v mestih, je- Društvo je hotelo z razstavo prikazati ninci, ki jih bo pot zanesla na to zerih in dolinah izkoriščeni za ogled pestro literaturo, ki naj bi jo poznal področje. mestnih središč, rimskih izkopanin, po- ljubitelj narave in planinec. krajinskih panoram, itd. in se je pla- V uvodnem govoru je predsednik dru- Uvodne besede ob otvoritvi je podal ninskemu značaju izletov pridružil še štva ing. Tone Purg nakazal smisel predsednik društva tov. Ferdo Cigale, turistični ogled krajev. planinstva. eden glavnih iniciatorjev za ureditev tega doma, oficialno otvoritev pa je ostanke — lahko štejemo za predhod- omizju — vendar je stekla beseda tudi opravil tajnik PZS. Slovesnosti so se hodnico današnje Cojzove koče, ki jo o tem. udeležili številni planinci in planinke, je postavila kranjska sekcija nemško- Vreme pa je potrdilo staro resnico, da pa tudi predsednik občinske skupščine avstrijskega društva. Antični pregovor za dežjem pride sonce. Videlo se sicer Ljubljana-Moste tov. Polde Maček, pred- govori o samosvoji usodi knjig, pla- ni, nebo je bilo zamrenjeno pa tudi sednik občinske skupščine Kamnik tov. ninci pa bi isto lahko rekli o planin- zavešeno s težkimi meglami, vendar Gobec, dalje tajnik in še nekateri drugi skih kočah. Dr. Frischauf je izbiral moče ni bilo iz njih niti za dobro roso predstavniki te občinske skupščine, fi- mesto za kočo, ki bi olajšala pristop in tako je nedelja nudila planinske nančni direktor Agrokombinata Emona na Grintovec in Kočno pod Zdolško užitke brez hujših dogodivščin. Pogled tov. Ivan Muhič, direktor službe Mesne (Suhadolsko) Škrbino, vendar ga kranj- je segal daleč tja do Bohinjskih gora, industrije Zalog tov. ing. Jože Tavželj ski Nemci niso poslušali ter izbrali za do Trnovskega gozda in še čez. Grin- in nekateri drugi. kočo sedlo med bistriškim Koncem in tovec je bil poprhan s prvim snegom, Kokro. Ko je bila tu koča, je začela V popoldanskem času so priredili izlet dan pa je bil kljub temu topel, vsa stara Frischaufova lesti v zemljo, z do svoje sosede — Koče na Menini pla- lepota gora pa se je razodevala v njo pa tudi njegovo ime. In ker je nini - ki jo oskrbuje PD Gornji grad prvem nadihu milih jesenskih barv. in je komaj slabo uro oddaljena od danes tok planinskih popotnikov s Doma na Bi bi planini, spotoma pa Kokre mimo Suhadolske kmetije čez T. O. so si ogledali tudi tamkajšnje jezerce. »Taško« vedno tanjši, bo verjetno kmalu Med člani je vladalo odlično razpolo- presahnil še spomin na to, da je bila ženje, k čemur je pripomoglo tudi iz- tam nekje pohlevna koča že I. 1874, redno lepo sončno vreme. prva planinska koča v Kamniških pla- POTI PO SLOVENSKIH GORICAH Z velikim razumevanjem in pomočjo ninah sploh. vodilnih tovarišev podjetja, sindikata Lansko leto je peljalo mariborska pla- Prav je, da se je PD Kamnik spomnilo in s prostovoljnim delom svojih članov ninsko društvo planince prvič na izlet te obletnice in ob tem opomnilo na je društvo v kratkem času par mesecev tudi v Slovenske gorice, z avtobusom zgodovino planinstva v Grintovcih in preuredilo del hleva obrata Govedo- do Benedikta, od tam peš k bližnji v Kamniku. Škoda je le, da je slabo reja v Domžalah v skromen in prikupen zgodovinski cerkvici Sv. Treh kraljev in vreme v soboto 16. septembra t. I. svoj domek. Zdaj je poleg kuhinje na potem še k Negovskemu jezeru in mnoge odvrnilo od poti na Kokrsko voljo le manjša gostinska soba in dve gradu. Izlet je imel bolj zgodovinsko sedlo. Nekateri so ostali za pečjo sobi s 6 ležišči, društvo pa upa, da bo lice. doma, drugi so se zasedeli v Bistrici, prenočitveno kapaciteto prihodnje leto s kranjske strani jih tako ni bilo, z V knjigi so najširje opisali Slovenske še znatno povečalo. S prihodnjim letom bistriške pa so prišli le najzvestejši, gorice profesor mariborske gimnazije bo postojanka preko letne sezone tudi stebri kamniškega PD. Razveseljivo je dr. Rudolf Puff leta 1853, ki je vso že stalno oskrbovana. bilo, da so prišli tudi mladi ljudje, zemljo in ozemlje tudi peš prehodil, za Iz ljubljanske strani drži do posto- alpinisti in navdušeni zastopniki pla- njim profesor dr. Josip Šuman v knjigi janke avtocesta skozi Kamnik in Zg. ninske mladine. Skromna slovesnost z Slovenske Matice »Slovenski Štajer« Tuhinjsko dolino do Laz, nato je še nagovori predsednika tov. Lemiča, tov. leta 1868 in 1870, a leta 1925 bivši približno 2 km do prvega odcepa na Štefana Repanška in zastopnika PZS kaznilniški kurat in urednik Matija levo, od koder drži izredno lepa ma- tov. Tineta Orla je imela namen po- Ljubša v knjižici »Slovenske gorice« s kadamska cesta dolga okrog 9 km prav udariti predvsem kulturne vrednote slo- ponatisom člankov v »Straži«. Ljubša do nove koče. venskega planinstva in njegov pomen je tudi skrbno zbral vso ostalo litera- za slovensko narodno prebujo, povedati turo, večinoma nemško, o Slovenskih Dejstvo, da je PD Emona Zalog prav pa tudi besedo o vlogi te zares lepe goricah. tu uredilo svoj dom, nam daje upanje, in dobro urejene planinske koče za Po svojem geološkem sestavu segajo da bo Biba pomenila novo dobo za rast našega planinstva od časov pred Slovenske gorice preko jugoslovanske ves meninski planinski svet. Posebno prvo svetovno vojno, ko so vanjo za- meje v sosednje, še vinorodne kraje smo te otvoritve veseli, ker gre za hajali drenovci, mimo Juga in njegove Srednje Štajerske. Če gledamo z višine postojanko, ki jo je uredila delovna družbe pa do plezalskega rodu, ki je organizacija Emona in s tem pokazala, sistematično obdeloval Grintovce od Sv. Duha na Ostrem vrhu doli na Lu- da razume potrebe delovnega človeka I. 1929 do I. 1941. Po osvoboditvi je čane, skoro ni videti razlike z našimi po oddihu v naravi in mu zato tudi bila koča obnovljena, njena oprema slovenjegoriškimi vinogradnimi hribi. nekaj nudi. je sedaj na sodobni višini, njen obisk Domačini pa štejejo le gornji del Slo- Rado Lavrič razveseljiv, čeprav oskrbniki pripovedu- venskih goric za prave Slovenske go- jejo, da manjka »turistov« s krvavške rice, ki segajo nekako od zapadnega in kokrske strani. roba svečinskih goric in Maribora do JUBILEJ NA KOKRSKEM SEDLU grebena, ki ga mejijo vrhovi Velke z Po slovesnosti so nekateri od navzočih Marijo Snežno, Ščavnice, Cerkvenjaka stopili na Kalški greben, nekateri pa Jubilant je bila to pot — Cojzova koča, in Kapele. Prebivalci teh krajev se ki je s svojo zgodovino povezana s obujali spomine, ki jih ta planinski imenujejo »Goričani«, dalje proti vzhodu prvimi časi planinstva, saj bo prihod- dom združuje in hrani. Kdo bi se ne so že pripadniki radgonskih in ljuto- nje leto preteklo že sto let, odkar je spomnil Erjavškovih časov, kdo ne merskih goric. Nižje od Lenarta jih dr. J. Frischauf prvič prišel v Kamniške zimske sobe, ki je v letih pred drugo imenujejo goričani »Dolance«. planine, jih začel raziskovati ter svetovno vojno dala zavetje tolikim Na ves gornji in srednji del Slovenskih I. 1874 postavil »Frischaufovo kočo« na častilcem zimske Kočne, Grintovca in goric je najlepši razgled od Urbana gornji Suhadolnikovi planini pod Grin- Podovl Takih, ki bi pomnili Jugove tovcem. To kočo — danes se planinski čase ali tiste, ko je kot nemška koča nad Mariborom. Kot razburkano morje popotnik komaj še ozre na njene bolj samevala, ni bilo pri jubilejnem se nizajo razklani griči in hribčki z vmesnimi dolinami, najprej Pesniško, vrtom pred njo. Stezica do brvi teče ob Dragocene vinograde so po vojni na- ki jo sedaj »sušijo«, in ostalimi pisanimi potoku in je tudi ob suhem vremenu cionalizirali ter jih izročili viničarjem. kulturami vinogradov, sadonosnikov, mehka, travnata. Sredi gozda se je Tem pa manjka sredstev za obnovo gozdov, njiv in travnikov. Vse je ure- nekoč vsul plaz ilovnate zemlje tik ob propadajočih starih vinogradov. Bo mo- jeno po soncu, ki ga zahtevajo vino- poti. Je treba kar pazljivo hoditi ob rala družba poseči vmes. Od desne gradi. robu. Prijatelj mi je tam kar na vsem strani gradijo po Ročici novo vozno lepem zletel v jamo usada, preden pot iz Jakoba in naprej po Malem dolu. A tudi iz Maribora je že na bližnjem sem ga mogel svariti pred piazom. Ceste so Slovenskim goricam življenj- vrhu Piramide, onkraj grajskega gozda, Skozi mastno rumeno ilovico navadno sko vprašanje. za široko alejo odprt pogled preko curlja potoček, ki splavijo zemljo, Fočehove, Jareninskega in Jakobskega Naša pot gre od Pesnice v Jurjevski dol zemljo. dola, na Hlapje in dalje do Marije in na Ploderšnico, kjer prečkamo okraj- Snežne in ostalih vrhov Slovenskih Iz gozda smo kmalu v sadovnjaku, kjer no cesto blizu bivšega »štoka« razla- goric. Pod večer, ko siplje sonce svoje se gozd prevali mimo manjšega vino- ščenih Bourbonov in cesarice Zite, ki žarke od Pohorja na pestro razklane grada zopet v sadovnjak in po izlu- so ga nedavno podrli in opeko odpe- grebene, bi najbrž vsak ljubitelj na- ženem kolovozu v Jareninski dol mimo ljali na Velko za gradnjo agrokombi- ravnih lepot pritrdil profesorju Šum- domačije kmeta Repe. Tam so lansko nata. Cesta nas pelje dalje do Marije Ijaku, da je težko najti lepšo harmo- leto doslej neznani roparji pomorili kar Snežne in do naše zadnje postojanke nijo barv in skladnost valovitih hribov pet ljudi. Naša pot se dvigne strmo v Gornjem Cmureku ob Muri, kjer so kot v Slovenskih goricah. ob bivšem samostanskem vinogradu na baje nekoč gospodarili tudi Celjski To sočnost Slovenskih goric lahko uži- Jareninski vrh. Tam sem nekoč videl, grofi. Ob Muri dela mejo most ravno vamo le v neposrednjem stiku z njimi. kako so jeseni po Ilovnatem kolovozu na sredini reke med Jugoslavijo in Mu- Bistri tujec, ki nas imenuje dosledno vlekli prazen voz štirje voli. Kolesa so rekom. Prav tja pridemo še vedno skozi le vindišarje, J. Soleh priznava nena- bila obložena z mastno ilovico, voli so gozd do Mure. vadno mičnost poti skozi travnike od komaj vlekli noge iz nje. V ravnini se V bližnji Gornji Velki (Mariji Snežni) Pesnice do Hrastovca ali od Lenarta sveti Jareninska vas, na vrhu lepa in je najvišji vrh tega dela Slovenskih do Trojice-Gradišča, Goričani da ne- prostorna hiša z vinsko kletjo. goric, visok 405 m. Od tu in s Sv. Ane radi hodijo peš, raje zaprežejo svoj Smo na Vukovskem vrhu in padamo na Krembergu (Zgornja Ščavnico) je koleselj. strmo v Vukovski dol, zopet med nji- res lep razgled po Slovenskih goricah vami in vlažnimi travniki. Dolina Vu- in čez Muro tja po Štajerski nižini. Toda sila kola lomi. Goričani so zato kovskega dola sega do Sladkega vrha izredno mnogo prepešačili v časih, ko ob Muri. Včasih so menda po dolini še ni bilo ne koles ne motornih vozil. vedrili »vuki«. POTI ČEZ JARENINO IN CIRKNICO V koših in v košarah na glavi so žen- ske nosile peš pridelke v mesto, po Iz Vukovskega dola pridemo skozi sadno S postaje Pesnica gre proti severu tudi bližnjicah čez hribe in travnike, iz Peš- drevje v Globoki klanec na Drankovec. pot čez Gačnik v Jarenino s starodavno niške doline čez »Frajdek«, današnji Z vrha Drankovca se odpre širok raz- cerkvijo pražupnije, ki je po ugoto- Pekel. To bližnjico so nekoč tudi di- gled na drugi predel Slovenskih goric vitvi dr. Fr. Kovačiča nastala kot sre- jaki uporabljali s culo v roki in tako prati Mariji Snežni in Sveti Ani na dišče za te kraje že pred letom 1139, skrajšali pot med Slovenskimi goricami Krembergu, sedanjo Zgornjo Ščavnico. ko je obširno posestvo prejel v fevd in mestom. Iz Vukovskega dola je bilo Vsaka dolina v Slovenskih goricah ima admontski samostan. Oddaljeni ad- treba čez strmi breg v Jurovski dol čez svoj potok, tudi Gornji iri Spodnji Ja- montski samostan z Gornje Štajerske je dolg travnik skozi Globoki klanec na kobski dol. Sredi med njima uživa svoj zastopal no Jareninskem dvoru menih. Drankovcu. Danes le redko kdo pešači. zasluženi pokoj cerkev in stara šola, Zato so imeli v Admontu vedno tudi Motorna vozila prevažajo Goričane, ki kjer je nekoč pridigal v Prešernovih Slovence. Nekateri so bili celo naroč- so se prelevili iz viničarjev in kmetijcev časih pisatelj Andrej Gutman, izdaja- niki Slovenske Matice. v tovarniške delavce. telj »Vedeža«, pa se je spri s škofom Skozi Jarenino drži vozna cesta, ki jo ter moral med Gornje Štajerce, kjer je lahko takoj prečkamo in se dvignemo v Ruttenu umrl. Pri Jakobu je učil po med zelenjem iz Jareninskega dola na OD PESNICE DO MARIJE SNE2NE otvoritvi nove šole leta 1896 poleg za- Jareninski vrh. Po dobrih dveh urah služnega nadučitelja Franja Šijanca, hoda, bodisi s Pesnice preko Jarenine Ljubiteljem hoje in idiličnih goričkih Viherja, Kotnika in domačina Mirka ali s Cirknice mimo Jareninskega dolinic, potokov z vrbami in jelšami, Zinauerja pesnica Marica Strnad. Ta dvora. ozkimi brvmi, prelogi čez pletene plo- pa je lepega dne odpotovala s kapla- tove so še ostale stezice po mehki nom Cizerlom v Rusijo in se tam z njim Izza postaje slodkogorske vlečnice se travi in še mehkejši ilovici s studenci poročila v Kišinjevu, kjer sta oba učila dvigne prav vabljiva pot zkozi zelenje in mlakami. Poznam tri glavne takšne na šolah. Po vojni sta se vrnila do- na Štrihovec s 419 m visokim vrhom vhode iz Maribora v srce bližnjih goric mov. Strnadova je službovala na me- »Ferntal«, blizu razvodja med Muro in proti Jarenini, Jakobskemu dolu in Ma- ščanski šoli v Mariboru. Dravo, ki bi lahko postal zaradi bližnje riji Snežni. Skozi Jakobski dol pelje sicer okrajna meje in širokega razgleda dobra tu- cesta dalje po Gornjem Jakobskem ristična postojanka. Najbližja pot nas sprejme po kratki dolu, mi pa nadaljujemo pot med nji- vožnji z vlakom ali busom od postaje vami in travniki v slikoviti Mali dol in Vajgenski breg deli po vrhu cesta. Pesnice navzgor. po fajmoštrovem bregu na Hlapje, svoj Včasih prekine samoto hišica. Vrh brega Pod gozdom je dolina Gačnlka s po- čas znano po žlahtnem vinu. Cesta nudi so si postavili tudi lovci svoj dom, tokom in leseno brvjo sredi sočnega na vse strani bogato pašo za oči. drugo razgledno postojanko najsever- travnika, s katerega pelje cestnica Spodnje in Zgornje Hlapje je bilo nejših Slovenskih goric na 380 m vi- zopet v gozd navkreber mimo bele, pred vojno skoro vse v rokah tujcev. sokem Sladkem vrhu. Pod Vajgenskim starikave kmečke domačije z velikim bregom leži pisana dolina z bivšimi domačijami kmetov, ki so pomagali držati severno narodno postojanko znane Jarenine, kamor so često odhajali Mariborčani na obmejne narodne slo- vesnosti. Ko je leta 1885 vozil posebni slovenski vlak iz Ljubljane na slavnost novega narodnega gledališča v Prago, je na postaji Pesnici vstopil tudi ja- reninski kmet Karner. V Vajgnu je bila domačija velikega rodoljuba sodnika Vengerja, ki se je pri Lenartu družil z rodoljubom Dominikom Čolnikom iz Drvanje pri Benediktu. Pred Jareninskim dvorom ždijo stano- vanjska in gospodarska poslopja biv- šega župana Zupanca, sedaj bivališče delavskih rodbin mariborskega kombi- nata. Dolina in hrib, ves preprežen z žicami za vinske trte, sta tako inten- zivno obdelana, tako živa med kmeč- kimi hišami in njivami, polnimi žita in sadnih dreves, da smo potrebovali pol- nih pet ur, preden smo vse to bo- gastvo in lepoto sprejeli vase na potu od Šentilja do Jarenine. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da imajo prijatelji narave tik pred Mariborom še neizčrpne možnosti, da v prostih urah oddiha uidejo tovarni- škemu dimu in bencinskemu smradu ter preživijo cele dneve sami ali z rod- binami v nepopisni lepoti med hribi in dolinami Slovenskih goric tik ob severni meji.

