Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1200 SIT ISSN 1318-0576 Leto X 64 14. 7.2000 MINISTRSTVA 2919. Sklep o javni razgrnitvi splošnega dela gozdnogospodarskega naèrta gozdnogospodarske enote Novo mesto – Sever 2918. Sklep o javni razgrnitvi splošnega dela gozdnogospodarskega naèrta Na podlagi drugega odstavka 14. èlena zakona o gozdnogospodarske enote Vzhodno Pohorje gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US) je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejel dne Na podlagi drugega odstavka 14. èlena zakona o goz- 19. 6. 2000 dovih (Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US) je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprejel dne 9. 6. 2000 S K L E P S K L E P o javni razgrnitvi splošnega dela o javni razgrnitvi splošnega dela gozdnogospodarskega naèrta gozdnogospodarskega naèrta gozdnogospodarske enote Novo mesto – Sever gozdnogospodarske enote Vzhodno Pohorje 1. èlen 1. èlen Odreja se javna razgrnitev splošnega dela gozdnogo- Odreja se javna razgrnitev splošnega dela gozdnogospo- spodarskega naèrta gozdnogospodarske enote Novo mesto darskega naèrta gozdnogospodarske enote Vzhodno Pohorje, – Sever, izdelanega za obdobje od 1. 1. 1999 do 31. 12. izdelanega za obdobje od 1. 1. 1998 do 31. 12. 2007. 2008. 2. èlen 2. èlen Gradivo iz prejšnjega člena se javno razgrne za 14 dni Gradivo iz prejšnjega člena se javno razgrne za 14 dni v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije, Obmoène enote v prostorih Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Maribor, Tyrševa 15, Maribor. Javna razgrnitev se začne Novo mesto, Šmihelska c. 14, Novo mesto. Javna razgrni- osmi dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu Republike tev se zaène osmi dan po objavi tega sklepa v Uradnem listu Slovenije. Republike Slovenije. 3. èlen 3. èlen Lastniki gozdov in druge fiziène ter pravne osebe lahko Lastniki gozdov in druge fiziène ter pravne osebe lahko v èasu javne razgrnitve podajo pisne pripombe na kraju v času javne razgrnitve podajo pisne pripombe na sedežu samem. Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Novo mesto. 4. èlen 4. èlen V èasu javne razgrnitve bo v prostorih Zavoda za goz- dove Slovenije, Obmoène enote Maribor, organizirana javna V èasu javne razgrnitve bo na istem mestu organizirana obravnava. Datum javne obravnave bo v istih prostorih objav- javna obravnava. Datum javne obravnave bo objavljen nak- ljen naknadno. nadno v prostorih javne razgrnitve. 5. èlen 5. èlen Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 322-01-12-2/00 Št. 322-01-07-1/00 Ljubljana, dne 9. junija 2000. Ljubljana, dne 19. junija 2000. Minister Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prehrano Ciril Smrkolj l. r. Ciril Smrkolj l. r. Stran 8010 / Št. 64 / 14. 7. 2000 Uradni list Republike Slovenije USTAVNO SODIŠČE va. Ne bi se mu bilo treba ukvarjati z vprašanjem zakonitosti same odpovedi. Ker pa je odločalo tudi o nasprotni tožbi, je moralo tudi o tem odloèiti meritorno. 2920. Odloèba o razveljavitvi sodbe in sklepa vrhovnega sodišča in vrnitvi zadeve v novo 5. Kršitev procesnega ali materialnega prava sama po odloèanje sebi še ne utemeljuje ustavne pritožbe. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem po- Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni stopku, saj v skladu s 50. èlenom ZUstS presoja le, ali so pritožbi A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji bile z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršene kakšne člo- dne 22. junija 2000 vekove pravice ali temeljne svoboščine. Za presojo ustavne- ga sodišča je zato bistvena ugotovitev, ali je v obravnavani o d l o è i l o: zadevi zaradi nezakonitega ravnanja sodišč prišlo do kršitve pritožnikove pravice do sodnega varstva po 23. členu usta- ve oziroma do kršitve pravice do enakega varstva pravic v 1. Sodba in sklep vrhovnega sodišča št. VIII postopku po 22. èlenu ustave. Ips-128/95 z dne 7. 4. 1998 se razveljavita. 2. Zadeva se vrne vrhovnemu sodišču v novo odlo- 6. Prvostopno sodišče (sodba št. Pd 3939/94 z dne èanje. 9. 3. 1995) je štelo, da je bilo že z dokončnim sklepom disciplinske komisije ugotovljeno, da oèitane disciplinske O b r a z l o ž i t e v kršitve niso bile take, da bi delodajalec zanje smel izreči delavcu ukrep prenehanja delovnega razmerja brez poprej- šnjega pisnega opomina. Drugih delodajalčevih navedb in A) dokaznih predlogov glede procesnih in vsebinskih kršitev v 1. Pritožnik je kot zasebni obrtnik v novembru 1991 postopku pred disciplinsko komisijo niti ni obravnavalo in se svojemu delavcu odpovedal delovno razmerje. Odpuščeni do njih ni opredeljevalo. Pritožbeno sodišče (sodba in sklep delavec se je v skladu s takrat veljavno kolektivno pogodbo št. Pdp 923/95 z dne 21. 3. 1997) sploh odkloni deloda- o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki jalcu pravico do sodnega varstva – kar posledično pripelje (Uradni list RS, št. 18/89) pritožil na disciplinsko komisijo do odloèitve o utemeljenosti dajatvenega zahtevka delavca. pri obèinskem Sindikatu delavcev pri zasebnikih. Ta je ugo- Pri tem se pritožbeno sodišče sklicuje tudi na stališče iz tovila, da očitane kršitve niso take, za katere bi delodajalec svojega razveljavitvenega sklepa v prejšnjem postopku (sklep lahko izrekel neposredno odpoved, temveè bi moral delav- št. Pdp 852/94 z dne 17. 