Ni čudno, da so tujci kazali tako divji pohlep po naši bogati in lepi zemlji.

Dr. Avgust Reisman Uroš Škerl in Tomaž Križnar

Uroš in Tomo. Na vsakem koraku sta Uspehi so kot perspektive žareli iz skupaj, v šoli kot v hribih. »Čestitam, nje. Zimsko obdobje sta zaključila z UROŠU IN TOMAŽU V SLOVO Uroš, odlično si veslal!« Nato še obe- zaledenelim stebrom Rogljice. Že tu sta ma čestitam za odlično opravljeno di- dosegla očiten podvig. Toda vzponi in V Martuljku se ustavimo. »Tu ostanitel plomo tehnične šole. načrti naveze so se iz dneva v dan Jaz nesem do Lipovčeve koče opise »Sedaj bova pa enkrat brez skrbi ple- večali. Martuljkove skupine,- »Grem še jaz s zalal« »Seveda, samo ne pretiravajte I« Prišlo je do usodnega vzpona, ki je teboj,- pravi Tomaž. Še stisk roke. Odšla sta. »Srečno!« pretrgal tako mladi življenji. Njun duh Vrhovi, kateri naju obdajajo, so po- V temi in dežju pridem domov. »Kliče je ostal tam, koder sta v vsakem tre- kriti z mavričnimi barvami sončnega društvo,« mi pravi mama. Signal v slu- nutku hotela biti. Nista živela v udobju. zatona. »Ali ni ta okolica lepa, mo- šalki v enakomernih presledkih poziva. Borila sta se v skromnosti za tretje, za gočna?« »Resnično, Tomo, to je še pre- Konec. »Je tam . . .« alpinizem, za boj brez sodnika. del gora, ki pripada le alpinistom.« Ne, ne, ne morem se sprijazniti z Jo- Ob grobu, zasutim z zemljo in cvetjem, Prespali smo v Tamarju. smo se razšli vajini prijatelji. Ne bomo ževim sporočilom. »Tomo in Uroš sta Brane in Mišo sta že visoko v steni, se več pogovarjali, delali načrte, vaju mrtva.« Lije neprestano, megla, veter; medtem ko midva še sediva. čakali na četrtkovem sestanku. Tudi rok skozi steklo avta skoro nič ne vidim. Na Kegljišču smo zopet skupaj. Tu se si ne bomo več stiskali. Ne občutim zanašanja, velikih luž, za- navežemo. Le vrhovi Grintovcev, Karavank in Ju- vojev. lijcev so ostali, tam gori se bomo v Dvigava se meter za metrom. Tomo mislih spet srečevali. pleza elegantno in hitro. Tudi končni Na žalni seji upravnega odbora in al- Hvala vama za vse. Franci Ekar previs mu ne dela težav. V njem žari pinističnega odseka je videti potrte mladostno navdušenje in prava ljubezen obraze, ki se borijo z resnico o tra- do strmih gora. gičnem dogodku. Op. ur.: Uroš Škerl in Tomaž Križnar, Šest dni kasneje. Sobota. »Tu čakata Da, izgubili smo tako ljubo nam naj- AO Kranj, sta se 2. VII. 1967 smrtno ponesrečila v Široki Peči v Kočevarjevi dva fanta I« se oglosi telefonistka. Res, mlajšo navezo v odseku. smeri. NAŠI ALPINISTI NA PAMIRU so prispevali svoje, da so alpinisti Prečenje Pik Lenina imeli kaj dela. Na višini so pridobili Kot smo že pisali, nam je letos uspelo komaj 300 m, nakar so si privoščili Po nekaj uspehih in neuspehih je pod dobiti soglasje Federacije Alpinizma počitek. Pikom Lenina spet stalo dobro mo- SSSR za vzpon na Pik Lenina. Gora je Naslednji dan spet napori, Ganecki in štvo, ki ga je vodil Vasilij Abalakov. privabila v goste že mnogo skupin al- Astahov sta tožila zavoljo ozeblin na Na muho so vzeli prečenje: od pla- pinistov, ki so večkrat uspeli, nekajkrat nogah. toja v višini 5300 m na vrh Razdelnaja pa jih je surova sila narave zavrnila v severozahodnem grebenu vrha. Od tu Ni kazalo drugače, kot da je Evgenij brez milosti in brez zmage, ki spet in drži smer po grebenu do glavnega vrha Abalakov naslednjega dne vzel v var- spet vabi borna človeška bitja, da pre- v masivu in še naprej proti vzhodu. stvo obolela tovariša in ju pospremil v izkusijo svoje sile in srečo. Če si na Sestopiti so nameravali po smeri, po dolino. Tako je ukazal vodja skupine kratko ogledamo nekaj uspelih podvi- kateri so I. 1950 opravili vzpon. Černuda in lahko si mislimo, da fantu, gov, bomo videli, da odprava v Pamir O nameravanem vzponu so že imeli ki je bil v odlični kondiciji, ni bilo ni šala. nekaj podatkov od raznih poskusov in lahko pri srcu. A kaj se hoče; bolna vzponov iz I. 1936 in 1952. Znan je bil tovariša nista mogla naprej, ovirala že tudi vzpon po vzhodnem grebenu sta celotno odpravo in zakoni tova- Na Pik Lenina preko severne stene. in sestop. Neznan je bil samo gornji rištva v odpravi zahtevajo disciplino, del severozahodnega grebena. red in žrtve. Prvi vzpon so opravili tujci. Četudi je Priprave so bile zelo temeljite. Poleg bilo to v okviru sovjetsko-nemške od- Vitalij, Černuda in Lukin so se borili glavne skupine so bili tu še pomožna prave, je sovjetske alpinisti mikalo, da dalje. Abalakov pripoveduje: Rinili smo skupina 14 alpinistov, 4 opazovalci in bi tudi sami prišli na vrh in na njem ves dan; okrog nas so se plazile megle, 9 alpinistov opazovalcev. postavili doprsni kip Lenina. pričelo je snežiti in spet prenehalo. Od Z vzponom so začeli 9. avgusta 1954. Tako sta že leto dni kasneje organizi- garanja, višine in utrujenosti je alpi- Termin je bil že nekoliko kasen, da rale Geološki komite in Centralni od- niste bolela glava. Treba je bilo ogrom- je bilo kar pričakovati neprilike z bor društva za proletarski turizem in no volje, da so zmogli monotonijo ne- vremenom in neprijetna presenečenja. izletništvo odpravo v južna področja skončnih vesin, kjer so se koraki udi- Po desetih urah hoda so alpinisti do- segli snežni plato v višini 5300 m. Tam Transalaja. Odpravo je vodil N. V. rali v sipkem snegu. je prvo taborišče. Pred vrhom Razdel- Krylenko, ki je s svojimi fanti kar dva- Misli so bolj v dolini pri tabornem naje (6148 m), nekako na začetku vzpo- krat poskusil osvojiti tudi Pik Lenina. ognju. Vmes prihaja na um, kako pre- na, so pripravili drugo taborišče, do Obakrat zaman. Premagali so jih vi- drzen je naš podvig. »Noge pač, kot katerega je skupina prispela po zelo harji in pa naglica, saj so hoteli na da niso moje, neutrudno delajo in počasnem vzponu. Uspeh celodnevnega vrh kar brez vmesnih taborov. Poskusi delajo, korok za korakom smo bližje dela se je pravzaprav pričel — komaj pa niso bili brez haska: Krylenko si grebenu.« Zvečer so tam. V taboru je 500 m. Smer sicer ni težka, toda že je dobro ogledal severna pobočja in spet vso noč razsajal veter, nosil sneg čutijo višino in zato je tudi ledeno ostenja. V civilizacijo se je vrnil s in tresel šotore. Skozi špranje je vdiral pobočje z naklonom 40° zadosti trd trdnim prepričanjem, da je vzpon čez snežni prah, noge so zmrzovale, spa- oreh. severno steno mogoč. nje je bilo bolj zmrzovanje kot po- Bilo je leto dni kasneje . . . čitek. Spet se je maščevala naglica. Naslednje jutro hudo piha, člani pa Iz tabora na severnih pobočjih Pik Urico dela več, pa bi bil šotor bolje nadaljujejo vzpon. Spremljajo jih samo Lenina je odšla dolga kolona alpinistov. ukopan, varen pred snegom. štirje člani pomožne skupine s 60 kg Bili so udeleženci in inštruktorji viso- Osmi september je brez oblakov, ali tovora! Pred njim je Razdelnaja. Ze kogorske odprave srednjeazijskega vo- bo to poslednji dan vzpona? Sodeč po blizu vrha jih ovira gladek led, v ka- jaškega okrožja. V odpravi so bili tudi rohnenju viharja bo treba čepeti v šo- terega sekajo stopinje; po štirideset zdravniki in vezisti. toru. Živil je še dovolj, šotor bi se dalo na šestdeset metrov. Navsezadnje stoje vkopati v sneg . . . ob možicu, do kamor so že poprej Ko je skupina izginila, so Evgenij Aba- prispele skupine alpinistov. Vzburja jih lakov in njegovih pet tovarišev ostali Toda Abalakov ima že izkušnje z bi- pogled na dolgi greben, ki vodi proti v taboru; njihova naloga je bila. na- vaki take sorte. Živčnost v brezdelju, Piku Lenina in se do visokega cilja skok na vrh, kjer naj bi postavili Le- slab apetit in še druge spremljevalke dvigne še kar za polnih 1000 m. ninov kip. Računali so takole: Štiri dni velikih višin. Zato sklenejo, da gredo Nekoliko za vrhom Razdelnaje posta- do grebena in en dan do vrha. Za naprej. vijo v višini 6000 m nov tabor. Greben sestop so preračunali dva dni. Za Toplo ravno ni, termometer kaže — 30° C teče naravnost in brez velikih višinskih primer slabega vremena so pridejali še opoldne. S seboj ne nosijo nič drugega sprememb. nadaljnje štiri dni. Sneg je na večer kot Leninov kip in nekaj živil. Hodijo ponehal, tako da je skupina naslednje po širokem grebenu: Čudovit gladek Ko vstane jutro, je tako mraz, da sku- jutro odrinila v mrzlem in jasnem vre- sren ni slab za hojo, le veter preme- pina raje ostane v šotorih in čaka, da menu. Vzpon je šel alpinistom od rok sonce vsaj malo omehča strupeni mraz. zares odlično. Pospravili so 1500 m vi- tava zdaj enega zdaj drugega sem in Naprej gredo šele okrog poldneva. šinske razlike. Bili so v taboru 5700 m tja, kot da bi bili pijani. Proti večeru Člani pomožne skupine se vračajo, pet visoko, za razpoloženje je skrbel snežni se vreme — zvesto samemu sebi — spet mož gre naprej. Seveda je težko, na- vihar, ki je z vsemi registri tulil okrog pokvari. Vrh je blizu, a napredek je hrbtniki so vedno hujše breme in tudi šotorov in nasul snega, da so mogli počasen. Eno uro za dobrih štirideset greben, ki je nekaj časa potekal skoro dalje šele naslednji popoldan. Vodila metrov. naravnost, se pričenja vpenjati. Pred sta spet Evgenij in Vitalij Abalakov. Še strm odstavek in nato nič več. Ze skupino so skale, ki jih je treba pre- To je bil zelo težak del vzpona; strmo drugič so na velikanovem temenu stali plezati. To ni karsibodi, poroča v svojih pobočje, globok sneg in velika višina ljudje. spominih Nozdrjuhin; pri hoji v snegu človek še nekoliko pozi na ritem di- opotekajo in se je marsikdaj treba za novim ter mu dajo za družbo še grb hanja. Pri plezanju na kaj takega hip ustaviti in si odpočiti. Prava po- Uzbeške SSR. Pred skupino je še se- lahko kar pozabimo. Povrhu delajo te- doba nesreče. Grla so suha, mučita jih stop; bo res trajal še dva dni? žave še obaltni, podkovani klobučevi- žeja in mraz. Smer ni težka, edina Alpinisti so v neverjetni formi. Uspeh nasti škornji in debele puhaste roka- zapreka je višina In proti večeru so si in visoka morala prispevata k alpini- vice. V osmih urah komaj 350 m vzpo- vsi na jasnem, da tega dne ne bo stičnemu znanju. nal V višini 6400 m bivakirajo, spet zmage, čeprav že vidijo možica in so Po devetih urah so v baznem taboru, zmrzujejo in so nesrečni zavofjo višin- komaj 80 m pod vrhom. Kljub temu z tritisoč metrov niže; naporov, težav In skega glavobola. Nekaterim je slabo, raketo oznanijo, da je najtežje za muk je konec, že se rojevajo načrti za postajajo brezčutni, da se jim ne ljubi njimi. Bazni tabor odgovarja s pravim nove podvige . . . početi prav nič. Žejni so nadvse, jed pravcatim ognjemetom. jim ne tekne. Naše junake to presneto malo briga. In še prečenje od vzhoda Zavoljo pomanjkljivih priprav in slabe Zbiti so kot cunje in komaj sposobni, aklimatizacije občutijo pomanjkanje ki- da použijejo nekaj hrane. Kje si spanec? Osemnajstega julija 1955 je v dolini sika. To je dvakrat neprijetno, saj so Tretjega septembra stoje Kovaljev, Noz- Karadžilga zrasel tabor odprave cen- še vsi vrhovi nad 7000 m pred njimi. drjuhin, Nagel, Karpov, in Nariškin ob tralnega sveta sindikatov. Postavljen je Vendar gredo dalje, čeprav se pogosto možicu. Poškodovan kip nadomeste z v višini 4180 m in naj bi bil izhodišče mešane kitajsko-sovjetske ekspedicije, ki je prevzela nalogo, da dopolni iz- bor pristopov še z vzponom od vzhoda. Vzhodno od Pik Lenina se transalajski hrbet takoj za prelazom Krylenko za- suče strogo proti jugu, vendar se kmalu nato spet obrne proti vzhodu. Proti jugu se odtod odcepi zapleteni sistem skupine Sulumart, ki predstavlja raz- vodnico med rekami, ki teko proti Pjandžu — na zahodu in med področ- jem jezera Kara-Kul. Severno odtod je ledenik Koršenevski, južno in proti vzhodu od Sulumarta Oktobrski lede- nik. Zahodno je veliki Sankdara lede- nik. Cesta je blizu, ne manjka se vrhov, ki jim človeška noga še ni stopila na teme. Če vzamemo v mar, da je tod ponavadi tudi vreme zelo obstojno, potem je moč brez težav razumeti, da se je nova smer ponujala sama od sebe.

Vodja odprave je bil Beleckl. S pomoč- nikom Kuzminom sta si bila edina v prepričanju, da z vzponom ni treba hiteti. Najprej naj bi alpinisti dodobra raziskovali vse pogorje in nakopičili hrano, ki jo je bilo treba prinesti od Oktobrskega ledenika. Številne skupine alpinistov so šarile med dolinami rek Karačim in Bajgaška na jugu ter pred- vsem v Oktobrskem ledeniku, ob čigar gornjem teku strme v nebo veličastni vrhovi, med njimi Pik Oktobra (6780 m) in Kysyl Agin (6679 m). Ne nazadnje vabi tod še številna divjačina. Prijet- nemu pogledu se pridružuje sveže meso, ki ga tako zelo pogrešajo člani od- prav, odtrgani od naravnega zaledja. Po nekaj dneh počitka se je 9. av- gusta pričelo resno delo. Pod odlomi Oktobrskega ledenika in morenami po- stavijo tabor I. Prileže se noč počitka, sledi trd dan na ledeniku, ki se upira z razsežnostmi, ledenimi stolpi, raz- pokami in drugimi zvijačami. Na večer stoji tabor II, 4900 m visoko. Skupina je že v radijski zvezi z zaledjem v dolini. Pregled grebenov in vrhov okoli Pik Lenina Kratko slovo. Opazovalci ostanejo tu, 2e štiri dni so Kuzmin in njegovi na šic (Jesenice) sta preplezala novo smer lega taborišča dopušča dober pregled poti, ki se kaže v precej težji luči, kot v SV steni trentskega Pelca (lll-IV, nad vsem delovnim področjem od- so pričakovali. Zato se izmučenim fan- 550 m, 6 ur), na taboru AO Kozjak pa prave. tom prileže počitek v taboru, sem in še dve v steni Velikega Draškega vrha. Nad ledenim slapom 5500 m visoko po- tja se zjasni, da si lahko ogledajo no- »Smer za stolpom« sta preplezala Da- stavijo tabor III. Ledenik se tali še daljni potek vzpona. nilo Škerbinek in Slavko Kojc (lll-IV/ ob šestih zvečer, tako da je pri roki Naslednji dan se jim slabo vreme ne /—V), »pripravniško smer« pa Robert tekoča voda, kar zelo olajša priprav- izneveri; na vrhu 6104 m, ki predstavlja Wagner in Benjamin Reis (IV/V), vsi ljanje večerje. osrednjo konico Transalaja, prične s člani AO Kozjak iz Maribora. sestopom na sedlo Krylenko. V taboru Četrti in peti dan doseže skupina Doslej znanih letnih prvenstvenih smeri so zavarovani pred vetrom, sneg še 19 alpinistov greben Transalaja. Tabor V je torej 22, obstoji pa možnost, da o kar nagaja. je 6000 m visoko, na platoju tik pod nekaterih še nismo obveščeni. Potrebno grebenom. Naprej je treba že po gre- Ko odrinejo dalje, so v smeri, ki je bi bilo torej, da posamezni odseki vsaj benu. Pozno popoldne so pri odcepu, vodila že prvopristopnike Wiena, All- konec leta pobrskajo po svojih knjigah odkoder vodi greben na Pik 6673. Ta weina In Schneiderja in kjer je kas- vzponov in nam manjkajoče podatke ja- vrh sodi v načrt, zato se utabore. Šo- neje preskušal srečo Krylenko. vijo- F. S. tori stoje ob grebenu, ki se vleče proti Naslednji dan je 21. avgust, na poti prelazu Krylenko. 2e razsaja veter, za- so že trinajst dni. Kljub megli napre- vetja je konec. Razgledi pa so čudo- dujejo in se kar hitro dvigajo. V vi- PETERNELOVA SMER viti. šini 6800 m puste nahrbtnike, do 7000 S ČOPOVIM STEBROM metrov pridejo brez posebnih težkoč. Ntislednji dan odrinejo ob 10. uri in Tam šele jim udari v obraze veter z kmalu zmagujejo 500 m dolg greben, vso silo, da je treba izcediti poslednjo 2e dolgo časa ni bilo o povezavi dveh ki drži na Pik 6673 m. Odprava praz- kapljo moči, preden so na vrhu. Raz- že obstoječih smeri toliko govora, kot nuje prvo skupno zmago. Pot je še gled krona zmago in napore tolikerih je to primer pri Peternelovi smeri in dolga. Postavijo možica. Telegrafist dni. Čopovem stebru v Triglavski steni. Nekaj Antonov se vrača v tabor, ostali se- navez je že vstopilo v Peternelovo z stopajo po drugem grebenu, ki drži 2e opoldne so zopet na sedlu, proti namenom, da izstopi prek Čopovega pravzaprav na Pik Oktobra. Ko mine jugu sestopajo po ledeniku Sankdara. stebra, toda vse so se premislile. Iz- dan, postavijo tabor VI, ki leži že Kakšno razkošje, ko pijejo vodo iz tol- stopile so prek Ladje ali se celo spu- 6500 m visoko. munov raztopljene snežnice! stile še po krajši poti v dolino. Težav Štiriindvajsetega avgusta ob šestih Dočakajo vremenski preobrat. Sneg, v Peternelovi smeri je bilo za en dan zjutraj so v baznem taboru metež, megla in oblaki jih ovirajo na dovolj. poti, ko se naslednji dan vzpenjajo na Šele naveza Zvone Kofler - Janko Až- Ing. P. Šegula Pik Oktober. Za prizadevnost jih po- man iz Mojstrane je uresničila zamisel. plača šele vzpon. Ko so na vrhu, pre- Dne 12. 8. sta vstopila in istega dne neha snežiti, čeprav je pasje mraz, izplezala. Za Peternelovo smer, ki sta NOVE PRVENSTVENE SMERI so veseli in že ob šestih zvečer so spet jo plezala, sta porabila 8 ur, za Čopov pred taborom. Naslednji dan se vrnejo steber, ki sta ga poprej (29. 7.) že Petnastim letošnjim prvenstvenim sme- do tabora V in se ločijo. Sedem čla- ponovila, pa le 4 ure. Na vrhu ju je rem, kolikor jih je bilo opravljeno do nov odprave bo s Kuzmlnom odšlo sicer lovila megla, toda le toliko, da srede julija, se stalno pridružujejo nove. proti Piku Lenina, preostali ostanejo so njuni tovariši opazili dogovorjeni 22. 7. so Gross Peter, Mlač Bine, Pir- na grebenu kot opazovalci, Belecki in signal, ki je med ostalimi povzročil prav nat Jože (Lj. Matica) in Gradišar Ja- še nekateri pa odrinejo v bazni tabor. nasprotno — preplah. p. S. nez (AAO) opravili novo smer v tri- glavski steni, ki opravičeno nosi ime Pred Kuzminom in njegovo skupino je »direktna na Čopov steber«. Začeli so še dolga in strma pot. na razcepu skalaške in Prusikove ter Vreme se je pričelo kvariti, v noči na ODPRAVA V WALIŠKE ALPE - jo izpeljali vse do vstopa v sam steber. 17. avgust je divjal snežni vihar. Ljudje NEUSPEH Ocena je V/VI, zgoraj IV, čas plezanja so spali zelo slabo in zjutraj ni bilo 8 ur. misliti na pohod. Tako so prebili slab Potem ko je bila odpovedana odprava dan v šotorih. 30. 7. smo dobili kar dve novi smeri. v Kavkaz 1967, se je večina kandidatov Naslednji dan ni bil kaj prida boljši. Prvo sta v triglavski steni izpeljala zanjo napotila v Wališke Alpe. Od časa do časa pa se je vsaj videlo Tine (AAO) in Jože Mihelič (Jesenice). Za cilj so si izbrali prečenje grebena, kakih 200 m daleč. Fantom se ni dalo Poteka desno od Wlsiakove, njene te- ki v obliki podkve obkroža Zermattsko čakati. Akcija človeka osvobaja psihič- žave pa so ocenjene s IV -HV. Ime dolino. Prečenje je doslej menda opra- nih zapletov, boj s poledenelo skalo sta ji dala -bohinjska«. Drugo prven- vila le neka nemška skupina in še to daje voljo do življenja. stveno smer sta preplezala Janez Golob ne v celoti, potekalo pa naj bi od Spotoma premagajo mnogo konic v in Jošt Silvo (Celje) in sicer v severni Weisshorna do Doma. grebenu in postavijo možica na samo- steni Štajerske Rinke. Ocena je V, Na pot so najprej odšli Martin Gričar stojnem vrhu. Veter za hip razgrne čas plezanja 8 ur. (Lj. Matica), Jože Hočevar Medvode), oblake, pod seboj vidijo neko sedlo. 4. 8. sta bila uspešna zopet Tine in Stane Kofler (Mojstrana), Jože Mihelič Neposreden sestop ni mogoč, prebi- Jože Mihelič. Preplezala sta zapadni (Jesenice) in Anton Oman (Martuljek), jajo se v snegu do pasu, čez zasnežene steber Tosca in 350-metrsko smer oce- dva dni za tem pa sta jim sledila še plošče, in se na nasprotni strani spet nila s IV+/V+. Klavdij Mlekuž (Mojstrana) in Anton poženejo v breg. Navzdol in navzgor, Sazonov (Lj. Matica), ki je bil tudi 30. 8. pa so nastale kar tri nove smeri. brez konca in kraja. vodja. Jože Oman (Martuljek) in Janez Kru- Tabor so si postavili v vasici Randa in Zelo pestro zbirko vzponov pa si je V taboru je bilo tudi 9 članov AAO za začetek postavili tri depoje s hrano. nabrala naveza Janez Krušic - Jože sekcije Vrhnika, ki so opravili nekaj Enega pod Welsshornom, drugega na Oman. Najprej (19. 8.) sta v navezi s vzponov. Planiranih je bilo več, toda Hornli Hutte in tretjega pod Monte 65-letnim dr. Dolharjem iz Trbiža pre- vreme jim ni dovolilo večjih tur. Vsi Roso. Ko so pričeli s prečenjem, že v plezala smer Saar - Glanvell v Cam- člani AO pa so pomagali pri vodstvu grebenu VVeisshorna v sestopu, pa so panile di Val Montanaia (Karnijske izletov. Plezali so Špikov graben - ugotovili, da je nameravana tura za Alpe — grupa Monfalconi) — 200 m, 4 naveze, smer Jesih — Potočnik — njihovo ekipo in organizacijo pretežka. IV. 21. 8. je sledila smer po SV gre- I naveza. Ponovili pa so tudi direktno Greben IV. stopnje s težkimi nahrbt- benu Pala di San Martino (Pala sku- smer (V) v južni steni Rušice (Kun- niki ni bil izvedljiv in sestopili so v pina). II—III. sestop po isti smeri. 22. 8. stelj—Širok). To je sedaj šele druga tabor. V naslednjih dneh so hoteli sta plezala Gran Pilastero (SZ steber ponovitev zelo lepe smeri iz leta 1948. poskusiti še v severni steni Matterhorna. iste stene). Višina ca. 600 m, težavnost Ima precej težak sestop. Slabo vreme je preprečilo vse načrte IV, čas plezanja 6 ur, sestop pa po Da lahko mladinci organizirajo tabore, in 26. 7. so se razen Sazonova in Mle- grebenu iz prejšnjega dne. se imajo v prvi vrsti zahvaliti vrh- kuža vrnili domov. Ta dva sta razen že 24. 8. sta plezala v stolpih Vajolet niškim podjetjem (Kovinarska in 2ito), poprej opravljenega vzpona na Mat- smer Georga VVinklerja v istoimenskem ki jim nudijo pomoč pri prevozih. Ker terhorn (in prečenja Weisshorna) kas- stebru (150 m, IV). se vse dela prostovoljno, ni čudno, neje opravila še prečenje Taschorn- da je cena oskrbe tako nizka. Dom. 26. 8. je bil na vrsti stolp Delago v Vodja tabora in izletov je bil Janez isti skupini in sicer JZ raz (160 m. IV. Kunstelj, pomagali pa so mu še Andrej Kje iskati vzroke za neuspeh, ki je po 27. 8. sta preplezala Z steno Pordoi- Pajnič in Boža Leskovec, ki so vsi mojem doslej največji pri nas za tako spitze (Sella skupina). Višina stene je člani sekcije AAO na Vrhniki. Zelo akcijo, je težko reči. Premalo preštu- 800 m, ocena pa IV. Plezala sta po koristna je bila tudi pomoč članov UO diran načrt, neenotna ekipa in tudi smeri Dibona-Mayer-Rizzi, ki je orien- PD Vrhnika, ki Imajo veliko razume- — malodušnost. Lepemu vremenu, ki tacijsko precej zahtevna. vanja za delo z mladino. so ga porabili za pripravo prečenja, je res sledilo obdobje slabega, toda po Franci Savenc Janez Kunstelj 14 dneh take odprave vseeno ne bi smelo biti konec! V tem predelu je še ogromno sten in grebenov, ki jih slo- TABOR VRHNIŠKIH PIONIRJEV venski plezalci še niso preplezali in ki NA PLANINI NAD VRHNIKO se dajo opraviti tudi v ne najboljših III. TABOR MO PD VRHNIKA razmerah. „ V želji, da bi bil dom vrhniških pla- Po Tamarju 65. in Krnici 66. so se nincev na Planini (733 m) čim bolj iz- mladi vrhniški planinci In alpinisti od- koriščen, je MO organiziral tabor za ločili, da bo tabor stal v Martuljku. najmlajše od 24.-31. julija t. I. Tak DOLOMITSKI VZPONI Tabor so si postavili na Jasenih ali tabor naj bi bil vsako leto, da bi se Rajskih livadah nad I. martuljškim sla- iz njegovih udeležencev rasli mladin- pom. Vseh udeležencev je bilo 41, kar Letošnja letna plezalna sezona ni tako ski vodniki in bi bil nekakšna osnovna je lepo število za 10-dnevno taborje- bogata z vzponi v italijanskih Dolo- planinska šola med počitnicami. nje v planinah. mitih, kot je bila pretekla. Doslej je Dom je zdaj še zelo majhen - komaj znana le ena sama odprava in nekaj Vreme je bilo v obdobju tabora od 15 ležišč ima, tako da smo morali »privatnih obiskov«. 2.