11. 1994), po katerem naj bi cu prej izreèi pismeni opomin. V sodnem postopku, ki ga je imel delavec pravni interes le za izvršitev dokončne disci- začel delavec, je bilo pritožniku naloženo plačilo plače in plinske odloèitve. Izpodbijana revizijska sodba delodajalcu prispevkov ter vpis delovne dobe delavcu za èas nezakoni- prizna pravico do sodnega varstva zoper dokonèno odloèi- tega prenehanja delovnega razmerja. Zahtevek pritožnika tev disciplinske komisije. za presojo odloèitve disciplinske komisije je bil na prvi sto- 7. Če revizijsko sodišče ugotovi, da je bilo v izpodbija- pnji zavrnjen kot neutemeljen, na drugi stopnji pa zavržen, ni odloèbi zmotno uporabljeno materialno pravo, reviziji ugo- ker naj bi ne imel aktivne legitimacije za vložitev tožbe. di in spremeni izpodbijano sodbo (prvi odstavek 395. èlena Izpodbijana revizijska sodba pritožniku sicer priznava pravi- takrat veljavnega zakona o pravdnem postopku, Uradni list co do sodnega varstva, kljub temu pa revizijo zavrže kot SFRJ, št. 4/77 in nasl. – v nadaljevanju: ZPP-77), oziroma nedovoljeno – z utemeljitvijo, da zaradi poteka zastaralnega razveljavi izpodbijano sodbo in vrne zadevo v novo sojenje roka ne bi bilo mogoèe ponovno odloèiti o odpovedi. Zaradi sodišču prve ali druge stopnje (drugi odstavek 395. člena tega naj bi ne imel pravnega interesa za revizijo. Pritožnik ZPP-77). Izpodbijana revizijska sodba pa ne stori niè od zatrjuje kršitev človekovih pravic iz 14., 15., 22. in 23. tega, ampak revizijo zavrže kot nedovoljeno. Revident naj bi èlena ustave. ne imel pravnega interesa, kajti tudi v primeru uspešne 2. Senat ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-163/98 revizije zaradi poteka zastaralnega roka novega disciplin- z dne 16. 2. 2000 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skega ukrepa ne bi mogel veè izreèi. skladu s 56. členom zakona o ustavnem sodišču (Uradni list 8. Ustava v 22. èlenu doloèa, da je vsakomur zagotov- RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je bila poslana vrhov- ljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodi- nemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo. ščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih sku- pnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odloèajo o njegovih B) pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Navedena določ- 3. V spornem postopku so sodišča odločala o tožbi in ba je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po nasprotni tožbi: obe imata isto dejansko podlago in sta drugem odstavku 14. èlena ustave. Iz te doloèbe izhaja vloženi zaradi istih disciplinskih sklepov. Delodajalec je izdal dvoje. Po eni strani sodišče stranke ne sme obravnavati sklep o odpovedi delovnega razmerja zaradi kršitev delovnih neenakopravno s tem, da bi v njeni zadevi odloèilo drugaèe, obveznosti. Delavec se je pritožil na drugostopni organ, ki kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih primerih – je bil predviden s takrat veljavno kolektivno pogodbo. Dru- vendar ta vidik za obravnavano zadevo ni relevanten. Po gostopna disciplinska komisija je pritožbi delavca ugodila in drugi strani pa mora biti zagotovljena enakopravnost med delodajalcu naložila, da pokliče delavca nazaj na delo in mu strankami, udeleženimi v postopku, kar predstavlja eno od prizna vse pravice za èas, ko ni delal. Ker delodajalec tega temeljnih jamstev poštenega postopka. V pravdnem postop- ni storil, je delavec zahteval izvršitev dokončnega sklepa, ku mora vsaka stranka imeti možnost predstaviti svoja stali- delodajalec pa je z nasprotno tožbo zahteval razveljavitev šča, in predlagati dokaze pod pogoji, ki je ne postavljajo v sklepa drugostopne disciplinske komisije: smiselno torej vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. Iz navedene odloèitev o zakonitosti odpovedi in posledièno zavrnitev da- zahteve izhaja pravica do kontradiktornega postopka kot jatvenega zahtevka delavca. temeljna človekova pravica. Zahteva za “enakost orožij“, to 4. Če bi sodišče odločalo le o tožbi delavca – o njego- je za takšno ureditev in vodenje pravdnega postopka, ki vem dajatvenem zahtevku – bi lahko izhajalo iz ugotovitve, zagotavlja enakopraven položaj strank, je najpomembnejši da je odločitev o disciplinski odpovedi dokončna in izvršlji- izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem, kot Uradni list Republike Slovenije Št. 64 / 14. 7. 2000 / Stran 8011 jo opredeljuje 22. èlen ustave. Iz te doloèbe izhaja, da se spora v tem delu je bila torej le odloèitev drugostopnega mora pravdni postopek voditi ob spoštovanju temeljne za- disciplinskega organa. Revizijsko sodišče neizkazanost prav- hteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter nega interesa utemeljuje na stališču, da je bila disciplinska spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi pro- odloèitev delodajalca razveljavljena s sklepom disciplinske cesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice in intere- komisije.