-20. avgusta 1967 zelo nestanovitno, nekaj prijavljencev celo zavrniti. Pod Navezi Vasja Doberlet (AAO) - Matija saj je navadno ponoči in v jutranjih vodstvom Bože Leskovec, člana UO Maležič (Lj. Matica) - Janez Gradišar urah deževalo, čez dan pa je bilo še MO, je teden mladim zelo hitro minil. (AAO) - Bine Mlač (Lj. Matica) sta de- kar solidno. Prirejali so izlete v bližnjo okolico, lovali v skupini Catinaccio (Rosengar- v Zaplano, na Ulovko, v Jamnik, Stari V področju Martuljških gora so za pla- ten). Opravili sta 9 različnih vzponov, mlin, v Mizni dol. Zvečer so bila na nince na izbiro samo težje ture, zato med njimi skoro vse take, ki jih pred vrsti predavanja iz gradiva za osnovno je bila potrebna dobra priprava pla- njimi naši plezalci še niso poznali. planinsko šolo. Na koncu tabora so se nincev, pa tudi varno vodstvo po ne- Stegerjevo »direttissimo« v 600 m visoki dogovorili za izlete v jeseni in pozimi. markiranih poteh. Izvedli so krajše steni Catinaccio (VI) so opravili vsi Vsak naj bi povabil svoje prijatelje, ture v Srce pod Spik, za Ak, na Sred- štirje. Prečenje stolpov Vajolet (Piaz, tako da bi bili izleti množični. nji vrh in do obeh martuljških slapov. Delago, Stabeler in VVinkler) sta opra- Dom na Planini nad Vrhniko še ni Zelo lepo je uspel izlet na Kepo vila Doberlet in Maležič. Ostale smeri, uradno odprt, verjetno pa bo še letos. (2143 m). Z lepim vremenom in še ki so jih še ponovili, so: Fehrman in Stoji poleg razglednega stolpa, ki nudi posebno z razgledom je bilo vseh 34 via normale v Torre Stabeler, Heper- čudovit razgled na vso ljubljansko kot- planincev nadvse zadovoljnih. Tura na ger v Catinacciu, Preussova s Piua- lino, proti Slivnici in Snežniku ter na Kurji vrh (1749 m) in nato spust v sovo varianto v Delago in Stegerjevo vso skupino Kamniških planin In večji Kranjsko goro je bila dolga, toda v Torre VVinkler, Voglerjeva v JV steni del Julijskih alp. Dom je obdan od zaradi razgleda na bližnjo Špikovo Catinaccio (V, 550 m) in via Emerida v prostranih gozdov in do njega drži še skupino zelo zanimiva. Za konec pa Torre Stabeler (VI). kar solidna cesta. V bližini doma so naredili turo, ki jo pri nas pozna (15 min.) so prekrasna smučišča na Pod Tremi Cinami je bila naveza An- malo planincev, je pa ena najlepših Ulovki nad Jamnikom. Verjetno bo že drej Kalar-Peter Novljan. Zaradi raz- pri nas. Ture Ak - Amfiteater za v letošnji zimski sezoni organiziral mla- ličnih težav ni, razen dveh vstopnih raz- Široko pečjo - Dovški Križ (2531 m) - dinski odsek smučarski tečaj. težajev v švicarski direttissimi Zapadne Bivak II. - Vrata - Peričnik - Moj- Cine, opravila nobenega vzpona. strana se je udeležilo 22 mladincev. Janez Kunstelj Tečajniki so med drugim poslušali pre- PLANINSKI TABOR V VRATIH riti — posebno zadnja prepoved je ne- katerim povzročala težave. Toda tova- davanja iz dinamike, organizacije, gor- stev, meteorologije, prve pomoči in Tudi letos je bil v Vrotih mladinski riši Vid, Jože, Andrej in Janez so GRS. Najbolj so se zanimali za prak- planinski tabor z udeleženci iz vse kmalu naredili red, tako da so tudi tični del pod vodstvom tovariša Danila. Slovenije, Avstrije in Anglije. Tabor, najbolj žejni svojo željo po vodi iz- Za učenje vozlov je marsikateremu ra- oziroma tečaj za mladinske gorske vod- povedovali le še polglasno. Večina je bila vrvica od nahrbtnika ali vezalka. nike je potekal v dveh izmenah in ostala na Kriških podih, nekaj pa nas Nagloma je bil tu torek, ko naj bi proti pričakovanju so imeli udeleženci je nadaljevalo pot na Razor, ki nam bila tura na Škrlatico. Nekateri so druge (14.-24. VIII.) lepše vreme. Tako je ves v meglenih tančicah kdaj pa bili preveč ožuljeni, druge je bilo so se lahko tudi tisti, ki so bili tokrat kdaj le odkril svoje skalne grebene in strah, skratka — kolona je bila ta dan prvič v gorah, in tisti, ki so po kon- nam hojo končno bogato poplačal s precej kratka. Toda zato nismo bili čanih turah stokali zaradi žuljev, na- čudovitim razgledom. Navzdol je šlo prav nič manj navdušeni. Triglav je užili lepot, ki nam jih nudi le gorski mnogo hitreje, saj nam je pot skraj- zanimiv, ker je naš najvišji vrh; toda svet. Hrana je bila okusna, 3000 S din, šalo obsežno melišče. S Kriških podov Skrlatica privlači zato, ker ni pretirano oziroma 5000 S din pa prav tako ni smo se vračali preko Sovatne in ope- zavarovana in ker lahko na njenem pretirana vsota niti za tiste, ki si ne čeni od sonca, pa vendar nasmejani vrhu res čutiš tisti gorski mir in ne- morejo privoščiti počitnic kje drugje. smo pripeli v tabor. Kot nagrada nas okrnjeno lepoto, ki je Triglav nima Prvi večer je bil prav tak kot pri je čakol taborni ogenj, ki pa žal ni več. Zato smo se dvignili približno ostalih taborih: postavljanje šotorov, razveselil vseh, saj so bili nekateri do 2000 m, se je vlažna gorska megla opazovanje okolice, sklepanje poznan- preveč utrujeni, da bi lahko spanje končala in kot začarani smo vpijali stev in podobno. Stari prijatelji so se preložili vsaj za pol ure. vase lepoto, s katero nas je nagra- zbirali v gruče, peli in se živahno po- dila gora. Tik pod nami je bilo morje govarjali. Kdor ni poznal n'kogar, je Sledil je dan oddiha. Zjutraj seveda megle, ki se je razprostiralo, kolikor sedel na svojem nahrbtniku in ugibal, obvezna telovadba, pri kateri je bilo daleč nam je segal pogled. Iz te be- kako si bo poiskal tovariša. Ko se je razen stokanja slišati tudi pokanje pre- line so se dvigali najvišji vrhovi kot nad dolino Vrat začel spuščati mrak, ozkih hlač (posebno pri dekletih), otoki in pomoli in zdelo se je, kot bi so bili na jasi nedaleč od Aljaževega kasneje pa so sledila predavanja za se nasmihali soncu, ki je pripekalo doma že razpeti šotori, ki so sprejeii tečajnike. Dežurni so pripravljali drva, s sinjega neba, Najsi je žareče oko še vase živahne in samotarske tabornike dežurne pa so pomagale v kuhinji. tako iskalo v sinjini oblaček — ni ga Kdor je imel s seboj malo odej, je Nekatere so bolele noge, druge rame bilo moč najti. Molčali so in zrli to dobil posteljo v koči blizu doma, kjer — pač pomanjkanje kondicije. Za na- čudovito pravljico in zdelo se nam je, je bila tudi kuhinja za ves tabor. slednji dan je bila planirana tura na da sanjamo. Toda ura je neusmiljeno Zjutraj so prispeli še zamudniki in tako Triglav, toda noč je prinesla s seboj tekla naprej in morali smo nadaljevati se je tabor oziroma tečaj pričel že dež iri tako nas je šele 19. avgusta pot do stene. Tu smo z užitkom olaj- s prvo turo pod severno triglavsko jutranje sonce našlo na poti. Za tiste, šali nahrbtnike, nastregli nekaj le- steno. Na tej turi, ki naj bi pokazala ki so šli tokrat prvič na vrh Triglava, deno mrzle vode in se še enkrat zazrli zmogljivost posameznikov, se je čez sta tokrat skrbela še tovariša Danilo v megleni ocean. Nekateri so ostali sto mladih planincev že strnilo v ne- in Mirt, ker so bili precej nemirni. pri nahrbtnikih, ostali pa smo odrinili. ločljivo celoto. Razen medsebojnega to- Pa bilo jim je odpuščeno, saj so si Toplo sonce nas je spremljalo prav do varištva so že vsi vedeli, da je teh- toliko časa želeli priti na naš najvišji vrha, kjer smo polegli po skalah in nični vodja tečaja tovariš Vid Mesarič, vrh in ta dan se jim je želja izpol- se sončili kot martinčki. Vsakdo je da je treba pazljivo prisluhniti piščalki nila. Kako naj bi molčali, ko pa so, z nekim spoštovanjem vzel v roko tovariša Melanška, da mora vladati posebno najmlajšim, kar žareli obrazi svinčnik in se vpisal v knjigo. Sosednje v taboru red, in še, in še. Na tej turi od sreče. Sonce se je že pomikalo vrhove je odgrinjala in zagrinjala so nekateri prvič videli oba spome- proti zahodu, ko smo na Doliču pili megla, fotoaparati so škrtali in oči nika gornikom, ki so žrtvovali svoje so žarele. Kar težko je bilo spet mi- življenje za lepšo prihodnost svojega čaj. Mrak nas je zajel že pred Luknjo, sliti na povratek, ki je bil prav tako naroda, in tistim, ki jih je gora zahte- tako da smo prišli v tabor precej vesel in srečen. V tabor smo se vrnili vala za svoj žrtvenik. O teh junakih pozno. Ni moč opisati, kako nam je še pred 18. uro, tako da smo še pred gore molče. teknil slivov kompot in nato še večerja. Tokrat je bilo ob tabornem ognju že tabornim ognjem uspeli prepričati tiste, ki so ostali doma, kako žal jim bolj živahno, čeprav so se kmalu pri- je lahko. Ta tura je bila za večino čele zapirati oči in je do 22. ure večina »Le kadar vihar govori in plazovi za letos slovo od gora, zato je bilo tabornikov že spala. Naslednji dan je hrume, ta večer ob ognju nadvse prijetno. spet prinesel nekaj predavanj, čiščenje slišiš ime, neznano ime — Slišati je bilo dovtipe, smeh, večkrat tabora, pomenek o turi in seveda — imena slišiš, mnogo imen iz sten, pa je v noč zadonela pesem in se kot nego žuljev. Zdaj ni bilo več težko belih sten, večnih kot spomenik . . .« uspavanka vsemu lepemu in neokrnje- ločiti tečajnikov od tabornikov; v nji- nemu izgubila v temnih vrhovih smrek. hovih šotorih so se grmadile knjige, Naslednji dan je že ob 5. uri zjutraj Naslednje dopoldne so se tečajniki njihovi pogovori so se sukali okrog iz tabora krenila dolga kolona na učili, ker so bili ob 16. uri izpiti. izpitov, taborniki pa so brezskrbno Pogačnikov dom pri Kriških jezerih. Bilo je precej nepotrebnega strahu, igrali odbojko in se sončili. Tura je bila vsekakor zahtevnejša od saj so morali tečajniki obvladati snov, Največ udeležencev je bilo iz okolice prejšnje, zato je bilo potrebnih tudi ki jo obvlada kar precej povprečnih Nove Gorice in Senovega, zastopani pa več opominov. Kar težko so se neka- planincev. Temu izpitu se bo pozimi so bili tudi vsi ostali predeli Slove- teri privadili na to, da se med hojo pridružil še zimski del na Vršiču. 24. nije, tako da je bilo prav prijetno in kolona ne sme trgati, da se ne sme prožiti kamenje, poskakovati in govo- zanimivo prisluhniti njihovi govorici. VIII. je torej odšlo Iz Vrat skupno s včasih že blizu obupa. Iz tega strahu gora, ampak zna prisluhniti tudi ubra- taborniki tudi 30 bodočih mladinskih se je rodilo varstvo narave, ki po svoje nim občutkom človeka, ki se mu pogled vodnikov. pomeni silno propagando za planin- mudi na njih, pove, da nosijo odmevi Vedno bomo hodili v gore in se opajali stvo, za prvobitne pokrajine, ki v pla- z gora marsikaj poučnega in vzgoj- ob pogledu na čudovite cvetove planik, ninah še dolgo ne bodo ogrožene, nega zlasti naši planinski mladini. Da prepadne stene skalnih labirintov, kri- samo najti jih je treba. Eno takih gor- planinstvo le ni samo opevanje lepote, stalno čista jezera in trope gamsov. skih področij so med drugim ledeniki, so v radijskih odmevih dostikrat po- Gore so nas zvabile v svoj objem in ki bodo še dolgo nespremenjen na- udarjale izkušene besedo nosačev in ljubezen jim hočemo vračati. ravni svet, zanimiv za glacialne geo- oskrbnikov, ki si v gorah služijo svoj Ob koncu pa še upanje, da bomo loge, klimatologe in morenske bota- kruh, funkcionarjev planinskih društev, prihodnje leto spet skupno merili nike pa tudi za vse nestrokovnjake, ki skrbe za razvoj planinstva, pa tudi kraljestvo »snežnikov kranjskih sivga ki imajo oči za snovanje narave. opombe o gorskih nesrečah. Tako je poglavarja« in ob tabornem ognju Poseben čar imajo ledeniki za tiste, oddaja dobila tisto pravo realno po- vnovič zapeli: ki imajo oči za »glacialno estetiko«, dobo planinskega okolja, ki ga zrel ki obstoji v oblikah, barvi, osvet- obiskovalec gora pričakuje in želi. »Očnica, očnica ljavi, arhitektoniki in strukturi ledu. Kulturno-idejno višino so si odmevi tvoj cvet je bel, Led ima elegantne linije, blage na- pridobili z zaustavljanjem na vpra- bel kot melišča gfbe, okrogle vrtače, vse brez ostrih šanjih okoli varstva narave, tega naj- in bel kakor sneg . . .« robov in oglov. Je pa tudi brez vsake občutljivejšega refrena planinske seda- estetike, kadar ga razmoči sonce, kadar njosti, ki se mora vedno znova boje- Marija Lipovšek se pomeša z drobirjem in umazanijo, vati za človeka in proti človeku. Pri ki se nabere bogve odkod, in je vse tem pa se tema varstva narave ne eno samo ledeniško močvirje. Beli, ble- omejuje zgolj na vzgojne besede o ščeči ledeniki nudijo od blizu vse mo- prepovedi trganja alpskega cvetja, am- goče barve in osvetlitve, od črnine do pak tudi na obnašanje v gorah, ki se HRIBOVSKE KMETIJE-PENZIONI, to je ščemeče beline. Veter je arhitekt, ki se premnogokrat še križa s pojmovanjem ena od ponudb turistično razvite Avst- na ledeniku nikoli ne utrudi in pri gorništva. »Odmevi z gora« so tako strije. Samo na Štajerskem je 1300 ta- delu neprestano žvižga. Pomagajo mu ubrano zajeli kulturno panoramo na- kih kmetij, ki skupno nastopajo na tu- temperaturne razlike, sporina in sopa- šega planinstva z reportažnim zapisom rističnem trgu, izdajajo svoj prospekt rica, zmrzal in mraz. Kakšne tvorbe, r gora, zato uredniku in sodelavcem v obliki brošure, v kateri je popisano velike in majhne, sreča ledeniški po- lahko samo čestitamo in želimo nada- vse, kar tujca, ki si zaželi dopust v potnik: silne opasti, obokane razpoke, ljevanja. kmečkem okolju, zanima: kje kmetija filigranske kristalne oblike, srebrno leži, kako se do nje pride, kje je naj- ivje in inje, serake, penitentes, lede- boljše prirodno kopališče (reka, potok, niške puče in vodnjake v vseh mo- Čeprav so »Odmevi z gora« na sporedu jezero), koliko sob, koliko postelj je gočih svetlobnih pojavih, eno samo ob torkih zaenkrat samo na II. pro- na razpolago, in seveda cene. Pri nas menjavo med lepoto in »grdobo«. Ta gramu, pa bi priporočali planinskim do take brošure najbrž še ne bo kmalu zadnja mnogim ustavlja korak, da ni- društvom, da zato na oddajo opozorijo prišlo in najbrž ne do take sistematične koli ne uzro prvobitnih razmer na le- svoje članstvo in sodelujejo z ured- ponudbe. Treba pa bi bilo na to bolj denikih. nikom pri zbiranju gradiva, misli in misliti, kadar teče beseda o našem objav. gospodarjenju s hribovskim prostorom. Jubilejna oddaja je hkrati delovni ju- bilej urednika te oddaje. Tov. Marjan PILATUS, pokrajinski simbol mesta Lu- Krišelj je poznan kot planinski preda- cerna v Švici, je že zdavna znana in vatelj z odličnimi barvnimi diapozitivi zelo obiskovana gora. S Pilatom ni in magnetofonsko spremljavo z izbra- STOTI ODMEV Z GORA imela nikoli opravka, čeprav o tem nim tekstom. Vrsto let je tudi sode- krajevne pripovedke mnogo vedo po- lavec Planinskega Vestnika. Kot men- V torek 20. junija 1965. leta je bila vedati, pač pa ima že desetletja oprav- torja in organizatorja »Odmevov z na II. programu RTV Ljubljana prva ka s turisti, ki ne vedo, kako se je gora« ga je skupščina PZS imenovala planinska oddaja »Odmevi z gora«. Od treba obnašati v naravi. Je pa kljub za člana glavnega odbora PZS. takrat pa do jubilejne stote oddaje temu srečna gora In ji pravijo »naj- dne 25. junija 1967 se je pred mikrofoni čistejša«, ker je na njej vsako leto Tone Strojin zvrstila dolga vrsta naših gornikov, velika »čistka«. Prostovoljci, ki jih or- planšarjev, gorskih stražarjev, alpini- ganizira SAC in direkcija železnice na stov, funkcionarjev in nedeljskih izlet- Pilatus, vsako leto pobirajo proč vr- PLANINSKA TRANSVERZALA nikov. Praktične napotke za planince žene ostanke civilizacije in to vsako so dopolnjevale poučne misli in poe- leto na drugem sektorju. Vsekakor upo- Založba »Mladinska knjiga« je v le- tične besede prof. Marjana Krišlja, števanja in posnemanja vredno, če- tošnjem letu ustregla vsej planinski urednika in mentorja te oddaje. prav turističnim nomadom taka prosto- javnosti z izdajo dveh planinskih knji- Osnovni pomen teh oddaj je prav- voljna akcija najbrž ne gre prav nič žic, ki smo jih že dolgo pogrešali v zaprav prodor planinske misli v radij- do srca. planinski zbirki. Prva edicija je ilu- ski eter. S tem je planinska misel do- striran vodnik po slovenski planinski bila novo okno v svet do vsakega pla- SPREMEMBE SVETA vznemirjajo estete transverzali, delo tov. Ivana Šumljaka ninske besede željnega poslušalca. že lep čas. Odkar pa je skrajšala čas in tov. Mirka Kambiča. 48 izbranih Izbrana vsebina teh oddaj, ki se ne železnica, za njo še avto z modernimi barvnih posnetkov z najlepše od pla- avtocestomi, je strah estetov še večji, ustavlja samo ob veličasnem anfiteatru ninskih poti po naših gorah in z na- ročji Črne prsti in Pokljuke, ki sta slovno sliko — Aljaževega stolpa - smo tudi naš gorski svet v lefu med- zanimivi izletniški točki. Sploh pa bi v sliki in besedi v zložljivi žepni izdaji narodnega turizma sicer skromno pri- svetovali, naj se že v naprej geograf- podaja kratek opis hoje od Maribora pravili za obisk tujih planincev, ki jim sko-planinsko primerno razdelijo pod- prek Pohorja, vzhodnih Karavank, Grin- lepote naših planin niso ostale ne- ročja, da bi bodoče izdaje planinskih tavcev, zahodnih Karavank, Julijcev in znane. kart čim smotrneje in krajevno pove- primorskega hribovja do slovenske V priročniku je podan opis Jugoslavije zano zajele naš gorski svet. obale. Tako se je pisanemu vodniku kot turistično planinske dežele in po- Nova karta bohinjskih in fužinskih pla- o slovenskih gorah v založbi PZS pri- sebej še Slovenije, oris dejavnosti Pla- nin pa vsekakor predstavlja napredek družila še barvna izdaja te poti, za ninske zveze Slovenije ter informativni In vzpodbudo. . katero smo planinci res hvaležni tako podatki o prihodu v našo deželo. Tone Stroj n avtorjem kot založbi. Na enak način namerava komisija za Posebej težko smo pričakovali izdajo stike s tujino pri PZS pripraviti tudi »TATERN1K« je glosilo poljskega Viso- naših najlepših gorskih cvetic v krasni priročnik za Kamniške Alpe. kogorskega kluba. Ima 2700 naročnikov. fotoreprodukciji znanih botanikov in Tone Strojin Izhaja 60 let. Bil je edini poljski fotografov: prof. Petkovška, Wraberja, časopis, ki je izhajal tudi med vojno, prof. Ravnika, Aljančiča in Cimermana ko so Nemci pod smrtno kaznijo pre- s spremno besedo tov. Toneta Wra- NOV ZEMLJEVID BOHINJSKIH IN povedali celo hraniti časopis. Do I. 1966 berja. Poljudni tekst pove vsakomur FUŽINSKIH PLANIN je Toternik izhajal v založbi VK, zdaj nekaj ekoloških podatkov o vsaki pla- pa je v rokah založbe Prasa. Urejuje ninski cvetici v naravnih barvah. Tako V založbi PZS in tehnični obdelavi ga Josef Nyka. Redakcija je I. 1967 ima izdaja praktični in poučni namen AFOS je izšla karta bohinjskih in fu- vzpostavilo zvezo tudi z našim ured- za šolsko mladino, za gorske stražarje, žinskih planin, ki v merilu 1 : 20 000 v ništvom. Tudi glasilo kaže svetovno pa tudi starejši planinci jo bodo radi večbarvnem tisku in v petih jezikih na- raven poljskega alpinizma. ^ Q vzeli v roke. zorno predstavlja Bohinj in njegovo ožjo soseščino. Pri razmahu bohinj- Obe izdaji sta izšli tudi v tujih je- skega turizma je ta karta planinski FELICE BENUZZI, FUGA SUL KENYA zikih in bodo tako tudi tuji gostje s prispevek več kot praktični sopotnik (Beg na Kenijo). Knjiga ima 350 strani. pridom posegli po njih. Obenem domačemu in tujemu turistu. Dobra Izšla je pri založbi v Bologni že drugič. služita kot odlična vizuelna propaganda kartografska tehnika z včrtanimi potmi, Leta 1952-1953 je izšla tudi v Angliji za naš gorski svet. kočami, hoteli, žičnicami in pokrajin- in ZDA, Primerjajo jo najboljšim Tone Strojin skim reliefom obeta, da bo PZS nada- avanturističnim zgodbam po vojni (celo ljevala s tako kartografsko dejavnostjo Kon-Tikiju). Pisatelj je prišel v an- tudi za ostala gorska področja.. gleško ujetništvo, ko so Angleži pospra- VODNIK PO TRIGLAVU IN NJEGOVI V podobni kartografski tehniki, merilu, vili z italijanskimi kolonijami v Afriki. SOSEŠČINI obdelavi in manjšimi dopolnitvami bi Po mnogih preselitvah je prišel v tabor planinci želeli kmalu dobiti tudi karto 354 pri Nanyukiju na severozapadnem Na veliko zanimanje Iz tujine za le- Triglava in njegove soseščine, Vršič vznožju gore Kenije. Taboriščno živ- pote in bivanje v naših gorah je ko- z okolico, ožjo skupino Grintovcev Itd. ljenje mu je leglo na dušo in zato si misija za stike s tujino pri PZS pri- Pri bodočih izdajah, ki bodo skoraj je izbral visoki cilj: ubežati iz tabora redila broširan opis potov prek Ju- gotovo sledile, pa bi svetovali, da bi in priti na vrh Mt. Kenia. Poiskal si je lijskih Alp v nemščini in angleščini. se označevala še smučarska pota in dva tovariša, spravili so skupaj hrano S to izdajo smo zaključili obdobje, ko plazovita področja z modro barvo, ki in opremo in ušli čez reko Nanyuki, smo na vprašanja iz tujine morali za je v karti itak navzoča in ne bi ter- hoteč priti po smeri Shipton-Tllman do podatke o našem gorskem svetu pri- jala dodatnih tiskarskih stroškov. Tako vrha Batian (5195 m). Ker pa so bili poročati Schonerjev vodič po Julijskih bi karta pridobila tudi s stališča zim- v slabi kondiciji, so prišli le do pod Alpah. Nov vodnik v izbranem tekstu, skega turizma in turnega smučanja, vrha Petit Gendarme, dva sta nato ki ga je pohvalila že kritika iz tujine - ki še ni v takem razmahu, kot bi si prišla še do Lenane (4970 m) in sta dokazuje, da je »Triglav« kot se pri- želeli. Morda bo taka karta vzpodbuda na tem stranskem vrhu zasadila ita- ročnik imenuje - nekaj več kot samo za množičnejše planinstvo tudi pozimi. lijansko trikoloro. Pisatelj priznava, da prospekt Julijskih Alp. Tiskan v offset Prazen prostor na hrbtni strani karte so kasneje italijanski ujetniki v Keniji tisku in v ovitku iz finega rumenega bi se v kratkem tekstu lahko izpolnil in Indiji naredili v vojnem času po- papirja opisuje gorsko pot iz Planice s podatki o planinskih kočah, dostopu membne ture, seveda šele po premirju prek Jalovca po slovenski transverzall do njih, naravnih zanimivostih in opisu 8. septembra 1943. leta. Vodstva ta- čez Vršič, Prisojnik, Razor, Kriške pode potov. Tako bi na eni strani prazen borišč so jim to dovolila in jih podpi- na Triglav, na Sedmera jezera, preko prostor lahko služil kot pisan vodnik rala s hrano in s sredstvi. Komne na Vogel in v Bohinj, povsod izletov, na drugi strani pa kot zem- Knjiga vsebuje seznam vzponov na Mt. s priključki in dostopi na opisano pot. ljevid. Kenijo in bibliografijo o njej. S tem je bila pravzaprav dana osnova T. O. morebitnim bodočim priročnikom tudi v Prav tako naj bi se v bodoče izogi- knjižni izdaji. bali vrisu manjših zemljevidov v večji VELIKA RAZPOKA je naslov filmu, ki Sedanji priročnik je v prvi vrsti na- karti, saj bi npr. meje triglavskega je narejen po romanu francoskega pla- menjen tujim potovalnim agencijam, narodnega parka lahko vrisali na večji ninskega pisatelja Roger Frison Rocha planinskim organizacijam in posamez- karti sami v zeleni barvi, ki je že tako »La grande crevasse«. Film so snemali nikom. V manjši količini pa bo napro- navzoča. S tem bi povečali orienta- še tedaj, ko je živel Herman Buhl, ki daj tudi v naših najbolj obiskanih cijski plan karte in pridobili nova so ga izbrali za glavnega igralca v visokogorskih postojankah. S to izdajo področja. V tem primeru sta to pod- nemško-froncoski koprodukciji". Ko je Danes z Greltbauerjem lahko trdimo, Alp, marveč tudi v severni Nemčiji, pri Buhl ostal na Čogolisi, so s snema- da je Maduschka po krivici tožil po Osnabrucku, Hannovru in kar šest vrt- njem prenehali. Zdaj je založba Art- epigonih, ki so bili »prepozno rojeni«. cev v centru Poruhrja, enega tudi blizu haud izterjala svoje pravice, vendar Vsaka generacija izpoljnjuje življenje danske meje v Schlesvvig-Holsteinu. ne lahko, čeprav je bil za njo avtor na svoj način in s tem za naslednike Večina vrtcev ima v bližini prenočišča R. Frison Roche sam. Film bo zdaj ustvarja razne nove situacije. Verjetno za mladino. So lahko dostopni, za ne- snemal Pierre Talrraz iz Chamonixa, je tu Greitbauer povzel misel za špan- katere so napisani tudi plezalski vod- 0 katerem trdijo, da svoje publike skim filozofom Ortego y Gasset, tako niki. doslej le ni razočaral. ^ čislanim med obema vojnama, da vsako novo življenje gre preko roba prejš- MEDNARODNO VODNIŠKO ORGANI- njega. Vsak današnji Jazon išče svoje ČUDEŽNA PANORAMA SEDMIH ALP- ZACIJO so I. 1966 ustanovili v Sionu zlato runo, kjer pač hoče. Če je pri SKIH DEŽEL je naslov delu C. Beranna, v dolini Rodan francoski, italijanski in tem epigon, se ne odloča v času, v mednarodno priznanega tirolskega avstrijski alpinisti. Bolgarija, ki ima umetnika, ki je doslej v Lansu pri katerem živi. — Tako je z moderno filo- nacionalno vodniško organizacijo, je Innsbrucku izdelal že 300 odličnih pa- zofsko mislijo poskrbljeno, da je alpi- pristopila kot prva članica mimo onih, noram, med drugim tudi himalajsko. nizem, čeprav ga goji razmeroma malo ki so dale pobudo za ustanovitev. Na- Avstrija, Nemčija, Švica, Francija, Ita- ljudi, vštet med značilne sodobne po- slov organizacije je »Union internatio- lija, Jugoslavija in Monaco so se jave, ki jim velja posvetiti pozornost nale des Associations de guides de I. 1954 dogovorile za skupno propagi- znanstvene filozofske raziskave. Z njo montagne«. Namen zveze je, da pri- ranje Alp, predvsem onstran Atlantika. je o njem na moderen način povedano lagajajo štatute nacionalnih vodniških Alpska panoramo naj bi tej propa- to, kar so razmislili že ideologi alpi- organizacij in vsklajajo vodniške ta- gandi najbolj rabila, saj bi jo raz- nizma ob koncu prejšnjega stoletja in rife. Podpirala bo tudi vodnike, ki bodo množili v milijonih izvodih in jih kol- med obema vojnama. opravljali svoje delo zunaj svoje dr- portirali predvsem v ZDA in Kanadi. žave, in jim nudila v primeru potrebe Berann je delal to panoramo samo 10 svojo pomoč. Političnih in konfesional- mesecev. Obsega v merilu 1 : 500 000 nih problemov ne bo načenjala, po- ves alpski prostor od Provensalskih GRAND CORNIER (3961 m) ima dokaj svečala se bo le stikom med vodniki Predalp do Neusidler See, od švabsko- znano severovzhodno steno, ki sta jo in utrjevala njihovo tovarištvo. Vsake bavorske nižine do Padske in to z gle- 8. avgusta preplezala Francoz Lucien štiri leta bodo volili drugega predsed- dišča astronavta, ki v jasnem dnevu Devies (danes vpliven organizator fran- nika in to vselej iz druge države. gleda s severa proti jugu. Jadran z coskega planinstva) In Jacques La- Sedaj je predsednik Francoz slovečega Dalmacijo in njenimi otoki, Apenini, garde. Po 25 letih so Švicarji Pierre imena - Roger Frison Roche. Ligurska obala, Francoska rivera, mor- Feune, Andre Hermann in Jean Jac- seillsko področje in dolina Rodana, vse ques Honggi smer preplezali od 2. to je na tem čudežu panorame s povr- do 5. februarja 1967. PLEZALNO ŠOLO V LIVERPOOLU smo šino 200 X 120 cm. že omenili kot svojevrstno rešitev za trening alpinistov. University Mountai- T. O. GRANDES JORASSES pozimi - to je neering Club je po ideji Billa Sla- še vedno nedosežen cilj, vendar močno 1 KARU PODOBNE EKSISTENCE, pravi terja eno steno športne hale spremenil načet. Od 13. do 15. februarja 1967 je Hans Thoma, da so med alpinisti. Nji- v alpinistični rekvizit, v surogat stene mednarodna naveza Angleža Robert hove peruti često odjenjajo v snežnih s kamini, previsi, strehami, z raznimi Baillie, Brian Robertson in Francoz Mi- metežih in drugih nevarnostih. O Ikaru vrstami oprimkov in stopov, visokih chel Marchal preplezala osrednji ste- je v zvezi z alpinizmom govoril pred kakih 13 m. Seveda je to samo tehnični ber v tem zidu, ki šteje tudi med naj- 12 leti francoski alpinist, filmar in pu- trening, saj se vrši pod streho, blizu težje smeri v Alpah. Kot prva sta ga blicist Samivel. Francoz Exupery, znan bazena in raznih drugih športov, ki 28. do 29. junija 1935 preplezala Nemca po opisovanju izjemnih značajev v iz- se jim liverpoolski študentje med ple- Martin Maier in Rudolf Peters. Prvič jemnih situacijah, pravi o alpinistih, zanjem lahko posvečajo. so pozimi preplezali tudi Torre Tri- da svoje »linije moči« vrisujejo v verti- este, 650 m visok zapadni raz (V), in kalne koordinatne sisteme izzivajočih JACOUES BATKIN, francoski plezalec, sicer naveza Redaelli in Massimo. sten iz golega veselja do čiste »avan- ki je I. 1964 preplezal Mount Huntlng- ture«. Greitbauer, dunajski filozof, čigar ton s pokojnim Lionelom Terrayem, se HEINRICH KLIER je bil v prejšnjih letih razprave o alpinizmu spremljamo več je 31. januarja 1967 smrtno ponesrečil v tej rubriki večkrat omenjen kot alpi- kot 10 let, pa je poskrbel za stro- na Mt. Mc. Kinleyu na Alaski, 15 km nist in planinski pisatelj. Napisal je kovno sodbo o povprečnem alpinistu, severozapadno od Huntingtona. Padel tudi nekaj dram in drugiTi tekstov. Med ki ni nujno »blazno« slavohlepen ali je v razpoko, ko je prenašal težko vojno je bil na raznih frontah, med narcisovski bedak ali lahkomiseln avan- breme iz vznožja tabora v višini 2286 drugimi tudi v Jugoslaviji (v Bosni). turist: Alpinizem je po njegovem dejav- metrov na višji tabor 2470 metrov. Ker Italijani so ga v odsotnosti obsodili na je pri tem dobil hude poškodbe na nost, ki kompenzira izumetničeno, zme- 28 let ječe zaradi atentatov v Južni glavi, je bila smrt v tistih razmerah hanizirano življenje današnjega človeka Tirolski. Klier živi namreč v Innsbrucku, neizogibna. v službi in zunaj nje. Seveda »eks- kjer je — na prvi pogled — center tremne eksistence« niso od včeraj, le tirolskega irendentizma. Zadnje čase se način, kako se je »sproščala napetost AIR je gorovje v severni Nigeriji na Klier ukvarja tudi s poslovnimi zade- eksistence« je bil v prejšnjih časih vami okoli žičnic. robu Schare. Marca 1967 so se skozi drugačen. Tudi v Whymperjevih, Scot- Tunis napotili v Air Italijani Aletto, tovih in Amundsenovih časih so govo- 30 PLEZALNIH VRTCEV imajo v Za- Claus, Conslglio, Crepaz in Del Bi- rili o »epigonih brez tvorne moči«. hodni Nemčiji in to ne samo v bližini anco. 3000 km so z landroverjem in VW kombijem naredili skozi Saharo in ledenik Freney ter odložila pod steno še drznejšega načrta: V začetku marca dosegli končno vznožje 2000 m visokega opremo. 31. januarja sta vstopila in po 1967 je vstopil v severno steno Eigerja, granita, ki se dviga naravnost iz pu- dveh bivakih prišla ob 16. uri 2. febru- da bi sam preplezal spominsko smer ščave. Preplezali so najprej Atbuttul in arja na vrh (3772 m). 200 m pod vrhom Johna Harlina, torej zimsko direttissimo Igujer v skupini Todra, nato pa več sta pri sestopu spet bivakirala. 3. fe- iz I. 1966, ki so jo plezali dober mesec prvenstvenih smeri v skupini Araoua. bruarja sta ob 13. uri Imela še kaki z ekspedicijsko metodo. 31-letni Fran- Eneg- od vrhov so imenovali po Do- 2 uri do bivaka »Fauteuil des Alle- coz je v Eigerju našel svoj konec in natu Zeni, alpinistu, ki se je ponesrečil mands«. Zdajci je zdrsnil Bozzetti, od- s tem končal luči in sence okoli sebe. v Stegerjevem razu. trgali sta se obe vrvi in padel je 150 metrov globoko. Pramotton je takoj ŠESTICE so tudi v Karpatih. Iz Romu- ZIMSKI PRVENSTVENI VZPONI v Do- priklical reševalce, toda opravili so nije poročajo, da so bili I. 1966 ro- lomitih so na dnevnem redu. Zimski samo pogrebno delo. munski plezalci zelo uspešni. Dumutriu vzpon je navidez izhod v sili, za tiste, Chiru je preplezal steno v Politele- ki bi radi plezali v deviškem gorskem MARMOLADA DI ROCCA ima v 800 m Pordosolui in smer imenoval po ro- svetu. Večji del jim zimski vzpon to visoki južni steni znano smer Vinatzer— munski armadi. Nicolae Naghi je v tudi nudi, vselej pa ne. Zavisi seveda Castiglioni (VI +). 5. in 6. marca sta steni Pintenilor zmogel kamin Hornul tudi od vremenskih razmer. Vrsto takih jo kot prva pozimi preplezala plezalca Crinului de Munte. Nicolae Zbircea je vzponov je opravila tržaška naveza W. iz Innsbrucka VValter Spitzenstatter in prvi preplezal Anot in Purile v Bu- Romano, F. Janovitz in T. Ogrisi: v Otto Wiedmann. Drugi dan sta imela cegih. Sextenskih Dolomitih Hochbrunnerjevo zelo slabo vreme. zajedo, v Cadinih pa južni raz Cam- JOSe MANUEL ANGLADA je ime špan- PAGANELLA je gora, visoka kakor noša panile Dulfer. V Moiazzi so šestico v skega plezalca, ki smo ga v preteklih Raduha. Nanjo je speljana scenično jugovzhodni steni preplezali Constan- desetih letih morali večkrat omeniti dovršena žičnica iz doline Adlže, prav tini, Rossi in Contini. Več novih smeri, med svetovno plezalsko elito. 7. in 8. na vrh, ves čas z razgledom po gor- pretirano iskanih in raznih korektur iz avgusta 1966 je v družbi s Juanom njeadiški pokrajini in pogledom v steno direktnih v direttissime, iz direttissim Cerda preplezal v Veliki Cini direktno Paganelle, ki je kot nolašč za ekstrem- v superdirettissime pa vrže na dan smer po severozahodnem razu, pač svo- ne plezalce. Zdaj so jo preplezali tudi sleherna plezalska sezona, tudi letna. jevrsten dogodek v steni gore, ki že pozimi in sicer superdirettissimo. Bili toliko časa priteguje pozornost tolikih so to Južnotirolca H. Holzer in Hans plezalcev. Člana španske GHM Grupo MONT BLANC DU TACUL je imel 25. Authier ter Hainz Steinkotter, ki živi de Alta Montana del Club Montanes do 26. marca 1967 v gosteh trojico ple- v Trentu in se je tam oženil z Itali- Barcelones v Barceloni, sta Imela s zalcev. Bili so 28-letni Poljak Eugeniusz janko. Plezalci, ki plezajo Paganellino seboj tri vrvi, lestve, stremena, deset Chrobak, Francoz Michel Marchal in steno, ne morejo trditi, da nimajo lesenih zagozd in dve železni, opremo Švicar Marcel Schneider. Preplezali so publike. Ker so plezali 12. februarja, za bivak, vodo in brašno za dva dni. VSV steber, vendar se jim vzpon ne ko je na Paganelli v razcvetu smuška Prvih šest raztežajev sta ocenila IV šteje v zimsko turo, ker so plezali v sezona in to pred očmi najlepše do- do V in sta jih zmogla s prostim ple- prvih pomladanskih dneh. Isti steber so lomitske skupine Brenta, publike najbrž zanjem. Potem so prišli na vrsto težji že leta 1966 poskusili pozimi preplezati ni manjkalo. raztežaji, ki so ju prisilili k bivaku. Cehi. 27. marca sta bila v njem Chro- Ko sta si naslednji dan pri izstopu bak in Michalski, pa sta tudi prišla CIMA DEL BANCON je znan špik v iz idealno izpeljane smeri stisnila roke, do gornje tretjine in obrnila. 800 m vi- skupini Civetta. Ima 450 m visoko jima je bilo toplo pri srcu, ne samo soki steber (V +) je leta 1936 prva vzhodno steno. Marca 1967 jo je pre- zaradi težav, ki sta jih premagala, preplezala ženska — Nini Pietrasanta plezal Giorgio Redaelli s tovariši kot ampak tudi zaradi tega, ker sta vpi- z vodnikom Gabrielom Boccalatte. Kot prvi pozimi. V gornjem delu je to A<, sala svoji imeni v tako steno, v steno, druga sta steber preplezala deset let torej ekstremna tehnična plezarija. kjer so vpisali svoje slavne smeri Dul- zatem R. Michon del Campo in Gaston Smer sta prva preplezala poleti 1953 fer, Comici, Dimai in za njimi drugi Rebuffat. Italijan da Roit in Francoz Robert pomembni alpinisti. — Jose Anglada Gabriel. 28. maja je ta smer doživela je stalno »na nogah«. Spomladi 1967 MOUNT MC KINLEY (6193 m) je 1. 2. zimski vzpon. S Seppom Gschwend- je bil dalj časa v Hoggarju in tam marca I. 1967 Imela prve zimske ob- tnerjem jo je preplezala Daisy Voog. preplezal mnoge znane in neznane iskovalce. Na vrh je prišla ameriška o kateri smo nekajkrat poročali v tej smeri. ekspedicija pod vodstvom Grega Blom- rubriki, med drugim kot zmagovalki berga, z njim so bili še Dave John- severne stene Eigerja. Zdaj je poro- ZINAL je povsem nov turistični center ston in Art Davidson. čena z Leidigom. Vendar je prva »fe- v Švici, planincem znan kot izhodišče minile« v Cimi del Bancon zabeležena za Zinalrothorn. Leži v višini 1678 m že od I. 1966. Preplezala je Helga AIGUILLE NOIRE Ima v zapadni steni v V/allisu in je v kratkem času zgradil Brunzak z R. Lindnerjem. slovito VI -f smer Ratti-Vitale in to hotele s 440 posteljami, weekende, cha- od I. 1939. Plezala sta jo tri dni. Vse lete in športne naprave, med drugim ROLAND TRAVELLINI, francoski pleza- do letos je veljala kot eden velikih tudi žičnico in tri smučarske lifte. Do- lec, si je naredil ime z najdrznejšimi zimskih problemov. 29. januarja 1967 bra cesta pripelje v Zlnal iz Ayera poizkusi v gorah, tako v Linceul (Gran- sta v steno vstopila gorski vodnik An- (1484 m), do tu pa iz Sierra v dolini des Jorasses) in v Eigerju. Pravda, ali gelo Bozzetti in nosač Pramotton. S Rodana. Omogoča tudi pristope na je preplezal »mrtvaški prt« v levem smučmi sta prišla do Rif. Monzino Dent blanche in Obergabelhorn. (2690 m) in tu prespala. Naslednji dan boku Pointe Walker, je menda zamrz- sta šla preko Coll deli' Innominata na nila, medtem pa se je Travellinl lotil T. O. NEMŠKO-SOVJETSKO DRUŠTVO so bumom. Od leta 1963 je založnik alpi- pogled jih skoraj nima; treba pa je ustanovili v Bonnu. Predseduje mu prof. nistične revije, ki ima mnogo strani za- stopiti iz centra do vzpenjač, ki neso dr. h. c. Ferdinand Friedensburg, V sedenih z modernimi posnetki. Le ma- na Checrouit in odtod na 2650 m vi- programu nima alpinističnih interesov, lokdo ve, koliko je bilo treba trgovskih soki greben Youla. S tega grebena vendar pa jih kljub temu lahko po- in žurnalističnih diskusij, preden se je so narejene štiri proge na Checrouit spešuje po členu 2 svojega statuta, ki odločil za tako revijo, ki je takoj prvo z višinsko razliko 1000 m in to raz- pravi, da društvo pospešuje vzajemno leto imela 25 000 naročnikov, seveda ličnih težavnosti. Tudi spusti s Che- spoznavanje, sporazumevanje in spo- deloma tudi zaradi svoje kozmopolitsko- crouita v Courmoyeur omogočajo smu- štovanje. Skrbelo pa bo za politične, mednarodne usmeritve. Kljub svojim čarjem vseh razredov primerne užitke. kulturne In gospodarske odnose med 65 letom še vedno smuča in redno za- Najbolj znana je pista Nera (črna Zah. Nemčijo in SZ z namenom, da haja v hribe, opravlja pa s polno tr- proga). 2e ime samo pove, da gre za se ublaži napetost, ki zdaj vlada med govsko dinamiko tudi šefovske dolžnosti zahtevno progo, tehnično zelo težko. obema državama. V programu so poleg pri založbi. Povsem bo urejena šele I. 1968. Seveda diskusij in predavanj tudi potovanja. to ni vse, kar nudi Courmayeur smu- V potovanja pa se lahko štejejo tudi TONI SAILER, znani smučarski dirkač, čarju, ki si želi visokogorskih spustov. planinski obiski. svetovno znani zmagovalec na zimskih Saj je v neposredni bližini sistem ve- olimpiadah, je danes uvaževan poslov- likih žičnic, ki pristajajo v dolini Val STOLETNICO USTANOVITVE KANAD- ni človek, poleg tega pa še vedno in- Veni in Val Ferret. Tako npr, žičnica SKE DRŽAVE so slavili t. julija 1967. teresanten za »komercialni« film. Iz z Geanta, ki omogoča enega najve- K slavnostim je prispeval tudi »Alpine ZDA je prejel letos ponudbo, da na- ličastnejših spustov v La Palud blizu Club of Canada« s tem, da je postavil stopi v vlogi Jamesa Bonda. Seveda jo Entreves, kraja, kjer se montblanški svoj vsakoletni tabor v območju 6050 m je sprejel. predor na italijanski strani začne. Cel visokega Mt. Logana, v katerem je še venec lepih izletov je nabran okoli vrsta deviških štiritisočakov. Deset naj- ZDENO ZIBRIN, slovaški alpinist, ki Courmayeura, bodisi za smučarje ga- višjih so slovesno krstili po desetih ima evropski sloves, je pred nekaj leti rače bodisi za uživače, ki jim je pri kanadskih provincah. poročal, da se je alpinizem v ČSR srcu samo pot navzdol. zato tako hitro razvil, ker je mladino vlekel naslov »zaslužni mojster športa«, CO-OJU 1964 je bil naslov himalajske PAMIR, kamor so letos vabili Rusi, oziroma klasifikacija alpinistov. Zdaj ekspedi cije, ki jo je vodil Rudi Rott iz med drugim tudi Slovence, je bil tudi pa se v Pragi in v Visoki Tatri precej Augsburga. Znana miinchenska revija cilj avstrijske »kombinirane« ekspedi- govori tudi o šibkih straneh klasifi- »Alpinismus«, doslej v zgodovini alpi- cije. 11 alpinistov iz OAV, DTK in NF kacije, češ da zavaja mladino k hi- nizma edinstven pojav, je Rottovo eks- je odšlo na Pik Lenina. OAV in NF tremu osvajanju naslovov na rovaš iz- pedicijo v dveh številkah močno gra- sta bila dolga leta po vojni sprta iz kušenosti. Naslov je potreben zaradi jala, češ da je bila slabo pripravljena političnih in ideoloških razlogov. Letos odhajanja v inozemstvo, finančne pod- in da tudi vodstvo ni vsega storilo, je prišlo do poravnave in tako so bili pore, prostega časa itd. Geslo »novega kar bi moralo, in je tako zakrivilo ka- v Pamiru alpinisti v formaciji znamenite vala« naj bi bilo: Nazaj k doživetemu tastrofo. Po treh letih sta se uredništvo povojne avstrijske koalicije med des- alpinizmu! — Novica nas ne sme pre- revije in vodstvo ekspedicije sporazu- nico in levico. SZ je k ekspediciji nekaj senetiti. Ni je stvari, ki bi ne Imela mela za poravnavo, revija pa je po- prispevala, tako da so znašali stroški slabe strani. Res pa je, da je gotovo ravnavo objavila, kakor je tožnik na osebo komaj 2880 DM. tudi klasifikacija v alpinizmu v nekaj Stammberger terjal. letih rodila lepe uspehe čeških in slo- J. GRAHAM SMITH, profesor na Duke vaških alpinistov. Gotovo je tudi res, MEDALJO PIK LENINA dobi vsak alpi- University na kliniki za dermatologijo, da klasifikacija ni prav nič na poti nist, ki pride na vrh tega sedemtiso- je prišel na to, da tablete aspirin doživljanju gora. Mnogi zapadni in za- čaka (7134 m). Medalja ima tudi šte- omejujejo posledice sončenja, to je, padnjaški alpinisti, ki so spoznali vilko, ki pove, katerega vzpona se je obsevanja z 2900 do 3000 angstroml »vzhodni plezalski prostor«, so to že (ultravioletni žarki). Kdor vzame pol alpinist udeležil. Na medalji je Leni- potrdili, čeprav so verjetno hoteli ugo- ure pred sončenjem štiri tablete, ozi- nov portret z lovorovim vencem, leva toviti prav nasprotno. roma v 36 urah vsake tri ure eno ta- polovica pa predstavlja gorsko skupino. bleto aspirina, bo imel manjše reakcije Litovski turistični klub pa podeljuje me- kot tisti, ki se varuje pred učinki istih CHAMONIX IN COURMAYEUR sta zdaj dalje »snežinke« tistim članom, ki iz- angstromov z navadnimi mažami. že nekaj let povezana s predorom. Tu- kažejo v eni zimi pet smuških tur. Za ristični strokovnjaki pa tudi taki alpi- Litavce je to pač storitev, ki medaljo nistični asi, kot je Toni Gobbl, napo- zasluži. DR. WALTER HEERING Je lastnik za- vedujejo, da se bosta francoski Cha- ložbe, ki Izdaja »Alpinismus«, miinchen- monix in italijanski Courmayeur vsak SMUČARSKI KODEKS za obnašanje sko revijo. Zdaj je star 65 let in še čas dopolnjevala tudi kot smučarska dirkačev po smuških progah ob žič- vedno aktiven. Po rodu je iz Vzhodne centra in da bosta v svetovnem tu- nicah zelo potreben, obsega 10 za- Prusije, študiral je na univerzah v Ber- rizmu pomenila neločljivo celoto. Co- povedi. Razvite alpske države so jih linu, Dunaju, Jeni In Greifsvvaldu. Pro- urmayeur svoje zimske naprave šele že tudi formalno — pravno priznale in moviral je za doktorja filozofije. Mnogo izgrajuje, kot letovišče s stoletno tra- zato je dobro, da jih pozna tudi naš je potoval in se več let posvečal foto- dicijo se bo tudi kot zimovišče v krat- smučar. Zdaj ne gre več za formalno redakciji In pouku fotografije. Od leta kem lahko do kraja razvilo, čeprav odgovornost, marveč za pravno. Takole 1932 Ima svojo založbo, ki se je sprva nima toliko naravnih pogojev kot npr. se glase ta pravila, ki imajo veljavo posvečala predvsem fotorevijam in al- Sestrieres, Davos ali Megeve. Na prvi zakona: 1. Smučar je dolžan Izbrati le tisti varnost. V Avstriji so stvari toliko majo obe stranki, in sklenilo se je, da spust, ki mu je kos. zrele, da je treba priti do enotnih bosta obe društvi izmenjavali izkušnje 2. Smučar, ki vozi v progo, je dolžan pogledov na osnovno planinsko iz- in dali neomejena priznanja vsemu, ustaviti se in pregledati pisto na vse obrazbo, na vzgojne metode in opremo. kar je bilo doseženega na obeh straneh. strani, da ugotovi, ali lahko pot na- Stvar je v tem, da je treba alpinizem daljuje. uveljaviti tudi v dobi avtomatizacije Sporazum obeta, da bo prišlo spet do vzajemne uporabe popustov na kočah 3. Smučar je dolžan prilagoditi brzino in motorizacije. Treba je gledati nanj obeh društev, ki je bila z I. 1951 ome- svojim sposobnostim, težavnostim te- kot na del evropske kulture in načina jena. To bo objavljeno v društvenih rena, snegu, vidnosti in ljudem na življenja, kot na duhovno delovanje glasilih.« progi. posebne vrste. Znanost je alpinizmu Za Prijatelje narave je podpisal zvezni 4. Smučar je dolžan med spustom utirala pot v pionirski dobi, prav tako načelnik Proksch, za OAV pa I. pred- stalno opazovati teren in ljudi in pa je zveza med njim in znanostjo sednik Kinzl. smučati tako, da obvozi vsako oviro upravičena in potrebna de »s: ugoto- ali se pred njo ustavi. Velja načelo vitve meteorologije, geologijo, medi- »vožnje na pogled«. cine, tehnike, fizike se morajo apli- GANGOTRI II. (6599 m) so si v svoj hi- 5. Če se smučar ne more pravočasno cirati tudi na alpinizem. Tudi peda- malaizem vpisali Indijci 20. 6. 1966. umakniti ali zavreti, je dolžan, da se gogika in telesna vzgoja mo ata dopri- Gora je v Garhvalu, ekspedicijo je vrže in s tem prepreči trčenje ali nesti svoje k napredku alpinizma, prav organizirala univerzo Gujarat, finansiral pa jo je tamkajšnji Mountaineering zmanjša njegovo silo, če s tem zmanjša tako psihologija in sociologija, ti dve Institut. Sli so po ledeniku Rudragin, nevarnost. posebej zaradi kompleksa nesreč. Eko- ki ga v nekaterih mapah najdemo pod 6. Zadnji, hitrejši smučar se mora rav- nomistično vedo zanima planinstvo kot Rudagaira Bamak. Na vrh sta pristo- nati po prednjem, počasnejšem. Pred- sestavni del turizma. pila dr. Bharat Sukla in Rahul Thacker. nji smučar ima prednost. Vse kaže, da bi avstrijski alpinistični Na Gangotri I. (6672 m) pa so pet dni 7. Smučar ni dolžan paziti na smu- pedagogi radi vzpostavili mednarodni zatem prišli štirje Indijci s tremi šer- čarje za seboj. center za planinsko vzgojo, ki bi ga pami. Vodja Nandini Patel je pla- 8. Smučar se ne sme zadrževati na s svojimi močmi in izkušnjami kot alpi- ninski inštruktor na univerzi Gujarat in nistična velesila zares lahko povzdig- nepreglednem ali ozkem mestu na je v skupini Gangotri že I. 1963 stopil nili na nivo visoke šole za alpinizem progi. na Sri Kailas (6932 m) in Matri (6721 m). 9. Smučarji in pešci, ki gredo v breg, in visokogorsko smučanje. Vsi njegovi učenci so vegetarijanci. smejo hoditi samo na robu proge. 27. 7. 1966 so prišli na vrh Rudragiri 10. Nobeden ne sme na odprto progo MOUNT TEMPLE (3550 m) je vrh blizu (5818 m). Na vrhu so doživeli potres, puščati živali. Lake Louise v narodnem parku Banff. ki je sprožil mnogo plazov. Ima 1500 m visoko severno steno, ki jo Vse kaže, da se Indija tudi v himala- SOVJETSKO-AVSTRIJSKA ALPINISTIČNA že več let naskakujejo najboljši sever- izmu trga iz spon preteklosti in da ZAMENJAVA teče od I. 1963 brez zaple- noameriški plezalci. Obrniti je moral njen senzacionalni uspeh na Everestu tov po pogodbi. Stroški za osebo so celo Kalifornijec Yvon Chouinard, baje raste iz množične mreže planinskih preračunani na 6800 S din za tri tedne, zaradi kanonade, ki sta jo sprožila klubov, kjer se vzgajajo pogumni možje. zamenjava velja za 15 oseb. Letos je kamenje in led. 5 km pod steno se Tudi Calcutta Climbers so pod vod- Avstrijcem odprt Bezengi, Rusi pa bodo ustavi avto cesta, nato pa steza skozi stvom Sujit Bosea organizirali ekspe- dicijo v dolino Basuki, južno od lede- plezali v VVilder Kaiser, Grossglock- Rajsko dolino skoro do stene. Na vrhu nika Čaturangi. 22. 10. 1966 so Rose, nerju in v Dachsteinu. Sovjetsko-av- pa so bili prvi obiskovalci že I. 1894. V. Govindraj, Amar Ray in dve šerpi strijsko društvo je omogočilo turistični prišli na vrh Bhagirati Parbat (6856 m). promet brez omejitev okoli Elbrusa. MIR V GORAH je naslov objavi, ki Pri sestopu je prišlo do hude nesreče. Avstrijci so gostje v hotelu Itkol, bi- oznanja sporazum med OAV in NF v Ray in obe šerpi so se smrtno pone- vanje tu stane za 14 dni 6960 S. Vpli- Avstriji. Spori med OAV, naslednikom srečili, Govindraj je težko ozebel, Rose ven činitelj pri nadelavanju zvez je nekdanjega DuOAV, čigar znamenja pa je bil le lažje ranjen. avstrijski NF (Prijatelj prirode, ki je še srečujemo sem in tja po naših go- letošnjo zimo sklenil »mir« z DAV. rah, in Naturfreunde (NF) so zadnja Oba najmočnejša planinska činitelja v leta prišli do take zagate, da je bilo KANADA slavi svojo stoletnico, ne glede Avstriji sta si bila v laseh zaradi od- treba sesti za mizo In se pogovoriti. na politično eskalacijo generala Char- Ali je to odraz zgolj planinskih po- nosa OBJR Osterr. Bundesjugendring lesa de Gaulla, ki je presenetila ves do mladine OAV, o čemer smo poro- treb ali pa je zadaj tudi politika, zna- svet, zjezila Anglosase pa tudi mnoge čali v I. 1965). čilna za povojno Avstrijo, ne moremo Francoze. 200 kanadskih in drugih al- reči. Verjetno gre za oboje. Kratka pinistov je po programu, ki ga je pri- AKADEMIJO ZA ALPINIZEM IN SMU- objava o razgovorih in o kompromisu pravila »Centennial Commission« (Ko- ČANJE imenujejo v Avstriji center, ki pravi: »Po poprejšnjih razgovorih je misija za stoletnico), stopila na 6180 m ga mislijo ustanoviti za vzgojo in prišlo v Innsbrucku med zastopniki visoki Mt. Mac Kinley, najvišjo goro izobrazbo alpinistov in smučarjev. Ing. glavnega odbora OAV in zveznega vod- v Kanadi. Februarja 1967 je bil v Fritz Moravec pravi, da je dosedanja stva NF do pogajanj, da bi se izbolj- vzhodni Kanadi »International Skl - planinska vzgoja neenotna, zdaj preveč šali medsebojni odnosi. To želita obe Jump«. Prvič je na kanadski skakalnici moderna zdaj preveč staromodna. stranki. Obenem naj bi prišlo do spo- nastopila elita smuških skakalcev iz Razne tehnike, različna oprema in raz- razumnega sklepa. SZ, Japonske, Evrope in ZDA. Komisija je organizirala tudi 160 km dolg smuški lični nazori o vzgoji alpinistov ustvar- Glede tega je bila zagotovljena svo- tek Iz Montreala v glavno mesto Ot- jajo tako pisano situacijo, tako nepre- bodna odločitev obeh društev. Prišlo tawo. gledno, da že sama zase pomeni ne- je do razprave o vprašanjih, ki zani- PD »LISCA- KRŠKO. Občni zbor dru- poleg njiju pa še vrsto mladih, vnetih davanje, bilo jih je 11 (dr. Ivan Gams, štva se je vršil v Tončkovem domu planincev. Društvo ima nekaj delavnih prof. Miran Krišelj, prof. Širne Letinič, na Lisci 2. aprila 1967 ob proslavi planinskih skupin po šolah, zelo uspe- Kambič, šoštarič, Krušič, Ciril Hubad, 19-letnice obstoja društva in 15-letnice, šen je foto-odsek, ki je izdelal dober dr. Habe, ing. Ciglar, I. Šumljak). kar stoji planinski dom. dokumentarni film in ima v svojih Povprečno se je predavanj udeležilo Število članstva je v primeri z letom vrstah nekaj talentiranih fotistov, med po 70 poslušalcev. Dve predavanji so 1965, za 20,9% padlo, tako da je njimi tov. Mesarja. V okviru foto- priredili tudi za Golnik in po okoliških trenutno vpisanih 620 članov, od tego odseka se zbira jedro ljubiteljev gora, krajih v okviru DU. Za MO so usta- 56 mladincev in 115 pionirjev. Razve- ki so obenem lahko upoštevanja vreden novili vodniški odsek, prvi te vrste seljivo je to, da kljub padcu članstva zametek planinskega kulturnega delo- v Sloveniji, ki naj bi vzgajal vodstveni število vpisane mladine ni padlo, am- vanja, značilnega za naše planinstvo. kader za mladinske skupine. Združuje pak celo naraslo za 81 pionirjev. Organiziral je uspelo foto-razstavo, žal gorske vodnike (6), mladinske vodnike Upravni odbor društva so sestavljali premalo popularizirano. (15) in pripravnike za mladinske vod- člani iz Krškega in Sevnice in je imel Društvo namerava vsako leto organizi- nike (24), skupaj 45 članov. PZS je dala skupno 5 sej in 4 posvete. Izletniški rati »Pohod po poteh rašičke čete«, UO PD za ta odsek posebno priznanje. odbor je organiziral izlet v Avstrijo, vsekakor lepa zamisel. MO je imel 33 sestankov s poučnimi Švico in Italijo z vzponom na Piz Palii to predavanji, udeleževal se je prosto- ob udeležbi 25 članov društva. V naših voljnega dela na Kolišču, pohoda ob hribih je bilo 32 skupin članov dru- PD LITOSTROJ je polagalo obračun žici okupirane Ljubljane (6 ekip), Titove štva, med njimi mnogi po poteh slo- 20. 3. t. I. Slišali nismo nič kaj raz- štafete, planinske šole v Trenti, alp- venske in zasavske transverzale. veseljive stvari. Število izletov na So- skih prireditev za oživljanje tradicij Glavna težava pri delu z mladino so riško planino pada, ni več tovarni- NOB idr. MO je ponudil 40 šolam pla- bili primerni kadri, ki bi se zavzeli škega avtobusa, planina je razorana ninska predavanja, sprejelo pa jih je za mladinsko planinsko vzgojo. Društvo zaradi vojaških vaj, vedno večje so le 15. Na teh je bilo 40 predavanj, ki se je borilo s finančnimi težavami, pa dajatve za kočo, manj je dopustnikov se jih je udeležilo 2944 učencev. Usta- tudi z oskrbovanjem doma, saj je v koči kot prejšnja leta, skratka, dru- novili so novo skupino na Šenturski cesta v zimskem času skoraj nepre- štvo se spominja 20-letnice obstoja ob gori in na osnovni šoli Simon Jenko. hodna in v izključni oskrbi PD. Za ta nazadovanju nekdaj tako dinamičnega AO se je sestajal vsak teden, ima 28 namen je bilo lani porabljenih 5500,00 delovanja. Imajo 8 alpinistov, od ka- alpinistov in 8 pripravnikov. Obno- N din in podpore občin Krško, Sevnica katerih je vsak opravil 11 do 12 vzpo- vili so bivak na Kočni, sodelovali v in Laško. nov, kar je nekako slovensko povprečje. UO in pridno plezali, saj so zabeležili Najbolj delaven je bil tov. Lojze Ste- kar 391 vzponov doma in na tujem, blaj s 36 vzponi in prvenstvenim vzpo- Markacisti so obnovili markacije na med tem 59 zimskih vzponov, kar je nom v Planji (16 ur, 600 m, VI), drugi poti od Krakovega do Lisce in pot iz še posebej pomembno spričo dejstva, je Andrej Kovačič s 26 vzponi (6 vzpo- Brega do doma. V planinskem domu da je zadnja leta zimski alpinizem pri nov VI). so organizirali prireditve 1. • maja, 4. nas zamiral. Imajo dve navezi, ki spa- julija, kostanjeve sobote, silvestovanje to data med najboljše: Ekar - Belehar itd. in Ekar - Jamnik. Načelniku Jožetu PD KRANJ je imelo občni zbor 7. 3. Žvoklju je dal VOPD za delo v AO Društvo je preuredilo kuhinjo in naba- t. I. v Delavskem domu. Iz poročil je posebno priznanje. - GS šteje 82 čla- vilo novo opremo, kar je stalo 1070,00 razvidno, da je odbor dobršen del nov in je opravila 51 akcij. Imajo tudi N din. Za tekoče vzdrževanje doma in nalog, ki jih je prevzel na lanskem jamarsko sekcijo z 20 člani pod vod- Jurkove koče je bilo porabljenih 1960,00 občnem zboru, že izpolnil. Članstvo je stvom Karla Lipovca, ki je raziskovala N din. Poleg tega mora PD odplačati sicer občutno padlo, od 2247 v I. 1965 celo vrsto jam. Dobro se uveljavlja letno ca. 8000,00 N din anuitet za tri na 1816 v I. 1966 (19,2 %), od tega kar »gorenjska partizanska pot«, za katero posojila za vodovod in opremo doma. 2S9 mladincev (27%)- Mladine je še skrbi tov. Andrej Brovč. Na osn. šoli Boštanj obstaja planin- vedno 50% vsega članstva. Odbor ne Odbor je posrečeno rešil vprašanje ska sekcija že tri leta in šteje 60 pio- meče krivde na povečano članarino. društvenega gospodarstva. Dom na Ko- nirjev in 24 mladincev. Priredili so več Glavna krivda je, ker je zamiralo delo lišču oskrbuje planinska skupina to- izletov, svoje vtise pa zbrali v internem varne »Sava«, sicer pa tesno sodeluje v nekaterih mladinskih skupinah (Gim- listu »Planinec«, ki izhaja na šoli. s planinsko-gostinskim podjetjem »Krva- nazija, Dijaški dom, osnovna šola S. Imeli so dve predavanji z diapozitivi. vec«. Dal je tudi priznanje Matevžu Jenko in v Predosljah). Manjka vodni- Razprava na občnem zboru je tekla Šavcu za dolgoletno nošnjo na Kališče kov in vodstva, deloma pa vodstva okrog vprašanja ali dom oddati v in Roži Zabretovi za dolgoletno zvesto ustanov niso pokazala dovolj raz- zakup ali obdržati dosedanji planinski delo v administraciji. umevanja. Krivda je tudi v slabi orga- režim. Obstajalo je še tretje stališče, nizaciji pri pobiranju članarine. Sicer naj bi gospodarske organizacije pre- pa je MO marsikje pridobil na član- vzele patronat nad planinskim domom, to stvu. 20. oktobra 1966 je društvo prire- kot se je to zgodilo že v več primerih dilo prvi klubski večer na Šmarjetni PD SOLČAVA je opravila občni zbor. v Zasavju. Novi predsednik je tov. Tone gori, ki je imel sprva kar prevelik 2. 4. t. I. v Zadružnem domu v Solčavi Marolt. T s odziv. Odbor je vzel v roke stvar in ob navzočnosti 71 članov, torej ob rela- uveljavil »tretji četrtek« kot dostojen tivno sijajni udeležbi. Člani so se zbra- PD »JANEZ TRDINA« Mengeš je na klubski večer s posebnimi izkaznicami, li, tako bi sodili po predlogu pred- občnem zboru 17. 3. t. I. izvolilo za prijeten, družaben in za društveno živ- sednika tov. Antona Ikovca, zato, da predsednika tov. Lavriča, znanega al- ljenje koristen. Uvedli so tudi spored bi se pogovorili o združitvi s turističnim pinista in himalajca tov. Pavleta Ši- (Liparjev oktet, kvintet »Gorenjci«), Vsa- društvom. Predsednik je predlog ute- menca pa v UO PD in vodstvo MO, kih 14 dni je društvo priredilo pre- meljeval, češ da društvo nima dovolj delavnih odbornikov, da finančno slabo uspešno oskrbovalo, Dotrajalo pa je ven starejših članov, zavedajoč se, da stoji in da samo ne more nič opraviti. staro zavetišče na Grohatu nad Bukov- je glavna skrb namenjena njej. Zastopnik PD Celje in obenem PZS nikom, planinska hišica, ki ne bi smela V načrtu za delo za naslednjo sezono tov. Franc Podržaj je predlog spod- zlesti v tla. Mežiški planinci so se že so skupni Izleti članov In mladine v bijal, češ da je treba govoriti le o odločili, da bodo na Grohatu posta- Kamniške planine, Julijske Alpe In pa tesnem sodelovanju, saj se delo in vili lično planinsko kočo. Dom na Peci v Bohinjski kot. Transverzalci bodo nameni obeh društev vendarle razli- ima dnevni penzion 2400 S din. Ker se opravili pot po Julijskih alpah, na Vr- kujejo in srečujejo. Predlog tov. Ikovca obmejni režim sprošča, upajo, da bodo šiču pa jih še čakajo Jalovec, Prisojnik ni prišel prvič na dan. Priznati je gostje na tako ceno prišli, predvsem in Razor. Odsek Gorske straže, ki šteje treba, da ne samo zaradi finančnih pa, da bo vabila rudarje in topilče, 25 članov, bo tudi letos uvedel obhode težav in zaradi pomanjkanja vnetih ki gibanje v planinskem zraku najbolj tistih krajev, ki so najbogatejši s cvet- odbornikov, ampak zaradi cele vrste rabijo. Društvo ima še postojanko jem. Na Mozirskl koči pa bo organi- skupnih interesov med planinstvom in Mihev in Puc — na vseh postojankah ziran tečaj za nove gorske stražarje, turizmom v takih krajih, kot je Sol- je zbralo 1,5 milijona S din dobička. stari člani gorske straže pa si bodo na čava in drugi kraji po naših alpskih Vsako leto prirede pustno rajanje. tem tečaju osvežili znanje. Društvo na- dolinah, kjer PD bolj ali manj živo- Letos jim je vrglo 700 000 S din čistega. merava skupaj z Lovsko družino Mo- tarijo, namesto da bi prišlo do zares Gospodarski odbor je imel na vseh zirje in Ribiško družino Mozirje v le- tesnega sodelovanja med planinstvom postojankah dovolj dela s popravili in tošnjem poletju prirediti veliko raz- in turistično organizacijo, saj sta druga adaptacijami. Mladinski odsek je or- stavo navedenih društev v osnovni šoli drugi potrebni in se vzajemno izpopol- ganiziral 7 izletov, ki se jih je ude- Mozirje. To naj bi bil tudi skromen njujeta. Tudi predlog tov. Štebeta, naj ležilo 231 pionirjev, medtem ko mla- prispevek teh društev k letošnjemu letu bi se PD Solčava združilo s PD Celje, dincev niso znali privabiti. Alpinisti turizma. Seveda za vse te dejavnosti je nastal na isti osnovi. Zapisnik o so vključeni v koroški AO, ki zdru- bodo potrebna znatna finančna sred- občnem zboru govori še o vrsti zadev, žuje tudi alpiniste iz Raven in Črne. stva, katerih pa društvo nima. Zopet ki bi jih bilo zares treba rešiti v inte- Iz tega AO je prišlo že precej dobrih, bomo sami globoko segli v žep, po- resu planinstva in vse Gornje Savinj- uspešnih alpinistov. sebno še zaradi ukinitve popustov na to ske doline, torej tudi v interesu nje- avtobusih, kar je tudi eden od vzro- nega turizma in dobrih odnosov med kov za upadanje članstva naše planin- OBČNI ZBOR PD MOZIRJE se je vršil domačini ter celjskimi in mozirskimi ske organizacije. 20. aprila v sejni sobi Skupščine občine turističnimi in planinskimi dejavniki. PZS je na zboru zastopal predsednik Mozirje. Prostrana dvorana je bila sko- PD Solčava oskrbuje dve skromni po- Savinjskega meddruštvenega odbora iz raj premajhna za vse navzoče planince stojanki, ki sta pa obe na važnih Celja tov. Podržaj. in ljubitelje planin. Čez 70 navzočih poteh: prva na Klemenčji jami (Zave- Na občnem zboru je bil Izvoljen novi članov je lepo število. To je tudi porok, tišče pod Ojstrico), druga pri sv. Duhu, odbor, v katerem pa nI bistvenih spre- da planinska dejavnost v Mozirju rie na poti k Potočki zijalki. Olševa je memb. Na koncu je tov. ing. Šemrov bo nikoli zaspala, kajti tradicija pla- pozabljena, nobeno društvo je ne dene iz Ljubljane imel zanimivo predavanje ninskega društva, ki je eno najstarejših v svoj izletniški načrt, čeprav kljub s preko 200 barvnimi diapozitivi o Ju- pri nas, se prenaša Iz roda v rod. meji ni težko priti na vrh in k temu lijskih in Savinjskih Alpah. Iz izčrpnih poročil društvenih funkcio- paleolitskemu najdbišču, znanemu po narjev je bilo razvidno delo društva, ki M. A. vsem kulturnem svetu. Poleg tega je je bilo v preteklem letu zelo aktivno. Podolševa (Sv. Duh) najvišje selišče Ker društvo nima svoje planinske po- PD KOBARID je zbralo svoje člane v pri nas (od 1100 m do 1321 m), edin- stojanke, se je lahko posvetilo res svoji hotelu »Zvezda« 28. 3. t. I. V odboru stvena izletniška točka v Sloveniji, s osnovni nalogi, organiziranju izletov je bilo precej mladih članov, ki so pogledom na Savinjske planine, ki je in predvsem vzgoji mladih planincev. delu na Vršnem pri otvoritvi planin- za večino planincev iz »centralne" Slo- Društvo je v lanskem letu organiziralo skega doma. Opravili so 900 ur. Mla- venije pravzaprav novost. Tudi ni prav, pet skupinskih izletov, ki so bili vsi dinski odsek je tudi uspešno prijel za če Olševo obiskujejo samo Avstrijci, dobro obiskani, od teh sta bila dva po delo pri prireditvi ob 60-letnici Gre- mi pa ne. slovenski planinski transverzali. Naši gorčičeve smrti. Uredila je vas, po- PD Solčava ima 127 članov, nekaj manj člani so prehodili in prevozili celotni skrbela za mize in klopi, zaznamovala kot leta 1965. Finančno bi se začasno primorski del od Ankarana do Krna. poti, ki drže na Vršno in dala 16 čla- popravilo, če bi se mu povrnile inve- Ostali trije izleti so združili mladino nov za pomoč na dan proslave. MO je sticije v Dom »Rinka« in Rogovilec. in člane. Obiskali smo tudi Kobarid, priredil tudi več izletov na Stol, Ma- to kjer smo pred Gregorčičevim spomeni- tajur, Krn, Kriške pode, Jalovec, Man- kom imeli slovesnost in položili venec. grt, Triglav. V planinskem kotičku imajo PD MEŽICA je zborovalo 8. 4. t. I. in Ogledali smo si tudi partizansko bol- trikrat na teden sestanek, ples in pre- podalo razveseljiv obračun svojega nišnico Franja. dvajanje lastnih diapozitivov. Planinski dela. V I. 1966 so kljub povišanju čla- Po transverzali hodi 22 članov, neka- dom na Vršnem uspešno obratuje, Ioni narine plačali članarino 703 člani, 99 teri bodo to pot tudi letos končali. je dosegel 9 milijonov S din prometa. mladincev in 236 pionirjev. Občina Sodelovali smo tudi v medobčinski Ti- Dvakrat je imelo PD Kobarid v gosteh Ravne podpira planinsko dejavnost in tovi štafeti, ki gre vsako leto iz Okreš- SPD Gorico, ki je na Zaročišču ob cesti je s posebnim odlokom zmanjšala druž- Ija. Odsek Gorske straže, ki je bil v Drežnico proslavilo 20-letnico, odkar bene dajatve na zaposlene v planin- ustanovljen leta 1964, je bil zelo akti- po vojni deluje, priredilo pa je tudi skih društvih. PD Mežica je izboljšalo ven. Mladinski odsek je bil dokaj svoje tradicionalno martinovanje. Dru- sanitarne pogoje in videz postojank delaven, na vseh izletih je bilo mnogo štvo ima 119 članov, 59 mladincev in Pikovo in Helena, Dom na Peci pa mladine, ki je z veseljem stopala zra- 50 pionirjev in je lani zraslo za 26 %. PLANINSKA ZALOŽBA Tiskarna V založbi Jože Moškrič' PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE LJUBLJANA je izšla specialna planinsko-turistična karta Nazorjeva 6 - Telefon 21-296 »BOHINJSKE IN FUŽINSKE PLANINE« TISKARNA izdelava vseh vrst tiskovin, katalogov, ča- v merilu 1 : 20 000 sopisov, revij in knjig

Karta je izdelana po najnovejših geodet- KLIŠARNA skih in turističnih podatkih, v šestih bar- izdelava vseh vrst eno- in večbarvnih k I i - vah, z najnovejšim stanjem poti in cest, šejev s kompletno prikazanim reliefom, s plastni- cami in skalovjem, gozdnimi površinami in KNJIGOVEZNICA ruševjem, obseg 90 X 65 cm. vezava preprostih in luksuzno opremljenih del Prodajna cena N din 13.-, trgovska pro- dajna mreža ima poseben popust. ŠTAMPILJARNA izdelava vseh vrst žigov pečatov in knjigo- Naročite jo pri veških črk

PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE, ETIKETE Ljubljana, Dvoržakova 9, tel. 312-553 v vseh barvah in barvnih folijah

Julijske Alpe 48 čudovitih barvnih posnetkov naj- lepših predelov naših Julijcev spremlja zgoščeno besedilo, ki ga je napisal Tonček Strojin.

Maribor, Triglav, Koper Ljubitelji Podobna knjižica, kot so »Julijske Alpe«, je nepogrešljiv spremljevalec narave in planin vsakemu planincu in ljubitelju narave, 9 posebej pa popotniku, ki se je na- menil po transverzali. Spremno bese- pozor! dilo in pregleden zemljevid transver- zale je pripravil Ivan Sumljak.

Gorsko cvetje V isti seriji je tudi knjižica s 48 pre- V vseh knjigarnah ali pa neposredno lepimi posnetki gorskega cvetja, na pri založbi Mladinski knjigi v Ljubljani drugi strani pa so zgoščena pojasnila. lahko kupite serije barvnih reproduk- Knjižico je pripravil Tone Wrabel. cij, ki so izdane v priročnih knjižicah žepnega formata, in sicer: Vsaka knjižica stane samo 12,00 N din!